3.2.2 strateski nacrt vdc_polz

Happy Farm je dvoletni projekt programa Leonardo da Vinci.Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.Vsebina publikacije (komunikacije) je izključna odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

PROJEKT HAPPY FARMSKLICNA ŠTEVILKA: SI/O6/B/F/PP/176015Tel. 02/320 – 86 - 52, Faks 02/320 -86-58E-pošta: [email protected] www.happy-farm.si

Varstveno delovni center POLŽ MariborPark mladih 4, 2000 Maribortel. 02/320-86-50, faks. 02/320-86-58www.vdcpolz.sidavčna št: SI 956 493 79 TRR.: 01100-6030307576 UJP Slov. Bistrica

STRATEŠKI NAČRT Izobraževanje za zagon in delo v okviru socialnega podjetništva – ekonomije na kmetiji in podeželju

Skrajšano ime: VESELA KMETIJA (za mednarodno skupnost ang. HAPPY FARM)

Slogan: Happy Farm - veselje, učenje in zdravo življenje!

Strateški načrt so izdelali: direktorica VDC Polž Sabina Petek, Andra Lujić in dr. Neva Maher. Kot sodelavcem pri izvedbi se zahvaljujem članom interne projekte skupine, partnerjem v projektu terkot zunanji svetovalcem in strokovnjakom se zahvaljujemo naslednjim osebam, ki so bili:

- predstavniki občin. - predstavniki ZRSZZ-OE Maribor

1

http://www.happy-farm.si/


- predstavniki MDDSZ – sektor socialno varstvo, delo in socialni skladi- MŠŠ in CPI (Center za poklicno izobraževanje)- Sklad za razvoj in UČV Maribor- Vodstvo in strokovni delavci Srednje biotehniške šole Maribor, Srednja živilska šola Maribor- Fakulteta za kmetijstvo (oddelek za ekološko kmetovanje in agrarno ekonomiko), dr. Simona Trčak Zdolšek - CSD Pesnica, direktorica ga. Adela Postružnik- Štajerska turistična zveza, Turistična zveza Maribor - Benediktinski red Avstrija, direktor v SLO Janez Flac- Konjeniško društvo- Društvo kmečkih žena- Društvo ekoloških pridelovalcev.

Kazalo

I. PRISTOP, KONTEKST IN OZADJE STRATEŠKEGA NAČRTA RURALNEGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVAa) Problemi in izzivi b) Cilji, aktivnosti in rezultati projekta Happy Farm

II. OBRAVNAVA CILJNIH SKUPIN

III. KONCEPT PREDLAGANEGA MODELA RURALNEGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

a) Organiziranost in poslovanje načrtovanega ruralnega socialnega podjetja b) Idejna zamiselc) Možnost za vlagatelje

IV. POSLOVNE DEJAVNOSTI Z EKONOMIKO IZVEDLJIVOSTI1) čajnica2) družinski hotel3) bio domačija4) hiša (Happy Farm- zoo) za eksotične živali s pridelavo hrane za eksotične živali5) hlev z domačimi živalmi

2


6) avto camp7) izobraževanje in usposabljanje

V. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

a) sodelovanja in povezovanja Happy Farm

b) razvojni trendi

c) pričakovani vplivi

d) analiza ciljnih trgov

e) konkurenca

f) trženje

VI. KAKO NAPREJ

3


I. PRISTOP, KONTEKST IN OZADJE STRATEŠKEGA NAČRTA RURALNEGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

a) Problemi in izzivi

Projekt Izobraževanje za zagon in delo v okviru socialnega podjetništva – odslej skrajšano ime Happy Farm se je začel razvijati na izobraževalnem in vsebinskem nivoju v okviru programu EU Leonardo da Vinci. Zasnove modela socialnega podjetništva so pomemben rezultat projekta. Koncept socialnega podjetništva je strukturiran, realen, izvedljiv in lahko postane v praksi zelo vodljiv. Daje možnosti vključitve na trg dela: za ranljive uporabnike (odslej uporabniki, s katerimi so mišljene odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju).

Zaposlitev osebe z motnjami v duševnem razvoju je kot zaposlitev v delovnem okolju ruralnega socialnega podjetništva enkratna priložnost. To po eni strani zaradi njene terapevtske vsebine, na drugi strani pa daje zakonski okvir v Sloveniji strokovno, finančno in tehnično podporo osebi, delodajalcu in delovnemu okolju. Vrsta finančne podpore je odvisna od zakonodaje na osnovi katere se vključeni osebi – uporabniku priznavajo pravice. Lahko je varovanec VDC, lahko je vključen v program na osnovi socialnih programov ali pa n.pr. po invalidski zakonodaji. Vključenim osebam pa se vedno lahko zagotavlja pri uvajanju v delo, na delovnem mestu in pri vključevanju v delovno okolje finančna in strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem in usposabljanjem. Nadalje je možna osebna asistenca, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela in ocenjevanje delovne uspešnosti. Možna je tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in financiranje sredstev za delo. Tako delodajalcu socialnega podjetništva in delovnemu okolju se zagotavlja strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem, usposabljanjem in izobraževanjem, vse v skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Oblike varstva v enotah socialnega podjetništva so lahko ali dnevno varstvo ali pa stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo (v primeru Happy Farm na enoti kmetije ali hotela socialnega podjetništva). Za osebe po zakonu prispevajo za kritje stroškov varstva država in občinske skupnosti socialnega skrbstva po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom. Po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) je možno tudi nadomestilo, ki znaša 35% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v RS Sloveniji v minulem letu (v nadaljnjem besedilu: čisti osebni dohodek).

Strateški načrt pa kot uporabniki storitev Happy Farm vključuje poleg članov izrazito odrinjenih skupin, ki so delavci - invalidi z oceno delazmožnosti in subvencijo; invalidi z oceno nezaposljivosti in upravičenosti vključevanja v programe socialnega vključevanja; delavci iz drugih težje zaposljivih ciljnih skupin - z delovnim razmerjem; uporabniki varstveno delovnega centra - osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju za bivanje na kmetiji in integrirano zaposlovanje na kmetiji – mladi brez izobrazbe na usposabljanju/praksi za pridobitev poklica, možnosti inovativnih poklicev, mladi iskalci prve zaposlitve do 25 let in starejše ženske.

Koncept socialnega podjetništva namreč idealno vključuje različnost in daje mnogotere možnosti in priložnosti.

Vse našteto so bili izzivi povezati potenciale in možnosti v model.

Strateški načrt predlaga koncepta vzpostavitve in razvoja ekonomskih enot ruralnega socialnega podjetništva, z vsebinami turizma, rekreativnih aktivnosti, kmetijske ekološke pridelave in predelave, izobraževanja, usposabljanja in certificiranja. Strateški načrt predlaga inovativen pristop socialnega podjetništva, družbi pa dolgoročne učinke socialne vključenosti. Konkreten pristop in predlog, kako zamisli uresničiti daje ta strateški načrt s skrajšanim nazivom Happy Farm. Socialni podjetniki in financerji (proračun, posojila,

4


lastniški kapital) pa se bodo lotevali izpeljave delov tega strateškega načrta. Čas trajanja vzpostavitve socialnega podjetništva je od zagona prvih aktivnosti (zagotovitve virov in pridobitve dodatnih virov financiranja) do končnega samostojnega ekonomskega delovanja enot - tri leta (ali v letih od 2008 do 2011).

Vseskozi se uporablja izrazoslovje za moški spol, kar vključuje razumevanje tako za moški kot za ženski spol in slednjega nikakor ne diskriminira. Zaradi različnih regulativ so se socialna podjetja v državah EU razvijala različno. V Sloveniji obstajajo regulativne rešitve, ki omogočajo financiranje različnih pravic ranljivim – dotacije in subvencije, pa tudi subvencije socialnim podjetnikom zaradi izgube prihodka. Po državah EU so sistemi socialnega podjetništva v razvoju in odvisni od podpor in razvojnih finančnih vzpodbud.

S cilji in usmeritvami sledi program tudi usmeritvam EU. Happy Farm pa bo lahko v tako zastavljen koncept sistema vključeval v nadaljevanju predlagane in še druge aktivnosti in programe, prilagojene različnim kategorijam težje zaposljivih ciljnih skupin.

Definicija socialnega podjetništva (kot ga razumejo partnerji v projektu) izhaja iz mnenja, da je socialna ekonomija sistem socialnih podjetij, v katerih je osnovna dejavnost povezana s socialnimi cilji, prihodek pa se reinvestira. Socialna podjetja pa se lahko organizirajo kot različne oblike (kooperative, fundacije, združenja…). »Socialno podjetništvo je delo socialnega podjetnika. Socialni podjetnik je tisti, ki prepozna socialni problem in uporabi podjetniški pristop, da organizira, zasnuje in posluje s premoženjem zato, da bi doprinesel k spremembi v družbi. Kakor je za posle tipično, da se merijo kakovost izpeljave (performanse), rezultati, profit in prihodek, pa je ocena socialnega podjetništva v učinku, ki ga ima le-to na družbo. Veliko socialnih podjetnikov ne dela za profit, so skupina državljanov, mnogi delujejo zasebno in v vladnem sektorju« (definicija Wikipedie).

V EU je 300.000 kooperativ in te zagotavljajo 4.8 milijona zaposlitev. Od teh jih pomemben del zasleduje socialne cilje in širše cilje skupnosti; vse pa vidijo v svoji organiziranosti predvsem ekonomski interes. (Vir: Communication from the Commission to the Council and the European Parliament, The European Economic and Social Committee and the Committee of Regions, On the promotion of co-operative societies in Europe, COM (2004)18, str. 3). Poleg tega najpomembnejšega EU vira so podrobnosti navedene še v Uredbi o statutu za evropsko kooperativo (Council Regulation (EC) N° 1435/2003 on the Statute for a European Co-operative Society) in direktivi, ki dopolnjuje statut glede zaposlenih (Council Directive 2003/72/EC supplementing the Statute with regard to the involvement of employees).

EU še ni podala enotne definicije socialnega podjetništva, je pa v kontekstu dogajanj in aktualnih ukrepov na tem področju nedvomno definicija Wikipedie kar popolna in ustrezna. Pač pa je EU definirala socialno kooperativo, kot najbolj pogosto obliko organiziranosti socialnega podjetništva. Po definiciji EU je kooperativa oblika družbe, ki dopušča podjetju, da ima prednosti glede velikosti, ekonomiji obsega, dostop do trga (tudi do večjih javnih naročil), kupni moči, trženju, razvojnem managementu, usposabljanju in raziskovalnih kapacitetah (Communication, ibid. str. 5). Za EU so kooperative »pomembna forma socialne ekonomije, ker na učinkovit način spodbujajo rast, ki temelji na ravnotežju in solidarnosti….Zato si bo Komisija s politiko in ukrepi še naprej prizadevala, da kooperative še bolj doprinašajo k rasti zaposlitev, socialno podjetništvo pa utrdi kot podjetniški steber (ibid.str. 15/16). Komisija izpostavlja, da »socialno podjetje namenja aktivnosti in reinvestira viške v širše dobro, bistvena pa je razlika med ekonomsko in socialno naravo posla. Pomembno je vključevanje brezposelnih z njihovim hkratnim usposabljanjem in razvijati raznorazne storitve, tudi za trg. Komisija se je za spodbujanje socialnega podjetništva zavezala tudi v Akcijskem načrtu podjetništva (The European Agenda for Entrepreneurship (COM 2004). V Komunikeju pa je posebej sporočila, da naj zaradi pomembnosti njegove

5


vloge (Communication on the promotion of co-operative societies in Europe (COM 2004 države sprejmejo ustrezne zakonske podlage, da bi tovrstne aktivnosti podprle. Potekajo razne študije (projekt 'Promoting social entrepreneurship in Europe' in študija nacionalnih politik in dobrih praks socialnega podjetništva). EU deli področja snovanj socialnih podjetij v tri področja:

1. Integracije na delo (usposabljanje in vključevanje brezposelnih oseb); 2. Osebne storitve (e.g. storitve za otroke, storitve za starejše osebe, pomoč prizadetim osebam) in 3. Lokalni razvoj območij, ki v razvoju zaostaja (e.g. socialna podjetja v oddaljenih ruralnih območjih, sheme rehabilitacije v urbanih območjih).

Projekt Happy Farm zajame vsa tri področja in celo uporabniki v primerih, ki so prikazani v nadaljevanju ne postanejo le socialno vključeni, ampak tudi vključeni na trg dela. Zagon programov Happy Farm bo doprinesel k povečevanju možnosti zaposlovanja najtežje zaposljivih, k zaposlitvi starejših brezposelnih, invalidov in drugih ciljnih skupin. Prispeval bo k zaposlovanju na kmetijah in podeželju, k regionalnemu razvoju in izenačevanju možnosti na trgu dela, ne samo na lokalni, ampak tudi na čezmejni ravni.

Kontekst in ozadje strateškega načrta Happy Farm

V Sloveniji je položaj in vključevanje oseb s posebnimi potrebami še posebej izpostavljeno v usmeritvah Nacionalnega programa razvoja socialnega varstva do leta 2005 ter v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja socialnega varstva 2006- 2010. V teh dokumentih so dane usmeritve za:

podporne mreže storitev za odpravo stisk in težav in za nove programe izenačevanje možnosti zaposlovanja in vključitve na trg dela ter bivanja nove oblike zaposlovanja večjo prehodnost med programi vpeljevanje integriranih oblik zaposlovanja uporabnikov Varstveno delovnih centrov, VDC.

Socialno podjetništvo lahko v Sloveniji postanejo številna podjetja zaradi zagotavljanja delovnih mest za odrinjene. Pravna podlaga za ustanavljanje invalidskih podjetjih je določena v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov natančneje opredeljuje pogoje delovanja, postopek pridobitve statusa invalidov, način poslovanja, način delitve dobička, določa vpliv države na lastništvo – socialno podjetništvo pa presega ta okvir in Išče nove možnosti zagotavljanja finančnih virov ob hkratnem uveljavljanju pravic po že obstoječi zakonodaji (priloga 1).

Invalidska podjetja lahko ustanovijo različne pravne ali fizične osebe. Obstaja njihov register; leta 2004 je bilo tako v invalidskih podjetjih 13.580 zaposlenih, od tega 6.348 invalidov. Invalidska podjetja prejemajo v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide za vsakega zaposlenega invalida mesečno subvencijo, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa v 226. členu določa, da se podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov iz prvega odstavka 204. člena tega zakona, prispevki zavarovanca in delodajalca po tem zakonu, ki se namenjajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, odvajajo na poseben račun pri delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma v skladu z Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Za zavarovance, ki so oproščeni plačila prispevkov, plača te prispevke Republika Slovenija iz državnega proračuna (232. člen ZPIZ). Na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odpove plačilu prispevkov. Invalidska podjetja ne plačujejo davka na izplačane plače (2. člena Zakona o davku na izplačane plače, Ur. list RS, št. 25/2005). Višina subvencije plače za invalida znaša: 10% minimalne plače mesečno v

6

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/#c7576




primeru, če je invalid v invalidskem podjetju ali v podporni zaposlitvi ocenjen, da dosega nad 90% do 95% delovnih rezultatov (20% za nad 80% do 90% delovnih rezultatov, 30% nad 70% do 80%, 40% za nad 60% do 70%, 50% za 50% do 60% in 70%, če dosega nad 30% do 50% delovnih rezultatov.

Program ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007–2013 (sprejela Vlada Republike Slovenije na 98. seji, 23. novembra 2006), Načrt izvedbe programa ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za leti 2007 in 2008 ter Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2007 in 2008, z dne 27.7.2007 izpostavljajo teže zaposljive ciljne skupine1

in navajajo ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja se spopadajo z:

- visokim deležem dolgotrajno brezposelnih,

- strukturno brezposelnostjo in nizko izobrazbeno strukturo brezposelnih,

- izredno visoko stopnjo brezposelnih starejših (45-64 let), ki je najvišja v EU

- visoka stopnja brezposelnih mladih (18-24 let, brez poklicne izobrazbe 35 % brezposelnih mladih),

- visoko stopnjo brezposelnih žensk.

Happy Farm lahko v aktivnosti programov prilagojenih podeželju vključuje na trg dela vse naštete teže zaposljive skupine. Rezultate njihovega dela pa ponudi na trgu. Ker Slovenija tako kot države članice EU razvija tudi mehanizme in spodbude za laže vključevanje v delo še posebej za ranljive skupine, imajo tovrstne dotacije in subvencije bistven doprinos k ekonomiki obsega dela enote socialnega podjetništva. Brezposelni s kmetijo ali kmetje v prestrukturiranju pa bodo lahko pridobili dodatne subvencije kmetijstva. Tako je pričakovati poleg pomoči Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije tudi nove ukrepe EU.

Ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti posebej ranljivih ciljnih skupin tako v Sloveniji kot v EU predlagajo aktivnosti, ki jih povzema in razvija strateški načrt socialnega podjetja Happy Farm. Socialni podjetnik bo seveda moral pri vzpostavljanju enot upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 67/2006), Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register (Ur. l. RS, št. 3/2006) in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/2006, 127/2006, 8/2007, 51/2008).

1 Najbolj prikrajšani posamezniki v Sloveniji so:

mladi brez ali z nizko izobrazbo iskalci prve zaposlitve do 25 let starejši od 54 let in starejše ženske brezposelni invalidi

7

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_metod_cene_sociala_npb_51_08.pdf


http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_soc_var_stor_del_dov.pdf

http://www.uradni-list.si/1/content?id=74123


http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/KatalogUkrepovAPZ2007-2008.pdf

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/apz_2007_2013.pdf


Osebe z motnjami v duševnem razvoju imajo za socialno vključitev več možnosti: ali se vključijo v eno od oblik zaposlovanja, ali so upravičenci storitev VDC v rednih programih zaposlovanja pod posebnimi pogoji, se vključujejo v integrirane programe zaposlovanja (ki so v projektu najpogosteje opredeljeni kot dopolnilna oblika dela v posamezni ekonomski enoti socialnega podjetništva, ali pa se lahko vključijo v programe socialnega vključevanja, kar je odvisno tudi od stopnje motnje in potreb. Tudi ustanavljanje centrov za socialno vključevanje predstavlja pomembno in potrebno zapolnitev vrzeli, usposabljanja in zaposlovanja v invalidskem podjetju, zaposlitvenem centru in varstveno delovnimi centri. Strateški projekt Happy Farm vključuje poleg oblike zaposlovanja ostalih skupin težje zaposljivih (mladi in starejši) tudi vse možnosti zaposlovanja invalidov in oseb z motnjami v duševnem razvoju, socialni podjetniki, investitorji storitve pa se odločajo sami, za zanje optimalno varianto. Za razliko od sistema zaposlovanja invalidov in vključevanja v delo oseb z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji ta hip na zakonodajni ravni še ni opredeljeno stalno permanentno subvencioniranje zaposlovanja težje zaposljivih ciljnih skupin, ki niso invalidi. Za vključevanje le teh je v prehodnem obdobju moč iskati rešitve na osnovi usmeritev Lizbonske strategije in Agende iz Nice (Evropski socialni model) ter na osnovi teh usmeritev uveljavljati nove oblike državnih pomoči na osnovi zakonodaje EU, ki se po državah članicah uporablja neposredno. Na pobudo namreč lahko pristojni organi uveljavljajo različne sheme državne pomoči. Sicer pa so v EU na razpolago naslednji ukrepi pomoči, ki se nenehno še razvijajo. To so: dotacije, odpis posojila, neposredne subvencije obresti, odlog pri plačevanju davkov in prispevkov, davčne opustitve, izjeme in olajšave, znižanje prispevkov za socialno varnost, kapitalske naložbe, konverzija terjatev v lastniški delež, ugodna posojila in garancije. Evropska perspektiva je naštete instrumente za socialno podjetništvo kar najbolj vpeljati in koristiti.2, črpati pa tudi razvojne vire, med katerimi so najpomembnejši strukturni skladi. Po sprejetih najpomembnejših instrumentih s katerimi deluje EU (ti so Acquis – zakonodaja, strukturni skladi in odprta metoda koordinacije) in po že delujočih modelih socialnega podjetništva v nekaterih državah EU, bo tudi v Sloveniji nujno potrebno probleme in izzive razumeti v kontekstu spodbujanja in podpore ter subvencioniranja zaposlovanja vseh težje zaposljivih ciljnih skupin prebivalstva. Kazalo pa bi tudi zagotoviti zakonodajni celovit sistem podpore po že vpeljanem modelu zaposlovanja invalidov.

Podeželje je že postalo prostor bivanja in dela ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi kmetijskimi in nekmetijskimi gospodarskimi dejavnostmi. Podeželje postaja vse privlačnejše okolje za življenje in delo in sprostitev, zaradi česar je EU pripisala možnostim razvoja podeželja še poseben pomen, za njegov doprinos k socialni vključenosti pa sprejema EU platformo, s katero bi spodbudila in pospešila tovrstne ukrepe po državah. Prav strateški načrt Happy Farm prehiteva ideje EU platforme in že ponuja koncept, kako pristopiti k dobrim rešitvam za večjo socialno in vključenost na trg dela. Ponuja različne možne aktivnosti socialnega podjetništva, hkrati pa jih povezuje z že obstoječimi finančnimi viri pomoči in zakonodajnim okvirom Slovenije in EU. (Viri: Lizbonska strategija 2000 in prenovljena Lizbonska strategija 2005, Program razvoja podeželja 2007-2013, EU platforma, Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013, Dolgoročni razvojni program R Slovenije do leta 2023). S predlaganimi ukrepi se želi omogočiti in povečati socialno vključenost posameznikov in povezanost slovenske družbe ter ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje lažje in hitreje našli delo, hkrati pa bodo uživali tudi potrebno raven socialne zaščite.

EU platforma izpostavlja razvoj podeželja kot enkratno priložnost za razvoj socialnega podjetništva, ki ne le spodbuja socialno vključenost, ampak ima tudi svojo dolgoročno terapevtsko vlogo. Bistvena je njegova vloga za delovanje Evropskega socialnega modela, ki pove, da so v razvoju EU prav socialna, zaposlitvena in ekonomska politika tiste, ki morajo narediti preboj in s tem spodbuditi socialno kohezijo in demokracijo. Zato se sledi naslednje cilje in z njimi povezane aktivnosti:

izenačevanje možnosti šibkejših struktur prebivalstva in boj proti socialni izključenosti; boj proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela, boj za zaposlenost in dostop do trga dela, za pristop vseživljenjskega učenja; odpiranje novih delovnih mest; skladen regionalni razvoj, vključno z razvojem podeželja in dejavnosti povezanih s kmetijstvom;

2 Pravna podlaga ureditve državnih pomoči je v EU Pogodba o ustanovitvi Skupnosti (Treaty establishing the European Community), Uredba sveta (ES) št. 659/1999 in drugi pravni akti po področjih (uredbe, smernice, okviri, določbe...). V Sloveniji pa Zakon o spremljanju državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 37/04 in Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu 'de minimis' (Ur. l. RS, št. 61/04).

8


spodbujanje socialnega podjetništva in trženja njegovih produktov; varovanje okolja; čezmejno povezovanje in sodelovanje; spodbujanje inovativnih pristopov in razvoja.

b.) Cilji, aktivnosti in rezultati projekta Happy Farm Namen strateškega programa je sprožiti zagon socialnega podjetništva, socialne ekonomije na podeželju Happy Farm. V ta namen je predlagan model. Razložene so možnosti in variantne odločitve ekonomije obsega socialnega podjetništva. Dana je možnost izbire statusa uporabnika. Možne so različne oblike in obsegi potrebnega investiranja v kapacitete ali enote socialnega podjetništva. Tudi v okviru veljavne zakonodaje obstoje različne možnosti uveljavljanja obstoječih pravic v različnih zakonih do različnih podpor. Obstoje tudi različne možnosti prijav na razvojne projekte, ki so sredstva EU in ali jih (so)financira Slovenija, lokalne skupnosti ali zasebni sektor.

Neposredni cilji projekta so: Vzpostavljanje podpornih mrež storitev za odpravo stisk in težav ter vpeljevanje novih programov. Vpeljane nove priložnosti in nove oblike zaposlovanja. Zagotovljeno kakovostnejše življenje odrinjenim. Zagotoviti enake možnosti odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju ter težje zaposljivim ciljnim skupinam. Omogočiti bivanje, ki sledi potrebam terapije (tudi psihiatrične diagnoze) v ruralnem okolju, z različnimi možnostmi aktivnosti za lažje premagovanje bolezni. Vpeljane integrirane oblike zaposlovanja uporabnikov VDC. Umestitev socialnih programov v ekonomijo obsega socialnega podjetništva in s tem možnosti trženja rezultatov storitev Umestitev zaposlitvenih programov VDC t.j. javnega sektorja na področje socialnega podjetništva (EU daje prednost vsebinskemu, ne pa formalni obliki). vpeljevanje novih oblik zaposlovanja in podpornih projektov za zmanjšanje brezposelnosti težje zaposljivih ciljnih skupin Usposabljanje in omogočeno izobraževanje vsem ciljnim skupinam vključenim v socialno podjetništvo. Razviti novi programi usposabljanja za vključevanje težje zaposljivih na trg dela.

Neposredni outputi projekta so:1. Promovirana dobra prakso modelov skupnostne skrbi in sofinancirati oziroma vzpostaviti modele financiranja preventivnih in razvojnih programov, ki zagotavljajo delo z

uporabnikom v domačem okolju.2. Za uporabnike zagotovljena namestitev zunaj institucije in na podlagi strokovnih analiz organizacijsko ter vsebinsko preoblikovana novo zamisel z različnimi skupinami

uporabnikov v manjše bivalne enote, s sistematično zagotovljenimi pogoji socialnega podjetništva za vključevanje v domače okolje. 3. Dopolnitev sedanjega sistem skrbi in varstva socialno ogroženih v koncept socialnega podjetništva v enovit, medsebojno povezan sistem načrtovanja in izvajanja storitev

ter programov. 4. Projektno preskušen model vodenja in spremljanja življenja in dela oseb s posebnimi potrebami v domačem okolju v državi in državah partnericah (Madžarska, Avstrija,

Nemčija in Irska) smislu podpiranja družine in oseb s posebnimi potrebami pri vraščanju v socialno okolje ter pri delu in zaposlitvi v običajnem delovnem okolju. 5. V okviru javnih mrež zagotovljena širitev mreže storitev in programov socialnega varstva, ki omogočajo skupnostno skrb.

9


6. Razvit model oskrbe v organiziranih oblikah skupnostne skrbi socialnega podjetništva (za zagotavljanje primernega bivanja in oskrbe za starejše in odrasle osebe, mlajše od 65 let).

Vseh šest naštetih neposrednih izidov projekta so hkrati načrtovani cilji nacionalne strategije.

7. Ostale težje zaposljive ciljne skupine?

Pričakovani učinki, kot posledica projektov socialnega podjetništva na nivoju države pa so: Poživitev podeželja. Razvoj in poživitev turistične, rekreativne, izobraževalne, kulturne in socialne dejavnosti na podeželju. Trajnostni razvoj in razvijanje nekmetijskih dejavnosti na podeželju. Izenačevanje možnosti zaposlovanja in vključevanja na trg dela ter bivanja na podeželju. Vse večja prehodnost med programi socialnega vključevanja in socialnega podjetništva. Pospešeno zaposlovanje mladih. Podpora posameznikom (predvsem mladim) pri pridobivanju novih znanj in spretnosti. Povečana privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti. Podpora izboljšavam in inovativnosti v poklicnem izobraževanju in sistemih usposabljanja. Boljše sodelovanje med izobraževalnimi organizacijami, podjetji in socialnimi partnerji. Širitev delovnih možnosti še posebej za težje zaposljive ciljne skupine. Zagotovljena nova delovna mesta in zaposlitve. Spodbujanje ekološko ozaveščenosti in ponudba okolju prijaznih ekoloških produktov, v skladu s trajnostnim razvojem okolja.

Končni uporabniki rezultatov so zelo raznovrstni:

lokalno okolje lastniki zemljišč in objektov najbolj ranljive ciljne skupine prebivalstva v državi invalidi, ki se zaposlujejo tuji turisti invalidi, starejši, družine z otroki iz celotne EU osebe z upadom delovnih sposobnosti kot zaposleni in osebe v programih usposabljanj starejši brezposelni mladi brez zaposlitve in formalne izobrazbe ali nižjo izobrazbo učenci in dijaki ljubitelji ekologije in kulture

10


pridelovalci in predelovalci ekološke prehrane pridelovalci vin društva in ljubitelji športnih disciplin s konji, planinci, popotniki, izletniki posredno širša skupnost ljubitelji živali in ljubitelji eksotičnih živali iz celotne EU.

Specifični cilji, konkretno vezani na program:

Razvoj in zagon modela ruralnega socialnega podjetništva. Izpeljava študije primera izobraževalne ekonomije na podeželju HAPPY FARM.

Razvijati turizem na konkretnih kmetijah in lokacijah na podeželju, kjer bi ekonomija slonela na storitvah turistične, rekreativne, izobraževalne in kulturne narave ter deloma na ekološki pridelavi, predelavi in trženju ekološko pridelane prehrane.

Nuditi družbeno potrebne in koristne storitve na kmetiji za socialno podjetništvo (prinaša zaposlitev in možnost subvencioniranega prihodka) in za uporabnike (prinaša zaposlitev in socialno vključenost).

Zagotovitev dodatnih virov za zagon in dejavnosti HAPPY FARM. Zagotovitev dodatnih virov za zagon izobraževalnih programov. Zagotovitev dodatnih virov za opremo.

II. OBRAVNAVA CILJNIH SKUPIN (VARSTVO, ZAPOSLOVANJE, DRUGE OBLIKE VKLJUČEVANJA)Ciljne skupine in specifične potrebe

V strateški program so zajete tri temeljne cilje skupine: socialni podjetniki, investitorji in uporabniki.

Uporabniki so teže zaposljive skupine, uporabniki socialnih storitev ter dve skupini ostalih nevključenih na trg dela (ostali neinvalidi, in delavci ne-konkurenčni na trgu dela). Ti delujejo pod vodstvom strokovnih delavcev oz. mentorjev (strokovni delavci in sodelavci ter mentorji se zaposlujejo po zakonskem okviru sistema financiranja iz javnih sredstev).

Uporabniki so lahko varovanci VDC, osebe vključene po programih socialne vključenosti3.

3 Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V programe se vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, kar Zavod po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovi z odločbo o zaposljivosti iz prejšnjega člena. Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu, ki ga objavi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, in v katerem določi pogoje za izvajanje programov. Javni razpis se izvede v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna. Z izbranimi izvajalci iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, sklene večletno pogodbo o izvajanju programov socialne vključenosti, sofinanciranje pa se dogovori z letno pogodbo in se sofinancira iz proračuna Republike Slovenije.

11


Nepogrešljiva ciljna skupina so tudi strokovni delavci, ki nudijo usposabljanje in izobraževanje, brez katerega socialno podjetništvo ne more delovati in se razvijati (Strokovni delavci in sodelavci iz programov socialnega varstva in iz programov srednješolskega izobraževanja, drugi delavci iz področja izobraževanja).

Poleg teh pa mora obstajati za zagotavljanje kakovosti socialnega podjetništva še skupina ostali zaposleni vodstveni, koordinacijski in tehnični delavci. Financirana je po principu normativov in subvencij, na osnovi tržne dejavnosti ter programov oz. subvencij EU (koordinator/strokovni delavec ali vodja programa - socialnega podjetja, oziroma oskrbnik).

Uporabniki storitev so: mladi brez izobrazbe na usposabljanju/praksi za pridobitev poklica, možnosti inovativnih poklicev; mladi iskalci prve zaposlitve do 25 let; delavci - invalidi z oceno delazmožnosti in subvencijo; invalidi z oceno nezaposljivosti in upravičenosti vključevanja v programe socialnega vključevanja; delavci iz drugih težje zaposljivih ciljnih skupin - z delovnim razmerjem; uporabniki varstveno delovnega centra - osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju za bivanje na kmetiji in integrirano zaposlovanje na kmetiji.

Oseba z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobi status invalida in mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, vendar pa je pomoč modela socialnega podjetništva prav v dejstvu, da daje možnosti za socialno vključitev in v delo tudi tistim, ki ne pridobijo statusa in ne pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Skozi vključevanje v socialno podjetništvo pa se močno približajo siceršnjim pridobljenim pravicam invalidom, ki pridobijo:

– pravico do storitev zaposlitvene rehabilitacije v skladu z odločbo in rehabilitacijskim načrtom, – pravico in obveznost, da v zaposlitveni rehabilitaciji aktivno sodeluje, – pravico do denarnih prejemkov iz naslova zaposlitvene rehabilitacije in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz načina in obsega izvajanja zaposlitvene rehabilitacije.

Denarni prejemki iz naslova zaposlitvene rehabilitacije so: – plačila stroškov javnega prevoza za invalida in spremljevalca

– plačila stroškov bivanja v višini največ 20% minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo več dni zaporedoma in če je otežen vsakodnevni prihod invalida k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije, – denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 30% minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih iz naslova pravic brezposelnih oseb ali denarnega nadomestila po predpisih iz naslova invalidskega zavarovanja.

12


III. KONCEPT PREDLAGANEGA MODELA RURALNEGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

a) Organiziranost in poslovanje načrtovanega ruralnega socialnega podjetja

Struktura podjetja - organigram možne organiziranosti VESELA KMETIJA, za mednarodno skupnost »HAPPY FARM«

DIREKTORALI

VODJA PROGRAMAHAPPY FARM

KMETIJAZ NEKMETIJSKIMI

DEJAVNOSTMI

PODEŽELSKI HOTEL

ALI KMEČKI TURIZEMZ NASTANITVIJO

AVTOKAMP

ČAJNICA In INTERGRIRANE OBLIKE ZAPOSLOVANJA

HLEV Z DOMAČIMI ŽIVALMI, KI DELUJE HKRATI KOT MINI ŽIVALSKI VRT DOMAČIH ŽIVALI

HIŠA ZOO ZA EKOTIČNE ŽICVALIS PRIDELAVO HRANE ZA EKSOTIČNE ŽIVALI

ZELENI PROGRAM- BIO VRT TER OKRASNI VRTOVI

IZOBRAŽEVALNIPROGRAMI IN PROGRAMI USPOSABLJANJ NA DELOVNEM MESTU

REKREATIVNO IZOBRAŽEVALNA

PONUDBA NA KMETIJI ALI HOTELU ZA NASTANITVENE IN DRUGE GOSTE

13


b) Idejna zamisel

Strateškega načrta Happy Farm

Happy Farm je združba enot t.i. članic Happy Farm. Partnerji si z poslovanjem zagotavljajo obstoj in se v medsebojnem sodelovanju razvijajo. Inovativnost pristopa je v dejstvu, da je razvil nova znanja t.j. »know how«, kako zasnovati sistem, ki poveže različne partnerje v skupnem večplastnem interesu. Članice Happy Farm povezuje skupen okvir socialnega podjetništva, skupno usmerjanje in strokovno ščitenje šibkih. Že v prvi fazi prehoda projekta lahko dobi delo 23 uporabnikov, ki se na trg dela vključujejo v posameznih enotah Happy Farm. Aktivnosti socialne institucije socialnega podjetništva Happy Farm so pričele oktobra 2007 in iščejo vedno nove člane in investitorje. Koncept socialnega podjetništva je na novo razvit. Kot zelo realnega in obetajočega ga že posnemajo v tujini zato, ker ne samo da spodbuja socialno vključenost, ampak tudi spodbuja zaposlovanje in aktivno vlogo posameznika, ki je težje zaposljiv. Projekt predstavlja pomemben korak za razvoj prakse za socialno - izobraževalno podjetništvo.

Poslovanje in delovanje je zato ščiteno (angl. »sheltered«) s posebnimi aktivnostmi, ki so bile razvite v projektu Happy Farm. Med njimi sta najpomembnejši: vzpostavitev sistema svetovanja in usmerjanja učnih enot ter socialnega varovanja invalidov in uporabnikov VDC. Za razvoj pa so med najbolj pomembnimi aktivnostmi tiste, ki realizirajo cilj, da se vzpostavi sistem vključitve na trg dela za uporabnike iz težje zaposljivih ciljnih skupin prilagojenih poklicev, vključno z možnostjo njihove certifikacije. Ponuja tudi modele, dejavnosti, prilagoditve za lažje vključevanje in zaposlovanje ostalih težje zaposljivih ciljnih skupin.

Happy Farm je hierarhična struktura enot in aktivnosti. Prvi nivo je management, v osebi direktorja Happy Farm. Drugi nivo so aktivnosti socialnega vključevanja in učenja. Tretji nivo so enote: proizvodnja produktov in storitev, socialno vključevanje in učenje oz. zaposlovanje. Projekt je razvil možnosti za vlagatelje, priložnosti za zaposlovanje (najbolj depriviligiranih ciljnih skupin v družbi: mladi brez ali z nizko izobrazbo, iskalci prve zaposlitve 18 do 24 let, osipniki in brezposelne ženske v starosti nad 54. Let), za proizvodnjo, prodajo in trženje storitev in novih produktov za različne skupine kupcev, doma in iz tujine. Happy Farm je kompleks enot socialnega podjetništva ter aktivnosti managementa in aktivnosti usmerjanja ter svetovanja. Kompleksen strukturiran projekt je s predlagano organiziranostjo pregleden, lahko vodljiv in nadzorovan ter strokovno usmerjan in ščiten. Kot organizacijska oblika lahko deluje Happy Farm kot kooperativa ali pa delujejo enote samostojno. Vsaka enota je ekonomsko samostojna enota; aktivnosti so know how, ki je vmeščen v vsakodnevno poslovanje enot. Še več: know how razvit v projektu daje možnost razvoja enotam, ki se lahko organizirajo tudi v društvo. Enote – člani kooperative ali društva posebnega pomena (po zakonu o društvih) so samostojne pravne ali fizične enote (s.p., kmečka gospodinjstva). Povezuje jih specifično pomemben namen, ki ni nujno pridobivanje dobička na trgu, ampak dosegati ravnovesje med prihodki in odhodki, zagotavljati nemoteno poslovanje in delovanje. Hkrati pa izpolnjevati pomembno poslanstvo – zagotoviti socialno vključenost odrinjenim in še več, doprinesti, da se vključijo na trg dela.

Treba je ločiti med tekočim poslovanjem in njegovim financiranjem (prikaz prihodkov in odhodkov, proračun potrebnega poslovanja) in investiranjem (viri za vzpostavitev kapacitet).

Pomembna prednost zasnovanega je dejstvo, da se ali upravljavci (npr. občina,…) ali lastniki enot (npr. grad…, kmetija…) sami odločijo, kdaj bodo aktivnosti zaživele v praksi in kdaj bodo lahko na nudeni podlagi strokovne pomoči (VDC Polž) zainteresirani subjekti pričeli s poslovanjem in z aktivnostmi socialnega vključevanja in dela varovancev.

Enote, ki iščejo investitorje, ali pa lastnike takšnih nepremičnin, ki bi v njih vzpostavili ponujene aktivnosti, ščiteno zaposlovanje in pomoč stroke (podeželski hotel, kmetija, čajnica, hiša (zoo) za eksotične živali, hlev z domačimi živalmi, zeleni bio vrt in/ali avto camp) so tudi zelo atraktivne za lastno samozaposlitev (npr. kmečki gospodar in gospodinja,…).

14


Iz proračuna države (proračunska postavka PP 1276) bodo /skladno z obstoječo zakonodajo/ financirane plače in drugi izdatki tistim zaposlenim, katerih aktivnosti so potrebne za socialno vključevanje in usposabljanje ciljnih skupin.

Preglednica 1. Kalkulacija zagotovljenih proračunskih sredstev povprečno na enega zaposlenega letno za socialo - VDC.

EUR – letni bruto znesek po osebi

PP Konto Gospodarske kategorije po kontnem načrtu

1276 4133 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 21677,00 BRUTO PLAČA 16.284,00 1. Bruto plača delavca 16.284,00 - plačni razred delovnega mesta 30 - povprečna mesečna bruto plača delavca 1357,00 DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 5393,00 - drugi izdatki zaposlenim 4708,00 - regres za letni dopust 685,00

4133 PRISPEVKI DELODAJALCA 2621,72

DAVEK NA PLAČE 294,87

Preglednica prikazuje zneske za financiranja kadrov iz osnovnih organizacijskih sistemov po principu normativov in subvencij v okviru možnosti zakonodaje4(koordinator/strokovni delavec ali vodja programa - socialnega podjetja, oziroma oskrbnik). Lahko pa pridejo preko enkratno razpisanih projektov še do dodatnih pomembnih virov, ki so še: subvencije in investicije v človeške vire Evropskega socialnega sklada, politike po Programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja 2007-2013, www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/apz_2007_2013.pdf ), shem državnih pomoči, tistih, ki jih odobri država in tistih, ki jih potrdi EU, idr.

Zaposlovanje in aktivno vključevanje uporabnikov, ki so teže zaposljive skupine, uporabniki socialnih storitev ter dve skupini ostalih nevključenih na trg dela (ostali neinvalidi, in delavci konkurenčni na trgu dela) se lahko financira v skladu z obstoječo zakonodajo, po različnih zakonskih podlagah. N.pr. invalidov v delo po Zakonu o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, v nove oblike zaposlovanja v skladu z v Pravilniku opredeljenimi normativi in po zakonu možnimi subvencijami.

c.) Možnosti za vlagatelje

Možnosti za vlagatelje so zelo raznolike. Lahko financirajo tekoče poslovanje in z njimi povezane aktivnosti ali pa se odločijo za naložbe –financirajo investicije in postanejo investitorji ali celo lastniki ene ali več enot Happy Farm socialne ekonomije, ki so:

1. Čajnica2. Podeželski hotel.3. Kmetija. 4. Hiša (zoo) za eksotične živali5. Hlev z domačimi živalmi, ki hkrati deluje kot mini živalski vrt domačih živali.6. Zeleni bio vrt.7. Avto camp.

4 Kadrovski normativi za upravičence v institucionalnem varstvu (Ur. l. RS, št. 125/2004) in Kadrovski normativi za upravičence v VDC (Ur. l. RS, št. 125/2004).

15

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/apz_2007_2013.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/kadrovski_normativi_vdc.pdf


http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/kadrovski_normativi_instituc_varstvo.pdf


N.pr.: lastnik kmetije na podeželju se odloči za njeno prestrukturiranje v kmetijo socialnega podjetništva. Lahko se odloči na kmetiji odpreti prenočitveni del, lahko tudi za zeleni vrt, lahko še tudi za tretji del – hlev z domačimi živalmi. Vse variante so odprte. Zelo dragocena je razvita ideja z enoto za izobraževalne vsebine, saj gre za vzpostavljen sistem usposabljanja za inovativne in deficitarne poklice za delo na podeželju, ki je bilo strokovno razvito ob partnerskem sodelovanju s Centrom za poklicno usposabljanje RS in seveda ob prenosu, kjer so že obstajale v EU, najboljše prakse, z dragoceno in strokovno pomočjo partnerjev v projektu.

Poleg matične enote namenjene izobraževanju kot živa učeča se okolja za praktično učenje delujejo tudi drugi posamezni programski sklopi Happy Farm. Centri za socialno vključevanje se lahko na podlagi tega predloga uvrščajo v t.i. tretji sektor oz. socialno ekonomijo. To ustanavljanje centrov za socialno vključevanje bi lahko predstavljalo pomembno in potrebno zapolnitev vrzeli dosedanjega usposabljanja in zaposlovanja med invalidskimi podjetji, zaposlitvenimi centri in varstveno delovnimi centri (VDC).

Kar je skupno vsem enotam in jih povezuje so aktivnosti dela in usposabljanja na mestu samem. Vsaka enota ima svoj učni del in je enota socialnega vključevanja. Prednost predloga je nadalje tudi v dejstvu, da je lastnikom prepuščeno, ali aktivnosti v celoti opravljajo sami ali pa se poslužujejo tudi outsourcinga (za storitve najemajo podizvajalce). N.pr.: socialno podjetje za mlade in druge težje zaposljive, ki je turistična ponudba in hotel z učno bazo, lahko ponudi storitve prehranjevanja v sodelovanju n.pr. s Sodexhom, MDDSZ in MZŠŠ (vsi predlagani primeri so bili tekom projekta razpravljani).

Ponudba novih storitev za razvoj in nadaljnje vključevanje odrinjenih je prosto investitorjem in financerjem povsem odprta.

V vseh enotah je nadalje možna dopolnilna ponudba oz. širjenje obsega storitev, n.pr.:

- Poročni turizem (v Svečini je v gradu že kapela).- Kosila za zaključene skupine (poroke, seminarji, sprejemi, …).- Kuhinja z dnevi ekološko pridelane prehrane.- Izobraževalni turizem.- Hotel prijazen invalidom in starejšim - kot ekskluzivna ponudba.- Hotel prijazen družinam in otrokom.- Sprostitveno, rekreativno športne vsebine.- Savna. - Sprehajalno terapevtska steza za starejše in invalide, (kot ekskluzivna ponudba). - Kolesarske steze. - Ježa. - Balinanje.- Vožnja s kočijo.- Športna igrišča za npr… odbojko na mivki.- Piknik prostori.- Poligon za rekreacijo.

V vsaki enoti HAPPY FARM se odvijajo posamezne ali vse opredeljene aktivnosti:

1. Socializacija in usposabljanje za težje zaposljive. 2. Programi socialnega vključevanja po normativih Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji.3. Učna baza izobraževanje in usposabljanje za deficitarni poklic, ki se zaključijo s certifikacijo: MDDSZ in MŠŠ 4. Storitve Varstveno delovnih centrov- integracija nezaposljivih invalidov izvaja VDC POLŽ Maribor.

Potrebno financiranje kadrov za aktivnosti usposabljanja, izobraževanja in mentoriranja:

1. Za izpeljavo aktivnosti Usposabljanje je potreben:

16


- Inštruktor- mentor 1x, ki ga financira Zavod R Slovenije za zaposlovanje ali se financira iz sredstev od prodaje produktov ali storitev.

2. Za aktivnosti IZOBRAŽEVALNI DEL: dva redno zaposlena, ki sta:- Koordinator I. : Pedagoški delavec VII.st., - Koordinator II. V.st. v programih usposabljanj. Sodeluje z izvajalci in mentorji: npr.: Srednja biokemijska šola, Srednja živilska šola, Sodexho. Financiranje kombinirano iz različni virov.

3. VDC POLŽ Maribor:- 2 redno zaposlena ter 1x pomoč javna dela v skladu z zakonom ZRSZ po razpisu- 1x delovni inštruktor V. TR gostinski tehnik ali kuhar. - 1x varuh za 2 skupini- ena čajnica in pomoč v hotelu in druga pomoč na eko kmetiji.Delovni instruktor in varuh sta financirana po normativu iz državnega proračuna, preko MDDSZ.Pomoč osebe pa, ki deluje preko javnih del je: asistent 1x. Potreben je še: mentor v usposabljanju, ki se bo financiral iz tekočih projektov mentoriranja.

IV. POSLOVNE DEJANOSTI Z EKONOMIKO IZVEDLJIVOSTI

Program, načrt potrebnih kadrov, prihodki in odhodki po enotah kooperative

1) Čajnica

Program in aktivnosti čajniceV čajnici poteka druženje. Je odprtega tipa. Prodaja se pecivo, sveže in suho sadje ter čaj. Poteka socializacija in usposabljanje za težje zaposljive. Storitve Varstveno delovnih centrov- integracijo nezaposljivih invalidov izvaja VDC POLŽ Maribor. Na osnovi rednega financiranja po zakonu in normativu za programe socialnega vključevanja se plačuje mentorja in 5 oseb na usposabljanju.

Ekonomika delovanja čajnice kot zaposlitveni program VDC se izračunava na osnovi cene napitkov čaja, sokov, izbranega domačega peciva (jabolčni zavitek in bučnica, orehovo pecivo), računajoč na minimalno povprečno število 5 gostov na uro, 40 na dan, 6 dni na teden.

Tabela 1. Tržni prihodki in odhodki čajnice v enem letu (leto 2009), brez javnih zagotovljenih sredstev.

EUR - letnoPRIHODKI EUR- proračun MDDSZ- občine

Prihodki od peciva1x5x6x30x12=

10800

Prihodki od pijače1x7x6x30x12=

15120

Skupaj tržni prihodki 25920

2) Družinski hotel

V hotelu s tremi zvezdicami je glavna ponudba nudenje prenočevanja v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, z zajtrkom. Poleg prihodkov od prenočevanj je pričakovati prihodek tudi od prihodkov od vzporedne ponudbe; od kosil in večerij, za individualne goste po naročilu in zaključene skupine ter konferenčni turizem.

Na višino prihodkov pa bodo vplivali ekskluzivni elementi ponudbe:

17


a. Hotel prijazen invalidom in starejšim, kar bo zanimivo za invalide in starejše goste po celotni

Evropi, osebje bo dodatno usposobljeno za delo z osebami s posebnimi potrebami, označbe in napisi bodo prilagojeni tudi za osebe, ki ne znajo brati, urejeni bodo dostopi tudi za težje gibljive, v okolju bodo urejene rehabilitacijsko- rekreativne stezice, kotički za sprostitev, rekreacijo, šport in zabavo, kot dodatna storitev se nudi nega in spremstvo za invalidne goste…

b. Če obstaja možnost tudi poročni turizem. c. Konferenčni turizem. Hotel daje v najem dvorano – najmanj 30 do 50 oseb – in se pričakuje od

storitev prav tako pomemben del prihodka.d. ter drugo, kar je aktualno v posameznem okolju.

Hotel se stilsko prilagaja bivanju na podeželju. Prilagaja se tipu objekta, ki bo osnova naravi in ekološko varstveni naravnanosti. Število postelj – optimum do 25 - se prilagaja lokaciji in bližnji kmetiji ter obstoječim ali načrtovanim objektom. (N.pr. evidentirane možnosti: v Svečini v gradu, Pesniškem dvoru celo kapaciteta 50 postelj). Odprtega tipa, najbolj zaželena letovanja uporabnikov VDC iz Evrope, letovanje upokojencev, družin..).

V naslednji preglednici je naveden načrtovan cenik storitev, na osnovi katerega so načrtovani prihodki od prodaje proizvodov in storitev.

Preglednica 2. Cene in storitve hotela.HOTEL ***PREDLOG CENIKA ZA STORITVE HAPPY FARM

CENA POSTELJE Z ZAJTRKOM 1/1 30 €1/2 45€

Storitve za konferenčni izobraževalni turizem (skupine 20 do 50 oseb) najem dvorane 1 dan 50 € tehnika- grafoskop, TV, DVD, projektor, platno…1dan/ 50€ enostavni prigrizki in napitek v odmoru 1x na osebo 3 € (kava,

sok, voda, slano pecivo, sadje)

Potrebni kadri za enoto socialnega podjetništva v kateri se izvaja usposabljanje, ki je ali pa ni pridružena hotelu, bi bili naslednji:

1x strokovni delavec na področju soc. varstva, VII. st. financiran po Zakonu o socialnem varstvu, Ur.l. RS 3/2007

2x varuh (1x pedagoški delavec V. st, 1x zdravstveni delavec V.st., financirana sta po Zakonu O,5 (gospodar/ekonom) – ki je skupen s hotelom (zato v naslednji tabeli ni upoštevan 0, 5 zdravstveni delavec, financiran po Zakonu iz sredstev ZZZS 0, 5 tehnični delavec- voznik + vzdrževalec.

Večina kadrov je plačana iz naslova pravic, ki ji pritičejo na osnovi veljavne zakonodaje v Sloveniji,

Minimum vključenih uporabnikov je 7. Stroške bivanja krijejo za uporabnike občine skozi ceno storitev po Zakonu.

Pomoč varovancem in osebam na usposabljanju nudijo inštruktorji in mentorji. Financirani so po Zakonu.

Prihodki in odhodki za aktivnosti izobraževanja in zaposlovanja so izračunane na osnovi zakonskih zahtev, normativov na eni strani in na drugi strani z zakonom določenih virov za programe izobraževanja, ki jih za področje socialnega vključevanja financirajo iz proračuna proračunskih postavk MDDSZ, MZŠ, ZRSZ.

Tabela 2. Tržni prihodki in odhodki enote, v kateri se izvaja usposabljanje za zunanje naročnike v enem letu (leto 2009), brez javnih zagotovljenih sredstev.

USPOSABLJANJE Leto 2009PRIHODKI EUR /LETNOPrihodki od najema dvorane 50 eur x12x12 7200Prihodki od oddaje -grafoskop, TV, DVD, projektor, platno…1dan/ 50€ 50 EUR x12x 12

7200

18


prigrizki in napitek v odmoru 1x na osebo 20% od 3 € (x12x 12) x 15

1296

Skupaj tržni prihodki 15696ODHODKI0, 5 tehnični delavec- voznik + vzdrževalec. 10000Skupaj tržni odhodki 10000Potencialni presežek prihodkov nad odhodki za nepredvidene stroške in dobiček za razvoj

5696

Funkcioniranje hotela temelji na predpostavki, da so potrebni najmanj kadri, ki so prikazani v naslednji preglednici. Od teh je večina lahko sofinancirana po veljavni zakonodaji, razen oskrbnika hotela, gospodinje/kuharice in vzdrževalca ter delež sredstev za pomočnika/pomočnica se subvencioniran ali sofinanciran na osnovi projekta (ocenjena: subvencija od 20% do 40% -delež subvencij še ni regulativno opredeljen) za katere je treba letne bruto plače pokriti iz doseženih prihodkov na trgu s socialnim podjetništvom

Preglednica 3. Pregled strukture kadrov v primeru: npr. Svečinski grad ali druga oblika podeželskega hotela s kapaciteto 50 postelj.

Poklicni profil Št. oseb Financiranje IzobrazbaOskrbnik hotela 1 Na trgu VII. st.Gospodinja+ kuharica 1 ali 2x 0,5 Na trgu V. st. - zaposlene ciljne skupine težje

zaposljivihNatakar ali gostinski tehnik

1 Po zakonu IV ali V. st.zaposlene ciljne skupine težje zaposljivih

pomočnik/ca oskrbnika/ce ali pomočnik natakarja

2 Na trgu ali delna subvencija. Celotno financiranje še odvisno od razpisnih meril.

III. st. zaposleni z novo poklicno kvalifikacijo, oblikovano v projektu

Sobarica+strežnicaLahko integrirana zaposlitev varovancev VDC aliredna zaposlitev

1,5 ali 3x 0,5 *Na trgu ali Po projektu subvencionirane plače

brez izobrazbe ali do III. stopnja- zaposlene ciljne skupine težje zaposljivih

vzdrževalec 1 ali 2x 0,5 da IV ali V. st. tehnične smeričistilka 1 ali 2x 0.5 = Po projektu financirano

ali subvencioniranozaposlene ciljne skupine težje zaposljivih

Skupaj 7,5

Prihodki in odhodki so izračunani le tržni prihodki za tipski primer kapacitete t.j. 25 postelj. Med prihodki ni odhodkov in z Zakonom zagotovljenih proračunskih prihodkov za učno osebje. Prihodki prikazujejo, da se enota socialnega podjetništva lahko pokrije z na trgu pridobljenimi prihodki.

Tabela 3. Prihodki doseženi na trgu v letu dni in orientacijski letni odhodki bruto plač osebja hotela.HOTEL Leto 2009PRIHODKI EURPrihodki od prenočevanj 30 EUR x 9/2 postelj x 20 dni x 12 mesecev30 EUR x 7/1 postelj x 20 dni x 12 mesecev

190800

Prihodki za drugo hrano in pijačo 45200SKUPAJ PRIHODKI 246000

ODHODKI ZA PLAČEBOD oskrbnika hotela 30000

19


BOD gospodinja-kuharica 20000BOD vzdrževalec 20000SKUPAJ ODHODKI 70000Potencialni presežek prihodkov nad odhodki za stroške in za razvoj in širitev

176000

Znotraj hotela ali na isti lokaciji v dodatnih objektih ali ločenih oddelkih, pa lahko kot vzporedna dejavnost poteka tudi institucionalno varstvo- organizirano bivanje, najmanj sedmih varovancev VDC. Ti uporabniki lahko čez dan sodelujejo v integriranih zaposlitvenih programih (strežbe, čajnice, urejanje sob in okolja, …)

V primeru, da se v okviru socialne ekonomije- v kombinaciji podeželskega izvaja tudi organizirano 24 urno bivanje za uporabnike VDC- je potrebno pri ureditvi prostorov za ta namen upoštevati še veljavne tehnične normative. Za to storitev, pa je mogoče pričakovati zagotovljeno financiranje varovanih storitev, ki vključuje med drugim tudi materialne stroške za delovanje ter zagotovljene sredstev za plače strokovnemu kadru. ( Primer: 7 postelj, 2x2 posteljne in 3x enoposteljne, skupne površine z skupno dnevno sobo in sanitarnimi prostori in pomožnimi prostori znesejo po tehničnem normativu od 15 do 20 m po osebi. Za 7 oseb pripada do največ 140 m2. Najem prostorov za 140 m2 plača država: po 4€ za 1m2.

Preglednica 4. Osebje, varovanci in temeljne zahtevane karakteristike.

Osebje - poklic Področje pravic kvalifikacijaAnimator ali varuh VDC 2 sociala 1krat pedagoški delavec V. st, 1krat zdravstveni

delavec V. st.strokovni delavec soc. varstva 1 sociala VII. st.gospodinja + ekonom 1 sociala zajet že v hoteluzdravstveni delavec 0,5 zdravstvo financiran iz ZZZStehnični delavec - voznik + vzdrževalec 0,5 sociala zajet že v hoteluSkupaj: 4,5 sociala,

0,5 zdravstvo

3) Bio domačija

Zaželeno je, da bio domačija deluje po standardih in priporočilih za ekološke turistične kmetije ter priključi enoto pridelave bio zelenjave in zdravega sadja za prodajo. V aktivnosti pa se vključuje osebe, ki se socializirajo, usposablja se težje zaposljive. Vključenih sedem varovancev VDC predstavlja program integrirane zaposlitve t.j. delo čistilcev in sobaric; občasno pa so na usposabljanju dijaki in druge osebe.

Preglednica 5. Osebje,uporabniki programov socialnega vključevanja in uporabniki v programih integriranega zaposlovanje ter temeljna zahtevana kvalifikacija

Kadri poklica število oseb

Financiranje Izobrazba/kvalifikacija

Oskrbnik kmetije t.j. Gospodar - vodja kmetije (ALI 0,5 GOSPODAR IN 0,5 GOSPODINJA)

1x Na trgu VII. st. kmetijske smeri

inštruktor 1x DaAli Po zakonu

V. st. kmetijski tehnik ali vrtnar

Pomočnik oskrbnika 1 x Na trguStrokovni delavec Na 11 oz. 10 uporabnikov v programu socialnega vključevanja še dodatno 0,15

0,15 Po zakonu VII. st.st.izobrazbe

20


strokovn. Del.Osebe v programih socialnega vključevanja Ali varovanci v integriranih programih zaposlovanja

5 do10 Ali nad 10

Po Zakonu nagrada za ustvarjeno na trgu obvezna:od minimalno 65€/osebo/mesec

Neuspešni v drugih rednih zaposlitvenih programih

Skupaj kadri Skupaj uporabniki

3 5

Ekonomika zagona enote pa pričakuje, da se upošteva minimalno velikost zemljišč 3 do 4 ha.

Tabela 4. Tržni prihodki in odhodki bivanja na kmetiji. EUR letno

PRIHODKIPrihodki od prenočevanj (30EUR x 21 postelj x20x12) 151200Prihodki za obroke 35200Prihodki pijača 15000SKUPAJ PRIHODKI NA TRGU 201000

ODHODKI ZA PLAČEBOD oskrbnik kmetije (gospodar) 30000BOD instruktor- če je financiran iz prihodkov trga 24000 Nagrada za uporabnike, VDC 12X 7 X 100€ = 8400Ali nagrada v programih usposabljanja/soc. vključevanja 10x /65€ ali več/ v izračunu 100€ x 12=MAXIMUM 12000

12000SKUPAJ ODHODKI NA TRGU ZA PLAČE 66000Razlika prihodkov nad odhodki se načrtuje za materialne stroške in razvoj dejavnosti ter širitev socialnega vključevanja

135000

4) Hiša (HAPPY FARM-ZOO) za eksotične živali s pridelavo hrane za eksotične živali

Hiša za eksotične živali s pridelavo hrane za eksotične žival bi zahtevala najmanj naslednje kadre, ki so prikazani v preglednici, skupaj s poklicnim profilom, potrebno kvalifikacijo in načinom financiranja.

Preglednica 6. Načrt potrebnega kadra za ZOO za eksotične živali in za pridelavo hrane za eksotične živali. Profil poklica Št. oseb Financiranje IzobrazbaOskrbnik 2 x 24.000 ali tudi kombinacija z gospodarjem kmetije

1 Na trgu V. TRustrezne smeri

Pomožni delavec ali pomočnik oskrbnika 2x 1,5 ali3x 0,5

Na trgu ali financiranje projekta ali subvencija

III. TR

Oskrbnik živali 1 Na trgu IVInstruktor Ali Delovni inštruktor v VDCAlternativa delovni inštruktor v zaposlitvenem centru- v primeru,. Da se ZOO registrira kot zaposlitveni center

1 ali 2x 0,5

Na trgu ali po zakonu Delovni inštruktor v VDC ali zaposlitvenem centru

V ali IV.

Strokovni delavec*- na več kot 10-11 delavcev vključenih v zaposlitveni center Alternativa: v primeru, ko se ZOO registrira kot zaposlitveni center je v zaposlitvenem centru delovni inštruktor

0,15 Po zakonu VII.

* Zaposleni v zaposlitvenem centru: 5 do 10 na enega delovnega inštruktorja, če jih je 11, dodatno 0,15 strokovnega delavca.

5 do10 Subvencionirane plače 30 do 70 %. Plača v višini minimalne plače, dodatki in ostalo po

21


Ali *Varovanci v integrirani zaposlitvi5 do 7

ZDR: regres, prevoz, prehrana.Nagrade ustvarjene na trgu: 50 do 200€. Nadomestilo za invalidnost je financirano po zakonu.

ZAPOSLENI SKUPAJ 10,5

Tabela 5. Tržni prihodki in odhodki zoo-ja za eksotične živali in za pridelavo hrane za eksotične živali.

PRIHODKI EUR - letno

- prihodki od vzreje živali za prevzem 12000- prihodki od vzreje živali za hrano 24000

Prihodki od pridelave krme-hrane za eksotične živali 24000Prihodki drugih produktov 12000Prihodki druge hrane 15000SKUPAJ PRIHODKI NA TRGU 87000

ODHODKIBOD gospodar 24000BOD oskrbnik živali 20000BOD instruktor 0,5 *12000BOD zaposleni v zaposlitvenem centru (7x minimalna plača z dodatki in regresom ter stroški dela)- subvencionirano 30 do 70%BOD strokovni delavec 0,5 12000SKUPAJ ODHODKI NA TRGU * 68000

*V primeru organiziranosti kot VDC- integrirana zaposlitev ali kot zaposlitveni center- so sredstva za plače inštruktorja zagotovljene po zakonu.

Tudi v tem primeru prihodki doseženi na trgu bistveno presegajo odhodke, ki jih je treba pokriti za plače, vključno z nepredvidenim 50% pokrivanjem stroškov oz. nagrad instruktorju in strokovnemu delavcu. To pomeni, da je velika rezerva za pokrivanje stroškov, tudi nepredvidenih stroškov, so pa tudi možnosti sofinanciranja nadaljnjega razvoja posla.

5) Hlev z domačimi živalmi

Model socialnega podjetništva načrtuje tudi možnost vzpostavitve enega ali več hlevov z domačimi živali. Takšna enota ima svojo pomembno terapevtsko delovanje. Na drugi strani pa je na trgu tudi velik interes po ogledu domačih živali, po opazovanju, kako živijo ipd.

Preglednica 7. Načrt potrebnega kadra za delovanje v hlevu z domačimi živalmi in ZOO domačih živali prikazuje, da bi bilo treba financirati dva profila, pomočnik oskrbnika pa bi se lahko v delo vključeval, saj pridobi kvalifikacijo po programu NPK.

Profil poklica Število oseb Financiranje IzobrazbaOskrbnik 1 Na trgu V. Pomožni delavec ali pomočnik oskrbnika 2x 1 ali (2x 0,5) Po projektu financiran

ali delno subvencioniranII.ali III. TR

22


Inštruktor 1 ali (2x 0,5) Na trgu V.

Tabela 6. Tržni prihodki in odhodki hleva z domačimi živalmi in ZOO domačih živali.

PRIHODKI EUR- letnoPrihodki za prodajo produktov povezanih z domačimi živalmi

35200

SKUPAJ PRIHODKI NA TRGU 35200

ODHODKI ZA PLAČEBOD oskrbnika 30000BOD instruktor 20000SKUPAJ ODHODKI NA TRGU ZA PLČAE 50000NEGATIVNA RAZLIKA – ODHODKI VEČJI OD PRIHODKOV (- 14800)

Prikazan izračun v tabeli izpostavlja dejstvo, da mora biti hlev nujno v sestavi kmetije, saj izračun kaže, da se nikakor ne morejo pokriti stroški oskrbnika in mora ta dela in stroške prevzeti kmetija.

6) Avto camp

Najbolj zaželeno bi bilo, da deluje avtokamp v sklopu hotela ali turistične kmetije, s pomožnimi delavci - 2 mlada brez izobrazbe ali s III. stopnjo usposobljena v programu po tem projektu. Avtokamp posluje na leto 3 mesece (ali več glede na povpraševanje gostov) in ima urejeno infrastrukturo, sanitarni del in elektriko.

Kamp je namenjen predvsem tranzitnim gostom, vzporedno pa nudi turistično ponudbo na kmetiji ali vzporedno ponudbo hotela. Reklamira tudi oglede in znamenitosti ter zanimivosti kraja ter oklice.

Preglednica 8. Načrt potrebnega kadra za delovanje avtokampa.Profil poklica število

osebFinan-ciranje

Izobrazba

Receptor 1 V enotikmetija

V.

Pomožni delavec ali pomočnik oskrbnika 2x 2 II. ali III.

Lahko se vključujejo uporabniki v okviru integrirane zaposlitve iz drugih programov Happy Farm - hotel, kmetija, čajnica, biodomačija, zoo.

2 občas-no,skupaj 0,2

Iz drugih programov

SKUPAJ 2,2

Prihodki avtokampa gredo za povrnitev stroškov njegovega vzdrževanja, za vodo, elektriko, itd. ter nadaljnji razvoj posla ali pokrivanju negative v programih (hlev, ki deluje z negativo). V kampu so tudi možnosti vključevanja uporabnikov projekta Happy Farm.

Tabela 7. Prihodki in odhodki doseženi na trgu, enota avtokamp.

PRIHODKI EUR- letnoPrihodki od prenočevanj (12Eur) 15200Prihodki pijača 5000SKUPAJ PRIHODKI NA TRGU 20000

ODHODKIBOD – nagrada receptor 3 mesece 3000Nagrade za delavce-varovance 6000SKUPAJ ODHODKI NA TRGU 9000

23


PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI, RAZLIKA ZA POKRIVANJE STROŠKOV IN ZA RAZVOJ

11000

7) Izobraževanje in usposabljanje

Vsi programi odpirajo živo učeče se okolje za teoretično in praktično usposabljanje in pridobivanje praktičnih znanj za inovativne ter deficitarne poklice, za dvig splošnega izobrazbenega nivoja prebivalstva (učenci, starejše kmečke žene, za ekološko predelavo, gostinstvo, turizem, prehrano, kmetijstvo, rekreacijo, šport…). V objektih in zemljiščih bodo potekala izobraževanja za inovativne poklice, učna praksa, seminarji za kmečke žene in druge zainteresirane, drugi programi usposabljanj v sodelovanju z zavodom RS za zaposlovanje, MDDSZ in MZŠŠ.

Področja: ekološko kmetovanje gostinstvo/strežba turizem, rekreacija, šport zdrava prehrana. Ostalo, inovativno kar narekuje razvoj.

Možni udeleženci tečajev: dijaki biotehniške šole osnovnošolci in dijaki ob učnih ogledih in ekskurzijah mladi brez izobrazbe invalidi brezposelno kmečko prebivalstvo in kmetovalci starejši brez zaposlitve vsi turisti.

Možni certifikatni poklici: pomočnik gospodinje, pomočnik natakarja, oskrbniki živali in oskrbniki eksotičnih živali ter drugi, ki se še bodo razvili v bodoče. Ta hip je aktualno vpeljevanje novega poklicnega certificiranega standarda na ravni EU, ki se je oblikoval v okviru projekta pomočnik oskrbnika.

V. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Strateški načrt v celoto zajema, upošteva in izpeljuje celostno zagotavljanje kakovosti zato, ker zastavlja model po celostnem konceptu, upošteva zakonski okvir, EU usmeritve v EU in v Sloveniji ter optimalno vpeljuje v prakso aktivnosti ob hkratnih možnostih že obstoječega financiranja pravic in razvoja za spodbujanje socialne vključenosti in vključitev na trg dela.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (ReNPSV06-10), namreč v Strategiji oddelka F posebej izpostavlja razvoj in uvajanje novih modelov skupnostne skrbi. Pri tem predlaga naslednje ukrepe, ki jih projekt in strateški načrt povsem upoštevata. S tem lahko projekt bistveno doprinese učinkom na ravni države.

Ukrepi: 1. Promovirati dobro prakso modelov skupnostne skrbi in sofinancirati oziroma vzpostaviti modele financiranja preventivnih in razvojnih programov, ki zagotavljajo delo z uporabnikom v domačem okolju ali v skupnosti.

2. Za najmanj eno četrtino uporabnikov v sklopu mreže javne službe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v storitev pred letom 2006, do konca obdobja tega NPSV zagotoviti namestitev zunaj institucije in na podlagi strokovnih analiz organizacijsko ter vsebinsko preoblikovati del zavodov z različnimi skupinami uporabnikov v enovite zavode ali v manjše bivalne enote, pri vseh pa sistematično zagotavljati pogoje za vključevanje v domače okolje.

24


3. Povezati in dopolniti sedanji sistem skrbi in varstva socialno ogroženih otrok in mladostnikov, otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju ali z nesocialnim vedenjem v enovit, medsebojno povezan sistem načrtovanja in izvajanja storitev ter programov.

4. Projektno preskusiti model vodenja in spremljanja življenja in dela oseb s posebnimi potrebami v domačem okolju v smislu podpiranja družine in oseb s posebnimi potrebami pri vraščanju v socialno okolje ter pri delu in zaposlitvi v običajnem delovnem okolju.

5. V okviru javnih mrež zagotoviti predvsem širitev mreže storitev in programov socialnega varstva, ki omogočajo skupnostno skrb, npr.: pomoč na domu, mobilne pomoči, krizni ali interventni centri, dnevni centri, pomoč na daljavo, organizirano prostovoljstvo, skupine za samopomoč, svetovalne pisarne in zagovorništvo.

6. Razviti model oskrbe v drugi družini in drugih organiziranih oblikah skupnostne skrbi (za zagotavljanje primernega bivanja in oskrbe za starejše in odrasle osebe, mlajše od 65 let)«.

Model je bil razvit v obdobju 2006-2008, tudi metodologija se je preskušala tekom trajanja projekta, bila so izdelana poročila, monitoring, že vpeljani posamezni segmenti iz poslovnih dejavnosti - vnaprej pa postane pomembno merjenje čisto konkretnih rezultatov.

Projekt je spodbudil, da je prostovoljno partnerstvo v projektu zaživelo, delovalo in proučevalo rabo različnih ukrepov in orodij po posameznih državah. Celostna kakovost in okvir, v okviru katerega je potekal projekt je pripomogel k skladnosti in konsistentnosti strateškega načrta, k večji diverzifikaciji potencialnih rešitev, ki se lahko prav zaradi te diverzifikacije optimalno vklapljajo v potrebe domicilnega okolja. Nadalje model predlagan v strateškem načrtu sledi zahteve po transparentnosti in kompleksnosti, da se še poveča in multiplicira kakovost, da postaja konceptualna zamisel realna, da se dajejo za aktivnosti pobude, predvsem pa zaupanje, da postane socialno ruralno podjetništvo tudi praksa pri vključevanju duševno bolnih oseb.

Nepogrešljive sestavine celostnega sistema zagotavljanja kakovosti bodo ostale še vnaprej monitoring projekta in njegova metodologija, ocena dosežkov, medsebojno zaupanje, nadaljni razvoj standardov in indikatorjev. Ti bodo spremljali, ali model deluje, ali tako dobro podpira Lisbonsko reformo in Socialno agendo, da bi lahko postal skupni referenčni okvir. Celostna kakovost pa tudi zajema nenehne izboljšave, monitoring in evalvacijo. Referenčni okvir ob vzpostavljeni celostni kakovosti pa naj bi spodbujal zelo konkretno aktivnosti po državah, znotraj njih in med njimi. To je zelo pomembno na socialnem področju, ko ni mogoče razvoja in ukrepov neposredno predpisovati z zakonodajo, ampak velja v okolju EU kot najpomembnejši pristop odprta metoda koordinacije. Le ta skozi ukrepe in prenos modelov dobre prakse povezuje partnerje javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe.

a) Sodelovanja in povezovanja enot ruralnega socialnega podjetništva Happy Farm

Kmetija bo po organizacijski obliki hkrati omogočala tudi kooperativno povezovanje s kmetijami in sorodnimi ponudniki na širšem in ožjem območju Štajerske ter širšem območju Slovenije. Le-ta pa bi imela vzpostavljene mednarodne povezave tudi z ostalimi kmetijami po Evropi, ki bi nosile enako ime: mreža specializiranih kmetij in programov Happy Farm. Vse bi imele tudi ekskluzivno ponudbo: bile bi invalidom in starejšim ter družinam prijazne kmetije. (evropski turistični trend in veliko povpraševanje po invalidom prijaznih turističnih destinacijah), ter ekološko naravnane, kar je prav tako evropski trend.

Vse kmetije bi delovale ob podpori lokalnih skupnosti in izvajalcev ter ob pomoč lastnikov kmetij, ki bodo izrazile interes za vključitev v KOOPERATIVO (privatniki in organizacije npr. Sonček).

25


Projekt »Izobraževanje za zagon in delo v okviru socialnega podjetništva – ekonomije na kmetiji in podeželju« s krajšim nazivom »Vesela kmetija« se je s tem produktom iztekel v uporaben in celovit strateški načrt, kako celovito in kakovostno v danosti okolja slovenskega podeželja izpeljati ekonomijo socialnega podjetništva z zaposlovanjem težje zaposljivih ciljnih skupin ob vključevanju v integrirano zaposlovanje uporabnikov, ki so osebe z motnjo v duševnem razvoju. Uporabljen bo pripravljen poklicni program pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice za delo na kmetiji, namenjen težje zaposljivim osebam in pri doseganju konkretnih ciljev:

- usposabljanju članov projektne skupine in potencialnih izvajalcev socialne ekonomije na podeželju za delo v okviru turističnih, rekreativnih in izobraževalnih možnosti ter ponudbi ekološko pridelanih in predelanih produktov ter drugih družbeno potrebnih in koristnih storitev na kmetiji za dvig kakovosti življenja širšemu krogu ljudi,

- pripravi programa usposabljanja (poklicnega standarda) za težje zaposljive osebe do 3. ali 4. ravni zahtevnosti (izhodiščni projektni predlog: pomočnik gostitelja- realiziran pomočnik oskrbnika),

- pripravi treh konkretnih programov socialnega podjetja na kmetiji v okviru partnerstva: Irski model, Madžarski in za Slovenijo je pripravljen ta pričujoči program. Vsi pa so prenosljivi v vse države EU ob prilagoditvi državnim regulativam.

Izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami je v slovenskem prostoru razdeljeno med tri sisteme: - izobraževalni sistem (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);- sistem socialnega varstva (Zakon o socialnem varstvu, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov);- sistem zaposlovanja (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Aktivna politika zaposlovanja).

Izobraževalni programi in programi usposabljanja ne zadoščajo, da bi bile osebe s posebnimi potrebami zaposljive na trgu delovne sile, zato so še vedno dobrodošle storitve socialnega varstva, v okviru katerih imajo te osebe možnosti zaposlitve pod posebnimi pogoji, v varstveno delovnem centru (VDC). Osebe, ki imajo več spretnosti, kot jih lahko udejanjijo v VDC-ju, in druge osebe, ki imajo težave pri zaposlovanju, je v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki se pripravlja letno, na voljo vrsta programov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.

Sistem zaposlovanja vključuje usposabljanje ljudi s težavami pri zaposlovanju. Ti ljudje pravzaprav niso v skupini oseb s posebnimi potrebami, za katere je izobraževanje in usposabljanje v glavnem urejeno v sistemu socialnega varstva in izobraževanja, temveč so v skupini težje zaposljivih oseb. V tej skupini najdemo ljudi, ki so se s trgom delovne sile že srečali, so pa zaradi zahtevnejših potrebdelodajalcev, upada delovnih spretnosti, sposobnosti in kompetentnosti že dalj časa brez zaposlitve.

Med težje zaposljivimi osebami so lahko tudi iskalci prve zaposlitve, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje ali celo pridobili poklic, vendar kljub temu ne uspejo v konkurenci za pridobitev delovnega mesta. Njihove sposobnosti pa so še vedno dovolj velike, da zaposlitev pod posebnimi pogoji (VDC) ali vključenost v druge oblike varstva zanje vendarle ni primerna.

Z vidika nacionalne strategije na področju zaposlovanja (Aktivna politika zaposlovanja) je dolgotrajno brezposelnim osebam namenjena precejšnja pozornost. APZ svoje ukrepe umešča med prioritete evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentov ter izhaja iz razmer na trgu delovne sile v Sloveniji.

Temeljni zakon na področju zaposlovanja je Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 107/2006), ki tudi določa sodelovanje med sistemoma zaposlovanja (zavodi za zaposlovanje) in sistemom socialnega varstva (centri za socialno delo) pri udejanjanju aktivne politike zaposlovanja in povečevanju zaposljivosti.

APZ – Aktivna politika zaposlovanja je pripravljena za obdobje 2007 – 2013 in utemeljuje 6 temeljnih ciljev: - povečanje zaposlenosti in znižanje brezposelnosti,- preprečevanje prehoda v dolgotrajno brezposelnost,- zmanjšanje strukturne brezposelnosti: povečevanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja,

usposobljenosti in veščin,- povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti zaposlenih,

26

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006107&stevilka=4584


- spodbujanje novega zaposlovanja,- okrepitev socialne vključenosti.

Za doseganje teh ciljev se izvajajo naslednji temeljni štirje ukrepi:- svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve,- usposabljanje in izobraževanje,- spodbujanje zaposlovanje in samozaposlovanja,- programi za povečanje socialne vključenosti.

Vsak od ukrepov vključuje elemente podpore posebnim skupinam brezposelnih oseb (prejemnikom denarne socialne pomoči, invalidnim osebam, osebam na nizki ravni kvalifikacijske strukture ali brez izobrazbe).

Za delovanje sistema zaposlovanja in sprejetje programov, ki jih pripravi Zavod RS za zaposlovanje, je odgovorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Programi APZ se na generalni ravni financirajo iz državnega proračuna in sredstev Evropskega socialnega sklada preko Zavoda RS za zaposlovanje. Na izvajalski ravni sredstva vložijo tudi same izvajalske organizacije ali lokalne skupnosti.

b) Razvojni trendi in strateške priložnosti

Širi se krog ljudi, ki spoštujejo naravo in si privoščijo višjo kakovost življenja. Pričakujemo, da se bodo povpraševanja in spodbude za ekološko pridelavo/predelavo hrane večale (potekajo prizadevanja za uvedbo ekološke prehrane v javne ustanove, povpraševanja predvsem po sveži zelenjavi in sadju so vedno večja, kar bo botrovalo znižanju cen. Podjetje se lahko priključi Zvezi združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki je zelo dejavna pri ozaveščanju javnosti in spodbujanju naravnega kmetovanja.

Pričakujemo tudi rast povpraševanja po storitvah za aktiven, animiran prosti čas za družine z otroki, zlasti majhnimi, kjer lahko na enem mestu vsak najde kaj zase. Narava je še zmeraj in bo vedno bolj privlačna možnost za meščane. Tudi vedno več mladih (predvsem domačih in tujih študentov) se odloča za kratke oddihe v naravi in iščejo ugodne in zanimive lokacije, ki jim lahko ponudijo zelo pestre in zanimive programe, kar bo ta vesela kmetija tudi nudila. Vse bolj se poudarja tudi sožitje generacij, povezanost družbe, ki se lahko krepi in udejanja tudi v pričujočih programih.

Evropski trend in vedno večje povpraševanje se kaže tudi na področju letovanja in dopustovanja invalidov iz cele Evrope, kjer je povpraševanje po turističnih destilacijah, prijaznih invalidom, kar se odseva v usposobljenem kadru, ki pozna potrebe invalidov jih prijazno sprejema; v označbah, za duševno prizadete npr poleg tekstov tudi sličice, za telesno prizadete, podesti, dvigala, ni visokopritličnih lokacij z stopnicami brez podestov in klančin, kjer je onemogočen dostop. Npr. v celotnem Mariboru ob organizaciji projektnega srečanja leta 2004 ni bilo hotela, ki bi nudil več kot štiri postelje z dostopom za nepokretne, zato smo srečanje organizirali v Zrečah. Za duševno prizadete je na turističnih lokacijah redkokdaj prilagojeno okolje in informacije (ena od spletnih strani iz tega trenda: www.invalidom-prijazno.eu).

c) Pričakovani vplivi (članstvo v EU, sezonski vplivi, tehnološke spremembe, nabavni kanali-dobavitelji, gospodarski dejavniki-standard, inflacija itd.)

EU podpira pospeševanje zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU.

Za vzpostavitev modela pa je bistvenega pomena tudi usposabljanje in izobraževanje- tako uporabnikov kot delodajalcev socialnega podjetništva. Pri tem dajejo pomembno oporo nacionalni sistem kvalifikacij in ukrepi aktivne politike zaposlovanja – spet za obe skupini: uporabnikov in socialnih podjetnikov.

Za potrebe ciljne skupine so na nacionalnem nivoju v okviru Slovenije vzpostavljeni kar trije sistemi in z njimi povezana zakonodaja. To pomeni, da lahko vsak projekt socialnega podjetništva črpa pravice iz teh sistemov ali pa pridobiva razvojna sredstva.

27


Slika. Povezanost sistemov delovanja za potrebe ciljne skupine.

Trije sistemi

osebe s posebnimi potrebami

osebe z manj priložnostmi

na trgu delovne sile

osebe s stiskami

in težavami

izobraževanje

zaposlovanje

socialno varstvo

d) Analiza ciljnih trgov

Potencialni trg za storitve socialnega podjetništva so predvsem mlade družine, iščejo nove možnosti za kakovostno aktivno preživljanje prostega časa; družine, ki načrtujejo preživljanje prostega časa, si prizadevajo za zdrav način življenja in iščejo pristnejši stik z naravnim in družbenim okoljem, hkrati pa so dejavnosti tudi animirane. Potencialni trg je tudi mlajše prebivalstvo, otroci in ustanove, ki delajo z otroki (šole, vrtci, jezikove šole itd.), saj bi jim lahko nudili izvajanje šole v naravi s programi kako preživeti v naravi (lahko tudi spanje na seniku) – gozdne učne poti.

Ciljni trg je krog ljudi, ki iščejo alternative velikim in neosebnim verigam supermarketov, ljudje, ki se odločajo za nakup ekoloških kmetijskih izdelkov neposredno pri kmetovalcih, potrošniki, ki kupujejo v pravičnih trgovinah itd. Potencialni kupci so ozaveščeni potrošniki, aktivno izbirajo naravi, državi in družbi prijazne storitve in izdelke in jim cena ni edinstveni kriterij.

- Invalidi in upokojenci za sprostitvena druženja, tudi gledajo na zdravo in domače.- Člani raznih društev,- Uporabniki izobraževalnih programov v najširšem možnem pomenu (posamezniki, šole in institucije)- Tudi drugi hoteli, ki bi na Happy Farm kupovali ekološke izdelke.

Potencialni trg za storitve socialnega podjetništva pa so tudi socialni podjetniki sami, saj sebi vzpostavijo zaposlitev. Enako velja za uporabnike projekta Happy Farm, zaradi motenj in posebnih potreb odrinjene, saj omogočijo osebi ne le socialno vključenost, ampak tudi vključitev na trg dela ali integrirane oblike zaposlovanja pod posebnimi pogoji, ki so v Resoluciji nacionalnega programa socialnega varstva od 2006 do 2010 RS opredeljene kot strateške usmeritve v iskanju novih oblik zaposlovanja. Ne smemo pozabiti, da gre tudi za potencialni trg storitev usposabljanja in izobraževanja tako socialnih podjetnikov kot odrinjenih, ki bodo dodatno usposobljeni pridobili kvalifikacijo in z njo vstopnico na trg dela.

Analiza ciljnih trgov v smislu natančne opredelitve ciljnega trga (geografskih, demografskih, psiholoških in drugih skupnih značilnosti potencialnih kupcev, njihovih želja, potreb, navade, še zlasti pa velikost trga in trendi nima v kontekstu prav posebne teže, saj ne gre za nobeno masovno proizvodnjo in prodajo, ampak za pozicioniranje enot in modela socialnega podjetništva. Bistvo takšne tržne strategije pa je delovati najprej lokalno in »obdelovati« posamezne kupce. Za kupce oz. obiskovalce pa je najpomembnejše, da za denar nekaj koristnega zase naredijo (»narediti nekaj dobrega zase«), ki ga ob tem potrošijo; da imajo občutek, da so za denar nekaj dobili (»value for money«).

Dodatno spoznanje pa, da so s svojo vključenostjo v socialno podjetništvo prispevali z nakupom produkta ali storitve doprinesli k koheziji družbe in k možnosti zaposlitve odrinjenih pa pomeni ljudem vse večji občutek izpolnjenosti in zadovoljstva.

e) Konkurenca (možni konkurenti, prednosti konkurentov, vstopne ovire)

28


Potencialni konkurenti so ekološke in turistične kmetije. Kmetije se v vedno večjem številu odločajo za dopolnilne dejavnosti, turistične storitve so vedno bolj strukturirane in dodelane, ponudba vedno bolj pestra in dobro oglaševana. Po podatkih Turistične zveze Slovenije v deželi nudi storitve (poleg kmetijskih izdelkov tudi nočitve ter dodatne športne in kulturne dejavnosti) več kot 200 kmetij. Oglaševanje turističnih ter deloma ekoloških kmetij poteka s pomočjo Turistične zveze Slovenije in je z izčrpnimi katalogi v različnih jezikih in privlačno, uporabno in aktualno spletno stranjo dobro zastavljeno. Poudarek je na raznolikih aktivnostih, neokrnjeni naravi in kulinaričnih dobrotah. Prednost Vesele kmetije pred »običajnimi« ekološkimi kmetijami je v tem, da z nakupom potrošnik ne bo pomagal le naravi (ekološko) in državi (slovensko), temveč tudi družbi – težje zaposljivim skupinam. Hkrati bo ob obisku kmetije našel vse na enem mestu, poleg pa še zanimivo preživel dan. Z odločitvijo za »Veselo kmetijo« bodo stranke denar vložile v socialni sektor in na tak način prispevale tudi k zmanjšanju brezposelnosti, preprečevanju diskriminacije oseb s posebnimi potrebami in drugih težje zaposljivih skupin.

f) TrženjeVesela kmetija si bo prizadevala za celovito in prepoznavno podobo na trgu, ki bo v skladu z njenimi prizadevanji (npr. izdelke in storitve bo oglaševala s pomočjo naravnih materialov, recikliranega papirja). Pri trženju bo upoštevala življenjski slog in okus potencialnih potrošnikov. Nastanitvena mesta bodo omogočala nastanitve družinam, otrokom, starejšim in invalidom.

Hotelske storitve, avtokamp, pridelava hrane za eksotične živali in podobni programi bodo tržno konkurenčni in finančno zanimivi našim in tujim gostom in obiskovalcem, hkrati pa še profitni. Za zaposlovanje kadrov bodo prinašali ti programi tudi dostojna plačila za delo usklajena tudi s Slovensko zakonodajo. Trženje bo potekalo pod sloganom: Happy Farm - veselje, učenje in zdravo življenje!

VI. KAKO NAPREJ?

Strateški načrt je imel nalogo postaviti model in preokreniti teorijo v prakso. Zato je bilo narejeno ovrednotenje možnosti, ali je model uresničljiv; izkazalo se je, da je.

Happy Farm pa bo zaživela ob potrebnem investiranju. Kakšno bo potrebno investiranje, je odvisno od potencialov in premoženja s katerim razpolaga subjekt, ki se odloči ustanoviti eno ali več predlaganih enot socialnega podjetništva. Takrat pa bo treba narediti konkreten investicijski program - IP, če bo šlo za investiranje več kot 50000 EUR, oz. bo treba pripraviti in skupaj s prijavnico na projekt, ki daje možnosti sofinanciranja investicij, predložiti dokument identifikacijskega projekta t.i. DIIP, ki prikazuje temeljne podatke povezane z investiranjem. Investiranje pa po EU in slovenski zakonodaji ne pomeni le sredstev za gradnjo, nakup zemljišč, nepremičnin, opreme, ampak tudi n.pr. storitve (promocija, razvoj trženja, itd.). Uredba namreč zahteva IP ali DIIP, da se pripravi za vse investicije skupaj glede na izbrani projekt in zato bomo od primera do primera iskali ustrezne optimalne rešitve, javni sektor pa seveda pa tudi upošteval določila novega Zakona o javnih naročilih ZJN-2. Vse povedano pa ima za posledico tudi dejstvo, da bo možno podrobne stroškovne načrte narediti konkretno v kontekstu okvirov možnosti in zahtev posameznih razpisov idr. možnosti financiranja.

Možnosti financiranja bi lahko grupirali v tri skupine: 1. financiranje pravic odrinjenim skupinam po slovenski zakonodaji, ter razvijanje

strukturnih priložnosti in razvoja skozi financiranje programov oz. projektov.2. Financiranje preko shem državnih pomoči: n.pr. nekatere so že vsakdanja praksa (sheme

za brezposelne), druge bodo še vzpostavljene.3. Financiranje z ukrepi politik EU (socialna, zaposlovalna, ekonomska, regionalna,…), ki se

financira z instrumenti teh politik. Ti instrumenti so strukturni skladi (Evropski sklad za socialni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za razvoj podeželja), programi pristopa vseživljenjskega učenja (Leonardo da Vinci, Gruntvig), program Progress in številni drugi programi oz. ukrepi, ki lahko financirajo aktivnosti in vsebino, ki so neposredno, pa tudi posredno povezani s socialnim podjetništvom.

Za konec lahko sklenemo, da kompleksna sestavljenost projekta Happy Farm deluje v kontekstu več politik ukrepanja EU, kar tudi pomeni mnogotere in raznovrstne možne vire financiranja. Tako bo ne nazadnje na finančne

29


konstrukcije projektov vplival tudi časovni razpored razpisov in razpisanih možnosti. S skupnimi močmi pa bomo iskali optimalne variante.

PRILOGE:1. PREGLED ZAKONODAJE REPUBLIKE SLOVENIJE2. KRITERIJE ZA POSAMEZNE SPECIALIZIRANE OBLIKE TURIZMA NA KMETIJI/PODEŽELJU3. PODPORNE KALKULACIJE IN IZHODIŠČA ZA PRIHODKE NA LOKACIJI SVEČINA IN PESNIOŠKI DVOR ter idejne skice4. SVEČINSKI GRAD

PRILOGA 1 PREGLED ZAKONODAJE REPUBLIKE SLOVENIJETRG DELA IN ZAPOSLOVANJA

Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/2007o Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju članov komisij za preverjanje in potrjevanje

nacionalnih poklicnih kvalifikacij (Uradni list RS, št. 65/2007) o Pravilnik o obrazcu javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji - certifikatu (Uradni list RS, št.

97/2003, 57/2007) o Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (Uradni list

RS, št. 13/2001, 97/2003, 108/2004, 117/2005, 57/2007) o Pravilnik o vodenju registra izvajalcev postopkov za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih

kvalifikacij (Uradni list RS, št. 26/2001, 77/2003, 107/2005, 40/2007) Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih

poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/2002) Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 - uradno

prečiščeno besedilo, 114/2006-ZUTPG, 59/2007-ZŠtip (63/2007-popr.)) o priporočilo delodajalcem glede izvajanja 48.a člena ZZZPB o Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 112/2006, 115/2006, 95/2007) o Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 5/2007)

Katalog ukrepov APZ za leti 2007 in 2008 o Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in

delovnih sredstev za delovne invalide (Uradni list RS, št. 113/2002) o Pravilnik za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladih dela (Uradni list RS, št. 61/2005)

o Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/2002, 107/2004, 129/2006) - neuradno prečiščeno besedilo

SOCIALA Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) Zakon o postopku za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (Uradni list RS, št. 23/1991, 54/1992, 65/1993) Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007 - popr.,

41/2007 - popr., 114/2006 - ZUTPG) o Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/1995, 2/1998,

61/1998, 19/1999 (28/1999 - popr.), 127/2003, 125/2004, 120/2005 Odl. US, (2/2006 - popr.), 140/2006, 120/2007) - neuradno prečiščeno besedilo

o Pravilnik o spremembah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev Priloga 1: Kadrovski normativi za upravičence v institucionalnem varstvu (Uradni list RS, št.

125/2004) Priloga 2: Kadrovski normativi za upravičence v VDC (Uradni list RS, št. 125/2004)

o Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/2001, 42/2007)

o Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 39/2007)

30



http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_metod_dsp_doh_dej_npb_ul_42_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_metod_dsp_doh_dej_npb_ul_42_07.pdf




http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/Pravilnik_o_spremembah_Pravilnika_o_standardih.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_stand_normat_npb_ul_120_07.pdf




http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200741&dhid=89392



http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zpusp.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zdvdtp.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_otroci_pos_potrebe_npb129_06.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_otroci_pos_potrebe_npb129_06.pdf


http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sklep_sredstva_prilagoditve.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sklep_sredstva_prilagoditve.pdf

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/#c8070


http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_financ_j_del_npb_95_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzpb_48a_priporoc.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzpb_npb_zutpg_zstip.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzpb_npb_zutpg_zstip.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zpkeu.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zpkeu.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_vodenje_registra_6_6_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_vodenje_registra_6_6_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_preverjanje_npk_npb_57_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_preverjanje_npk_npb_57_07.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_certifikat_57_07_npb.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_certifikat_57_07_npb.pdf




o Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list

RS, št. 19/2007) o Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št.

67/2006) o Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register

(Uradni list RS, št. 3/2006) o Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006,

127/2006, 8/2007, 51/2008) - neuradno prečiščeno besedilo Navodila za izvajanje metodologije za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (junij

2008) Obrazci za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (pravilnik; Uradni list RS, št. 8/2007) Rast elementov cen socialno varstvenih storitev:

za leto 2008 (Uradni list RS, št. 8/2008) Sklep o določitvi standarda stroškov dela ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe

institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno varstvenih zavodih in enotah domov za starejše, ki ga je možno upoštevati v cenah storitev (Uradni list RS, št. 8/2008)

o Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004)

o Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/2004) Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.

114/2006, 71/2008)

5.INVALIDI Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno

besedilo 2) o Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/2007, 21/2008) o Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Uradni list RS, št.

117/2005, 40/2008) - neuradno prečiščeno besedilo o Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Uradni list RS, št. 117/2005) o Pravilnik o invalidskih podjetjih (Uradni list RS, št. 117/2005) .

PRILOGA 2KRITERIJI ZA POSAMEZNE SPECIALIZIRANE OBLIKE TURIZMA NA KMETIJI/PODEŽELJU

(Program/priročnik ekološke ureditve in posodobitve hotelov: http://www.gov.si/mg-ekohoteli/?id=51)

- ekološka turistična kmetija- turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje- družinam z otroki prijazna turistična kmetija- otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija- ljubiteljem konj in jahanja prijazna turistična kmetija- kolesarjem prijazna turistična kmetija- za izobraževanje odprta kmetija- invalidom prijazna turistična kmetija

Z obveznimi kriteriji, ki so predvideni za ekološko turistično kmetijo:- kmetija ima certifikat o ekološki pridelavi- nosilci dejavnosti so člani enega od ekoloških združenj in se vsako leto dopolnilno izobražujejo na

področju ekološkega kmetovanja

31

http://www.gov.si/mg-ekohoteli/?id=51


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005117&stevilka=5162

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_subvencije_plac_invalidi_npb_40_08.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/p_subvencije_plac_invalidi_npb_40_08.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/uredba_kvote_invalidi_npb1.pdf





http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_koncesije.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_soc_inspekcija.pdf

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_soc_inspekcija.pdf






http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/navodila08_cene_dso.pdf










- kmetija nudi gostom pretežno ekološko pridelana živila (več kot 50 %)- oprema sob je iz naravnih materialov (tla, pohištvo, prti, posteljnina)- na kmetiji uporabljajo okolju prijazne materiale in embalažo (steklenice za večkratno uporabo, les …)- urejeno je ločevanje odpadkov- v sobi je informacijska mapa za goste s podatki o ekološkem izvoru živil v okolici- na razpolago so priročniki o ekološkem kmetovanju, varovanju okolja, zdravilnih zeliščih …- kmetija omogoča prevoz gostov od najbližje železniške oz. avtobusne postaje (proti plačilu)- v jedilnici kajenje ni dovoljeno

Neobvezni kriteriji:- uporaba biološko razgradljivih čistil pri čiščenju in pranju- otroška igrala iz lesa- ogrevanje z ekološko ustreznimi načini (solarne naprave, sekanci, bioplin …)- energijsko varčne žarnice- kotlički za izplakovanje z varčevalno tipko- biološka čistilna naprava na kmetiji ipd.

PRILOGA 3

PODPORNE KALKULACIJE IN IZHODIŠČA ZA PRIHODKE NA LOKACIJI SVEČINA IN PESNIOŠKI DVOR ter idejne skice VIRI FINACIRANJA INVESTICIJE- Objekti za hotel:se bodo lahko obnavljali ali dograjevali po sistemu zakonodaje za graditev objektov: Podlaga gradbeno dovoljenje, le to pa bo hkrati podlaga za pridobivanja sredstev EU za vlaganja v objekte v socialne in inovativne programe, programe za rekreacijo in turizem, izobraževanje, zaposlovanje. Hotel z učno kuhinjo bo deloval po sitemu Haccp in sanitarnih predpisih RS. – (Haccapa se zaposleni usposabljajo po metodi lahko berljivo- izdelke v projektu)Idejne načrte, PGD dokumentacijo zagotovi lastnik ob sodelovanju arhitektov in bodočih izvajalcev ter uporabnikov. To je v pesniškem dvoru Benediktinski red, v Svečini pa Ministrstvo za šolstvo ali ministrstvo za delo, družino in socialno varstvo ter lokalna skupnost oziroma lastniki. - Pomožni objekti in hlevi se bodo obnavljali z rednimi sredstvi obratovanja organizacijskih sistemov, deloma tudi iz sredstev EU, in lokalnih skupnosti ter donatorjev ter uporabnikov- društev.- Objekti za mini živalski vrt domačih živali se bo izgradil - postavil iz lesa, sitem gradnje 7 brunaric, posamezna v velikosti do 20 m2, kar predstavlja pomožen pomožni objekt, ki ne terja gradbenega dovoljenja. Sredstva se bodo pridobivala na javnih razpisih (socialni in kohezijski skladi ter na osnovi ostalih razpoložljivih javnih razpisov ali sponzorjev), lahko tudi ob pomoči lokalnih skupnosti. Enako velja za manjše prenosne objekte- kot npr- kokošnjak in golobnjak. (ocenjena cena brunarice na m2: 220 – 450 € (ugodne nepremičnine).Idejne skice so pripravili delavci Srednja biotehnična šola - priloga skice*- Čreda: deloma obstoječa, deloma se odkupuje s sredstvi javnih razpisov in sredstvi dejavnosti, deloma s sredstvi

od odprodaje trenutne večje črede ovac. (čredo bo predstavljalo le nekaj posameznih živali iz vsake živalske vrte: (ovce obstoječe do 20- ostalo odprodaja, koze do 10, konji obstoječi do 10, mini konjiček, samec, samica 2x, osliček, samec, samica 2x, krava 2x, vol 1x, zajčki različnih vrst 10x, prašički različnih vrst 6x, gospe 4x, pav 2x, račke, 10 golobi pismonoše, 4x, kužek 1x, mucke 2x,)

-ŽIVALIX- ANTOHOTNE ŽIVALI

OCENJENA NAKUPNA VREDNOST OPOMBE

- POSAVSKA KOBILA- MINI SHETLAND PONY- OSEL- MILA

- 2+2 700- 800- 500

GOVEDO ISTRSKO 100%- KRAVE SIMENTALKE-ŠKOTSKO GOVEDO-CIKA

- 100% SUBVENCIONIRANO- 1000- 1000

6 KOM 3X PAR

PRITLIKAVI PRAŠIČKI- PERUJSKI- GETINGER

-200-100

NAJMANJŠI NAJVEČJI8-10 GLAV- KASNEJE ODPRODAJA PRIRASTA

32


- VIJETNAMSKI- KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ -20KOZE- PRITLIKAVE- SLOVENSKA SANJSKA- SLOVESNKA SRNASTA

-100-100-80

8-10

OVCE-PRITLIKAVE- KRATKODLAKE-NAVADNE-JEZERSKO SOLČAVSKE

-80

15-20

KOKOŠI- ŠTAJERSKA KOKOŠ- GOLOVRATKE- AFRIŠKE KURE- SIVA GRAHASTA- PRITLIKAVA HOLANDSKA KOKOŠ

OD 10 DO 40

10-15,

PURANI 2 DO 4GOSI- TULUŠKE GOSI 4-6RACE- MLAKARICE- -KAROLINKE- NEME FRANCOSKE RACE

-10- 50-10

6 DO 8

PAVI 2 DO 3GOLOBI PISMONOŠE 4 DO 8KUNCI-OVNAČ-REX-ORJAK-PRITLIKAVI

OD 10 DO 50 10-15

- Za VIVARIJ se nabavi 10 do 15 terarijev (biotop Slovenija, Afrika, Močvirja Floride, biotopi iz celega sveta)

BIOTOP SLOVENIJERIBE DVOŽIVKE PLAZILCI SESALCI RASTLINJERDEČEOKAKLENLINJKRAPZELENKAPLOŠČIČ

ZELENA ŽABASEKULJAZELENA REGAPLAVČEKNAVADNA KRASTAČAMALA KRASTAČANAVADNI PUPEKNAVADNI MOČERAD

MARTINČEKŽIVORODNE KUŠČARICE

PODLESEKPOLHVEVERICA

HOSTAŠAŠVODNA ŠKARJICAVODNI OREŠEKVODNA KUGARAČJA ZEL

BIOTOP AFRIKARIBE DVOŽIVKE PLAZILCI NEVRETENČARJI RASTLINJEOSTRIŽNIKIUSTONOŠEBISERNI SPLOŠČENI OSTRIŽNIKIGRBASTOGLAVA USTONOŠAMALAVIJSKI METULJ

KRALJEVI PITONSELSKA AGAMATRNOREPA AGAMAAFRIŠKI DEBELOREPI GEKONOKLEPNI PASASTI KUŠČARAFRIŠKI ČRTASTI SKINK

VODNI POLŽIRAKCIDEŽEVNIKI

HALOFITI?PAIRJEVECLOKVANJIVODNA SOLATAVODNE HIJACINTETRST

BIOTOP MOČVIRJA FLORIDERIBE DVOŽIVKE PLAZILCI SESALCI RASTLINJEATLANTSKI TARAPONRJAVI SOMIČAMERCAN FLAG FISH

TIGRASTI AKSOLOTL RDEČEVRATKAAMERIŠKI GOŽPODGANARICABREBENASTI BAZILISKZELENOGOLŠI ANOLIGEKONI

EPIFITSKA TILANDZIJAPAHLJAČASTE PRITLIKAVE PALMEŠAŠIBIČKITRAVETRSTIČJEPRAPROTNICE

33


ORHIDEJE

Ureditev okolja: MDDSZ in MŠŠ, lokalne skupnosti ter EU skladi, sponzorji, postopoma in glede na proračunske možnosti tudi obe ministrstvi.Svečina: načrti in prijave projektov benediktinski red iz sedanjih prihodkov na zemljiščih, ostalo EU sredstva, lahko zainteresirani vlagatelji.Uredili se bodo nasadi, sprehajalne in rekreacijske poti, igrišča ter ostalo kar bo na posamezni lokaciji možno iz vzporedne ponudbe (Pesniški dvor- še mizarska delavnica- uporaba lesa iz lastnih gozdov).Oprema Svečina: deloma obstoječa, dopolnjevala se bo deloma iz stroškov poslovanja obeh ustanov: Srednje biotehnične šole Maribor in deloma iz proračuna investicij obeh ministrstev, deloma sponzorstva, ostalo javni razpisi in sredstva EU.

Podrobneje se bo shema razgradila predvsem v primeru izkazanega interesa pristojnih ministrstev ali drugih lastnikov zemljišč, v pripravi potrebne dokumentacija, ki je predpogoj za prijavo na razpise.Razgradili se bodo viri financiranja predvsem v deležu, ki se ga bo skušalo zagotoviti iz EU sredstev preko javnega razpisa, kar bo glavnina vloženih sredstev v investicija ob že obstoječi vrednosti objektov,

VIRI FINACIRANJA ZA DELOVANJE, POSLOVANJE:- Redna državna sredstva za financiranje dejavnosti VDC po zakonu o socialnem varstvu in veljavnih normativih-

kadri in materialni stroški- Redna državna sredstva za financiranje dejavnosti Socialnega vključevanja po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji

in normativih- kadri in materialni stroški- Redna državna sredstva za financiranje izobraževanja in programov usposabljanj in boj proti brezposelnosti.- Občinska sredstva za financiranje institucionalnega varstva, ter razvojne projekte občin, za športne dejavnosti.- Evropska sredstva za vzpodbude pri izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju, poživljanju podeželja, ekologiji,

vključevanju invalidov, razvoju turizma in rekreaciji…- Sredstva od uporabnikov storitev in kupcev za produkte in storitve:- Bivalna enota- financiranje iz invalidnin uporabnikov- Hotelski gosti- samoplačniško (nočitve z zajtrkom ali po posebnem naročilu za - skupine tudi kosila, večerje)- Vstopnine OBČASNE, muzej, učni vrt, učne poti, uporabo – ježo konjev, kočije,…- Najemi igrišč, piknik prostorov, najemi predavalnic za seminarje…- Plačilo avtokamp prostora (računajoč do najmanj 5 vozil na dan)- Nakupi napitkov in peciva v čajnici, nakupi drugih izdelkov iz domače obrti, nakupi sira, zelišč- Sredstva pridobljena na strojnični prodaji in prodaji po principu catering »door too door«- Sredstva od seminarjev in programov usposabljanj od uporabnikov samih in od institucij, ki financirajo usposabljanja in izobraževanja (priloga obrazec 1 analiza CPI)

1. HAPPY FARM -AGRITURIZEM-DRUŽINSKI HOTEL za nočitve z zajtrkom Z UČNO BAZO. Ekonomika zagona se izračuna:Obnova ali izgradnja ter oprema in ureditev prostora s sredstva EU, javni razpisi, lastniki in zainteresirani vlagatelji, vrednost zemljišč in objektov - sedanji lastniki.Ekonomika delovanja deluje na ekonomskih principih- gost hotela – znan kupec, po principu subvencij za socialno ekonomijo in principih financiranj izobraževanja in usposabljanj se izračunava na najmanjše število postelj: 12, Sobe za goste:Pretežno 2 posteljne, če je možno tudi en ali dva luksuzna apartmaja- cena nočitve z zajtrkom- ugodna glede na Slovenski prostor, cenovno zanimiva. Institucionalno varstvo: Oskrbnina 42€ na dan, v te stroške je vračunana tudi najemnina za 140 m2 po 4 € na kvadrat, kar je v ekonomiki priliv, ki ga financira uporabnik in občine.Prihodki od vzporedne ponudbe: savna, kosila, večerje - nudi Sodexho

1. AGRITURIZEM KOT PODLAGA ZA SOCILANO PODJETJE ZA zaposlovanje težje zaposljivih ciljnih skupin- pretežno brezposelni mladi brez izobrazb in mladi iskalci prve zaposlitve IN UČNO BAZO.Sistem SOCILANEGA PODJETNIŠTVA je v Sloveniji inovativni program, še ni zakonsko razgrajen, in bo ta del programa zato moral biti najbolj tržno usmerjen. Hkrati pa bo na tej osnovi tudi najlažje v fazi zagona zaradi navedenih razlogov

34


pridobivati sredstva iz EU sredstev. Samo nahajališče in lokacija, pa dodatno odpira možnost za lažje pridobivanje podpornih sredstev.

Prva tri leta zagona – pridobitev sredstev preko razpisov in EU sredstev.Nato eksperimentalni projekti sofinanciran po podobnem principu kot invalidska podjetja in zaposlitveni centri, ostalo donacije in sredstva EU, deloma subvencije države za vzpodbujanje zaposlovanja, hkrati pa bi ta program omogočal tudi prijave na mednarodne projekte. V okviru socialnega podjetja bo deloval: avtokamp in oddaja odbojkarskega igrišča, mizarska delavnica ter živalski vrt- storitev).

PRIHODKI ZA HOTEL

2 - 3 zvezdice, stilsko prilagojeno podeželju in naravi (cca. 50 postelj) prilagojen invalidom in starejšim (smernice, ki jih je treba upoštevati) prijazen otrokom in družinam ekološki standardi/priporočila za ekološke turistične kmetije VDC varstvo, MOŽNO, V ENEM SEGMENTU ALI DEPANDANSI

Dodatne vsebine:

Poročni turizem izobraževanja – seminarji, tečaji, konference, sprejemi letovanj skupin tečaji obroki – kosila, večerje (tudi ekskluzivne ponudbe, npr. poročni meni) enostavni prigrizki savna masaža

ŠTEVILO ZVEZDIC

CENA POSTELJE Z ZAJTRKOM

DODATNA PONUDBA

PREDLOG CENE 2007/2008Z DDVZA HAPPY FARM

3 (***) 1/1 30 €1/2 45€Poročni apartma 60 €

SAVNA: 2ure 1 oseba/ 10€KLASIČNA MASAŽA/45 min 1oseba/ 40 €BALINANJE 2 URI: SKUPINA 5€ODBOJKARSKO IGRIŠČE 1 URA/POROČNO SLAVJE:

- koordinacija slavja do 50 oseb 50 €- - Protokol poroke je brezplačen- slavnostno KOSILO ALI VEČERJA 20€ po osebi- Glasbena spremljava ob in po obredu – duo 2 uri 200€

ali kvartet 400 €- Poroka na prostem – 100 €

KONFERENČNI IN IZOBRAŽEVALNI TURIZEM (skupine 20 do 50 oseb)

- najem dvorane 1 dan 50 €- tehnika- grafoskop, TV, DVD, projektor,platno… 1dan/

50€- enostavni prigrizki in napitek v odmoru 1x na osebo 3 €

(kava, sok, voda, slano pecivo, sadje)IZOBRAŽEVALNE POČITNICE 3 DNEVNI TEČAJI (zdrava prehrana, ježa, zelišča in namazi, kreme in naravnih zelišč….) 1/udeleženec 120€- Spremstvo na tematskih stezah- na osebo 2€KULTURNA DEJANOST- KONCERT PO NAROČILU- Komorne zasedbe: 2 uri 500 €

- Brezplačna ponudba: kolesa+ zemljevid poti, kavcija 20 evrov, ki jo ob vrnitvi kolesa vrnejo.- sprehajalno terapevtske steze, igrala, - obisk živali in kmetije, - tematske proge brez spremstva

35


- gozdne učne poti - pri Svečinskem gradu pot že obstaja (opis najdete na http://kid.kibla.org/~zgs/sveeina.html)- 2 uri na teden balinanje

Spanje na seniku 5 €AVTOKMP- HAPPY FARM 9 -12 €/osebaPOPUSTI OTROCI DO 2 LETI BREZPLAČNO

OTROCI DO 7 LET -50%OTROCI DO 12 LET -20%

REKREATIVNE VSEBINEsavne Celodnevne 14 – 17 €, do 3 ure 10 – 12 €ježa 45 min jahanja

10 € cena vključuje trenerja! 7 € brez trenerja

-Jahanje konj v ogradi- Mariborsko pohorje

- 1 krog v ogradi 1,70 EUR- 2 kroga v ogradi 3,00 EUR- 3 krogi v ogradi + 1 krog gratis 4,00

terapevtsko jahanje in tekmovalne discipline

Rekreacijski center Sonček Vrtiče- SONČEK – 1 ura terapevtskega jahanja je 21 EUR

balinanje 1 URA ZA SKUPINO 5€vožnja s kočijo - Vožnja s kočijo ( 1 do največ 4 osebe)

1 vozna ura (45 min): 30.00 €/kočija1 vozna ura ( 25 min): 15.00 €/kočija

najem odbojkarskega igrišča na mivki

1 URA ZA SKUPINO 5€

najem prostora za piknik - 3/EUR na osebo/na dan OZIROMA 50€/NA DAN- Piknik prostor - zabave za podjetja in zaključene družbe do 22h. Najem in priprava prostora, žar, drva, točilni pult, do 50 ljudi – 150 EUR z DDV/na danUporaba prostora vsebuje:

- dnevna uporaba omreženega piknik prostora od 8 do 21.30 ure,- uporaba kamina za žar, rešetko za kamin dvignete v recepciji in jo

očiščeno vrnete,- uporaba treh kompletov miz in klopi,- uporaba sanitarij,- Uporabnik mora sam poskrbeti za pospravljanje in čiščenje prostora

ter odvoz odpadkov.poligon za rekreacijo družin in starejših Razvedrilo in rekreacija, druženje z živalmi, kolesarjenje, balinaje….

Brezplačno,

36


2. HAPPY FARM —EKO PRIDELAVA IN PREDELAVA ŽIVIL Z MINI ŽIVALSKIM VRTOM DOMAČIH ŽIVALI(oblika: programi socialno vključevanje), če sistem omogoča je lahko tudi hkrati učna baza za usposabljanja)FINANCIRANJE PROGRAMOV SOCILANEGA VKLJUČEVANJA: NA HAPPY FARM EKO KMETIJI.

Za enakopravnejše vključevanje invalidov v center za socialno vključevanje bodo potrebne naslednje finančne vzpodbude:- financiranje strokovnih delavcev centra po normativu in zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji- financiranje programov socialne vključenosti,- subvencije invalidom,- zagotavljanje NAGRADE invalidom- po tržnih principih.- druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za težje zaposljive invalide.- Nakupi produktov v manjšem obsegu: zelenjave, zelišč, vina v vinoteki, živali iz črede- nakupi mladičkov…- Nakupi prehrane za eksotične živali- nakupi živali- podmladka

V določilu 9. člena zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so opredeljeni strokovni delavci na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, ki bodo financirani iz proračunskih sredstev tako kot strokovni delavci v varstveno delovnih centrih.Financiranje strokovnih delavcev centra bo vključevalo stroške dela, in sicer: plače, prispevke delodajalca za socialno varnost, davek na plače in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev.Programi socialne vključenosti se bodo financirali iz proračuna Republike Slovenije.Prav tako bodo centri za socialno vključevanje del sredstev zagotavljali s prodajo lastnih proizvodov oziroma storitev na domačem ali tujem trgu povsem enako kot redna podjetja in na ta način ustvarjal del prihodkov.

- Ekonomika zagona se izračunava na minimalno velikost zemljišč 2- do 4 hektarja zemljišč. Obnova ali izgradnja hlevov, ograditev pašnika, napajalnikov, nakup živali sredstva EU, javni razpisi, lastniki in zainteresirani vlagatelji ter deloma

- Financiranje programa socialnega vključevanja po zakonu in normativu za 5 do 7 oseb ter mentorje po normativu. - zasadi:: orehov, sadovnjaki- jablane, buče,repice, beluši, zelišča, dišavnice, krma za mini živalski vrt,, marelice, …manj občutljivima zelenjava in sadje, Ekonomika zagona: Priprava zemljišč, plan nasadov: sredstva za izobraževalno raziskovalno dejavnost: pripravi fakulteta za kmetijstvo, srednja biotehniška šola. Obnova ali izgradnja skladišč za živila, ekološka gnojila, strojno mehanizacijo… sredstva EU, javni razpisi, lastniki, zainteresirani vlagatelji in sponzorji.Ostali prilivi: V vstopnine za Happy Farm, - vstopnine za vzporedno ponudbo in prodajo pridelkov

PRIHODKI OD EKO PRODELAVE ŽIVIL IN PREDELAVE ŽIVIL

EKOLOŠKA TRŽNICA (cene so v evrih)izdelek količina cenasuhi jabolčni krhlji 200 g 2jabolčni, grozdni sok 1 l 1.70mošt 1 l 2ržena moka 0,5 kg 0,65cela pšenična moka 1 kg 1.25pirina moka 0,5 kg 1,25krompir 1 kg 1.10jabolka 1 kg 1.20 – 1.50

37


hruške 1 kg 2korenček 1 kg 2.50 - 3feferoni 1 kg 4grozdje 1 kg 1 -2luščeni orehi 250 g 2kruh brez kvasa 50 – 70 dag 1.50 (s kvasom cca. 1.25)testenine 200 g 1.50 – 2čaji 40 – 50 g 2.50 – 4 medenjaki malo (10 majhnih kosov) 1.50pecivo 1 kos 1.25 – 1.50jajca 10 jajc 2 – 2.10jabolčni kis 1 l 1.50šentjanževo olje kot mazilo 50 ml 5.50sirup iz smrekovih vršičkov malo, mogoče 50 ml 4.20čebula 1 kg 2česen 1 kg 8 – 9bučna semena 200 g 1.50paprika 1 kg 2paradižnik 1 kg 3 fižol luščen 1 kg 4slive 1 kg cca. 2 v sezonikoruzni zdrob 600 g 2 – 2.50 ječmenova kavamarmelada cca. 300 g cca. 2.50zelenjavni namazi, salsa 340 g 2.70 – 3paradižnikova mezga 270 ml – 300 ml 1.50 – 2slivovo žganje 0,75sončnično hladno stiskano olje 0,5 l 5ovseni kosmiči 400 g 1,25med 230 gkostanji 1 kg 1,50Sir nesušeni- tip Irska 250g 2 €

gozdarstvo sadjarstvo vinogradništvo, vinoteka (obstoječe )

ZELENI PROGRAM – EKOLOŠKA PRIDELAVA IN PREDELAVA Z MINI ŽIVALSKIM VRTOM DOMAČIH ŽIVALI TER PRIDELAVA HRANE ZA EKSOTIČNE ŽIVALI IN ŽIVE HRANEstalna in občasna razstavišča za izobraževalne namene (vse o domačih živalih in delu na kmetiji, vse o malih eksotičnih živalihProdaja mladičev – domačih živali - pritlikavih prašičkov od 80-100

- pritlikave koze so 80- 100€

prehrana za eksotične živaliKar se tiče insektov in ostale žive hrane,- podgane so od 6-8€ (ena podgana),- miši od 1.5 do 3 € (ena miš),- majhna miš (1 kom): 2 €

38


- kobilice so 6€ paket (5 kom)- strički od 4 €, (20-50 kom)- murni 4 do 4.90 (15 do 20 komadov)-veliki črnivec 4€ do 4.70€ (15 kom)- ščurki (smrtnoglavi, argentinski, madagaskarski)- 5 € (15 do 20 kom) -enhitreje 2,5 € (ena kavna žlica)-vinske mušice 2€ (1/2 litra)- Črički, ščurki (cca 40 kom, če so večji jih je pakiranih manj): 4,90€- Mokarji: 4,13€

izdelki domače obrti Cenik VDC POLŽ MARIBOR- izdelkiwww.vdcpolz.si

striženje ovac 2 evra po ovci računa kmetovalec, ki trenutno striže ovce v Svečini

aktivnosti konjeniškega društva Po ceniku društvaoskrba živali čez zimo (konji) (obstoječe v Svečini) 170 €/mesec do 250 € ali

120€/ do 150€ mesec, če daješ konja na razpolago za jahanje.V ceno je všteta krma: 3x dnevno seno, 2x dnevno zrnje in kidanje. Podkovanje in veterinarske usluge plača lastnik posebej.

mini sirarna in prodaja sira ekološki kozji sir :2 EUR/0,25 kg (težko ga je dobiti, veliko povpraševanje)

ZELIŠČNI VRTzeliščačaji na ekološki tržnici glej tabelo Ekološka tržnicamazila, olja, zvarki glej tabelo Ekološka tržnica

UREJANJA OKOLJA IN ZELENICstoritev PO CENIKU VDC POLŽ- SPELTNA STRAN-

www.vdcpolz.si - cenik

aktivnosti drugih športnih društev (odbojka, kolesarjenje, lokostrelstvo,…), povezovanje z društvi kmečkih žena, pridelovalcev eko prehrane, upokojencev

povezovanje s planinskim društvom, ki pozna lokalne pohodniške poti, http://www.pohodnistvo.mips.si/

gozdne učne poti - pri Svečinskem gradu pot že obstaja (opis najdete na http://kid.kibla.org/~zgs/sveeina.html)

razstavni in razstavni eksotični vrtovi na izbrane tematike (dišavnice, zimzeleni vrt, cvetoče grmičevje, prilagojeno okolju)

39

http://www.pohodnistvo.mips.si/

http://www.vdcpolz.si/


3. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE: Oblika: Izobraževanje in zaposlovanjeEkonomika delovanja se izračunava na osnovi: znanih finančnih virov za programe izobraževanja:MDDSZ, MZŠ, RZZZ, ter samofinanciranja posameznih organizacije in posamezniki s samofinanciranjem. teoretično in praktično usposabljanje

Področja: ekološko kmetovanje gostinstvo turizem, rekreacija, šport zdrava prehrana

Možni udeleženci tečajev: dijaki biotehniške šole osnovnošolci in dijaki ob učnih ogledih in ekskurzijah mladi brez izobrazbe invalidi brezposelno kmečko prebivalstvo in kmetovalci starejši brez zaposlitve vsi turisti

Možni certifikatni poklici: pomočnik gospodinje, pomočnik natakarja, oskrbniki živali in oskrbniki eksotičnih živali ter drugi, ki se še bodo razvili v bodoče. Ta hip je aktualno vpeljevanje novega poklicnega certifikatnega standarda na ravni EU v okviru projekta v teku (pomočnik gostitelja).

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJEizvajanje tečajev za obiskovalce 3 dnevni tečaji na osebo 120 do 200€, otroci 60 €izobraževanja za inovativne in deficitarne poklice v gostinstvu in kmetijstvu

Deficitarni poklici : kuhar/kuharica, natakar/natakarica, pek/pekinja + pomočnik peka/slaščičarja, pomočnik mesarja.. »V skladu z 12. členom Pravilnika o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, 75/2005) mora imeti pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost oskrbe v hotelih za živali, trgovine s hišnimi živalmi ter organizacije razstav tekmovanj in drugih prireditev, kjer sodelujejo hišne živali takšno število oskrbnikov živali, da je vsak dan zagotovljena nemotena oskrba živali. Oskrbniki hišnih živali so, v skladu s 36. členom tega pravilnika, v dveh letih od uveljavitve pravilnika dolžni opraviti usposabljanje in preizkus znanja o prehrani, negi, vedenju in zdravstvenem varstvu hišnih živali.« (Središče za izobraževanje odraslih, LJ) »oskrbnik hišnih živali«(neformalna izobrazba) v obsegu 8 ur - cena na udeleženca brez DDV: 65€

učna praksaseminarji za kmečke žene in drugedrugi programi usposabljanj v sodelovanju z RZZZ MDDSZ in MZŠŠusposabljanja in preverjanja za certifikatne poklice Potrjevanje na podlagi listin in neposredno

preverjanje stane posameznika 143,98 EUR. Potrjevanje na podlagi listin stane posameznika 106,41 EUR

40



4. DEJAVNOST VDC- ČAJNICA z eko čitalnico(oblika javni zavod, socialno varstvo, storitev VDC) Ekonomika zagona : ni potrebna, VDC že deluje z vso kadrovsko in prostorsko bazo, Financiranje dejavnosti se izračuna na osnovi izhodišč: financira iz državnega Proračuna (kasneje regije), po letni pogodbi financiranja in normativih, bivanje financirajo uporabniki in sofinancirajo občine, počitnikovanja financirajo društva, sponzorji in sofinancirajo uporabniki sami ali financirajo v celoti uporabniki sami)

Ekonomika delovanja čajnice kot zaposlitveni program VDC se izračunava na osnovi: - cene napotkov čaja, sokov, izbranega domačega peciva (jabolčni zavitek in bučnica, orehovo pecivo, sadno čokoladni fondu), računajoč na minimalno povprečno število 5 gostov na uro, 40 na dan, 6 dni na teden.ter - rednega financiranja po zakonu in normativu za programe socialnega vključevanja: mentorja in 5 oseb na usposabljanju.- sredstev za redno izobraževanje ter za programe usposabljanj.Ocena prilivov in odlivov: Analiza Neva Maher

ČAJNICA Z EKO ČITALNICOekološko pecivo 1 večji kos/1.50 EURnavadno pecivo 1,20 €ČAJ V ČAJNIKU- 2 SKODELICI

- ZELIŠČNI- SADNJI- CVETLIČNI

MEDICA- (DOMAČI KIS, MED…) 2 DCLŠABEZA 2 DCLMALINOVEC 2 DCLVODA 1,20 EURKAVA 1,20 EURPARADIŽNIKOV DOMAČI SOK -2 DCL 1,20 EURDOMAČI JABOLČNO SOK- 2DCL 1,20 EURDOMAČI GROZDNI SOK- 2DCL 1,20 EUR

PRIHODKI LETNO ZA KADER: razgrajeno v projektu

MATERIALNI Stroški - prihodki iz VDC in socialno vključevanje, deloma iz MZŠŠ- izobraževanje- za 250 m2 in za 23 osebCene so povzete po normativu VDC, ki je primerljiv ostalim dejavnostim pri materialnih stroških. (Lahko se postavke uporabijo in upoštevajo tudi pri odhodkih za pridobitni del).

ZA 23 OSEB ( 11 VAROVANCEV IN 12 OSEB VKLJUČENIH V PROGRAME SOCILANEGA VKLJUČEVANJA) 2007

4133 III. IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE

2 PREHRANA 14.352,00

3 PREVOZ 5.506,00

4 POGODBENO DELO 8.542,00

- stroški prevoza po pogodbi letno 8.542,00

- drugo 0,00

6 NAJEMNINA- za 250«- cena 4€/ m2 14.424,00

41


- stavbe 14.424,00

- opreme 0,00

- najetega avtomobila,kombija 0,00

7 ELEKTRIKA IN PLIN 3.565,00

8 OGREVANJE 5.102,00

9 KOMUNALNI STROŠKI 3.480,00

10 PTT STROŠKI 936,35

11 PISARNIŠKI MATERIAL 517,13

12 STROKOVNA LITERATURA 3.716,04

13 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 6.160,47

14 IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA 1.236,23

15 STROŠKI PLAČILNEGA PROMETA 883,00

16 ZAVAROVALNE PREMIJE VAROVANCEV 679,52

17 ZAVAROVALNE PREMIJE ZAPOSLENIH 59,09

18 ZAVAROVANJE NEPREMIČNIN 1.514,75

19 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 290,93

20 ZAVAROVANJE AVTOMOBILA 2.248,00

21 STROŠKI AVTOMOBILA 8.404,00

- vzdrževanje avtomobila 2.405,00

- gorivo avtomobila 5.999,00

22 STROŠKI VZDRŽEVANJA STAVBE IN OPREME- za 250 m2 letno 1.849,87

23 SREDSTVA ZA DELO 1.603,40

24 SREDSTVA ZA PROSTOČASOVNE DEJAVNOSTI ali material za usposabljanje 776,84

25 ČISTILNA SREDSTVA 0,00

26 TOALETNA SREDSTVA IN SANITETNI MATERIAL 616,65

27 DELOVNA OBLEKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA ZAPOSLENIH 826,50

28 ZAŠČITNA SREDSTVA VAROVANCEV 647,46

29 ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ZAPOSLENIH 1.247,00

30 STROŠKI REPREZENTANCE 190,03

31 PRISPEVEK ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE 602,00

4323 IV. SREDSTVA ZA NADOMEŠČANJE OS 3.470,44

STROŠKI

ODHODKI STROŠKI OSEBJA (BTREZ USPOSABLJANJA IN VAROVANCEV) POVREČNI KOLIČNIK PO ZAKONU O RAZMERJU PLAČ 4, 45 IN DIREKTOR 15,09

STROŠKI KADER: 2007DIREKTOR 1x LETNO

Specifikacija potrebnih sredstev za obdobje novembe2008- november 2009

DIREKTOR

Vrednost storitev v

letu 2008-2009 v EUR

PP Konto Elementi

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 1,00

42


- od tega: direktor 1,00

1276 4133 I. PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 48.868,00

1 BRUTO PLAČE 43.475,00

1. Bruto plače delavcev 0,00

- skupaj količniki delavcev 0,00

- povprečni mesečni količnik na delavca 0,00

2. Bruto plače direktorja 43.475,00

povprečni mesečni količnik direktor 15,09

0 0,00

0 0,00

0 0,00

2 DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 5.393,00

- drugi izdatki zaposlenim 4.708,00

- regres za letni dopust 685,00

4133 II. PRISPEVKI DELODAJALCA 6.999,48

3346 4133 PREMIJE KDPZ - VDC 504,00

1 DAVEK NA PLAČE 1.652,00

STROŠKI ZA ENEGA ZAPOSLENEGA LETNO S POVPREČNIM KOLIČNIKOM 4,45- IZRAČUN PO ZAKONU O RAZMERJU PLAČ IN DODATKI ZA SOCIALNO VARSTVO.

Vrednost storitev v letu 2008-2009 v EUR

PP Konto Elementi

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 1,00

- od tega: direktor 0,00

POVPREČNO število zaposlenih november 08 - november 09 1,00

- od tega povprečni delež direktorja 0,00

1276 4133 I. PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 18.213,80

1 BRUTO PLAČE 12.820,80

1. Bruto plače delavcev 12.820,80

- skupaj količniki delavcev 53,40

- povprečni mesečni količnik na delavca 4,45

2. Bruto plače direktorja 0,00

povprečni mesečni količnik direktor 0,00

43


2 DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 5.393,00

- drugi izdatki zaposlenim 4.708,00

- regres za letni dopust 685,00

4133 II. PRISPEVKI DELODAJALCA 2.064,15

1 DAVEK NA PLAČE 294,87

STROŠKI INVESTICIJ:NOVOGRADNJE 1700-2000 EUR za m2.

Obnove so v istem rangu.

Delež je 5-10%.

OKVIRNE VREDNOSTI ZA INVESTICIJSKE PROJEKTE V PRIMERU NOVOGRADENJ ZAHTEVNIH OBJEKTOV ALI ADAPTACIJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

Novogradnja na ključ:Vrednost investicije po stalnih cenah na m2 = 1.500,00 EUR/m2

(od tega cca. 7% za investicijsko dokumentacijo, tehnično svetovanje, projektno dokumentacijo, gradbeni nadzor in cca. 7% komunalno opremljeno zemljišče ter cca. 86% za GOI dela, zunanjo ureditev in opremo)

Vrednost investicije po stalnih cenah na posteljo = 70.000,00 EUR/posteljo

Rekonstrukcija nezahtevnega objekta:Vrednost investicije po stalnih cenah na m2 = 1.300,00 EUR/m2

(od tega cca. 7% za investicijsko dokumentacijo, tehnično svetovanje, projektno dokumentacijo, gradbeni nadzor ter cca. 93% za GOI dela, zunanjo ureditev in opremo)

Vrednost investicije po stalnih cenah na posteljo = 63.000,00 EUR/posteljo

Rekonstrukcija zahtevnega objekta (npr. gradovi):

Vrednost investicije po stalnih cenah na m2: 2.000,00 EUR/m2

(od tega cca. 7% za investicijsko dokumentacijo, tehnično svetovanje, projektno dokumentacijo, gradbeni nadzor ter cca. 93% za GOI dela, zunanjo ureditev in opremo)

PRILOGA 4- SVEČINSKI GRAD

CILJICilj zagona socialne ekonomije Happy Farm na lokaciji : Svečinski gradSloni na naslednjih strateških ciljih :

Poživitev podeželja Razvoj in poživitev turistične, rekreativne, izobraževalne, kulturne in socialne dejavnosti na podeželju Trajnostni razvoj in razvijanje nekmetijskih dejavnosti na podeželju vzpostavljanje podpornih mrež storitev za odpravo stisk in težav ter vpeljevanje novih programov izenačevanje možnosti tudi na področju zaposlovanja in trga dela ter bivanja na podeželju

44


vpeljevanje novih oblik zaposlovanja zagotoviti kakovostnejše življenje in enake možnosti odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju ter težje

zaposljivim ciljnim skupinam omogočiti bivanje, ki je čim bolj podobno matičnemu okolju, bivanje, ki je glede na potrebe (tudi psihiatrične

diagnoze) v mirnem okolju, s paleto možnosti raznih aktivnosti za lažje premagovanje bolezni večja prehodnost med programi vpeljevanje integriranih oblik zaposlovanja uporabnikov VDC vpeljati pridobitne storitvene dejavnosti v zaposlitvene programe VDC vpeljevanje novih oblik zaposlovanja in podpornih projektov za zmanjšanje brezposelnosti težje zaposljivih

ciljnih skupin pospešiti zaposlovanje mladih podpora posameznikom (predvsem mladim) pri pridobivanju novih znanj in spretnosti približati in omogočiti izobraževanje vsem strukturam prebivalstva povečati privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti (LdV) podpora izboljšavam in inovativnosti v poklicnem izobraževanju in sistemih usposabljanja (LdV) izboljšati sodelovanja med izobraževalnimi organizacijami, podjetji in socialnimi partnerji (LdV) širšemu prebivalstvu ponuditi možnosti za zdravo življenje in za kakovosten prosti čas zmanjševanje strukturne brezposelnosti, dvig izobrazbene strukture, boljšo usposobljenostjo in veščinami za večjo konkurenčnost na trgu dela Širitev delovnih možnosti še posebej za težje zaposljive ciljne skupine zagotoviti nova delovna mesta razviti programe usposabljanja za vključevanje težje zaposljivih v redni trg dela spodbujati ekološko ozaveščenost in ponujati okolju prijazne ter ekološke izdelke in storitve, ki bodo v skladu s

trajnostnim razvojem okolja prispevati k razvoju podeželja in osveščanju ljudi glede sprejemanja populacije OMDR, ki je ponekod na

podeželju še slabše razvita Uravnotežen regionalni razvoj

Konkretni cilji:

Razvoj in zagon socialne ekonomije na podeželju v obliki kooperative. Cilj tega strateškega načrta je razviti in vpeljati Socialno- izobraževalno ekonomijo na podeželju- z prepoznavnim

imenom- VESELA KMETIJA; prepoznavnim imenom na evropski ravni- HAPPY FARM, ki je razvito na nivoju mednarodnega partnerstva v projektu Leonardo. S tem projektom bi želeli razvijati turizem s socialno -izobraževalno ekonomijo na konkretnih kmetijah in lokacijah na podeželju, kjer bi ekonomija slonela na družbeno koristnih in potrebnih storitvah turistične,rekreativne, izobraževalne in kulturne narave ter deloma na ekološki pridelavi, predelavi in trženju ekološko pridelane prehrane.

ponujanje družbeno potrebnih in koristnih storitev na kmetiji za dvig kvalitete življenja širšemu prebivalstvu. zagotovitev dodatnih virov za zagon dejavnosti HAPPY FARM zagotovitev dodatnih virov za zagon izobraževalnih programov zagotovitev dodatnih virov za opremo zagotovitev dodatnih virov za obnovo obstoječih objektov in postavitev mini živalskega vrta ter ureditev zelenega

dela Happy Farm (7 brunaric po priloženih idejnih skicah, prenosni kokošnjak, ter infrastrukture (vode, elektrike in sprehajalne poti, ter vzdrževalne poti, ograd, klopi, igral, okrasnih nasadov in ureditev gnojne jame),

dopolnitev črede konj z družino mul in oslov ter ponijev ter oprema konj nakup kočije, treh stojnic obnova hleva in v njem ureditev v pritličju:- sanitarij (Wc, tuš, umivalniki)- garderobe za delavce in učence ter osebe v programu socialnega vključevanja z opremo)- ogrevana učilnica oz prostora za izvajanje prakse z opremo- za cca 10 dijakov ali vključenih slušateljev (širina hleva 950x 480 cm)- ureditev prostora za konjsko vprego- ureditev prostora- za mini čajnico in pomožnih prostorov za čajnico.V nadstropju:

45


- razstavni prostor in multifunkcijski prostor- razstavišče za vivarijski del z eksotičnimi živalmi (po idejni skici iz priloge) z opremo, z inštalacijami in živalmi- brez smrtno nevarnih živali! - ureditev prostorov za pridelavo in predelavo hrane za eksotične živali

zagotovitev dodatnih virov za razvojne programe in obnovo gradu Obnova objekta- V Svečini gradu za namene turistično, izobraževalne in kulturne dejavnosti: hotela za

agriturizem, ureditev in oprema objekta ter okolja po kriterijih specializiranih kmetij:

Ob sprehajalnih progah in dvorišču gradu uredite rekreativne in razgibalne rekvizite za rekreativno terapevtske namene, hkrati uporabne otrokom in starejšim, zanimivi tudi širše.

Ureditev parka za poroke in komorne koncerte na prostem

Končni uporabniki rezultatov ;

lokalno okolje lastniki zemljišč in objektov najbolj ranljive ciljne skupine prebivalstva v državi invalidi, ki se zaposlujejo tuji turisti invalidi, starejši, družine z otroki iz celotne EU osebe z upadom delovnih sposobnosti kot zaposleni in osebe v programih usposabljanj starejši brezposelni mladi brez zaposlitve in formalne izobrazbe ali nižjo izobrazbo učenci in dijaki ljubitelji ekologije in kulture pridelovalci in predelovalci ekološke prehrane pridelovalci vin društva in ljubitelji športnih disciplin s konji, planinci, popotniki, izletniki… posredno širša skupnost ljubitelji živali in ljubitelji eksotičnih živali iz celotne EU

Svečinski grad hlevi možni prostor za mini živ. vrt

Pesniški dvor – last Benediktinskega reda:

46


47

3.2.2 strateski nacrt vdc_polz

Documents

dijaki ljubitelji ekologije

analiza ciljnih trgov

voznik vzdrevalec

nacionalnih poklicnih kvalifikacijah

neuradno preieno besedilo

ljubitelji portnih disciplin

strani evropske komisije

uradni list rs