vsŠ - dobaini primerov bi se srednješolci v primeru motnje hranjenja obrnili po pomoč k...
TRANSCRIPT
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE
DIPLOMSKA NALOGA
SANELA ROŠKER
Maribor, 2010
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE
MOTNJE HRANJENJA SREDNJEŠOLCEV
SANELA ROŠKER
Predavateljica - mentorica: spec. Evalda Bizjak dipl. delovna terapevtka
Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Janko Predan, dr. med. spec. psih. Organizacija: bivša zasebna ordinacija Janka Predana, dr. med. spec. psih. Lektorica: Milena Furek, prof. slov. Prevod v tuji jezik: Nataša Jemenšek, prof. ang.
Maribor, 2010
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici predavateljici specialistki Evaldi Bizjak, dipl. delovni
terapevtki, da je sprejela mentorstvo in mi pomagala pri nastajanju moje diplomske
naloge. Hvala mentorju v organizaciji Janku Predanu, dr. med. spec. psih., za nasvete in
vsestransko pomoč pri pisanju diplomske naloge ter Mileni Furek, prof. slo., za
lektoriranje.
Zahvalila bi se tudi Nataši Jemenšek prof. ang., za prevod v angleškem jeziku.
Iskrena hvala mojim staršem, ki so mi pomagali pri študiju in mi vedno stali ob strani.
Zahvaljujem se mojemu fantu Danijelu za motivacijo in pomoč pri opravljanju študija.
Hvala tudi vsem anketirancem, ki so odgovarjali na vprašanja in mi tako omogočili
pridobiti potrebne podatke.
Hvala vsem, ki ste me v času študija spodbujali in mi kakor koli pomagali.
POVZETEK
V diplomski nalogi sem raziskala motnje hranjenja srednješolcev. Za naslov diplomske
naloge sem se odločila, ker so motnje hranjenja v današnjem času vse večja težava, ki
prizadene otroke in mladostnike v starosti od 11 do 20 leta starosti. Motnje hranjenja so
duševne motnje, ker vzrok za nastanek temelji na čustvenem področju.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu
sem opisala tri vrste motenj hranjenja (anoreksija nervoza, bulimija nervoza in
kompulzivno prenajedanje).
S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti, katere motnje hranjenja
poznajo srednješolci, kakšne prehranjevalne navade imajo in kam bi se obrnili po
pomoč v primeru, če bi imeli motnjo hranjenja.
V anketo je bilo vključenih 100 anketirancev iz srednje šole Slovenska Bistrica.
Rezultati kažejo, da srednješolci menijo, da so za bulimijo in anoreksijo krivi mediji. V
večini primerov bi se srednješolci v primeru motnje hranjenja obrnili po pomoč k
zdravniku.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno
prenajedanje, zdravljenje.
ABSTRACT
In my diploma paper I researched eating disorders in high school students. I decided for
this topic as eating disorders nowadays are more and more of a problem that affects
children and adolescents in the age from 11 to 20. Eating disorders are mental disorders
as the cause of these problems arises from the emotional field.
The diploma consists of the theoretical and empirical part. In the theoretical part I
described three kinds of eating disorders (anorexia nervosa, bulimia nervosa and
compulsive overeating).
With a questionnaire survey I tried to find out which eating disorders high school
students are familiar with, what their eating habits are and where they would look for
help if they had an eating disorder.
A hundred students of the Slovenska Bistrica High School participated in the survey.
The results show that the students believe media are to blame for anorexia and bulimia.
If having eating disorders, students would turn for help to their doctors in most cases.
Key words: eating disorders, anorexia nervosa, bulimia nervosa, compulsive
overeating, treatment.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................ 6
2 TEORETIČNI DEL ....................................................................................................... 7
2.1 Motnje hranjenja ..................................................................................................... 7
2.2 Zgodovina motenj hranjenja ................................................................................... 8
2.3 Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja ............................... 8
2.4 Vrste motenj hranjenja ............................................................................................ 9
2.4.1 Anoreksija nervoza .......................................................................................... 9
2.4.2 Bulimija nervoza ............................................................................................ 10
2.4.3 Kompulzivno prenajedanje ............................................................................ 11
2.5 Vzroki motenj hranjenja ........................................................................................ 12
2.6 Zdravljenje motenj hranjenja ................................................................................ 12
2.6.1 Zdravljenje motenj hranjenja v bolnici in ambulanti ..................................... 13
2.6.2 Skupine za samopomoč .................................................................................. 13
3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ 13
3.1 Vrsta raziskave ...................................................................................................... 13
3.2 Namen raziskave ................................................................................................... 14
3.3 Merski instrumenti ................................................................................................ 14
3.4 Populacija .............................................................................................................. 14
3.5 Zbiranje podatkov ................................................................................................. 14
3.6 Obdelava in analiza podatkov ............................................................................... 14
3.6 Predstavitev in analiza podatkov ........................................................................... 16
4 REZULTATI ANKETE ............................................................................................... 28
PREDLOGI IZBOLJŠAV ............................................................................................... 29
5.1 Prispevek organizatorja socialne mreže ................................................................ 29
5.2 Moj prispevek in vizija osebam z motnjami hranjenja ......................................... 29
6 SKLEP ......................................................................................................................... 30
7 LITERATURA ............................................................................................................. 31
7.1 ELEKTRONSKI VIRI .......................................................................................... 32
8 PRILOGE ..................................................................................................................... 33
KAZALO SLIK
Slika 1: Vrste motenj hranjenja ......................................................................................... 9
Slika 2: Podhranjenost .................................................................................................... 40
Slika 3: Oseba z bulimijo nervozo izbruha zaužito hrano ............................................... 40
Slika 4: Oseba z bulimijo nervozo lahko izbruha hrano tudi večkrat na dan .................. 41
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura srednješolcev po spolu ........................................................................ 16
Graf 2: Starostna struktura srednješolcev ....................................................................... 16
Graf 3: Za katero motnjo hranjenja ste že slišali? ........................................................... 18
Graf 4: Ali se vsak dan tehtate? ...................................................................................... 18
Graf 5: Zakaj se vsak dan tehtate? .................................................................................. 19
Graf 6: Ali kadite, da ne bi občutili lakote? .................................................................... 19
Graf 7: Ali vedno pazite, kaj pojeste in za vsako živilo seštevate kalorično vrednost? . 20
Graf 8: Koliko ste v zadnjem času shujšali? ................................................................... 20
Graf 9: Ste zadovoljni s svojo telesno težo? ................................................................... 21
Graf 10: Kako vplivate na telesno težo? ......................................................................... 21
Graf 11: Imate napade volčje lakote? .............................................................................. 22
Graf 12: Ali vas je strah debelosti? ................................................................................. 22
Graf 13: Ali zajtrkujete vsak dan? .................................................................................. 23
Graf 14: Kolikokrat na teden jeste hitro pripravljeno hrano? ......................................... 23
Graf 15: Ali poznate sovrstnika z motnjami hranjenja? ................................................. 24
Graf 16: Katero vrsto motnjo hranjenja ima vaš sovrstnik? ........................................... 24
Graf 17: Kaj bo naredili v primeru motenj hranjenja? .................................................... 25
Graf 18: Kam bi se obrnili po pomoč v primeru motenj hranjenja? ............................... 26
Graf 19: Kako se pogosto počutite? ................................................................................ 27
Graf 20: Ali so mediji odgovorni za anoreksijo in bulimijo nervoze? ............................ 27
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja ................. 9
Preglednica 2: Meja indeksa telesne mase za dekleta ..................................................... 14
Preglednica 3: Meja indeksa telesne mase za fante ........................................................ 14
Preglednica 4: Indeks telesne mase za dekleta ................................................................ 17
Preglednica 5: Indeks telesne mase za fante ................................................................... 17
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik ...................................................................................... 34
Priloga 2: Zloženka ..................................................................................................... 38
Priloga 3: Slike ............................................................................................................ 40
6
1 UVOD
Motnje hranjenja so v današnjem času vse večji problem, ki prizadene tako ženske kot
moške. Je duševna motnja, ki lahko nastane v obdobju otroštva ali adolescence1.
Za temo o motnjah hranjenja srednješolcev sem se odločila, ker bi rada izvedela več o
tej motnji, hkrati pa me zanima, ali so mladostniki seznanjeni z motnjami hranjenja ter
kje bi poiskali pomoč.
1 Adolescenca je obdobje med otroštvom in odraslostjo. Začne se z nastopom pubertete, konča pa z vstopom v odraslost, nastopi med 11. in 20. letom starosti.
7
Namen diplomske naloge je seznaniti organizatorja socialne mreže o:
motnjah hranjenja srednješolcev,
rezultatih anketnega vprašalnika.
Znanje organizatorja socialne mreže je potrebno, da laže prepozna in razume motnje
hranjenja.
Cilj diplomske naloge je:
opisati anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje;
opredeliti, kateri so vzroki motenj hranjenja;
zdravljenje motenj hranjenja;
izdelati zloženko, ki bo preventiva in pomoč v primeru motenj hranjenja.
Pred raziskovanjem sem si postavila naslednje hipoteze:
hipoteza 1: Srednješolci niso zadovoljni s svojo telesno težo.
hipoteza 2: Srednješolci ne zajtrkujejo vsak dan.
hipoteza 3: V primeru motnje hranjenja bi se srednješolci obrnili po pomoč k
prijatelju.
hipoteza 4: Mediji so odgovorni za motnje hranjenja.
Metoda dela
Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila anketne vprašalnike. Omejila sem se na
dijake Srednje šole Slovenska Bistrica. V anketi je sodelovalo 100 dijakov in dijakinj.
Za pisanje diplomske naloge sem uporabila sodobno literaturo, ki sem si jo izposodila v
knjižnici, ter uporabo spleta.
Raziskava je pokazala, da kar 43 % srednješolcev pozna sovrstnika, ki ima motnje
hranjenja.
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Motnje hranjenja
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki jih obravnavamo šele zadnjih 50 let, čeprav so
bili znani številni opisi in posledice, ki bi jih danes uvrstili med motnje hranjenja.
Povprečna starost, ko se pojavi motnja hranjenja, je 16–17 let, vendar za motnje
hranjenja zboleva vedno več otrok.
Tako je bolnica iz Enote za zdravljenje motenj hranjenja zapisala naslednje:
8
»V meni se bije večni boj. Hrano hočem sedaj, takoj. Hrano imam rada. Všeč mi je njen
okus. Dejstvo pa je: počutila se bom debelo. Želela bom umreti.«
(17-letna bolnica iz Enote za zdravljenje motenj hranjenja, 2006, v Eivors in Nesbitt,
2007, str. 5).
Za motnjami hranjenja zbolijo predvsem ženske, vendar je tudi nekaj moških, ki se
soočajo s to duševno motnjo (Sernec 2007, v Eivors in Nesbitt 2007, str. 5).
Končnik-Goršič (2004, str. 93–94) govori o motnjah hranjenja, ki se ne kažejo samo kot
nepravilna prehrana, ampak gre za čustvene težave in osebne stiske posameznika.
Ljudje, ki zbolijo za motnjo hranjenja, so navzven uspešni ljudje, vendar imajo zelo
slabo samopodobo. Zbolijo predvsem v obdobju adolescence.
Bercht (2007, str. 364) govori, da moramo motnjo hranjenja razlikovati od drugih vrst
odvisnosti, ker je vsem vrstam motenj hranjenja skupno, da so snovi, od katere smo
odvisni, ne moremo odpovedati, ker jo potrebujemo za preživetje.
Motnje hranjenja je huda odvisnost, ker hrane ne moremo nehati jesti. Kadar uživamo
hrano, moramo najti neko ravnotežje. Motnje hranjenja lahko ozdravimo le, če poznamo
vzrok, zakaj je motnja nastala.
Motnje hranjenja je odvisnost, ker se oseba trudi, da bi s svojim početjem prenehala,
vendar tega ne more storiti (Sternad, 2001, str. 74–75).
2.2 Zgodovina motenj hranjenja
V elektronskem članku Zgodovina motnje hranjenja (Sernec, b. l.) specialistka
psihiatrije piše, da se motnje hranjenja obravnavajo šele zadnjih 50 let. Tudi Sokrat je v
enem od svojih esejev zapisal: »Je, da bi bruhal, in bruha, da bi jedel«.
O zgodovini motenj hranjenja govori tudi zgodba »močne device« Widerfortis iz 10.
stoletja, ki se je izstradala do smrti, ker jo je oče prisilil v poroko.
Zapisi iz leta 1944 in začetka leta 1945 govorijo o motnjah hranjenja fantov iz Berlina,
ki so bruhali in se prenajedali, ker so bili vpoklicani v Hitlerjevo vojsko.
2.3 Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja
V elektronskem članku Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja
(Sernec, b. l.) piše, da so motnje hranjenja duševna motnja, medtem ko motnje
prehranjevanja niso duševne, ampak prehranjevalne motnje.
Oseba z motnjo hranjenja je imela v preteklosti prehranjevalne motnje, obratno pa ne
drži.
Oseba, ki ima motnje v prehranjevanju, ne izbruha hrane, ki jo je zaužila, se ne
prenajeda ali strada, kot to počne pri motnjah hranjenja.
9
Preglednica 1: Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja Vir: Lasten, 2010.
2.4 Vrste motenj hranjenja
Kot prikazuje preglednica 1, poznamo več vrst motenj hranjenja. Te so: anoreksija
nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje.
Slika 1: Vrste motenj hranjenja
kompulzivno bulimija nervoza
prenajedanje
anoreksija nervoza
Vir: Lasten, 2010.
Ljudje imajo različne motnje v hranjenju; najpogosteje se pojavljajo anoreksija nervoza,
bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje (Končnik-Goršič, 2004, str. 95).
2.4.1 Anoreksija nervoza
Anoreksijo nervozo poznamo že več kot sto let, prizadene tako ženske kot moške po
vsem svetu. Sam izraz »anoreksija« pomeni izguba teka, »anoreksija nervoza« pa
pomeni izguba teka, ki temelji na živčnem izvoru. Pri tem ne gre za izgubo teka, saj
osebe z anoreksijo nervozo namenjajo veliko pozornosti hrani, preštevanju kalorij,
premišljevanju o hrani, jih je pa strah debelosti.
Osebe z anoreksijo nervozo želijo shujšati, zato se izogibajo določenim jedem, svojo
hrano začnejo omejevati (Eivors in Nesbitt, 2007, str. 57–58).
Motnje hranjenja Motnje v prehranjevanju
anoreksija nervoza stalne diete
bulimija nervoza neredno prehranjevanje
kompulzivno prenajedanje prehranjevanje samo enkrat dnevno
duševna motnja neuravnovešeno prehranjevanje
Vrste motenj hranjenja
10
Rozman (2004, str. 197) govori, da je anoreksija nervoza bolezen nove dobe, za katero
zbolijo predvsem deklice v starosti od enajstega do dvajsetega leta. Deklice z anoreksijo
nervozo imajo, preden zbolijo za to boleznijo, normalno telesno težo.
Poznamo dva tipa anoreksije nervoze:
restriktivna anoreksija nervoza,
purgativna anoreksija nervoza.
»Pri restriktivni obliki anoreksije nervoze oseba vzdržuje nizko telesno težo z
zavračanjem hrane.«
Za purgativno anoreksijo nervozo je značilno, da oseba vzdržuje nizko telesno težo s
tem, da se prenajedajo, potem sledi bruhanje, jemanje odvajal in diuretikov2 oziroma
klistiranje3.
Vendar je obema oblikama anoreksije nervoze skupno, da oseba rada kuha, vendar
pripravljene hrane ne zaužije, veliko telovadi in se boji debelosti
(Eivors in Nesbitt, 2007, str. 37–38).
Znaki anoreksije nervoze so:
utrujenost,
oslabelost,
mrazenje,
zmanjšanje plodnosti,
hladne roke in stopala,
rane se slabo celijo,
izguba menstruacije,
izpadanje las (Eivors in Nesbitt, 2007, str. 91–94).
2.4.2 Bulimija nervoza
Bulimija nervoza je motnja hranjenja, pri katerem se oseba prenajeda, »baše« s hrano in
jo nato hote izbruha. Oseba z bulimijo nervozo lahko hote bruha hrano tudi večkrat na
dan.
So primeri, pri katerih oseba zaužije hrano samo zato, da jo lahko potem izbruha.
2 Diuretik je zdravilo, ki pospešuje nastajanje urina v ledvicah. V ožjem smislu besede je diuretik zdravilo, ki poveča izločanje vode iz telesa v urin.
3 Klistiranje je postopek izpiranja črevesja z mlačno vodo. Pripomoček za klistiranje dobimo v lekarni. V kotliček nalijemo mlačno vodo, uležemo se na hrbet z rahlo pokrčenimi nogami in si namazano cevko vstavimo v črevo. Odpremo stišček in voda iz kotlička prične teči v črevo. Nalijemo 1 l do 1,5 l vode. Voda v črevesju razredči blato, zmehča trde čepe, raztegne črevo in ga s tem spodbudi h krčenju.
11
(Končnik-Goršič, 2004, str. 96)
Rozman (2004, str. 184) govori, da oseba uživa v hrani, pri tem pa se ji ni treba bati, da
se bo zredila, ker hrano potem namenoma izbruha ali pa zaužije razna odvajala: čaj,
zdravila, klistir.
Z bruhanjem oseba z bulimijo nervozo ne odstrani samo zaužite hrane, temveč tudi
druge hranljive snovi (vodo, rudnine), ki so pomembne za delovanje telesa.
Oseba lahko bulimijo nervozo skriva tudi več let, postopek zdravljenja je dolgotrajen.
Znaki bulimije nervoze so:
slabi zobje,
ranjene dlesni,
ciste na jajčnikih,
izčrpanost,
okvara ledvic,
izguba menstruacije,
rane na želodcu in požiralniku,
slaba imunska odpornost (Rozman, 2004, str. 185).
2.4.3 Kompulzivno prenajedanje
V elektronskem članku kompulzivno prenajedanje Sernec (b. l.) specialistka psihiatrije
piše, da je kompulzivno prenajedanje motnja, ki je najmanj raziskana od vseh motenj
hranjenja.
Oseba, ki ima kompulzivno prenajedanje, se prenajeda s hrano, ob tem pa izgubi nadzor
nad samim hranjenjem. Najpogosteje se pojavlja v starosti med 35. in 45. letom, lahko
pa tudi v obdobju adolescence.
Pri kompulzivnem prenajedanju se hrana zaužije hitro in se skoraj ne prežveči v ustih.
Oseba s kompulzivnim prenajedanjem se »baše« s hrano, ki ima visoko kalorično
vrednost, lahko pa ji je potekel tudi rok trajanja.
Znaki kompulzivnega prenajedanja:
prenajedanje;
uživanje hrane, tudi kadar nisi lačen;
občutek krivde zaradi prenajedanja;
hranjenja v neprimernih urah;
prenajedanje v družbi;
posledica kompulzivnega prenajedanja je lahko debelost, ni pa nujno (Benedičič,
1999, str. 15–18).
12
2.5 Vzroki motenj hranjenja
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot težava s hranjenjem. Velikokrat
je prisotnih veliko dejavnikov, da se razvije takšna motnja. Vzroki so lahko v tem, da
se oseba primerja z drugo osebo, dekleta vidijo v medijih manekenke, ki jim želijo biti
podobne.
Vzroki motenj hranjenja so: družinski dejavniki, socio-kulturni dejavniki, biološko-
genetski dejavniki.
Družinski dejavniki:
starša se med seboj prepirata;
diete v družini;
duševna bolezen staršev;
otrok prevzema vlogo razsodnika med staršema, velikokrat mora prej odrasti;
spolna zloraba;
telesna zloraba.
S telesno in spolno zlorabo se lahko razvija nizka samopodoba, otrok se počuti manj
vrednega.
Socio-kulturni dejavniki:
Danes velja za uspešno žensko tista, ki je lepa ter ima službo, doma je gospodinja in je
vitka. Veliko k temu pripomorejo mediji, ki narekujejo modo (vitkost).
Biološko-genetski dejavniki:
Prekomerna telesna teža ob rojstvu ali v otroštvu je dejavnik, iz katerega lahko nastane
motnja hranjenja. Otrok, ki ima prekomerno telesno težo, je lahko tarča posmeha svojih
vrstnikov. Pri tem razvije nizko samopodobo.
Osebe lahko dedujejo izrazito pridnost, potrebujejo potrjevanje, pohvale iz okolja
(Stankovič Bevc, 2003, str. 263).
2.6 Zdravljenje motenj hranjenja
V elektronskem članku z naslovom Zdravljenje motenj hranjenja Sernec (b. l.) piše, da
je pogoj za zdravljenje motenj hranjenja motivacija. Osebo z motnjo hranjenja lahko
motivirajo prijatelji, družina in sorodniki.
Ker so motnje hranjenja duševne motnje, posledice pa so lahko hude, je potrebno
motnjo hranjenja opaziti pravočasno in jo začeti zdraviti. Povprečno preteče od 5 do 6
let, preden oseba poišče strokovno pomoč. Najučinkovitejše je tisto zdravljenje, ki
13
odpravlja bruhanje, stradanje, prenajedanje, poseganje po odvajalih in diuretikih.
Pomembno je poiskati vzrok za nastanek motenj hranjenja.
2.6.1 Zdravljenje motenj hranjenja v bolnici in ambulanti
V Sloveniji se z motnjami hranjenja ukvarjajo na Oddelku za zdravljenje motenj
hranjenja Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Potek zdravljenja
Na prvi stopnji zdravljenja se oseba seznani s svojimi težavami. Druga stopnja je
sodelovanje s psihoterapevti v skupinah. Počasi začnejo pridobivati telesno težo od 0,5
do 2 kg na mesec. Več kilogramov ni priporočljivo, da se oseba, ki se zdravi za motnjo
hranjenja, ne prestraši prevelikega pridobivanja telesne teže. Tretja stopnja je
socializacija, oseba se pripravlja na odhod v domače okolje. Oseba še naprej obiskuje
skupino, vendar spi doma. Ko se konča zdravljenje v bolnišnici, se nadaljuje
ambulantno zdravljenje. Osebe, ki imajo zelo nizek indeks telesne mase, so sprejete na
interne oddelke bolnišnic (Breznik, 2003, str. 62).
2.6.2 Skupine za samopomoč
Eivors in Nesbitt (2007, str. 157) v svojem priročniku dajeta velik pomen skupini za
samopomoč. Oseba z motnjo hranjenja, ki je vključena v skupino za samopomoč, lahko
izrazi svoje težave in hkrati sliši tudi druge ljudi z enakimi težavami, kot jih sama ima.
V skupini za samopomoč oseba spozna, kako:
se pravilno prehranjevati;
postati samostojen,
spremeniti svoje življenje.
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Vrsta raziskave
Raziskava je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga razdelila dijakom
Srednje šole Slovenska Bistrica.
14
3.2 Namen raziskave
Z anketnim vprašalnikom sem želela izvedeti, kako so srednješolci ozaveščeni o
motnjah hranjenja. Zanimalo me je, ali poznajo katero od motenj hranjenja, ter kam bi
se obrnili po pomoč v primeru motnje.
3.3 Merski instrumenti
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz odprtega in zaprtega tipa vprašanj, kar pomeni, da
so anketiranci obkrožili podani odgovor ali pod besedo drugo napisali odgovor, ki ni bil
ponujen.
3.4 Populacija
V raziskavo sem vključili 100 dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica. Od tega je bilo
66 deklet in 34 fantov. Anketirani so bili stari od 17 do 21 let.
3.5 Zbiranje podatkov
Po predhodnem dogovoru s podravnateljico Srednje šole Slovenska Bistrica sem izvedla
anketo. Anketa je bila anonimna, pisali so jo v razredu ob prisotnosti profesorja oziroma
profesorice.
3.6 Obdelava in analiza podatkov
Zbrane ankete sem s pomočjo tabele vnesla v program Excel in seštela odgovore na
posamezna vprašanja. Iz telesne višine in teže sem izračunala indeks telesne mase, ki
velja za srednješolce in je različen glede na spol in starost srednješolca.
Preglednica 2: Meja indeksa telesne mase za dekleta
Vir: Mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., 2010.
Preglednica 3: Meja indeksa telesne mase za fante
Starost v letih (dopolnjena leta starosti)
Prenizka telesna teža
Primerna hranjenost
Prekomerna hranjenost
Debelost
13 15,0 in < 15,1 - 22,8 22,9 - 25,8 25,9 in > 14 15,6 in < 15,7 - 23,3 23,4 - 26,6 26,7 in > 15 15,8 in < 15,9 - 23,9 24,0 - 27,2 27,3 in > 16 16,2 in < 16,3 - 24,4 24,5 - 27,7 27,8 in > 17 16,9 in < 17,0 - 24,7 24,8 - 28,2 28,3 in > 18 17,2 in < 17,3 - 24,8 24,9 - 28,6 28,7 in > 19 17,9 in < 18,0 - 24,9 25,0 - 29,3 29,4 in >
20 in več 18,4 in < 18,5 - 24,9 25,0 - 29,9 30,0 in >
15
Vir: Mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., 2010.
Preglednici 2 in 3 prikazujeta indeks telesne mase za fante in dekleta, ki ga je sprejela
Svetovna zdravstvena organizacija.
S pomočjo izračuna indeksa telesne mase se ugotovi, v kateri razred prehranjenosti
spada fant ali dekle.
Izračun poteka glede na starost fanta ali dekleta, ker je delež mišičja v različni starosti
drugačen.
Indeks telesne mase izračunamo po formuli:
ITM = [telesna teža v kg] : [telesna višina x telesna višina v m].
Dobljene podatke smo obdelali v Excelu in jih prikazujemo v nadaljevanju.
Starost v letih (dopolnjena leta starosti)
Prenizka telesna teža
Primerna hranjenost
Prekomerna hranjenost
Debelost
13 14,8 in < 14,9 - 21,7 21,8 - 24,3 24,4 in > 14 15,3 in < 15,4 - 23,3 23,4 - 25,2 25,3 in > 15 15,7 in < 15,8 - 23,3 23,4 - 26,0 26,1 in > 16 16,4 in < 16,5 - 23,8 23,9 - 26,8 26,9 in > 17 16,8 in < 16,9 - 24,5 24,6 - 27,7 27,8 in > 18 17,5 in < 17,6 - 24,7 24,8 - 28,3 28,4 in > 19 17,9 in < 18,0 - 24,8 24,9 - 29,2 29,3 in >
20 in več 17,9 in < 18,0 - 24,8 24,9 - 29,2 29,3 in >
16
3.6 Predstavitev in analiza podatkov
Graf 1: Struktura srednješolcev po spolu
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 1, je večina anketirancev ženskega spola, ostali so anketiranci
moškega spola.
Graf 2: Starostna struktura srednješolcev
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 2, prevladujejo anketiranci v starosti 17 let, sledijo jim
anketiranci v starosti 18 let. Ostali anketiranci so stari od 19 do 21 let.
17
Preglednica 4: Indeks telesne mase za dekleta
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz preglednice 4, ima večina deklet v starosti 17 let primerno telesno
težo, ostala dekleta v starosti 17 let imajo prenizko telesno težo. Večina deklet v starosti
18 let ima primerno telesno težo, medtem ko imajo ostale osemnajstletnice prenizko
telesno težo. V starosti 19 let imata dekleti primerno telesno težo, medtem ko ima eno
dekle prenizko telesno težo. V starosti 20 in več let imajo dekleta prenizko telesno težo.
Preglednica 5: Indeks telesne mase za fante
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz preglednice 5, imajo srednješolci v starosti 17 let primerno telesno
težo, ostala fanta imata prekomerno telesno težo. V starosti 18 let ima večina
srednješolcev primerno telesno težo, ostala dijaka imata prekomerno težo oziroma
debelost. Srednješolci v starosti 19 let imajo v večini primerno telesno težo, en dijak
ima prekomerno telesno težo. V starosti 20 in več let imata srednješolca primerno
telesno težo.
Starost Prenizka teža
Primerna teža
Prekomerna teža
Debelost Skupaj
17 5 22 27 18 7 26 33 19 1 2 3
20 in več 3 3 66
Starost Prenizka teža
Primerna teža
Prekomerna teža
Debelost Skupaj
17 7 2 9 18 17 1 1 19 19 3 1 4
20 in več 2 2 34
18
Graf 3: Za katero motnjo hranjenja ste že slišali?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 3, so dijaki in dijakinje največkrat slišali za bulimijo in
anoreksijo nervoze. Manj kot polovica anketirancev je slišala za vse tri oblike motenj
hranjenja. Sedem anketirancev je slišalo za anoreksijo nervozo, ostali pa so slišali za
bulimijo nervozo.
Graf 4: Ali se vsak dan tehtate?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 4 je razvidno, da se velika večina anketirancev ne tehta vsak dan, manj kot
petnajstina anketirancev se tehta vsak dan.
19
Graf 5: Zakaj se vsak dan tehtate?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 5, se jih več kot polovica anketirancev vsak dan tehta zaradi
telesnega videza, kot drugi največkrat obkrožen odgovor je bil, da se vsak dan tehtajo
zaradi športnih aktivnosti. Nobeden od anketirancev se ne tehta vsak dan zaradi
zdravstvenega ali zaradi katerega drugega razloga.
Graf 6: Ali kadite, da ne bi občutili lakote?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 6, je velika večina anketirancev mnenja, da ne kadijo, da bi
zatrli svojo lakoto. Ostali anketiranci kadijo, da ne bi občutili lakote.
20
Graf 7: Ali vedno pazite, kaj pojeste in za vsako živilo seštevate kalorično vrednost?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 7 je razvidno, da malo več kot polovica anketirancev nikoli ne pazi, kaj poje in
ne sešteva kaloričnih vrednosti živil. Manj kot polovica anketirancev občasno pazi, kaj
poje in občasno sešteva kalorično vrednost živil. Ostali anketiranci vedno pazijo, kaj
pojedo in vedno seštevajo kalorične vrednosti živil.
Graf 8: Koliko ste v zadnjem času shujšali?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 8 je razvidno, da ima več kot polovica anketirancev isto telesno težo, nekateri
anketiranci so v zadnjem času shujšali od enega kilograma pa do štirih kilogramov.
21
Za 5 kilogramov jih je v zadnjem času shujšalo trinajstina. Noben od anketirancev ni v
zadnjem času shujšal za 10 kilogramov.
Graf 9: Ste zadovoljni s svojo telesno težo?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 9 je razvidno, da malo več kot polovica anketirancev ni zadovoljna s svojo
telesno težo, ostali anketiranci so s svojo telesno težo zadovoljni.
Graf 10: Kako vplivate na telesno težo?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 10, največ anketirancev vpliva na svojo telesno težo s tem, da
se ukvarjajo s športom, dobra tridesetina vpliva na svojo telesno težo s tem, da manj
jedo. Ostali anketiranci stradajo, nekateri pa bruhajo po vsakem obroku.
22
Graf 11: Imate napade volčje lakote?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 11 je razvidno, da ima malo več kot polovica anketirancev včasih napade volčje
lakote. Dobra tridesetina nima napadov volčje lakote, ostali anketiranci so mnenja, da
imajo napade volčje lakote in pojedo vse, kar vidijo.
Graf 12: Ali vas je strah debelosti?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 12, več kot polovice anketirancev ni strah debelosti. Ostale
anketirance je strah debelosti, kljub temu da jim vsi govorijo, da so presuhi.
23
Graf 13: Ali zajtrkujete vsak dan?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 13 je razvidno, da več kot polovica anketirancev ne zajtrkuje vsak dan.
Graf 14: Kolikokrat na teden jeste hitro pripravljeno hrano?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 14 je razvidno, da več kot polovica anketirancev enkrat na teden je hitro hrano,
sledijo anketiranci, ki nikoli ne jedo hitro pripravljene hrane. Sledijo anketiranci, ki jo
jedo večkrat na teden, vsak dan jo je en anketiranec.
24
Graf 15: Ali poznate sovrstnika z motnjami hranjenja?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 15 je razvidno, da več kot polovica anketirancev ne pozna sovrstnika z
motnjami hranjenja.
Graf 16: Katero vrsto motnjo hranjenja ima vaš sovrstnik?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 16, ima največ sovrstnikov anoreksijo nervozo, dobra
dvanajstina sovrstnikov ima kompulzivno prenajedanje, ostali sovrstniki pa imajo
bulimijo nervozo.
25
Graf 17: Kaj bo naredili v primeru motenj hranjenja?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 17 je razvidno, da bi velika večina poiskala pomoč v primeru motenj hranjenja,
sledijo anketiranci, ki bi zanikali, da imajo motnjo hranjenja. En anketiranec bi se
odmaknil od prijateljev in znancev, če bi prijatelji opazili, da ima motnjo hranjenja.
26
Graf 18: Kam bi se obrnili po pomoč v primeru motenj hranjenja?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 18, bi polovica anketirancev poiskalo pomoč pri zdravniku,
četrtina anketirancev bi poiskali pomoč pri prijatelju. Manj kot četrtina bi poiskala
pomoč pri svojih staršev. Tretjina bi poiskala pomoč preko telefona za pogovor v stiski.
Nobeden od anketirancev ne bi poiskal pomoči na centru za socialno delo, pri sošolcu in
šolski svetovalni službi.
27
Graf 19: Kako se pogosto počutite?
Vir: Lasten, 2010.
Iz grafa 19 je razvidno, da je malo več kot polovica anketiranih razdražena, dobra
tridesetina jih je po počutju velikokrat depresivnih, skoraj desetina anketirancev ima
velikokrat občutek krivde. Ostali anketiranci se odmaknejo od prijateljev in družine.
Graf 20: Ali so mediji odgovorni za anoreksijo in bulimijo nervoze?
Vir: Lasten, 2010.
Kot je razvidno iz grafa 20, velika večina meni, da so mediji odgovorni za bulimijo in
anoreksijo nervoze, manj kot dvajsetina jih je mnenja, da niso odgovorni.
28
4 REZULTATI ANKETE
V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Od tega je bilo 66 dijakinj in 34 dijakov
Srednje šole Slovenska Bistrica.
Podatki so pokazali:
pri izračunu indeks telesne mase podatki kažejo, da ima od skupno 66 deklet 16
deklet nizko telesno težo, kar predstavlja 24,2 % deklet v starosti od 17–21 let;
pri izračunu indeksa telesne mase pri fantih imajo od skupno 34 fantov 4 fantje
prekomerno telesno težo, kar predstavlja 11,8 % dijakov v starosti od 17–21 let;
dijaki so že slišali za motnje hranjenja;
po odgovorih sodeč se srednješolci ne tehtajo vsak dan;
dijaki, ki se tehtajo vsak dan, se tehtajo zaradi telesnega videza in športa;
dijaki ne kadijo, da bi s tem zatrli svojo lakoto;
večina dijakov nikoli ne prešteva kalorične vrednosti in nikoli ne pazijo, kaj
pojedo;
pri večini anketirancev je telesna teža dlje časa enaka;
večina dijakov je mnenja, da niso zadovoljni s svojo telesno težo, zato se
ukvarjajo s športom, manj jedo, hujšajo, stradajo ali po vsakem obroku bruhajo;
srednješolci imajo včasih napade volčje lakote in pojedo vse, kar vidijo;
srednješolcev ni strah debelosti, kljub temu da jim okolica sporoča, da so
presuhi;
večina srednješolcev ne zajtrkuje vsak dan;
največ srednješolcev je hitro pripravljeno hrano enkrat na teden;
kar 43 % srednješolcev pozna sovrstnika, ki ima motnje hranjenja;
srednješolci, ki menijo, da imajo njihovi sovrstniki motnjo hranjenja, so mnenja,
da ima njihov sovrstnik v večini anoreksijo nervozo, sledi bulimija nervoza in
kompulzivno prenajedanje;
večina srednješolcev bi poiskala pomoč, če bi prijatelji opazili, da imajo motnjo
hranjenja;
večina srednješolcev bi se v primeru, da bi imeli motnjo hranjenja, obrnila po
pomoč k zdravniku;
večina srednješolcev je mnenja, da so velikokrat razdraženi;
velika večina je mnenja, da so mediji krivi za bulimijo in anoreksijo nervozo.
29
5 PREDLOGI IZBOLJŠAV
5.1 Prispevek organizatorja socialne mreže
Poklic organizatorja socialne mreže ima veliko vlogo pri osebah z motnjami hranjenja.
Vloga organizatorja socialne mreže je:
ustvarjati skupine za samopomoč;
vključiti osebe z motnjami hranjenja v skupine, ki mu bodo pomagale na poti k
ozdravitvi;
ponuditi prostor, v katerem bodo osebe z motnjami hranjenja imele občutek
varnosti, ljubezni, ugodja in zaupanja.
S pomočjo izobraževanja in usposabljanja lahko organizator socialne mreže pomaga
osebam z motnjami hranjenja. Prostovoljno se lahko vključi v društva za samopomoč in
si s tem pridobiva izkušnje in znanja, ki jih lahko kasneje uporabi.
Lahko deluje kot socialni delavec na osnovni ali srednji šoli, kjer nudi pomoč in oporo
učencem in dijakom v primeru motenj hranjenja. Za zmanjšanje motenj hranjenja lahko
organizator socialne mreže deluje preventivno, da zviša ozaveščenost ljudi o motnjah
hranjenja na podlagi izdelane zloženke.
5.2 Moj prispevek in vizija osebam z motnjami hranjenja
Po mojem mnenju bi se morale oblikovati delavnice, ki bi delovale na področju
samozavesti, izražanja čustev. Za osebe z motnjami hranjenja bi se moral pripraviti
individualni načrt, ki bi pomagal pri zdravljenju oseb z motnjami hranjenja. Za pomoč v
stiski bi bilo potrebno uvesti svetovalne telefone, ki bi bili na voljo 24 ur na. Veliko
pozornosti bi morali nameniti predavanjem, delavnicam in svetovanjem, ki bi pomagala
pri preprečevanju motenj hranjenja.
Potrebno bi bilo uvesti naslednje delavnice:
za svetovanje po zaključenem zdravljenju, kako živeti normalno dalje;
kako prepričati osebe z motnjami hranjenja, da poiščejo ustrezno pomoč;
ki ozaveščajo starše, kaj so motnje hranjenja in kako poteka zdravljenje.
Ustanoviti društvo, ki bo imelo svoje poslanstvo in vizijo za svojo delovanje.
30
6 SKLEP
Motnje hranjenja so duševne motnje "novega časa", med katere spadajo anoreksija in
bulimija nervoze ter kompulzivno prenajedanje. Živimo v času, ko je videz zelo
pomemben. Zunanji videz predstavlja sprejetost in boljši položaj v družbi. Biti debel
pomeni nekaj nesprejemljivega. Mladostniki velikokrat posežejo po dietah, pri katerih
lahko zbolijo za motnjo hranjenja. Vzrokov za nastanek motenj hranjenja je več, lahko
gre za dejavnike, ki so družinskega, socialno-kulturnega ali biološko-genetskega izvora.
Za uspešno zdravljenje motenj hranjenja moramo poznati, kateri so vzroki za nastanek.
Preden se začnejo motnje hranjenja zdraviti, lahko preteče veliko let.
Glede na to, da imajo mediji v današnjem času velik vpliv, menim, da lahko prav oni
veliko naredijo. Pripravljali bi lahko razne oddaje in članke, ki bi vplivali preventivno,
ter svetovali, kje poiskati pomoč v primeru motenj hranjenja.
Veliko pozornost bi morali nameniti tistim osebam, ki so zboleli za motnjo hranjenja.
Naj povedo na glas, kako so se soočili z duševno motnjo in kako so jo premagali.
V uvodu sem si zastavila naslednje hipoteze:
hipoteza 1: Srednješolci niso zadovoljni s svojo telesno težo.
Raziskava je pokazala, da srednješolci niso zadovoljni s svojo telesno težo. Hipoteza je
potrjena.
hipoteza 2: Srednješolci ne zajtrkujejo vsak dan.
Raziskava je pokazala, da srednješolci ne zajtrkujejo vsak dan. Hipoteza je potrjena.
hipoteza 3: V primeru motnje hranjenja bi se srednješolci obrnili po pomoč k
prijatelju.
Raziskava je pokazala, da bi se srednješolci poiskali pomoč pri zdravniku. Hipoteza je
zavržena.
hipoteza 4: Mediji so odgovorni za motnje hranjenja.
Raziskava je pokazala, da so mediji odgovorni za bulimijo in anoreksijo nervoze.
Hipoteza je potrjena.
Družina ima veliko vlogo pri motnjah hranjenja. Veliko pozornost bi morali nameniti na
izražanju čustev, premagovanju vsakdanjih težav, v katerih se je znašel srednješolec ter
mu ponuditi pomoč v stiski. V Sloveniji imamo premalo društev, ki pomagajo osebam z
motnjami hranjenja. Menim, da bi morali ustanoviti društva, ki bi pomagala
preventivno in pomagala osebam z motnjami hranjenja.
31
7 LITERATURA
Benedičič, A., Čibej, B., Trpeski, S. (1999) Motnje prehranjevanja, Ljubljana, Urad za
preprečevanje zasvojenosti.
Bercht, S. (1997) Ker nisem mogel najti jedi, ki bi mi dišala, Socialno delo, št. 36.
Breznik, K. (2003) Vzorci zasvojenosti pri motnjah hranjenja, Ljubljana, diplomska
naloga.
Eivors, A., Nesbitt, S. (2007) Lačni razumevanja, Priročnik, ki naj mladim pomaga
razumeti in premagati anoreksijo nervozo, Maribor, Obzorja.
Končnik-Goršič, N. (2004) Moj otrok odrašča: medsebojni odnosi, šola, strah, trma,
žepnina, ljubezen, spolnost, alkohol, droge, motnje hranjenja, Ljubljana, Mladinska
knjiga Založba, d. d.
Rozman, S. (2004) Sprememba v srcu, Ljubljana, Studio Moderna.
Stankovič Bevc, M. (2003) Preprečimo odvisnost od kajenja, alkohola, drog, hranjenja,
dela, iger na srečo… zapolnimo vrzeli, živimo zdravo, Ljubljana, Društvo za zdravje
srca in ožilja Slovenije.
Sternad, D. M. (2001) Motnje hranjenja. Od besed, ki ranijo, k besedam, ki celijo,
Ljubljana, samozaložba.
32
7.1 ELEKTRONSKI VIRI
English Pravda (2010) Elektronski vir,
Http://english.pravda.ru/photo/report/models_anorexia-1460 [dostop 2. avgust 2010].
Fitness (2010) Elektronski vir,
Http://www.fitness.com.hr/mrsavljenje/savjeti/Poremecaji-u-prehrani-anoreksija-
bulimija.aspx [dostop 2. avgust 2010].
Fluroine Neon (2009) Elektronski vir,
Http://fluorineneon.blogspot.com/2009/12/anorexia.html [dostop 2. avgust 2010].
Podkrajšek, D. (b. l. ) 'Indeks telesne mase: Kaj je normalno za različne starosti?', To
sem jaz [online], Dostopno na: http://www.tosemjaz.net/si/clanki/547/detail.html
[dostop 16. junij 2010].
Sernec, K. (b. l. ) 'Kompulzivno prenajedanje', To sem jaz [online], Dostopno na:
http://www.tosemjaz.net/si/clanki/611/detail.html [dostop 15. junij 2010].
Sernec, K. (b. l. ) 'Razlika med motnjami hranjenja in motnjami prehranjevanja', To sem
jaz [online], Dostopno na: http://www.tosemjaz.net/si/clanki/606/detail.html
[dostop 6. junij 2010].
Sernec, K. (b. l. ) 'Zdravljenje motenj hranjenja', To sem jaz [online], Dostopno na:
http://www.tosemjaz.net/si/clanki/613/detail.html [dostop 10. junij 2010].
Sernec, K. (b. l. ) 'Zgodovina motenj hranjenja', To sem jaz [online], Dostopno na:
http://www.tosemjaz.net/si/clanki/605/detail.html [dostop 10. junij 2010].
33
8 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 2: Zloženka
Priloga 3: Slike
34
Priloga 1:Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik
Sem Sanela Rošker, študentka programa organizator socialne mreže in pripravljam
diplomsko nalogo z naslovom motnje hranjenja srednješolcev. Prosim vas, da rešite
anketo in mi s tem pomagate pri izdelavi diplomske naloge.
Anketa je anonimna!
Spol: Ž M
Starost:_______let
Teža:________kg
Višina:______cm
1. Ali ste že slišali za katero od naštetih vrst motenj hranjenja?
a. Bulimija nervoza
b. Anoreksija nervoza
c. Kompulzivno prenajedanje
2. Ali se vsak dan tehtate?
Da Ne
3. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, zakaj? (Obkrožite samo en odgovor)
Zaradi:
a. telesnega videza
b. zdravstvenih razlogov
c. športa
d. drugo:___________(prosim, napišite)
4. Ali kadite, da ne bi občutili lakote?
Da Ne
5. Ali vedno pazite, kaj pojete in za vsako živilo seštevate kalorično vrednost?
(Obkrožite samo en odgovor)
a. Vedno
b. Občasno
c. Nikoli
35
6. Ali ste v zadnjem času shujšali za več kot:
a. od 1kg do 4 kg
b. 5 kg
c. 10 kg
d. telesna teža je enaka
7. Ste zadovoljni s svojo telesno težo?
Da Ne
8. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z ne, kako vplivate nanjo? (Obkrožite samo
en odgovor)
a. S športom
b. Po vsakem obroku bruham
c. Stradam
d. Hujšam
e. Manj jem
9. Ali se vam dogaja, da imate napade volčje lakote in pojeste vse, kar vidite?
Da Ne Včasih
10. Ali vas je strah debelosti, kljub temu da vam vsi govorijo, da ste presuhi?
Da Ne
11. Ali zajtrkujete vsak dan?
Da Ne
12. Kolikokrat na teden jeste hitro pripravljeno hrano? (Obkrožite samo en odgovor.)
a. Enkrat na teden
b. Večkrat na teden
c. Vsak dan
d. Nikoli
13. Ali poznate sovrstnika, ki ima motnje hranjenja?
Da Ne
36
14. Če ste na prejšnjo vprašanje odgovorili z da, katero vrsto motnjo hranjenja ima vaš
sovrstnik? (Obkrožite samo en odgovor.)
a. Bulimijo nervozo
b. Anoreksijo nervozo
c. Kompulzivno prenajedanje
15. Kaj bi naredili, če bi prijatelji pri vas opazili, da imate motnje hranjenja? (Obkrožite
samo en odgovor.)
a. Poiskal/a bi pomoč
b. Odmaknil/a bi se od prijatelja in znancev
c. Zanikal/a bi, da imam motnje prehranjevanja
d. Drugo:__________(prosim napišite)
16. H komu bi se obrnili po pomoč, če bi ugotovili, da imate motnje hranjenja?
(Obkrožite samo en odgovor)
a. Staršem
b. Sošolcem
c. Prijateljem
d. Na center za socialno delo
e. Zdravniku
f. Šolski svetovalni službi
g. Telefonu za pogovor v stiski
h. Drugo:___________(prosim napišite)
17. Ali menite, da ste velikokrat: (Obkrožite samo en odgovor)
a. depresivni
b. imate občutek krivde
c. razdraženi
d. se odmaknete od prijateljev in družine
e. drugo:___________(prosim, napišite)
18. Ali menite, da so mediji odgovorni za bulimijo in anoreksijo nervoze?
Da Ne Zahvaljujem se vam za vaše sodelovanje
37
Priloga 2: Zloženka
38
SREDIŠČE
V društvu Modro nebo se izvajajo naslednje
MOTNJE HRANJENJA
Društvo Modro nebo je namenjeno osebam, ki so prebolele motnje
hranjenja.
pogovori v skupinah,
seminarji o zdravem prehranjevanju,
druženje,
pogovor s terapevtom,
izleti,
telesne aktivnosti,
družabne igre,
delavnice.
" Med jedjo se izogibajmo
razglabljanju o temah, ki lahko
uničijo naše zavedanje o družini in hrani, hkrati pa
sproščeno govorimo o stvareh, ki krepijo naše zavedanje in srečo." (Thich Nhat
Hanh)
Telefon (02) 234 56 69
"Vselej se trudite
izboljšati se in izboljšal se bo tudi svet okoli vas. Že
danes sprejmite izziv življenja!" - Colin Turner
Za kakršne koli informacije smo dosegljivi
na spodnjem naslovu:
Društvo Modro nebo
Mariborska ul. 3 2310 Slov. Bistrica
Telefon (02) 234 56 69 http://www.drustvomodr
onebo.com
39
Motnje hranjenja Motnje hranjenja so duševne
motnje, ki lahko prizadenejo
oba spola. Med motnje
hranjenja spadajo anoreksija,
bulimija nervoze in
kompulzivno prenajedanje.
Za motnjami hranjenja
zbolijo predvsem otroci in
mladostniki v starosti od 11.
do 20. leta starosti. Pri
motnjah hranjenja gre za:
pretirano skrb za
telesno težo,
bruhanje po vsakem
obroku,
strah pred debelostjo.
VKLJUČEVANJE V DRUŠTVO MODRO
NEBO
V društvo Modro nebo se lahko
vključijo vse osebe, ki so prebolele
motnje hranjenja. Vključijo se
lahko tudi prostovoljci, starši in
družinski člani.
CILJ DRUŠTVA MODRO
nebo:
pomoč pri
vključevanju v
vsakodnevne
dejavnosti;
združevanje oseb, ki so
prebolele motnje
hranjenja;
preprečevanje, da bi
oseba ponovno imela
motnjo hranjenja;
vključevanje
prostovoljcev;
sodelovanje z drugimi
organizacijami.
40
Priloga 3: Slike
Slika 2: Podhranjenost
Vir: Http://fluorineneon.blogspot.com/2009/12/anorexia.html, 2010
Slika 3: Oseba z bulimijo nervozo izbruha zaužito hrano
Vir: Http://english.pravda.ru/photo/report/models_anorexia-1460, 2010.
41
Slika 4: Oseba z bulimijo nervozo lahko izbruha hrano tudi večkrat na dan
Vir: Http://www.fitness.com.hr/mrsavljenje/savjeti/Poremecaji-u-prehrani-anoreksija-
bulimija.aspx, 2010.
42
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKE NALOGE
Podpisana Sanela Rošker, rojena 23. 12. 1985 v Mariboru, s svojim podpisom
potrjujem, da sem avtorica diplomske naloge z naslovom motnje hranjenja
srednješolcev.
Slovenska Bistrica, 18. 8. 2010
Sanela Rošker