UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOKA FAKULTETA

DARJA TEMBERGAR

KVALITATIVNA PRIMERJALNA ANALIZA PRAVLJIC

BRATOV GRIMM IN ANIMIRANIH FILMOV WALTA E. DISNEYJA

NA OSNOVI SOCIOLOKE TEORIJE JACKA D. ZIPESA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOKA FAKULTETA

PREDOLSKA VZGOJA

DARJA TEMBERGAR

Mentorica: red. prof. dr. MILENA MILEVA BLAI

KVALITATIVNA PRIMERJALNA ANALIZA PRAVLJIC BRATOV

GRIMM IN ANIMIRANIH FILMOV WALTA E. DISNEYJA

NA OSNOVI SOCIOLOKE TEORIJE JACKA D. ZIPESA

primerjalna analiza pravljic:

abji kralj ali elezni Henrik, Motovilka in Sneguljica

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila svoji mentorici dr. Mileni Milevi Blai za vso potrpeljivost,

razumevanje in strokovne nasvete pri pisanju diplomske naloge.

Naslednja zahvala gre moji druini in vsem mojim sorodnikom, ki so mi pomagali in me

podpirali skozi moje celotno olanje. Hvala vam za vse, brez vas tega dela danes ne bi

bilo.

Posebna zahvala gre mojemu fantu Davidu, za vso ljubezen, podporo in razumevanje.

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela.

POVZETEK

Ameriki profesor Jack David Zipes je razvil teorijo memetike in kulturne evolucije, zato

zagovarja stalie, da naj bi obstajalo od 50 do 75 pravljic, ki so sposobne preiveti

kulturno evolucijo, ker so relevantne, ponovljive in zapomljive. Takne pravljice imenuje

za pravljine meme, ki se med seboj povezujejo in se tako uspeno ohranjajo ter prilagajajo

razlinim kulturam. Nekatere izmed njih so postale tudi klasine in splono znane, zato se

danes na knjinih in prodajnih policah pojavljajo v razlinih verzijah. Teoretini del

diplomskega dela predstavlja Zipesov socioloki pristop do pravljic, pri katerem je

pomemben kulturno-zgodovinski kontekst nastanka pravljic. V empirinem delu je

predstavljena kvalitativna primerjalna analiza treh ljudskih pravljic (abji kralj ali elezni

Henrik, Motovilka, Sneguljica) v izdaji nemkih avtorjev Jakoba in Wilhelma Grimma ter

njihovih filmskih priredb s strani amerikega avtorja Walta Eliasa Disneyja. Na podlagi

analize strokovne literature so prikazane ugotovitve o primernosti klasinih pravljic za

otroke ter rezultati vpraalnika, izvedenega pri vzgojiteljih/-icah in pomonikih/-icah

vzgojiteljev/-ic o poznavanju in primernosti Grimmovih ter Disneyjevih verzij klasinih

pravljic za otroke.

KLJUNE BESEDE: Disney, Grimm, Zipes, analiza pravljic, abji kralj ali elezni

Henrik, Motovilka, Sneguljica

ABSTRACT

American professor Jack David Zipes has developed a theory of memetics and cultural

evolution and argues that there are between 50 and 75 fairytales that are capable of

surviving cultural evolution, because they are relevant, repeatable and memorable. He calls

this kind of fairytales fairytale memes which are connected between each other and by that

successfully maintained and adjusted in different cultures. Some of them have become

known as classical fairytales and are today presented in books and on shop shelves in

different versions. The theoretical part of my thesis presents Zipes's sociological view on

fairytales, where it is important to consider the social context of fairytales at the time of

writing. The empirical part presents a qualitative comparative analysis of three fairytales

(Frog King of Iron Henrich, Rapunzel, Snow White) by German authors Jacob and

Wilhelm Grimm and their film adaptations by the American author Walt Elias Disney. The

suitability of classical fairytales for children and the results of the questionnaire taken by

kindergarten teachers on the familiarity with Grimm's and Disney's classical fairy-tale

versions and the suitability of classical fairytales for children are analysed based on the

technical literature.

KEY WORDS: Disney, Grimm, Zipes, analysis of fairytales , Frog King or Iron Henrich,

Rapunzel, Snow White

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 1

1. OD NASTANKA PRAVLJICE DO NJENE 'MODERNIZIRANE' PODOBE ............. 4

2. SOCIOLOKI KONTEKST ALI 'BUROAZIFIKACIJA' IN

'DISNEYFIKACIJA' PRAVLJIC...................................................................................... 7

3. BRATA GRIMM IN NJUNE IZDAJE KLASINIH PRAVLJIC ............................... 10

4. DISNEY IN NJEGOVE FILMSKE PRIREDBE KLASINIH PRAVLJIC ............... 13

5. PRIMERJALNA ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC BRATOV GRIMM IN

ANIMIRANIH FILMOV WALTA DISNEYJA ............................................................. 16

5.1. ATU 440 ABJI KRALJ ALI ELEZNI HENRIK - DER FROSCHKNIG ODER

DER EISERNE HEINRICH ............................................................................................... 17

5.1.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice ............................... 18

5.1.2. Primerjava Disneyjeve animirane risanke Princesa in abec z Grimmovo

pravljico abji kralj ali elezni Henrik ................................................................... 22

5.2. ATU 310 MOTOVILKA RAPUNZEL ........................................................................... 25

5.2.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice ............................... 26

5.2.2. Primerjava Disneyjeve animirane risanke Zlatolaska z Grimmovo pravljico

Motovilka ................................................................................................................. 31

5.3. ATU 709 MALA SNEGULJICA SNEEWITTCHEN .................................................. 34

5.3.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice .............................. 35

5.3.2. Primerjava Disneyjeve animirane risanke Sneguljica in sedem palkov z

Grimmovo pravljico Sneguljica ............................................................................. 39

6. PRIMERNOST OBRAVNAVE KLASINIH PRAVLJIC ........................................... 44

7. STATISTINA OBDELAVA IN ANALIZA VPRAALNIKA .................................... 47

8. POVZETEK SPOZNANJ IN UGOTOVITEV ................................................................ 62

9. ZAKLJUEK ..................................................................................................................... 65

10. LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 66

11. PRILOGA ......................................................................................................................... 68

KAZALO SLIK

Slika 1 Jack David Zipes .............................................................................................................. 6

Slika 2 Brata Grimm (levo Wilhelm, desno Jakob) ................................................................... 12

Slika 3 Walt Elias Disey ............................................................................................................. 14

Slika 4 Pravljica o zaaranem abcu .......................................................................................... 23

Slika 5 Vudu arovnica mama Odie ........................................................................................... 24

Slika 6 Vudu arovnik dr. Facilier.............................................................................................. 24

Slika 7 Big Daddy, Tiana, Charlotte........................................................................................... 24

Slika 8 Tiana eli uresniiti oetove sanje.................................................................................. 24

Slika 9 Mama Gothel in udena roa ........................................................................................ 33

Slika 10 Zlatolaska odide iz stolpa ............................................................................................. 33

Slika 11 Delavna Zlatolaska ....................................................................................................... 33

Slika 12 Zlatolaski je vrnjen kraljevi status................................................................................ 33

Slika 13 Kraljica v zrcalu ne vidi sama sebe .............................................................................. 40

Slika 14 Kraljica je zelo lepa enska .......................................................................................... 40

Slika 15 Sneguljica kot slukinja .............................................................................................. 41

Slika 16 Poudarjeno kraljiino sovratvo ................................................................................... 41

Slika 17 Palki se veselo vraajo z dela ..................................................................................... 42

Slika 18 Sneguljica skrbi za palke .......................................................................................... 42

KAZALO TABEL

Tabela 1 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o abjem kralju ...................... 18

Tabela 2 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o Motovilki ............................ 26

Tabela 3 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o Sneguljici .......................... 35

Tabela 4 Struktura raziskovalnega vzorca .................................................................................. 47

Tabela 5 Prikaz odgovorov na prvo vpraanje o Grimmovi verziji pravljice abjega kralja .... 48

Tabela 6 Prikaz odgovorov na drugo vpraanje o Grimmovi verziji pravljice abjega kralja .. 49

Tabela 7 Prikaz odgovorov na tretje vpraanje o Disneyjevi verziji pravljice o Motovilki ....... 50

Tabela 8 Prikaz odgovorov na etrto vpraanje o Disneyjevi verziji pravljice o Motovilki ...... 51

Tabela 9 Prikaz odgovorov na peto vpraanje o pravljici o Sneguljici .................................... 51

Tabela 10 Prikaz odgovorov na esto vpraanje o pravljici o Sneguljici ................................. 52

Tabela 11 Povpreno tevilo pravilnih odgovorov na vpraanja o izbranih pravljicah.............. 52

Tabela 12 Poznavanje Grimmovih verzij klasinih pravljic ...................................................... 54

Tabela 13 Poznavanje Disneyjevih verzij klasinih pravljic ...................................................... 54

Tabela 14 Poznavanje Grimmovih in Disneyjevih verzij klasinih pravljic .............................. 55

Tabela 15 Primernost Grimmovih verzij klasinih pravljic ....................................................... 56

Tabela 16 Primernost Disneyjevih verzij klasinih pravljic ....................................................... 56

Tabela 17 Primernost Grimmovih in Disneyjevih verzij klasinih pravljic ............................... 57

Tabela 18 Primernost klasinih pravljic ..................................................................................... 58

KAZALO GRAFOV

Graf 1 Primernost klasinih pravljic ........................................................................................... 58

1

UVOD

Vzgojitelji v vrtcu sprejemamo pomembne odloitve v zvezi z izborom gradiva, ki mora

biti kvalitetno in otrokom razvojno primerno. Pri svojem delu se tako vsakodnevno

sreujemo s pravljicami, ki so nepogreljivi del vzgoje otrok v vrtcu.

Pravljice nudijo otrokom pomene, s katerimi si pomagajo pri razumevanju ljudi in

dogodkov na vsakodnevni ravni. Pripovedovanje pravljic omogoa otrokom pridobivanje

besed in moan obutek, da lahko odloajo o poteku svojega ivljenja. Igranje in

ustvarjanje lastnih zgodb pa jim v resninem ivljenju nudi izpolnjevanje njihovih potreb

in elja. Seveda to niso edine zgodbe, ki jih otroci danes deleni, ampak pravljice si zlahka

zapomnijo, e posebno klasine Grimmove pravljice, kar jim omogoa njihova utrjena

zgradba in utopina narava. (Zipes, 2002b)1

Ameriki profesor nemine in primerjalne knjievnosti Jack David Zipes je eden izmed

vodilnih svetovnih teoretikov na podroju pravljic, katere obravnava z vidika sociolokega

pristopa. V svojih delih poudarja, da imajo ljudske pravljice socializacijsko funkcijo in

opozarja na socioloki kontekst oziroma as in prostor njihovega nastanka. Po njegovem

mnenju naj bi bile pravljice po eni strani internacionalne oziroma univerzalne (nedoloen

as in prostor, brez imen) in nacionalne po drugi strani, ker izraajo doloeno kulturo, as

in prostor. Meni, da v pravljicah prevladuje diskurz dominacije mokih nad enskami in

da so pravljice bratov Grimm predvsem socializirale vlogo podrejenih ensk in dominacijo

mokih (Blai, 2014: 80).

Mnogim ni znano, da so klasine pravljice po nastanku ljudske zgodbe, ki so jih tevilni

avtorji z razlinim namenom priredili po svojemu okusu. Na knjinih in prodajnih policah

so na voljo njihove tevilne izdaje. ivimo v svetu globaliziranega kapitalizma, v katerem

so otroci in odrasli bolj seznanjeni s filmskimi verzijami kot z ustnim izroilom pravljic in

1 Vsi citati in povzetki iz Zipesovih knjig je iz angleine prevedla avtorica diplomskega dela, saj Zipesova

dela niso prevedena v slovenino.

2

njihovimi knjinimi izdajami. (Zipes, 2011: 22) Tako danes, ko pomislimo na slavne

klasine pravljice, najprej pomislimo na Walta Disneyja (Zipes, 1994).

S temi trditvami se strinjamo tudi sami, zato smo na podlagi njegovega pristopa opravili

kvalitativno primerjalno analizo treh ljudskih pravljic v izdaji nemkih avtorjev Jakoba in

Wilhelma Grimma ter njihovih filmskih priredb s strani amerikega avtorja Walta Eliasa

Disneyja. Primerjali smo tri klasine pravljice bratov Grimm, in sicer abjega kralja ali

eleznega Henrika (KHM 21, ATU

3440, izdaji iz let 1812 in 1857), Motovilko (KHM 12,

ATU 310, izdaji iz let 1812 in 1857) in Sneguljico (KHM 53, ATU 709, izdaji iz let 1812

in 1857) s tremi Disneyjevimi animiranimi risanimi filmi, ki so Sneguljica in sedem

palkov (1937), Princesa in abec (2009) in Zlatolaska (2010). Pri tem smo uporabili

deskriptivno metodo, s katero smo predstavili izbrane pravljice v Grimmovih izdajah (v

prvi in sedmi izdaji KHM) in Disneyjevih filmskih priredbah, ter kavzalno metodo, s

katero smo analizirali motive in prikazali spremembe v izbranih izdajah pravljic na podlagi

socioloke literarne teorije.

Grimmove in Disneyjeve verzije pravljic naj bi bile delene e mnogih kritik. V nekaterih

pravljicah bratov Grimm naj bi se pojavljali elementi nasilja, nacionalizma, rasizma in

seksizma, zato so psihologi in vzgojitelji zaskrbljeni zaradi njihovih morebitnih kodljivih

uinkov. Odmevne so tudi feministine kritike glede patriarhalnih vsebin in stereotipov

pasivnih ensk (Zipes, 2002b). Disneyjevi Amerikanizirani in sentimentalni pravljini

filmi pa so bili ostro kritizirani, ker so originalno tematiko zgodb izdali in jo kulturno

oslabili ter iz nje naredili trivialno literaturo (Tatar, 1999). Tudi njegove filmske priredbe

pravljic naj bi predstavljale vpraljive vrednote in oblike identifikacije (Zipes 2002a).

Na podlagi navedenega, se klasine pravljice ne zdijo ve tako zelo primerne zgodbe za

otroke. Zato menimo, da se strokovnim delavcem v vrtcih pomonikom/-cam

vzgojiteljev/-ic in vzgojiteljem/-icam Grimmove verzije klasinih pravljic ne zdijo

otrokom primerne oziroma da se jim zdijo primerneje 'olepane' Disneyjeve verzije. Prav

2 KHM mednarodna kratica za Grimmovo zbirko Otroke in hine pravljice (Kinder und Hausmarchen)

3 ATU kratica za mednarodni sistem klasifikacije pravljic glede na prevladujo motiv (avtorji Aarne,

Thompson, Uther)

3

tako smo mnenja, da pomoniki/-ice vzgojiteljev/-ic in vzgojitelji/-ice ne poznajo dobro

Grimmove in Disneyjeve izdaje klasinih pravljic.

V diplomskem delu zato obravnavamo naslednja raziskovalna vpraanja:

Raziskovalno vpraanje 1: Ali je primerno, da otrokom predstavljamo Grimmove verzije

ali Disneyjeve verzije klasinih pravljic?

Raziskovalno vpraanje 2: Ali vzgojiteljice dobro poznajo Grimmove in Disneyjeve

verzije klasinih pravljic?

Raziskovalno vpraanje 3: Ali se zdijo vzgojiteljicam Grimmove in Disneyjeve verzije

klasinih pravljic otrokom primerne?

V empirinem delu diplomskega dela smo tako na prvo raziskovalno vpraanje poskuali

odgovoriti na podlagi analize strokovne literature. Pri drugem in tretjem raziskovalnem

vpraanju pa smo uporabili neeksperimentalno kavzalno metodo oziroma vpraalnik, s

katerim smo hoteli raziskati poznavanje izbranih klasinih pravljic med pomoniki/-icami

vzgojiteljev/-ic in vzgojitelji/-icami v vrtcu ter njihovo mnenje o poznavanju in primernosti

Grimmovih in Disneyjevih verzij klasinih pravljic za otroke.

4

I. TEORETINI DEL

1. OD NASTANKA PRAVLJICE DO NJENE 'MODERNIZIRANE'

PODOBE

Prvotno so zgodbe, iz katerih so se kasneje razvile pravljice, pripovedovali nadarjeni

pripovedovalci, ki so s tem ljudem omogoili, da so bile njihove elje in potrebe javno

izraene. Zgodbe so ljudi medsebojno zdruevale in jim pomagale pri razumevanju

naravnih pojavov in socialnih problemov v drubi. Bile so odraz aktualnega stanja v drubi

in izraale so strinjanje oziroma nestrinjanje z moralnim ali normativnim obnaanjem, ki je

bilo od ljudi priakovano v doloenem drubenem okolju in zgodovinskem obdobju

(Zipes, 1994).

Milena Mileva Blai je po Jacku Zipesu (2001) povzela zgodovinski razvoj pravljice in

tako v spremni besedi knjige Evropska pravljica: forma in narava (2011) navaja, da so v

16. stoletju bile novele, zgodbe, torije namenjene predvsem odraslim (str. 183). Za

zaetnika pravljiarstva naj bi veljala avtorja Giovanni Francesco Straparola z delom La

piacevoli notti (155055) v dveh zvezkih in Giambatista Basile z zbirko neapeljskih

pravljic Il Pentamerone (163436). Prvo zbirko pravljic za otroke z naslovom Histories ou

contes du temps passe: Contes de mare l'Oye naj bi napisal Charles Perrault leta 1697. V

asu romantike je v letih 18121815 izla pomembna zbirka Jakoba in Wilhelma Grimma

Hine pravljice (Kinder-und Hausmarchen) (Blai po Zipes, v Luthi 2001: 184), poleg

omenjenih pa so od 16. do 19. stoletja izhajale tevilne zbirke pravljic razlinih avtorjev.

Izrazito zanimanje za ljudsko izroilo je najbolj znailno za 19. stoletje in as romantike,

eprav se je zanimanje za pravljice zaelo pojavljati v francoskih salonih v 17. stoletju in

pozneje spet v 18. stoletju. (str. 185)

Pravljica se je kot vrsta oblikovala ele v asu 17. stoletja na francoskih dvorih. Takrat so

bile pripovedovalke pravljic enske, ki so jih uporabljale za zabavo in sporoanje o

nestrinjanju z ambivalentnim poloajem, v katerega so bile postavljene s strani mokih.

Nekatere so delovale tudi kot vzgojiteljice otrok, ki so bili pripadniki vijega socialnega

razreda, in pravljice uporabljale kot vzgojno sredstvo za prikazovanje normativov

5

primernega obnaanja (Zipes, 1994). Pravljice so veljale za optimistine zgodbe s srenim

koncem. Ravno zato so se sasoma zaele uporabljati tudi v bolninicah, knjinicah, olah

in ne nazadnje tudi kot sredstva domae vzgoje, saj so imele sposobnost zabave, intrukcije

in tolabe (Zipes, 2011).

Ob koncu 19. stoletja so bile pravljice, s pojavom filma, risank, kominih stripov in

glasbenih predstav ter ilustriranih knjig in razglednic, povsod razirjene in postale glavni

proizvod vseh oblik mnoinih medijev (Zipes, 2006: 99). Tu pa pridemo do Medijske

korporacije Walta Disneyja, ki je uporabljala pravljice, zgodbe in drugo vsebino iz

mladinske knjievnosti ter jih predelane s svojim pravljinim svetom in s filmom vrnila

lovetvu (Reitberger, 1989: 8). Prav zato je pomembna njihova obravnava, saj so bile,

kot pravi Reitberger, za mnoge to edine pravljice, ki so jih morali poznati (ibid.).

Zipes (2008) pravi, da so ljudske zgodbe in pravljice del socializacijskega procesa v vseh

drubah (str. 109). Nastale naj bi zato, ker so bile tisoletja del komunikacije med ljudmi

ter tako sporoale osnovne loveke probleme in konflikte, kar jim je omogoalo, da so se

razirile po vsem svetu in skoraj v vsaki kulturi. Zipes je na podlagi spoznanj Richarda

Dawkinsa razvil teorijo memetike in kulturne evolucije, zato zagovarja stalie, da naj bi

obstajalo od 50 do 75 pravljic, ki so sposobne preiveti kulturno evolucijo, ker so

relevantne, ponovljive in zapomljive. Takne pravljice imenuje za pravljine meme, ki se

med seboj povezujejo in se tako uspeno ohranjajo ter prilagajajo razlinim kulturam. To

jim v dananjem asu e posebno omogoa njihova materialna podoba v obliki knjig,

glasbe, filmov, oglasov in izdelkov vseh vrst. Ker so ljudje naklonjeni in dovzetni za

specifine zgodbe, ki se naslanjajo na specifina podroja lovekega obnaanja, se je na

podlagi tega oblikoval 'kanon' pravljic. Zaradi privlanih tem, ki jih obravnavajo, so te

pravljice postale najbolj razirjene ali poznane kot klasine pravljice.

Kot avtorja klasinih pravljic sta najbolj znana brata Grimm ter pisatelja Charles Perrault

in Hans Christian Andersen. K svetovni prepoznavnosti klasinih pravljic pa je veliko

pripomogel tudi Walt Disney s svojimi filmskimi priredbami. Zipes (1994) med najbolj

poznane klasine pravljice oziroma med kanon klasinih pravljic uvra Pepelko,

Sneguljico, Rdeo kapico, Trnuljico, Motovilko, Lepotico in zver, picparkeljca, Grdega

6

raka, Kraljino na zrnu graha, Obutega maka, abjega kralja, Jakca in fiolka in Malo

morsko deklico.

Diplomsko delo obravnava le izbrane Grimmove pravljice oziroma meme, kot so

Sneguljica, Motovilka in abji kralj. Disneyjeva korporacija je naredila filmske priredbe o

veini omenjenih pravljic, ampak Grimmove pravljice je za literarno predlogo filma vzela

le pri Sneguljici in sedmih palkih, 1937 (Sneguljica) in Zlatolaski, 2010 (Motovilka)

(Imdb, 2014)4. Disneyjev animirani film o Princesi in abcu je osnovan na delih razlinih

avtorjev (ibid.), vendar ker sta brata Grimm zapisala pravljico o zaaranem abcu, ki se je

kasneje kot pravljini mem razirila po vsem svetu, je predstavljena tudi primerjava

Disneyjevega filma z njuno pravljico.

Slika 1 Jack David Zipes

Vir: http://www.artofstorytellingshow.com

4 Pridobljeno 26. 12. 2014 s spletne strani http://www.imdb.com/.

http://www.artofstorytellingshow.com/

7

2. SOCIOLOKI KONTEKST ALI 'BUROAZIFIKACIJA' IN

'DISNEYFIKACIJA' PRAVLJIC

'Buroazifikacija' ali Grimmove predelave ljudskih zgodb v pravljice

Brata Grimm sta zaela ustvarjati svoje verzije ljudskih zgodb v prvem desetletju 19.

stoletja oziroma v asu Napoleonovih vonj v Nemiji. Grimma sta prvotno izdajo zbirke

Otroke in hine pravljice iz leta 1812 dopolnjevala in spreminjala vse do leta 1857,

medtem ko je potekalo zavedno gibanje za zdruenje nemkih kneevin v ustavno dravo

(Zipes, 2002b). Ohranjen je tudi rokopis zbirke iz leta 1810, ki dokazuje pomembno

vlogo bratov Grimm pri jezikovni, slogovni in literarni dodelavi pravljic (Blai, 2012:

116). Zbirko Otrokih in hinih pravljic sta brata namre izdala sedemkrat, in sicer prvo

izdajo v dveh delih (leta 1812 1. del in leta 1815 2. del, drugo izdajo v letu 1819 (z

ilustracijami brata Ludvika Grimma) ter naslednje izdaje v letih 1837, 1840, 1843, 1850.

Zadnjo izdajo sta izdala leta 1857, v kateri sta objavila 210 oziroma 211 pravljic (Blai,

2012).

Zipes (2002b) je Grimmov proces zbiranja pravljic oznail za 'buroazifikacijo' oziroma

prilagoditev stila, tem, motivov, zgradbe in pomenov (str. 188) ljudskih zgodb

takratnemu novemu in razirjajoemu bralnemu obinstvu (ibid.) oziroma pripadnikom

buroazije in aristokracije. Grimma so privlaile predvsem zgodbe, ki so bile usmerjene k

napredovanju v drubi in prikazovanju poti do bogastva, sree in moi, svojo zbirko

pravljic pa sta smatrala za vzgojni prironik, ki je bil skoraj 40 let vedno bolj urejen s

strani Wilhelma Grimma in naslovljen kot dobra buroazijska vzgoja za otroke (Zipes,

2002b: 159).

Med spremembami, ki sta jih naredila, so bile stilistine izboljave jezika in zgradbe,

poudarjanje patriarhalne avtoritete in protestantske etike ter spajanje variant iste pravljice v

svojo posebno verzijo. Prav Wilhelm je ujel primeren otroki ton in tako ustvaril enoten

pravljini stil, ki je tekom asa postal tudi prevladujo in znan kot klasini ali Grimmov

pravljini stil (Zipes po Schoof, 2002b: 112). Zaradi tega razloga njuna besedila tevilni

8

izobraenci ne tejejo za ljudske zgodbe v striktnem pomenu besede, saj sta jih priredila po

svojem okusu (Zipes, 2002b).

Brata Grimm sta cenila globoke zgodovinske korenine in skupne motive, ki so v zgodbah,

ki sta jih zbrala preko razlinih informantov, odsevale kulture vsega sveta. Njuno

spreminjanje in zdruevanje motivov, tem in junakov iz razlinih variant zgodb pa je

naredilo doloene zgodbe klasine oziroma priljubljene in poznane po vsem svetu (Zipes,

2008). Leta 2005 je Unesco Grimmove pravljice uvrstil tudi na seznam svetovne kulturne

dediine (Blai, 2014).

Disneyfikacija ali prisvajanje in olepevanje pravljic

Disneyjeva korporacija je s svojimi filmskimi priredbami klasinih pravljic zaela v asu

med obema svetovnima vojnama, ko je bilo v Ameriki obdobje velike gospodarske krize.

Zipes (2002a) pravi, da je Disneyju v svojih izdajah pravljic uspelo zajeti sanje in elje

Amerianov, katere je skril na formule, ki so predpisovale, kako pridobiti dele sree s

prilagajanjem industrijski delovni etiki in omejeni ideologiji amerikega konservatizma

(str. 129). Schickel pa je Disneyjevo ustvarjanje oznail za 'Disneyfikacijo' oziroma

predrzen proces, ki je vse, esar se je Disneyjev studio dotaknil, omejil le na to, kar se je

Disneyju in njegovim sodelavcem zdelo pomembno (Zipes po Schickel, ibid).

V Disneyjevih filmih je veliko protislovnosti in puhlih reitev konfliktov, ki povzroajo

iluzije o srei, varnosti in utopizmu. (Zipes, 2011: 17) Disneyju zgodbe niso bile toliko

pomembne kot ale in triki, ki jih je ustvaril, zato da bi se obinstvo smejalo in astilo

umetnike sposobnosti njegovega studia. Zanj naj bi bile zgodbe samo besedilo, ki je

predstavljalo material, katerega se je oblikovalo tako, da je sluil potrebam trga in

promociji vizije o tem, kako naj bi bili urejeni odnosi v drubi, oziroma o tem, kako naj bi

le izbrana elita vladala in urejala drubene razmere ter ohranjala doloene ljudi na mestih,

ki jim pripadajo (Zipes, 2011).

Zipes (2002b) pravi, da nam klasine pravljice na splono prikazujejo, da smo vsi deleni

enakih norm in vrednot, da imamo vsi enake elje in sanje ter da bo doloen tip vedenja

9

prinesel zagotovljene rezultate, kot je iveti veno, sreno in z veliko bogastva, v

udovitem gradu, v katerega se bomo zatekli pred sovranim zunanjim svetom. Kakor

Zipes tudi Alenka Goljevek (2000) v svoji knjigi o pravljicah opozarja, da takna podoba

pri odraslih povzroa nekritien odnos ter idealiziranje in poenostavljanje pravljic.

Disneyjevi amerikanizirani in sentimentalni pravljini filmi so bili ostro kritizirani, ker so

originalno tematiko zgodb izdali in jo kulturno oslabili ter iz nje naredili trivialno literaturo

(Tatar, 1999).5 Ta oznaka se uporablja predvsem za popularno/mnoino literaturo,

oznaujejo pa jo tudi negativni izrazi, kot so ki, und, plaa, kolportaa (Saksida, 1992).

Takna vrsta literature vsebuje veliko nepotrebnega ponavljanja in pretiravanja ter

predstavlja iluzije o idilinem svetu, ki ponuja beg pred resninostjo in lastnimi problemi,

kar povzroa njeno nedejavno in nekritino sprejemanje (Grosman, 1994).

Tudi Grimmove pravljice naj bi bile delene e mnogih kritik. Poleg tevilnih avtorjev, ki

se ukvarjajo s pravljicami, tudi Maria Tatar, predstavnica feministinega pristopa, navaja,

da nam v primeru Grimmovih klasinih pravljic odpre oi ele branje njihovih prvotnih

izdaj (Tatar, 2000). V nekaterih zgodbah naj bi se pojavljali elementi nasilja, nacionalizma,

rasizma in seksizma, zato so psihologi in vzgojitelji zaskrbljeni zaradi njihovih morebitnih

kodljivih uinkov. Odmevne so tudi feministine kritike glede patriarhalnih vsebin in

stereotipov pasivnih ensk (Zipes, 2002b).

Na podlagi navedenega se klasine pravljice ne zdijo ve tako zelo primerne zgodbe za

otroke. V empirinem delu diplomskega dela smo se tako osredinili le na analizo izbranih

Grimmovih pravljic in njihovih filmskih priredb s strani Walta Disneyja ter obravnavali

vpraanja: ali vzgojitelji dobro poznajo klasine pravljice v obeh verzijah, katere verzije

klasinih pravljic se jim zdijo otrokom primerne ter v kateri verziji je po mnenju literarnih

strokovnjakov klasine pravljice otrokom primerno predstavljati.

5 Vse citate in povzetke iz knjig Marie Tatar je iz angleine prevedla avtorica diplomskega dela, saj le-ta

niso prevedena v slovenino.

10

II. EMPIRINI DEL

3. BRATA GRIMM IN NJUNE IZDAJE KLASINIH PRAVLJIC

Diplomsko delo se na podlagi sociolokega pristopa osredotoa na socioloki kontekst

nastanka pravljic, zato si bomo najprej pogledali kratek povzetek ivljenja bratov Grimm

in Walta Disneyja, saj je le-to imelo velik vpliv na njihovo ustvarjanje oziroma delo. Na

podlagi Zipesove knjige Brata Grimm: Iz zaaranih gozdov v moderni svet (2002b) se

bomo najprej seznanili s kratkim povzetkom ivljenja in dela bratov Grimm.

Brata Jakob Ludwig Carl Grimm in Wilhelm Carl Grimm sta se rodila v premoni druini

leta 1785 in 1786 v nemkem mestu Hanauu. V druini je bilo rojenih devet otrok, od tega

pa jih je le est ostalo ivih. Kmalu po njunem rojstvu se je druina preselila v mesto

Steinau blizu Kassela, kjer je oe zasedel mesto okrajnega sodnika, kar je druini

omogoalo idilino ivljenje in oskrbo s sluabniki.

Leta 1796, ko sta bila brata stara komaj 10 in 11 let, je oe zbolel za pljunico in njegova

smrt je bila travmatina za celo druino, saj se je morala odpovedati dotedanjemu

luksuznemu ivljenju ter bila odtlej finanno odvisna od pomoi starega oeta in tete. Ta je

bratoma omogoila izobraevanje na prestinem liceju v Kasselu, ki sta ga zakljuila kot

najbolja uenca v razredu.

Nato sta se vpisala na tudij prava na Univerzo v Marburgu in v asu tudija sprejela

odloitev o svoji ivljenjski karieri. Ta odloitev naj bi bila v veliki meri posveena

njunemu oetu oziroma stari germanski tradiciji. S sistematinim zbiranjem ljudskih zgodb

in gradiva, povezanega s folkloro, sta elela obnoviti nemko kulturo in tako v nemkem

ljudstvu zbuditi nacionalno zavest. e leta 1805 sta brata sprejela pronjo prijatelja

Clemensa Brentana, ki je elel, da zanj zbereta ljudske zgodbe, ki jih je v prihodnosti

nameraval objaviti. Do leta 1810 sta z njim dosegla dogovor, da zgodbe objavita sama in

tako sta svoje najodmevneje delo Otroke in hine pravljice izdala leta 1812.

11

Leta 1806 je Jakob tudij prava opustil in poskusil zasluiti svoj vsakdanji kruh kot

poznavalec jezikoslovja in literature (Zipes, 2002b: 9). Vloga najstarejega otroka mu je

prinesla dolnost za preskrbo druine in zato se je za nekaj asa zaposlil kot tajnik pri

vojnem kolegiju, ki je sprejemal odloitve v zvezi s takratno vojno s Francijo (ibid.). V

asu smrti Grimmove matere, leta 1808, sta bila brata e v najstnikih letih, druina pa je

bila v tem asu brez kakrnega koli prihodka. Wilhelm je zaradi zdravljenja astme moral

odpotovati v Halle, kar mu je omogoil prav Jakob, ki si je poiskal slubo vodje zasebne

kraljeve knjinice (Zipes, 2002b: 14).

Po koncu Napoleonovih vojn se je leta 1814 v knjinici zaposlil tudi Wilhelm. Jakob je

medtem sluil kot diplomat Hessenske mirovne delegacije v Parizu in na Dunaju (Zipes,

2002b: 17). Leta 1816 se je pridruil Wilhelmu in skupaj sta bila v kraljevi knjinici

zaposlena vse do leta 1829. e istega leta sta prejela ponudbo za delo na Univerzi v

Gottingenu. Kot bibliotekarja in profesorja sta na Univerzi delovala vse do leta 1837, ko

sta skupaj e s petimi uglednimi profesorji vodila protest proti kralju in bila zaradi tega

odpuena. Jakob je bil iz Gottingena celo izgnan. Zadnje obdobje svojega slubovanja sta

od leta 1840 preivela kot profesorja na Univerzi v Berlinu, opravljala pa sta tudi raziskave

na Akademiji znanosti in nadaljevala svoje projekte, med katerimi je bilo tudi pisanje

slovarja nemkega jezika.

Wilhelm je umrl leta 1859. Poroen je bil z Dortchen Wild, ki je bila del skupine

izobraenih pripovedovalcev, ki je Grimma oskrbela z zgodbami za njuno slavno zbirko

(Zipes, 2002b: 18). Skupaj sta imela tri otroke. Jakob je ivel kot samec do konca svojega

ivljenja. Umrl je tiri leta po Wilhelmovi smrti, leta 1863.

Tekom svojega ivljenja sta bila Grimma veliko bolj dejavna, kot sta nameravala biti,

poleg tega sta vedno izpolnjevala svoje socialne in politine dolnosti. Veinoma sta

poznana kot avtorja pravljic za otroke, naredila pa sta osupljivo tevilo pomembnih

pionirskih tudij in tevilnih unih prispevkov na podroju folklore, zgodovine, etnologije,

religije, prava, leksikografije ter literarne kritike (Zipes, 2002b: 23). al veliko njunih

esejev in zapiskov ter tiso pomembnih pisem ni bilo objavljenih.

12

Zipes (2002b) je v svoji knjigi zapisal, da sta bila brata Grimm bistra in delavna loveka,

naklonjena ivljenju na podeelju (str. 3). Po znaaju sta bila razlina, a neloljivo

povezana in vdana drug drugemu (str. 5). Jakob je bil dobrega zdravja, a bolj resne in

zaprte narave, medtem ko je Wilhelm celo ivljenje bolehal za astmo in bil po naravi bolj

odprt ter druaben.

Grimma sta bila ugledna predstavnika nemke buroazije in pobona kristjana. Med

drugim sta bila predana svoji druini, zelo disciplinirana loveka, spotovala sta zakone in

verjela v naela razsvetljenstva. Po oetovi smrti sta se povzpela po socialni lestvici preko

izobrazbe in dobrih priporoil ter socialnih vein, kar je prispevalo tudi k njunemu mestu

in ugledu v drubi. (Zipes, 2002b: 55)

Slika 2 Brata Grimm (levo Wilhelm, desno Jakob)

Vir: Gestner (1974)

13

4. DISNEY IN NJEGOVE FILMSKE PRIREDBE KLASINIH

PRAVLJIC

Nemki pisatelj Reinhold Reitberger (1989) je v Disneyjevi biografiji zapisal: Ta

povpreni Amerian Walter Elias Disney se je rodil 5. decembra 1901 v Chicagu. (str. 15)

V druini je bilo pet otrok, pripadala pa je takratnemu delavskemu razredu. Leta 1906 se je

preselila v Marceline, kjer so Disneyjevi imeli majhno farmo, leta 1910 pa so jo morali

prodati na drabi (str. 17). Nato so se preselili v Kansas City, kjer je Disneyjev oe kupil

tamkajnji asopis in Walt je tako est let delal kot raznaalec asopisov. Nastopal je tudi

kot ljubiteljski kabaretist.

Na zaetku prve svetovne vojne so njegovi stari kupili tovarno marmelade v Chicagu.

Walt je ostal v Kansas Cityju, zato da je dokonal olanje, potem pa je nekaj asa delal kot

prodajalec na vlaku. Kasneje je tudi sam odel v Chicago in starem pomagal v tovarni

marmelade. Poleg tega je bil na McKinleyjevi gimnaziji risar in fotograf za olski

asopis (Reitberger, 1989: 21). Delo si je nael tudi na poti in na umetniki akademiji

poslual vsa predavanja iz risanja (ibid.). Proti koncu prve svetovne vojne je njegov brat

kot mornariki astnik odplul v Evropo (str. 23), kjer se mu je po vojni pridruil tudi

Walt in v Franciji delal kot voznik tovornjaka za Rdei kri.

Po vrnitvi iz Francije se je skupaj z bratom vrnil nazaj v Kansas City in se zaposlil kot

pomonik pri Pesem-Rubin Commercial Studiu. Tam je spoznal mladega risarja Uba

Iwerksa, s katerim je med letoma 1922 in 1923 izdelal svoje prve Laugh-O-Gram

pravljine filme, vse ironine in moderne interpretacije klasinih verzij pravljic (Zipes,

1994: 76). Tako je ustvaril svoj prvi risarski studio, katerega je do perfektnosti razvil, ko je

od leta 1923 s svojim ustvarjanjem nadaljeval v Hollywoodu.

Reitberger (1989) pravi, da Disney po letu 1926 ni narisal nobene risbe za katerikoli film,

prav tako pa ni njegova znamenita signatura zaitna znamka njegovega imena. Prvi filmi

o Mikiju miki iz let 1928 in 1929 kot tudi filmski skei o miki v letu 1930 so bili risarsko

delo Uba Iwerksa. Disney je samo doloil mikino osebnost in znailnosti njenega

znaaja (str. 9).

14

Leta 1928 je Disney z Mikijem miko izdal svojo prvo animirano risanko Steamboat

Willie. Obdal jo je z zvokom in odtlej postal znan po vpeljevanju vseh vrst novih izumov

in izboljevanju animacije (Zipes, 1994: 85). Svoje Silly Symphony risanke je leta 1932

zael objavljati v barvi (ibid.) in leta 1937 ustvaril prvo celoveerno risanko Sneguljica in

sedem palkov (Zipes, 2002a). Sasoma je Disneyjev studio po velikosti, opremi in

tevilnosti ter tudi kakovosti filmov prehitel vse studie animiranih filmov (Reitberger,

1989: 96).

Slika 3 Walt Elias Disney

Vir: http://thewaltdisneycompany.com

Tako je nastala e danes zelo uspena Medijska korporacija Walta Disneyja, ki je postala

sinonim za potroniko drubo, saj je svojo filmsko produkcijo uspeno zdruila z zabavno

industrijo (Smoodin, 1994). Velik uspeh in prepoznavnost mu je omogoila izgradnja

velikega zabavinega parka Disneylanda in kasneje e vejega parka Walt Disney Worlda.

Na prodajnih policah so bile in se e vedno zelo uspeno prodajajo Disneyjeve igrake

vsakrnih oblik, slikanice, knjige in stripi (Reitberger, 1989).

Kljub uspehu je Disney s studiem doivel veliko vzponov in padcev. Med vojno in po njej

je ustvaril e meane oblike igranega in risanega filma ter tevilne dokumentarne in igrane

filme. Od leta 1954 do svoje smrti leta 1966 je kot pripovedovalec pravljic vodil tudi svojo

televizijsko oddajo. Poroen je bil z delavko, ki je bila zaposlena v njegovem studiu, rodili

pa sta se jima dve herki. V svojem ivljenju je bil deleen tevilnih asti. Med drugim je

za svoja dela skoraj vsako leto osvojil oskarja in prejel nekaj doktorskih klobukov (celo

http://thewaltdisneycompany.com/

15

univerz Harvard in Yale) ter medaljo francoske astne legije in medaljo Georgea

Washingtona (Reitberger, 1989).

Zipes (1994) pravi, da je bil Disney skoraj obseden s pravljicami (str. 81). Privlaile naj

bi ga, ker so odsevale dogodke, ki so ga spominjali na njegovo ivljenje. Izhajal je iz

relativno revne druine, trpel je zaradi izkorievalskega odnosa in trdega ravnanja svojega

oeta, bil je zavrnjen s strani svojega prvega dekleta, do uspeha pa so ga pripeljali prav

njegova ilavost, spretnost in pogum ter sposobnost zdruevanja talentiranih umetnikov in

managerjev (ibid.).

Medijska korporacija Walta Disneyja je z adaptiranjem pravljic nadaljevala tudi po

Disneyjevi smrti in v njegovem imenu ustvarila atraktivne animirane pravljine filme, ki

so zameglili imena Charlesa Perraulta, bratov Grimm, Hansa Christiana Andersena in

Collodija ter postali sinonim za pravljico. V asu 21. stoletja v zahodnem svetu skoraj ni

odraslega ali otroka, ki ne bi bil izpostavljen Disneyjevemu pravljinemu filmu ali

izdelku (Zipes, 2011: 17).

Disney ponuja otrokom monost za sanje in zdravilo za brutalnost ter praznino

vsakdanjega ivljenja. Ampak kot vse sanje tudi sanje, ki jih za otroke predpisuje Disney,

niso nedolne in jih je treba zasliati zaradi prihodnosti, ki jo predstavljajo, vrednot, ki jih

promovirajo, in zaradi oblik identifikacije, ki jih ponujajo. (Zipes po Giroux v Zipes,

2002a: 118)

16

5. PRIMERJALNA ANALIZA IZBRANIH PRAVLJIC BRATOV

GRIMM IN ANIMIRANIH FILMOV WALTA DISNEYJA

Kot je omenjeno e v teoretinem delu diplomskega dela, so si prvotno ljudje med seboj

pripovedovali zgodbe in ele iz kasneje so iz njih nastale pravljice, ki jih poznamo danes.

Zipes pravi, da le-te najprej niso bile namenjene otrokom in zato jih niti ne moremo

resnino smatrati kot otroke zgodbe (Zipes, 2003: xxxv). Brata Grimm sta jih skozi as

spreminjala in tako svojo zbirko izdala sedemkrat, zato so nekatere pravljice od prve do sedme

izdaje dobile drugano obliko. Za razumevanje ozadja oziroma kulturno-zgodovinskega

konteksta pravljice je tako pomembna predvsem obravnava pravljice, kot je bila prvotno

izdana, in njeno primerjanje z izdajo, ki nam je danes v veini posredovana. Veina bralcev

po celem svetu je veinoma seznanjena s sedmo izdajo Otrokih in hinih pravljic,

objavljenih 1857. leta, ki se teje za standardno, e ne dokonno izdajo. (Zipes 2003:

xxxv)

Besedila prve izdaje Grimmovih pravljic pogosto pripovedujejo o 'ranjenih' mladih

ljudeh in tako ponazarjajo konflikte, ki obstajajo e danes (Zipes, 2003, xxxv). Tako

na primer, pogosto prikazujejo spore, ki jih imajo mladi protagonisti s svojimi stari;

otroke, ki so zapueni in deleni brutalnega ravnanja; vojake v stiski; nadlegovanje

mladih ensk; rivalstvo med sorojenci; izkorianje in zatiranje mladih ljudi; nevarne

grabeljivce; zlobne kralje in kraljice, ki zlorabljajo svojo mo, in smrt, ki kaznuje

pohlepne ljudi ter nagradi potenega deka (ibid.). Tako lahko v zgodbah vidimo odraz

zgodovine, saj je ta polna zlorab otrok, ki so bile v osemnajstem in devetnajstem stoletju

zelo razirjene (Zipes, 2002b: 168), poznamo pa tudi veliko del iz tistega asa, v katerih

so te simbolino in realistino predstavljene (ibid.).

Jack Zipes je Grimmove prve izdaje pravljic iz leta 1812 in njune zadnje izdaje, ki sta jo

napisala leta 1857, prevedel iz nemine v angleino. Ker obravnavamo pravljice na

podlagi Zipesovega pristopa, smo uporabili njegove prevode in jih za potrebe diplomskega

dela v slovenini dobesedno prikazali, saj je na namen natanno opisati glavne

spremembe, ki sta jih brata Grimm naredila. Pri primerjavi so navedeni tudi slovenski

prevodi Grimmove zadnje izdaje vseh treh izbranih pravljic, ki jih je iz nemine prevedla

17

Polonca Kova. Leta 2012 so bili namre uporabljeni njeni prevodi v Zlatih Grimmovih

pravljicah, ki so izle kot jubilejna izdaja ob 200-letnici Grimmove prve izdaje.

5.1. ATU 440 ABJI KRALJ ALI ELEZNI HENRIK - DER FROSCHKNIG ODER

DER EISERNE HEINRICH

KHM 1, Prva izdaja pravljice iz leta 1812

Grimmova prva izdaja pravljice o abjem kralju pripoveduje o tem, da je neko ivela

kraljina, ki je rada odla v gozd in se poleg studenca veselo igrala s svojo zlato ogo.

Zgodilo se je, da je nekega dne oga pristala globoko v studencu, zaradi esar je kraljina

zaela glasno jokati. Nato se je prikazal abec, kateremu je v zameno za to, da ji prinese

zlato ogo, obljubila, da bo lahko njen prijatelj, sedel poleg nje, jedel iz njenega kronika,

spal v njeni postelji in da ga bo ljubila in spotovala. Ampak takoj zatem, ko je ogo dobila

nazaj, je namesto da bi drala obljubo, hitro zbeala domov. Naslednji dan se je abec

prikazal na dvoru in zahteval, da kraljina izpolni, kar mu je obljubila. abec je v princesi

vzbujal gnus in odpor, vendar kralj ji je ukazal, da mora svojo obljubo drati. Tako je

lahko sedel poleg kraljine in jedel iz njenega kronika. Vendar ko je zahteval, da kraljina

z njim deli tudi posteljo, ga je ta vrgla ob steno in ob tem se je spremenil v ednega

kraljevia, kateremu je spanje v svoji postelji dovolila. Naslednje jutro je s koijo prispel

kraljeviev zvesti sluabnik Henrik, da odpelje sreni par nazaj v njuno kraljestvo. Ko je

kraljevi postal abec, je Henrik izgubil gospodarja. Od takrat naprej je bilo njegovo srce

zato strto in ovito v elezne okove, ki so se med potjo do kraljestva zlomili, ker je njegov

gospodar spet pridobil loveko obliko (povzeto po Zipes, 2014).

18

5.1.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice

Tabela 1 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o abjem kralju

verzija iz leta 1812,

prevod iz nemine

Zipes (2014)6

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Zipes (2003)7

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Kova (2012)

Neko v davnih asih je bila

kraljina, ki je odla v gozd

in se usedla na rob hladnega

tolmuna.

V starih asih, ko so elje e kaj

zalegle, je ivel kralj, ki je

imel same lepe here, ampak

najmlaja je bila tako lepa, da

se je e sonce, ki je videlo e

toliko stvari, vedno zaudilo,

ko je s svojimi arki posijalo

na njen obraz.

Davno neko, ko so elje e

kaj zalegle, je ivel kralj, ki je

imel same lepe here,

najmlaja pa je bila tako

lepa, da se je e sonce

zaudilo, kadar ji je

pogledalo v obraz. In sonce

je videlo e marsikaj.

Ampak e me bo sprejela

za svojega druabnika in mi

dovolila, da sedim poleg

tebe, e mi bo dovolila, da

jem iz tvojega zlatega

kronika in spim v tvoji

posteljici, mi obljubila, da

me bo ljubila in cenila, bom

zate el po tvojo ogo.

Ampak e me bo imela rada

in mi dovolila, da sem tvoj

prijatelj in tovari pri igri, e

mi bo dovolila, da bom pri

mizi sedel poleg tebe, jedel iz

tvojega zlatega kronika, pil iz

tvoje kupice in spal v tvoji

posteljici e mi vse to

obljubi, se bom potopil in

prinesel tvojo zlato kroglo.

Ampak e me bo imela

rada, e bom tvoj prijatelj in

tovari pri igri, e bom za

mizo sedel poleg tebe, jedel iz

tvojega zlatega kronika, pil

iz tvoje kupice in spal v tvoji

posteljici e mi vse to

obljubi, se bom potopil in ti

prinesel zlato kroglo.

Ampak kralj je postal jezen

Ampak kralj jo je jezno

Toda kralj se je razjezil in

6 Za potrebe diplomskega dela smo Zipesov angleki prevod prve izdaje pravljice dobesedno prevedli v

slovenino. Pri tem smo si sposodili tudi besede, ki jih je v svojem prevodu uporabila Kovaeva, saj sta z

Zipesom Grimmove pravljice iz nemine prevedla precej podobno.

7 Prav tako smo storili tudi z drugo izdajo pravljice in enako metodo uporabili tudi pri ostalih dveh

pravljicah.

19

in ukazal ji je, naj naredi

to, kar je obljubila, ali pa bo

bila v nemilosti. Ni ni

pomagalo. Morala je

narediti, kar je njen oe elel,

ampak v srcu je bila mono

jezna.

pogledal in rekel: Ne spodobi

se zanievati nekoga, ki ti je

pomagal, ko si bil v stiski!

rekel: e ti nekdo pomaga,

kadar si v stiski, tega pozneje

ne sme zanievati!

Zato je z dvema prstoma

prijela abca, ga odnesla

gor v svojo sobo, ga

poloila na svojo posteljo,

______________________

in namesto, da bi ga

namestila poleg sebe, ga je

vrgla bum! v steno. Zdaj

me bo pustil na miru, ti

gnusen abec!

Zato je z dvema prstoma prijela

abca, ga odnesla gor in ga

posadila v kot. Kmalu zatem,

ko se je ulegla v posteljo, se je

abec priplazil do nje in

rekel: Truden sem in hoem

spati tako kot ti. Vzdigni me

ali pa bom povedal tvojemu

oetu!

_______________________

To je povzroilo, da je

kraljina postala hudo jezna

in potem, ko ga je dvignila, ga

je z vso silo zabrisala v steno:

Zdaj pa ima svoj poitek, ti

gnusen abec!

Zato je z dvema prstoma

prijela abo, jo odnesla gor in

posadila v kot. Ko pa je

leala v postelji, se je aba

priplazila blie in rekla:

Truden sem in hoem spati

v tvoji postelji. Vzdigni me

ali pa bom povedal tvojemu

oetu!

_______________________

Zdaj se je kraljine lotila

rna togota, dvignila je abo

in jo z vso silo zabrisala v

steno: Zdaj bo pa e dala

mir, ti nagnusna aba!

Ampak abec ni umrl.

Namesto tega je, ko je padel

na posteljo, postal eden

mlad kraljevi.

_____________________

No, zdaj je seveda postal

njen dragi druabnik in

cenila ga je, kakor je

obljubila. In v njunem

Kakorkoli e, ko je padel na

tla, ni bil ve abec, ampak

kraljevi z lepimi in prijaznimi

omi.

_________________________

Torej, po elji oeta ga je

sprejela za dvojega dragega

druabnika in moa. Po tem

ji je kraljevi povedal, da ga

Toda, ko je aba padla na tla,

ni bila ve aba, ampak

kraljevi z lepimi, prijaznimi

omi.

_______________________

In po oetovi volji je e istega

dne postal njen ljubi prijatelj

in soprog. Povedal ji je, da

ga je hudobna arovnica

20

veselju sta skupaj zaspala.

je hudobna arovnica

zaarala in da ga ni nihe

drug razen nje ni mogel

izvlei iz tolmuna. In da jo

namerava naslednji dan

odpeljati v svoje kraljestvo.

zaarala in nihe drug ga ne

bi mogel odreiti iz tolmuna

kot le kraljina, ona edina.

In jutri bosta odla skupaj v

njegovo kraljestvo.

Vir: tembergar na podlagi Zipesovih in Kovaevinih prevodov Grimmovih pravljic

Razlike med primerjavo prevoda pravljice s strani Zipesa in Kovaeve so minimalne.

Zanimivo je tudi, da Kovaeva do preobrazbe ne omeni, da je aba mokega spola, kar pa

Zipes poudarja v prevodu prve in zadnje izdaje pravljice.

Kot veina pravljic v zadnji izdaji je tudi pravljica o abjem kralju v primerjavi s prvo

izdajo dalja in vsebuje bogateje opise, gladke prehode in razlage (Zipes, 2003: xli).

Grimma sta to pravljico, ki je spadala v njuno moralno zbirko za otroke, previdno oistila

njene erotine vsebine in vloge oeta ter herke priredila priakovanjem takratne

patriarhalne drube (Zipes, 2008). Zadnja izdaja tako ne vsebuje namigovanj na spolnost,

saj kraljina abca, potem ko ga odnese v sobo, postavi v kot in ne na posteljo kot v prvi

izdaji. Tudi po tem, ko ga vre v steno, ta ne pade na posteljo, ampak na tla. Grimma sta v

zadnji izdaji zahtevo abca spremenila v nedolno eljo, da eli biti le kraljiin prijatelj in

tovari, s katerim bi si vse stvari le prijateljsko delila. Bolj pa sta poudarila tudi kraljiino

podrejenost oetu, po zaslugi katerega se na koncu zdrui s kraljeviem.

Pravljica o zaaranem abcu je sorodna zgodbam, v katerih prevladuje motiv ivalskega

enina, in spada med zgodbe, ki so uvrene pod zgodbe tipa ATU 425, oziroma med

zgodbe, ki se nanaajo na iskanje izgubljenega moa, ki se na koncu spremeni v lepega in

bogatega mladenia (Zipes, 2011). Zipes (2012) pravi, da se v ozadju pravljic o ivalskem

eninu skriva motiv dogovorjenih porok. Veina pravljic, ki sta ju Grimma zapisala in

preuredila, ima svoj izvor na francoskih dvorih 17. stoletja, ko so bile enske glavne

pripovedovalke zgodb, katere so ustvarjale za zabavo in sporoanje svojega

ambivalentnega poloaja, v katerega so bile postavljene s strani mokih.

21

V asu 17. stoletja in vse do konca 18. stoletja so bile namre poroke, predvsem na

kraljevih dvorih, dogovorjene s strani starev. Zipes je na podlagi motiva ivalskega enina

analiziral pravljico Lepotica in zver in ob tem navedel, da naj bi zver oziroma ivalski

enin predstavljal grdega in bogatega starca, kateremu je mlado dekle/enska pripadala

preko pogodbe oziroma dogovora enina in njenih starev.

Tako lahko govorimo o tem, da abec, eprav po videzu in statusu ne dosee zadovoljivih

standardov, ve, da lahko kraljino pridobi preko njenega oeta. Zaradi obljube, ki mu jo je

dala kraljina, preko njenega oeta dosee, da pri veerji sedi poleg nje, je iz njenega

kronika in z njo odide celo v njeno spalnico. Na koncu spet pridobi tudi kraljevi status,

kar pa naj bi simbolino predstavljalo pridobitev moi nad samim sabo kot tudi

pridobitev moi nad enskami in naravo (Zipes, 2000: 98).

Kraljina v abjem kralju naj bi bila zrela za to, da si poie primernega partnerja, kar

simbolizirata izguba in iskanje njene najdragoceneje stvari. Pravljica naj bi v osnovi

pripovedovala o vstopu v odraslost oziroma o iniciaciji enske, ki je na koncu doseena s

sklenitvijo zakona (Zipes, 2008). Ta pravljica naj bi sporoala nestrinjanje z dogovorjenim

zakonom, kot naj bi tudi sporoala standarde, katerim bi enin moral ustrezati (Zipes,

2011). Ti standardi pa niso edini pomemben element. V zadnji verziji je spremenjen tudi

opis kraljine, ki je najmlaja in najlepa izmed treh herk ter spotuje in izpolnjuje

oetove ukaze.

eprav sta Grimma z dodatkom zvestega sluabnika hotela sporoiti, da so pri izbiri

partnerja pomembne moralnost, ljubezen in zvestoba, e sama kraljina na koncu z uporom

dokae, da gre za dogovorjeno poroko, pri kateri je vse bolj pomembno kot to. enin je za

kraljino pravi ele, ko spremeni svoj videz v taknega, ki njej ustreza (Zipes, 2008).

Zaradi njenega upora se na koncu zdi, da se je zgodilo to, kar si je elela. Ampak izbira

enina prvotno ni bila njena, saj je njeno izbiro doloil oe. Tu pa lahko vidimo odsev

stanja takratne patriarhalne drube, v kateri so bila poudarjene lepota enske, podrejenost

in vdanost 'svojemu izbrancu', ki ju je do poroke izkazovala svojemu oetu (Zipes, 2011).

22

5.1.2. Primerjava Disneyjeve animirane risanke Princesa in abec z Grimmovo pravljico

abji kralj ali elezni Henrik

Walt Disney Studios: Princes and the Frog (Princesa in abec) 2009

Reiser: Clements R., Musker J.

Scenarij: Clements R., Musker J., Edwards R., Erb G., Oremland J., Baker E. D., Ure C., Stern J.,

Wellins D., Csaklos W., Egleston R.

Disneyjeva verzija zgodbe o zaaranem abcu je postavljena v moderni as oziroma

natanneje v dvajseta leta prejnjega stoletja. Predstavi nam mlado temnopolto dekle

Tiano, ki je hi ivilje, katera dela na dvoru najbogatejega moa v mestu, Big Daddyja

LaBouffa. Njegova razvajena in lahkomiselna herka Charlotte je Tianina dobra

prijateljica. Tiana kot natakarica dela dvojno izmeno, saj si eli odpreti svojo restavracijo

in tako uresniiti sanje svojega pokojnega oeta, medtem ko Charlotte sanja o princu na

belem konju oziroma o princu Naveenu, ki prihaja v New Orleansa, kjer s Tiano ivita.

Tega na alost doktor Facilier, ki se izdaja za velikega arovnika, s pomojo talismana

spremeni v abca, prinevega sluabnika pa v princa samega. Namre njegov nart je, da

se tako polasti LaBouffove due in denarja. Glede na to, da je povabljen na ples v maskah,

Naveen poskusi svojo sreo in prosi Tiano, preobleeno v kraljino, da ga poljubi in s tem

nazaj spremeni v princa. Naveen prepria Tiano, da se bo vse dobro izteklo kot v slavni

pravljici o abjem kralju in da bo v zameno tudi sama prejela bogato nagrado. Vendar

poljub povzroi, da tudi Tiana po nesrei postane aba. Skupaj z Naveenom se odpravita

po pomo v movirje Bayou k vudu arovnici mami Odie. Ta ve, da ju bo odreilo le to, da

spoznata, kaj je v ivljenju res pomembno. Prepria ju, da imata as le do polnoi in da

jima bo loveko obliko povrnilo le to, da Naveena poljubi kraljina oziroma Charlotte, ki

ima zaradi pustne parade status kraljine. Tiana Facilierju prekria narte, saj vre talisman

ob tla in se tako znebi zlobnega arovnika. Zaradi okoliin do poljuba med Naveenom in

Charlotte ne pride pravoasno. Tiana in Naveen, ki se med skupnimi dogodivinami

zaljubita, se sprijaznita, da bosta ostala abi in se na koncu poroita. Tiana pa s poroko

postane kraljina, zato s poljubom odara Naveena, prav tako pa Naveen, ki je spet

kraljevi, odara tudi njo. Oba tako spet pridobita loveko podobo in skupaj odpreta tudi

restavracijo, s imer Tiana uresnii svojo eljo.

23

e primerjamo vsebini Grimmove in Disneyjeve verzije pravljice o zaaranem abcu,

opazimo, da je Disneyjeva verzija po vsebini precej drugana. V njej je predstavljeno

ivljenje, znailno za pripadnike temnopolte delavske drube in kulture. Z lahkoto lahko

reemo, da gre za povsem drugano zgodbo. Grimmova pravljica pravzaprav ni bila

izbrana za osnovo filma, vendar ta vsebuje motiv princese in zaaranega abca. Film je

naslovljen Princesa in abec, zgodbo pa naj bi napisali na podlagi del razlinih avtorjev.

Dogajanje v filmu je postavljeno v sodobni as, v njem pa nastopa tudi ve likov.

Zanimivo je predvsem to, da je v filmu omenjena pravljica o abjem kralju, v kateri se

abec spremeni v kraljevia, ko ga ta poljubi. Tudi veina ljudi se te pravljice spomni

ravno po motivu poljuba. Vendar do tega ne pride niti v Grimmovi prvi izdaji pravljice

kakor tudi ne v zadnji izdaji. Tako lahko e pri tej pravljici vidimo, da obstajajo tevilne

verzije istega motiva oziroma tipa pravljice, ki se je tekom asa spreminjala ter prilagajala

razlinim drubam in kulturam, v katerih so jo pripovedovalci in pisatelji vsaki znova

drugae predstavili.

Slika 4 Pravljica o zaaranem abcu

Vir: Disneyjev film Princesa in abec (2009)

Disneyjeva korporacija je s filmom hotela poudariti, da v ivljenju nista najpomembneja

niti delo niti zabava, ampak resnina ljubezen, ki edina premaga vse teave v ivljenju. Kar

je e vedno ostalo nespremenjeno, pravi Zipes (2011), je to, da je za sreni konec potrebno,

da junaki postanejo kraljevii in kraljine, ki so edini sposobni vladati in katere morajo

navadni ljudje astiti in podpirati. Poleg tega pa so protagonisti v Princesi in abcu, kot vsi

Disneyjevi junaki, stereotipini in enolini (str. 249). Ustvarjalci filma so zgodbi na

24

primer dodali tudi dva vudu arovnika. arovnico so prikazali kot pozitivno ensko,

vendar e vedno stereotipsko kot grdo, staro in celo slepo, medtem ko arovnik predstavlja

negativen lik in je vizualno ostrih potez ter stereotipsko zloben.

Slika 5 Vudu arovnica mama Odie Slika 6 Vudu arovnik dr. Facilier

Vir: Disneyjev film Princesa in abec (2009) Vir: Disneyjev film Princesa in abec (2009)

Glavno junakinjo filma, Tiano, so doloili za pripadnico delavskega razreda, ki ele na

koncu postane kraljina. Na nek nain ima skozi film vlogo kraljine njena prijateljica

Charlotte, lik kralja pa tako predstavlja najbogateji mo v mestu, Big Daddy LaBouff.

Tianina mama igra v filmu bolj stransko vlogo, medtem ko njen pokojni oe pomembno

vpliva na potek njenega ivljenja. Tiana namre na koncu s poroko z Naveenom dosee

spremembo svojega socialnega statusa in odpre restavracijo. Torej zgodi se tono to, kar

je njen oe od vsega zaetka imel v mislih zanjo (Zipes, 2011: 250).

Slika 7 Big Daddy, Tiana, Charlotte Slika 8 Tiana eli uresniiti oetove sanje

Vir: Disneyjev film Princesa in abec (2009) Vir: Disneyjev film Princesa in abec (2009)

25

5.2. ATU 310 MOTOVILKA RAPUNZEL

KHM 12, prva izdaja pravljice iz leta 1812

Grimmova prva izdaja pravljice o Motovilki pripoveduje o tem, da sta si neko mo in ena

dolgo elela otroka in zgodilo se je, da je ena zanosila. Nekega dne jo je obla mona

elja, da bi jedla motovilec s sosednjega vrta, ki je bil vilina last. ena je prepriala moa,

da ji ga nekaj prinese, in potem, ko ga je dobila, se je njena elja po motovilcu e potrojila.

Zato se je mo e enkrat odpravil ponj, vendar tokrat ga je vila zalotila. Sprejela je njegovo

opraviilo in mu celo dovolila, da vzame toliko motovilca, kot si ga eli, e ji bo izroil

otroka, ki ga bo rodila njegova ena. Ta je rodila deklico, ki jo je vila poimenovala

Motovilka in vzela s seboj. Ko je dopolnila dvanajst let, jo je zaprla v visok stolp, ki ni

imel ne vrat ne stopnia, ampak le majhno okno, ki je bilo isto na vrhu. Vila je

Motovilko vsakodnevno obiskovala tako, da se je v stolp povzpela po njenih dolgih laseh.

Nekega dne je skozi gozd, kjer je stal stolp, priel kraljevi, zagledal Motovilko in se

zaljubil vanjo. Videl je na kaken nain jo je vsakodnevno obiskovala arovnica in

ugotovil, da se lahko tudi sam povzpne v stolp le po Motovilkinih dolgih laseh. Motovilka

se ga je sprva ustraila, ampak kmalu ga je vzljubila in mu omogoila, da jo je lahko vsak

dan obiskoval. Vila ni odkrila, kaj se dogaja, vse dokler je ni nekega dne Motovilka

vpraala, zakaj so ji obleke tako tesne, da ji ve ne pristajajo. Takrat je vila spregledala, da

je bila prevarana, zato ji je za kazen ostrigla lase in jo pregnala v osamljeno deelo, kjer je

zelo trpela in rodila dvojka. Naslednji, ko je kraljevi obiskal Motovilko, ga je v stolpu

priakala vila in mu povedala, da je Motovilko za vedno izgubil. Ta se je zato iz obupa

vrgel iz stolpa in zaradi padca oslepel. Po nekaj letih ivotarjenja se je zaljubljeni par spet

nael in takrat sta dve Motovilkini solzi omoili kraljevieve oi ter tako ozdravili njegovo

slepoto (povzeto po Zipes, 2014).

26

5.2.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice

Tabela 2 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o Motovilki

verzija iz leta 1812,

prevod iz nemine

Zipes (2014)

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Zipes (2003)

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Kova (2012)

Neko sta ivela mo in ena,

ki sta si e veliko let elela,

da bi imela otroka, ampak vse

je bilo zaman.

_____________________

Konno je enska zanosila.

Neko sta ivela mo in ena,

ki sta si dolgo, a zaman elela

otroka.

_______________________

Konno je dragi Gospod dal

enski znamenje upanja, da

se bo njuna elja izpolnila.

Neko sta ivela mo in ena,

ki sta si dolgo elela otroka,

_______________________

in konno je ena le priela

upati, da ji bo ljubi Bog

izpolnil eljo.

Na zadnji strani njune hie je

par imel okence, skozi katero

je bil razgled na vrt vile, ki je

bil poln vseh vrst cvetlic in

zeli.

_____________________

Na zadnji strani hie je par

imel okence, skozi katero je bil

razgled na udovit vrt, ki je bil

poln najlepih cvetlic in zeli.

_______________________

Kakorkoli, vrt je bil obdan z

visokim zidom in nihe si ni

drznil vstopiti vanj, ker je

pripadal arovnici, ki je

imela veliko mo in vsi so se

je bali.

Na dvorini strani njune hie

je bilo okence, skozi katero je

bil razgled na udovit vrt, ki je

bil poln najlepih cvetlic in

zeli.

_______________________

Obdajal ga je visok zid in

nihe si ni drznil tja, kajti

pripadal je arovnici, ki je

imela veliko mo in se je je

ves svet bal.

No, dobro, je konno

spregovorila vila. Dovolila ti

bom, da vzame toliko

motovilca, kolikor hoe,

ampak le e mi da otroka, ki

Potem ko je to sliala, se je

arovniina jeza ublaila in

rekla mu je: e je res tako,

kot pravi, potem ti dovolim,

da vzame toliko motovilca,

Zdaj je arovnici jeza popustila

in rekla mu je: e je res tako,

kot pravi, ti dovolim, da

vzame toliko motovilca,

kolikor hoe, ampak samo

27

ga nosi tvoja ena.

kolikor hoe, ampak samo pod

enim pogojem: ko tvoja ena

rodi, moram jaz dobiti otroka.

Ni se ti treba bati za

blagostanje otroka, zato ker

bom skrbela zanj kot mati.

pod enim pogojem. Dati mi

mora otroka, ki ga bo povila

tvoja ena. Dobro se mu bo

godilo, skrbela bom zanj kot

mati.

Najprej je bila Motovilka

hudo prestraena, ampak

kmalu ji je mladi kraljevi

postal tako ve, da se je

strinjala, da ga vidi vsak dan

in ga potegne v stolp.

______________________

______________________

Ko je vstopil v stolp, je bila

Motovilka hudo prestraena,

ker ni e nikoli videla

mokega. Kakorkoli, kraljevi

se je zael z njo prijazno

pogovarjati in povedal ji je, da

se je njen spev tako globoko

dotaknil njegovega srca, da

ni imel miru, dokler je ni

videl.

_______________________

Potem je Motovilka izgubila

svoj strah in ko jo je vpraal,

e bi ga vzela za svojega

moa, in ko je videla, da je

mlad in eden, je pomislila:

On bi me imel zagotovo imel

raje kot me ima stara mama

Gothel. Privolila je in

poloila svojo roko v njegovo.

_______________________

Zelo rada bi la s tabo, je

rekla, ampak ne vem, kako

naj pridem dol. Vsaki, ko

pride, prinesi sveenj svile in

jaz bom iz nje spletla lestev.

Ko bo konana, bom splezala

Motovilka se je sprva hudo

prestraila, ko je vstopil moki,

ki ga ni e nikoli videla,

vendar kraljevi ji je tako

ljubeznivo prigovarjal in

pripovedoval, kako mu je

njen spev segel v srce in mu

ni dal miru, dokler je ni

videl.

_______________________

Zdaj se ga je Motovilka

prenehala bati in ko jo je

vpraal, ali ga hoe za moa,

in ko je videla, da je mlad in

lep, si je mislila: Gotovo me

bo imel raje, kot me ima

stara gospa Gotel. Privolila

je in poloila svojo roko v

njegovo.

_______________________

Rekla je: Rada bom la s

teboj, toda ne vem, kako naj

pridem od tod. Kadar bo

priel, mi vsaki prinesi

klobko svile, iz te bom spletla

lestev in ko bo gotova, se

28

______________________

Tako sta nekaj asa veselo

imela in uivala v drubi

drug drugega.

dol in ti me bo stran odpeljal

na svojem konju.

_______________________

Zmenila sta se, da bo do

takrat vsak veer prihajal k

njej, kajti stara ena je

hodila tekom dneva.

bom spustila po njej in vzel

me bo na konja.

_______________________

Zmenila sta se, da bo do

takrat vsak veer prihajal k

njej, kajti ez dan je hodila

starka.

Vila tega ni opazila, dokler ni

Motovilka nekega dne zaela

govoriti in ji rekla: Povej mi,

Mama Gothel, zakaj mi moje

obleke postajajo pretesne?

Niso mi ve prav.

______________________

Oh, ti brezboni otrok! je

odgovorila vila. Kaj je to, kar

sliim? In takoj je spoznala,

da je bila izdana, in postala je

besna.

arovnica ni niesar opazila,

dokler Motovilka nekega dne

ni rekla: Mama Gothel, kako

to, da si ti teja kot kraljevi?

Ko njega potegnem navzgor,

je v trenutku tu.

_______________________

Ah, ti brezboni otrok! je

zavpila arovnica. Kaj je to,

kar sliim? Mislila sem, da

sem poskrbela, da nima

nobenega stika z zunanjim

svetom, ampak ti si me

prevarala!

arovnica ni niesar opazila,

dokler Motovilka nekega dne

ni rekla: Povejte mi no,

gospa Gotel, kako je to, da

vas toliko tee potegnem

navzgor kot mladega

kraljevia? Ta je v trenutku

pri meni.

_______________________

Ti brezboni otrok, je

zavpila arovnica, kaj moram

izvedeti od tebe, mislila sem,

da sem te odrezala od vsega

sveta, pa si me vseeno

prevarala.

Nato je vila izgnala Motovilko

v osamljeno deelo, kjer je

morala iveti v veliki bedi.

Tekom asa je rodila

dvojka, deklico in deka.

Nato je kruta arovnica

pregnala Motovilko v

osamljeno deelo, kjer je

morala iveti v veliki bedi in

alosti.

In bila je tako brezsrna, da je

pregnala Motovilko v pustinjo,

kjer je ivela v bedi in alosti.

Ampak ko je princ splezal v

stolp, je bil preseneen, ker je

namesto Motovilke nael vilo.

Princ je splezal gor, ampak

namesto njegove drage

Motovilke je zgoraj nael

Kraljevi je splezal po njih,

toda zgoraj ni nael svoje ljube

Motovilke, pa pa arovnico,

29

________________________

A ve kaj, ti podle? je rekla

jezna vila. Motovilka je zate

za vedno izgubljena!

arovnico, ki ga je hudobno in

jezno gledala.

________________________

Aha! je porogljivo zavpila.

Priel si po tvojo drago eno,

ampak lepa ptiica ne sedi ve

v gnezdu in tudi pela ne bo

ve. Maka jo je ujela in tudi

tebi bo izpraskala oi.

Motovilka je zate izgubljena in

nikoli ve je ne bo videl!

ki je hudobno in strupeno

gledala.

_______________________

Aha, je porogljivo zaklicala,

priel si po gospo ljubico,

toda lepe ptiice ni ve v

gnezdu in tudi poje ne ve.

Maka je prila ponjo in tudi

tebi bo izpraskala oi. Zate je

Motovilka izgubljena, nikoli

ve je ne bo videl.

Nekaj let kasneje je priel v

osamljeno deelo, kjer je

Motovilka ivotarila z njenimi

otroki.

Tako se je ve let v bedi bedno

potikal naokrog in sasoma

priel v osamljeno deelo, kjer

je ivotarila Motovilka z

njenima dvojkoma, dekom

in deklico, ki ju je rodila.

Tako se je nekaj let potikal

naokrog, dokler ni konno

priel v pustinjo, kjer je

ivotarila Motovilka z dekom

in deklico, dvojkoma, ki ju

je medtem rodila.

Dve njeni solzi sta padli na

njegove oi. Nato so postale

njegove oi spet jasne in videl

je lahko kot prej. (konec)

Objela ga je in jokala. Ko sta

dve njeni solzi padli na njegove

oi, so te postale spet jasne in

spet je lahko videl. Nato jo je

pospremil nazaj v njegovo

kraljestvo, kjer so ga z

veseljem sprejeli, in potem

sta e dolgo asa ivela

zadovoljno in sreno. (konec)

Padla mu je okrog vratu in se

razjokala. Dve solzi sta

omoili njegove oi in zopet so

se zjasnile in spregledal je.

Odpeljal je Motovilko v svoje

kraljestvo, kjer so ju z

veseljem sprejeli, in tako sta

e dolgo zadovoljno in sreno

ivela. (konec)

Vir: tembergar na podlagi Zipesovih in Kovaevinih prevodov Grimmovih pravljic

Zipes je v obeh prevodih arovnico oznail za Mamo Gothel, medtem ko jo je Kovaeva

oznaila za gospo Gotel. V Zipesovem prevodu sedme izdaje arovnica kraljevia vpraa,

ali je priel po svojo drago eno, medtem ko ga v prevodu Kovaeve vpraa, ali je priel po

svojo gospo ljubico. Zanimivo je tudi to, da v zadnjem odstavku Zipesovega prevoda

30

kraljevia z veseljem sprejmejo nazaj v kraljestvo, medtem ko v prevodu Kovaeve z

veseljem sprejmejo oba. Na splono pa sta Kovaeva in Zipes omenjene pravljice precej

podobno prevedla.

e primerjamo Grimmovo prvo izdajo Motovilke iz leta 1812 in sedmo izdajo iz leta 1857,

je opazno, da je tudi ta pravljica dalja in stilsko bolj dodelana. Grimma sta zaetku

pravljice dodala kransko vsebino, saj sta omenila, da je Gospod enski uresniil njeno

eljo. V opisih dogajanja sta lik vile celo preobrazila v lik arovnice in poudarila njeno

zlobno podobo (Zipes 2003). Ta arovnica pa Motovilko vzgaja z veliko skrbnostjo in

jo eli obvarovati pred moko vsiljivostjo (2012: 78). Z drugimi besedami, arovnica

ima Motovilko rada in eli prepreiti, da bi jo ta zapustila. Na koncu zaradi tega ni

kaznovana in e naprej ivi v gozdu, medtem ko Motovilko in kraljevia zaradi izdane

ljubezni oziroma prevare doleti kazen (Zipes, 2012).

Pripovedovanja o dekletu, ki ga fant na skrivaj obiskuje, so opisana v tevilnih ljudskih

zgodbah. Grimma sta sreanja Motovilke in kraljevia v sedmi izdaji pravljice spremenila

ter izbrisala njihovo erotino vsebino. Dodala sta tudi dvorjenje kraljevia in opisala, kako

ta Motovilko zasnubi, da postane njegova ena. Tudi vpraanje Motovilke, ki ga je

postavila arovnici o tem, zakaj so ji obleke tako tesne, oziroma spoznanje arovnice, da je

Motovilka nosea, sta zamenjala z vpraanjem, zakaj jo teje potegne v stolp kakor

kraljevia. Poleg tega sta na koncu samo omenila, da je Motovilka v osamljeni deeli

rodila dvojka, eprav sta v prvi izdaji omenila rojstvo dvojkov e kmalu potem, ko je

Motovilko arovnica izgnala iz gozda (Zipes, 2012).

Tudi pravljica o Motovilki pripoveduje o samozavedanju ali iniciaciji, ki predstavlja vstop

deklice v odraslo dobo. Zipes (2012) pravi, da to izvemo predvsem iz pravljice, v kateri

arovnica zapre Motovilko v stolp, ko dopolni dvanajst let oziroma ko dosee dobo spolne

zrelosti. Iniciacija je predstavljena predvsem z motivom gozda oziroma visokega stolpa,

brez vrat in stopnia, v katerega je zaprta Motovilka. Kasneje je Motovilka celo izgnana v

divjino, kjer ivi v bedi in rodi dvojka. Tudi kraljevi tava po gozdu, je samo travo in

korenine, vse dokler povsem nakljuno ne naleti na Motovilko. Tako oba, s tem, ko ju

arovnica kaznuje za prevaro, prevzameta odgovornost za svoja dejanja oziroma na poti do

31

iskanja drug drugega dozorita v odrasli osebi. Lahko reemo tudi, da jima je dana

prilonost, da odideta in se nauita skrbeti sama zase. V sedmi izdaji kraljevi odpelje

Motovilko v svoje kraljestvo in Zipes pravi, da ustanovitev novega kraljestva pomeni tudi

realizacija novega doma stran od doma (Zipes, 2002b: 114).

5.2.2. Primerjava Disneyjeve animirane risanke Zlatolaska z Grimmovo pravljico

Motovilka

Walt Disney Studios: Tangled (Zlatolaska) 2010

Reiser: Greno N., Byron H.

Scenarij: Fogelman D, Kennedy M., Wellins D., Grimm J. in W.

V Disneyjevi priredbi pravljice o Motovilki izvemo, da enska po imenu Gothel najde

arobno zlato roo, s katero si ohranja mladost in lepoto. Prav na to roo naletijo tudi

kraljevi sluabniki, ki iejo zdravilo za bolno kraljico, katera kmalu zatem rodi herko.

Gothel spozna, da je arobna mo roe e vedno v princeskinih laseh, zato deklico ugrabi,

jo poimenuje Zlatolaska in jo zapre v visok stolp brez vrat in stopnia. Vsako leto v

spomin na izgubljeno princeso na dvoru v zrak spustijo lebdee lampijonke, ki jih

Zlatolaska opazuje s stolpa, vendar ne ve, da je ta princesa ravno ona. Ko dopolni

osemnajst let, si mono eli, da bi si te luke ogledala od blizu. Ampak Gothel, katero

smatra za svojo mamo, jo tako kot vsa leta prepria, da je zunaj stolpa svet nevaren in da

mora svoje arobne lase varovati tako, da stolpa nikoli ne zapusti. Nekega dne pa se zgodi,

da tat Flynn Fakin s Slinavima bratoma ukrade kraljevo krono in najde skrivalie ravno v

stolpu, kjer ivi Zlatolaska. Ta se razbojnika uspeno ubrani in ga skrije v omaro. e

preden to omeni mami Gothel, pa ji ta zagrozi, da ne bo nikoli zapustila stolpa. Zlatolaska

zato izkoristi njeno odsotnost, skrije dragoceno krono in tako Flynna prisili, da jo odpelje

pogledat lampijonke in varno pripelje nazaj. Na poti doivita kar nekaj dogodivin. Med

drugim Flynn Zlatolaski prizna, da mu je v resnici ime Evgen Fitzgerald, ona pa mu

razkrije mo svojih arobnih las. Ampak Gothel poskrbi, da kraljeva straa Evgena zaradi

tatvine zapre, in prepria Zlatolasko, da se z njo vrne nazaj v stolp. Zlatolaska zaradi

dogodkov, ki jih doivi, spozna, da je ona izgubljena princesa. Evgenu kasneje uspe

zbeati iz zapora, ampak ob prihodu v stolp ga Gothel zabode z noem. Zlatolaska ji

32

obljubi, da bo ostala z njo, e ji dovoli pozdraviti Evgena in ko hoe to storiti, ji Evgen

odree lase. Ti v trenutku postanejo rjavi in tako izgubijo svojo mo, zaradi esar Gothel

zgroena pade iz stolpa. Medtem ko Zlatolaska dri Evgena v naroju, njene solze padejo

na njegovo rano in ga pozdravijo. Nato odideta na grad k Zlatolaskinim pravim starem,

kjer cel dvor proslavlja princeskino vrnitev, skupaj z Evgenom pa sreno ivita do konca

svojih dni.

Zipes (2000) pravi, da je film o Zlatolaski plehka adaptacija Grimmove verzije pravljice

Motovilka oziroma neke vrste zmenjava pravljice o Motovilki. V filmu je glavni junakinji

ime Rapunzel oziroma Motovilka, film pa je naslovljen s Tangled, kar dobesedno pomeni

zamotan/-a. Menimo, da so veliko zmedo povzroili tudi slovenski prevajalci, saj so naslov

filma prevedli iz Tangled v Zlatolaska in tudi skozi film dekle poimenovali Zlatolaska, ki

kot pravljini lik predstavlja povsem drugano zgodbo. Vendar e primerjamo vsebini

Grimmove in Disneyjeve verzije pravljice o Motovilki, tudi opazimo, da je Disneyjeva

verzija vsebinsko precej drugana.

Pravljica o Motovilki naj bi segala v as lovov na arovnice in glede na zgodovino

verjetno tudi dlje (Zipes, 2012: 77). V Grimmovi verziji pravljice arovnica poseduje

boanske in pravljine vrednote (Zipes, 2012: 78), v Disneyjevi verziji pa je

predstavljena le enodimenzionalno, kot zlobna enska oziroma stereotipino kot arovnica

(ibid). Disneyjeva korporacija s filmom po Zipesovem mnenju sledila temu, kar je Disney

naredil s svojo Sneguljico in sedmimi palki. V filmski zgodbi zopet nastopa enska, ki je

obsedena z lepoto in s svojimi eljami, za ugrabitev Zlatolaske pa nima nobenega pravega

razloga razen tega, da nadaljuje s svojo narcistino eljo oziroma s tem, da si ohranja

veno lepoto (Zipes, 2012: 78). V filmu so poudarjeni Zlatolaskini dolgi lasje, saj imajo

udene lastnosti. Z njimi si namre mama Gothel ohranja lepoto, imajo pa tudi zdravilno

mo. Zlatolaska se, ironino, po njih spusti iz stolpa ele po prihodu mokega, to pa bi

lahko sama e zdavnaj storila.

33

Slika 9 Mama Gothel in udena roa Slika 10 Zlatolaska odide iz stolpa

Vir: Disneyjev film Zlatolaska (2010) Vir: Disneyjev film Zlatolaska (2010)

Zlatolaska je e na zaetku filma predstavljena kot dekle, ki vsakodnevno najprej opravi

vsa gospodinjska opravila. Tako lahko tudi v tem primeru zlahka potegnemo vzporednico z

Disneyjevim filmom o Sneguljici in sedmih palkih, v katerem je poudarjeno, kako pridna

Sneguljica poisti hiico pred prihodom sedmih palkov.

Slika 11 Delavna Zlatolaska Slika 12 Zlatolaski je vrnjen kraljevi status

Vir: Disneyjev film Zlatolaska (2010) Vir: Disneyjev film Zlatolaska (2010)

V Disneyjevem filmu je Zlatolaska pripadnica kraljeve druine, medtem ko Motovilka v

Grimmovi pravljici ni bila, saj je to vlogo imel kraljevi, ki jo je obiskoval. Torej tudi v

tem Disneyjevem filmu je e vedno nespremenjeno in nujno, da si junakinja povrne

plemeniti status, ki ji pripada, med drugim pa ga pridobi tudi izbranec njenega srca.

34

5.3. ATU 709 MALA SNEGULJICA SNEEWITTCHEN

KHM 53, prva izdaja pravljice iz leta 1812

Grimmova prva izdaja pravljice o Sneguljici pripoveduje o tem, da je neko ivela lepa

kraljica, ki je bila na svojo lepoto zelo ponosna. Imela je zrcalo, ki ji je povedalo, da je

najlepa enska v vsej deeli. Nekega zimskega dne je ob oknu ivala in se zbodla v prst.

Ob tem so v sneg padle tri kapljice krvi in zaelela si je, da bi imela otroka, ki bil bel kot

sneg, rde kot kri in rn kot ebenovina. Kmalu zatem je rodila majhno herko, ki je bila

ravno takna, kot si je elela, zato so jo klicali Mala Sneguljica. Ko je dopolnila sedem

let, je bila e lepa od kraljice (matere). Ta od ljubosumja ni imela miru, zato je lovcu

naroila, da odpelje Malo Sneguljico v gozd, jo tam ubije in ji v dokaz prinese njena

pljua in jetra, da jih bo skuhala in pojedla. Vendar lepota je Sneguljico reila in lovec se

jo je zato usmilil. Namesto nje je ubil divjega praia in tako kraljico preprial, da je Mala

Sneguljica mrtva. Ta je v gozdu ostala sama in prestraena, naposled pa je nala majhno

koo, kjer je prebivalo sedem palkov. Ker so od jutra do veera delali v rudniku, se je

Mala Sneguljica e pred njihovim prihodom najedla in zaspala v njihovi hii. Ko so jo

palki nali, je tudi njih oarala s svojo lepoto, vendar v zameno za zatoie jim je morala

obljubiti, da jim bo gospodinjila. Vendar kraljica je preko zrcala spregledala prevaro, zato

se je odloila, da se zamaskira in Malo Sneguljico sama ubije. Palki so Malo Sneguljico

posvarili pred tem, da ne spua nikogar v hio. Ampak kraljica, zamaskirana v prodajalko,

je prvi Malo Sneguljico pretentala in ji vzela dih, tako, da ji je mono zategnila ipko,

drugi pa je to storila s pomojo strupa, ki je bil na glavniku, s katerim je Malo Sneguljico

poesala. V obeh primerih ji ni uspelo, saj so Malo Sneguljico pred smrtjo reili palki.

Ko je tretji uporabila zastrupljeno jabolko, pa ji palki niso znali ve pomagati. Videti je

bilo, kot da Mala Sneguljica samo spi, zato so jo poloili v stekleno krsto in nanjo

napisali, da je princesa. Nekega dne je priel mimo princ in izvedel za poreklo ter lepoto

Male Sneguljice. Ta ga je tako prevzela, da so mu palki dovolili, da jo odpelje v oetovo

kraljestvo. Prinevi sluabniki so se jezili, ker so morali krsto nositi, kamorkoli je princ

odel, zato je nekega dne eden izmed njih odprl krsto, dvignil Malo Sneguljico in jo udaril

po hrbtu. Takrat je iz njenega grla priletel koek jabolka in Mala Sneguljica se je

zbudila. Naslednji dan je bilo e vse pripravljeno za njuno poroko, na katero je bila

35

povabljena tudi kraljica. S pomojo zrcala je izvedela, da je nova kraljica lepa od nje, zato

se je zaradi radovednosti in ljubosumja odzvala na vabilo. Ko je prila na poroko, je

spoznala, da je nova kraljica Mala Sneguljica, in pred njo so postavili razbeljene elezne

evlje, v katerih je morala plesati, dokler ni umrla (prevedeno po Zipes, 2003).

5.3.1. Primerjava glavnih sprememb v prvi in sedmi izdaji pravljice

Tabela 3 Primerjava Grimmove prve in sedme izdaje pravljice o Sneguljici

verzija iz leta 1812,

prevod iz nemine

Zipes (2014)

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Zipes (2003)

verzija iz leta 1857,

prevod iz nemine

Kova (2012)

Kraljica je bila najlepa

enska v celi deeli in bila je

zelo ponosna na svojo lepoto.

Imela je tudi ogledalo

in ravno potem, ko se je

rodila, je kraljica umrla. Ko

je minilo leto, se je kralj

poroil z drugo ensko, ki

je bila lepa, ponosna in

nespodobna ter ni mogla

prenesti, da bi kdorkoli

prekaal njeno lepoto. Imela

je arobno ogledalo

In ko se je dete rodilo, je

kraljica umrla. ez leto in dan

si je kralj vzel drugo eno.

Bila je zelo lepa enska,

ampak ponosna in prevzetna in

ni mogla trpeti, da bi jo

katerakoli prekaala v lepoti.

Imela je udeno ogledalo

Ko se je Mala Sneguljica

zbudila, so jo vpraali, kdo je

in kako je prila do njihove

koe. Nato jim je povedala,

kako je njena mama elela,

da jo umorijo, kako je lovec

prizanesel njenemu ivljenju

in zdaj je morala tei cel dan,

dokler ni konno prispela do

njihove koe.

Zjutraj se je Sneguljica

zbudila in bila je prestraena,

ko je zagledala sedem

palkov. Vendar bili so

prijazni in so jo vpraali:

Kako ti je ime? Moje ime

je Sneguljica, jim je

odvrnila. Kaj te je prineslo

v nao hio? Povedala jim

je, kako je njena maeha

naroila, naj jo umorijo,

kako je lovec prizanesel

Ko se je zdanilo, se je

Sneguljica zbudila in

prestraila, ko je zagledala

sedem palkov. Vendar so bili

zelo prijazni in so jo vpraali:

Kako ti je ime?

Sneguljica, jim je odvrnila.

Kako pa si prila v nao

hiico? so palki spraevali

naprej. In potem jim je

povedala, kako je njena

maeha naroila, naj jo

36

______________________

Nato so se je palki usmilili

in rekli: e nam bo

gospodinjila, kuhala, ivala,

postiljala, prala in pletla, in

e bo vse drala isto in v

redu, lahko ostane pri nas in

mi ti bomo priskrbeli vse, kar

potrebuje. Ko pridemo

zveer domov, mora biti

veerja narejena.

______________________

njenemu ivljenju in kako je

cel dan tekla dokler ni

konno nala njihovo koo.

______________________

Potem so palki rekli: e

nam bo gospodinjila, kuhala

in postiljala, prala in ivala in

pletla in drala vse isto in v

redu, lahko ostane pri nas in

mi ti bomo priskrbeli vse, kar

potrebuje.

______________________

Da, je privolila

Sneguljica, od srca

rada.

umorijo, lovec pa ji je podaril

ivljenje in da je ves dan

beala in konno nala njihovo

hiico.

_______________________

Palki so ji rekli: e nam bo

gospodinjila, kuhala in

postiljala, prala in ivala in

pletla in drala hiico lepo v

redu, potem ostani kar pri nas

in niesar ti ne bo manjkalo.

_______________________

Od srca rada! je rekla

Sneguljica in tako je ostala

pri njih.

To ni bil nihe drug kot

kr