univerza v ljubljani -...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
INES HORVAT
FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI VODNIH RAZTOPIN
DECILTRIMETILAMONIJEVEGA DEKANOATA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJA-KEMIJA
INES HORVAT
Mentorica: PROF. DR. MARIJA BEŠTER ROGAČ
FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI VODNIH RAZTOPIN
DECILTRIMETILAMONIJEVEGA DEKANOATA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Bešter Rogač za pomoč in vodenje pri pisanju
diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi doktorskemu študentu Žigi Medošu in tehniku Mirzetu Čuskiću za pomoč
in nasvete v laboratoriju.
Zahvala gre tudi družini in fantu Damjanu, ki so me na moji študijski poti spodbujali,
motivirali in mi pomagali.
I
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................... 1
1.1 Raztopine .......................................................................................................................... 1
1.2 Površinsko aktivne snovi oz. surfaktanti .......................................................................... 2
1.2.1 Adsorpcija površinsko aktivnih snovi na faznih mejah .................................... 2
1.2.2 Agregacija/lastna asociacija površinsko aktivnih snovi v raztopinah –
micelizacija ..................................................................................................................... 3
1.3 Deciltrimetilamonijev dekanoat .................................................................................. 4
3 Eksperimentalni del ............................................................................................................ 6
3.1 Snovi ............................................................................................................................ 6
3.2 Aparature in pripomočki .............................................................................................. 6
3.3 Priprava vodnih raztopin deciltrimetilamonijevega dekanoata ................................... 7
3.4 Gostota ....................................................................................................................... 10
3.4.1 Piknometer in areometer ................................................................................. 10
3.4.2 Gostotomer na nihajočo cevko ....................................................................... 11
3.4.3 Gostotomer Anton Paar .................................................................................. 12
3.4.4 Merjenje gostote ............................................................................................. 13
3.5 Viskoznost tekočin .................................................................................................... 14
3.5.1 Viskozimeter ................................................................................................... 16
3.5.2 Umerjanje viskozimetra .................................................................................. 18
3.5.3 Merjenje viskoznosti ....................................................................................... 19
4 Rezultati meritev .............................................................................................................. 20
4.1 Rezultati meritev gostot ............................................................................................. 20
4.2 Rezultati meritev viskoznosti .................................................................................... 24
5 Zaključek .......................................................................................................................... 30
6 Viri in literatura ................................................................................................................ 32
II
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz molekule površinsko aktivne snovi [5] ............................................ 2
Slika 2: Shematski prikaz micele v vodi [5] .............................................................................. 3
Slika 3: Struktura deciltrimetilamonijevega dekanoata (C10TMAC10) ...................................... 4
Slika 4: Piknometer in areometer [8] [9] .................................................................................. 10
Slika 5: Gostotomer na nihajočo cevko [10] ............................................................................ 11
Slika 6: Gostotomer Anton Paar ............................................................................................... 12
Slika 7: Prikaz definicije viskoznosti [3] ................................................................................. 15
Slika 8: Ostwaldov viskozimeter, Cannon-Fenskejev viskozimeter in Ubbelohdejev
viskozimeter [3] ........................................................................................................................ 16
Slika 9: Termostatska kad, termostatska enota Lauda ECO SILVER in vpet viskozimeter .... 17
Slika 10: Program WinVisco, kjer sledimo meritvam ............................................................. 17
III
KAZALO TABEL
Tabela 1: Želene koncentracije (𝑚) in teoretične mase (𝑚1) .................................................... 8
Tabela 2: Zatehtane mase izhodne raztopine (𝑚1), končne mase pripravljenih raztopin (𝑚2)
in koncentracije pripravljenih raztopin (𝑚) ............................................................................... 9
Tabela 3: Gostote (ρ), vodnih raztopin C10TMAC10 pri različnih koncentracijah (𝑚), in
temperaturah (T) ....................................................................................................................... 20
Tabela 4: Vrednosti izmerjenih pretočnih časov (t), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih
koncentracij (𝑚), pri temperaturah (T) ..................................................................................... 24
Tabela 5: Kinematična viskoznost (𝑣), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih koncentracij
(𝑚), pri temperaturah (T) ........................................................................................................ 25
Tabela 6: Dinamična viskoznost (), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih koncentracij (𝑚),
pri temperaturah (T) ................................................................................................................ 26
IV
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih koncentracijah (𝑚)
(mmol/kg razt.): , 1,0141; , 1,9947; , 3,0068; , 5,0052; , 10,004; , 15,014; ,
20,049; , 30,323; v odvisnosti od temperature (T) (°C) ....................................................... 21
Graf 2: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih temperaturah (T) (°C):
, 5; , 15; , 25; , 35; , 45; , 55 v odvisnosti od koncentracije (𝑚) (mmol/kg razt.) 22
Graf 3: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri temperaturi 25 °C v odvisnosti
od koncentracije (𝑚) (mmol/kg razt.) ...................................................................................... 23
Graf 4: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih
koncentracijah (𝑚) (mmol/kg razt.): , 1,0141; , 1,9947; , 3,0068; , 4, 0237; ,
5,0052; , 10,004; , 15,014; , 20,049; , 30,323 v odvisnosti od temperature (T) (°C) 27
Graf 5: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih
temperaturah (T) (°C): , 5; , 15; , 25; , 35; , 45; , 55 v odvisnosti od koncentracije
(𝑚) (mmol/kg razt.) .................................................................................................................. 28
Graf 6: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri temperaturi 25 °C
v odvisnosti od koncentracije (𝑚) (mmol/kg razt.) .................................................................. 29
V
POVZETEK
V diplomskem delu, so predstavljeni rezultati meritev viskoznosti in gostote različnih
koncentracij vodnih raztopin površinsko aktivne snovi deciltrimetilamonijevega dekanoata
(C10TMAC10), v temperaturnem območju med 5 in 55 °C. Rezultati so prikazani v obliki tabel
in grafov.
Ključne besede: viskoznost, gostota, deciltrimetilamonijev dekanoat, površinsko aktivna snov,
raztopine.
VI
ABSTRACT
In the diploma, the results of measurements of viscosity and density of various concentrations
of aqueous solutions of surfactant decyltrimethylammonium decanoate (C10TMAC10) in the
temperature range between 5 and 55 °C are presented. The results are displayed in tables and
graphs.
Key words: viscosity, density, decyltrimethylammonium decanoate, surfactant, solution.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
1
1 UVOD
1.1 Raztopine
Raztopine so homogene zmesi dveh ali več različnih snovi [1].
Tista snov, ki predstavlja v raztopini večji delež, je topilo in tista, ki predstavlja manjši delež,
je topljenec [2].
Poznamo različne vrste raztopin. Če imamo tekoče topilo, lahko v njem raztopimo plinasti,
tekoči ali trdni topljenec. Razlike v lastnostih se pojavijo zaradi različne narave topljenca in
topila ter njune koncentracije, ki jo lahko izražamo na različne načine. Najpogosteje se
ukvarjamo s tekočimi raztopinami, kjer je topilo v tekočem agregatnem stanju, topljenec pa je
lahko v plinastem, tekočem ali trdnem agregatnem stanju. Tekoči topljenci v tekočem topilu
lahko tvorijo raztopino v vseh koncentracijskih območjih, medtem ko je pri plinih in trdnih
snoveh raztapljanje mogoče le do neke mere oz. do t. i. nasičenja. Lahko pa se pojavi tudi pri
tekočinah, da tvorijo raztopino samo v določenem koncentracijskem območju ali pa se sploh
ne mešajo, temu pravimo, da se vzpostavi fazna meja. Mešanje dveh tekočin je namreč
odvisno od medmolekulskih sil, ki delujejo v čisti snovi in v mešanicah [3].
Najpogostejše topilo je voda in takim raztopinam pravimo vodne raztopine. Lahko pa so
topila tudi druge snovi: alkoholi, triklorometan, acetonitril ... Raztopine, kjer topilo ni voda,
so nevodne raztopine [2].
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
2
1.2 Površinsko aktivne snovi oz. surfaktanti
Površinsko aktivne snovi z okrajšavo PAS so tiste snovi, ki imajo velik vpliv na površinske
medfazne napetosti. PAS so molekule, sestavljene iz dveh delov – iz nepolarnega in
polarnega. Takšne snovi so zaradi svoje zgradbe lahko topne tako v nepolarnih kot polarnih
topilih [4].
polarna glava nepolarni rep
(hidrofilni del molekule) (hidrofobni del molekule)
Slika 1: Shematski prikaz molekule površinsko aktivne snovi [5]
Če imamo sistem z dvema topiloma (nepolarno in polarno) in se topili med seboj ne mešata
ter je eno od njih voda, je polarna glava topna v vodi, nepolaren rep pa ne. Polarna glava je
hidrofilna, nepolarni rep pa hidrofoben. Posledica polarne glave in nepolarnega repa sta dva
pojava, ki omogočata nepolarnemu delu molekule, da se izogne polarnemu okolju, kar je
vzrok adsorpciji molekul na faznih mejah in njihova agregacija/asociacija v raztopinah [4].
1.2.1 Adsorpcija površinsko aktivnih snovi na faznih mejah
Znižanje površinske proste energije (definirano kot delo, potrebno za povečanje površine), je
gonilna sila za adsorpcijo PAS na medfazni meji. Surfaktanti pa se adsorbirajo na vseh faznih
mejah in le-te stabilizirajo. Vsak surfaktant lahko zniža površinsko napetost le do neke meje.
Ta meja je dosežena kadar postane fazna meja nasičena s PAS in pričnejo v raztopini nastajati
micele [4].
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
3
1.2.2 Agregacija/lastna asociacija površinsko aktivnih snovi v raztopinah –
micelizacija
Nastajanje micel ali micelizacija je pojav, ki omogoča nepolarnemu delu molekule PAS, da se
izogne polarnemu okolju. Nepolarne C-H verige se umaknejo v notranjost agregata, polarne
glave pa so obrnjene k prosti vodi. To imenujemo lastna asociacija PAS. V vodi pride do
nastanka micel že v zelo razredčenih raztopinah PAS. Kritična micelna koncentracija je tista
koncentracija, pri kateri začnejo nastajati micele. Micela je agregat, ki se dobro topi v vodi in
ima zanemarljivo površinsko aktivnost [4], shematsko je prikazana na sliki 2.
Slika 2: Shematski prikaz micele v vodi [5]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
4
1.3 Deciltrimetilamonijev dekanoat
Deciltrimetilamonijev dekanoat (Slika 3) je površinsko aktivna snov, kjer sta tako kation kot
anion sestavljena iz polarnega in nepolarnega dela.
Ta spojina komercialno ni dostopna in je bila sintetizirana na Fakulteti za kemijo in kemijsko
tehnologijo Univerze v Ljubljani v okviru doktorskega študija.
Slika 3: Struktura deciltrimetilamonijevega dekanoata (C10TMAC10)
Za lastnosti vodnih raztopin C10TMAC10 v literaturi ni nobenih podatkov, zato jih je potrebno
pridobiti. V okviru diplomskega dela smo preučevali viskoznost in gostoto vodnih raztopin
C10TMAC10 pri različnih koncentracijah (nižjih in višjih od cmc) v temperaturnem območju
med 5 in 55 °C. Iz izmerjenih vrednosti smo sklepali na interakcije (topilo – topljenec,
topljenec – topljenec) v raztopinah.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
5
2 NAMEN IN CILJI DELA
Namen diplomskega dela je bil raziskati fizikalno kemijske lastnosti vodnih raztopin
površinsko aktivne snovi deciltrimetilamonijevega dekanoata (C10TMAC10), ker teh podatkov
še ni v literaturi.
Proučevali smo viskoznost in gostoto vodnih raztopin C10TMAC10 pri različnih koncentracijah
(nižjih in višjih od kritične micelne koncentracije cmc) v temperaturnem območju med 5 in 55
°C.
Cilji diplomskega dela, ki smo jih želeli doseči:
Pridobiti podatke o viskoznosti in gostoti vodnih raztopin C10TMAC10 v
temperaturnem območju med 5 in 55 °C.
Ugotoviti, zakaj se viskoznost snovi C10TMAC10 različno odraža pri različnih
koncentracijah pri istih temperaturah.
Ugotoviti, zakaj je gostota snovi C10TMAC10 pri različnih koncentracijah in istih
temperaturah enaka.
Hipotezi, ki smo si ju zastavili:
Viskoznost vodnih raztopin narašča s koncentracijo C10TMAC10 in se znižuje z
naraščanjem temperature (5−55 °C).
Gostota vodnih raztopin C10TMAC10 narašča s koncentracijo ter pada z naraščajočo
temperaturo (5−55 °C).
Raziskovalna metoda uporabljena v diplomskem delu je kvantitativna raziskava-eksperiment,
s tem smo pridobili numerične podatke. Eksperimentalni del je bil izveden v laboratoriju
Katedre za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v
Ljubljani.
Podatke, ki smo jih pridobili pri eksperimentalnem delu, smo zbrali, uredili, kvantitativno
obdelali in prikazali v obliki grafov. Pri zbiranju podatkov smo poleg eksperimenta uporabili
tudi literaturo v slovenskem in angleškem jeziku (knjige, učbeniki).
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
6
3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 Snovi
Deciltrimetilamonijev dekanoat:
Molekulska formula: C10TMAC10
Sinteza spojine na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Molska masa: 371,63 g/mol
3-krat destilirana voda:
Molekulska formula: H2O
Destilator Destamat Bil 8E Heraeus, laboratorij katedre za fizikalno kemijo
Molska masa: 18,01528 g/mol
Etanol:
Molekulska formula: C2H6O
ECP d. o. o.
Molska masa: 46,07 g/mol
3.2 Aparature in pripomočki
Gostotomer DMA 5000 Anton Paar;
mikro Ostwald viskozimeter SI Analytics, tip 51710;
termostatska kad + enota Lauda ECO SILVER s hladilnim sistemom Lauda DLK 10;
stojalo z optičnim senzorjem, z merilno enoto ViscoSystem® AVS 370;
računalniški program WinVisco;
spatula, kapalke, čaše, merilne bučke;
deset 150 mL stekleničk;
avtomatska pipeta: 100 μL (Biohit);
analitska tehtnica.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
7
3.3 Priprava vodnih raztopin deciltrimetilamonijevega dekanoata
Vodne raztopine deciltrimetilamonijevega dekanoata C10TMAC10 smo pripravljali z
razredčevanjem izhodne raztopine. Uporabili smo analitsko tehtnico, ki nam je omogočila
rezultat zatehtan na štiri decimalna mesta natančno.
Masni delež čistega C10TMAC10 z molsko maso 371,63 g/mol v vzorcu je bil 0,97, ostalo je
voda (0,03), kar smo določili s Karl-Fischerjevo titracijo.
Želeli smo pripraviti približno 50 gramov izhodne raztopine s koncentracijo približno 0,03
mol/kg raztopine. Potrebno maso C10TMAC10 smo izračunali po enačbi (1):
𝑚𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎1 = �̃�∗𝑚𝑟𝑎𝑧𝑡.∗𝑀𝑠𝑝𝑜𝑗𝑖𝑛𝑒
𝑤𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎 , (1)
kjer je �̃� koncentracija (mol/kg razt.), 𝑚𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎1 je masa vzorca (g), 𝑤𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎 pomeni masni
delež vzorca v izhodni raztopini, 𝑀𝑠𝑝𝑜𝑗𝑖𝑛𝑒 je molska masa spojine (g/mol) in 𝑚𝑟𝑎𝑧𝑡. je masa
raztopine (g).
Iz enačbe (1) sledi, da moramo zatehtati 0,5743 gramov vzorca. Na tehtnici smo zatehtali:
𝑚𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎2 = 0,5805 g
𝑚𝑟𝑎𝑧𝑡. = 49,9666 g
Nato smo izračunali točno koncentracijo (mol/kg razt.) izhodne raztopine po enačbi (2):
�̃� = 𝑚𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎2∗ 𝑤𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎
𝑀𝑠𝑝𝑜𝑗𝑖𝑛𝑒∗ 𝑚𝑟𝑎𝑧𝑡. , (2)
kjer je �̃� koncentracija (mol/kg razt.), 𝑚𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎2 je masa vzorca, ki smo ga zatehtali (g),
𝑤𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎 pomeni masni delež vzorca v izhodni raztopini, 𝑀𝑠𝑝𝑜𝑗𝑖𝑛𝑒 je molska masa spojine
(g/mol) in 𝑚𝑟𝑎𝑧𝑡. je masa raztopine (g).
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
8
Koncentracija izhodne raztopine, ki smo jo izračunali v enačbi (2), znaša točno 0,030323
mol/kg. Iz izhodne raztopine smo pripravili še osem raztopin različnih koncentracij.
Teoretične mase, ki jih moramo zatehtati, smo izračunali po enačbi:
𝑚1 = 𝑚2∗�̃�
�̃�1 , (3)
kjer je 𝑚1 teoretična masa vzorca v raztopini (g), 𝑚2 je želena masa končne raztopine (g), �̃�1
je približna koncentracija izhodne raztopine (mol/kg razt.) in �̃� je želena koncentracija
končne raztopine (mol/kg razt.).
V tabeli (1) so zbrane želene koncentracije končne raztopine in teoretične mase vzorca v
raztopini.
Tabela 1: Želene koncentracije (�̃�) in teoretične mase (𝑚1)
�̃� [mol/kg razt. ] 𝒎𝟏 [g]
0,001 0,833
0,002 1,667
0,003 2
0,004 2,667
0,005 4,1667
0,01 5
0,015 5
0,02 6,667
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
9
Medtem ko smo pripravljali raztopine, smo si zapisovali mase in nato smo izračunali še točne
koncentracije vseh osmih pripravljenih raztopin po sledeči enačbi (4):
�̃� = 𝑚1∗�̃�1
𝑚2 , (4)
kjer je 𝑚1 zatehtana masa vzorca v raztopini (g), 𝑚2 je končna masa pripravljene raztopine
(g), �̃�1 je približna koncentracija izhodne raztopine (mol/kg razt.) in �̃� je točna koncentracija
pripravljenih raztopin (mol/kg razt.).
V tabeli (2) so prikazane zatehtane mase izhodne raztopine, končne mase pripravljenih
raztopin in točne koncentracije pripravljenih raztopin.
Tabela 2: Zatehtane mase izhodne raztopine (𝑚1), končne mase pripravljenih raztopin (𝑚2) in
koncentracije pripravljenih raztopin (�̃�)
𝒎𝟏 [g] 𝒎𝟐 [g] �̃� [mol/kg razt.]
0,8411 24,8819 0,0010141
1,6606 24,9749 0,0019947
2,0062 20,0169 0,0030068
2,6846 20,0157 0,0040237
4,1732 25,013 0,0050052
5,0054 15,0099 0,0100042
5,001 9,9925 0,0150143
6,6788 9,9938 0,0200488
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
10
3.4 Gostota
Gostoto snovi označujemo z grško črko ρ (ro), pove pa nam maso izbrane prostornine snovi.
Gostota je razmerje med maso in prostornino telesa. Osnovna enota gostote je 𝑔
𝑐𝑚3 ali
𝑘𝑔
𝑚3 [6].
ρ = 𝑚
𝑉 (5)
Snovi imajo različne gostote, plini imajo najmanjše, in sicer do 1000-krat manjše od
kapljevin. Gostote kapljevin pa so navadno nekajkrat manjše kot gostote trdnih snovi, izjema
je le živo srebro. Gostote najdemo v raznih priročnikih in jih tako lahko uporabimo za
različne izračune [6].
Priprava, s katero lahko merimo gostoto manjših količin kapljevin, je piknometer, za
določanje večjih količin kapljevin pa uporabljamo potopni areometer [7].
3.4.1 Piknometer in areometer
Piknometer in areometer sta bili napravi za merjenje gostote, ki pa se uporabljata vse manj,
saj delo z njima vzame veliko časa in večje količine vzorcev.
Slika 4: Piknometer in areometer [8] [9]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
11
3.4.2 Gostotomer na nihajočo cevko
Gostotomer na nihajočo cevko se v zadnjem obdobju pogosto uporablja zaradi hitrega
merjenja in majhnega volumna vzorca. Deluje tako, da stekleno cevko v obliki črke U, ki je
na odprtih koncih vpeta, napolnimo z vzorcem ter jo nato s pomočjo piezoelektričnega
elementa spravimo v nihanje in tako izmerimo nihajni čas lastnega nihanja cevke [10].
Slika 5: Gostotomer na nihajočo cevko [10]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
12
3.4.3 Gostotomer Anton Paar
Merjenje gostote raztopinam deciltrimetilamonijevega dekanoata smo izvajali na gostotomeru
Anton Paar DMA 5000. Ta gostotomer je eden izmed modernejših instrumentov za merjenje
gostote. Gostotomer ima vgrajen tudi Pt 100 termometer za kontrolo delavne temperature v
gostotomeru oziroma v cevki.
Slika 6: Gostotomer Anton Paar
Tehnični podatki gostotomera Anton Paar DMA 5000:
Natančnost meritve gostote ± 0,00005 g/cm3
Natančnost nastavitve temperature ±0,001 °C
Ponovljivost meritve gostote ± 0,00001 g/cm3
Ponovljivost meritve temperature ± 0,001 °C
Količina porabljenega vzorca približno 1 ml
Merilni čas okoli 60 s
Temperaturno območje 0−90 °C
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
13
3.4.4 Merjenje gostote
Pred začetkom merjenja gostote pripravljenih vodnih raztopin smo cevko večkrat sprali s
trikrat destilirano vodo, nato pa še nekajkrat z etanolom. Cevko smo nato posušili tako, da
smo na gostotomeru − Anton Paar pritisnili tipko PUMP. Po sušenju smo najprej izmerili
gostoto vode pri 25 °C in se s tem prepričali o pravilnem delovanju naprave. Cevko smo nato
ponovno sprali in posušili, nato pa smo začeli meriti gostote posameznih raztopin različnih
koncentracij pri različnih temperaturah.
Gostoto smo merili pri šestih različnih temperaturah (5 °C, 15 °C, 25 °C, 35 °C, 45 °C, 55 °C)
in devetih različnih koncentracijah (1,0141 mol/kg razt., 1,9947 mol/kg razt., 3,0068 mol/kg
razt., 4,0237 mol/kg razt., 5,0052 mol/kg razt., 10,004 mol/kg razt., 15,014 mol/kg razt.,
20,049 mol/kg razt., 30,323 mol/kg razt.) vodnih raztopin deciltrimetilamonijevega dekanoata
(C10TMAC10). Merjenje gostote smo pri posamezni koncentraciji začeli pri najnižji
temperaturi 5 °C in nadaljevali do temperature 55 °C. Temperaturo, pri kateri smo želeli
meriti, smo nastavili na gostotomeru v njegovem programu. Za vsak vzorec posebej smo
izmerili gostote pri vseh različnih temperaturah.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
14
3.5 Viskoznost tekočin
Viskoznost je merilo za medsebojno zaviranje gibajočih se plasti tekočine oz. plinov, od
katerega je odvisna njihova sposobnost pretakanja [10].
Če si predstavljamo tekočino, ki je med dvema vodoravnima ploščama z medsebojno razdaljo
y (Slika 7), spodnja plošča naj miruje, zgornjo, ki ima površino S, pa vlečemo v vodoravni
smeri s stalno hitrostjo vx. Da se bo zgornja plošča premikala, potrebujemo silo F, ki ji
pravimo viskozna ali strižna sila. Spodnja plošča je tista, ki miruje in prek vmesnih
tekočinskih plasti zavira gibanje zgornje plošče. Plast ob spodnji plošči miruje, ob zgornji
plošči pa se premika z enako stalno hitrostjo, kot sama plošča, vmesne plasti pa se premikajo
s hitrostmi, ki so premo sorazmerne njihovi razdalji od spodnje plošče. Če izvajamo poskus,
lahko ugotovimo, da je viskozna oz. strižna sila tem večja, čim večja je hitrost (vx) zgornje
plošče nad spodnjo in čim večja je površina plošče (S) ter čim manjša je debelina tekočinskih
plasti (y):
𝐹 = ƞ𝑆 𝑣𝑥
𝑦 . (6)
Viskoznost tekočine je sorazmernostna konstanta ƞ [10].
Običajna enota za viskoznost je kg m-1
s-1
, lahko pa jo zapišemo tudi z enoto
Pa s [11].
Zgoraj zapisano enačbo lahko zapišemo še drugače:
𝐹
𝑆= ƞ
𝑣𝑥
𝑦 . (7)
Strižno napetost predstavlja kvocient F/S in strižno hitrost kvocient vx/y. Iz enačbe lahko
vidimo, da je strižna napetost premo sorazmerna strižni hitrosti. Če pa želimo bolj splošno
enačbo, si moramo v tekočini med ploščama zamisliti dve plasti, ki sta vzporedni s ploščama,
razdalja med njima pa naj bo dy, njuni hitrosti pa vx in vx + dvx. Strižna hitrost bo potem v tem
primeru dvx/dy, enačbo pa zapišemo takole [10]:
𝐹
𝑆= ƞ
𝑑𝑣𝑥
𝑑𝑦 . (8)
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
15
Tiste tekočine, za katere velja zgoraj omenjena sorazmernost in kjer je ƞ konstanta pri dani
temperaturi velja, da so newtonske. V nasprotnem primeru je kapljevina nenewtonska [10].
Slika 7: Prikaz definicije viskoznosti [3]
Viskoznost tekočin je odvisna od temperature, zato v večini primerov velja zveza:
𝑙𝑜𝑔 ƞ = 𝐴
𝑇 + 𝐵 . (9)
V zvezi zgoraj predstavlja T absolutno temperaturo, A in B pa sta za tekočino značilni
konstanti. Viskoznost tekočin z naraščanjem temperature tem bolj pojema, čim bolj je
tekočina viskozna [10].
Metod za merjenje viskoznosti je veliko, vendar jih uporabljamo le nekaj zaradi njihove
natančnosti in preprostosti. Če želimo uspešno meriti, je potrebno, da je gibanje tekočine
laminarno in da se tokovnice ne mešajo ali prepletajo. Preproste zveze ne veljajo več, kadar se
tekočinske plasti mešajo in je gibanje turbulentno [10].
Metode merjenja viskoznosti:
določanje z rotacijskimi viskozimetri (merimo navor valja pri rotaciji v tekočini);
pretok skozi kapilaro (merimo čas, ki je potreben, da se pretoči določen volumen
tekočine);
padanje kroglice v tekočini (merimo čas, kako hitro se kroglica vali ali pada v
tekočini) [10].
Pretok skozi kapilaro je metoda merjenja viskoznosti, ki smo uporabili pri laboratorijskem
delu.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
16
Pri merjenju pretoka skozi kapilaro poznamo več različnih viskozimetrov: Ostwaldov
viskozimeter (le-tega smo uporabljali pri laboratorijskem delu), Cannon-Fenskejev
viskozimeter in Ubbelohdejev viskozimeter [10].
Slika 8: Ostwaldov viskozimeter, Cannon-Fenskejev viskozimeter in Ubbelohdejev
viskozimeter [3]
3.5.1 Viskozimeter
Za merjenje viskoznosti vodnih raztopin površinsko aktivne molekule C10TMAC10 smo
uporabljali mikro Ostwald viskozimeter SI Analytics, tip 51710.
Viskozimeter smo pred začetkom merjenja vpeli v termostatsko kad napolnjeno z etilen
glikolom, ki je priključena na termostatsko enoto: Lauda ECO SILVER s hladilnim sistemom
Lauda DLK 10. Stojalo, na katerega je vpeta kapilara, vsebuje optični senzor, ki nato preko
merilne enote ViscoSystem ® AVS 370 meri pretočni čas. Signale nato prenese na računalnik
in tam preko programa WinVisco lahko sledimo meritvam in nastavljamo temperaturo, ki jo
potrebujemo za merjenje.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
17
Slika 9: Termostatska kad, termostatska enota Lauda ECO SILVER in vpet viskozimeter
Slika 10: Program WinVisco, kjer sledimo meritvam
Program WinVisco je zasnovan tako, da v zgornji tabeli (Slika 10) izpisuje pretočne čase,
spodaj pa puščica kaže smer, kamor potuje tekočina v viskozimetru. Rdeč kvadratek
predstavlja optični senzor in kadar kvadratek izgine, to pomeni, da je tekočina prepotovala čez
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
18
njega. V oknu oz. programu, ki je še odprt na zaslonu, nastavljamo temperaturo termostatske
kadi.
3.5.2 Umerjanje viskozimetra
Preden smo začeli izvajati meritve, smo umerili viskozimeter oz. določili vrednosti konstant C
in E v enačbi za kinematično viskoznost (ν), z uporabo enačbe (10)
𝜈 = 𝐶𝑡 − 𝐸
𝑡2 . (10)
Konstanti smo izračunali s pomočjo kinematične viskoznosti, pridobljene iz literature ter
pretočnih časov trikrat destilirane vode.
Kinematična viskoznosti za vodo pri 20 °C je 1,002 mm2/s in pri 25 °C 0,8926 mm
2/s.
S pomočjo izmerjenih pretočnih časov za vodo pri 20 °C in 25 °C, 94,73 𝑠 in 84,28 𝑠 smo z
uporabo enačb (10) in (11) izračunali konstanti C in E.
Izračun konstante C:
𝐶 = 𝑣
20°𝐶
𝐻20∗(𝑡
20°𝐶
𝐻20)
2−𝑣
25°𝐶
𝐻20∗ (𝑡
25°𝐶
𝐻20)
2
(𝑡 20°𝐶
𝐻20)
3−(𝑡
25°𝐶
𝐻20) 3
(11)
𝐶 = 0,01054539 𝑚𝑚2
𝑠2
Izračun konstante E:
𝐸 = (𝐶 ∗ 𝑡20°𝐶
𝐻20− 𝑣
20°𝐶
𝐻20) ∗ (𝑡
25°𝐶
𝐻20)
2
(12)
𝐸 = −21, 55911008 𝑚𝑚2
𝑠
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
19
3.5.3 Merjenje viskoznosti
Preden smo začeli z merjenjem, smo Ostwaldov viskozimeter večkrat sprali z destilirano
vodo, nato še nekajkrat z etanolom. Viskozimeter smo sušili s prepihovanjem dušika in zraka,
saj ga je potrebno posušiti do suhega. Kadar smo viskozimeter posušili do suhega, smo ga
vpeli v stojalo (na katerem je optični senzor), ki je potopljeno v termostatsko kad.
Temperaturo termostatske tekočine v termostatski kadi smo nato nastavili na želeno
temperaturo s pomočjo računalniškega programa WinVisco. V kapilaro v Ostwaldovem
viskozimetru smo s pipeto odmerili 2 ml vzorca vodne raztopine C10TMAC10. Kad smo
pokrili s stiropornim pokrovom, da ne bi v tekočino prišle nečistoče in da temperatura ne bi
preveč nihala. V nadaljevanju smo morali počakati, da se je kad termostatirala na nastavljeno
temperaturo, ki smo jo nastavili na računalniškem programu, nato pa smo v tem programu
pritisnili tipko START, da se je meritev začela. Medtem ko se je meritev izvajala, smo
spremljali polnjenje in praznjenje kapilare. Če se je ustvaril mehurček, smo kapilaro izpraznili
in meritev ponovili.
Merjenje pretočnih časov za spojino C10TMAC10 smo pri vseh koncentracijah pričeli pri
najnižji temperaturi (5 °C) in nato nadaljevali do najvišje temperature (55 °C). Viskoznost
smo izmerili v celotnem temperaturnem intervalu za isto koncentracijo raztopine. Pri
posameznih temperaturah smo morali meritve večkrat ponoviti, da smo dobili ponovljive
rezultate in le-tako smo lahko izračunali povprečje pretočnih časov.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
20
4 REZULTATI MERITEV
4.1 Rezultati meritev gostot
V tabeli 3 in na grafu 1 so zbrane vrednosti gostot vodnih raztopin C10TMAC10 pri različnih
koncentracijah in temperaturah.
Tabela 3: Gostote (ρ), vodnih raztopin C10TMAC10 pri različnih koncentracijah (�̃�), in
temperaturah (T)
ρ (g/cm3)
T (°C)
�̃� *10
-3
(mol/kg
razt.)
5 15 25 35 45 55
1,0141 0,999959 0,999082 0,99702 0,994003 0,990183 0,985661
1,9947 0,999940 0,999062 0,997003 0,993982 0,990155 0,985629
3,0068 0,999930 0,999046 0,996978 0,99396 0,990131 0,985602
4,0237 0,999915* 0,999026* 0,996954* 0,993928* 0,990096* 0,985567*
5,0052 0,999900 0,999005 0,996931 0,993899 0,990064 0,985533
10,004 0,999778 0,99885 0,996751 0,993706 0,989864 0,985324
15,014 0,999638 0,99869 0,99658 0,993522 0,989667 0,98512
20,049 0,999491 0,998523 0,996397 0,993327 0,989462 0,984908
30,323 0,999231 0,998215 0,996053 0,992952 0,989065 0,984493
*Gostota raztopine s koncentracijo 4,0237 * 10-3
mol/kg razt. je bila določena v Excelu z
linearno interpolacijo.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
21
Graf 1: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih koncentracijah (�̃�)
(mmol/kg razt.): , 1,0141; , 1,9947; , 3,0068; , 5,0052; , 10,004; , 15,014; ,
20,049; , 30,323; v odvisnosti od temperature (T) (°C)
Iz grafa 1 je razvidno, da se gostota z naraščajočo temperaturo vedno zmanjšuje. Tukaj lahko
potrdimo hipotezo: gostota vodnih raztopin C10TMAC10 pada z naraščajočo temperaturo
(5−55 °C). Tega, da gostota vodnih raztopin C10TMAC10 narašča s koncentracijo, ne moremo
potrditi, saj je iz grafa 1 razvidno, da temu ni tako. Primer: gostota C10TMAC10 pri 15
mmol/kg razt. je večja kot pri 30 mmol/kg razt..
0,982
0,984
0,986
0,988
0,99
0,992
0,994
0,996
0,998
1
1,002
0 10 20 30 40 50 60
ρ [
g/cm
3 ]
T [°C]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
22
Graf 2 prikazuje gostoto vodnih raztopin C10TMAC10 pri različnih temperaturah v odvisnosti
od koncentracije, graf 3 pa koncentracijsko odvisnost gostote vodnih raztopin C10TMAC10 pri
25 °C.
Graf 2: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih temperaturah (T) (°C):
, 5; , 15; , 25; , 35; , 45; , 55 v odvisnosti od koncentracije (�̃�) (mmol/kg razt.)
0,982
0,984
0,986
0,988
0,99
0,992
0,994
0,996
0,998
1
1,002
0 5 10 15 20 25 30 35
ρ [
g/cm
3 ]
[mmol/kg razt.]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
23
Graf 3: Gostota (ρ) (g/cm3), vodnih raztopin C10TMAC10, pri temperaturi 25 °C v odvisnosti
od koncentracije (�̃�) (mmol/kg razt.)
Graf 2 in 3 kažeta na to, da gostota vodnih raztopin C10TMAC10 pri konstanti temperaturi s
koncentracijo pada, kar je malo nenavadna ugotovitev. Sklepamo lahko, da z večanjem števila
molekul C10TMAC10 prihaja do strukturnih sprememb v raztopini, ki vodijo do povečanja
volumna in s tem do nižje gostote od pričakovane. Pri površinsko aktivnih snoveh je bilo to že
ugotovljeno.
0,996
0,9962
0,9964
0,9966
0,9968
0,997
0,9972
0 5 10 15 20 25 30 35
𝝆 [
g/cm
3 ]
[mmol/kg razt.]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
24
4.2 Rezultati meritev viskoznosti
V tabeli 4 so zbrane vrednosti izmerjenih pretočnih časov pri različnih koncentracijah in
temperaturah.
Tabela 4: Vrednosti izmerjenih pretočnih časov (t), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih
koncentracij (�̃�), pri temperaturah (T)
t (s)
T (°C)
�̃�*10
-3
(mol/kg
razt.)
5 15 25 35 45 55
1,0141 142,674 106,444 83,522 67,916 56,626 47,998
1,9947 141,776 105,934 83,188 67,572 56,312 47,772
3,0068 141,994 106,022 82,86 67,368 56,25 47,594
4,0237 142,544 106,79 83,57 68,15 56,664 48,008
5,0052 142,98 107,572 84,582 68,706 57,196 48,408
10,004 148,262 110,606 86,494 69,656 57,718 48,53
15,014 146,674 110,186 86,14 69,486 57,564 48,414
20,049 145,752 109,052 85,5 68,992 57,24 48,364
30,323 143,922 107,602 84,42 68,428 56,87 48,062
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
25
S pomočjo izmerjenih pretočnih časov smo po enačbi (10) in s pomočjo določenih vrednosti
konstant E in C, izračunali kinematične viskoznosti vseh raztopin, ko so zbrane v tabeli 5.
Tabela 5: Kinematična viskoznost (𝑣), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih koncentracij
(�̃�), pri temperaturah (T)
𝑣 (mm2/s)
T (°C)
m̃ *10
-3
(mol/kg
razt.)
5 15 25 35 45 55
1,0141 1,504 1,122 0,881 0,716 0,597 0,506
1,9947 1,495 1,117 0,877 0,713 0,594 0,504
3,0068 1,497 1,118 0,874 0,710 0,593 0,502
4,0237 1,503 1,126 0,881 0,719 0,598 0,506
5,0052 1,508 1,134 0,892 0,725 0,603 0,510
10,004 1,563 1,166 0,912 0,735 0,609 0,512
15,014 1,547 1,162 0,908 0,733 0,607 0,511
20,049 1,537 1,150 0,902 0,728 0,604 0,510
30,323 1,518 1,135 0,890 0,722 0,600 0,507
Iz vrednosti kinematičnih viskoznosti (𝑣), smo z uporabo podatkov o gostoti raztopin (ρ),
izračunali še dinamično viskoznost raztopin (), po enačbi
𝜂 = 𝜈𝜌. (13)
Dobljene vrednosti dinamičnih viskoznosti pri različnih koncentracijah in temperaturah so
zbrane v tabeli 6.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
26
Tabela 6: Dinamična viskoznost (), vodnih raztopin C10TMAC10 različnih koncentracij (�̃�),
pri temperaturah (T)
ƞ (mPas)
T (°C)
�̃� *10
-3
(mol/kg
razt.)
5 15 25 35 45 55
1,0141 1,5045 1,121 0,878 0,712 0,591 0,499
1,9947 1,495 1,116 0,875 0,708 0,588 0,497
3,0068 1,497 1,117 0,871 0,706 0,587 0,495
4,0237 1,503 1,125 0,878 0,715 0,592 0,499
5,0052 1,508 1,133 0,889 0,721 0,597 0,503
10,004 1,563 1,165 0,909 0,730 0,602 0,504
15,014 1,546 1,160 0,905 0,728 0,601 0,503
20,049 1,536 1,148 0,898 0,723 0,597 0,502
30,323 1,517 1,133 0,887 0,717 0,593 0,499
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
27
Graf 4 prikazuje dinamično viskoznost, pri različnih koncentracijah, v odvisnosti od
temperature.
Graf 4: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih
koncentracijah (�̃�) (mmol/kg razt.): , 1,0141; , 1,9947; , 3,0068; , 4, 0237; ,
5,0052; , 10,004; , 15,014; , 20,049; , 30,323 v odvisnosti od temperature (T) (°C)
Viskoznost pri posameznih koncentracijah se znižuje z naraščanjem temperature. Tukaj lahko
potrdimo hipotezo: viskoznost vodnih raztopin se znižuje z naraščanjem temperature (5−55
°C).
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1,4
1,6
1,8
0 10 20 30 40 50 60
ƞ [
mP
as]
T [°C]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
28
Graf 5 prikazuje koncentracijsko odvisnost pri različnih temperaturah, graf 6 pa
koncentracijsko odvisnost pri 25 °C.
Graf 5: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri različnih
temperaturah (T) (°C): , 5; , 15; , 25; , 35; , 45; , 55 v odvisnosti od koncentracije
(�̃�) (mmol/kg razt.)
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1,4
1,6
1,8
0 5 10 15 20 25 30 35
ƞ [
mP
as]
m [mmol/kg razt. ]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
29
Graf 6: Dinamična viskoznost () (mPas), vodnih raztopin C10TMAC10, pri temperaturi 25 °C
v odvisnosti od koncentracije (�̃�) (mmol/kg razt.)
Grafa 5 in 6 kažeta, da je koncentracijska odvisnost viskoznosti vodnih raztopin C10TMAC10
precej nenavadna. Za razlago teh opazovanj bodo potrebni dodatni eksperimenti.
0,865
0,87
0,875
0,88
0,885
0,89
0,895
0,9
0,905
0,91
0,915
0 5 10 15 20 25 30 35
ƞ [
mP
as]
m [mmol/kg razt. ]
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
30
5 ZAKLJUČEK
Za diplomsko delo je bila uporabljena kvantitativna metoda-eksperiment, ki smo ga izvajali v
laboratoriju na Katedri za fizikalno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo
Univerze v Ljubljani, kjer smo pridobivali podatke o viskoznosti in gostoti vodnih raztopin
deciltrimetilamonijevega dekanoata (C10TMAC10). Eksperimentalno obdobje v laboratoriju je
trajalo približno 30 dni, sodelovali smo prof. dr. Marija Bešter Rogač, tehnik Mirzet Čuskić,
doktorski študent Žiga Medoš in študentka Ines Horvat.
Po končanem eksperimentalnem delu je sledil teoretični del diplomskega dela, kjer je bila v
uporabi večji del literatura, ki je bila v slovenskem in angleškem jeziku, nekaj pa je bilo tudi
spletnih virov.
Cilji diplomskega dela so bili pridobiti podatke o viskoznosti in gostoti vodnih raztopin
deciltrimetilamonijevega dekanoata v temperaturnem območju med 5 in 55 °C pri različnih
koncentracijah. Poleg omenjenega cilja pa smo si zastavili še dva, in sicer ugotoviti, zakaj se
viskoznost snovi C10TMAC10 različno odraža pri različnih koncentracijah pri istih
temperaturah ter zakaj je gostota snovi C10TMAC10 pri različnih koncentracijah in istih
temperaturah ista.
Prvi cilj smo uresničili in pridobili podatke o viskoznosti in gostoti vodnih raztopin
C10TMAC10, druga dva cilja pa sta bila težko dosegljiva, saj namreč ni znano, zakaj se
viskoznost snovi različno odraža pri različnih koncentracijah in istih temperaturah, ter zakaj je
gostota snovi pri različnih koncentracijah in istih temperaturah ista.
Snov še ni raziskana tako daleč, da bi lahko pojasnili, kaj se z njo dogaja pri različnih
temperaturah in koncentracijah. Iz grafov za viskoznost in gostoto je razvidno, da se snov ne
obnaša tako, kot bi pričakovali pri kateri izmed drugih podobnih snovi.
Tudi hipotezi, ki smo si ju zastavili pred začetkom diplomskega dela, lahko le delno potrdimo,
in sicer, da se viskoznost znižuje z naraščanjem temperature, ter da gostota pada z naraščajočo
temperaturo. Delov hipotez da, viskoznost narašča s koncentracijo C10TMAC10 in gostota
vodnih raztopin C10TMAC10 narašča s koncentracijo, ne moremo potrditi, saj je iz grafov
razvidno, da temu ni tako. Vzrok temu je še neznan.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
31
Vsak končen rezultat podan v tabelah in predstavljen v grafih je rezultat večih merjenj. Na
takšen način, da smo pri določeni temperaturi in določeni koncentraciji meritev opravili vsaj
dvakrat, smo dobili ponovljive rezultate, ki smo jih nato lahko uporabili kot ustrezne rezultate
za diplomsko delo. Rezultati, so prav tako uporabni za nadaljnje raziskovanje oz. študije.
Podatek za gostoto pri koncentraciji 4,0237 mol/kg razt. smo določili računsko v programu
Excel z linearno interpolacijo.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
32
6 VIRI IN LITERATURA
[1] Sodja – Božič, J. (2005). Fizikalna kemija. Učbenik za predmet fizikalna kemija v 3. in 4.
letniku programa Kemijski tehnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
[2] Zakrajšek, N. (2017). Kemija v šoli in družbi. Raztopine. Pridobljeno s:
http://kemija.net/e-gradiva/kemija/7_0_raztopine/index.html [Datum dostopa: 20. marec
2017].
[3] Bešter-Rogač, M., Bončina, M., Cerar, J., Hribar-Lee, B., Lah, J., Lajovic, A., Lukšič, M.,
Prislan, I. in Šarac, B. (2013). Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije. Ljubljana: Fakulteta za
kemijo in kemijsko tehnologijo.
[4] Kogej, K. (2015). Površinska in koloidna kemija. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in
kemijsko tehnologijo.
[5] Barnard H. (2017). Dispersion Of Lipid In H2o. Pridobljeno s:
https://www.barnardhealth.us/glucose-phosphate/info-qvr.html [Datum dostopa: 27. avgust
2017].
[6] Grubelnik, L., Zupan, D., Gosak, M., Markovič, R., Ketiš, B., Repnik, R., Jug, M. (2014).
Fizika 8, i-učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole. Pridobljeno s:
https://eucbeniki.sio.si/fizika8/161/index1.html [Datum dostopa: 16. marec 2017].
[7] Gostota. (2016). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gostota [Datum dostopa: 20.
marec 2017].
[8] Ploiesti. (b.d.). Pycnometers. Pridobljeno s: http://emsar-laboratory.ro/wp-
content/uploads/2015/04/3922005.jpg [Datum dostopa: 24. avgust 2017].
[9] Makab. (2015). Alkoholmeter – Areometer. Pridobljeno s: http://www.makab.se/shop/a-
h/1244-alkoholmeter-areometer.html [Datum dostopa: 24. avgust 2017].
[10] Bončina, M., Cerar, J., Godec, A., Hribar-Lee, B., Jamnik, A., Lah, J., Lajovic, A.,
Lukšič, M., Podlipnik, Č., Prislan, I., Reščič, J., Šarac, B., Tomšič, M. in Vesnaver, G.
(2012). Fizikalna kemija – praktikum. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Univerza v Ljubljani ̶ Pedagoška fakulteta Diplomsko delo
33
[11] Atkins, P. in De Paula, J. (2014). Atkins´ Physical chemistry. Oxford: Oxford University
Press.