univerza v ljubljani pedagoŠka fakultetapefprints.pef.uni-lj.si/4221/1/mezik_anja_dipl1.pdfuniverza...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANJA MEŽIK

»ŽIVLJENJE V ALPSKI HIŠI NEKOČ«

UČENJE Z RAZISKOVANJEM V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FALUTETA

ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO

ANJA MEŽIK

Mentorica: doc. dr. NADICA TURNŠEK

»ŽIVLJENJE V ALPSKI HIŠI NEKOČ«

UČENJE Z RAZISKOVANJEM V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2016

»Najpomembnejše učenje se dogaja v resničnem življenju

ob resničnih problemih, ne v učilnicah.«

Charles Handy

ZAHVALA

Srčno se zahvaljujem mentorici dr. Nadici Turnšek za mentorstvo pri diplomskem delu,

za strokovno svetovanje, pomoč in spodbudne besede.

Zahvalila bi se rada tudi svoji družini in fantu, ki so me je skozi celoten študij podpirali,

spodbujali in bili dan za dnem v podporo in pomoč.

Posebej rada bi se zahvalila mamici Mariji, ki mi je pomagala in svetovala pri

empiričnem delu diplomskega dela.

Hvala vam!

IZJAVA

Podpisana Anja Mežik, rojena 2.5.1994 na Jesenicah, študentka Pedagoške fakultete v

Ljubljani, Oddelek za predšolsko vzgojo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

»Življenje v alpski hiši nekoč – učenje z raziskovanjem v vrtcu« pri mentorici doc. dr.

Nadici Turnšek moje avtorsko delo.

V tem diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in vsi citati so

dosledno napisani z navedbo avtorja.

Ljubljana, september 2016

Podpis:

POVZETEK

Pri raziskovanju teme »Življenje v alpski hiši nekoč« sem uporabila načela in postopke

učenja z raziskovanjem. Otroci so samostojno, z lastno aktivnostjo raziskovali vprašanja

v zvezi z življenjem, ki so ga imeli nekoč v alpskih hišah.

V diplomskem delu sem predstavila posamezne korake pri reševanju problemov zaprtega

tipa. Raziskovanje omogoča lastno izražanje otrok, njihovo kreativnost v vseh fazah

raziskovanja, od opredelitve problema, izražanje domnev in iskanja različnih informacij,

urejanja le teh in končno rešitev.

Z opredelitvijo problema so se otroci srečali po uvodni motivaciji, pri kateri so imeli

možnost sestavljanja različnih vrst hiš s pomočjo sestavljanke. Ob sestavljanju so otroci

ugotavljali razlike in podobnosti hiš. Iz pogovora so nastajala nova raziskovalna

vprašanja, ki so jih otroci preko svojih domnev izražali. Skupaj smo predlagali številne

dejavnosti, ki bi nas pripeljale do novih informacij in podatkov, s pomočjo katerih bi

prišli do končnih rešitev. Otroci so nove informacije in podatke sproti dokumentirali in

urejali. Na ta način so lahko prvotne domneve ob koncu primerjali s svojimi spoznanji.

Najbolj pomembna je zadnja faza, pri kateri smo nova spoznanja, izkušnje, nove

predstave in poimenovanja uporabili v vsakdanjem življenju.

Pri reševanju problemov zaprtega tipa imajo otroci določene informacije in podatke, s

pomočjo katerih skušajo odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Otroci so svoje izkušnje,

predstave in poimenovanja nadgradili z znanjem o življenju ljudi, alpski hiši, načinu

življenja … Pri tem pa razvijali sposobnosti, ki so pomembne za aktivno oziroma

izkustveno učenje. Ob izvajanju projekta so se otroci poleg raziskovanja posredno

srečevali z različnimi socialnimi spretnostmi, interakcijami med vrstniki in odraslimi,

dogovarjanjem, argumentiranjem, pogajanjem, sodelovanjem … Otroci so bili skozi

celoten projekt aktivni in samostojni, kar je pogoj za trajnostno znanje.

KLJUČNE BESEDE: prvošolski otrok, aktivno učenje, učenje z raziskovanjem,

razumevanje pojma – čas.

SUMMARY

When I researched the topic »Living in the Alpine house once« I used inquiry-based

learning principles and processes. Children have autonomously studied their own activity

issues related to the life people once had in Alpine houses.

In this thesis I presented the individual steps related to the exploration of solving the

closed-type problem. Exploring enables children to express their own creativity in all

phases of the research from the definition of the problem, the expression of hypotheses,

searching for various information, regulation of these and the final solution.

With the definition of the problem children met after the introductory motivation, where

they had the possibility of assembling various types of houses with help of puzzles.

During the process of building the houses children observed differences and similarities

between houses. Within the conversation new research questions arose, which the

children expressed through their assumptions. Together we suggested a number of

activities that would lead us to new information and data and finally to the final solution.

Children documented and edited new information and data promptly. In this way they

could compare the original assumptions with their findings. The most important is the

final phase, where we have learned how to use new experiences as well as new ideas in

everyday life.

While solving the closed-type problem, children had certain information and data which

they used to answer research questions. Children upgraded their experiences and ideas

with the knowledge of people's lives, the alpine house, the lifestyle... At the same time

they developed skills which are important for active and experiential learning. At the

implementation of the project, children in addition to the research indirectly faced with

different social skills like interaction among children and adults, agreement,

argumentation, negotiation, cooperation... Children have been active and independent

through the whole project, which is a prerequisite for sustainable knowledge.

KEYWORDS: first-graders, active learning, inquiry-based learning, understanding of the

concept - time.

Kazalo

1. UVOD ............................................................................................................................................ 1

2. TEORETIČNI DEL ............................................................................................................................ 2

2.1 UČENJE ................................................................................................................................... 2

2.1.2 UČENJE V ZGODNJEM OTROŠTVU ................................................................................... 3

2.2 AKTIVNO UČENJE ................................................................................................................... 5

2.2.1 VLOGA ODRASLEGA PRI AKTIVNEM UČENJU ................................................................... 6

2.2.2 SPODBUDNO UČNO OKOLJE PRI AKTIVNEM UČENJU ..................................................... 7

2.3 RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA ........................................................................ 9

2.3.1 RAZVOJ RAZUMEVANJA POJMOV .................................................................................... 9

2.3.2 RAZVOJ RAZUMEVANJA ČASA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU .........................................10

2.4 RAZISKOVANJE KOT METODA AKTIVNEGA UČENJA ............................................................ 11

2.4.1 UČENJE Z RAZISKOVANJEM ...........................................................................................11

3. EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................................15

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................................... 15

3.2 CILJI DIPLOMSKE NALOGE.................................................................................................... 15

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................................................................ 16

3.4 METODA DELA ..................................................................................................................... 16

3.5 VZOREC ................................................................................................................................ 16

3.6 IZVEDBA PROJEKTA ''ŽIVLJENJE V ALPSKI HIŠI NEKOČ'' ....................................................... 17

3.6.1 Stare in nove hiše - opredelitev problema ....................................................................17

3.6.2 Ogled Liznjekove alpske hiše – kaj nas zanima? ............................................................19

3.6.3 Kakšno je bilo življenje ljudi v alpski hiši nekoč - otroci izražajo domneve ..................22

3.6.4 Načrtovanje in risanje starih hiš, notranjosti in zunanjosti - iskanje podatkov in

informacij, dokumentiranje ....................................................................................................26

3.6.5 Obisk babice, ročne spretnosti ......................................................................................27

3.6.6 Spoznavanje »starih« iger na prostem ..........................................................................29

3.6.7 Obisk knjižnice in spoznavanje igre »od ust do ust« .....................................................32

3.6.8 Ogled Kekčeve dežele ....................................................................................................33

3.6.9 Petje in spoznavanje starih ljudskih pesmi ....................................................................35

3.6.10 Ogled posnetka »Od žita do kruha« in izdelovanje figur iz slanega testa ...................37

3.6.11 Izdelovanje sveč iz čebeljega satovja in stenja ............................................................38

3.6.12 Dokončanje plakata in ugotavljanje pravilnih domnev - rešitve oziroma odgovori na

vprašanja ................................................................................................................................ 39

3.6.13 Razstava slikanice Kekec na poti in plakata – uporaba novih spoznanj ...................... 41

3.7 EVALVACIJA KOT ODGOVOR NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................. 43

4. SKLEPNE MISLI ............................................................................................................................ 45

5. LITERATURA ................................................................................................................................ 47

Kazalo slik

Slika 1: Ugotavljanje razlik stare in nove hiše ............................................................................... 19

Slika 2: Liznjekova alpska hiša ...................................................................................................... 21

Slika 3: Predmeti, ki so jih včasih uporabljali ................................................................................ 21

Slika 4: Poslikava zunanjih sten stare hiše ..................................................................................... 22

Slika 5: Risanje načrta stare hiše .................................................................................................... 25

Slika 6: Izdelovanje plakata ........................................................................................................... 25

Slika 7: Načrtovanje stare alpske hiše ............................................................................................ 27

Slika 8: Obisk babice ...................................................................................................................... 28

Slika 9: Izdelovanje prtička ............................................................................................................ 29

Slika 10: Igra "ristanc" ................................................................................................................... 31

Slika 11: Igra "zemljo krast" .......................................................................................................... 31

Slika 12: Obisk knjižnice ............................................................................................................... 33

Slika 13: Obisk Kekčeve dežele ..................................................................................................... 35

Slika 14: Petje ljudskih pesmi ........................................................................................................ 36

Slika 15: Izdelovanje figur iz slanega testa .................................................................................... 38

Slika 16: Spoznavanje čebeljega satovja ........................................................................................ 39

Slika 17: Izdelava plakata ............................................................................................................... 40

Slika 18: Razstava slikanice Kekec na poti .................................................................................... 42

Mežik A. (2016): Življenje v alpski hiši nekoč – otroci raziskujejo. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Predšolska vzgoja.

1

1. UVOD

Otroci v vrtcu in kasneje učenci v prvem razredu so deležni raznovrstnih metod učnega

dela. Številne metode spodbujajo otroke oziroma učence k aktivni udeležbi. Zlasti metoda

raziskovanja učence spodbuja k samostojnemu raziskovanju, preizkušanju, odkrivanju in

spoznavanju novih stvari.

Pri spoznavanju metode reševanja problemov zaprtega tipa sem se odločila, da bi sama

preizkusila način dela in ugotovila na podlagi svojih izkušenj, koliko prednosti in koliko

slabosti ima ta metoda. Porajalo se mi je ogromno tem, ki bi jih lahko izvedla s prvošolci.

Najbolj me je pritegnila želja po raziskovanju alpske vasi Kranjska Gora, življenje, ki se

je nekoč odvijalo v družini, hiši, vasi … S projektom sem želela otrokom poglobiti,

nadgraditi in ohraniti znanje, motivirati otroke za sodelovanje s starši, starimi starši,

vaščani, vrstniki …

Na podlagi predavanj, zapiskov in številne literature, sem se začela pripravljati na

izvedbo projekta. Za reševanje problemov zaprtega tipa sem se odločila na podlagi

otrokovih razvojih značilnosti. To raziskovanje daje prednost predvsem procesu, kako,

oziroma na kakšen način priti do rešitve in ne končnemu produktu, saj se učenci posredno

učijo tudi spretnosti sodelovanja, potrpežljivosti, spodbujanja, izražanja mnenj, strpnosti

…

Otroci oziroma učenci so pričeli s sodelovanjem pri načrtovanju, organizaciji, izvedbi in

pri analizi vsake dejavnosti. Najprej smo skupaj opredelili problem in ga kar se da zožili.

Nato so učenci izražali svoje domneve, ki smo jih predhodno skupaj sestavili. Za tem pa

smo pričeli s pravim raziskovanjem, poiskali smo vse informacije in podatke. Uredili smo

jih po pomembnosti, ali nam kaj pripomorejo pri raziskovanju ali pa jih zavržemo. Sproti

smo vse dokumentirali in analizirali. Proti koncu projekta smo zbrali vse rešitve in otroci

so ponovno odgovarjali na vprašanja oziroma domneve, ki smo jih predhodno postavili. S

tem sem želela otrokom utrditi usvojeno znanje. Na koncu je sledila faza uporabe novih

spoznanj, katera so otroci delili naprej s svojimi vrstniki, starši, starimi starši in prijatelji.


2

2. TEORETIČNI DEL

2.1 UČENJE

Že v preteklosti so namenili otroku veliko pozornosti pri razvoju in učenju. S tem so se

podrobneje ukvarjali Sigmund Freud, John Locke, Erik Erikson, Jean Piaget, Rudolf

Steiner, Lev Vigotski, Maria Montessori in številni drugi. Številna opazovanja in

raziskovanja so temeljno prispevala k današnji vzgoji in učenju predšolskih in šolskih

otrok. Njihov svojevrstni pogled na razvoj otrok je zasnoval nekatere današnje metode

učnega dela (Hemelak in Lepičnik Vodopivec, 2015, str. 9).

V Kurikulumu za vrtec je učenje predstavljeno kot neposredna aktivnost otrok s predmeti.

Otroci se preko rokovanja s predmeti, interakcijami z vrstniki in odraslimi učijo ter

pridobivajo konkretne izkušnje. Oblikujejo si predstave in predpojmovne strukture na

osnovi prvih generalizacij. Pri učenju je pomembna notranja motivacija, h kateri

pripomore otrokova radovednost, kreativnost in svojevrstnost. Otroci se soočajo z

reševanjem konkretnih problemov, pridobivajo socialne izkušnje in se tako neposredno

učijo (Kurikulum za vrtec, str. 19).

Učenje je lahko samostojen proces ali skupek neodvisnih procesov, posamezne vrste

učenja pa se med seboj prepletajo. Učenje je pomemben proces pri oblikovanju osebnosti

človeka. Pri učenju so pomembne raznolike dejavnosti, pri katerih otrok pridobiva

različne izkušnje, ki imajo trajen učinek. Pri učenju z izkušnjami ločimo tri značilne

procese: samo učenje ali usvajanje, ohranjanje znanja, ponavljanje in utrjevanje znanja z

aktivnim reševanjem. Učenje je proces, v katerem se stalno spreminjamo in smo

pripravljeni na nove situacije v vsakdanjem življenju. Za trajen učinek znanja je

pomembno, da se sami učimo iz notranje motiviranosti in z aktivno udeležbo (Ferjančič,

1994, str. 8).

Odnos do otrok oziroma učencev v povezavi z otroštvom se nenehno spreminja. Da bi

lahko razumeli vse te metode učnega dela, se moramo ozreti na otroka in otroštvo v

preteklosti. Antični svet se je ukvarjal z otrokom, vendar ni bilo zaslediti nobene

skrbnosti in varnosti otrok. Srednji vek, kjer je imela velik pomen Cerkev, ki je po eni


3

strani zagovarjala nedolžnost in čistost otrok, po drugi strani pa so jih izkoriščali in

zlorabljali. V času renesanse so otroke raziskovali Rousseau, Darwin in Locke, ki še

danes zaznamujejo predšolsko pedagogiko in teorijo razvojne psihologije. V 20. stoletju

prihaja do množičnega zanimanja za otroka, ki se razcepi v glavne tri smeri,

behaviorizem, psihoanaliza in kognitivizem (Hemelak in Lepičnik Vodopivec, 2015, str.

11).

Zgodovina učenja pri predšolski vzgoji temelji na dveh smereh, najprej sistematično,

načrtno in učinkovito učenje, nato otroštvo namenjeno igri in brezskrbnosti. Prva

skrajnost temelji na didaktično usmerjenih programih, druga nasprotuje poučevanju in

prezgodnjemu razvoju. Razvojna psihologija je uveljavljala stališče, da je izredno

pomembno otrokovo okolje in spodbude, ker se aktivno kognitivno razvija (Batistič-

Zorec, 2013, spleten dostop).

2.1.2 UČENJE V ZGODNJEM OTROŠTVU

Velik poudarek je namenjen načelu aktivnega učenja, kar pomeni, da se otrok najhitreje,

najlažje in najbolj trajno zapomni stvari oziroma pojme, s katerimi konkretno rokuje in

pridobiva izkušnje ter z aktivno udeležbo (Hemelak in Lepičnik Vodopivec, 2015, str.

14).

Pomen zgodnjega učenja pomembno vpliva na vzgojno delo, ki se odraža na posamezna

vzgojna dela, časovno razporeditev učnih dejavnosti in različne učne metode. Do izraza

prihajajo otrokove sposobnosti, iniciativnost, kreativnost, zmožnosti in druge različne

sposobnosti. Z ustreznimi učnimi metodami celostno razvijamo sposobnosti, kot so

interesi za učenje, zaupanje, sodelovanje z vrstniki, samostojnost, samozavest … Prav za

to so pomembne ustrezne učne metode, ki niso ozko naravnane, saj je vsak otrok

individuum, ki živi v različnih družinah, dosega različne razvojne stopnje in izkušnje.

Pomemben je prožen program, ki ga lahko vzgojitelj oziroma učitelj prilagaja, ko

spoznava otroke v skupini (Ferjančič, 1994, str. 5).

Avtorici Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj v knjigi Sodoben vrtec opisujeta, kako

ključno je obdobje je zgodnje otroštvo za učenje in poučevanje. Novejše raziskave v


4

razvojni psihologiji so ugotovile, da so dojenček, malček in otrok v zgodnjem otroštvu

najbolj govorno, socialno in čustveno dovzetni. Torej to je čas, ko lahko na otroka najbolj

vplivamo za nadaljnji razvoj. Za ustrezno zgodnje učenje je pomembno vzgojiteljevo

dobro poznavanje razvoja otrok, upoštevanje individualnih značilnosti vseh otrok in

upoštevanje kulturnega, socialnega in finančnega konteksta, v katerem živijo otroci in

pridobivajo razne izkušnje (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008, str. 12).

Učenje v zgodnjem otroštvu se pojavlja spontano, preko igre, posnemanja, opazovanja,

rokovanja s predmeti, reševanja problemov, poslušanja in spraševanja odraslih … Starši

učenje razumejo kot »učenje« z delovnimi zvezki, za šolskimi klopmi, domače naloge,

vendar se otroci učijo predvsem preko izkušenj, igre in dnevnih rutin. V zgodnjem

otroštvu je pomemben besedni zaklad, interakcije in socialne veščine. Učenje pokriva vsa

področja osebnosti, kar pomeni, socialni, gibalni, moralni, spoznavni in čustveni razvoj

(Batistič-Zorec, 2013, spleten dostop).


5

2.2 AKTIVNO UČENJE

Otroci imajo prirojeno željo po raziskovanju in vedoželjnosti, ki sta ključnega pomena za

aktivno učenje. Skozi aktivno učenje otroci pridobivajo številne izkušnje, ki jim

pomagajo pri reševanju vprašanj o materialih, ljudeh, dogodkih, idejah in njihovih

zamislih o svetu. Njihova radovednost spodbuja razmišljanje in iskanje novih načinov

reševanja vprašanj oziroma problemov. Otroci s tem, ko sodelujejo z vrstniki in

odraslimi, pomembno pripomorejo k umski, čustveni, socialni in telesni rasti. Aktivne

učne vsebine in izkušnje vplivajo na vse vidike otrokovega razvoja in pomenijo osnovo

kurikuluma za predšolsko vzgojo (Hohmann in Weikart, 2005, str. 5).

Aktivno učenje spodbuja in daje pobude, da otroci sami izbirajo dejavnosti in materiale,

vendar po nekem skupnem dogovoru oziroma sklepu. Za aktivno učenje je značilno

raziskovanje, preizkušanje, analiziranje, dokumentiranje, izmenjava izkušenj,

dogovarjanje … Načelo aktivnega učenja pa je zagovarjala že Maria Montessori, ki je

opisovala, da otrok gradi svoje znanje preko izkušenj, ki jih konkretno z vsemi čutili

občuti. To načelo podpirajo tudi teorije kognitivnega razvoja, otrok se uči preko

manipulacije s predmeti. Otroci rezultate interakcij z okoljem ponotranjijo in prispevajo k

trajnejši zapomnitvi (Hemelak in Lepičnik Vodopivec, 2015, str. 15).

Aktivno učenje vsebuje pet glavnih sestavin, ki jih opisujeta avtorja Hohmann in

Weikart. Prva sestavina so različni materiali, ki jih lahko ponudimo otroku. Druga

sestavina je rokovanje z materiali, s katerimi otroci manipulirajo, jih preoblikujejo, z

njimi konstruirajo, se igrajo … Tretja je otrokova lastna izbira dejavnosti. Otroci

individualno raziskujejo, uresničujejo svoje potrebe in želje. Pri četrti sestavini je

pomemben otrokov govor in opisovanje dejavnosti oziroma raziskovanja, ki ga izvaja.

Peta sestavina je vloga odraslega pri otrokovi ustvarjalnosti, kreativnosti, vedoželjnosti,

opazovanju in spodbujanju otrok (Hohmann in Weikart, 2005, str. 38).

Eno izmed načel uresničevanja ciljev Kurikula za vrtce se glasi: »Načelo aktivnega

učenja in zagotavljanja možnosti izražanja in verbalizacije.« Načelo temelji na

zagotavljanju in omogočanju otrokovih samoiniciativnih pobud. Vzgojitelj izhaja iz

stalne skrbi za sproščeno, udobno in prijetno spodbudno učno okolje. Najbolj pomemben


6

del učenja predšolskih otrok je zagotavljanje in razvijanje zavesti o problemih ter

spodbujanje k reševanju z raznimi strategijami. Prav tako vzgojitelj zagotavlja navajanje

na uporabo različnih pripomočkov pri iskanju ustreznih odgovorov. Načelo nagovarja k

vsesplošni verbalizaciji otrok in drugim načinom izražanja, pri čemer je potrebno

upoštevati individualnost, interese otrok in njihovo pravico do zasebnosti. Vzgojitelj

spodbuja, zagotavlja in omogoči rabo jezika v različnih situacijah (Bahovec, E. D. idr,

1999, str. 16).

2.2.1 VLOGA ODRASLEGA PRI AKTIVNEM UČENJU

Vloga odraslega pri spodbujanju k aktivnemu učenju je, da priskrbi ustrezen material,

organizira dogodke, načrtuje, vzpostavi prijetno vzdušje v skupini … Pripravi prijeten in

varen prostor, kjer lahko otroci rokujejo s številnimi materiali. Razporedi čas za

dejavnosti, ki ga potrebujejo otroci za raziskovanje. Otroke spremlja, jih spodbuja,

motivira za nadaljnjo dejavnost, za samostojno delo, za skupno delo, jih usmerja,

pomaga, jim omogoči prijetne izkušnje z vrstniki … Za kakovostno delo aktivnega učenja

morajo biti vzgojitelji visoko izobraženi, kritični, znati opazovati otroke pri aktivnem

učenju, biti občutljivi in delati v timu (Hemelak in Lepičnik Vodopivec, 2015, str. 15).

V procesu poučevanja je bistven pristen odnos in pozitivna interakcija med vzgojiteljem

in otrokom. Vzgojitelj/ica mora upoštevati otrokove ideje, jih skuša uresničevati, se

spustiti na nivo otroške iniciative, vedoželjnosti, radovednosti, ker če se vzgojitelj/ica ne

ozira na otroka, bo vzgojni proces statičen, monotonski in rutinski. Točno začrtan plan

daje vzgojitelju gotovost, s tem pa omogoča navidezni neuspeh. V načrtovanih planih je

nemogoče spodbujati in zadovoljevati otroško samostojnost, interese in potrebe

(Ferjančič, 2008, str. 33).

Hohmann in Weikart v knjigi Vzgoja in učenje predšolskih otrok opisujeta High/Scopov

pristop ali aktivno učenje. Odrasli in otroci si pri tem pristopu delijo vodenje, skupne

dogodivščine, podpiranje idej in njihovo uresničevanje, pogovore, kritike in

premagovanje socialnih konfliktov. S pomočjo High/Scopovega predšolskega kroga

učenja sta konkretizirala štiri glavna področja aktivnega učenja in eno izmed njih je tudi

interakcija med odraslim in otrokom, učno okolje, vrednotenje in dnevna rutina. Odrasli


7

uporabljajo interakcijske strategije in pri tem sklepajo, kako razmišljajo otroci. Z

ustreznimi spodbudami zbudijo v otroku radovednost in željo po odkrivanju česa novega.

Ta pristop ne temelji na nagrajevanju, kazni in pohvali, saj se tako kaže, da odrasel otroka

vodi in že v naprej ve končni rezultat oziroma zastavljene cilje (Hohmann in Weikart,

2005, str. 6).

Odrasli podpirajo aktivno učenje otrok tako, da opazujejo vsakega otroka posebej, se z

njim individualno pogovarjajo, iščejo primerne spodbude zanj, sklepajo in povezujejo

razmišljanja otrok. To pa lahko dosežejo tako, da organizirajo primerno okolje z

materiali, ki so primerni za razvojno starost otrok, organizirajo rutine, vzpostavijo

spodbudno socialno okolje, spodbujajo verbalno razmišljanje, načrtujejo izkušnje in jih

skupaj interpretirajo z otroki (Hohmann in Weikart, 2005, str. 20).

2.2.2 SPODBUDNO UČNO OKOLJE PRI AKTIVNEM UČENJU

Spodbudno učno okolje otrokom zagotavlja samostojno igro, raziskovanje, preizkušanje,

odkrivanje novih materialov, različnih lastnosti, sodelovanje, izmenjavo izkušenj ...

Vzgojitelj pripravi učno okolje tako, da opazuje interes otrok, upošteva njihove želje in

razvojne sposobnosti. Na police, ki so na dosegu otrok pripravijo različne materiale, s

katerimi otroci lahko manipulirajo in uporabljajo vse čute tako, da se dotikajo, vonjajo,

okušajo, vidijo in slišijo. Tako lahko vzgojitelj s primernimi spodbudami pripomore k

trajnejši zapomnitvi (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008, str. 14).

Otroci potrebujejo izkušnje na različnih področjih, na socialnem, čustvenem, fizičnem,

intelektualnem in kreativnem. Vsa ta področja lahko uresničimo z otroško vedoželjnostjo,

raziskovanjem, eksperimentiranjem, interakcijo z vrstniki in odraslimi. Te zgodnje

izkušnje ugodno vplivajo na možganske celice, ki se kažejo v prihodnosti, saj otroci lažje

primerjajo odnose materialov, zaporedja, povezujejo stvari med seboj in urijo

sposobnosti. Zgodnje otroštvo je najbolj primeren čas za učenje, saj imajo otroci »vgrajen

telesni spomin«, mišice in čutila so dovzetni za učenje hranjenja, hoje, teka, vožnje s

kolesom, higienskih opravil … Otroku je potrebno ponuditi različne naravne in umetne

materiale, ki jih otrok med seboj primerja, razvršča, ureja in ugotavlja značilnosti. Vse


8

informacije in izkušnje, ki jih otrok pridobiva, mu pomagajo pri graditvi in konstruiranju

znanja (Roberts in Harpley, 2015, str. 1).

Ko so otroci osredotočeni na svoja oziroma skupna dejanja, so odgovorni, razmišljajo in

iščejo rešitve, govorimo o aktivnem učenju. Otroci dajejo pobude za različne dejavnosti,

sami izbirajo materiale in se individualno ali skupno odločajo, kaj bodo z njim delali,

raziskujejo z vsemi čuti, odkrivajo razmerja skozi neposredno izkušnjo s predmeti,

kombinirajo in preoblikujejo materiale … Poleg prostora in okolja, mora imeti otrok tudi

dovolj časa na razpolago, da lahko neovirano odkriva in raziskuje (Hohmann in Weikart,

2005, str 27 ).


9

2.3 RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA

Vygotski opisuje, da so specifične človeške funkcije pridobljene in se s pomočjo učenja

razvijajo. Ko se otrok prilagaja svetu, se razvija, vendar pa sam proces prilagajanja ni

učenje. S pridobivanjem izkušenj je mogoč samo razvoj, učenje pa je zanemarljivo.

Stopnja razvoja določa, kako hitro bo otrok napredoval, se razvijal in pridobival izkušnje.

Učenje se povezuje z nadgradnjo dozorevanja. Za učenje meni, da je predhodnik razvoja,

ki ga spodbuja v nove razvojne oblike (Batistič Zorec, 2014, str. 72).

V Kurikulumu za vrtce so opisane nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju. Vsi

psihični procesi se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih, otrokov razvoj poteka skozi

določene zaporedne stopnje, ki so med seboj prepletena in povezana z različnimi

psihičnimi funkcijami. V prvih letih otrokovega življenja so individualne razlike med

otroki velike, vendar te razlike ostajajo znotraj razvoja. V kritičnih obdobjih otrokovega

razvoja, otrok najlažje pridobi določene spretnosti in znanja. Otrokov razvoj, učenje in

poučevanje so v stalni povezavi (Kurikulum za vrtec, 2010, str. 18).

2.3.1 RAZVOJ RAZUMEVANJA POJMOV

Strokovna definicija pojma: »Pojem je opredelitev značilnosti predmetov in pojavov na

osnovi skupnih in abstraktnih načel oziroma nekakšna skupna predstava o predmetih

oziroma pojavih (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 297).«

S starostjo in otrokovim razvojem se spreminja način razumevanja pojmov, s tem tudi

odnosi med njimi in povezovanje le-teh. Na otrokove izkušnje o pojmih vplivajo različni

predmeti, dogodki, dejavnosti, vpliv vrstnikov in odraslih. Otroci urejajo pojme v

hierarhično nižje ali višje mrežne sisteme, odvisno od starosti, izkušenj in znanja.

Raziskovalca Bruner in Piaget sta opazovala otroke, ki so urejali različne igrače v

skupine. Ugotovila sta, da predšolski otroci predmete oziroma igrače povezujejo glede na

dejavnost – oblikujejo tematske pojme. Otroci v obdobju srednjega otroštva oblikujejo

taksonomske pojme, kar pomeni, da igrače urejajo po določenih lastnostih (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004, str. 298).


10

2.3.2 RAZVOJ RAZUMEVANJA ČASA PRI PREDŠOLSKEM

OTROKU

Čas je abstrakten pojem, ki ga s čutili ne moremo zaznati ali konkretno občutiti. Odrasli

čas merijo objektivno s časovnimi merskimi sistemi, ki so povezani z gibanjem nebesnih

teles. Predšolski otroci potrebujejo za razumevanje časa osebno izkušnjo. Tudi Piaget

opisuje, da otroci dojemajo čas »lokalno,« saj so občutki odvisni od otrokovih občutij,

dojemanj in dejanj. Predšolski otroci oblikujejo zamisli o času povezane z dogodki:

»Zvezde so na nebu, sedaj je noč.« Otroci si doživljanje časa razlagajo na zelo osebne

načine. Avtorja govorita o razumevanju in doživljanju časa pri otrokih. V prijetnem

okolju za aktivno učenje si otroci hitreje zapomnijo minule dogodke in jih sestavljajo v

logična zaporedja (Hohmann in Weikart, 2005, str 511).

Raziskovalca Friedman in Levin sta pri opazovanju predšolskih otrok ugotovila, da se

razumevanje daljših časovnih intervalov razvije kasneje kot razumevanje krajših.

Ugotovila sta, da so otrokom bližje časovni pojmi, ki so se že zgodili npr. včeraj. Otroci

tudi prej razumejo dele istega dneva npr. zjutraj, dopoldne … kot dneve v tednu. Otroci

ne razlikujejo dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti npr. čez nekaj mesecev, nekaj

dni … Zelo težko razumejo vidik časa, ki je povezan z začetkom, trajanjem in zaključkom

nekega dogodka (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 303).


11

2.4 RAZISKOVANJE KOT METODA AKTIVNEGA UČENJA

2.4.1 UČENJE Z RAZISKOVANJEM

Raziskovanje je dejavno oziroma participativno učenje, ki je osredotočeno na reševanje

problemov. Z raziskovanjem utemeljujemo dva cilja poučevanja in sicer ohranjati trajen

interes do učenja in radovednost otrok ter spodbujati različne možnosti za samostojno

reševanje problemov, ki so načrtovani ali pa jih najdemo v vsakdanjem življenju. Izhajati

moramo iz otroka in njegove notranje motivacije, saj pripomoremo k vseživljenjskemu

oziroma trajnemu znanju. V ospredju učenja v vrtcu je ravno raziskovanje, saj pobude za

učenje prihajajo iz otrok samih. Glavna naloga vzgojiteljice je organizacija in mediiranje

med otroki, pomoč pri analiziranju, dokumentiranju in končnim produktom (Turnšek,

2004, str. 3).

Raziskovanje daje prednost procesom pred končnim rezultatom. Torej raziskovalni

projekti niso umerjeni le v rezultate, ampak tudi v socialno učenje. Poleg raziskovanja se

otroci učijo tudi skupnega dela, sodelovanja in drugih spretnosti. Otroci se vzporedno

učijo, kako priti do informacije in podatkov, kako podatke zabeležiti oziroma

dokumentirati, kateri podatki so koristni in katere informacije lahko zavržemo … S

timskim delom se otroci naučijo, kako priti po sistematični poti do rešitve »več glav, več

ve (prav tam, str. 4).«

Maxim opredeljuje dve vrsti raziskovanja (reševanje problemov zaprtega in odprtega

tipa) in se pri tem opira na teoretična izhodišča Brunerja in Piageta. Raziskovanje

problemov zaprtega tipa in proces reševanja problemov odprtega tipa (Turnšek, 2004, str.

4).

Reševanje problemov zaprtega tipa temelji na reševanju problemov, kadar otroci želijo

odgovoriti na raziskovalno vprašanje z določenimi podatki oziroma informacijami. Z

različnimi deskriptivnimi tehnikami (z razgovori, anketami, opazovanji …) otroci zbirajo

podatke … Preko analize zbranih podatkov otroci sami ali s pomočjo vzgojiteljice

izluščijo rešitev. Proces lahko izvedemo na induktiven način, tako da sklepamo od


12

posameznega na splošno ali na deduktiven način, od splošnega k posameznemu (Turnšek,

2004, str. 4).

Navedeni pristop uporablja pet korakov, pri katerih smo vedno bližje končnemu rezultatu.

Prvi korak je opredelitev problema, katerega želimo raziskati. V fazi opredelitve

problema postavimo širši in ožji tip vprašanja, saj nam zagotavlja ožji izbor informacij.

Drugi korak je izražanje domnev oziroma, tega ker že vemo že vemo o problemu. Med

otroki so velike razlike o znanju in izkušnjah. S pomočjo tehnike »miselni vihar«

prepoznamo, kakšno predznanje imajo otroci in na kakšen način bi se otroci soočili s

problemom. Vse domneve otrok sproti dokumentiramo, sproti beležimo, saj na koncu

vseh korakov še enkrat preverimo ali so se njihove domneve kaj spremenile. Ta faza je

pomembna, saj otroci preverijo predpostavke in ugotavljajo, kaj so imeli prav, kje so se

zmotili, dopolnili in kaj so se novega naučili. Tretji korak je zbiranje informacij in

podatkov. Otroke spodbujamo k razmišljanju, kako priti do ustreznih informacij, kje jih

iskati, na koga se obrniti, kdo ima izkušnje s sledečim raziskovalnim problemom. V tej

fazi otroci prevzemajo odgovornost in timsko sodelovanje. Vzgojiteljica otrokom samo

pomaga, omogoča dostop do informacij, organizira, spodbuja k dokumentiranju in

urejanju informacij, opazuje, pomaga pri sintezi podatkov … Četrti korak so odgovori

oziroma rešitve. Vse zbrane informacije uredimo in strnemo, tako odgovorimo na

vprašanja, ki so nas prvotno zanimala. Vrnemo pa se tudi na drugo fazo, na domneve,

katere so otroci podali pred zbiranjem podatkov. Peti korak je uporaba informacij. Pri tej

fazi skupaj z otroki razmislimo, kaj smo se novega naučili in ali bi lahko te podatke

uporabili v vsakdanjem življenju (prav tam, 2004, str. 5).

Na osnovi navedenega povzemam splošne in specifične cilje tovrstnega raziskovanja.

Menim, da so splošni cilji naslednji:

- Doseganje trajnosti učnih rezultatov oziroma znanj.

- Uporaba novih spoznanj, izkušenj, novih predstav v vsakdanjem življenju.

- Dajanje prednosti procesom pred končnim produktom oziroma rezultatom.

Specifični cilji:

- Spodbujanje reševanja problema s pomočjo analize in evalvacije informacij.


13

- Razvijanje kritičnega mišljenja in oblikovanje odnosa do omenjenih problemov.

- Razvijanje sklepanja od posameznega na splošno ter iz splošnega na posamezno.

- Spodbujanje zbiranja informacij z različnimi deskriptivnimi tehnikami.

2.4.2.2 ODPRTI TIP RAZISKOVANJA

Proces reševanja problemov odprtega tipa na sistematičen način vključuje iniciativo

otrok. Metodični pristop vključuje naslednje korake: opredelitev problema, iskanje rešitev

z idejami, predlogi, pobudami, preizkušanje rešitev, ocena in izbira posameznih rešitev in

ocena dela. Namen metodičnega pristopa je spodbuditi in uporabiti kreativnost in

izvirnost otrok. Ustvarjati pogoje za participacijo, soustvarjanje in soodločanje otrok

(Turnšek, 2004, str. 6).

Prva faza, opredelitev problema jasno nakazuje, kaj želimo spremeniti, preurediti,

izboljšati … Vzgojitelj mora otroke spodbuditi k zaznavanju problema, prirediti določeno

situacijo, s katero bodo otroci začeli razmišljati in iskati rešitve. Naslednja faza so

alternativne rešitve oziroma zamisli. Z različnimi tehnikami (miselni vihar, risanje

načrtov, igranje »arhitektov«) izzovemo otroke k idejam, zamislim, kako bi se sami lotili

rešitve. Sledi dokumentiranje zamisli in izbira tehnike, ki najbolj natančno oziroma točno

nakazuje zamisel. Nato sledi faza preizkušanja, ocena in izbira rešitve. Pri tej fazi mora

vzgojitelj paziti, da upošteva vse ideje otrok, upošteva načelo demokratičnosti. Pri

izvedbi oziroma pri preizkušanju otrokom razvijamo kritično mišljenje, kjer otroci sami

ugotovijo, ali je rešitev ustrezna ali jo je potrebno zavrniti. Zadnja faza je ocena dela, kjer

otroci skupaj z odraslo osebo razmislijo, ali so bližje rešitvi, kaj bi bilo potrebno

spremeniti in zakaj. Pri tem koraku so potrebne diskusije za dokončno odločitev (prav

tam, 2004, str. 7).

CILJI RAZISKOVANJA ODPRTEGA TIPA:

- Spodbujanje k sodelovanju, k participaciji oziroma aktivni udeležbi v življenju

vrtca.

- Otrok dobiva konkretne izkušnje o demokratičnih načelih, da so ideje vseh otrok

enakovredne.


14

- Otrok ima možnost kritičnega vrednotenja za posamezne postopke v procesu

reševanja problemov. Otroci morajo znati problem pravilno opredeliti, predvideti,

katere ideje so boljše oziroma bolj uresničljive in katere ne.

Prednosti raziskovanja tako zaprtega kot odprtega tipa so, da metodični postopek daje

prednost procesom pred produktom, otroci se vključujejo v socialne interakcije med

vrstniki in odraslimi. Preko socialnih interakcij otroke spodbujamo k sodelovanju,

soodločanju, soustvarjanju … Otroci ne odkrivajo le znanih dejstev, ampak gradijo,

konstruirajo nove pojme in predstave, ki določajo nove pomene. Raziskovanje prispeva k

večji trajnosti učnih rezultatov in funkcionalnosti znanja. Spodbuja in zagotavlja čim

večjo samostojnost in samoiniciativnost otrok. Prav tako omogoča, da otroci nova

spoznanja aplicirajo in jih uporabljajo v različnih vsakodnevnih problemskih situacijah

(Turnšek, 2004, str. 1).


15

3. EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Metodo reševanja problemov zaprtega tipa sem zaznala kot izziv za uvajanje novih

strategij učenja. Želela sem jo preizkusiti z otroki v prvem razredu. Zdi se mi pomembno,

da se otroci v tem starostnem obdobju seznanijo z življenjem naših prednikov in ga

primerjajo z življenjem danes. Ker živimo v alpski dolini, ki ima določene značilnosti -

''alpsko hišo'', sem se odločila, da bom raziskovala ožji raziskovalni problem: »Življenje

v alpski hiši nekoč.« Odločila sem se za učenje z raziskovanjem, saj so otroci v prvem

razredu že bolj samostojni, imajo daljšo koncentracijo, so radovedni, vedoželjni, znajo

uporabljati razne informacije in podatke, jih uredijo ter dokumentirajo in znajo opazovati.

Želela sem, da otroci rešujejo in pridejo do rešitve sami, oziroma z mojo pomočjo in

nasveti. Namen diplomskega dela je raziskovanje življenja nekoč in danes in pri tem

raziskovanju dajati prednost procesom pred produktom oziroma rezultatom. Procesi, ki

sem jih opazovala so: interakcija med otroki in odraslimi, skupno sodelovanje,

načrtovanje, iskanje informacij, urejanje in dokumentiranje le teh, skupno analiziranje in

evalvacija ter iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja. Tema se mi zdi zanimiva, ker

bi rada ugotovila, koliko znanja in izkušenj imajo otroci o življenju v alpski hiši nekoč.

Zanimalo me je tudi, ali je navedeni pristop »zaprti raziskovalni tip« primeren za otroke

prvega razreda, kakšne so prednosti in kakšne so pomanjkljivosti tega raziskovanja.

3.2 CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Splošni cilji:

- Spodbujanje k trajnosti učnih rezultatov oziroma znanj.

- Uporaba novih spoznanj, izkušenj, novih predstav v vsakdanjem življenju.

- Dajanje prednosti socialnim procesom pred končnim produktom oziroma

rezultatom.


16

Specifični cilji:

- Spodbujanje reševanja problema s pomočjo analize in evalvacije informacij.

- Razvijanje kritičnega mišljenja in oblikovanje odnosa do omenjenih problemov.

- Razvijanje sklepanja od posameznega na splošno ter iz splošnega na posamezno.

- Spodbujanje zbiranja informacij z različnimi deskriptivnimi tehnikami.

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

- Katere so prednosti in pomanjkljivosti metode zaprtega raziskovalnega tipa?

- Kateri pogoji morajo biti zagotovljeni, da bodo otroci znali samostojno raziskovati?

- Ali bodo otroci razvili spretnost medsebojnega sodelovanja in druge spretnosti pri

procesu raziskovanja?

- Ali je metoda raziskovanja zaprtega tipa primerna za otroke prvega razreda?

3.4 METODA DELA

Uporabila bom deskriptivno metodo dela in si pri pisanju diplomskega dela pomagala z

domačimi in tujimi viri. Posluževala pa se bom tudi lastnih izkušenj.

Raziskovalni projekt bom izvajala po zapisanih načelih raziskovalnega problema zaprtega

tipa. Poleg izvedbe dejavnosti bom sprotno zapisovala evalvacije.

3.5 VZOREC

Pri procesu raziskovanja problema zaprtega tipa bodo sodelovali prvošolci, osnovne šole

Josipa Vandota Kranjska Gora. V raziskovanje bo vključenih štiriindvajset otrok, od tega

deset deklic in štirinajst dečkov. Pri raziskovanju oziroma pri dejavnostih so sodelovali

vsi učenci. Uporabila sem frontalno in skupinsko obliko dela, saj sem si tako lažje

zapisovala vprašanja in odgovore.


17

3.6 IZVEDBA PROJEKTA ''ŽIVLJENJE V ALPSKI HIŠI NEKOČ''

3.6.1 Stare in nove hiše - opredelitev problema

CILJI:

- Otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja in reševanja

problemov.

- Otrok se uči samostojno pripovedovati.

- Otrok razvija fino motoriko.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Pripravila sem sestavljanke z različnimi motivi starih in novih hiš. Za motiv stare hiše

sem izbrala Liznjekovo alpsko hišo, ki jo večina otrok prepozna kot najstarejšo hišo v

Kranjski Gori. V skupini je bilo največ po pet otrok naenkrat. Ko so otroci sestavljanke

sestavili, smo ugotavljali razlike in podobnosti hiš v današnjem času in hiš, v katerih so

živele naše prababice. Otroci so radovedno in vedoželjno ogledovali sestavljene slike.

Individualno in tudi skupinsko so opisovali razlike in podobnosti, ki so jih opazili. Vsi

otroci so odkrili zelo izvirne razlike in jih tudi argumentirali, zakaj tako mislijo. Njihove

argumente sem sproti zapisovala, nekaj primerov sem spodaj tudi navedla. Otrokom se je

porajalo veliko vprašanj, ki sem jih skrbno zapisovala, saj to so prava otroška

raziskovalna vprašanja. Eno tako vprašanje se glasi: »Zakaj so imeli včasih vrata

polkrožne oblike in ne kvadratne kot danes.« Otroke sem vprašala, kje bi mi to izvedeli

oziroma, koga bi morali vprašati, da bi izvedeli odgovor. Imeli so zelo različne ideje:

»Poglejmo v knjigo, na internet, vprašajmo babico, pojdimo v Liznjekovo hišo …« Tako

smo se odločili, da bomo obiskali Liznjekovo hišo in vprašali gospoda, ki skrbi za hišo.

Mogoče bomo izvedeli odgovor.

EVALVACIJA:

Ko sem pripravljala sestavljanke z motivi starih in novih hiš, sem imela kar nekaj

pomislekov, ali bo otroke tema spodbudila k raziskovanju. Otroci so z zanimanjem iskali

razlike in podobnosti. Spontano so se pojavljala raziskovalna vprašanja, na katere ni znal

odgovoriti nihče. Zato smo se zmenili, da bomo obiskali gospoda, ki skrbi za Liznjekovo


18

alpsko hišo in nam bo mogoče on znal razrešiti vprašanja. Nekaj takih vprašanj: »Zakaj

so imeli včasih vrata polkrožne oblike? , Zakaj so včasih okraševali zunanje stene hiš? ,

Zakaj so imeli včasih majhna okna in zakaj so gradili tako debele zidove …« Sproti sem

si zapisovala vprašanja, ki so zanimala otroke. Zdi se mi, da so otroci stari od šest do

sedem let dlje časa prisotni, zainteresirani in skoncentrirani pri eni stvari. Opazila sem

tudi, kako so si otroci med seboj pomagali, iskali razlike, govorili so o svojih izkušnjah in

se pogovarjali med seboj. Tudi tisti otroci, ki so se kasneje vključili v dejavnosti, so me

prijetno presenetili, saj so z zanimanjem spremljali, kaj bomo naredili oziroma delali. Po

pogovoru z učiteljico so bili vsi cilji doseženi.

Nekaj zapisov individualnih pogovorov z otroci o razlikah in podobnostih novih in starih

hiš.

Žan: »Stara hiša je lesena, ima rjava in majhna okna, zato je notri temno. Hiša je

ogromna, zato ima majhen vrt. Nova hiša ni več lesena, ima veliko oken, je manjša in

zato večji vrt.«

Jan Krištof: »Stara hiša ima vzorčke, ki pomenijo, da so sestavljanke. Okrog hiše so

leseni balkoni. Nova hiša ne rabi vzorčkov, ker je pisana. V hiši je elektrika in televizija.

Hiša je toplejša, ker so prebivalci bolj pametni in imajo novo peč.«

Vid: »Stara hiša je zgrajena iz lesa in ima lesena okna z okvirjem. Tudi streha je lesena.

Okrašena je bila zato, da je bila lepa. Nova hiša ni več lesena, veliko je steklenih oken.

Hiša ne rabi biti okrašena, ker je nova in je rumena.«

Ula: »Stara hiša ima zagrnjena, lesena okna. Cela hiša je lesena in v njej škripa, če

hodimo. Imajo ogromno peč, zato imajo majhna okna. Nova hiša je železna in ima velika

okna zato, da jih greje sonce.«

Rebeka: »Stara hiša ima drugačna okna in vrata. Okrasili so jo zaradi božiča. Stare hiše

so imele tudi ograjo, da so se lahko prijeli ograje in so odšli domov. Nova hiša ima velika

okna, ker radi gledajo ven. Ne rabijo ograje, ker imajo veliko vrat.«

Aljaž: »Stara hiša ni lepa, ima majhna okna, leseno streho. Včasih so imeli okrogle

(cegle) za okrogla vrata. Hiša je večja, ima balkone, risali so po hiši, ker jim je bilo

dolgčas. Nova hiša je lepa, ima velika okna, je majhna, ni okrašena, ker starši nimajo časa

za risanje.«


19

Zala: »Hiša je lesena, ima slabšo streho, imajo zavese, več žlebov, podaljšano streho.

Hiša ima ograjo za sneg, okrašene so bile za to, da so vedeli, katera hiša je njihova. Nova

hiša je iz betona, streha je varna proti dežju, okna imajo rolete, na hišah so številke.«

Slika 1: Ugotavljanje razlik stare in nove hiše

3.6.2 Ogled Liznjekove alpske hiše – kaj nas zanima?

CILJI:

- Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembna za lokalno skupnost.

- Otrok se seznani, kako so ljudje včasih živeli in katere predmete so uporabljali.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Odpravili smo se v Liznjekovo hišo. Na poti so si otroci ogledovali hiše in jih

ocenjevali,ali so stare ali nove. Otroci so bili zelo različnih mnenj, razen pri Liznjekovi

alpski hiši so vsi trdili, da je to najstarejša hiša. V hiši nas je pričakal gospod, ki skrbi za

muzejsko hišo. Ogledali smo si vse prostore v hiši, predmete, ki so jih včasih uporabljali,

pohištvo, oblačila … Na začetku ogleda so bili otroci nekoliko zadržani, ampak so hitro


20

odkrivali nove stvari in zanimivosti. Imeli so ogromno vprašanj, na katera je poskušal

odgovoriti gospod, vendar so bila nekatera tudi taka, da nismo dobili odgovora. Ko smo

dobili vse informacije, smo se vrnili nazaj v šolo. Na poti do šole sem otroke spraševala,

kako bomo vse te informacije zabeležili in kam jih bomo razstavili. Vsi otroci so se

strinjali s prvim predlogom, da naredimo plakat in ga vsak dan dopolnjujemo.

Vprašanja, katera so izpostavili otroci in odgovori.

Zakaj so imeli včasih vrata polkrožne oblike?

»Samo glavna vhodna vrata so bila okrogla, pri vseh starih hišah.«

Zakaj so včasih okraševali zunanje stene hiš?

»Okrašene zunanje stene so imeli le bogati ljudje, z veliko živine in posesti.«

Zakaj so imeli včasih majhna okna in zakaj so gradili tako debele zidove?

»Zaradi toplote, da bi čim manj toplote uhajalo iz hiše.«

EVALVACIJA:

Vsa vprašanja in odgovore sem sproti zapisovala. Otroci so bili navdušeni nad

pripovedovanjem gospoda v stari hiši. Imeli so tudi možnost tipanja predmetov in

uporabo le-teh. Opazovala sem otroke, kako so se poslušali med seboj in se dopolnjevali.

Zelo jim je bila všeč čevljarska luč, ki bi jo lahko tudi sami izdelali. Otroci so aktivno

sodelovali pri pogovoru z gospodom Liznjekove hiše. Opazila sem tudi, da otroci zelo

radi povezujejo stare predmete z junaki pravljic, npr. Trnjulčica – kolovrat, pustna maska

– Trentar … Za ogled Liznjekove domačije sem se odločila tudi zato, da v otrocih

vzpodbudim vprašanja in radovednost. Kajti nekateri otroci še nikoli niso bili v stari hiši

in ogledovali opremo v njej.


21

Slika 2: Liznjekova alpska hiša

Slika 3: Predmeti, ki so jih včasih uporabljali


22

Slika 4: Poslikava zunanjih sten stare hiše

3.6.3 Kakšno je bilo življenje ljudi v alpski hiši nekoč - otroci izražajo

domneve

CILJI:

- Otrok se samostojno izraža in odgovarja na zastavljena vprašanja.

- Otrok sooblikuje plakat in razvija fino motoriko.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Z otroki smo bili zunaj na igrišču. S seboj sem imela pravljičen zvezek, v katerega se

zapisujejo predlogi, zamisli, ideje in kratke pripovedi otrok. Nekateri otroci so že z

zanimanjem sedeli ob meni. Imela sem pripravljena vprašanja, na katera so otroci

odgovarjali. Z vsakim otrokom posebej sem imela intervju. Imeli so zelo različne

domneve, kaj so včasih ljudje delali ob večerih, kaj so jedli, kako so bili oblečeni …

Nekaj zapisov domnev sem spodaj tudi navedla. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo se

lotili izdelovanja plakata. Na plakat so otroci napisali naslov: »Življenje ljudi v alpski hiši


23

nekoč.« Nalepili smo sestavljanke z motivi stare in nove hiše in razvite fotografije, ki so

nastale v Liznjekovi domačiji.

Vprašanja, na katera so otroci odgovarjali; spodaj je navedenih nekaj dobesednih

zapisov.

- Kaj so delali ljudje včasih, ob večerih ko ni bilo elektrike?

- Katere igre so se otroci igrali?

- Kakšne igrače so imeli otroci včasih?

- Kakšno vlogo sta imela oče in mama v družini?

- Kaj so včasih jedli?

- Kako so bili včasih oblečeni, kakšna oblačila so imeli?

Tine: »Ob večerih so kurili ogenj, pekli so kruh, čaj so kuhali in pekli kostanje. Otroci so

risali z ogljem in peli. Igrali so se skrivalnice, šah, slepe miši. Igrače so bile lesene,

kovinske, steklene, storži. Očetje so vozili vozove, mame pa so kuhale in pekle kruh.

Jedli so kislo mleko in žgance, ob nedeljah pečena bedrca. Oblečeni so bili v narodne

noše, na glavi pa rute.«

Rebeka: »Pripovedovali so si pravljice. Otroci so se igrali na dvorišču in delali so. Največ

so se igrali z barvicami. Mame so dojile svoje otroke, ker jih je bilo veliko. Oče pa je bil

v gozdu. Jedli so polento in mleko. Oblečeni so bili bele haljice, poleti niso nosili

čevljev.«

Minca: »Ob svečah so govorili strašne zgodbe o Bedancu in Pehti. Otroci so se igrali s

kamenjem in kostanji. Mame so delale na kmetiji, očetje pa so se borili v vojski in na

železnici. Jedli so krompir, fižol, sir in skuto. Deklice so bile oblečene v krila, dečki pa v

hlače z naramnicami.«

Lena: »Ko je bila noč, so spali. Igrali so se igro štiri v vrsto, ristanc in človek ne jezi se.

Očetje so hodili s sekirami v gozd, mame pa so pospravljale, kuhale, pekle potico in

pletle nogavice. Jedli so zelje in pečenice. Oblečeni so bili v srajce in škornje.«

David: »Zvečer so imeli večerjo, peli so stare pesmi in šivali prtičke. Igrače so bile iste

kot danes, samo lesene in iz kamenja. Mame po pekle kruh, očetje pa so hodili na polje

po koruzo in solato. Pili so vodo in jedli suho salamo s kruhom. Na nogah so imeli lesene

cokle.«


24

Brina: »Ob večerih so prebirali semena in kurili ogenj, da jih ne bi celo noč zeblo. Igrač

niso imeli. Igrali so se z bratci in sestricami. Mama je prala in čistila kuhinjo, oče pa je

delal na polju. Jedli so kruh in sir, zraven pa so pili vodo. Oblečeni so bili v dolga krila in

deklice so imele zelo dolge lase spete v kito.«

EVALVACIJA:

Vsi otroci so z zanimanjem sodelovali pri pogovoru. Najbolj so se poglobili v vprašanje,

kaj so ljudje delali ob večerih, ko ni bilo elektrike. Imeli so zelo izvirne in svojevrstne

ideje. Ker so vsi pogovori potekali zunaj na igrišču, so imeli otroci kar nekaj asociacij,

ker nasproti igrišča stoji že skoraj podrta stara hiša. Ugotovila sem, da se otroci zelo radi

pogovarjajo o preteklosti in o svojih izkušnjah, ki so jim jih pripovedovale njihove

babice. Ko so otroci pripovedovali svoje domneve, sem jih na koncu vprašala, kje bi mi

to izvedeli, koga bi mi to lahko vprašali. Otroci so se takoj spomnili na njihove babice in

dedke, morda bi oni vedeli, kaj so se včasih igrali, kaj so jedli … Zmenili smo se, da

vprašajo stare starše in jih lahko tudi povabijo v šolo.

Za plakat smo se odločili skupaj z otroki, da bi sproti zapisovali, kaj smo novega izvedeli,

kaj smo delali in kako smo pridobili informacije. Ko smo lepili na plakat, se je nek deček

domislil, da bi lahko na zadnjo stran plakata narisali ogromno staro hišo in prostore v

njej. Ker so želeli vsi otroci risati, je bilo premalo prostora, zato smo se zmenili, da bomo

naslednji dan risali načrte hiš.


25

Slika 5: Risanje načrta stare hiše

Slika 6: Izdelovanje plakata


26

3.6.4 Načrtovanje in risanje starih hiš, notranjosti in zunanjosti -

iskanje podatkov in informacij, dokumentiranje

CILJI:

- Spodbujanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in

ustvarjanjem.

- Doživljanje umetnosti kot del družbenega in kulturnega življenja.

- Spodbujanje fine motorike.

- Razvijanje sposobnosti izražanja pred kamero.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Danes smo risali načrte hiš. Ker smo bili zunaj na igrišču, sem imela s seboj zvezek s

trdimi platnicami in različna pisala. Vsi otroci so si izbrali kemični svinčnik in z njim

risali načrte. Imeli so zelo zanimive ideje, najbolj se jim je vtisnilo v spomin, kje se sušijo

klobase in rebra. Vsak otrok je risal posamezno, drugi otroci pa so ga opazovali in

spraševali, kaj je narisal. Vsakega otroka smo po končanem načrtovanju in risanju

posneli, predstavil nam je svojo staro alpsko hišo, prostore v njej in predmete, ki so jih

včasih uporabljali.

Pogovarjali pa smo se tudi o domnevah iz prejšnjega dneva, kaj so jim stari starši

pripovedovali. Presenetilo me je, da so skoraj vsi otroci spraševali babice in dedke in

napisane odgovore prinesli v šolo. Ena babica pa se je tudi odzvala na povabilo.

Predstavila nam bo, kako so včasih ob večerih šivali prtičke in si tako krajšali čas.

EVALVACIJA:

Ko sem opazovala otroke pri načrtovanju in risanju stare hiše, sem ugotovila, da imajo

vsi otroci predstavo, da so stare hiše zelo visoke in imajo strme strehe. V notranjosti hiše

so otroci risali zelo različne detajle in kotičke, ki so si jih zapomnili iz Liznjekove alpske

hiše ali pa iz katere druge. Ko smo snemali vsakega otroka posebej, da nam je predstavil

hišo, sem jim dovolila, da se otroci med seboj snemajo in skupaj pogledajo posnetek.

Otroci so zelo zanimivo med seboj komentirali, ali je dovolj naglas govoril, ali je

predstavil vso hišo … Zdi se mi pomembno, da se otroci med seboj pogovarjajo in


27

izboljšujejo nastope. Nekateri otroci so nastopili zelo samozavestno, drugi pa bolj

zadržano, zato je nastalo kar nekaj ponavljajočih posnetkov.

Slika 7: Načrtovanje stare alpske hiše

3.6.5 Obisk babice, ročne spretnosti

CILJI:

- Otrok ob ročnih spretnostih razvija fino motoriko.

- Spoznava in poimenuje predmete, ki so potrebni za šivanje.

- Otrok razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Danes nas je obiskala babica Cvetka, otroci so jo že nestrpno pričakovali. Pripravljene

smo imeli klopi in material, da se bomo lahko naučili šivati. Otroci so babico z veseljem

sprejeli in ji ponudili prostor za delo. Bili so zelo navdušeni in vedoželjni. Babici so


28

zastavljali ogromno vprašanj, na katera je poskušala odgovoriti. Vsak otrok je dobil kos

blaga z motivom. Ker so bili različni motivi, smo imeli kar nekaj prerekanj, ampak smo

jih uspešno odpravili. Nekateri otroci so prvič držali šivanko, drugi pa so znali narediti že

zanko in prve šive. Čas je zelo hitro minil in veliko otrok je odšlo že domov. Gospa

Cvetka nam je poklonila nekaj šivank in nekaj klopčičev niti za šivanje. Ker izdelke

nismo mogli dokončati, smo se zmenili, da bomo vsak torek namenili nekaj časa za

šivanje.

EVALVACIJA:

Otroci so z navdušenjem poslušali babico Cvetko in sledili njenim navodilom. Ko sem

opazovala otroke, sem opazila, kako spretno že zmorejo vtakniti nit skozi šivankino uho.

Spretni pa so bili tudi pri šivanju. Ko so prihajali starši po otroke, so otroci ponosno

kazali svoje izdelke. Otroci so bili zelo družabni in si med seboj pomagali. Vsa vprašanja

in odgovore sem si skrbno zapisovala, da jih bomo skupaj prebirali. Šivanju pa so se

pridružili tudi otroci iz drugega razreda, ker je podaljšano bivanje prve triade skupno. Po

pogovoru z učiteljico v prvem razredu, sva sklenili, da bova pri likovnem pouku več časa

namenili ročnim spretnostim kot so šivanje, pletenje, klekljanje … Otroci imajo že zelo

dobro razvito fino motoriko, manjkata jim samo še potrpežljivost in vztrajnost.

Slika 8: Obisk babice


29

Slika 9: Izdelovanje prtička

3.6.6 Spoznavanje »starih« iger na prostem

CILJI:

- Otrok se spontano igra in po navodilih spoznava stare igre.

- Sodeluje z vrstniki in upošteva dogovorjena pravila.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Ko sem otroke spraševala, če poznajo kakšno staro igro, so se takoj spomnili na knjižni

kotiček in prinesli knjige. Otroci imajo v knjižnem kotičku kar nekaj knjig o igrah: »Za

deževne dni, Na prostem, V gozdu …« Nekaj časa smo prebirali med igrami, nihče pa ni

vedel, katera je res stara igra, ki so se jo igrali naši stari starši. Otroci so se spomnili na

stare starše, starše, bratce, sestrice, hišnika, snažilke, mogoče oni poznajo odgovor. Zato

smo se skupaj dogovorili, da bomo vprašali hišnika. Odšli smo do hišnika in ga vprašali


30

po igrah. Pripovedoval nam je o igrah, ki so se jih igrali otroci zunaj na dvorišču, o igrah

»zemljo krast« in »ristanc«. Naredil nam je tudi lesene palice, da smo lahko risali po

pesku. V skupine smo se razdelili tako, da so vsi otroci stali v krogu, en otrok pa je hodil

znotraj kroga in govoril »Ti si rumena putka, ti si bela putka …« in tako je vsak otrok

poiskal svojo barvo putke. Otroci so se zelo zabavali in veselili igre. Na začetku smo

imeli nekaj težav, saj nekateri otroci niso razumeli navodil. Prosili smo hišnika za

demonstracijo in tako rešili nekaj konfliktov. Igra Zemljo krast je bila otrokom najbolj

všeč, saj so morali svojo zemljo varovati tako, da so morali čim dlje teči.

- Igra »zemljo krast«: za igro potrebujemo palico ali kredo, da narišemo velik krog

in ga razdelimo na toliko delov, kolikor je igralcev. Nato vsak igralec poimenuje

svojo zemljo (pri Matjaševih, Slovenija, Planica …). Vsi igralci stojijo zunaj

kroga pred svojo zemljo, eden izmed igralcev pa stoji na sredini in spusti palico

na tla in kamor pade palica, tisti igralec čigar je zemlja, mora takoj pobrati palico

in zaklicati »stop«. Ostali igralci tečejo čim dlje od kroga in ko zaslišijo stop, se

ustavijo. Nato tisti, ki ima palico, poskuša z njo zadeti katerega izmed igralcev.

Če mu uspe, mu lahko vzame del zemlje, v nasprotnem primeru mu jo vzame tisti,

ki je bil ciljan, a ni bil zadet. Zemljo igralec ukrade tako, da stoji na svojem polju

in s kredo zariše ris, čim dlje v ozemlje zadetega. Igralec zaključi igro, ko ne

ostane nič več zemlje.

- Igra »ristanc«: za igro potrebujemo palico ali kredo in manjši kamen. Kamenček

vržemo v prvi kvadratek in skačemo po oštevilčenih kvadratih po eni v enojnih in

dveh nogah v dvojnih kvadratih. V polkrogu na vrhu »tančule« se lahko

spočijemo in se na enak način vrnemo na izhodišče, vmes pa poberemo svoj

kamenček. Tako nadaljujemo po naslednjih številkah. Če kamenčka ne vržemo v

pravi kvadrat ali se med skakanjem prevrnemo ali v enojnem kvadratu stopimo na

tla tudi z drugo nogo, je na vrsti drug igralec. Zmaga igralec, ki uspešno zaključi s

sedmico.

EVALVACIJA:

Otroci igre »zemljo krast« niso poznali, zato smo imeli na začetku kar nekaj težav z

organizacijo in postavitvijo igralcev. Otrokom je bilo zelo všeč, da je tudi hišnik

sodeloval pri igri, ker nam je izdelal lesene palice in nam demonstriral igro. Že tretji dan


31

se igramo to igro in otroci so še vedno zelo motivirani. Igra je namenjena prav vsem

otrokom, ustvarjalnim, tekmovalnim, manj samozavestnim … Tudi igra »ristanc« je bila

otrokom všeč, ampak le za krajši čas, zdi se mi, da je premalo zahtevna. Zato sem

težavnost stopnjevala tako, da so tisti prostor, v katerem je bil kamen, preskočili. Izkazalo

se je, da morajo biti otroci zelo spretni pri skakanju po eni nogi.

Slika 10: Igra "ristanc"

Slika 11: Igra "zemljo krast"


32

3.6.7 Obisk knjižnice in spoznavanje igre »od ust do ust«

CILJI:

- Otrok spoznava, posluša različno literaturo in obnavlja krajšo zgodbico.

- Spoznava igro »od ust do ust«.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Obiskali smo knjižnico z namenom, da bi poiskali pripovedke in pravljice, ki so si jih

včasih ljudje pripovedovali ob večerih, ko ni bilo elektrike. Najprej so otroci sami iskali

knjige in jih nosili na mesto, kjer smo se zmenili, da jih bomo skupaj s knjižničarko

pregledali. Otroci so bili zelo raziskovalni in nastal je cel kup knjig. Knjižničarka je

otrokom razložila, kje najdemo letnico zapisa knjige in kako prepoznamo knjige, ki so

starejše. Otroci so našli zelo zanimive knjige: od velikih, z debelimi platnicami, zelo

majhnih, s strganimi naslovnicami, imeli so zelo različne kriterije za stare knjige. Ko smo

skupaj s knjižničarko prebirali knjige, smo izmed vseh knjig izbrali pripovedko o

Ajdovski deklici in knjigo Kekec na poti, avtorja Josipa Vandota. Knjižničarka je

otrokom prebrala obe zgodbi, nato pa smo se pogovarjali, v čem sta si zgodbi podobni.

Igrali smo se igro pripovedovanja »od ust do ust«. Knjižničarka si je izmislila kratko

zgodbico o Kekcu in Bedancu. Vsi otroci so morali ven iz knjižnice in čakati, da jih

pokličemo nazaj. Vračali so se posamezno in tisti, ki je bil na vrsti, je pripovedoval

naslednjemu. Otroci, ki so že pripovedovali, pa so morali biti tiho in brez prišepetovanja.

Iz zelo kratke zgodbe je nastala zelo dolga zgodba.

EVALVACIJA:

Otroci zelo radi obiskujejo knjižnico in prebirajo med knjigami. Opazila sem, kako

različne kriterije imajo otroci za stare zgodbe oziroma pripovedke. Ko so raziskovali med

policami, so se pogavarjali, katere zgodbe že poznajo, katere ne. Vsi otroci pa so poznali

zgodbo o Kekcu in Ajdovski deklici. Zelo so se zabavali pri igri pripovedovanja, saj je na

koncu nastala podobna, vendar zelo podaljšana različica prvotnega besedila. Knjižničarka

je otrokom na koncu, ko je zadnji otrok pripovedoval zgodbo, ki jo je slišal, še enkrat


33

povedala zgodbo enake vsebine kot na začetku. Otroci so spoznali, kako so nastale

zgodbe in pripovedke.

Slika 12: Obisk knjižnice

3.6.8 Ogled Kekčeve dežele

CILJI:

- Otrok se poistoveti z junaki pravljice in se vključi v pogovor.

- Otrok dojema trajanje časa in pridobiva izkušnje o hitrosti spreminjanja in

zgodovinskih spremembah.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Z otroki smo odšli v Kekčevo deželo. Šli smo si ogledat, kje živita Kekec in Mojca,

kakšno hišo imata, kako sta oblečena, kaj jesta, kaj delata ob večerih, ko nimata elektrike

… Otroci so imeli pripravljenih ogromno vprašanj, vse jih je zanimalo. Najprej smo


34

obiskali Bedanca in si ogledali, kakšno hišo ima. Ampak otroci so takoj ugotovili, da to

ni prava alpska hiša. Nato pa smo srečali še Mojco in Kekca, ki sta nas presenetila v

gozdu. Ogledali smo si tudi njuno hišo in notranjost. Otroci so ugotovili, da tudi to ni

prava alpska hiša, saj nima črne kuhinje, ampak da je ta hiša pastirska. Spodaj sem

navedla vprašanja otrok in odgovore Kekca in Mojce.

Vprašanja otrok in odgovori Kekca in Mojce.

- S čim se igrata, kakšne igrače imata? »Skupaj se igrava, za igro uporabiva storže,

velike in manjše kamne, lubje, vse kar najdeva v naravi. Najrajši piskava na

piščalke in streljava s fračami.«

- Ali gresta kdaj v trgovino? »Ne, imava krave in koze za mleko, sir, skuto in kislo

mleko. Polento in ajdovo moko nama pa prinese stric Mišnjek«.

- Kaj delata ob večerih, če nimata elektrike? »Pripovedujeva strašne zgodbe, da je

Rožleta strah. Imava sveče in lahko počneva, kar želiva.«

- Ali pijeta samo mleko in vodo? »Ne, pijeva tudi čaj tete Pehte in narediva si

malinovec.«

- Zakaj ne hodita v šolo? »Hodiva, hodiva, ampak imava veliko počitnic, to je

posebna pastirska šola, kjer se učimo kmečkih opravil.«

EVALVACIJA:

Otroke sem vprašala, kako so bili včasih ljudje oblečeni in koga bi to lahko vprašali, kje

bi to zvedeli. Otroci so imeli tako kot ponavadi zelo veliko idej, najbolj izvirna pa je bila:

»Pojdimo vprašat Kekca!« Kekčeva dežela je v našem kraju, zato sva se tudi z učiteljico

zmenili, da bomo obiskali Kekca in ga vprašali. Opazila sem, kako pomembno je

poslušati in uresničevati otroške želje, saj tako pridobijo na samozavesti in vedo, da tudi

njihove želje nekaj veljajo. Izvedeli smo, kako so bili včasih oblečeni, saj Kekec, Mojca,

Brincelj in teta Pehta nosijo kostume, ki prikazujejo oblačila starih časov. Deklicam je

bila zelo všeč Mojca, saj je imela dolgo obleko in lase spete v dve kiti. Dečkom pa so bile

najbolj všeč koze in krave. Obisk Kekčeve dežele je zelo prijetna izkušnja za otroke, saj

se tako najlažje poistovetijo z junaki, ki jih popeljejo v stare čase.


35

Slika 13: Obisk Kekčeve dežele

3.6.9 Petje in spoznavanje starih ljudskih pesmi

CILJI:

- Poje ljudske pesmi v obsegu svojega glasu ter doživlja in opazuje igranje in petje

odraslega.

- Otrok doživlja umetnost kot del družbenega in kulturnega življenja.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Z otroki smo obiskali glasbeno učilnico in učiteljico za glasbo vprašali, če pozna kakšno

pesem, ki so jo peli včasih, ko so delali na kmetiji ali ob večerih, ko niso imeli elektrike.

Učiteljica glasbe nas je z veseljem sprejela in pokazala nekaj različnih pesmaric, v katerih

so zapisane stare ljudske pesmi. Ob spremljavi klavirja smo se naučili kratko ljudsko

pesem »Oženil se je Jaka in Petelinček je na goro šel.«


36

EVALVACIJA:

Otroci poznajo že kar nekaj ljudskih pesmi, saj so udeleženi pri vseh kulturnih prireditvah

v našem kraju. Najprej smo zapeli pesem »Petelinček je na goro šel«, saj so jo vsi otroci

že poznali, naučili pa smo se novo kratko pesem »Oženil se je Jaka.« Opazila sem, da

otroci z veliko večjim navdušenjem pojejo ob spremljavi klavirja, kot pa ob spremljavi

radia. Skupaj z otroki smo si pogledali posnetek, na katerem so peli pesem o petelinčku.

Otroke sem spraševala, če so imeli včasih tudi inštrumente na katere so igrali. Otroci so z

zanimanjem spraševali svoje starše in stare starše, ki so jih hodili iskat. Naslednji dan

smo prišli do ugotovitve, da so imeli samo paličice, kamenje in v bogatih družinah

zvončke.

Slika 14: Petje ljudskih pesmi


37

3.6.10 Ogled posnetka »Od žita do kruha« in izdelovanje figur iz slanega

testa

CILJI:

- Otrok modelira testo in razvija spretnosti z različnimi naravnimi materiali.

- Spodbujanje splošne ustvarjalnosti, pri pripravi, pri izvedbi in postavitvi končnega

izdelka.

- Spoznava vizualne, zvočne in časovne vzgojno-izobraževalne av-medijske

programe.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Ogledali smo si posnetek »Od žita do kruha«, celoten potek od surovin do izdelkov. Po

ogledu posnetka smo pripravili prostor za izdelavo slanega testa. Pripravili smo različne

pripomočke, da smo lahko ustvarjali različne oblike figur. Figure smo okrasili z

naravnimi materiali oziroma z različnimi začimbami. V vsako figuro smo naredili

luknjico in jih pustili, da se posušijo. Ko se bodo figure posušile, bodo krasile novoletno

smrečico.

EVALVACIJA:

Z otroki smo se pogovarjali, kako so včasih krasili domove, ko ni bilo trgovin z raznimi

lučkami in kroglicami. Otroci so imeli zelo različne ideje npr. na vrvico so navezali

storže, ki so viseli s stropa, iz volne so delali kroglice in jih tako navezali na smrečico,

naredili so snežake iz fižola, ki so jih kasneje tudi pojedli, iz moke in vode so izdelovali

snežinke … Med ogromno različnimi idejami, smo se odločili, da bomo naredili iz

slanega testa različne figurice tudi snežinke in jih okrasili z naravnimi materiali. Otroci so

bili zelo izvirni pri izdelovanju in ustvarjanju figur. Med ustvarjanjem so si otroci

pomagali pri mešanju testa, pri razdelitvi testa, pri prenašanju izdelkov na prostor za

sušenje … Po končanem izdelovanju sva prišli z učiteljico do sklepa, da so otroci zelo

izvirni in inovativni. Njihove ideje bo učiteljica uporabila pri predmetu matematika, saj

se bodo otroci učili in pridobivali znanje iz njihovih zamisli »kako se učiti.« Otroci so se

med seboj dogovorili, kje bo njihova figura imela prostor na smrečici, zgoraj, spodaj, na

tretji veji, na sprednji strani … Učiteljica bo tako izkoristila priložnost za učenje


38

predlogov. Pri ogledu posnetka smo se pogovarjali, kakšno vlogo sta imela oče in mama

in kakšno otroci in kaj vse lahko naredimo iz moke (kruh, žgance, figure za okraševanje,

testo za jabolčni zavitek … ).

Slika 15: Izdelovanje figur iz slanega testa

3.6.11 Izdelovanje sveč iz čebeljega satovja in stenja

CILJI:

- Otrok spoznava različen material, z njim modelira in preizkuša uporabo.

- Negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah

doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju

umetniških dejavnosti.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Najprej smo pripravili prostor za ustvarjanje, zaščitili smo mize in pripravili pripomočke.

Izdelovali smo sveče iz čebeljega satovja in stenja. Še prej pa smo si ogledali fotografije

različnih že izdelanih sveč na interaktivni tabli. Nekaj težav smo imeli pri natančnem


39

zavijanju, saj sta hkrati potrebni fina motorika in moč. Ko smo imeli narejeno svečo, so

jo nekateri otroci dodatno okrasili z različnimi motivi.

EVALVACIJA:

Otroci zelo radi ustvarjajo, najbolj so jim všeč kiparjenje in reliefni izdelki. Nekaj otrok

je že izdelovalo sveče iz čebeljega satovja, imeli so zelo izvirne in svojevrstne ideje.

Opazila sem, da si otroci pogosto izmenjujejo izkušnje in se pogovarjajo, kaj bi lahko

storili še bolje. Ker je nastalo veliko sveč, smo se z otroki zmenili, da jih odnesejo domov

in si skupaj s starši namenijo en večer brez elektrike. Otrokom je bila ideja zelo všeč, saj

bodo tako lahko staršem pripovedovali pravljice, ki smo jih našli v knjižnici.

Slika 16: Spoznavanje čebeljega satovja

3.6.12 Dokončanje plakata in ugotavljanje pravilnih domnev - rešitve

oziroma odgovori na vprašanja

CILJI:

- Otrok sodeluje pri izdelavi plakata, lepi in ureja fotografije, riše, piše.

- Otrok se posvetuje in skladno z vrstniki ugotavlja pravilne domneve.


40

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Z otroki smo sedeli v krogu in gledali posnetke tretjega dne, kjer so vsi otroci povedali

svoje domneve o življenju ljudi v alpski hiši. Skupaj smo ugotavljali pravilne domneve in

jih sproti zapisovali. Ko smo preverili vse domneve, smo se lotili še dokončanja plakata.

Otroci so na plakat pisali vprašanja in odgovore ter lepili natisnjene fotografije, ki so

nastale pri izvedbi dejavnosti.

EVALVACIJA:

Otroci so se med seboj poslušali in dopolnjevali odgovore. Nekaj otrok že zelo spretno

piše ob narekovanju, zato smo se organizirali tako, da je nekaj otrok pisalo, nekaj lepilo

fotografije, drugi so risali, nekateri so samo poslušali … Ker je večino projekta potekalo

v času podaljšanega bivanja, sva se z učiteljico prvega razreda dogovorili, da ugotavljanje

pravilnih domnev prestaviva na dopoldanski čas, kjer lahko tudi tisti otroci, ki so

manjkali na kateri dejavnosti, slišijo in prisostvujejo svoje domneve in se skupaj

dopolnjujejo.

Slika 17: Izdelava plakata


41

3.6.13 Razstava slikanice Kekec na poti in plakata – uporaba novih

spoznanj

CILJI:

- Sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev in odgovornosti za skupno

sprejete odločitve.

- Sodeluje pri načrtovanju in prispeva k izvirnim idejam.

IZVEDBA DEJAVNOSTI:

Ravnateljica nas je spremljala skozi celoten projekt in nas na koncu presenetila s

slikanico Kekec na poti. Vse strani v knjigi so bile preslikane in povečane na večji

format, tako da smo jih skupaj s hišnikom obesili po hodnikih. Otroci so sodelovali,

pomagali pri vtikanju slike v okvirje, nosili žebljičke … Razstavili pa smo tudi plakat, ki

smo ga sproti izdelovali. Med delom so nas opazovali in spraševali otroci višjih razredov,

kaj delamo. Dogovorili smo se, da bomo v času podaljšanega bivanja predstavili celotno

naše delo.

EVALVACIJA:

Otroci so bili presenečeni, ko nas je obiskala ravnateljica in nam podarila povečano

obliko slikanice. Z navdušenjem so jo sprejeli in se zahvaljevali. Ko smo dobili slikanico,

sem otroke vprašala, kaj bomo naredili, kako si jo bomo razdelili … Po pogovoru sem

razbrala, da bi slikanico radi razstavili po celi šoli, tako da bi lahko tudi otroci višjih

razredov ogledovali njihovo »nagrado«. Bili so zelo ponosni nanjo in ko so hodili starši

in stari starši po otroke, so se sprehodili po celi šoli in si ogledovali slikanico na stenah.


42

Slika 18: Razstava slikanice Kekec na poti


43

3.7 EVALVACIJA KOT ODGOVOR NA RAZISKOVALNA

VPRAŠANJA

1. Katere so prednosti in pomanjkljivosti metode reševanja problemov zaprtega tipa?

Prednost učenja za raziskovanjem oz. metode reševanja problemov zaprtega tipa je, da so

procesi pomembnejši od končnih rezultatov. Otroci so spoznali, kako poiskati nove

informacije, jih zabeležiti, razvrstiti in urediti po pomembnosti. Pri timskem reševanju

problema so se otroci naučili spretnosti sodelovanja in še mnogih drugih spretnosti.

Metoda spodbuja razvijanje kritičnega mišljenja in oblikovanja otrokovega odnosa do

raziskovalnih vprašanj. Otroci gradijo svoja znanja iz že obstoječih izkušenj. Ker so

otroci aktivno udeleženi in samostojno iščejo informacije, prispevajo k večji trajnosti

učnih rezultatov in tudi uporabnosti znanja v vsakdanjem življenju. Prednost metode sem

zaznala v aktivnosti vseh otrok in posledično odgovornost ter samostojnost za svoje delo.

Raziskovanje omogoča lastno izražanje otrok, njihovo kreativnost v vseh fazah

raziskovanja, od opredelitve problema, izražanje domnev in iskanja različnih informacij,

urejanja le teh in končno rešitev.

Pomanjkljivost te metode sem zasledila glede številčnosti otrok. Teoretično metoda ne

opredeljuje številčnosti otrok, vendar za večjo uspešnost in aktivnost otrok je pomembno

tudi omejeno število otrok v delovni skupini. Zato sem dejavnosti projekta, kjer je bilo to

mogoče, izvajala z manjšimi skupinami.

2. Kateri pogoji morajo biti zagotovljeni, da bodo otroci znali samostojno raziskovati?

Za samostojno raziskovanje je potrebno ustvariti sproščeno in raziskovalno naravnano

vzdušje v skupini, ki sporoča otrokom, da je radovednost zaželena. Otroci so tako lahko

notranje motivirani, radovedni, vedoželjni, kreativni in iznajdljivi. Pomembno vlogo

imajo odrasli pri spodbujanju in motivaciji k nadaljnjemu raziskovanju. Otrokom

moramo zagotoviti ustrezen material, organizirati oglede, znati poslušati in opazovati jih

pri njihovih željah, spodbujati ustrezno vzdušje pri timskem delu, ohranjati interes otrok

za iskanje novih informacij in odgovorov na zastavljena vprašanja. Pri raziskovanju je

pomembno, da otroka poslušamo in skupaj z njim uresničujemo njihove želje in ideje, ki

nam jih je zaupal. Ob koncu projekta mora biti otrok seznanjen z rezultatom svojega dela,


44

po možnosti pohvaljen in nagrajen. S tem pridobi samozavest in željo po nadaljnjem delu.

Pomembno je odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje. Otroka je potrebno spodbujati

in mu dati možnost k delitvi izkušenj, pozornemu in spoštljivemu poslušanju.

3. Ali bodo otroci razvili spretnost medsebojnega sodelovanja in druge spretnosti pri

procesu raziskovanja?

Otroci so pri reševanju raziskovalnih vprašanj spontano in sprotno razvijali spretnost

medsebojnega sodelovanja, tako z odraslimi kot z vrstniki. Skozi vse faze učenja z

raziskovanjem so imeli otroci možnost pogovora, pripovedovanja, opisovanja, delitvi

izkušenj z ostalimi otroki … Otroci so morali med seboj sodelovati, se dogovarjati,

pogajati, biti strpni drug do drugega, saj so le tako lahko rešili oziroma raziskovali

problem. Nekajkrat so se soočili z reševanjem konfliktov, ki so jih rešili na socialno

sprejemljiv način. Med delom so imeli otroci možnost sporočati svoje zamisli, ideje,

izraziti kreativnost, poglede in povedati svoje zadovoljstvo. Otroci so imeli možnost

pogovora z različnimi osebami, v različnih govornih položajih, glede na različne

situacije, s tem pa tudi uporabo različnih socialnih zvrsti jezika. Pri tem se je ustvarila

ugodna čustveno-socialna klima.

4. Ali je metoda raziskovanja zaprtega tipa primerna za otroke prvega razreda?

Metoda reševanja zaprtega tipa je primerna za otroke prvega razreda, ker se raziskovalna

vprašanja pojavljajo spontano. Otroci vedno vprašajo, kar jih zanima in kar jih pritegne.

V prvem razredu imajo otroci daljšo koncentracijo, razvite govorne in meta-kognitivne

sposobnosti. Razvite imajo socialne spretnosti, znajo sodelovati pri izvedbi skupne

naloge ''timsko delo''. V prvem razredu otroci že znajo uporabljati različne oblike govora,

ki vključujejo naklonjenost, sprejemanje, različen ton glasu… Zmožni pa so tudi

razumevanja in tvorjenja besedil v različnih novih situacijah. Otroci znajo svoje domneve

in zamisli predstaviti v ustrezno časovno-vzročni povezavi, tako da dogodke postavljajo v

logična zaporedja. Zmožni so dogovarjanja, reševanja konfliktnih situacij in

sprejemljivega vedenja.


45

4. SKLEPNE MISLI

Z izvedbo projekta sem zelo zadovoljna, saj so vsi cilji in okvirni načrti uresničeni

oziroma izvedeni. Na sam projekt sem se kar nekaj časa pripravljala in prebirala ustrezno

literaturo. Z metodo reševanja problemov zaprtega tipa sem se na predavanjih prvič

srečala in zdela se mi je zelo zanimiva in po teoretični strani za otroke zelo koristna.

Želela sem jo sama preizkusiti, kakšne prednosti in kakšne pomanjkljivosti se kažejo v

izvedbi te metode. Za izziv sem si izbrala projekt pri prvošolcih, ki so spretni tako v

socialnih spretnostih kot tudi pri meta-kognitivnih sposobnostih. Način izvedbe projekta

in izpeljave je nekoliko drugačen kot sem ga prvotno vajena. Projekt sem si izbrala kot

novo izkušnjo, nov izziv in spoznanja, katera bom uporabljala na svoji karierni poti.

Na začetku projekta sem imela nekaj pomislekov, ali bo otroke tema zgodovine in

kulturne dediščine sploh zanimala. Hitro sem dobila povratna sporočila otrok, ki so z

zanimanjem sodelovali, izmenjevali izkušnje, pripovedovali in z idejami podkrepili

projekt. Z veseljem so sodelovali, saj so imeli možnost uresničevanja svojih želja in idej.

Ko so raziskovali in reševali probleme, so bili samostojni, odločni in odgovorni za svoja

dejanja. Znali so se zagovarjati in presojati, katere informacije so jim prišle prav, katere

lahko zavržejo. Poleg vseh novih informacij in pojmov, ki so jih spoznali otroci, so imeli

možnost razvijanja na socialnem, čustvenem in spoznavnem razvoju. Otroci so delovali

kot skupina (timsko delo), v kateri so imeli vsi otroci možnost sporočanja svojih idej,

zamisli, pogledov … Neposredno pa so se ustvarile vloge otrok v skupini, nekateri otroci

so imeli boljšo jezikovno zmožnost, drugi spretnost pisanja, branja, ročne spretnosti,

spretnost nastopanja … Ko smo zaključevali s projektom, so otroci spoznali, da je za

projekt pomemben prav vsak član skupine, vsakdo je prispeval idejo in kreativnost,

motivirali so drug drugega in si dajali spodbudne besede. Otroci so se srečevali tudi z

različnimi konfliktnimi situacijami, ki smo jih morali sprotno reševati, da smo lahko

probleme raziskovalnih vprašanj reševali naprej. Vseskozi so nas spremljali starši in stari

starši, ki so nam pomagali pri vprašanjih in odgovorih. Pri dejavnosti ročnih spretnosti pa

se je odzvala tudi babica nekega dečka, s katero so imeli otroci ogromno veselja in

radosti. Med starši, starimi starši, otroki in šolo se je vzpostavila nekakšna vez, ki je

temeljila na sodelovanju in sproščenem vzdušju. Otrokom je zelo veliko pomenilo, da so

lahko prihajali v šolo s starimi predmeti in odgovori, ki so jih pripovedovali stari starši.

Spremljala pa nas je tudi ravnateljica in nas na koncu presenetila s slikanico Kekec na


46

poti, katero smo dobili v povečani obliki. Otroci so se nagrade oziroma pohvale za trud

zelo razveselili. Imeli so dodatno notranjo motivacijo za nadaljnje raziskovanje. Projekt

smo zaključili z razstavo plakata, zbirko starih predmetov, fotografij, ki so nastale ob

izvajanju dejavnosti in razstavo slikanice Kekec na poti. Otroci so ponosno hodili po šoli

in razlagali vrstnikom in starejšim otrokom o projektu in nagradi, ki so jo prejeli za trud.

Z učiteljico prvega razreda sva sprotno zapisovali evalvacije izvedenih dejavnosti. Prišli

sva do zaključka, da so imeli vsi otroci možnost jezikovnega izražanja, tudi tisti otroci, ki

so bolj zadržani so morali pri timskem delu sodelovati in izražati svoje ideje, poglede in

zamisli. Otroci so se neposredno srečevali tudi s konfliktnimi situacijami, ki so jih morali

na sprejemljiv način reševati, soočili so se s strpnostjo, pogajali so se med seboj,

zagovarjali svoja stališča … Posredno so se seznanjali z novimi podatki, deskriptivnimi

tehnikami, urejanju podatkov, dokumentiranju, evalvaciji in vse zbrane podatke urediti in

razstaviti.

Z metodo reševanja problemov zaprtega tipa sem se spoznala tako po teoretični kot tudi

praktični strani. Metoda ima veliko prednosti in manjšo pomanjkljivost, ki sem jo sproti

odpravljala. V bodoče se bom večkrat posluževala učenja z raziskovanjem, saj imajo

otroci nove izkušnje tako na področju učenja, kot tudi na socialnem, čustvenem in

spoznavnem razvoju.


47

5. LITERATURA

Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport

in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.

Hmelak, M. in Lepičnik Vodopivec, J. (2015). Izbrane teme predšolske pedagogike.

Koper. Univezitetna založba Annales.

Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana.

DZS.

Ferjančič, J. (1994). Pogoji in oblike aktivnega učenja v vrtcu. Nova Gorica. Založba

Educa.

Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov

razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana.

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Roberts, A. in Harpley, A. (2007). Helping children to be competent learners. Great

Britain: Routledge.

Turnšek, N. (2015/2016). Zapiski s predavanj in vaj pri predmetu Otrok v družbi.

Ljubljana. Pedagoška fakulteta.

Batistič-Zorec, M. (2013). Učenje v vrtcu. Spletna stran. Dostopno na:

http://www.solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2013/01/clanek_Batistic-Zorec-

M._UCENJE-V-VRTCU.pdf. [12.09.2016]

univerza v ljubljani pedagoŠka fakultetapefprints.pef.uni-lj.si/4221/1/mezik_anja_dipl1.pdfuniverza...

Documents