treatises and documentsmarija juric pahor the necessity to talk about a uschwitz th e narrativity of...

56-57 •

RAZPRAVE In GRADIVO

TREATISES AND DOCUMENTS

• · .- . . . . . . • •••• • • • • • • •••••• • • • • • ••••••••••• • •••••••••••• • •••••••••••• • • •••••••••• • •• •••••••• • ••• •••••• · . . . . . .- . •

• .- . . . • • • • • •••• • • • • • • ••••••• • • • • •••••••• • • • • •••••••••• • • • • •••••••••• • • • ••••••••• • • • • • •••••• • • • •• ••••• • • · . . . . .- • •

IN5TlTUT ZA NARODNOSTNA VPRASANJA

INSTITUTE fOR ETHNIC STUDIES

LJUBLJANA, 2008

RAZPRAVE IN GRADIVO / TREATISES AND DOCUMENTS

Revija za narodnostna vprasanja / Journal of Ethnic Studies

UDK-UDC 323.15.3424 (058) ISSN 0354-0286

ISSN 1854-5181 (e-izdaja)

UREDNISKI ODBOR - EDITORIAl BOARD

Sara Brczigar, Milan Bufon, .Jadranka (:acic-Kumpc::;, BorisJcsih, Vera Krzisn ik-l3ukic,

Sonja Kurincic M ikuJ. , Avgust in Malic, Mojca Mcdvc.sck, Sonja Novak LukanoviC, Milan

Pahor,]oJ.c Pirjcvcc, AJbCrL Rcitcrcr, Petra Rotcr,Jancz Stcrgar, Vladimir Wakuunig,

Jcrncj ZupanCic, Mil ja Zagar.

ODGOVORNI UREDNIK / EDITOR-IN-CHARGE

Boris Jcsih / [email protected]

POMOCNICI ODGOVORNEGA UREDNIKA / EDITOR-IN-CHARGE ASSISTANTS

Sara I3rezigar, Mojca Mcdvcsck

LEKTURA / LECTURE

I rena Dcslovnik

PREVODI/TRANSIATION

Marjcta l.oslincar Ccrar,jana Kranjcc Mcn,I.Sc

OSLIKOVANJE / DESIGN

Jana Kuharic

ZAIOZII IN IlDAI / PUBLISHED BY

insritllt za narodnostna vprasanja / Institute fo r Ethnic Studies

Sl, 1000 Ljuhljana, Erjavccva 26, lei. , +386 (0) I 200 1 870, fax +386 (0) 1 25 1096-\ e-mail: [email protected]

PREDSTAVNIK / REPRESENTATIVE

Mir<ln Komac

Hevija Razpravc in gradivo je vkl jucena v dve mcdnarodni bibliografski bazj podatkov:

CSA Sociologic.t1 AnSlraCL'i in CSA Worldwide Political Science AbslraCL<>.

The journal Trealises and Documents is listed in two international bibliographie data bases:

C5A Sociological Abstr::ICL., and t:.."iA Worldwide Political Science Anstr<lCL<;.

Objavljcni prispevki izrazajo stali.sca avtorjcv. / "l l1e publ ished ar!..ides express authors' viewrx)ints.

REVIJO SOFINANCIRA - CO-FINANCED BY

Javna agcncija za raziskova lno dcjavnost Rcpubl ikc Slovcnijc

Slovcnian Hcsearch Agency

ItIIS1j

RAZPRAVE IN GRADIVO I'P"':~~ TR EAT ISE S AND DOCUM ENTS { mil j

_ a

56/57 "; .. ""'/ •• " •••• '

KAZALO

M ARIJA j URIC PAHOR

o NUjl, pR IPOVEDOVATI 0 A USCHWITZU

NARATlVNOST SpOM INjANjA IN GENO-IEKST SI MBOIIZACljE 6

PE TR A ROTER

SpREM INjf\JOl:1 SE pOMEN VSEBINE KRlTERIJEV OpREDEIJEVANjA iNARODNIH ) MANjSIN 34

M ITjA ZAGAR

OTilENSlllp AN D INTEGRATION: GENERAL CONSIDERAIIONS AND SOME POSSIBlE

IM PACTS Of IHE EU CITIZENSHIP ON iR E)INTEG RATION Of IMM IGRAN TS

VERA KRZISNIK-BuKiC

NARODNOMANjSINSKO VpRASANjE V SIOVENIjI PO RAZpADU j UGOSIAVIjE: 0 DRULBENI

UpRAVIl:ENOSTI PRIZNANjA STATUSA NARODNIH MANjSIN A IBANCEM, BOSNjAKO M,

CRNOGORCE M, H RVATOM , M AKEDONCEM IN SR BOM V REpUBIIKI SIOVENIjI S

70

pREDIOGI LA UREjANjE NjlHOVEGA NARODNOMANjSINSKEGA pOIOLf\JA 120

M ATjA;' KIEM ENl:Il:

AVSTRIjSKO-S IOVEN SKI ODNOSI V CASU O SAMOSVAjANjA SIOVENljE IN IAKRAT NA

VIOGA KOROSKIH SIOVENCEV 158

SANj A LAZANIN

ETN Il:KE I KQN fESIONAINE SKUplNE U ISTOl:NOj SIAVONIjI I ZApADNOM SRIjEMU U

18. I pOl:ETKOM 19. SlO~ECA 190

jADRANKA CAl:IC-KuMpES, joslP KUMpES

INTERKUlTURNI pRISTUp ETNIl:KOj RAZLICITOSTI I ETN Il:KE MANjIN E: UVODNO

RAZMATRANjE NA pRIMjERU HRVATSKE, N ORVESKE I SIOVENljE

SNjELANA GREGUROVIC

RAZVOj M IGRACIjSKIH pOIlTi KA U SREDNjOISlOl:NOEUROpSKI M ZEM IJAMA

l:IANICAMA EUROpSKE UNIjE

BARBARA RIMAN

BRANKA VERDONIK-RASBERGER IN NjENO DEIOVANjE V SIOVENSKEM DOMU

K PD "BAZOVICA"

SAMO KRI STEN

O TROSTVO V SEN CI SVETilNIKA; SAVU DRl jSKI pOIOTOK V AVTOBIOGR AFSKI H

pRIl:EVANjIH D IEGA DE CASTRA

AVlORjl

RECENZENTI pRISpEVKQV ZA RAZPRAVE IN GRADIVO V IElU 2008

BIBLIOGRAFIJA

NAVODI IA AVTORjE M

212

234

264

278

292

294

296

306

TABLE OF CONTENTS

MARIJA jURIC PAHOR

THE NECESSITY TO TAlK ABOUT A USCHWITZ

TH E NARRATIVITY Of REMEMBERING AND GENO-TEXT OF SYMBOliZATION

PET RA ROTER

THE CHANGING SIGNIFICANCE Of THE CRITERIA FOR (NATIONAl)

M INORITY IDENTIfiCATION

M ITJA LAGAR

DRZAVUAN STVO IN IN fEG RACIj A: SPIOSNA RAZMISUANJA IN M OZNA VIOGA

DRZAVIJAN STVA EU PRI (RE)INTEGRACIjI IM IGRANTOV

V ERA KRZISNIK-BuKIC

NATIONAL-MINORITY QUESTIO N IN SLOVENIA A FTER THE BR EAKDOWN OF YUGOSLAVIA:

ON THE JUSTIFICATION Of THE A CKNOWlEDGMENT OF THE NATIONAl MINORITY STATUS

FO R THE ALBANIAN S, BOSNIACS, CROATS, MACEDONIANS, MONTEN EGRIN S AND SERBS

6

34

70

IN THE REPUBliC OF SLOVENIA, A LONG W ITH THE M ODEL MANAGING PROPOSALS 120

MATJAZ K LE M ENCIC

A USTRIAN SLOVENE RELATIONS IN THE PR OCESS Of D ISSOLUTION Of SFRY

W HEN SLOVENIA BECAME INDEPENDENT STATE AND THE ROLE OF CARL NTH IAN SlOVENES 158

SANJA LAZANIN

ETHNIC AND REliGIOUS GROUPS IN EASTERN SLAVONIA AN D W ESTERN SRIJEM IN

fHE 18TH AND EARLY 19TH CENTURY 190

jADRANKA CACIC-Ku MPES, joslP KUMPES

AN INTERCULTURAL ApPROACH TO ETHNIC D IVERSifY AND ETHNIC M INORITIES:

INTRODUCTORY THOUGHTS BASED ON THE EXAMPlE Of CROATIA, N ORWAY AND SlOVENIA 212

SNJEZANA GREGUROVIC

THE D EVElOPM ENT Of M IGRATION POliCIES IN CENTRAl-EAST EUROPEAN M EMBER

STATES Of THE EUROPEAN UNIO N

BARBARA RIMAN

234

BRANKA VERDONIK-RASBERGER AND HER ROlE IN THE SlOVENE HOUSE KPD " BAZOVICA" 264

SAMO KRISTEN

CHILDHOOD IN SHADOW Of THE LIGHTHOUSE: THE PENIN SUlA Of SAVU DRIJA

IN THE M EMOIRS Of D IEGO DE CAS fRO

A UTHORS

TREATIES AND D OCUMENTS REVIEW ERS 2008

BIBliOGRAPHY

GUIDEli NES fOR C O NTRIBUTORS

278

292

294

296

306

M a r i j a j u r i ć Pa h o rO n u j i , p r i p O v e d O va t i O a u s c h w i t z u

n a r a t i v n O s t s p O m i n j a n j a i n g e n O - t e k s t s i m b O l i z a c i j e

The NecessiTy To Talk abouT auschwiTz The NarraTiviTy of rememberiNg aNd geNo-TexT of symbolizaTioN

Relating to the theories of social constructionism and poststructuralism, the article discusses the narrative or discursive constitution of remembrance, with special regard to the “geno-text of symbolization” (Julia Kristeva), based on pre-language articulation, linked to the modality of the primary process. The focus is on the issue: how is this articulation, which encompasses body and subject, reflected in testimonial literature (literary notes, memoirs, narrative interviews) of the survivors of fascist and Nazi concentration camps, especially Slovenes from Carinthia and Primorje. The analyzed materials offer the following conclusion: whenever an individual or a collective finds himself/itself exposed to the so called man-made disasters, an irrepressible desire arises to fix the experience in the memory and to transmit it to the following generations. The article further deals with the dilemma of unpronounceability and “narrative polish”, satisfying the need to combine different “subject positions”, as well as the need of survival and continuity of existence. However, this tendency cannot conceal the gap, reflected in the feeling of having two identities. The writer Boris Pahor, survivor of several Nazi concentration camps, referred to this ambiguity in the following sentence: “A person before and after Germany – who knows if these two will ever meet”. This cut, caused by life in “extreme conditions”, is reflected in the transformation of self, therefore evoking psychological processing which never stops.

Keywords:narrativenessofremembrance,geno-text,concentrationcamps,CarinthianSlo-venes,SlovenesintheFriuliVeneziaGiulia

Prispevek se navezujoč na teorije socialnega konstrukcionizma in poststrukturalizma ukvarja z narativno oziroma diskurzivno konstitucijo spominjanja, še zlasti pa z “geno-tekstom sim-bolizacije” (Julia Kristeva), ki temelji na predjezikovni artikulaciji, povezani z modaliteto pri-marnega procesa. V središču pozornosti je vprašanje: kako se ta artikulacija, ki preči telo in subjekt, razodeva v pričevanjski literaturi (literarnih zapisih, spominih, narativnih intervjujih) preživelih iz fašističnih in nacističnih koncentracijskih taborišč s posebnim ozirom na koroške in primorske Slovencev. Iz analize gradiva izhaja: Kadarkoli so posamezniki ali kolektivi izpo-stavljeni tako imenovanim man-made-disasters, nastane neobvladljivo poželenje, da doživeto fiksirajo v memoriji in sporočajo prihodnjim rodovom (generacijam). Prispevek se sooča tudi z zagato neizrekljivosti ter “narativnim glajenjem”, ki odgovarja težnji po združitvi različnih “subjektnih pozicij” ter po pre-živetju in kontinuiteti obstoja. Vendar ta težnja ne more prekriti zareze, ki se izpričuje v občutju, kot da bi preživeli imeli dve identiteti. Pisatelj Boris Pahor, ki je preživel več nacističnih koncentracijskih taborišč, je prav v tem smislu zapisal: “On pred Nemči-jo in po njej – kdo ve, če se bosta ta dva človeka kdaj srečala.” Zareza, ki jo je sprožilo življenje v “skrajnih razmerah”, se izpričuje v preobrazbi sebstva, kar pomeni, da evocira proces psihične predelave, ki nikdar ne preneha.

Ključnebesede:narativnostspominjanja,geno-tekst,koncentracijskataborišča,SlovencinaKoroškem,SlovencivFurlanijiJulijski-krajini

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK �Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Pomembnomestovrazpravahomemorijiinspominu1imajoteorijesocialne-gakonstrukcionizma,kisokljubodgraditviodradikalnegaoziromakognicijsko-teoretskegakonstruktivizmaslednjemudelomabližji,kotsezdi,patudinavznoterjih opredeljujejo različne smeri; skupno jim je zavračanje individualistično terzgolj biološko ali kognitivno naravnanih ved o človeku (gl. npr. Richards 1995;Nastran Ule 2000: 203–209). Navezujoč se na koncepte, ki sta jih v Družbeno konstrukcijo realnostivpisalaPeterL.BergerinThomasLuckmann,ternateorijestrukturalizma in zlasti poststrukturalizma, socialni konstrukcionisti predposta-vljajo,daspominanimogočeomejitinakognitivnooperacijo,vkateri sedolo-čenim kompleksnim nevronskim procesom pripisuje ozaveščevalni pomen, sajvključuje tudi inzlastiproces,ki jeneločljivopovezanssocialno interakcijo terznarativnostjospominjanja.SrediščnapredpostavkaKennethaJ.Gergena(1988,1998),utemeljiteljasocialnegakonstrukcionizmaje,daustvarjamosamesebeinsvet s pripovedovanjem zgodb, ki dajejo človekovemu sebstvu kontinuiteto incelostensmisel.Grezaustvarjalnodejavnost,vkateriseidentitetaobenemrefle-ksivnorazkrivainkonstituira.Čepravjeaktspominjanjapovezanspreteklostjo,seaktualiziravsedanjosti–zdaj,vtrenutkuspominjanja.

Slovar slovenskega knjižnega jezikabesedo“spominjati”meddrugimizrecnoopredeljujekot“delati,navadnozbesedami,dakdočesanepozabi”.Vstarejšempojmovanjutebesedejebilanarativnakomponentašeizrazitejepoudarjena,sajjebilglagol“spominjati”istovetenz“omenjatikaj,govoritiočem”.Dajebilglagoltuditesnopovezanstravmatskopreteklostjo,izpričujeponazoritevnavedbessle-dečimastavkoma:“govornikjespominjaltežkednivojne;pisecspominjavčlankuvelikmestnipožar”(Bajecidr.1985:857,IV.del).Tudispomin,kigaprikličetakoimenovana talking cure– termin si je izmislila slovita mlada ženska s psevdo-nimom Anna O. (pravo ime Bertha Pappenheim) (Breuer in Freud 1895/1991:42–66)– izkaterejenastalaosnovapsihoanalize,jeraziskovanjepreteklosti,dabisečloveklahkospomočjogovoraspopadelstravmatičnoizkušnjo.TudiKennethGergen (1998: 191) predpostavlja, da je spominjanje “diskurzivni artefakt”, kidanesodgovarja inteligibilnimrazličicamsamoreprezentacije.Nanarativnoozi-romadiskurzivnokonstitucijospominjanjaopozarjajokoneckoncevtudibesede,kotsopričevanje, pričati, priča.

VnavezavinaJeromejaS.Brunerja(1997:109–145;1998)bilahkorekli,dajevsakršnospominjanjenaosebnopreteklostvpetov“narativnoidentiteto”(PaulRicœur),katerelogikopovnanjaavtobiografija;diskurzavtobiografijeodpiračasspominjanjainorganizirapretekledogodkeizživljenjaosebevto,čemurbilahkorekli Gestalt. Bolj ko je pripoved strukturirana, bolj se zdi koherentna in konsi-stentna.Kaže,da imaomenjenatežnjapostrukturacijisvojeskupnekoreninev

1 Krazločkumedpojmoma“memorija”in“spomin”glejKramberger(2001:215–221),JurićPahor(2007).

8 Marija Jurić Pahor: O nuji, pripovedovati o Auschwitzu … �Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

želji,ki jopoGillesuDeleuzu inFelixuGuattariju(1974:11)nenehnopovzroča“združevanje neustavljivih tokov z bistveno fragmentarnimi in fragmentiranimiparcialnimiobjekti”.Taspoj“energetskih”nabojevinhkrati“psihičnih”znamenjodgovarjapredjezikovniartikulaciji,povezanizmodalitetoprimarnegaprocesa,ki jo JuliaKristeva(1974/1978:35–39) imenujesemiotičnachora (izgrškebese-de ‘prvobitna materija’, ‘maternica’). V Desire in language (Želja v jeziku 1980)Kristeva semiotično choro enači tudi z “materinskimi” goni. To niso le goni, kipripadajomateri,temvečgoni,kiseusmerjajoinstrukturirajovrazmerju(obehspolov)domaterinegatelesa.Tigoniseohranjajokot“proto-spomin”,nakateremsez-gradiprocès de signifianceali‘označevalniproces’.

Semiotične funkcije, ki organizirajo ta “proto-spomin”; se zelo približujejotemu, kar imenuje Kristeva (2000: 81; gl. tudi Kristeva 1974/1978: 94–97, 2001:98–112)“geno-tekst simbolizacije”.Grezaprocestvorjenjaoznačevalneprakse,kipodvojipojemteksta2vfenotekstingenotekst.Fenotekstje“jezik,kirabikomu-nikaciji”,govorica,kitemeljinaprivilegiranjuglasu:tekstinglasstastkanaskupaj.Ravnasepopravilihkomunikacije,kipredpostavljasubjektizjavljanjainnaslovni-ka.Komunikativnivlogifenotekstapostavljagenotekstnasprotiproces‘porajanja’(génération)komunikativnegajezika.Semjetrebaprišteti“vsesemiotičneproce-se(gone,njihovedispozicije,vzorec,kigavtkejovtelo,terekološkiindružbenisistem,kiobkrožataorganizem[…]),patudivzniksimbolnega(pojavitevobjektainsubjekta,vzpostavitevpomenskihjeder,[…])”(Kristeva1974/1978:95).

Generativnacona,kisetakoodpre,ponujapredmetspoznanja,kikrši“načelaevklidskelokalizacije”.Izkazujesekotdinamičnasila,kijemnogotera,razplodlji-va in brez jasnih koordinat, a kljub tej navidezni nestabilnosti vez s precejšnjozdruževalno močjo. Na to vez opozarja denimo tudi Robert Jay Lifton (1993),kreatorpojmaprotejskegasebstva.Kotempiričnoizhodiščesomurabilenjegoveraziskaveopreživelihizkoncentracijskihtaborišč.Pokazalesomu,daljudjelahkovpresenetljivimeriintegrirajoceloskrajnorazličneizkušnje,vključnostistimi,kisopovsemvčrepinjah,razkosane,razspominjene,razpadle.Skušajojihpovezativvsajminimalnokoherentnopripoved.Tudiprotejskisubjektželiznovainznovadosečistrnjenostoziromasvojelastnosebstvo.

Dopodobnihsklepovprihajajotudiraziskave,kiseukvarjajospsihosocialno‘resilijenco’ (resilience)preživelih innjihovihpotomcev (gl.Valent1998;Kogan2004).Angleškipojemresilience,kigamedtem“prenašajo” tudivdruge jezike,označujeponovnopridobitevmoči,potemkojetabilapodvrženatravmatizaciji.Vslovarjusokotmogočiprevodizaresiliencebesede,kotso‘neuničljivost’,‘pro-

2 Pojemtekstanidrugoimezabesedilo,temvečjeteoretskikonstrukt,kijenastalsposegompsihoanalizeinmaterialističnedialektikevsemiotikoinstrukturalnolingvistiko.Niomejensamonaliteraturoinpisni jezik,pojavljasevvseh“praksah”simbolnegastrukturiranja/osmišljevanja(slikarstvo,glasba,film).

žnost’, ‘odpornost’. Značilno zanj je tudi to, čemur bi lahko rekli “rizomatična”težnja,nakaropozarjaže“rizomsamnasebi”:ima“zelorazličneoblike,odpovr-šinskegarazvejenegaraztezanjavvsesmeridosklenitvevčebulniceingomolje”(DeleuzeinGuattari2000:13),izkaterihseznovarazrašča.

KaropredeljujeKristeva(1974/1978:31)kotoznačevanje,jepravtoneomeje-no innikoli zaprtoporajanje, toneustavljivodelovanjegonovhgovorici,vnjejin skoznjo, k izmenjavi in njenim protagonistom, se pravi k subjektu in institu-cijam,vnjihinskoznje.Grezaproces,kinapeljujenakoncept“želečegastroja”(DeleuzeinGuattari1974:7–63),tojenanezavedno,kijezamišljenovanalogijisstrojem,zunaj“družbebesed”.Subjektatorejneoznačujenegativnimanko(kotpriLacanu),temvečdestrukturirajoči,ne-označevalnitokželje,kiodgovarjanače-luugodja,delujepalahkokotpotokbrezzačetkainkonca,kisiutirapottako,daspodjedaobabregovainjenajhitrejšinasredini.

NatoprecejzgovornoopozarjaPrimoLevivpredgovorusvojeknjigeSe que-sto è un uomo (Alijetočlovek1947/1989:9),kisijojezamislilževAuschwitzu,spisal pa od decembra 1945 do januarja 1947: “Potreba, pripovedovati ‘drugim’,narediti‘druge’zasoudeležencejenaraslavnaspredosvoboditvijoinponjej,vtakoneposredeninsilenvzgib,da jespodbijaladrugetemeljnepotrebe:knjigajebilanapisana,dabibilozadoščenopravtejpotrebi,vprvivrstijebilnjenciljnotranjaosvoboditev.”Avtorpomenljivododaja:“Odtodizviranjenarazdroblje-nost:poglavjasinesledijovlogičnemzaporedju,pačpaponujnosti.Povezovanjeinusklajevanjestabilaopravljenanačrtnoinpozneje.”Ugotovitevodgovarjatem-poralni strukturi travme: urejevalni postopek se praviloma lahko vzpostavi šelenaknadno,tojezre-konstrukcijodogodkakotnekevrstelogificatio post festum.VintervjujusFerdinandomCamonom(1987/1993:50–51)jePrimoLevi“potrebopo pripovedovanju” v sozvočju s povedanim označil kot “primarno potrebo”,primerljivos“potrebopohrani inpijači”, indodal:“Namera ‘postatipriča’se jepojavila šele pozneje, primarna potreba je bila v tem, da se s pisanjem rešim.”Spraševalecpovpraša:“Torejpisanjesterapevtskonamero?”–Levi:“Terapevtsko,da–najbrž.”–Camon:“Intojevtemsmislufunkcioniralo?”–Levi:“Da.Pisanjemijeprinesloolajšanje.”

Podobno mi je tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je preživel taboriščaDachau, Struthof, spet Dachau, Dora Mittelbau, Harzungen in Bergen Belsen,spomladi2006vpogovoruizrazil“prepričanje”,dajebilopisanjepovojni“tuditerapija,nepasamopotreba,dasetaboriščnadoživetjaohranijokotpričevanje”,3dodajajoč,4 da je terapevtski pomen omenjenega pisanja zavestno zaznal šele

3 BorisPahorjesvojeprvečrtice,štiriodskupajdeset,objavilvzbirkiMoj tržaški naslov(1948).

4 Gl.pismoBorisaPahorjaavtorici10.9.2008(zasebniarhiv).

10 Marija Jurić Pahor: O nuji, pripovedovati o Auschwitzu … 11Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

pozneje.VknjigiSkarabej v srcu(1970:287–288)pisateljpravi,dajenekočzapi-salali rekel, “[z]ačelsempisati,kosemserešil teme”, todastavek, takopisatelj,bisemoralglasititakole:“ne,kosem se rešil [teme],ampakda bi se rešil[teme]”.Terrence des Pres (1976/2008: 38) opozarja na to, da pisci dnevnikov, kot soEmanuel Ringelblum, Selig Kalmanowitch, Mary Berg in mnogi drugi, svojihpričevanj niso smatrali prvenstveno za “literarni” akt, temveč zlasti za neobvla-dljivo“notranjonujo”;boljkose jezačelaudejanjati “dokončnarešitev”,boljsotonujoobčutili.PodobnoprihajaRuthKlüger(1997:64),kijepreživelataboriščaTheresienstadt,Auschwitz-BirkenauinChristianstadt,vanalizinovejšihliterarnihbesedil, ki se soočajo z bivanjem v nacističnih lagerjih, do sklepa: “Preživeli, kipišejo,soobsedenistem,dapričajo.”Tudiizintervjujev,kismojihopravilivokvi-ruprojekta,izhaja,daobčutijonekateripreživelivztrajnonujopopričevanju.

Kljubtemugotovitvamjemogočereči,davsevečja“obsedenostsspominja-njemintravmo”,kijobeležimovzadnjemčasu,nevodiveksternalizacijotabo-riščneizkušnjevtemsmislu,dabi jobilomogočedematerializiratialiodsvojiti.Prav nasprotno, nepredstavljivo se zdi, da bi se preživeli od teh doživetij lahko“ločili”, jihopazovalitakorekočodzunaj,zdistanco.Travmaostajaprisotnakot“aficiranost”,nijemogočepozabiti,kajšelezanikati,kardokazujejotudištudijeonjenemneogibnemprenašanjutudinanaslednjerodove.Vospredjestopajotudirazprave, ki spremljajo strategije oblikovanja in transmisije memorije na krajih,ki so primarno namenjeni shranjevanju in ohranjanju taboriščne “preteklosti”.ArhitektRobertKudielka(1997)jegledenanajprimernejšosodobnovlogo“spo-menikaholokavstu”vBerlinu,kisogaodkrilileta2005,menil,dabimoralizpol-njevatidvojnovlogo:vlogoposredovalcainformacijeopreteklosti(“pričevanje”)invlogoposrednikamedsedanjostjoinprihodnostjo(“ohranjanjezazavest”).

OHIPERMNESTIČNIMOČIMEMORIJE

Nuja po pričevanju se med osebnimi in družbenimi krizami, ki implicirajoslutnjomožnostinovihvojnihspopadovin“katastrof”,5lahkošeokrepi.Toveljatudiinšezlastizaobdobjeostarelosti,kijospremljajopopuščanjefizičnihmočipatudibolezni,motnjespomina,izgubabližnjihoseb,ipd.Grezaobdobje,kosečlovekpribližujetravmatičnitočkismrti,stanju,ki lahkopridobipotezere-trav-matizacije(gl.Kostnapfel2002:9–80;Radebold2005),šezlasti,čeupoštevamo,dastabolezeninvisokaživljenjskastarostvtaboriščuskorajdavednopomenilismrt.

5 PrinekaterihintervjuvancihsozlastivojnevSloveniji,BosniinHercegoviniternaKosovemskoncaprej-šnjegastoletjasprožalaobčutjaprecejšnjetesnobnosti.

TakosedenimogospodD.(intervju34-M-1953-2G:10–20)spominja,dajenje-govamama,kijebilamedpogovoromznjimstaranad80let,ovtisihinzaznavah,povezanihznjenoizkušnjoAuschwitza,“pripovedovalavsempovrsti,kakšenkrattudi,ehh,malopreveč”.GospodD.sejemedpogovoromponovnopovrnilktemiinpovedal,dasejetanujapopričevanjupomaminimožganskikapiprednekajletilešeokrepilainpolagomapostalaedinatema,kijenimogočeizrinitiiznjene-gaspomina:“zdejsezgublja,[…],pozabivse,mentrezdejgovorisamoto”.

Zdise,da jegovorjenje“samoo tem” tesnopovezanospojavomhipermne-zije,tojes“čezmernoinmočnimafektomnabitomočjospominanatravmatskeizkušnjepreganjanjainstempovezanimduševnimpretresom”,kijojeWilliamG.Niederland(1980:230)opazilprištevilnihpreživelih.

Hipermnezija običajno sovpada z disfunkcijo memorije, in sicer tako, dastopijo reminiscence,povezanezomenjenimi izkušnjami, izostrenovospredje,medtem ko druge zbledijo. Čeprav se številni preživeli trudijo, da bi to hiper-trofičnoporajanjespominovdržalikarsedavšahu,pogostotako,daseupirajonjihovi tematizaciji (Niederland 1980: 231), pa številni izvedenci opozarjajo, data obrambna drža mučno “fiksiranost” na travmatski dogodek le še okrepi (gl.Hinckeldey inFischer2002:31), šezlasti,ker jena tanačinnimogočezvestivsporočljivoznamenjeprisotneafektivneresničnosti,kibijopreživelilahkodeliliskupajznaslovljenci.Podrugistranipasenekateripreživelizelodobrozavedajo,davpripovedinegrevidetinevarnosti,kibi jihlahkoponovno“spravilatja” insejejetorejtrebaubraniti,nasprotno:menijo,dapripoved,šezlasti,čejemedse-bojna,pripomorekublažitvitravmatičnihspominov.Tolepoponazarjanekdanjataboriščnica,kiživivIzraeluintrpizaraditega,kerdrugipreživelimolčijoinnegovorijootem,karjihtakointakozasledujevsanjah,telesnihobčutjihinposame-znihpodobah.VpogovoruzGabrieleRosenthal(1995:171)pravi,daspominovnataboriščnoizkušnjonimogočepotlačiti,kerseprejalislejvrnejo.Opozarja,dajepravpredkratkimponovnoimelaobčutek,daje“vpreobljudenemprostoru,kjerseduši”.Takoledodaja:“Investe,toprihajaspetinvednospet,česetohočealine,tolahkopotlačite,kolikorhočete,tosepovrne…Takojevendarbolje,tudijazotemgovorim.”

Ohipermnestičnimočimemorije,kivračastrahotnespomineinsilivgovor-jenje,dabisečlovekvsajnekolikoznebilobčutkatesnobe,mijepripovedovalatudigospaH.(intervju19-1922-Ž-1G:649–657),kijepravtakokotmatigospodaD.preživelaAuschwitz:

Spraševalka:“[V]istereklaprej,dapostajatepozabljiva,ne?GospaH.:Ja,maneAuschwitz.Spraševalka:[…]inAuschwitzpostanevednoboljoster?GospaH:Ja.Spraševalka:Takojeto.


Gospa H.: Bolj me mahtra. Ponuoče ne spim, ne [...] Ano grem navglih[naravnost] v Auschwitz. Ano videste krematorije nu tiste, tiste pupe[mišljenesomladeJudinje],kasoumrle,intistebugenone[prenešeno:ubogestareženice],no…”

OsvojihdoživetjihvAuschwitzujegospaH.neutrudnopripovedovalaletaindesetletja.Zanjosobilikot“nočnamora”,osneizprosnedinamike,kijojesililavgovorjenjein,povezanostem,vgledanje(podoživljanje)nenehnoponavljajočihse“slik”,kijinisošleizspominainjihjepredstavilatudimeni.Biloje,kakordabiskupajgledalifilm–prizoreizAuschwitza,kijinisodalimiru,zaradikaterihjeslabospala,seprebujala,ponočivstajalainsobiliznapredujočostarostjovednoostrejši, nekateri srhljivi prizori pa so se na novo prebujali. Sem spada še slika“njenega tata” (očeta), ki so ga še pred njenim pregonom v Auschwitz spričonjesestrelilinacisti.Uspelojije,dagajedvignilavsvojenaročje,kjerjijerekel:“H.,nikulivečsenebomovidli”(ibid.:105).DogodekočetoveusmrtitvejebilzagospoH.takozelotravmatizirajoč,dajeonjemvsedosvojesmrtileta2008zeloredkospregovorila,karpanikakornimogočetrditio“slikah”ali,kakorjimjepra-vila,“živihspominih”izuničevalnegataborišča.Tehspominov,takotudigospaH.,senemorein,kotjepoudarila,“nesmeskriti”.Tojijenarekovalaglobokavezdovsehtistih,“kisoostalitam”:“Jazsespunemnanjeh,anutakesmrtigrde”(ibid.:1206–1210). In takoj ko se nanje spomni, začuti v sebi impulz, da mora pričati,govoritiotem,karjevidelainizkusilavAuschwitzu;nepričanjebibilozagospoH.nekevrstesakrileg,izdajstvovsehtistih,kisenisovrnili.

IzpripovedigospeH.nadaljerazberemo,dazanjo– in toveljazapripovedištevilnihpreživelih–nistatolikoznačilnarazumskohotenjeinpriučenasposob-nost, temvečpredvsemnavdihnjenje,kirazkrivatravmatskispominnanekživonazorennačin,kar jeboljvzveziskatarzokotzelaboracijo(zavestnooziromaozaveščevalno dejavnostjo). Po znani Aristotelovi definiciji iz šestega poglavjaPoetike (1982) je katarza ali “očiščenje” končni smoter tragedije. Aristotel si jozamišlja kot dramsko uprizoritev, v kateri predstavljata zbujanje groze in soču-tja nerazdružljivo soodvisnost, točko prešitja, ki človeku pomaga najti izhod izstiske; človekobkoncuuprizoritvečuti redukcijonotranjenapetosti, sprostitev,olajšanje. Poudarek je pri drami – podobno kot pri psihodrami (Jakob LevyMoreno)–neizogibnonatelesuingovorici,kitotelo“uteleša”.Govoricajetorejizrazit element človekovega notranjega dogajanja v vseh njegovih modulacijah.Podrejenajefunkciji,prevajatinagonetelesainzatolahkoprenehabitibeseda,sevsebiprelamlja,postane“ensam,nenehenkrik”,prikazennesmislapreksmisla,uvajapatudibesedekotvrednosti,obstoječezunajmisli.

SvetlanaSlapšak(1993:XIV)niponaključjuzapisala:“Travmatičnimanko,kigaodpravlja(grška)drama,bilahkooznačilikot‘manko naracije’”.NavezujočsenaAlfredaLorenzerja(1973,2006)bilahkogovorilitudio“scenskemrazumeva-

nju”,kirazkrijepolja,kijihnimogočemislitizunajtravmekot‘uničenjemjezika’(Sprachzerstörung).Tamankojenajboljopazen,ko je teloprivedenovpoložajpathosa (‘trpljenja’)– ko je onemoglo ležeče na tleh, zvezano ali uklenjeno nakakšendrugnačin,vprimežublaznostialibolezni,vračajočihse,krčevitihnava-lov bolečin in trenutkov zatišja, preden ga viharni simptomi ponovno napade-jo–skratkavtenutku,kosenajboljoddaljiodsvojegaidealaintegriteteinmoči(Zeitlin 1993: 10). Grška tragedija najpogosteje vztraja pri razkazovanju telesa,zlastinaznačilninačin,da truplausmrčenih izzaodrjaponovnovračanaoder,da bi jih pokazala občinstvu. Ko so akterji še živi, izzivajo v “gledalcih” grozonadnjihovimtrpinčenjeminsočutjeznjihovimtrpljenjem.Dialogas“heroično”preteklostjoprotagonistovniveččutiti.“Gledalec”dobiskozipodoživetjedramemočzaempatičnovezdodrugih,zlastidotrpečihinumorjenih.Sposobenje,dapresežemejejazainsevrnenakrhekkrajmetagovorice,dabipričalologikitegaprocesa,uvidenega,čeneutrpelega.

Pričanje pa je potemtakem tudi to, da človekova zmožnost gledati in videtikličeinnagovarjačloveško,dajeapostrofa,kisejinimogočeodtegniti.GiorgoAgamben(2003:47)semoti,konanašajočsena“muslimana”,zLevijevimibese-dahtaboriščnika,kije“uzrlGorgono”,se“dotaknildna”,pravi,dajeutelešalpri-zor,kinajbibilneznosenzačloveškeoči.Videti“muslimana”jepomenilo:“Tositi!Tojeusoda,kitečaka.[…].GledatimaskoGorgonepomenipostatitamaska,njendvojnik, tisti,ki ježepostavljenonstran”(Šumič-Riha2005:143).Čepravje“musliman”kotskorajda“zanesljivikandidatzaplinskocelicoalikakšnodrugač-nosmrt”(H.Langbein,cit.vAgamben2003:44)utelešalmorotaboriščnikov,sajnihčenivedel,kdajbotudinjegadoletelanjegovausoda,pajepredpostavka,dasose“muslimana”“vsiogibali”(Agamben2003:45)nelevprašljiva,ampaktudiovrgljiva. Na to Agamben nehote opozarja sam, ko navaja odlomke sedmih odskupaj desetih pričanj preživelih “muslimanov”, ki sta jih zbrala Zdislaw Ryn inStanislawKlodzinski(ibid.:145–150).Iznjihizhaja,dasobilemejemedtaborišč-nikiin“muslimani”propustne,dasejetniki“muslimanov”nisozgoljizogibaliinjihprezirali,ampakdasoobstajalitudi trenutkiintenzivnemedsebojnesolidarno-sti,kisoprispevalitudiktemu,dasosepotopljenispetzbrali,se“rešiliizmusli-manstva”.Izvemotudi,dasejepreživelim“muslimanom”tanajstrašnejšaoblikaživljenja v taborišču zarezala “globoko v memorijo” (ibid.: 145, 150). Dodamolahko,dane lenjim,ampak tudivsemtistim,kisočutili inčutijovsebimočanvzgib,dapričajoza“muslimane”,ševeč,daseimajo,kotPrimoLevi(1961/2003:66),zanjihove“pooblaščence”,zanekoga,kigovori“namestonjih”.

EugeneHeimler(1993:152–153),kijepreživelAuschwitz-Birkenau,Buchenwald,TroeglitzinBerga-Elster,vsvojihspominihopisujepodobnonujo:“Obstajala[…]sosporočila,kisemjihmoralprenestizmrtvihnažive.Moralsemnekajnarediti;moralsemnekajreči;bilisotrenutki,kisemjihmoralanalizirati,dabisvetupoka-zal,kajsemvidelindoživel,zavsetistemilijone,kisotopravtakodoživeli–kipa


nisovečmogligovoriti.Moralsemdatiglasnjihovimmrtvim,sežganimtelesom.”Tudi Boris Pahor je posvetil drugo izdajo svoje knjige Nekropola (1967/1997),v kateri se sooča s taboriščno izkušnjo, “manom6 vseh tistih, ki se niso vrnili”.Samegasebeimavnjejzačloveka,kinosivsebiživljenježivihinsmrtmrtvih.Doteizkušnjegojidolžnost,dajomoraposredovati, inzasepravi,dajeneke vrste “misijonar”,7 prenašalecmisijeiztaboriščavobičajnisvet, glasniktistih,kijimjebilglasnasilnoodvzet.

KRIKIGROZE

Nujapopričevanjupaobdajanjuglasutistim,kiseiztaboriščnisovrnili,opo-zarjatudinaglasvpijočegavpuščavi,kigaPrimoLevi(2003/1961:136)asociirastaboriščnikom,ki“kričivsemusvetu,sehkratiobračanavseinnanikogar”,torejznekom,kinimanaslovnika.DoriLaub,ki jebistvenoprispevalkproučevanjukomunikativnefunkcijevekstremnemtravmatizirajočemprocesu,tovrstenpojavtakolerazlaga:

Svet holokavsta si moramo predstavljati kot svet, v katerem predstavaDrugeganibilavečmogoča;kjernibilovečdrugega,kibimulahkorekli“ti” v upanju, da nas bo slišal, nas prepoznal kot subjekt, nam odgovoril.Zgodovinska realnost holokavsta je torej postala realnost, ki je v filozof-skem pomenu izbrisala vsako možnost naslavljanja drugega, možnostrotenjaaliobračanjanadrugega.Kopanemoremonikomurreči“ti”,nemoremoreči“ti”nitisamisebi(LaubvFelmaninLaub1992:82).

Odtodtudi“avraosamljenosti”(Durst1995:21),kiobdajaštevilnepreživele.Kljubmnožiciso-trpinovin“čredniškemuživljenju”sejevtaborišču“vsaksoočalsamossvojonotranjosamoto inzbrezglasnimmrakom”(Pahor1967:12).TudigospaH.prednjonibila imuna.Čeprav jeosvojihspominih iz taboriščasmrtižetolikokratintolikimpripovedovalainjijebilasosedskaskupnostvsedonjenesmrti poleti 2008 naklonjena, je na nekem mestu intervjuja izrecno rekla, da je“zmeromsama”,dapoAuschwitzunehodi“nitivečkmaši”,danalastnopobudoskorajneiščestikovzljudmiindajenajrajedoma(19-Ž-1922-1G,984:1288–1390).Njenetežnjepoavtoizolacijisekažejotudivtem,dasenikdarniporočilaoziromaustvarilalastnedružine,pačepravbisitoverjetnoželela.8

6 Manisobilivantičnirimskireligijiduhovimrtvih;obdoločenihprazničnihdnevihsosevrniliizpodzemljainsepomešalimedprebivalstvo.

7 BorisPahor:PričevalecnašegačasakotavtornaFilozofskifakultetivLjubljani,15.3.2008,(http://videolectures.net/boris_pahor/,28.9.2008)

8 ObsmrtigospeH.semizvedela,dajebilodvoriščehiše,kjerjepovrnitviizAuschwitzaživelanajprejskupajssvojomamoinstaromamo,natosama,“skrivališčeinzatoščiščezaotroke,kijihsamaniimela,jepaobnjih

V središču izkušnje shoah stoji sesutje “notranje empatične diade” oziroma“internega‘ti’-ja,kiseodzivanatemeljnepotrebe”(LaubvintervjujuzHuhnke;gl.Huhnke2006).Ekstremnatravmatičnarealnostuničiempatičniščit,kigatvoritaprimarnakomunikativnadiada,indestruirazaupanjevkontinuiranoprisotnostdobrihobjektovterpričakovanjeempatije,kijepogostoopisanakotsposobnostvživljanjadrugihvčloveškobitjetako,dazaznavajonjegovačustva,mislialipotre-beinsenanjepozitivnoodzivajo.Vizkušnjishoahonemidobernotranji“drugi”kot empatični posredovalec med sebstvom in okoljem, udejanja se “nekomuni-kabilnost”,indoločneje:ovržbaetikevoblikinačelaneogibnekomunikacije(gl.Agamben2003:55–56).Vendarne samozato,ker je taovržbapomenila,da sobilijetnikivtaboriščukomajdaogovorjeniinsejejezikpogosto“posušilvnekajdneh,hkratizjezikompatudimisel”(Levi2003/1961:75).Glavnimotivjedruga-čen.

Časa uničevanja ali izničevanja notranje empatične diade ni mogoče mislitionkraj silovitega pulzacijskega pritiska semiotične chore. V taborišču je vlada-la govorica zavržka, ubijalska za subjekt in taboriščnike, njegove naslovnike.Izpričevala se je v pri-sili po vpitju, kričanju, vse tja do neobvladljivih “krikovgroze”, ki so prihajali na površje vzlic prizadejanju nepopisnega trpljenja in soizzvalitisto“živalskousmiljenje,kigapokažejovsinormalniljudje,kovidijo,danekdo telesno trpi” (Arendt 1986/1964: 195). Hannah Arendt navaja, da je bilanajvečjatežava,nakaterosonaletelipobudnikidokončnerešitve(in jo odstranili tako rekoč neverjetno uspešno)pravta,kakozatretitaskorajinstinktivničloveškiodpordoprizadejanjatelesnegatrpljenja.Intotakoprisebikottudiprižrtvah.

“Krikigroze”sobilinenehni,vednoznovaso“vzcveteli”,navajalinarazmerjedodrugega,natelo,kitrpi,podporo,sočutje,serazraščali,imelisvojekulminan-tnetočke,svojekončnetočke,inčepravjihjebilovčasihtežkoalicelonemogočeizdaviti,sodalivedeti,dajihnikakornimogočepovezovatiz“uresničitvijogonasmrti”,kinajbibilpoFreudu“najboljnagonski”,sčemersestrinjatudiKristeva(1978/1974:38).Nasprotno,bilisoborbazase,zaobstanek.Temeljnoeksistencial-nostanjevtem“infernalnem”dogajanjujetorejborbazaživljenje,hkratistempasevedatudismrtnatesnobaingroza.Neposrednodoživljanjemučenjineksekucijsojetnikovjesposebnomočjovplivalonavedenjejetnikov,sajjihjeneposrednoopominjalotudinanjihovlastnistatus.

“Strašnovzdušjevladavprostoru”(gestapovskegazaporavBegunjah,kijebilza mnoge postojanka pred deportacijo v koncentracijska taborišča), je v svojihspominih, ki so izšli leta 1968, zapisal France Križnar (cit. v Guštin 2006: 289):“Edenvspanjukriči,drugikličenapomoč.Slišijosegorečeprošnjeljudi,kižele

uživala in jihnevsiljivovzgajalakotmalokateramama”.Nekateriso jibilihvaležnišekotodrasli;enegamednjimisemtudiintervjuvala.

16 Marija Jurić Pahor: O nuji, pripovedovati o Auschwitzu … 1�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

svobodeinrešitve.Morapritiskanamožgane,leprotijutrusevsenekakoumiri.”V pričevanjih ljudi, ki so preživeli tržaško nacistično koncentracijsko taboriščeRižarna,sokriki,ki jihjeizzvalonacističnonasilje,obeleženizatributi“grozni”,“pretresljivi”, “presunljivi”, “obupani”, “parajoči”, “srce parajoči”, “zamolkli”, ipd.(gl. Benedetič idr. 1978: 118–121, 133–135; Fölkel 1990/1979: 27–36, 126–136,164–174).TudiFrancuJezi(1985:34–35),kijebilpodrugisvetovnivojnibegunecvTrstu,sejeglobokovtisnilovspomin“skoroživalskokričanje”moškega,kisogamučilivljubljanskemokupatorjevemzaporu.(Trimesecepozneje,decembra1941, ga je ponovno srečal v Dachauu, kjer mu je povedal, kako zelo je njegain sojetnike pretreslo zasliševalno mučenje, ki mu je bil izpostavljen. V nekemženskemzaporusojetnicevceliciobtovrstnihzasliševanjih“strmečvprazninonepremičnoposlušalealipasestiskalevnasprotnikottersimašileušesa”,sčaso-mapasosenatazasliševanja“privadile”;Guštin2006:288.)Krikikotspontani,nalezljivi inso-občuteniodzivinašokultimativnegasoočenjasprizorigrozesoznani tudi iz drugih taborišč, celo iz Auschwitza. Tako se Sarah Bick Berkowitzspominjadeklice,kijezačelasredispanjatako“predirljivokričati”,da“nitrajalodolgo,dasmokričalivsi”(cit.vDesPres2007/1976:41).

TerenceDesPres(2008/1976:41–42)navaja,dajeshoahproduciralaensamnenehenkrik.Ljudje,kiseneposrednosoočajos“fundamentalnimzlom”,tudiponjegovemmnenjuzačutijoinstinktivnoželjo,daopozorijonase,dasvarijodrugein izkričijo svojo grozo. “Teror lahko povzroči onemelost, toda njegov učinek,oskrunitev človeka, sproža povsem drugačne reakcije. Evocira panično grozo,ki prisili ženske in moške k spontanemu čustvenemu izbruhu, ki je podobenkriku–insevčasihdejanskoiztečevkrik”(ibid.:41).Pravnatejtočki,takoDesPres,seporodi“voljadopričevanja”,kije,najdodamo,nimogočemislitionkrajvoljedo(pre)živetja.

Čepravjebilasmrtvtaboriščihnenehnoprisotnainjenibilomogočeodce-pitiodlagerskegaživljenja,jebilovnjih–takoPrimoLevivzbornikuintervjujev1961–1987,kistagauredilaMarcoBelpolitiinRobertGordon–“zelomalosamo-morov”,“nasplošnomanj,kot jihjezdaj”(cit.vRatej2005:43).Levi,okateremjeznano,dajepostalpisateljsamozato,dapriča,pravi,dajevtaboriščuvečkratrazmišljalosamomoru,“todanikolineresno”.Pobegvsmrt,takoDamijanGuštin(2006: 291–293), je bil tudi v fašističnih in nacističnih zaporih v Sloveniji prejizjemakotpravilo.Iznjegovihizvajanjizhaja,dajeprišlovnjihdovrsteposkusovsamomora,kisomubotrovalirazličnimotivi,todaleredkokateriseje“posrečil”.Medjetniki,kisoposkusilinareditisamomor,jebiltudiLavoČermeljizTrsta,kijebilnadrugemtržaškemprocesuleta1941obsojennasmrtinnato“pomiloščen”nadosmrtnoječo.

ONKRAJINTENCIONALNOSTI:VOLJADOPREŽIVETJAINPRIČANJA

Zdi se, da so jetniki v koncentracijskih taboriščih skoraj samodejno razvilitakšnemehanizme,kisonaredilimiselnausmrtitevinsmrtznosnoinsoomo-gočiliverovkontinuitetoživljenja.Smrt jebilapri tempogostopojmovanakotprehodstrdovratno“vstajenjskoobljubo”,pačepravjojespremljal“prastrah”,kiimplicirarojstvokotkatastrofičnosilo,ki“potapljainreši”(Eissler1955/1978,deWind1992;gl.tudiJurićPahor2005).IzvaršavskegadnevnikaChaimaA.Kaplana(1965/67:170)–pisalga jevgetuodavgusta1939doseptembra1942,kosogadeportiralivTreblinko,kjersogaverjetnošeobkoncuistegaletausmrtili–izhaja,daljudjelahkozapadejovagonijo,dapaglobokovsebičutijokrik,ki“kotplamentlivkosteh”inneugasljivorazsaja,divja:Pričaj,piši–nesmešdopustiti,dautihnetvojglas.KotdabihoteloponašatiptičaFeniksa,kiz-gori,aseizšeneugaslegapepelaponovnorodi.Ninaključje,daKaplanvsvojihdnevniškihrefleksijahre-producirapravtofantazijo.Vbistvugrezadoživetjerojstva,ki jekot“mitološkiscenarijkatastrofeinborbe,borbeinosvoboditve,smrtiin[ponovnega]rojstva”(Sahlberg 1985: 30) imanenten skoraj vsem ritualom in religijam, a ga skorajspontanoreproducirajotudiljudje,kiso(bili)izpostavljeniskrajnotravmatizira-jočemunasilju.JamesE.Young(1997:66–67)ugotavlja,dajednevnikChaimaA.Kaplanakoncipirantako,dajevsakovestouničevalnemnasiljuvgetuspremljalaodrešilnanovica,kiniodgovarjaladejanskemudogajanju,ajeodpiralaupanjevpreživetje–kakornekevrstejutranjameglica,kidajeslutitizakoprenastosivinooblakov žarke jasnega, sončnega dne. Kaplanovo “pero”, kot pravi sam, “celo vnajboljstrašnihurahnasiljaniprenehalopisati”(Kaplan1965/67:267,398),nje-govanajvečjaskrbpajeveljala“skritjudnevnika,dabiostalohranjenprihodnjimgeneracijam”.

To voljo do pre-živetja podkrepljujejo tudi Ángela Piskernik, prva slovenskadoktoricaznanosti,rojenavLobnikupriŽelezniKaplinaKoroškem,kikotjetni-caRavensbrückadolgočasa“niverjela,danasmorejopokončativpečeh”(cit.vStergar2004:249),9tervsetistežrtveRižarne,kisovslutnji,dasejimbližakonec,nanotranjostranvratalizidove“celicsmrti” izpisaleali izpraskalesvoja imena,rojstnedatume,krajeizvora,naslove,podpiseindrugasporočila,dabitakoopo-zorilinaseinsvojotežnjopoobstoju,kijevključevalatudiželjopopovezanostissvojci.10BrunoDellaMotta(cit.vFölkel1979/1990:165)vsvojemzapisuZločini

9 JanezStergar(2004:249)navajadvaodlomkaizpripovediÁngelePiskernikoRavensbrückuizdvehinter-vjujevobnjeni80-letnici:“Innabregujezera,kismogataboriščniceizravnavalenajprejsskalami,natosprstjoinnazadnjespepelomizkrematorija,vkateremsobilišeneizgorelikoščkiteles,jenatokmalupognalatakazelenarazkošnatrava…”Innadrugemmestu:“Veste,menisorekleženskevtaboriščunejeverniTomaž.Nisemverjela,danasmorejopokončativpečeh.Naposledpasemspoznalavsoresnico.”

10 ZgodovinarinzbirateljorožjaDiegodeHenriquezjevsegrafitemaja1945sskorajdafotografskonatančno-stjopresnelvsvojdnevnik(šepredensozavezniškesileRižarnoprepleskaleinodstraniletudisiceršnjesledi


v Rižarni v časopisu Il nostro avvenire (Naša prihodnost) z dne 27. maja 1945poročaojetniciGianinniBordignon-Sereni,ki jenazidRižarnepisalaimenaindatumedeportacijsvojegamožaintrehotrokintakodokumentirala,kakokrutojebilarazbitanjenadružina.Sledijobesede:“NajBogblagoslovimojeotrokeinmojega moža. Obupana sem.” Ko je iz Rižarne izginila še gospa Sereni, je neksojetnik,sodečpoortografijinajbržhrvaškealislovenskenarodnosti,dopisal:“Ninam jasno,kako jekončala tagospaSereni” (izpoznejšihvirov izhaja,daso jousmrtilivRižarni).

“Obstajalajepravastrast,dabiprihodnjimrodovompričaliproti[nasilni]smrtiinpozabljenju,”jezapisalEliWiesel(1972:53)vsvojiknjigiOne Generation After.Toobčutjestopanapovršjezlastivčasih,kosoljudjeizpostavljenitakoimeno-vanimman-made disasters: “Kadarkolimorajoženskeinmoškitrpetizaradizla,ki jimgapovzročijodrugi, nastane poželenje,dadoživeto utrdijo inohranijovmemoriji.Ljudjezačnejosleditinekemunenadnemunagonuinpisatiovsiljenemzlu”(DesPres1976/2008:38).

ZoranMušič(1992:170–171),veliki,nezamenljivipredstavniksodobnelikovneumetnosti,poroduSlovenecizBukovicepriGorici,kisoganovembra1944odve-dlivDachau,jepravvtemsmisluzačelnajprejzadržano,natomrzličnorisati:

Gibljem se kot mesečnik, kot suženj, avtomat, […] moj duh je potopljenv meglo […] Ne zaznavaš nič več, najsi se nahajaš na desni ali levi strani[krematorijev]–kajtiničvečnivažno…Zadržanozačnemrisati.Morebitisredstvo,daseosvobodim.Najprejposkušamtajno,vkotu,risatistvari,kisem jih videl na poti do obrata: prihod konvoja, živinski vagon je odprt,truplavisijoiznjega.[…]Zgrabimeneverjetnasila,darišem.[…]Rišemkotvtransu.[…]Notranjanujamesili,danarišemvse,tudivsaknajmanjšidetajl[…]Življenje,smrt–zamejebilovsenaravnanonateliste.

Papir,pisalaindrugipisalnipripomočkisobilivkoncentracijskihtaboriščihstrogo prepovedani, pa čeprav je bila “nevarnost odkritja”, kot ugotavlja ZoranMušič(ibid.:170),vzadnjihtednihpredosvoboditvijo“nekolikomanjša”.Kljubtejnevarnostisomnogiumetniki,pisatelji inpiscibeležilidogodkevkoncentracij-skihtaboriščihinstemtvegaliusmrtitev.“Biloje,kotdabimiNekdoukazovalnopotisnilvrokosvinčnik inrekel: ‘Piši,’”se jespominjalEdgarKupfer-Koberwitz(1997:20),kijevkoncentracijskemtaboriščunapisalDahavske dnevnike.“Zamansejemojrazumtemuupiral,kričal,dajevseskupajblaznost–zamanmijemojrazumprikazovalmučnosmrt,kimečaka.–Notranjaprisilajebilamočnejšaodvsega.–Pisalsem.”

grafitov,dabivnjejnastanilepovojnebegunceizIstre).DnevnikhranijovMuzejuvojneinmiruvTrstu,kinosinjegovoime.DelgrafitovizdnevnikajeobjavjentudivBenedetičidr.(1978:126–128).

TudiakademskislikarStaneKumar(1980:144–147;gl.tudiM.Gombač2005:14),jeobčutiltonotranjonujo.Vsakdanjevitalijanskihfašističnihkoncentracij-skihtaboriščihRab(1942)inpoznejeGonars(1943)“odjutradovečera”opazovalotroke predvsem zato, da bi po vojni lahko čim nazorneje opozoril na njihovoneizmerno trpljenje. “Preživel sem lakoto v Trstu med prvo svetovno vojno,vendartakihprizorov,dabivatezrlenavsakemkorakuusihajočeotroškeoči,nibilo.”Slikarjevvzgibzadokumentiranjetrpljenjajebiltakosilen,dajecelomedodpadkiiskalinizbrskal“dvekovinskiplošči”,vkatereje“vgraviralrisbeotrok”;obeploščije“pretihotapildomovinjihdokoncavojneskrivalvkleti”.

Občutekjetnikov,damorajopričati,tudi– inmorebitizlasti – zatiste,kiseizkoncentracijskihtaboriščnisovrnili,pajebillahkotudiodločilnimotivzapreži-vetjesamo.Tanaloga,kotnavajajodunajskipsihoanalitikiElisabethBrainin,VeraLigeti in Samy Teicher (1994: 56), je pripomogla k najdbi “narcistične zasedbe”(mišljenajepotrebnaljubezendosamegasebe,op.M.J.P.),brezkaterepreživetje,tudipoosvoboditvi,nebibilomogoče.Vtrenutkihabsolutnegaobupa,vkaterihjebilaželjaposmrtimočnejšaodstrahupredsmrtjo,sodruginasmrtobsojenitaboriščniki jetnika obdržali pri življenju s tem, da so ga spomnili na njegovo“nalogo”,dapričasvetuozločinih;pravzatoso,navidezparadoksalno,postaliznanilcimožnostipreživetja. Jetnikusopomagali,da jevprihodnostiponovnovidel smisel in upanje, ki sta ga poleg drugih naključij ohranila pri življenju.Mednjesodijovsitisti,kisohoteli,kotHermannLangbein,preživeti,dabilahkopričali:

Trdnosemsklenil,dasinebomvzelživljenja,panajsezgodikarkoli.Hotelsemvsevideti,vseprestati,vseizkusiti,vseohranitivsebi.Lečemu,čepanikolinebi imelmožnosti,dabi svetu izkričalvse,karvem?Oditinisemhotelpreprostozato,kernisemhotelpokončatipriče,kakršnabiutegnilpostati(Langbein,cit.vAgamben2003:13).

Nekajpodobnegajemogočerečio“številnihimproviziranihpevskihzborih”,medkaterimiseje“šeposebnoproslavil”slovenskizborvDachauu,kotsespo-minja nekdanji jetnik omenjenega taborišča, Franc Jeza (1958–1961/1985: 170).Grezazbor,kigajeodzačetkaleta1943padokoncavojnevodilValentin(Foltej)HartmanizLibučpriPliberkunaKoroškem.KotpravisamHartman(1962/2007:73–83),jepetjekljubneizprosnemunasilju,duševnizbitostiintelesnishiranostidajalo moč tako pevcem kot sotrpinom, saj je veliko pripomoglo k odstranitviobupa in malodušnosti ter širitvi odpornosti in življenjske volje– in to prekoslovenskih nacionalnih meja. “Vzpostavil se je tako močan krogotok moralneenergijemedzboromin ‘občinstvom’”,ki šedanes “odzvanjav srcihnekdanjihtaboriščnikov,čepravsopesmizboražedavnoodzvenele”(A.Ule2007:60).


ZAGATANEIZREKLJIVOSTIIN“NARATIVNOGLAJENJE”

Zdise,dajeodsotnostjezikakotsklenjene,vsebiskladnestrukture,najhujše,karlahkodoletičlovekavnjegovemprizadevanjupopričevanjutervnjegovembojuzapreživetjeinobvladovanježivljenjskihnalog.Grezaugotovitev,kininova,saj jo najdemo že v staroorientalskih in pozneje blibličnih pripovedih– nema-lokrat skupaj s podobo “poslednjega pričevalca”, torej posameznika, ki preživiuničevalnonasilje ingaženejomisli,dabipričal,govoril: “Le jazsamsemušel,datiporočam”(Job1,15).Čepravsemuto,karsejezgodilo,zdiedinaresničnastvarinkottakaizrazitobolečainnepozabna,paotejresnicinimogočeustreznospregovoriti, jozadovoljivozajetivbesede,osmisliti: “O,dabikdostehtalmojožalostinobenempoložilnatehtnicomojetrpljenje!Zdajbibilatežjakakorpesekobmorju,/zatosozmedenemojebesede”(Job6,2–3).

Dajezikčlovekapripeljedoneketočkevspoznavanju,izrekanju,imenovanjuinnaprejnemore,soizpričevalitudipozniantičnimisleci(Grgič2007:195).Ta“zagataneizrekljivosti”(ibid.) jekljubracionaliziranihladnokrvnosti inbirokrat-skosti nacistične uničevalne mašinerije vztrajno, pa čeprav v specifični obliki,prisotnatudivspominihpreživelih.PrimoLevi(1947/1989:23)jezapisalosvojemujetništvuvAuschwitzu:

Takosmoprvičdojeli,današjeziknimabesede,kibiizrazilatosramoto,touničenječloveka.Venemsamemtrenutkuinsskorajdapreroškointuicijosenamjeodstrlaresnica:Prispelismonadno.Šeglobljenebišlo[…]Vzelisonamobleke,čevljeincelolase;čebomogovorili,nasnebodoposlušali,inčebinastudiposlušali,nasnebirazumeli.Tudiimenambodovzeli:čega hočemo ohraniti, moramo najti v sebi moč, moramo skrbeti za to, daprekoimenanekajodnasostane,odtega,karsmoenkratbili.

Zagata neizrekljivosti se nemalokrat pojavi skupaj z mislijo, da memorija vedostiveč,kotčloveklahkoprikličevspomininstemizpove.Posameznikseznjoobičajnoskušasoočati tako,daseprinjenemubesedovanjunavezujenaobsto-ječepripovednekonvencije–šezlastitedaj,kojedobrodošlovse,karomogočapre-živetje,oporo.

Ninaključje,dasoštevilni intervjuvancisvojspominna taboriščno izkušnjorazkrivali s pomočjo kronološko zasnovane naracije, ki povezuje preteklost ssedanjostjo. Kot da bi hoteli ustvariti neke vrste zaščitni ovoj, ki filtrira mnogenevarnosti, ki bi ponovno ogrožale integriteto sebstva ter čut za kontinuitetoobstoja. “Funkcija spomina je, da se z njim lahko prepoznavamo kot enkratnobitje,kijeobstajaloinobstajašenaprej;spominpovezujenašoosebnost,”stanavprašanjeosmisluspominazapisalabrataJean-YvesinMarcTadié(1999:11).PoNorbertuEliasu(1989:45)imaspominenoizmedključnihvlogpričlovekovemopredeljevanjuindoločanjučasa.Ssvojosposobnostjopovezovanjadogodkov,ki

sosezgodili“prej”in“pozneje”,“predtem”in“potem”,uspevačlovekvspominupreplestineko–velikokratzgoljnavidezno–dogodkovnokontinuiteto–šezlasti,kerselahkoraneizpreteklostiznovainznovaodpirajo.Grezapredstavnodeja-nje,“vkateremsepovežeskupajnekaj,karsenidogajalohkrati”inpritem“igraspomintemeljnovlogo”.Ugotovitevodgovarjapredpostavki,dajemogočeokon-tinuitetinačelnogovoritiletedaj,koso“vigri”tudidiskontinuiteta,kontingenca,temporalna (in stvarnapsihično-materialna,družbena in/alipsihična)diferenca(Straub2000:139).

Sspominjanjemčlovekmanifestiraenoizmedsvojihsposobnostidovzposta-vljanjatega,čemurbi lahkoreklitežnjakzdružitvirazličnih“subjektnihpozicij”alitudistrategijaohranjanjastabilnostisebstva.Obedelujetavsozvočjuspsiho-analitičnimi spoznanji, ki poudarjajo, da so neprijetne, boleče, zastrašujoče alitravmatizirajočeizkušnjepodvrženepotlačitvenimin/aliodcepitvenimprocesom,kiseneobhodnoodražajotudivprocesunarativnestrukturacijespominov–kot“narativnoglajenje”(Polkinghorne1998:25):

Vpotekunarativnegaoblikovanjanekega“življenjskegaobdobja”izpuščajopripovedi pogosto podrobnosti in zgoščajo dele (‘kondenzacija’, flatte-ning),drugidelijoelaborirajoinobtempretiravajo(‘poveličevanje’,‘detaj-liranje’,sharpening),spettretjijonaredijoboljkompaktnoinkonsistentno(racionalizacija),dabitakoprišlidokoherentneinrazumljiverazlage.

Čepravsobiletaboriščneizkušnjevsvojemčasušetakoneizprosneinkrute,prvotni spomini nanje pa fragmentarni ter brez sleherne jasne pomenske raz-vidnosti, je neizpodbitno, da so jih preživele priče naknadno organizirale injim dale navidez koherentno, med seboj povezano strukturo, ki je sugerirala,daimajoboljalimanjfiksiranespominskepredstaveotem,karjebiloinkot jebilo.Precejšnjovlogosovtemsklopuigralitudi ‘prekrivajočispomini’vsmisluFreudovegakonceptaDeckerinnerung(Freud1899/1977),skaterimisepreživelizaščitijopredresničnimitravmatičnimispomini,kibijihutegniliponovnospravi-tivrealnostbojazapreživetje–vključnozobčutjiskrajnegroze,apatije,nemočiinobupa–jihtakorekočnaknadnotransformirajo,ublažijo,pačepravostajajoznjimišenaprejvstiku.

Posebnoopaznojebilotopritistihpreživelihintervjuvancih,kisonassoočilis pripovedmi, ki smo jih poznali že iz njihovih prejšnjih zapisov ali pričevanj.Vzdušje tesnobe, povezano s strahom, da bi se lahko znova znašli v taborišču,je lebdelo v zraku in vsaj dva intervjuvanca sta se opazno trudila, da bi se muubranila.Vzbujalastavtis,kotdabivse,karstahotelapovedatiosvojitaboriščniizkušnji,vnaprejizbralainuredilavsamemdejanjupercepcije,karsugeriratudinjunatematskarazporeditevgovorjenihtembreztematskihpreskokovobhkra-tnemčasovnemnizanjudogodkov.Vsakovprašanje,okateremsejezazdelo,dautegneto“premočrtnost”zamajati,jebiloalipreslišanoaliprekritozokrepitvijo


govornegaritma inobojestranskoobčutenokotneprijetnanapetost.Pravs temzadržanjempastadalavedeti,dajetaboriščnaizkušnjačeženeskrhala,pavsajmočnonačela“vero”vkontinuitetoživljenja.PaulJohnEakin(1999:95)jenatapojav,pačepravvdrugemkontekstu,zelojasnoopozoril,kojeoznačilobčutekbiografskekontinuitete,kitemeljinanarativnoustvarjenizmožnostidosintetizi-ranjakota fiction of memory.

Zato ne preseneča, da so bile nekatere pripovedi podane delno, v enem alidveh primerih pa tudi zelo fragmentarno, kar pomeni, da so izstopale s svojorazcepljenostjo, nedovršenostjo in navidezno neurejenostjo in ostajale zunajvsehtrdnejšihkoordinatnihmrež.Vnekaterihpripovedihjebilonaprimerveli-ko tematskih preskokov, teme pogosto niso bile izpeljane, ampak le nakazane,intervjuvancisosetupatam“prosto”gibalimedspominskimiasociacijami, jimsledili, jihdelnoobnavljali,potempasenenadomaobrnilivdrugosmerali jihnadomestiliznovimi.

ZAREZA–VŽIVLJENJSKILINIJI,PRIČEVANJIHINODNOSUDOPOTOMCEV

Vraziskavahošoahsoavtorjivečkratzabeležili,dapreživelisprecejšnjoteža-vovzpostavljajovezmedčasompreganjanjaoziromabivanjavkoncentracijskihtaboriščihterčasompopreživetju,karseneizogibnoodražatudivnjihovihpri-čevanjih.Velikokratčutijo,kotbiimelidveidentiteti:prvazadevanjihovosedanježivljenje,druganjihovopreteklotravmatičnoizkušnjo;najsišetakoprizadevajo“zgladiti”svoježivljenje,mudatiobčutjekoherence,tezarezenemorejoodpra-viti.Večinapreživelih,kismojihintervjuvali,bisestrinjalazizjavo,kijojeedenodnekdanjihtaboriščnikovtakoleubesedil:“Imamobčutek[…],da‘oseba’,kijebilavtaborišču,niistaoseba,kistojipredVami”(Langer1991:5).BorisPahorjevavtobiografskozasnovanemromanuSpopad s pomladjo(1998/1978:83)11pravvtemsmisluzapisal:“OnpredNemčijoinponjej–kdove,česebostatadvačlo-vekakdajsrečala.”RomanaVerdel,roj. leta1938vRemšenikupriŽelezniKapli,kijebilamedvojnoizpostavljenahudimtravmatizacijam(nadomačijisoustrelilitri partizane, sama je “imela srečo, da je ostala živa”, njena mati se ni vrnila izRavensbrücka,trinajstožjihRomaninihsorodnikovnacizmanipreživelo),sespo-minja,dajebilavsedo12.oktobra194312“živahen,razposajeninporeden”otrok,poznejepa“pridna”.Vojneizkušnjesojipovzročiletudipsihosomatskomotnjo:

Česemzbolelainimelavročino,jetobilozelohudo.Takratsemejelotilatakanapetost.Alijebiltuogenjalipasembilatrdakokamen.Čezcelotelo

11 PahorjevromanSpopad s pomladjojeprvotnoizšelželeta1958znaslovomOnkraj pekla so ljudje.

12 12.oktobra1943jegestapodeportiralRomaninomaterinskorajvsenakmetijiživečeosebe.Romana,starapetlet,jeizskrivališčaprisoseduopazovala,kakosoodgnalinjenodružino.

se je torazprostrlo. Imelasemobčutek,kodasemkamen.Potemsemse

ščipala,dabisečutila.Vsemogočesemposkušala,danebibilakamen,a

počutilasemsekokameninkonec.Inpotemšeogenj,čistoizsebesem

bila.Nihčeseminismelpribližati.Vsakjeimeltakčudenobrazalipaseje

spremenilvkameninogenj.[…]Tudikosembilažeodrasla,jebilotako.Pri

vsakivročini,šeprednekajletispet(Verdel2006:59–60).

Zareza,kijojesprožiloživljenjev“skrajnihrazmerah”,seizpričujevpreobrazi

sebstva.PsihoanalitičarkaAnitaEckstaedt(1989:469) izhajaprav iz tegapojava,

kopravi:“Grozotsenepozabi.[…]Travmatskidogodekevociraprocespredelave,

kinikdarnepreneha.”Mogočejetudireči,dapreživelirazvijejotravmooziroma

to,karodleta1980imenujejo‘postravmatskastresnamotnja’,posttraumatic stress

disorder,PTSD13(gl.vanderKolk idr.2000).Trebapa jepoudariti,danerazvi-

je vsakdo, ki doživi travmatski (pravilneje: travmatizirajoči) dogodek, tovrstne

motnje.KoJacquesLacanobravnavatravmovSeminarju I,povenekajpomemb-

nega:

Travma,vkolikorimapotlačitveniučinek,intervenira‘podogodku’(nach-

träglich). V tem specifičnem trenutku se v subjektu nekaj pomembnega

odcepiodsimbolnegasveta,kisigaprizadevaintegrirati.Odtedajtonič

večnepripadasubjektu.Subjektotemnebovečgovoril, teganeboveč

integriral.Vendarbokljubtemuostalatam,kjerkoli,govorjeno–čelahko

takorečemo–znečim,česarsubjektnenadzoruje(Lacan,cit.vSalecl2007:

121).

ZaLacanajetravmatrdoreh,kinibilvključenvsimbolno:zatopapreživeline

moregovoritiotravmialinanjoopozoriti,kotdabibilanekajnjemuzunanjega.

Travmaseodigravananeverbalniravniinsenatejravnitudiprenaša.Torazloži

tudi“paktmolka”,kivladaznotrajtravmatiziranihdružin.Izopravljenihintervju-

jevizhaja,dasevelikavečinapreživelihssvojimiotrokiinvnukiosvojitaboriščni

izkušnjiskorajnipogovarjala,navzočaje(bila)zlastikottihavednost,zaznavna

prekospominskihdrobcevterponavljajočihsepodob,vedénjinrazpoloženj.K

temuspada,dasopreživeliintervjuvanciosvojitaboriščniizkušnji–pogostopo

daljši, tudi nekaj desetletij trajajoči “latentni fazi”– prej in lažje spregovorili na

srečanjihssotrpini,vlokalnihkulturnihdruštvih,preddijakiinštudentivdomači

občinialiregijipatudizunajnje(predvsemvAvstriji,ItalijiinNemčiji),vmedijih

indrugihjavnihnastopihkotpredsvojimilastnimiotrokiinvnuki.

13 PodPTSDspadajoodleta1980tudisimptomi,kisojihpredtemobravnavalipodgeslivojnanevroza,bojnistres,naknadnonastopajočistresnisindromintravmatskanevroza.PTSDvsebujereakcijenaman-made-disa-sters innaravnekatastrofe.


GospaM.(intervju33-Ž-1951-2G:24–40) jepovedala,da jesiceržekototrokvedela,dasenjenstarioče(zmaterinestrani)“izDachauanivrnil”.Todašelekojebila“mladenka,mogoče15,16,17let”,jeizvedela,dajebilavkoncentracijskemtaborišču(Ravensbrück)tudinjenalastnamama,kijijetozamolčala.Kljubtemujebilamaminataboriščnaizkušnjaznotrajdružinešenaprejtabutema.Šeleob60-letnici osvoboditve izpod nacizma, ko so v Ravensbrücku organizirali slove-snost,jegospaM.skupajssvojosestro,skaterostanalastnopobudoželelispre-mljatimamo,izvedela“nekajveč”.GospaM.pripominja:“Zanimivojebilo,daje[mama]boljpripovedovaladrugim,…ženam,kisojospraševale,indasvamedveboljzravenstaliinposlušali”(ibid.:109–113).

TudigospodA. (intervju24-M-1956-2G:29–60)navaja,danjegovočev svojilastnidružiniskorajnikolinispregovorilo letuinpol,kiga jepreživelvraznihnacističnihkoncentracijskihtaboriščih.Intokljubdejstvu,dajezanjjezikpomem-benvrednostniinrazpoznavnipredznak,kargapovezujevsajšestremividnej-šimi intervjujskimi partnerji, med njimi tudi gospo M., ki pišejo, pričajo in/alijavnodelujejoizpotrebe,dabipovrniliglas,dostojanstvo,življenjetistim,kiseizkoncentracijskihtaboriščnisovrnili,vsajdelnopatudizaraditega,dabise“rešilitravme”.Zatotemboljpreseneča,daonjejvdružinskemkrogunisoaliskorajdanisospregovorili.

GospodA.: ...[Oče]jenekajpovedal,ampakobčuteksemimel,daniradspontano govoru o teh zadevah. Morda predvsem nam otrokom, ne,dočimvjavnostisejevečkrattakoboljodprl,ne...

Spraševalka:Mhm.GospodA:...in,ehh,dejanskosemjazrecimozvedelzanekaterepodatke

tkopokapljicah,ne,skozileta,ne,drugače...Spraševalka:Ja.GospodA.:...jeblotrebaboljbrat[karjenapisal],kokerparecimo,dabi

jazkonkretnozvedeldirektno,ehh, iznjegovihustotem,otaborišču,kjerjebil,kajjedelal,oziroma,kakojetamtrpel,to,otemvdružininigovorunikoli.

Navprašanje,kakosigospodA.tapojav,okateremsezdi,daniredek,razlaga,jeodgovoril,dagre“verjetnozanekakšnointeriornooziromapsihološkozavoro”,za“mejo”,kizagotavlja,dapreživelinezaidejov“nelagodnosituacijo,čebimoralizdejtolastnimdružinskimčlanompovedat”.Topaponjegovempomeni,daseznajdejo“skupajmedtemištirimistenami”,karbijih“potemspravlovnektisti…”Besedici“nektisti”,kijimaslediodmorinjugospodA.nikonkretnejedefiniral,napeljujeta na kraj, iz katerega ni pravega izhoda, tudi na socialno tesnobo, patudinaobčutjazadušitve,“konaprimer[starostniki]sodijo,dajih‘žarčijo’[…],jimspuščajoplinvstanovanje”(Kostnapfel2002:18).NatanP.F.Kellermann(2008:57–58)navaja,dasotovrstnetesnobe,podobeinobčutjapogostepojavneoblike

postravmatske stresne motnje pri preživelih šoah, in dodaja, da jih ti prenašajo

tudinapotomce–včasihcelotako,kotdabibilizgoljpotomcinosilcisimptomov,

nepatudipreživeli,kijihprenašajo.NatanP.F.Kellermann(ibid.)toponazoris

pomočjoprimerahčerke,kije“ponavljala”taboriščnotravmosvojematere:

Teslike[…]pronicajonazadušljivnačinvame.Kotnaprimerzjutrajzvsemi

temiavti in izpušnimiplini,potemmislim:“Nedihati”, inmislimsi,dabi

ljudizaplinjevalitako,dapreusmerijoizpušnecevivkamione,kisopolni

ujetnikov.Mojomamososkorajdazaplinili,moratevedeti.Vleklisojopod

prhe,augotovili,danisoimelizadosticiklonaB.Torejsoodpovedali[…]

šeen takobratusode!Vendar jazmislimna to[…] jazmislimdvajsetkrat

dnevnonato,stokratdnevno(cit.vibid.:57).

Tunegrevečzaposkusprikritjanemočipreživelih– tibi,kot izhaja tudi iz

nekaterihintervjujev,letežkosprejeli,dabijihotrociinvnukidoživelikotpasiv-

neinprestrašene,kajšelenebogljeneinzlomljene14–marvečzanjenorazkritje:

travmaselahkoprelevivgrozečozasledovalnosilo,kitudiotrokomnedadihati.

Čeprav starši o svoji travmi z otroki ne govorijo, na nezavedni ravni nenehno

prenašajo informacije, ki nakazujejo golo dejstvo njene prisotnosti: nočno kri-

čanje, panika, obup, socialna tesnoba, bolezenska asimbolija sprožijo v otrocih

svetfantazijotem,karsejenekočmoralozgoditi.Kljubtemusezdi,daimamolk

oziroma nezavedni modus sporočanja pomembno funkcijo. Kot pravi Mario

Erdheim(2006):

Karjezavestnoinseposredujezbesedoaligovorom,jeogroženovédenje,

mogočegajepozabiti,potvoritializnjimmanipulirati.Nezavednitransfer

je v tem smislu bolj zaščiten, konstanten, ker se odteguje volji subjekta

in omogoča, da potomci morebitne ponovne man-made-disasters lahko

predvidijo, jih pričakujejo, kar pomeni, da jim ne bodo tako nemočno

izpostavljeni,kotsojimbilinjihovipredniki.Tooblikopredelavetravmeje

mogočerazumetikotposkusspravitipodkontroloefektpresenečenja in

preplavljenja.Zatovladatukajnačeloprisilnegaponavljanja:Vednoznova

poskušaposameznikprestatitogrozopreplavljenja.Pritemnastanedolo-

čenaoblikatradicije,vkaterijemogočevidetipomembnosredstvo,kako

preživetitravmatičnosituacijo,kizbujaskrajnonemoč.

14 Iz intervjuja z gospo T. (7-Ž-1986-2G) denimo izhaja, da njen oče ni v stanju, da bi o svojem bivanju vDachauuprednjoinnjenomamokdajkolispregovorilemotivno,zjezoaližalostjo,nasprotno,zdiseji,datemoogovarjazvelikodistanco,kotdabibilpritem“provhladen”(ibid.:220).Predstavigakotnekoga,kigovoriosvojidachavskiizkušnji,kotdaje“nebidoživel”.Kadarsivdružiniogledajokakfilm,kisenanašananacističnigenocid,jematitista,kijoka,neoče(očetabibilozaradijokasram).Navprašanje,kakosenamaterinoreakcijoodzoveoče,odgovori:“Nič,jo,joobjameinreče,dej,nedelattako…”(ibid.:279).


AlikakorjepovedalaRomanaVerdel(2006:60):“Nekakopasenaučišprežive-ti,tudikototrok.Preživetiinseboriti.Hvalabogu,dasemimeladovoljmoči.”

Tako za preživele kot za njihove potomce pa je v tem smislu mogoče tudireči,čeparafraziramoGillesaDeleuza inFelixaGuattarija (1974:54),daničvečneverjamejovmitoobstojudelcev,kikotkoščkiantičnegakipazgoljčakajo,dasebopokazalšezadnji innatojihbospetmogočezlepitivusklajenoenoto,kibonatančnotakakakorizvirnik.Ničvečneverjamejovprvotnocelostnost,kijenekdajbila,alivkončnoceloto,kijihčakavprihodnosti.Vtemsmislusoznanilcihibridnosti–pojma,ki jepostalskorajneizogibenvrazpravljanjiho identitetahpozne moderne. Zlasti postkolonialna teorija je v hibridnosti zajela subjektovepoložaje ‘vmesnosti’ (in-between), ‘mejnosti’ (liminality, borderlands) ter multi-plih,razcepljenihinrazseljenihidentitet(gl.npr.Bhabha2000;TschernokoshewainJurićPahor2005).Pravnatejpodlagijemogočeizpeljatisubverzivnipolitičniprojektonkrajtotalitarnihvzvodov.

VIRIinLITERATURA:

Agamben,Giorgio(2003)Was von Auschwitz bleibt: Das Archiv und der Zeuge:(HomosacerIII).FrankfurtamMain:Suhrkamp.

Arendt, Hannah (1986/1964) Eichmann in Jerusalem: Ein Bericht von der Banalität des Bösen.MüncheninZürich:Piper.

Aristotel(1982)Poetika.Ljubljana:Cankarjevazaložba.

Assmann, Jan (2000) Der Tod als Thema der Kulturtheorie. Frankfurt am Main:Suhrkamp.

Bajec, Anton idr. (1985) Slovar slovenskega knjižnega jezika, IV. del. Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije.

Benedetič,Filibert,AlbinBubničidr.(1978)Od fašističnega škvadrizma do poko-lov v Rižarni (s poročilom o procesu). Trst-Istra-Furlanija 1919–1945.Trst:ANED.

Bhabha,Homi(2000)Die Verortung der Kultur.Tübingen:StauffenburgVerlag.

Brainin, Elisabeth, Vera Ligeti in Samy Teicher (1994) “PsychoanalytischeÜberlegungen zur Pathologie der Wirklichkeit.” V Hans Stoffels (izd.)Terrorlandschaften der Seele. Beiträge zur Theorie und Therapie von Extremtraumatisierungen. Regensburg:Roderer:54–71.

Breuer,JosefinSigmundFreud(1895/1991)Studien über Hysterie.FrankfurtamMain:FischerTaschenbuchVerlag.

Bruner,JeromeS.(1990)Acts of Meaning.Cambridge:HarvardUniversityPress.

Bruner,Jerome(1997)Sinn, Kultur und Ich-Identität. Zur Kulturpsychologie des Sinns.Heidelberg:Carl-Auer-Systeme,VerlagundVerlags-Buchhandlung.

Bruner, Jerome S. (1998) “Vergangenheit und Gegenwart als narrative Kon-struktion.” V Jürgen Straub (izd.) Erzählung, Identität und historisches Bewußtsein.FrankfurtamMain:Suhrkamp:46–80.

Deleuze, Gilles in Felix Guattari (1974) Anti-Ödipus. Kapitalismus und Schizophrenie.FrankfurtamMain:Suhrkamp.

Deleuze,GillesinFelixGuattari(2000)Micelij.Hyperion:Koper.

DesPres,Terrence (1976/2008)Der Überlebende. Anatomie der Todeslager. MiteinemNachwortvonArnoGruen.Stuttgart:Klett-Cotta.

Durst, Natan (1995) “Die Einsamkeit im Alter.” V Louis M. Tas in Jörg Wiesse(ur.)Ererbte Traumata(PsychoanalytischeBlätter.Band2).GöttingeninZürich:Vandenhoeck&Ruprecht:13–30.


Eakin,PaulJohn(1999)How Our Lives Become Stories: Making Selves.IthacainLondon:CornellUP.

Elias,Norbert(1989)Über die Zeit.FrankfurtamMain:Suhrkamp.

Eckstadt, Anita (1989) Nationalsozialismus in der “zweiten Generation”: Psychoanalyse von Hörigkeitsverhältnissen. Frankfurt am Main:Suhrkamp.

Eissler, Kurt R. (1955/1978) Der sterbende Patient: Zur Psychologie des Todes.Stuttgart:Frommann-Holzboog.

Felman, Shoshana in Dori Laub (1992) Testimony: Crises of Witnessing in Literature, Psychoanalysis, and History.NewYork:Routledge.

Fölkel, Ferruccio (1979/1990) Rižarna: Vrata v smrt: Nacistično taborišče pri Trstu.Trst:Založništvotržaškegatiska.

Freud, Sigmund (1899/1977) Über Deckerinnerungen. Gesammelte Werke.FrankfurtamMain:S.FischerVerlag:531–554.

Gergen, Kenneth J. in Mary M. Gergen (1988) “Narrative and the Self asRelationship.” V Leonhard Berkowitz (izd.) Advances in Experimental Social Psychology.SanDiego:AcademicPress:17–56.

Gergen,KennethJ.(1996)Das übersättigte Selbst. Identitätsprobleme im heutigen Leben.Heidelberg:Auer.

Gergen, Kenneth (1998) “Erzählung, moralische Identität und historischesBewusstsein: eine sozialkonstruktionistische Darstellung.” V JürgenStraub(izd.)Erzählung, Identität und historisches Bewußtsein.FrankfurtamMain:Suhrkamp:170–202.

Gombač,Metka(2005)“Bambinineicampidiconcentramentoitaliani1942–1943/Otrocivitalijanskihkoncentracijskihtaboriščih.”VMetkaGombač,BorisM. Gombač in Dario Mattiussi (izd.) Quando morì mio padre. Disegni e testimonianze di bambini dai campi di concentramento del confine orientale (1942 –1943) / Ko je umrl moj oče. Risbe in pričevanja iz kon-centracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943).Gorizia:CentroIsontinodiRicercaeDocumentazioneStoricaeSociale“LeopoldoGasparini”:7–12in13–18.

Grgič,Matejka(2007)Logos, simbol, mit. Vprašanja semiotike in filozofije jezika(ZbirkaNovaznamenja;22).Maribor:ŠtudentskazaložbaLitera.

Guštin,Damijan(2006)Za zapahi: Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941–1945 (Zbirka Razpoznavanja/Recognitiones; 4). Ljubljana: Inštitutzazgodovino.

Hartman, Foltej (2007) “Bikovka, bunkar, krematorij– in naša pesem /Ochsenziemer,Bunker,Krematoriumund–unsereLieder.”VSlovenskaProsvetna Zveza in Slovensko Prosvetno Društvo “Edinost” v Pliberku(2007) Dachau – spomin in opomin: primeri preganjanja antifašistov iz Koroške; ob 100-letnici rojstva Folteja Hartmana in ob 75-letnici Moškega Pevskega Zbora “Foltej Hartman” Slovenskega Prosvetnega Društva “Edinost” v Pliberku / Dachau – Erinnern und Gedenken: Beispiele der Verfolgung von Antifaschisten aus Kärnten; anlässlich des 100. Geburtstages von Foltej Hartman und des 75. Bestandsjubiläums des Männerchores “Foltej Hartman” des Slowenischen Kulturvereines “Edinost” in Bleiburg. Klagenfurt/Celovec: Založba Drava: 73–98 in99–110.

Heimler, Eugene (1993) Bei Nacht und Nebel. Autobiographischer Bericht1944/45.Berlin:EditionHentrich.

Hinckeldey Sabine in Fischer Gottfried (2002) Psychotraumatologie der Gedächtnisleistung. Diagnostik, Begutachtung und Therapie trauma-tischer Erinnerungen.München:GottfriedFischer;Basel:ErnstReinhardVerlag.

Huhnke, Brigitta (2006) “Galerie versteinerter Schreckensbilder. Im Gespräch:Der amerikanische Psychoanalytiker Dori Laub über die schweigendenZeugenundneuereAnsätzeinderTraumaforschung.”Freitag (16.junij).

Jeza, Franc (1985) Spomini iz taborišča. Trst: Goriška Mohorjeva družba inKatoliškotiskovnodruštvo.(VknjigistakotenotaobjavljenaJezovapod-listkaVdachauskihblokihinTekmassmrtjo,kistaizhajalaod30.januarja1958do25.marca1961.)

Jurić Pahor, Marija (2005) “Geburtsmetaphern: Gedanken zur Entbettung und(Neu)Einbettung jenseits vertrauter Fixpunkte und Grenzen.” V ElkaTschernokoshewainMarijaJurićPahor(izd.)Auf der Suche nach hybriden Lebensgeschichten. Theorie – Feldforschung – Praxis.Münster,NewYork,MüncheninBerlin:Waxmann:43–112.

Jurić Pahor, Marija (2007) “Memorija in/ali spomin. Raziskovalni trendi in poj-movnezagate.”Razprave in gradivo / Treatrises and Documents53–54:204–229.

Kaplan,ChaimAron(1967)Buch der Agonie. Das Warschauer Tagebuch des Chaim A. Kaplan(izd.AbrahamI.Katsh).FrankfurtamMain:InselVerlag.

Klüger,Ruth(1997)“Wasistwahr?”Die Zeit38(12.september):64. (http://www.zeit.de/1997/38/Was_ist_wahr_,6.10.2008.)


Kellermann, Natan P. F. (2008) “Die Kinder der Child Survivors.” V Hartmut

Radebold,WernerBohleberinJürgenZinnecker(izd.)Transgenerationale

Weitergabe kriegsbelasteter Kindheiten.Weinheim inMünchen: Juventa:

57–74.

Kogan, Ilany (2004) “Trauma, Resistenz und Kreativität. Beobachtungen und

Analusen von Kindern Holocaustüberlebender.” V Margrit Frölich,

Yariv Lapid in Christian Schneider, Repräsentationen des Holocaust im

Gedächtnis der Generationen. Zur Gegenwartsbedeutung des Holocaust

in Israel und Deutschland (Arnoldshainer Interkulturelle Diskurse; 4).

FrankfurtamMain:Brandes&Apsel:90–111.

Kostnapfel,Janko(2002)Spomin, ki boli.Ljubljana:založbaUnigraf.

Kramberger, Taja (2001) “Maurice Halbwachs in družbeni okviri kolektivne

memorije (spremnabeseda).”VMauriceHalbwachs,Kolektivni spomin.

Ljubljana:Studiahumanitatis:211–258.

Kristeva, Julia (1974/1978)Die Revolution der poetischen Sprache.Frankfurtam

Main:SuhrkampVerlag.

Kristeva,Julia(1980)Desire in Language: A Semiotic Approach to Literature and

Art.NewYork:ColumbiaUniversityPress;London:BasilBlackwell.

Kristeva,Julia(2000)“Vprašanjesimboličnekastracije.”Vista,Psihoanalitski teksti

(EdicijaArtes).Koper:Hyperion:64–83.

Kristeva,Julia(2001)“Zasnutjeformule.”Vista,Lingvistični teksti(EdicijaArtes).

Piran:Obalnegalerije:98–230.

Kudielka, Robert (1997) “Das falsche Gewicht der Betroffenheit.” Freitag (9.

december):13.

Kumar, Stane (1980) “Risal sem otroke v koncentracijskem taborišču.” V Zveza

prijateljevmladineSlovenije(izd.)Otroštvo v senci vojnih dni v Sloveniji.

Ljubljana:ČGPDelo:144–148.

Kupfer-Koberwitz,Edgar(1957/1997)Dachauer Tagebücher: Die Aufzeichnungen

des Häftlings 24814.München:KindlerVerlag.

Langer, Lawrence L. (1991) Holocaust Testemonies: The Ruins of Memory. New

Haven:YaleUniversityPress.

Levi,Primo(1947/1989)Se questo è un uomo.Torino:Einaudi.

Levi,Primo(2003/1961)Potopljeni in rešeni.Ljubljana:Studiahumanitatis.

Levi,Primo(1961/2003)Potopljeni in rešeni.Ljubljana:Studiahumanitatis.

Levi, Primo in Ferdinando Camon (1987/1993) “Ich suche nach einer Lösung,

aberichfindesienicht.”PrimoLeviimGesprächmitFerdinandoCamon.

MüncheninZürich:Piper.

Lifton, Robert J. (1993) The Protean Self: Human Resilience in an Age of

Fragmentation.NewYork:BasicBooks.

Lorenzer, Alfred (1973) Sprachzerstörung und Rekonstruktion. Vorarbeiten zu

einer Metatheorie der Psychoanalyse.FrankfurtamMain:Suhrkamp.

Lorenzer, Alfred (2006) Szenisches Verstehen. Zur Erkenntnis des Unbewußten

(izd.)UlrikeProkopinBernardGörlich.Marburg:Tectum.

Mušič, Zoran (1992) Arbeiten auf Papier von 1945 bis 1992. Mit Texten von

Victor Martino, Konrad Oberhuber und Jean Clair. Ausstellungskatalog.

Klagenfurt: Graphische Sammlung Albertina und Landeshauptstadt

Klagenfurt.

Nastran Ule, Mirjana (2000) Sodobne identitete v vrtincu diskurzov (Zbirka

Sophia).Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče.

Niederland,WilliamG.(1980)Folgen der Verfolgung: Das Überlebenden-Syndrom

Seelenmord.FrankfurtamMain:Suhrkamp.

Pahor, Boris (1967) Nekropola. Maribor: Založba Obzorja; Trst: Založništvo

tržaškegatiska.

Pahor,Boris(1997)Nekropola.Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

Pahor,Boris([1958]/1978/1998)Spopad s pomladjo.Ljubljana:Slovenskamatica.

Piskernik,Angela(1951)ZapiskiizRavensbrücka.VKoroška v borbi. Spomini na

osvobodilno borbo v Slovenski Koroški.Celovec:Zvezabivšihpartizanov

SlovenskeKoroške:198–205.

Polkinghorne,DonaldE.(1998)“NarrativePsychologieundGeschichtsbewußtsein.”

VJürgenStraub(izd.)Erzählung, Identität und historisches Bewußtsein.

FrankfurtamMain:Suhrkamp:12–45.

Radebold,Hartmut(2005)Die dunklen Schatten der Vergagenheit: Ältere Menschen

in Beratung, Psychotherapie, Seelsorge und Pflege.Stuttgart:Klett-Cotta.

Ratej, Ira (2005) Je to človek? Po motivih romana Prima Levija Ali je to človek.

Ljubljana:MGL.

Richards, John(1995) “Construct[ion/iv]ism:Pickoneof theabove.”VLeslieP.

Steffe in Jerry Edward Gale (ur.) Constructism in education. Hillside in

NewJersey:Erlbaum:57–64.


Rosenthal, Gabriele (1995) Erlebte und erzählte Lebensgeschichte. Gestat und Struktur biographischer Selbstbeschreibungen.FrankfurtamMaininNewYork:Campus.

Sahlberg, Oskar (1985) “Die Selbsterschaffung des Genies: Elemente einerGrammatikderkünstlerischenPhantasie.”VJohannesCremerius,WolframMauseridr.(izd.)Freiburger literaturpsychologische Gespräche,4.knjiga.Würzburg:KönigshausenundNeumann:27–49.

Salecl,Renata(2007)O tesnobi (ZbirkaSodobnadružba;17).Ljubljana:ZaložbaSophia.

Slapšak,Svetlana(1993)“Antičneženske,antičnagrškadrama.”Vista(ur.)Ženska v grški drami(KnjižnazbirkaKrt;87).Ljubljana:ŠtudentskaorganizacijaUniverze:VII–XXIII.

Stergar, Janez (2004) Dr. Ángela Piskernik (1886–1967), koroška naravoslovka,naravovarstvenica innarodnadelavka.VAleksanderŽižek(ur.)32.zbo-rovanjeslovenskihzgodovinarjev,Celje,30. september–2.oktober2004.Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september–2. oktober 2004. Ljubljana: ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije:227–257.

Straub, Jürgen (2000) “Biographische Sozialisation und narrative Kompetenz:Implikationen und Voraussetzungen lebensgeschichtlichen Denkensin der Sicht einer narrativen Psychologie.” V Erika M. Hoerning (izd.)Biographische Sozialisation.Stuttgart:Lucius&Lucius:137–163.

Šumič-Riha,Jelica(2005)“SubjektpoAuschwitzu:(Spremnabeseda).”VGiorgioAgamben, Kar ostaja od Auschwitza: arhiv in priča: (Homo sacer III)(Zbirka Philosophica, Prizma). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: 127–144.

Tadié,Jean-YvesinMarcTadié(1999)Le sens de la mémoire.Paris:Gallimard.

Ule,Andrej(2007)“SlovenskizborvDachauu:Primermednarodnesolidarnosti/DerslowenischeDachau-Chor:EinBeispielinternationalerSolidarität.”V Slovenska Prosvetna Zveza in Slovensko Prosvetno Društvo “Edinost”v Pliberku (2007): Dachau – spomin in opomin: primeri preganjanja antifašistov iz Koroške; ob 100-letnici rojstva Folteja Hartmana in ob 75-letnici Moškega Pevskega Zbora “Foltej Hartman” Slovenskega Prosvetnega Društva “Edinost” v Pliberku / Dachau – Erinnern und Gedenken: Beispiele der Verfolgung von Antifaschisten aus Kärnten; anlässlich des 100. Geburtstages von Foltej Hartman und des 75. Bestandsjubiläums des Männerchores “Foltej Hartman” des Slowenischen

Kulturvereines “Edinost” in Bleiburg.Klagenfurt/Celovec:ZaložbaDrava:58–60in61–64.

Valent,Paul(1998)“ResilienceinchildsurvivorsoftheHolocaust:Towardacon-ceptofresilience.”Psychoanalytic Review85(4):517–535.

Van der Kolk, Bessel A., Alexander C. McFarlane in Lars Weisaeth (2000)Traumatic Stress: Grundlagen und Behandlungsansätze: Theorie, Praxis und Forschungen zu posttraumatischem Streß sowie Traumatherapie.Paderborn:JunfermannVerlag.

Verdel,Romana(2006)“Vesčassmohodili,odbunkerjadobunkerja.”VLisaRettlin Vida Obid: Partisanenkinder: Überleben, weiterleben / Partizanski otroci: Preživeti, živeti.Klagenfurt/Celovec:Drava:46–60.

Wiesel,Elie(1972)One Generation After.NewYork:Avon.

Wind,Eddyde(1992)“BegegnungmitdemTod.”VGertrudeHardtmann(izd.)Spuren der Verfolgung. Seelische Auswirkungen des Holocaust auf die Opfer und ihre Kinder.Gerlingen:BleicherVerlag:32–55.

Young, JamesE. (1997)Beschreiben des Holocaust. Darstellung und Folgen der Interpretation.FrankfurtamMain:JüdischerVerlagimSuhrkampVerlag.

Zeitlin,FromaI.(1993)“Igratidrugega:gledališče,gledališkostinženskovgrškidrami.”VSvetlanaSlapšak(ur.)Ženska v grški drami(KnjižnazbirkaKrt;87).Ljubljana:ŠtudentskaorganizacijaUniverze:1–34.

INTERNETNIVIRI:

Pahor,Boris(2008)PričevalecnašegačasanaFilozofskifakultetivLjubljani,15.3.2008,(http://videolectures.net/boris_pahor/,28.8.2008.)

P E T r a r o T E r 1 s p r e m i n j a j O č i s e p O m e n v s e b i n e k r i t e r i j e v

O p r e d e l j e va n j a ( n a r O d n i h ) m a n j š i n

The chaNgiNg sigNificaNce of The criTeria for (NaTioNal) miNoriTy ideNTificaTioN

The article analyses the development of minority identification and different approaches to-wards identification of minorities as objects of minority protection. Based on a comprehensive analysis of numerous primary sources (documents), the article studies the prevailing under-standings of minorities in the period from the League of Nations to the contemporary post-Cold War international regime for national minority protection. Three prevailing approaches to minority identification can be traced in this period; they are identified as the legal, the norma-tive and the implementational approach. The article shows, firstly, that although there is no consensual definition of the term minority, there appears to be an agreement that for minor-ity identification, two criteria need to be met: the de facto existence of distinct communities, and the willingness/desire of persons belonging to them to preserve their distinct identity. Also, recognition of minorities in itself has no constitutive significance: a minority’s existence is not dependent on its formal recognition by the relevant authorities. The article shows, secondly, that the criteria (their contents, significance and their meaning) for minority identification in the international community have gradually changed to the extent that the contemporary under-standing of the objects of minority protection extends beyond the traditional one referring to historical, territorially based national minorities, whose members maintain firm and long-last-ing ties with the state of their residence (i.e. are citizens and live permanently for a long time in that state). In turn, such changing significance of the criteria for minority identification has affected minority protection in practice.

Keywords:nationalminority,definition,internationalminorityprotection,internationalinsti-tutions

Prispevek analizira razvoj pojmovanja narodnih manjšin in pristope k identifikaciji manjšin, ki so upravičene do posebnega varstva. S pomočjo obširne analize različnih primarnih virov prispevek obravnava razumevanje manjšin od obdobja Društva narodov do vključno sedanje-ga režima za varstvo narodnih manjšin, in sicer na podlagi analize treh načinov opredelje-vanja manjšin iz tega obdobja, ki so v prispevku opredeljeni kot pravni, normativni in imple-mentacijski. Prispevek pokaže, prvič, da se je sčasoma kljub odsotnosti konsenzualne definicije manjšin utrdilo prepričanje, da je za identifikacijo manjšin potreben obstoj objektivno različ-nih skupnosti ter volja njihovih članov, da ohranjajo svojo posebno identiteto, hkrati pa samo priznanje obstoja manjšine nima konstitutivnega pomena – torej obstoj manjšine ni odvisen od njenega priznanja. In drugič, da se je pojmovanje manjšin na mednarodni ravni razvijalo tako, da razumevanje upravičencev do varstva manjšin v veliki meri presega tradicionalno pojmovanje narodnih manjšin kot zgodovinskih, ozemeljsko strnjenih skupnosti, ki so trdno (z državljanstvom) in dolgotrajno povezane z državo, v kateri njihovi pripadniki živijo. Takšno razumevanje posledično vpliva na varstvo manjšin v praksi.

Ključnebesede:narodnamanjšina,definicija,mednarodnovarstvomanjšin,mednarodneinstitucije

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK 35Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

UVOD1

V mednarodni skupnosti je bilo v preteklosti ustanovljenih več različnihmednarodnihrežimovzaupravljanje t. i. “problemamanjšin” (Roter2001).2Ciljomenjenihrežimov,tj.nizovnačel,norm,pravilinpostopkovzaimplementacijonorminpravil, jebilzagotovitistabilnost inposledičnomirvmednarodnisku-pnosti, zato so bili takšni mednarodni režimi večinoma ustanovljeni po velikihkonfliktihinvojnah,kososedogajaletektonskespremembemednarodnegasis-tema–obstoječihdržavindržavnihmeja.Hkratisspremembamivpojmovanjumanjšinskih skupnosti, ki so bile razumljene kot “problematične” oziroma kot“problem”alioviranapotikzagotavljanjustabilnosti inmiru,sosespreminjalitudi naslovniki/objekti mednarodnih režimov za upravljanje “problema manj-šin”.Mednarodnaskupnost,šeposebejnjenevropskidel, je“problemmanjšin”pravilomareševalazvarstvommanjšin–najprejverskih,znastankommodernihnacionalnihdržavpanarodnihmanjšin.Podrugisvetovnivojnijenamestomed-narodnihnormzavarstvomanjšinnastalglobalnimednarodnirežimzavarstvočlovekovihpravic.Slednjitemeljinanačelunediskriminacijeinsplošnih,neodtuj-ljivih,človekovihpravicahzavseljudi.Medtemisonekatereposebejpomembnezapripadnikemanjšinskihskupnosti,nisopanamenjenesamonjim:naprimerpravicadorabematernegajezika,svobodaveroizpovedialipravicadoizražanjainuresničevanjalastnekulture.

Tudizadnjevelikestrukturnespremembevmednarodniskupnostipokoncuhladne vojne so vodile do nastanka večnivojskega mednarodnega režima zavarstvo narodnih manjšin v Evropi, katerega cilj je z zagotavljanjem posebnihpravic pripadnikom narodnih manjšin varovati njihovo manjšinsko identitetoter tako zagotavljati stabilnost obstoječih meja in obstoječih držav ter posledič-nozagotavljatimednarodnostabilnost inmir (Roter2003).Številnipolitično inpravnozavezujočidokumentimednarodnihinstitucij–OrganizacijezavarnostinsodelovanjevEvropi(OVSE),SvetaEvrope(SE),Organizacijezdruženihnarodov(OZN)–takovzpostavljajonizposebnihčlovekovihpravic,kipripadajopripadni-kommanjšin,tipalahkosicerindividualnepraviceuživajokolektivno,zdrugimipripadnikimanjšinskeskupnosti.Čepravvečmednarodnihdokumentovnatanč-nourejamanjšinskepraviceinnjihovovsebino,3mednarodnopravonedoloča,kdonatančnojeupravičendotehpravic,torejkdojeobjekttakšnegavarstva.

1 Iskrenahvalaanonimnemurecenzentu,urednikominZlatkuŠabičuzakomentarjeinpripombekprejšnjimrazličicambesedila.

2 S t. i. problemom manjšin so se med drugimi ukvarjali: Macartney (1934), Barker (1951: 56–7), Claude(1955),Pearson(1983),Chaszar(1988;1999),Chaliand(1989:1),Bilder(1992),Galántai(1992),Miall(1994:2),Hrissimova(1996),Pogany(1999:141)inJacksonPreece(2005).OvzrokihinposledicahopredeljevanjaomenjenegadružbenegakonfliktakotproblemapodrobnejevRoter(2001).

3 Več o vsebini dokumentov, manjšinskih pravicah in varstvu manjšin v Spiliopoulou Åkermark (1997),

36 Petra Roter: Spreminjajoči se pomen vsebine kriterijev opredeljevanja (narodnih) manjšin 3�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Države namreč zaradi različnih praks, zgodovinskih izkušenj pri nastajanjunacionalnihdržav,različnegarazumevanjakonceptanarodoziromanacija,pojav-nihoblikmanjšin in tudirazličnih interesovgledevarstvaposameznihmanjšin-skihskupnosti,nikolinisosprejeleopredelitvepojmanarodnamanjšina,patudineetnična,verskaali jezikovnamanjšina.Kljub temupaneobstojdefinicije ter-minanarodnamanjšinadoslejzamednarodneinstitucijenipredstavljalovireprirazvojunormativnegasistemavarstvanarodnihmanjšin,kottudinepriopominja-njuposameznihdržav,daučinkovitejeuresničujejonarodnomanjšinskepravice,vključnostistimiizOkvirnekonvencijezavarstvonarodnihmanjšin4kotedinempravnozavezujočemdokumentunapodročjuvarstvamanjšin.Ševeč,kotsekaževokvirumednarodnegarežimazavarstvonarodnihmanjšinvEvropivobdobjupokoncuhladnevojne,neobstojdefinicijeterminanarodnamanjšinaniovirazaopozoriladržavamgledepomanjkljivegauresničevanjamanjšinskihpravic, tudikogrezasiceruradnonepriznanemanjšinskeskupnosti.

Ciljpričujočegaprispevkajeanaliziratispreminjajočiseobsegupravičencevdoposebnihmanjšinskihpravicoziromaraziskatirazvojpojmovanjanarodnihmanj-šin in pristope k identifikaciji manjšin, ki so upravičene do posebnega varstva.Prispevekbopokazaldvoje.Prvič,darazličniposkusiopredeljevanja(narodnih)manjšinnisovodilidokonsenzualnedefinicijemanjšin,dapasosčasomautrdiliprepričanje,dastazaidentifikacijomanjšinpotrebnaobstojobjektivnorazličnihskupnostitervoljanjihovihčlanov,daohranjajosvojoposebnoidentiteto,hkratipasamobstojmanjšineniodvisenodpriznanja,torejodvoljevečineinpolitičneelite v določeni državi. Drugič, da mednarodne institucije s svojim pristopomdoločevanja vsebine kriterijev opredeljevanja narodnih manjšin in spremljanjaimplementacije varstva manjšin presegajo tradicionalno pojmovanje narodnihmanjšin kot zgodovinskih, ozemeljsko strnjenih skupnosti, ki so trdno (z drža-vljanstvom)indolgotrajnopovezanezdržavo,vkaterinjihovipripadnikiživijo.Natančnejšaobravnavapojmovanjakriterijevbotakopokazala,dasestovrstniminovostmivpojmovanjunarodnihmanjšinrazširjanabormožnihupravičencevdonarodno–manjšinskihpravic,zlastinatisteposameznike,kipripadajot.i.novimmanjšinam oziroma skupnostim, ki niso nastale neposredno zaradi premikanjanacionalnihmejavprocesihoblikovanjanacionalnihdržav.

Poleg uvodnega in sklepnega dela je članek razdeljen na tri dele, ki sledijorazvoju pristopov k določevanju nosilcev manjšinskih pravic na mednarodniravni vse od začetka 20. stoletja. Glede na njihove prevladujoče značilnosti in

Pentassuglia(2002),Malloy(2005)inWeller(2007).

4 Framework Convention for the Protection of National Minorities,sprejeljojeOdborministrovSvetaEvrope10.novembra1994,zapodpisjebilaodprta1.februarja1995,vveljavijeod1.februarja1998,ETSNo.157,vnada-ljevanjuOkvirnakonvencija.

zlastikontekst,vkateremsoposamezniposkusiopredeljevanjaterminamanjšinavmednarodniskupnostinastali, jih lahkoopredelimokotpravni,normativni inimplementacijskipristop.Čepravsosevednonoviposkusiopredeljevanjamanj-šininnosilcevmanjšinskihpravicnavezovalinapretekleposkuse,jetakšnadeli-tevnatripristopesmiselnanelevvsebinskemsmislu,ampaktudizato,kersobiliposamezninačiniopredeljevanjamanjšinskoncentriranivdoločenemobdobju.

V obdobju Društva narodov je edine poskuse opredeljevanja manjšin namednarodni ravni opravilo Stalno sodišče mednarodne pravice (Permanent Court of International Justice,PCIJ),zatolahkoprvoobdobjepoimenujemokotpravno obdobje. Drugi sklop poskusov opredeljevanja manjšin povezuje željapodoločitvinaslovnikanormspodročjavarstvamanjšin.Kososevobdobjupodrugi svetovni vojni do srede devetdesetih let 20. stoletja pojavljale priložnosti,da države sprejmejo natančnejše mednarodne norme glede posebnega varstvamanjšintakovokviruOZNkotevropskihmednarodnihinstitucij(OVSEinSE),sohkratiželelespomočjomednarodnihinstitucijdoločititudiobjektetakegavarstvaoziromaupravičencedotakihnorm,torejmanjšinskeskupnostiinnjihovepripa-dnike.Kerjenizposkusovvomenjenemobdobjutorejpovezanzoblikovanjemmednarodnihnormnapodročjuvarstvamanjšin, jedrugisklopindrugoobdo-bje poskusov opredeljevanja manjšin smiselno poimenovati normativni pristopoziromanormativnoobdobje.Ponastankunorm,torejpooblikovanjusedanjegamednarodnega režima za varstvo narodnih manjšin, pa je vsa pozornost med-narodnihinstitucijusmerjenavimplementacijonorm,vnjihovouresničevanjevpraksi.Tretje,ševednoaktualnoobdobjeodsrededevetdesetihletnibilozazna-movanossplošnimipojasnili,kdosonaslovnikimanjšinskihpravic(norm),pačpazdejanskimiskanjemmanjšin,kibijimdržavezimplementacijonormpoma-galeohranjatinjihovoposebnoidentiteto.Tretje, t. i. implementacijskoobdobjesetorejnanašanauresničevanjepravicvpraksi,napodlagičesarlahkoposrednosklepamo, kako države in mednarodne institucije na prelomu tretjega tisočletjarazumejomanjšine.

Analizaposkusovopredeljevanjamanjšinvmednarodniskupnosti,kisokazal-nik prevladujočega razumevanja manjšinskih skupnosti, ki zahtevajo posebnoskrb in varstvo, temelji na obravnavi številnih dokumentov, sprejetih v okvirumednarodnihinstitucij,dopolnjujepajoznanstvenainstrokovnaliteratura,kiseukvarjatakozopredelitvijonarodnihmanjšinkotzanalizomednarodnihposku-sovpojmovanjaposameznihkriterijevdefinicijemanjšin.Prispevektorejnestre-mikoblikovanju(lastne)definicijemanjšin.

OpredeljevanjenarodnihmanjšininposledičnouresničevanjevarstvamanjšinzapriznaneskupnostistaaktualnatudizaSlovenijo,kijojeSvetovalniodbor,kiskrbizanadzornadimplementacijoOkvirnekonvencije,večkratopomniltakonaneustrezno/preozkopojmovanjeupravičencevdovarstvamanjšinkotnaneustre-


zno/pomanjkljivo opredelitev avtohtonosti kot temeljnega kriterija za uresniče-vanjemanjšinskihpravicvSloveniji.Vtemkontekstuseprispeveknavečmestihnavezujenaslovenskopojmovanjeinidentifikacijonarodnihmanjšin.

“PRAVNOOBDOBJE”INPRAVNINAČINOPREDELJEVANJAMANJŠIN

Prvinačinoziromasklopposkusovopredeljevanjamanjšin,značilenzaobdo-bjeDruštvanarodovinmednarodnirežimzavarstvonarodnihmanjšinpoprvisvetovnivojni, jepravni,sajjeključnovlogopridoločanjunosilcevmanjšinskihpravicimelPCIJ.Sodiščejevdvehodmevnihprimerih,kipredstavljatapomemb-nopravnopraksovmednarodniskupnosti,odločalooobjektuvarstvanarodnihmanjšinvtočnodoločenihprimerih,torejnenasplošno.

TakojePCIJleta1928vsodbišt.12(primermanjšinskihšol)5odločil,da“imavsak‘državljan’[national]pravico,danapodlagisvojevestiinlastneodgovorno-stisvobodnorazglasi,dapripadaalinepripadarasni,jezikovnialiverskimanjšiniindoloči jezikučencaaliotroka,začigar izobraževanje jepravnoodgovoren”.6Vprašanje, ali neka oseba pripada rasni, jezikovni ali verski manjšini ali ne, “nesmebitipredmetnikakršnegapreverjanja,spora,pritiskaaliovire”sstranioblasti,jedodalPCIJ.7

ČepravsetiodločitviPCIJnanašatanaprimerjavnihšolvZgornjiŠleziji,8stapomembno zaznamovali odnos do pojmovanja pripadnikov manjšin. Tako pri-marnidokumentikotsekundarnaliteraturaoopredeljevanjumanjšininnjihovihpripadnikovnamrečizhajajoizpredpostavke,dajepripadnostmanjšinipredmetsvobodneodločitvevsakegaposameznika indasevsakposameznik lahko tudisvobodno odloči, da manjšini ne pripada, čeprav je na primer njegov maternijezik nevečinski jezik. Hkrati pa je bilo že s to odločitvijo PCIJ potrjeno, da jevarstvomanjšinomejenonadržavljane.CelotensistemvarstvamanjšinvokviruDruštvanarodovjenamrečtemeljilnatem,da“soimeledoločenedržavemedna-rodnezavezedodoločenihsvojihdržavljanov,tj.pripadnikovmanjšin,”čepravjesamovarstvosodilovnotranjopristojnostdržav(Kunz1954:282–3,poudarekvizvirniku).

5 Rights of Minorities in Upper Silesia (Minority Schools), 26 April 1928, Judgement No. 12(PCIJ,Ser.A.,No.15, 1928), http://www.worldcourts.com/pcij/eng/decisions/1928.04.26_upper_silesia/ (23. oktober 2008), vnadaljevanjuSodbaPCIJšt.12(1928).

6 SodbaPCIJšt.12(1928),36.stran,2.točka.

7 SodbaPCIJšt.12(1928),37.stran,2.točka.

8 ZgornjaŠlezijajesplebiscitom20.marca1921pripadlaPoljski,pripadnikinemškemanjšinenatemobmočjupasoimelipravicošolanjavmaternemjeziku,kotjedoločalaNemško-poljskakonvencijagledeZgornjeŠlezije,podpisana15.maja1922vŽenevi(SodbaPCIJšt.12(1928),2.–5.stran).

Dveletipozneje,31.julija1930,jePCIJvsvojemsvetovalnemmnenjuvprime-rugrško-bolgarskihskupnosti9mordašeodločilnejezaznamovalnadaljnjirazvojopredeljevanja manjšinskih skupnosti v Evropi pa tudi širše. Posebna grško-bolgarskamešanakomisijajevimenuobehvladmeddrugimzaprosilaPCIJ,dapojasni, “[k]aterikriterijnaj seuporabizadoločanje,kaj je ‘skupnost’ [commu-nity]vokvirupomenavKonvenciji”.10SsvetovalnimmnenjemstatakoGrčijainBolgarijaželelipojasnilo,nakatereskupnostisenanašajodoločilaGrško-bolgar-skekonvencije,podpisane27.novembra1919.Sodiščejepojasnilo:11

Kriterij, ki naj se uporabi za določanje, kaj je skupnost v okviru vsebinečlenovKonvencije[…,]jeobstojskupineoseb,kiživijovdoločenidržavialinjenemdelu[locality],soposebnerase,veroizpovedi,jezikaaliimajosvojeobičaje,sozdruženipreksvojeidentitete,temelječenarasi,veroizpovedi,jeziku in običajih, v občutku solidarnosti, z namenom ohranjanja svojihobičajev,svojihoblikverovanja,zagotavljanjapoučevanja invzgojesvojihotrokskladnozduhominobičajisvojeraseinmedsebojnepomoči.

Sodišče je poleg kombinacije t. i. objektivnih kriterijev (dejansko obstoječeskupnosti posameznikov, ki se razlikujejo od večinskega prebivalstva glede nakazalnike identitete) insubjektivnegakriterija(željaohranjati todrugačnost)zaopredeljevanjeskupnostivprimeru,okateremjebilozaprošenozapripravosve-tovalnegamnenja,pojasnilotudi,daje“[o]bstoj ‘skupnosti’[communities]stvardejstev, ne vprašanje prava”.12 Povedano drugače: omejevalna pravna definicijatermina skupnost oziroma manjšina ne izniči obstoja same skupnosti. Obstojamanjšintorejnimogočezanikatissprejemanjem(pravnih)definicij.ToveljatudivsodobnemrežimuzavarstvonarodnihmanjšinvEvropi,kijenastalpokoncuhladnevojne,čepravdržaverelativnopogostopočnejopravto:ozkoopredelijoterminnarodnamanjšina, s čimerzanikajoomenjeni status inznjimpovezanepravicedoločenimskupnostiminposameznikom,kijihpripadajo.

9 Interpretation of the Convention Between Greece and Bulgaria Respecting Reciprocal Emigration, Signed at Neuilly-Sur-Seine on November 27th, 1919 (Question of the “Communities”),krajšinaslov:The Greco-Bulgarian “Communities”, 31 July 1930, Advisory Opinion No. 17 (PCIJ,Ser.B.,No.17,1930),http://www.worldcourts.com/pcij/eng/decisions/1930.07.31_greco_bulgarian/ (23. oktober 2008), v nadaljevanju Svetovalno mnenjePCIJšt.17(1930).

10 SvetovalnomnenjePCIJšt.17(1930),2.stran.

11 SvetovalnomnenjePCIJšt.17(1930),15.stranin26.stran,točkaI.1.

12 SvetovalnomnenjePCIJšt.17(1930),16.stran.

40 Petra Roter: Spreminjajoči se pomen vsebine kriterijev opredeljevanja (narodnih) manjšin 41Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

“NORMATIVNOOBDOBJE”INNORMATIVNINAČINOPREDELJEVANJAMANJŠIN

Druginačinoziromadrugoobdobjevprocesuopredeljevanjanosilcevmanj-šinskih pravic/manjšinskega varstva lahko poimenujemo kot normativni način.Različni pravno nezavezujoči poskusi opredeljevanja manjšin so namreč nasta-jalihkratissprejemanjeminzdopolnjevanjemmednarodnihnormnapodročjuvarstvamanjšin:državesoposkušalespomočjomednarodnihinstitucijpojasniti,kdo so upravičenci do teh norm oziroma na koga se norme (pravice manjšin)dejansko nanašajo. Za to obdobje so tako značilne splošne definicije manjšin,skladnozrazumevanjemsplošnihčlovekovihpravic,vključnotistih,kipripadajopripadnikommanjšin.

GLOBALNARAVEN

Prvi sklop tovrstnih poskusov je nastal v okviru OZN: najprej z namenomoblikovanjaposebnihmanjšinskihpravicinnjihovihnosilcev,insicervprihodnjideklaracijičlovekovihpravic(karseniuresničilo,čepravstasetakoKomisijazačlovekove pravice kot zlasti njena Podkomisija za preprečevanje diskriminacijein varstvo manjšin več let intenzivno ukvarjali z opredeljevanjem manjšin invsebinovarstvamanjšin);natoznamenominterpretacijenosilcevpravic,kotjihdoloča27.členMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah13(t.i.Capotortijevadefinicija);nazadnjepašeznamenomopredelitvenosilcevmanj-šinskihpravic,kotnajbi jihdoločilaposebnadeklaracijaovarstvumanjšinozi-romapravicahpripadnikovmanjšin(večletpozneje,šeleleta1992,jeGeneralnaskupščinasprejelaDeklaracijoopravicahosebpripadnikovnarodnihalietničnih,verskihinjezikovnihmanjšin).14TakojenastalšeDeschênesovposkusopredeli-tvenosilcevmanjšinskihpravic,kipanakoncunibilvključenvdeklaracijo,sajsedržavetudiobtejpriložnostivosemdesetihinzačetkudevetdesetihlet20.stoletjanisomoglesporazumetioenotnidefinicijimanjšin.

PrviposkusiopredeljevanjamanjšinvokviruOZNsobilinarejenižekmalupoustanovitviKomisijezačlovekovepravice leta1946 innjenePodkomisijezapreprečevanjediskriminacijeinvarstvomanjšin(vnadaljevanjuPodkomisija)leta

13 MednarodnipaktodržavljanskihinpolitičnihpravicahjebilsprejetzresolucijoGeneralneskupščineOZN2200A(XXI)16.decembra1966,vveljavijeod23.marca1976,999U.N.T.S.171,http://www.varuh-rs.si/index.php?id=104(5.november2008).

14 Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities,sprejetazresolucijoGeneralneskupščineOZN47/135(Annex),18.december1992,32ILM911(1993),http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/d_minori.htm(15. julij2008),vnadaljevanjuDeklaracijaOZNopravicahpri-padnikovmanjšin(1992).

1947.15Podkomisijajetakoženasvojiprvisejileta1947razpravljalao“obseguter-

minologijegledepreprečevanjadiskriminacijeinvarstvamanjšin”insvojpredlog

natoposredovalavobravnavoKomisijizačlovekovepravice.Ko jePodkomisija

opredeljevala termin varstvo manjšin, senimogla, vsajposredno, izognitipoja-

snjevanjuterminamanjšina:16

Varstvomanjšin jevarstvonedominantnih ‘skupnosti’[groups],kisisicer

želijoenakoobravnavokotvečina,hkratipastremijok‘drugačniobravnavi’

[differential treatment],dabilahkoohranilisvojetemeljneznačilnosti,na

podlagikaterihserazlikujejoodvečinskegaprebivalstva.Varstvoseravno

takovenakimerinanašanaposameznike,kipripadajo takšnimskupno-

stim in si takšnega varstva želijo. Iz tega sledi, da je drugačna obravnava

takih skupnosti ali posameznikov, ki jim pripadajo, upravičena, kadar se

izvajav interesunjihovegazadovoljstva indobrobitiskupnostikotcelote.

Značilnosti, ki takšno varstvo upravičujejo, so rasa, veroizpoved in jezik.

Da bi bila upravičena do varstva, manjšina dolguje vladi države, v kateri

živi,popolnozvestobo[must owe undivided allegiance].Njenipripadniki

morajotudibiti‘državljani’[nationals]tedržave.

Svojoopredelitevmanjšinkotskupnostiposameznikovsposebnoidentiteto

(todabrezposebneomembedržavljanstvainneokrnjenezvestobedržavi,vkateri

pripadnikimanjšineživijo)jePodkomisijanaistisejileta1947zapisalatudivdveh

alternativnih predlogih besedila, ki naj bi bilo vključeno v Splošno deklaracijo

človekovihpravic:17

15 Ekonomski in socialni svet je ustanovil Komisijo za človekove pravice (kot funkcionalno komisijoEkonomskegainsocialnegasveta).Komisijajenatonasvojemprvemzasedanjuleta1947ustanovilaPodkomisijozapreprečevanjediskriminacijeinvarstvomanjšin(kotsvojepomožnotelo),kisejeleta1999preimenovalavPodkomisijozapromocijoinvarstvočlovekovihpravic.Komisijazačlovekovepravicejedelovaladoleta2006,ko jo je nadomestil novoustanovljeni Svet za človekove pravice. Skladno z resolucijo Generalne skupščine60/251(15.marec2006)jeprenehalmandatneleKomisiji,ampaktudivsemnjenimmandatom,mehanizmom,funkcijaminodgovornostim,torejtudiPodkomisiji.VsenalogesobileprenesenenaSvetzačlovekovepravice,kipajessvojoodločitvijo1/102(30.junij2006)izjemomapodaljšalmandatPodkomisijizaenoleto.Zadnje,58.zasedanjePodkomisijepotekalovŽeneviod7.do25.avgusta2006.NjenodeloinmandatstabilaprenesenananovoustanovljeniSvetovalniodborSvetazačlovekovepravice(Human Rights Council Advisory Committee),kateregaprvozasedanjejepotekalovŽeneviod4.do15.avgusta2008.Svetovalniodbor,kijebilustanovljenzResolucijoSvetazačlovekovepravice5/1(18.junij2007),sestavlja18strokovnjakov.Njihovmandattrajatrileta(zmožnostjoenkratnegapodaljšanja).VokviruOZNpotekavrstaaktivnostivzvezizmanjšinami(podrobnejšeinformacijeoNeodvisnemstrokovnjakuzamanjšinskavprašanja(Independent Expert on Minority Issues)innovoustanovljenemForumuzamanjšinskavprašanja(Forum on Minority Issues),kiprvičzasedaravnosredidecembra2008,sodostopnenaspletnistraniVisokegakomisarjaOZNzačlovekovepravice:www.ohchr.org).

16 E/CN.4/52, 13. stran, V. razdelek, dobesedno povzeto v E/CN.4/1987/WG.5/WP.1 (14 November 1986) Commission on Human Rights, Fourty-third session: Compilation of proposals concerning the definition of the term »minority«, 4. odstavek, 2. točka.

17E/CN.4/Sub.2/38,6.stran,dobesednopovzetovE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,5.odstavek.


Vdržavah,kjerživijo‘jasnoopredeljene’[well-defined]etnične,jezikovnealiverskeskupnosti,kisojasnoločeneodpreostalegaprebivalstvainkiželi-jodrugačnoobravnavo,posamezniki,kipripadajotakimskupnostim…

Vdržavah,kjerživi‘znatnoštevilo’[substantial number]oseb,katerihrasa,jezik ali veroizpoved so drugačni od značilnosti večinskega prebivalstva,posamezniki,kipripadajotakimetničnim,jezikovnimaliverskimskupno-stim….

Nobeden od predlogov pa ni bil uspešen in Splošna deklaracija človekovihpravicsenikjernesklicujenamanjšineoziromanjihovepripadnike.Zarazpravoopojmovanjumanjšinjepomembno,dajePodkomisijadelnospremenilauvelja-vljenoterminologijo,kojenamestorasneidentitetepredlagalaetničnoidentiteto,kerjemenila,18

da tako imenovane rasne skupnosti niso utemeljene na znanstvenih dej-stvih in da sčasoma postajajo nejasne, in sicer kot posledica razvojnihprocesov,porokinrazlikvidejahaliprepričanjihglederase.Termin“etni-čen” je bil pojmovan v smislu, da se nanaša na celotno fizično, kulturnoin zgodovinsko dediščino neke skupnosti; zato je bila posebna omemba“kulturnihrazlik”razumljenakotnepotrebna[.]

Izmemorandumaoklasifikacijimanjšin,kigajepripravilGeneralnisekretarOZN in ga leta 1950 predložil v obravnavo Podkomisiji, je razvidno, da so bilemanjšine razumljene zelo široko. Generalni sekretar je namreč pri kriterijih zaklasifikacijo manjšin (številčnost, poseljenost oziroma delež manjšinskega pre-bivalstva na območjih, kjer manjšina živi, državljanstvo, nacionalne opredelitvedržaveoziromapojmovanjanacije,izvorinpoložajmanjšinegledenaobstoječodržavo,okoliščine,kisovodiledonastankamanjšinvposameznidržavi,delnaalipopolnavključenostmanjšinevokvirozemeljskejurisdikcijedržaveingledenaželje/interesemanjšinoprihodnjemrazvoju)navedelvečmožnihpojavnihoblikmanjšin:naprimer,manjšinetvorijoposamezniki,kisodržavljani,aliposamezni-ki,kisovnekidržavitujci;manjšinesolahkovcelotivključenevdržavo,živijostrnjenoalirazpršeno,vvečdelihdržave,alipadelmanjšineživiveni,drugidelpavdrugidržavioziromadržavah;manjšinalahkoživivdržavi,kjer jevečinskinarodopredeljenvetničnemsmislu,alivdržavi,kitemeljinadržavljanskemrazu-mevanjunacije;manjšinesoskupnosti,kisolahkoobstajaleprednastankomdrža-ve,sobilepriključenedržaviponjenemnastankualipasonastalezmigracijami;manjšinesolahkonastaleneprostovoljnoaliprostovoljno;manjšinalahkovceloti

18 E/CN.4/358,E/CN.4/Sub.2/117(30 January 1950) Report of the third session of the Sub-Commission on the Prevention of Discrimination and the Protection of Minorities to the Commission on Human Rights,31.odstavek.

živivenidržavialipajerazdeljenamedjurisdikcijovečdržav;manjšinesilahko

prizadevajoohranitisvojoidentitetoalipaželijotudivzpostavitevavtonomije.19

Takšnorazumevanjepojavnihoblikmanjšin sevedaniodsevalovnadaljnjih

poskusihopredelitvepojmamanjšinaznamenomdoločitvenosilcevmanjšinskih

pravic. Države so po eni strani ves čas ožile širino termina manjšina, kar se je

odražalovdodatnihkriterijihzaopredeljevanjemanjšin,podrugistranipaniso

bilepripravljenesprejetinititakozoženihopredelitev,sajbituditakšnedefinicije

zanje lahkopomenilenoveobveznosti.Spet tretjedržave,ki sokazaleposeben

intereszavzpostavitevmednarodnihnormzavarstvomanjšin(naprimervzhodno-

evropskedržave,kisoimelesameštevilčneetničnosorodnemanjšinevsosednjih

državah),zozkimidefinicijaminisobilezadovoljne,sajsovnjihvidelenevarnost

zaizključevanjedoločenihskupnosti.Vsetojevodilodovečposkusovopredelje-

vanjamanjšininvzpostavljanjamednarodnihnormgledevarstvamanjšin,insicer

vodsotnostikonsenzualnedefinicijeterminamanjšina.

Omejevanje terminamanjšina jerazvidnoževprvempredloguResolucijeo

definicijimanjšinzanamenvarstvasstraniZdruženihnarodov,kijojepripravila

Podkomisijanasvojemtretjemzasedanjuleta1950,20vmalospremenjeniobliki

pa še v osnutku resolucije Podkomisije iz leta 1951, ki je bil poslan Komisiji za

človekovepravice.21Zvidikaukrepovnapodročjuvarstvamanjšin,kibijihželel

izvajati OZN, in v luči kompleksnosti manjšinske problematike je Podkomisija

sprejelanaslednjestališče:22

(i) terminmanjšinavključujesamo tistenedominantneskupineprebival-

stva,kiimajotrajneetnične,verskealijezikovnetradicijealiznačilnosti,

kisoopaznorazličneodtradicijinznačilnostipreostalegaprebivalstva

inželijoteposebnostiohranjati;

(ii)takemanjšinemorajobitisestavljeneiztakšnegaštevilaposameznikov,

kijesamozadostnozaohranjanjetakihtradicijinznačilnosti;in

19 MemorandumGeneralnegasekretarjaOZNznaslovomDefinition and Classification of Minorities, United Nations publication, Sales No. 1950.XIV.3,povzetovE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,7.odstavek.

20 E/CN.4/358,E/CN.4/Sub.2/117,32.odstavek,C,4.točkainAnnex,III,3.točka.

21 Primerjavaobehpredlogovdefinicijemanjšin iz leta1950 in leta1951poleg tehničnerazlikeštevilčenjatočk(a,bincvpredloguizleta1950sonačetrtemzasedanjuletopoznejespremenilivi,iiiniii)pokažetudidvevsebinski spremembi.Prvič,v točki (ii) jebesednazveza “ohranjanje takih tradicij inznačilnosti”nado-mestilaprejuporabljenozvezo“razvoj takihznačilnosti”.Drugič,vdrugi različici iz leta1951sev točki (iii)odmanjšinzahtevalojalnost,medtemkojeprviosnutekdefinicijeleta1950vsebovaldoločilo,damorajobiti‘lojalni’(loyal)“članitakihmanjšin”,torejposamezniki.

22 E/CN.4/641,E/CN.4/Sub.2/140 (25 October 1951) Report of the fourth session of the Sub-Commission on the Prevention of Discrimination and the Protection of Minorities to the Commission on Human Rights, Annex I, Draft resolution II.


(iii)takemanjšinemorajobitilojalnedržavi,kateredržavljaniso.

Podkomisija je delo nadaljevala, a je morala kmalu priznati moč različnihinteresov,23karjenjenodelomočnooteževalo.Takojenasvojišestisejisklenilanaslednje:upoštevajočdejstvo, “dasemanjšinemočnorazlikujejoglede izvora,sestaveinznačaja,indajezatozelotežkopritidoenotne,splošnedefinicije,kibibila‘splošnouporabna’[generally applicable],”se“breznamenadoločanja,katereskupnostibodoimeleposebnovarstvo,terminmanjšinananašanatistenedomi-nantneskupineprebivalstva,kiimajoetnične,verskealijezikovnetradicijealizna-čilnosti,kisoopaznorazličneodtradicij inznačilnostipreostalegaprebivalstvainželijoteposebnostiohranjati,indanadaljnjereševanjeproblemadefinicijetatrenuteknivečkoristno”.24

Ko se je Podkomisija seznanila s klasifikacijo različnih pojavnih oblik manj-šin,kijojepripravilGeneralnisekretar,inkojesprejelaprecejožjepojmovanjemanjšin, ki bi bile upravičene do posebnega varstva, je morala priznati dvojniporaz:prvič,danjenposkusopredelitveterminamanjšinanepomeniavtomatič-negapriznavanjapravic(varstvamanjšin)zamanjšine,kibikriterijePodkomisijeizpolnjevale;indrugič,dajerazpravaoopredeljevanjuterminamanjšinapokazalatakorazličnepogledeinizpostavilatakorazličnepojavneoblikemanjšin,dadelanibilovečsmiselnonadaljevati.Takšnaodločitevjebilaposebejproblematičnaspravnegavidika,saj jepomenila,dakakršnekolimanjšinskepravice,kibibilezapisane v mednarodni pogodbi, ne bodo imele jasno določenega naslovnikaoziromaupravičencadotehpravic.

Z nevključitvijo kakršnekoli omembe varstva manjšin v Splošno deklaracijočlovekovih pravic se poskusi Podkomisije in Komisije za človekove pravice, damed mednarodne norme na področju človekovih pravic države vendarle uvr-stijo tudi določilo o varstvu manjšin, nikakor niso končali. Tako je Podkomisijanasvojičetrtiseji leta1951pripravilapredlog25določilaopravicahoseb,kipri-padajo manjšinam, za takrat še osnutek Pakta o človekovih pravicah. Čeprav jePodkomisija medtem priznala poraz pri iskanju definicije termina manjšina, je

23 Poskuseopredeljevanjaterminamanjšinasovesčasspremljaletovrstnetežave.ŽeAd hoc odborzapre-prečevanjediskriminacijeinvarstvomanjšin,kigajenasvojem150.sestankuustanovilaKomisijazačlovekovepravice, jevsvojemporočilu,predstavljenemnašestemzasedanjuKomisije, leta1950ugotavljal,da“[n]ekajčlanovOdboranibilopripravljenihrazpravljatiovsebinipredlaganedefinicijemanjšin”,zatojesklenil,dajebibilo“prezgodajEkonomskemuinsocialnemusvetupošiljatiresolucijoglededefinicijemanjšin”,kijojenasvojemtretjemzasedanjusprejelaPodkomisija(E/CN.4/450(25 April 1950)Report of the Ad hoc Committee on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities,10.in8.odstavek).

24 E/CN.4/703,E/CN.4/Sub.2/157,dobesednopovzetovE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,9.odstavek.

25 E/CN.4/641,E/CN.4/Sub.2/140,AnnexII/II.

predlogčlenapoznejedopolnilainvtakšnioblikijenašelpotvkončnobesediloMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah,26kot27.člen:

V tistih državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine,osebam,kipripadajotakimmanjšinam,neboodvzetapravica,daskupajzdrugimičlanisvojeskupineuživajosvojolastnokulturo,izpovedujejoinprakticirajosvojoveroaliuporabljajosvojlastenjezik.

Spravnegavidikajeostalonerešenovprašanje,kdosodejanskinosilcipravic,zapisanih v 27. členu, oziroma kdo so “etnične, verske ali jezikovne manjšine”.Z namenom interpretacije obsega 27. člena se je ukvarjal posebni poročevalecFrancescoCapotorti.VsvojiobširniŠtudiji o pravicah pripadnikov etničnih, ver-skih in jezikovnih manjšin27 jenapodlagiprejetihodgovorovdržavgledenjiho-vegarazumevanjamanjšininnjihovihpravicoziromavarstvavokvirudoločil27.členapojasnilpojemmanjšina(Capotorti1979:568.odstavek):

Vtočnotemkontekstuselahkotermin“manjšina”nanašana:skupino,kiještevilčnomanjšaodpreostankaprebivalstvanekedržave,katerepripa-dniki–kisodržavljani[nationals]tedržave–posedujejoetnične,verskealijezikovneznačilnosti,pokaterihserazlikujejooddrugihprebivalcev,inizkazujejo,čepravsamoimplicitno,občuteksolidarnosti,usmerjenkohra-njevanjunjihovekulture,tradicij,verealijezika.28

Čeprav je bil Capotortijev poskus opredelitve termina manjšina omejen nakontekst27.člena,kijeposvojivsebinivarstvamanjšinskihpraviczeloomejen,tonipomirilovsehdržav.NaCapotortijevpredlog,kiposebejneomenjatrajnostiali lojalnostimanjšinoziromanjihovihpripadnikov,sosetakoodzvaleposame-zne države. Grčija je obširneje pojasnila, da mora biti razlika med manjšino invečinskimprebivalstvom“nesamozadostnojasna”,ampaktudi“občutna”indamoratakaskupnostposameznikov,kitvorimanjšino,predstavljati“zadostnostr-njenelementvdružbi”.29ZveznarepublikaNemčijajevzačetkuosemdesetihletpredlagalapoenostavljenodefinicijoterminamanjšina,kije,gledanozdanašnjeperspektive, oznanjala razvoj pojmovanja manjšin v Evropi. Nemčija je namrečpredlagala,danajprihodnjadeklaracijaOZN(kibidopolnilaskromnodoločilo

26 E/CN.4/1987/WG.5/WP.1,6.odstavek.

27 E/CN.4/Sub.2/384/Rev.1(1979)Study on the rights of persons belonging to ethnic, religious and linguistic minorities,vnadaljevanjuCapotorti(1979).

28 Capotorti(1985:385)jetudiobdrugihpriložnostihpodobnoopredelilmanjšinokot“skupino,kiještevilč-nomanjšaodpreostalepopulacijevdržaviinjevnedominantnempoložaju,katerečlaniposedujejoetnične,verskealijezikovneznačilnosti,kiserazlikujejoodznačilnostipreostalepopulacije,inki,četudileimplicitno,ohranjajoobčuteksolidarnostizaohranjanjesvojekulture,tradicije,verealijezika”.

29 E/CN.4/1298,vizvirnikustaizraza‘občuten’(sizeable)in‘zadostnostrnjen’(substantially compact)pou-darjena/podčrtana;dobesednopovzetovE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,12.odstavek.


omanjšinahv27.členuMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravi-cah)ovarstvunarodnih,etničnih,verskihalijezikovnihmanjšinvključujebesede:“ločene in drugačne ‘skupine’ [groups], jasno definirane in ‘avtohtone’ [long-established]naozemljudržave”.30Pravuvedbadolgotrajnihvezimedmanjšinoindržavo(oziromaavtohtonostivslovenski terminologiji) jenamrečzaznamovalanadaljnjamednarodnaprizadevanjazavzpostavitev režimazavarstvonarodnihmanjšinvEvropipokoncuhladnevojne.

Ker se je v okviru Podkomisije in Komisije za človekove pravice razprava oopredeljevanju manjšin nadaljevala, različna stališča pa niso dajala upanja, dabo kompromis mogoč, kar je upočasnjevalo tudi pripravo deklaracije OZN omanjšinah, je bila Julesu Deschênesu, članu Podkomisije, zaupana naloga (zresolucijo Komisije št. 1984/62),da oproblematikipripraviposebno študijo, insicerzapotrebepripravedeklaracijeGeneralneskupščineOZNopravicahmanj-šinvokvirudoločil27.členaMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah(Brennan,Brody inWeissbrodt1989:323;Lerner1993).VsvojiŠtudiji o promociji, varstvu in vzpostavitvi človekovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni31jeDeschênes(1985:181.odst.)predlagal,dajemanjšinarazumljenakot:

Skupina‘državljanov’[citizens]določenedržave,kitvorijoštevilčnomanj-šino in so v nedominantnem položaju v tej državi, imajo etnične, verskeali jezikovne značilnosti, ki se razlikujejo od tistih, ki jih ima večina pre-bivalstva, imajoobčutekmedsebojnesolidarnosti,somotivirani,četudi leimplicitno,sskupinskovoljopreživetiinkaterihcilj jedosečidejanskoinpravnoenakostzvečino.

DabonemogočesprejetidefinicijovKomisijizačlovekovepravice,jepokazalže odziv nanjo v Podkomisiji, kjer so se mnenja razhajala glede prav vseh ele-mentovdefinicije.Vrazpravisosetakopokazali:nestrinjanjegledemanjšinskihpravickotpravicposameznikovalitudiskupnosti,karbisemoraloodrazititudivdefinicijemanjšine;nejasnostiglederazlikmedmanjšinamiin‘ljudstvi’(peoples);različnamnenjaotem,alibimoralidomorodneskupnostiobravnavatiločenoodmanjšinoziromaalivarstvamanjšinnebismeliodrečitistim,kiimajoznačilnostimanjšin;očitek,daposebniporočevalecDeschênesniimeldostopadoislamske-gapravaingazatotudinimogelupoštevati;problemnedorečenostipridoloče-vanju manjšinskosti v številčnem smislu, bodisi glede na celotno državo bodisigledenadoločenoobmočjevdržavi;problemnedorečenostiprinedominantempoložaju,kiselahkopojavikljubštevilčnipremoči,alipalahkozaznamujeneko

30 E/CN./1984/42/Add.1,dobesednopovzetovE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,14.odstavek.

31 E/CN.4/Sub.2/1985/31(1985)Promotion, protection and restoration of human rights at the national, regio-nal and international levels,vnadaljevanjuDeschênes(1985).

skupnostnaravnidržave,nepatudivposameznemdeludržave;problemneo-

membenarodnihmanjšininkulturnihvezimedposamezniki,kipripadajoneki

skupnosti;nejasnostgledepomenaobčutkasolidarnosti;različnipomenbesedne

zveze“skupinskavoljapreživeti”oziromasamegapreživetja,ki se lahkonanaša

takonaobstojkotnaohranjanjeposebnihznačilnostiidentitete;morebitneposle-

dicezaopredeljevanjemanjšin,kobiteskupnostidosegleenakost–alipotemne

bibilevečupravičenedostatusamanjšin?; inpreprostoproblemzelo različnih

pojavnih oblik manjšin, ki bi jih definicija morala upoštevati, saj so človekove

pravicesplošneinsetudimanjšinskepravicenanašajonavsakegaposameznika

vsakemanjšine.32

Čepravstaobedefiniciji,šeposebejCapotortijeva,zaznamovalivsenadaljnje

poskuse opredeljevanja manjšin kot tudi znanstveno proučevanje manjšinske

problematike,statudizunajrazpravvPodkomisijinaletelinaštevilnekritike.Če

jenaprimerCapotortijevterminnationalsmordašepuščaldvome,nakajtočno

senanaša,33jeDeschênestakšnedvomeposkušalodpraviti,kojeuporabiltermin

citizens, toda Odbor za človekove pravice je pozneje obseg 27. člena pojasnil

popolnomadrugače:“osebe,ki jimjevarstvonamenjeno,nisonujnodržavljani

države pogodbenice”.34 “Država pogodbenica torej ne sme omejiti pravic iz 27.

člena le na svoje državljane;” za te pravice ne smejo biti prikrajšani niti nestalni

prebivalcidržave.35

Poleg državljanstva je bil precejšnje kritike deležen tudi kriterij številčnosti.

Teganamrečnimogočenedvoumnouporabitivvsehprimerih.Kot jeopozoril

Helton (1998), so na primer Kazaki predstavljali le 40 odstotkov prebivalstva v

Kazahstanu, prav toliko Rusi v Rusiji, na drugi strani pa so Albanci na Kosovu

predstavljalipribližno90odstotkov,ajihjeSrbija(patudidolgočasamednarodne

institucije) pojmovala kot manjšino. Prav zato je vprašanje, “kdo dejansko tvori

manjšino, prej vprašanje političnih odnosov in odnosov moči kot številčnosti”,

kar posledično pomeni, da je v tem smislu mogoče “etnične skupnosti, ki so

32 ŽivahnarazpravajepovzetavstrnjenioblikivE/CN.4/1987/WG.5/WP.1,20.–29.odstavek.

33 Terminnationality se lahkonanašatakona ‘narodnost’kotna ‘državljanstvo’– torejnapripadnost takoetnični/narodnostni skupnosti kot državljanski skupnosti. V tem konkretnem primeru opredeljevanja pogo-jev,kijihmoranekaskupnostizpolnjevati,dabipostalamanjšina,nakaterobisenanašaladoločila27.členaMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah,pagrenedvoumnozadržavljanskovezmedsku-pnostjooziromanjenimipripadnikiterdržavo,vkateribivajoinkateredržavljaniso.Slednjajetudiodgovornazaimplementacijopravic,kotizhajajoiz27.člena.

34 General Comment 23, HRI/GEN/1/Rev.1 at 38 (1994), http://www1.umn.edu/humanrts/gencomm/hrcom23.htm(5.september2008),5.1odstavek,vnadaljevanjuSplošnikomentarOdborazačlovekovepravicešt.23(1994).

35 SplošnikomentarOdborazačlovekovepravicešt.23(1994),5.2odstavek.


podvrženenezakonitidiskriminaciji,bodisipravnialidejanski,štetizamanjšine”(Helton1998).

EVROPSKARAVEN

V okvir t. i. normativnega obdobja opredeljevanja manjšin poleg poskusovnaglobalniravnisodijotudiposkusivevropskihinstitucijahvčasuoblikovanjamednarodnega režima za varstvo narodnih manjšin v Evropi po koncu hladnevojne– obdobje hladne vojne je bilo namreč “prehladno za varstvo manjšin”(Helgesen1992:160).

Prvikorakvsmeridoločitvenosilcevmanjšinskihpravicjefebruarja1991nare-dilaKomisijazademokracijoskozipravooziromaBeneškakomisija,zaresodmev-ni korak pa leta 1993 Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (Parliamentary Assembly of the Council of Europe,PACoE).

Beneškakomisijajetakoopredelilaetnične,verskealijezikovnemanjšine36včlenu2/1svojegaPredlogaevropskekonvencijezavarstvomanjšin:

termin“manjšina”najoznačujeskupino,ki jepoštevilumanjšaodpreo-stalegaprebivalstvavdržavi,katerepripadniki,kisodržavljani tedržave,imajo etnične, verske ali jezikovne značilnosti drugačne od tistih, ki jihimapreostaloprebivalstvo,inkijihvodiželja,dabiohranilisvojokulturo,običaje,veroalijezik.

DveletipopredloguBeneškekomisijejebilavPriporočiloPACoE1201(1993)37vključena(vprvemčlenudodatnegaprotokolakEvropskikonvencijiočlovekovihpravicah,EKČP)definicijaterminanarodnamanjšina;tapredstavljaskupinoposa-meznikovvdržavi,ki:

a.prebivajonaozemljutedržaveinsonjenidržavljani,

36 Beneška komisija je v tej začetni fazi normativnega razvoja mednarodnega režima za varstvo narodnihmanjšin terminološkošesledilaOZN,žeposkusPACoEdve letipoznejepa temeljinaopredelitvinarodnihmanjšin–torejtermina,kivOZNninikoliprevladoval,ampakjebilinostajaznačilnostevropskihprizadevanjza upravljanje etnične raznolikosti. Na globalni ravni je bil termin dodan le v Deklaracijo OZN o pravicahpripadnikovmanjšin,karjesprožilovrstopomislekovinkritik,kerdajetakšendodateklešeboljzmedelinzapletelposkuseopredeljevanjamanjšin(Shaw1992:20–22;Benoît-Rohmer1996:14–15;Kly1997;Pejic1997;Pentassuglia2000).

37 Recommendation 1201 (1993) on an additional protocol on the rights of national minorities to the European Convention on Human Rights,PACoE,1.februar1993,http://assembly.coe.int//Main.asp?link=http://assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/TA93/EREC1201.HTM (15. september 2008), v nadaljevanjuPriporočiloPACoE1201(1993).Parlamentarnaskupščinajepoznejevnovičpotrdila“načelaizPriporočila1201(1993)indodatniprotokol,kigajetakratpredlagala,šezlastidefinicijo‘narodnemanjšine’”’”(Recommendation 1255 (1995) on the protection of the rights of national minorities,PACoE,31.januar1995,http://assembly.coe.int/Main.asp?link=/Documents/AdoptedText/ta95/EREC1255.htm,15.oktober2008,2.odstavek).

b.ohranjajodolgotrajne,trdneintrajajočevezistodržavo,

c.kažejoposebneetnične,kulturne,verskealijezikovneznačilnosti,

č.sozadostnozastopani,čepravpoštevilumanjšiodpreostankaprebival-stvatedržavealiodregijevtejdržavi,

d. jih motivira skrb za ohranjanje vsega, kar konstituira njihovo skupnoidentiteto,vključnoznjihovokulturo,njihovimiobičaji,njihovoveroinnjihovimjezikom.

DodatniprotokolkEKČPopravicahpripadnikovnarodnihmanjšinpoznejenibilsprejet,takotudidefinicijanidobilapravneveljave,razenvkontekstuneka-terih srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so v nove meddržavne bilateralnesporazumeodobrososedskihodnosihinvarstvunarodnihmanjšinvključilesicerlepolitičnozavezujočedokumente,kotnaprimerPriporočiloPACoE1201(1993)terjimtakodalepravnoveljavo(Brunner1996:72;Gál1999).

Posebniad hocodborzavarstvomanjšin,kisejevokviruSvetaEvropeukvar-jal z normativno ureditvijo manjšinskih pravic, se je ukvarjal tudi z vprašanjemdefinicije, a je na svojem tretjem sestanku aprila 1994 glede definicije termina“narodnamanjšina”sklenil,da:38

takšnadefinicijanipotrebnazapripravoosnutkaprotokolakEKČP,sajbotakprotokolvsebovalindividualneinsplošnepravice.Nadrugistranipasetovprašanje lahkopojavivkontekstupripraveokvirneKonvencije.Kljubtemu jeOdborsoglašal,dadelujepragmatično, tj.dazačnepripravljalnodelo brez predhodne razprave o definiciji. S takim pristopom nameravasvojedelotudinadaljevati.

Takšenpragmatičenpristopkvprašanjudefinicijejenatovodildelotudipripripravi Okvirne konvencije, saj “ni bilo mogoče priti do definicije, ki bi imelasplošno podporo med vsemi članicami Sveta Evrope”.39 Okvirna konvencijaje od vseh predlogov in kriterijev opredeljevanja narodnih manjšin ohranila leposebneznačilnostipripadnikovnarodnihmanjšin,insicerposredno,kodržave

38 Committee of Ministers, 94th Session, Strasbourg, 11 May 1994: Ad hoc Committee for the Protection of National Minorities (CAHMIN), 3rd meeting, Strasbourg, 11–14 April 1994,CH(94)72,https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=273418&SecMode=1&DocId=510220&Usage=2(23.oktober2008),Annex III/7.CAHMIN jebilustanovljen4.novembra1993,dapripravibesedilookvirnekonvencijeindodatnegaprotokolakEKČP.UstanovilgajeOdborministrovSvetaEvrope.

39 Committee of Ministers, 95th Session, Strasbourg, 10 November1994: Draft Framework Convention for the Protection of National Minorities,CH(94)161,https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=273172&SecMode=1&DocId=515192&Usage=2 (23. oktober 2008),Explanatory Report,12.odstavek.


pogodbenicezavezuje(5.1člen),dabodoustvarjalepogoje,kibodoposamezni-kom–pripadnikomnarodnihmanjšinomogočili“ohranjanjeinrazvojkultureinvarovanjetemeljnihelementovnjihoveidentitete,tj.njihovevere,jezika,običajevinkulturnedediščine”.

PravzaradinestrinjanjaglededefinicijejeOdborministrovjanuarja1996kon-čalprizadevanjazasprejemdodatnegaprotokolakEKČP,leta2002pajevrazpra-vioPriporočiluPACoE1492(2001)40poudaril,da“šteje,dajenekakoprezgodaj,dabiznovaodprlirazpravootemprojektu”.41PACoEjenamrečOdboruministrovpriporočil,da“začnepripravljatiprotokolk[EKČP]opravicahnarodnihmanjšin,opirajočsenanačela,kijihvsebujePriporočilo1201(1993)inprizadevajočsivprotokolvključitidefinicijonarodnemanjšine,kotjebilasprejetavomenjenempriporočilu”.42

Predlogdefinicijesejetakoobčasnoznovaznašelnadnevnemreduposame-znihorganov,države,kiganisopodpiraleževzačetkudevetdesetihletinterminanarodnamanjšinaneželijodefinirativpravnozavezujočiobliki,paostajajoneo-majne. Čeprav ostaja zgolj predlog, je pomemben za razumevanje pojmovanjanarodnihmanjšinvevropskemkontekstu,zlastivokvirumednarodnegarežimazavarstvonarodnihmanjšin.Predlognamrečostaja“najsprejemljivejšadefinicijatermina‘narodna manjšina’ na evropski ravni.”‘narodnamanjšina’naevropskiravni.”43

PredlogdefinicijeizPriporočilaPACoE1201(1993)sevpretežnimerinavezujenapredhodneposkuseopredeljevanjamanjšin, takovEvropi,vokviruDruštvanarodov,kotnaglobalniravni,vokviruOZN,čepravširšobesednozvezozglobal-neravni(etnične,verskeinjezikovnemanjšine)nadomeščasterminomnarodnamanjšina.Kljubtemudaterminnarodnamanjšinanineproblematičen,44sejevEvropiuveljavilkotedinikonceptzaskupnosti,kiuživajoposebnovarstvo.

Predlog definicije temelji na kombinaciji objektivnih kriterijev, tudidržavljanstva,insubjektivnegakriterija,medobjektivnekriterijepauvajanovost,

40 Recommendation 1492 (2001) Rights of National Minorities, PACoE, 23. januar 2001, http://assembly.coe.int/Main.asp?link=/Documents/AdoptedText/ta01/EREC1492.htm (15. september 2008), v nadaljevanjuPriporočiloPACoE1492(2001).

41 Committee of Ministers, 799th Meeting, 13 June 2002: Item 4.2: Rights of national minorities – Parliamentary Assembly Recommendation 1492 (2001), https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?Ref=799/4.2&Language=lanEnglish&Ver=original&Site=COE&BackColorInternet=DBDCF2&BackColorIntranet=FDC864&BackColorLogged=FDC864(25.oktober2008).

42 PriporočiloPACoE1492(2001),12.odstavek,xi.točka.

43 PriporočiloPACoE1492(2001),7.odstavek.

44 Problematičnostizhajaizvsajdvehprevladujočihrazumevanjpojmanarod:etničnega(narodtvorijopripa-dnikiisteetnične,jezikovne,verskeoziromakulturneskupnosti)indržavljanskega(narodjesestavljenizvsehdržavljanovnekeskupnosti).VečorazličnempojmovanjunarodavRoter (2001),oproblematičnostipojmanarodnamanjšinavPejic(1997:673),Barrington(1999:12),Pentassuglia(2000:37)inRoter(2007).

tj.kriterijohranjanjadolgotrajnih, trdnih in trajajočihvezizdržavo,vkateripri-padnikinarodnemanjšineživijo.

Ni skrivnost,da jebilauvedbaomenjenegakriterijapovezanaznaraščajočoetničnoheterogenostjo,kijeposledicarazličnihmigracijskihtokovinnevečsamospreminjanjadržavnihmeja,karjebilsicernajpogostejširazlognastajanjanarod-nih manjšin v Evropi. Ker je bila eksplicitna navedba novega kriterija političnomotivirana(varstvomanjšinnajseizvajazatradicionalnenarodnemanjšine,nepatudizaskupnostioziromanjihoveposameznike,kijihzdržavo,vkateriživijo,nevežejotakšnetrajnevezi),jepostalapredmetzeloživahnerazprave.

Ženaprvipogled jeseveda jasno,datrajnostvezimedpripadnikimanjšinein državo njihovega bivališča ni opredeljena na način, ki ne bi dopuščal zelorazličnih interpretacij. Še več: opredeljena je na nejasen način, saj iz definicijene izhaja,koliko let jenaprimerdovolj,dasovezimedpripadnikimanjšine indržavonjihovegabivališčalahkorazumljenikotdolgotrajni.Ševečtežavpovzročapridevniktrden:kajjesplohmerilotrdnostivezi?Kdajsotorejvezidovoljtrdne,dabokriterijizpolnjen?

Zatonipresenečenje,dasejestemkriterijemžesredidevetdesetihletukvarjalaBeneškakomisija,kinipustilanobenegadvoma,dapravicevPriporočiluPACoE1201(1993)“lahkouživajosamoosebe,kipripadajo ‘zgodovinskim’manjšinam(ki imajo ‘dolgotrajne, trdne in trajajoče vezi s to državo’).”45 Podrobneje pa jenatoomenjenikriterijpojasnilalevkontekstunastajanjanovihdržav,komanjšinenastanejoznovimidržavnimimejami:46

Izraz“dolgotrajne,trdneintrajajočevezistodržavo”jetrebainterpretiratitako,davključujevezizozemljendržavekotnjenimsestavnimdelom.Natak način pripadniki manjšine ne bodo izgubili manjšinskega statusa kotposledicaprenosaozemljakdrugidržavialiknovidržavi, inPriporočilo1201boohranilosvojorelevantnostvprimerutakšnegaprenosaozemljaalivprimerunasledstvadržave–predpostavljajoč,seveda,dasozadevneosebešenaprejmanjšina.

Drugikriterijoziromapogojzapripadnostnarodnimanjšini,kizahtevaposeb-nopozornost ingledekateregaobstajajozelorazličnamnenja, jedržavljanstvo.Tudiuvedbategakriterija jebilapovezanazrazlikovanjemmedzgodovinskimi,ozemeljskimi skupnostmi na eni strani ter imigrantskimi, novejšimi, pravilomaozemeljskorazpršenimiskupnostminadrugistrani.Izpripravljalnihdokumentov

45 Venice Commission: Opinion of the Venice Commission on the interpretation of Article 11 of the draft pro-tocol to the European Convention on Human Rights appended to Recommendation 1201 (1993), 1–2 March 1996, http://www.minelres.lv/coe/report/vencomco.htm(23.oktober2008),točka3.a.

46 Pravtam.


jejasno,davarstvonarodnihmanjšinkotskloppravnihinpolitičnih(sprejetihnaprimervokviruOVSE,takratšeKonference)normnibilonamenjenot.i.novimoziromaimigrantskimmanjšinam.

Pripadnikiomenjenihskupnostivečinomaniso imelidržavljanstvadržave,vkaterisozačasnoalicelostalnoživeli.Todapritiskštevilnihmednarodnih insti-tucij in spremenjene okoliščine, tudi nadaljnji imigracijski pritiski iz nerazvitihdržav,sosčasomavodilidodvehpomembnihsprememb.Prvič,nekatereevrop-skedržave(naprimerNemčija)sospremenilesvojonacionalnozakonodajonanačin,kiomogočalažjepridobivanjedržavljanstva,vpraksipravzaposameznike,kižedesetletjastalnoživijovdržavi.Drugič,zaradidinamikemigracijskihtokov,pa tudi zaradi integracijskih procesov v Evropi in številnih družbenopolitičnihdejavnikov, ki sooblikujejo odnos neke družbe do drugačnosti in upravljanjaetničneraznolikostisezdi,dasepostopomainrelativnotihooblikujeprepriča-nje,da tudidržavljanstvošenidovoljzapojmovanje tehsiceretničnorazličnihskupnostikotnarodnihmanjšin.ZgovornojespoznanjePACoE:“Skupščinapri-znava,daimigrantskepopulacije,katerihčlanisodržavljanidržave,vkateribivajo,tvorijoposebnekategorijemanjšin,inpriporoča,dabisenanjenanašalposebniinstrumentSvetaEvrope”47–torejneOkvirnakonvencija,kivzpostavljavarstvonarodnihmanjšin.

Čeprav jepriznanjePACoEgledesamegaobstoja tehposebnihmanjšinzelopomembno, pa hkrati ta ugotovitev tudi pomeni, da v Svetu Evrope niti medparlamentarcinisoglasja,dabiimigrantskemanjšinskeskupnostilahkosmiselnoobravnavalivokvirunormzavarstvonarodnihmanjšin.Tosenanašananorma-tivno raven, medtem ko analiza implementacije pokaže drugačno podobo, kotbo razvidno v nadaljevanju. S takšnim sporočilom se povečuje pomen dovoljnenatančnegakriterijadolgotrajnihvezi,kitakopostopomadobivačedaljevečjipomen v okoliščinah, ko države niso pripravljene določenih norm s področjavarstvanarodnihmanjšinsmiselnoimplementiratitudiznamenomohranjanjainrazvojaidentitetenovejših/imigrantskihskupnosti,čepravtetvorijodržavljani,kiohranjajosvojoposebnoetničnoidentiteto.

Toda po mnenju Minority Rights Group International (1998) sama Okvirnakonvencija“nezahteva,dasonarodnemanjšinetradicionalnemanjšine,lečleni10.2,11.3in14.2sesklicujejona‘območja,kijihtradicionalnonaseljujejo’manj-šine.”Kertudipridevniktradicionalenninikjernatančnejeopredeljen,samonatejpodlaginemoremosklepati,katereskupnostisoinkaterenisoupravičenedoposebnegavarstva,kotgavzpostavljaOkvirnakonvencija.PojasnjevalnoporočilooOkvirnikonvencijijenedvoumno:dolžinaobdobja,kibizagotavljalotradicio-

47 PriporočiloPACoE1492(2001),11.odstavek.

nalno naseljenost, je ostala “namerno” neopredeljena; “boljše je bilo sprejetifleksibilnejšooblikobesedila,kiboomogočalaupoštevanjeposebnihokoliščinv vsaki državi pogodbenici. Termin ‘tradicionalno naseljeni’ se ne nanaša nazgodovinskemanjšine,ampaksamonatiste,kišeživijonaistemobmočju”.48KotpojasnjujeBeneškakomisija,49 je tradicionalnanaseljenost takoopredeljenakotpogojzauživanjedoločenihmanjšinskihpravic(podobnoveljatudizaštevilčnostnekeskupnosti)50insejenesmezamenjevatiskriterijemdolgotrajnihvezi,kijevposameznihprimerihopredeljevanjanarodnihmanjšinrazumljenkotedenodkonstitutivnihkriterijevzaidentifikacijosamihmanjšin.Povedanodrugače:netra-dicionalnonaseljenimskupnostimnimogočezanikatistatusamanjšine(oziromanjihovegaobstoja),lahkopadržavaomejiobsegnjihovihmanjšinskihpravic.

Posledičnobilahkosklepali,datakšnanedorečenostomogočadovoljmanevr-skegaprostoratistimdržavam,kiskupnostialidoločenihmanjšinskihskupnostineželijoposebejvarovati,dasetakiobveznostiizognejo.Todatakšnonamernoignoriranjedoločenihskupnostiutegnebitičedaljetežje.Postopkiininstitucije,kiskrbijonanadzornadimplementacijovarstvamanjšin,sonamrečvdobremdeset-letju omejili samovoljnost posameznih držav in tako premaknili meje strogegainstatičnegarazumevanjaterminanarodnamanjšinaprotidinamičnemuinzelopragmatičnemu pristopu, ki posledično omogoča širitev nabora upravičencevdomanjšinskegavarstvainširitevnaborapravic,kigapripadnikitakihskupnostiupravičenopričakujejo.

“IMPLEMENTACIJSKOOBDOBJE”INOPREDELJEVANJEMANJŠINVPROCESUIMPLEMENTACIJEVARSTVAMANJŠIN

Po sprejemu politično in pravno zavezujočih norm na področju varstvamanjšinvzačetkudevetdesetihletjepozornostmednarodnihinstitucijodsrededevetdesetih let 20. stoletja usmerjena v implementacijo manjšinskih pravic. Vtem, ševednoaktualnemobdobjudržave indrugimednarodniakterjinisovečiskali splošnedefinicije terminamanjšina,ampak jepozornostnamenjena iska-njumanjšin,kibi jimdržavez implementacijonorm lahko inmoralepomagati

48 CM(94)161, Explanatory report on the framework Convention for the protection of national minorities, 66. odstavek.

49 European Commission for Democracy Through Law (Venice Commission): Report on non-citizens and minority rights, adopted by the Venice Commission at its 69th plenary session, Venice, 15–16 December; Strasbourg, 18 January 2007, CDL-AD(2007)001, http://www.venice.coe.int/docs/2007/CDL-AD(2007)001-e.pdf, 23. november 2008), 114. odstavek, v nadaljevanju Poročilo Beneške komisije o nedržavljanih inmanjšinskihpravicah.

50 VečoštevilčnostikotpogojuzauresničevanjeposebnihmanjšinskihpravicvPoročiluBeneškekomisijeonedržavljanihinmanjšinskihpravicah,poglavjeIII.F.


ohranjati njihovo posebno identiteto. Tretje, t. i. implementacijsko obdobje setorejnanašanauresničevanjemanjšinskihpravicvpraksi,napodlagičesarlahkoposrednosklepamo,kakodržave inmednarodne institucije razumejomanjšinenaprelomutretjegatisočletja.

V okviru večnivojskega mednarodnega režima za varstvo narodnih manjšinobstajavrstapostopkovzanadzornadimplementacijonorm,takopolitičnihkotpravnih (Roter 2003). Tri institucije so v procesu nadzora nad uresničevanjemvarstvamanjšinvpraksiodigraleposebejpomembnovlogotudiprirazumevanjunarodnih manjšin oziroma določevanju skupnosti, ki so upravičene do poseb-nega varstva: Svetovalni odbor, ki skrbi za nadzor nad implementacijo OkvirnekonvencijeSvetaEvrope,Visokikomisarzavarstvonarodnihmanjšin,kiskrbizapreprečevanjekonfliktovvOVSEregiji, inOdborzačlovekovepravice,ki skrbiza nadzor nad uresničevanjem določil Mednarodnega pakta o državljanskih inpolitičnihpravicah.

Prav Odbor za človekove pravice je najodločneje dekonstruiral pojmovanjemanjšinkotskupnostidržavljanov, insicervsvojemzeloodmevnemsplošnemkomentarju(št.23)ovsebiniinobsegupravicmanjšinv27.členuMednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah.Odborzačlovekovepravicejetakoodločnopojasnil (5.1odstavek),da sedoločila27. členananašajonaosebe, “kipripadajoskupini in imajoskupnokulturo,vero in/ali jezik”, in tudida“osebe,ki jim jevarstvonamenjeno,nisonujnodržavljanidržavepogodbenice”,zaradičesar “[d]ržava pogodbenica torej ne sme omejiti pravic iz 27. člena le na svojedržavljane”.Ševeč(5.2odstavek):

Člen27podeljujepraviceosebam,pripadnikommanjšin,ki “obstajajo”vdržavipogodbenici.Gledenanaravo inobsegpravic,predvidenihv temčlenu, ni relevantno določati stopnje stalnosti, ki jo izraža termin “obsta-jati”.Tepravicesopreprostopravice,zakaterenebismelibitiprikrajšaniposamezniki,pripadnikimanjšin,daskupajzdrugimičlaniskupineuživa-josvojokulturo,prakticirajosvojoveroingovorijosvoj jezik.Takokotnitreba,dasodržavljani,tudinitreba,dasostalniprebivalci.

Tuje državljanstvo in celo stalno bivališče na tujem po mnenju Odbora začlovekovepravicenemoretabitizadostenrazlogzaodrekanjepravic,zapisanihv27.členu,karOdborupošteva,koobravnavaporočiladržav.Ževprvemporo-čilu Slovenije je tako opazil, da država posebno varstvo namenja “Italijanom inMadžarom,delnotudiRomom”,indodal:51“Takšnovarstvojesicerdobrodošlo,

51 Concluding Observations of the Human Rights Committee, Slovenia, U.N. Doc. A/49/40, paras. 334-353, CCPR/C/79/Add.40, 28. julij 1994, http://www1.umn.edu/humanrts/hrcommittee/slovenia1994.html (19.november2008),12.odstavek.

vendarsovsemanjšineupravičenedovarstvanjihovihpravicvokviru27.člena.Imigrantskeskupnosti,kiskladnospojmovanjemmanjšin,kotizhajaiz27.člena,tvorijomanjšine,soupravičenedougodnostiiztegačlena.”

Na mnenje, zapisano v Splošnem komentarju Odbora za človekove pravicešt.23(1994),sejevsvojianaliziOkvirnekonvencijeoprlatudiuglednanevladnaorganizacijaMinorityRightsGroupInternational(1998):“Konvencijanezahteva,dasopripadnikinarodnihmanjšindržavljani.TudiSplošnikomentaršt.23(50)o27.členu[Mednarodnegapaktaodržavljanskihinpolitičnihpravicah]poudarja,daposameznikinepotrebujejodržavljanstva,dabilahkouživalivarstvokotpri-padnikimanjšine.”

Glede državljanstva kot enega od pogojev, ki se ga države rade držijo, dase tako izognejo širitvi varstva manjšin na vse obstoječe skupnosti, ki bi jim taposebensklopčlovekovihpraviclahkopomagallažjeohranjatiinrazvijatisvojoposebno manjšinsko identiteto, je imel doslej veliko pripomb tudi Svetovalniodbor.52Številnedržavesonamrečževsvojihinterpretativnihdeklaracijah,kisojihpredložileobpristopukOkvirnikonvenciji,posebejpoudarile,daštejejomedpripadnikenarodnihmanjšinsamosvojedržavljane.53

Ker pripadniki narodnih manjšin praviloma delijo kazalnike svoje identitetes pripadniki istoimenskega naroda, sicer večinske skupnosti v drugi, pravilomasosednjidržavi,nipresenečenje,da je takšnoomejevanje identifikacijenarodnihmanjšinzdržavljanstvomnaletelonaodprtonestrinjanjemanjšinietničnosorodnedržave.Rusijajenamrečvsvojideklaracijiizrazilanestrinjanjezomejevanjemiden-tifikacijemanjšin,kitemeljinadržavljanstvu,sajdržavanataknačinzanikaobstojmanjšineinposledičnotudimanjšinskepravice:54

Po mnenju Ruske federacije so poskusi, s katerimi se iz obsega Okvirnekonvencijeizključujeosebe,kistalnoživijonaozemljudržavpogodbenicOkvirne konvencije in so predhodno imele državljanstvo, a jim je biloarbitrarno odvzeto, v nasprotju s ciljem Okvirne konvencije za varstvonarodnihmanjšin.

52 PodrobnoanalizodelaSvetovalnegaodboraindrugihinstitucijvokviruSvetaEvropeglederabedržavljan-stvakotenegaodkriterijevzaidentifikacijomanjšinjeopravilaBeneškakomisija(PoročiloBeneškekomisijeonedržavljanihinmanjšinskihpravicah).

53 Države, ki so s posebno deklaracijo omejile varstvo narodnih manjšin na svoje državljane, so: Avstrija,Estonija, Latvija, Luksemburg,Makedonija,Nemčija,Poljska inŠvica. Seznamvsehdeklaracij jedostopennahttp://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=157&CV=1&NA=&PO=999&CN=999&VL=1&CM=9&CL=ENG(25.november2008).

54 Russia: Declaration contained in the instrument of ratification deposited on 21 August 1998Declaration contained in the instrument of ratification deposited on 21 August 1998,http://con-ventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=157&CV=1&NA=&PO=999&CN=999&VL=1&CM=9&CL=ENG(23.november2008).


Takšnaizjavajebilasicernamenjenapraksivbaltskihdržavah,55todasčasomasejevokvirumehanizmazanadzornadimplementacijoOkvirnekonvencijevzpo-stavilapraksa,dauresničevanjapravicnimogočevnaprejpogojevatizdržavljan-stvom.Z izjemonekaterihpravic,kotsonaprimerpolitičnepravice,manjšinskepravice kot take ne smejo biti zanikane posameznim pripadnikom manjšin napodlagidržavljanstva.

Človekovepravicesonamrečsplošneinvečinaposebnihmanjšinskihpra-vic–posebejjezikovnepravice,česoteženavoljonekimanjšinskiskupno-sti,nemorebitizanikanadoločenimposameznikomnapodlaginjihovegadržavljanstva,sajtakšnorazlikovanjenebisledilonačelomenakostiinnedis-kriminacije.56

Vprašanjepaje,kakojezuresničevanjempravicnanovozapripadnikeskupno-sti,kivpreteklostinisobileposebejvarovane,mordaceloniso(bile)priznanekotmanjšine.

Svetovalni odbor je v svojem desetletnem obstoju pomembno vlogo odigraltudivsamemprocesuidentifikacijenarodnihmanjšin.Ssvojimpragmatičnimpri-stopomktemuvprašanjuježeleta1999sklenil,dabo“poskušalvzpostavitidialog”zdržavami,kibiprevečomejileidentifikacijomanjšininposledičnotudiuresniče-vanjedoločilkonvencijelenadoločeneskupnosti.57Letopozneje,kojeSvetovalniodborsprejelprvaštirimnenja,jepozvalvsedržave,daproučijomožnosturesni-čevanja,členzačlenom,določilOkvirnekonvencije tudiza tistemanjšinskesku-pnosti,kijihneopredeljujejokotnarodnemanjšine;tojepomenilo,danivečovirzauresničevanjeposameznihpravicizOkvirnekonvencijetudizapripadniket.i.novihmanjšin.58

Stakšnimfleksibilnimpristopom,torejzimplementacijoponačelučlenzačle-nom,kiomogočarazličneokvirevarstvamanjšinskihpraviczapripadnikerazličnihmanjšinskihskupnosti, jeSvetovalniodbornaširokoodprlvratazaidentifikacijovečjega števila manjšin, vključno s t. i. novimi manjšinami, katerih pripadniki bilahko uživali posamezne pravice iz Okvirne konvencije. V samem procesu nad-zora nad implementacijo Okvirne konvencije pa je Svetovalni odbor naredil šekorakveč,kojeposameznedržaveopomnil,tudikritiziral,dasopriuresničevanjuOkvirnekonvencijeprezrleposameznemanjšinskeskupnosti:naprimerRomena

55 Večoproblematikidržavljanstvana temobmočju inznjopovezanimzanikanjemmanjšinskihpravicvBrubaker(1992),Grigorievs(1996)inZaagman(1999).

56 PoročiloBeneškekomisijeonedržavljanihinmanjšinskihpravicah,129.odstavek.

57 Advisory Committee of the Framework Convention for the Protection of National Minorities, Meeting Report, 5th meeting, 13–16 September 1999, Human Rights Building, Strasbourg, ACFC/MR/INF(1999)013,http://www.venice.coe.int/docs/2007/CDL-AD(2007)001-e.pdf(24.november2008),11.odstavek.


Danskem,manjšino finskogovorečihprebivalcevÅlanda,ki so sicernaFinskem

večina,domorodnaljudstvavRuskifederacijialinedržavljaneEstonije.59

Svetovalni odbor je medtem razširil nabor manjšinskih skupnosti, ki sodijo v

okvirposameznihdoločilOkvirnekonvencije,nanovemanjšine,insicervokviru

t.i.personalnegaobsega(tj.nakogasenjenadoločilananašajo,kateripripadniki

katerih manjšin so upravičeni do katerih pravic) 6.1 člena, ki zavezuje pogod-

benice, da “spodbujajo duh strpnosti in medkulturnega dialoga in sprejemajo

učinkovite ukrepe za pospeševanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja

tersodelovanjamedvsemiosebami,kiživijonanjihovemozemlju,negledena

njihovoetnično,kulturno,jezikovnoaliverskoidentiteto,šezlastivizobraževanju,

kulturi in javnih občilih.” Na tej podlagi je Svetovalni odbor obsodil nestrpnost,

predsodke,sovraštvoindiskriminacijonapodročjuizobraževanjaalimedijev,tudi

dopripadnikovmanjšinskihskupnosti,kijihdržavesicernepriznavajokotnaro-

dnemanjšine.60TakšnekritikejebiladeležnatudiSlovenija.

V zvezi z uresničevanjem 6. člena Okvirne konvencije je Svetovalni odbor

že v prvem mnenju, sprejetem na podlagi prvega poročila Slovenije, pozornost

namenjaltudimanjšinskimskupnostim,kinisopriznanekot“avtohtonenarodne

skupnosti”vSloveniji.Takojepoudaril,daje“nemškogovorečaskupnostševedno

predmetrazličnihobliksovražnostiinnestrpnosti,kiizhajajoizglobokozakoreni-

njenihzgodovinskihpredsodkov”,61indamorajo“slovenskeoblastivečpozornosti

posvetitiNeslovencemiznekdanjeJugoslavije,dabitakonatančnejeidentificirale

njihove potrebe na kulturnem področju in se nanje tudi ustrezneje odzvale”.62

“VladamoraposvetitivečpozornostiizraženimpotrebamNeslovenceviznekdanje

Jugoslavijeinoseb,kipripadajonemškogovorečimanjšini,kisenanašajonarazvoj

poučevanjanjihovihjezikovvokvirušolskegasistema.Zateosebejetakšnoučenje

ključzaohranjanjenjihoveidentitete.”63Svetovalniodborjepravtakoopazil“več-

kratne neuspešne prošnje pripadnikov muslimanske skupnosti, da bi v Sloveniji

zgradilidžamijo,”inspodbudil“oblasti,dasezzadevoukvarjajo.”64

59 Pravtam,36.odstavek.


61 Advisory Committee on the Framework Convention for the Protection of National Minorities: Opinion on Slovenia (adopted on 12 September 2002), Strasbourg, 14 March 2005, ACFC/INF/OP/I(2005)002, http://www.coe.int/t/e/human_rights/minorities/2._framework_convention_%28monitoring%29/2._monitoring_mechanism/4._opinions_of_the_advisory_committee/1._country_specific_opinions/1._first_cycle/PDF_1st_OP_Slovenia_en.pdf(27.november2008),42.odstavek.


63 Pravtam,45.odstavek.Podobnaugotovitevjezapisanašev93.odstavku.



Na podlagi sprejetih mnenj Svetovalnega odbora je razvidno, da je sčasomapostajal odločnejši pri uresničevanju posameznih členov oziroma pravic, zapisa-nih v posameznih členih, tudi za pripadnike nepriznanih skupnosti, vključno znedržavljani.Podrugemkrogunadzoranad implementacijoOkvirnekonvencijejevzpostavildoločenopraksopridoločevanjut. i.personalnegaobsegaOkvirnekonvencije,ki temeljinakombinacijidvehelementov:vrsteskupnosti invsebineposameznihčlenov.

Topomeni,dapomnenjuSvetovalnegaodboraninikakršnihovir,dadoločenihčlenov države pogodbenice ne bi zagotavljale posameznikom, ki pripadajo tudinepriznanimmanjšinam.Svetovalniodborjetakovzpostavilprakso,kotugotavljaBeneškakomisija,dasodržavedolžnezagotavljatistrpnostinmedkulturnidialogvzveziskaterokoliskupnostjo.65Boljvprašljivapa jedolžnostdržavegledeure-sničevanjaposebnihmanjšinskihpravic.Širitevobsegatedolžnostijeodvisnaodlastnostiskupnostioziromaposameznikov,kijimpripadajo.Državajetakodolžnazagotavljatienakostpredzakonomzavsemanjšine,neodvisnooddejstva,ali sonjihovipripadnikidržavljanialine.DeloSvetovalnegaodboratudikaže,damorajodržave sprejeti proaktivne ukrepe na vseh področjih ekonomskega, socialnegainkulturnegaživljenja,tudizanedržavljane,vsajzatiste,kistalnobivajovdržavi.Podobnihukrepovpapripadnikinovihmanjšinnemorejopričakovativprimeruuresničevanjapravicedorabemanjšinskegajezikavkomunikacijizoblastmi,kotjedoločenov10.členuOkvirnekonvencije,aligledeuresničevanjapravicedoizo-braževanjavmanjšinskemmaternemjezikuoziromadopoučevanjavtakemjezi-ku.66 Glede uresničevanja določila o učinkovitem sodelovanju manjšin v javnemživljenju(15.člen)pavelja,dajelahkoomejenonadržavljanevprimeruvolitev,nepa tudipridostopudosodelovanjaposameznikovvekonomskem,socialneminkulturnemživljenju.67

SkladnostakšnimodločnejšimpristopomSvetovalnegaodborajebilaopozor-jenatudiSlovenija:“PrimerNeslovencevizdrugihdelovnekdanjeJugoslavije[…]zahtevaposebnopozornost.[…]posebejpomembnoje,daseoblastiukvarjajoznjihovimpoložajemindavzveziznjimiproučijomožnostzasprejemboljvklju-čujočegapristopapriuresničevanjudoločilOkvirnekonvencije.”68“Ohranjanjeinrazvoj identitete inkultureoseb,kipripadajodrugimskupnostim,kotnaprimer



67 Pravtam,42.–43.odstavek.

68 Advisory Committee on the Framework Convention for the Protection of National Minorities: Opinion on Slovenia (adopted on 26 May 2005), Strasbourg, 01 December 2005,ACFC/INF/OP/II(2005)005,http://www.coe.int/t/e/human_rights/minorities/2._framework_convention_%28monitoring%29/2._monitoring_mechanism/4._opinions_of_the_advisory_committee/1._country_specific_opinions/2._second_cycle/PDF_2nd_OP_Slovenia_en.pdf(27.november2008),10.odstavek.

Neslovencev iz nekdanje Jugoslavije […] in nemško govorečega prebivalstva, odoblastizahtevatavečjoprizadevnost.”69

ČejevprvemkroguSvetovalniodboršespraševalSlovenijozapojasniloterminaavtohtonost,vdrugemkrogunidopuščalvečnobenegadvoma:“Svetovalniodbormeni, da se razlikovanje na osnovi koncepta ‘avtohtonosti’ ne more ohraniti kot’ ne more ohraniti kotodločilenkriterijzadoločevanjepersonalnegaobsegaaplikacijeOkvirnekonven-cije.”70Povedanodrugače:Svetovalniodborjepodalmnenje,dakonceptavtohto-nosti,nakateregasepriidentifikacijinarodnihmanjšininposledičnoupravičencevdo varstva manjšin iz Okvirne konvencije sklicuje Slovenija, ni ustrezen. Iz obehsplošnihugotovitevSvetovalnegaodborajenedvoumno,dajeOkvirnakonvencija,vsajnjenaposameznadoločila,primernatudizaskupnosti,kijihdržaveneopre-deljujejokotnarodnemanjšine,vključnosskupnostmi,kisoposledicamigracijskihtokovv20.stoletju.Svetovalniodborjetotudieksplicitnopoudaril:

Svetovalni odbor opominja na navzočnost znatnega števila nekdanjihdržavljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije v Sloveniji– albanskega,bošnjaškega,hrvaškega,makedonskega,črnogorskega,srbskegaindrugegaetničnega izvora, ki ne uživajo priznanja ali varstva kot madžarska in itali-janskamanjšinaali celoRomi. […]Svetovalniodborpoudarja,da teosebepredstavljajoznatnideležprebivalstvavdržaviindasode factovpoložajumanjšine.71

Svetovalniodborjessvojoprakso,daprinadzorunaduresničevanjemdoločilOkvirnekonvencijespremljatudipoložajposameznikov,kipripadajoskupnostim,kisozunajobsegainterpretativnihdeklaracijopersonalnemobseguOkvirnekon-vencije,pomembnoprispevalkpragmatičnemupristopukidentifikacijimanjšin.Njihovobstojnamrečniinnemorebitiodvisenodvoljedržave,vkateriživijo.

TakpragmatičnipristopkidentifikacijimanjšinjevokvirunovegaevropskegarežimazavarstvonarodnihmanjšinvzačetkudevetdesetihletuvedelžeprviVisokikomisarzanarodnemanjšine,kojeznamenitopojasnil,dajeobstojmanjšinvpra-šanjedejstev,nedefinicije,indodal(vanderStoel1993):“Drznilbisireči,davem,kaj jemanjšina,ko jovidim.”72VanderStoel(2001:1) je tako“spremljalpoložajdoločenihskupin–ponavaditistih,kisovštevilčnopodrejenempoložaju;zdru-gimibesedamimanjšin”.ObupoštevanjuomejitevmandataVisokegakomisarja,kiinformacijnesmedobivatiodosebaliorganizacij,kisopovezanesterorizmom,73




72 Visokikomisarjetakpristoppojasnjevalvečkrat(npr.vanderStoel1995:43).

73 CSCE Helsinki Document 1992: the Challenges of Change, CSCE 1992 Summit, Helsinki, 9–10 July 1992,


sejenjegovpragmatizempriidentifikacijimanjšinvesčasodražalvnjegovemdelo-

vanju,šeposebej,kojesvojeposlanstvopreprečevanjakonfliktov“preoblikoval”v

prizadevanjezaspoštovanje,ohranjanjeinrazvojraznolikosti,karjezahtevaloino-

vativnepristopekupravljanjurazličnihpodročij,kizadevajozelorazličneetnične,

jezikovne,kulturneinverskeskupnosti.74

ZAKLJUČEK

Kervmednarodniskupnostiobstajajopolitičnoinpravnozavezujočenorme,

kisojihsprejeledržave,dabivarovalemanjšine,hkratipaneobstajasplošnospre-

jetadefinicijatakihskupnosti,jevednoznovarelevantnovprašanjeprevladujoče-

ga razumevanjamanjšinskihskupnosti,ki soupravičenedoposebnegavarstva.

Tovprašanjeješeposebejzanimivo,sajsedržavedoslejnisouspeleuskladitido

mere,kobibilorealnopričakovatisprejemsplošnedefinicijetermina(narodna)

manjšina.Pravnasprotno:mednarodneinstituciježenekajletpriznavajo,daiska-

nje definicije zaradi še vedno nasprotujočih si stališč posameznih držav niti ni

smiselno.Topasevedanepomeni,da jepojmovanjemanjšinkotupravičencev

doposebnegavarstvastatičnazadeva.Pravzatojenujnostalnospremljatirazvoj

tudivtemdeluvarstvamanjšinvmednarodniskupnosti.

Pričujočiprispevekjezgodovinskipregledposkusovopredeljevanjamanjšin

v mednarodni skupnosti nadgradil s pregledom razvoja prakse implementacije

manjšinskih pravic– tako sodne prakse iz obdobja mednarodnega režima za

varstvo narodnih manjšin v okviru Društva narodov, ko je sodišče razsojalo o

skupnostih,nakateresosenanašalaposameznapogodbenadoločila,kotprakse

priimplementacijivarstvamanjšin,kotsejerazviloznastankommednarodnega

režimazavarstvonarodnihmanjšinvEvropipokoncuhladnevojne.

Kombinacijatrehpristopovmednarodneskupnostikdoločevanjumanjšinkot

nosilcevmanjšinskihpravicjepokazala,davsiposkusiinpraksatemeljijonadveh

temeljnihelementih:objektivnorazličnihnedominantnihskupnostihinvoljinji-

hovihpripadnikov,dasvojoposebnoidentitetoohranjajo.Tradicionalno jebilo

varstvomanjšinvezanošenazgodovinskeskupnostidržavljanov.Todamednaro-

dneinstitucijesovdobrih15letihobstojavečnivojskegamednarodnegarežima

31ILM1395(1992),http://www.osce.org/documents/mcs/1992/07/4046_en.pdf(29.november2008),HelsinkiDecisionsII(25).

74 Address by Knut Vollebaek, OSCE High Commissioner on National Minorities at the Reception on the occasion of the 15th anniversary of the OSCE High Commissioner on National Minorities, The Hague, the Netherlands – 11 November 2008,http://www.osce.org/documents/hcnm/2008/11/34904_en.pdf(29.novem-ber2008).

zavarstvonarodnihmanjšinvEvropissvojimiinovativnimiinnetradicionalnimipristopidodobravznemirilevrstodržav.

Vznemirjenjeizhajaizvsajdvehpremikovpojmovnihmejanarodnihmanjšin.Prva sprememba je povezana z državljanstvom: nekatere norme na področjuvarstva manjšin po mnenju različnih institucij niso vezane samo na državljane.Najodmevnejši primer te vrste je povezan s 27. členom Mednarodnega pakta održavljanskihinpolitičnihpravicah.Drugaspremembapasenanašanarazrahlja-nipomenzgodovinskosti.Večinaevropskihdržavvarstvonarodnihmanjšinrazu-mekotnačinreševanja“problemamanjšin”,znamenomzagotavljanjastabilnostiin miru, tj. ohranjanja obstoječih meja. Ko so se oblikovale nacionalne države,narodnehomogenostinibilomogočedoseči.Takonastalenarodnemanjšinesozaradisvojeganeprostovoljnegamanjšinskegastatusaupravičenedoposebnegavarstva.Sevedapaninobenegadvomaveč,dapolegtakšnihzgodovinskihmanj-šinvevropskihdržavahživijoštevilnedrugemanjšinskeskupnosti,kisoravnotako v nedominantnem položaju in katerih pripadniki imajo posebno identite-to, ki jo želijo tudi ohranjati. Čeprav Okvirna konvencija in tudi druge normemednarodnegarežimazavarstvonarodnihmanjšinnisobileoblikovanezatet.i.novemanjšine,pamednarodneinstitucijepojmovanjemanjšin,vsajvprimerupreverjanjaupravičencevdomanjšinskihpravic,počasiavztrajnorazširjajotudinanezgodovinskeskupnosti.

Analizat.i.pravnega,normativnegainimplementacijskegapristopakpojmo-vanjumanjšinjepokazala,dasosemednarodniposkusiiskanjapomenatermina(narodna)manjšinapremikalivsmerpragmatičnosti.Topomeni,dasezmanjšujepomen formalnih definicij in povečuje pomen identifikacije manjšin v praksiod primera do primera. Namesto s splošnim in z načelnim vprašanjem, katereskupnosti so “narodne manjšine”, so tako mednarodne institucije iskale poti,kako lahko različnimskupnostim innjihovimpripadnikomdejanskopomagajoin omogočijo, da bodo ohranjali svojo posebno identiteto, če to želijo. Države,tudiSlovenija,natakpragmatičnipristopnisonajboljepripravljene,sajpravilomavztrajajonakonceptih,kot jenaprimerkonceptneopredeljeneavtohtonosti,kijihbočedaljetežje,čenenemogoče,zadovoljivozagovarjatipredmednarodnimiinstitucijami.


VIRIinLITERATURA:

Address by Knut Vollebaek, OSCE High Commissioner on National Minorities at the Reception on the occasion of the 15th anniversary of the OSCE High Commissioner on National Minorities, The Hague, the Netherlands – 11 November 2008,http://www.osce.org/documents/hcnm/2008/11/34904_en.pdf(29.november2008).

Advisory Committee of the Framework Convention for the Protection of National Minorities, Meeting Report, 5th meeting, 13–16 September 1999, Human Rights Building, Strasbourg,ACFC/MR/INF(1999)013,http://www.venice.coe.int/docs/2007/CDL-AD(2007)001-e.pdf(24.november2008).

Advisory Committee on the Framework Convention for the Protection of National Minorities: Opinion on Slovenia (adopted on 12 September 2002), Strasbourg, 14 March 2005, ACFC/INF/OP/I(2005)002, http://www.coe.int/t/e/human_rights/minorities/2._framework_convention_%28monitor-ing%29/2._monitoring_mechanism/4._opinions_of_the_advisory_com-mittee/1._country_specific_opinions/1._first_cycle/PDF_1st_OP_Slovenia_en.pdf(27.november2008).

Advisory Committee on the Framework Convention for the Protection of National Minorities: Opinion on Slovenia (adopted on 26 May 2005), Strasbourg, 01 December 2005, ACFC/INF/OP/II(2005)005, http://www.coe.int/t/e/human_rights/minorities/2._framework_convention_%28monitor-ing%29/2._monitoring_mechanism/4._opinions_of_the_advisory_com-mittee/1._country_specific_opinions/2._second_cycle/PDF_2nd_OP_Slovenia_en.pdf(27.november2008).

Barker,Ernest(1951)Principles of social & political theory.Oxford:ClarendonPress.

Barrington,Lowell(1999)“Rethinkingthetriadicnexus:externalnationalhome-lands, international organisations, and ethnic relations in the formerSovietUnion.”TheFourthAnnualConventionoftheAssociationfortheStudyofNationalities.NewYork,15–17April.

Benoît-Rohmer, Florence (1996) The minority question in Europe: towards a coherent system of protection for national minorities. Texts and commen-tary.Strasbourg:CouncilofEurope.

Bilder,RichardB.(1992)“Canminoritiestreatieswork?”V Y. Dinstein in M. TaboryVY.DinsteininM.Tabory(ur.)The protection of minorities and human rights.Dordrecht,BostoninLondon:MartinusNijhoffPublishers:59–82.

Brennan,Katherine,ReedBrodyinDavidWeissbrodt(1989)“The40thsessionoftheUNSub-CommissiononPreventionofDiscriminationandProtectionofMinorities.”Human Rights Quarterly11(2):295–324.

Brubaker, W. Rogers (1992) “Citizenship struggles in Soviet successor states.”International Migration Review26(2):269–291.

Brunner,Georg(1996)Nationality problems and minority conflicts in Eastern Europe: strategies for Europe.Gütersloh:BertelsmannFoundationPublishers.

Capotorti, Francesco (1985) “Minorities.” V R. Bernhard (ur.) Encyclopedia of public international law, Instalment 8.Amsterdam,NewYorkinOxford:ElsevierSciencePublishers:385–395.

Chaliand, Gérard (1989) “Minority peoples in the age of nation-states.” V G.Chaliand(ur.)Minority peoples in the age of nation-states.London:PlutoPress: 1–11.

Chaszar,Edward(1988)The international problem of national minorities.Indiana:IndianaUniversityofPennsylvania.

Chaszar, Edward (1999) The international problem of national minorities.Toronto/Buffalo:MatthiasCorvinusPublishing.

Claude,InisL.(1955)National minorities: an international problem.Cambridge:HarvardUniversityPress.

Committee of Ministers, 94th Session, Strasbourg, 11 May 1994: Ad hoc Committee for the Protection of National Minorities (CAHMIN), 3rd meeting, Strasbourg, 11–14 April 1994,CH(94)72,https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=273418&SecMode=1&DocId=510220&Usage=2(23.oktober2008).

Committee of Ministers, 95th Session, Strasbourg, 10 November1994: Draft Framework Convention for the Protection of National Minorities,CH(94)161, https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=273172&SecMode=1&DocId=515192&Usage=2(23.oktober2008).

Committee of Ministers, 799th Meeting, 13 June 2002:Item 4.2: Rights of national minorities – Parliamentary Assembly Recommendation 1492 (2001),https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?Ref=799/ 4.2&Language=lanEnglish&Ver=original&Site=COE&BackColorInternet=DBDCF2&BackColorIntranet=FDC864&BackColorLogged=FDC864(25.oktober2008).

Concluding Observations of the Human Rights Committee, Slovenia, U.N. Doc.A/49/40, paras. 334-353, CCPR/C/79/Add.40, 28 July 1994, http://www1.umn.edu/humanrts/hrcommittee/slovenia1994.html(19.novem-ber2008).

CSCE Helsinki Document 1992: the Challenges of Change, CSCE 1992 Summit, Helsinki, 9-10 July 1992,31ILM1395(1992),http://www.osce.org/docu-ments/mcs/1992/07/4046_en.pdf(29.november2008).


Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious

and Linguistic Minorities, sprejeta z resolucijo Generalne skupščine

OZN47/135(Annex),18.december1992,32ILM911(1993),http://www.

unhchr.ch/html/menu3/b/d_minori.htm(15.julij2008).

E/CN.4/358,E/CN.4/Sub.2/117(30 January 1950) Report of the third session of the

Sub-Commission on the Prevention of Discrimination and the Protection

of Minorities to the Commission on Human Rights.

E/CN.4/450 (25 April 1950) Report of the Ad hoc Committee on Prevention of

Discrimination and Protection of Minorities.

E/CN.4/641, E/CN.4/Sub.2/140 (25 October 1951) Report of the fourth session

of the Sub-Commission on the Prevention of Discrimination and the

Protection of Minorities to the Commission on Human Rights.

E/CN.4/Sub.2/384/Rev.1(1979)Study on the rights of persons belonging to ethnic,

religious and linguistic minorities,Capotorti(1979).

E/CN.4/Sub.2/1985/31 (1985) Promotion, protection and restoration of human

rights at the national, regional and international levels, Deschênes

(1985).

E/CN.4/1987/WG.5/WP.1 (14 November 1986) Commission on Human Rights,

Fourty-third session: Compilation of proposals concerning the definition

of the term “minority”.

European Commission for Democracy Through Law (Venice Commission): Report

on non-citizens and minority rights, adopted by the Venice Commission

at its 69th plenary session, Venice, 15–16 December; Strasbourg, 18

January 2007, CDL-AD(2007)001, http://www.venice.coe.int/docs/2007/

CDL-AD(2007)001-e.pdf(23.november2008).

Framework Convention for the Protection of National Minorities, sprejel jo je

OdborministrovSvetaEvrope10.novembra1994,zapodpisjebilaodprta

1.februarja1995,vveljavijeod1.februarja1998,ETSNo.157.

Gál,Kinga(1999)“Theroleofbilateraltreatiesintheprotectionofnationalmino-

ritiesinCentralandEasternEurope.”Helsinki Monitor10(3):73–90.

Galántai,József(1992)Trianon and the protection of minorities.HighlandLakes,

NewJerseyinBoulder:SocialSciencesMonographsinAtlanticResearch

andPublications.

General Comment 23, HRI/GEN/1/Rev.1 at 38 (1994), http://www1.umn.edu/

humanrts/gencomm/hrcom23.htm(5.september2008).

Grigorievs, Alex (1996) “The Baltic predicament.” V R. Caplan in J. Feffer (ur.)Europe’s new nationalism. States and minorities in conflict.NewYorkinOxford:OxfordUniversityPress:120–137.

Helgesen,Jan(1992)“ProtectingminoritiesintheConferenceonSecurityandCo-operationinEurope(CSCE)process.”VA.RosasinJ.Helgesen(ur.)The strength of diversity: human rights and pluralist democracy. Dordrecht,BostoninLondon:MartinusNijhoffPublishers:159–186.

Helton, Arthur C. (1998) “International legal principles concerning nationalminorities.SeminaronNewDiasporasofEasternEurope.”Budapest,22June, Open Society Institute, Forced Migration Projects, http://www.osi.hu/fmp/html/minority.html(5.november2008).

Hrissimova,Ognyana(1996)“TheLeagueofNationsandtheproblemofminori-tiesintheBalkansaftertheendoftheFirstWorldWar.”VThe League of Nations 1920–1946: organization and accomplishments. A retrospective of the first international organization for the establishment of world peace.NewYorkinGeneva:UnitedNations:45–48.

Interpretation of the Convention Between Greece and Bulgaria Respecting Reciprocal Emigration, Signed at Neuilly-Sur-Seine on November 27th, 1919 (Question of the “Communities”),krajšinaslov:The Greco-Bulgarian “Communities”, 31 July 1930, Advisory Opinion No. 17(PCIJ,Ser.B.,No.17, 1930), http://www.worldcourts.com/pcij/eng/decisions/1930.07.31_greco_bulgarian/(23.oktober2008).

Jackson Preece, Jennifer (2005) Minority rights: between diversity and commu-nity.Oxford:Polity.

Kly,YussufNaim(1997)Societal development & minority rights.Atlanta:ClarityPress.

Kunz,JosefL.(1954)“Thepresentstatusofinternationallawfortheprotectionofminorities.”American Journal of International Law48(2):282–287.

Lerner,Natan(1993)“The1992UNDeclarationonminorities.”Israel Yearbook on Human Rights (23):111–128.

Macartney,C.A.(1934)National states and national minorities.London:OxfordUniversityPressinHumphreyMilford.

Malloy, Tove H. (2005) National Minority Rights in Europe. Oxford: OxfordUniversityPress.

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, sprejet z resolucijoGeneralneskupščineOZN2200A(XXI)16.decembra1966,vveljavijeod


23. marca 1976, 999 U.N.T.S. 171, http://www.varuh-rs.si/index.php?id=104

(5.november2008).

Miall,Hugh(1994)“Introduction.”VH.Miall(ur.)Minority rights in Europe: the

scope for a transnational regime.London:PinterPublishers: 1–6.

Minority Rights Group International (1998) The Council of Europe’s Framework

Convention for the Protection of National Minorities: Analysis and Observations

On the Monitoring Mechanism; http://www.minelres.lv/coe/FC_MRG1998.

htm#36(5.november2008).

Pearson, Raymond (1983) National minorities in Eastern Europe 1848–1945.

LondoninBasintoke:TheMacmillanPress.

Pejic,Jelena(1997)“Minorityrightsininternationallaw.”Human Rights Quarterly

19(3):666–685.

Pentassuglia,Gaetano(2000)Defining “minority” in international law: a critical

appraisal.Rovaniemi:Lapland’sUniversityPress.

Pentassuglia,Gaetano(2002)Minorities in international law.Strasbourg:Council

ofEuropePublishing.

Pogany,Istvan(1999)“MinorityrightsinCentralandEasternEurope:olddilem-

mas,newsolutions?”VD.FottrellinB.Bowring(ur.)Minority and group

rights in the new millennium. The Hague, Boston in London: Martinus

NijhoffPublishers:141–161.

Recommendation 1201 (1993) on an additional protocol on the rights of national

minorities to the European Convention on Human Rights,PACoE,1.feb-

ruar1993,http://assembly.coe.int//Main.asp?link=http://assembly.coe.int/

Documents/AdoptedText/TA93/EREC1201.HTM(15.september2008).

Recommendation 1255 (1995) on the protection of the rights of national minor-

ities, PACoE, 31. januar 1995, http://assembly.coe.int/Main.asp?link=/

Documents/AdoptedText/ta95/EREC1255.htm(15.oktober2008).

Recommendation 1492 (2001) Rights of National Minorities, PACoE, 23. januar

2001, http://assembly.coe.int/Main.asp?link=/Documents/AdoptedText/

ta01/EREC1492.htm(15.september2008).

Russia: Declaration contained in the instrument of ratification deposited

on 21 August 1998, http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/

ListeDeclarations.asp?NT=157&CV=1&NA=&PO=999&CN=999&VL=1&C

M=9&CL=ENG(23.november2008).

Rights of Minorities in Upper Silesia (Minority Schools),26 April 1928,Judgement

No. 12(PCIJ,Ser.A.,No.15,1928),http://www.worldcourts.com/pcij/eng/

decisions/1928.04.26_upper_silesia/(23.oktober2008).

Roter,Petra (2001) “Locating the ‘minorityproblem’ inEurope:ahistoricalper-

spective.” Journal of International Relations and Development 4(3):

221–249.

Roter, Petra (2003) “Managing the ‘minority problem’ in post-Cold War Europe

within the framework of a multilayered regime for the protection of

national minorities.” V A. Bloed, R. Hofmann, J. Marko, J. Mayall in M.V A. Bloed, R. Hofmann, J. Marko, J. Mayall in M.

Weller(ur.)European yearbook of minority issues, Volume 1, 2001/2.The

Hague:KluwerLawInternational:85–129.

Roter, Petra (2007) “Pojmovanje in opredeljevanje manjšin.” V M. Komac (ur.)

Priseljenci: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo.

Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja:7–33.

Shaw,MalcolmN.(1992)“Thedefinitionofminoritiesininternationallaw.”VY.

DinsteininM.Tabory(ur.)The protection of minorities and human rights.

Dordrecht/Boston/London:MartinusNijhoffPublishers: 1–31.

Spiliopoulou Åkermark, Athanasia (1997) Justification of minority protection

in international law. London, The Hague in Boston: Kluwer Law

International.

vanderStoel,Max(1993)KeynoteaddressofMrMaxvanderStoelCSCEHigh

Commissioner on National Minorities at the CSCE Human Dimension

Seminaron“CaseStudiesonNationalMinority Issues:PositiveResults.”

Warsaw,24May.

vanderStoel,Max(1995)“TheOSCEHighCommissioneronNationalMinorities:

High Commissioner Max van der Stoel.” OSCE ODIHR Bulletin 3(3):

40–45.

vanderStoel,Max(2001)Minorityprotection,integrationandstabilityinSouth-

Eastern Europe. Speech by the OSCE High Commissioner on National

Minorities at the Conference on “Democracy, Human Rights and the

ProtectionofPersonsBelongingtoMinoritiesinSouth-EasternEurope.”

Bled,Slovenia,23February.

Venice Commission:Opinion of the Venice Commission on the interpretation of

Article 11 of the draft protocol to the European Convention on Human

Rights appended to Recommendation 1201 (1993), 1–2 March 1996, http://www.minelres.lv/coe/report/vencomco.htm(23.oktober2008).


Weller, Marc, ur. (2007) Universal Minority Rights: A Commentary on the Jurisprudence of International courts and Treaty Bodies.Oxford:OxfordUniversityPress.

Zaagman, Rob (1999) Conflict prevention in the Baltic states: the OSCE High Commissioner on National Minorities in Estonia, Latvia and Lithuania.Flensburg:EuropeanCentreforMinorityIssues(ECMIMonograph:1).

M i Tj a Ž a ga rc i t i z e n s h i p a n d i n t e g r a t i O n :

g e n e r a l c O n s i d e r a t i O n s a n d s O m e p O s s i b l e i m p a c t s O f t h e eu c i t i z e n s h i p O n ( r e ) i n t e g r a t i O n

O f i m m i g r a n t s 1

Citizenship is a specific link between an individual (citizen), who possesses a specific legal status, and a (sovereign) state, which gives such a specific legal status to this individual. Still being the basis for certain civil and political rights, citizenship continues to be the basis for democratic inclusion and participation of individuals in public affairs. Consequently, acquiring citizenship of states (of immigration) remains an important element for the (full) integration of immigrants in ‘host’ societies. For this reason the ar-ticle presents the concept of citizenship, its historic evolution and its possible implications for the full integration of immigrants.Currently the EU citizenship cannot be equaled with citizenship of a (sovereign) state. Rather than a replacement for citizenship of a state, it should be observed as a complementary concept, dependent on the citizenship of member-states. However, already at this stage the EU citizenship establishes the right of every EU citizen “to move and reside freely within the territory of the Member States, subject to the limitations and conditions laid down in this Treaty and by the measures adopted to give it effect” (Art. 18 – Consolidated Version of the Treaty Establishing the European Community), “to vote and to stand as a candidate at municipal elections in the Member State in which he resides, under the same condi-tions as nationals of that State” even if he/she are not citizens of this state (Art. 19), to enjoy diplomatic protection of other EU Member States in the territory of the third state if his/her state is not represented there (Art. 20), “to petition the European Parliament” and to apply to (European) Ombudsman (Art. 21). Consequently, the EU citizenship might be a useful tool for the better integration of immigrants who possess it into ‘host’ societies in other EU member states.The author argues that acquiring citizenship is just a step in the process of full integration of immigrants and in developing and promoting active democratic citizenship. Consequently, the EU citizenship can be a useful tool in this process in cases when an individual does possess it but does not possess the citizen-ship of the EU member state where he/she resides.

Keywords:citizenship(nationality),EUcitizenship,integration/reintegration,politicalparticipation(especiallyofimmigrants)

državljaNsTvo iN iNTegracija: splošNa razmišljaNja iN možNa vloga državljaNsTva eu pri (re)iNTegraciji imigraNTov

Državljanstvo je specifična vez med posameznikom (državljanom), ki ima ta pravni status, in (suvere-no) državo, ki tak status državljanom podeljuje. Ker je državljanstvo pravni temelj za nekatere civilne in politične pravice, ostaja pomembna za demokratično vključenost in sodelovanje posameznikov v jav-nih in zlasti političnih zadevah. Pridobitev državljanstva države, v katero imigrirajo, ostaja pomemben element polne integracije imigrantov v imigrantske družbe. Članek predstavlja koncept državljanstva, njegov zgodovinski razvoj in evolucijo ter njegove možne učinke na polno integracijo imigrantov.Državljanstvo EU nikakor ni nadomestilo za državljanstvo (suverenih) držav in ga z njim ni mogoče enačiti, zato ga moramo obravnavati kot komplementaren koncept, ki je pogojen z državljanstvom držav članic in je od njega odvisen. Vendar pa tudi tako omejeno državljanstvo EU vzpostavlja pra-vice državljanov EU do svobodnega gibanja in naselitve na območju držav članic (seveda z možnimi omejitvami na podlagi Pogodbe), do aktivne in pasivne volilne pravice na ravni lokalne skupnosti pod enakimi pogoji, kot jih imajo državljani te države članice, do diplomatske zaščite s strani drugih držav članic na ozemlju tretjih držav, če država, katere državljani so, v tej tretji državi nima diplomatskega predstavništva, ter do peticije Evropskemu parlamentu in vloge (evropskemu) Ombudsmanu (18.–21. člen Konsolidirane verzije Pogodbe o vzpostavitvi Evropske skupnosti). Tako je lahko državljanstvo EU koristno “orodje” za boljšo integracijo imigrantov, ki so državljani EU, v imigrantsko okolje v drugi“orodje” za boljšo integracijo imigrantov, ki so državljani EU, v imigrantsko okolje v drugiorodje” za boljšo integracijo imigrantov, ki so državljani EU, v imigrantsko okolje v drugi” za boljšo integracijo imigrantov, ki so državljani EU, v imigrantsko okolje v drugi za boljšo integracijo imigrantov, ki so državljani EU, v imigrantsko okolje v drugi državi članici.Avtor ob tem poudarja, da je pridobitev državljanstva le korak v procesu polne integracije imigrantov v imigrantske družbe in v razvijanju koncepta aktivnega demokratičnega državljanstva. Pri tem je tudi državljanstvo EU lahko koristna stopnja v procesu integracije imigrantov, ki imigrirajo v drugo državo članico EU.

Ključnebesede:odnosimedArmenijoindiasporo,izgradnjadržave,demokratizacija

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK �1Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

INTRODUCTION1

Weliveinaplural,diverse,dynamicandchangingworld–fromamicroenvi-ronment to theglobal level.Situationsandourperceptions (of thesesituationsand of the world) are constantly changing. Increased mobility of people andmigration(s) are important factors that contribute to dynamics and diversities.Often situations are changing faster than perceptions; sometimes they changeindependently. Concepts, normative framework(s), institutional principles andinstitutionssometimesdonotchangeatallorevolveveryslowly–regardlessofthe pace of changing circumstances. Although new myths are being produceddaily,somehistoricandsocialmythspersistevenwheneverythingseemstobecontradicting them. The same might be said also for the (traditional) conceptsof citizenship and nation-state as well as for the existing legal and institutionalarrangementsandmodelsofcitizenshipandnation-states.Althoughthemythofethnichomogeneityofnation-statescontradictsourdiverserealitiesitcontinuestodominateourperceptionoftheidealsocialorganization.

Inacontemporaryworldandsocieties–characterizedbypluralism(s),diversi-tiesandasymmetriesofallkinds,ofwhichethnic,culturalandreligiousdiversi-tiesrepresentonlyafewdimensions,asegment–diversitymanagementshouldbeatthetopof(public,social,political)agendas.However,oftenthisisnotthecase. The dominant public discourse still continues to glorify homogenous,unified, symmetrical andhierarchicalmodelsand institutional structures. But itcannot ignore the reality completely. In this context migrations and migrationpolicies(asburningissues)arebeingdiscussedallovertheworld.Especiallyindevelopedcountriesoftenthesediscussionsfocusonthenegativeperceptionsofimmigrationanditsimpacts.Consequently,thesediscussionspointtothemassiveinflowof immigrants,especially illegal immigrants,problemsof the integrationof immigrants (especiallyof thosewhodonot speak the languageof theenvi-ronment,whoarepooranduneducated,whodonotpossesscertainskills thatare indemand,etc.) and their communities into host societies, their impactonthelocalcultureanditschanges,theirimpactontheunemploymentofthelocalpopulation(thatusuallydoesnotwant todo the jobs that immigrantsdo),etc.Oftentheyresultindemandsformorerestrictiveregulationandmanagementofimmigrationaswellasstatusandintegrationofimmigrants,whichincludesalso

1 This article is one of the results of the broader study on integration that I started when I was preparing myThisarticleisoneoftheresultsofthebroaderstudyonintegrationthatIstartedwhenIwaspreparingmypaper “EU Citizenship and its Possible Impacts on Integration of Immigrants: The Perspective of MigrantsandDiasporas”fortheconferencesonIntegrationofImmigrantsthatwasorganizedbytheNationalEuropeCentreoftheAustralianNationalUniversityinGrazin2005andinCanberrain2006.ThisstudyisalsoapartofmyresearchwithintheResearchprogram“EthnicandminoritystudiesandSlovenestudies(Slovenenationalquestion)”financedbytheSlovenianResearchAgency(ARRS)thatIamcoordinatingattheInstituteforEthnicStudies.

�2 Mitja Žagar: Citizenship and Integration: General considerations and some … �3Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

stricterconditionsforacquiringthecitizenshipofastateandthenaturalizationofimmigrants.

However,suchafearfromandhateofimmigrantsareemotionalandintuitiveratherthanfactualandlogical.Takingintoaccountdemographicrealities,trendsandprojectionsinmostdevelopedsocietiestheonlylogicaldiscussionshouldbehowwecanmanagemigrationsandensurethenecessaryinflowofimmigrantstoaddressourproblemsofagingpopulations,lowbirthratesanddemandsforthelaborforceinthefuture,whichwillbenecessarytopreserveorimprovethecurrentstandardoflivingandlevelofsocialdevelopment.Changingethnicandotherstructuresof thepopulationandincreasingdiversitywill requiresuccess-fuldiversitymanagementthatshouldincludealsotheintegrationandadequateprotectionofimmigrantsandimmigrantcommunitiesaswellasotherminorityandmarginalizedcommunities.

Integrationisarelativelynewconceptandapproach.Integrationofimmigrantsand(personsbelongingtoother)marginalizedcommunitiesshouldreplace(orat leastcomplement)traditionalconceptsofassimilationandsegregationthat–especially ina longterm–havenotproducedexpectedanddesiredoutcomes.Additionally,inviewsofmany,assimilationandsegregationareoutdatedandnolongeracceptableindemocraticsocieties.Consequently,newsolutionshavebeensoughtforandanumberofdifferentconceptsofintegrationhavebeenandaredeveloped.They try toensure the inclusionandvoluntary integrationof immi-grants, immigrant, minority and other marginalized communities in a way thatwouldrecognizeandrespectdiversity,ensureconditionsfortheexpressionanddevelopmentofdifferentcollectiveidentitiesandculturesbasedonequalrightsandequalityaswellasthehigheststandardsofhumanrights.SuchaconceptofintegrationwasdefinedtheircentralgoalalsobytheEuropeanUnion(EU)anditsmemberstatesthathavestartedtodeveloptheirintegrationpolicies.

Thisarticleexplorescitizenshipandits functions incontemporarysocieties,paying special attention to the role of (acquiring) citizenship in the process ofintegrationofindividualswhodonotpossessthecitizenshipofthestatewherethey reside. To provide an adequate theoretical and historic framework it dis-cussestheconceptofcitizenshipanditshistoricevolution.Inthiscontextalsotheconceptofactive democratic citizenshipisbeingexamined,whichshouldenableallindividualsresidingpermanentlyinacertainterritorytofullyparticipateinallsocialandpoliticalprocessesincludingparticipationinelectionsanddemocraticdecision-makingatalllevelswithinastate.

In this context– as our working hypothesis– the article tests the presump-tionthatacquiringthecitizenship(ofanew,host)countrymightbeanecessary(ifnotthekey)(pre)conditionforafull integrationofanindividual(usuallyanimmigrant) into a society (host, immigrant society) where he or she lives. An

importantquestionappearsfromtheperspectiveoftheconceptofactive demo-cratic citizenship,whichinadditiontothetraditionalcitizenshipofthestatesofresidencemightrequireandintroducealsocomplementaryoralternativestatusesand/orconcepts.

In addition to studying citizenship of sovereign states, the article addressesalsotheEUcitizenshipanditspossibleroleinthe(re)integrationofimmigrantsin theEUmember states.Comparedwith thecitizenshipofa specific state theEUcitizenshipisadifferentconceptandmightbeconsideredlimited.WecouldsaythatinmanywaystheEUcitizenshipismoreapoliticalthanalegalconcept.However,itcreatesaspecificbasisforpoliticalparticipationofanindividualwhopossessesthecitizenshipofonememberstateandconsequentlytheEUcitizen-shipinotherEUmemberstates.Namely,theEUcitizenshipentitlesanindividualwhopossessesittoparticipateintheelectionsfortheEuropeanParliamentandinmunicipalelectioninotherEUmemberstatewheretheyreside.Inthiscontext,theEUcitizenshipmightbeausefultoolforintegrationofimmigrantspossessingitinotherEUmemberstates.

Regardlessoftheimportanceofthecitizenshipofthestateofresidenceforthefullintegrationofanindividualinacertainsociety,Iwouldarguethatitisjustoneof(possiblylast)stepsof“fullintegration.”Ifacomprehensiveintegrationpolicyexistsinacertainenvironment,toalargeextentintegrationofimmigrantscanbeachievedwithoutaddressing the issueofcitizenshipandwithoutacquiring thecitizenshipofthe“new”state(stateofimmigration).Moreover,theacquiringofthecitizenshipandpolitical/civicintegrationdonotguaranteeindividual’sactualandfullintegrationintothehostsociety–whichinadditionaltolegalandpoliti-calintegrationincludesalsosocial,economicandculturaldimensions.

CITIZENSHIP(NATIONALITY)

Citizenship– or nationality, as many international and national documentsandlegislationsandscholarscallit–couldbedefinedasaspecific(mostlylegal)link and relationship between an individual (citizen), who possesses a specificlegalstatus,anda(sovereign)state,whichgrantsandrecognizessuchaspecificlegalstatustothisindividual.Inanarrowersense,citizenshipcanbedefinedasaspecific legalstatusofanindividualthatdeterminestherelationshipbetweenindividualspossessingsuchastatusandtheirstate.However,citizenshipismuchmorethanjustalegalstatusandlink:itdeterminesandestablishesthepositionofanindividualinasocietybydetermininghis/her(human)rightsandfreedoms,especiallycivicandpoliticalrightsthataregrantedonlytocitizensandconstitutethe basis for citizens’ participation in democratic political decision-making. Assuch it can be considered the basis for democratic inclusion and full political


participationofcitizensinpublicaffairs.Additionally, itestablishesrelationshipbetweencitizensandtheirstatebydeterminingtheirrights,responsibilitiesandobligations.Inabroadercontext,citizenshipencompassesalsosocialandemo-tionallinksbetweenacitizenandastate,includingidentificationofanindividualwithastate.

To summarize, we could say that citizenship is a special and sometimes theonly (mostly legal) link between a sovereign state and its citizens– individualswholive,usuallypermanently,inaterritoryofacertainstateandpossessaspe-cial guaranteed legal status.2 In many ways, this legal link resembles a contract(betweenastateanditscitizen)that,ontheonehand,establishesrights,obliga-tionsanddutiesofthestateinrelationtocitizensand,ontheotherhand,rightsanddutiesofindividualcitizensintherelationtothestate.Inthiscontext,citizen-shiplawsofnational-statesdeterminethenatureandcontentofcitizenshipthatis usually defined as a specific legal status, relations and links between a stateanditscitizen,therightsandduties(obligations)ofthecitizenandthoseofthestate. Additionally, citizenship laws regulate the criteria and procedure how anindividualbecomesacitizenofthestate(See,e.g.:Brubaker1989;Donner1994;Meehan1993).

AsArticle1of the1930Hague Convention on Certain Questions relating to the Conflict of Nationality Lawstates,theregulationofcitizenshipisconsideredasovereignright(domain reserve)ofeverystate.Nevertheless,astateisexpectedtoobservebasicrulesandstandardsdevelopedbyinternationallaw.3Followingthegeneralpracticeininternationallaw,J.G.Starke(1989:340)describesnatio-nality(citizenship)as:

themostfrequentandsometimestheonlylinkbetweenanindividualandastate,ensuringthateffectbegiventothatindividual’srightsandobligationsatinternationallaw.Itmaybedefinedasthelegalstatusofmembershipofthecollectivityofindividualswhoseacts,decisionsandpolicyarevouchsa-fedthroughthelegalconceptofthestaterepresentingthoseindividuals.

2 Citizenship establishes a link between a person and a state which is permanent, even in a case, when thisCitizenshipestablishesalinkbetweenapersonandastatewhichispermanent,eveninacase,whenthispersonnolongerlivesintheterritoryofthisstate.Insuchacase,internationallawandnationallegislationsestablishrightsandresponsibilitiesofapersonandastate(e.g.entitlementfordiplomaticprotectionabroad,etc.)(E.g.,Starke1989:341–347).

3 The most important international documents and agreements on nationality (citizenship) are listed in: The most important international documents and agreements on nationality (citizenship) are listed in: European Convention on Nationality and explanatory report1997:24(footnote1). International lawdealsespeciallywithdifferentproblemsandconflictsofnationalcitizenshiplaws(e.g.dualormultiplecitizenship,disputedcitizenshipofmarriedwomen)andcases,whenacertainpersondoesnothavehisorhercitizenship(statelessness).

TheEuropean Convention on Nationality(1997)definescitizenshipinArticle2:

a) “nationality”meansthelegalbondbetweenapersonandaStateanddoesnotindicatetheperson’sethnicorigin;...

Decadesafter itsconceptionauthors, includingRuthDonner(1994:61),stillcitethedefinitionoftheInternationalCourtofJusticeinthefamousNottebohm Case, which is considered comprehensive and includes main characteristics ofcitizenship;itreads:

Nationality is a legalbondhavingas itsbasisa social factofattachment,a genuine connection of existence, interests and sentiments, togetherwith theexistenceof reciprocical rightsandduties(Official report of the International Court of Justice1955:23).

As we mentioned, usually, the term “nationality” is used– in theory and inpractice,includinginternationalandnationallegalandpoliticaldocuments–asa synonym for the term “citizenship” (Simon 1999). Both terms are often usedinterchangeably,butsometimesadistinctioncanbemadethatmightresultinadifferent statusofan individual.4 Iprefer touse the term“citizenship”,which Iconsidermorevalueneutralandusuallydoesnotimplysomanydifferentmean-ingsastheterm“nationality”.5

Consideringitslegalnature,citizenshipisnotarightbutratheraspecificlegalstatusgrantedtoanindividualbyastate.Foranindividualthisisaveryimportantstatusthatentitleshimorhertocertainrightsandestablishescertainobligationsofastatetothisindividual(e.g.,diplomaticprotectionofitscitizenabroad).Ontheotherhand,citizenshipcreatesdutiesandobligationsofacitizeninrelationtohis/herstate.Astatemightexpectfromacitizentorespectitslawsandsocialorder,tofulfillhis/herdutiesandobligations,suchaspayingtaxesand/ordefen-dingacountry,etc.Traditionally,itisexpectedthatcitizensshouldshowpatriotism

4 As it is the case in the specific practice of the USA with regard to, e. g., inhabitants of Guam who are con-AsitisthecaseinthespecificpracticeoftheUSAwithregardto,e.g.,inhabitantsofGuamwhoarecon-sideredUSnationals(inaccordancewithinternationallaw)butnotcitizensanddonotenjoyallcitizenshiprights(Moreonthisdistinctionsee,e.g.,Accetto1999;EuropeanCommissionforDemocracyThroughLaw1998:23).

5 Webster’s Dictionary(1983:1196),forexample,liststhefollowingpossiblemeaningsoftheterm“natio-nality”:“1.nationalqualityorcharacter,2.theconditionorfactofbelongingtoanationbybirthornaturalization,3.theconditionorfactofbeinganation,4.anationornationalgroup.”Onecouldaddalistofadditionalmeaningsoftheterm“nationality”,butforthepurposeofthiscontributionandinthecontextofdiversitymanagementweshallmentionat leasttwoadditionalspecificwaysinwhichthistermisused:(i)toexpressone’sbelongingtoacertainethnicgroupandhis/herethnicidentity;(ii)todefineaspecificethnicgroup(ethnie),namelyanethnic/nationalminority(E.g.,Breton1981).

�6 Mitja Žagar: Citizenship and Integration: General considerations and some … ��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

andexpressloyaltytotheirstates(ofcitizenship)–whichoftenisoneofcriteriaand/or(pre)conditionsforacquiringcitizenshipbynaturalization.

CertainconfusionregardingthelegalnatureofcitizenshipasaspecificlegalstatusmightarisefromtheprovisionsofArticle15oftheUniversal Declaration of Human Rights(1948)thatreads:

(1)Everyonehastherighttoanationality.

(2)Nooneshallbearbitrarilydeprivedofhisnationalitynordeniedtherighttochangehisnationality.

Additionally, Article 24 of the International Covenant on Civil and Political Rights(1966)statesinitsparagraph3that“[e]verychildhastherighttoacquireanationality”.

However, a closer analysis of these provisions shows that they speak of therighttoacquirecitizenship.Theydonotdefinecitizenshipitselfasarightexpli-citly.Everybodyshallhavetheright,under(equal)legallydeterminedconditions,toacquirecitizenship–ex legeorbynaturalization.Nevertheless,itisastatethatinaccordancewithinternal law(followingtheprincipleoftheruleoflaw)andbasedonnational legislationgrantsordoesnotgrant itscitizenshiptoan indi-vidual.Inaccordancewithinternal law,astatemightevendepriveitscitizenofcitizenship.6Inotherwords,itisastate’ssovereignrighttomakethesedecisions.Consequently, international law prohibits explicitly only the arbitrarily depriva-tionofcitizenshiporthedenialofone’srighttochangeone’scitizenship.

ItisinthiswaythatweshouldunderstandalsotheprovisionsofArticle4oftheEuropean Convention on Nationality(1997),whichpurporttopreventstate-lessness.7Itsprovisionsareinaccordancewiththebasicprinciplesthatexistformorethanacenturyandarestillrelevant:

–nobodyshallbecomestateless,

–everybodyshallhaveonlyonecitizenship(nationality),

–everybodyshallhavetherighttochangeone’scitizenship(nationality),

– for persons born abroad the principle of (limited) passing of citizenship(nationality)fromagenerationtoagenerationshouldbeappliedad infi-nitum–mostlytopreventpossiblestatelessness(e.g.,Donner1994).

6 In accordance with internal law, the deprivation of citizenship might be admissible under international lawInaccordancewithinternallaw,thedeprivationofcitizenshipmightbeadmissibleunderinternationallawevenincasesthatwouldleadtostatelessness.

7 In this context we shall stress that nobody shall be considered stateless as long as he/she formally possessesInthiscontextweshallstressthatnobodyshallbeconsideredstatelessaslongashe/sheformallypossessescitizenshipofwhatevercountry,although therearenogenuine linksbetween thispersonanda respectivestate.

Therehasbeenacertainevolutionoftheseprinciples.Atleastsomestatesare

less reluctant to tolerateoracceptdualormultiplecitizenshipofan individual

asconsequencesofhis/herspecific individualandfamilyhistory.Nevertheless,

as a rule states still prefer single citizenship, which, traditionally, they connect

withundividedloyaltyofacitizentohis/hercountry.Consequently,theymight

demand renouncement of his/her previous citizenship by an individual who

acquiresanewcitizenshipbynaturalization,ofwhichpartisusuallyalsotaking

theoathtothenewstateofcitizenship.However,eventhosestatesthattolerate

dualormultiplecitizenshipofanindividual,considersuchanindividualexclu-

sivelytheircitizenwhenhe/sheisintheterritoryofastateofwhichcitizenship

he/shepossesses.

Consideringtheimportanceofcitizenshipforanindividual,theacquisitionof

citizenshipisextremelyimportant.Threemainprincipleshavebeendeveloped

todeterminecitizenshipofacertainperson:ius soli–basedonaterritorywhere

apersonisborn;ius sanguinis–basedonthenationalityofparentsatbirth;and

ius domicilii–basedonthepermanentresidencyoftheparentsandchild.

Following the mentioned principles, citizenship might be acquired in three

principalways:

1.Bybirthaccordingtoius soli,ius sanguinis,8oraccordingtoboth–topre-

ventstatelessness.9Insomecasesalsoius domiciliimightbeused.

2. By naturalization in accordance with national laws on citizenship/nation-

ality, based on the application to state authorities usually following the

marriage with a citizen of a certain state or lasting habitual/permanent

residence.10

3. By option, registration or entry into the public service of the state con-

cernedincaseofthechangeofthelegalstatusofacertainterritory.“The

inhabitantsofasubjugatedorconqueredorcededterritorymayassume

thenationality(citizenship)oftheconqueringstate,orofthestatetowhich

a territory is ceded.” There is a dispute whether a state may “naturalize

8 Based onBasedonius sanguinis,achild,althoughheorshewasbornabroad,canbeorbecomeacitizenofacertainstateifhisorherparentswerecitizensofthiscountryinthetimeofthechild’sbirth;insomecasesitissuf-ficientifatleastoneparentwasacitizenofthiscountry.

9 Statelessness would occur if a child is born in the territory of a state that determines the principleStatelessnesswouldoccurifachildisbornintheterritoryofastatethatdeterminestheprincipleius san-guinisastheonlywayforacquiringcitizenshipbythebirth(ex lege)toparentswhoarecitizens(nationals)ofastatethatfollowsonlyius soli.

10 ThoughthereisnodutyofstatestorecognizeanationalityacquiredbyapersonwhohasnogenuinelinkorconnectionwiththenaturalizingstateaccordingtothedecisionoftheInternationalCourtofJusticeintheNottebohm Case(SecondPhase)(Official report of the International Court of Justice1955:4).


personswhodonothavetheirhabitualresidenceinthatstate’sterritory”(Starke1989:344).

Intheory,citizenshipbelongsor,atleast,shouldbelongtoallthepeoplewholivepermanentlyinaterritoryofacertainstateand/orwhoqualifyforitonthebasisofgeneralconditionsdeterminedbythenationallaw.Althoughcitizenshipisgenerallydeclaredanethnicallyneutralcategory,belongingtoacertaindistinctcommunity (ethnic origin, blood-links) could be an important criterion for theacquisitionofcitizenshipofacertainnation-stateex legeorbynaturalization.Insomecases,followingius sanguinis,statesmightintroduceasimplerprocedurefornaturalizationofpersonswhoethnicallybelongtoacertainethniccommunity(usuallytoatitularnationinanation-state)evenifnoothergenuinelinkbetweenan individual and a state exists. Such a practice of certain nation-states reflectstheirviewoftheroleofanation-stateinpreservinganddevelopingtheidentityandcultureofatitularnation.

HISTORICEVOLUTIONOFCITIZENSHIPANDITSIMPORTANCEFORSOCIALINTEGRATIONANDPOLITICALPARTICIPATIONOFANINDIVIDUAL

Historicemergenceoffirststateschangedanatureofprehistoricsocietiesandestablished a specific relationship between a state (as a specific form of socialorganization) and individuals who lived in it: considering their social natureandstructuremembersofprehistoricsocietiesbecamesubjectsoftheirstate(s).Thishistoricdevelopmentchangedalsothenatureofourhistory:itbecamethehistory of states. More precisely, traditional history became the history of theirrulers(monarchs)thatdidnotpaymuchattentiontoeconomicandsocialsitua-tionand/ortocommonsubjectsofstates;history(historicscience)hasstartedtoemphasizetheimportanceofsocialandeconomichistoryandofpersonalhisto-riesonlyrecentlyandslowly(See,e.g.,Ambrosius&Hubbard1989;Gellner1988;Hobsbawm 1997; Hobsbawm & Ranger 1998). History tells how specific statesandempiresemerged,developed,evolved,transformedandceasedtoexistintheprocessofhistoricdevelopment.Inthishistoricprocesstherelationshipandlinksbetweenindividualsand(their)statesevolvedaswell.

Relatively quickly, during the Antiquity period, states began to differentiatebetween citizens (natives, their genuine subjects) and aliens (outsiders, foreig-ners),whowerebroughttoorresidedintheterritoryundertheircontrol(juris-diction).Thedistinctionbetweencitizensandnon-citizens,nodoubt,existedincity-statesofancientGreece.AGreciancity-state(polis) reservedcertainrights,privilegesanddutiesonlytoitscitizens,thatis,freeindividuals(men)bornintothepolis.Thisconceptofcitizenship(thatservedalsoasthebasisfordemocracy

in the city-state of Athens) was very exclusive (Turner & Hamilton 1994: 329)The“right”tocitizenshipwas“notcontingentuponresidenceand...[was]notearned.Inthisview,citizenshipisakindofpropertyright”.Nevertheless,inveryexceptional circumstances and under restrictive conditions, the citizenship ofcity-statescouldhavebeenearnedasaspecialprivilege,“particularlybyriskingone’s life in the military service of the city”.However, a city-state did “not nor-mallymake itpossibleforoutsiders toachievecitizenshipbyperformingsomeroutineserviceorbyattainments that ... [complied]withcertainuniversalstan-dards”(Gouldner1994:335–336).

Adapting the concept of citizenship to its need, initially, the Roman Empireused it as a device for distinguishing between the Romans (citizens– cives Romani)andotherinhabitants(non-Romans,foreigners)oftheempire.CivilLaw(ius civile)wasinitiallyreservedonlyforRomancitizens,whileius gentium(theirspecific native, tribal law) was used for other inhabitants of the empire. Later,asarewardfortheir loyalty,contributiontotheEmpireandtheirRomanization(assimilationintoRomancultureandsociety)citizenshipwasextendedtoincludelargenumbersofpeopleintheempiretherebyensuringtheirpermanentloyaltytotheEmpire.Formally,thisgavenewRomancitizenstherighttoexercisepoliti-calandcivilprivileges thatmostof themwereunlikely toexercise. In turn, theEmpire demanded their loyalty and expected that they would exercise theirduties.TheconceptofRomancitizenshiptransformedthroughouttheexistenceoftheEmpire.Finally,EmperorDiocletiantransformedRomancitizensintosub-jects,whenheadopted the title “dominus” (master)and introduced the “domi-nate”.WiththefalloftheRomanEmpiretheconceptofcitizenshipbecamelessimportant in medieval Europe. Individuals were subjects of their feudal lords,whodemandedtheirallegiance.Feudalism(feudal relations)determinedstatusofindividuals,groupsandclasses.Medievalstateswereoftenonlylooseautarkicsocialforms,characterizedbytherivalryoffeudallordswhowerevassalsofthemonarch. However, accompanying economic and social development conceptofcitizenshipinsomecity-states(mostlyintheMediterraneanandespeciallyinItaly,butalsoinotherEuropeancitiesthatdevelopedaseconomiccenters)wasused by prosperous merchants as a means of protection against demands byfeudallords.BuildingontheGreek,Romanandsomemedievaltraditionsandonthe Renaissance,11 the Enlightenment was essential for the development of themodernconceptofcitizenship.Nevertheless,thecrucialhistoricturning-pointinthisdevelopmentwastheperiodoftheformationofmodernnation-states.Thedevelopmentofearlycapitalismthathadbegunalreadyintheperiodofthelate

11 Amongmanyauthorswhocontributedtothedevelopmentofmodernpoliticalthoughtandtheconceptofcitizenship,weshallmention,atleast,SaintThomasAquinas,Dante,Machiavelli,Bodin,GrotiusandHobbes,etc.

80 Mitja Žagar: Citizenship and Integration: General considerations and some … 81Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

feudalisminitiatedthegradualtransformationofafeudalsocietyintoacapitalistsociety. Developing capitalist production that enabled the creation of (larger)economic communities, conditioned also the formation of modern Europeannationsasspecificsocialphenomenaof thecapitalistepoch(Hobsbawm1990:9).However,asahistoricturningpoint,the1648Peace of Westphaliaendedthemedieval period in Europe and formally established the modern internationalcommunity of sovereign states.12 The contemporary (political) philosophy anddeveloping theory of liberal democracy laid philosophical and theoreticalfoundationsforanew,capitalistsocialorderandfortheformalintroductionofdemocratic political systems.13 Historic turning-points in this historic processwerebourgeoisrevolutionsintheNetherlands,England,Americaandespeciallythe French revolution of 1789 (e. g, Hunt, Lynn 1996). The first article of The Declaration of the Rights of Man and CitizenadoptedintheearlymonthsoftheFrenchRevolutionbytheNationalAssemblyon26August1789proclaimedthat“[m]enarebornandremainfreeandequal inrights.Socialdistinctionscanbebasedonlyuponpublicutility”.Theproclamationofthefreedomandequalrightsofindividuals,althoughatthetimelimitedtomen,wasacentralpreconditionfortheintroductionanddevelopmentof(political)democracy.

InspecifichistoriccircumstancesinEuropethatduetocolonialorderdomi-natedtheworldtheprocessoftheformationofEuropeannation-stateswenthandinhandwiththeformationofmodernEuropean(ethnic)nations(ethno-nations)fromthesixteenthandtheseventeenthcenturyon.14Inthisprocess,theexistingstatestriedtocreatetheir(titular)nationsiftheyhadnotestablishedthembythattime; concurrently, established and emerging nations without existing nation-states strove to form theirnation-states (Gellner1983:6–7,53–58).Theprocess

12ThePeaceTreatiesofWestphaliaof1648endedtheThirtyYearsWar(i.e.thereligiouswarsbetweentheProtestants and Catholics in Europe). The treaties reshaped the existing international community by esta-blishing the modern international community. This brought an end to the feudal autarky in Europe. Thesetreatieslaidfoundationsofthelegalstatusofsovereignstatesintheinternationalcommunityandestablishedprinciplesforrelationsandcooperationamongthem.Theymarkedalsothebeginninginthedevelopmentoftheprotectionreligiousminorities.Thesetreatiesabolishedthepreviouslyexistingprinciple“cuius regio, eius religio”thatdeterminedthereligionofthepopulationonacertainterritorybythereligionofitsruler.Theyintroducedtheprincipleoffreedomofconscienceandreligionandestablishedtheobligationofstatestogranttolerationandself-governmenttodistinctreligiouscommunities(See,e.g.Baron1985:3).

13Amongothers,Descartes,Hobbes,Diderot,Locke,JeanJacquesRousseau,Franklin,Jefferson,Kant,Hegel,and laterdeTocqueville, JohnStuartMillandMarxwere,nodoubt,keyphilosophersandpolitical thinkerswhoinfluencedhistoricdevelopmentofcapitalismand(liberal)democracywiththeirtheoriesandtheoreticalconcepts.

14 The fact that the process of formation of modern nation-states in Europe went on simultaneously with theThefactthattheprocessofformationofmodernnation-statesinEuropewentonsimultaneouslywiththeprocessofformationofmodernEuropeanethno-nationsproducedcertainterminologicalproblemsinsomelanguages(e.g.,English,French)thatusethesameterm“nation”todescribeanethno-nationasaspecificeth-nic communityandastateasaspecificsocialorganisationandstructure.Toavoidpossiblemisunderstandingstheterm“nation”isusedhereonlytodescribeanethno-nationasaspecificethniccommunity.

ofnation-stateformationintensifiedandreacheditspeakinthenineteenthandtwentiethcentury;however,ithasnotendedandstillcontinuesindifferentpartsoftheworld.Alsofromtheperspectiveofthe(historic)evolutionofcitizenship,itisimportantthatstatesacquiredtheirethnicidentityandbecamenation-statesofacertain(titular)ethno-nation.15Intheinternationalcommunityofnation-states,thenation-statewasandoftenstillisconsideredtheonlyappropriatemechanismfortherealizationof“nationalinterests”–bothwithinthestateandintheinterna-tionalcommunity(See,e.g.,Kellas1998;Stavenhagen1990).Statesaremembersoftheinternationalcommunityandtheonly(full)personsofinternationallaw.This isan importantreasonwhyethniccommunitieswithout theirownnation-statesoftenstillstrivefortheestablishmentoftheirnation-states.

Whenastatetransformedintoorwasestablishedasanation-stateofacertaintitularnation,thelanguage,cultureandhistoryofthisdominantethniccommu-nity in the state became the official language, culture and history of this state.Sometimesthedominantreligionbecametheofficialstatereligion.Thiscreatedanillusionoflinguistic,ethnic,culturalandreligioushomogeneityinestablishednation-states, although acertain levelof ethnic, cultural and religious pluralismhas always existed in every society. However, the myth that nation-states wereethnically homogenous was accepted by people and is still prevailing. In thiscontext, nation-states are perceived as “single-nation-states” (one-nation-states).Consequently,theexistenceofethnic,linguistic,culturalandevenreligiousplura-lismanddiversitiesisoftenconsideredaproblem,ratherthanrecognizedasnor-malphenomenaandstateofaffairs(See,e.g.,Mann1990;Žagar1995:143–145,150–153,157;Žagar2007).Thesameistrueregardingmigrationsthatcontributetoincreasingdiversities.Thisexplainsalsothereluctanceofstatestogranttheircitizenship to immigrants who apply and the usual specific requirements ofknowingandaccepting the language,cultureandhistoryof thestate forappli-cantsfornaturalization.16

Simultaneouslywiththeirtransformationintomodernnation-states,contem-porary statesunderwentalsodemocratic transformationwhen theprincipleof

15Anation-stateisaspecificformofsocialorganizationandgovernmentNevertheless,asWeberpointedout,astateis(aboveall)anagencywithinsociety,whichpossessesamonopolyoverlegitimateviolence(See,e.g.,Weber1989;Weber1922).Assuchitisapowerfultoolfortheruleoftherulingclass(elite).However,amodernnation-stateasawelfarestate,especiallyinEuropeantraditionsofthetwentiethcentury,becameanimportant(social) serviceof itscitizens thatprovides forsocial,communalandeconomic infrastructure,certainbasicneedsandservices(e.g.,education,socialsecurityandwelfare,healthcareandservice,etc.).

16Oftenstatesrequireapplicantsforcitizenshipinnaturalizationprocesstoattendcoursesonthenationallanguage,cultureandhistory;sometimestheapplicantsarerequiredtopassspecialexams/testsontheofficiallanguageofthestate(wheretheyareexpectedtoshowatleastbasiccommandofthelanguagethatenablestheirdailycommunication)andoftentheyhavetoshowtheirknowledgeofthepoliticalsystem.Usually,attheoccasionofnaturalizationtheapplicantshavetotakeoath,therebyexpressingtheirloyaltytothestate.


sovereigntyofthepeopleasthebasisof(liberal)democracywasformallyintro-ducedand implemented.The introductionofdemocracychanged thepositionandroleofindividuals–formersubjectswhobecamecitizens–fundamentally.Inthiscontext,citizenshipbecamealegaltitleforpoliticalrightsofindividualsthatenabled their participation in democratic political processes. Initially, similarlyasinthecaseofcitizenship,stateswereveryrestrictiveingrantingtheaccesstopoliticalparticipation; itwasonlygraduallyandwithhesitation that statesabo-lisheddifferentrestrictions(e.g.,propertycensus,exclusionofwomen,etc.)thatexcluded large sections of people/citizens from political participation. Historicdevelopmentandgradualdemocratizationconditionedtheevolutionofthecon-ceptandpracticeofexistingnation-statesthatenabledalsothedevelopmentoftheprotectionofminoritiesandtheintroductionofnewrights(e.g.,economic,social,culturalrights).

Constitutionsofdemocraticcountriesdeclared“thepeople”thesovereign.17Individualswerenolongersubjects.Nevertheless,“thepeople”–definedasciti-zensofrespectivestates–didnotincludeeverybody(Hinsley1986:126–157).Forpracticalreasons,governmentsexpectedthatcitizensmetcertainpreconditionsfordemocraticparticipation.Theabilitytospeaktheofficiallanguage,evidenceofrespectforexistinglegislationandmanifestationofobservinghistoryandtra-ditions,becamepreconditionsforgrantingcitizenship. Althoughdemocracyandcitizenship were considered ethnically and culturally neutral, the actual ethnicdeterminationof(single)nation-statesconditionedtheseconcepts.Furthermore,thefactthatsomelanguagesusedthesameterm“nation”todescribetheethniccommunityandtodescribeits(single)nation-stateconditionednewterminology, thereby, the term “national” was introduced instead or in addition to the term“citizen”and the term“nationality”wasused insteador inaddition to the term“citizenship”(Simon1999).

Tounderstandfullytherelationshipbetweenanindividualcitizenandastatewehave toconsideralso theotherdimensionofsovereignty: “Sovereigntyofastate”means theactualcapabilityofagovernment: tocontrol the territoryandpopulation of a state, to enter into international relations with other states, toconclude and realize international agreements (treaties), and to comply withinternationallaw.Theexternal–internationaldimensionofthesovereigntyofastateestablishesitasapersonofinternationallawanddefinesits(formallyequal)position in the international community. In this context, the external (interna-tional)dimensionofsovereigntyofastateisoftenunderstoodsimplyasitsinde-

17‘Sovereigntyofasovereign’canbedescribedasasupremeandabsolutepowerand/orauthorityoffinaldecisionby the rulerwho is “recognizedbothascompetent todecideandasable toenforce thedecision”(Crick1972:77).

pendence (Akehurst 1984: 15–16; Jennings & Watts 1992; Nguyen, Oppenheim1948: 113–120). For every citizen it is important that states provide diplomaticprotection to their citizens abroad, whereby they should exercise their right inaccordancewiththeinternationallaw.

However, it is the internal dimension of sovereignty that is truly importantfortherelationshipbetweenindividuals(citizens)and(their)states.Democraticstatescouldbedescribedasaspecifictypeofsocialorganizationanddemocraticinstitutions.Theirpoliticalsystemsshouldprovidemechanismsandframeworkfor the realization of sovereignty of the people and their democratic participa-tion. Democratic constitutions and legislation proclaim the rule of law as thebasicprincipleuponwhichthestructureandfunctioningofastateanditsinstitu-tionsaredesignedandorganized.18Consequently theydetermine thestructureandinstitutionsofastate,theircompetencies(rightsandduties/obligations,butalso limitations), functions and relationship, rules of procedure and politicalprocess(es). However, we should consider the determination and guarantee ofhuman rights and freedoms constitute the most important part and content ofmodern democratic constitutions and the basis for democracy. Human rightsand freedoms establish and provide the (normative) framework for the status,positionandsocialroleofanindividualinaspecificsociety,whichincludesalsothe regulation and (normative) framework for direct and indirect participationofindividualsindemocraticpoliticalprocessesandinstitutions;mostfrequently,fullpoliticalparticipationislimitedtocitizensonly.Thisiswhycitizenshipmightbeconsideredthatimportantforafullintegrationofanindividualintoasociety.However,onlyasmallnumberofhumanrightsandfreedomsshouldbelimitedtocitizensonly.Humanrightsandfundamentalfreedomsproclaimed,establishedandguaranteedbyconstitutions,lawsandinternationallegaldocumentsarethemost importantandeffectiveprotectionandguarantees for individuals in theirrelationship with states.19 From a perspective of an individual and consideringtheactualbalance(ofpower)betweenanindividualandastate,wecanconcludethatdespiteallconstitutional,statutoryandotherlimitationsthatweredesigned

18 Traditionally, there has been a vivid scholarly and political discussion on the (principle of the) rule oflaw–includingitscontentandsubstance,nature,frameworkandprocedures,socialroleandimplications,etc.(See,e.g.,Barnett1998;Chevallier1992;Dias1997;Hutchinson&Moynahan1987;Krawietz&Pattaro&ErhSoonTay1997;Morin1996).

19Inthiscontext,constitutionsandnationallegislationshouldfollowInternationalLaw(especiallybindinginstruments/documents and basic principles) and the established international standards on human rights.More on human rights and fundamental freedoms, especially in the international law, and issues beingdiscussedinthiscontext,see,e.g.,Kymlicka1995;Lebreton1997;Lillich&Hannum1995;Martin1995;Meron1992;Mills1998;Sellers1996;Sieghart1995;Steiner&Alston1996;Thornberry1990;Vasak1978;Wallace1997;Waldrauch2003;Žagar1997.Regardingtheprotectionofminoritiesseee.g.,Pentassuglia2002;Thornberry&Estébanez2004;Lantschner,Marko&Petričušić2008.


toprotectanindividualandlimitthepowerofstateinrelationtoanindividual,a state remains a very powerful institution, which among others possesses amonopoly of legislation (constitutions, laws, statutes and bylaws, etc. regulate(almost)allspheresof life),organizedrepression,violenceandarms(i.e., judi-cialsystem,police,army/military).Itisastatethatregulatesalsocitizenshipanddecidesoncitizenshipissues,observingasetofrulesandminimalstandardsthatinternational(statutoryandcustomary)lawhasestablished.InRousseauantradi-tion,statesassumethatcitizens’consentexistsregardingthestructure,competen-ciesandfunctionsofastate.Consequently,statesassumeanddemandloyaltyoftheircitizens,whichisevidentalsoincitizenshiplegislation.

Considering the existing diversities in modern societies we might point outandcriticizethefactthattheexistingconstitutionalandlegalsystems–builtuponthemythofethnicallyhomogeneoussingle-nation-states–stilldonotrecognizeand reflect the existing asymmetries, regional and local characteristics and dif-ferences, linguistic,ethnic,culturalandreligiouspluralism,complexityandrichdiversityofmodernsocieties.Consequently,theextantmodelofasingle-nation-state(byestablishingthedominantpositionofa titularnation)oftengeneratesnationalism and fuels ethnic conflict in some states (See, Gellner 1983: 3–5;Hobsbawm 1990: 9–12). There is a need to develop a multi-ethnic (or, at least,ethnically neutral) concept of a democratic state that would recognize, reflectandregulate(inademocraticway)theexistingdiversitiesandasymmetries(See,e.g.,Kymlicka1996;Tamir1993).ThisisinlinealsowiththealreadymentionedEuropeanConventiononNationality,whichinArticle5callsforaneutralconceptof nationality (citizenship) built on the principle of nondiscrimination. Such adevelopmentwouldbe importantalsofor immigrantsandtheir full integrationintotheirnewsocieties.

Finally,weshouldnotethatcitizenshipisnotjustastatus,butalsosetofcitizens’rightsbasedonthisstatus.Consideringdifferenttypeshumanrights(helistscivic,political and social/economic ones), T. H. Marshall (1998) considers citizenship(nationality)a(legal)statusgiventoindividualswhoarefullandequalmembersofacertainnationalcommunity(organizedasastate)thatisthebasisforcitizens’rights,especiallypolitical,butalsocivicandsocial/economicrights,whichderivefromthiscommunityand,inturn,enablefullparticipationofcitizensinit.Although,anumberofhumanrightsthatweretraditionallylinkedwithacitizenshipofacer-tainstatesisnolongerreservedjustforcitizens,butbelongtoallindividuals,statusofcitizenshipstillremainsimportant,especiallybecauseofthoserightsthatarestilllinkedwithanddependentoncitizenship20(Howard2003:5–8).

20Thereexistdifferentviewsregardingthisissueandtheimportanceofcitizenshipingeneraland,especially,forimmigrantsandthosewhoseektogaincitizenshipofaspecificstateinwhichtheyliveorwithwhichthey

Fromtheperspectiveoffullintegrationofanindividualinsocialandpoliticallifewehavetoconsideralsootherdimensions(especiallysocial,economicand/orpolitical)andcontentsofcitizenship.Inthiscontextwecanobservecitizen-shipasaprocess,apermanentworkingrelationshipbetweenandindividualandastate,butalsoamong individuals,citizenswhoconstituteabodypolitic– thepeopledefinedas thetitularofsovereignty indemocracies.Wemightspeakofthepoliticaldimensionofcitizenshipandoftheconceptof(active)democraticcitizenship that presumes active participation of citizens in political processes.In its nature active democratic citizenship should be inclusive and should pro-videalsoadequateconditionsandmechanismsfortheparticipationof(personsbelonging to) minorities (See, e. g., Special Delegation of Council of EuropeAdvisers 2000). As a process citizenship is loaded with (positive and negative)values, attitudes, emotions, feelings, etc. that are manifested in different ways,amongothersinpoliticalprogramsandideologiesandotherconceptsdesignedandusedtomobilizepeopleand/ortogeneratepoliticalaction.Itisnotsurpri-singthatstatesareespeciallyinterestedinpromotingpatrioticvalues,emotionsandattitudesthatshouldstrengthenthefeelingofbelongingtotheirstatesamongtheircitizens.

THEEUCITIZENSHIP

Traditionally, regulating and granting citizenship was and still is considereda sovereign right of every sovereign state. Consequently, international law hasdeterminedonlysomebasicstandardsandrulesthathelpedpreventstatelessnessandreducedual/multiplecitizenship.Moststatesstillfollowtheseprinciplesandviews,whichisusuallysupportedalsobypublicopinion.

However, in the past two decades we can detect some new developmentsandacertainevolutionintheperceptionofcitizenshipandcitizenshippolicies.Thesedevelopmentsmightbeimportantalsoforinternationalmigrationsandfortheintegrationofimmigrantsintheirnewhostsocieties.Amongthemweshouldmentionthree:

- stateshavebecomelessreluctanttoacceptdual/multiplecitizenship;

- astheresultofdemocraticevolutioninEurope(especiallyinthecontextofdemocratizationinCentralandEasternEurope)anewconceptofactive democratic citizenshipemergedthatispromotedespeciallybytheCouncilofEurope.Inadditiontolegaldimensionsandstatusthisconceptstresses

areconnected.Fortheseandrelatedissues,see,e.g.,Aleinikoff1999;Aleinikoff&Klusmeyer2002;Castles&Davidson2000;Feldblum&Klusmeyer1999;Heater1996;Heater2004;Jacobson1996;Koslowski2000;Soysal1994.

86 Mitja Žagar: Citizenship and Integration: General considerations and some … 8�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

the contents of diverse dimensions (such as social, economic, cultural,political, etc. dimension) of citizenship and their importance for the fullintegrationanddemocraticparticipationofanindividualindiversesocie-ties;

- anew typeofcitizenshipemergedwithin theEuropean integrationpro-cesses:theEUcitizenship.

Dualand/ormultiplecitizenshipisnolongerconsideredexclusivelyadevia-tionorproblembystatesandacertainpartofthepublicasitwasthecaseinthepast, when it was considered a security risk or at least a possible show of lackof loyalty.Sometimes itwasseenevenas theexpressionofdisloyalty.Withthisgradualchangeintheattitudeofstatesthenumberofdualandmultiplecitizenshas increased worldwide. We can hope that the increased number of dual andmultiplecitizens–whohavetheirpersonalties,connectionsandinterestsaswellastheirlegalstatusintwoormorestates–willcontributetotheintensifiedcom-municationandcooperationamongthesesocietiesatthepersonalleveltherebystimulating also other dimensions of international relations and cooperation.Additionalchannelsofcommunicationandcooperationandpersonalnetworksandconnectionscanbeimportantsupportsfortheofficialcooperationandrela-tionsamongstatesthatcancontributetothereductionoftensionsandconflictswithintheinternationalcommunity.

The evolution of the concept and perception of citizenship of states hasresulted in some new approaches to citizenship that include also the conceptof active democratic citizenship.Incomparisonwithtraditionalapproachesandperceptions thisconceptpays lessattentionto the legaldimensionsandstatus,while it stresses other dimensions that contribute to the full integration of anindividual into a respective society– searching fordiverse waysandmeans forthepossible integrationalsoof those individualswhodonotpossessacitizen-shipoftherespectivestateoftheirresidence(See,e.g.Bauböck1994,2004).Inthiscontextweshouldmentionalsodiscussionsonnewconceptsandtypesofcitizenshipthatwouldtranscendtheexistingconceptofcitizenshipofindividualstates–includingideasofandproposalsforglobaland/oruniversalcitizenship(See,e.g.Heater1996;Žagar1999).

Somestepshavealreadybeenmadeinthisdirection.Amongthemweshouldmentionalso theEUcitizenship thatwillbeaddressed in this section. Inmanyways, including its current nature, the EU citizenship is more a political andsocialconceptthanalegal issueandstatus.Consequently, itcannotbeequaledwiththetraditionalcitizenshipofa(sovereign)state.TheEUcitizenshipisnotareplacementofthecitizenshipofastateanddoesnotguaranteethesamelegalstatusofan individual.However, theEUcitizenshipencompassessomecharac-teristicsof the traditionalcitizenshipof sovereignstates. In thiscontext theEU

citizenshipcanbeobservedasacomplementaryconcept.Namely,accordingtoArticle17(Paragraph1)oftheConsolidated Version of the Treaty Establishing the European Community it is dependent upon the citizenship of member-states:“…Every person holding the nationality of a Member State shall be a citizen oftheUnion.CitizenshipoftheUnionshallcomplementandnotreplacenationalcitizenship.”21

Heater (2004: 103–104) defines four phases in the development of the“Europeancitizenship”:ThebeginningofthefirstphasemarkedtheadoptionoftheEuropean Convention on Human rights(of4November1950withtheoffi-cial titleThe Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms that entered into force in 1953) that introduced the first Europeanmechanismsfortheprotectionofhumanrightsandcontributedtothedevelop-mentofhumanrightscultureandconsciousnessofpeopleinmemberstates.TheCouncilofEuropeanditssystemwiththeircontributionsandeffortsinthefieldofhumanrightswere thekeyactors in thisprocess.Thesecondphasewas theintroductionbytheTreaty of Parisin1979oftherightofcitizensofmemberstatestovoteandtobeelectedintheelectionsfortheEuropeanParliament,which–inaway–wastheactualintroductionofEuropeanpoliticalcitizenshipbeforetheinstitutionofthe“Europeancitizenship”wasformallyintroduced.Thethirdphasewas marked by the practice and policies of the European Communities, EU,EuropeanCommissionandotherEuropeaninstitutionsandthedecisionsoftheEuropeanCourtthathaveestablishedthebodyofhumanrights,includingsocialandeconomicones;thefourthphasestartedwiththeformalintroductionofthecitizenship(Articles8–8e)oftheEUbytheMaastricht Treaty(signedinFebruary1992andformallyenteredintoforceon1November1993).

The formal introduction of the citizenship of the EU established a directlink and connection between citizens and the institutions of the EU, especiallytheEuropeanParliament,whichgavecitizensacertainsay inandinfluenceondecision making and functioning of the EU institutions. We could say that itestablishedadynamicconceptoftheEUcitizenshipthatmadeEUcitizensactiveparticipants in the European (supranational) integration processes (Jessrund’Oliviera 1995: 60). This concept has undergone a certain evolution since itsformalintroductionandislikelytoevolvefurtherinthefuture.However,intheforeseeablefuture,regardlessitscertainnewdimensionsandcontents,wecouldexpectthattheEUcitizenshipwillcoexistwithandcomplementthetraditional

21FortheregulationoftheEUcitizenshipsee:PartTwo:CitizenshipoftheUnionoftheConsolidatedVersionOfTheTreatyEstablishingTheEuropeanCommunity(OfficialJournaloftheEuropeanCommunities,C325/24.12.2002).(Seealso:<http://europa.eu/eur-lex/en/treaties/selected/livre203.html,25November2008>)FortheprovisionsdirectlyrelevantfortheEUcitizenshipseeAppendix1.


citizenship of the EU member states. This can be guessed also from the provi-

sionsontheEUcitizenshipintheTreaty establishing a Constitution for Europe

and discussions that accompanied its development. Although this treaty will

neverenterintoforce,itstillprovidessomeindicationsregardingthesentiment

and trends indiscussions on the futuredevelopmentand regulationof theEU

citizenship.Thesetrendsandapproacheshavecontinuedalsoindeterminingthe

Lisbon Treatyof2007thatis(attheendof2008)stillinthecomplexanddifficult

processofintegration,whichwasmarkedespeciallybythe“No”voteoftheIrish

referendum.22Interestingly,indiscussionsfollowingtherejectionofthetreatyon

thereferendumintheRepublicofIrelandtheEUcitizenshiphasnotbeenoneof

theimportanttopicsregardingthefutureoftheEU.Consequently,wecanexpect

that in theforeseeablefuture theEUcitizenshipwill remainas it isandcoexist

withandcomplementthetraditionalcitizenshipoftheEUmemberstates.23

THECONCEPTSANDMODELSOFINTEGRATIONANDINTEGRATION

POLICIESANDPOSSIBLEIMPACTSOFCITIZENSHIP

Integrationseemstobeoneofcatchwordsindiscussionsofthepresentday.

However,thistermcanhaveseveralmeanings.UsuallyintheEuropeancontextit

isusedinconnectionwiththeEU.Moreprecisely,theEuropeanintegrationrefers

to the intenseprocessesofeconomic,politicaland institutionalcooperationof

(initiallyWestern)EuropeanstatesafterWWIIthatresultedintheEUaswellasto

thecurrentfunctioninganddevelopmentofthisintegration.Similarprocessesof

internationalintegration(toalargerorsmallerextentmodeledupontheEU)can

befoundalso inotherpartsof theworld.Speakingmoregenerally, integration

refers to the inclusion in diverse contexts. From the perspective of the integra-

tionof individualsanddistinctcollectiveentities itdescribesprocessesof their

recognitionand (voluntary) inclusion (following theprinciplesofequalityand

justice)intherespectiveenvironmentswheretheylive.Inthiscontextimmigrants

andpersonsbelonging tominorities (oftenmarginalizedanddisadvantaged in

22Seee.g.,ConsolidatedversionsoftheTreatyonEuropeanUnionandtheTreatyonthefunctioningoftheEuropeanUnion(OfficialJournaloftheEuropeanCommunities,2008/C115/01),ConsolidatedversionoftheTreatyonEuropeanUnion,TITLEII:PROVISIONSONDEMOCRATICPRINCIPLES,Article9thatreads:“Inallitsactivities,theUnionshallobservetheprincipleoftheequalityofitscitizens,whoshallreceiveequalattenti-onfromitsinstitutions,bodies,officesandagencies.EverynationalofaMemberStateshallbeacitizenoftheUnion.CitizenshipoftheUnionshallbeadditionaltonationalcitizenshipandshallnotreplaceit.”<http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:115:0001:01:EN:HTML,30September2008>

23Foraccurate,relevantandconstantlyupdatedcurrentinformationontheEUcitizenshipandlegalprovisi-onsontheEUcitizenshipsee,e.g.:EuropeanUnioncitizenship,awidesetofrightsandobligations<http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/citizenship/wai/fsj_citizenship_intro_en.htm,25November2008>

comparisonwithotherpartsofthepopulationinacertainenvironment)aretra-ditionaltargetpopulationsofintegrationpoliciesandmeasures.

Considering several definitions of integration in scholarly literature24 I havedeveloped the following working definitions (and theoretical models) of idealfull integration and integration policies for the purpose of my studies and thisarticle:Integrationisa(continuousandgradual)processofequal,voluntaryandfullinclusionofallindividuals,especiallyimmigrants,personsbelongingtoeth-nicorotherminoritiesand/distinctgroupsandcommunitiesintotheirsocieties,whichincludesalsovoluntaryandequalinclusion(integration)ofdistinctcom-munitiesandgroups.Thefoundationandkeycriteriaofthefull integrationarehumanrightsandprinciplesofequalityandjustice.Definedthatwaytheequal,voluntary and full inclusion should be considered the goal of integration thatmight be realized with adequate integration policies. Consequently, adequateintegrationpoliciescouldbedefinedasthesumsofprinciples,goals,strategies,policies,measuresandactivitiesthatshouldstimulatesuchaninclusionandinte-gration of all individuals into contemporary open and democratic multiethnicandpluralsocietiesthatrecognizesandpaysrespecttotheexistenceofalldiver-sitiestherebyenablingequalityandequalpositionofallindividualsanddistinctcommunities.Consideringtheirsocialposition(usuallycausedbytheirmarginali-zationanddiscriminationagainstthem,andproblemsintheireconomic,social,politicalandculturalinclusion)integrationpoliciesshouldpayspecialattentiontotheintegrationofimmigrantsandpersonsbelongingtominoritiesand/ormar-ginalizedcommunities.However,inadditiontomeasuresfortheintegrationofallindividualsatrulysuccessfulintegrationpolicyindiversesocietiesshouldincludealsomeasuresthataddressandenabletheinclusion,equalityandequalpositionsofminoritiesandotherdistinctcommunitiesascollectiveentities.Inthiscontextintegration and integration policies should not only declare equality, preventand combat discrimination, social exclusion, isolation and marginalization ofindividuals, minorities and distinct communities/groups, but should spell out,developandpromotemeasures,activitiesandactivepoliciesthatwouldfacilitatetheir(equal) integrationwithoutassimilationpressurestogiveuptheirspecificwaysoflifeand/oridentities.

Suchintegrationandintegrationpoliciesshouldbebasedonthehigheststan-dards of human rights and fundamental freedoms– including minority rights,onthehigheststandardsofminorityprotectionandonthepromotionofmulti-culturalismand/orinterculturalism.Theydemandanactiveroleoftherespectivestatethatshould–consideringtheexistingpossibilities,resourcesandcapabili-

24Forabroaderlistandoverviewofdifferentdefinitionsofintegrationandconceptsbuiltuponthemsee,e.g.Bešter(2006:13–48).


ties– ensure, promote and develop adequate conditions for voluntary, holistic,equal and full integration in all spheres of life. Integration policies should becontinuousdemocraticprocessesthatrequestpermanentactiveandequalpartici-pationofallspheresofsociety,includingimmigrantsandpersonsbelongingtominoritiesand/ordistinctcommunities/groupsinallphases.Inordertobeeffec-tive and adequate, integration policies need to evolve and develop constantlythroughaprocessofevaluationtakingintoaccountdevelopmentsandchangingcircumstancesinaspecificsociety(Žagar2002:149).Inmyview,integrationandintegrationpoliciesareimportantsegmentsofdiversitymanagementincontem-poraryplural,diverseandasymmetricalsocieties.25

The presented view of integration and integration policies exceeds initialperceptionsthatsawanddefinedintegrationpredominantlyastheintegrationof(individual)immigrantsintotheirhostsocieties,often–asitwasthecasewiththeconceptofacceptingguestworkers– limited just to their integrationinto labormarkets. Gradually, the concept evolved, expanded and started to include alsootherspheresoflife.Indevelopedimmigrantsocietiesitstartedtocomplementand/orinsomecasesreplacepoliciesofassimilationusuallyaimedatachievingevergreaterculturalhomogeneityofthesesocietiesbypromotingthetraditionaldominant cultures in these environments and by assimilating everyone (morepreciselyimmigrantsandthosewhodidnot“belong”tothedominantethnicityinnation-statesusuallydefinedasthetitularnation)intothedominantcultures.This is consistent also with the evolution of human rights that made formerlyacceptableapproachesofforcedassimilationunacceptableandtheviolationofhumanrights.26

Thepresenteddefinitionsofintegrationandintegrationpoliciesareusedalsointheanalysisof theroleofcitizenshipintheprocessof integration.However,itisimportanttonoteagainthatthesedefinitionsarejusttwointhenumberofdiversedefinitionsthatcanbefoundinthescholarlyliterature,politicalandlegaldocuments.Sharingcertaincommoncharacteristicsthesedefinitionsmightdiffersubstantiallyindetailsandtheirspecificdimensions,reflectingspecificviewsandaimsoftheircreators.AmongthemostfrequentlyciteddefinitionsIwouldsingleout thedefinitionof integrationof immigrantsby theECOSOC(UNEconomicandSocialCouncil),whichin1952describedintegrationasa:

gradualprocessbywhichnewresidentsbecomeactiveparticipantsintheeconomic,social,civic,culturalandspiritualaffairsofanewhomeland.Itisadynamicprocessinwhichvaluesareenrichedthroughmutualacquain-

25IntegrationprocessandprocessofintegrationpoliciesispresentedinaschemeinAppendix2.

26Foramorecomprehensivediscussionontheconceptofintegration,itsevolutionandcurrentperceptionsofintegrationsee,e.g.,Žagar(2008).

tance,accommodationandunderstanding.Itisaprocessinwhichboththemigrantsandtheircompatriotsfindanopportunitytomaketheirowndis-tinctivecontributions(Citedfrom:CanadianCouncilforRefugees1998).

AsmentionedaboveIbelievethattheconceptsofintegrationandintegrationpoliciesthatIamadvocatingshouldreplaceor–atleast–complementtraditionalconceptsofsegregationandassimilationofimmigrantsandall(other)“Others”thatareintheircharacteristicsandidentitiesdifferentfromthemajoritypopula-tionordominantsocialstructures.However,oneshouldbeawareonlyafewcom-ponentsofthesetheoreticalconceptsofintegrationandintegrationpoliciesarebeingimplementedindiversepracticesofintegrationandactuallyexistinginte-grationpoliciesofstatesandothercommunities,especiallylocalcommunities.

Contrary to several concepts, models, policies and practices of segregationandassimilationindifferentenvironmentsandhistoricepochsthatallstatedthereductionofdiversityinandhomogenizationofspecificenvironmentsandcom-munities as their central goals, diverse concepts of integration and integrationpoliciesrecognizeandaccepttheexistenceofpluralismanddiversityincontem-porary societies.However, inaccordance with the traditional concept of singlenation-statesperceivedasethnicallyandsociallyhomogenousentities,goalsofhomogenizationand“unforced”assimilationwereacceptablealsoforearlycon-ceptsandpoliciesofintegration,whilealreadyatthatstagetheyrejectedinvolun-taryandforcedassimilationandsegregation.Newerconceptsrejectassimilationandsegregationaltogether,claimingthatevenvoluntaryassimilationand/orseg-regationofindividualsusuallyisstimulatedandforceduponbymarginalizationandtheunacceptabledirectand/orindirect,visibleand/orhiddendiscriminationof“Others”.

Theexisting–theoreticalandactual–conceptsandmodelsofintegrationandintegration policies as well as strategies, programs and practices of integrationcanbeschematicallydescribedandclassifiedasliberal(civic),communitarian(ormulticultural)andliberalpluralismmodelsofintegration(See,e.g.,Nikolić2006:10–20).Itisnotsurprisingthatmodernconceptsofintegrationhavebeendevel-opedrelativelyrecently–afterWWIIandespeciallysincethe1960sand1970s.Themaincommoncharacteristicsandgoalsofmodernconcepts,models,poli-ciesandpracticesofintegrationareor–atleast–shouldbetherecognitionandrespectofdiversitiesandequalityasthebasisforvoluntaryandequalcoexistence,cooperationanddevelopmentofallindividualsanddistinctcommunitiesinacer-tain plural environment. Consequently, democracy, human rights, fundamentalfreedoms,equalrights,equalityaswellastheprincipleandadequatepoliciesofnondiscriminationare thecommon foundationsandelementsofallmodelsofintegration.Citizenshipisespeciallyimportantandrelevantfortraditionalliberal-civicmodelsofintegration,whichSchnapperadvocatesanddescribesas:


[T]henationisbestdefinedbyitsaim,whichistotranscend through citi-zenship particularities,whethertheybebiological(orperceivedassuch),historical, economic, social, religious or cultural; to define the citizen asanabstract individual,withoutparticular identificationor label,beloworbeyondhisconcretecharacteristics.Whatmakesthemodernnationspeci-ficisthatit integratesallpopulationsintoacommunityofcitizensanditlegitimizestheactionoftheState–itsinstrument–bythiscommunity;soitimpliesuniversalsuffrage–allcitizensinvolvedinchoosingtheirgovern-mentsandjudgingthewaypowerisexercised(Schnapper1995:184).

Suchliberal-civicmodelsofintegrationpaynoimportancetoethnic,cultural,linguistic, religious and other diversities in a plural society; they strictly followtheprincipleofnondiscriminationandabsolutelyequaltreatmentofeverybody(e.g.,Rawls1999:11).Thesemodelsofintegrationconsiderallmentioneddiffe-rencesaprivatesphereofeveryindividualbelievingthattheyhavenoinfluenceoverthestatusofindividualsandtheirsituationandpositioninthepublicsphere.Whatmattersfor thefull integrationandpoliticalparticipationof individuals isthe citizenship of a respective (nation) state. Consequently, one would expectthat states that follow liberal-civic models of integration would design policiesand measures that stimulate naturalization of immigrants thereby stimulatingandenablingtheirintegrationintoasociety.However,oftenactualexperiencesare different. They show that states (that declare themselves civic-liberal statesandclaimthatethnicity,cultureandreligionshouldbetreatedaspurelyprivatesphereofeveryindividualwithoutanyimpactontheirprivatelifearenotethni-callyandculturallyneutral)aswellastheircitizensbelongingtotitularnationsdopayattentiontotheseindividualcharacteristicsandconsidertheminmakingcon-cretepoliciesanddecisions.ExperiencesofFrance(thatinEuropeisconsidereda typical (model) case of civic-liberal state that applies a civic-liberal model ofintegration)andespeciallyriotstherein2005(thatcouldbedescribedasethnicriotsofimmigrantsandtheiroffspringborninFrance)confirmsuchconclusions.Hence, it shouldnotbesurprising that inaddition torequests for the improve-ment of their social and economic conditions the rioters demanded adequateintegration programs and measures that would improve their inclusion intoFrenchsociety.Additionally,reportsaboutproblemsinintegrationofimmigrantsincertainenvironmentsandcontexts intraditional immigrantstatesthatfollowliberal-civicmodelofintegration,suchastheUSA,indicatethatthesemodelsandconcepts might not be sufficient and adequate in providing full integration ofimmigrantsandtheirchildrenintohostsocieties.

Communitarian models of integration recognize, respect and take intoaccounttheexistenceofdiversityanddistinctcommunities.Moreover,theycon-siderrespect,adequatetreatment,organizationandmanagementofthesediver-sitiescentralneedsandtasksofmodernpluralsocieties(Seee.g.,Taylor1994).

Recognizingandrespectingtheexistence,needsandrightsofdistinctcommuni-tiesand trying toensure their (special,minority)protectionadvocatesof thesemodelsoftenputcommunitiesandtheirrightsbeforeindividualsandindividualrights,whichisalsothemaincriticismofcriticswhopointattheincompatibilityof these models with concepts of (individualistic) liberal democracy (Nikolić2006:16).Amongpossiblesolutionsthatcancontributetoabetterdiversitymana-gement communitarian models offer decentralization, devolution, autonomy,setting up of (administrative) borders, federalization, partition and dissolutionofexistingstates,whichmightleadtoestablishmentofnewsovereignstates(e.g., Walzer 1997: 174). Ideally, these solutions can be reached in a peaceful anddemocraticway.Consideringthepresentedcharacteristicsofthesemodelstheymight not be the most appropriate tools to facilitate integration of immigrants.Althoughinthe(former)communistcountries(thatcouldbedescribedtotalita-rian societies) suchmodelsdid showcertain positive results inpreserving anddevelopingculturesandidentitiesoftherecognizeddistinctcommunities,statesusuallyrejectthembecauseoftheirpresentedcharacteristics–especiallypossibleconsequencesandoutcomesindemocraticsettings.

Liberal pluralism models of integration are trying to combine and makesynergy of positive elements of liberal-civic and communitarian models. Suchintegrationcombinesand includesrespectofhumanrights, includingminorityrights and recognition of separate ethnic identities, fighting prejudice and dis-crimination,enforcementofanti-discriminationlaws,andsomemodificationofinstitutionsofdominantculturemaking themmoreaccommodating toculturaldifferences.Conceptsofnationalidentityandintegrationshouldbetolerantandpluralist in their nature. Additionally, Kymlicka (1995: 176) points out that animportant element of inclusion is adequate representation of geographic andnon-territorialconstituenciesinthepublicsphere.Suchaconceptofintegration,puttinganimportantemphasisonminorityrights,containselementsenablinganethno-culturalgrouptoparticipateinsocietyonanequalbasis,whileretainingitsseparateethnicidentity.Nikolić(2006:19)concludesthat:

Successful integration requires the willingness of both the minority andthemajority,a two-wayapproach.Themajorityneedstounderstandthatsuccessful integration of a minority is in the benefit of the society as awhole, as it enables better overall social and economic development. Inparallel,itisimportantfortheminoritygrouptoplayaleadingpartincon-structingitsownpathtoempowerment.

Although such models of integration have been advocated by a number ofscholars and do receive positive reactions in several environments, so far onlyafewelementsof thesemodelshavebeenintroducedandimplementedin thepractice in integration policies of Canada and Australia, some European states


and the EU that officially proclaimed principles and concepts of multicultural-ism and/or interculturalism as the bases of their policies. In this context, thereare attempts to develop comprehensive integration policies that address espe-cially target populations of immigrants and marginalized communities and trytoincludeallrelevantspheresoflife.Fromtheperspectiveofthisapproachitisimportanttostartwithactivitiesandprogramsfortheintegrationofimmigrantsimmediatelyupontheirarrivalintothehostsocietiesorpossiblyevenbeforetheirdeparturefromsocietiesoftheirorigin.Policiesandmeasuresfortheintegrationof immigrants(aswellaspersonsbelongingtomarginalizeddistinctcommuni-ties)shouldbedesignedtostimulatetheirinterestforvoluntaryintegrationinawaythatensuresthepreservationanddevelopmentoftheirspecificculturesandidentities if they express their interest and will to preserve and develop them.However,atthispointintimeliberalpluralismmodelsandapproachesshouldbeconsideredtoalargeextenttheoreticalmodelsandconcepts.

It could be said that my theoretical models of integration and integrationpolicies presented above and in appendixes could be classified among liberalpluralism models. However, differently than other models that give priority toindividual dimensions and individual minority rights, my models require theequalrespectofcollectivedimensionsandrights.ConsequentlyIwoulddescribethis model of integration as the universal model of integration that might be(considering the importance that Igive to thecollectivedimensionsof integra-tion)consideredalsosspecific,fourthtypeofintegration. Myunderstandingisthatconsideringtheirnatureminorityrightsshouldbedefinedasdual–simulta-neouslytheyareindividualrightsbelongingtopersonsbelongingto(national/ethnic and/or other) minorities and collective rights of minorities as collectiveentities. My model of integration could be described as an all-inclusive modelthataddressesandincludes individuallypersonsbelongingtoethnicandotherminorities,immigrantsandmarginalizedindividualsaswellascollectivelyethnicand other minorities, but also all other distinct communities. Such integrationandintegrationpoliciesshouldbebasedontheprinciplesofrespectofhumanrights, equality and non-discrimination, tolerance, solidarity and social justice,democraticinclusionandparticipation,andruleoflaw(Bešter2006:71).Tobesuccessfultheydemandactiveroleofastateanditsrelevantinstitutions,butalsoofallotherrelevantfactors,includingimmigrants.27

Themaingoalof integrationpolicies thatarekeycomponentsofsuccessfuldiversitymanagementinpluralsocietiesshouldbeensuringequality,equalpossi-bilities,participationandinclusionofimmigrants,personsbelongingtonational

27Relevantactors,factorsandtheinstitutionalframeworkofintegrationandintegrationpoliciesarepresentedinschemesinAppendixes3and4.

andotherminorities,marginalizedindividuals,minoritiesandotherdistinctcom-munitiesinallspheresofsocial,economicandpoliticallifeinawaythatwouldenablepreservationanddevelopmentoftheircultureandidentity.Consequentlymeasures, programs and activities should be developed and carried out thatshouldontheonehandpreventsocialexclusion,negativestereotypes,discrimi-nation, racism and xenophobia and similar negative phenomena, and on theother hand stimulate and promote tolerance and equal cooperation, intercul-turaleducationandbetterknowledgeofexistingdiversities,economicandsocialdevelopment,etc. Integrationmeasures,programsandactivities for immigrantsshould includeassistance immediatelyupon theirarrival, trainingand teachingofofficiallanguagesandotherlanguagesofenvironment,providinginformationrelevant for immigrants, providing training and educational programs that canassisttheirintegrationandpromotetheirbelongingtoreceivingsociety(Bešter2006:73–74).Takingintoaccountthatconflictsarenormalphenomenaineveryplural environment successful diversity management and integration policiesdemandestablishmentanddevelopmentof functionalmechanismsand institu-tionsforprevention,managementandresolutionofcrisesandconflicts.28

INTEGRATIONOFIMMIGRANTSANDTHEPOSSIBLEROLEOFCITIZENSHIPOFSTATESANDTHEEUCITIZENSHIP

This section discusses integration of immigrants and immigrant communi-tiesasspecificsegmentsofintegrationandintegrationpoliciesconsideringthatimmigrants and immigrant communities are specific and ever more importantsub-populationsofthewholetargetpopulationofintegrationpoliciesandmea-sures.Althoughimmigrantsarejustasegmentofthetotaltargetpopulation,wecouldconcludethatthesocial importance/relevanceoftheirsuccessful integra-tioncontinuestoincreaseduetotheincreasedmobility,intensifiedinternationalmigration and– especially in the cases of developed countries– also due todemographictrends(theageingpopulation).Namely,alreadynowbutespeciallyinthelongtermdevelopedsocietiesarebecomingevermoredependentontheconstantinflowofimmigrantsneededtosustaintheireconomies,socialarrange-ments(especiallysocialandpensionsystems)andcurrentstandardoflivingandshouldthereforeaddresstheissueoftheirintegrationseriouslytoprovideforastablesocialsituationanddevelopment.

Discussingtheseissuesweshouldbeawareofthebroadercontext.Integrationof immigrantsandrespectivepoliciesare justsegmentsof integrationandinte-

28 Fields and issues that are important for integration and should be included in integration policies arepresentedinAppendix5.


gration policies that, however, simultaneously are intertwined not only withothersegmentsof integrationandintegrationpoliciesbutalsoaresegmentsofa general policy and several other segmental policies, especially (im)migrationpoliciesthatshouldaddressrelevantissuesoftheregulationandmanagementofmigration.Consequently,theconceptsandstrategiesofintegrationandintegra-tionpoliciesshouldbedevelopedsimultaneouslywithmigration(andespeciallyimmigration)policiesandshouldbetheirimportantconstituentpartsaswellasadequate parts of (im)migration policies should be integrated into integrationpolicies.Suchholisticand integrativeapproachshouldenableadequateregula-tionandmanagementofmigrationflows,immigrationandintegrationaswellastheappropriateelaboration,permanentdevelopmentandimplementationoftheregulationandpoliciesregarding(im)migrationandintegration.

Althoughdiscussionsonintegrationofimmigrantsandimmigrantcommuni-tiesusually focuson internationalmigrationsandon integrationof immigrantscoming from abroad, we should stress that migrations and diverse migrationflows are also permanent processes and frequent normal phenomena withineverycountrythatcanbedescribedasinternaldaily,temporaryandpermanentmigrations.Inseveralcasesinternalmigrantscanexperiencediverseproblemsintheir integration intonewenvironments,whichalsoshouldbe recognizedandaddressedadequatelyby integrationpoliciesandstrategies in individual states.Amongtheirpossibleproblemswecouldlist:diverseproblemsinarrangingandregulatingtheirnewpermanentortemporaryresidence;isolation,exclusionand/or discrimination that they might experience in a new environment; problemsinsocial,politicalaswellascultural integration in theirnewenvironments thatmightbesubstantiallydifferentfromtheenvironmentsoftheirorigin,etc.

Ontheotherhand,asalreadymentioned,acquiringcitizenshipmightbeveryimportant for the full integration of immigrants in the context of internationalmigrations.Asotherauthors,Bauböck(e.g.,1994,2004)stressestheimportanceof full legal and political integration of immigrants. He points out problemsencountered by countries that focused on economic and social integration ofimmigrants,but ignoredtheir legalandpolitical integration.Aspecificobstacleto integration of (international) immigrants are the existing legal regulations,policiesandpracticesthatmaketheiraccesstocitizenshipbynaturalizationverydifficult and limited or even impossible (which might be true not only for theimmigrantswhojustcametoacountry,butalsofortheirchildrenwhowerebornthere).Consequently,Bauböckcallsforthefullpoliticalandlegalintegrationofimmigrants that includes theirnaturalization,butwarns that theactofnaturali-zation itself and acquiring of citizenship alone do not guarantee full legal andpoliticalintegrationofanimmigrant.Fullintegrationdemandscoherentpoliciesandmeasuresinallrelevantfieldsofdailylifeaswellasadequateparticipation

ofallrelevantactors,includingimmigrantsandtheirassociations,organizationsandinstitutions.

AsBauböck,Iconsideracquiringthecitizenshipofthestateofresidenceanimportantstepinthefull(individual) integrationofaninternational immigrantinto thehost society.However, theacquisitionof thecitizenshipof thestateofresidenceshouldbeconsideredjustastep,aphaseinthecontinuousprocessofintegrationofimmigrantsthat,again,isjustasegmentoftheprocessof(social)integration.Ideally,successfulintegrationindiversecontemporarysocietyshouldincludeallindividualsand(distinct)communities,butshouldpayespecialatten-tiontomarginalizedones.Consequently,integrationpoliciesandtheirmeasuresshouldencompasstheinclusionandvoluntaryintegrationofthesecondandthefollowing generations of immigrants– including their children who were borninthesecountriesanddopossesscitizenshipofarespectivecountry.Especiallyimportant in thiscontextare theanti-discriminationmeasuresandpolicies thatshouldaddressand,hopefully,preventallcasesofdirectand/orindirectdiscrimi-nation that immigrants and their descendents might be exposed to. However,considering the actual social situation and status of immigrants and immigrantcommunities, antidiscrimination policies and measures might not be enough.Atleastinsomecasesadditionalpoliciesofinclusionanddiversemeasuresandactions that we could describe affirmative action might be required to ensuretheirequalrights,equalityandfull integrationofimmigrantsandtheirchildren(thesecondandfurthergenerationsofimmigrants).

Usuallyitisbelievedthattheprocessofintegrationofimmigrantsshouldstartimmediatelyupontheirarrivalintotheirhostsocieties.Myviewisthat,ideally,inthecontextofsuccessfulregulationandmanagementofinternationalmigrationstheprocessof integrationmigrants intonewhostsocietiesshouldstartalreadybefore theydecide toemigrate. Insocietiesof theirorigin thefutureemigrantsshould be provided with adequate information regarding their migration andtheir integration into new host societies. They should be presented not onlyrelevant information about their future work and economic conditions, whichforeconomicmigrantsmightbethemostimportantreasonsforemigration,butalsoaccurate informationontheir travel, immigrationandcustomsprocedures,arrangingtheir legalstatusandaccommodation, livingandsocialconditions innewenvironmentsaswellasontheir integration intohostsocieties.This infor-mationshouldincludealsorelevantinformationonconditionsandpossibilitiesfor(reu)nificationwiththeir(immediate)familiesandfortheintegrationoftheirfamilymembersintonewhostsocieties.Althoughcallsforsuchanapproachtoandforsuchaconceptoftheregulationandmanagementofmigrationscouldstillbeconsideredawishfulthinkingatpresent,theyreflectfindingofmyresearchandespeciallyinterviewswithimmigrantsandpotentialemigrants,especiallyinSloveniaand incountriesofSouthEasternEurope.Suchviewswereexpressed


especially by better educated and skilled immigrants and potential emigrants,whousuallypaymoreattentiontotheirintegrationintohostsocietiesthanthosemigrantswithlessskillsandeducation,whosemaininterestsarefrequentlytheirexpectedwagesasthesourceofremittancesandsupportoftheirfamilies.

Programs and activities supporting the integration of immigrants and theircommunities into their new host societies should address all spheres of lifeadequately. Their participation in such integration processes, programs andactivities shouldbevoluntaryandarranged in suchaway that theyare treatedasrelevantandequalactors,whoseactiveparticipationiswelcomedandstimu-lated.Theprocessofintegrationshouldstartimmediatelyupontheirarrivalwithdiversetargetedprogramsandactivitiessuchasprovidingtherelevantinforma-tionontheirhostsocieties,ontheenvironmentwheretheyaresettling,onspe-cific circumstances in their new local communities and/or regions, on relevantimmigrationandcustomsregulationsandprocedures,ontheiraccommodationand arrangement of their legal status (e. g. alien residents or refugees/asylumseekers),onthepossibilitiesandregulationsregardingemployment,etc.Asmen-tioned, ideally in cooperation between emigrant and immigrant countries, thefutureemigrants shouldbeprovidedadequate informationandbe included inatleastsomeintegrationprograms,activitiesandprocessesalreadybeforetheiractualdepartureforthesocietiesoftheirorigin.Immediatelyupontheirarrivalintohostsocietiesreceivingcountriesshoulddotheirbesttoincludeimmigrants(when possible also members of their families) in special education and train-ing programs and processes designed for immigrants as well as into universaleducationalsystemsandprogramsthatshouldpromoteandpracticeintegration.Whatisveryimportantisthatimmigrantsreceiveallrelevantinformationinawayandlanguagethatareaccessibletothem.Immigrantsshouldbeincludedalsoindiversecivicandsocialactivitiesandprogramsatalllevelsthatcancontributetotheirinclusion.TheyshouldbeinvitedandstimulatedtobecomeactivemembersofassociationsandNGOs.Wheneverpossible, immigrantsshouldbeinvitedtoparticipateindiverseprocessesandspheresoflife,includingsocialandpoliticallifeatalllevels–butespeciallyinlocalcommunities.Toalargeextentwithdiversemeasuresandactivitiestheirintegrationaswellaseconomic,socialandpoliticalparticipationcanbestimulatedandachievedregardlessoftheircitizenship,whiletheconceptofactive democratic citizenshipmightenableatleastatthelocallevelalsodirectpoliticalparticipationofpersonswhodonotpossescitizenshipofthestatewheretheyreside.InthiscontextIwouldadvocatetheintroductionofthelegislationonlocalgovernmentthatwouldintroduceandensuretheformalintro-ductionoftherightofnon-citizenstovoteandruninlocalelections.However,aslongastherearecertainrights,freedoms,services,postsandpoliticalofficesthatarereservedexclusivelyforcitizens,wecouldexpecttheinterestofimmigrantstoacquirecitizenshipofstateswhere they livebynaturalization.Consequently,

there will also be a need that states adequately formulate, regulate and realizetheircitizenshippolicies,immigrationandintegrationpoliciesandprocessesofnaturalization.Fromthisperspective,citizenshipremainsanimportanttoolandrequirement for full (especially legal and political) integration of an individualintoanewsociety.

Fromthatperspective,ifapersonholdingacitizenshipofanEUmemberstatemigrateswithin theEUandsettles ina territoryofotherEUmemberstate, theEU citizenship might become an important and convenient means for integra-tionofsuchanimmigrant inacountryof immigration.Currently theEUisstillbasedontheTreatyofNiceandthefutureoftheLisbonTreatyisstilluncertain.The Consolidated Version of the Treaty Establishing the European Communityestablishes the EU citizenship that is dependent on the citizenship of the EUmemberstatesasthecomplementaryconcepts(Article17).ThistreatyestablishestherightofeveryEUcitizen“tomoveandresidefreelywithintheterritoryoftheMemberStates,subjecttothelimitationsandconditionslaiddowninthisTreatyandbythemeasuresadoptedtogiveiteffect”(Art.18),“tovoteandtostandasacandidateatmunicipalelectionsintheMemberStateinwhichheresides,underthesameconditionsasnationalsofthatState”evenifhe/shearenotcitizensofthisstate(Art.19),toenjoydiplomaticprotectionofotherEUMemberStatesintheterritoryofthethirdstateifhis/herstateisnotrepresentedthere(Art.20),“topetitiontheEuropeanParliament”andtoapplyto(European)Ombudsman(Art.21).29Consequently,theEUcitizenship–regardlessofitslimitations–alreadyatthisstageestablishesanimportantbasisfortheparticipationofEuropeancitizensinpoliticalprocessesattheEUlevel(enablingtheirparticipationintheelectionfor theEUparliament)andat the local level.Moreprecisely, theEUcitizenshipenablesEuropeancitizenswhoresideintheterritoryoftheEUmemberstateofwhichcitizenshiptheydonotpossesstointegratebyparticipatingequallywithitscitizensinlocal(municipal)electionsandattheEUlevel.

Forthesereasonsimmigrantsfromthenon-EUcountriesmightbeveryinte-restedinacquiringtheEUcitizenship.Ifandwhenanimmigrantfromanon-EUcountryacquiresthecitizenshipofacertainEUmemberstatebynaturalization,heorsheautomaticallyacquiresalsothecitizenshipoftheEUandbecomesanEUcitizen.Thiscitizenshipthenentitlesandenablesanimmigranttomoveandreside freely within the territory of all member states– in other words, in thewhole territoryof theEU.However, therightofeveryEUcitizen“tomoveandresidefreelywithin the territoryof theMemberStates” isespecially in thecaseof new EU member states still “subject to the limitations and conditions laiddowninthisTreatyandbythemeasuresadoptedtogiveiteffect”,whichmeans

29SeeApendixI.


that this right guaranteed by the Article 18 of the Consolidated Version of theTreatyEstablishingtheEuropeanCommunitymightbelimitedforthetransitoryperiod(s)determinedbyaccession treaties.Other rightsof theEUcitizenspre-sentedabovemightbeevenmoreimportantfortheintegrationintothenewhostsocietyofimmigrantsfromthirdcountries,whoafteracquiringthecitizenshipofacertainEUmemberstateemigratetoanotherEUmemberstate.Wecouldexpectthatimmigrantsfromnon-EUmemberstateswouldbemorelikelytomigratetothoseEUmemberstateswhere(becauseofamorefavorableprocedureorotherreasons)theyaremorelikelytoacquiretheircitizenshipbynaturalization,eveninthecasewhentheirultimategoalistoemigratetoanotherEUmemberstateswheretheyarelesslikelytogettheircitizenshipinthesametime.Sofarwedonotpossessthedatatosupportsuchexpectationsandhypothesesregardinglegalemigrantssurely.However,itisknownthatespeciallyillegalemigrantsaremorelikelytogotothosecountriesthattheycouldentereasily,whereit is lesslikelythattheywouldbedeportedand/oracquirelegalstatusthatinthefuturemightenablealsonaturalization.Sometimesthesecriteriaareevenmoreimportantforemigrants than the basic economic criteria, such as the higher income and/orhigherstandardofliving.

Althoughit isalmostimpossibletopredictpreciselythefuturedevelopmentoftheEUandEUcitizenship,wecanassumethattheprocessofintegrationwillcontinue and deepen, while the EU citizenship in its nature and content willmoreandmoreresemblecitizenshipofsovereignstates.Consequently,wemightexpectthattheinterestofimmigrantsfromnon-EUcountriestoacquiretheEUcitizenship will increase as well– especially when the migration within the EUwillactuallybeconsideredtrulyinternalmigrationratherthana(specifictype)ofinternationalmigration.

However,alreadyatthisstagetheEUcitizenshipcanbeconsideredanimpor-tanttoolfortheintegrationofimmigrantswhopossessitandliveinEUmemberstatesofwhichcitizenshiptheydonothave.TheEUcitizenshipmightproveuse-fulalsofor“re-integration”oftheformeremigrantsfromindividualEUmemberstateswhonowpossesscitizenshipofnon-EUstates.Namely,intheirlegislationoncitizenship(nationality)severalstates– includingsomeEUmemberstates–provideforaspecial,fasterandeasiernaturalizationofemigrantswhooncepos-sessedthecitizenshipofarespectivestateaswellasfortheirdescendents.Oftentheycanapplyforthecitizenship(ofthestateoftheirorigin)and(re)acquireitwithout theusualrequirements togiveuptheirothercitizenshipand/or to livein a country for a certain period of time. Originally, such measures and proce-duresof(re)naturalizationwereintroducedbynation-statestostimulatepossiblereintegrationofemigrantsiftheydecidetoreturntothecountryoftheiroriginandtomaketheirreintegrationeasier.However, in thecontextof theEUtheseprovisionsonreintegrationmeanthatwiththecitizenshipofthecountryoftheir

origin,whichisanEUmemberstate,theyacquirealsothecitizenshipoftheEU,which then gives them all the rights presented above. Consequently, as the EUcitizenstheycanmovefreelywithintheEUandsettleandemployinanyothermemberstate,whichisthecountryoftheirchoice(ofcoursewithcertainlimita-tionsforcitizensofthe“new”memberstatesintransitoryperiod).

Thisphenomenonhasnotbeenstudiedyet.However,weknowofsomecaseswhenemigrantsfromcertainEUmemberstateswhoemigratedtodifferentpartsoftheworlddid(re)acquirecitizenshipoftheircountriesoforigin,therebyacqui-ringalsotheEUcitizenshipwhichenabledthemtomigratetoanotherEUmem-berstates.Forexample,someimmigrantsfromItalyandtheirdescendents,whowereArgentineancitizensinthetimeofasevereeconomiccrisistheredecidedto(re)acquireItaliancitizenshipbynaturalizationaccordingtospecialprovisionsforthereintegrationofItalianemigrants.Whenthey(re)acquiredItaliancitizen-shipandbecametheEUcitizenstheyfoundemploymentandsettledespeciallyintheUKandcountriesofBenelux.Such“re-emigration”and“reintegration”isevensimplerforthoseemigrantsfromtheEUmemberstateswhohavenotrenouncedcitizenship of states of their origin when they acquired the citizenship of theirnewcountryofimmigration.

In this context we can cite the famous Micheletti case, which is a case of adualcitizenof ItalyandArgentina,whohad lived inArgentinabeforehecameto Spain where he wanted to settle. Although he possessed Italian citizenshipwhichentitledhimtothe“Europeancitizenship”,Spaindecidedtotreathimasan Argentinean citizen due to the fact that he came there from Argentina. ThecasewasbroughtbeforetheCourtofJusticeoftheEuropeanCommunitiesthatruled:

WheneveraMemberState,havingdueregardtoCommunitylaw,hasgran-teditsnationalitytoaperson,anotherMemberStatemaynot,byimposinganadditionalconditionforitsrecognition,restricttheeffectofthegrantofthenationalitywithaviewtotheexerciseofafundamentalfreedomprovi-dedforintheTreaty,particularlysincetheconsequenceofallowingsuchapossibilitywouldbethattheclassofpersonstowhomtheCommunityrulesonfreedomofestablishmentwereappliedmightvaryfromoneMemberStatetoanother(TheCourtofJusticeoftheEuropeanCommunities,CaseC-369/90,MarioVicenteMichelettiandothersv.DelegacióndelGobiernoenCantabria,1992).

Thisdecisionestablishedanimportantprecedence:whenanindividualdoeshavecitizenshipofanyEUmemberstateand,thereby,theEUcitizenship,othermemberstatescouldnotignoreorrejectthisstatus.Thisdecisionconfirmsthesovereignandarbitraryrightandpowerofeverystatetodecideupongrantingitscitizenshiptoanindividualinaccordancewithitslegislation.Simultaneously


thisdecisiontoacertain levelreducessovereigntyof theEUmemberstatesbysettingtheprinciplethatothermemberstateshavetorecognizeandrespecttheEU citizenship of an individual acquired on the basis of citizenship of one EUmember state.Consequently, the statusofaEUcitizendoesguaranteean indi-vidualpossessing itequal treatmentandadequate judicialprotectionat theEUlevelregardingtherightsto“tomoveandresidefreelywithintheterritoryoftheMemberStates”andthefreedomofestablishment.

ExploringtheroleofcitizenshipofindividualsovereignstatesandoftheEUcitizenshipintheintegrationprocessthissectionaddressestheindividualdimen-sion of integration and focuses on the integration of immigrants. At the firstglancetheacquisitionofcitizenshipofindividualstates(aspredominantlylegalstatusofan individual)doesnotaffect thecollectivedimensionsof integrationofnationalandotherminorities, immigrantcommunities,diversecommunitiesandgroupsintotheenvironmentswheretheyreside.TheEUcitizenshipseemstohaveevenlessimpact.However,citizenshipofsovereignstatesandtoacertain(limited)extentalsotheEUcitizenshipactuallydohaveacertainimpactonthestatus of individuals and might be very relevant for the integration of diversedistinctcollectiveentities, inourcase immigrantcommunities.Namely, ifallormajorityofmembersofacertainimmigrantoranyotherdistinctcommunitydopossessthecitizenshipofarespectivestatetheirclaimsfortheadequateminorityprotectionand/orfortheofficialrecognitionoftheirspecificlegalminoritystatusmightbeconsideredmoresubstantiated.Intimetheimmigrantcommunitiesthatforalongerperiodoftime,possiblyforgenerationsliveinacertainenvironmentmore and more resemble traditional national minorities– although their settle-mentusuallyisnocompact,butdispersedfollowingspecificmigrationflowsandpaths.Consequently–regardlessofthereluctanceofstates,possiblysometimesinspiteoftheirreluctance–immigrantcommunitiesandcertaindistinctgroupscan be expected to demand that the traditional minority protection and newdevelopments in thehumanrights regulation,practiceandminorityprotectionbeextendedalso to them. In thiscontext theycoulduse theargument that therelevant research and evidence confirm that the full and successful inclusionandintegrationintoacertaindiversesocietydemandthatallspheresorlifeareadequatelyaddressed.Theyalsodemandthattheintegrationpolicies,measuresand activities should include and pursue both individual and collective dimen-sions of integration, which in the case of immigrants (in addition to their firstgenerationalsotheirdescendentsinthesecondandthefollowinggenerations)and immigrant communities demands their permanent active involvement andparticipation.

CONCLUSION

This article examines citizenship, integration, their interconnections andinterplay.Inadditiontotraditionalconceptsandmodelsofcitizenshipitpresentstheconceptofactive democratic citizenshipthatespeciallyinlocalcommunitiesshouldstimulatefullvoluntaryinclusionandactiveparticipationofallindividuals(aswellasdistinctcommunitiesasrelevantcollectiveentities)wholiveinacer-tainenvironment–regardlessoftheircitizenship,whichmeansthatitnolongerbuildsupontheexclusivityof thecitizenshipofarespectivesovereignstate. Indefining integration as a social process I point to its dual– individual and col-lective– nature and stress the importance of the adequate integration policiesandpractices for individualstates that,stillpredominantly,mightbedefinedassinglenationstates.InthiscontextthearticleanalyzestheroleandimportanceofcitizenshipofindividualsovereignstatesandoftheEUcitizenshipforthefull(economic,social,culturalandpolitical)integrationingeneraland,morespecifi-cally,fortheintegrationofimmigrantsandimmigrantcommunitiesintheirhostsocieties.Wecouldexpectthataslongasnationstateswillcontinueto“reserve”certainrightsandpositionsexclusivelyfortheircitizenstherewillbetheinterestof immigrants(actuallyall individualswhodonotpossesthecitizenshipofthecountryoftheirresidence)toacquirecitizenshipofthestateoftheirsettlementbynaturalization.

My study confirms the working hypothesis that acquiring the citizenship(ofanew,host)countrybynaturalizationmightbeanecessary(ifnotthekey)(pre)conditionforafullintegrationofanindividual(usuallyanimmigrant)intoasociety(host,immigrantsociety)whereheorshelives.However,acquiringciti-zenshipbynaturalizationshouldbeconsideredjustastep,althoughanimportantphaseintheprocessofintegration.Namely,newandalternativeconcepts–suchas the active democratic citizenship– require constant reexamination and revi-sionsofclassicconceptsaswellascontinuousdevelopmentofadditionalnewconcepts. For example, the concept of active democratic citizenship and someproposalsforthereformsofintegrationpoliciesofstatessuggestthatthe(perma-nentandsometimestemporary)legalresidenceshouldbedeterminedthelegalbasisfordemocratic(political)participationandfor thefull inclusioninpubliclife.

In addition to studying citizenship of sovereign states this article examinesalsotheEUcitizenshipanditsimportanceforanindividualwhopossessessuchastatus.SpecialattentionispaidtoitspossibleimpactsandtheimportanceoftheEUcitizenshipfortheintegrationofimmigrants.AlthoughtheEUcitizenshipisalimitedandpredominantlypoliticalconcept,itcreatesaspecificlegalbasisforpoliticalparticipationofanindividualwhopossessesit.TheEUcitizenswholiveinamemberstate(ofwhichcitizenshiptheydonotpossess)areentitledtopar-ticipationinelectionsfortheEuropeanParliamentandinmunicipalelections.


Althoughtheacquisitionofthecitizenshipofthestateofresidencebynatu-ralization,whichinthecasethatthisstateisanEUmemberstatemeansalsotheacquisitionoftheEUcitizenship,establishesindividual’slegalstatusandissym-bolicallyaveryimportantevent,theacquisitionofcitizenshipofasovereignstateandtheEUdoesnotguaranteefullandsuccessfulintegrationtothisindividual.Moreover,fromresearchandourexperiencesweknowthatasuccessfulintegra-tionofanindividual(inourcaseanimmigrant)intothesocietywhereheorshelivesmightbepossibletoalargeextent(insomecasesalmostfully)withouttheacquisition of the citizenship of the state of the legal temporary or permanentresidencebynaturalization.Aformalpossibilityincertaincountriesthatapersonwithoutthecitizenshipoftherespectivestatewhohasthestatusoflegal(alien)residentcanparticipatealso insomepoliticalprocesses,most frequentlyat thelocal level and in institutions of local government further decreases the impor-tanceofcitizenshipfortheprocessoffullvoluntaryintegration.Thesuccessoftheintegrationprocessisdependentupontheexistenceofacomprehensiveinte-grationpolicy,whichshouldincludeadequatemeasures,programsandactivitiesdesignedtoassistintegrationofindividualsaswellasdistinctcommunities.

However, Iwould liketostress thatcitizenshipofsovereignstatesaswellastheEUcitizenshipwillcontinuetoplayaroleinthefullpoliticalandlegalinte-grationofindividualsandwillhaveanimpactalsoontheintegrationofdistinctcommunitiesaslongascertainrightsandbenefitswillremainreservedonlyforcitizens.InthiscontextspecialattentionshouldbepaidtothepossibleroleoftheEUcitizenshipasaspecifictoolandmeansfortheeasiersettlementandemploy-mentinEUmemberstates,ofwhichcitizenshipanEUcitizendoesnotpossess.TheEUcitizenshipmightbeimportantalsoforaspecific“re-integration”ofemi-grants(andtheirdescendents)whointhepastemigratedfromtheEUmemberstates. Namely, some (nation) states developed and introduced specific legisla-tions,policiesandpracticesofreintegrationbyspecialnaturalizationofemigrants(andtheirdescendents)whooriginatefromrespectivestates(orcandemonstratecertainethnicroots).By(re)acquiringthecitizenshipoftherespectivestatethatistheEUmemberstatebysuchspecialnaturalization(thatisusuallyquickerandsimpler)andsuchcitizensautomaticallyacquirealso theEUcitizenship,whichentitlesthemtomoveandsettlefreely(withcertainlimitationssetforthintheEUandaccessiontreaties)intheEU.

Inconclusion,consideringoftheintertwinednatureandinterdependentcon-tentsofmigration, integrationandcitizenshippoliciesandlegislationwecouldhope that relevant policy makers will try to address and develop them holisti-cally–takingintoaccounttheirinfluencesandsynergiesaswellasconsequences.Thiscouldbeespecially importantfordevelopedsocieties thatconsideringthecurrent demographic trends, social and economic needs are more and moredependentontheconstantinflowandintegrationofimmigrants.Consequently,

theirpolicymakerswillneedtorevisecurrentmigrationandintegrationpoliciesinawaythatwilltreatalsotheacquisitionofthecitizenshipoftherespectivestateand theEUcitizenshipasanelementof the fullvoluntary integrationof immi-grantsandimmigrantcommunities.


BIBLIOGRAPHY:

Accetto, Matej (1999) “Širše implikacije problema državljanstva– Sorazmernostlegitimnihinteresovdržaveininteresovposameznika”(“Broaderimplica-tionsof‘citizenshipproblem’–Balanceofinterestsofastateandthoseofanindividual”)–inSlovensko javno pravo na prehodu v novo tisočletje.(Slovene public law at the turn of the new millenium.)Dnevijavnegaprava,Portorož,7.–9.junij1999.Ljubljana:Inštitutzajavnoupravo:591–606.

Aleinikoff, T. Alexander (1999) “Plural Nationality today.” Research Perspectives on Migration,2(2):14–15,http://www.ceip.org/files/projects/imp/rpm/rpm-vol2no2.pdf.

Aleinikoff, T. Alexander & Klusmeyer, Douglas, eds. (2002) Citizenship Policies

for an Age of Migration. Washington, DC: Carnegie Endowment forInternationalPeace.

Akehurst, Michael (1984) A Modern Introduction to International Law, FifthEdition.London,Boston,Sydney:GeorgeAllenandUnwin.

Ambrosius,Gerold&Hubbard,WilliamH.(1989)A social and economic history of twentieth-century Europe. (translated by Keith Tribe and William H.Hubbard).Cambridge,Mass,London:HarvardUniversityPress.

Barnett, Randy E. (1998) The structure of liberty: justice and the rule of law.Oxford:ClarendonPress.

Baron,SaloW.(1985) Ethnic Minority Rights: Some older and newer trends.ThetenthSacksLecturedeliveredon26thMay1983.Oxford,England:OxfordCenterforPostgraduateHebrewStudies.

Bauböck,Rainer(1994)The Integration of Immigrants. Report of the Joint Group of Specialist on migration, demography and employment. Strasbourg:Council of Europe, http://www.coe.int/T/E/Social_Cohesion/Migration/Documentation/Publications_and_reports/Reports_and_proceed-ings/1994_Cdmg(94)25E.asp#TopOfPage,May2006.

Bauböck,Rainer (2004)CitizenshipandPoliticalIntegration.Paperpreparedforthe2ndStockholmWorkshoponGlobalMigrationRegimes,June11.–12.,http://www.framtidsstudier.se/eng/globalMobReg/CitizenshipandPoliticalIntegration.pdf,May2006.

Bellamy,Richard&Warleigh,Alex,eds.(2001)Citizenship and governance in the European Union.London,NewYork:Continuum.

Bešter, Romana (2006) Integracijska politika – politika integracije imigrantov: Teoretični model in študija primera Slovenije. (Integration policy – policy of integration of immigrants: Theoretical model and a case study of

Slovenia.)Doktorskadisertacija.(PhDDissertation).Ljubljana:Univerzav

Ljubljani,Fakultetazadružbenevede.

Breton,Roland(1981)Les ethnies.Paris:PUF.

Brubaker,WilliamRogers,ed.(1989)Immigration and the Politics of Citizenship

in Europe and North America.Lenham,MD,Washington,D.C.:University

PressofAmerica.

Canadian Council for Refugees (1998) Best settlement practices. Settlement

Services for Refugees and Immigrants in Canada.CanadianCouncil for

Refugees,February1998,http://www.web.net/~ccr/bpfina1.htm

Castles, Stephen & Davidson, Alastair (2000) Citizenship and Migration.

Globalization and the politics of belonging.Basingstoke:Macmillan.

Chevallier,Jacques(1992)L’ État de droit.Clefs.Politique.Paris:Montchrestien.

CouncilofEurope(2000)Concept of democratic Citizenship.Strasbourg:Council

ofEuropePublishing.

Consolidated Version of the Treaty Establishing the European Community,

OfficialJournaloftheEuropeanCommunities,C325/24.12.2002.

Crick, Bernard (1972) “Sovereignty”– in Sills, David L., ed.: International

Encyclopedia of the Social Sciences, Vol. 15. New York: The Macmillan

Company&TheFreePress;London:Collier-MacmillanPublishers,Reprint

edition1972(C1968).

Dias, Dexter (1997) Rule of law. Coronet paperback. London: Coronet Books,

HodderandStoughton.

Donner,Ruth(1994)The Regulation of Nationality in International Law,Second

Edition.Irvington-on-Hudson,NY:TransnationalPublishers,Inc.

Dugard, John (1987) Recognition and the United Nations. Hersch Lauterpacht

Memorial Lectures; University of Cambridge, Research Centre for

InternationalLaw.Cambridge:GrotiusPublicationsLimited.

EuropeanUnioncitizenship,awidesetofrightsandobligationshttp://ec.europa.

eu/justice_home/fsj/citizenship/wai/fsj_citizenship_intro_en.htm, 25

November2008.

EuropeanCommissionforDemocracyThroughLaw(1998)Consequences of State

Succession for Nationality, Report of the Venice Commission.Strasbourg:

CouncilofEurope.


European Convention on Nationality and explanatory report.(1997)Conventionopenedforsingnatureon6November1997.EuropeanTreatySeries,No.166.Strasbourg:CouncilofEuropePublishing.

Feldblum, Miriam & Klusmeyer, Douglas (1999) “Immigrants and CitizenshipToday: A Comparative perspective.” Research Perspective on Migration,2(2):1–5,http://www.ceip.org/files/projects/imp/rpm/rpmvol2no2.pdf

Gellner,Ernest(1983)Nations and Nationalism.Ithaca,London:CornellUniversityPress.

Gellner,Ernest(1988)Plough, sword and book: The structure of human history. London:Collins-Harvill.

Gouldner, A. W. (1994) “The War Between the Cities”– in Turner, Bryan &Hamilton,Peter,eds.:Citizenship: Critical Concepts,Vol. I.London,NewYork:Routledge:335–336.

Heater,Derek(2004)A brief history of citizenship.NewYork:NewYorkUniversityPress/Edinburgh:EdinburghUniversityPress.

Heater,Derek(1996)World citizenship and government: Cosmopolitan ideas in the history of Western political thought.Basingstoke,London:Macmillan/NewYork:St.Martin’sPress.

Hinsley,F.H.(1986)Sovereignty,2ndedition.Cambridge:CambridgeUniversityPress.

Hobsbawm, Eric J. (1990) Nations and Nationalism since 1789: Programme, Myth, Reality.Cambridge,London,NewYork,NewRochelle,Melbourne,Sydney:CambridgeUniversityPress.

Hobsbawm,EricJ.(1997)On history.London:WeidenfeldandNicolson.

Hobsbawm,Eric&Ranger,Terence,eds.(1998)The invention of tradition(Cantoed.,reprinted).Cambridge:CambridgeUniversityPress.

Howard, Marc Morjé (2003) Foreigners or Citizens? Citizenship Policiesin the Countries of the EU. (Pittsburg), http://aei.pitt.edu/archive/00002878/01/117.pdf.

Hunt,Lynn,ed.(1996)The French revolution and human rights: A brief documen-tary history.Boston,NewYork:BedfordBooksofSt.Martin’sPress.

Hutchinson,AllanC.&Moynahan,Patrick,eds. (1987)The rule of law: Ideal or ideology.Toronto,Calgary,Vancouver:Carswell.

Jacobson, David (1996) Rights across Borders: Immigration and the Decline of Citizenship. Baltimore: Johns Hopkins University Press.

Jennings,Robert&Watts,Arthur,eds.(1992) Oppenheim’s International Law,9thedition,Volume1.Essex:LongmanHigherEducation.

Jessrun d’Oliviera, Hans Ulrich (1995) “Union Citizenship: Pie in the sky”– inRosas,Allan&Antola,Esko,eds.:A Citizens’ Europe: In search of a New Order.London,ThousandOaks,NewDelhi:SagePublications:58–84.

Kellas,James.G.(1998)The Politics of Nationalism and Ethnicity,2ndrevisedandupdatededition.Basingstoke,London:Macmillan;NewYork:St.Martin’sPress.

Koslowski, Rey (2000) Migrants and Citizens: Demographic Change in the European State System.Ithaca:CornellUniversityPress.

Krawietz,Werner&Pattaro,Enrico&Erh-SoonTay,Alice,eds.(1997)Rule of law: Political and legal systems in transition. World congress / Internationalassociation for the philosophy of law and social philosophy (IVR)Rechtstheorie.Beiheft,17.Berlin:Duncker&Humblot.

Kymlicka,Will(1996)Multicultural citizenship: A liberal theory of minority rights.Oxfordpoliticaltheory.Oxford:ClarendonPress.

Lantschner,Emma&Marko,Joseph&Petričušić,Antonija,eds.(2008)EuropeanIntegration and its Effects on Minority Protection in South EasternEurope. (EURAC Research– Minderheiten und Autonomien Bamd 12).Baden-Baden:Nomos.

Lebreton,Gilles(1997)Libertés publiques et droits de l’homme,3emeed.Paris:A.Colin,Masson.

Lillich,RichardB.&Hannum,Hurst(1995)International human rights: problems and law, policy and practice,3rded.Boston,NewYork,Toronto,London:Little,BrownandCompany.

Mann, Michael, ed. (1990) The Rise and Decline of the Nation State. Oxford,Cambridge(Mass.):BasilBlackwell.

Martin, Pierre-Marie (1995) Droit international public. Paris, Milan, Barcelone:Masson.

Marshall,T.H.(1998)“Citizenshipandsocialclass”–inShafir,Gershon,ed.:The citizenship debates. Minneapolis, London: Minnesota University Press:93–112.

Meehan,ElizabethM.(1993) Citizenship and the European Community.London,NewburryPark,Calif.:SagePublications.

Meron,Theodor,ed.(1992)Human rights in international law: Legal and policy issues.Reprint.Oxford:Clarendonpress.


Mills,Kurt(1998)Human rights in the emerging global order: A new sovereignty?London:McMillan.

Morin,Jacques-Yvan(1996)L’état de droit: Émergence d’un principe du droit inter-national.Recueildescours;T.254.TheHague,Boston,London:MartinusNijhoff.

Nikolić,Sara(2006)On the Road to Empowerment: The Role of Romani NGOs in Romani Integration in Macedonia. (Master Thesis submitted in partialfulfillmentoftheEuropeanRegionalMaster’sDegreeinDemocracyandHuman Rights in South-East Europe.) Sarajevo: University of Sarajevo–UniversityofBologna.

Official report of the International Court of Justice(1955)Hague:ICJ.

Oppenheim, Lassa Francis Lawrence (Oppenheim/ Lauterpacht) (1948)International Law: A Treatise,Vol.I:Peace;7thedition,editedbyHerschLauterpacht.London,NewYork,Toronto:Longmans,GreenandCo..

Pentassuglia, Gaetano (2002) Minorities in international law: An introductory study. Minority Issues Handbook. European Centre for Minority Issues.CouncilofEuropePublishing.

Schnapper,Dominique(1995)“TheIdeaofNation.”Qualitative Sociology,18(2):177–187.

Sellers,Mortimer,ed.(1996)The new world order: sovereignty, human rights, and the self-determination of peoples.Oxford,Washington:Berg.

Sieghart,Paul(1995)The international law of human rights.Oxford,NewYork:ClarendonPress.

Simon,ThomasW.(1999)“Theoryofthestate:Notesforlectures”(manuscript).

Soysal,YaseminNuhoglu (1994)Limits of citizenship: migrants and postnational membership in Europe.Chicago,London:TheUniverstiyofChicago.

Special Delegation of Council of Europe Advisers (2000) “Promotion of Multi-Ethnic Society and Democratic Citizenship: Report of the SpecialDelegation of Council of Europe Advisers.” Stability Pact for SouthEasternEurope,WorkingTableIon:DemocratisationandHumanRights.(Strasbourg,6March2000).

Starke, J. G. (1989) Introduction to International Law, 10th edition. London:Butterworths.

Steiner,HenryJ.&Alston,Philip(1996)International human rights in context: Law, politics, morals: Text and materials.Oxford:ClarendonPress.

Stavenhagen, Rudolfo (1990) The Ethnic Question: Conflicts, Development, and Human Rights.Tokyo,HongKong:UnitedNationsUniversityPress.

Tamir,Yael(1993)Liberal nationalism.Studiesinmoral,political,andlegalphi-losophy.Princeton:PrincetonUniversityPress.

Taylor, Charles (1994) “The Politics of Recognition.”– in Goldberg, DavidTheo, ed.: Multiculturalism: A critical reader. Oxford, Cambridge, USA:Blackwell:75–106.

Thornberry,Patrick(1990)International Law and the Rights of Minorities.Oxford,England:ClarendonPress/NewYork:OxfordUniversityPress.

Thornberry, Patrick & Estébanez, Maria Amor Martín (2004) Minority rights in Europe: A review of the work and standards of the Council of Europe.CouncilofEuropePublishing.

Turner,Bryan&Hamilton,Peter,eds.(1994)Citizenship: Critical Concepts,Vol.I.London,NewYork:Routledge.

Vasak, Karel, ed. (1978) Les dimensions internationales des droits de l’homme: manuel destiné a l’enseignement des droits de l’homme dans les universi-tés.Paris:Unesco.

Waldrauch, Harald (2003) “Electoral rights for foreign nationals: a comparativeoverviewof regulations in36countries.”NationalEuropeCentrePaperNo.73;ttp://www.anu.edu.au/NEC/waldrauch_paper.pdf.

Wallace,Rebecca(1997)International human rights: Text and materials.London:Sweet&Maxwell.

Walzer,Michael(1997)“ThePoliticsofDifference:StatehoodandTolerationinaMulticulturalWorld.”Ratio Juris10(2):165–76.

Weber,Max (1989)The Protestant ethic and the spirit of Capitalism.Translatedby Talcott Parsons; introduction by Anthony Giddens. London: UnwinPaperbacks.

Weber, Max (1922) Wirtschaft und Gesellschaft. Bearbeitet von Max Weber.Tübingen:J.C.B.Mohr/P.Siebeck.

Webster‘sNewUniversalUnabridgedDictionary.DeluxeSecondEdition.Dorset&Baber,USA,1983.

Žagar,Mitja(1995)“Constitutions inMultiethnicReality.”Razprave in gradivo / Treatises and Documents29–30:143–164.

Žagar, Mitja (1997) “Rights of ethnic minorities: Individual and/or collectiverights?Somenew(er) trends indevelopmentand the (universal)nature


of human rights – the European perspective.” Journal of international relations4(1/4):29-48.

Žagar, Mitja (1999) “Sorazmernost med interesi posameznika in države napodročjudržavljanstva.”(“Balancebetweentheinterestsofanindividualandofastateinthefieldofcitizenship”)–inSlovensko javno pravo na prehodu v novo tisočletje. (Slovene Public Law at the turn of the Millenia.)(Izobraževanje in usposabljenje v javni upravi, 1/1999). [Ljubljana]:Inštitutzajavnoupravo,junij:684–696.

Žagar,Mitja(2002)“NekajmisliopolitikiintegracijeromskeskupnostivSloveniji.”(“SomethoughtsontheintegrationoftheRomacommunityinSlovenia.”)Razprave in gradivo / Treatises and Documents41:136–171.

Žagar,Mitja(2007)“Diversitymanagement–evolutionofconcepts.”inBrezigar,Sara&Lavskis,Peter&Solem,KnutErik&Žagar,Mitja,eds.,International, constitutional, legal and political regulation and management of ethnic pluralism and relations, including prevention, management and/or resolution of crises and conflicts as components of diversity management: Thematic issue,Razprave in gradivo / Treatises and Documents52:6–37.

Žagar, Mitja (2008) “Diversity Management and Integration: From Ideas toConcepts,” European Yearbook of Minority Issues, Vol. 6 (2006/2007),Brill:307–327.

APPENDIX1:THEPROVISIONSOFTHECONSOLIDATEDVERSIONOFTHETREATYESTABLISHINGTHEEUROPEANCOMMUNITY(OFFICIALJOURNALOFTHEEUROPEANCOMMUNITIES,C325/24.12.2002)THATESTABLISHTHELEGALBASISFORTHEEUCITIZENSHIP:

PARTTWO

CITIZENSHIPOFTHEUNION

arTicle 17

1. Citizenship of the Union is hereby established. Every person holding thenationalityofaMemberStateshallbeacitizenoftheUnion.CitizenshipoftheUnionshallcomplementandnotreplacenationalcitizenship.

2.CitizensoftheUnionshallenjoytherightsconferredbythisTreatyandshallbesubjecttothedutiesimposedthereby.

arTicle 18

1. Every citizen of the Union shall have the right to move and reside freelywithintheterritoryoftheMemberStates,subjecttothelimitationsandconditionslaiddowninthisTreatyandbythemeasuresadoptedtogiveiteffect.

IfactionbytheCommunityshouldprovenecessarytoattainthisobjectiveandthisTreatyhasnotprovidedthenecessarypowers, theCouncilmayadoptprovi-sionswithaviewtofacilitatingtheexerciseoftherightsreferredtoinparagraph1.TheCouncilshallactinaccordancewiththeprocedurereferredtoinArticle251.

3.Paragraph2shallnotapplytoprovisionsonpassports,identitycards,resi-dencepermitsoranyothersuchdocumentortoprovisionsonsocialsecurityorsocialprotection.

arTicle 19

1.Everycitizenof theUnion residing inaMemberStateofwhichhe isnota national shall have the right to vote and to stand as a candidate at municipalelectionsintheMemberStateinwhichheresides,underthesameconditionsasnationals of that State. This right shall be exercised subject to detailed arrange-ments adopted by the Council, acting unanimously on a proposal from theCommissionandafterconsultingtheEuropeanParliament; thesearrangementsmayprovideforderogationswherewarrantedbyproblemsspecifictoaMemberState.


2.WithoutprejudicetoArticle190(4)andtotheprovisionsadoptedforitsimple-mentation, every citizen of the Union residing in a Member State of which he isnotanationalshallhavetherighttovoteandtostandasacandidateinelectionstotheEuropeanParliamentintheMemberStateinwhichheresides,underthesameconditionsasnationalsofthatState.ThisrightshallbeexercisedsubjecttodetailedarrangementsadoptedbytheCouncil,actingunanimouslyonaproposalfromtheCommissionandafterconsultingtheEuropeanParliament;thesearrangementsmayprovideforderogationswherewarrantedbyproblemsspecifictoaMemberState.

arTicle 20

EverycitizenoftheUnionshall,intheterritoryofathirdcountryinwhichtheMemberStateofwhichheisanationalisnotrepresented,beentitledtoprotec-tionbythediplomaticorconsularauthoritiesofanyMemberState,onthesameconditionsasthenationalsofthatState.MemberStatesshallestablishtheneces-saryrulesamongthemselvesandstarttheinternationalnegotiationsrequiredtosecurethisprotection.

arTicle 21

Every citizen of the Union shall have the right to petition the EuropeanParliamentinaccordancewithArticle194.

EverycitizenoftheUnionmayapplytotheOmbudsmanestablishedinaccor-dancewith

arTicle 195

Every citizen of the Union may write to any of the institutions or bodiesreferred to in this Article or in Article 7 in one of the languages mentioned inArticle314andhaveananswerinthesamelanguage.

arTicle 22

TheCommissionshallreporttotheEuropeanParliament,totheCouncilandto theEconomicandSocialCommitteeevery threeyearson theapplicationoftheprovisionsofthispart.ThisreportshalltakeaccountofthedevelopmentoftheUnion.

Onthisbasis,andwithoutprejudicetotheotherprovisionsofthisTreaty,theCouncil,actingunanimouslyonaproposalfromtheCommissionandaftercon-

sultingtheEuropeanParliament,mayadoptprovisionstostrengthenortoaddtotherightslaiddowninthispart,whichitshallrecommendtotheMemberStatesforadoptioninaccordancewiththeirrespectiveconstitutionalrequirements.

APPENDIX2:BASICSCHEME:PROCESSOFINTEGRATIONANDTHEMODELOFINTEGRATIONPOLICY

(basedupon:Bešter2006:70)

Appendix 2: Basic scheme: Process of integration and the model of integration policy (based upon: Bešter 2006: 70)

INTEGRACIJSKA POLITIKA (IP) - PROCES IP PROCESS OF INTEGRATION (I) AND INTEGRATION POLICIES (IP)

Goals of I & IP

Principles of I & IP

Targetgroups

Main fields and issues of I & IP

Legalframework

Institutional framework

Implementation

Monitoring and evaluation

Program of measures and activities

Mechanisms and procedures

for development,

improvements, changes and

better efficiency of IP & I

General policies

Specialpolicies


APPENDIX3:SCHEME:INSTITUTIONALFRAMEWORKOFINTEGRATION(I)ANDINTEGRATIONPOLICIES(IP)(BEŠTER2006:78)

Appendix 3: Scheme: Institutional framework of integration (I) and integration policies (IP) (Bešter 2006: 78)

INSTITUTIONALFRAMEWORK

OF I & IP

VERTICAL DIMENSION HORIZONTAL DIMENSION

Governmentalinstitutions

Publicinstitutions: education,

health, social security, etc.

Humanitarian and other

NGOs that assist

immigrants

Researchand higher education

institutions

Trade unions, religious institutions, associations – such as

sport, cultural, etc. associations and

other components of civic society

International level

National level

Subnational, regional, local (municipal)

levels

APPENDIX4:SCHEME:ROLESOFINSTITUTIONSANDOTHERACTORSINTHEPROCESSOFINTEGRATION(I)ANDINTEGRATIONPOLICIES(IP)

(basedupon:Bešter2006:81)Appendix 4: Scheme: Roles of institutions and other actors in the process of integration (I) and integration policies (IP) (based upon: Bešter 2006: 81)

Pibl

ic d

iscu

ssio

n de

sire

d an

d ne

cess

ary

in a

ll ph

ases

CIVIC SOCIETY

CIVICSOCIETY

CIVIL SOCIETY

INSTITUTIONSPARTICIPATING

IN I & IP

PHASE (1) OF CREATION OF IP: DETECTION OF ISSUES AND PROBLEMS, DISCUSSIONS, FORMULATION OF AGENDA ANDPROPOSALS FOR DECISION MAKING

PHASE (2) OF DECISIONMAKING AND FORMULATION OF IP

PHASE (3): EXECUTION OF IP AND DECISIONS

PHASE (4):MONITORING, CONTROL, EVALVATIONAND PROPOSALS FORIMPROVEMENT/ CHANGES OF IP

National/state authorities

Local government

Research, scholarly

and expert institutions

Immigrant associations

and institutions

Parliament (national legislature)

Local assemblies (councils, legislatures)

National government

and institutions

Local government

Other NGOs

Sholarly and expert institutions, individual scholars and experts

Immigrant associations and institutions

National governmen and

institutions

Local governmentScholarly, research, higher

education institutions

NGOs

Trade unions

Trade unions

Public services providers*

Consultative bodies

Other NGOs

International and supranational organizations/

institutions

International and supranational organizations and structures

Economy

Media

* Education, child care, health care and security, social security and services, public media, etc.

Economy

Private media

Political parties

Political parties


APPENDIX5:SCHEME:MAINFIELDSANDISSUESOFINTEGRATIONANDINTEGRATIONPOLICIES

(basedupon:Bešter2006:87)

Appendix 5: Scheme: Main fields and issues of integration and integration policies (based upon: Bešter 2006, 87)

MAIN FIELDS AND ISSUES OF INTEGRATION AND

INTEGRATION POLICICIES

Initial aid and assistance to immigrants

immediately upon arrival

Economy and economicinclusion

Health care and social security

Housing

Education

Political participation and participation in all

other spheres

Culture Diversity management, prevention, management and resolution of crises and conflicts (including measures, mechanisms,

procedures and institutions)

V E r a K r Ž i Š N i K - B u K i ćn a r O d n O m a n j š i n s kO v p r a š a n j e v

s l O v e n i j i p O r a z p a d u j u g O s l av i j e :O dr užben i up ra v i č enos t i p r i znan ja s t a t u sa na rodn ih

man j š i n A lbancem, Bošn jakom, Č r nogorcem , H r va t om , Makedoncem i n S r bom v Repub l i k i S loven i j i s p red log i za

u re jan j e n j i hovega na rodnoman j š i n s kega po loža ja

NaTioNal-miNoriTy QuesTioN iN sloveNia afTer The breakdowN of yugoslavia: ontheJustifica-tionoftheAcknowledgmentoftheNationalMinorityStatusfortheAlbanians,Bosniacs,Cro-ats,Macedonians,MontenegrinsandSerbsintheRepublicofSlovenia,AlongWiththeModelManagingProposalsAlbanians, Bosniacs, Croats, Macedonians, Montenegrins and Serbs are in number the largest national minority groups populating the present territory of the Republic of Slovenia. In the sociological sense, all of them are represented by the author as national communities. From the politological aspect they are dealt with as real national minorities which however are legally not acknowledged by the State. This is why the Ex-Yugoslav Minorities Coordination (ExYumco) was founded by their cultural associations some years ago. Its function has been to manage the proper social status of these minorities in the Republic of Slovenia. The author describes the strategic goals, methodology and actual means that have been chosen by ExYumco in order that the national identity of the concerning minorities in the Republic of Slovenia would and should be protected and maintained..

Keywords:RepublicofSlovenia,nationalminorities,officialstatus,dignity,Ex-YugoslavMi-noritiesCoordination

Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Sloveniji so največje manjšinske na-rodnostne skupine v današnji Republiki Sloveniji. V sociološkem smislu gre za narodnostne skupnosti, politološko gledano pa za dejanske narodne manjšine, ki pa jih Republika Slovenija ne priznava. Zato so pred nekaj leti kulturna društva obravnavanih skupnosti ustanovila ne-formalno reprezentančno telo Manjšinsko koordinacijo kulturnih društev konstitutivnih naro-dov in narodnosti razpadle SFRJ v Republiki Sloveniji, ki se je leta 2006 registrirala kot društvo. Avtorica opiše strateške cilje, metodologijo in sredstva, s katerimi si društvo prizadeva udejaniti okoliščine in pogoje, da bi lahko obravnavane narodne manjšine uspele obdržati in razvijati svojo lastno narodnostno identiteto.

Ključnebesede:RepublikaSlovenija,narodnemanjšine,uradnistatus,dostojanstvo,Manjšin-skakoordinacijakonstitutivnihnarodovinnarodnostirazpadleSFRJvSloveniji


UVOD

Vpričujočembesedilupodajamkarsedastrnjenprikaznekaterihbistvenihdružbenihdejstev,kisenanašajonanarodnostneskupnostiAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kiživijovRepublikiSloveniji,1skorajvsinjihovipripadnikipasonjenidržavljani.Obugotavljanjuneurejenegastanjanjihovega kolektivnega položaja hkrati poudarjam sploh odsotnost pravnegastatusatehskupnosti.Izhajamizpredpostavkeodokazljivostipravneureditvenji-hovegapoložajakotnarodnihmanjšinvRepublikiSloveniji;grezapredpostavko,kitemeljipredvsemnazgodovinskihokoliščinahobmednarodnoverificiranemrazpadu SFRJ kot do tedaj skupne zvezne države narodov in narodnosti ter naupoštevanjupristojnemednarodnopravneregulative.Predstavljamskupneznačil-nosti,kolektivnetežnjeinsplošneciljevsehinvsakeodnavedenihnarodnostnihskupnosti in predvidim možne rešitve znotraj področnih politik. Koncipirammetodologijo za urejanje odprtih vprašanj obravnavane problematike, skupajz navajanjem konkretnih predlogov za uresničevanje pomembnejših ciljev.RazmišljamointeresuSlovencevkotnarodazadejanskorealizacijodružbenegakonceptaslovenskenacije.

SODOBNADRUŽBENADEJSTVA

sTaNje eTNičNe sTrukTuriraNosTi v republiki sloveNiji

Slovenskinarod jedružbenadanost,določljivo innespornoetničnodejstvo.Pri pojmovanju slovenskega naroda gre za tisto temeljno kulturno okoliščino,s katero se v sodobnem zgodovinskem trenutku samoidentificira velika večinaprebivalstvaRepublikeSlovenije2(KržišnikBukić2007:205–221).TodaSlovenijaje hkrati kot večina sodobnih držav večetnična oziroma večkulturna družba3

1 Kljub popolnemu strinjanju z recenzentsko pripombo, da v znanstvenem besedilu ni podcenjujoče doobravnavanih skupnostiuporabljatikratice (kajdrugegakotABČHMSvRS?), sevpričujočembesedilu (še)nisem mogla odločiti za uporabo te (ali eventualno kake podobne) kratice. Zakaj? Ker je logičen akronimABČHMS, ki sem ga sicer sama prvič uporabila pred več leti v pisni komunikaciji z Uradom za narodnosti(Zaključno poročilo, glej op. 3) naletel v mainstreamskem medijskem diskurzu, ki je sledil, tudi na vsaj enizrazitonegativnijavniodziv.Kersetokratvzvezistemprvičstrokovnooglašamvznanstvenireviji,sezatošenenagibamh“krajšanju”,kibigapozneje,šeposebejvpovezaviskonceptomurejanjaaktualnemanjšinskeproblematikevRepubliki Sloveniji, veljalovpeljati v strokovno invsebinsko razpravo. Sempavpričujočembesedilu v skladu z recenzentskim napotkom sintagmo “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci,SrbivRepublikiSloveniji”kolikorjebilomogočeizpuščalaoziromajonadomeščalaskrajšobesednozvezo:“obravnavaneskupnosti”.

2 O pojmovanju družbenega fenomena slovenski narod na začetku 21. stoletja med strokovnjaki v sloven-skemkulturnemprostorunividetiinteresazapoglobljenostrokovnorazpravo.Tojezlastirazvidnoiznačelnonevprašljiveteoretično-metodološkeobravnavebesednihzvezslovenski narodinslovenska nacija.

3 PrvaobsežnejšavečstranskaraziskavatakonakabinetnikotterenskiravniznaslovomPoložaj in status pri-padnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji jebilaopravljenaobaplikacijidemografskostatističnega,

122 Vera Kržišnik-Bukić: Narodnomanjšinsko vprašanje v Sloveniji po razpadu Jugoslavije … 123Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

(Klopčič,KomacinKržišnikBukić:2003;Žitnik2008).Takšnonjenostrukturira-

nostjemogočezlahkazaznatinavečnačinovinprekvečvidikov.4

Na ravni številčnega ugotavljanja razmerij med posameznimi etničnimi

segmenti družbe večkulturnost Slovenije odsevajo popisi prebivalstva. Zadnje

večje in hkrati še složno dejanje vseh republik zvezne jugoslovanske države je

bil popis prebivalstva na dan 31. marca 1991 (Šircelj 2003: 141). Tedaj so se ob

Slovencih (1.689.657 ali 88,31 odstotka) kot izrazito večinskem narodu drugi v

Slovenijistalnobivajočiprebivalcištevilčnonarodnostnotakolesamoopredelili:

Hrvati(52.876ali2,76odstotka),Srbi(47.401ali2,48odstotka),Muslimani(26.577

ali 1,39 odstotka), Madžari (8.000 ali 0,42 odstotka), Makedonci (4.371 ali 0,23

odstotka), Črnogorci (4.339 ali 0,23 odstotka), Albanci (3.534 ali 0,18 odstotka),

Italijani(2.959ali0,15odstotka),Romi(2.259ali0,12odstotka)indrugi(vsakaod

ducatdrugihnarodnostnihskupinjezajemalapodeset-invečkratmanjosebkot

tuimenovananajmanjša–romska).

Kljubznatnimspremembam,kijihjezavečinonavedenihnarodnostnihsku-

pin ugotovil popis prebivalstva iz leta 2002, so najosnovnejša razmerja, ki smo

jih spoznali leta 1991, če odmislimo precejšnjo zmešnjavo pri narodnostnem

samopoimenovanju, povezana zlasti z vojno v Bosni in Hercegovini, prisotna

sociološkega,politološkega,pravnegainzgodovinopisnegapristopanaInštitutuzanarodnostnavprašanjavletih2001–2003.Zaključnoporočilonavečkot300straneh,kisemgakotvodjaraziskave(zavestno)naslovilaAlbanci,Bošnjaki,Črnogorci,Hrvati,Makedonci,SrbivRepublikiSloveniji, jedostopnona:http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/Raziskava_Polozaj_in_status_pripadnikov_narodov_nekdanje_Jugoslavije_v_RS.pdf. Sodelavca pri tej raziskavi sta bila dr. Vera Klopčič in dr. Miran Komac, obaizkušenastrokovnjakazINVvpoljunarodnomanjšinskihštudij.–Nekateresicerboljmonodisciplinarnerazi-skavesobilenarejenetudižeprej,tejraziskavipajevnaslednjihletihslediloševečdrugih,zlastinaInštitutuzanarodnostnavprašanja,InstututuStudiorumHumanitatis,Mirovneminštitutu,itd.Mednajboljsvežeobjavljenesodidelo(2008) JanjeŽitnikSerafinspomenljivimnaslovomVečkulturna Slovenija,vkateremavtoricakotredkokdomedslovenskimiraziskovalciizražaizrazitointelektualnokritičnodržodopolitikeslovenskedržavenatempodročju.Knjigasicerobravnavazlastisplošnokulturneinknjiževniškevidiketematike,ajepomembnatudizato,kerprinašabogatpopisustreznedomačeintujeliterature.

4 Kazalce etnične strukturiranosti je mogoče deliti na notranje in zunanje. Z notranjimi pojmujem sferočlovekove–posameznikoveintime,kijevidnaaline,kijoposameznikizražaaline,alipaseneidentificiraznobenoetničnopripadnostjo.Grezaponotranjenisvetčloveka–posameznika,kijevtejmerinjegovazaseb-nastvarinsejemordanitisamnezaveda.Kljubvsemutaetničnapodstattudivtehprimerihvposameznikuobstaja,čenedrugače,vsajnaravniodklanjanja.Čepravjetrebamedkazalcietničnestrukturiranostinekeširšedružbeneskupnosti,ki jotudivzačetku21.stoletjanajpogostejeumeščamovinstitucionalneokviredržave,upoštevatitudite“notranje”znake,sozarealnostdružbenihprocesovinodnosovznatnopomembnejšizuna-njiznakietničnestrukturiranosti.Medzunanjeznakeetničnestrukturiranostiumeščamtiste,kiomogočajovdaniglobalnidružbirazvidkulturnih,jezikovnih,civilizacijskih,religioznihrazlikznotrajtedružbe,bodisidagre za razlike med ljudmi kot posamezniki bodisi za razlike, svojstvene določenim segmentom prebivalstvaobravnavaneširšedružbeneskupnosti.Kadargrezatakeposameznesegmenteprebivalstva,kisovtejdružbiprisotnivštevilčnomanjšimerivrazmerjudorazločevalnovečinskepopulacije,imamoopravkaznarodnimimanjšinami.

tudipotemzadnjempopisu5(Klopčič,KomacinKržišnikBukić2003).Slovenci(1.631.363 ali 83.06 odstotka) trdno ostajajo večinski narod. Že znane narodno-stnomanjšinskeskupinepasoserazvrstile:Srbi(38.964ali1,98odstotka),Hrvati(35.642ali1,81odstotka),Bošnjaki(21.542ali1,10odstotka),Muslimani(10.467ali0,53odstotka),Bosanci(8.062ali0,41odstotka),Madžari(6.243ali0,32odstot-ka),Albanci(6.186ali0,31odstotka),Makedonci(3.972ali0,20odstotka),Romi(3.246ali0,17odstotka),Črnogorci(2.667ali0,14odstotka),Italijani(2.258ali0,11odstotka).Vcelotigledanosovsištevilčnoizgubljali,z izjemoRomov,kisobiliočitnoobakratpomanjkljivopopisani,inAlbancev,katerihpopisnoštevilosejevdesetletjuskorajpodvojilo(Šircelj2003:141).

izhodiščNi pravNi položaj eTNičNih skupNosTi v republiki sloveNiji

Poslovenskiosamosvojitvi jezustavoiz leta1991zanavedenenarodnostneskupineuvedenrazličenpravnistatus(oziromane-status).6

UstavaRepublikeSlovenijepoznaensamnarod;edinivustavizapisaninarodje slovenskinarod. Italijanom inMadžarom,ki sozadržali že leta1974priznaniustavni status avtohtonih narodnih skupnosti/avtohtonih narodnih manjšin, sosesedajkolektivno–imenskopridružiliRomi,katerihuradnistatusvRepublikiSlovenijipavustavi iz leta1991nibilpodrobnodoločen;v različnihpoznejšihuradnihdokumentihjihdržavadelinaavtohtoneinneavtohtone(Zakonoromskiskupnosti … 2007). Dejanske avtohtonosti (tradicionalnosti) nista ne RepublikaSlovenijanestrokanikoliodrekaliprebivalstvenimaskupinamanemškogovore-čih(Nemcem,Staroavstrijcem)inJudom,kipajuje,zlastizaradirelativnemalo-številčnosti,državanapravniravniobrobnoobravnavala.7

Medvseminavedeniminarodnostnimiskupnostmi jesedemnajst letpoosa-mosvojitviRepublikeSlovenije(dalje:RS)najbržnajzanimivejšaobravnavanaro-dnostnihskupinpripadnikovnarodov(innarodnosti)nekdanjeskupnejugoslo-

5 Vpopisleta2002nisozajetitisočišeleta1991stalnihprebivalcevRepublikeSlovenijezobmočjanekdanjeJugoslavije,kisovzačetkuleta1992doživelinajprejadministrativnoizpuščanjeizRegistrastalnegaprebival-stvaRSinposledičnomnogodrugihživljenjskihtegob,kisojimjihpovzročaliuradniorganidržave.Teht.i.“izbrisanih”prebivalcevRSsetukajšnjarazpravanedotika.Tojeposebno(sramotno)innedokončanopoglavjenajnovejšeslovenskezgodovine.Sicerjeotejproblematikinastalažeznatnastrokovnaliteratura.

6 Kompleksnahistoriografsko-pravnaartikulacija je lahkolestvarustrezneširšeanalize,kibipoobseguinkonceptupresegalanamenpričujočegaprispevkainbozatoobjavljenaposebej.Obravnavamanjšinskezako-nodajevRepublikiSlovenijiseje(lahko)nanašaladoslejlenaustavno“priznane”narodnemanjšine,torejnaro-dniskupnostiItalijanovinMadžarovteretničnoskupnostRomov,kisobilevsežeskozivečdesetletijdeležneobsežnihinpodrobnihraziskavzlastinaInštitutuzanarodnostnavprašanjavLjubljani.

7 Položajjudovskeskupnostiniposebejpravnourejen,medtemkonajbitematiko“nemškogovorečih”pokri-valSporazummedVladoRepublikeSlovenijeinVladoRepublikeAvstrijeosodelovanjuvkulturi,izobraževanjuinznanostiizleta2002.


vanskedržavevRS.Slednjisosenaobmočjucelotnedržave,ki jimdoslejšeninamenilapravzapravnikakršnegastatusa,čene računamogrupacijebrezimnih“drugihetničnihskupnosti inpriseljencev”,navzlicsvoji relativnimnogoštevilč-nostiindotedanjinačelnienakopravnostinenadomaznašlinapovsemstranskemtiru.8

DapravnipoložajnarodnostnihskupnostiAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kivSlovenijiživijokotdržavljanitedržave,niure-jenvskladuzmednarodnimistandardi,pričaževečletstaronaslednjeopozoriloustreznega organa Organizacije združenih narodov: “Obstoj etnične verske alijezikovnemanjšinevdanidržaviniodvisenododločitvetedržave,temvečterjasvojovzpostavitev(to be established)poobjektivnihkriterijih.”9StemvzvezijeDelovna skupina za manjšine pri OZN (UN WGM) leta 2001 Slovenijo uvrstilamedsedemdržav(še:Francija,Turčija,Grčija,Makedonija,Bolgarija,Albanija),kizastopajostališče,damanjšineobstajajovdanidržavile,čejihtaopredelissvojimzakonom.Takšnostališče,ki torejpovsemalidelnonepriznavamanjšin,papomnenjuomenjenegaorgana “neizogibno”vodiknjihovidiskriminaciji invpri-krajšanjenjihovihpravic.10Očitnojebilalahkopodlagaomenjenemukritičnemumnenjuposebnaizjava,kijojeRSdeponiralaobratifikacijiOkvirnekonvencijezavarstvonarodnihmanjšinleta1998inokateribompozneješegovorila.

med državo iN sTroko

Razumljivo je,da institucionalnestrukturedržavenavsehpodročjih težijokčimvečjienovitosticelotnepopulacije;opisaniodnosjetipičentudizaRepublikoSlovenijo. Različne raziskave v mednarodnem okolju kažejo, da država povsod,kolikor je le mogoče, deluje v smeri poenotenja vseh sestavnih, tudi etničnihsegmentov,včimboljobvladljivoceloto.11Kymlickatrdi,dasoskorajvseliberalnedemokracijevsvojizgodoviniprejalislejpovsemsvojemozemljuposkušaleširitienosamosocietalnokulturoinsostežkaopuščalesvojideal,tojeasimiliranjesvo-jihmanjšin.“Kolikorvem,jeedinaizjemaŠvica:nikoliniresnoposkušalapritisniti

8 Sintagmo“drugeetničneskupnostiinpriseljenci”jevdrugipolovicidevetdesetihlet20.stoletjazačeloupo-rabljatiMinistrstvozakulturoRepublikeSlovenije.

9 KomitezačlovekovepravicepriOZN(1994),GeneralCommentNo.23onArticle27,50thsession1994,atpara5.2HRI/GEN/1/Rev.5.;cit.po:VlastaJalušič,MinorityProtectioninSlovenia:GeneralEvaluation.Ljubljana:Mirovniinštitut,maj2003,3–4.

10 (Partly or Fully Unrecognised) National Minorities, Statement to the UNVGM, 7th session, Geneva, May2001;cit.po:VlastaJalušič,isto.

11 Dabijobilosevedalažjeobvladovati.Oblast,vladati,obvladovatiinpodobnebesedneizpeljankenazornokažejonatranshistorijskouniverzalnobistvodružbenihodnosovvvsakitakoalidrugačezamejenidružbeniskupnosti,zlastitisti,kijooznačujemozizrazomdržava.

nasvojefrancoskoinitalijanskogovorečemanjšine,dabiseintegriralevnemškogovorečovečino”(Kymlicka2005:486).Omenjenitrendjemogočespremljatitudiv Severni Ameriki. Za boljše razumevanje objektivnega položaja obravnavanihmanjšintudivSlovenijilahkonavajamonekarazmerja,kiponujajoustreznodruž-benoslikovzelovelikihdržavahEvropeinAmerike.KerbovprimeruSlovenijepozneje vsaj malce predstavljeno nesorazmerje materialno-finančnih virov, kiso na voljo znotraj manjšinskega segmenta, omenimo na tem mestu segmentčloveškegakapitalanaprimerihZdruženihdržavAmerikeinKanade,dvehveli-kih držav, ki se samoopredeljujeta kot zelo visoko razviti demokratični družbi.Medtem ko Afro-Američani sestavljajo okrog 12,4 odstotka celotne populacijeZDA,zasedajo le1,4odstotkaalienodevetinovsehvoljenihpoložajevvdržavi,Hispano-Američani, ki predstavljajo okrog 8 odstotkov prebivalstva ZDA, pa jihzasedajo0,8odstotka.VKanadi jekonec20.stoletjadeleždomorodnegaprebi-valstvaznašal3,5odstotka,vvoljeneorganedržavepajevključenleenodstoteknjihovevolilnebaze(Kymlicka2000:132).

Kako manjšinske narodnostne skupnosti v Sloveniji obravnava stroka? Greza tematiko, ki je sedaj skoraj v celoti prepuščena odgovornim strokam v samiSloveniji.Namenpričujočegaprispevkanikonkretnaanalizavloge raziskovanjain znanosti v Sloveniji; samorefleksija stroke/strok naj bi bila sicer že dozorelanaloga.Natemmestupoudarjamproblemrazmerjameddržavoinstrokogledeobravnavanihnarodnostnihskupnosti.Če jenamreč logičnoprizadevanjedrža-vepovzpostavljanjuenovitosti,najbibiladržaznanosti–v interesuRepublikeSlovenijeinvečinskegaslovenskeganaroda–drugačna,kritičnadoomenjenegaravnanjadržave.Znanostnajbitorejženačelnoneizhajalaizvnaprejdanihpoli-tičnihmodelov(Komac2003:15;Roter2007:28),kiso,kakršnisoinjihjetrebapredvsemopisovati,analiziratiinprimerjalnoproučevati.Vsekakorjevprimerjavispredstavljenimodnosomdržavetežjerazumetidokajnekritičeninodmaknjen,izteoretiziran odnos znatnega dela znanstvenoraziskovalnega intelektualnegapotencialaizvrstvečinskegaslovenskeganaroda.Kljubdejanskiodvisnostiznan-stvenoraziskovalnegadružbenegapodsistema jevendarsmiselno innujnopravznotrajtegažeusposobljenegainizkušenegakadrovskegapotencialapričakovatiprojekcijoaplikativnihrešitevinpredlogovzaurejanjevsehpodročnihrazvojnihstrategijintudiobravnavaneproblematike.12

12 Alijesmiselnozadrževanjenanekiabstraktniteoretizaciji,kirazvodnjavadružbenoodgovornoravnanjeznanstvenoraziskovalnesfere?Alinajslednjanebislužilapotrebamrazvojadružbe,kijijetoraziskovanjevsajvskrajnilinijinamenjeno?Razensevedavprimeru,kadarnosilcidoločenegaznanstvenegaraziskovanjasvojovlogopojmujejokotznanstvenoteoretskilarpurlatizem.Medposamičnimiizjemamiznotrajomenjenegapre-vladujočegatrendabimedslovenskimiraziskovalciizpostavilažeomenjenodeloJanjeŽitnikSerafin.

126 Vera Kržišnik-Bukić: Narodnomanjšinsko vprašanje v Sloveniji po razpadu Jugoslavije … 12�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

opredeliTev dejaNskega maNjšiNskega položaja albaNcev, bošNjakov, črNogorcev, hrvaTov, makedoNcev iN srbov v republiki sloveNiji

Nespornodružbenodejstvoje,dasosezrazpadomSFRJomenjeneskupnostiznašlevtakemdružbenempoložaju,kije,čepravponekaterihbistvenihokolišči-nahdrugačen,posvojihdoločenihnotranjihinzunanjihznačilnostih,kisenana-šajonavsakonarodnostnoskupnost,sorodendružbenemupoložajuItalijanovinMadžarovvSloveniji.Postalesodejanskenarodnemanjšine.

Tupasezataknezlastinapravniravni.Zakaj?Kernajbipojemnarodnemanjši-nevOkvirnikonvencijizavarstvonarodnihmanjšinSvetaEvrope(dalje:OKVNM)ne bil (enoznačno) definiran in je zato prepuščeno diskrecijski odločitvi vsakeposameznedržave,katereskupineprebivalstvasamapriznavazanarodnemanjši-ne.Postavljasekonkretnovprašanje,kakoto,dajeRepublikaSlovenijazanarodnemanjšine, na katere se nanaša OVKNM, priglasila le Italijane, Madžare in Rome.Razlogastadva.Prvičzato,kersoomenjenivključenivUstavoRepublikeSlovenije,narodne manjšine Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev inSrbovpane le,davanjonisovključene, temvečpoimenskonisoomenjenenitivzakonihindrugihpravnihaktih.Drugič,kerpristojnepolitičnestruktureRepublikeSlovenijenisohotelevedeti,dadrugemanjšineresobstajajo.

Todaalireshkratineobstajajoinalijihnimogočekotnarodnemanjšineopre-deliti?Poskušajmo(ponovno):13

V Republiki Sloveniji se na prelomu 20. in 21. stoletja v skladu s sodobnimistrokovnimi merili in z uveljavljenimi dejanskimi mednarodnimi standardi terobnjenemvstopuvEvropskounijoupoštevazanarodnomanjšino(definicija):tistaskupinaprebivalcevsstalnimbivališčemvRS:(1)kisejeoblikovalakotploddoločenihzgodovinskihokoliščinnasedanjemozemljuRS;(2)kijemanjštevilčnavprimerjavispreostalimprebivalstvomRS;(3)katerepripadnikisodržavljaniRS;(4)kiimakotskupnostnedominantnidružbenipoložajvRS;(5)kiimavdružbe-nemokoljuznačilnostiprepoznavnelastneskupnostivRS;(6)katerepripadnikise po enem, dveh ali več obeležjih (etnični izvor, materni jezik, kultura, verskapripadnost,tradicije,zgodovinskispomin)razlikujejoodpreostalegaprebivalstvavRS;(7)kiizkazujetežnjosvojihpripadnikovvRSponačrtneminsistematičnemohranjanjuinnegovanjunarodnostnoskupnostnihobeležij;(8)katerepripadnikiizvajajodejavnostivsvrholastneganarodnostnegasolidarnostnegapovezovanja

13 VZaključnemporočilujepodpisanazzgornjoopredelitvijopojmanarodnemanjšinevRepublikiSloveniji,upoštevaje znane mednarodne standarde že poskušala podati strokovno podlago za omenjeno definicijooziromajeposkušalapodatidefinicijosamo.Gre–nenaključno–zatistemednarodnestandarde,kisokottakižesplošnejesprejetitudimedslovenskimiraziskovalci.Pravtaokoliščinanajbibilavpričujočirazpravipomembna za obravnavano tematiko. Teoretsko utemeljitev, ki jo kot primerno okvirno podlago sprejemaavtoricapričujočegabesedila,zajemaznanaCapotortijevadefinicijašeizpredtridesetihlet(Capotorti1979).

insamoorganiziranjavkulturi;(9)katerepripadnikiizražajonagnjenjekvezeminsolidarnostizmatičnimnarodom,kijepravilomavečinskivRSsosednjialidrugidržavi(Klopčič,KomacinKržišnikBukić2003:312).

Kakšni so sedaj v skladu z opisano definicijo kriteriji za priznanje naro-dnih manjšin obravnavanih skupnosti? Vsaj trije objektivni kriteriji (številčnost,območnaprisotnost,zgodovinskost)sokotključnivpetivmednarodnopravne,vRepublikiSlovenijižedolgoveljavnedokumente.

Polje številčnosti. Številčnim primerjavam med narodnostnimi skupnostmiv Sloveniji se ni lahko izogniti. Sicer pa je kriterij znatne številčnosti, vsebovanv OKVNM Sveta Evrope, eden od dveh alternativnih temeljnih kriterijev (drugikriterij je kriterij tradicionalne prisotnosti) pri prepoznavanju in upoštevanjunarodnostnihskupinkotnarodnihmanjšin,kinajbijihbiledržavečlaniceSvetaEvropedolžnepriznati.KerjojeRepublikaSlovenijaratificiralaleta1998,jeposta-latakonvencijažetedajstvarnjenenotranjezakonodaje.Ničnebibilospornega,čenebivspremniizjaviobdeponiranjuratifikacijskihlistinRepublikaSlovenijapodala zaveze, da se bo izvajanje Konvencije zaradi odsotnosti definicije naro-dnemanjšinevSlovenijinanašalonaustavnoimenovanemanjšine/skupnosti,tj.italijansko,madžarskoinromsko.PraktičnoenakousodojeRepublikaSlovenijazustreznospremnouradnoizjavonamenilaobdeponiranjuratifikacijskihlistinEvropskilistinioregionalnihalimanjšinskihjezikih(ELRMJ).Takoso,kljubsvojiznatništevilčnosti,odpriznanjamanjšinskegastatusavSlovenijiodrinjenenaro-dnostne skupine pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, čeprav so nekatere mednjimipriznanjeodslovenskedržavevnaslednjihletihaktivnoterjaleinsovistismerinaRSposkušalivplivatitudizabojprotidiskriminacijiodgovornimedna-rodnidejavniki,zlastiOZNinSvetEvrope.

Polje območne prisotnosti.SplošnibistveniznačilnostiobmočneprisotnostinarodnostnihskupnostiHrvatovinSrbov,kiživijovRepublikiSloveniji,stadve.Ena je ta, da že tradicionalno živijo na nekaterih območjih ob sami slovensko-hrvaškimeji.Naseljujejo tistepredele,kjersosežepredstoletjinaselilivsmerisvojegaumikazbalkanskegaprostoravbegupredosvajalnimiosmanskimiTurki(naprimerSrbioziromanjihovipotomcivBelikrajini)alipasosetudižeskozistoletjadoseljevalivgeografskososeščinoizsvojegavečinskegaetničnegaprosto-raizekonomskihalidrugevrstesosedskihrazlogov(naprimerHrvativsedanjihtrehslovenskihobmorskihobčinah).Drugabistvenainšesplošnejšaznačilnostobmočneprisotnostipravvsehobravnavanihskupnostipasenanašanaskorajv celoti urbani profil in ozemeljsko izrazito disperziranost njihove naselitveneprisotnostinateritorijupraktičnoceledržave.Navedenaznačilnostnimačasovnotakodolgihkoreninkotprvoimenovana,agledenamnogadesetletjaskupnegadružbenegaživljenjavokviruobehnekdanjihjugoslovanskihdržavjeupraviče-noonjihoviobmočniprisotnostigovorititudizvidikanjihovegatradicionalnega


življenjavSloveniji.Vvsakemprimerupagrepritejvrstiobmočneprisotnostizavečjainmanjšaslovenskamesta,nekdajin/ališedaneszaindustrijskaterrudarskasredišča,kisov20.stoletjumnožičnoprivabljaladelovnosilozvečinskozunajslo-venskihobmočijnekdanjeskupnedržave.Zapotrebežeomenjaneraziskavesonatemeljupopisnihpodatkovizleta2002pripravljeniinobjavljenikartografskiprikaziteritorialno-območneprisotnostivRepublikiSlovenijitakovsehobravna-vanihnarodnostnihskupnostikotcelotekottudivsakeposameznenarodnostneskupnostiposebej14(Klopčič,KomacinKržišnikBukić2003:28–30,129–136).

Polje avtohtonosti/neavtohtonosti. Določeni relevantni mednarodnopravnidokumentipriobravnavinarodnomanjšinsketematikeževrstoletneuporabljajovečterminaavtohtonost.Vsebinskojepojemledelnoopuščeningavečinomavekvivalentnipridevniškioblikizamenjujetermintradicionalen.Vsemanjsetudisicerpišeingovorioavtohtonihnarodnihmanjšinah,vsevečpaotradicionalnihalizgodovinskihnarodnihmanjšinah.

Atributavtohtoni/a/osevpercepcijislovenskepolitikeinuradnepravnestro-ke nanaša na družbeno podstat določenega geografsko-teritorialnega območjaznotraj državnega ozemlja. Oznaka avtohtonosti določenega segmenta popula-cijejevezananaozemeljskodoločeniinomejeniobmočji,nakaterihvSlovenijitradicionalnoživita italijanska inmadžarskanarodnost.Vslovenskemetničnemprostoruinšeposebejvslovenskizakonodajijerabaterminovavtohtonanarodnamanjšinainavtohtonanarodnaskupnostmočnozakoreninjena.Tojeposledicazgodovinskihokoliščinobmočno-teritorialneusodeslovenskeganarodakotcelo-te,natančneje,tistegaskupnegaslovenskegakulturnegaprostora,kiseje,terito-rialnogledano,nepretrganoraztezal insešeraztezaprekpolitično-upravnihalidržavnihmeja. Slovenskinarod jevpreteklih stoletjih zaradiuspešne osvajalnepolitikemočnejšihneslovanskihsosedovvrazmeromazelovelikihdeležihlastnenarodnostne entitete (Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem) ostajal zunajupravno-administrativnegaoziromadržavnopolitičnegaokvirasocialno-geograf-skeposelitvevečinskegaprebivalstva,kigatudinazačetku21.stoletjaobravnava-mokotdružbenipojavdolgegatrajanja.Termin/konceptavtohtoni/a/ojevtakemkontekstutorejvsebinsko-izvornorazumljivejšitudikotustavnakategorija,nana-šajočasenadolgo trajajoče inobmočnokompaktnoprisotneetničnemanjšineznotrajsameSlovenije.TakopojmovanjeavtohtonostiSlovenijapoznainuradnopriznavažedesetletja.Umestitevkaterekoliterminskeoznake,pravnekategorije,sintagmealiformulacijevustavokaževselejnačelnoupoštevatiinspoštovatikotvečstranskopremišljeneinpretehtaneodločitve.Hkratipase,kotvvsakidemo-

14 Primerjaj pričujoče zemljevide v zaključnem poročilu Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Slovenijinastraneh28in30ternastraneh129–136,kijihjeizdelalZmagoDrole,stalnizunanjisodelavecINV.

kratičnidružbi,nesmezanemaritinačelakritičnosti,kijeimanentnasrždemokra-cije.Izhajajočobtemšeizneravnonajboljposrečeneparalele,davokolju,napri-merkrščanskecivilizacije,ustaveposameznihdržavlenisoSvetopismo.Ustavesovsekakorkoncipiranetako,danebibilediskutabilne,sopisane“nadolgirok”,imelenajbipotencialnodejanskodružbenomočvčimdaljšičasovniperspektivi,anemorejopretendiratinanezmotljivost,popolnostinvečnost.

Tuseukvarjamoznekoposebno,tojenarodnostnoproblematiko.Pritemsesrečujemoskonceptom,kiodpiravprašanjatudivpogleduustavneureditveindružbeneobravnavetersplošnegarazumevanjatematike.Naprimer:česoItalijaniinMadžariterdelnoRomiavtohtonenarodneskupnosti,pamordašeNemciinJudje, kako potem kolektivno označevalno opredeljevati Albance, Bošnjake,Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v RS? Le razlikovalno kot neavtohtonenarodneskupnosti?AlinaprimerSrbedelitinaavtohtoneinneavtohtone?Alipaše naprej pisati in govoriti “druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci”,kottožeskoraj15letzanjesistematičnouporabljazlastiMinistrstvozakulturoRS?Alijih,natemmestubrezargumentacije,preprostopoimenovatinarodnemanjši-ne?Sotolemanjšinskeetničneskupine,priseljenci,imigrantialigrezanarodneskupnosti,kisovSlovenijiže tradicionalne?Šenaprejuradnoizpuščatinjihovakolektivnaimena?Odprtihvprašanjješekarnekaj.15

Sicerpalahkoodpremošeenosplošnejševprašanje.Jenazačetku21.stoletjavkontekstuvseboljglobalnihdružbenihokoliščinterdinamičnihdružbenihpro-cesovinspremembsplohmodrovztrajatipritakemkonceptuozemeljskeavtoh-tonosti,kotjopoznamovSlovenijiinkiposvoje(lahko)vodivgetoizacijoitali-janskeinmadžarskenarodnostneskupnosti?Tolikoleobrobtukajšnjitematiki,kiseprimarnonanašanapoložajinstatuspripadnikovnarodovnekdanjejugoslo-vanskedržave,kiživijovSloveniji.PravnaselitvenitipnjihoverazpršenostiširompoSlovenijijelahkovdoločenemsmislutudiprednosten,sajnačelnemožnosti,kibibileposledicastrnjeneposelitveinstemnekegamorebitnegastrahupredokoliščinami,kijihrazumemokotrezervataligeto,enostavnoodpadajo.

Objektivnimkriterijemštevilčnosti,ozemeljskeprisotnostiintradicionalnostijetrebadodatišebistveniinodločilnisubjektivnikriterij,kijeconditio sine qua non narodnostnoskupnostne identitete. Pri vseh obravnavanih narodnostnihskupinahstasenamrečeksplicitnopojavilizavestintežnjapoohranjanjulastnenarodnostne biti v večinskem slovenskem narodnostnem okolju, s čimer so se

15 Natainmnogadrugasorodnavprašanjajeposkušalakonecleta2003obširnoinutemeljenoodgovoritižecitiranaraziskavaPoložaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji,izsledkekatereUradVladeRSzanarodnosti(sicersamnaročnikraziskave,kijojevskladuspogodbotudiplačal!),žepetletnačrtnoignorira,čepravjoje,poposebniintervencijipooblaščenkezadostopdoinformacijjavnegaznačajamoralleta2005vključitinasvojospletnostran.Njenozaključnoporočilosešekonecleta2008nahajanaspletnistraniUrada.Posebnopoglavjevraziskavijebiloposvečenoanalizivsebinskegapojmaavtohtonost.


omenjene skupine dokončno izoblikovale kot narodnostnomanjšinske skupno-

sti16 (Klopčič, Komac in Kržišnik Bukić 2003: 282–289). Na družbenopojavni

ravnisejetozačelospontanodogajatiobpostopkihkulturnegasamoorganizi-

ranjanakonkretninarodnostnipodlagi.Takojenajprej šepredsamimzlomom

SFRJvSlovenijinastaloprvokulturnodruštvozlastnoetničnoskupnostjopove-

zanih pripadnikov, ki so narodnostno izvirali z območja skupne države zunaj

Slovenije.To jebilokulturnodruštvo“Migjeni”,ki soga leta1989ustanoviliv

SlovenijiživečiAlbanci.PorazkrojuSFRJsosez letom1992začelaustanavljati

tudi kulturna društva in združenja pripadnikov drugih narodov z območja

razpadleskupnedržave,kisosetedajznašlivpopolnomanovemdružbenem

položaju. Število kulturnih društev Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov,

MakedoncevinSrbovjeizletavletoraslo.Sredileta2004jebiloštevilonjiho-

vihuradnoregistriranihkulturnihdruštev,združenj inzvez64, leta2008se je

povzpelona70.17

Ker je položaj vsake družbene skupine odvisen od uradnega statusa, ki jim

gadodelidržava,jesamoumevno,daželijoAlbanci,Bošnjaki,Črnogorci,Hrvati,

Makedonci inSrbi,kisoslovenskidržavljani insovRSnarodnostneskupnosti,

vsaj zaradi lastne kolektivne kulturnodruštvene samoorganiziranosti tudi same

konstruktivnosodelovatipriurejanjusvojegastatusa.

vsTop v poliTiko

RepublikaSlovenijavvečkotpetnajstletnemobdobjupoosamosvojitvišeni

zavzelanitinačelnega,strateškegaodnosado“neavtohtonih”narodnostnihsku-

pnostiAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbovvRS.Gre

zaenosorazmernonajvečjihsistemskihpomanjkljivostivdosedanjipolitikinove

države.

Zatonemorepresenečati,dasejevmes“zgodila”Koordinacija(Koordinacija

Zvez inkulturnihdruštevkonstitutivnihnarodov innarodnosti razpadleSFRJv

16 O sociološkem razlikovanju pojmov/konceptov narodnostna skupina in narodnostna skupnost pravna primeru Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, živečih v Sloveniji, avtoricapodrobnejepišenatemeljuterenskeraziskavev:Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji,str.282–289.Podobnamisel,kisepravtakonanašanadejanskedružbeneokoliščinevRepublikiSloveniji, je izraženavnaslednji formulaciji: “…priseljenskaskupnostobstajarealnoinne lepotencialno,čedelpriseljenskepopulacije,kipripadadoločenietničniskupini,doživljasvojonotranjopovezanostvsmisluskupnosti.”Prim.Žitnik2008:199.

17 Gradivooomenjenihdruštvih,kigajepolastniraziskavipripravilaavtoricapričujočegaprispevka,jeteme-ljilonapodatkihMinistrstvazanotranjezadeveRS,MinistrstvazakulturoRSinnjenegaterenskegaraziskovanja,kisepopredajiZaključnegaporočilanikončalo.

RepublikiSloveniji,september2003),18kijeleta2006uradnoregistriranakotdru-

štvozimenomZvezazvezkulturnihdruštevkonstitutivnihnarodovinnarodnosti

razpadleSFRJvRepublikiSloveniji(dalje:Zvezazvez).

Zvezazvezjekoncipiranananarodnopripadnostneminnenadržavno-terito-

rialno-pripadnostnemnačelu.Enakosostrukturirane tudiposameznezveze.To

konkretnopomeni,danaprimerZvezohrvaškihkulturnihdruštevsestavljajodru-

štva,katerihčlanisoizvornopripadnikihrvaškeganarodatakoizHrvaškekotiz

BosneinHercegovine,itd.,dasovBošnjaškokulturnozvezoSlovenijevključena

polegkulturnihdruštev,katerihčlanietničnoizhajajoizBiH,tuditista,vkateraso

včlanjenipretežnoBošnjakiizSandžaka(Srbija),Črnegore,itd.

Gre za dejansko neformalno in glede na razmere skupno politično pred-

stavništvoobravnavanepopulacijevRS.To je telozdvojno,skomplementarno

vlogo,kinavznoterartikulirainsintetiziraskupneinteresepredstavljanihentitet

kot celote, navzven pa vzpostavlja stike z državnimi organi, s političnimi stran-

kami,zdrugimisubjektivSlovenijiinzunajnjetermediji,skratkazvsemi,kiso

pripravljenitakoindrugačeprispevatikuveljavljanjuciljevZvezezvezalijihvsaj

razumeti.VtemkontekstujebilključenprviskupnijavninastopKoordinacije14.

oktobra2003namednarodnikonferenciECRI-javLjubljani,kojepredstavilasvoj

temeljni dokument– Javno pobudo. V naslednjih letih so sledili drugi nastopi,

leta2006pomembnasamopredstavitevKoordinacijevrevijiMladina,jesenileta

2007samopredstavitvenanovinarskakonferencaobprisotnostivečtujihvelepo-

slanikov,vrhpajepomenilžekonecleta2007uspešnovzpostavljenistikznovim

predsednikomRepublikeSlovenije.19

Koordinacijajevvsakempogledudomače,“avtohtono”združenje.Domačega

izvorastatakoidejakotpobudazanjennastanek.20Nazačetkusojokadrovsko

sestavljalipredsednikiZvezkulturnihdruštevBošnjakov,Hrvatov,Makedoncev,

Srbov,kulturnegadruštvaAlbancev“Migjeni” indvehkulturnihdruštev izČrne

18 ZazačetekdejanskegadelovanjaKoordinacijelahkoštejemonjenustanovitveniakt,datiranz19.septem-brom 2003, ko so se predstavniki vseh Zvez kulturnih društev z območja nekdanje Jugoslavije, delujočih vSloveniji,sestalinakonstitutivnemsrečanjuvLjubljani(iznastajajočearhivskedokumentacijeKoordinacije–Zvezezvez).

19 Ob tem je bilo zelo pomembno vedeti, da je prof. dr. Danilo Türk ne le velik strokovnjak na področjunarodnostnomanjšinskihštudij, temvečda jebil,meddrugim,celopredsednikPodkomisijeOZNzavarstvomanjšin inpreprečevanjediskriminacije ter ima takokotpredsednikRepublikeSlovenije tudi tovrstneprak-tičneizkušnje.

20 O genezi nastanka Koordinacije/Zveze zvez bo lahko več javno znanega v prihodnosti, ko bodo za toizpolnjenidoločenipogojizaobjavoustreznepublikacije.


gore(“Morača”in“Izvor”),kisovsidržavljaniRS;21prviizbranipredsednikjebilpredstavnikmakedonskemanjšinevRepublikiSloveniji.22

Njen program se je in se še osredotoča na dve bistveni zadevi: na ustreznouradno priznanje imena njihovih narodnostnih skupnosti v Republiki Slovenijiter uvedbo takega narodnomanjšinskega statusa, ki bi omogočal uresničevanjenjihovihposebnih,širokorazumljenihkulturnihpotreb.Pri temimaZvezazvezmočnopodporovlastnihorganizacijahindomnevnotudizunajdruštvenihstruk-tur.Posprejetihpravilihjevezanaizključnonadelovanjevlastni,tojeslovenskidržavi.Todelovanjejižepriznavajotakonekateraministrstvakotpolitičnestran-ke in drugi politični ter družbenojavni subjekti (Varuh človekovih pravic, Uradzaenakemožnosti),kisoznjokomuniciralivzadnjihletih.Vzpostavljenidialogpotekapočasi,postopoma,strpnoin,kotZvezazvezupa,zrazmeromadobrimimožnostmizauspehnjenihprizadevanjvbližnjiprihodnosti.

Odgovorno zavedajoč se lastne vloge in naloge v svoji državi, RepublikiSloveniji, Zveza zvez ne sprejema s simpatijami pokroviteljskih potez iz “matič-nih”držav,kituintampošiljajorazličnesignale,šeposebejdirektneizrazeželjaVladi RS o potrebi priznavanja statusa te ali one narodne manjšine. Dozorelaje v prepričanju, da prava pot za ohranjanje in negovanje lastne narodnostneidentitete v RS na ravni kolektivne manjšinske zaščite vodi prek pogovorov omožnostih sprejemanja in uresničevanja njenih temeljnih programskih točk zustreznimiorganislovenskedržaveinvokoliščinahnaklonjenegajavnegavzdušjavečinskega,slovenskeganaroda.Topajepotvsestranskeganediskriminatornegavključevanjazastopanihmanjšinvcelotnodružbenoživljenjskosferovečinskeganarodnostnegaokoljainjehkratitak“procesintegracije”,kije“obojestranski”,vkaterem“obestrani”,večinainmanjšina,dajetaindobivata,stavmedsebojnemvzajemnemodnosu.Dejanskovečkulturnosožitjekoristivsem“stranem”:obrav-navanimnarodnostnimskupnostim,slovenskemunarodu,celotnislovenskinaci-ji23inRepublikiSloveniji.

21 Želeta2004sejeKulturnemudruštvu“Migjeni”vSlovenijipridružilošenekajalbanskihdruštevinusta-novilisoZvezoalbanskihdruštevvSloveniji.Društvo“Izvor”sejevključilovBošnjaškokulturnozvezo,med-temkoje“Morača”,edinokulturnodruštvoČrnogorcev,šekonecleta2003izstopiloizKoordinacije.Pristopkateregakoli društva Črnogorcev, ki živijo v Sloveniji, je po Statutu Zveze zvez dobrodošel. Predsedniki alipredstavnikiZvezkulturnihdruštevoziromakulturnihdruštevnazačetkudelovanjaKoordinacijesobili(poabecednem redu predstavljenih narodnostnih skupnosti): Tahir Maliqaj, Hasan Bačić, Čedo Đukanović, IvoGarić,IlijaDimitrievski,MilenkoVakanjac.

22 To jebildr. IlijaDimitrievski,ki jebil zaprvega čelnikaKoordinacije izbran zaradi svoje razgledanosti,strokovnostiinizkušenostivstikihzorganislovenskedržave.Koordinacijojevodilprvaštirileta.Vletu2008jepredsednikZvezezvezBrankoMatijević,predstavnikZvezesrbskihdruštevvRS.Vletu2009najbiga(posprejetemabecednemredu:Albanci,Bošnjaki,Hrvati,Makedonci,Srbi)zenoletnimmandatomnasledilpred-stavnikZvezealbanskihdruštevvSloveniji.

23 Slovenskanacijajedružbenadanost,kijoponastankusamostojneslovenskedržavesestavljajovsinjeni

Popetih letihdelovanjaseZvezazvezzaveda,damora imeti– indejanskože

tudi ima– pri uresničevanju svojih ciljev podporo “mednarodnega” okolja, zlasti

organovSvetaEvrope.Nelenanačelniravnipreknajpomembnejšihmednarodnih

dokumentov,24temvečtudinaravnipolitičnepodpore.Tosoobraznihpriložno-

stihžedokazaliposameznifunkcionarji,kisouradnoobiskaliSlovenijoinizrazili

svojenestrinjanjesstatusomnarodnostnihskupnostipripadnikovnarodovinnaro-

dnostinekdanjeJugoslavije,kiživijovSloveniji.25PravtakoZvezazvezželiprisvo-

jihprizadevanjihpodporodržavmatičnihnarodovzobmočjanekdanjeJugoslavije.

Tapodporapanajbibilausklajenamedvsemidržavami–naslednicaminekdanje

skupnedržave.

STRATEŠKICILJIINREŠITVE

cilji

Svojebistvenestrateškeciljesi jeZvezazvez(tedaj:Koordinacija)zastavilav

svojem temeljnem in že omenjanem mednarodnojavno predstavljenem doku-

mentuizleta2003,tj.vJavnipobudi,kiostajanjenključnistrateškidokumenttudi

vprihodnje.Vnjemjebilozapisanozlasti:

državljanisstalnimbivališčemvRS.Potukajšnjemmnenjujestatusdržavljanstvapomembenpogojzapripa-danje stalnih prebivalcev neke države njeni naciji. Gre za bistveno subjektivno, racionalno in emocionalnoopredelitevposameznika,daseobobstoječihobjektivnihkriterijih,kijihpostavljadoločenadržava,saminsvo-bodnoodločazapripadnosttejdržavi.ZodločitvijozapripadanjedržaviRepublikiSlovenijisosinjenistalniprebivalci,kiso(postali)njenidržavljani,navzelipoglavitneznačilnostipripadnikovslovenskenacije.Ugovori,kotnaprimer,daokoliščinat.i.dvojnegadržavljanstvazmanjšujepomeninvrednostvsakegaodnjiju,nebimoglaimetiargumentiraneodločilnevlogeobvprašanjupripadanjaslovenskinaciji.Popričujočemrazisko-valnemizhodiščuinsklepanjunajbikotpripadnikeslovenskenacijeobravnavalistalneprebivalceRSssloven-skimdržavljanstvom,negledenanjihovoetnično/narodnostnopripadnost.Slovenci,naprimernaHrvaškem,sopripadnikislovenskeganarodainkotstalniprebivalciterdržavljaniRepublikeHrvaškepripadnikihrvaškenacije,negledenato,daimajomnogimednjimitudislovenskodržavljanstvo.Statusslovenskegadržavljanstvajim sicer omogoča neke zakonsko predpisane bonitete v Republiki Sloveniji, zlasti pa je zanje pomembenobčutekmočnevezizdržavovečinskegaslovenskeganaroda,kimutudisamisubjektivnopripadajo.Podrugistranipaomenjenaveznemoreodtehtatipravicindolžnosti,kiizhajajoizstatusanjihovegastalnegabivališčav Republiki Hrvaški, kjer kot tudi njeni državljani sooblikujejo hrvaško nacijo. Več v že omenjenem članku“Terminološkedileme…”.

24 DvaključnadokumentaSvetaEvrope,kistanedvomnoOkvirna konvencija za varstvo narodnih manjšinOkvirnakonvencijazavarstvonarodnihmanjšin(OKVNM)inEvropskalistinazamanjšinskeinregionalnejezike(ELMRJ),jeSlovenijažepredletiratificirala.PodrobnojujevečkratstrokovnoanaliziralaVeraKlopčič,kišeizobdobjaprednjunouveljavitvijopoklicnospremljapravnovarstvomanjšinvSlovenijizlastizvidikamednarodnopravnihdokumentovinkoteksperttudisamasodelujevdeluorganovSvetaEvropepriobravnaviomenjeneproblematike.

25 Medtakenaprimerspadajo:AlvaroGilRobles,VisokikomisarSvetaEvropezačlovekovepravice(šeizpredpetihlet),ZdzislawGalicki,članSvetovalnegaodboraSvetaEvrope,kijeustreznoporočiloomenjenegaorganaoktobra2008podalvLjubljani.


Vželji,da tudimi, skupaj s slovenskimnarodom, Italijani,Madžari,Romiter tradicionalnima etničnima skupnostma Nemcev in Judov v Sloveniji,polnozačutimoRepublikoSlovenijokotsvojodržavo,podajamopobudoinpredlagamo,današnajvišjidemokratskoizvoljeniorgan,DržavnizborRepublike Slovenije, sproži in izpelje postopek za spremembo UstaveRepublike Slovenije, tako da bomo tudi mi, Albanci, Bošnjaki, Črnogorci,Hrvati,Makedonci,SrbivRepublikiSloveniji:nominalnouvrščenivbese-dilo Ustave Republike Slovenije in ustavno opredeljeni kot narodne sku-pnosti/narodne manjšine v Republiki Sloveniji. Svojo pobudo in predlogutemeljujemossledečimiokoliščinamiinrazlogi:

- Ob razpadu SFRJ smo se znašli v Sloveniji živeči Albanci, Bošnjaki,Črnogorci,Hrvati,Makedonci,SrbivnovonastalidržaviRepublikiSlovenijivobjektivnonarodnomanjšinskisituacijibrezmožnostilastnegavplivanjanasvojpoložajinstatus.Dejstvoostajanjadelanarodaponekemzgodovin-skem razpletu v drugi, narodnostno ne-matični državi, služi slednji kotizhodiščnaokoliščinazaugotavljanjeinpriznavanjenjegovegastatusakotnarodnemanjšinevtejdržavi.

- Dotedaj,doleta1991,smoimelivSlovenijistatuspripadnikovkonstitutivnihnarodov in narodnosti, z Ustavo Republike Slovenije leta 1991 pa so bilenašeposebne,kolektivnepraviceodpravljene.Kljubpredhodnimuradnimobljubamonespreminjanjunašegapoložaja,smood“sodržavljanov”,karsmobilipoUstaviSRSlovenijeleta1974,poletu1991postaliuradnovglav-nem“priseljenci”brezkakršnegakoli legalnegaskupinskegadružbenegastatusa. Zniževanje že doseženega družbenega statusa določenim skupi-namprebivalstvanievropskanormaintudinemorebitidejanskinaciona-lniinteresRepublikeSlovenije.

- Albanska,bošnjaška,črnogorska,hrvaška,makedonskainsrbskanarodnaskupnost,ki živimovSloveniji, imamosplošnoznane temeljnenarodno-manjšinske značilnosti, ki nas (ena ali več) razlikujejo od slovenskeganaroda,drugihetničnihskupnostivRepublikiSlovenijiinsotudirazličneza vsako od tu imenovanih narodnostnih skupnosti (jezik, kultura, vera,tradicije,zgodovinskazavest).

- VRepublikiSlovenijitvorimopribližno1/10celotnegaprebivalstvadržave,vsakaodnašihšestihnarodnostnihskupnostišteje“znatnoštevilo”(“sub-stantialnumbers”)svojihpripadnikov,kigakotenegaalternativnihkriteri-jevpridoločanjunarodnostnomanjšinskegapoložajapredvidevaOkvirnaKonvencijaSvetaEvropezazaščitonarodnihmanjšin.

- IzpolnjujemotudidrugialternativnikriterijOkvirneKonvencije,sajživimovSlovenijižetradicionalno,insicerdruga,tretja,celočetrtageneracija,kar

nemorebitipresenetljivoobupoštevanjudejstva72-letnegaobstojanek-danjeskupnedržave.

- Tipozemeljskeruralno-urbanestrnjeneposelitve,kijeznačilnazamadžar-skoinitalijanskonarodnoskupnostvSloveniji,zamenjujevnašemprimeruizrazito urbani tip naseljenosti, kajti zgoščeno živimo v večjih slovenskihmestihterindustrijskihinrudarskihsrediščih.

- SmolojalnidržavljaniRepublikeSlovenije,želimopaohranitilastnonarod-nostno identiteto.V tanamensmoznotrajnašihnarodnostnihskupnostiorganiziralimnogakulturnadruštvainzdruženja,vkaterihsodelujejotudiSlovencialipripadnikikateregadrugeganaroda.

- Ker se ne želimo preprosto asimilirati, in ker želimo uresničevati svojenarodnostne potrebe na področju kulture, šolstva in drugje, kjer je tomogoče in je tudi v skladu z materialnimi zmožnostmi naše države ters pričakovanjem o bodoči državni enakovredni obravnavi tudi našihmanjšinskih skupnosti, izražamo podpisani predstavniki narodnostnihzdruženj opisani zadevni skupni interes in apeliramo na Državni zborRepublike Slovenije, da sprejme našo Javno pobudo in predloženo argu-mentacijo.26

Čeprav so bili z Javno pobudo v naslednjih dveh, treh letih seznanjeni tudivsinajodgovornejšipolitičnisubjekti,ježalostalabreznjihovegaodziva.Tojebiltudiglavnirazlog,dasejeKoordinacijaodločilaizneformalneasociacijeprerastivZvezozvezkotregistriranodruštvo.Vsodobniinternetnierisijeletos,potemkosotožestorilebošnjaška,srbska,makedonskainhrvaškaskupnost,ustvarilašesvojospletnostran(www.exyumak.si),ki jepreverjenožeodigraladoločenopovezovalno in splošno družbenoinformativno vlogo.27 Vsebina Javne pobudeopredeljuje strateške cilje, usmerjene k ohranjanju lastne narodnostne identite-te Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki živijo vSloveniji.Zapisanoje,dagrevtemsmisluobpriznavanjustatusasamegakolek-tivneganarodnostnegaimenaobravnavanihskupnosti,kinajbibilovključenov

26 Javno pobudosovslovenskiinangleškiverzijipredstavnikiKoordinacije oziromanjenegapredsedstvavpolnisestavi(vsehšestčlanovpredsedstva,žeimenovanihvop.št.19)prebraliinrazložiliternekajizvodovrazdeliliprisotnimnamednarodnikonferenciECRI-ja(EuropeanCommissionagainstRasismandIntolerance)vhoteluUnionvLjubljani14.oktobra2003.DokumentjepredstavljennaspletnistraniZvezezvez;podčrtalaavtorica.

27 GlavnezaslugezaustvarjanjespletnestraniZvezezvezoziromaExYumak(Manjšinskakoordinacijanekda-njeJugoslavije)vSloveniji,tudi:Exyumco(ExYugoslavMinoritiesCoordination)pripadajoagilnemunovemu(drugemu po vrsti) predsedniku Zveze zvez, Branku Matijeviću, sicer predstavniku Zveze srbskih kulturnihdruštevvSloveniji.


ustreznedržavneakte,zlastizapodročjadružbenegaživljenja,povezanastežnjopoohranjanjuinnegovanjumaternegajezika,kulturevširšemsmislu,tradicijinzgodovinskegaspomina.

Ni pa se leta 2003 Koordinacija podrobneje ukvarjala z metodami, ki naj bivodilevsmeriuresničenjasprejetihstrateškihciljev.Očitno je izhajala izprevečoptimističnepredpostavke,dabonjenimciljemslovenskadržavastopilanasprotiin se bo ob dobri volji države problematika urejala s skupnimi močmi. TakšnostališčeKoordinacijejebiloprežetozlastizupravičenimpričakovanjem,poveza-nimznekimposebnimdružbenimčasom,spripravljalnofazopristopaSlovenijekEvropskiuniji.Toda tapredpridružitvenapričakovanjanarodnostnih skupno-sti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, živečih vSloveniji,sosekljubdoločenimboljalimanjzavezujočimdotedanjimmednaro-dnimsklepomspodročjavarstvanarodnihmanjšinizkazalakotnerealna.28

Obljubeslovenskedržaveobravnavanimpopulacijam,danihneposrednopredosamosvojitvijooziromaobosamosvojitvi1990–199129(Izjavaodobrihnamenih1990;Ustavnizakonzaizvedbotemeljneustavnelistine…1991),soseizkazalekotnerealne.Grezadvazavezujočadokumentaslovenskedržave,predvsemzaprve-ga.Kerstaobazaobravnavanotemozelopomembna,navajamnjunepoglavitnemisli:NajprejgrezaznanoIzjavoodobrihnamenih,sprejeto6.decembra1990,predplebiscitomosamostojnostiRS,vkateristazajetatudinaslednjastavka:

Slovenskadržavazagotavljaitalijanskiinmadžarskinarodnostitudivsamo-stojniRepublikiSlovenijivsepravice,kakorsodoločenezustavoinzakoniter mednarodnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav takozagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do

28 Večino omenjenih dokumentov je podrobno analiziralo že večje število slovenskih strokovnjakov, mednjimiVeraKlopčič,MiranKomac,MitjaŽagar,PetraRoter,SilvoDevetak,FelicitaMedved,RomanaBešter indrugi. Na to temo je bila leta 2005 na Inštitutu za narodnostna vprašanja končana raziskava o percepcijahslovenske integracijske politike, katere rezultati so bili kot zaključno poročilo raziskave objavljeni v zajetnipublikacijizistimnaslovom.Šenovejšapublikacija,kivnajvečjimerivsebinskopovzemapredhodno(Komacin Medvešek 2005), je nastala leta 2007 z naslovom Priseljenci, in sicer v uredništvu Mirana Komaca in obsodelovanjuMojce Medvešek,PetreRoter, DanilaDolenca,RomaneBešter,FeliciteMedved,Barbare Kejžar,Sare Brezigar, Tatjane Pezdir in Janeza Pirca. Poleg analitičnih strokovnih prispevkov raziskovalcev je vsajenakopomembnaobjavavirov,kisovSlovenijiobjavljenivvečzbornikihvangleščiniinslovenščini.MednjenaprimersoditaVarstvo manjšin,kistagaleta2002pripravilaMiranKomacinDeanZagorac,podobeninšeobsežnejšizbornikDokumenti človekovih pravic z uvodnimi pojasnili, kigajepripravila skupinaavtorjev,pajeizšelleta2004.Polegdvehžeomenjenihtemeljnihsozapodročjeurejanjanarodnomanjšinskihvprašanjmedt.i.mednarodnimidokumentizaobravnavanotematikoključniševsaj:Splošnadeklaracijačlovekovihpravic,OZN1948,Deklaracijao rasi in rasnihpredsodkih,OZN1970,Deklaracijaopravicahpripadnikovnarodnihalietničnih/verskihinjezikovnihmanjšin,OZN1993,Konvencijaovarstvučlovekovihpravicintemeljnihsvo-boščinSvetaEvrope(skupajsprotokoli,medkaterimijezapričujočotematikonajvažnejši12.protokol),itd.Obstajajošemnogidrugiakti,strokovnainpolitičnapriporočila,itd.

29 Oobehdokumentihjepisaloževečavtorjev.

vsestranskegakulturnegainjezikovnegarazvoja,vsemsstalnimbivališčemvSlovenijipa,dalahkopridobijodržavljanstvoSlovenije,četoželijo.

ZatemjetutudistavekizTemeljneustavnelistineosamostojnostiinneodvi-snostiRepublikeSlovenijezdne25.junija1991,kijezelonačelen,hkratipaboljrestriktiven:

Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnihsvoboščinvsemosebamnaozemljuRepublikeSlovenije,negledenanji-hovo narodno pripadnost brez sleherne diskriminacije skladno z ustavoRepublikeSlovenijeinzveljavnimimednarodnimipogodbami.

Ženaslednjiodstaveknamrečgovorileoitalijanskiinmadžarskinarodnisku-pnosti,karpomeni,dasopouspešnemplebiscituizpredplebiscitnegadokumen-taželahkoizpustilipasuso“zagotavljanjuvsempripadnikomdrugihnarodovinnarodnostipravicedovsestranskegakulturnegainjezikovnegarazvoja”.

Obadokumenta,zlastiprvega,jeimelaRepublikaSlovenijamožnostterprilo-žnostvprvihmesecihleta2004tudirealizirati.30Todaprvegamaja2004jebilaRSsprejetavčlanstvoEvropskeunijezizkaznico,dajenapodročjuvarstvanarodnihmanjšintočlanica,kijelahkozgledtakodržavamvEvropskiunijikottistim,kisosepripravljalezavstopvanjo.

področNe poliTike, rešiTve, ukrepi

PripadnikinarodnostnihskupnostiAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,živečihvSloveniji,sobilirazočarani,kernjihovihrazličnihpobud slovenski državi po urejanju njihovega družbeno-kolektivnega oziromanarodnomanjšinskegastatusaRSnibilapripravljenaurejatinitineposrednoprednitipovstopuvEvropskounijo.ZatojeKoordinacija(patudinekatereposame-zneZvezekulturnihdruštevalidruštvasama)zavzetonadaljevalasprizadevanjivsmerireševanjanarodnomanjšinskegastatusaobravnavanihskupnostivRS.Bistvoopisanihprizadevanjse jenanašalona iskanjepoti innačinov,kibivdogovoruzdržavovodilidosistemskihrešitevnatemeljnihpodročjihdružbe-negaživljenja,kisopomembnazaobstojindelovanjenarodnostnihskupno-sti. Temeljneznačilnostinarodnostnihskupnostijetrebaohranjatizlastiprek

30 Ocena sloni na podlagi, ki je bila takrat slovenski državi na voljo v okviru strokovnih utemeljitev vZaključnemporočiluraziskave,kijojedržavanaročilasamainjijojeInštitutzanarodnostnavprašanjaponu-dilpredkoncemleta2003.Dejstvo,damedtremisodelujočimiraziskovalcinibilo(polnega)konsenzagledestrokovnihnapotkovdržavi,jebilinostallepriročenizgovor,kigajenatotuintamneformalnoizrekelkakvladnifunkcionar.Mnenjevodjeraziskavejebilopravnasprotno,dasonamrečnekolikorazličnizaključkiinpredlogiprednostraziskave,sajustvarjajoplodnejšostrokovnopodlagozasprejemanjedobrihinprimernihkončnihodločitevinrešitevnaodgovornihravnehdržave.


posameznihdružbenihpodsistemov,kamorspadajošolstvo,kultura,mediji,ipd.Naomenjenihpoljihdružbenihdejavnostinajbidržavasprejemaladolgoročneinkratkoročnejšeukrepezazaščitotemeljnihnarodnostnihznačilnosti.

Izhajajočizdanihokoliščinpredkoncemleta2008najbibilipooceniZvezezvez sistemski ukrepi države najprej usmerjeni v doseganje lažjih in hitrejedosegljivih.Pragmatični interesiZvezozveznapotujejozlastinadoločanjetistihsistemskihukrepov,zarealizacijokaterihnisonujneširše,tj.ustavnealizakonskespremembe,državaoziromanjenaministrstvapajihlahkoizvaja(jo)znotrajpozi-tivnezakonodaje.Tosevedanepomeniodstopanjaodpredstavljenihstrateškihciljev in rešitev, ki ostajajo dolgoročnejša orientacija. Iz navedenih razlogov sejeZvezazvezodločila,daslovenskidržavi izhodiščnopredstavinekajprimerovvrazmeromakratkemčasuuresničljivihsektorskihrešitev, insicernapodročjihjavneuprave,rabejezika,šolstva,kultureinmedijev.Obzavestnemzadržku,dajemogočenatemmestuobnekaterihpomembnejšihpredlaganihukrepihZvezezvez,katerihizvedbajeodvisnaoddržave,apliciratisamodoločenevidikeinleskrajnopoenostavljenepristope,drugačnametodološkaizbirapabilahkovpliva-lanamanjšopreglednostbistvenihpoudarkov,kijihkottemeljnezasledujemovobravnavanitematiki.Tiukrepinajbibilinaslednji:31

Notranje zadeve – javna uprava

NatempodročjujetrebažesedajrazmišljatiopopisuprebivalstvaRSleta2012.Družbeni determinanti verske in narodnostne pripadnosti naj bi ne bili spornipopisnikategoriji,kotsejetodogajalovčasupredpopisomprebivalstvavRSleta2002.32KerjevmeritornihstrokovnihinpolitičnihkrogihvSloveniji(že)slišatipredloge, da bi ob popisu leta 2012 izpustili vprašanji o verski in narodnostni

31 O podanih usmeritvah je razpravljalo in jih sprejelo predsedstvo Zveze zvez ob sodelovanju nekaterihstrokovnjakov s tematskih področij delovanja Zveze zvez, ki so sami pripadniki obravnavanih narodnostnihskupnosti.Vzačetkuleta2008jepredsedstvoZvezezvezsprejeloodločitevopotrebivzpostavljanja“lastnega”narodnomanjšinskegastrokovnegagremija,vkateremsoleta2008boljalimanjaktivnosodelovali:dr.JasminkaDedić, Brankica Petković, Nikola Todorović, Živko Banjac, dr. Šime Ivanjko, Naum Taštanoski, dr. MartinBerishaj.Gradivojevtejkomunikacijinastajalodobroletoinjebilo1.decembravoblikiposebnegapisnegaelaboratapredstavljenoobobiskudelegacijeZvezezvezpripredsednikuRS.Otemobiskusejemedijskomaloporočalo,večodogodkunaspletnistraniZvezezvez.

32 ČepravseoobehpripadnostnihdimenzijahvSlovenijirazmišljavnekemskupnem“paketu”,grezadvebistvenorazličnikomponenti.Tegaspoznanjanespremenidejstvo,dastaseobpopisihprebivalstvanelevobdobju obeh Jugoslavij, temveč tudi Avstro-Ogrske, obe obravnavali komplementarno, če ne kdaj pa kdajsinonimno.TakšnapopisnapraksapadanesnilevneskladjuzustavnimnačelomločenostidržaveinCerkve,kivelja tudivRepublikiSloveniji, temveč jebilavdoločenihdrugihevropskihokoljihkotposebnapopisnakategorijavpopisuprebivalstvadržaveceloprepovedana.Oddrugepolovice19.stoletjajebilonaprimervFrancijidovoljenopopisnovprašanjeoetničnipripadnosti,veljalapa je(od leta1872)prepovedpopisnegaspraševanjaoverskipripadnosti.

pripadnosti,Zvezezvezžesedajzahteva,dasetonebizgodilovsajzavprašanjenarodnostnepripadnosti.Vkolikorbiizpopisniceizpadliomenjenipopisnivpra-šanji,predvsemdrugo,bibilotojasnosporočilodržave,daželiposrednoutrjevatidružbeneprocesemehkenarodnostneasimilacije.33

Raba jezika

Albanci,Bošnjaki,Črnogorci,Hrvati,MakedonciinSrbivSloveniji,kisodrža-vljaniRS,vcelotigledanodobroobvladajoslovenski jezik,ki jevdržaviuradnijezik. Svoj materni jezik uporabljajo zlasti v krogu družine, prijateljev, sosedov,vnekaterihdelovnihokoljih,naraznihjavnihprireditvah,kotsoliterarnivečeri,gledališkepredstave,glasbenikoncertiinpodobno.Svojmaternijezikgojijozlastiv kulturnih društvih, tako kot v podobnih primerih v zamejstvu živeči Slovenci(vsebinskojetermindejanskožedelnopresežen),vdržavahnaslednicahnekda-njeJugoslavijealidrugjeposvetu.

Rabomaternega(“svojega”) jezikazelonačelnov61. in62.členuobravnavaUstavaRSizleta1991,kjerstazapisanipraviciosvobodnem“izražanjunarodnepripadnosti”in“uporabisvojegajezikainpisave”.Tostasiceredinaizrecnačlena,ki se neposredno nanašata na kolektivno raven pravic posameznikov, ki nisopripadniki slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter romskeetničneskupnosti,temvečsenanašatanapripadnikekaterekolinarodnosti.

Kljub ne izrazito javno prisotnim problemom glede javne rabe maternegajezika(neračunajočproblematikemedijev)obstajajodoločenetežave.Natoopo-zarjajotudiorganipriZdruženihnarodihinSvetuEvrope,kivsvojihporočilihomanjšinskemvarstvuvRepublikiSlovenijiizražajozaskrbljenostzaradipomanjka-njakulturnihpravic,kijihSlovenijazagotavljapripadnikometno-jezikovnihmanj-šiniznekdanjeJugoslavije(ternemškogovorečimanjšini).TakojeSvetMinistrovpriSvetuEvropenapodlagiPoročilaOdborastrokovnjakovorabiEvropskelistineoregionalnihalimanjšinskihjezikihvSloveniji34slovenskimoblastemmeddru-gimpriporočil,naj:

33 VpopisniciPopisazaleto2002stabilipolegrubrikeopripadanjuslovenskemunarodušerubriki,kistaneposrednonavajalinaopredeljevanjeprebivalcevkotpripadnikovitalijanskeinmadžarskenarodnosti.KljubustavniimenskikolektivniumeščenostiRomov,rubrikastomožnostjoopredeljevanjavpopisniciniposebejnavedena.Predpopisomleta2002jeBošnjaškakulturnazvezaSlovenijepisnopredlagalaeksplicitnoumestitevvpopisnicoopcijekolektivneganarodnostnegaimenaBošnjaki,karjebiloposebejlogičnovzvezizvojnovBosniinHercegovini1992–1995inposledičnimispremembamivtamkajšnjemnarodnostnempoimenovanju.Urad RS za statistiko pobude ni sprejel. Tudi zato je bila ob popisu med slovenskimi Muslimani/Bošnjakizmeda,kisejejasnoreflektiralavpopisnihrezultatih.

34 Ur.l.RSRS-MP,št.17/00,7/07.RepublikaSlovenijajeobdeponiranjulistineoratifikacijiELRMJsporočila,dastananjenemozemljuregionalnainmanjšinskajezikavsmislutelistineitalijanskiinmadžarskijezik.Pravkadarkoli izveden umik te izjave RS bi bila lahko zaželena konkretna politična poteza v smeri prizadevanj


ponovnopreučijosvojestališčedohrvaškegajezikasstališčalistine,opre-delijozemljepisnaobmočja,nakaterihlistinaveljazahrvaškijezikinzatajezikuporabljajonjen7.člen;razčistijovprašanjetradicionalnenavzočnostisrbskegajezikainbosanskegajezikavSlovenijivsodelovanjuzgovorcitehdvehjezikov.35

Šolstvo

Vzvezizrabomaternegajezikanapodročjušolstvasoproblemiobojestranski,delno na strani države, delno staršev samih. Najbolj pereča vprašanja zadevajoosnovno šolstvo,36 kjer je nujen proaktivni pristop države.37 Omenjeni pristopnajbibilprecejboljprisotennaMinistrstvuzašolstvoinšport(MŠŠ),insicerpriizvajanjulastnegaZakonaoosnovnišoli,kisevdrugemodstavku8.členaglasi:

Zaotrokeslovenskihdržavljanov,kiprebivajovRepublikiSlovenijiinkate-rihmaternijeziknislovenskijezik,sevskladuzmednarodnimipogodbamiorganizirapouknjihovegamaternegajezikainkulture,lahkopasedodatnoorganiziratudipoukslovenskegajezika(Zakonoosnovnišoli2007).38

Proaktivni pristop MŠŠ pomeni, da ustrezni organi (ravnatelji in učitelji) vpredvideniproceduri,kijezasedajomejenalenavišjeletnikedevetletke,učenjematernega jezika inkulturenevsiljenoponudijokot izbirnipovsod tam,kjer jeinteresočiten.Praksakaženastigmatiziranjeučencevzaradi(še)živegarelativnonačelnegapodcenjevanjapredmeta,kogrezaotrokestarševzobmočjanekdanjeSFRJ, zaradi dogajanj v polpretekli zgodovini. Zato se je in se še dogaja, da seotroci sami raje ne odločajo za ponujene izbirne predmete.39 Ker sta vzgoja in

Zvezezvez.EnakobiveljaloumaknitiIzjavoRS,kijebilapodanaobdeponiranjulistineoratifikacijiOkvirnekonvencije.

35 Odborministrov,PriporočiloRecChl(2004)3orabiEvropskelistineoregionalnihalimanjšinskihjezikihvSloveniji,9.6.2004,59.

36 Iz obravnave zavestno izpuščam področje srednjega šolstva, ki je tudi sicer na tem področju največjaneznanka. Na področju visokega šolstva je veliko znanega, zlasti glede študijskih smeri, ki so na Filozofskifakultetiprogramiranetako,dapoimenskozajemajoštudijjezikovinknjiževnostivsehobravnavanihskupnostiz izjemočrnogorskeinbošnjaške.Slednjabiželela,daseformalnouvedeštudijbosanskegajezika,skupajzbosanskimlektoratom,apopoizvedovanjudomnevam,dazatoštudijskosmernaOddelkuzajužnoslovanskejezikemedtamkajšnjimistrokovnjakinipotrebnegakonsenza.

37 Strokovnoobdelavosintagmeproaktivni pristop države jevkontekstu tuobravnavane tematikepodalanpr.VeraKlopčič,cit.delo,100–101.

38 8.člen,2.odstavekZakonaoosnovnišoli.

39 IzpričevanjaŽivkaBanjca,izkušenegastrokovnegasodelavcazapodročjeosnovnegašolstvanaMinistrstvuzašolstvoinšportRS,vnovembru2008.Zavedanjeoomenjenihpomanjkljivostihtermožnihukrepanjih,kinajbijihpresegla,sobilavprašanjaširokozastavljenegastrokovnegasrečanja Strokovni posvet o vključevanju otrok z migrantskim ozadjem v slovenski šolski sistem in okolje ter medkulturni dialog s celotno šolsko popula-

izobraževanjetemeljnaelementavprocesuprimarnesocializacije,jetrebaustre-znopozornostučiteljskegakadraposvetitišeštevilnimdrugimvidikom,kilahkovplivajotakonapsihoobravnavanegasegmentaučencevkotnavsestranskorazu-mevajočerazmišljanjeinobnašanjenjihovihslovenskihvrstnikov.

Sicerpakažejoleta2008zbranipodatkiopoukumaternegajezikanaosnov-nihšolahvRSnaslednjosliko:MŠŠjevpreteklemšolskemletukotmožneizbir-ne predmete ponudilo tudi hrvaščino, makedonščino in srbščino. Na podlagirazpoložljivihpodatkovSektorjazaosnovnošolstvosejev448osnovnihšolahvSlovenijipoučnemnačrtuMŠŠizvajalpoukhrvaščinekotizbirnegapredmetanapetihšolahsskupaj70učenci.Kljubponujenimožnostinanobeniodosnovnihšolvšolskemletu2008/2009nisobileoblikovaneučneskupinezapoukizbirnihpredmetov srbščine in makedonščine.40 Pred leti je MŠŠ že pripravilo pogoje,pouknajbipotekalzaskupinootrokalbanskihstarševvSloveniji,adouresniči-tvezaradineustrezneobveščenosti staršev innjihove takratnenepripravljenostiniprišlo.41

Lahkobisklepali,da jeMŠŠmedvsemiresorjišenajdovzetnejšezauvajanjeukrepov v zvezi z obravnavano populacijo. Tako je bil maja 2007 na kolegijuMinistrazašolstvoinšportsprejetdokumentStrategija vključevanja otrok, učen-cev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.Vnjemsozapisanicilji,načelainukrepizauspešnejševključevanjet.i.migrantovvslovenskivzgojno-izobraževalnisistem.Zapisanerešitvenajbiizvajalisprojektiv okviru nove finančne perspektive Evropskega socialnega sklada– Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013,četrtarazvojnapriorite-taEnakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti invokviru t. i.drugeprednostneusmeritvePovečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.42 PoletuinpolodsprejemaomenjeneStrategijejeMŠŠpripraviloširokorazpravoStrokovni posvet o vključevanju otrok z migrantskim ozadjem v slovenski šolski sistem in okolje ter medkulturni dialog s celotno šolsko populacijo.43

Kultura

Zavedajoč se dejstva, da je pojem in zlasti koncept kulture mogoče obrav-navatinavečnačinov,sevskladuzobravnavanotematikoomejujemlenazelo

cijo, kigajeministrstvoorganiziralo16.decembra2008.

40 PodatkizMŠŠ,pripravljeniinposredovaninovembra2008.

41 PričanjeTahirjaMaliqaja,predsednikaalbanskegakulturnegadruštva“Migjeni”leta2005.

42 TavprašanjasostvarobravnavepredvsemvSlužbizamednarodnosodelovanjeinevropskezadeveMŠŠ.

43 RazpravajeorganiziranavsodelovanjuzZavodomzašolstvoinformalno(vvabilunaPosvet)ševskladusprioritetoEUzaleto2008kot“letommedkulturnegadialoga”.


ozeksegmentkulture,kigalahkoenačimoznarodnostnomanjšinskimkulturno-društvenimsamoorganiziranjem.Slednjegavcelotipokriva resorMinistrstvazakulturo(MzK).44

Napodročju,nakateremželetadelujemed60in70kulturnihdruštevAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kiživijovSloveniji,bibilipotrebninaslednjirazmeromalahkodosegljividržavniukrepi:

- Najprej bi bilo treba spremeniti in prilagoditi aktualni Nacionalni pro-gram za kulturo 2008–2012 (tudi program iz obdobja 2004–2007 ni bilzadovoljiv), da načelno in sočasno dejansko (finančno) nediskrimina-tornozajameskrbtudizaizražanjeinkulturnoudejstvovanjepripadnikovAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kiživijovSloveniji,sovglavnemslovenskidržavljaniinsiustvarjajokulturneaso-ciacije, zlasti kulturna društva, namenjena ohranjanju njihovega jezika,kulturneinumetniškedediščine,sovcelotiodprtidovključevanjapripad-nikov slovenskega naroda in drugih narodnosti ter medsebojnega sode-lovanjainsoustvarjanja.

- Še enostavnejši in hitrejši ukrep Ministrstva za kulturo, za katerega se vglavnemneuspešnozavzemajokulturnadruštvaobravnavanihskupnosti,jekadrovskiustrojstrokovnekomisije,kiodločaosredstvihzafunkcioni-ranje (tudi) omenjenih društev znotraj Oddelka za manjšine na MzK. Tapodrazličnimiimeniobstajašeizprvepolovice90.let,danespaseimenujeSektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti. Posamodefinicijinajbiustvarjal“pogojezauresničevanjeposebnihkulturnihpravic ustavno opredeljenih narodnih skupnosti in romske skupnostiterkulturnihpravicpripadnikov tudidrugihmanjšinskihskupinvRS”.Vsamodefinicijiješeopredeljeno,da“podporakulturniraznolikostitemelji

44 KerjebilonaMzKznano,dasežedljeraziskovalnoukvarjamskulturnimidruštviAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,Makedoncev,Srbov,kidelujejovSloveniji,somipoleti2003ponudilivizdelavoeksperti-zoznaslednjimnatančnoopredeljenimnaslovom:Odzivi drugih manjšinskih skupnosti na ukrepe ministrstva za kulturo. Nalogosemvskladuznaslovominvrokuopravilainoddala.TodakeromenjenioddeleknaMzK,Oddelek za kulturo italijanske in madžarske narodnosti, romske skupnosti, drugih etničnih skupnosti in prise-ljencev v Republiki Sloveniji kot neposredninaročnikzrezultatiraziskaveočitnonibilzadovoljen,sejeponje-nemprevzemuzavilvpopolnmolk,karjelahkoedinopomenilo,danesprejemapodanihoceninsugestij.Dasejetakšnomnenjeizkazalozapravilno,sopokazalanaslednjaleta,sajdokumenti,kisojihsprejemalinaome-njenemOddelkuinnaMzKkotceloti,nisovključevalispoznanjinsugestijiznaročeneekspertize.–PodobnokotvprimeruraziskavePoložaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji jeMzKvskladuzustreznopogodboekspertizotudiplačalo.Čepravtuditaraziskavanidoživelaodobravanjasstranidržave,pasojostemvečjimodobravanjemsprejelakulturnadruštvaAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbovvSloveniji,sajješlozaprvobesedilo,vkateremseje,meddrugim,poskušalovsanjihovatakratobstoječakulturnadruštvaobšenekaterihspremljajočihpodatkihvsajpoimenskonavesti.Besedilojetakonaželjosamihdruštevinobmojemsoglasjupostalosestavnidelgradiva,kigajezačelapri-pravljatiinsčasomavseboljdopolnjevatiKoordinacija.

na pojmovanju kulturne raznolikosti kot bogastva kulturnega življenja inkulturnepravicekotsestavnečlovekovepravice,dasodelujevkulturnemživljenju”.45 Znotraj tega sektorja imamo torej strokovno komisijo, ki delifinančna sredstva, dolga leta pa so jo sestavljali kadri, ki niso prihajali izvrstpripadnikovobravnavanihnarodnostnihskupnosti.Kljub temuda jeomenjena sestava komisije posledica zakonodaje, po kateri narodnostneskupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev inSrbov,živečihvSloveniji,poimenskoneobstajajoinsoskriteznotraj“dru-gih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev”, je komisija MzK zadelovanjenjihovihkulturnihdruštevoziromaizvedboizbranihdruštvenihprojektov vendar odobravala določena sredstva. O omenjenih finančnihsredstvihjebiloževelikonapisanega,dovoljilustrativenpajenaslednjižeopravljeniizračun,kipoudarjaizjemnonesorazmernostdeleževfinančnihsredstev, namenjenih na eni strani t. i. priznanim manjšinam in na drugi“drugimmanjšinskimetničnimskupnostiminpriseljencem”.46Slednjokate-gorijopopulacijetvorijoskorajvcelotiobravnavaneskupnosti.Citiram:

Čenajbipriseljencisorazmernotolikoprejemalizasvojekulturnedejav-nosti kot “avtohtone manjšine”– te so v zadnjem poldrugem desetletjuprejemalepovprečno0,5odstotkakulturnegaproračunazapopulacijo,kigledenanarodnostnoopredeljenostvpopisu2002predstavlja0,6odstot-kaprebivalstvaSlovenije,bimoralapriseljenskakulturnadruštva,kiželijouresničevatikulturniinteres6,2odstotkanarodnostnoaliregionalnoopre-deljenegaslovenskegaprebivalstva,prejematizasvojekulturnedejavnostipribližno6odstotkovkulturnegaproračunaRS–nepadvestokratmanj,tj.0,03odstotka,kolikorsogavcelotnemobdobjuodzačetkafinanciranja(vdevetdesetihletih)padodanesdejanskoprejemala(Žitnik2008).

KajtopomenizakulturnadruštvaAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,Makedoncev in Srbov, živečih v Sloveniji, za njihovo kulturo na splošno, kaj topomenizaslovenskonacijo,kotjeopredeljenatudivpričujočemprispevku,sko-rajnimasmislaposebejkomentirati.

- Pravtakokotzaprejobravnavanojetrebavkomisijo,kijenaMzKodgovor-nazačrpanjesredstevizevropskihskladov,vključitinjihoveusposobljenekadre.

45 http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/kulturne_pravice_manjsin_in_razvoj_kulturne_raznolikosti/

46 Bistvenojepripomniti,dasotakoimenovanepriznanemanjšinedeležneštevilnihobravnavtudisstranidrugihdržavnihorganovindrugegaposebnegafinanciranja.Kotssvojoedinonalogoseukvarjaznjimiceloposebenurad,UradzanarodnostipriVladiRepublikeSlovenije.


- Celo na ožjem področju kulture je še niz tematskih in drugih vidikov, kibijihveljaloznekolikoprilagojenopolitikoinukrepiustreznejeurejati,vpričujočembesedilupajihnimogočenititaksativnozajeti.

Čepravspadapodročjemedijevvširšikulturniresor,jimjetrebazaradidejan-skega položaja posvetiti posebno pozornost. S strnjeno predstavitvijo smerniczlasti s stranimednarodnih subjektovgledepodročja (še)medijev sklepamo taokvirni prikaz predloženih (enostavnejših) ukrepov tudi zato, ker je mogočeskozi pripombemednarodnih subjektov innjihovapriporočila slovenski državisočasnoprisluhnitimnenjuomenjenihsubjektovtudiopreostalihdosedajobrav-navanihpodročjih.

Sevedaninaključje,dajepooblikovanjunovevladeRSjeseni2008prviuradnisestanek delegacija Zveze zvez predvidela prav na MzK, saj to pokriva kar dvebistvenipodročji,insicerkulturo,kotsmosejevožjemsmislupravkardotaknili,inmedije.MinistricazakulturojepredlogZvezezvezzasestaneksprejela.47

Mediji

Naj uvodoma pripomnim, da se omejujem le na tiste glavne medijsko pro-pulzivne tokove v RS, ki jih običajno enačimo s t. i. dnevnim tiskom oziromadnevniki, z drugim časopisjem z visoko naklado in “z glavnimi” radijskimi intelevizijskimiprogrami.NarodnomanjšinskegamedijskegaprostoravRS,ki jevprimeruobravnavanihnarodnostnihskupnostirazmeromaskromen,senajtunebinitidotikala.Grezanekajobčasnoizhajajočihčasopisovalirevij,tiskanihskorajvcelotivjezikuinpisaviobravnavanihnarodnostnihskupnosti.Tidosegajodolo-čenoberljivostzlastimedpripadnikiskupnosti,kijihizdajajo,omenjenaoznakaskromnosti pa je namenjena zlasti njihovi nepoznanosti in nerazširjenosti medbralci večinske narodnostne populacije. Opisano stanje je v veliko škodo večjihomogenostislovenskenacije.Prinjegovemnastajanjuinizhajanjugrezavelikenaporeposameznihentuziastov,njihovoneleneplačanodelo,ampaktudilastenfinančnivložek.Breznadaljnjegarazpredanjanajomenimle,davseobravnavaneskupnosti z izjemo črnogorske in makedonske kot Zveze kulturnih društev alikotkulturnadruštvasamaizdajajožeustaljeneinrednerevije, liste,biltene.48V

47 SestanekzministricoMajdoŠircaRavnikarjebiluradnopredvidenzadrugopolovicojanuarja2009;elek-tronskosporočiloizkabinetaministriceZvezizvezzdne9.decembra2008.

48 MednajpomembnejšeinnajboljznanesodijoBošnjak (listBošnjaškekulturnezvezeSlovenije),Mostovi(listZvezesrbskihkulturnihdruštev),redkejeoziromaobčasnoizhajajočaAlternativa (revijadruštva“Migjeni”,tj. AlbancevvRS),sčasovnimipresledki(hrvaški)Korijeni, kinajbivprihodnjetudirednoizhajali.Tuintamsejepojavilakakaizdaja(študentskega)listaMeđimurje,zatemlistaIzvor(bošnjaškediasporeizporečjaLimav

zadnjihletihinternetoziromaspletnestranivsehžeomenjenihkulturnihdruštev

močnoizpodrivajoklasičnetiskanemedije.

Tukaj nas zanima večinski etnični slovenski prostor, saj izsledki številnih

raziskavkažejo,dajedostopetno-jezikovnihmanjšiniznekdanjeJugoslavijedo

“mainstreamskega”medijskegaprostoravSlovenijizelooteženinnanizkiravni.49

KljubdosedanjimprizadevanjemtakosstraniZvezezvezkulturnihdruštevkon-

stitutivnihnarodovinnarodnostirazpadleSFRJvSloveniji,inorganizacij,kipred-

stavljajoposamezneetno-jezikovnemanjšineiznekdanjeJugoslavije,kotsstrani

nevladnihorganizacij indrugihdružbenihsubjektov,so ti jeziki takov tiskanih

kotšezlastivjavnihelektronskihmedijihpopolnomamarginalizirani.

Vzveziz raboOkvirnekonvencijezavarstvonarodnihmanjšinvSloveniji50

jeOdborministrovpriSvetuEvropeslovenskimoblastempriporočil,najseširše

posvetujejo s predstavniki različnih etničnih skupin o razvijanju sposobnosti

posameznikov v skladu z OKVNM, naj iščejo poti za zvišanje stopnje državne

pomoči pripadnikom narodov nekdanje Jugoslavije, naj podprejo napore za

njihovo ohranjanje skozi izobraževanje, kulturo in medije, predvsem pa naj na

medijskempodročjuzvsemisredstvipreprečujejonestrpnostinksenofobijo,tudi

v polju politike. Isto poročilo od slovenske države pričakuje aktivno utrjevanje

občutkazaspoštovanjerazličnostivdružbi,pričemernajbibilavlogamedijev

aktivnejša.51

Gledenalastnoznanjeinizkušnje,vskladuzomenjenimipriporočilimedna-

rodnihteleszavarstvonarodnihmanjšinpriSvetuEvropeinvskladussplošnimi

temeljnimidemokratičniminačeli,kioddemokratičnihureditevpričakujejo,da

sevodločitvahopoložajuetničnih,jezikovnih,kulturnih,verskihindrugihmanj-

šinposvetujejoznjihovimipredstavniki,Zvezazvezocenjuje,dasonamedijskem

področju možne razmeroma hitre rešitve zlasti glede dostopa etno-jezikovnih

manjšinnaRTVSlovenija.Kerjebilojeseni2008naMzKizvoljenonovovodstvo,

kiježenajavilospremembeZakonaoRTVSlovenija,Zvezazvezmeni,dabibilo

Črnigori),boljrednoizhajaGlasilo hrvaške skupnosti v Mariboru,itd.Sicerzeloaktivnamakedonskadruštvasirazenobčasnihbiltenovšenisoustvarilanekegasvojegaprepoznavnegaglasila.Navestijetreba,dajevečinovsehomenjenihglasilvdoločenemobsegusofinanciralo(injihšesofinancira)MinistrstvozakulturoRS.

49 Zanimivoje,dajemedijskiprostorvRStematskopodročje,kigatudiraziskovalnopomembnopokrivajozlasti nekatere (predpostavljene) pripadnice obravnavanih skupnosti. Take strokovnjakinje so gotovo: dr.SandraBašićHrvatin,dr.JasminkaDedić,BrankicaPetković,dr.KarmenMedica,itd.

50 Najponovnospomnim,dajeRepublikaSlovenijaobdeponiranjulistineoratifikacijiOKVNMsporočila,dasedoločbeOKVNMuporabljajozaavtohtonoitalijanskoinmadžarskonarodnomanjšinoterzačlaneromskeskupnosti,kiživijovSloveniji.

51 Resolution ResCMN(2006)6 on the implementation of the Framework Convention for the Protection ofNationalMinoritiesbySlovenia,14.6.2006,para.2.


v zvezi z njegovimi spremembami nujno upoštevati naslednje njene konkretnesugestije:

- daseprvičlenZakonaoRTVSlovenijaspremenitako,dabopoimenskovključeval etno-jezikovne manjšine iz nekdanje Jugoslavije (tj. Albance,Bošnjake,Črnogorce,Hrvate,MakedonceinSrbe);

- dasezagotovienaalivečoddajnaRadiuinnaTVSlovenijavjezikihetno-jezikovnih manjšin iz nekdanje Jugoslavije (tj. v albanskem, bosanskem,hrvaškem,makedonskeminsrbskemjeziku);

- dasešestiodstavek17.členaZakonaoRTVSlovenijaspremenitako,dabovProgramskemsvetuRTVSlovenijazagotavljalenegaalivečpredstavnikovetno-jezikovnihmanjšiniznekdanjeJugoslavije;

- da Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenijepodeli lokalnefrekvencezaradijskepostajenaobmočjih,kjervSlovenijikoncentrirano živijo pripadniki etno-jezikovnih manjšin (tj. v Ljubljani,Mariboru,Velenju,Celju,Kopru,naJesenicah,vKranju,itd.);

- daMinistrstvozakulturozagotovidodatnasredstvazamedijskedejavnostiter medijsko profesionalizacijo in razvoj etno-jezikovnih manjšin iz nek-danje Jugoslavije, insicer tako izsredstevzakulturnedejavnostimanjšinkottudisredstevzauresničevanjejavnegainteresanapodročjumedijev(tj.sredstvazamedijskopluralizacijo).

METODOLOGIJAZADOSEGANJEINURESNIČEVANJECILJEV

Področji ciljev in rešitev termetodologijazanjihovodoseganje teruresniče-vanjesemedsebojbistvenoprepletajoindopolnjujejo.Vtemsmislujihdelimvkratkoročne in dolgoročne.

Prvi so tisti, za katere je mogoče predpostaviti, da jih je lahko hitreje in/alilažjerealizirati,drugipatisti,kisopričakovanotežjeinpočasnejedosegljivi(čevdoglednemčasusplohso).VobehprimerihjenujnosodelovanjepredstavnikovsamihAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kiživijov Sloveniji. Udeležbo v odločanju o doseganju in uresničevanju obravnavanihkratkoročnihindolgoročnihciljevjepotrebnogledenaznanedanostizagotovitinadvehravneh:naravnidržave(1)inhkratinalokalni,občinskiravni(2).

Zvezazvezsezavzema,najbisenaobehravnehustanoviliposebnikonsulta-tivniorgani–sosveti.Njihovabistvenaprednostnaznačilnostje,dazavzpostavi-tevtehtelesnisopotrebnezakonskespremembe.Kogovorimoodržavniravni,bizadostovalžeodlokvlade,katerepartnerskiorganbibil inskaterobisosvetsodeloval. Vlada naj bi se zavezala k upoštevanju in morebitnemu nadaljnjemu

prevajanjusklepovsosveta(nadržavniravni)nadrugeravniodločanja(DržavnizborRepublikeSlovenije,ministrstva).Prisosvetihgrezaorgane,kisovobravna-vinarodnomanjšinskihvprašanjznani inpreizkušeni tudivdrugihdržavah(naprimervAvstriji),specifičneokoliščinevSlovenijipanarekujejošesvojeposebnepristope.

Na ravNi državebisepriVladiRepublikeSlovenijeustanovilsosvet,kibisenaprimerimenovalSosvetAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,Makedoncev,Srbov v RS. Sestavljali bi ga po en predstavnik vseh obravnavanih skupnosti,predstavnik–zaupnik izvrstpripadnikovslovenskeganarodaponjihovi izbiri,predstavnik,kibigaposvojiizbiriimenovalaVladaRSintajniksosveta.Funkcijaslednjegabibilaprofesionalna,funkcijedrugihpavolonterske.Delovanjesosvetanadržavniravnibigledevsebinedela,kadrovskesestaveinčasovnegamandataopredelilinternistatutSosveta,kibigapopredhodnemsoglasjuznotrajSosvetapotrdilašeVladaRS.DeloSosvetanadržavniravnibisenanašalozlastinavpra-šanja koncipiranja in realizacije splošnih vprašanj, ki izhajajo iz ugotovljenihpotreb na že omenjenih bistvenih področjih narodnostnomanjšinske tematike(pravnourejanje statusa,kultura, šolstvo,mediji, itd.),navprašanjausklajevanjaciljevzmožnostmiinspotrebamiperspektivnegarazvojadomovine–državeRS,navprašanjasodelovanjazdržavamimatičnihnarodov,navprašanjaspremljanjainsodelovanjaprinastajanjumednarodnihdokumentov,kisenanašajonamanj-šinskozaščitovEvropialinaravniOZN,itd.Vlogasosvetanadržavniravninajbibilavzačetnifazikonsultativna,kottudiizhajaizpomenasamebesedeinvloge,kijoimajososvetitudidrugje.Todanjegovavlogabibila,karsleditudiizvsegažedoslejpovedanega,leprecejrazličnaodSvetazaslovenskemanjšinepriVladiRSaliSvetazaSlovenceposvetupriVladiRS,sajgrevprimeruSosvetazadržavljan-skikorpuspopulacijesstalnimprebivališčemvRS.ČepravnajbibilarazlikamedomenjenimaževpeljanimaSvetomainšelepredlaganimSosvetomsamomevna,lekažeponovitiglavnipoudarek.Sistemsosvetovjepredvidomasestavljeniidej-no-upravnimehanizempriVladiRepublikeSlovenije,kibiomogočalkonkretnourejanjebistvenihnarodnostnihprvindejanskimnarodnimmanjšinam,karnaro-dnostne skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev inSrbov,kiživijovSloveniji,dejanskoso.Kottopriznavajotudimednarodnopravnidokumenti,sonarodnostneskupnosti,kiizpolnjujejonarodnomanjšinskepogo-je, ne glede na priznavanje omenjenega družbenega dejstva s strani konkretnedržave,dejanskenarodnemanjšine.52

52 OtemstališčuKomitejazačlovekovepravicepriOZNizleta1994večvopombišt.9.


Na ravNi lokalNih skupNosTi – občiNnajbiseformiralisosvetivtistihokoljih,kjerobravnavanenarodnomanjšinskepopulacijedosegajodoločenodstotkovniprag lastne zastopanosti v okolju. Ta je lahko predmet usklajevanja, v danemtrenutkupasekotrealniprag(tuobravnavanihnarodnihskupnostikotcelote)zaoblikovanjesosvetanalokalniravnipredvidevaoddva-doštiriodstotnideležnarodnostnopripadnostneopredeljenosti.Gledenaznanoprebivalstvenosesta-voponarodnostnipripadnostiposlovenskihobčinahjemogočedovoljnatančnodoločiti,kjebise lahkooblikovalisosvetina lokalniravni.Negledenapodrob-nostijetrebanajprejpoudariti,dabisetisosvetiustanovilivvsehvečjihmestih:Ljubljani,Mariboru,Kranju,naJesenicah,vNovemmestu,Kopru,Velenju,Celju,kergrevnjihza razmeromanajvečjokoncentracijo.Vnasprotju s sosvetomnadržavni ravni bi se ti lokalni sosveti ukvarjali z doseganjem in uresničevanjemobravnavanih ciljev v svojem neposrednem okolju, ki ga najbolje poznajo inlahkozatotudinavsehpomembnihpodročjih(kulturi,šolstvu,medijih)vplivajona sprejem potrebnih rešitev. V skladu z dogovorjenim oziroma predlaganimvstopnimpragombiposameznisosvetlahkosestavljalileštirje,trijealidvapred-stavnika(lahkoceloleedenzistofunkcijososveta),vvsakemprimerupabišlozaneprofesionalnefunkcije.

Obstajašeenaizrazitaprednost,kibijovslovenskemvečetničnem/večkultur-nemokoljulahkoimelsistemsosvetov.Medbistvenimisestavinamitakoimenova-nihposebnihpravic,kivnekidržavipripadajopriznanimnarodnimmanjšinam,jeponavadipravicadopolitičneparticipacijemanjšineoziromanjenihpredstav-nikov.RSimaznotrajcelotneganaboramanjšinskihpraviczelonatančnourejenoinpodrobnoartikuliranopoljepravicpolitičneparticipacijepripadnikovitalijan-skeinmadžarskenarodnostiterromskeetničneskupnosti.Pripadnikomitalijan-ske inmadžarskemanjšinevRS jedodeljenacelodvojnavolilnapravica, imatavsakapoenegaposlancavDržavnemzboruRS,sčimersonjunipripadnikipozi-tivnodiskriminiraninanedvomnonajvišjimožniravni.TudiRomivSlovenijisonedavno“dobili”svojzakon,kijimomogočašeboljvsestranskosocialnovključe-vanjeinpolitičnoodločanje.InvkakšnizvezijezobstoječimsistemompolitičneparticipacijevSloveniji“naš”sistemsosvetov?VprimerjavizItalijaniinMadžari,ki v Sloveniji prakticirajo model tipične politične participacije, naj bi Albanci,Bošnjaki,Črnogorci,Hrvati,MakedonciinSrbipreksistemasosvetovprakticiralimodelatipičnepolitičneparticipacije.Slednjinajbi,kot jetuvzačetnihobrisihnakazano, omogočal uresničevanje le tistih temeljnih ciljev, ki jih programskozasledujejopripadnikiobravnavanihskupnostiinsobistvenoopredeljenizJavnopobudoizleta2003.Sistemsosvetovnajbibiltistidomišljeniizbranimehanizem,kibiobsodelovanjuzvsemiustreznimidrugimidržavnimiorganiininštitucijamipredvidoma lahko učinkovito urejal tista vitalna področja narodnostnomanjšin-skeprisotnostiAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,živečihvSloveniji,zakateresonajboljzainteresirani.Pritemgrezauradnoprizna-

njeinvključitevkolektivnegaimenavsakeodobravnavanihmanjšinvzakonodajodržaveRS,zapodročjekulturevnajširšemsmislu,šolstva,itd.Vtakikonstelacijiurejanja manjšinske problematike Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov,MakedoncevinSrbovvSlovenijibiizpadlopoljeklasičnepolitičneparticipacije,kinezajemalenarodnostnetematike, temvečsenanašana ideološko-interesnavprašanjaševsehpreostalihsestavnihpodročijdružbenegaživljenja.Takonajbise Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Sloveniji kot drža-vljaniRepublikeSlovenije(šenadalje)klasičnopolitičnoopredeljevali,volili,itd.,intovskladusponujenimrepertoarjemobstoječih(alipotencialnih)političnihstrank,kisopolitičnapodlagaparlamentarnegasistemavRS.Zvsemnavedenimbibilopripadnikomobravnavanihpopulacij,ki sodržavljaniRS,nazačetku21.stoletja omogočeno dostojanstveno sodelovanje na obeh temeljnih ravneh, nakaterihsepojavljajočlovekoveosebnostnepotrebeininteresi:naravniljudikotposameznikov(individualnečlovekovepravice)innaravniljudikotpripadnikovdoločenih konkretnih narodnostnih skupnosti/manjšin (kolektivne človekovepravice).Individualnečlovekovepravice(indolžnosti)biprakticiralitakokotvsidrugidržavljani,zakolektivnečlovekovepravicepripadnikovobravnavanihsku-pnostipanajbinadržavniinlokalnihravnehskupajzdrugimidržavnimiorganiininštitucijami“skrbel”sistemsosvetov.

Tu predstavljeni sistem sosvetov je participativni model, ki je nastal znotrajobravnavanihskupnosti.Jenov,konkretenininovativenprispevektistihskupinslovenskihdržavljanov,kiseželijodejanskoinenakovrednointegrirativvečinskodružbo v skladu s sicer bolj teoretično in ideološko proklamiranim obrazcemmultikulturnedružbeneraznolikosti.Topoudarjamzato,kergrepripredlaganemmehanizmusistemasosvetovzapomembendosežek,kijeizvornonastalznotrajsameganarodnomanjšinskegasegmentavSlovenijiinokateremslovenskadržav-napolitikadoslejni razmišljala,kajšeledabivnakazanismerikajnaredila.Podrugi strani si vnekaterihvelikihevropskihdržavah,kot soAnglija,FrancijaaliNemčija,tamkajšnjevladesameprizadevajoalipomagatiprioblikovanjualicelosameustvarjatikrovnereprezentativneorganemanjšin,znamenomlažjegavzpo-stavljanjapotrebnegadialoga,sevedasciljemuspešnejšegaurejanjamanjšinskeproblematikeinstemuspešnejšelastneintegracijskepolitike.

Čepravbiselahkovpraksiobstojindelovanjesosvetovtakonadržavnikotlokalniravnisčasomauspešnopotrdila,jetrebazadoseganjedolgoročnihciljevkotodobrirešitvi sočasno predlagati tudi druge možnosti urejanja pričujoče problematike.MedpomembnejšimimožnostmijedopolnitevSporazumaovprašanjihnasledstvaponekdanjiSFRJ(Sporazumovprašanjihnasledstva2002),kijebilvvsehdržavahnaslednicahžepredletidokončnoratificiran,nepredvidevapaurejanjaproblema-tikenarodnihmanjšin,kisoavtomatično(brezmožnostilastnegaodločanjaosvojiusodi)postalidružbenodejstvoporazpaduskupnedržave.VskladuznaknadnožesprejetoopcijomožnegasoglasnegadograjevanjaomenjenegaSporazumabibilo


popotrebivnasledstvenorazpravomogočepredlagativnostukajrazgrnjenepro-blematike.Vtempogledubibilomogočerazmišljativdvehsmereh:orecipročnihaliasimetričnihrešitvahurejanjanarodnostnomanjšinskihvprašanj.

Kotnaslednjamožnostinstrumentalizacijeukrepovzadoseganjeinuresničeva-njeobravnavanihciljevostajanačrtnozavzemanjezapodporoomenjenimciljemnamednarodni sceni.Tobibilanajslabšamožnost, saj jev interesupripadnikovv Sloveniji živečih narodov in narodnosti, da so medetnični odnosi čim boljši.Slovenija jesedajnjihovadržava inzatoželijovnjejmirnoživeti,sodelovati in jorazvijati.

NajsklenemzmislijoWillaKymlicke,mednarodnouveljavljenegaraziskoval-camanjšinsketematike,skateroni težkosoglašati: “Kjernipogojev,dabidrugdrugemu lahko prisluhnili, se bodo ljudje spraševali o legitimnosti odločitev”(Kymlicka2005:409).

NARODNOMANJŠINSKAPROBLEMATIKAVPOLJUINTERESOVSLOVENCEVKOTNARODA

AliobstajajodejanskiinkonkretniinteresiSlovencev,kibijihimelikotnarodvodnosudoobravnavanih,vRepublikiSlovenijiživečihnarodnihmanjšin?Inče,kateri inkakšnisoti interesi?Odgovorovnatakoširokozastavljenainzahtevnavprašanjagotovonimogočeenoznačnoinnakratkopredstavitivbesedilu,kiželinaslovno tematiko strnjeno prikazati v bistvenih točkah. Pravkar postavljenimvprašanjempasevsajvnajpoglavitnejšihtočkahnebismeliizogniti.Razmišljanjenatemmesturazvijamlevnaslednjihdvehsmereh:

Glavni vidik interesov Slovencev kot naroda kaže pogledati v eksistencial-no-ekonomski sferi. Gre pravzaprav za nadaljevanje razmer oziroma družbenesituacijeizdrugepolovice20.stoletja,kosejevečinavSlovenijiživečihAlbancev,Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Srbov sem priselila predvsemzaradi strukturnih razvojnih družbeno-ekonomskih potreb razvoja Slovenije. Vtakrat skupnidržavivečjihovirvprocesucelotnegapriseljevanjavSlovenijonibilo.53Navedenepotrebeneledatudiporazpadunekdanjeskupnedržaveinv

53 O različnih vidikih procesov priseljevanja z drugih območij nekdanje Jugoslavije v Slovenijo je že zelovelikoraziskanegainobjavljenega.Mednajnovejšimideli,kizajemajotudiizsledkepredhodnihraziskav,pou-darjamobsežnoinzgrafikoni,stabelamiinkartografskimgradivomopremljenodemografskoštudijoDamirjaJosipovićaUčinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni.Izrazitoetničnevidike,kisotudiosrednjipredmetpričujočegaprispevka,jeobdelalDaniloDolencvmagistrskemdeluMigracije z območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in njih socio-geografski učinki, ki je v glavnem objavljeno med rezultati raziskave znaslovomPercepcije slovenske integracijske politike,kijojevodilMiranKomacznotrajciljnegaraziskovalnegaprograma Konkurenčnost Slovenije 2001–2006. V na tem mestu najbolj citirani raziskavi, ki smo jo končalikonecleta2003,jeetničnostranprocesovpriseljevanjaobdelalMiranKomac;itd.

novihpolitičnihokoliščinahnisoizginile,temvečsecelotnaEvropskaunijaintudiSlovenijaspopadatasproblemomzagotavljanjadelovnesile.

Vtemkontekstujeenoodvprašanj,kjeinodkodčrpatitodelovnosilo,kijoslovenskiekonomisti indemografi številčnodokajnatančno izračunavajone lezanekajnaslednjihlet,temvečzaceladesetletja.Takososislovenskidemografiv letu 2008 za naslednje leto zadali več nalog, med njimi kot najpomembnejšesledeče.Prvič,dazaradinizkerodnosti inpravtakšnihrazvojnihtrendovzzelozaskrbljujočo demografsko situacijo na Slovenskem seznanjajo najširšo javnost.Drugič,dapravonialarmirajoustreznedržavneorganezaizdelavo“strokovnegaprogramavzpodbujanjamedgeneracijskegasožitjainprimernerodnosti”.Tretjič,karbinajbilovnašemkontekstušeposebejpomembno,omenjeniprogramnajbipredvideltudiprimernoinpremišljenopolitikoimigracijedelovnesile,“brezkatereSlovenijanemorevečekonomskopreživeti”.54

Čenajbišlozakonsistentenvseobsegajočprogram,bikazalorazmišljatiozaže-lenietničnikomponentinačrtovanepriseljenskedelovnesile.Znanoje,daspreje-tapolitikaEUnatempodročjudajeprednostdržavljanomčlanic.Znatnejšeovire,zadržkiintežavesoprisotnivprimerudržavljanovnečlanicEU.TakonajbibiloindelomavSlovenijitudije.Todatusostvaridejanskotudinekolikodrugačne.ObmanjšihdelavskihkontingentihSlovakov,Poljakov,Romunov,kisovzadnjihletihprihajalivSlovenijoskorajvcelotikotsezonskidelavciinizrazličnihrazlogovtunisopustilinajboljšegavtisa,jebilavSlovenijišenaprejnavoljožetradicionalnadelovna sila iz novonastalih držav z območja nekdanje skupne zvezne države,ki je v Sloveniji že udomačena, jo večinsko slovensko prebivalstvo bolje poznain razmeroma dovolj ceni. Ker po razvojnih načrtih Republike Slovenije njenogospodarstvotakonakrajšikotdaljširokrabiinborabilododatenuvozdelovnesilevsehprofilov,bibilomogočeoceniti,dasozaradizgodovinskih,etničnoinjezikovnosorodnihindružinskihvezipravobmočjanekdanjeJugoslavijenajboljzaželeninprimerenbazenzazajemanjedelovnesile,kitudisamatradicionalnogravitirakRS.Podanorazmišljanjeniosamljeno.

Gledenagornjiopisbibilopričakovati,daSlovencikotnarodsamizavestnozavzamejo bolj naklonjena stališča do pripadnikov obravnavanih narodov, čehočejo, da ti tukaj tudi ostanejo in kot delovna sila prispevajo k uresničevanjuciljevgospodarskegarazvojadržaveRS,nadolgirokpatudikvzdrževanjudemo-

54 ObširnejenaspletnistraniInformacijskedružbe:htpp://is.ijs.si/.ZainteresiranedržavljaneotemobveščaMatjažGams,strokovnjakspodročjademografije,vprispevku“Družba,kisehočenormalnorazvijati,morarojevati otroke” (Pisma bralcev, Delo 2008). V več mesecev trajajoči polemiki preko Pisem bralcev, ki se skoncemleta2008nikončala,jesodelovaloševečznanihslovenskihdemografov,mednjiminaprimerJanezMalačič.


grafske vitalnosti slovenskega naroda. Zato je ob doseženem soglasju znotrajslovenskeganarodanjegovinteresustvarjanjepogojevzatakodružbenosožitjemedetnovečinskiminetnomanjšinskimprebivalstvomRS,kibislonelonadejan-skemupoštevanjuinspoštovanjužeobstoječeetničneraznolikostiinnenalepihbesedahzvotlovsebino,kisobilevvelikimeriizgovorjenevt.i.evropskemletu“medkulturnegadialoga”.ObozaveščenostiSlovencevkotnarodaodomnevnihprednostihetničnesestavenačrtovaneuvoženedelovnesilezobmočjanekdanjeskupnedržavebidoločenopovezovalnofunkcijolahkoodigralineleZvezazvez,temveč tako vsa kulturna društva in posamezniki, ki pripadajo obravnavanimnarodnostnimskupnostim.

Že pred nekaj leti je neformalno predstavništvo Albancev, Bošnjakov,Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki živijo v Sloveniji, prek svojegainteresnegazdruženja,odleta2006uradnoregistriranegakotdruštvoZvezezvezkulturnihdruštevkonstitutivnihnarodovinnarodnostirazpadleSFRJvRepublikiSloveniji, s svojim skupnim programom in predlogi stopilo naproti slovenskidržavi, ki je sedaj na potezi. Ali bo RS doumela interese slovenskega naroda?Nedvomnojedolžnadoumetiintereseslovenskenacije.Todaaligrereszarazlič-neinmordacelonasprotujočesiinterese?

SKLEP

Pričujoče besedilo je predstavilo nekatere glavne probleme večetničnosti/večkulturnosti v Republiki Sloveniji na začetku 21. stoletja. Ti izhajajo zlasti izsistemsko izrazito neurejenega položaja številčno najznatnejšega manjšinskegaprebivalstvavRS,tojeAlbancev,Bošnjakov,Črnogorcev,Hrvatov,MakedoncevinSrbov,kivSlovenijiživijokotnjenidržavljani.Prispevekpredstavljamožnerešitveinmehanizmezasistemskoobravnavoproblematikenavsehprednostnihpodro-čjihinnarodnomanjšinskourejanjenjihovegastatusa.Identificirapredvsemtistepodročnepolitike,rešitveinmehanizme,kibiselahkolažjeinhitrejevzpostavili,insicernapodlagipercepcijeinteresnegazdruženjaZvezezvez.Predvsemgrezapotezeinukrepedržave,kinezahtevajonujnihzakonskihsprememb.AvtoricasesprašujetudiodejanskihinteresihSlovencevkotnaroda.Sklepa,dagrepritemzauresničevanjeskupnihinteresovobravnavanihnarodnihmanjšin,Slovencevkotnarodainsevedaslovenskedržave,kinajvskladuzustavoRS“enako”služivsemsvojimdržavljanom.

VIRIinLITERATURA:

Baltić, Admir (2005) Diskriminacija, ne hvala!: diskriminacija na pod-

lagi narodne pripadnosti v Sloveniji in kako se proti njej bori-

ti. Prevodi Admir Batić, Martin Berishaj in Sonja Cekova. Ljubljana:Mirovni inštitut, inštitut za sodobne družbene in politične študije.Baltić, Admir, Tatjana Pezdir in Safet Alibeg, ur. (2008) Prepletanje kul-

tur: Slovenija v Bosni in Hercegovini, Bosna in Hercegovina v Sloveniji.Ljubljana:BošnjaškakulturnazvezaSlovenije.

Bašić-Hrvatin,SandrainBrankicaPetković(2008)You call this a media market?:

the role of the state in the media sector in Slovenia.EditionMediawatch.PrevodOlgaVuković.Ljubljana:PeaceInstitute.

Berishaj, Martin (2004) “Albanci v Sloveniji: različnost percepcij.” Razprave in

gradivo45:144–159.

Bešter, Romana (2006) Integracijska politika – politika integracije imigrantov:

teoretični model in študija primera Republike Slovenije.Doktorskadiser-tacija.Ljubljana:UniverzavLjubljani,Fakultetazadružbenevede.

Capotorti, Francesco (1991) Study on the Right of Persons belonging to Ethnic,

Religious and Linguistic Minorities.NewYork:UnitedNations.

Čurin Radovič, Suzana (2002) “Analiza stanja na področju kulturnih dejavnostinarodnihskupnosti,romskeskupnostiindrugihmanjšinskihskupnostiinpriseljencev.”VAnaliza stanja na področjih kulture in predlog prednost-

nih ciljev.Ljubljana:MinistrstvozakulturoRepublikeSlovenije:230–269.

Dedić,Jasminka (2002) Diskriminacija v postopkih pridobivanja državljanstva v

Sloveniji.Raziskovalnanaloga.Ljubljana:Mirovniinštitut.

Dedić, Jasminka, Vlasta Jalušić in Jelka Zorn (2003) Izbrisani: organizirana

nedolžnost in politike izključevanja.Ljubljana:Mirovniinštitut.

Devetak, Silvo (1999) Pravica do različnosti: pravno varstvo manjšin v Evropi.

Maribor:Inštitutzaetničneinregionalneštudije.

Dolenc, Danilo (2003) Migracije z območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo

in njih socio-geografski učinki. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza vLjubljani.

Flander, Benjamin (2004) Pozitivna diskriminacija. Ljubljana: Fakulteta zadružbenevede.

Framework Convention for the Protection of National Minorities:collectedtexts–3rdedition(2005).Strasbourg:CouncilofEuropePublishing.


Gams,Matjaž(2008)“Družba,kisehočenormalnorazvijati,morarojevatiotroke.”

Sobotna priloga Dela(13.december).

Ivanjko,Šime(2007)“Odprtavprašanjapripadnikovnovodobnihmanjšinvzvezi

z učenjem maternega jezika in razvoj lastne kulture”. V Silvo Devetak

(ur.)Zgodba o uspehu s priokusom grenkobe – diskriminacija v Sloveniji.

Maribor:ISCOMET-Inštitutzaetničneinregionalneštudije:55-61.

Izjavaodobrihnamenih(1990).Uradni list Republike Slovenije,št.44.

Josipović,Damir(2006)Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni.

Ljubljana:ZRCSAZU.

Južnič,Stane(1993)Identiteta.Ljubljana:Fakultetazadružbenevede.

Klopčič,Vera(2006)“Evropskipravnistandardimanjšinskegavarstva,uresničevanje

indilemerazvoja.”Razprave in gradivo50–51:312–327.

Klopčič,Vera(2006)Mednarodnopravne razsežnosti pravnega varstva manjšin

v Sloveniji.Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja.

Klopčič, Vera, Miran Komac in Vera Kržišnik Bukić (2003) Albanci, Bošnjaki,

Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji: Položaj in

status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji.

Raziskovalna naloga. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; dos-

topnona:http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_

datoteke/Raziskava_Polozaj_in_status_pripadnikov_narodov_nekdanje_

Jugoslavije_v_RS.pdf.

Komac,Miran(2003)“Varstvo‘novih’narodnihskupnostivSloveniji.”Razprave

in gradivo43:6–33.

Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. (2005) Percepcije slovenske integracijske

politike: zaključno poročilo.Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja.

Komac, Miran, ur. (2007) Priseljenci – študije o priseljevanju in vključevanje v

slovensko družbo.Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja.

Komac, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter (2007) Pa mi vi povejte, kaj

sem!!!?: študija o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana.Ljubljana:

Fakultetazadružbenevede.

KržišnikiBukić,Vera(2006)“Alijenarodnomanjšinskodostojanstvouniverzalna

vrednotavRepublikiSloveniji.”VVeraKlopčič(ur.)Mednarodnopravne

razsežnosti pravnega varstva manjšin v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za

narodnostnavprašanja:9–23.

KržišnikBukić,Vera(2007)“Terminološkedilemeobvsebinskiaplikacijiatribu-tov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta.”Anthropos39/3–4:205–221.

Kymlicka, Will (2000) Multicultural Citizenship. A Liberal Theory of Minority Rights.Oxford:ClarendonPress.

Kymilcka,Will(2005)Sodobna politična filozofija: uvod–drugaizdaja.Ljubljana:Krtina.

Leskošek, Vesna, ur. (2005) Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem. Ljubljana:Mirovniinštitut.

Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji (1998). Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe,št.4–6.

Medica,Karmen(2004)“Perspektivemedijevetničnihskupin/manjšinzobmočjabivšeJugoslavijevSloveniji.” Monitor ISH 1:93-122.

Medica,Karmen(2006).“Večkulturnostindiskriminacijavevropskemkulturnemokoljuinmedijskihdiskurzih.”Monitor ISH1:117-131.

Pagon,NedainMitjaČepič,ur.(2003)Nacionalna identiteta in kultura.Ljubljana:Inštitutzacivilizacijoinkulturo.

Pašić,Ahmed(2002)Islam in Muslimani v Sloveniji.Sarajevo:Emanet.

Pašić, Ahmed (2008) Muslimani v Evropi (Doktorska disertacija v nastajanju).Ljubljana:ISH.

Petković,Brankica(2006)“MediaandminoritiesinSlovenia.”VThomasA.Bauer,RadomirLičinainOliverVujovic(ur.)Media and minorities in South East Europe.Dunaj:SouthEastEuropeMediaOrganisation:675–694.

Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1 (2001). Ljubljana: Mirovniinštitut.

Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 2 (2003). Ljubljana: Mirovniinštitut.

Rizman, Rudi (1991) “Teoretske strategije v študijah etnonacionalizma.” V RudiRizman(ur.)Študije o etnonacionalizmu.Ljubljana:Krt:15–39.

Roter,Petra(2007)“Pojmovanjeinopredeljevanjemanjšin.”VMiranKomac(ur.)Priseljenci: Študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko državo.Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja:7–34.

Smith,AnthonyD.(2005)Nacionalizem: Teorija, ideologija, zgodovina.Ljubljana:Krtina.


Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sode-lovanjuvkulturi,izobraževanjuinznanosti(2002).Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe,št.5:262–268.

Sporazum o vprašanjih nasledstva (2002). Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe,št.20.

Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje inizobraževanjavRepublikiSloveniji(2007).Dostopnonahttp://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/razvoj_solstva/projekti/enake_moznosti/

Šircelj, Milivoja (2003) Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije – popisi 1921–2002(Posebnepublikacije;2).Ljubljana:StatističniuradRepublikeSlovenije.

Uresničevanje Listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih v Republiki Sloveniji:Zbornikdokumentov(2005).Ljubljana:InformacijskodokumentacijskicenterSvetaEvrope.

Ustava Republike Slovenije(1992).Ljubljana:UradnilistRepublikeSlovenije.

UstavnizakonzaizvedbotemeljneustavnelistineosamostojnostiinneodvisnostiRepublikeSlovenije(1991).Uradni list Republike Slovenije,št.1.

Zakonoosnovnišoli(2007).Uradni list Republike Slovenije,št.102.

Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (2007). Uradni list Republike Slovenije,št.33.

Žagar, Mitja (1998) “Kulturna dejavnost italijanske in madžarske avtohtonenarodneskupnosti, romskeskupnosti,drugihmanjšinskihetničnihsku-pnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji: Opredelitve, načela, cilji instrategije slovenske manjšinske kulturne politike.” Razprave in gradivo33:155–192.

ŽitnikSerafin,Janja(2008)Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru(Migracije;15).Ljubljana:ZRCSAZU.

M aTj a Ž K l E M E N č i ča v s t r i j s kO - s l O v e n s k i O d n O s i v č a s u

O s a m O s va j a n j a s l O v e n i j e i n t a k r a t n a v l O g a kO r O š k i h s l O v e n c e v

ausTriaN sloveNe relaTioNs iN The process of dissoluTioN of sfry wheN sloveNia became iNde-peNdeNT sTaTe aNd The role of cariNThiaN sloveNes

The treatise deals with Austrian-Slovene relations from the spring of 1990 until January 1992. It is based on original, until today undiscovered and un-researched archival and other docu-mentation; especially documents from Karel Smolle’s private archives and minute books of the Austrian Parliament from the beginnings of the 1990s. Karel Smolle has, already during his first tenure as deputy to the Austrian Parliament (1986–1990), helped Slovene politicians to make connections with the Austrian politicians, especially after he was appointed to lead the »Office of the Representation of the Republic of Slovenia in Austria«. Official visits of members of the Slovene government with their Austrian counterparts improved the image of Slovenia, not only in Austria but also worldwide. The treatise describes in great detail the role of the “Office of the Representation of the Republic of Slovenia” during the war for Slovenia in June and July of 1991, and later during the struggle for the recognition of Slovenia as an independent state. The second part of the treatise deals with the role of Carin-thian Slovenes and their organizations in the above described period.

Keywords:Slovenia,Austria,CarinthianSlovenes,dissolutionofYugoslavia

Prispevek obravnava avstrijsko-slovenske odnose v obdobju od pomladi 1990 do januarja 1992. Nastal je na podlagi izvirnih, še povsem neobdelanih arhivskih virov in druge, do zdaj še neobdelane dokumentacije. Gre zlasti za zasebni arhiv Karla Smolleja, takratnega vod-je Predstavništva Republike Slovenije v Avstriji – Biroja Republike Slovenije na Dunaju, in zapisnike avstrijskega državnega zbora iz obravnavanega obdobja. Karel Smolle je še kot poslanec avstrijskega državnega zbora v obdobju 1986–1990 posredoval pri navezavi stikov med slovenskimi in avstrijskimi oblastmi. Omenjenemu delu se je posvečal zlasti po tem, ko je oblast v Republiki Sloveniji prevzela vlada Lojzeta Peterleta, še zlasti pa po imenovanju za vodjo zgoraj omenjenega predstavništva s strani Vlade RS. Pri tem so stiki na ministrski ravni utrjevali položaj Slovenije ne le v Avstriji, ampak tudi širše. Podrobno je obravnavana vloga Biroja v času vojne za Slovenijo in boja za njeno mednarodno priznanje vse do avstrijskega priznanja RS kot neodvisne države. V drugem delu prispevka je obravnavana vloga organiza-cij in posameznih koroških Slovencev v obravnavanem obdobju.

Ključnebesede:Slovenija,Avstrija,koroškiSlovenci,razpadJugoslavije

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK 15�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

PrizadevanjakoroškihSlovencevzademokratizacijoSlovenije insamostojnoslovenskodržavoselahkoocenjujejotudivkontekstuprizadevanjzanjihovnadalj-njiobstoj.SkozizgodovinosokoroškiSlovencivseodplebiscitaleta1920,kosokotmanjšinaostalivsosednjiAvstriji,zamanpričakovalizaščitosstraniKraljevineSrbov, Hrvatov in Slovencev oziroma po letu 1929 Kraljevine Jugoslavije. Zatosoimeleavstrijskeoblastivobdobjumedobemavojnamaskorajprosterokeprinjihoviasimilaciji.Intokljubdejstvu,dajebilaAvstrijakotenaizmedporaženkv prvi svetovni vojni s Saintgermainsko mirovno pogodbo dolžna zagotavljativarstvomanjšinamnasvojemozemlju.ZaradinasilneasimilacijeinceloposkusafizičnegauničenjakoroškihSlovencevmednacizmomjeJugoslavijapodrugisve-tovnivojnizahtevalaodAvstrijeobmočjeavtohtoneposelitvekoroškihSlovencev.Zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti spremembam avstrijskih državnihmeja se je Jugoslavijamoralanakoncuzadovoljiti lezzagotovili zamanjšinskozaščitoslovenskeinhrvaškemanjšinevAvstriji,kinajbiseuresničevalanapod-lagi7.členaAvstrijskedržavnepogodbe(daljeADP).KersobilikoroškiSlovencikljubtemutudipodrugisvetovnivojniizpostavljeninasilniasimilaciji,sonjihovivodjeupravičenopričakovali,daseboneodvisnaslovenskadržavabolj“brigala”za njihov nadaljnji obstoj, s tem pa tudi izpolnjevanje vseh manjšinskih pravics strani avstrijske države, kot so zapisane v členu 7 ADP in izvedbenih pravnihaktih.

Obtemje trebaomeniti,da jeskrbzaavtohtoneslovenskemanjšinevsose-dnjihdržavahžebilaformalnozapisanavustavahSRSlovenije.PetičlenUstaveRepublike Slovenije iz leta 1991 je omenjeno skrb za slovenske manjšine šenatančnejedefiniral:“Država[…]skrbizaavtohtoneslovenskenarodnemanjšinevsosednjihdržavah,zaslovenskeizseljenceinzdomceterpospešujenjihovestikezdomovino…”(Uradni list1991).

Pričujočiprispevekjeploddelanaizvirnih,šepovsemneobdelaniharhivskihvirih,dokaterihsemimeldostopobdelunamočnorazširjeniinpredelaniverzijiknjigeoprizadevanjihkoroškihSlovencevzanarodnostniobstojpodrugisvetov-nivojni,kibovnemškemjezikuvzačetkuleta2009izšlapodnaslovomKoroški Slovenci in druga avstrijska republika. Pri tem gre zlasti za zasebni arhiv KarlaSmollejainzapisnikeavstrijskegadržavnegazboraizobravnavanegaobdobja.

UTRJEVANJESLOVENSKO-AVSTRIJSKEGASODELOVANJAMEDJUGOSLOVANSKOKRIZOINDEMOKRATIZACIJOSLOVENIJE

OdznameniteskupnesejepredsedstvaCKZKJinpredsedstvaSFRJpodvod-stvomJosipaBroza–TitavKaradjordjevu19.septembra1978(Zajedničkasjedni-ca…1978:1),kosejeJugoslavijaodpovedalaobremenjevanjudobrihsosedskihodnosovzAvstrijozodločnimzagovarjanjemv7.členuADPmednarodnoprav-

160 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … 161Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

no zagotovljenih pravic, je breme politične, moralne in tudi finančne podpore

Slovencemvzamejstvuostaloskoraj izključnovdomenipolitičnegavodstvaSR

Slovenije(Stergar1998:43–50).Zatojeimelaslovenskapolitikapomembnovlogo

prioblikovanjujugoslovanskepolitikedoAvstrije.Pritemstatakoslovenskakot

tudi jugoslovanska politika veliko pozornost namenjali urejanju tistih odprtih

vprašanj,kinajbiprispevalakustvarjanjuprijateljskegavzdušjaobmeji(Murko

2004:8).Nadrugistranijereformajugoslovanskegaustavnegasistemaizleta1974,

skaterososepovečalepristojnostitedanjihjugoslovanskihrepublikinpokrajin,

SlovenijiomogočilanekatereneposrednestikeinpovezavezAvstrijo,predvsems

sosednjimazveznimadeželama,KoroškoinŠtajersko(Jesih2007:70).

StikimedSlovenijoinAvstrijososezačelipovečevatizlastivčasudemokratiza-

cijeSlovenije.TakojeKarelSmolležekmalupoizvolitvizaposlancaavstrijskega

državnegazborazačelvzpostavljatistikeznajvidnejšimipredstavnikidružbenega

inpolitičnegaživljenjavSloveniji.Vzačetkufebruarja1987jeobiskalljubljanske-

ganadškofaAlojzijaŠuštarja,poznejepasejesrečevaltakospredstavnikiopozi-

cijekottudipredstavnikiaktualneoblasti.Konecjanuarja1989jeobobiskupri

tedanjempredsednikupredsedstvaSRSlovenijeJanezuStanovnikuzahtevalvečje

vključevanjeinteresovkoroškihSlovencevvpogajanjamedAvstrijoinJugoslavijo

ter ustanovitev avstrijsko-jugoslovanske delovne skupine o uresničevanju člena

7 ADP (Vouk 1991: 25). Sestajal se je tudi z nekaterimi političnimi predstavniki

Jugoslavije, s katerimi se je v glavnem pogovarjal o položaju manjšin v Avstriji,

in pomagal organizirati srečanja predstavnikov slovenske in hrvaške opozicije

pa tudipredstavnikov tedanjeaktualneslovenskeoblasti sposlanciavstrijskega

državnegazbora(APA:1).Takojekonecfebruarja1990organiziralsrečanjedele-

gacijeRepubliškegakomitejazaprometinzvezeSlovenijespredstavnikiavstrij-

skihoblasti.Delegacijostasprejelaavstrijskiministerzagospodarstvoinpromet,

RudolfStreicher,indirektoravstrijskihželeznic,HeinrichÜbeleis.Pogovarjaliso

seoprojektumodernizaciježelezniškemreževSlovenijiinpripravahnamoderni-

zacijoLukeKoper(ZAKS1;ZAKS2).Omenjeniobiskjepotekalvžezelozaostre-

nihrazmerah,tikpredprvimidemokratičnimivolitvamipodrugisvetovnivojniv

Sloveniji,kisobilerazpisanezamesecapril1990.

NavolitvahvSlovenijileta1990jenajvečglasovdobilakoalicijaDemos,vlado

(oziroma tedaj še Izvršni svet) pa je sestavil Lojze Peterle. Koroški Slovenci so

pozdravilizlastiodločitev,dajebilvvladitudiminister,kijebilizrecnoodgovo-

renzamanjšinskavprašanjainslovenskoizseljenstvo.Vendarpasopredstavniki

NSKS že kaj kmalu ugotovili, da temu sicer nadvse pomembnemu političnemu

sklepunisosledilaustreznaupravnadoločila.Takojeministerostalbrezustreznih

strokovnihslužb,spomočjokaterihbilahkozadostilvsempomembnimpristoj-

nostim(ZAKS3).

Ob tem je treba omeniti, da so se v slovenski politični terminologiji vse do

sprejetja nove ustave Republike Slovenije decembra 1991 ohranili v formalni

uporabiizraziizčasovsocializma.TakosejevladaRepublikeSloveniješenaprej

imenovalaIzvršnisvet,ministrstvasobilarepubliškisekretariati(oziromakomite-

ji),ministripasobilirepubliškisekretarji.Zaradilažjegarazumevanjanazivovso

vnadaljnjembesediluuporabljeniizrazivlada,ministrstvo,minister…

Nova Vlada Republike Slovenije, ki je že v predvolilnem času za svoj glavni

ciljrazglasilazavzemanjezasamoodločboSlovencevinpreobrazboJugoslavijev

konfederacijosamostojnihinsuverenihdržav,jepredvolilneobljubezačelatakoj

uresničevati.Že4.junija1990sejenjenadelegacijavTinjah(Tainach)spredstav-

nikikoroškihSlovencevpogovarjalaomožnostihboljšegagospodarskegasode-

lovanjamedAvstrijoinSlovenijo.Kerjebilosodelovanjeprekozveznihoziroma

jugoslovanskih predstavništev tedaj že skoraj povsem onemogočeno, so sode-

lujočisklenili,damoraslovenskavladavvsehsosednjihdeželahuvestizačasne

vzporednestrukture.TakonajbislovenskavladavAvstrijiustanovilasamostojno

gospodarsko predstavništvo, ki bi bilo odgovorno za zanesljivo informiranje

ter posredovanje ustrezne pomoči, ki jih je Avstrija tedaj nudila razvijajočim se

demokracijamvkomunističnihdržavah(ZAKS4).Smollejepoznejeprislovenski

vladiposkušaldosečičimprejšnjoustanovitevtakšnegagospodarskegapredstav-

ništva,predlagalpaje,najbitenalogezaupalislovenskemupodjetju“Korotan”iz

Celovca(Klagenfurt)(ZAKS5),kateregadirektorFilipWarasch jebilpredviden

zavodjopredstavništva.Čepravsopri“Korotanu”celoizračunali,danajbiizdatki

za delovanje predstavništva od avgusta do konca decembra 1990 znašali okrog

335.000šilingov(ZAKS6),predstavništvonibiloustanovljeno.

Le nekaj dni po sestanku slovenske vladne delegacije s predstavniki koro-

ških Slovencev so posamezni republiški komiteji (poznejša ministrstva) izdelali

izhodiščazarazgovorespredstavnikiAvstrije,napodlagikaterihbibilomogoče

intenziviratiavstrijsko-slovenskosodelovanje(ZAKS7–11).Kmalunatososezače-

li vseboljpogostiobiski slovenskihdelegacij vAvstriji inavstrijskihvSloveniji.

Sevedapri temnesmemoprezretidejstva,dastabilizateobiskezainteresirani

obe strani. Za Avstrijo je Slovenija pomenila prvo stopnico pri gospodarskem

prodorunaobmočjenekdanjeJugoslavijeinnaprejvJugovzhodnoEvropo.Na

drugistranipasijeRepublikaSlovenijazomenjenimistikiskušalazagotovitičim

večjoneodvisnost,sprvalenagospodarskeminfinančnempodročju,poznejepa

tudinapolitičnem.Obtemjetrebatudipoudariti,dasobiliavstrijskipolitikimed

redkimivisokimizahodnimipolitiki,kisosebilitedajpripravljenipogovarjatis

slovenskimivodji.Večinadrugihevropskihinsvetovnihvodijjenamrečleta1990

od Slovenije zahtevala, da mora slovenska zunanja politika delovati usklajeno z

zvezno(jugoslovansko)zunanjopolitiko(Repe2002:326–327).


Kotjebiložeomenjeno,jeslovenskipolitikiuspeložerelativnozgodajvzpo-staviti stike tudi z najvišjimi avstrijskimi političnimi predstavniki. Tako je bila vdnehod26.do28. junija1990napovabilopredsednikaavstrijskegadržavnegazboraRudolfaPöderja(ZAKS12)prvičnaobiskuvavstrijskemparlamentudele-gacijaposlancevnovoizvoljeneSkupščineRepublikeSlovenije(slovenskegaparla-menta).DelegacijososestavljalipredsednikSkupščineRepublikeSlovenijeFranceBučar, predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike SlovenijeLudvik Toplak, ministrica za zdravstvo in socialno varstvo Katja Boh, poslancaSkupščineRepublikeSlovenijeCirilRibičičinZoranThalertersekretardelegacijeMatjažKovačič(ZAKS13,14).ČlaneslovenskedelegacijesosprejelišeministerzaznanostinraziskovanjeErhardBusek,ministerzazdravstvoinjavneslužbeHaraldEttel,predsednikavstrijskegadržavnegazboraRudolfPöder,inMargaHubinek,drugapodpredsednicadržavnegazbora(ZAKS15).Čepravjeavstrijskastranizra-zilaželjo,najbiseslovenskadelegacija–vsmisluprotokolarnenavade–udeležilatudisprejemaprizveznempredsednikudr.KurtuWaldheimu(ZAKS16),padosprejemaniprišlo.Slovenskastranjeizrazilaželjo,najbibilobiskdelegacijeosre-dotočenle“naobiskposlancemavstrijskegadržavnegazboraindase[zato]nebisrečalispredsednikomdr.KurtomWaldheimom”(ZAKS17).Razlogezatakšnoreakcijoslovenskedelegacijejetrebaiskativdejstvu,dajemednarodnaskupnostobdolžilaWaldheimasodelovanjaznacistimeddrugosvetovnovojno.Zatoseznjimevropskivoditeljipatudivoditeljiizdrugihdržavvglavnemnisosrečevali.KerseslovenskadelegacijaniudeležilasprejemapriWaldheimu,jeodpadeltudisprvapredvideni sprejemprizveznemkanclerju inministruzazunanjezadeve(ZAKS18).

Takosopredstavnikinovihslovenskihoblastiprvičdobilimožnostneposre-dnihpogovorovzavstrijskimzunanjimministromšelesredijulija1990,kostaseministerzazunanjezadeveDimitrijRupelinpredsednikVladeRepublikeSlovenijeLojzePeterlevCelovcu(Klagenfurt)udeležilasejeKoordinacijskegaodborakoro-škihSlovencev.Naseji sosepogovarjaliosodelovanjumedkoroškimiSlovenciinRepublikoSlovenijopopadcukomunističnegarežimavSloveniji insprejetjuDeklaracijeosuverenostidržaveRepublikeSlovenije.Deklaracijajevzbudilopre-cejšnjezanimanjevmednarodnipolitičnijavnosti.Zatonitinipresenetljivo,dastaPeterletainRuplasprejelatudiavstrijskizunanjiministerAloisMockinposlanecevropskegaparlamentaLudwigSteiner(ÖVP).SevedastaPeterleinRupelMockaprosilatudizapomočprivključevanjuSlovenijevevropskeintegracijskeproceseporazglasitvinjenesamostojnosti(ZAKS19–21).

ZanimanjeavstrijskejavnostisovzbudilizlastiobiskislovenskegaministrazaenergetikoMiheTomšiča.Vzrokza to jebila JedrskaelektrarnaKrško,kinajbipomenilavelikopotencialnonevarnostzaAvstrijovprimerukatastrofe,kakršnasejekonecaprila1986zgodilavČernobiluvUkrajini.VprašanjenadaljnjeusodeelektrarnevKrškem jebilozato temaštevilnihslovensko-avstrijskihpogovorov.

Takose jeministerTomšičo tem4. julija1990pogovarjal skoroškimdeželnimglavarjemHaiderjem(ZAKS22),8.julija1990vGradcu(Graz)zgeneralnimdirek-torjemavstrijskegaZveznegaelektrogospodarstva(ZAKS22),9. in10. julijapa–skupajzministromzaindustrijoingradbeništvoIzidorjemRejcem–zavstrijskimgospodarskimministromWolfgangomSchüsslom.Avstrijskastransejezanimalaza možnosti vstopa avstrijskega kapitala na področje energetike v Sloveniji, šeposebejzaizboljšanjeekološkihrazmernekaterihslovenskihenergetskihobjek-tov,kotnaprimervTermoelektrarniŠoštanj,inzapomočpriprojektih,kibibilipovezanizmorebitnimzaprtjemJedrskeelektrarnevKrškem(ZAKS23in24).

23.julija1990stabilanaobiskuvGradcu(Graz)LojzePeterleinDimitrijRupelinsezdeželnimglavarjemKrainerjemdogovorilazaustanovitevmešanihkomisijza gospodarstvo, kulturo in infrastrukturo. Septembra 1990 pa je Karel SmolleorganiziralsestanekpredstavnikovSocialnodemokratskestrankeSlovenije,JožetaPučnika,KatjeBoh,MatjažaŠinkovcaidr.spredstavnikiavstrijskeSPÖinzavstrij-skimzveznimkanclerjemVranitzkim(ZAKS25in26)terpogovoremedvladnimadelegacijama Slovenije in Avstrije, ki so 6. in 7. septembra potekali na Dunaju.Slovensko delegacijo so sestavljali podpredsednik vlade in minister za gospo-darstvoJožeMencinger,ministerzafinanceMarkoKranjec,ministerzazunanjezadeve Dimitrij Rupel, minister za promet in zveze Marjan Kranjc, minister zadrobnogospodarstvoViktorBrezarinministerzaturizemingostinstvoIngoPaš.Številčnomočnoslovenskodelegacijoministrovinnjihovihsodelavcev,kistajospremljalatudipodpredsednikNSKSFilipWaraschinposlanecavstrijskegadržav-negazboraKarelSmolle,sosprejelizveznikanclerFranzVranitzkyssvetovalcizagospodarska vprašanja, finančni minister Ferdinand Lacina, minister za gospo-darstvoWolfgangSchüssel,ministerzaznanostinraziskovanjeErhardBusekterpredstavnicaGospodarskezborniceAvstrijeIngridTichy-Schreder(ZAKS27).Žesamozastopstvoavstrijskihpogovornihpartnerjevjepričalootem,kakovelikjebil interesAvstrijezagospodarskosodelovanjezRepublikoSlovenijo.Posrednopajestemavstrijskastrantudiizkazovalapodporopolitičniusmeritvidemokra-tičnoizvoljeneslovenskevlade.Nasrečanjihsosedogovorilioavstrijskipomočioziroma prenosu avstrijskih izkušenj pri uvajanju davčne in denarne politike vSlovenijiternapodročjuturizma,stanovanjskepolitikeindrobnegagospodarstva(Avstrijaposrednopodpirapolitičnolinijoslovenskevlade1990:3).

Omenjeni obiski so kazali, da se je Demosova vlada odločno lotila izpol-njevanja predvolilnih obljub, zlasti gospodarske in finančne osamosvojitve odJugoslavije.VtemkontekstujeVladaRepublikeSlovenijevzačetkuoktobra1990obravnavalatudivprašanjeodpiranjapredstavništevRepublikeSlovenijevtujiniin imenovanja tujihdržavljanovzapredstavnikeRepublikeSlovenije(ZAKS28).TakojeVladaRepublikeSlovenijenaeniodsvojihsejoktobra1990sklenila,dabo1.novembra1990odprlaPredstavništvoRepublikeSlovenijevAvstriji–BiroRepublike Slovenije na Dunaju. Naloga predstavništva je bila zastopati interese


RepublikeSlovenijevAvstriji,hkratipajebiloobvezanoizvesti“…vsapripravljal-

nadejanjazatehničnopolitičnoin(mednarodno-)pravnoureditevzastopništva

RepublikeSlovenijepomednarodnihpredpisih”(ZAKS29).

ZodlokomVladeRepublikeSlovenijezdne19.oktobra1990 jebilzavodjo

uradaimenovanKarelSmolle(ZAKS30–34).Poznejesobilikotuslužbenciurada

imenovanišepredstavnikzainformiranjeBorutSommereggertertajniciBarbara

Hočevar-BaloninZdenkaVadnal.Vsefinančnezadeve,kotnaprimerplačezapo-

slenih,tekočiizdatki,materialniizdatkiitd.,sobilesprvaurejenepopredpisih,ki

soveljalizajugoslovanskegeneralnekonzulateoziroma,kotjetoveljalozagene-

ralnikonzulatSFRJvCelovcu(Klagenfurt)(ZAKS29).Ponekaterihpredračunih

naj bi izdatki za delovanje Slovenskega predstavništva znašali nekaj več kot 4,5

milijonašilingovletno(ZAKS35).

DoimenovanjaKarlaSmollejazavodjopredstavništvaniprišloponaključju,

sajjebilkotposlanecDržavnegazboraRepublikeAvstrijevstikuzvseminajvpliv-

nejšimiavstrijskimipolitiki,kotzunanjepolitičnipredstavnikZelenealternativepa

jebilčlanvečavstrijskihdelegacijobobiskihnekaterihevropskihprestolnic.Ob

tehobiskihjesklenilmarsikateropoznanstvoinsiznekaterimiuglednimievrop-

skimipolitikicelodopisoval(ZAKS36–38).NatanačinjeSmollenovislovenski

vladiomogočilmarsikaterosrečanje.

Takojekonecoktobra1990organiziralobiskministrazašolstvoPetraVenclja,

ministra za kulturo Andreja Capudra in ministra za Slovence po svetu Janeza

Dularja pri avstrijski ministrici za šolstvo, umetnost in šport Hilde Hawlicek.

Pogovarjalisoseoavstrijskemšolstvu,medsebojnempriznavanjuspričevalinraz-

širitvipoučevanjaslovenskegajezikaterkulturezaslovenskezdomceinnjihove

otrokevAvstriji(ZAKS39–40).NekajdnipredobiskomsopredstavnikiNSKSv

posebnempismučlanedelegacijeseznanilizrazvojemmanjšinskegašolstvater

drugimiaktualnimivprašanji,ki sovpristojnosti avstrijskegaprosvetnegamini-

strstva. Izrazili so tudi željo po intenzivnejši kulturni izmenjavi med Avstrijo in

Slovenijo,vkateronajbibilivključenitudikoroškiSlovenci(ZAKS41in42).

11. decembra 1990 je Smolle organiziral tudi obisk predsednika slovenske

vlade Lojzeta Peterleta pri zveznem kanclerju Franzu Vranitzkemu in zunanjem

ministru Mocku, sredi decembra 1990 pa obisk delegacije Vlade Republike

SlovenijenaDunaju.DelegacijostavodilapredsednikslovenskeskupščineFrance

Bučar in predsednik Komisije Skupščine Republike Slovenije za mednarodne

odnoseMatjažŠinkovec.Prvidanjedelegacijosprejelavstrijskiministerzazuna-

njezadeveAloisMock.NaslednjadvadnevajebiladelegacijavLinzu,kjerjeobi-

skalaslovenskipastoralnicenterinsesrečalazdeželnimglavarjemzveznedežele

ZgornjaAvstrija,JosefomRatzenböckom(ZAKS43).

Decembra 1990 se je začelo pomembno obdobje izstopanja slovenskegagospodarstva iz jugoslovanskega gospodarskega sistema. Hkrati se je slovenskipolitičniprostorpoplebiscitu23.decembra1990,kosejevečkot88odstotkovvseh vprašanih odločilo za “suvereno in neodvisno Slovenijo”, v glavnem žepoenotilpristališčuopreoblikovanjuJugoslavije(Repe2002:63–79).Vendarsejekmaluizkazalo,dasomožnostizakonfederacijonične.Zatojeslovenskaskup-ščina20. februarja1991sprejelaresolucijoosporazumnirazdružitvi(ResolucijaSkupščineRS…1991:267).

Ob takšnem razvoju dogodkov je slovenska politika iskala še intenzivnejšestike z razvitimi zahodnoevropskimi državami. Stopnjevala so se tudi srečanjaslovenskihinavstrijskihpolitikov.TakojeSmollekotvodjaUradaVladeRepublikeSlovenije v Avstriji 22. januarja 1991 organiziral obisk predsednika slovenskevladeLojzetaPeterleta inzunanjegaministraDimitrijaRuplanaDunaju.Srečalasta se z avstrijskim ministrom Aloisom Mockom ter državnim sekretarjem nazunanjemministrstvu,PetromJankowitschem(ZAKS44).Vdrugipolovicifebru-arja1991jeSmolleorganiziraltudisrečanjemedkanclerjemVranitzkiminmini-stromzaenergetikoRepublikeSlovenije,MihoTomšičem.Obvprašanjuzaprtjajedrske elektrarne v Krškem so razpravljali še o zmanjšanju strupenih izpustovv Termoelektrarni Šoštanj in prestrukturiranju celotnega energetskega sistemav Sloveniji (Österreichischen Gesellschaft für Außenpolitik und InternationaleBeziehungen1991:79).

3.in4.marcajenapovabilopredsednikavladeLojzetaPeterletainljubljanske-gažupanaJožetaStrgarjaLjubljanoobiskaldeželniglavarinžupanmestaDunaj,HelmutZilk(ZAKS45–47).Namenobiskanajbibil“krepitevinbogatitevprija-teljskegasodelovanjamedRepublikoAvstrijoteravstrijskimizveznimideželami”(ZAKS 48). Zilk je že tedaj napovedal, da bo prišel na slovesnost ob razglasitvineodvisne države Slovenije in se poslovil z besedami “Nasvidenje v samostojni Sloveniji” (Na svidenje v samostojni Sloveniji 1991: 3). V prvih dneh marca jepredsednik vlade Peterle skupaj z ministrom za kulturo Andrejem CapudromvrnilobiskZilkunaDunaju,kjerstaseudeležilaslovesnostiob100-letnicismrtiFranaMiklošiča.PeterlesejeobtejpriložnostisestaltudizzunanjimministromAloisomMockom.

SredimarcajebilnaDunajunaobiskupripredsednikuavstrijskegadržavnegazbora,HeinzuFischerju,tudipredsednikpredsedstvaRS,MilanKučan.PogovorisosenanašalinaštevilnaaktualnavprašanjavRepublikiSloveniji,KučanpasejeFischerjutudizahvalilzaposredovanjeprinekaterihpolitikihizNemčije(ZAKS49). Kučana sta sprejela tudi kancler Vranitzky in zunanji minister Mock in muomenila,daboAvstrijavprimeru,“... če bo razplet dogodkov zahteval osamosvo-jitev, ... reagirala v skladu z novimi dejstvi ...” (Grobovšek 1991/a: 1). Glede naoceneBorutaSommereggerja,kijihjevelektronskemsporočiluvzačetkujulija

166 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … 16�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

2008posredovalavtorjupričujočegaprispevka,najbiKučanvtriurnempogovo-ru–delnotudinaštirioči–“dosegelprebojprisocialistih”.Sommereggerješeomenil,dasovtemobdobjusamovavstrijskihčasopisihizšlivsakdanvpovpre-čjuštirječlankioSloveniji,dajeUradvladenaDunajukoordiniraltudinekatereobiskevNemčijiinFrancijiterdajebilsamzaradiznanjajezikavrednihstikihssovjetskimoziromazruskimveleposlaništvom.

V zadnji tretjini marca je Dunaj obiskala delegacija Ministrstva za notranjezadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja, ki se je sestala s predstavni-ki avstrijskega Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra FranzaLöschnaka. Razpravljali so o vprašanju ilegalnih prehodov slovensko-avstrijskemeje, klasične kriminalitete, zatiranja trgovine z mamili, nedovoljene trgovine sstrupiinnedovoljenetrgovinetertransportaorožja.Kerstabiliobestranizainte-resiranizavzpostavitevneposrednegaoperativnegasodelovanja,staobaministrapozneje imenovala tudi predstavnika za stalne stike med obema ministrstvomaZAKS50in51).NasrečanjujebilizpostavljentudiproblemArabcevizMariborainGradca(Graz),kinajbidelalizaenoodarabskihobveščevalnihslužb,aktivnipanajbibilitudinapodročju“nedovoljenihaktivnosti”incelonapodročjutero-rizma(ZAKS52).

Konec marca so Dunaj obiskali tudi predsednik Vlade Republike SlovenijeLojzePeterle,članpredsedstvaRepublikeSlovenijeIvanOmanterzunanjimini-sterDimitrijRupel.SprejelastajihžupanDunajaHelmutZilkinavstrijskizunanjiministerAloisMock(ZAKS53).

Od 10. do 12. aprila 1991 je bil na obisku na Dunaju tudi zunanji ministerRepublikeSlovenijeDimitrijRupel.PrvidanobiskagajesprejelkanclerVranitzky,11.aprilapapredsednikavstrijskegaparlamentaHeinzFischer,državnisekretarnaMinistrstvuzazunanjezadevePeterJankowitsch,vodjaklubaposlancevÖVPHeinrichNeisserinvodjaklubaposlancevFPÖNorbertGuggerbauer.ZadnjidanobiskastaRuplasprejelašeministerzazunanjezadeveAloisMockinpredsednikzunanjepolitičnegaodboraavstrijskegaparlamentaPeterSchieder(ZAKS54).

VdrugipoloviciaprilajeSmolleposredovalprinavezovanjustikovmedkomi-sarjemzaprometpriEvropskikomisijiKarlomvanMiertominslovenskimmini-stromzaprometMarjanomKranjcem.Šlojezavprašanjevključevanjaslovenskihprometnic v evropsko prometno mrežo po morebitni razglasitvi neodvisnostiRepublikeSlovenije,kiseje–zaradiprvihvojaškihspopadovnaHrvaškem–vseboljnakazovalakotrealnost(ZAKS55).

Ker Jugoslavija ni imela več nobene perspektive, je Skupščina RepublikeSlovenije9.maja1991obvestilaSkupščinoSFRJ,dabogledenazakonoplebiscitunajpozneje 26. junija razglasila samostojnost. Najvišji slovenski politični pred-stavniki so ob tem izrazili pripravljenost po pogajanjih o začasnem opravljanju

nekaterihzveznihfunkcijnasvojemozemlju,opravnemnasledstvuinprihodnjihoblikahsodelovanjazdrugimidelidotedanjeskupnedržave(KlemenčičinŽagar2003:297).Natepozivenibiloskorajnobenegaodziva,najvišjipredstavnikiJLApasocelozatrjevali,dasiSrbizaohranitevdržavneenotnostilahkoprivoščijotudi100.000človeškihživljenj(Pirjevec1995:426).

OosamosvojitvenihkorakihSlovenijeseje17.junijanaobiskunaDunajuzuna-njiministerDimitrijRupelpogovarjalzavstrijskimzunanjimministromAloisomMockom,državnimsekretarjemnazunanjemministrstvuPetromJankowitscheminpredsednikomzunanjepolitičnegaodboravavstrijskemparlamentutervodjofrakcijesocialdemokratovvSvetuEvropePetromSchiederjem(ZAKS56).PodporaministraMockaslovenskimnačrtomjeopogumljalaslovenskopolitiko,nakaterojestopnjevalapritiskskorajvsamednarodnaskupnost.

PritisknaSlovenijo inHrvaško jedosegelvišek21. junija,ko je JamesBakermedobiskomvBeograduizjavil,daZDAzanobenocenonebodopriznaleslo-venskeinhrvaškeneodvisnosti.BakerjesicerzahtevalenotnoindemokratičnoJugoslavijo,kipavrazmerah,kakršnesotedajvladalevJugoslaviji,nibilamogo-ča.TudiBakerjevebesede,da“… ZDA … vztrajamo, da samoodločanje ne sme biti enostransko in ga je treba doseči s pogovorom in mirnimi sredstvi …”(Baker1995:482;Klemenčič2005/a:36–40),najbisi–pomnenjunekaterihpolitičnihanali-tikov– v Beogradu razlagali kot namig, da bo mednarodna skupnost zamižala,čebozveznaoblastposkušalassiloureditirazmerevJugoslaviji(Gompert1994:30–42;Zimmermann1995:2–20).Šezlasti,kerje23. junijatudiESizrazilasvojenasprotovanjeosamosvojitvamaSlovenijeinHrvaške(Zeitler2000:125).

SLOVENSKO-AVSTRIJSKOSODELOVANJEMEDOSAMOSVAJANJEMSLOVENIJEINNJENIMIPRIZADEVANJIZAMEDNARODNOPRIZNANJE

Kljubpritiskommednarodnejavnostiinjugoslovanskegapolitičnegatervoja-škegavrhastaSlovenijainHrvaška25.junijarazglasilineodvisnost.ŠeistivečerjezveznavladapodvodstvomjugoslovanskegapredsednikavladeAntejaMarkovićaoznačila razglasitev slovenske in hrvaške neodvisnosti za nelegalno in nelegiti-mnoterodobrilauporabosileza“discipliniranje”Slovenije.VojaškiposegJLAvSloveniji,kigavečinakljubnerešljivijugoslovanskikrizivendarlenipričakovala,jepomenilzadnjedejanjevrazpadanjuJugoslavije,obenempajezelovznemirilmednarodnojavnost.KerjebilauporabanasiljavpopolnemnasprotjuznjenimiargumentizaobramboJugoslavije,sejekljubnenajboljutečeniskupnievropskizunanjipolitikiEShitroodzvala.SpolitičnimposredovanjemjijeuspelovdesetihdnehzaustavitispopadevSloveniji,kibiselahko–obidejahnekaterihjugoslo-vanskihgeneralov–razvilavprecejboljkrvavovojno(KlemenčičinŽagar2003:208).“Desetdnevnovojno”vSlovenijisokončalapogajanjanaBrionihinsprejetje


brionskegasporazuma,kijeSlovenijo(inHrvaško)zavezovalktrimesečni“zamr-znitvi”izvajanjaosamosvojitvenihukrepov(Rupel1992:158–165).

Ob tem je treba omeniti, da je bil Urad Vlade Republike Slovenije v AvstrijimedvojnovSlovenijienanajpomembnejšihkomunikacijskihtočk,prekokaterejeSlovenijaseznanjalasvetovnojavnostzdogodkinanjenemozemlju.Sporočilarazličnihvsebinsobilaposlanavštevilneevropske insvetovneprestolnice,kotnaprimervNikozijo,Prago,Helsinke,Madrid,Ankaro,Washington,Tokio,NewDelhi, Canberro, Ottawo, itd. Tako je Urad posredoval tudi izjavo predsednikaRepublike Slovenije Milana Kučana in predsednika Vlade Republike SlovenijeLojzeta Peterleta državam članicam KVSE, s katero je Slovenija sprejela predlogsporazuma,dogovorjenega29.in30.junijavZagrebunasestankus“trojko”zuna-njih ministrov KVSE (ZAKS 57). Kot je razvidno iz spremnega dopisa, je izjavonapisalSmolleponarekuprekotelefona,sajzaradinapadovJLAnaSlovenijonibilodrugihmožnostikomuniciranjassvetom(ZAKS58).

Tretjegajulijajeuradsvetovnijavnostiposredovaltudiinformacijeo“predlo-gih, pogojih in principih” enostranske razglasitve premirja s strani Slovenije, zakateresosepredstavnikiVlade inPredsedstvaRepublikeSlovenijedogovorili spredstavnikizveznihoblasti(ZAKS59).SevedapasoinformacijevUradprihajaletudivnasprotnismeri.TakojeMinistrstvozazunanjezadeveRepublikeAvstrijeprekoUradaobveščaloslovenskepolitikeostališčihKEVSdojugoslovanskekrize(ZAKS60).

UradjepomagaltudipriorganizacijiobiskapredsednikaParlamentaRepublikeSlovenije Franceta Bučarja na Dunaju. Bučar je obiskal avstrijsko prestolnico vprvihdnehjulija1991,kojesodelovalnaustanovnisejiAvstrijsko-slovenskegadru-štva.DrugegajulijagajesprejelpredsednikavstrijskegaparlamentaHeinzFischer.Seveda so politične razmere narekovale pogovor o položaju v Jugoslaviji in šeposebejvSloveniji.IstidanjebiltudigostvoddajiavstrijskeradiotelevizijeKlub2(ÖsterreichischenGesellschaftfürAußenpolitikundInternationaleBeziehungen1991:107;ZAKS61).

Omeniti je treba, da je vodja urada Karel Smolle med vojno v Sloveniji intudipoznejevzdrževalstikezvojaškimatašejemZDAnaDunajuHoffmannom.Zanimivjebilzlastipogovorzzačetkaseptembra,kospopadovvSlovenijinibiloveč,vendarpajebilaJLAševednovelikapotencialnanevarnostzaSlovenijo.Tojerazvidnotudi izSmollejevegazapisapopogovorusHoffmannom,vkateremjenavedel:

ZDA so mnenja, da se misli JLA vrniti v Slovenijo, če bo na Hrvaškem“skrajnouspešna”–kobibilaHrvaškaprisiljenasprejetivsakkompromis.ZDAsomnenja,daboHrvaškakmalunatleh.Nujnobomoralabiti torej

pripravljenanakompromis,t.j.odstopanjedelaozemlja(ssrbskimprebi-valstvom)RepublikiSrbiji.

ZDAsenemislijomešativ jugoslovanskiproblem,kersoprepustilepro-blemEvropiinEvropskiskupnosti,kinajsezdajizkaže.ZDApodpirajovseiniciativeES,vendarjezadnjaizjavaZDA(o“srbskikrivdi”)jasnainjeizrazspremenjeneganovegagledanjaZDAnajugoslovanskokrizo.

ZDA so mnenja, da je pogajalsko diplomatska rešitev še možna. S tem vzvezijezadnjesredstvodiplomatskopriznanjeSlovenijeinHrvaške.

Vendarjebiloizdoločenihstavkovsogovornikavideti,kotdapričakujejoZDAvJugoslavijivcelotidržavljanskovojnoindaboprejalislejvtovojnovpletenatudiSlovenija.Zatojevečkratpostavilvprašanje,kakosebo(bi)Slovenija zadržala v državljanski vojni na Hrvaškem in ali bo priskočilaHrvaškinapomoč.Mojodgovor:česebozaSlovenijopostavilovprašanjeeksistenčneogroženosti,boSlovenijasvojosuverenostnavsenačinebrani-la.Namojeprotivprašanje,nakolikšnomerozaščite–protitankovske,pro-tiletalske,protiladijske–sstraniZDAlahkoSlovenijainHrvaškaračunata,mijegospodHoffmannobljubilodgovordrugič,intotudigledekonkretnepomočivzvezizzaščitnimisredstvizavojake(grezajopičeinčelade).TudigledetegačakašenaodgovorizWashingtona.

ZDA so mnenja, da trenutno s kazanjem vojaških mišic (približevanjemkakšnevojneladjenatopodročje)konfliktanebimoglirešiti;nasprotno,to bi ga še zaostrilo. Še enkrat je poudaril možnost politične rešitve, pričemer ni izključeval spremembe notranjih meja in odstopanja določenihteritorijevSrbiji.KazalsejeodprtegatudivzadeviBosne.

Zelo ga je zanimala tudi splošna zunanjepolitična orientacija Slovenije:ali se Slovenija namerava bliže nasloniti na kakšno sosednjo državo innakatero,ali inkakšnestikeželi imetivbodočezdrugimiozemljibivšeJugoslavije.

Opozoriljenanujnostnajinihnadaljnjihkontaktov.Žedoslejsobileinfor-macije,kisemmujihmogelnuditivzvezispotekomvojnevSlovenijizelokoristne. Opozoril me je predvsem na najino srečanje 4. 7. 91, ko so sevojaškeladjenapotilevsmeriprotisevernemudeluJadranainkojeokoli80tankovvoziloizJugaskoziHrvaškoprotiSloveniji.Sporočilmije,dajetedaj uspel dobiti “prave ljudi” v Washingtonu. ZDA so močno interveni-ralevBeogradu,dasosevozilaustavila(izpovedanegasklepam,da imazeloneposrednestikezameriškimivojaškimi–političnimi–komandami).Prosilmejezačimprejšnjoponovnosrečanje;predvsemsiježelelčimboljpodrobneinformacijeostanjunaHrvaškem,insicerpredvsem,kakonatogledahrvaškavojaškastransama,patudisevedapolitičnipredstavniki.

1�0 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … 1�1Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Zaključek: zdi se, da so ZDA že od vsega začetka računale z določenimi

teritorialnimispremembamimedHrvaškoinSrbijoinjihsprejeleterdasev

določenismeristrinjajozdelom“dejstev”,kijihjeustvarilaJLA.Močnopri-

čujoča(sicerboljvprejšnjempogovoru,manjpridanašnjem)jebilakritika

HrvaškegledepolitikedosrbskeganarodanaHrvaškem(ZAKS62).

Pokoncuvojnejeuradšenaprejorganiziralobiske,kisobilinamenjenipri-

zadevanjemSlovenijezanjenomednarodnopriznanje.Takoježe26.julijaorga-

niziralobiskpredsednikaVladeRepublikeSlovenijeLojzetaPeterletaobodprtju

salzburškihpoletnihiger.ObtejpriložnostisejePeterlesrečalzpodkanclerjem

Erhardom Busekom, deželnim glavarjem Salzburga Hansom Katschtalerjem in

deželnimglavarjemKoroške,ChristophomZernatom.Peterletastaspremljalaše

ministerzakulturoAndrejCapuder invodjaUradaVladeRepublikeSlovenijev

Avstriji,KarelSmolle(ZAKS63).

Zaslovenskostranjebilpomembenzlastisestanekmednovimministromza

financeDušanomŠešokominfinančnimministromAvstrijeFerdinandomLacino,

kijepotekal23.julija1991.Ministrastasedogovorilazapremostitvenokreditno

podporozafinanciranjeslovenskegauvozavvišinidvehmilijardšilingov.Takoje

bilSlovenijiomogočennadaljnjinastopnasvetovnihtrgih,potemkojeNarodna

bankaJugoslavijeblokiralafinančnetokovesSlovenijo(ZAKS64).Sestanekježe

vzačetkujunijazačelpripravljatiKarelSmolle,potemkojevseboljkazalo,da“v

trenutkuosamosvajanjaSlovenijenisoizključenipovračilniadministrativniukrepi

zveznevladeindrugihzveznihorganovzanadaljevanjenemotenegagospodar-

skegasodelovanja”Slovenijezdrugimidržavami(ZAKS65).

Septembra so Dunaj obiskali državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve

RSMatjažKovačič(ZAKS66),podpredsednikVladeinministerzagospodarstvo

Andrej Ocvirk, minister za energetiko Miha Tomšič, nekaj gospodarstvenikov

(ZAKS67)terguvernerBankeSlovenijeFranceArhar.Zaradiveljavnostitakoime-

novanegabrionskegasporazuma,kijeSlovenijo(inHrvaško)zavezovalktrime-

sečni“zamrznitvi”izvajanjaosamosvojitvenihukrepov,jenajvečpozornostiprite-

gnil sestanekArharjaspredsednicoNarodnebankeAvstrije,MarioSchaumayer

(ZAKS68).

Karel Smolle je posredoval tudi pri stikih med Slovenijo in deželo Južno

Tirolsko. Tako je 26. novembra 1991 Južno Tirolsko obiskala delegacija slo-

venskega parlamenta, ki so jo sestavljali predsednik parlamenta France Bučar,

predsednikZboraobčinParlamentaRepublikeSlovenijeIvanBizjak,predsednik

Komisije za manjšine Parlamenta Republike Slovenije Roberto Batteli in Karel

SmollekotpredstavnikRepublikeSlovenijevAvstriji.DelegacijojesprejelSandro

Pellegrini,predsednikjužnotirolskegadeželnegazbora(ZAKS69).

Koso8.oktobra1991preteklitrijemesecimoratorijanaizvajanjeosamosvoji-tvenihukrepov,kigajemednarodnaskupnostzbrionskimsporazumomnaložilaSlovenijiinHrvaškivupanjuzamirnorešitevjugoslovanskekrize,jihjeSlovenijatakojzačelaznova izvajati.K temu jeprecejpripomoglo tudiumikanje jugoslo-vanske armade iz Slovenije. S prevzemom vojaškega in policijskega nadzora jeRepublika Slovenija uveljavila polno suverenost na vsem državnem ozemlju, vslovenskemzračnemprostoruinslovenskihteritorialnihvodah.ZumikomJAsobiliizpolnjenidejanskipogojizaslovenskosamostojnost.

Ko je bilo že bolj ali manj jasno, da bo mednarodna skupnost priznalaSlovenijokotsamostojnodržavo,je8. januarja1992DunajobiskalLojzePeterle.Sprejeli so ga kancler Vranitzky, podkancler Busek ter zunanji minister Mock.PogovorisosenanašalinapriznanjeSlovenijeinnjentežakgospodarskipoložaj(ZAKS70in71).

Najprej jeSlovenijopriznalaHrvaška,natobaltskedržave(kisosetedajosa-mosvajaleodSovjetskezveze),Evropskaskupnostpajoje,skupajzAvstrijo,pri-znala15. januarja1991.PomednarodnempriznanjuRepublikeSlovenije(do27.januarja1992 jo jepriznalo40držav) inzvzpostavitvijodiplomatskihodnosovznekaterimimednjimi, jeslovenskadiplomatskaslužbavstopilavfazosvojegadokončnegaoblikovanja.Bistvenanovost,kijebilaposledicaspremembestatusaRepublike Slovenije po njenem mednarodnem priznanju, je bila vzpostavitevpoklicne mreže diplomatskih predstavništev in postopna ukinitev začasnihpredstavništevoziromapooblaščencev.Kervdiplomatskipraksivglavnemveljanačelo, da je veleposlanik državljan države, ki jo zastopa, Smolle kot državljanRepublikeAvstrijeniimelmožnosti,dabipostalveleposlanikRepublikeSlovenijevAvstriji.

MinistrstvozazunanjezadevejeVladiRepublikeSlovenijetakože14.januar-japredlagalo,najpripravipredlog,napodlagikateregabizdnemvzpostavitvediplomatskih odnosov z Avstrijo zaprli Urad Republike Slovenije na Dunaju inodprliveleposlaništvo.PodvehdnehjepredstavnikMinistrstvazazunanjezadeveRepublikeSlovenijeSmollejusporočil,dabovlada20.januarjaposlalanaDunajBojana Grobovška kot odpravnika poslov, da je treba izvršiti predajo poslov(ZAKS72)indajenajpoznejedo20.marca“treba razrešiti vsa delovna razmerja z vsemi zaposlenimi”.Smolle,ki jeravnanjepristojnihnaministrstvuoznačilza“škandaloznoinprotizakonito”,jeobtemšedodal:

… toravnanje je tolikoboljne fair,kergreza ljudi,ki sosepredvsemobnajtežjihčasihtudi24uržrtvovalizaRepublikoSlovenijo.Gledesebesempovedal,da[pristojninaMinistrstvuzazunanjezadeveRepublikeSlovenije]nesmejopozabiti,dasemskorajpolletadelomafinanciral,delomadenar-nojamčil,dajeslovenskopredstavništvosplohmoglodelati…(ZAKS73).


Omenjenisestanekjeprivedeldonekaterihnesoglasij,kisojihpovzelineka-teri tiskanimediji.Zlastiavstrijskikrogi so izražali razočaranjenad“zadržanjemzunanjegaministra”DimitrijaRupla.MedtemsonaMinistrstvuzazunanjezadevezazapletekriviliSmolleja.Tanajbiv izjavahavstrijskiminslovenskimmedijemspremembevpredstavništvunaDunajuprikazovalkotrezultatpolitičnihinideo-loškihspopadovmednjiminministromRuplom,pravtakopanajbiSmollenebillojalendoministrstvainministraRupla.Smollejeodgovarjal,dajebil“lojalen do Slovenije in predvsem do slovenske vlade, tako tudi do zunanjega ministra”(ZAKS74in75).

Da bi nekako zgladili nesporazume, je predsednik skupščinske komisije zamednarodne odnose Matjaž Šinkovec 21. januarja povabil na razgovor pred-sednika vlade Peterleta, zunanjega ministra Rupla in Smolleja. Ugotovljeno jebilo,daSmollenibilrazrešenkotpooblaščenecRepublikeSlovenijenaDunaju.Udeleženci sestankapasosoglašali,dabovladaobenemz imenovanjemKatjeBoh za veleposlanico Republike Slovenije na Dunaju razrešila Karla Smollejadolžnosti pooblaščenca, hkrati pa ga imenovala za častnega konzula RepublikeSlovenijevCelovcu(Klagenfurt)(ZAKS76).

Odlok o odprtju Konzulata Republike Slovenije v Celovcu (Klagenfurt) sčastnim konzulom na čelu in odlok o imenovanju Karla Smolleja za častnegakonzulaRepublikeSlovenijevCelovcu jepredsednikVladeRepublikeSlovenijepodpisalže30.januarja1992(323.odlok…1992:1;324.odlok…1992:1).

Zzaprtjem“slovenskegapredstavništva”naDunajusejekončalonekopreho-dnoobdobjevnajnovejšislovenskizgodovini.Uslužbencipredstavništvasovtemčasuopravilipomembnodeloinpomagaliutiratipotuveljavitviinpriznanjunoveslovenskedržave.Kakoobsežnodelosoopravilištirjezaposleni,zgovornokažejoštevilke. Samo v času od 1. januarja do 31. decembra 1991 so uslužbenci uradaorganiziralialiopravili85delovnihpogovorovzavstrijskimiministri,predsedni-komvladealideželnimiglavarji,54zavstrijskimipredstavnikioblastiinvisokimiuradniki,34sposlanciavstrijskegaparlamenta,60zuslužbenciambasadvAvstriji,89zgospodarstvenikiinbančniki,74sslovenskimiministri,predsednikomVladeinpredsednikomPredsedstvaRSlovenijeter25delovnihpogovorovsčlanislo-venskegaparlamenta.Alirečenodrugače:vdvehdelovnihdnehsovpovprečjupripravilialiopravilitripogovore.Vteštevilkepanisovštetitelefonskipogovoriali korespondenčne komunikacije. Predstavništvo je prejelo in oddalo 1.166poštnihsporočilin1.585telefaksovnaustreznenaslovevSloveniji,Avstrijiinposvetu.PritempanisoupoštevanasporočilavčasudesetdnevnevojnevSloveniji,kososodelavcidelalitudi24urnadaninskrbelizapovezaveinkomuniciranjezvsemsvetom(ZAKS77).

KOROŠKISLOVENCIINOSAMOSVOJITEVSLOVENIJE

Zaradigeografske,zgodovinske,prometneingospodarskepovezanostiavstrij-ske Koroške s Slovenijo ter kulturnih vezi koroških Slovencev s prebivalciRepublikeSlovenijesoverjetnopravvavstrijskideželiKoroški(delomapatudinaavstrijskemŠtajerskeminDunaju)najboljzavzetospremljaliprocesedemokrati-zacije,družbenihsprememb,osamosvajanjainobrambeneodvisnostiRepublikeSlovenije(Stergar2005:37).

ZdružbenimispremembamivSlovenijisejebrezvečjihzadržkovinzelozgo-dajidentificiralzlastitistidelslovenskemanjšinenaKoroškem,kisejepovezovalzNSKS.NadrugistranisotudilevousmerjenikoroškiSlovenci–porazočaranjunadresničnostjojugoslovanskegaeksperimenta“samoupravne-socialističnedruž-beenakopravnihnarodov innarodnosti”–priskočilinapomočmladislovenskidemokraciji innapadeninovidržavi.Pomagalisoosebnoinpreksvojihorgani-zacij,medijev,različnihcivilnihzdruženjterstrankarskihpovezav,kisosegalevavstrijskiparlamentinrazličnaministrstvatertudivnekatereevropskeustanove.Za nekaj časa so stopila v ozadje tudi tradicionalna idejna, osebna in prestižnanasprotjamedrazličnimiskupinamiznotrajkoroškeslovenskemanjšine(Stergar2005:37–56).

Tiskani mediji slovenske manjšine na Koroškem so tako že sredi leta 1988zapisali, da “razvoj v Sloveniji nam koroškim Slovencem ne more in ne smebiti deveta briga”, in poudarili, da bodo ob uspešni demokratizaciji Slovenije“profitirali vsi Slovenci– tudi koroški” (Kulmesch 1988: 2). Zato lahko najdemoprimerepodporekoroškihSlovencevdemokratizacijiinosamosvajanjuSlovenijevNašem tedniku invSlovenskem vestnikužepoleti1988,obzačetkuvojaškegasodnega “procesa proti četverici” v Ljubljani (Vojaško sodišče prepovedalo…1988: 2–3; Ljubljanski proces,… 1888: 2–3). Ob množičnih protestih, do katerihjezaradiomenjenegaprocesaprišloLjubljani, jeSmolle izrazilupanje,dabodopod pritiskom javnosti priprte kmalu izpustili, same proteste označil kot znakopogumljanjainbudnedemokratičnezavestislovenskeganaroda.Vtiskovniizja-vijeostroobsodilvodenjeprocesavsrbohrvaškemjeziku,odklonitevzagovorav slovenščini pa označil kot nasprotovanje vsem Slovencem, še posebej protibojuzaenakopravnostslovenskihmanjšinvItalijiinAvstriji(Vouk1991:19–20).Sprotestnoizjavoinsolidarnostnimiliterarnimibranjisoseoglasilitudikoroškislovenskibesedniustvarjalci(Solidarnostnaizjava…1988:2).Pokoncuprocesajebilo18.novembra1988vCelovcu(Klagenfurt)organiziranosolidarnostnozboro-vanje(Solidarnostnozborovanje…1988:1;Narodnajsamodloča…1988:2–3).SprecejšnjimzanimanjemsokoroškiSlovencispremljalitudiustanavljanjepolitič-nihstrank(Slovenskademokratičnazvezaustanovljena1989:5),septembra1989pozdraviliustavnespremembevSloveniji(Novaustava…1989:1–3)injihoznačilikotpomembenkorakvsmerislovenskesuverenostiinureditvedemokratičnega


večstrankarskegasistema.Odjanuarjadokoncamarca1990sonekateripredstav-niki koroških Slovencev sodelovali tudi na predvolilnih zborovanjih slovenskihpolitičnihstrank.Obtemjetrebaopozoriti,dasonaDemosovihshodihsprego-vorilitakopredstavnikikoroškeslovenske“desnice”,kotnaprimerKarelSmolle,BorutSommeregger,ReginaldVospernik,JankoZerzer,idr.,kakortudipredstav-nika“levice”FeliksWieserinMarjanSturm(Kulmesch1988:2),Koroškaenotnalistapa jeodprlaposebenračunza finančnopomočDemosu(Koroškaenotnalistapoziva…1989:2).PrvevečstrankarskeparlamentarnevolitvevSloveniji(apri-la1990) sokoroškiSlovenciocenilikotdokaz,da soSlovenci zreli za sodobnoEvropopluralističnihstrankindemokratičnegavodstva(Vouk1991:39).

PredstavnikiosrednjihorganizacijkoroškihSlovencevso23.in26.decembra1990 sodelovali pri ugotavljanju in razglasitvi rezultatov plebiscita o slovenskidržavnisuverenosti.VseodtedajsosinaDunaju(Wien) invevropskihkrogihprizadevalizapriznanjesuverenostiindržavnesamostojnostiSlovenije.Izjemnointenzivnainpestrajebiladejavnostvvojnihdnehobkoncujunijainvzačetkujulija 1991. Poleg številnih solidarnostnih ali protestnih izjav in pisem je bilo vCelovcu(Klagenfurt)pripravljenihvečzborovanj,nakaterihsobileizraženezah-tevepobrezpogojnemspoštovanjunačelapravicevsakeganarodadosamoodloč-beintakojšnjizaustavitvivsehaktivnostiJugoslovanskeljudskearmadeterpoziviAvstriji indrugimdržavamkmednarodnemupriznanjuSlovenijeinHrvašketerrešitvi jugoslovanske krize (NSKS protestira… 1991: 3; Resolucija udeležencevzborovanja…1991:1).

Koroški Slovenci so med drugim zbrali tudi znatna materialna in denarnasredstvazapomočodvojneprizadetimvSloveniji.Dosredinejulijajebilozbra-nihzaokrog1,25milijonašilingovpomoči.KoroškiSlovencisoposkrbelitudizanastanitevvečstoprebivalcev izSlovenije,ki sosemedvojnovSlovenijiznašlinaKoroškem,kernisomogliprestopitislovensko-avstrijskemeje,alikotbegunci(ZAKS78;Pomočnibilasamosolidarnostna1991:1).Zbiranjepomočisejenada-ljevalo tudi po vojni v Sloveniji. Z namenom, da bi pomagali pri sanaciji vojneškode,jeNSKSskupajzMohorjevodružbo,uredništviNašega Tednika inNedelje,Dušnopastirskimuradom,Zvezoslovenskihzadrug,Enotnolisto,Krščanskokul-turnozvezo,KatoliškimdelovnimodborominKatoliškomladinoodprlposebenkonto“PomočSloveniji”,nakateremjebilodo17.septembra1991zbranih870.285šilingov (v današnji vrednosti okrog 65.000 EUR). Denar so zastopniki sodelu-jočih organizacij ob navzočnosti koroškega deželnega glavarja Zernatta predalipredsednikuVladeRepublikeSlovenije,LojzetuPeterletu(ZAKS79).

Med vojno v Sloveniji je omembe vredna tudi dejavnost slovenskih študen-tov na Dunaju, in to tako tistih iz vrst koroških Slovencev kot tudi študentov izSlovenije, ki so takrat študirali na Dunaju. Ti so skupaj z nemško govorečimištudenti28.junijater1.in4julijapripraviliprotestneshodepredjugoslovansko

ambasado(ZAKS80),30.junijapaskupajsHrvatiinzAlbancisKosovaorgani-ziraliprotestnipohododUniverzedoStefansplatza“zoperokupacijoSlovenije”(ZAKS81).Vdnehod2.do8.julijasovsakdanmed16.in21.uronaStefansplatzuzbiralipodpisezaustavitevnasiljainpriznanjeneodvisnostiRepublikeSlovenije.Zbralisookrog5.000podpisov,kisojihpoznejepredaliavstrijskimvladnimfunk-cionarjem.Namenvsehakcijjebil,“sporočitimednarodnidemokratičnijavnostiresnicoonapadunaSlovenijo,opozoritinatežakpoložajprebivalcevvSlovenijiobnapadihJLAinvplivatinapozitivenodnoszahodnejavnostinaoklicanoneod-visnostSlovenije”(ZAKS80).

V prizadevanja za mednarodno priznanje Republike Slovenije so se vklju-čili tudi predstavniki Hrvaškega kulturnega društva v Gradišću/KroatischerKulturvereinimBurgenland.Tisovposebniresoluciji,sprejeti8.septembra1991nasejivTrajštofu(Trausdorf),pozvalizveznovlado,“…datakojpriznaHrvaškoinSlovenijo,državi,kiseboritazasvojobstoj”(ZAKS82).

Do konca leta 1991 so se nato vrstile dejavnosti za odpravo posledic vojnihoperacij v Sloveniji, za humanitarno pomoč beguncem iz drugih prizadetihdelovnekdanjeJugoslavijeterpredvsemzamednarodnopriznanjeinuveljavitevRepublikeSlovenije.ZaslednjesejeministerzaSlovenceposvetuinnarodnostivSlovenijidr.JanezDularsredijanuarja1992vjavnempismukoroškimSlovencemtudiposebejzahvalil(SporočiloministraJanezaDularja…1992:3).

ODNOSAVSTRIJEDOJUGOSLOVANSKEKRIZEINMEDNARODNEGAPRIZNANJAREPUBLIKESLOVENIJE

AvstrijasejekotsosedatedanjeJugoslavijesoočilazjugoslovanskokrizoprejkakor večina drugih evropskih držav. Na avstrijsko stališče do jugoslovanskekrizejevplivalovečdejavnikov,zlastislovenskainhrvaškamanjšinatermnožicadelavcevizJugoslavijenazačasnemdeluvAvstriji.PredvsempasejeAvstrijabala,dabibilozaradikrizevJugoslavijiprizadetoavstrijskogospodarstvoterdabijopreplavilibegunci.

KljubnekaterimzadržkompajeAvstrijaprecejprispevalakpriznanjuSlovenijeinHrvaške.PoslanecavstrijskegadržavnegazboraKarelSmollejetakožepoletileta1989ostrokritiziralprocesprotikosovskemupolitikuAzemuVlassiju ingaoznačil kot “proces maščevanja nad politikom, ki se zavzema za pravice svoje-ga naroda in proti demontaži avtonomije Kosova” (Vouk 1991: 31–32). ZaradibrutalnegaravnanjasrbskihoblastiskosovskimiAlbancijetudiAvstrijaskupajznekaterimidrugimičlanicamiEvropskeskupnostižesrediavgusta1990zahtevalaobravnavoomenjenegavprašanjavokviruOrganizacijezavarnostinsodelovanjevEvropi.Kljubtemupasejekmaluizkazalo,daznotrajavstrijskekoalicijskevladeni enotnega mnenja glede jugoslovanske krize. Tako je avstrijski kancler Franz

1�6 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … 1��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Vranitzky (SPÖ) še nekaj časa po demokratičnih volitvah v Sloveniji zagovarjalenotno Jugoslavijo in oktobra 1990 podpredsedniku Predsedstva SFRJ StipetuMesićupotrdil,daseAvstrijazavzemazanevmešavanjedrugihdržavv jugoslo-vanskenotranjezadeve(Zeitler2000:109).StemjeDimitrijaRuplaspodbudilkizjavi,da“se Vranitzky vede, kot da je Avstrija še vedno gospodar Slovenije”innaj“raje stori kaj pametnega za koroške Slovence”(Avstrijaželisodelovati…1990:1).VisokifunkcionarÖVPAndreasKholpajemenil,daje“avstrijski socialistični kan-cler s svojo izjavo Slovencem zadal udarec v hrbet”(Grobovšek1990:20).

NaklonjenostnovimdemokratičnimsilamvSlovenijiterpreurejanjuJugoslavijeoziromanovemudefiniranjuodnosovmedjugoslovanskiminarodije,kljubupo-rabidiplomatskega jezika, jasno izrazilavstrijskizunanjiminister inpredsednikÖVPAloisMock.Mock,kijehotelizsilitičimvečjoangažiranjeEvropevjugoslo-vanskikrizi,najbiponekaterihnavedbahpriporočalcelovojaškoposredovanjemednarodneskupnostiv Jugoslaviji (Zeitler2000:109).Nadrugi stranipasi jekancler Vranitzky prizadeval odvrniti Mocka od njegovih solističnih političnihnastopov na mednarodnem prizorišču. Obenem je Vranitzky še marca 1991 obsrečanju s tedanjim predsednikom jugoslovanske vlade Antejem Markovićem vJennersdorfunaavstrijskemGradiščanskempoudaril,da“uradni partner avstrij-ski vladi ostaja jugoslovanska zvezna vlada”(VranitzkybetontWiens…1991:6).Zanikalpajetuditrditvedržavnegasekretarjazaevropskeintegracijepriavstrij-skivladi,PetraJankowitscha,da“bi evropske ustanove ... morale ponuditi pomoč Jugoslaviji v njenem procesu razdruževanja”(Grobovšek1991/b:20).KljubtemupajeAvstrijažetakratnavezalastiketudizvladamiRepublikSlovenijeinHrvaške.Pritemnegreprezreti,dajesredimarca1991,obobiskupredsednikaPredsedstvaRSMilanaKučananaDunaju,VranitzkypoudarilpripravljenostAvstrijezasode-lovanjezjugoslovanskimirepublikami.Vsvojiizjavijezatrdil,“da v stališčih čla-nov avstrijske vlade do Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije dejansko ni razlik in da se Avstrija ne zavzema za ohranitev enotnosti Jugoslavije za vsako ceno”(Grobovšek1991/c:1).Ob tempanipozabilpoudariti,daboavstrijskazveznavladakljubvsemuševednoostalavstikutudizjugoslovanskozveznovlado.

Takšnodvotirnostinomahljivostavstrijskezveznevladejeostrokritiziralkoro-škideželniglavarJörgHaider,kisejenapogovorihvZagrebuvzačetkumarca1991– resda brez državniških obveznosti in tedaj kot predstavnik opozicijskestrankevdunajskemparlamentu–nedvoumnozavzelzasamostojnostSlovenijeinHrvaške(Stritzl1991:3;J.Š.[JožeŠircelj]1991:5).TudizunanjiministerMockjenedvoumnopodprl“načelosamoodločbenarodovinnačelademokratizacije”terpoudaril,da“če bo razplet dogodkov zahteval osamosvojitev, bo … Avstrija rea-girala v skladu z novimi dejstvi in okoliščinami”(Grobovšek1991/d:1).Čepravso dobre sosedske odnose med Slovenijo in Avstrijo obremenjevale predvsemrazlike v stališčih o uresničevanju ADP glede realizacije določb, ki se nanašajona vprašanje položaja slovenske manjšine v Avstriji, pa si je zunanji minister

Mockodkritoprizadeval,dabiAvstrijadalaSlovenijivnjenembojulogističnoindrugopodporo.Tako jeAvstrijaomogočilaSlovenijikredite, spomočjokaterihje ta lahko tudi v juniju in juliju 1991 nadaljevala z zunanjetrgovinsko dejavno-stjo.Vranitzkynazačetkutemuninasprotoval,pozneje,kopaješlozapriznanjeSlovenijeinHrvaške,pasejedržalboljobstrani(Zeitler2000:109).

Na slovesnost ob razglasitvi slovenske državne samostojnosti 25. junija 1991predstavnikov avstrijske zvezne vlade ni bilo. Po poročilih nekaterih avstrijskihtiskanih medijev se slovesnosti nameraval udeležiti minister za znanost ErhartBusek,vendarpasenatoslovesnostivseenoniudeležil(Busek,Zilkund…1991:5).

SlovesnostisosetakoudeležililedeželniglavarinžupanmestaDunajHelmutZilk,koroškideželniglavarChristophZernatto,namestnikkoroškegadeželnegaglavarja Peter Ambrozy, deželni glavar Štajerske Joseph Krainer, deželni glavarZgornje Avstrije Josef Ratzenböck in poslanec avstrijskega parlamenta AndreasKhol(ZAKS83).Zilk,ZernattoinKrainersosežepredodhodomvSlovenijojavnozavzelizamednarodnopriznanje(ZAKS84).KoroškideželniglavarZernattojebilcelomedgovornikinaslovesnosti.Meddrugimjedejal:“Podpiramo samostojno pot nove slovenske države in si želimo dobro sosedstvo z njo. Zavzel se bom na Dunaju, da bo tudi Avstrija sledila Koroški in priznala novo slovensko državo!”(Lukan1991:2).

ZilkježevLjubljani,včasuslovesnostiobrazglasitvineodvisnosti,optimistič-no izjavil: “Prepričan sem, da boste uspeli,”povedalpa je tudi,da jevLjubljaninauradnemobisku,čepravkotpredstavnikDunajainnekoturadnipredstavnikAvstrije.Izjavilješe:“Do priznanja bo prišlo tako gotovo kot se konča vsaka moli-tev z ‘Amen’”(APA:2).

Vsideželniglavarji,kiso26.junijasodelovalinaprireditviobrazglasitvineod-visnostiSlovenije,soseobnapaduJLAnaSlovenijoženaslednjegadnezavzelizapriznanjeSlovenijekotneodvisnedržave.ZlastiZilksejeizkazalkotvelikzagovor-nikslovenskihprizadevanjzaosamosvojitev.TakojeobvrnitviizLjubljane,kjerjeprisostvovalslovesnostimobrazglasitvineodvisnostiSlovenije,kritiziralpolitikoZDAdojugoslovanskekrize(APA:2).

ZadržanainprevidnapolitikakanclerjaVranitzkegadoSlovenijeinHrvaškesejevzačetkujulija1991znašlapodpritiskomjavnegamnenjavolivcevpatudiopo-zicije.Gledenarezultateraziskavjavnegamnenjanajbisetedajkar62odstotkovvprašanihAvstrijcevzavzelozačimprejšnjepriznanjeSlovenijeinHrvaške(Zeitler2000:109).NatokažetudisolidarnostnaizjavamestnegasvetaGradca(Graz)izsredinejulija1991(ZAKS85).

Za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške se je zavzemal tudi deželniglavarzveznedeželeSalzburg,karjepoudarilvpismupredsednikuslovenskega

1�8 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … 1��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

izvršnegasveta,LojzetuPeterletu(ZAKS86).19.julija1991jepredsednikdeželne-gazboradeželeSalzburgHelmutSchreinerkanclerjaVranitzkega,podkanclerjaBuseka in zunanjega ministra Mocka obvestil, da je salzburški deželni zbor nasejidne3.julija1991zahtevalodavstrijskevladetakojšnjemednarodnopriznanjeSlovenijeinHrvaške(ZAKS87).

Ob takšnem pritisku avstrijske javnosti ni bilo presenetljivo, da je kanclerVranitzkypostopomazačelopuščatiprepričanjevmorebitnoohranitevskupnejugoslovanskedržave.Takojevzačetkujulija,obrazpravivavstrijskemdržavnemzboruoodnosuAvstrijedonovihdejstevnaobmočjuJugoslavije, izjavil, “… da imajo vsi v Jugoslaviji v prihodnosti pravico do evropske perspektive”(Bericht…1991:3281).

Takojebilažesrediseptembravečinaavstrijskihpolitikovnaklonjenaprizna-njuneodvisnostiSlovenije inHrvaške.Različnasobila lemnenjaodatumupri-znanja.Nekaterisosezavzemalizatakojšnjepriznanje,spetdrugisozagovarjalistališče, naj Avstrija prizna neodvisnost Slovenije in Hrvaške skupaj z državamiEvropskeskupnosti.PoznejejeAvstrijasledilanemškemuinvatikanskemuzgleduvpodporiprizadevanjemSlovenijezamednarodnopriznanje(Klemenčič2003:178–206; Klemenčič, 2005/b). Vsekakor pa ostajajo zavita v tančico skrivnostinekateraneodgovorjenavprašanjao“ceni”tegapriznanja(Stergar2005:37–56)teroposebnihavstrijskih interesihvozadjudiplomatskegapriznanja indrugihukrepov ob vzpostavljanju slovensko-avstrijskih bilateralnih odnosov (Jančar1996; Stergar 2003: 99–128; Ferenc in Repe 2004: 611–653; Klemenčič M. inKlemenčičV.2006).

VIRIINLITERATURA:

“Avstrija posredno podpira politično linijo slovenske vlade.” (1990) Naš tednik41(36)(7.september):3.

“AvstrijaželisodelovatilesSFRJkotceloto.”(1990)Delo32(81)(6.april):1.

Baker, James A. (1995) The Politics of Diplomacy: Revolution, War and Peace 1989–1992.NewYork:G.Putnam’sSons.

“Busek,ZilkundKrainerinLaibach.”(1991)Kurier175(25.junij):5.

Ferenc,MitjainBožoRepe(2004)“Slovensko-avstrijskiodnosipomednarodnempriznanju.” V Dušan Nečak idr. (ur.) Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju / Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert.Ljubljana:OddelekzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani:611–653.

Gompert,David(1994)“HowtoDefeatSerbia.”Foreign Policy73:30–42.

Grobovšek,Bojan(1990)“Diplomatskebravure.”Delo32(92)(19.april):20.

Grobovšek,Bojan(1991/a)“KučanprepričalMockasslovenskimistališči.”Delo33(61)(14.marec):1.

Grobovšek,Bojan(1991/b)“Neprijetnavprašanja.”Delo33(55)(7.marec):20.

Grobovšek, Bojan (1991/c) “Tudi Vranitzky pokazal razumevanje za Slovence.”Delo33(62)(15.3.):1.

J. Š. [Jože Šircelj] (1991) “Jörg Haider se zavzema za samostojno Slovenijo inHrvaško.”Delo33(55)(7.marec):5.

Jančar, Matjaž (1996) Slovenska zunanjepolitična razpotja. Ljubljana: Društvo2000.

Jesih, Boris (2007) Med narodom in politiko. Politična participacija koroških Slovencev.Celovec:Drava;Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja.

Klemenčič, Matjaž (2003) “The Role of Outside Factors in the Dissolution ofYugoslavia.”Razprave in gradivo42:178–206.

Klemenčič,MatjažinMitjaŽagar(2003)The Former Yugoslavia’s Diverse Peoples: A Reference Sourcebook.SantaBarbara,DenverinOxford:ABCClio.

Klemenčič, Matjaž (2005/a) “James Baker, nekdanji državni sekretar: intervju.”Mladina14:36–40.

Klemenčič, Matjaž (2005/b) “The International Community and the FRY /Belligerents.” Raziskovalno poročilo v okviru projekta “The Scholar’sInitiative: Confronting the Yugoslav Controversies, Project Prospectus”,


Purdue University, 2005, objavljeno na http://www.cla.purdue.edu/aca-demic/history/facstaff/Ingrao/si/scholarstr.htm.

Klemenčič,MatjažinVladimirKlemenčič(2006)Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni (izbrana poglavja).Celovec,LjubljanainDunaj:Mohorjevazaložba.

“Koroškaenotnalistapoziva…”(1989)Naš tednik41(6)(9.februar):2.

Kulmesch,Janko(1988)“Pomladanskaenodnevnica.”Naš tednik40(29):2.

“Ljubljanskiproces:SolidarnostnaizjavaNT.”(1988)Naš tednik40(29)(22.junij):2–3.

Lukan, Ivan (1991) “Podpiramo samostojno Slovenijo.” Dnevnik 41(172) (26.junij):2.

Murko,Ivan(2004)Meje in odnosi s sosedami.Ljubljana:Fakultetazadružbenevede.

“NasvidenjevsamostojniSloveniji!”(1991)Delo33(53)(5.marec):3.

“Narodnajsamodločaosvojisuverenostiindržavnosti.”(1988)Naš tednik40(47)(25.november):2–3.

“NovaustavaokrepilasuverenostSlovenije.”(1989)Naš tednik40(39)(29.septem-ber):1–3.

“NSKSprotestiraprikonzulatuSFRJ.”(1991)Naš tednik43(26)(28.junij):3.

Österreichischen Gesellschaft für Außenpolitik und Internationale Beziehungen(1991) “Chronik zur Österreichischen Aussenpolitik, 1. Jänner bis 31.dezember1991.”Österreichisches Jahrbuch für Internationale Politik 1991.DunajinKöln:BöhlauVerlag:68–141.

Pirjevec, Jože (1995) Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije.Koper:ZaložbaLipa.

“Pomočnibilasamosolidarnost.”(1991)Naš tednik43(38)(20.september1991):1.

Repe, Božo (2002), Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije, Ljubljana:Modrijan.

ResolucijaSkupščineRS… (1991)ResolucijaSkupščineRSopredloguza spora-zumnorazdružitevSFRJ.Uradni list Republike Slovenije,št.7/1991:267.

“Resolucijaudeležencevzborovanja‘ZamirnorešitevkrizevJugoslaviji’.”(1991)Slovenski vestnik45(28)(3.julij):1.

Rupel,Dimitrij(1992)Skrivnost države. Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992.Ljubljana:ZaložbaDelo–Novice.

“Slovenskademokratičnazvezaustanovljena.”(1989)Naš tednik41(3)(20.janu-

ar):5.

“Solidarnostna izjava skupine slovenskih koroških pisateljev z obtoženci v

Ljubljani.”(1988)Naš tednik40(30)(29.julij):2.

“Solidarnostnozborovanjezaobsojenceljubljanskegavojaškegaprocesa.”(1988)

Naš tednik40(46)(18.november):1.

“SporočiloministraJanezaDularjaobpriznanjuRepublikeSlovenije.”(1992)Naš

tednik44(3)(24.januar):3.

Stergar, Janez (1998) “Identiteta in manjšina, zavest in odnosi z matico: Nekaj

uvodnihteznaposvetuSvetaslovenskihorganizacijvGorici24.4.1998.”

Koroški vestnik32(1):43–50.

Stergar,Janez(2003)“RepublikaSlovenijainzamejstvo1945–2002.”Acta Histriae

11(2):99–128.

Stergar, Janez (2005) “Delovanje koroških Slovencev v Avstriji za neodvisno

Slovenijo.” V Matjaž Klemenčič, Janez Stergar, Samo Kristen, Katalin

MundaHirnökinMilicaTrebšeŠtolfa,Viri o demokratizaciji in osamos-

vojitvi Slovenije. IV. del: Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno

priznanje Slovenije (Viri; 20). (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije,

2005):37–56.

Stritzl Heinz (1991) “Kroatiens Kampf ist auch ein Kampf für Europa!” Kleine

Zeitung88(56)(6.marec):3.

Uradni list Republike Slovenije(1991)št.33-1409/91.Ljubljana.

“Vojaško sodišče prepovedalo v Ljubljani obravnavo v slovenščini.” (1988) Naš

tednik40(29)(22.julij):2–3.

Vouk, Rudi (1991) “Dokumentacija:… štiri leta dela v parlamentu.” Naš tednik

43(12a)(22.marec):1–46.

“VranitzkybetontWiensguteNachbarschaftmitBelgrad.”Kleine Zeitung88(57)

(7.marec):6.

“Zajednička sjednica Predsjedništva SFRJ i Predsjedništva SK SFRJ: Odnosi

Jugoslavije i Kine doprinose jačanju mira.” (1978) Borba 57(259) (20.

september):1.

Zeitler, Klaus Peter (2000) Deutschlands Rolle bei der völkerrechtlichen

Anerkennung der Republik Kroatien unter besonderer Berücksichtigung

des deutschen Außenministers Genscher.Marburg:TectumVerlag.


Zimmermann, Warren (1995) “The last Ambassador speaks of the Collapse of

Yugoslavia.”Foreign Affairs74(2):2–20.

VIRI:

323. odlok Vlade Republike Slovenije o imenovanju Karla Smolleja za častnega

konzula Republike Slovenije v Celovcu. (1992) Uradni list Republike

Slovenije2(6):1.

324.odlokVladeRepublikeSlovenijeoodprtjuKonzulataRepublikeSlovenijev

Celovcu.(1992)Uradni list Republike Slovenije2(6):1.

Bericht…, (1991) Bericht des Außenpolitischen Ausschusses betreffend den

AußenpolitischenBerichtderBundesregierung(III-27derBeilagen)über

dasJahr1990(218derBeilagen).VStenographisches Protokoll.35Sitzung

desNationalratesderRepublikÖsterreich,XVIII.Gesetzgebungsperiode,

8.julij1991:3281.

APA, 1 [Austria Presse Agentur]– “Treffen Energieminister Tomsic mit BK

Vranitzky:AKWKrskoalleinigeKompetenzSloweniens–Verwunderung

über österreichischen Vorstoss bei Belgrader Zentralregierung.” Dunaj,

20.februar1991.

APA,2–Zilk:Anerkennungkommt“wieAmenimGebet”–WachsendeBesorgnis

in Washington– Krisesitzung des Staatspräsidiumstr. APA, št. 031 5 A1

0756.Dunaj,27.junij1991.

ZAKS 1 [Zasebni arhiv Karla Smolleja]– Tagesordnung für den Besuch der

slowenischen Verkehrs-Delegation am 28. 2. 1990. Fax Mag. Lutterja

(Österreichische Bundesbahnen Generaldirektion), Karlu Smolleju.

Dunaj,23.februar1990.

ZAKS2–PismoKarlaSmollejaPetruMarnu,namestnikurepubliškegasekretarja

zaprometinzveze.Dunaj,12.februar1990.

ZAKS 3– Pismo predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne

liste Lojzetu Peterletu, predsedniku Izvršnega sveta Republike Slovenije.

Celovec,19.september1991.

ZAKS4–ZapisnikrazgovorameddelegacijoIzvršnegasvetaRepublikeSlovenije

terpredstavnikikoroškihSlovencevvTinjah,dne4.junija1990.

ZAKS 5– Pismo Karla Smolleja Jožetu Mencingerju, podpredsedniku IzvršnegasvetaRepublikeSlovenije.Dunaj,5.september1990.

ZAKS 6– Pismo predstavnika Korotan Import-Export Gesellschaft m. b. InguPašu, predsedniku Republiškega sekretariata za turizem in gostinstvo.Celovec,3.avgust1990.

ZAKS7–PismoPetraMarna,namestnikapredsednikaRepubliškegakomitejazapromet in zveze, Jožetu Mencingerju, podpredsedniku Izvršnega svetaSkupščineRepublikeSlovenije.Ljubljana,8.junij1990.

ZAKS8–PismoViktorjaBrezarja,predsednikaRepubliškegakomitejazadrobnogospodarstvo, Jožetu Mencingerju, podpredsedniku Izvršnega svetaSkupščineRepublikeSlovenije.Ljubljana,7.junij1990.

ZAKS9–PismoJožetaOsterca,predsednikaRepubliškegakomitejazakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano,JožetuMencingerju,podpredsednikuIzvršnegasvetaSkupščineRepublikeSlovenije.Ljubljana,11.junij1990.

ZAKS10–PismoMiheTomšiča,predsednikaRepubliškegakomitejazaenerge-tiko, Jožetu Mencingerju, podpredsedniku Izvršnega sveta SkupščineRepublikeSlovenije.Ljubljana,7.junij1990.

ZAKS11–PismoIngaPaša,predsednikaRepubliškegakomitejazaturizemingos-tinstvo, JožetuMencingerju,podpredsedniku IzvršnegasvetaSkupščineRepublikeSlovenije.Ljubljana,12.junij1990.

ZAKS12–PismoKarlaSmollejapredsednikuSkupščineRSFrancetuBučarjuinšefuprotokolaMatjažuKovačiču.Dunaj,30.maj1990.

ZAKS 13– Pismo Matjaža Kovačiča, svetovalca v Skupščini Republike Slovenije,KarluSmolleju.Ljubljana,11.junij1990.

ZAKS14–PismoKarlaSmollejadr.Rückserju,faxšt.401-10/537.Dunaj,12.junij1990.

ZAKS15–Programm:BesucheinerDelegationderVersammlungderRepublikSlowenien,26.und27.Juni1990.Dunaj,breznavedbedatuma.

ZAKS16–PismoKarlaSmollejapredsednikuSkupščineRSFrancetuBučarjuinšefuprotokolaMatjažuKovačiču.Dunaj,30.maj1990.

ZAKS 17– Pismo svetovalca v Skupščini RS Matjaža Kovačiča Karlu Smolleju.Ljubljana,6.junij1990.

ZAKS 18– Programvorschlag: Besuch des Präsidenten der Versammlung derRepublikSlowenien,Dr.F.BučarinWienvom26.bis28.Juni1990.Dunaj,breznavedbedatuma.


ZAKS19–PismoKarlaSmollejaDimitrijuRuplu.Dunaj,10.julij1990.

ZAKS20–PismoMilkeHudobnikzunanjemuministruAloisuMocku.Dunaj,22.

junij1990.

ZAKS 21– Pismo Milke Hudobnik predsedniku Izvršnega sveta Republike

Slovenije,LojzetuPeterletu.Dunaj22.junij1990.

ZAKS 22– Pismo Mihe Tomšiča Lojzetu Peterletu, št. 9064. Ljubljana 29. junij

1990.

ZAKS23–Faxdr.Hladnika,BundesministeriumfürwirtschaftlicheAngelegenheiten

der Republik Österreichs, Karlu Smolleju, št. GZ. 559.500/3-VIII/3/90.

Dunaj,6.julij1990.

ZAKS24–PismoKarlaSmollejaMihiTomšiču.Dunaj,6.julij1990.

ZAKS25–PismogeneralnegatajnikaSDSSErikaModicaKarluSmolleju.Ljubljana,

28.avgust1990.

ZAKS26–PismoHubertaMikladr.JožetuPučniku.Dunaj,21.avgust1990.

ZAKS 27– Poročilo o obisku delegacije Izvršnega sveta Skupščine Republike

Slovenije pod vodstvom podpredsednika Izvršnega sveta dr. Jožeta

MencingerjavRepublikiAvstrijivdnehod5.do7.septembra1990.Brez

navedbekrajaindatuma.

ZAKS 28– Pismo Dimitrija Rupla, Republiškega sekretarja za mednarodno

sodelovanje, Lojzetu Peterletu, predsedniku Izvršnega sveta Skupščine

RepublikeSlovenije,št.921-95-81/90.Ljubljana,8.oktober1990.

ZAKS29–Osnutekpredloga ... (Republiškegasekretaria ...) ... zasejo Izvršnega

svetaRepublikeSlovenije.Brezpodpisainnavedbekrajaterdatuma.

ZAKS30–SklepIzvršnegasvetaSkupščineRepublikeSloveniješt.900-04/90-15/1-

8.Ljubljana,19.oktober1990.

ZAKS31–PooblastiloIzvršnegasvetaSkupščineRepublikeSlovenije,št.921-95-

4A/90.Ljubljana,29.oktober1990.

ZAKS32–PismoKarlaSmollejadr.RobertuLichalu,drugemupodpredsedniku

avstrijskegadržavnegazbora.Dunaj,14.marec1991.

ZAKS33–PismoKarlaSmollejadr.HeideSchmidt,tretjipodpredsedniciavstrij-

skegadržavnegazbora.Dunaj,14.marec1991.

ZAKS 34– Pismo Karla Smolleja dr. Heinzu Fischerju, predsedniku avstrijskega

državnegazbora.Dunaj,14.marec1991.

ZAKS35–ProračunzaslovenskopredstavništvonaDunaju(letno).Brezpodpisa

innavedbekrajaterdatuma.

ZAKS36–PismoKarlaSmollejainAndreasaWablaJacquesuDelorsu.Dunaj,12.

september1989.

ZAKS 37– Pismo Jacquesa Delorsa Karlu Smolleju in Andreasu Wablu, št.

SG(90)D/30136.Brüssel,25.januar1990.

ZAKS38–PismoKarlaSmollejaKarluvanMiertu,članuEvropskekomisije.Dunaj,

23.april1991.

ZAKS39–Information:Österreich-AufenthaltdreierslowenischerMinister,29./30.

Oktober1990.BundesministeriumfürUnterricht,KunstundSport.Dunaj,

24.oktober1991.

ZAKS40–ProgrammfürdenÖsterreich-AufenthaltdreierslowenischerMinister,

29./30. Oktober 1990. Bundesministerium für Unterricht, Kunst und

Sport.Dunaj,24.oktober1991.

ZAKS41–PismoMarjanaPippa,glavnegatajnikaNSKS,JanezuDularju,ministru

zaSlovenceposvetu.Celovec/Klagenfurt,25.oktober1990.

ZAKS42–PismoMarjanaPippa,glavnegatajnikaNSKS,PetruVenclju,ministruza

šolstvoinšport.Celovec/Klagenfurt,25.oktober1990.

ZAKS43–PismoUradaVladeRepublikeSlovenijevAvstrijiSekretariatuzamed-

narodnosodelovanjeRepublikeSlovenije.Dunaj,breznavedbedatuma.

ZAKS 44– Obisk gospoda ministrskega predsednika prof. Lojzeta Peterleta in

zunanjegaministradr.DimitrijaRuplanaDunaju,dne22.1.1991.Dunaj,

breznavedbedatuma.

ZAKS 45– Pismo Dimitrija Rupla Karlu Smolleju, št. 921-04-01/91-1624-1233.

Ljubljana,20.februar1991.

ZAKS 46– Pismo Marka Morela, vodje službe za mednarodno in medmestno

sodelovanjeterprotokolpriSkupščinimestaLjubljane.Ljubljana,24.maj

1991.

ZAKS 47– Program obiska župana Dunaja z delegacijo v Ljubljani: program v

okvirumesta.Ljubljana,4.marec1991.

ZAKS48–PismoLojzetaPeterletaHelmutuZilku,deželnemuglavarjuinžupanu

mestaDunaj.Ljubljana,7.februar1991.

ZAKS 49– Pismo Milana Kučana Heinzu Fischerju, predsedniku avstrijskega

državnegazbora.Ljubljana,8.april1991.


ZAKS 50– Pismo Igorja Bavčarja, republiškega sekretarja za notranje zadeve,

KarluSmolleju,št.0001-4-2/8-2-91.Ljubljana,27.marec1991.

ZAKS 51– Pismo Petra Heindla Karlu Smolleju, št. 6 000/54-KBM/91. Dunaj, 17.

april1991.

ZAKS52–OsnovezapogovorzministromzanotranjezadeveRepublikeAvstrije.

Republiško sekretariat za notranje zadeve, št. 0001-4-2/8-91. Ljubljana, 6.

marec1991.

ZAKS53–FaxUradaVladeRepublikeSlovenijevAvstrijiLojzetuPeterletuzdne

19.marca1991.

ZAKS 54– Terminski koledar za ministra dr. Dimitrija Rupla. Dopis Boruta

SommereggerjaBojanuGrobovšku.Dunaj,5.april1991.

ZAKS55–PismoKarlaSmollejaKarluvanMiertu,članuEvropskekomisije.Dunaj,

23.april1991.

ZAKS 56– Program obiska zunanjega ministra Dimitrija Rupla na Dunaju 17.

junija1991.DopisUradaVladeRepublikeSlovenijeMinistrstvuzazunanje

zadeveRS.Dunaj13.junij1991.

ZAKS57–AppealtotheMemberCountriesofCSCE.Ljubljana,2.julij1991.

ZAKS 58– Pismo Karla Smolleja Heinzu Fischerju, predsedniku avstrijskega

državnegazbora.Dunaj,14.marec1991.

ZAKS 59– Informatioin Bulletin no 8. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve

RepublikeSlovenije.Ljubljana,3.julij1991.

ZAKS 60– KSZE-Nachtsitzung am 3. Juli in Prag. Telefax-Depesche von

Bundesministerium für auswärtige Angelegenheiten an Slowenische

Vertretung.Dunaj,4.julij1991.

ZAKS61–FaxMatjažaJugovičaKarluSmolleju.Ljubljana,2.julij1991.

ZAKS 62– Kratko poročilo o pogovoru z gospodom Hoffmannom, vojaškim

atašejemZDAnaDunaju.Dunaj,5.september1991.

ZAKS 63– Termin predsednika Peterleta ob slavnostnem odprtju Salzburger

Festspiele 1991. Dunaj, Urad Vlade Republike Slovenije v Avstriji, brez

navedbedatuma.

ZAKS 64– Pismo predsednika Izvršnega sveta Republike Slovenije Lojzeta

PeterletaErharduBuseku,avstrijskemupodkanclerju,št.16181.Ljubljana,

15.avgust1991.

ZAKS 65– Pismo Dušana Šešoka, predsednika Republiškega sekretariata zafinance Uradu Vlade Republike Slovenije v Avstriji. Ljubljana, 11. junij1991.

ZAKS66–PismoKarlaSmolleja Petru Neisnerju, vodji oddelkaZveznega mini-strstvazazunanjezadeve.Dunaj,19.september1991.

ZAKS67–ArbeitstreffenmitMinisternderRepublikSlowenien inWien.Dunaj,UradVladeRepublikeSlovenijevAvstriji,breznavedbedatuma.

ZAKS68–ArbeitsbesuchdesGeneralgouvernersderBankaSlovenije(SlowenischeNationalbank)dr.FranceArhar.Dunaj,UradVladeRepublikeSlovenijevAvstriji,breznavedbedatuma.

ZAKS 69– Besuch einer Delegation des slowenisches Parlaments in südtirolerLandtag.Bozen,26.november1991.

ZAKS70–SporeduradnegaobiskapredsednikaISRSLojzetaPeterletanaDunaju,8.1.1992.Dunaj,3.januar1992.

ZAKS 71– Izhodišča za obisk g. Lojzeta Peterleta, predsednika Izvršnega svetaRepublikeSlovenijenaDunaju,8.1.1992,št.921-04/92-152.Ljubljana,6.januar1992.

ZAKS72–ZabeležkasestankavzvezisprimopredajoposlovodsedanjegavodjepredstavništvaRepublikeSlovenijenaDunajug.K.Smollejaodpravnikuposlov veleposlaništva R Slovenije na Dunaju, B. Grobovšku, dne 16. 1.1992 v MZZ. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, št. 921-04/92.Ljubljana,16.januar1992.

ZAKS73–PoročiloorazgovorunaMinistrstvuzazunanjezadeve.Ljubljana,16.januar1992.

ZAKS74–InformacijaoodprtjuVeleposlaništvaRepublikeSlovenijenaDunajuin zagotovitvi konzularne prisotnosti RS v Celovcu. Ljubljana, 27. januar1992.

ZAKS 75– Predlagana dopolnila oziroma popravki k Odloku Vlade RS inInformacijioodprtjuVeleposlaništvaRSnaDunajuinzagotovitvikonzu-larneprisotnostiRSvCelovcu.Dunaj,breznavedbedatuma.

ZAKS76–Sporočilozaobjavo.SkupščinaRepublikeSlovenije–službazainformi-ranje.Ljubljana,21.januar1992.

ZAKS77–Statističnipodatkiopravljenihdelovnihpogovorov,1.1.91–31.12.1991.Dunaj,brezpodpisainnavedbedatuma.

ZAKS 78– Pismo osrednjega tajnika NSKS Marjana Pippa zveznemu kanclerjuFranzuVranitzkemu.Celovec,17.julij1991.


ZAKS79–PismoosrednjegatajnikaNSKSMarjanaPippaDragiinKarluSmolleju.Celovec,30.oktober1991.

ZAKS80–PrizadevanjaslovenskihštudentovnaDunajuvčasupooklicuneodvis-nostiSlovenije(napaduJugoslovanskearmade).Celovec,19.julij1991.

ZAKS81–PismoBorutaSommereggerja inEmilaErjavcaVarnostnidirekcijinaDunaju.Dunaj,1.julij1991.

ZAKS 82– Rezolucija zaključena na generalnoj sjednici HKD-a 8. septembra1991.uTrajštofu/ResolutionbeschlossenvonderGeneralversammlungdesKroatischenKulturvereinesimBurgenlandam8.September1991inTraunsdorf.

ZAKS83–ProgramablaufanlässlichderfeierlichenProklamationderSouverenitätderRepublikSlowenien.MinistrstvozazunanjezadeveRepublikeSlovenije.Ljubljana,breznavedbedatuma.

ZAKS84–Zilk,Kreiner,ZernattozapriznanjeSlovenije.FaxBorutaSommereggerjaMatjažuKovačiču.Dunaj,25.junij1991.

ZAKS 85– Solidaritätserklärung der Stadt Graz für Slowenien und Kroatien.Gradec,15.julij1991.

ZAKS 86– Pismo deželnega glavarja Hansa Katschthalerja predsedniku vladeLojzetuPeterletu,št.0/9-1565/8-1991.Salzburg,4.julij1991.

ZAKS87–PismopredsednikaDeželnegazborazveznedeželeSalzburgHelmutaSchreinerja zveznemu kanclerju Franzu Vranitzkemu, podkanclerjuErharduBusekuinzunanjemuministruAloisuMocku,št.1862/3-Ltg.-1991.Salzburg,19.julij1991.

S a N j a l a Z a N i Ne t n i č k e i kO n f e s i O n a l n e s k u p i n e u i s t O č n O j

s l av O n i j i i z a p a d n O m s r i j e m u u 18. i p O č e t kO m 19. s t O l j e ć a

eThNic aNd religious groups iN easTerN slavoNia aNd wesTerN srijem iN The 18Th aNd early 19Th ceNTury The paper presents the ethno-religious structure of the population of Eastern Slavonia and West-ern Srijem in the 18th and early 19th century. Based on archive sources, mainly of Hapsburg provenance, as well as descriptions given by diverse travellers and writers in regard to the his-tory and statistics of these regions, different terms and criteria for marking ethnic affiliations in these regions in the investigated period are analysed. Besides the analysis of the names of differ-ent ethnic groups, the article focuses on the settlement and relative presence of different ethnic and religious groups (Croats, Serbs, Germans, Hungarians, Cincari, Ruthenians, Slovaks, Roma and Jews), on their social and legal status in the territory of Civil Slavonia and the Slavonian Military Frontier, and on their role in the social and economic life of Vinkovci and Vukovar. The author claims that, along with the indigenous population, the new ethnic and religious groups that arrived to this area in the 18th and 19th century, contributed greatly to the demographic and economic revival of this part of Slavonia, as well as to creating an ethnic and cultural di-versity which is even today the characteristic of this region.

Keywords:ethnicgroups,ethnonyms,minoritygroups,religiousaffiliation,EasternSlavonia,WesternSrijem,EarlyModernPeriod

U radu se prikazuje etničko-konfesionalni sastav stanovništva u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu u 18. i početkom 19. stoljeća. Na temelju arhivskih izvora, uglavnom habsburške pro-venijencije, te opisa različitih putopisaca i pisaca povijesnih i statističkih djela o tim krajevima analiziraju se različiti termini i kriteriji prema kojima se označivala etnička pripadnost sta-novništva u tom području u istraživanom razdoblju. Uz analizu naziva za pojedine etničke skupine u radu se pozornost usmjerila na naseljavanje i zastupljenost različitih etničkih i kon-fesionalnih skupina (Hrvati, Srbi, Nijemci, Mađari, Cincari, Rusini, Slovaci, Romi i Židovi), na njihov društveni položaj i pravni status na području slavonskog Provincijala i slavonske Vojne krajine te njihovu ulogu u društvenome i gospodarskom životu Vinkovaca i Vukovara. U radu se ustvrđuje da, uza starosjedioce, nove etničke i konfesionalne skupine koje tijekom 18. i u 19. stoljeću dolaze u to područje, u velikoj mjeri pridonose demografskomu i gospodarskom oživ-ljavanju toga dijela Slavonije, kao i stvaranju etničke i kulturne raznolikosti koja je i danas obilježje te regije.

Ključnebesede:riječi:etničkeskupine,etnonimi,manjinskeskupine,konfesionalnapripadnost,istočnaSlavonija,zapadniSrijem,raninovivijek

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK 1�1Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

UVOD1

Odnosvećinskogaimanjinskogstanovništvatereguliranjepravamanjinskihskupinasmatrajusebitnimpokazateljemstupnjademokratizacijeizaštiteljudskihprava u određenoj državi.2 Hrvatska ima složenu etničku strukturu, koja svojeishodište imauglavnomumigracijskimtijekovimaranoganovogvijeka. IstočnaSlavonijaizapadniSrijembilisupodručjaukojasenakonratovasOsmanlijamakrajem 17. stoljeća doseljava brojno, u etničkome i konfesionalnom pogleduraznoliko stanovništvo. Takav tijek zbivanja u određenoj se mjeri odražava i nadanašnjuetničkuslikustanovništvaistočneSlavonije.

Od pet slavonskih županija (Virovitičko-podravska, Požeško-slavonska,Brodsko-posavska,Osječko-baranjskaiVukovarsko-srijemska),kojesukaoterito-rijalno-političke jedinice ustrojene devedesetih godina 20. stoljeća, Vukovarsko-srijemska županija ima najveći udio nacionalnih/etničkih manjina u ukupnojstrukturi stanovništva. Prema Popisu stanovništva 2001. taj je udio uključujući ineopredijeljenetenepoznatebio21,8%.PrematompopisuudioHrvatauetnič-koj/nacionalnoj strukturi Slavonije bio je 85,6%, a pripadnika drugih etničkih/nacionalnihskupinaineopredijeljenih14,4%.Međuetničkim/nacionalnimsku-pinamakojeimajustatusmanjinauVukovarsko-srijemskojžupaniji,brojčanoseističuSrbi(15,4%),Mađari(1%),Rusini(0,8%),Slovaci(0,6%),Bošnjaci(0,5%),Albanci (0,2%) i Ukrajinci (0,2%). Udio ostalih etničkih/nacionalnih skupinateškojeizrazitiupostocimajerbrojeokostoilimanjepripadnika.Ovisnoopovi-jesnim,društveno-političkimigospodarskimprilikamamijenjalisusenazočnosti status pojedinih etničkih skupina na području istočne Slavonije i zapadnogSrijema.Stogaćeseuradupozornostusmjeritinarazdoblje18.ipočetka19.stolje-ća,kadaseutimprostorima,kojinakonosmanskevlastiulazeuokvirHabsburškeMonarhije,uspostavljajunovipolitički,upravni,društveni,demografski igospo-darskiodnosi.Kaorezultatbrojnihmigracijaiosmišljenekolonizacijskepolitikedržavnihvlastiuteseprostoredoseljavalostanovništvorazličiteetničkeikonfe-sionalnepripadnosti.VinkovciiVukovarmoguposlužitikaoprimjeriistočnosla-vonskihnaseljaukojeserazličiteetničkeikonfesionalnezajednicenaseljavaju,akojeidodanasuzvelikeoscilacijeuzastupljenostiodređenihskupinakontinuira-juutomprostoru.Različiteskupinestanovništvaunosedruštvenu,gospodarskuikulturnudinamikuutajprostorteseisametransformirajuuinterakcijisdrugima.Izmnoštvapitanjakojasenamećuuvezisetničkimskupinamana tomprosto-ru,radćeseusmjeritinatokakosusepojedineetničkeskupinestanovništva,s

1 Ovajradproizašaojeizznanstvenogprojekta“Interkulturnipristupetničkojrazličitostiiidentitet:Hrvatska–Europa”(076-0762385-1516),kojiseprovodiuzpotporuMinistarstvaznanosti,obrazovanjaisporta RepublikeHrvatske.

2 Opojmovima idefiniranjuetničkihmanjinau suvremenomdruštvu teo regulacijiostvarivanja prava narazličitostmanjinau:Čačić-KumpesiKumpes2005,2006.

1�2 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 1�3Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

naglaskomnaonekojedanasimajustatusmanjina,nazivaleuizvorima,kakoihonodobnipisciklasificiraju,premakojimihkriterijimadijeletenakojisunačinsudjelovaleulokalnomrazvoju.

STANOVNIŠTVOISTOČNESLAVONIJEIZAPADNOGSRIJEMAU18.IPOČETKOM19.STOLJEĆAPREMAETNIČKIMIKONFESIONALNIMKRITERIJIMA

ZbogmigracijadokojihdolazitijekomratovasOsmanlijamakrajem17.stolje-ća,stanovništvoSlavonijeiSrijema,dakleiVinkovacaiVukovara,bilojeuznatnojmjeri izmijenjenouusporedbisasrednjovjekovnimiosmanskimrazdobljem.UVinkovce se primjerice preseljava i staro katoličko stanovništvo iz okolnih sela,kojaćetijekom18.stoljećaućiuteritorijalniopsegnovovjekovnihVinkovaca.Teobiteljičineodređenupoveznicuikontinuitetsprijašnjimrazdobljima.SličnajesituacijabilaiuVukovaru.MalobrojnistanovnicikojisunakonodlaskaOsmanlijaostaliuVukovarubilisutuiprijeilisudošliizokolnihpodručja,štootkrivajunji-hovaprezimenauranimaustrijskimpopisima.Daklevezasprijašnjimrazdobljempostoji,međutimstanovništvokojejeomogućilodemografskioporavakirasttihdvajunaseljapristižeizraznihkrajevainarazličitenačine.

Zanavedenorazdobljerabitćeseizrazetničkeskupineilietničkapripadnost,anenacijaudanašnjemznačenjuteriječi,unatočtomuštojeuizvorimailikodonodobnihpisacatajizrazbiouuporabiištojesasvimizvjesnopostojalasvijestopripadnostipojedinihskupinaširemunarodnomkorpusu.Nadaljesegovoriopodanicimaodređenihdinastija, iako jezarazdobljeoddrugepolovine18.sto-ljećaprikladniji izrazdržava, zatimovjerskimskupinama i slično. Izrazetničkeskupineilizajednicezahtijevakratkoobjašnjenje.Pojmovietnos,etničnostietnič-kezajednice(etnije)3teksukrajem19.stoljećaušliuznanstvenuterminologiju.Etničnost semožeunajširemsmisluodrediti “kao jednaod temeljnihantropo-loškihkategorija”ikao“svijestozajedništvu”,odnosnozajedničkimelementimaidentiteta4kojipovezujuodređenuskupinu.Osimtogavažnojevoditiračunaotomedapripadnicirazličitihetničkihzajednicaposjedujuvišerazinaidentiteta.Uranomenovomvijekutajseidentitetmoženatemeljusvjedočanstavauizvorimaraščlanitina“pokrajinski,etničkiivjerski”,kojićesetijekomnacionalnointegra-

3 Oetnosu,genezipojmaisadržajimakojejetijekompovijestiuključivaoteizvedenicamaiztogpojma,poputetničnosti,opširnijeu:Heršak1989:99–112.Opojmovimaetničnost i etnički identitet u:HutchinsoniSmith1996:4–5.

4 U te elemente, odnosno značajke koje pokazuje svaka etnija mogu se prema Smithu uvrstiti: zajedničkovlastitoime,mitprijenegočinjeniceozajedničkimprecima,povijesnosjećanje,jedanilivišeelemenatazajed-ničkekulture(npr.jezik,religija,običaji),veza(makarisimbolična)sazemljompredakaiosjećajsolidarnosti(Smith1986:21–41).

cijskihprocesau19.stoljećuoblikovatiunacionalniidentitet(Stančić2002:94).Natemeljuarhivskihizvorahabsburškeodnosnohrvatskeprovenijencijekojisunastali radom određenih upravnih instancija a odnose se na područje istočneSlavonije,teobjavljenihdjelarazličitihpisacaiz18.iprvepolovine19.stoljeća,ukojaulazerazličitiputopisiiznanstvenipokušajaprikazaodređenihtemavezanihuzstanovništvoiprostorSlavonije,pokušatćeseutvrditikojeserazineidentitetaspominjuupisanimizvorimaikojisusenaziviukojojvrstiizvorarabiliuozna-čivanjuidentitetaodnosnoizražavanjurazlikaizmeđupojedinihskupinastanov-ništva.Govorećidakleorazličitimetničkimskupinama,važnojenaglasitikadaserabedanašnjeoznakezateskupine,akadanazivikojimasuteskupineoznačeneuonodobnimizvorima,bilodaihjetakonazivalavlastodnosnoadministrativnislužbenici,biloputopisci.Osimtogavaljadefiniratiidržavno-pravniokvirunutarkojegasenalazilopodručjeSlavonijetenjegovuadministrativnupodjelu.

Područje današnje istočne Slavonije i zapadnog Srijema u 18. i 19. stoljećupodijeljenojeizmeđutzv.civilneivojneuprave.DiotogprostorasažupanijskimuređenjempripadaojepodnadležnostHrvatskogaodnosnoUgarskogsabora,adrugijebiopodvojnokrajiškomupravomiizravnopodređensredišnjimhabsbur-škimvojnimvlastima.OstanovnicimaVojnekrajineinjihovusastavusobziromnaetničkuivjerskupripadnostpisalisubrojnipiscinaprijelazuiz18.u19.sto-ljeće.Uvrijemekadasejavljavećiintereszapitanjasnacionalnomtematikomtečešćepišeiraspravljaoetničkimpripadnostima,svebrojniji“nacionalnoprobu-đeni”intelektualci–kojisebavejezikom,poviješćuilikulturom“malih”narodauMonarhiji–usvojimradovimaraspravljajuonarodu,njegovupodrijetlu,jezikuietničkojpripadnosti.Neulazećinaovomemjestuuuloguivažnosttih“preporod-nih”pisacainjihovutjecajnaprocesnacionalnogosvješćivanja,pozornostćeseusmjeritisamonanekadjelaizkojihjeposrednovidljivnjihovutjecaj.

Tajutjecajipreuzimanjenekihtumačenjaonodobnihpisacaslavistaiintelek-tualacamožeseuočitikodCarlaBernhardavonHietzingera.Onnatemeljurazli-čitihpodatakaipopisâspočetka19.stoljećausvojojStatisticidajepreglednarodakojisuživjelinapodručjuVojnekrajine.Hietzinger jeupoznatsradomslavistaJosefaDobrovskogidrugihautoratesepozivananjihgovorećioSlavenimainji-hovojpodjelipremajeziku,kojijepremanjemu“najsigurnijeobilježjeplemena”.SlavenekojiživenapodručjuVojnekrajineuslužbenimseaustrijskimdokumen-timanajčešćenazivaloIlirima.Hietzingernaglašavadatoneodgovaračinjenica-ma,jerSlaveninemajuilirskopodrijetlo.PremapodjeliSlavenanatemeljujezičnihkriterija na dvije osnovne skupine koju je napravio Dobrovský, Hietzinger tzv.“Slowenoserben”svrstavauskupinuistočnihijužnihSlavena.Svakakojezanimlji-va njegova tvrdnja da su “slavenski krajišnici Slaveni i to većinom Slavenosrbi”.HietzingernastojiobjasnitishvaćanjeetničkepripadnostikrajišnikatekažedabizaSlaveneKarlovačke iBanskekrajinebiopreciznijinaziv “Slowenohorwaten”,zapravoHrvati,azaoneuSlavonskojiBanatskojvojnojkrajini“Slowenoserben”.

1�4 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 1�5Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Tu svoju teoriju obrazlaže tumačenjem Dositeja Obradovića, koji kao najvažnijidokaz za to da su svi Slaveni na području Slavonije, Srijema i Banata zapravo“Slowenoserben”navodi jezik(Hietzinger1817/I:198–200).UVaraždinskigene-ralat brojnim su se useljavanjima iz Bosne nastanili “Slowenohorwaten”. Premanjemu,istinskiHrvatiživeiudrugimkrajinama,ukojesu,osobitouNjemačko-banatsku,otišliizprekokupskihkrajeva.UzaSlavenenajbrojnijekrajiškostanov-ništvočineVlasi,itooniuvlaškimpukovnijama.Takvesuteorijeokrajišnicimakao Srbima prenosili i razrađivali i drugi autori. Spiridon Jowitsch primjericesmatrakrajišnikeslavenskogpodrijetlaSrbima,jedinosu,tvrdion,nekikatoličke,adrugipravoslavnevjeroispovijesti.5Takveklasifikacijeimajuuporišteuslavistič-kimraspravamaspočetka19.stoljeća,međutimonenisunašlepotvrduunacio-nalnointegracijskimprocesimakodslavenskihnarodatijekom19.stoljeća.

Natemeljuprocjene,anestatističkihpodataka,HietzingernavodistanovnikepremaetničkojpripadnostiizastupljenostiucijelojVojnojkrajini:“Slaveni,Vlasi,Mađari, Sikulci, Nijemci, Klementini, Grci, Židovi i Cigani” (Hietzinger 1817/I:205).Premanjemu,najzastupljenijijezikuSlavonskojvojnojkrajinijestslavenski(slawische Sprache),kojimsesluži ivećinaneslavenskihstanovnika.Službeni jejezikbionjemački.Tojebiojezikophođenja“časnika,činovnika,otmjenogsvijetaivećinetrgovaca”,aosobitojebiouuporabiukomunitetima,stožernimmjestimai na većim sajmovima (Hietzinger 1817/I: 209). U pogledu vjerske pripadnostistanovnikaKrajineHietzingernavodidaprevladavarimokatoličkai“grkonesjedi-njena”odnosnopravoslavna,doksuukomunitetimazastupljeneidrugevjerois-povijesti(Hietzinger1817/I:250).

BrojnitrgovcispodručjaOsmanskogCarstva,SrbiiosobitoCincari(Arumunji),dolazenapodručjeMonarhije,patakoiuistočnuSlavonijuizapadniSrijem,tepostajujedniodglavnihnositeljatrgovačkedjelatnosti.Tisutrgovcisvojeposlov-ne knjige vodili uglavnom na grčkome jeziku. O tome svjedoči i jedna parnicakoja se vodila zbog duga između tužitelja vukovarskoga kotlara Lazarevića ituženogavinkovačkogtrgovcaGeorgijevića.PredsudommaloljetnisinpokojnogGeorgijevićaobjašnjavadamunisupoznatiočeviposlovijerjeotacsvojeposlov-neknjigevodionagrčkome,6akakoonnepoznajetajjezik,nisumubilipoznatinidetaljiočevaposlovanja.

5 “Die heutigen Slaven in der Militärgränze sind Serben, und Abkömmlinge jener alten Slaven, welche noch“DieheutigenSlaveninderMilitärgränzesindSerben,undAbkömmlingejeneraltenSlaven,welchenochingrauerVorzeitdieGegendenzwischenderDonauunddemadriatischenMeerebesetzten” (Jowitsch 1835:” (Jowitsch 1835:(Jowitsch1835:56).

6 “(…) weil diese vermeintliche Schuldforderung sich auf das Handlungs-Protocoll des verstorbenen Nicsa “(…) weil diese vermeintliche Schuldforderung sich auf das Handlungs-Protocoll des verstorbenen NicsaGeorgievichgründensolle.DiesesHandlungsProtocoll inderGriechischen Sprache (podcrt.S.L.)geführet,welcherderBeklagteganzunkündig,auchgegenwärtigeinenGriechenbeizubringenganzäusserStandeist,somüßteerinsolangenuneinerdiesfälligeErstreckungbitten,bisersicheinenSprachkündigenverschafthabe” (HDA, 31, SŽ, APP, kut. 259, br. 1800-849).”(HDA,31,SŽ,APP,kut.259,br.1800-849).

O etničkim i konfesionalnim prilikama u Slavoniji krajem 18. i početkom19.stoljeća,pisali su i različitiputopisci.TakoFranzStefanEngelkaorazlikovnielement izmeđupojedinihskupinanavodi jezik.Onkažeda je jezikvećinesta-novništva Slavonije slavonski, da potječe od ilirskoga i prilično se razlikuje odhrvatskogjezika.Engel,kojisvojedjelopišeprijenastankabrojnihspisaonaci-jama,njihovupodrijetluijeziku,dakleprijerazdobljaromantizmai“nacionalnihpokreta”, smatra Ilire “pravim stanovnicima” tih krajeva, odnosno Slavonije iSrijema.Objašnjava tkosesveubrajau tu,kako jenaziva, “naciju”:nesamosta-rosjediociveć isvionikojisu izrazličitihkrajevapodmletačkomiosmanskomvlašćunaseljavaliSlavoniju i Srijemnakonkrajaosmanskevlastiunjima(Engel2003:48).Osim“Ilira”Engelspominjei“mađarskuinjemačkunaciju”.ZaMađareiSlovakekažedasuboljiratarioddomaćegstanovništvainisuodaniporocimakaoovi,azaNijemce,kojeutimkrajevimanazivaju“Švabama”,kažedaživeugra-dovimaitrgovištimatesebaveobrtomilisunadničari.SpominjeimanjuskupinuKlementina, koji su iz Albanije došli u Srijem tijekom turskog rata 1737. (Engel2003:50–51).

FriedrichWilhelmvonTaubestanovnikeSlavonijedijelina“prirodnestanov-nike”i“doseljenike”.Uprveubrajanesamostarosjediocevećione“IlirekojisudošliijošuvijeksvakogdanastižuizAlbanije,Dalmacije,Hrvatske,Bosne,Srbijeidrugihpredjela”.PremaTaubeusvitistanovnicičinejedannarod,atoseočitujeiu tomeda imaju isti “jezik,narav,običaje inavike”.Osim“Ilira”kojipristižuuSlavoniju i Srijem, došao je u te krajeve, tvrdi, i veliki broj Vlaha. Za “slavonskeVlahe” kaže da su se izmiješali s Ilirima i prihvatili njihov jezik, dok su oni uErdeljuiTemišvarskomBanatuzadržalisvojjezikiposebnost(Taube1998:51).Udruguskupinu,dakledoseljenike,TaubeubrajaNijemce,MađareiRome.Nijemcisu brojniji od Mađara, kojih je prije prodora Osmanlija bilo mnogo u Slavoniji.Romi se u ugarskim zemljama nazivaju “novoseljacima” (Neubauern) jer ih senastojiprivestisjedilačkomživotu,obrađivanjuzemlje iplaćanjuporeza(Taube1998: 52). Taube također smatra jezik važnom odrednicom identiteta pojedinihskupinaikažedajeglavnijezik“ilirski”.Naime,premanjemu,“ilirski”jematerinjijezik svim stanovnicima u “Albaniji, Dalmaciji, Hrvatskoj, Bosni, Srbiji i jednomdijeluBugarske”,samosegovorirazličitimnarječjima.Razlikuizmeđutih“narječjailirskogjezika”uspoređujesrazlikomunutarnjemačkihdijalekata.7Kažedajeuz“ilirski”najzastupljenijijezikuSlavonijinjemački.Osimplemstva,njemačkijezikuSlavonijudonosevojniciiseljaci,obrtnici,službeniciidrugi.Uvećinigradovaon

7 TaubepotomnabrajasrodnostimeđujezicimaEurope,osobitoonimakojisuslični“ilirskom”ikojenazi-vanjegovim“kćerima”,a tosučeški,poljski, ruski i “vendski”, tezaključujedase“Ilir iRussporazumijevajus velikom mukom”. Taubeovi pokušaji utvrđivanja jezičnih srodnosti nastaju otprilike u isto vrijeme kada iHerderoveraspraveopodrijetlujezikai“narodnomduhu”,dakleprijepočetkaznanstvenoutemeljenelingvi-stike,kojaseudanašnjemsmisluprofilirateku19.stoljeću.

1�6 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 1��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

jejezikkomunikacijegrađanskogasloja,auVojnojkrajininjemačkijezapovjedni

jeziki jezikopćihposlova.UprovincijalnomdijeluSlavonije javnisuseposlovi

vodilinalatinskome.Taubekažeda“katoličkiIliri”obavljajusvojebogoslužjena

narodnome,običnomjeziku,apravoslavnina,kakogaonnaziva,“glagoljičkom”

(glagolitisch),kojijezajedničkisvimpravoslavnimSlavenima(Taube1998:53).

JohannvonCsaplovichusvomopisuSlavonijeidijelaHrvatskeobjavljenom

1819.stanovnikeSlavonijenazivaopćenitoSlavoncima.Noosimšto ihrazlikuje

povjeroispovijesti,CsaplovichzapodručjeSlavonskevojnekrajinenavodiietnič-

kenazivenjezinastanovništva.Tosu:“Srbi,Bosanci,manjibrojAlbanacaiEpiraca

(zvanihKlementini iBunjevci),doseljenicikojisudošlizavrijemecariceMarije

TerezijeizbivšemletačkeDalmacije,zatimodređenibrojCincara,Makedonacai

TesalacaizGrčke”.UznavedeneskupineizGrčke,navodi iportugalskeŽidove,

kao one koji se uglavnom bave trgovinom u vojnim komunitetima i stožernim

mjestima Vojne krajine (Csaplovich 1819: 307). Prema Csaplovichu, Slavonci

pokazujuvelikusklonosttrgovini,aosobitosuGrciiRaci(Raazen)poznatikao

poduzetnitrgovci(Csaplovich1819:110).Premanavedenimskupinamastanovni-

kaslavonskogdijelaVojnekrajinemožesezaključitidaihrazlikujeinazivaprema

regijamaizkojihsusedoseliliuSlavoniju.

SličnoostanovnicimaSlavonijepišekrajem18.stoljećamladierdeljskiplemić

DominikTelekivonSzékusvojemuopisuUgarskeisusjednihzemalja.Spominje

IlirekaoprastanovnikeSlavonijekojisusedolaskomSlavenastopilisnjima.Teleki

navodi da su se ti novi slavenski stanovnici Slavonije nazivali Slavoncima, kako

biserazlikovaliodSlavenauUgarskoj,kojisenazivajuSlovacima.Dodajedasu

slavenskoimeunjegovovrijemezadržali jošsamooniSlavoncikojipotječuod

bivših stanovnika, a oni koji su se doselili nakon ratova s Osmanlijama krajem

17.stoljeća,nazivajuseIlirima.Zanjihkažedasusedoselili izSrbije iAlbanije,

atijekom18.stoljećapristizalojenovostanovništvoiztihkrajeva,kaoštojei iz

Hrvatske,BugarskeiSrbijedolazilouBanat.OsimIlirakaostanovnikeSlavonije

TelekinavodiMađare,Nijemce,Rome(nazivaih ZigeunerodnosnoNeubauern)

teTurkeiŽidove.OIlirimadodajejošitodasuuvjerskompogledurimokatolič-

keipravoslavnevjeroispovijestitedasenjihovjeziknazivailirskim(Teleki1805:

174–175).

Navedeniprimjeriopisa slavonskoga i srijemskogstanovništvauposljednjoj

trećini18.iuprvimdesetljećima19.stoljećailustrirajukakosurazličitipiscishva-

ćalietničkupripadnoststanovnikautimkrajevimaMonarhije.Uočavasedauto

vrijemeprevladavaoznaka“ilirski”,kaonajopćenitijeimezanarod,aliizajezik.

Tajseizrazčestonalaziiuizvorima,iakoseponekadstječedojamdaganisame

habsburške vlasti nisu uvijek jednoznačno upotrebljavale. Na temelju arhivskih

materijala može se zaključiti da se taj naziv uglavnom odnosio na pravoslavnostanovništvoodnosnoSrbekojiživenapodručjuHabsburškeMonarhije.8

UdopisuVinkovačkesatnijeod24.siječnja1817.govoriseokrađikojomjebiooštećenvinkovačkisvećenikiobjašnjavasenaziv“ilirskijezik”.Naimepočiniteljjepoznat,alijeuspiopobjećiistogaSatnijadajenjegovopis.Unjemuosimopisavanjštine stoji da govori “loš ilirski, naime miješani hrvatski i slavonski”.9 Ilirskikao oznaka za jezik navodi se i u jednom opisu odbjegle žene iz Negoslavaca,ucivilnomdijeluSlavonijeusastavuVukovarskogvlastelinstva.Utekstustojidaje Alexia Ternyakovicsin pravoslavne vjeroispovijesti (Altglaubischer Religion),udanaidajojjematerinjijezikilirski.10Pridjev“ilirski”rabiosekaooznakajezikaizapravoslavne izakatoličkestanovnikeuvojnome icivilnomdijeluSlavonijetijekom18.iu19.stoljeću.

Među različitim nazivima za jezik najviše mjesta različitim interpretacijamasvakakoostavlja “naški”.Takoseuopisunekogslugekoji jepronevjerionovactrgovcaLujeMargitićaizVinkovacanavodidajeslugaGjuroThenk“izHorwatskeRodom,24godinestar,Kerstjanin,Neoxenjen,razgowarasamoNasski”(podcrtalaS.L.).11Opisjednogaodbjeglogakovača,JerkaLučanina,rodomizDalja,aživiojeuSikirevcimauslavonskojPosavini,“Krisstjanin”,uzostalevažnekarakteristikenavodida“razgowara,Magjarski,Nasskii,imalloNjemacskii”.12Osimspomenutihnazivauizvorimasejezik“domaćeg”stanovništvanazivai“slavonskim”.

Za prilično široko značenje etničkoga i jezičnog naziva “ilirski”, ili još šire“naški”, koji se najčešće rabio za označivanje domaćih slavenskih stanovnikaSlavonije u razdoblju kojim se bavi ovaj rad, sredinom 19. stoljeća objašnjenjedaje C. Bárándy u popisu stanovništva gradova Ugarske 1842. Kao stanovniciUgarskeupopisusenavodeMađari,Nijemci,SlaveniiVlasi.Slavenisedijelenasljedećepodskupine:Slovaci,Hrvati,Vendi,kojisenavodekaopodskupinaunu-tarHrvata,IliriiBugari.Uzpopispostojeiobjašnjenjatkoseubrajaupojedineskupinestanovništva(Bárándy1842).OčigledanjeutjecajDobrovskog,Šafařika,Obradovića i istomišljenikâ,kojisukaokriterijzapripadnostnekojetnijiuzimalikulturneodrednice,itoprijesvegajezik.PrematakvimseteorijamasveštokavcesvrstavauSrbe,stimdaihrazlikujunatemeljupripadnostirimokatoličkojodnosno

8 Takoseucarskimdokumentimaukojimasegovoriostanjuipovlasticamapravoslavnogstanovništvakojese doselilo s patrijarhom Crnojevićem i u kasnijem razdoblju na područje Monarhije upotrebljavaju nazivi“RazischeNation”i“IllyrischeNationGraeciRitus”(HDA,430,SGK,Općispisi,kut.3,br.1734-12).

9 Uizvorustoji:“(...)sprichtgebrochenIllyrischnemlichgemischtCroatischundSlavonisch(...)”(HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,CorrespondenzProtocoll,knj.206,god.1817,24.siječnja).

10 HDA,31,SŽ,APP,kut.114,br.1786-76.

11 HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,Knjigatjednihzapovijedi,knj.200,god.1815,22.studenog.

12 HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,Knjigatjednihzapovijedi,knj.200,god.1815,8.ožujka.

1�8 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 1��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

pravoslavnojvjeroispovijesti.TaklasifikacijaosimtogakajkavskeHrvatesvrstavauSlovence.Nekisuslavisti,poputŠafařika,uočavaliodređenukulturnurazličitostuknjiževnojprodukcijiizmeđukrugakatoličkihikrugapravoslavnihautora,itobezobziranajezikodnosnonarječjekojimsudjelapisana.Osimtoga,iakojesveštokavceubrajaouSrbe,uočiojedapostojekulturnerazličitostiizmeđukatolič-kihipravoslavnihštokavaca.Stogajenapraviopodjeluteskupinena“Slavo-Srbeistočnogobreda”i“Slavo-Srbezapadnogobreda”.13

AlexiusFényesuknjiziStatistik des Königreichs Ungarn iz1843.nabrajanaro-deUgarske tenjihovuvjersku i jezičnupripadnost.Usvojojseklasifikaciji ionpozivanaJ.DobrovskogteiznosipodjeluSlavenasličnuonojkodBárándyja.KaoSlavene koji žive u Ugarskoj navodi: Slovake, Hrvate, Rusine (Ruthenen), Šokce(Shokzen),Race/RašaneiliSrbe(Raizen oder Serben),Vende,BugareiCrnogorce(Fényes 1843: 76). U shematizmu ugarskih i erdeljskih župa iz 1840. navode seetničkeskupineibrojpripadnikapojedinihnaroda.ZaĐakovačkusebiskupiju,učijemsesastavunalazeikatoličkežupeistočneSlavonijekaoiVinkovciiVukovar,kaonajbrojnijipremaetničkomsastavunavodeŠokci,zatimNijemciiKlementini(Fényes1843:41).

Podkojimsuetničkimnazivomkomorskevlastipočetkom18.stoljećazabilje-žiledomaćestanovništvouokoliciĐakova,možesevidjetiizkomorskogpopisa1702.ĐakovačkiibosanskibiskupPavleBakićdeLak(1716.–1749.)dobiojeodkomorske inspekcije u Osijeku popis Đakovštine iz 1702., koji navodi i etničkupripadnost stanovnika u pojedinim mjestima. U popisu stoji da u Đakovu žive“stanovnikiŠokci jaliSlovinciimenovani”(Bösendorfer1948:249).Daklezasta-novnikeikavskogagovora,odnosnozakatoličkostanovništvokojesedoseljavalouglavnom iz Bosne, uza šokačko ime,14 čija je etimologija još uvijek predmetznanstvenihrasprava,rabioseiopćenitinazivSlovinci.

Etnonim“Hrvat”uizvorimakojiseodnosenaslavonskupovijestiztograzdo-bljauglavnomseupotrebljavaozaosobekojesukaonadničariiliunekojdrugojulozidošleizBanskeHrvatskeilihrvatskogdijelaVojnekrajine.Usatnijskojzapo-vijediod12.siječnja1814.naređujesezapovjednicimapojedinihselaVinkovačkesatnijedamoraju“DolleImenovateHorvatskeFamillijesaswimMusskoixensko,mallo i Welliko mit Sack und Pack u dossasti Petak tojest Prekosutra” poslati u

13 ŠafařikjebioustrajanusvojojjezičnojklasifikacijiishemiohrvatskimkajkavcimakaoSlovencimatešto-kavcimakaoSrbima.NoipakjeopravoslavnimSlavo-Srbimapisaoujednompoglavlju,aokatoličkimSlavo-SrbimaiHrvatimaudrugome.Ute“katoličkeSlavo-Srbe”ubrajaojeDalmatince,BosanceiSlavonce(Stančić2002:121–123).

14 NaimenepostojijedinstvenistavopodrijetluietimologijinazivaŠokac,kaoniBunjevac,iakosutinazivii danas u uporabi i njima se naziva jedna skupina hrvatskog stanovništva na širem području Podunavlja. OtumačenjunazivaŠokacopširnijeu:Bösendorfer(1948:247–249);Rem(1993:13–15);Sršan(2006/2007:72–73);Sekulić(1990:185–186).

Vinkovce, odakle sutradan “u swoj Willait odlazit morati hoche”.15 Već se pripogledunaimenatihobiteljimožezaključitidasepod“HorwatskimFamillijama”nepodrazumijevaetničkapripadnost,negoregionalna,odnosnodasuteobiteljisprostorakojisetada,zarazlikuodSlavonije,nazivaoHrvatskom.Izjednezapo-vijediizdaneuVinkovcima1815.možeserazaznatizbogčegasutiljudidolaziliuVinkovačkusatniju:zimisuslužili,aljetiradilinapravljenjuopeke.KakobimogliboravitinapodručjuSatnije,moralisuimati“frishkogaPassosha”,odnosnodopu-štenjeupravnihvlastisvogamjesta.16

U popisu stanovništva, odnosno, kako izvor navodi, “duša” vukovarskogokrugaiz1781.17stanovništvojeklasificiranopremakonfesionalnojpripadnosti.Navodesekatolici(Catholici),protestanti(A-Catholici),pravoslavci(Graeci Non Uniti Ritus)teŽidovi(Judae).Unavedenimpopisnimbrojkamauočavasedasunajbrojnijibilikatolici,potomsuuneznatnomanjembrojuzastupljenipravoslavciinakraju,snekolikostotinapripadnika,protestanti.UpopisujerubrikakojaseodnosinaŽidoveprazna.

Analizarazličitihnaziva,napravljenanatemeljuarhivskihizvorateputopisnihidrugihsuvremenihdjela,kojimaseutomrazdobljuoznačivalapripadnoststa-novništvauSlavoniji iSrijemu,patakoiVinkovcimaiVukovaru,pokazala jedajekaoglavnikriterijnjihovarazlikovanjauzimanakonfesionalnapripadnost.Ali,osobitouputopisnimdjelima,uvelikojsemjeriraspravljaoetničkompodrijetlustanovnikâ,akaovažanrazlikovnielementmeđupojedinimskupinamanavodisejezik,uzvećspomenutikonfesionalnikriterij.

“MANJINSKESKUPINE”UISTOČNOJSLAVONIJIU18.IPOČETKOM19.STOLJEĆA–PRIMJERVINKOVACAIVUKOVARA

Uz dvije najzastupljenije konfesionalne18 i etničke skupine, broj pripadnikadrugihvjerskih ietničkihzajednicaunavedenomrazdobljuu istočnojSlavoniji

15 Izvornavodi“HorwatskeFamillije:JakobSkella,WasiljMlagjan,PettarCsubraja,MihailloCzarewich,ThomoMrahowich, Glisso Martinowich, Juro Nikssich, Chiro Obradovich, Marko Kossanich, Jowo Jellowacz, MarkoBoxicsewich, Jowan Galletich, Stewan Gallowich, Jowo Magjarewich, Mittar Sokollowich, Pawo Pustar, PunoDeanovich,PawoCzarich”(HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,Knjigatjednihzapovijedi,knj.199,god.1814,12.siječnja).

16 HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,Knjigatjednihzapovijedi,knj.200,god.1815,12.travnja.

17 HDA,31,SŽ,Conscriptiones,kut.813,god.1781.

18 U izvorimaslavonskevojnokrajiške i civilneprovenijencijeprilikomkategoriziranja stanovništva u razli-čitimevidencijamakaoodrednice identitetanavodilesusenajčešćereligija/vjera i jezik.Pravoslavcisuseuizvorima, ovisno o jeziku izvornika, označivali kao osobe “risschanskog zakona”, “nicht unierte griechischeReligion”,“altglaubischGraeciritus”,“GraecinonunitiRitus”i“GraeciRitusSchismati”,akatolicikao“römischkatholischeReligion”i“Catholici”.

200 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 201Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

znatnojemanji.Čestogajeteškoipratiti,jerkadaipostojepodaci,oniuglavnompopisuju stanovnike prema vjerskoj pripadnosti. Tako se primjerice u katolikeupisuju i pripadnici njemačke, mađarske i drugih etničkih skupina. Također,kadasenavodekalvinistiutompodručju,uglavnomsepodtimnazivomnalazeMađari,apodevangelicimauVinkovcimautosusevrijemeprimjericeredovitopodrazumijevali Nijemci. Židovi se na prijelazu iz 18. u 19. stoljeće rijetko spo-minju,akadseispominju,uglavnomnekaostalnonastanjenistanovnici.Jošsejednaskupina,Romi,uznatnojmjerispominjeuizvorima.

OdpripadnikâprotestanatauSlavoniji,utomrazdobljujavljajuseevangeliciililuterani,sljedbenici“augsburškekonfesije”ikalvinistiilisljedbenici“helvetskekonfesije”.19Nokadsedo18. stoljećagovorioprotestantimana tompodručju,misliseuglavnomnakalviniste.OnisuseizBaranje,gdjejeveć1544.postojalamađarskakalvinističkažupa,proširiliuistočnuSlavoniju.NjihovjebrojuistočnojSlavoniji prilično porastao tijekom osmanske vlasti.20 Nakon odlaska OsmanlijafranjevcisuradilinauništenjukalvinizmauSlavonijiiutomebilipriličnouspješ-ni,osobitožupniciuMiholjcuiVukovaru.VukovarskiježupnikJosipMihaljevićpreobratio sve kalviniste u obližnjim Bogdanovcima na katoličanstvo (Belavić1928:89).

Posebniodnosnopovlašteni statusKatoličkecrkveuHabsburškojMonarhijidavaojojjestatusdržavnereligije.Ostalereligijebilesumanjeilivišetolerirane.Neprijateljskistavpremaprotestantima,kakavjezauzimalaMarijaTerezija,21kojaihjesmatralahereticima,promijeniojenjezinsinJosipII.Onjesmatraodameđunjimaimadarovitih imudrih ljudikojibiuključivanjemudruštvo idobivanjemgrađanskih prava u velikoj mjeri mogli pomoći napretku države. Nakon što jepostaosamostalnivladar,izdaojeJosip1781.Patentotoleranciji.22Timsudoku-mentomkalvinisti,evangeliciipravoslavcidobilisloboduprivatnogprakticiranjavjere i mogućnost obavljanja državnih službi. Uz brojne reforme i mjere koje

19 Nazivom“ConfessionisAugustanaeetHelveticae”označujuseudopisuBečkekancelarijeSrijemskojžupa-nijipripadnicidvijuprotestantskihvjeroispovijestikojisucarskimPatentomiz1781.dobilipravonesmetanaobavljanjavlastitihobreda(HDA,31,SŽ,APP,kut.84,br.1782-2127).

20 U16.stoljećukalvinizamjeuSlavonijiširioMihajloStarin,podrijetlomizStarauŠomođskojžupanijiuUgarskoj.OnjeuspiookupitipriličanbrojvjernikauistočnomdijeluSlavonije.Godine1551.održaojedvijesinodeuSlavoniji,a te jegodineosnovana iprvahrvatskakalvinističkažupauTordincima.NakonsmrtiMihajlaStarinaoko1554.,slabiojeuSlavonijiutjecajkalvinista(Belavić1928:85;Šundalić1997:255).

21 Zabranilaimješkolovanjeuinozemstvu,nagrađivalaprelaskenakatoličanstvo,aukinulaimjeinekeškole(Rokaiidr.2002:340).

22 Tekst Patenta o toleranciji objavljen je u latinskome i njemačkom izvorniku te hrvatskom prijevodu u:Roksandić,2004:121–153.UHrvatskomedržavnomarhivunalazisekraćainačicaToleranzpatenta,sastavljena1782.uoblikuproglasa.PotpisujegageneralMathesenuOsijeku,asvrhateinačicebilajedaunajosnovnijimcrtama–šesnaesttočakaizoriginalnogpatentasažetojeusedamnajvažnijih–svimoblastimapriopćiizatražipridržavanjeodredbiotoleranciji(HDA,430,SGK,Općispisi,kut.17,br.1782-21-85/1047).

je Josip II. prije smrti poduzeo, na snazi je ostavio Patent o toleranciji. Ipak, u

saborskimzaključcimaiz1792.utočki8navodisedatrebazabranitinaseljavanje

protestanataikalvinistauSrijemskojžupaniji,23štoupućujenatodaseteodredbe

nisuuvijekipoštovale.

Protestantskojeučenjetijekom18.stoljećastizalouSlavonijuuglavnompreko

Nijemaca.UVinkovce,odnosnouobližnjeNovoSelo,tekpočetkom19.stoljeća

dolazi brojčano znatnija skupina pripadnika evangeličke vjeroispovijesti.24 U

Vukovaru ihu tomrazdobljunema jerNijemci,koji sukaoetničkaskupinabili

glavnipredstavnici tekonfesijeu istočnojSlavoniji, iuVinkovcima,uVukovaru

subilikatoličkevjere. Inače,umjestimaukojimasunapodručjuVojnekrajine

bilinastanjeniigdjesuimalisvojužupu,primjericeuNovomSelu,moralisusvog

pastorauzdržavatiodopćinskihprihoda.EvangeličkaopćinauNovomSelu,koja

jeosnovanaoko1830.,najstarijajeopćinatevjeroispovijestiuistočnojSlavoniji.

Tadajeizgrađenaicrkva,aopćinajevodilavlastitematičneknjige.Unekimdru-

gimmjestimauSlavonijievangeličkeseopćineosnivajutekudrugojpolovini19.

stoljeća.

U izvatku iz zapisnika sa sjednice Srijemske županije od 21. listopada 1785.

stojidajenatojsjednicipročitanakraljevskazapovijedkojasadržavaosamodred-

bi,ameđunjimajeionaopravuevangelikaikalvinistadaprilikompokopaimaju

pjevaniobred.25

Doseljavanje Nijemaca u Podunavlje počinje potpadanjem tih krajeva pod

habsburšku vlast, nakon ratnog poraza Osmanlija krajem 17. stoljeća. Njihovo

uglavnomoddržavepodupiranonaseljavanjetrajetijekomcijelog18.stoljeća.U

Vojnukrajinustižuu18.stoljećukaovojničasniciislužbeniciilikaoobrtnici,dok

ihuProvincijaluinavlastelinstvimauglavnomnaseljavajuveleposjedniciiCrkva26

ilidolazeorganiziranomkolonizacijomkojujeprovodiladržava.Uglavnomsuto

bili seljaci bezemljaši iz prenapučenih njemačkih područja, gradska sirotinja,

23 Zaključci,sv.IX/1974,str.177.

24 UblizinuVinkovacanaseljenajeskupinaNijemaca,kojase,nezadovoljnaprilikamauWürtembergu,upu-tilaDunavomujužnuRusiju.NouVukovarujedionjihodustaoodnastavkaputaivlastiBrodskepukovnijeodlučilesuihnaselitinazemljištupokrajšumeLiskovaczapadnoodVinkovaca.Nakonteskupineslijedilaje1819.većaskupinaod40evangeličkihobiteljiizHessena.ONijemcimauNovomSelu(Neudorf)opširnijeu:Schreckeis1976:14–15.

25 “DanaiMiseczamaloprijeimenovatogpodNumerom25191SvimanaZnayeiobderxavanyedajese,daCzarsko Velichanstvo 19a 7bra Godine hodeche pod Numerom 10875 Milostivno dopustilo jest da Svima uKralyevstvuovomtakoLuteranskogKakoKalvinskogZakonapribivaoczemPokoppivajuchprivoditislobodnojest”(HDA,31,SŽ,APP,kut.114,br.1786-5).

26 O naseljavanju Nijemaca na Đakovačkom vlastelinstvu tijekom 18. i početkom 19. stoljeća opširnije u:Geiger2001:13–32.


kažnjenicikojimajeobećanoprost,ali idrugistanovnici.27Engelusvomopisu

kažedaNijemciuSlavonijiiSrijemuživeuglavnomugradovimakaoobrtnici,ali

daimainadničara,anarodihnaziva“Švabama”(Engel2003:50).UVinkovcima

je primjerice, kako navode neki autori (Pavičić 1964: 60), sredinom 18. stoljeća

bilo tridesetak njemačkih obitelji, uglavnom obrtnika, čemu valja dodati da je i

časničkislojutovrijemebiouglavnomnjemačkogpodrijetla.Većenaseljavanje

njemačkihseljačkihobiteljiuSlavonskojvojnojkrajinizbivasetijekom19.stoljeća.

TadauzvećspomenuteevangeličkeNijemceizNovogaSeladolazeidrugeratar-

skeobitelji,osobitoudrugojpolovini19.stoljeća,kadsepreseljavajuizBačkeipo

povoljnojcijenikupujuslavonskuzemlju.

UNovomVukovarunastanili su sepočetkom18. stoljećaNijemcikatolici.U

popisu iz 1728. navodi se da je selo Novi Vukovar osnovano 1723. i 1724.28 Tu

sespominjuprvistanovnici,kojisuod1723.do1725.prešli izMarinacauNovi

Vukovar i koji su nosili njemačka imena i prezimena. Uz njemačke obitelji bilo

je i nekoliko katoličkih i pravoslavnih sa slavenskim prezimenima (Sršan 1986:

195).Upopisuiz1736.trećinamuškaracauNovomVukovarubavilaseobrtom,a

trojicatrgovinom(V.HorvatiPotrebica1994:166).KakosuNijemciimalinajveći

udio u stanovništvu Novog Vukovara u tom razdoblju, iz tog se podatka može

zaključitidasuseuvelikombrojuuzagrarnudjelatnostbaviliobrtomitrgovinom.

Tijekom18.stoljećagrofoviEltznastavilisunaseljavatinjemačkeobitelji.Većinski

njemačkostanovništvoNovogaVukovaraimaloje isvogasvećenika.Vukovarski

franjevacipovjesničarspočetka20.stoljećaPlacidoBelavićnavodidasuvukovar-

skiNijemcikatoliciimaliisvogapropovjednika.Oko1730.tojebioPaskalKönig.

U samostanskoj se kronici on naziva concionator germanicus. Inače, prilikom

svih svečanosti u Starome i Novom Vukovaru propovijedalo se na hrvatskome

injemačkomjeziku.NoviVukovarbiojefilijalastarovukovarskežupe,iusamo-

stanskoj kronici iz 1733. kada se govori o vjernicima u Novom Vukovaru, stoji

“našinjemačkižupljaniprekomosta”.Od1744.biojeobičajdanadansv.Roka

ideprocesijapremaNovomVukovaru,kojujepredvodionjemačkipropovjednik

(Belavić1927:55–56).NijemcisubiliznačajanelementuživotuobajuVukovara.

Njihovjebrojtijekom19.stoljećarastao.VelikbrojNijemacadoselioseuVukovar,

kaoiuVinkovce,izBačke.Onisuseuvelikojmjeribaviliratarstvom.Oporastu

brojaNijemacatijekom19.stoljećasvjedočiipopisiz1850.,ukojemusenavodi

27 EngelkažedaseneuspješnopokušavajunaselitiNijemciratariuSlavonijuiSrijem,adasenaseljavajusamooni“kojisupićuilijenostiodanigotovoistokolikoidomorocisami”(Engel2003:50).

28 Tajpodataknijepouzdanjerseukomorskompopisuselavukovarskogokrugaiz1722.,kojiuprijevodudonosiSršan,navodiiseloNoviVukovar.Zanjegasekažedajetek“unovijevrijemenastanjeno”.Navodisedaga“ponajvišenastavajunjemačkikatolici,atekjetuitamopomiješanakojapravoslavnaobitelj”(Sršan1984:256).

dajeod5094stanovnikaStarogaVukovara1000Nijemaca,auNovomVukovaruod1084stanovnikabiloje399Nijemaca(Cvekan1980:36–37).

MađariiSlovaciuSlavonijisupremaEngelovuopisuboljiisavjesnijiratarioddomaćihstanovnika.UtomrazdobljuuVukovaruiVinkovcimaspominjeserela-tivnomalibrojpripadnikatihdvijuetničkihskupina.Početkom19.stoljećabilojeokodvjestoMađarauVukovaru,itokatolika.Godine1821.uputilisuizaslanstvooddvadesetčlanovagvardijanuvukovarskogsamostanadaodobridržanjepropo-vijedinamađarskomjezikunasve“mladenedjelje” inavećeblagdane.Belavićnavodi da nisu uspjeli “u svojoj tražbi”, ali donosi i podatak da im je o Božićuod1820.do1822.propovijednamađarskomjezikudržaofranjevacBrunoTóth(Belavić1927:56).DolazakSlovakauVukovarzabilježenje1835.,kadajeokodvje-stoslovačkihobiteljidošloizTrenčinauVukovar,aliihjesamonekolicinaostala,adrugisuseodseliliuIlokiBanat(R.Horvat2000:277).

Rusini,kojisuuvjerskompogledubiliunijatiodnosnogrkokatolici,dolazeuvukovarskikrajtekuprvojpolovini19.stoljeća.Inače,glavninaRusinadoselilaseizmeđu1746.i1751.izPrikarpatskeUkrajineuBačku,uKrsturiKucuru.29Rusiniiz tih mjesta naseljavaju najprije krajem 18. i početkom 19. stoljeća dio šidskogvlastelinstva koje je bilo posjed Križevačke grkokatoličke eparhije. Iz RuskogaKrstura i Kucure doseljavaju se Rusini u blizinu Vukovara, u Petrovce, između1834.i1836.,asredinom19.stoljećaiuMikluševce,takođeruvukovarskomkraju.Krajem19.stoljećaRusiniiUkrajincikojipristižuizZapadneiUgarskeUkrajinekolonizirajuislavonskekrajeve.UsamomVukovarunjihovasenazočnostbilježiupopisuiz1910.,itoumalombrojuodsamo46osoba(Kostelnik1970:183–184).UprijašnjimpopisimauVukovarusenenavodibrojgrkokatolika.Gotovokurio-zitetnodjelujejedangrkokatolikpopisanuVinkovcima1850.i1857.(Pavičić1964:64).

EngelnavodidaRomi,odnosnodionjih,“sasvimslobodnotumarajunapodruč-juprovincijala”.Slobodukretanjadajuimivlastelinstva,gdjesusenaselilikakobisiosiguraliegzistenciju.Naravnodananjih,kakoističeEngel,padanajvećesum-njakadnestanukonjisaslobodneispaše(Engel2003:84).UizvještajusrijemskogpodžupanaJosipaHajnocijaiz1789.ostanjuSrijemskežupanije,zabilježenojedaseivukovarskomkotarunalazi40“ciganskihobitelji”.Onuizvještajunijeskrivaosvojunenaklonostpremanjima,jersmatradasuzačetnicirazličitihispada,osobi-tokrađekonja,idalošeutječunaseljakeidrugepodanike(Gavrilović1966:178).Upukovnijskojzapovijediod25.kolovoza1814.izdanojuVinkovcima,podred-nimbrojemčetiristoji:“SlavnaregimentazapovidasveStranskeCziganekoisvojiKuchauRegimentskojNumerineimaduodmasaPismomuPervoPaorskoSello

29 ORusinimauBačkojopširnijeu:Gavrilović1967.


podarrestomodpravitiseimadu”.30NapodručjuBrodskegraničarskepukovnijebilojestalnonastanjenihRoma.Onisubiliizravnopodređenisatnijskojvlasti.NaprijedlogMarijeTerezijepokušaloseRomeprivesti sjedilačkomnačinuživota ipretvoritiihuseljakekrajišnike.Čakjebioskovaniposebannazivzanjih:zvaloihse“novoseljacima”.31MatasovićnavodidaihusamimVinkovcimanijebilostal-nonastanjenih,alisuživjeliuselimaVinkovačkesatnijeisvakodnevnoboraviliuVinkovcima(Matasović1937:26).

UPatentuotolerancijinenavodeseŽidovi,iakojeJosipII.ipremanjimauči-nioodređeneustupkekakobi ihseučinilokorisnimazadržavu.32NapodručjeVojnekrajinemogli sudolaziti radi trgovine,ali sugaurokuod24satamoralinapustiti.Iakojezabranaostalanasnazidodrugepolovine19.stoljeća,ipaksunekiuspjeliostatinavojnokrajiškomteritoriju.Takoje21židovskojobitelji,kojajesteritorijaSrbijeprebjeglauZemunnakonBeogradskogmira1739.,odobrenodatrajnoostanenapodručjuVojnekrajine.Popisi1816.pokazalisuvećibrojžidov-skihobitelji,apopisiz1820.zabilježioje251ŽidovanapodručjuSlavonskevojnekrajine,odčegasuvjerojatnodvabilauBrodskojpukovniji(Hietzinger1823/II/2:493).U izvorima ih senaziva “Jude”, “Csifuti”, “Juden”, “Judae”,ovisnoo jezikukojimjepisandokument.

Jošpočetkom18.stoljećauVukovarusespominjuprviŽidovi.TadajeVukovarbiopodkomorskomupravominanjegasetadanijeodnosilaodredbaHrvatskogsabora iz1729.kojomseŽidovimazabranjujeboravaknapodručjuHrvatskogaKraljevstva. Tako izvori spominju još početkom 18. stoljeća u Vukovaru ŽidovaMarka, a dvadesetih godina 18. stoljeća u jednome carinskom zapisniku izMitrovice spominje se Baruh, Židov iz Vukovara, kao trgovac turskom robom(Gavrilović1989:1).NakonuspostavežupanijauSlavonijisredinom18.stoljeća,počela se u njima provoditi odredba Hrvatskoga sabora o zabrani naseljavanjaŽidova na području Trojedne Kraljevine.33 Židovi su i nakon toga trgovali na

30 HDA,445,BGP,SatnijauVinkovcima,Knjigatjednihzapovijedi,knj.199,god.1814,25.kolovoza.

31 EvokakojetunjezinunamjeruopisaoJowitsch:“DiegroßeTheresiabefahl,dieseangesiedeltenZigeunerNeubauernzunennen,theilsweilsiesichihresVolknamensschämten,undtheilsum,womöglich,mitdemNamenauchdasAndenkenanihrevorigeLebensartauszurotten.”Novimimenomhtjeloseuklonitineugod-nostizbognaziva“Cigani”iizbrisatiimizsjećanjastarinačinživota(Jowitsch1835:155).

32 “UmdieinmeinenErblandensozahlreicheGliederderjudischenNationdemStaatenüzlicherzumachen,als siebeyden ihnenso sehrbeschränktenNahrungs-zweigenundauchnichtzulänglicheverstattetenundeben deswegen ihnenüberflüssiggeschiedenenAufklärungs Mittelnbisher nichtwerdenkonnten, sowirddererstezuträglicheSchrittdurchunvermerkteBeseitigung ihrernationalSprache, (…)mitdemgeschehenkönnen,dasssieverhaltenwerden,alleihreContracte,Verschreibungen,Testamente,Rechnungen,Handels-Bücher,Zeugnisse(…)inderGerichtsüblichenSprachejedenLandesbeiStrafederNulitaet,undVerweigerungderObrigkeitlichenAssistenzauszufertigen”(HDA,430,SGK,Općispisi,kut.17,br.1781-67-969).

33 ŽidovajebiloiuOsijeku.IakojeŽidovimabioograničenboravakuOsijeku,uDonjemjegraduveć1746.bilonastanjenihžidovskihobitelji.Premapopisuiz1814.bilojeuOsijeku37Židova(Šundalić1997:262).

područjuSrijemskežupanije,jedinoštosutadauspijevaliizbjećiplaćanjeporezaza županijsku blagajnu jer nisu bili u popisima. Takvo se ponašanje nastojaloonemogućiti1764.izdavanjemposebnihpriznanicakojesužidovskimtrgovcimanaplaćivanenalicumjestakaožupanijskiporez.Iakonisusmjelibitinastanjenina području Županije, Židovi iz susjednih ugarskih županija (Bačka, Baranjska,Tolnska)34 usmjerivali su svoju trgovačku djelatnost na Srijem. Glavni oblikžidovske trgovinebilo je torbarenje,odnosnoprodaja robepokućama,35abilisu i zakupci krčmi, mesnica i drugo. Za razvijanje dinamičnije trgovačke djelat-nostivećihrazmjerapreprekusuimpredstavljalidomaćigradskitrgovci.Godine1776.vukovarski sekožarskiobrtnici žaleSrijemskojžupanijidaŽidovi imajuuVukovaruskladištekožeidadrže“monopol”naprodaju,anjimakaokožarskimobrtnicimagotovo jenemogućenabavitikožu.Obrtnicisu tražilidaseodredi ipropišekadaŽidovismijutrgovati,kakojetobilouređenostrgovcimasosman-skogpodručja,kakobisenatajnačinzaštitilidomaćipodanici.TajprijedlognijeuvaženjerjeŽupanijasmatraladanijeuskladusodredbomosloboditrgovine(Gavrilović1989:7).OdređeniustupciJosipaII.ŽidovimaponovnosuohrabrilinekeodnjihdasepokušajunastanitiuSrijemskojžupaniji.36UVukovarusuosimskladištakožeunajmljivali iodređenestambeneprostore.Srijemskažupanija teŽidovenijesmatralasvojimpodanicima.UVukovaruje1794.bilopetžidovskihobiteljisukupnošesnaestčlanova.Godine1798.SrijemskaježupanijaizvijestilaUgarskonamjesničkovijećedasežidovskeobiteljiuVukovarunalazetamobeznjezinaznanja,danisuobuhvaćeniporeznimpopisimaidaihsetretirakaoskit-nice.ŽupanijskesuimvlastinarediledanapustepodručjeŽupanije(Gavrilović1989:8).Upopisuiz1807.navodesečetirižidovskeobiteljiuStaromVukovaru,kojima je županijska skupština odobrila boravak u Vukovaru. Zbog trgovačkihposlovadolazilojeidoraznihsporovaizmeđužidovskihtrgovacaivukovarskihstanovnika.Manjesporoveiprekršajerješavaojegradskimagistrat.Otomuposto-jesvjedočanstvauzapisnicimamagistrataStarogVukovara.37Sredinom19.stolje-ćabrojŽidovauVukovarunarastaojeioni1845.tražedopuštenjezapodizanjesinagoge.Unatočprotivljenjukatolika ipravoslavaca, sinagoga je sagrađena, ali

34 Godine1744.uvela jeMarijaTerezijazaštitniporez(taksa tolerancije)zaŽidovenapodručjuUgarskeuiznosuod2for.godišnjezasvakužidovskuosobu(Gavrilović1989:2).

35 Prodajasitnerobepokućamadopuštenaimje1787.

36 Godine1790.ŽidovisuodUgarskogsaboratražilipravostjecanjanepokretneimovineislobodnogbav-ljenjaobrtima,noSabor jezaključiodanesmijubiti istjerani izmjestaukojemususezateklido tegodine(Gavrilović1989:4).

37 “Dana4aFeb.1789.PrituxioseKuzmanJovanovichdanjega JacobStanichCsifut izPlavneza imajuchiDugkodCsifutaSalamunaizSelancseu5for.prevarioyxeliSebinaplatiti.Kojatuxba,preglednucheuzrokebuduchdaistiJakobCsifutjesteKuzmanuJovanovichukazaodaSalamunduxniknyegovjestumreo,pankrotostao,yumreotaknaovajnachinJovanovichobligatiuSalamunchifutaod15for.(…)”(GMVu,AV,kut.1780-1789,Sudskiprotokol1788/9,br.28).

206 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 20�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

je1894.prodanaMađarimakalvinistimai1910.preuređenaza javnobogoslužje(Belavić1927:57).

ZAKLJUČAK

StanovništvoistočneSlavonijeizapadnogSrijemau18.ipočetkom19.stoljećabilojeetničkiheterogenoteukulturnomeivjerskompogleduraznoliko.Utimkrajevimanakonratnihpustošenjaivelikihdemografskihgubitakakrajem17.sto-ljeća,dolazidonaseljavanjanovogstanovništva,prijesvegahrvatskoga,srpskogi njemačkog te drugih etničkih skupina (Mađari, Rusini, Slovaci, Ukrajinci). Teskupine,uzvećinskuhrvatsku,danas,početkom21.stoljeća,imajuznačajanudiouetničkom/nacionalnomsastavutogadijelaHrvatske.

Analizom etnonima koji su se upotrebljavali za “autohtone” skupine stanov-ništvau18. iprvojpolovini19. stoljećapokazalosedakodpisaca iputopisacaprevladavaju etnički nazivi koji su odražavali shvaćanje onodobnih slavističkihautoritetaoslavenskomjezikuislavenskimnarodima.Zanajbrojniju“autohtonu”skupinustanovništvanapodručjuistočneSlavonijeizapadnogSrijemarabilosenajčešćeopćenitoime“Slavonci”,“Slovinci”,“Iliri”,ačestoihserazlikovalosamopremavjeroispovijesti.Stranci,tj.stanovništvokojetijekom18.i19.stoljećadola-zi iz drugih dijelova Habsburške Monarhije, iz njemačkih zemalja ili iz krajevapod osmanskom vlašću, u izvorima se nazivaju različitim regionalnim imenimaodnosno prema državi iz koje dolaze. U izvorima vojnokrajiške provenijencijeprevladavaju nazivi prema konfesionalnoj pripadnosti stanovnikâ ili se navodijezikkojimpripadniciodređeneskupinegovore,iakosejavljajuinazivikojiimajuetničkaobilježja.Toje,izmeđuostaloga,biloiposljedicanastojanjahabsburškihvlasti da se na području Vojne krajine ukinu etnički nazivi (Gavrilović 1968:90–92; Roksandić 2004: 437) te da se tamošnji stanovnici nazivaju krajišnicimaodnosnograničarima(Grenzer, confiniari).UizvorimakojiseodnosenacivilnidioSlavonijestanovništvosetakođerklasificiranatemeljuvjerskihrazlika,alisenavodeinjihovietničkinaziviodnosnoonipremazemljiiliregijipodrijetla.

NajzastupljenijakonfesionalnaskupinanapodručjuistočneSlavonijeizapad-nogSrijemabilisuunavedenomrazdobljukatolici,uzaznatanudiopripadnikapravoslavnetedrugihvjeroispovijesti.UetničkompogledutosubiliHrvati,SrbiiNijemci,aposlije,predkraj18. iosobitou19.stoljeću,Mađari,Slovaci,Rusini,Židovi,Romiidrugi,iakoihniizvoriniputopiscinenazivajuuvijektimnazivima.Iz navedenoga izvornoga arhivskoga gradiva uočava se da su pojedine etničkeskupinenatompodručjubilezastupljenijeuodređenimdjelatnostima.Nijemciseprimjericeu18.stoljećujavljajuuSlavonijinajčešćekaoobrtnici,zatimpripadniciodređenihgrađanskihzanimanjapoputučitelja,liječnika,ljekarnikaisličnoilikaočasniciivišepozicioniranoadministrativnoosobljeuVojnojkrajini.Pravoslavno

stanovništvo,kojeseuizvorimailiteraturinazivaGrcima,Cincarimaili“Racima/Rašanima”, odnosno u 19. stoljeću Srbima, te Židovi najčešće se spominju kaotrgovci.U19.stoljeću izvori ipiscičestoNijemce,Mađare iSlovakenavodekaoradišneiuspješneratare.Interakcijarazličitihkulturnih,etničkihikonfesionalnihelemenatadovodila jedodinamiziranjadruštvenoga,gospodarskogikulturnogživotateregije.Državno-pravniokvirunutarkojegasepodručjeistočneSlavonijeizapadnogSrijemanalazilomijenjaosetijekom19.i20.stoljeća,štoseodražavaloinadruštvenipoložajipravnistatuspojedinihetničkihikonfesionalnihskupina.

208 Sanja Lazanin: Etničke i konfesionalne skupine u istočnoj Slavoniji i zapadnom Srijemu … 20�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

LITERATURA:

Bárándy, C. (1842) Übersicht des Areals und der Bevölkerung von Ungarn, Croatien und Slavonien. Wien.

Belavić,Placido(1927)Crtice iz prošlosti Vukovara.Vukovar:Tiskara“Novodoba”Vukovar(pretisak).

Belavić, Placido (1928) Povijest samostana i župe vukovarske. Vukovar: Tiskara“Novodoba”.

Bösendorfer,Josip(1948)“OdakleimeŠokac.”Osječki zbornikbr.2–3:247–249.

Csaplovics,Johanvon(1819)Slawonien und zum Theil Croatien. Ein Beitrag zur Völker- und Länderkunde. Pesth:HartlebenVerlag.

Cvekan,Paškal(1980)Vukovar i Franjevci. Vukovar:PaškalCvekan.

Čačić-Kumpes,JadrankaiJosipKumpes(2005)“Etničkemanjine:elementidefi-niranjaihijerarhizacijapravanarazliku”,Migracijske i etničke teme21(3):173–186.

Čačić-Kumpes, Jadranka i Josip Kumpes (2006) “Etničnost i etničke manjine uHrvatskoj: skica stanja i perspektivâ istraživanja.” Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanjabr.50–51:88–111.

Engel,FranzStefan(2003)Opis Kraljevine Slavonije i Vojvodstva Srema. NoviSad:Maticasrpska.

Fényes,Alexiusvon(1843)Statistik des Königreichs Ungarn. I.Theil,Pesth:VerlagdervonTrattner-KárolyischenBuchdruckerey.

Gavrilović, Slavko (1966) “Bilješke Josipa Hajnocija o Srijemu 1789. godine.”Zagreb(posebanotisakizStarineJAZU,knj.53:175–189).

Gavrilović, Slavko (1967) “Prilog istoriji Rusina u Bačkoj sredinom XVIII veka.”NoviSad(pretiskanoizZbornika za društvene nauke, sv.48/1967).

Gavrilović,Slavko(1968)“RazgraničenjeizmeđuVojnegraniceicivilneteritorijeu Sremu i Slavoniji sredinom XVIII veka.” Godišnjak Ogranka Matice hrvatskebr.6:85–99.

Gavrilović, Slavko (1989) Jevreji u Sremu u XVIII i prvoj polovini XIX veka. Beograd:SANU.

Geiger,Vladimir(2001)Nijemci u Đakovu i Đakovštini.Zagreb:Hrvatskiinstitutzapovijest,Domisvijet.

Heršak,Emil(1989)“Oetnosuuprošlostiisadašnjosti.”Migracijske teme5(2–3):99–112.

Hietzinger,CarlBernhardvon(1817–1823)Statistik der Militärgrenze des österrei-chischen Kaiserthums.I,II/1–2Bd.Wien:ImVerlagbeiCarlGerold.

Horvat,Rudolf(2000)Srijem – naselja i stanovništvo.SlavonskiBrod:Institutzahrvatskupovijest,PodružnicazapovijestSlavonije,SrijemaiBaranje.

Horvat,Vlado iFilipPotrebica (1994) “Srijemskažupanija, vukovarskovlastelin-stvo i trgovište Vukovar.” U Igor Karaman (gl. ur.) Vukovar – vjekovni hrvatski grad na Dunavu. Koprivnica:“Dr.Feletar”:155–175.

Hutchinson, John i Anthony D. Smith, ur. (1996) Ethnicity. Oxford: UniversityPress.

Jowitsch, Spiridon (1835) Ethnographisches Gemählde der slavonischen Militärgränze, oder ausführliche Darstellung der Lage, Beschaffenheit und politischen Verfassung des Landes, dann der Lebensart, Sitten, Gebräuche, der geistigen Bildung und des Charakters seiner Bewohner.Wien: gedruckt und in Commission der Mechitaristen-Congregations-Buchhandlung.

Kostelnik,Vlado(1970)“Rusini-UkrajinciSrijemaiSlavonije.”UVanjaRadauš(ur.)Zbornik radova Prvog znanstvenog sabora Slavonije i Baranje. Osijek:183–189.

Matasović,Josip(1937)U Vinkovcima prije jednog stoljeća.Osijek:“Mursa”,druš-tvoprijateljastarine(pretisak:1987,Privlaka:KICPrivlačica).

Pavičić, Stjepan (1964) “Razvitak naselja u vinkovačkom kraju.” Godišnjak Ogranka Matice hrvatskebr.3:49–65.

Popisstanovništva2001.:Stanovništvopremanarodnosti,pogradovima/općina-ma.Zagreb:Državnizavodzastatistiku(www.dzs.hr).

Rem,Vladimir(1993)Tko su Šokci.Vinkovci:SlavonskanakladaPrivlačica.

Rokai, Petar, Zoltan Đere, Tibor Pal i Aleksandar Kasaš (2002) Istorija Mađara.Beograd:Clio.

Roksandić,Drago(2004)Etnos, konfesija, tolerancija.Zagreb:SKDProsvjeta.

Schreckeis,Hans(1976)Donauschwaben in Kroatien. Historisch-demographische Untersuchung. Salzburg.

Sekulić,Ante(1990)Bački Bunjevci i Šokci.Zagreb:Školskaknjiga.

Smith,AnthonyD.(1986)The Ethnic Origins of Nations.Oxford:BasilBlackwell.

Sršan,Stjepan(1984)“Popisiprocjena35selavukovarskogokrugaiz1722.godi-ne.”Anali Zavoda za znanstveni rad JAZU u Osijekubr.3:231–262.


Sršan, Stjepan (1986) “Pregled gospodarskog i demografskog stanja vukovar-skogvlastelinstva1728–1736.”Acta historico-economica Iugoslavie13(1):189–228.

Sršan,Stjepan(2006/2007)“MigracijeHrvatauUgarskupodvodstvombosanskihfranjevacadosredine18.stoljeća.”Povijesni zbornik: godišnjak za kultu-ru i povijesno naslijeđe1(1-2):67–82.

Stančić,Nikša(2002)Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeću.Zagreb:Barbat.

Šundalić, Antun (1997) “Religije i konfesije u Istočnoj Slavoniji i Baranji.” UDušan Klepac i Katica Čorkalo (ur.) Zbornik radova o Vukovarsko-sri-jemskoj županiji. Vinkovci: Centar za znanstveni rada HAZU Vinkovci:245–265.

Taube, Friedrich Wilhelm von (1998) Istorijski i geografski opis Kraljevine Slavonije i Vojvodstva Srema.NoviSad:Maticasrpska.

TelekivonSzék,Dominik(1805)Reisen durch Ungern und einige angränzende Länder.Pesth:KonradAdolphHartleben.

Zaključci Hrvatskog sabora. Zapisnici sabora Kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije.Sv.IX/1974,Zagreb.

IZVORI:

Hrvatski državni arhiv, Zagreb (HDA)

Fond:430Slavonskageneralkomanda(SGK)

Općispisi,kut.3,17

Fond:445Brodskagraničarskapukovnija(BGP)

6.9.SatnijauVinkovcimabr.9

Knjigatjednihzapovijedi(Slawonisches Befehls Protocol),knj.199,200

Zapisnikokorespondenciji(Correspondenz Protocoll),knj.206

Fond:31Srijemskažupanija(SŽ)

Općispisi(Acta publico-politica)(APP),kut.84,114,259

Conscriptiones,kut.813

Gradski muzej Vukovar (GMVu)

kut.ArhivaVukovar1780–1789.(Protokoli sudskih sjednica varoša Stari Vukovar)(AV)

j a D r a N K a č a č i ć - K u M P E S j o S i P K u M P E S

i n t e r k u lt u r n i p r i s t u p e t n i č kO j r a z l i č i t O s t i i e t n i č k e m a n j i n e : u v O d n O r a z m a t r a n j e n a

p r i m j e r u h r va t s k e , n O r v e š k e i s l O v e n i j e

aN iNTerculTural approach To eThNic diversiTy aNd eThNic miNoriTies: iNTroducTory ThoughTs based oN The example of croaTia, Norway aNd sloveNia

The paper intends to establish a preliminary foundation for an intercultural approach to eth-nic diversity, based on the example of three ethnically plural countries (Croatia, Norway and Slovenia). First, the authors address different theoretical approaches towards the examination of culture, cultural identity and the form of cultural plurality in contemporary societies. The starting point of the intercultural approach to ethnic and cultural diversity is that culture, eth-nicity and identity are not conditions, i.e. unchangeable and given phenomena, but rather processes within which group affiliation does not imply something fixed but instead involves dynamical identification. Furthermore, based on the example of these three multicultural and multiethnic societies, by conducting a secondary analysis, the authors attempt to derive a pos-sible framework for researching the status of ethnic groups (minorities) in these societies, on the basis of which a template for regulative policies of ethnic and cultural diversity could possibly be constructed. The reason why Croatia, Norway and Slovenia are appropriate research examples lies in the fact that their ethno-cultural structures, in association with their socio-historical, eco-nomical and socio-cultural characteristics, provide sufficient mutual relevant similarities (and differences).

Keywords:culture,interculturality,culturalplurality,ethnicdiversity,ethnicminorities,minor-ityrights

U radu se nastoji na primjeru triju etnički pluralnih zemalja (Hrvatske, Norveške i Slovenije) inicijalno izdvojiti uporišta za interkulturni pristup etničkoj različitosti. Autori se najprije os-vrću na različite teorijske pristupe propitivanju kulture, kulturnoga identiteta i oblika kulturne pluralnosti suvremenih društava. Polazište interkulturnoga pristupa etničkoj i kulturnoj razli-čitosti jest da kultura, etničnost i identitet nisu stanja, odnosno nepromjenjive i zadane pojave, već procesi u okviru kojih grupna pripadnost ne znači danost, nego dinamičnu prepoznatlji-vost. U nastavku se na primjeru triju višekulturnih i višeetničkih društava sekundarnom ana-lizom nastoji izvesti mogući okvir za istraživanje položaja etničkih skupina (manjina) u tim društvima na temelju kojega bi se mogao konstruirati predložak za politike regulacije etničke i kulturne različitosti. Ono što čini Hrvatsku, Norvešku i Sloveniju pogodnima za istraživa-nje jest to što njihova etničko-kulturna struktura povezana s njihovim društvenopovijesnim, ekonomskim i sociokulturnim obilježjima pruža dovoljno međusobnih relevantnih sličnosti (i razlika).

Ključnebesede:kultura,interkulturnost,kulturnapluralnost,etničkarazličitost,etničkemanji-ne,manjinskaprava


UVOD

Dasusvasuvremenadruštvamultikulturna,tvrdnjajekojunitkovišenedovo-diupitanje.1Nojeliriječodogmipostmodernogadobakoju,sadakadajenakondugih stoljeća nacionalnih homogenizacija prihvaćena, ne treba preispitivati?Naimenije teškosložitises tvrdnjomopostojanjuvišerazličitihkulturaunutarsvakogpojedinogdruštva,pani sonomopostojanju različitihetničkihkulturaunutardruštava.Ipak,jeliriječopukomistovremenompostojanjurazličitihkul-turakaoštopojammultikulturnostiimplicira(v.npr.Čačić-Kumpes2004)?Unoseli pojmovi interkulturnosti i transkulturnosti kakvu promjenu u razumijevanjeodnosameđukulturama?Osimpitanjanaraviodnosameđukulturama,namećese i pitanje odnosa suvremenih društava prema činjenici kulturne pluralnosti.Stogaćemoseosvrnutinarazličiteteorijskepristupepropitivanjukulture,kultur-noga identiteta i oblika kulturne pluralnosti suvremenih društava. Na primjerutriju etnički pluralnih zemalja pokušat ćemo izdvojiti uporišta za interkulturnipristupetničkojrazličitosti.

KULTURAUSREDIŠTU:MULTIKULTURNOST,INTERKULTURNOST,TRANSKULTURNOST

Budući da se, kada se govori o kulturnoj različitosti suvremenih društava,najčešćemislinašarolikostuvjetovanurazličitimetničkimkulturamaiproistekluizprisutnostimanjinskihskupina,osobitoimigranata,umjestoomulti/inter/trans-kulturnostimoglobisegovoritiioetničkojpluralnostisuvremenihdruštava.Nokultura se kao širi pojam stavlja u središte pozornosti.2 Kultura postaje tolikovažnadaAlainTourainesmatradaonapostajenovomparadigmomza tumače-nje društvene stvarnosti. On kaže da kao polazište treba prihvatiti činjenicu dajesvijetkojismozvalidruštvenimnestao,dasurazorenesvekategorijedruštve-noga,“oddruštvenihklasaidruštvenihpokretadoinstitucijaili ‘socijalizacijskihčimbenika’” (Touraine 2005: 11).3 U središte nove paradigme Touraine stavlja

1 Ovaj rad proizašao je iz znanstvenog projekta “Interkulturni pristup etničkoj različitosti i identitet: Ovaj rad proizašao je iz znanstvenog projekta “Interkulturni pristup etničkoj različitosti i identitet:Hrvatska–Europa”(076-0762385-1516),kojiseprovodiuzpotporuMinistarstvaznanosti,obrazovanjaisporta RepublikeHrvatske.

2 Na stranu tendencija da se pojmovi etničnosti i kulture ponekad izjednačuju i to da je kultura jedno od Na stranu tendencija da se pojmovi etničnosti i kulture ponekad izjednačuju i to da je kultura jedno odrazlikovnihobilježjaetničkihskupina.Kulturaobilježavaidrugedruštveneskupineipojedince,štopridonosikulturnojšarolikostidruštvenogamozaika,pajetimeiopravdanoreferiranjenanju.

3 Touraine periodizaciju paradigmi započinje političkom paradigmom. Društvena je stvarnost tijekom dugogTouraineperiodizacijuparadigmizapočinjepolitičkomparadigmom.Društvenajestvarnosttijekomdugograzdobljaopisivanaianaliziranaupolitičkomesmislu.Potomsuseindustrijskarevolucijaikapitalizamoslo-bodilipolitičkemoćiipostalitemeljdruštveneorganizacije.Političkajeparadigmazamijenjenaekonomskom i društvenom paradigmom.Smatradasudanas,dvastoljećanakontrijumfaekonomijenadpolitikom,te“katego-rijepostalekonfuzneiostavljajuusjenivelikdionašegaproživljenogiskustva”(Touraine2005:9)tedaimamopotrebuzanovomparadigmom–kulturnomparadigmom.

214 Jadranka Čačić-Kumpes, Josip Kumpes: Interkulturni pristup etničkoj različitosti i etničke … 215Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Subjekt4 ikulturnaprava,auokvirudvojbetreba lisebavitipravimamanjina inačinomnakoji imsepristupauokvirupolitičkihprava ilikulturnimpravima,odlučujesezakulturnaprava.Premdasukulturnapravapovezanaspolitičkima,ona se, prema njegovu mišljenju, ne mogu smatrati njihovim pukim produžet-kom. Politička prava valja priznati cijelom stanovništvu, dok kulturna prava podefinicijištiteposebnupopulaciju.Smatradakulturnapravasnažnijemobilizirajuzatoštosukonkretnijaiodnoseseuvijeknaposebnupopulaciju,gotovouvijekmanjine,tedastogatraženjekulturnihpravaizlažeivelikimopasnostima.Ono,kažeTouraine,prijetisamomnačelu“zajedničkogživota”,asamaidejakulturnihpravaizravnosesuprotstavljaidejigrađanstva.Naime,opominje,nijeriječopravudasebudekaosvidrugi,negodasebudedrugi,aizraz“pravonarazliku”tolikojenepotpundapostajeopasan.Smatradanasbavljenjepolitičkimpravimapozi-cionirauokvirsociologijedruštvenogsustava,odnoseizmeđuvećineimanjina,uvjete društvene pravde, dok je bavljenje kulturnim pravima usredotočeno nasubjekt(Touraine2005:269–271).PremdaTourainenenegiravažnostkolektivnihprava,usredotočenostnasubjektimpliciraindividualizacijuprava.Utolikonjego-vorazmatranjepodsjećanaproblemindividualnihikolektivnihprava,natrajnui neriješenu dvojbu o tome kojima od njih treba dati prednost (Malloy 2005).S druge strane, što liberalističko inzistiranje na individualnim pravima znači zanjegovanjeiočuvanjekulturnoga,etničkog,nacionalnogidentiteta?Umijulipoje-dinciuplimiglobaliziranihnormi,vrijednostiiobilježjanjegovatirazličitostkaoštosetomožeživljenjemterazličitostiuokvirimareferentneskupine(kulturne,etničke,nacionalne…)?

Naglašavanjemvažnostikulturemožeseupastiuzamkueliminiranjaostalihdruštvenihpolja.Politikaiekonomija,odnosimoćikoji iznjihproizlaze, idalje,ništamanjeod,činise,odnosamoćikojiproizlaze izkulture,nekrojesudbinusvijeta koliko god se poredak funkcija moći razlikovao od društva do društva.5VažnostkojuTourainepridajekulturipovezanajeisnjegovimshvaćanjemkulturekaoprocesaizalaganjemzastavpremakojemjekulturnapluralnostobogaćenjei izvornovihmogućnosti nekog društva. Takavpristupkulturipreduvjet je i zaostvarivanjekulturnihpravaokojimaongovori.Dinamičnoiprocesnorazumije-

4 Već je i u ranijim svojim djelima Touraine razradio ideju Subjekta i njegove uloge u kulturno pluralnomeVećjeiuranijimsvojimdjelimaTourainerazradioidejuSubjektainjegoveulogeukulturnopluralnomesvijetu (v. Touraine 1992, 1997). Subjekt nastaje iz želje da se bude akter. Pojedinac postaje subjektom krozproces subjektivacije (različit od procesa socijalizacije, tijekom koje pojedinac, prihvaćajući uloge i normezajednice,postajenjezinimčlanom).Usuvremenomdruštvuakterizamjenjujuinstitucije.Tovišenemogubitilijeni,sebični idruštvenokonformiranipojedinci,većslobodnisubjektisasustavomvrijednostiutemeljenihnarazličitostiidvojnostikojepojedincuomogućujudausebi,akteru,pomirijavniiprivatniživot.Subjektovidentitetne temelji senapripadanju.Dabipojedinacpostaosubjekt,moraseosloboditičestomeđusobnosuprotstavljenihnormitržištainormizajednice.Todvostrukoudaljavanječinigadvostrukimakterom–akte-romupoljuproizvodnjeiupoljukulture(Touraine1997).

5 O funkcijama moći v. Katunarić 1994.Ofunkcijamamoćiv.Katunarić1994.

vanjekultureprevladavajućajeteorijskapozicijausuvremenojznanostiokulturi,etničnostiiidentitetu(Cuche1996;usp.Čačić-Kumpes1998).

Unatočtomtrenduinadaljepostojetumačenjakojakulturuvidekaostatičnudruštvenupojavu,kaoograđenopoljekojesenapuštasamokakobiseprešlonadrugustranu.Ususreturazličitihkulturavideopasnost.Takvorazumijevanjekultu-re,premdaserjeđesusrećeidoimasekaodajepreživjelozajednosrelativističkimi napose evolucionističkim teorijama, još je uvijek utjecajno (v. npr. Huntington2007). Njemački filozof Wolfgang Welsch (2002) opominjući na opstojnost tradi-cionalnogpoimanjakulturepodsjećanafunkcijekulturepremashvaćanjukulturekojejejošu18.stoljećuutemeljioJohannGottfriedHerder:unifikacijsku(kulturahomogenizira,oblikujecjelokupniživot jednognaroda),konsolidacijsku(kulturaje“cvijet”narodneopstojnosti)iseparacijsku(budućidajeriječonarodnojkulturi,onaserazlikujeodkulturedrugoganarodaiodvajaseodnje).Mnogimajeidanastakvotumačenjekultureuvjerljivounatoččinjenicidajeanalitičkizapravoneupo-trebljivo.Nijednakulturanemožeseopisatigledanjemkroztradicionalističkenao-čale,adaseslikaneiskrivi.Nijesenikadauistinunimogla,alijeu18.i19.,paiudobromdijelu20.stoljećamoždabilolakšeprevidjetistrujanjaimiješanja,utjecajeizapravoduboku“nečistost”narodnihinacionalnihkultura.Odmakodkulturnogaesencijalizma prema kulturnome relativizmu te potom pojava multikulturalističk-oga,anaposeinterkulturalističkogakonceptaproširilajeputrazumijevanjukulturekaoprocesa.Nadalje,višesenegovoriokulturivećokulturama.Kulturnarazličitostpostalajetemakojomsemnogibaveilijebaremdotiču,akakokažefrancuskipisacGuyScarpetta,“nečistost”jetemadana.Uvodesepojmovikaoštosumultikultur-nost,interkulturnost,transkulturnostipostajuosnoveprijeporanovogagledanjanatokakosepostavitipremačinjenicikulturnepluralnosti.Pritomseteoretičarinasto-jeodmaknutiodpojmovamultikulturalizma,interkulturalizmaitranskulturalizma,kojiilidenotirajukulturnepolitikečijuprovedbukritizirajuilikonotirajuideološkuobojenost,zbogčegaseradijekoristepojmovimamultikulturnost,inetrkulturnostitranskulturnost(v.npr.Rey1997).

Premdadruštvenapraksaneprestanopotvrđujenerazumijevanjetihpojmova,a teorijski radovi dominaciju pojma multikulturnosti nad drugim dvama, čestoihpritomneopravdanoizjednačujući,podsjetitćemosamonanekeodizvoraukojima jeo tojproblematicibiloriječi (v.npr.Rey1997;Čačić-Kumpes2004) teistaknutinekolikorazlikovnihobilježjatrijupojmovanebismoliobrazložilisvojuodlukudagovorimoointerkulturnomepristupuetničkojrazličitosti.

Svojezalaganjezapojamtranskulturnostiuodnosunapojmovemultikultur-nosti i interkulturnosti Woffgang Welsch (1999, 2002) obrazlaže mišljenjem dainterkulturnost i multikulturnost ne ulaze u bit problema kulture. Oba pojma,premanjegovumišljenju,počivajunashvaćanjukulturekao“otokâ”kojineuspi-jevaju ništa drugo doli sudarati se međusobno. Koncept interkulturnosti, kaže

216 Jadranka Čačić-Kumpes, Josip Kumpes: Interkulturni pristup etničkoj različitosti i etničke … 21�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Welsch,reagiranačinjenicudashvaćanjekulturakaozasebnihzatvorenihcjelina

vodisukobuizmeđukulturaitražinačinenakojeseonemogurazumjetiipriznati

jednadrugu.Nedostatakkonceptainterkulturnosti,kaže,jestštopolaziodnepro-

mijenjenihpremisa tradicionalnogshvaćanjakulture,odseparatističkogakarak-

tera kultura, koje zbog toga svoga obilježja ne mogu međusobno komunicirati.

Stogasmatradasupreporukeointerkulturnostisamokozmetičkenaravi.Prema

Welschu pojam multikulturnosti također polazi od tradicionalnoga poimanja

kulture, od njezina homogenoga karaktera i činjenice istovremenog postojanja

različitih homogenih kultura unutar jednoga društva zadržavajući se na potrazi

zanačinomuspostavetolerancijeirazumijevanjateizbjegavanjasukoba.Stogase

priklanjapojmutranskulturnosti,zakojismatradadenotira“unutarnjediferenci-

jacijeikompleksnostimodernihkultura”,označujemiješanjeiprožimanjekultu-

ra.Takosejavljanovitiprazličitosti–različitostrazličitihkulturakoja“potječeiz

transkulturnihprožimanja”(Welsch1999).

PremdaWelschbaštranskulturnostipripisujeprožimanjekaonjezinuposeb-

nost, to je točka u kojoj se, pokazuje to svako iole pomnije čitanje sve brojnije

literature o multikulturnosti, interkulturnosti i transkulturnosti, međusobno

približavaju zastupnici svih tih koncepata. Ono u čemu se razlikuje Welschovo

“transkulturalističko”poimanjekulturejesttoštoontranskulturnost–unutarnju

kulturnurazličitost–smatrapočetnimstanjem,aostaladvakonceptauistinupola-

zeodčinjenicepostojanjaposebnihkulturakojesesusreću.Prožimanjerazličitih

kulturazamultikulturalističkipristupmogućjei,uzzalaganjezasupostojanjeraz-

ličitosti,ponekadipoželjancilj,dokjezainterkulturalističkipristupprožimanje

imperativ (Rapport final …1986).6Stogase inečiniopravdanimograničavanje

interkulturnogapristupanaželjuzaizbjegavanjemsukoba.Osimtogavalja ista-

knutidanovija literaturanapodručju interkulturnostiupravo ističe impregnira-

nost tih posebnih kultura drugim, “vanjskim” kulturnim utjecajima (Demorgon

2005), svojevrsnu “unutarnju” kulturnu različitost, koju Welsch pripisuje jedino

transkulturnosti. Zato se i čini najrazložnijim zalaganje za interkulturni pristup

etničkoj različitosti, zbog prihvaćanja stvarnosti posebnih referentnih kultura

(pojedineskupineipojedinciidentificirajusesa“svojom”kulturom),adasepri-

tom,uteorijskomesmislu,taposebnostneshvaćakaozatvorenostiizoliranostod

drugihkulturnihutjecaja.Riječjeorazliciizmeđutogakakopojedinciiskupine

percipirajuvlastitekultureionogaštokultureuistinujesu,oprihvaćanjuistovre-

menezatvorenostiiporoznostikultura,ovisnookutugledanjananju.

6 Osnovna ideja interkulturalističkog projekta jest stvaranje interkulturnoga društva, koje Antonio Perotti Osnovna ideja interkulturalističkog projekta jest stvaranje interkulturnoga društva, koje Antonio Perottidefinira kao “stvaranje nove kulturne sinteze” (Rapport final … 1986). O interkulturnom društvu v. više u:Verbunt2001.

Naime, unatoč prihvaćanju “nečistosti” posebnih kultura, njihove prožetostiobilježjima prenesenima i možda na osebujan način “prerađenima” iz drugihkultura, ne možemo ignorirati činjenicu da su posebne nacionalne i/ili etničkekultureidentifikacijskiokviriskojimaseljudiimajupotrebujošuvijekiliponekadiznova(premdanekadaviše,anekadamanje)identificirati.7Pritomsenevraća-monatradicionalnoherderovskoshvaćanjekultureizatvaranjeunacionalističkiprimordijalizam, već želimo pokušati, uvažavajući društvenu stvarnost unutarkoje se još uvijek uspješno mobilizira upravo na temelju te posebnosti, istražitiunutarnjuprožetostrazličitihkulturaipredložitimogućenačinereguliranjateraz-ličitostipriznajućistvarnostanjeprožetostirazličitostima,anefiktivnehomoge-nosti.Pokušatćemonaprimjerutrijuvišekulturnihivišeetničkihdruštavaizvestimogućiokvirzaistraživanjepoložajaetničkihskupinautimdruštvimanatemeljukojegabisemogaokonstruiratipredložakzapolitikeregulacijerazličitosti.

3.TRIMULTIETNIČKEIMULTIKULTURNEZEMLJE:TEMELJIZAANALIZUETNIČKEIKULTURNERAZLIČITOSTI

OnoštočiniHrvatsku,NorveškuiSloveniju8pogodnimazaistraživanjejesttoštonjihovaetničko-kulturnastrukturapovezanasnjihovimdruštvenopovijesnim,ekonomskim i sociokulturnimobilježjimapružadovoljnomeđusobnih relevan-tnih sličnosti (i razlika) za stvaranje predloška mogućeg reguliranja etnokultur-nihrazličitosti.Riječ jeo trimazemljamas relativnomalimbrojemstanovnika ivisokimpostotkomstanovništva unutar eponimskih skupina (oko90%), što ihodređujekaouvelikojmjerinacionalnohomogenezemlje(v.tablicu1).Unatočtome sve tri zemlje tradicionalno su multikulturne, imaju u svome etničkomesastavu autohtone etničke skupine i, u slučaju Norveške, starosjedilački narod.Svesutrizemljetijekomsvojepovijestipripadaleširimdržavnimtvorbamaikaoposljedicomnjihovaraspadaobilježenesumogućompojavomotvaranjapitanja“slučajnih manjina”.9 Sve tri susreću se ili barem počinju susretati s pojavom

7 Jednostavan i uvjerljiv primjer citira S. Huntington: “Doselila sam se u New York kad mi je bio 19 godina.JednostavaniuvjerljivprimjercitiraS.Huntington:“DoselilasamseuNewYorkkadmijebio19godina.(…)Dastemetadazamolilidaopišemsamusebe,bilabihvamrekladasamglazbenica,pjesnikinja,umjetnicai–napomalopolitičkojrazini–dasamžena,lezbijkaiŽidovka.BitiAmerikankomnijebilonatompopisu.(…)Svetopromijenilose11.rujna.(…)Sadaimamameričkuzastavuunaprtnjači,kličemmlažnjacimaratnogzrakoplovstva kada mi prelete nad glavom i izjašnjavam se kao patriotkinja” (Huntington 2007: 16). Stotinesličnih citata mogle bi se navesti o “osvještavanju” nacionalnog identiteta tijekom devedesetih godina proš-loga stoljeća u mnogim tranzicijskim zemljama, osobito postjugoslavenskim i postsovjetskim (primjerice uHrvatskojtijekomratnihgodina).

8 Izborzemaljauključenihuistraživanjebiojedvojakomotiviran:interesomistraživačaizdotičnihzemaljainjihovominstitucionalnompovezanošću(istraživačaInstitutazamigracijeinarodnostiizZagrebasistraživa-čimaizInštitutazanarodnostnavprašanjaizLjubljaneisaSveučilištauStavangeru)sjednestrane,asdrugeobilježjimaetničkesituacijekojasuobrazloženautekstu.

9 PojamslučajnihmanjinaupotrebljavamokaoparafrazuBrubakerovatermina“slučajnihdijaspora”,kojimon


imigranata, tzv. “novih manjina”, te se suočavaju i s novim oblicima i uzrocimakulturne različitosti. Naposljetku, unatoč različitoj politici reguliranja različitostitijekompovijesti (odsvojevrsnogprotomultikulturalizmauHrvatskoj i SlovenijidoasimilacionizmauNorveškoj),usvimatrimaodržalasekulturnarazličitost.

Tablica 1: Službeno priznato manjinsko stanovništvo u Hrvatskoj, Norveškoj i Sloveniji

Zemlja PopisUkupnostanovnika

Eponimskaskupina(%)

Službenopriznatomanjinskostanovništvo

Brojslužbenopriznatihnacionalnih(etničkih)manjinaUkupno %

Hrvatska 2001. 4.437.460 89,6 331.383 7,47 22

Norveška 2001. 4.520.947 91,3* 86.000* 1,90* 5+1(indigeninarod)

Slovenija 2002. 1.964.036 83,1 11.747 0,60 3

Izvori:- za Hrvatsku: Popis stanovništva 2001.- za Norvešku: Popis stanovništva 2001.; Pan i Pfeil, 2003- za Sloveniju: Popis stanovništva 2002.; http://www.culturalpolicies.net/web/slovenia.php?aid=421* Procjena, jer se u Norveškoj stanovništvo ne popisuje prema etničkoj pripadnosti (prema Pan i Pfeil 2003).

Pored spomenutih sličnosti postoje i društvenostrukturne razlike izmeđuHrvatske, Norveške i Slovenije, koje također mogu umnogome utjecati napoložaj etničkih manjina u tim zemljama, ali i pripomoći kristalizaciji pristuparegulaciji različitosti. Ponajprije valja napomenuti razlike u gospodarskoj razvi-jenosti ibogatstvu10 te različit status iaspiracijeuodnosunaEuropskuuniju.11Uvažavajući važnost tih čimbenika, ipak ćemo se usredotočiti na odnose moćimeđumanjinskimivećinskimskupinama,kojisusetijekompovijesti,prijesvega

označujedijasporenastaleprocesomraspadavelikihcarstavaisl.(Brubaker2000).Poanalogiji,slučajnemanji-nebilebiistimtimprocesimaoblikovanemanjinskeskupine,skupinezatečeneumanjinskomestatusunakonraspada države. Takve skupine mogu potpasti i pod definiciju nacionalnih manjina (usp. Prava manjina …2001).Zanimanasjeliseusvetrizemljeotvorilopitanje“slučajnihmanjina”iakojest,zaštoinakojinačin.

10 UNorveškojje2007.brutodomaćiproizvodiznosio247,4milijardedolarai53.000poglavistanovnika,auSloveniji54,67milijardidolarai27.200poglavistanovnika(http://www.infoplease.com/countries.html).IstiizvornavodizaHrvatskupodatkeza2005.,kadajeBDPbio53,56milijardidolarai11.600poglavistanovnika.Neštodrukčijepodatkemožesenaćinadrugimmrežnimstranicama,alitrendjeisti(v.npr.https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html).

11 Slovenija jest članica EU, Norveška nije i ne želi to biti, a Hrvatska je zemlja kandidatkinja. Ipak, sve trizemljepotpisalesuiratificiraleOkvirnu konvenciju za zaštitu nacionalnih manjinaiusvimajeonastupilana snagu krajem devedesetih godina dvadesetoga stoljeća (http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ChercheSig.asp?NT=157&CM=8&DF=12/6/2008&CL=ENG).

uHrvatskoj iSloveniji,mijenjali inasvojevrstannačinuvjetovalikasnijeodnosevećinskeimanjinskihskupina(ubrojčanomeiusociološkomsmislu).HrvatskaiSlovenijabilesutijekomsvoje,uvelikezajedničkepovijestisvedopotkrajdva-desetoga stoljeća dijelom različitih višenacionalnih država i u tim okolnostimarazvijale specifično iskustvo odnosa prema etničkoj i kulturnoj različitosti, kojesemanifestiralousvojevrsnomprotomultikulturalizmu.12Norveška,kojajeprijenjih postigla nezavisnost, dakle i u drugim lokalnim i globalnim društvenopo-vijesnim okolnostima, pokušala je nacionalno homogenizirati svoj prostor iponorvežitietničkemanjine(Report Submetted by Norway …2001).13Stogaijestpredmetnašegainteresaprijesvegadruštvenopovijesnaslikaetničkerazličitostiimeđuetničkihodnosa tesuvremenostanje injegoveperspektive.Na tajćemonačin,prekotatriprimjera,pokušatirazraditimogućipristupetničkojrazličitostiusuvremenimdruštvimaitestiratiprihvatljivostvećponuđenogarješenjakojejerazradiotimokupljenokoW.Kymlicke(v.Prava manjina …2001).Trićesezemljeuspoređivatipremanekolikokriterija:

• etničkoj strukturi i promjenama etničke strukture od prvih sustavnihslužbenihpopisastanovništva(sredina19.stoljeća)doposljednjega(2001.,odnosnozaSloveniju2002.)

• društvenopovijesnomopisustanjaetničkihmanjinaunjima

• reguliranjupravanarazličitostizaštitimanjinskihpravauskladusdomaćimimeđunarodnimzakonodavstvom

• subjektivnojpercepcijimanjinskihpravaiodnosapripadnikavećinskogaimanjinskogstanovništva

• vrijednostima na kojima se institucionalizira etnička i kulturna različitost(unutarobrazovnogsustava,religijskihipravnihinstitucija,obitelji)iregu-lirajumeđuetničkiodnosi.14

12 VećsupropisiunutarHabsburškeMonarhijereguliralipravonaetničkuikulturnurazličitost.NakonPrvogasvjetskog rata međunarodna zajednica obvezala je novostvorene države na priznavanje prava na različitosttadanastalih“slučajnihmanjina”(štoseodnosilo inasadašnjeHrvatsku iSloveniju)(usp.Macartney1934).SocijalističkaJugoslavijaimalajesvojedubokerazlogezapriznavanjeetničkerazličitosti.Tako,kadasusemul-tikulturalizamiinterkulturalizamsredinomsedamdesetihgodinadvadesetogastoljećainstaliralikaokulturnepolitike,HrvatskaiSlovenijaimalesusvojaparalelnaidugotrajnaiskustvaureguliranjurazličitosti.

13 Kveni iŠumskiFinci (Skogfinci),zbogstrahaod finskogseparatizmaupograničnimpodručjimabili suizloženiponorveživanjuodpolovine19.dodrugepolovine20.stoljeća.Represivnojasimilacijiosobitosubilipodvrgnutipripadnici“romskoganaroda”(romanifolket)“Putnici”(taterane/dei reisande)(Report submitted by Norway …2001).

14 ZaposljednjadvaelementapredviđaseprijesvegaanketnoispitivanjeuHrvatskoj.PodacizaSlovenijuiNorveškuprikupitćesedijelomizsekundarnihizvora,adijelomeventualnimistraživanjemmanjegaopsega.


eTNička sTrukTura

UHrvatskojjeUstavnimzakonomopravimanacionalnihmanjinareguliranopostojanjedvadesetdvijunacionalnihmanjina(v.tablicu2).

Tablica 2: Etnička struktura Hrvatske prema popisu 2001.

Etničkaskupina Broj % Rusini 2.337 0,05

Hrvati 3.977.171 89,63 Ukrajinci 1.977 0,04

Srbi 201.631 4,54 Rusi 906 0,02

Bošnjacišnjacinjaci 20.755 0,47 Židovi 576 0,01

Talijani 19.636 0,44 Poljaci 567 0,01

Mađariđariari 16.595 0,37 Rumunji 475 0,01

Albanci 15.082 0,34 Bugari 331 0,01

Slovenci 13.173 0,30 Turci 300 0,01

Česiesi 10.510 0,24 Austrijanci 247 0,01

Romi 9.463 0,21 Vlasi 12 0,00

Crnogorci 4.926 0,11 Ostali 21.801 0,49

Slovaci 4.712 0,11 Nacionalnoneizjašnjeni

89.130(reg.

9.302)

2,01(0,21)

Makedonci 4.270 0,10 Nepoznato 17.975 0,41

Nijemci 2.902 0,07 Ukupno 4.437.460 100

Izvor: Popis stanovništva 2001.

EtničkastrukturaSlovenijepodjednakojesloženakaoionaHrvatske.Slovenijameđutim službeno priznaje postojanje triju nacionalnih (etničkih) manjina:Mađara (6.243 ili 0,32 %), Roma (3.246 ili 0,17 %) i Talijana (2.258 ili 0,11%).Pripadnicima drugih konstitutivnih naroda nekadašnje Jugoslavije, od kojih suneki brojčano zastupljeniji u slovenskom stanovništvu od pripadnika priznatihnacionalnihmanjina(Bošnjaci1,1%,Hrvati1,81%,Srbi1,98%)nijepriznatsta-tusnacionalnemanjine,alikaodržavljaniuživajunekakulturnaprava(Klopčič,KomaciKržišnik-Bukić2003;Žagar2001).

Tablica 3: Etnička struktura Slovenije prema popisu 2002.

Etničkaskupina Broj % Rusi 451 0,02

Slovenci 1.631.363 83,06 Rusini 40 0,00Mađari 6.243 0,32 Slovaci 216 0,01Romi 3.246 0,17 Srbi 38.964 1,98Talijani 2.258 0,11 Turci 259 0,01Albanci 6.186 0,31 Ukrajinci 470 0,02Austrijanci 181 0,01 Vlasi 13 0,00Bošnjaci 21.542 1,10 Židovi 28 0,00Bugari 138 0,01 Ostali 1.548 0,08

Crnogorci 2.667 0,14 Nacionalno neizjašnjeni

Česi 273 0,01 IzjašnjenikaoJugoslaveni 527 0,03

Grci 54 0,00 IzjašnjenikaoBosanci 8.062 0,41

Hrvati 35.642 1,81 Regionalnoizjašnjeni 1.467 0,07

Makedonci 3.972 0,20 Ostali 12.085 0,62Muslimani 10.467 0,53 Nisu odgovorili 48.588 2,47Nijemci 499 0,03 Nepoznato 126.325 6,43Poljaci 140 0,01Rumunji 122 0,01 Ukupno 1.964.036

Izvor: Popis stanovništva 2002. (http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=�).

Norveškapakusvomepopisustanovništvanepopisujestanovništvopremanjegovu etničkom podrijetlu i/ili opredjeljenju, pa se broj pripadnika priznatihnacionalnih(etničkih)manjinamožeiskazatijedinopremaprocjenamaistraživa-čâipripadnikâsamihmanjina(v.tablicu4).


Tablica 4: Nacionalne manjine u Norveškoj (procjena)

Etnička skupina Broj

Sami 40.000

Kveni(kvener) 10.000–15.000

“Putnici”(romanifolket/taterane/deireisande)17 2.000–3.000

Romi(sigøynarar) 300–400

ŠumskiFinci(skogfinner) nekolikostotina

Židovi 1.500–2.000

Izvor: http://www.regjeringen.no/nb/dep/aid/dok/regpubl/stmeld/20002001/Stmeld-nr-15-2000-2001-/1.html?id=1�402�15

NaetničkuslikuHrvatske,NorveškeiSlovenijeutječe, ilićebaremutjecati, itoštosvetri,tradicionalnoemigracijske,postupnopostajuiimigracijskezemlje.PonajprijesetoodnosinaNorvešku,ukojojpremapopisuiz2001.imigrantičine6,8%ukupnogstanovništva,sličnokaoiudrugimimigracijskimzemljama.16Od307.714imigranata136.234ili42,27%potječeizEurope,odčegagotovotrećina,41.876, izŠvedskeiDanske.17Okopolovineukupnogbrojaimigranatadolazi izAfrikeiAzije(uključujućiTursku).18

15 Norveški“Putnici”(romanifolket/taterane/deireisande)identificirajusamiseberazličitimaodRomaistogaseuovomeslučajuodvajajukaoposebnaetničkaskupina.

16 OnoštorazlikujeNorveškuodtradicionalnoimigracijskihzemaljajeststrukturaimigranatajerNorveškaprimaproporcionalnoviše izbjeglica iazilanatanegodruge tradicionalno imigracijskezemlje.DaNorveškapostajeuistinuimigracijskazemljaposvimsvojimobilježjima,govoriipodatakdaunjuulazisvevišeradnihmigranataidauvodirestriktivnepropiseuodnosunaazilante(Thorud,HaagenseniJølstad2008).

17 Povezanost nordijskih zemalja ogleda se i u priljevu migranata. Nije riječ samo o kolanju državljana tihzemaljaupotrazizaboljimposlovnimprilikamavećioutjecajuimigracijskihpolitikadotičnihzemalja.Kadjedna od njih zatvori svoja vrata, migranti se okreću drugoj. Tako je i došlo do većeg priljeva migranata uNorveškukadajeDanskauvelarestriktivnemjereprematražiteljimaazila(Cooper2005).

18 Porast broja imigranata uočljiv je, kao i promjena sastava imigrantske populacije. Krajem devedesetihgodina,točnije1999.,uNorveškojjebilo260.700imigranata(ili5,9%odukupnogstanovništva).Iznordijskihzemaljabiloihje20%,dokihjepremapopisuiz2001.izŠvedskeiDanskebilo13,6%(Report submitted by Norway …2001;StatisticsNorway,2002).

Tablica 5: Imigranti u Norveškoj prema popisu 2001.

Zemljapodrijetla Broj

Ukupno 307.714

Zapadna Europa 87.140

Švedska 22.759

Danska 19.117

UjedinjenoKraljevstvo 10.794

Njemačka 9.911

OstatakzapadneEurope 24.559

Istočna Europa (bez Turske) 49.094

Jugoslavija 14.332

BosnaiHercegovina 13.121

Poljska 6.670

Rusija 4.442

OstatakistočneEurope 10.529

Afrika 31.772

Azija s Turskom 118.801

Sjeverna Amerika 8.228

Južna i Srednja Amerika 11.757

Oceanija 922

Ukupno stanovnika 4.520.947

Izvor: Statistics Norway, 2002.

USlovenijije8,64%imigranatauukupnomestanovništvu,odčegaje88,89%njih iz zemalja bivše Jugoslavije. Položaj manjinskoga stanovništva podrijetlomiz bivše Jugoslavije predmet je kako rasprava i istraživanja (Klopčič, Komac iKržišnik-Bukić2003)takoipolitičkeborbeteideologizacije(usp.JankoSpreizer2006).


Tablica 6: Imigranti u Sloveniji prema popisu 2002.


Ukupno 169.605

Zemlje bivše Jugoslavije 150.763


Hrvatska 49.418

Jugoslavija 6.437

Makedonija 27.238

Članice EU 14.000

Austrija 2.798

Njemačka 6.128

Italija 2.655

Francuska 1.114

Druge europske zemlje 2.908

Zemljekandidatkinje 868

Drugeeuropskezemlje 2.040

Neeuropske zemlje 1.934

Ukupno stanovnika 1.964.036

Izvor: Popis stanovništva 2002. (http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=16).

Hrvatskateknazireproblemulaskastraneradnesnageipokušavakoncipiratiimigracijskupolitiku.Nemapouzdanihpodatakaoimigrantima.Jedanodizvorapodataka jest broj izdanih radnih dozvola strancima. Tako je prema podacimaiz prosinca 2006., u Hrvatskoj bilo 9.967 stranaca s važećim radnim dozvolama.Institut poslovne dozvole uključuje pravo na boravak i dozvolu za rad, pa jetakođerpokazateljbrojaimigranata(premdauključujeiosobekojepružajuuslu-geuimeinozemnogposlodavca)(Prijedlog strategije …2007).

Tablica �: Strani državljani s izdanom poslovnom dozvolom u Hrvatskoj 2006.



Makedonija 308

Kina 233

SrbijaiCrnaGora 154

Italija 153

Njemačka 127

Slovačka 126

Rusija 110

Slovenija 95

Ostalezemlje 721

Ukupno 4.543

Izvor: Prijedlog strategije…, 200�.

Premda se Hrvatska, Norveška i Slovenija znatno razlikuju po dugotrajnostiimigracije,brojuimigranataipristupuimigracijskomproblemu,ipakihpovezuječinjenicadajeusvimanajvišemigranataizsusjednihzemaljaiizregije(v.tablice5,6i7),odnosnoizzemaljakojesuujednomatičnezemlje“slučajnihmanjina”,štomože(aitrebalobi)imatiutjecajanakoncipiranjeintegracijskepolitikepremamigrantima.

Etničkašarolikosttrijuzemaljaneogledasedaklesamouvišeilimanjebroj-nim etničkim skupinama koje žive na njihovu teritoriju već i u različitim kate-gorijama manjinskih skupina, različitoj brojnosti, raširenosti i koncentriranostina njemu, različitoj duljini boravka, obilježjima njihove povezanosti s matičnimzemljamamanjinskihskupinaitd.Svesutosastavnicekojevaljaimatinaumuprioblikovanjupolitikaregulacijeetničkeikulturnerazličitosti.

maNjiNska prava

U usporedbi triju zemalja Hrvatska je, priznajući dvadeset dvije nacionalnemanjinenasvometeritoriju,baremformalnopokazalanajvećuotvorenostpremapriznavanju prava na razliku i pružanju zaštite manjinskih prava. Početkomdevedesetih godina dvadesetoga stoljeća, nakon osamostaljenja, u Hrvatskoj senapuštaiterminologijavezanauznacionalnemanjine,adonekleiosnovadefini-ranja“nacionalnihmanjina”izrazdobljasocijalističkeJugoslavije.19Istovremeno,

19 Premačl.5Ustavnogzakonaopravimanacionalnihmanjinaiz2002.,nacionalnommanjinomsmatrase


SlovenijanakonraspadaJugoslavijeiosamostaljenjanijezapravoslužbenorede-

finirala “nacionalne manjine”. Naime u socijalističkoj Jugoslaviji razlikovalo se

konstitutivnenarode(kojinisusmatranimanjinamanikadsuživjeliizvansvojih

matičnih zemalja – uglavnom nacionalnih republika), narodnosti (sinonim za

pojamnacionalnemanjine,koji,kakosesmatralo,imasvojevrsnenegativnekono-

tacije) i etničke zajednice/skupine (u koje se ubrajalo Rome, narodnu skupinu

bezmatičnezemlje),atemeljdefiniranjabilajeCapotortijevadefinicija,20nouz

naglasakna“autohtonosti”.

Slovenija je i nakon osamostaljenja zadržala iste kriterije definiranja, jedino

je donekle promijenjena terminologija. Slovenski Ustav priznaje tri nacionalne

(etničke) manjine na svome teritoriju: autohtonu talijansku i mađarsku nacio-

nalnu zajednicu te autohtonu romsku zajednicu. One uživaju posebnu ustavnu

zaštitu(Klopčič,KomaciKržišnik-Bukić2003;Žagar2001).Nopojamnacionalne

manjine“nijeušaouUstavponajprijestogadaseizbjegnenjegovamogućanega-

tivnasadržajnakonotacijaishvaćanje.Ujednojetanovaterminologijauvjetovana

i uporabom ‘pozitivnog koncepta’ zaštite tih zajednica te njihovih pripadnika.

Terminologijakoju jeuspostavioslovenskiUstavnijeslučajna,predlagalisu je i

samipripadniciobijuzajednica”(Žagar2001:112).Pripadnikenekadašnjihkonsti-

tutivnihjugoslavenskihnarodakojisunastaviliživjetiuSlovenijiiimajuslovensko

državljanstvonazivase“novodobnim”ili “novim”manjinama(Klopčič,Komaci

Kržišnik-Bukić2003),kojenisupotpalepodkategorijunacionalnihzajednica.21

RazličitiputevikojimasuSlovenijaiHrvatskaostvarilesvojusamostalnost i

doživljavale utjecaj međunarodne politike tijekom tranzicije, zasigurno pripa-

dajuuključnečimbenikerazlikameđuzemljamakojesudotada,dopredkraj

dvadesetogastoljeća,imaledijelomzajedničko,adijelomvlastito,alisazajednič-

kimusklađeno,zakonodavstvonasvimpodručjima,patakoiupitanjuetničkih

manjina.

“skupina hrvatskih državljana čiji pripadnici su tradicionalno nastanjeni na teritoriju Republike Hrvatske, anjeničlanoviimajuetnička,jezična,kulturnai/ilivjerskaobilježjarazličitaoddrugihgrađanaivodiihželjazaočuvanjemtihobilježja”(www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2002/2532.htm).

20 Izvjestitelj Potkomisije za prevenciju diskriminacije i zaštitu manjina Ujedinjenih naroda FrancescoCapotortipredložiojedefinicijumanjinekojauključujeobjektivne(postojanjeetničkih,religijskihilijezičnihobilježja skupine) i subjektivne elemente (izražavanje solidarnosti pripadnika manjine radi očuvanja svojihetničkihobilježja),aodnosisesamonaonenedominantneskupinekojesuubrojčanojmanjiniilisupribližnojednake veličine kao većinsko stanovništvo i čiji su pripadnici državljani države u kojoj žive (v. Vukas 1978:13).

21 O tomseproblemuvodemnogobrojne rasprave (v.npr.Klopčič,Komac iKržišnik-Bukić2003;Stergar,2006).Orelevantnostijednogodglavnihkriterijakojipresuđujuopripadanjunacionalnojmanjini,autohtono-sti,v.opširnijeu:JankoSpreizer,2006.

Norveška ni u svome Ustavu ni u zakonodavstvu ne upotrebljava pojamnacionalnemanjinetestogaunjemu“nemapravnedefinicijeterminanipopisaskupinakojesesmatrajunacionalnimmanjinama”(Report submitted by Norway…2001).22 U Ustavu se u članku 110 jedino spominju Sami kao narod kojemu suvlastidužneosiguratiočuvanjejezika,kultureinačinaživota.Samineželedaihse smatramanjinom,zadovoljni su svojimstatusompriznatoga starosjedilačkognaroda.

Biopojamnacionalnemanjineuslužbenojuporabiiline,svetrizemljepotpi-salesuiratificiraleOkvirnu konvenciju …iizvješćujuo“nacionalnimmanjinama”nasvomepodručju.Svetridaklezapravopriznajustvarnopostojanjenacionalnih(etničkih)manjinapremdaihrazličitodefiniraju,airazlikujusepoevidentiranjubrojanjihovihpripadnika.

DokHrvatskaiSlovenijaimajutradicijupopisivanjastanovništvaipoetničkojpripadnostiinastavljajusnjome,Norveškanematupraksu,nitijenjezinizakonidopuštaju (Second Report submitted by Norway… 2005). Okvirna konvencija …doduše svakoj zemlji dopušta da sama definira pojam nacionalne manjine uskladu s vlastitom situacijom. Ta arbitrarnost ima smisla jer je situacija u svakojzemljidrukčija,alimožeodvestiudrugukrajnost,kakva je francuskonegiranjepostojanjanacionalnih(etničkih)manjinananjezinuteritoriju.Stoganamsečinivažnimdase,kadvećpostojemeđunarodnidokumentikojiobvezujupotpisnicenapoštovanjepravanacionalnihmanjina,odrediminimalnadefinicijamanjinskihskupinaistandardiziraterminologija.Osjetljivosttemeineravnopravnostmeđu-narodnih odnosa uvjetovale su, čini se, otvorenost definiranja i terminologije.Primjećuje se određena nelagoda definiranja još od predložene Capotortijevedefinicije,ukojojse izbjegavasintagma“nacionalnamanjina”(usp.Vukas1978;Čačić-KumpesiKumpes2005)doOkvirne konvencije …,kojaizbjegavasadržajnodefiniratiupravotusintagmu,jošodpočetnihinicijativazaštitemanjinskihpravaameričkogapredsjednikaWoodrowaWilsona(Macartney1934)padouzdizanjakulture(isnjomepovezanezaštitekulturnihprava)narazinuparadigmezaana-lizudruštva(Touraine2005).

Pokušajpredlaganjadefinicijemoglobiseutemeljitinaanalizisadržajaidru-štvenopovijesnihrazlogadefiniranjanacionalnih(etničkih)manjinautrizemljei kategorizaciji koju je predložila radna skupina pod vodstvom Willa Kymlicke(Prava manjina … 2001). Pritom bi valjalo imati na umu dinamičko i procesno

22 U Prijedlogu Stortingu (norveškom parlamentu) br. 80 (1997–1998), u vezi s ratifikacijom Okvirne kon-vencije za zaštitu nacionalnih manjinanavodeseskupinezakojesesmatradapotpadajupodnjezindjelo-krug–Kveni,“Putnici”(romskinarod),Romi,ŠumskiFinci(Skogfinci)iŽidovitenasvojevrstannačiniSami(Report submitted by Norway …2001).


razumijevanjekulture,etničnostiiidentitetakaoteorijskiokvirzarazumijevanjerazličitostiudruštvu.

Jedna je od polazišnih točki dakle analiza društvenopovijesnih okolnosti ukojima su nastale definicije nacionalnih manjina (odnosno srodnih pojmova)u Hrvatskoj, Norveškoj i Sloveniji i sadržaj tih definicija. Valja utvrditi čime sudruštvenopovijesno uvjetovani identificirani kriteriji prema kojima se definiranacionalna manjina (ili srodni pojam) te društvena obilježja same definicije (v.tablicu8).Pokazujesenaimedajemanjinskiidentitetgrupnoodređenipripisanunatoččinjenicidapojedinciodlučujuosvomeidentitetuiosjećajupripadnostimanjinskojzajednicitedaotometkojeištojemanjinaodlučujevećina,odnosnoelitavećinskeskupine(usp.Scheer2006).

Tablica 8: Elementi definiranja nacionalnih manjina u Hrvatskoj, Norveškoj i Sloveniji23

Kriteriji manjinskog statusa Hrvatska Norveška Slovenija

državljanstvo + + +

autohtonost25 - + +

brojnost/brojčanainferiornost + + +

posebnostkulturnih,etničkih…obilježja + + +

željadasenjegujeposebnostobilježja + + +

Definicija manjinskog statusa

pripisanostmanjinskogstatusa + + +

zakonskoreguliranje + - +

slobodaindividualnogizražavanja + + +

popisivanjepremaetničkojpripadnosti + - +

Nadalje, ako krenemo od kategorizacije koju je razvio Will Kymlicka (1997)te prema njoj, zajedno s radnom skupinom okupljenom oko koncipiranjaDeklaracije liberalnih demokratskih načela o etnokulturnim i nacionalnim manjinama i starosjediocima (Prava manjina … 2001), razradio razinu pravakojubi te skupine trebaleposjedovati,uviđamodau tim trimazemljamažive ietnokulturne manjine (imigranti, izbjeglice i njihovi potomci, ali i skupine kojeseodvećinskogastanovništvarazlikujuponekomspecifičnomobilježju,religijiprimjerice,ačestoimajukorijeneumigracijamauprošlosti)inacionalnemanjine

23 Uporabapojmaautohtonostinamjernaje,premdadvojbena(v.JankoSpreizer2006).Posvemu,pojambisetrebaoodnositisamonastarosjedilačkenarode.Rabimogajersenjimebaratapridefiniranjupoložajaetničkihskupina, a pretpostavlja dugotrajni boravak, gotovo ukorijenjenost na nekom teritoriju i često se vremenskiodređujenastanjenošćunanekompodručjuodotprilikestotinjakgodina.

(povijesnonaseljenezajednicekojeimajusvojjeziki/ilivlastitukulturu,čestosupostajalemanjinamaprekrajanjimagranicailisamenisuosnovalevlastitudržavu)i (u jednoj od njih, Norveškoj) starosjedioci (stanovništvo koje se naselilo prijevećinskogastanovništva).Valjanapomenutidatakategorizacijasasobomnosiihijerarhizacijumanjinskihprava.Razinapravaproporcionalnorastesukorijenje-nošćuskupinenanekomteritoriju.Upraksisetonerijetkomanifestiraučinjenicida je razina pravâ obratno proporcionalna broju pripadnika pojedine manjin-ske kategorije kojoj su ona namijenjena. Ipak, ta se kategorizacija čini drugomdobrom polazišnom osnovom za daljnje propitivanje razine pravâ koja se dajupojedinimmanjinskimskupinama.S timeuvezipostavljasepitanjeprioritetâ ikriterijâ.Moželiitrebali,primjerice,brojnostikoncentriranostpripadnikapoje-dinih etničkih skupina na nekom prostoru prevagnuti u dodjeli i konzumacijimanjinskihpravanadautohtonošću(usp.Parekh2008)?Drugimriječima, trebalimaksimumpravadati skupinamakoje uistinu mogukorištenjem svojihpravautjecati na promjene u društvenoj sredini, ili ih treba zadržati za one skupinekoje su ih stekle svojomdugovječnošću naodređenom teritoriju bezobziranabrojnostnjihovihpripadnika.Ili,premaTouraineu(2005),pitanjejeokojojvrstipravauopćetrebamogovoriti.

ZAKLJUČAK

Nekoliko jeosnovnihčinjenicakojesemoguuočiti iz izloženoga inicijalnograzumijevanja stanja u tri multietničke i multikulturne zemlje, a koje bi, čini se,valjaloanaliziratikakobisedošlodoprihvatljivogazajedničkogtemeljazadefini-ranjemanjinskihskupinainjihovihprava.Ponajprijespomenimočinjenicudausvetrizemlježive“autohtone”manjinskeskupinekojesusačuvalesvojuetničkuikulturnuspecifičnostuodnosunavećinskuskupinu,unatočpromjenjivimdru-štvenimprilikama.Kojimmehanizmima,ukojimdruštvenopovijesnimprilikama?Većsamatačinjenicaimplicirainterkulturnipristuprazumijevanjukulturnerazli-čitosti.Naravno,akosesložimodajeteorijskopolazišteinterkulturnogapristupaetničkoj i kulturnoj različitosti shvaćanje da kultura, etničnost i identitet nisustanja, nisu statične, nepromjenjive i zadane pojave, već procesi u okviru kojihgrupnapripadnostneznačidanost,negodinamičnuprepoznatljivost.Naimekul-turnapovijestjestpovijestneprestanihdodiraimiješanja(usp.Demorgon2005;Verbunt2001).Podpretpostavkomdaodbacujemoprimordijalističkoobjašnjenjeetničnosti,činiserelevantnimproučitidruštvenopovijesneiinstitucionalnepret-postavke opstojnosti etničke i kulturne različitosti i kontinuiteta identiteta bezobzira na njihovu unutarnju dinamičnost. Možda bi objašnjenja mogla razbitimogućesumnjeuvjerodostojnosttouraineovskoginzistiranjanakulturnimpra-vimaisubjektu?


Zanimljivo bi bilo istražiti razloge činjenice da način reguliranja kulturne ietničkerazličitostirijetkoproizlaziizneposrednogakontaktavećineimanjine,ačešćeizpoticajaizvana,biloprisilom,bilonametanjemuspostavljenihvrijednostiunutarširegadruštvenopovijesnogakonteksta.Namećesepitanje je liu toj igrimoći riječ o nadmetanju između nerazumijevanja dinamičkoga duha kulture ipratećegstrahazaopstojnostpretpostavljenečvrstecjelinesjednestraneimani-puliranjakolektivnimosjećajimaradipostizanjaciljevakojisenalazeizvankultur-nogaietničkogasdruge.

Činjenica da se zajednički temelji definiranja i reguliranja etničke i kulturnerazličitosti u međunarodnim dokumentima postavljaju fleksibilno, ima baremdvije,oprečneinterpretacije.Prvajedarazličitostimplicirafleksibilnostiotvore-nostpremaosebujnimmogućnostimaipotrebama,pazemljamatrebadopustitipristupusklađensnjihovimposebnostima.Drugajedanijeriječofleksibilnosti,već,suprotno,tvrdokornostikojanemoženaćizajedničkoutumačenjurazličitostiizstrahapredgubitkomprikladnogmobilizatoraetničkeinacionalnepripadnostikojemsupotrebnegranicezacementiranihidentiteta.

LITERATURA:

Brubaker, Rogers (2000) “Accidental Diasporas and External ‘Homelands’ in

Central and Eastern Europe: Past and Present.” Institute for Advanced

Studies,Vienna,PoliticalScienceSeriesno.71.

Cooper, Betsy (2005) “Norway: Migrant Quality, Not Quantity” (http://www.

migrationinformation.org/Profiles/display.cfm?ID=307).

Cuche, Denys (1996) La notion de culture dans les sciences sociales. Paris: La

Découverte.

Čačić-Kumpes, Jadranka, ur. (1999) Kultura, etničnost, identitet. Zagreb: Institut

za migracije i narodnosti, Naklada Jesenski i Turk, Hrvatsko sociološko

društvo.

Čačić-Kumpes, Jadranka (2004) “Politike reguliranja kulturne i etničke različito-

sti:opojmovimainjihovojupotrebi,”Migracijske i etničke teme20(2-3):

143–159.

Čačić-Kumpes,JadrankaiJosipKumpes(2005)“Etničkemanjine:elementidefi-

niranjaihijerarhizacijapravanarazliku,”Migracijske i etničke teme21(3):

173–186.

Demorgon,Jacques(2005)Critique de l’interculturel: L’horizon de la sociologie.

Paris:Economica.

Huntington,SamuelP.(2007)Tko smo mi? Izazovi američkom nacionalnom iden-

titetu.Zagreb:Izvori.

JankoSpreizer,Alenka(2006)“Avtohtonostvslovenskemnarod(nost)nemvpra-

šanju in koncept staroselstva: nastavki za analizo ideologij primata.”

Razprave in gradivo50-51:236–271.

Katunarić, Vjeran (1994) Bogovi, elite, narodi: studija. Zagreb: Izdanja

Antibarbarus.

Klopčič, Vera, Miran Komac i Vera Kržišnik-Bukić (2003) Albanci, Bošnjaki,

Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji (ABČHMS

v RS): Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v

Republiki Sloveniji.Ljubljana:Inštitutzanarodnostnavprašanja.

Kymlicka, Will (1997) Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority

Rights.Oxford:ClarendonPress.

Macartney,C.A.(1934)National States and National Minorities.London:Oxford

UniverityPress.


Malloy, Tove H. (2005) National Minority Rights in Europe. Oxford: OxfordUniverityPress.

Okvirnakonvencijazazaštitunacionalnihmanjina(1995)(http://www.coe.int/t/dghl/monitorings/minorities/1_AtGlance/FCNM_Texts_en.asp).

Pan, Christoph i Beate Sibylle Pfeil (2003), Christoph i Beate Sibylle Pfeil (2003)Christoph i Beate Sibylle Pfeil (2003) i Beate Sibylle Pfeil (2003)i Beate Sibylle Pfeil (2003) Beate Sibylle Pfeil (2003)Beate Sibylle Pfeil (2003) Sibylle Pfeil (2003)Sibylle Pfeil (2003) Pfeil (2003)Pfeil (2003) (2003) National Minorities in Europe: Minorities in Europe:Minorities in Europe: in Europe:in Europe: Europe:Europe:: Handbook.Wien: Braumüller.Wien: Braumüller.:Braumüller.Braumüller.üller.ller..

Parekh,Bhikhu(2008)Nova politika identiteta: politička načela za međuovisni svijet.Zagreb:Političkakultura.

Prava manjina. Deklaracija liberalnih demokratskih načela o etnokulturalnim i nacionalnim manjinama i starosjediocima (2001). Zagreb: ZakladaFriedrichNaumann.

Prijedlog strategije migracijske politike Republike Hrvatske za 2007./2008. godinu(2007)(http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=14066).

Rapport final du groupe de projet(1986).Strasbourg:Conseildel’Europe.

Report submitted by Norway persuant to Article 25, Paragrapf 1 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities (2001) Councilof Europe. ACFC/SR(2001)001 (http://www.coe.int/t/dghl/monitorings/minorities/3_FCNMdocs/Table_en.asp#Norway).

Rey,Micheline(1997)Identités culturelles et interculturalité en Europe.Genève:CentreEuropéendelaCulture/ACTESSUD.

Scheer, JudithE.Lea(2006) Norwegian Jewish National Minority: Likelihood of national diversity through national minority protection. Master Thesis.DepartmentofPoliticalScience,FacultyofSocialScience,UniversityofOslo,Norway(http://www.duo.uio.no/sok/work.html?WORKID=39685).

Second Report submitted by Norway persuant to Article 25, Paragrapf 1 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities (2005)Council of Europe. ACFC/SR/II(2005)005 (http://www.coe.int/t/dghl/monitorings/minorities/3_FCNMdocs/Table_en.asp#Norway).

Statistics Norway (2002) (http://www.ssb.no/fobinnvbolig_en/tab-2002-11-12-01-en.html).

Stergar, Janez (2006) “Neznosna lahkost avtohtonosti.” Razprave in gradivo50–51:112–120.

St.meld.nr.15 (2000–2001)Nasjonale minoritetar i Noreg – Om statleg politikk overfor jødar, kvener, rom, romanifolket og skogfinnar. Tilråding frå Kommunal- og regionaldepartementet av 8. desember 2000, godkjend i statsråd same dagen.Oslo:Kommunalogregional-departementet(http://

www.regjeringen.no/nb/dep/aid/dok/regpubl/stmeld/20002001/Stmeld-nr-15-2000-2001-.html?id=194028).

Thorud, Espen, Eva Haagensen i Finn Ola Jølstad (2008) SOPEMI-report forNorway International Migration 2007–2008, dec. 2008 (http://www.regjeringen.no/en/dep/aid/doc/rapporter_planer/rapporter/2008/inter-national-migration-2007-2008.html?id=541395).

Touraine,Alain(1992)Critique de la modernité.Paris:Fayard.

Touraine,Alain(1997)Pourrons-nous vivre ensemble? Egaux et différents.Paris:Paris:Fayard.

Touraine, Alain (2005) Un nouveau paradigme: Pour comprendre le monde aujourd’hui.Paris:Fayard.

Ustavni zakon o pravima nacionalnih manjina od 13. prosinca 2002. (http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/310287.html).

Verbunt,Gilles(2001)La Société interculturelle: Vivre la diversité humaine.Paris:Seuil.

Vukas,Budislav(1978)Etničke manjine i međunarodni odnosi.Zagreb:Školskaknjiga.

Welsch,Wolfgang(1999)“Transculturality–thePuzzlingFormofCulturesToday”U Mike Featherstone i Scott Lash (ur.) Spaces of Culture: City, Nation, World. London: Sage, 194–213 (http://www2.uni-jena.de/welsch/Papers/transcultSociety.html).

Welsch,Wolfgang(2002)“Rethinkingidentityintheageofglobalization–atran-culturalperspective,”Aesthetics & Art Sciencebr.1:85–94(www2.uni-jena.de/welsch/RETHINKI.pdf).

Žagar, Mitja (2001) “Položaj i prava nacionalnih manjina u Republici Sloveniji.”Politička misao38(3):106–121.

S N j E Ž a N a g r E g u r oV i ćr a z v O j m i g r a c i j s k i h p O l i t i k a u

s r e d n j O i s t O č n O e u r O p s k i m z e m l j a m a č l a n i c a m a e u r O p s k e u n i j e

The developmeNT of migraTioN policies iN ceNTral-easT europeaN member sTaTes of The europeaN uNioN

The paper presents a comparative overview of migration policies, asylum policies, labour migra-tion and integration policies for immigrants in four Central-East European countries: Hungary, Slovakia, the Czech Republic and Poland. Before joining the European Union, Central-East Eu-ropean countries were expected to fulfil specific conditions in the sphere of migration. These pertained to strengthening border control and the introduction and application of stricter visa regimes and asylum policies. Besides noting similarities, the paper wishes to point out the speci-ficities of migration policies in the analysed countries, specificities that resulted from different forms of migration and different historical and social characteristics. Likewise, the paper aims to stress that the results of implementing a specific migration policy depend on measures that can be part of a programme and systematic and adopted in the long-term or adhoc– as a short-term response to a specific migration problem. The responses of Central-East European coun-tries to the scope and diversity of immigrant populations is still firmly based on the idea of the nation as an imagined community. Therefore, more or less, the adoption of migration laws in these countries is still associated with concepts of the nation-state. Most citizenship laws facilitate the naturalisation of immigrants from Central-East member countries of the European Union, whereas the naturalisation of other immigrants, as well as the realisation of some other rights, is much more difficult to realise..

Keywords:Central-EastEuropeancountries,migrationpolicies,immigrants,asylum,labourmigration,integrationofimmigrants,EuropeanUnion

U radu se daje komparativni prikaz migracijskih politika, politika azila, radnih migracija i politika integracije imigranata u četiri srednjoistočnoeuropske zemlje: Mađarskoj, Slovačkoj, Češkoj i Poljskoj. Prije pridruživanja Europskoj uniji od srednjoistočnoeuropskih zemalja oče-kivalo se da ispune određene uvjete za područje migracija. To se odnosilo na jačanje graničnih kontrola, uvođenje i primjenjivanje strožih viznih i politika azila. Uza sličnosti, radom se želi upozoriti na specifičnosti migracijskih politika u analiziranim zemljama proizašlih iz različitih oblika migracija te povijesnih i društvenih osobitosti. Također se želi istaknuti da rezultati pro-vođenja određene migracijske politike ovise o mjerama, koje mogu biti programske i sustavne te donesene dugoročno ili adhoc – kratkoročni odgovor na određeni migracijski problem. Od-govori srednjoistočnoeuropskih zemalja na veličinu i raznolikost imigrantske populacije i dalje su čvrsto utemeljeni na ideji nacije kao zamišljene zajednice. Stoga je u manjoj ili većoj mjeri u tim zemljama donošenje migracijskih zakona povezano sa shvaćanjem nacionalne države. Većina zakona o državljanstvu olakšava stjecanje prava na državljanstvo imigrantima koji potječu iz srednjoistočnoeuropskih zemalja Europske unije, dok je ostalima to pravo, ali i neka druga prava znatno teže ostvariti.

Ključnebesede:srednjoistočnoeuropskezemlje,migracijskepolitike,imigranti,azil,radnemigracije,integracijaimigranata,Europskaunija

PREGLEDNIZNANSTVENIČLANEK 235Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

UVOD

Krajem80-ihgodina20.stoljećasrednjoistočnoeruopskezemljesuočavajusespotpunonovimizazovimaumigracijskojpolitici.1Nakonrazdobljaukojemusuponajprijebilezemljeslanjamigranata,odjednompostajutranzitne,aliiodrediš-nezemljetespridruživanjemEuropskojunijipočinjunovurazvojnufazu(Laczko2002;Iglicka2005).2

Izašavšiizrazdobljakontroliranjaemigracijskihtokovaiograničavanjaimigra-cijskih, srednjoistočnoeuropske zemlje postaju uključene u složena migracijskakretanja,kojauzimajusvevišemaha(Salt2003).Zahvaćenenovommigracijskomdinamikom, one bilježe sve veću raznovrsnost migracijskih tokova, koja dolazidoizražajakrozrazličiteoblikeivrstemigracija(Frejkaidr.1998;Okólski1998;Juhász 2003; Divinský 2004; Drbohlav 2004). Na prekogranična kretanja ljudi utim zemljama odrazila se i ekonomska tranzicija (nova ponuda dobara i uslu-ga),koja je90-ihgodinaprouzročilapovećanjetrgovine,putovanja,kupnje idr.(Wallace,ChmuliariSidorenko1996).Liberalizacijaprekograničnepokretljivostibilajejednoodglavnihobilježjatranzicijskograzdoblja,značajnazapravapoje-dincaizareformutržištanjegovimuključivanjemuglobalnuekonomiju(WilliamsiBaláž2002).

Ulaskom u EU te zemlje postaju rubne zemlje EU s većom mogućnošćukontrole migracijskih tokova i na određeni način tampon-zona između zemaljabivšegaSovjetskogSavezaiEU(Wallace,ChmuliariSidorenko1996).NogranicakojasenjihovimulaskomuEUpojavila2004.,ponegdjejestvorilabarijereteugro-zilaregionalnupovezanostnekadbliskihsusjeda(usp.WihtoldeWenden2006).Većinatihzemaljastogajesklopilabilateralneugovoresredinom90-ihsasusjed-nimzemljamakojejošuvijeknisučlaniceEUilitonisubileuvrijemenjihovapri-stupanja:Ukrajinom,Bjelorusijom,Rusijom,Bugarskom,Rumunjskom.Osimštoslužepopunjavanjupotrebana tržišturada, funkcijabilateralnihsporazuma jestpomoćiurazvojuodnosastrećimzemljamateihaktivnouključitiusprečavanjenezakonitihmigracija.

Nedvojbeno je da međunarodne migracije, ne samo u novim članicama EUveć iuvećinizapadnoeuropskihzemalja, svevišeutječu inapromjenusastavastanovništva(Salt2003).PrevladavajućidemografskirazvojunovimčlanicamaEUpogođenjeniskomstopomfertilitetaifenomenomstarenjastanovništva(VijećeEurope,2003).

1 Ovaj rad proizašao je iz znanstvenog projekta “Interkulturni pristup etničkoj različitosti i identitet: HrvatskaOvajradproizašaojeizznanstvenogprojekta“Interkulturnipristupetničkojrazličitostiiidentitet:Hrvatska–Europa”(076-0762385-1516),kojiseprovodiuzpotporuMinistarstvaznanosti,obrazovanjaisporta RepublikeHrvatske.

2 Ovdje se misli na Mađarsku, Češku, Slovačku i Poljsku.OvdjesemislinaMađarsku,Češku,SlovačkuiPoljsku.

236 Snježana Gregurović: Razvoj migracijskih politika u srednjoistočnoeuropskim … 23�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Nadalje, pridruživanjem EU srednjoistočnoeuropske zemlje morale su svojumigracijsku politiku uskladiti s acquisom EU uključujući njezinu migracijskupolitiku.StupanjemnasnaguUgovoraizAmsterdama,31.svibnja1999.institucijeEuropske unije postaju nadležne za razvoj migracijskih politika i politika azila.Ulistopadu1999.EuropskovijećepostavilojeuTamperuelementestrategijezaprovođenjeodredbizajedničkemigracijskepolitikeipolitikeazilaupraksi.

Krajem90-ihučetiri analiziranezemljeprisutan je trenddolaska (povratka)pojedinacakojisupremaetničkompodrijetluPoljaci,Česi,SlovaciiMađari,štojeuvelikojmjeriutjecalonamigracijskupolitiku,posebnonadonošenjeodređenihzakona(npr.nazakonodržavljanstvu).

Prisutne su i migracije u susjedne zemlje: Čeha u Slovačku, Rumunja uMađarsku, Ukrajinaca u Poljsku, te kružne ili nepotpune migracije: Poljaka uNjemačkuinatraguPoljsku,RumunjauFrancuskuiliItalijuinatraguRumunjsku(WihtoldeWenden2006).

Možemo zaključiti da su navedene zemlje obuhvaćene različitim oblicimamigracija: migracije državljana koji se iz zapadnoeuropskih zemalja vraćaju usvojezemljepodrijetla,prekograničnemigracije,kružnemigracije,privremeneitranzitnemigracijetetrajneradnemigracije.

Ukidanjeschengenskegranice21.prosinca2007.usrednjoistočnoeuropskimzemljama, utjecalo je na migracijska kretanja u 2008. Državljani trećih zemaljasadapunotežemoguućiutezemljezatoštosuukidanjemschengenskegraniceunjimapostroženiuvjetizadobivanjevizateznatnoporaslitroškovizanjihovopodnošenje.Osimulaska,državljanimatrećihzemaljasadajesvetežeostvariti ipravonaboravakjersupostroženapravilazadobivanjeboravišnedozvole.

Ovajradbavisemigracijskimkretanjimakojaseodnosenaimigracijuučetirisrednjoistočnoeuropskezemlje,Mađarsku,Slovačku,Češku iPoljsku,uspoređu-jućinjihovemigracijskepolitike,politikeazila,radnemigracijeipolitikeintegra-cije imigranata. Radom se želi upozoriti na razlike koje postoje u migracijskimpolitikamaizmeđunavedenihzemalja,aproizlazeizrazličitihoblikamigracijateodređenihpovijesnihidruštvenihosobitosti.

Iskustvokojesuna tompodručjuprošle i jošuvijekprolazesrednjoistočno-europske zemlje članice EU može pomoći Hrvatskoj u koncipiranju njezinemigracijskeiintegracijskepolitiketakodaneprevidiproblemeimogućnostikoje

3 Ugovorom iz Amsterdama 1999. schengenska pravila za područje pravosuđa i unutarnjih poslova uvedenaUgovoromizAmsterdama1999.schengenskapravilazapodručjepravosuđaiunutarnjihposlovauvedenasu u acquis Europske unije te su utvrđeni temelji za izgradnju zajedničkog prostora “slobode, sigurnosti ipravde”čijijeciljdaljnjereguliranjeslobodnogakretanjaosoba,jedneodčetiriosnovneslobodeunutarnjegtržištaEU.

sutezemljesuočavajućisesnovim(i)migracijskimizazovimatrebaleriješitibilonazakonskoj,provedbenojilikonceptualnojrazini.4

OBILJEŽJASUVREMENIHMEĐUNARODNIHMIGRACIJA

Premdakodmeđunarodnihmigracijaprimjećujemoraznolikostmigracijskihobrazaca,onedijeleinekolikozajedničkihobilježja(Masseyidr.1998:6–7).

a)Većinaimigranatadolaziizzemaljaukojimajeponudakapitalaograničena,stopazapošljavanjaniska,aponudaradnesnagevisoka.Nerazmjerizmeđuponude i potražnje na tržištu rada u zemljama Trećega svijeta danas jenaglašenijinegoštojetobiloueuropskimzemljamaurazdobljuindustri-jalizacije.Tajnerazmjerneproizlazisamoizrelativneoskudnostikapitalaiulaganjanegoiizneusklađenostidemografskihtrendovasekonomskimuvjetima.Siromašnezemljeuvećinislučajevanisuuspjelesnizitistopufer-tiliteta,štojedovelodopovećanjabrojastanovnikaisvevećeraspoloživostiradnesnage.

b)U odnosu na društva koja šalju migrante, društva koja ih primaju punosu bogatija kapitalom i znatno siromašnija zemljom nego u prošlosti. Unjima je zbog unapređenja tehnologija proizvodnje došlo do otpuštanjaradnikaumnogimsektorima.Svevećanezaposlenostradnika,uglavnomuproizvodnimzanimanjima,postajeozbiljandruštveniipolitičkiproblem,posebno u razvijenim europskim zemljama. Niske zarade i rastući brojsiromašneradneklaseglavnasuobilježjatogprocesauSAD-u,dokjevisokastopanezaposlenostinjegovanajočitijaposljedicauEuropi.Međunarodnimigrantiutakvimokolnostimapočinjupopunjavatimarginalnenišeunutarsvesegmentiranijegatržištarada.

c)U postindustrijskom razdoblju dolazi do sve veće ekonomske margina-lizacije imigranata,kojautječenastvaranjenegativneslikeo imigrantimakaonepoželjnima inepotrebnimaudruštvu, iako jepotrebazanjihovimradomidaljeprisutna.

Dok su za vrijeme industrijalizacije i izgradnje danas razvijenih zemaljaZapada imigranti, barem na službenoj razini, percipirani kao prijekopotrebna i poželjna radna snaga, danas je u političkom diskursu pitanjeimigracije svedeno na društveni i politički problem. Zemlje primateljice

4 Analizirajući načine kojima su srednjoistočnoeuropske zemlje članice EU regulirale pitanje imigracije, ovimAnalizirajućinačinekojimasusrednjoistočnoeuropskezemlječlaniceEUreguliralepitanjeimigracije,ovimradomnismoobuhvatilipitanjenezakonitihmigracija,čijisunajpoznatijioblicikrijumčarenjeljudiitrgovanjeljudima.Smatramodajetomvrloosjetljivompodručjumigracijapotrebandetaljnijiisloženijipristup,kaoštoje analiza nezakonitih prelazaka državne granice, nezakoniti boravak, nezakoniti rad, vraćanje nezakonitihmigranata/readmisija,štoprelaziokvireovogarada.


uvode sve restriktivnije politike kako bi ograničile ulazak imigranata, nji-hoveaktivnostinatržišturada,obeshrabrileulazakčlanovanjihovihobiteljiispriječilenjihovotrajnonaseljenje.

d)Nasuvremenemeđunarodnemigracijeutječuirazlikeizmeđuzemaljakojeprimajuionihkoješaljumigrantesobziromnastupanjekonomskograzvo-ja,njihovuveličinu,kulturuimoć.Najčešćesegovoriopetglavnihmigracij-skih “sistema” okupljenih oko sljedećih područja: Sjeverne Amerike,Zapadne Europe, Azije i Pacifika, područja Zaljeva i južnoga područjaJužne Amerike. Zemlje podrijetla imigranata međusobno se razlikuju, adolazakimigranatauodređenuzemljuovisiomeđusobnimkolonijalnim,trgovinskim,političkimikulturnimvezama.Ipak,povezujeihčinjenicadasusverelativnosiromašneismještenejužno.

VRSTEMIGRACIJSKIHPOLITIKA

Migracijske politike moguće je kategorizirati na različite načine s obziromna to iz kojega kuta prilazimo njihovoj analizi. Različite institucije, organizacijei teoretičari migracija polaze od različitih kriterija kako bi osvijetlili najvažnijekomponentemigracijskihpolitika,kakonarazinipojedinihzemaljatakoinaširoj,međunarodnojrazini.

U OECD-ovim izvještajima o stanju migracija u zemljama OECD-a, migracij-skapolitikasagledanajekrozdvijekomponente.Prvaseodnosinaimigracijske politike,odnosnona“unutarnje”interesedržavekaoštojenovačenjeimigrantskeradnesnage,njihovoprihvaćanjei integracijautržišteradaiudruštvoucjelini.Druga je usmjerena na međunarodnu suradnju na području migracija radi štoboljegupravljanjamigracijskimtokovimaipoticanjaregionalnograzvoja.Zemljeprimitkanastojereguliratimigracijsketokoveunapređujućisuradnjusazemljamapodrijetlakakobiseograničioilispriječiodolazaknezakonitihimigranata,odno-sno zakonski uredio položaj imigranata koji već borave u zemlji primitka. Podzakonskimuređenjempoložajaimigranatačestosepodrazumijevainjihovoizru-čivanjeuzemljupodrijetla,repatrijacijateizgon.Taorganizacijanaglašavavažnostrazlikovanja imigracijske politike koja se bavi reguliranjem migracijskih tokovaodonekojaimazadaćuprovođenjakonkretnihmjerausmjerenihnaintegracijustranaca(SOPEMI2007:96).

Zemljeukojimasumigracijskitokoviposebnouznapredovalipočinjurazvijatimigracijskepolitike,ponekadnasustavaniprogramskinačin,akatkaddonoše-njemad hocmjera(Mármora1999).Ovepotonjeobičnosedonosekadajeriječo naglim, iznenadnim migracijskim kretanjima na koja određena zemlja nije nispremnanipripremljena.Vrstapolitike,tj.načinnjezinavođenja,odreditćecilji

opsegmigracijskepolitike,kakozamigrantetakoizadruštvauključenaumigra-cijskeprocese.

LelioMármoraglavnurazlikuizmeđu programskih iad hocpolitikanalaziuvrsti institucionalnog odgovora na migracijski fenomen. Dok programske poli-tike imaju rješenja za različite ekonomske, političke ili socijalne probleme kojinastaju prilikom većih migracijskih kretanja, ad hoc politike djeluju potaknutemigracijskim pritiscima u danom trenutku. Donošenje određene (migracijske)politikečestojepovezanosaširimekonomskimciljevima(kaoodgovornavišakili manjak radne snage iz neposredne okoline), populacijskima ili ciljevima naširoj,međunarodnojrazini.Sastavnijediosvakemigracijskepolitike,izmeđuosta-loga,definiranjekategorijemigranatazakojompostojipotrebaikojajesvrhovita,definiranjeekonomskih,socijalnih,kulturnihidr.kriterijaprilikomprihvaćanjaiodabira određene kategorije migranata te odgovor institucija na probleme kojimogunastatisjačanjemmigracijskihkretanjaunekomdruštvu.

Zemlje na čijim je tržištima rada potražnja za visokoobrazovanom radnomsnagomvećaodponudeutječusedonošenjuselektivnihmjerakakobiprivuklepotrebnuradnusnagu.TajjetrendsveprisutnijiiuzemljamakojesuodnedavnočlaniceEU,iakosunekeodnjihidaljezemljeiseljavanja,kakomigranatasnižomstručnomspremomtako ivisokoobrazovanih.Starenjestanovništva i iseljavanjepridonosestvaranjusvevećepotrebeza imigrantskomradnomsnagom,poseb-no u srednjoeuropskim zemljama. U dijelu zemalja prisutno je uvođenje mjerakojimasepotičedolazakprivremenihradnikakakobiseublažiomanjakradnesnageuodređenimsektorima.PojedinezemljeOECD-aimajustalnupotrebuzasezonskomradnomsnagomusektorimakaoštosupoljodjelstvo,vinogradarstvo,hortikulturairibarstvo.Toseposebnoodnosinazemljeukojimaprimarnisektorgospodarstva zapošljava znatan broj stanovništva i njegovi su proizvodi važanresursuproizvodnjihraneiliizvozu.

Sezonski radnici dolaze na kraće razdoblje, najčešće iz susjednih zemalja.Mnogezemljeukojimapostojipotrebazatakvimradnicimapojednostavilesuiličakukinuleprocedurezadobivanjeradnihdozvola.5

Migracijskepolitikeobuhvaćajučitavspektarpolitika,kojejeAndrewGeddes(2003)razdijelionaimigracijske(immigration policies)iimigrantske(immigrant policies).

5 Zbog odlaska poljskih radnika u susjednu Njemačku Poljska se suočila s nedostatkom sezonske radne snageZbogodlaskapoljskihradnikaususjednuNjemačkuPoljskasesuočilasnedostatkomsezonskeradnesnageupoljoprivrednomsektoru.Kakobiganadomjestila,omogućilajeposlodavcimadanaznatnojednostavnijinačinzaposlestraneradnikeizUkrajine,BjelorusijeiRuskeFederacije,kojivišenetrebajuposjedovatiradnudozvolu,većsamoposebnuvrstuvizenamijenjenusezonskimradnicima(SOPEMI2007).

240 Snježana Gregurović: Razvoj migracijskih politika u srednjoistočnoeuropskim … 241Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Imigracijske politikeanalizirauodnosunavrstumigracija,kaoštosuradne,

migracijetražiteljaazilainezakonitemigracije.

Kategorizirajućimigrante,državanatemeljupropisairaznihodredbipropisu-

jenačinetretiranjaodređenekategorijemigranata.Natajnačinodređuježeliliili

neodređenukategorijumigranatanasvometeritoriju,kakvućevrsturestrikcije

primijenitinapojedinukategorijuisl.Geddeskaoprimjernavodiotvaranjegra-

nicazapadnoeuropskihzemaljaradnimmigrantimakasnih90-ihzbognedostatka

obrazovaneradnesnageiposljedicastarenjastanovništva.Zarazlikuodradnih,

nezakonitemigracijeimigracijetražiteljaazilapostajusvenepoželjnijeirazlogsu

uvođenjarestriktivnihpolitika.Državadakleposjedujemoćdareguliramigracij-

ske tokovenasvome teritoriju,pričemuse,zbogprocesaeuropske integracije,

sve veći naglasak stavlja na međunarodnu suradnju. Kontrola vanjskih granica

uvijek sepremještana novečlaniceEU,kojepostaju svojevrsna “tampon-zona”

(Lavenex 1999). Međunarodna suradnja na području migracija sve je nužnija i

zbogsklapanjaugovorâoreadmisiji,čijijeciljvraćanjenepoželjnihimigranatau

zemljupodrijetla.

Pod imigrantskim politikama (immigrant policies) Geddes podrazumijeva

načinenakojeeuropskezemljeodgovarajunarazličitostinastalezbogsvevećeg

brojaimigranata.Odgovorieuropskihzemaljanarazličitostioviseoorganizaciji

država:njihovupolitičkomustrojstvu, raspodjelimoći ivlasti,načinu funkcioni-

ranjadržaveblagostanja,tržišturadaiidejamakojesenalazeupozadinitihpro-

cesa.Jednaodnajvažnijihzatopodručjejestidejanacijeipripadanjanacijikao

zamišljenojzajednici (Anderson1990). Imigrantskepolitikenadaljenastojedati

konceptualni i organizacijski okvir koji određenoj zajednici omogućuje uključi-

vanje ili isključivanjepridošlica.Donošenje imigrantskepolitikeueuropskim je

zemljamastogasnažnopovezanosa shvaćanjemnacije-državekoja jeovlaštena

zakonski regulirati ulazak na svoj teritorij (suverenitet) i pripadnost zajednici

(državljanstvo).

Pojamintegracijepostajenezaobilazanuraspravio imigrantskimpolitikama

iakojeionobilježenpovijesnim,političkimidruštvenimprocesimapovezanima

sa shvaćanjem nacije i samorazumijevanjem nacionalnog identiteta. Nacionalni

organizacijski kontekst i samorazumijevanje utječu na shvaćanje imigranta kao

“drugog”itimenaprilikezanjegovuintegraciju.

S dolaskom sve većeg broja imigranata u neko društvo postavlja se pitanje

njihove integracije i shvaćanja modernog državljanstva. Proširenje zakonskih,

političkih i socijalnih prava postaje ključno za izgradnju nacionalne zajednice

utemeljenenamodernomdržavljanstvu.Dokjednakostpredzakonomidavanje

socijalnihpravanijeupitno,političkaprava,kakojetoHammar(1990)razjasnio,

postaju upitna. Za imigrante koji imaju osigurana socijalna i neka druga pravapropisanazakonomHammarjepredložiotermin denizen.6

Značenjepojmaintegracijajošuvijeknijejasnoodređeno.Kakvobiintegrira-nodruštvotrebalobiti,čestoseobjašnjavakrozprocesedruštvenogisključivanjailineintegriranostpripadnikaodređeneetničkeskupine.Glavnirazlogneposto-janja definicije integriranog društva Geddes nalazi u nepostojanju suglasnostioko ispunjavanja zahtjeva za članstvo u nekoj zajednici. Kriteriji pripadanja zavećinučlanovanekogdruštvaupitnisu.Integracijaimigranatačestojepovezanaisraspravomokonavodnihrasnih,etničkihilikulturnihrazlikaimigranata,kojamožeićiudvasmjera.Sjednesestranerazličitostimigranatapercipirakaosvoje-vrsnasmetnjanjihovuuključivanjuudruštvoinjihovojintegraciji,asdrugestranepostojesuprotnashvaćanjakakotarazlikautječenastvaranjenaprednijega,mul-tikulturnogdruštva.Naposljetku,građaniočekujuoddržavedaispuniočekivanjapovezanasprocesimaintegracije,štonanajnižojrazinipodrazumijevatek iska-zivanjedobrevoljeiinteresazaintegracijuimigranataudruštvo.Ovdjejevažnoupozoritinakapacitetkojimeuropskedržaveraspolažukadajeriječouključiva-njuimigranataudruštvoprimitka,tj.njihovojintegraciji,neovisnootržišturadaiinstitucijamadržaveblagostanja(Geddes2003:23–24).

RAZVOJMIGRACIJSKIHPOLITIKAUSREDNJOISTOČNOEUROPSKIMZEMLJAMA

Europska migracijska politika usmjerena je na iskustva starih imigracijskihzemaljaSjeverneiZapadneEuropeimalopozornostiposvećujeiskustvimakojasimigracijomimajuzemljeSrednje,IstočneiJužneEurope.Kakojepitanjeimi-gracije u tim zemljama relativno nov fenomen, u njima zakonsko uređenje togpodručja jošuvijeknijedovoljnorazvijeno.Namigracijskepolitike južnoeurop-skihzemaljautjecalisuzahtjevikojejeprednjihpostavilaEuropskaunija,štojeslučajisazemljamaSrednjeiIstočneEurope.KakobipostalepunopravnečlaniceEU, one su morale ispuniti određene preduvjete, tzv. acquis communautaire. Dioacquisakojiseodnosinaslobodukretanjavrlo je jasnodefiniran:slobodakretanjaomogućujesedržavljanima“novih”članicabezikakvihrestrikcija,adobi-vanjeostalihpogodnostinakojedržavljanitihzemaljaimajupravoulaskomuEU,odgađasedokneprođetranzicijskorazdobljeodnajvišesedamgodina.Nadalje,ulaskom u EU “nove” zemlje članice prisiljene su postrožiti kontrolu na svojimgranicama,posebnoistočnim.

6 Imigranti sa statusomImigrantisastatusomdenizena(nepriznatogdržavljana)nemajupolitičkihprava.PremaHammarudenize-nisustranidržavljaničijijepoložajlegaliziraniimajudozvolutrajnogboravkauzemlji(Hammar1990:15).


IakosudržaveEUotvorenezakretanjadobara,uslugainovca(kapitala),kadajeriječokretanjimaljudi,onečinevrlojakenaporeunjihovufiltriranju,razliku-jućipoželjneodnepoželjnihoblikamigracija/migranata.Takvusituacijuukojojistodobno egzistiraju otvoreno tržište i relativno zatvorena država J. Hollifieldnaziva “liberalnim paradoksom” (Hollifield 2000a). Iako proces europske inte-gracijepromičepomicanjegranicainjihovoukidanje,istodobnoseuspostavljajunovegranicenanovim,rubnimpodručjima.GospodarstvarazvijenihzemaljaEUotvarajuvratatijekovimakapitalainovca,alineiljudi.Sličnorazmišljanjenalazi-moikodSandreLavenex(2001),kojaističekakojepolitikaEUoblikovanadvjema“konfliktnimparadigmama”.

S jedne strane susrećemo se s liberalnim okvirom utemeljenim na međuna-rodnopriznatimstandardimaljudskihprava,asdrugenailazimonasigurnosnemjere, tzv. “sigurnosni okvir”, kojima se nastoji umanjiti “strah od migracija”.Lavenex nadalje izlaže utjecaj politika EU na srednjoistočnoeuropske zemljenavodećikakojeciljeuropskeintegracije,izmeđuostaloga,ozakoniti“sigurnosniokvir”kojidržavustavljausvojesredišteizaštitu(Lavenex2001).

Odkonca2007.nasrednjoistočnoeuropskezemlječlaniceEU7višesenepri-mjenjuje “režim Schengena”, odnosno ukidaju se granične kontrole na kopnu,moruizraku,kojesuonemogućivaleslobodnokretanje ljudiprovjeravajućinji-hovidentitet.

PODRIJETLOIVELIČINAIMIGRANTSKEPOPULACIJEUSREDNJOISTOČNOEUROPSKIMZEMLJAMAČLANICAMAEU8

Premda većina imigranata ne doživljava srednjoistočnoeuropske zemlje kaoatraktivnaodredišta,dionjihostajeutimzemljamazbognemogućnostiulaskau“stare”članiceEU(Kreienbrink2004).

Kako se u Europi posljednjih godina primjećuje trend sve veće raznolikostimigracijskih tokova, postavlja se pitanje odakle imigranti dolaze. Etnički sastavimigrantskepopulacijeuzemljamaprimitkavrlojeraznolik,štojeodrazrazličitihčimbenika. ImigrantskapopulacijauEuropirazlikujeseuzemljamaskolonijal-

7 EU ukinula je 21. prosinca 2007. schengensku granicu prema Češkoj, Estoniji, Mađarskoj, Litvi, Letoniji, Malti,EUukinulaje21.prosinca2007.schengenskugranicupremaČeškoj,Estoniji,Mađarskoj,Litvi,Letoniji,Malti,Poljskoj,SlovačkojiSloveniji.

8 U skladu s OECD-ovom definicijom stranu populaciju odnosno imigrante moguće je kategorizirati u dvijeUskladusOECD-ovomdefinicijomstranupopulacijuodnosnoimigrantemogućejekategoriziratiudvijeskupinesobziromnadvakriterija:mjestorođenja idržavljanstvo.U jednojskupininalazeseosobekojesutijekomživotamigrirale izzemljeukojojsurođeneudruguzemlju(foreign-born population),audrugoj jeskupini(foreign population)temeljkategorizacijedržavljanstvo,pričemuosoberođeneuzemljiprimitka,aimajudržavljanstvozemljepodrijetlasvojihroditeljatakođermoguućiutuskupinu.Uovomraduiznijelismostatistikevezaneuzimigranterođeneizvanzemljeukojojsadaborave(foreign-born population).

nomprošlošćuodoneuzemljamakojesuudrugojpolovini20.st.bilepodručjanovačenja radne snage. Imigracijski obrasci, između ostaloga, oblikovani su ivladinimpolitikama,kojenamjeravajukontroliratiimigrantsketokovezbognaci-onalnihinteresa.

Zanemarimo li 2004. godinu, kada je u Češkoj priljev imigranata bio niži(50.800) u odnosu na godinu prije (57.400), 2005. i 2006. Češka bilježi sve većipriljevimigranata.

U2005.brojimigranatakojisurođeniizvanzemljeukojojsadaborave(foreign-born)povećaoseidosegnuojebrojodoko523.400,štoje5,1%ukupnepopu-lacije.PovećanjesedogodilozbogdolaskaimigranataizUkrajine,kojičinevišeod trećine ukupnog broja imigranata. No zbog usporednog procesa iseljavanjaUkrajinacaizČeškeinjihovauseljavanjaunjunjihovjebrojmanje-višeujednačen.Većinučineprivremenimigranti.SuprotnoodUkrajinaca,brojslovačkihdržavlja-nasvejemanji,aglavnijerazlognjihovopovećanoiseljavanje.

U2006.priljevimigranatauČeškudosegnuojebrojod66.100,štojenajvećarazinaodosnivanjaRepublikeČeške1993.iujednoporastza13%uodnosuna2005. Kao i prethodnih godina, većina imigranata dolazi iz Ukrajine, zatim izSlovačketeVijetnamaiRusije(SOPEMI2008).

Priljev stranih državljana u Mađarsku od 1999. do 2004. kreće se u rasponuizmeđu 18.000 i 22.000 godišnje. Većinu čine osobe mađarskog podrijetla izsusjednih zemalja, posebno Rumunjske, zatim Ukrajine te Srbije i Crne Gore.Krajem2004.uMađarskojjebilonastanjenoukupno319.000imigranatarođenihunekojdrugojzemlji,štoječinilooko3,3%ukupnepopulacije.U2005.priljevstranih državljana u Mađarsku ponešto se umanjio (18.800) u odnosu na 2004.(22.200),dokje2006.ponovnozabilježenlaganiporastbrojaimigranata(19.400).Procjena ukupnog broja stranog stanovništva (foreign-born) u 2006. je oko345.000.BrojnošćuidaljeprednjačeimigrantiizRumunjskeobuhvaćajućivišeodpolovineimigrantskepopulacije;slijededržavljaniUkrajinei,natrećemumjestu,Kine(SOPEMI2008).

Poljska je zemlja s relativno malim brojem imigranata. što dijelom možemozaključiti po broju boravišnih dozvola izdanih stranim državljanima. U 2004.izdanoihje36.900,au2005.godini38.500.Dotogporastadošlojezbogulaskanjemačkihdržavljana,kojinajednostavnijinačinnegodrugimogudobitiboraviš-nudozvolu.9Odstranihdržavljananajbrojnijuskupinu2004.činilisudržavljaniUkrajine(10.200),potomBjelorusije(2.400),anatrećemusumjestupobrojnostioni izVijetnama(2.200) iNjemačke(2.200).Tajseredoslijedponešto izmijenio

9 Razlog povećanog interesa njemačkih državljana za dobivanje boravišnih dozvola u Poljskoj jest polaganjeRazlogpovećanoginteresanjemačkihdržavljanazadobivanjeboravišnihdozvolauPoljskojjestpolaganjevozačkogispita,kojijelakšeijeftinijepoložitiuPoljskojnegouNjemačkoj(SOPEMI2007).


2005. jersepovećaobrojdržavljanaizNjemačke,kojisusadanadrugomemje-stu(6.100),dokjepriljevimigranataizBjelorusijeutojgodinineznatnopovišen(2.400).

U2006.priljevimigranatauPoljskumanjijenegoprethodnegodine,34.200,aprocjenajeukupnogbrojastranepopulacije55.000.10

Nacionalni sastav imigrantskepopulacije isti jekao iprethodnegodine:naj-brojnijuskupinučinedržavljaniUkrajine,potomNjemačke,Bjelorusije,VijetnamaiRusije(SOPEMI2008).

Veličinaimigrantskepopulacije(foreign-born)uSlovačkojizgodineugodinusvejeveća.Dokjeprocjenabrojaimigranataza2004.bila207.600,u2005.tajjebrojporastaona249.400teje2006.povećanna302.100(SOPEMI2008).

NajvećipriljevstranihdržavljanauSlovačkuzabilježenje2006.(11.300imigra-nata)ipotom2004.,kadajeiznosio7.900.U2005.,kaoiu2004.,idaljesunajbroj-nijibiliimigrantiizČeške(1.100),potomizNjemačke(900)iUkrajine(600).Češkaiu2006.ostajeglavnazemljapodrijetlaimigranata.NadrugomejemjestuPoljska,anatrećemuUkrajina(SOPEMI2008).

Tablica 1: Priljev imigranata od 2003. do 2006.11

2003. 2004. 2005. 2006.11

Češka 57.400 50.800 58.600 66.100

Mađarska 19.400 22.200 18.800 19.400

Poljska 30.300 36.900 38.500 34.200

Slovačka 4.600 7.900 7.700 11.300

Izvor: http://dx.doi.org/10.1�8�/01551826041�

10 Naturalizaciju (stjecanje državljanstva) i boravišnu dozvolu lakše ostvaruju imigranti mađarskoga etnič-kogpodrijetla,učijemseslučajudržavljanstvoizvodipremanačelu»pravakrvi«(ius sanguinis).Nadalje,bivšimađarskidržavljanimoguobnovitisvojedržavljanstvonazahtjevizatonemorabitiispunjenuvjetdaosobaodređenovrijememoraboravitiuMađarskoj.

11 Izvorpodatakaza2006.sljedećesuinternetskestranice:zaČešku:http://dx.doi.org/10.1787/434032423010zaMađarsku:http://dx.doi.org/10.1787/434208362671zaPoljsku:http://dx.doi.org/10.1787/434514374888zaSlovačku:http://dx.doi.org/10.1787/434605260884.

Tablica 2: Procjena veličine imigrantske populacije (foreign-born population) za razdoblje od 2003. do 2006.

2003. 2004. 2005. 2006.

Češka% ukupne populacije

482.200

4,7

499.000

4,9

523.400

5,1

566.000

-

Mađarska % ukupne populacije

307.800

3,0

319.000

3,2

331.500

3,3

345.000

-

Poljska % ukupne populacije - - - -

Slovačka % ukupne populacije

171.500-

207.600

3,9

249.400-

302.000-

Izvor: http://dx.doi.org/101�8�/01558��6�146, a za 2006. stranice navedene pod bilješkom 10

MIGRACIJSKEPOLITIKEUSREDNJOISTOČNOEUROPSKIMZEMLJAMAČLANICAMAEU

Sredinom90-ihgodina20.stoljećavećinapolitičkihpromjenaiodlukauana-liziranim zemljama za područje migracija odnosila se na usklađivanje domaćihzakona sa zakonima EU. Navedene zemlje imale su vrlo ograničena iskustva sdolaskom većeg broja stranaca/imigranata na svoj teritorij, što se odrazilo i nazakonodavstvo.Nedostajaoimjepravniokvirzastvaranjekonzistentnepolitikeusmjerene na imigrantsku problematiku. Nakon promjena društveno-političkihuređenja1989.,nedostatakzakonske infrastrukturezapodručjemigracija,kao iza ostala područja, posebno je došao do izražaja. Izrada migracijskih politika ipolitika azila nametnula se kao nužnost. Ako je neka zemlja već imala zakon ostrancima,izrazdobljakomunizma,trebalogajedopunitiiliizmijenitinekenje-govedijelove.Osimuvođenjanovihuvjetazadobivanjevizaiboravišnihdozvola,timjezakonomuvedenainovatendencijauimigracijskojpolitici,kojaseodrazilana sve veću kontrolu migracijskih tokova i njihovu restrikciju (Stola 2001: 197).Jačanjegraničnekontroleideportacijemigranatanekesuodposljedicauvođenjatogazakona.

Osimzakonaostrancima,navedenesudržave,kakobiuskladilesvojazakono-davstvasmeđunarodnim,trebaledonijetiizakonoazilukaotemeljniaktkojimseuređujestatusizbjeglicaunekojzemlji.SvečetirizemljepotpisnicesuŽenevskekonvencijeiProtokolaiz1967.NoiakosutezemljejošprijepristupanjaEUdoni-jelezakoneoaziluusklađeneseuropskimstandardima,ubrzo je svakaodnjih


počela donositi amandmane na postojeći zakon kako bi ga prilagodila svojimnacionalniminteresimaiposebnostima.

Unekimslučajevima(Poljska,Slovačka)pokazalosekakonovigraničniiviznirežiminisuuinteresuzemaljaodnedavnopripojenihEU.EuropeizacijadomaćihimigracijskihpolitikanijesamoprocesukojemEUutječenapromjenudomaćeimigracijskepolitikenegoi, jošviše,procesukojemsemogućnostizapolitičkepromjeneukoristnovihčlanicaEUsužavajuiuvećiniihslučajevaignorirajustarečlaniceEUsasvojimpolitičkimželjama(Vermeersch2005).

IakopravilaEUnalažudaprilikompristupanjaunjezinočlanstvozemljepri-stupnicemorajuprihvatitiacquis communautaireisnjimuskladitisvojezakono-davstvo,mnogezemljeodstupilesuodacquisazastupajućinacionalneinterese(Mitsilegas2002).

Neke, npr. Poljska, odbijale su uvesti vize za državljane susjednih zemalja–Rusije,BjelorusijeiUkrajine–svedotrenutkapriključenjaEU.UslučajuPoljskerazlogtomenijebilosamoodržavanjedobrosusjedskihodnosavećigospodarskiinteresi,jersusezonskemigracijesitnihtrgovacaizUkrajinebilevažnezagospo-darstvoistočnePoljske(KraleriIglicka2002;Okólski2001).

Nesamouokvirupolitikeazilanegoiupodručjukontroleulaskauzemlju,kao i pri usvajanju zakona vezanih uz poštovanje ljudskih prava, zbog načelasupsidijarnosti,propisioprebivalištuostajuunadležnostisamihdržava.Također,duljinutrajanjaboravišnihdozvola,pristuptržišturada,uvjetezastjecanjepravanasocijalnoosiguranje,politikuazila,načinespajanjaobitelji(npr.tkojeprihvat-ljiv/poželjan) inačinestjecanjapravanadržavljanstvodržavesamepropisujuuokvirusvojihmigracijskihpolitika.Mjerekojeprovodečine ihnejednakoatrak-tivnimazarazličiteskupineimigranata.Svakazemljatakođerpodliježeijavnomemnijenju,kojeutječena formiranjemigracijskepolitike injezinousklađivanje snacionalniminteresima.

Kaozemljasnajvećimbrojemimigranatauodnosunaostaletrizemlje,Češkaje u vrlo kratkom razdoblju donijela mnoštvo zakona i direktiva povezanih sboravkom stranaca na svojem teritoriju, politikom azila, spajanjem obitelji i dr.SpristupanjemEU,trebalajeojačatimigracijskukontroluiosiguratipostupanjeprema migrantima u skladu sa standardima i zahtjevima EU. Jedan od razlogadolaskavećegbroja imigranatauČeškurelativno jeniskastopanezaposlenosti(oko11%)uodnosunaostaletrizemljetestabilnotržišteradanakojemstrancilako mogu dobiti posao. Liberalna migracijska politika omogućuje strancima(posebnoradnimmigrantima)priličnojednostavannačinulaskauzemljuiborav-kaunjoj.Češkajepotpisnicabrojnihugovoraoponovnomvraćanju(readmisiji)tražiteljaazilatemultilateralnihibilateralnihsporazumaozapošljavanjustranaca.Nadalje,pokrenutjeiprogramzaintegracijuizbjeglicaipovratnika,kaoinekih

specifičnihkategorijamigranata.Unatočsvemumigracijskapolitikanijeucijelostizaživjelaupraksijernijebilokontrolnihmehanizama.Takođernisubilidefinira-niopćiciljevikojiseodnosenapotrebuzaodređenimkategorijamamigranatasobziromnanjihovaekonomska,demografska,kulturna igeografskaobilježja.Kako bi to promijenila i što sustavnije pristupila pitanju doseljavanja stranaca,češkajeVlada2003.pokrenulapilot-programpodnazivomThe Active Selection of Qualified Foreign Workerskakobiprivuklastranestručnjake,tj.visokoobrazo-vanikadarinjihoveobitelji.Tajjeprogramtekdjelomičnouspiojernijeprivukaodovoljanbrojočekivanihstručnjaka.Jedanodrazloganeuspjehajestdugotrajanpostupakdobivanjaprivremenihradnihdozvola,adrugisuteškoćepripronala-ženjuodgovarajućegposla,štosupreduvjetisudjelovanjauspomenutomprogra-mu(Drbohlav2005).

DvaznačajnaamandmananaZakonoboravkustranacadonesenasu2005.i2006.tese,izmeđuostaloga,odnosenauvjetezaspajanjeobitelji.Timamandma-nima državljanima trećih zemalja omogućeno je da boravišnu i radnu dozvoludobijuuspojenojproceduri,tj. jednommolbom,anesvakuzasebnokaoštojebilodonedavno.Drugimamandmanom,kojijestupionasnagu27.travnja2006.,uvedenesubrojnedirektiveEU:opoložajudržavljana trećihzemaljakoji imajudugotrajni(stalni)boravak(long-term residence);opravudržavljanaEUičlanovanjihovihobiteljidaseseleislobodnonastanjujuunutarteritorijazemaljačlanica;oizdavanjuboravišnihdozvoladržavljanimatrećihzemaljakojisužrtvetrgovanjaljudimailikojisunadruginačinsudjelovaliunezakonitomuseljavanju,asurađi-valisusnadležnimvlastima;ouvjetimaprihvatadržavljanatrećihzemaljakojiželestudiratiuČeškojitd.

Duljinaboravkapotrebnazadobivanjedozvoletrajnogboravkasadajeskra-ćenasdesetnapetgodina(SOPEMI2007).Uprosincu2007. izmjenomZakonao boravku stranaca, državljanima trećih zemalja koji u svrhu znanstvenih istra-živanjaboraveuČeškojolakšavaseprocedurazadobivanjeboravišnedozvole.Određenim amandmanima postroženi su uvjeti za dobivanje dozvole stalnogboravka,štose,izmeđuostaloga,odnosinaprovjeravanjeznanjačeškogjezikaisprečavanjetzv.fiktivnihbrakovanatemeljukojihsupojedincidobivalidozvolutrajnogboravka.Teknakonistekadvijegodineprovedeneubrakuosobamožezatražiti dozvolu stalnog boravka, a ne nakon samog čina ženidbe kao dotad(SOPEMI2008).

UMađarskojse90-ihkaoiuostalimsrednjoistočnoeuropskimzemljamajavilapotrebazadonošenjemnovihzakonazapodručjemigracija.PridruživanjemEUmađarsko zakonodavstvo teži zadovoljiti europske standarde koji su bili osmi-šljenida,izmeđuostaloga,zaštitevanjskegraniceZapadneEurope(Juhász2003;Kováts,NyíriiTóth2003).Mađarskasenalazinadrugomemjestu,izaČeške,kadajeriječoveličiniimigrantskepopulacije.Specifičnostjeimigrantskepopulacijeu


Mađarskojutomeštovećinaimigranatadolaziizsusjednihzemaljaimađarskog

je etničkog podrijetla. Ta činjenica uvelike je utjecala na donošenje pojedinih

zakona,posebnoZakonaodržavljanstvu12iZakonaostrancima.Osimnavedenih

donesenjejošnizzakonakojimaseuređujepitanjeazila,zapošljavanjastranacau

Mađarskojinezakonitigraničniprelasci(SOPEMI2006).

Kao iunekimdrugimzemljamaprimitka,uMađarskojsepriljev imigranata

svedonedavnopercipiraokaodevijantandruštvenifenomenkojinarušavajavni

red, a ne kao složeno društveno i ekonomsko pitanje. Mjere koje su se na tom

području donosile većinom su bile kratkoročne i imale obrambeni karakter.

Neposredno prije pristupanja u članstvo EU Mađarska još nije imala razrađenu

migracijskustrategiju(Juhász2003).

Uusporedbisa2004.,mađarskojedržavljanstvou2005.dobilodvostrukoviše

ljudi(oko9800).Tajporastvaljazahvalitizakonskimpromjenamaiz2005.,kojima

se,izmeđuostaloga,olakšavanaturalizacijapripadnikamanjina,posebnomađar-

ske,kojisuseiseliliizMađarskeususjednezemlje.Budućidavećinaimigranata

uMađarskudolaziizteskupine,Zakonjepojednostavioproceduralnapravilaza

stjecanjedržavljanstva.

Sedamdesetpostoodobrenihzahtjevazastjecanjemađarskogdržavljanstvau

2005.odnosilosenarumunjskedržavljane,10%nadržavljaneSrbijeiCrneGore,

a9%naoneizUkrajine.

UokvirunovogprogramaVladajetakođeruvelamjerekojimaolakšavaosta-

nakMađarailipripadnikamađarskemanjineuinozemstvu.Uvedenajenovavrsta

vize, “nacionalna”, kojom se omogućuju višestruki ulasci u Mađarsku i boravci

unjoj tijekompetgodinaoddana izdavanja.Vlasnici “nacionalnevize”nemaju

mogućnostzapošljavanjaniukakvojaktivnosti,studiranjailisudjelovanjauznan-

stvenomusavršavanju. IzmjeneZakonaostrancimanajviše idunarukustranim

studentima,odkojihsevišenezahtijevaposjedovanjevizezazapošljavanjeako

želeradititijekomstudiranja(SOPEMI2007).Noviimigracijskizakonkoji jestu-

pionasnagu1.srpnja2007.prijesvegaseodnosinareguliranjeulaskaiboravka

državljanaEUiEFTA-e.Njimajeomogućenoostvarivanjepravanatrajniboravak

nakonpetgodinaboravkauMađarskoj(SOPEMI2008).

KakojenazočnoststranacauPoljskojrelativnonovdruštvenifenomen,pitanje

migracijajošseuvijeknedoživljavakaogorućiproblem(Iglicka2005).

12 Naturalizaciju(stjecanjedržavljanstva)iboravišnudozvolulakšeostvarujuimigrantimađarskogaetničkogpodrijetla, u čijem se slučaju državljanstvo izvodi prema načelu »prava krvi« (ius sanguinis). Nadalje, bivšimađarskidržavljanimoguobnovitisvojedržavljanstvonazahtjevizatonemorabitiispunjenuvjetdaosobaodređenovrijememoraboravitiuMađarskoj.

Slično kao u Mađarskoj, ni u Poljskoj se o migracijskoj problematici nijeraspravljalo unutar ekonomskih i socijalnih politika. Ona je uglavnom bila sve-dena na politiku azila i repatrijaciju te joj je nedostajao sveobuhvatni pristup.Usklađujući svoje zakonodavstvo s europskim, Poljska je donijela niz zakona i,poslije, amandmana za područje migracija. U okviru migracijske politike osno-van jeVladinUredza repatrijaciju i strance,koji se isključivobavimigracijskimpitanjima. Godine 2001. stupio je na snagu odvojeni Zakon o repatrijaciji kaoprvidokumentkojimsereguliranaseljavanjeetničkihPoljakailionihčijisuprecietničkiPoljaci.Nadalje,Poljskaje2003.usvojilaZakonozaštitistranaca,kojijasnorazlikuje azilante od ekonomskih migranata. Politička rasprava o migracijskojpolitici u Poljskoj usmjerena je na sljedeća pitanja: zaštitu nacionalnih interesa(zaštitagranica,društvaizemljeodnegativnihposljedicamigracije);zaštituljud-skih prava (uglavnom se odnosi na izbjeglice i ozakonjenje boravka stranaca uPoljskoj);zaštitu izbjeglica;repatrijaciju(odnosisenapovrataketničkihPoljaka,kojimaseomogućujedaukraćemrokuinalakšinačindobijupoljskodržavljan-stvo).Usklađivanjepoljskogazakonodavstvaseuropskimnastavljaseiu2006.Ukolovozu2006.stupilisunasnagunovizakonioulaskudržavljanaEUičlanovanjihovihobiteljiuPoljsku,njihovuboravkuuPoljskoj i izlasku iznje.Donesenisu i zakoni kojima se određuju uvjeti za stjecanje prava na privremeni i stalniboravakdržavljanaEUičlanovanjihovihobitelji.Razvojjepostignutisobziromna tržište rada jer je na njega olakšan pristup različitim kategorijama stranihradnika.Uzimajućiuobzirmanjakradnesnageupoljoprivrednomsektoru,odlistopada2006.poljoprivrednicimajedopuštenodazaposlesezonskeradnikeizUkrajine,BjelorusijeiRusijebezradnihdozvolanatrimjeseca.Kakobiseolak-šaloizdavanjeposebnihvizazasezonskeradnike,poslodavcitrebajudatidokazopostojanjuradnikaipriložitipotrebneispraveonjihovuzapošljavanju.Lokalnevlastizahtijevajuodpoljoprivrednikaidapriložepotrebneispravekaodokazdasebavedjelatnošćuzakojutražesezonskeradnike(SOPEMI2007).Tijekom2007.umigracijskojpoliticiPoljskedošlojedonekolikovažnihpromjena.Najvažnijaseodnosina svevećeotvaranjepoljskogagospodarstvaprivremenim i sezonskimradnicimaizUkrajine,BjelorusijeiRusije.Uskladustimsniženisutroškovikojesuposlodavcimoralisnositiakosuzapošljavalistraneradnike.Straniradnicisadamogudobitizaposlenjebezposjedovanjaviza,nesamousektorupoljoprivredevećiudrugimsektorima.DrugapromjenaproizašlaiznovogZakonaodnosisenazakonskouređenjepoložajarezidenatakojinajmanjedesetgodinastanujuiliposjedujuekonomskadobrailizaposlenjeuPoljskojionihkojisuzadovoljavaliuvjetezadobivanjeboravišnedozvole2003.,alitadanisupodnijelizahtjev.TimZakonom želi se omogućiti dobivanje boravišne dozvole potomcima (treća ičetvrta generacija) Poljaka koji žive u zemljama bivšega Sovjetskog Saveza akoimalopoznajupoljskijezikikulturu(SOPEMI2008).


Nakon pada komunizma i mirnog raspada Čehoslovačke početkom 90-ih tepristupanjemučlanstvoEU,migracijskakretanjauSlovačkoj doživjelasuradikal-nupromjenu.Slovačkajeiztradicionalnoemigracijskezemljepostalaiimigracij-ska, što jevidljivo izpodatakaoselidbenomsaldu. Iakosuodsredine90-ihpasve do 2005. dominirali migracijski tokovi između Slovačke i Češke, počinje senazirati prisutnost potpuno nove kategorije migranata (tražitelja azila, ilegalnihmigrantaidr.),zakojejeSlovačkadotadabilauglavnomtranzitnazemlja.Zbognjihova relativno malog broja nije im pridavana velika pozornost, barem ne naslužbenojrazini.Kakojekrajem90-ihnjihovbrojsvevišerastao,pojavilasepotre-bazazakonskimuređenjemnjihovastatusa.StogajeslovačkaVlada1993.donijeladokument pod nazivom Načela migracijske politike Republike Slovačke, koji jeubrzo zastario. Na njemu utemeljena migracijska politika nije bila usmjerenaproimigracijski(npr.uSlovačkojnijeuvedensustavkvotazastrance).UlaskomuEUSlovačkamijenjamigracijskupolitikudonosećinovedokumente,posebnozapodručjeazilaiintegracijestranaca.BudućidavelikibrojosobastranogpodrijetlauSlovačkojčinetražiteljiazila,13donesenasudvazakonakojimaseuređujenjihovstatus:Zakonoazilu,kojijestupionasnagu2003.,teZakonoantidiskriminaciji2004.(Divinský2005).

U 2005. usvojen je koncept nove migracijske politike kao posljedica pridru-živanja Slovačke EU. Njegovim uvođenjem izmijenjen je Zakon o boravku stra-naca na način da pojedine kategorije stranaca sada mogu lakše ostvariti pravonaboravišnedozvole(suprugeidjecamlađaod21godine–državljanizemaljaOECD-a).14

U pripremi su i brojne druge mjere čiji je cilj ublažiti restrikcije vezane uzulazakstranacauzemljui/ilinjihovboravakunjoj15(SOPEMI2007).IzmjenamaZakonaodržavljanstvuulistopadu2007.postroženisuuvjetizastjecanjedržav-ljanstva. Razdoblje neprekinutog boravka potrebno za dobivanje državljanstvapovećano jespetnaosamgodina,odnosnosdvijena trigodineako jeriječoosobamaslovačkogaetničkogpodrijetlakoježiveuinozemstvu.Rješavanjezahtje-vazastjecanjedržavljanstvatimjezakonomproduljenosdevetnadvadesetčetirimjeseca,apostroženo je iprovjeravanjeznanjaslovačkog jezikakao jednogodtemeljnihuvjetazastjecanjedržavljanstva.IzmjenomZakonaoboravkustranaca

13 Njihovjebroj2004.dosegnuo11.390,štoje27putavišeuodnosuna1996.,kadaihjebilo415.

14 ČlanovimaobiteljikojisudržavljanizemaljaOECD-a,anastanjenisuuSlovačkojiradeustranimpoduzeći-mailisustraniulagači,Zakonomogućujedaodmahzatražeboravišnudozvolu.Prijetogaboravišnedozvolezaobiteljidodjeljivalesuseteknakonjednegodineboravka.

15 StrancikojisurođacidržavljanazemaljaEEA-ailiizŠvicarskenetrebajupodnositizahtjevzadobivanjevizezbogpretpostavkedaposjedujuboravišnudozvoluzemljeizkojedolaze.NovimmjeramaproširitćesepravačlanovimaobiteljikojisudržavljaniEUodredbamapovezanimasaslobodomkretanja.

(2007.)odstranihstudentaiistraživačavišesenetražiposjedovanjedozvolepri-vremenogboravkaakoboravaknijeduljiod90dana(SOPEMI2008).

POLITIKEAZILAUSREDNJOISTOČNOEUROPSKIMZEMLJAMAČLANICAMAEU

Sve do 1989. stotine tisuća izbjeglica s područja Srednje i Istočne EuropetražilojeaziluzapadnoeuropskimzemljamaiSjevernojAmerici.Uskorosrednjo-istočnoeuropskezemljeisamepostajuodredištazarastućibrojtražiteljaazila.Od2000.doprosinca2005.unjimajebilo164.980tražiteljaazila.Najvećibrojzahtjevazaazilpodnesenje2001.(40.328).Idućečetirigodinetezemljebilježepostupanpad podnošenja zahtjeva za azil, posebno u 2005., što je posljedica uvođenjarestriktivnijih politika azila. U isto vrijeme iz tih zemalja i dalje dolazi značajanbrojemigranatakoji tražeaziluzemljamaZapadneEurope iSjeverneAmerike.Pooštravanjemkontrolavanjskihgranicaiograničavanjemzakonskihmogućnostiulaska u zapadnoeuropske zemlje, u srednjoistočnoeuropskim zemljama sve jeveći broj pojedinaca koji se koriste sustavom azila kako bi barem privremeno,dokpostupakzaodobrenjeazilanezavrši,ostaliuodređenojzemlji.Oninerijet-kotražeiuslugetrgovacaikrijumčaraljudimakakobidospjeliuželjenuzemljuodredištaunatočtomeštopokrenutipostupakzadobivanjeazilajošnijezavršen(Laczko, 2002). Riječ je o prikrivanju statusa migranta i njegovu pretvaranju utražiteljaazilaiakoontode factonije.Srednjoistočnoeuropskezemlje,baremzavrijemepristupanjaEU,nisu razvilepolitikeazila iprocedureu skladusposto-jećimpotrebamatražiteljaazila,većuglavnomkaoodgovornazahtjeve“starih”članicaEU.

PrihvaćanjemDublinskekonvencije(1997.)iSporazumomizTampera(1999.)te su zemlje pristale podnijeti određene troškove povezane s dolaskom većegbrojatražiteljaazilakojimajeonemogućenulazakunekuodzapadnoeuropskihzemalja.KoristikojećeoneimatiodpotpisivanjaSchengenskogsporazumaiula-skauEUmoguseočekivatiteknakondugihgodinačlanstvauEUiakopotpisaneobvezeiteretkojiiznjihproizlazimorajusnositiodmah,bezodgađanja.

Premdanijetradicionalnozemljapružanjaazila,Češka sesuočavaspovećanimbrojemtražiteljaazila.Između1999. i2004.uČeškoj je77.330stranacazatražiloazil,adobilogaje2.567.NočeškajeVladavišeusmjerenanapitanjapovezanasradnimmigracijamanegosazilom.ZemljaseokoristilaiskustvimadrugihčlanicaEU(Austrije,Njemačke,Nizozemske,Francuskeidr.)učećikakoupravljatisusta-vom azila. Dok Vlada još uvijek usklađuje proceduru azila sa standardima EU,općenitogledajući,sustavpružarazinuuslugepodjednakuonojuzemljamaEU.

Broj tražiteljaazilau2005.znatno jenižinegoprethodnihgodina:molbu jepodnijelosvega4.020osoba.NajbrojnijuskupinučinilisudržavljaniizUkrajine,


potomizSlovačke,Indije,KineiRusije.Iu2006.nastavljasepadbrojatražitelja,pa jezabilježeno tekneštovišeod3.000zahtjeva, što jenajmanjibrojod1998.NajbrojnijuskupinuidalječinedržavljaniUkrajine,potomSlovačke,Vijetnama,RusijeiMoldavije(SOPEMI2008).

Poljskabilježiporastbroja tražiteljaazila,koji jepočeo2000. inastavio seu2004.GlavnuskupinučinedržavljaniRusije,posebnoČečeni.U2005.brojtražite-ljaspustiosena5.440,dokihje2004.bilo8.077.Uistovrijemebrojstranacastzv.toleriranimstatusom16uPoljskoj jeuporastu. Između2003. i2005.dodijeljenojeoko2.500takvihstatusa,odčegasedvijetrećineodnosilonaruskedržavljane.UvođenjemamandmananaZakonostrancimaiz2003.olakšanje,izmeđuosta-loga,pristuptržišturadatražiteljimaazilačijaprocedurazanjegovodobivanjeurokuodgodinedananijezavršila.Kaoimnogeeuropskezemlje,2005.iPoljskabilježi pad broja tražitelja azila, a preliminarni podaci za 2006. pokazuju daljnjipad.DržavljaniRusije(posebnoČečeni)idaljedominiraju.Uistovrijemepora-staojebrojstranacastzv.toleriranimstatusom.Od2003.dolistopada2006.dodi-jeljenojeoko3.800takvihstatusa,uvećinislučajevadržavljanimaRusije.

Mađarskajezatražiteljeazilaprijesvegatranzitnazemlja.Visokastopanezapo-slenosti,duljinatrajanjaprocedurezadobivanjeazilaiskromnemogućnostiinte-gracijeumađarskodruštvoglavnisurazlozištovećinatražiteljanapuštazemljujoš za trajanja postupka (Juhász 2003). Posljednjih godina Mađarska bilježi padbrojatražiteljaazila.U2004.taj jebroj(1.600)tekšestinaonoga2001.(SOPEMI2005).

Uodnosuna2004.,u2005.nemaznatnihodstupanja.Napredakjepostignututolikoštoje2005.pokrenutprojektpomoćiizbjeglicamakakobiseboljeinte-griraliumađarskodruštvo.U2006.brojtražiteljaporastaojezaoko30%ikrajemgodine bilo ih je oko 2100. Najbrojniju skupinu činili su državljani Vijetnama(19%)teSrbijeiCrneGore(18%),anatrećemumjestubilisuoniizKine(13%)(SOPEMI2008).

Sve do 2005. broj tražitelja azila u Slovačkoj postupno se povećavao; 2004.dosegnuojegotovo11.400.U2005.tajbrojsnažnojepaona3490,štojeodraztrendaprisutnoguvećinieuropskihzemalja.Urelativnimbrojkamatojenajvišipad od svih zemalja OECD-a. Preliminarni podaci i za 2006. upućuju na daljnjipad.UprethodnimgodinamanajbrojnijeskupinetražiteljaaziladolazeizIndije,potom Rusije i Kine. Kao i u nekim drugim susjednim zemljama, i u Slovačkojvećinatražiteljanijepričekalakrajprocedure,većjenapustilaSlovačkuiotišlau

16 Toleriranistatusdodjeljujesetražiteljimaazilačijisuzahtjevizaazilodbijeni,alinemogusevratitiuzemljupodrijetlazbognepovoljnihpolitičkihprilikaunjoj (progona, sukoba,nasilja i sl.).UPoljskoj je taj statusuvećinislučajevadodjeljivanČečenima(Iglicka2005:5).

nekedrugezemljedokjeprocedurabilautijeku.Višeodpolovinetražiteljadola-zi izJužnei JugoistočneAzije(Indija,Kina,Pakistan,Bangladeš iAfganistan)teRusije,GruzijeiMoldavije.SpridruživanjemEUSlovačkajepotpisalasporazumizDublina,čimejekaograničnazemljaEUpostalaodgovornazarješavanjevelikogbrojazahtjevatražiteljakojisukoristećisesustavomazilapokušaliućinateritorijEU.Usiječnju2007.stupilesunasnagupromjeneZakonaoazilu,kojeseodnosenauvođenjedodatnezaštitestrancima(njihovojdjeciisupružnicima)kojimaazilnijeodobren,auzemljamapodrijetlaizloženisuprogonu.Nadalje,promjenamaZakona,žrtvetrgovanjaljudimamogudobitistatus“toleriranogboravka”(tolera-ted residence).Tajimstatusosiguravaboravakdo180danauSlovačkojismještajakogasamenemoguosigurati(SOPEMI2008).

Tablica 3: Priljev tražitelja azila za razdoblje od 2000. do 2006.17

2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. 200617

Češka 8.788 18.094 8.484 11.396 5.460 4.020 3.000

Mađarska 7.801 9.554 6.412 2.401 1.600 1.610 2.100

Poljska 4.589 4.529 5.170 6.909 8.077 5.440 4.400

Slovačka 1.556 8.151 9.700 10.358 11.391 3.490 2.900

Ukupno 22.734 40.328 29.766 31.064 26.528 14.560 12.400

Izvor: http://dx.doi.org/10.1�8�/0155�1456220

17 Izvorpodatakazabrojtražiteljaazilau2006.sljedećesuinternetskestranice:zaČešku:http://dx.doi.org/10.1787/434032423010zaMađarsku:http://dx.doi.org/10.1787/434208362671zaPoljsku:http://dx.doi.org/10.1787/434514374888zaSlovačku:http://dx.doi.org/10.1787/434605260884.


RADNE MIGRACIJE U SREDNJOISTOČNOEUROPSKIM ZEMLJAMA ČLANICAMA EU

Tržišteradausrednjoistočnoeuropskimzemljamaobilježavasvojevrsnianta-gonizam nacionalnih interesa pojedine zemlje s jedne strane i interesa EU sdruge. Prisutnost tzv. “poslova za migrante” (migrant jobs) u većini zemalja sprivremenom radnom snagom uzrok je ekonomske (nesiguran posao, niskeplaće, česta nezaposlenost, slaba obrazovanost, izloženost kriminalu), političke(nedostatak moći da se utječe na donošenje odluka na bilo kojoj razini vlasti)i prostorne (koncentriranost u određenim gradskim i prigradskim područjima)marginaliziranostiradnikamigranta(CastlesiMiller2003).

Društvenamarginalizacijastranihradnikautječenastvaranjenegativnihstavo-vaiksenofobičnihispadadomaćihradnikapremanjima.Njihsečestopercipirakaoskupinunezaposlenihzbogkojedržavamorasnositiodređeni teret ilikaoskupinučijisučlanoviuključeniuposlove“siveekonomije”(usp.PlewaiMiller2004).

U odnosu na ostale tri srednjoistočnoeuropske zemlje Češka se nalazi uodređenojprednosti,prijesvegazbogpriličnojakatržištaradanakojemustraniradnicilakomogunaćiposao.UČeškojje2004.godine173.000imigranatadobi-lo radnedozvole,odčega62%zaprivremeni rad,a38%zapokretanjeposla.Struktura češkoga gospodarstva pruža zaposlenje i zakonitim i kvazizakonitimmigrantima. Unatoč pokušajima da se postrože kriteriji, zapošljavanje je i daljemogućebezradnedozvole(Drbohlav2005).

Zbogmanjkaradnesnagenatržišturada,češkajeVladausrpnju2003.pokre-nulapilot-programAktivanodabirkvalificiranihstranihradnikakakobiprivuklaprijesvegavisokoobrazovanestraneradnikeinjihoveobitelji.Uokvirutogpro-gramaodabirusekandidatiuzimajućiuobzirnjihovozaposlenje,radnoiskustvo,obrazovanje,dob,poznavanje jezika ibrojčlanovaobitelji.Prihvaćenikandidatimogu dobiti trajno boravište u Češkoj nakon samo 2,5 godine boravka u njoj.Otkadjeprogrampokrenutdotravnja2005.,279ljudiprošlojekroznjega.VećinakandidatadošlajeizBugarske(informatičari,zdravstvenidjelatniciiznanstveni-ci).Program ipaknijepolučioželjenerezultate jernijeprivukaoočekivanibrojkandidata.Poteškoćepripronalaženjuodgovarajućegaposla i ishođenjaprivre-menihradnihviza,štosupreduvjetizaprimjenuprograma,smatrajuseglavnimkrivcima njegova neuspjeha (Drbohlav 2005). Sve veća potražnja za određenimzanimanjimana tržištu radapotaknula ječeškuVladuda2007.najaviuvođenje“zelenekarte”kakobipostojećimanjaknatržišturadanadoknadilastranimrad-nicima. Posjedovanje “zelene karte” stranom radniku omogućuje nastanjivanjei zapošljavanje u Češkoj i može se dodijeliti na najdulje tri godine. Nakon togaosoba koja posjeduje “zelenu kartu” može podnijeti zahtjev za stalni boravak

premajednostavnijojproceduriodonekojumorajuproćistranidržavljanikojijeneposjeduju(SOPEMI2008).

Poljskuobilježavadvojnotržišterada,razvijenneslužbenisektorgospodarstvaipotražnjazajeftinomradnomsnagomunatočrelativnovisokojstopinezaposle-nosti(Iglicka2001).ČiniseparadoksalnimdaPoljaci jošuvijeknapuštajusvojuzemlju kao sezonski radnici nalazeći posao u inozemstvu, dok strani radnici izistočnoeuropskih zemalja pronalaze posao na poljskome tržištu rada. Iako jerazvojmigracijskepolitikeuzačecima,Poljskaprivlačiznatanbrojstranihradnika,kojiimajuvažnuuloguunjezinuetničkisegmentiranomtržišturada.Vijetnamci,Ukrajinci, Rusi i Bjelorusi čine najbrojniju skupinu stranih radnika koji dolazeizvanzemaljaEU.DokdržavljaniEUprevladavajuupoljskomeprimarnomsekto-ru,državljaniUkrajine,RusijeiBjelorusijeunjemusuneštomanjezastupljeni.Usekundarnomsektoruuglavnomsudržavljani izVijetnama(Iglicka2000;PlewaiMiller2004).Poljskajeusvojilanizad hoc rješenjakakobikratkoročnoriješilaneka pitanja koja se odnose na uključivanje privremene strane radne snage natržišterada.Natajnačinpokušalajepostićiodređeneekonomskeprednosti,čimesedugoročnogledanoninagospodarskomeninapolitičkomplanunepostižuzadovoljavajućirezultati(usp.PlewaiMiller2004).

SezonskiradniciizUkrajine,BjelorusijeiRusijenastavljajudolazitiuPoljskuitijekom2007.,štoimjeolakšanoukidanjemviza,kakozaposloveupoljodjelstvutakoizaposloveudrugimsektorima.Udrugojpolovini2007.zabilježenjedola-zakoko24.500sezonskihradnika,uglavnomizUkrajine(SOPEMI2008).

UMađarskoj seimigrantikojiposjedujudozvolutrajnogboravkamoguzapo-slitipodgotovoistimuvjetimakaoimađarskidržavljani; iznimkasuposloviuuslužnimdjelatnostima.18PokrenutipoduzećeuMađarskoj,čestojelakšenegodobitiradnudozvolu(Juhász2003).Sektoriukojimasustraniradnicisradnimdozvolama najbrojniji jesu građevinarstvo, poljodjelstvo, tekstilna i odjevnaindustrija, trgovina, ugostiteljstvo i zabava. Većina zaposlenika rumunjski sudržavljani.OdređenibrojdolaziiizzemaljabivšegaSovjetskogSaveza,najčešćeizUkrajine.SvebrojnijuskupinučineiKinezi,kojisuod1997.natrećemumje-stupobrojnosti.

Imigranti s dozvolom privremenog boravka najčešće rade ilegalno, takođeru sektorima građevinarstva, poljodjelstva, ugostiteljstva, zabave te tekstilne iodjevneindustrije.Složenaidugotrajnaproceduraokodobivanjaradnedozvolerazlogještovećinaimigranatadozaposlenjanedolazinazakonitnačin.Iakoseumedijimačestogovorionezakonitomzapošljavanjustranihradnika,nepostojeslužbenipodacionjihovubroju.Pretpostavljasedajebrojnezakonitozaposlenih

18 Tonevrijedizapredsjednikestranihkompanija,kojimoguraditiibezradnedozvole.


stranihradnikadvostrukovećiodonihsradnimdozvolama.Umjestopostojanjasustavakvota,uMađarskojministarradaodređujebrojradnihdozvola,kojećebitidodijeljenestranimradnicimananekolikorazina.Naprvojraziniodređujeseuku-panbrojradnihdozvolazacijeluzemlju,nadrugojsetajbrojraspoređujepremapotrebamapojedinihregija,atrećaseodnosinaglavnigradBudimpeštu.Ministarradaodređuje i zanimanja zakoja će sedodjeljivati radnedozvole (SEC/2006/892).Zarazlikuoddrugihzemaljakojesu2004.postalečlaniceEU,MađarskajenetemeljunačelareciprocitetasvojetržišteradaotvorilasamoonimdržavljanimaizzemaljaEUkojesusvojatržištaotvorilanjezinimdržavljanima(SOPEMI2008).

Slovačka je za većinu imigranata i dalje tranzitna zemlja, zanimljivija tražite-ljima azila nego radnim migrantima. Kao i ostale analizirane zemlje, i SlovačkajepotpisnicaSporazumaoslobodnompristupu tržištu radadržavljanimaEU,anjezinidržavljanidoktrajupravilatranzicijskograzdobljanemoguneograničenopristupati tržištimaradauzemljamaEU. IznimkučineNjemačka,Luksemburg iMađarska,skojimaimasklopljeneugovoreoneštopovoljnijempristupunanji-hova tržišta rada. Sporazumima sklopljenima s Češkom, Mađarskom i Poljskomomogućeno jeslobodnokretanjeradnika iz tihzemaljaneovisnoozakonodav-stvuEU(SOPEMI2006).

INTEGRACIJAIMIGRANATAUSREDNJOISTOČNOEUROPSKIMZEMLJAMAČLANICAMAEU

Godišnji izvještaj Europske komisije o migraciji i integraciji u Europi govorikakosunovezemlječlaniceEUtekodnedavnosuočenesimigracijomiizazovi-maintegracije(SEC/2006/892).Rastućibrojdržavljanatrećihzemaljausrednjo-istočnoeuropskimzemljamazahtijevanovepristupe integraciji,koji se razlikujuodintegracijemanjinaiizbjeglica,sčimesutezemljedonedavnobilesuočene.NovezemlječlaniceEUtek2004.donosenacionalneprogramekojiseodnosenauključivanjeimigranataudruštvaprimitka.Razvojiimplementacijaintegracijskihpolitikaraspoređenisunarazličiterazinevlasti:nacionalnu,regionalnuilokalnu,anačinnjihovauređenjarazlikujeseodzemljedozemlje.Uplaniranjeiprovođe-njeintegracijskihmjerasvesuvišeuključenilokalniakteriisamiimigranti.Predimigrantesepostavljazahtjevzaispunjavanjeodređenihobvezakojeseodnosena njihovu integraciju. Posebno je istaknuta potreba za pohađanjem obveznihintegracijskih tečajeva koji sadržavaju jezičnu pouku i olakšavaju im snalaženjei funkcioniranjeusvakodnevnomživotu.Kakobiseuspješno integrirali iparti-cipiraliusvimsegmentimadruštvenogživota, imigranti trebaju imatiosiguranatemeljnapravakaoštojepristupobrazovanju,stanovanju,zdravstvenojisocijal-nojzaštiti.UdržavamaEUostvarivanjepravaimigranatanijeujednačeno.Većinupravadržaveidaljedajuizbjeglicamanakonštodobijuboravišnudozvolu.ČakinakonpetgodinalegalnogboravkazakonodavstvomnogihzemaljaEUimigran-

tima ne dopušta jednak pristup resursima (SEC/2006/892). I u srednjoistočno-europskim zemljama integracijska je politika sve donedavno bila usmjerena sosobesizbjegličkimstatusom.Kakojebrojstranacaunjimasvakegodinerastao,pojavilasepotrebazaproširenjemintegracijskihprocesainadrugeskupineimi-granataosimazilanata.Zbognedostatkakvalificiranogosobljainovcaprovođenjeiproširenjetihprogramaotežanojeiusporeno.

GlavnirazlogizostankauspješneintegracijeimigranatauPoljskojiSlovačkojsamisumigrantijervećinanjihutimzemljamaneželiostatinitiseželiuključitiuintegracijskeprograme(SEC/2006/892).

Radi identificiranja glavnih čimbenika koji utječu na sprečavanje integracijeimigranatainjihovunezaštićenostdržavnimpolitikama, češkajeVladarazradilaprogrampodnazivomAnalizasituacijeiulogastranacakojisudugoročnireziden-ti.Vladajetakođerotkrilanedostatakeduciranogosobljairesursanužnihzainte-gracijskiproces.OsimVladinihinstitucija,različitenevladineorganizacijesvojimprojektimanastojepridonijetištoboljojintegracijisvevećegbrojaimigranata.

U siječnju 2005. u Poljskoj je Vijeće ministara usvojilo dokument kojime sepredlažu konkretne mjere za stvaranje i provođenje imigrantske integracijskepolitikeupraksi.Nedugonakontoganatemeljupremijeroveodlukeosnovanajemeđuministarskaradnaskupinazaduženazaizradumjeradruštveneintegracijestranaca.Pitanjedruštvene iprofesionalne integracije imigranatanavodisekaojedanodsedamprioritetapoljskesocijalnepolitikeod2007.do2013.Unjezinuokvirunavedenisusljedećiciljevi:uključivanjejavnihinstitucijauakcijeintegra-cijeimigranataudruštvoprimitka;uvođenjeantidiskriminacijskepolitikesciljemograničavanjaksenofobičnihstavovapremaimigrantskimzajednicama(informa-tivnekampanje,obrazovneaktivnostiisl.);osposobljavanjejavnihslužbenikaizVladinihinevladinihinstitucijakojiradesastrancima;detaljannacrtshemezaštiteipomoćiizbjeglicama(Kępińska2005).

Poputvećinezemaljauokruženju,Mađarskapriljevimigranatasvedonedav-nonijetretiralakaosloženodruštvenoiekonomskopitanje,većkaodevijantanfenomenkojiugrožavajavnired.Stogasunjezinumigracijskupolitikuobilježava-laad hoczakonskarješenja(Juhász2003).Vladatekodnedavnorazrađujenovuintegracijsku politiku. Nakon nekoliko pilot-projekata u području integracije,ističesepotrebazastvaranjemsloženeintegracijskepolitikekojasebavirazličitimskupinamaimigranata(SEC/2006/892).

PolitikaintegracijestranacauSlovačkojprovodisenatemeljuVladinerezoluci-jebr.105/1996iz1996.,kojajezastarjela,nepotpunaiograničenateseuglavnomodnosinaizbjeglice,posebnokada jeriječosocijalnomstanovanju,zapošljava-nju,društvenojipsihološkojpomoćiteobrazovanjuosobakojeporođenjunisuetnički Slovaci. Premda slovački zakoni imigrantima omogućuju osnivanje dru-


štava,takvimaktivnostimaneobuhvaćasecivilniživotimigranataucijelosti,većtekunjegovumanjemdijelu.Zbogvisokogstupnjaksenofobijeudruštvu,udiosudjelovanjaimigranatauupravljanjuraznimpoduzećima,institucijama,društvi-mairadnimkolektivimanezamjetljivje(Divinský2005).StogajeuSlovačkoj2005.pokrenut novi koncept migracijske politike koji predviđa stvaranje nove radneskupinezaprovođenjeraznihinicijativačijijeciljpovećanjetolerancijeuslovač-komdruštvu(SEC/2006/892).

ZAKLJUČAK

Spromjenomdruštveno-političkihuređenjakrajem90-ihgodina20. stoljećateulaskomučlanstvoEUsrednjoistočnoeuropskezemljeulazeunovurazvojnufazu,kojaje,izmeđuostaloga,zahvatilapodručjemigracija.Najvećepromjenenatom području odnosile su se na ukidanje emigracijskih tokova i ograničavanjaimigracijskihtokova,aposljedičnoinapojavuraznovrsnihmigracijskihkretanja.Kakosunavedenezemljeimalevrloograničenaiskustvasimigracijom,pojavilasepotrebazastvaranjemirazvojemdotadanerazvijenihmigracijskihpolitikakojesu posebno usmjerene na imigrantsku problematiku. Taj je razvoj ubrzao pro-cesnjihovapridruživanjaEU.Usklađivanjemigracijskihpolitikasazajedničkommigracijskom politikom EU, odnosno s njezinim acquisom, postalo je prioritet,kakozakonodavnetakoiizvršnevlasti.Zapodručjemigracijatoseodnosilonaslobodukretanja,imigraciju,aziliunutarnjusigurnost.Donošenjemiliizmjenomtemeljnih zakona kojima se uređuje ulazak i boravak stranaca, dobivanje viza iboravišnihdozvola, stjecanjepravanadržavljanstvo,pravanaazil i sl. (zakonostrancima, zakon o državljanstvu, zakon o azilu) stvoreni su uvjeti za provedbunovihmigracijskihpolitika.PremdajesvevećakontrolairestrikcijamigracijskihtokovazajedničkakarakteristikamigracijskihpolitikasvihnovihčlanicaEU,razli-čitioblicimigracijapovezanispovijesnimidruštvenimposebnostimaodređenezemlje,kaoinjezinimnacionalniminteresima,utjecalisuiutječunadonošenjeiprovedbuselektivnihmjerakojimasereguliraulazakiboravakodređenekatego-rijestranaca.

Iakosumigracijskepolitikeučetirianaliziranezemljepomnogočemuslične,svakazemljadonijelajenizzakona,aposlijeiamandmanakakobiprilagodilaiuskladilamigracijskakretanjasasvojimnacionalniminteresima.

Odgovorisrednjoistočnoeuropskihzemaljanaveličinuiraznolikostimigrant-skepopulacijeidaljesučvrstoutemeljeninaidejinacijekaozamišljenezajednice(usp.Anderson1990).Stogajeumanjojilivećojmjeriutimzemljamadonošenjemigracijskogzakonodavstvapovezanosashvaćanjemnacije-države.Većinazako-naodržavljanstvutemeljisena“pravukrvi” (ius sanguinis),čimeseolakšavastje-

canjedržavljanstvaimigrantimakojisupodrijetlometničkiMađari,Slovaci,ČesiiliPoljaci,dokjeostalimatopravo,aliinekadrugaprava,znatnotežeostvariti.

Češkajeprimjerzemljesvrloliberalnommigracijskompolitikom,štoseoči-tujeuvrlojednostavnunačinunakojistraniradnicimoguućiuzemljuizaposlitise.Zbogsvevećegmanjkaradnesnagenatržišturada,štoseposebnoodnosinavisokoobrazovanestručnjake,češkajeVladasvojumigracijskupolitikuusmjerilapremaradnimmigrantima.Pokretanjemprogramaidonošenjemodređenihzako-nakojimasereguliraboravakizapošljavanjestranihdržavljanainjihovihobiteljiVlada je na sustavan način pokušala otkloniti probleme povezane s manjkomradnesnage.MigracijskupolitikuuČeškojmožemosvrstatiuprogramsku(usp.Mármora1999)jerjepokušaladatiinstitucionalniodgovornaodređeneekonom-ske,političkeilisocijalneproblemeudruštvu.Migracijskapolitikadonesenajeuskladusaširimgospodarskim(manjakradnesnage)ipopulacijskim(svemanjastopanataliteta)problemima,definiranajekategorijamigranatazakojompostojipotrebaikriterijinjihovaprihvaćanja.

Mađarskajetek2006.počelarazvijatisvojumigracijskustrategijuipolitikuuokviruMinistarstvapravosuđaizakonodavstva.Zbogmanjkaradnesnageupoje-dinim zanimanjima, Vlada je tek odnedavno (početkom 2007.) sustavno počelarazmatrati situacijuna tržištu radakakobiboljeprocijenilapotrebuzastranomradnomsnagomiuskladustimdonijelaodređenezakonskeodredbe.NokakojevećinaimigranatauMađarskudošlaizsusjednihzemaljaimađarskogajeetničkogpodrijetla,glavninazakonakojiseodnosenamigracijskuproblematikusvedenajenapojednostavljenjeiubrzavanjeprocesastjecanjadržavljanstvapripadnicimamanjina(posebnomađarske).SvedonedavnovećinastranihradnikauMađarskojradila je bez radne dozvole zbog vrlo dugotrajne i složene procedure njezinadobivanja.

RazvojkoherentneisustavnemigracijskepolitikeuPoljskojpočinjepočetkom2007.Svedotadausvajanojenizad hocrješenjakakobisekratkoročnoriješilanekapitanjapovezanasprivremenimradomstranihradnika,amigracijskapoli-tikauglavnomjebilasvedenanapolitikuazilairepatrijaciju.Odnedavno,formi-ranjemOdborazamigracijskupolitiku,pozornostsesvevišeusmjerujenaradnemigracijetegospodarskaisocijalnapitanjakojaiznjihproizlaze.Otvaranjemtrži-štaradasezonskimradnicimaizUkrajine,BjelorusijeiRusije,odkojihsevišenetražiposjedovanjeviza,uPoljskojsemanjaknatržišturadapočinjenadomještatistranimradnicima(posebnoupoljodjelstvu).

KakojeSlovačkakaoodredišnazemljazanimljivijatražiteljimaazilanegorad-nimmigrantima,njezinamigracijskapolitikanajviše jenapredovalaupodručjuazilaiintegracijestranaca.Donošenjemakatakojimasezakonskiuređujepoložajstranacasizbjegličkimstatusomstvorenisuuvjetizanjihovubržuintegraciju.


NokakoiseljavanjeizSlovačkeneprestaje,aBDPraste,možemopretpostavitidaćeseSlovačkavrloskorosuočitismanjkomradnesnagenasvometržišturadaiumigracijskojpoliticisvevećupozornostposvećivatiradnimmigracijama.

AnaliziranezemljeprijepridruživanjaEU,avećinanjih ineposrednonakonnjega,pitanjemigracijanisudoživljavalekaogorućidruštveniproblem.Upravljanjemigracijama,stvaranjekoherentnihiprogramskihmigracijskihpolitika,nametnu-losekaoprioritetsporastomimigrantskepopulacije.

Zbogodređenihgospodarskihisocijalnihproblemateuznapredovaledepo-pulacijetesuzemljepočeleuokvirusvojihmigracijskihpolitikadonositisustavnemjerekakobidonekle riješile iliublažileproblemeskojimasenjihovadruštvasusreću.Ukojojćemjeriutomeuspjeti,pokazatćevrijeme,nosasvimjeizvjesnodaćeimigrantskapopulacijabitisvevećaiposastavuraznolikija,štoćepredspo-menutadruštvapostavitidaljnjezahtjevezarazvojmigracijskihpolitika,posebnoonogdijelakojiseodnosinaintegracijuimigranataudruštvoprimitka.

LITERATURA:

Anderson,Benedict(1990)Nacija: zamišljena zajednica. Zagreb:Školskaknjiga.

Castles, Stephen i Mark J. Miller (1993) The Age of Migration. London: The

Macmillan.

CounciloftheEuropeanUnion(2006)Second Annual Report on Migration and

Integration,SEC(2006)892,ECCommission,Brussels.

Divinský,Boris(2004)Slovak Republic (Volume V). An Acceleration of Challenges

for Society.EuropeanCommissionProject,Vienna,Austria:International

OrganizationforMigration(IOM).

Divinský, Boris (2005) Active Civic Participation of Immigrants in Slovakia.

Country Report for the European research project POLITIS, Oldenburg

(http://www.uni-oldenburg.de/politis-europe).

Drbohlav,Dušan(2004)TheCzech Republic (Volume II). The Times They Are A-

Changin. European Commission Project, Vienna, Austria: International

OrganizationforMigration(IOM).

Drbohlav, Dušan (2005) “The Czech Republic: From Liberal Policy to EU

Membership”,Migration Information Source(http://www.migrationinfor-

mation.org/Profiles/print.cfm?ID=325).

Frejka,T.,M.OkolskiiK.Sword,ur.(1998)In-Depth Studies on Migration in Central

and Eastern Europe: The Case of Poland.NewYork:UnitedNations.

Geddes, Andrew (2003) The Politics of Migration and Immigration in Europe.

London,ThousandOaks,NewDelhi:Sage.

Iglicka,Krystyna(2000)“EthnicdivisiononemergingforeignmarketsinPoland

duringthetransitionperiod.”Europe-Asia Studies52(7):1237–1255.

Iglicka,Krystyna(2005)EU Membership Highlights Poland’s Migration Challenges.

Warsaw: Center for International Relations (http://www.migrationinfor-

mation.org/Feature/display.cfm?ID=302).

Juhász, Judit (2003) Hungary: Transit Country between East and West (http://

www.migrationinformation.org/Profiles/display.cfm?ID=181).

Kępińska, Ewa (2005) Recent Trends in International Migration. The 2005

SOPEMI Report for Poland.CMRWorkingPapers,No.2/60.

Kováts,András,PálNyíriiJuditTóth(2003) Hungary.CountryReportforthepro-

jectEU and US approaches to the management of immigration,Brussels/

MPG.


Kreienbrink, Axel (2004) “The Development of Migration Policy in AccessionStates to the EU: A Comparison Between Poland and Spain.” U OlgaMajtczak (ur.) Contemporary migration issues: migration and society. Legal framework of migration versus guman rights. The 4th International Immigration Conference. Warsaw: Indipendent University of BusinessandGovernment:169–183.

Kraler,AlbertiKrystynaIglicka(2002)“LabourMigrationinCentralandEasternEuropean Countries (CEECs).” U Frank Laczko, Irene Stacher i AmandaKlekowskivonKoppenfels (ur.)New Challenges for Migration Policy in Central and Eastern Europe.TheHague:IOM,ICMPD:27–45.

Laczko, Frank (2002) “Introduction.” U Frank Laczko, Irene Stacher i AmandaKlekowskivonKoppenfels (ur.)New Challenges for Migration Policy in Central and Eastern Europe.TheHague:IOM,ICMPD:1–10.

Mármora,Lelio(1999)International Migration Policies and Programmes.BuenosAires:UnitedNations–IOM.

Massey,DouglasS.,JoaquínArango,GraemeHugo,AliKouaouci,AdelaPellegrinoiJ.EdwardTaylor(1998)Worlds in Motion: Understanding International Migration at the End of the Millennium.Oxford:ClarendonPress.

Mitsilegas, Valsamis (2002) “The Implementation of the EU acquis on IllegalImmigrationbytheCandidateCountriesofCentralandEasternEurope:ChallengesandContradictions.”Journal of Ethnic and Migration Studies28(4):665–682.

SOPEMI.International Migration Outlook.Paris:OECD,2006.

SOPEMI.International Migration Outlook.Paris:OECD,2007.

SOPEMI.International Migration Outlook. Paris:OECD,2008.

Okólski, Marek (1998) Recent trends in international migration – Poland 1997(ISSWorkingPaper,PraceMigracyjne19),Warsaw.

Okólski,Marek(2001)“Incompletemigration:anewformofmobilityinCentralandEasternEurope:thecaseofPolishandUkrainianmigrants.”UClaireWallace i Dariusz Stola (ur.) Patterns of Migration in Central Europe.London:Palgrave:105–128.

Plewa, Piotr i Mark J. Miller (2004) “Postwar and Post-Cold War Generationsof European Temporary Foreign Worker Policies: Continuities andDiscontinuities.” U Olga Majtczak (ur.) Contemporary migration issues: migration and society. Legal framework of migration versus guman rights. The 4th International Immigration Conference. Warsaw: IndipendentUniversityofBusinessandGovernment:279–308.

Salt, John (2003) Current Trends in International Migration in Europe, CDMG(European Committee on Migration). Strasbourg: Council of EuropePublishing.

Stola,Dariusz (2001) “Poland.”UClaireWallace iDariuszStola (ur.)Patterns of Migration in Central Europe.London:Palgrave:175–202.

Vermeersch,Peter(2005)“EUenlargementandimmigrationpolicyinPolandandSlovakia.”Communist and Post-Communist Studies38(1):71–88.

Wallace,C.,O.Chmuliar iE.Sidorenko(1996)“TheEasternFrontierofWesternEurope:MobilityintheBufferZone.”New Community22(2):259–286.

Wihtol de Wenden, Catherine (2006) “The Future European Union FacingMigration.”UWolfgangLutz,RudolphRichteriChrisWilson(ur.)The New Generations of Europeans: Demography and Families in the Enlarged European Union.London,Sterling,VA:InternationalInstituteforAppliedSystemsAnalysis:247–260.

Williams,AllanM.iVladimirBaláž(2002)“Trans-borderpopulationmobilityataEuropeancrossroads:SlovakiaintheshadowofEUaccession.” Journal of Ethnic and Migration Studies 28(4):647–664.

B a r B a r a r i M a Nb r a n k a v e r d O n i k -r a s b e r g e r i n n j e n O d e l O va n j e

v s l O v e n s k e m d O m u kpd “b a z O v i c a ”

braNka verdoNik-rasberger aNd her role iN The sloveNe house kpd “bazovica”The article brings a survey of appearances and participation of Branka Verdonik-Rasberger at different events, organized by the Slovene house KPD “Bazovica” in Rijeka. Before and af-ter World War II many Slovene people moved to Reka in search of better living and working conditions, Branka Verdonik and her family having been one of them in 1952. Branka quickly adapted to the new surroundings. She appeared in several stage plays in the Rijeka Theatre and was very popular with the audience. In the period between 1955 and 1973 she was also a member of the Slovene house KPD “Bazovica”. She was a permanent although not a very ac-tive member, whose role in raising the artistic level of the association was substantial. Her stage appearances were equal to those of other – mostly amateur – association members. The aim of all her activities was to preserve the links with Slovenia and Slovene culture through listening to Slovene poetry and prose. The Slovene house was proud of the successful and reputed artists amongst its active members.

Keywords:BrankaVerdonik,SlovenehouseKPD“Bazovica”,Slovenes,artists,Reka

Članek prinaša pregled nastopov in sodelovanja Branke Verdonik-Rasberger na različnih do-godkih, ki jih je v svojem rednem delovanju organiziral Slovenski dom KPD “Bazovica” na Reki. V iskanju boljših življenjskih in delovnih pogojev so se številni Slovenci pred drugo svetovno vojno in po njej preselili na Reko, med njimi leta 1952 tudi Branka Verdonik z družino. V novem okolju se je prilagodila obstoječim razmeram. Na reških gledaliških deskah je igrala v številnih dramskih predstavah in navduševala reško publiko. Med letoma 1955 in 1973 je bila aktivna tudi v Slovenskem domu KPD “Bazovica”. V njem ni veliko, je pa stalno sodelovala. S svojim delom v društvu je Slovencem predstavila del umetniških stvaritev in skupaj z drugi-mi aktivnimi slovenskimi umetniki dvigala celotno umetniško raven Slovenskega doma KPD “Bazovica”. Enakopravno je nastopala z drugimi aktivnimi – večinoma amaterskimi – člani društva. Njeno delovanje v Slovenskem domu KPD “Bazovica” je izhajalo iz želje, da bi s poslu-šanjem slovenskih pesmi in slovenske besede ostala povezana s Slovenijo in slovensko kulturo, Slovenski dom KPD “Bazovica” pa je bil ponosen na uspešne in cenjene umetnike med svojimi aktivnimi člani.

Ključnebesede:BrankaVerdonik,SlovenskidomKPD“Bazovica”,slovenskiumetniki,delujočinaReki,SlovencinaReki

KRATKIZNANSTVENIPRISPEVEK 265Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Po drugi svetovni vojni se je začelo obdobje dinamičnega razvoja Reke.Obnovljene so bile gospodarske organizacije in kulturne ustanove. Državneinstitucijesopodprlegospodarskiinkulturnirazvojrazrušenegamestainželeta1945 je bila ustanovljena prva znanstvena ustanova. To je bil Jadranski inštitutna Sušaku, današnji Zavod za povijesne i društvene znanosti HAZU na Reki.1DelovanjeGradskebibliotekesejenadaljevaloleta1946(Klen1988:434).Delovatiso začeli tudi Gradski muzej, Državni arhiv ter Narodna čitaonica, katere delo-vanje je bilo med italijansko okupacijo prepovedano. Naslednje leto je bilo naSušaku ustanovljeno Dječje kazalište, na Reki pa Koncertni ured, Prirodoslovnimuzejin Konzervatorskizavod.

Ponovno je začelo delovati tudi reško gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta1885. V času njegovega delovanja so se zamenjali številni gledališki impresariji,zaznamovalipasogainnanjvplivalirazličnipolitičnidogodki.Vnjemsogostova-leznamenitegledališkedružbe,največkratzApeninskegapolotoka.Njihovreper-toarjeponujalklasičneinmodernepredstaveteropereitalijanskih,francoskihinnemškihavtorjev.Odslovanskihavtorjevsoigralisamodelaruskihumetnikov.

Vobdobjumedletoma1943in1945reškogledališčenidelovalo,delovalepasogledališkedružbe,kisopoletu1945odigralepomembnovlogopriustanovitviinrazvojugledališčanaReki.Izgledališkihdružin“NikolaCar”in “OtokarKeršovani” jenastalojedrohrvaškeDrame,izitalijanskegledališkedružine “Filodrammaticafiumana”jenastalojedroitalijanskeDrame,glasbenikiSimfonijskogaorkestra pasobilijedrozaustanovitevOperezbaletom.Vjanuarju1946jebiloodločeno,dasebonaRekiustanovilostalnogledališče.Vmajuleta1946jebiladoločenaprvastalnagledališkauprava;tosobilidr.ĐuroRošić,intendant;FerdinandPomykalo,glavni tajnik;BorisPapandopulo,direktorOpere;TullioFonda,direktor italijan-skeDrame; JosipPomykalo, tajnikOpere, inOsvaldoRamous, tajnik italijanskeDrame.Nastopnapredstavajebila GundulićevaDubravkaI.vrežijiM.Foteza,zinscenacijoV.Žedrinskega,dirigiralpajeB.Papandopulo.NaštetaimenagovorijooresnemzačetkadelaNarodnegakazalištanaReki.Trudinprofesionalizemstaseodrazilatudinaprviopernipremierivnovembruleta1946,kojebilaizvedenaZajčevaoperaNikolaŠubićZrinski. Izvedba jedoživelavelikuspeh, šeposebejpa kreacija na Reki delujočega slovenskega opernega pevca Milana Pihlerja, kijenastopilvvlogiZrinskega.Navedeno je,davloga“(…)…ulaziupovijestnašeoperneumjetnosti”(Matejčić1981:55).

V novoustanovljenem reškem gledališču je bilo po drugi svetovni vojni večtežav. Primanjkovalo je inscenacije, oblačil in tudi umetnikov (Matejčić 1981:54).HrvaškaDramajeimela28članov,medkaterimistatudibilaSlovencaMila

1 ŠtevilnisodelavcisovprvihletihpoosvoboditvipripraviliinobjavilidvedeliopopisuprebivalcevinkritikoprejšnjihpopisovvIstri,Gorici,TrstuinnaReki(Munićur.1996:224).

266 Barbara Riman: Branka Verdonik-Rasberger in njeno delovanje v Slovenskem domu … 26�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Šarič2 in Josip Marotti. Podobno je bilo tudi z opernim ansamblom. Takrat je

namrečdelovalo15solistovin60članovorkestra.Čepravsobiličlanipevskega

zborapevcizobmočjaSušakainReke,sobilisolistiizrazličnihkrajevnekdanje

Jugoslavije.AleksanderBoštjančič,AntonKoreninPavlaUdovičsoprišlileta1949,

JosipŠutejleta1950,ZornikOskarpaleta1951.Baletnaskupinajezačelaleta1946

delatistremibalerinami;enaodnjihjebilatudikoreografinja.Poznejesozačeli

prihajatitudibaletniumetnikiizslovenskihkrajev.TosobiliMajdaHumsky,kije

prišlaleta1951,SonjaKern-Svoboda,kijeprišlaleta1952,MaksinIrenaKirbospa

staprišlaleta1954.3

Prvih deset let je reško gledališče doživljalo krize, in to predvsem takrat, ko

sonosilciglavnihvloginnajpomembnejšiakterjipredstavodhajalizRekezaradi

boljšihpriložnosti in igranjavvečjihgledališčih4 (Matejčić1981:58).Odpetde-

setihpadozačetkašestdesetihletsovreškogledališčeprihajalimnogipriznani

slovenskiumetniki,kisonarazličnihodrihtedanjeJugoslaviježeodigrali opazne

vloge.Razlogizanjihovprihodsobilirazlični.Nekaterisoiskaliboljšozaposlitev

invečjoplačo,spetdrugisodobilivuporabostanovanjeintakorešilisvojestano-

vanjskovprašanje.Nekatereumetnikepastapritegnilamorjeinboljšaklima.5

V reškem gledališču so v petdesetih letih začeli delovati naslednji umetni-

ki: Branka in Edo Verdonik,6 Paola7 in Milan Udovič,8 Konrad Orožim,9 Sandi

2 MilaŠarič(1891–1977)jediplomiralanadunajskiigralskišoliinjeodsamegazačetkaigralavljubljanskemgledališču. Samo dve leti po drugi svetovni vojni ni bila članica ljubljanske Drame. Ti dve leti je preživela vMariboruinnaReki.VLjubljanosejevrnilajesenileta1947.NaRekijedelovalamed1.9.1946in31.7.1947.Odigrala jepetvlogvpredstavah Na straži V. CaraEmina, OžalošćenaporodicaB.Nušića, Hasanaginica M.Ogrizovića,PlamenpodbedemomI.ŽicaKalčića,ZadobronarodaI.Cankarja.

3 Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27.

4 Reško gledališče je leta 1947 zapustila tudi Mila Šarič in se vrnila v Ljubljano.Reškogledališčejeleta1947zapustilatudiMilaŠaričinsevrnilavLjubljano.

5 Iz pogovora z A. Usenikom in S. Kern-Svoboda, 2007.IzpogovorazA.UsenikominS.Kern-Svoboda,2007.

6 EdoVerdonik(1908–1978),igralecinrežiser,jeprvovlogoodigralleta1923.Odleta1922jebilčlanmari-borskeDrame.Odleta1941ježivelvLjubljani,kjerjenastopalvVeselemteatru.VsedokoncadrugesvetovnevojnejeigralvljubljanskiDrami,potempasejevrnilvMaribor.E.VerdonikjeprišelvNarodnokazalište“Ivanpl.Zajc”naRekivsezoni1952/53.NaRekijedelovalvsedosvojeupokojitveleta1963.Vreškemgledališčujerežiral17predstav,igralpajev28dramskihpredstavahinoperetah.

7 PaolaUdovičjedelovalanaRekimed1.8.1949in30.6.1960.Nastopilajev21operahinoperetah (Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

8 MilanUdovičjebilčlanopereNarodnogakazališta“Ivanpl.Zajc”naRekiod1.9.1955.Kotsolistjenastopilv24operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

9 KonradOrožimjebilopernisolistvNarodnemkazalištu“Ivanpl.Zajc”naRekiinjedelovalmedletoma1953in1962.Vreškioperijenastopilv33operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

Boštjančič,10 Jože Šutej,11 Irena Oblak Menadžija,12 Branko Žiger,13 DemeterBitenc,14 Ferdo Delak,15 Anton Koren,16 Sonja Kern Svoboda, Alojz Usenik indrugi.17Nekaterisovreškemgledališčudelovalidlječasa,drugipasamonekajlet.Ssvojimdelovanjemsodosegli,dajereškogledališčedanespriznanohrvaškogledališče.

Niso imeli vsi omenjeni umetniki potrebe, da bi se vključili v delovanjeSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,kijezačeldelovatileta1947.Tisti,kisosode-lovali (čeprav jihnibilozeloveliko), so s svojodejavnostjopomagaliDomu inpovzdignilisplošnoumetniškoravennjihovihprireditev.MednjimisejeposebnoizkazalaBrankaVerdonik-Rasberger,kijebilavšestdesetihinsedemdesetihletih 20.stoletjavključenavštevilnedruštveneaktivnosti.

OdelovanjuSlovenskegadomaKPD“Bazovica”jepisaloveč avtorjev.DelovanjeDomainznameniteosebe,pobudnicedoločenihdogajanjvSlovenskemdomu,so opisani v knjižici 30 let slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica Rijeka1947–1977(Ausec1977).OdeluinpovezanostiRekeinSlovenijejepisalS.ArbitarvdeluSlovenci na Reki združeni v KPD “Bazovici”,nenavajapapodrob-nejših podatkov o delovanju omenjenih umetnikov (Arbitar 2006). DelovanjeSlovenskegadoma “Bazovica”jeomeniltudiI.LukežićvsvojemdeluFluminensia Slovenica,kjernavajasamoaktivnostisekcij,kiserazvijajovSlovenskemdomu(Lukežić2007).AvtoropisujetudiposameznetakratnaRekidelujočeslovenske

10 AleksanderBoštjančičjedelovalvNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”naRekimed1.12.1949in31.7.1962.Vtemobdobjujepelv31operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

11 JosipŠutejjedelovalvNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”naRekimedletoma1950in1958.Igraljev23operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

12 IrenaOblakMenadžijajebilačlanicareškeoperevNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”odleta1958.Pelajev13operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

13 BrankoŽigerjeprišelvNarodnokazalište“Ivanpl.Zajc”naRekileta1959inpelv36operah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

14 DemeterBitencjekotčlandrame vNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”naRekidelovalsamodveleti, insicermed1.9.1954in31.8.1956.Vtemobdobjujenastopilvdevetihdramskihpredstavah(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

15 FerdoDelakjebilrojenleta1905vGorici;biljeigralec,režiserinpublicist.Medobemasvetovnimavojna-majedelovalvOsijeku,medletoma1946in1951vZagrebu,natopajeprišelnaReko.NaRekijebildirektorDrame,nekajčasapadirektorgledališča.NaReki jebilvsedo leta1955.V temobdobju jerežiralnaslednjadela: NevidljiviokoviF.Kovalova,VeseleudoviceF.Leharja,DosjetljivadjevojkaL.deVege,KarolinaRiječkaD.Gervaisa,BeztrećegM.Begovića,HollywoodR.Niewarovicha,VelikabunaB.Krefta,BraćaThompsonI.W.Firnerja,DobrivojakŠvejkJ.Haška,BarunTrenkS.Albinija,Dr.B.Nušića,ĐavolovučenikB.Showa,CyranodeBergeracE.RostandainRona(opera)B.Papandopula(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

16 AntonKorenjedelovalkotopernipevecinrežiservNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”naRekimedleto-ma1949in1953.Vtemobdobjujeigralvpetihoperahterrežiralosempredstavinoper(Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27).

17 IzpogovorazAlojzomUsenikom,april2007.

268 Barbara Riman: Branka Verdonik-Rasberger in njeno delovanje v Slovenskem domu … 26�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

umetnike.18DelovanjeSlovenskegadoma“Bazovica”stavsvojemdeluDjelovanje Slovenskog doma KPD “Bazovica” u RijecipredstaviliK.RimaninB.Riman.Vdelujeomenjenatudiaktivnostslovenskihinhrvaškihumetnikovvdruštvu(RimaninRiman2006:55–65).DelovanjeinpomembnostBrankeVerdonik-Rasberger,todasamo za obdobje njenega delovanja v slovenskih gledališčih, opisujeta avtorjaDušan Moravec in Vasja Predan v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov(MoravecinPredan2001:110–111).

V reškem časopisju je izšlo večje število člankov, iz katerih je mogoče delo-marekonstruiratiaktivnostčlanovSlovenskegadoma,s tempa tudiaktivnostvnjemdelujočihslovenskihumetnikov.VreškemčasopisjulahkospremljamotudidelovanjeB.Verdoniknareškemgledališkempodročju.Sodelovanjeslovenskihumetnikov,kisodelovalivreškemNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”,inčlanovSlovenskegadomaKPD“Bazovica” lahkospremljamovarhivskemgradivu,hra-njenemvprostorihSlovenskegadoma.

Pričujočičlanekbopokazal,dajeB.Verdoniknarazličnihdruštvenihprosla-vah nastopala enakopravno z drugimi člani Slovenskega doma, nastopala pa jetudisamostojno.SodelovanjeB.Verdonikzdruštvomboprikazanokronološko,insicerbodoprikazanevdruštvenikronikizabeleženeaktivnosti. Razvidnabopomembnost sodelovanja B. Verdonik v kulturni dejavnosti Slovenskega domaKPD“Bazovica”zaslovenskoskupnostnaReki.

BrankaVerdonik-Rasberger19sejerodila30.avgusta1913vMariboruinjebilamed pomembnejšimi članicami mariborskega gledališkega ansambla. Nastopatijezačelažekotdesetletniotrok.VMariborujebilavsedodrugesvetovnevojne,potempa jeodšlavLjubljano.VLjubljani jeobnovilanekaterevmatičnemgle-dališčuodigranevloge,odigralapajetudinekaterenove.PovojnisejevrnilavMaribor,kjerježivelavsedoleta1952.VtemobdobjujezavlogoGrundovkevCankarjevi drami Za narodov blagor prejela Prešernovo nagrado. S soprogomEdomVerdonikomstaprišlanaRekovzačetkugledališkesezone1952/53.Šev

18 Omenjenisonaslednjiumetniki:RadeinDragaPregarc,FerdoDelak,BrankainEdoVerdonikterAntonKoren.

19 BrankaVerdonik-Rasberger jekotgledališkaprvakinjadelovalav reškemgledališčuod leta1952pavsedokoncasvojedelovnedobe.Igralajev39predstavah.Prvapredstava,vkateri jeigrala, jebilakomedijaD.Gervaisa KarolinaRiječka.VtejpredstavijeigralanaslovnovlogoKaroline.Vreškemgledališčujeigralaraz-ličnevloge.Navajamonekateremednjimi:LizavTolstojevemŽivemlešu(1957),LadyMacbethvMacbethuW.Shakespeara(1958),AtroposovaženavPrometejuM.Matkovića(1959),barunicaCastellivGospodiGlembajeviM.Krleže(1959),DovevŽenskipametiM.Držića(1962),AugustinavZarukamaosambespomoćnihženaR.Thomasa(1962),Mrs.MacGillicudyvPerioduprilagođivanjaT.Williamsa(1963),HipolitvSnuljetnenoćiW.Shakespeara(1964),RiječkababavKaroliniRiječkojD.Gervaisa(1964),JokastavSofoklojevemKraljuEdipu(1964),mativHasanagiciM.Ogrizovića(1965),DobravSkupuM.Držića(1967),MarijavMojembratuinjego-vojmajciK.Novosela(1970),Mrs.PeakevVladajućiklasiD.Tuckerja(1974),MurzaveckavVukoviiovceA.N.Ostrovskega(1974),NonicavDuhiD.Gervaisa(1975).

MariborustaprejeladvevabilizasodelovanjenagledališkemodruzunajSlovenije.Vabilasta juNarodnokazalište izZagrebainNarodnokazalište“Ivanpl.Zajc”zReke.Težavepriizbirigledališča,vkaterembostadelovala,sorešilezdravstvenetežaveBrankeVerdonik.OdločilastasezaprihodnaReko,sajjijeboljodgovar-jalareškaklima.20Tudionadvasta,kotmnogidrugislovenskiumetniki,prišlanaRekozaradiboljšihdelovnihpogojev.Ssvojimprihodominzodrskimuspehomstanavduševalareškogledališčeintudipubliko.

B.Verdonikv“Bazovici”nisodelovalaodzačetkanjenegadelovanja, kerjebilatakratvMariboru.ČebibilaprisotnanaRekiodsamegazačetka,biseverjetno(kakorvelikodrugihumetnikov)takojvključilavanjo,takopajezačelavdruštvuaktivnodelovatileta1955,nekajletpopriselitvinaReko.Vtemobdobjujemora-ladružinaVerdonikrešitiv tistemčasuzelozapleteneeksistencialneprobleme.Branka Verdonik je morala igrati v novem jeziku, in sicer v knjižnem jeziku indialektu,karjezavsakegaigralcazelozahtevnanaloga.

Slovenski umetniki so se v društveno delovanje vključevali že od leta 1948.Januarja 1948 je reški tisk pisal, da je bilo v družabnih prostorih organiziranoKoruškoveče,nakateremjenastopiltudiJosipMarotti,članNarodnogakazališta“Ivanpl.Zajc”,interpretiralpajeŽupančičevopesemKorotanvsrcu.21Leta1949soorganiziraliskupnoproslavo,nakaterisosodelovaličlaniSlovenskegadomainčlaniNarodnogakazališta“Ivanpl.Zajc”.Proslavosopripraviliobstoletnicismrtipesnika Franceta Prešerna. V programu sta sodelovala tudi dva glasbena ume-tnika, člana Narodnoga kazališta “Ivan pl. Zajc”.22 Štefanija Lenković23 je zapelapesemNezakonskamati,MilanPihler24pa pesemMornar(Proslavljena1949:3).

20 PismoE.VerdonikaSlavku(Slovenskigledališkimuzej,sign.84,mapa42).Pismo,kismoganašlivmapi,nibilovkuverti.Nedaseugotoviti,kdojebilSlavko,kateremujepisalEdoVerdonik.

21 NapredstavijeDragoGervaispredavaloKoroški.Nastopilježenskipevskizborrealnegimnazijepodvod-stvomprof.D.Jeletićainodpelnekajslovenskihpesmi: Pregljevi PoKoroškeminKjesotistestezice,AdamičeviGorčezIzaroinUspavanko,KogejevoZvončkiterHercigonjevoZlomimobič.NastopilajetudiSlivaFerluga,članicaNarodnogakazališta“Ivanpl.Zajc”spesmimi:TomčevimaOj,temlinarinTamkjertečebistraZilaterPrelovčevoVsisoprihajali.NaklavirjujojespremljalZdenkoPeharda(Koruškoveče1948:4).

22 OpesnikujegovorilknjiževnikDragoGervais.Poudaril je“političku pozadinu i stanje u kojem se tada nalazila Slovenija i pjesnikovu upornu borbu za pravdu i istinu”.ZnanoPrešernovopesnitevKrst pri Savicije recitiral član Slovenskega doma Ciril Rejec, Milena Fugina pa je recitirala pesem Orglar. Član Narodnogakazališta“Ivanpl.Zajc”LeoTomašićje recitiralPrešernovopesem O Vrba.

23 ŠtefanijaLenković(1904–1998),reškasopranistka,sejeizpopolnjevalavsolopetjupriFranzuSteinerjunaDunajuinLucijiOžegovićvZagrebu.Medletoma1946in1959jebilasolistkareškeOpere.Nagradazanajbolj-šoopernoumetniškostvaritev,kijoodleta2003podeljujeNarodnokazalište“Ivanapl.Zajca”,seimenujepoŠtefanijiLenković.

24 MilanPihler(1897–1981),opernisolist,sejepetjaučilvZagrebuprislavnemtenorjuErnestuCammarotiju,pozne-jepanaDunaju.Umetniškokarierojezačelleta1919vOsijeku.Medletoma1927in1941jedelovalvbeograjskiOperi.Odleta1941do1945jebilsolistOpereHrvatskognarodnogkazalištavZagrebu,natopajedoleta1959delalvreškemgledališču.BiljestalnigostljubljanskeOpere.Ustvariljeznačilnesolističnevlogevdelihrazličnihskladateljev.Opažene

2�0 Barbara Riman: Branka Verdonik-Rasberger in njeno delovanje v Slovenskem domu … 2�1Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Sodelovanje se je nadaljevalo tudi v decembru 1950, ko so pripravili Večer slo-

venskepjesme,nakaterisonastopilinaslednjislovenskiumetniki:AntonKoren,

JosipŠutej, JosipBoštjančič,DragoPogačar,25DanicaBožič, IvaSrebret inPina

Kalc.Pevci in instrumentalisti so izvajaliumetniške skladbeslovenskihavtorjev.

Zbranasredstvasobilanamenjenanakupunovoletnihdarilzanajmlajše(Večer

1950:4;Serata1950:2).

Tosobiliprvinastopi,nakaterihsosodelovali tudičlaniNarodnogakazali-

šta “Ivan pl. Zajc” na Reki. Nekateri umetniki so redno sodelovali tudi na vajah

innastopihpevskegazbora.TosobiliP.Kalc,M.Udovič,R.Kozem-Čubić inD.

Božič. Iz zapisnikovUpravnegaodbora je razvidno,da jebilo težkonajti vodje

sekcij.Takratjebilotežkonajtiosebo,kibidobroobvladalaslovenščinoinznala

režiratiterigropostavitinaoder.Podobnetežavesoimelitudizvodjemfolklorne

sekcije.Morali sonajtiosebo,ki jepoznala slovenskonarodnonošo, slovenske

narodne plese in je znala koreografirati. Zora Ausec je februarja 1951 obvestila

Upravniodbor,dajeprosilaAntonaKorena,najprevzamevodstvodramskesek-

cije.Načelnojenatopristal,leta1951pajevodstvoprevzelKonradOrožim(Seja

1952).Podatkovotem, alijebilotosodelovanjeuspešno,nismouspelipridobiti,

razvidnopaje,dasopriaktivnostihindelovanjudramskesekcijesodelovalitudi

amaterji.

Aprila 1955 so pripravili Cankarjev večer, na katerem je sodelovala tudi B.

Verdonik.KonradOrožimjepredavalopesniku,B.VerdonikinZ.Ausecpasta

recitirali.NarodnepesmijepelaJ.Božič,naklavirjupajojespremljalŠ.Mavrič.V

Kronikijezapisano,dajebilobiskpovprečen.

ČepravB.VerdoniknipogostosodelovalazDruštvom,pajebilonjenodelo-

vanjestalno.Leta1959jenastopilanaštevilnihdruštvenihproslavah.SSonetnim

vencemjesodelovalanaproslaviobletniceFrancetaPrešerna;takratjeoPrešernu

govorildr.A.SlodnjakizLjubljane.Njegoviuvodnigovoriopesnikovemdelova-

njuinživljenjusonadruštvenihproslavahsčasomapostalitradicionalni.Program

sopopestrilitudiK.OrožimterB.ŽigerinR.Kozem-Čubić,kistazapelanekajsolo

pesmi,naklavirjupajujespremljalaI.Srebret.Nastopilastašemešaniinmoški

pevskizbor.Za takokoncipiran in izvedenprogramjebil “(…)…obiskodličen.

(…) … vsejebilonavišiniinmoramobitisamoponosninatakouspešnopriredbo”

(Kronika).

sobilenjegovevlogevGotovčevioperiErosonogasvijetainZajčevioperiNikolaŠubićZrinski.

25 DragoPogačarjebilprvivoditeljplesnesekcije.EnaodprvihčlanicSlovenskegadomaKPD“Bazovica”jebilaIdaPiuzzi,kisespominjazačetkadelafolklornesekcije. “Vodio nas je balet majstor, ako se dobro sjećam, zvao se Drago Pogačar. Probe smo imali nedjeljom” (izosebnegapogovorazIdoPiuzzi,oktober2006).

B. Verdonik je v tem letu nastopila tudi na svečani akademiji ob 40-letniciKomunističnepartijeJugoslavije.Potrjenojebilo,dasebodonasvečaniakade-mijiizvedlenaslednjetočke:“1.Internacionala;2.Recitacija(BrankaVerdonik);3.Hej,brigade!NaJuriš!(muškipjevačkizbor);4.Recitacijauzzbor iliglasovir;5.KozemovaiBožičeva(pjevanje);PjesmaoslobodiiVojnicidrugaTita(mješovitizbor)”(Zapisnik1959).NastopilajetudiI.Srebretnaklavirju,predavalpajeslo-venskiministerI.Regent.Naproslavi jebilnavzočM.Slavni(Kronika),direktorNovega listainnarodniposlanec.26Zailustracijonavajamoposojilo,insicersosi zatopriložnostodProsvjetnegaservisaKotarskegasindikalnegavijećaizposodilitrirdečezaveseindvareflektorja(Dopis 1959).Istiprogramsoizvedlinekajdnipozneje,18.aprilavZametu,priložnostnigovorpa je imelaZ.Ausec (Zapisnik1959).

Naproslaviob20-letnicivstajein1.maja1961sonastopiličlanidruštvainB.Verdonik.K.Orožim je imelpriložnostnigovor(Kronika).B.Verdonik jenasle-dnjičnastopilavdruštvušeleleta1967.Vzrokzaprekinitevsodelovanjaizobstoje-čedokumentacijenirazviden.VaprilujeB.VerdonikvSlovenskemdomuizvedlamonodramopoCankarjevemromanuGospa JuditvrežijinjenegasoprogaEdaVerdonika. To je bila prva izvedba omenjenega Cankarjevega dela na Reki, B.VerdonikpajeznjimžeprejnastopalavMariboruinTrstu.VTrstujenastopalavSlovenskemdomuštiridnizaporedomaindoseglavelikuspeh.Kritiknavaja,dajeB.Verdonik

(…)… interpretirala ovo djelo intenzivno doživljeno, te je kroz sat i polprivlačilaidokrajaangažiralaslušaocedausavršenojsabranostiisuživa-njempratenjenoizvođenje,kojesetalasaloučudesnojharmonijistekstomu bezbrojnim čuvstvenim i misaonim nijansama. Uz suvereno vladanjetekstom i majstorskom scenskom dikcijom i bogatom mimikom njezinaje Gospođa Judita oživjela u čitavom svom životnom rasponu, unutarnjesnažno i uvjerljivo, strastveno i melankolično, trpko i rezignirano, kakoju je svojom umjetničkom riječju vodio veliki Cankar. Glumica je naroči-to, i rekaobihčak iznimno,bila jakausaznanjuda jojsena licuprikralajesen.TakojesnažnoživotnoistinitabilanjenaJuditautomtrenutku,dajetakvunebimogaostvoritinitkotkonijepunokrvniumjetničkistvaralac(Cankarova1967:8).

Vzvezizomenjenopredstavojevdruštvenemarhivskemgradivuohranjenatudiprošnja,kijojeB.VerdoniknaslovilanaUpravodruštva.SpredstavoGospaJuditjemarcanastopalavdvoraniAmaterskegagledališčaViktorC.Emin.Vdopi-

26 VArhivuSlovenskegadomajeohranjenopovabiloMilanuSlanisprošnjo,najprisostvujeproslavi,kerboreferatimel“član CK SKS drug Ivan Regent”(Poziv,8.4.1959,Rokopis).


sujedruštvoprosila,najpropagiranjenopredstavo.Pripomnilaje,daseboznjopotegovalazanagradoSterijinegapozorja(Dopis1968).

VDruštvujeponovnonastopilaleta1969naPrešernoviakademijiob120-letni-cinjegovesmrti.Polegnjesonastopilišedr.A.Slodnjakspriložnostnimgovorom,Jože Poljanec z recitacijami, pel pa je mešani pevski zbor (Kronika). PosebnopomembnasezdiprireditevvZagrebu,nakaterijeB.Verdoniknastopilakotčla-nica“Bazovice”ob20-letniciustanovitveOsvobodilnefronteSlovenije.Prireditevsta27.aprila1971pripravilaSlovenskidominSlovenskištudentskiklub izZagreba.Naproslavisonastopili trijeslovenskidomovi: SlovenskidomizZagreba,Dom“TonetaSeverja”izOsijekain“Bazovica”zReke.Dogovorilisose,daboproslavavZagrebu.Meddrugimjebilodogovorjenotudi,dabonaproslavinastopiltrioBožič(matiDanicainhčerkiMargaretainJožica),insicerobklavirskispremljaviZoranaŠonca;takobi“(…)…povzdignileumetniškoravenprireditve”.Vprogra-musosodelovalikarlovški innovomeškiokteti,pevskizborSlovenskegadomaZagreb z okoli 60 pevci, godalni kvartet iz Osijeka, pionirji Osnovne šole IvanCankarizZagrebaterčlaniposameznihsekcijreškegaSlovenskegadoma(Dopis1971a),medkaterimijebilatudiB.Verdonik.IzvedlajeCankarjevoGospoJuditin na ta način predstavila Cankarja v “(…)…vsej njegovi veličini” (Dopis 1971b).Slovenski dom iz Zagreba je poslal zahvalno pismo reškemu Domu, v kateremjeposebejomenjenumetniškinastopB.Verdonik;poudarjenoje,da“(…)…tegaumetniškegaužitkanašiljudjevZagrebužedolgonisodoživeli”(Dopis1971c).

Zadnjičjenaslovesnostivdruštvusodelovalaobproslavi25-letnice“Bazovice”,kjerjeizvedlaodlomekizmonodrameGospaJudita.Naproslavisosodelovališemešanipevskizbor,mladinasfolklornoskupinoinzmodernimplesomterrecita-torDarkoRejec(Kronika).Z.Ausecjepodalaporočiloo25-letnemdelovanjudru-štva.VpozdravnihgovorihsosodelovaliI.Tavčar,predsednikZvezekulturnopro-svetnegaodboraSlovenije,N.Jurkovič,predsednikSlovenskegadomaizZagreba,A.Gruden,predsednikSlovenskegadruštva“Triglav”izKarlovca,A.Kapelj,pred-stavnikProsvetnezvezezaTrstinGorico,M.PreslvimenuProsvetnegadruštva“Lipa” izBazovicepriTrstu,E.Braiucca,predsednikKPD“Fratellanza”,E.Paškvan,predstavnica Pjevačkog društva “Jeka Primorja” in J. Grbac, nekdanji načelnikProsvjetnogodjelaI.rajona,kisejeposebnozavzemalzato,dasestavba,vkateridelujeSlovenskidom,dodeliSlovencem.27Oobletnicisopisalireškiinslovenskidnevniki(Horvat1973:8).Poudarjenoje,kakojeZ.Ausecvsvojemgovoruome-nilauglednepredavatelje,kisoprinesli“(…)…žlahtnobesedočlanom‘Bazovice’”.

27 ZahvalozzlatoznačkosodobiliDragoBožič,DanicaBožič,KarelTroha,AntonMože,MarijaMože,MatijaJuriševič, Jože Grlica, Drago Rizman, Jože Grbac, Jože Poljanec, Leonard Čuk, Ivan Jelovčan, Rožica Kozem-Čubić, Anton Cergolj. Zahvalo s srebrno značko je dobilo 20, zahvalo za petletno delovanje pa 15 članov(Kronika).

Med številnimi je poudarila imena častnih članov društva: I. Regenta, F. Bevka,A. Slodnjaka, I. Potrča, C. Zlobca in K. Koviča. Omenila je znane pevke, ki so ssvojimsodelovanjem“povzdignile”različneslovesnosti(Š.Lenkovič,P.Udovič,R.Kozem-Čubić), terdramskeumetnikeM.Pihlerja, J.Tirana inB.Verdonik.AvtorčlankanavajabesedeZ.Ausec:

Človekjedomapovsod,kjerbijebratskosrce.ZatosmoseSlovencivživelitudinaReki.Vsrčnobitjetegamestasmovtaknilisvojaživljenjainzvsoljubeznijoinvsakposvojisposobnostismopomagaliknjemunapredku.Sledilismosvetlimciljem,kisobilipostavljenipred25leti,kojebilousta-novljenodruštvo“Bazovica”inprepričanismo,dabotodruštvošenadaljerazvijalosvojedejavnosti,spoštovalosvojetradicijeinsešenadaljeulivalov bratsko celoto jugoslovanskih narodov, kajti le v enotnosti in ljubezninapreduje svet ... Ljubezen do kulture, ki plemeni in zbližuje ljudi, nimacene(Kapelj1973:3).

Branka Verdonik je zaradi boljših delovnih in življenjskih pogojev leta 1952prišla na Reko. V novem okolju se je prilagodila obstoječim razmeram in jena gledaliških deskah ustvarila opažene umetniške stvaritve. Aktivna članicaSlovenskega društva KPD “Bazovica” je bila med letoma 1955 in 1973. NekaterislovenskiumetnikisobilivDomuaktivnivseodnjegoveustanovitve.Lahkosamougibamo,alibisetudiBrankaVerdonik,čebibilanaReki,takojvključilavdru-štvenodelovanje.Občasno–nepastalno–jesodelovalanarazličnihdruštvenihsvečanostih. Pri aktivnejšem društvenem delovanju jo je verjetno “oviralo” tudidelovanjevNarodnomkazalištu“Ivanpl.Zajc”.Kotprimerlahkonavedemo,davletu1964ninastopilananobenioddruštvenihslovesnost,zatopajevtemletuodigralatriglavnevlogevpredstavahLjudskegagledališča“Ivanpl.Zajc”.

SsvojimdelomvdruštvujeSlovencempredstavilazahtevnejšeumetniškestva-ritve,zakaterebiseneprofesionalniljubiteljigledališkeigretežkoodločili.Pravsteminzizbirobesedilje,skupajzdrugimislovenskimiumetniki,dvignilacelotnoumetniškoravenposameznihsvečanosti.Neopaženonemoreostatinitidejstvo,dajenastopalaenakopravnozdrugimičlanidruštva,negledenato,alisobilitoumetnikializgoljamaterji.Iznavedenihpredstavjerazvidno,dajesodelovalanaskupnih nastopih, pripravljala pa je tudi samostojne recitale. Njen mnogovrstnirepertoar jemogočerazdelitinatistadela,ki jih je izvajalanagledališkihodrih,in tista, ki jih je izvajala na družabnih svečanostih. Pomembno pa je, da so vsaomenjenadelaizhajalaizslovenskekultureinjihjeizvajalavslovenskemjeziku.Leta1971jevZagrebunastopilanavelikislovesnostiobtridesetletniciustanovitveOsvobodilnefronteSlovenije.Kerjenjennastopnaprisotnenaredilmočanvtis,jeSlovenskidomizZagrebaobtejpriložnostiizrazilposebnozahvalo“Bazovici”,kijebilaponosnanato,dajelahkodrugimslovenskimdruštvomnaHrvaškempokazala,kakokakovostnečlaneima.


Kojeigralavsvojemmaternemjeziku,jeobčutilabližinostistimiSlovenci,kisoživelinaRekiinsobiličlanidruštva.Vsi,kisoimelipriložnostdoživetinastopB.Verdonik-Rasberger,soobčutilinjenovirtuoznoobvladanjegovorjenebesede.Zatovrstnegaumetnikanastopvmaternemjezikupredsonarodnjakipomeniure-sničitevlastnegaumetniškegaizraza.ZatojeprispevekB.VerdonikzaSlovenskidomKPD“Bazovica”pravzapravneizmerljiv.Onjenihmotivihzavključitevvdru-štveneaktivnostilahkosamougibamo.Verjetnojeimelaistealipodobnepobudekakor vsi drugi umetniki, intelektualci, delavci, obrtniki in drugi, ki so prišli naRekozaradidela,občasnopasosiželelislišatislovenskobesedoinpesem.

VIRIinLITERATURA:

“Cankarova‘GospođaJudita’udomu‘Bazovica’”(1967)Novi list(april):8.

Munić, Darinko (1996) Županija Primorsko-goranska. Rijeka: Izdavački centarRijeka.

Klen,Danilo(1988)Povijest Rijeke.Rijeka:IzdavačkicentarRijeka.

Matejčić,Radmila (1981)Narodno kazalište Ivan Zajc Rijeka.Rijeka:Narodnokazalište“IvanZajc”iIzdavačkicentarRijeka.

Ausec, Zora (1977) 30 let slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica Rijeka 1947–1977.Ljubljana:Kulturno-prosvetnodruštvo“Bazovica”.

Arbitar,Slavko(2006)Slovenci na Reki združeni v KPD “Bazovici”.Rijeka:SlovenskidomKulturno-prosvjetnodruštvo“Bazovica”.

“Edo Verdonik.”(1979)DokumentiSGFM15(32):87–93.

Horvat,J.(1973)“Reškaobletnica.”Delo(februar):8.

Kapelj,Mirko(1973) “Slovenskokulturno-prosvetnodruštvo‘Bazovica‘slavilo25-letnicoobstoja.”Primorski dnevnik(februar):3.

“Koruškoveče.”(1948)Riječki list(januar):4.

Lukežić,Irvin(2007)Fluminensia Slovenica.Rijeka:IzdavačkicentarRijeka.

Moravec, Dušan in Vasja Predan (2001) Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana:Prešernovadružba.

“Proslavljena100-godišnjicasmrtiFrancetaPrešerna.”(1949)Riječki list(februar):3.

Riman, Barbara in Kristina Riman (2007) Djelovanje Slovenskog doma KPD “Bazovica” u Rijeci.Rijeka:PovijesnodruštvoRijeka,12(2):55–65.

Rošić,Đuro(1980) Iz gledališta. Riječki kazališni zapisi.Rijeka:Riječkoknjiževnoinaučnodruštvo.

“Seratadicanzonipopolarislovene.”(1950)La voce del popolo(december):2.

“Večerslovenskepesmi.”(1950)Riječki list(december):4.

2�6 Barbara Riman: Branka Verdonik-Rasberger in njeno delovanje v Slovenskem domu … 2��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

PRIMARNIVIRI:

DeloslovenskihumetnikovnaReki.Rokopis.Slovenskigledališkimuzej,sign.387,mapa27.

EdoVerdonik.Rokopis.Slovenskigledališkimuzej,sign.84,mapa42.

Kronika Slovenskega doma KPD “Bazovica”. Rokopis. Arhiv Slovenskega domaKPD“Bazovica”.

Sejaožjegaodbora.(3.3.1952) Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”.

Zapisnikseje.(1959)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,junij.

Poziv.(1959)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,april.

DopisKotarskomsindikalnomvijeću.(1959)Rijeka.Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,april.

Zapisnikodborskeseje.(1959)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,april.

DopisBrankeVerdonik.(1968)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,februar.

Dopis.(1971a)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,marec.

Dopis.(1971b)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,maj.

Dopis.(1971c)Rokopis.ArhivSlovenskegadomaKPD“Bazovica”,maj.

S a M o K r i S T E NO t r O š t v O v s e n c i s v e t i l n i k a ; s av u d r i j s k i

p O l O t O k v av t O b i O g r a f s k i h p r i č e va n j i h d i e g a d e c a s t r a

childhood iN shadow of The lighThouse: The peNiNsula of savudrija iN The memoirs of diego de casTro

Diego de Castro (born in 1907 in Piran) spent most of his childhood at the family estate in Savu-drija. This is why the memories of this part of the pre-war municipality of Piran occupy a very important role in his autobiographical opus. In his “Memoirs of a Ninety-year old” (“Memorie di un novantenne”, 1999), where some of the best passages are dedicated to the descriptions of life in a family villa and its surroundings, he typically states: “I could go on, page after page, because the older you get the more vivid are the memories from childhood.”Savudrija is described as “locus amoenus”, “the place of beauty and primeval safety”, which he experienced as a child, encircled by family and many two- and four-legged friends in the years before the World War One, when this part of the world was ruled by the nationally heteroge-neous and in many ways supranational Hapsburg empire. This “yesterday's world”, which – ac-cording to de Castro – resembled a simple idyll, saw a definite end with the outbreak of the World War One. With Italy's entry into war, the promontory closing the Gulf of Trieste overnight became, in the words of de Castro himself, “one of the strategically most important points of the Austro-Italian front”. In these and other memoirs of de Castro's it is possible to trace the waves of great historical changes through the prism of the small Savudrian microcosmos. In the twentieth century – the century of raging nationalisms and two world wars – these very changes thor-oughly transformed the landscape of de Castro's childhood. As a grown-up he played an active and significant role in them himself, dealing with the post-war demarcation process between Italy and Yugoslavia.

Keywords:DiegodeCastro,memoirs,thepeninsulaofSavudrija,demarcation,Italy,Yugoslavia

Leta 1907 v Piranu rojeni Diego de Castro je večji del svojega otroštva preživel na posestvu svoje družine v Savudriji. Prav spomini na ta del predvojne piranske občine imajo zato v njegovem avtobiografskem opusu eno izmed privilegiranih, osrednjih mest. V “Spominih devetdesetletni-ka” (“Memorie di un novantenne” 1999) je nato, ko je opisu življenja v družinski vili in njeni okolici posvetil nekaj najlepših odlomkov, značilno zapisal: “Lahko bi nadaljeval še stran za stranjo, kajti spomini iz otroštva oblegajo duha toliko bolj, kolikor starejši si.”Tu je torej najprej Savudrija kot “locus amoenus”, ‘kraj lepote in prvinske varnosti’, kakršno je doživljal še kot otrok v krogu družine in številnih dvonožnih in štirinožnih prijateljev v letih pred prvo svetovno vojno, ko je tod vladal nacionalno heterogeni in v marsičem nadnacionalni habsburški imperij. Tega “včerajšnega sveta”, ki je imel po njegovih opisih sodeč skoraj obrise preproste idile, je bilo dokončno konec ob izbruhu prve svetovne vojne. Z vstopom Italije v vojno je promontorij, ki zapira vhod v Tržaški zaliv, čez noč postal, kot je zapisal sam, “ena izmed strateško najbolj pomembnih točk italijansko-avstrijske fronte”. V “Spominih devetdesetletnika”, a tudi v drugih De Castrovih spominskih pričevanjih, je mogoče tudi skozi prizmo malega sa-vudrijskega mikrokozmosa slediti valovom velikih zgodovinskih sprememb, ki so v dvajsetem stoletju – stoletju podivjanih nacionalizmov in dveh svetovnih vojn – temeljito preoblikovale pokrajino njegovega otroštva. V njih je v svoji odrasli dobi, v času povojnega razmejevanja med Italijo in Jugoslavijo, aktivno in pomembno sodeloval tudi sam.

Ključnebesede:DiegodeCastro,spomini,Savudrija,Istra,prvasvetovnavojna,drugasvetovnavojna,mejnavprašanja

KRATKIZNANSTVENIPRISPEVEK 2��Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Leta1999,istoletokotSpomini devetdesetletnikaDiegadeCastra,jevParizuizšla knjiga z naslovom Le passager du siècle. V njej se je takrat devetdesetletniFrançois oziroma Ferencz Fejtö, francoski politolog madžarskega porekla inspecialist za habsburško monarhijo, v pogovoru z Mauriziom Serro spominjalsvojega dolgega življenja. V naslovu knjige se je že po prelomu tisočletja, koje izšla tudi v italijanskem prevodu, izrecno prepoznal tudi Pirančan Diego deCastro(DeCastro2001).InvresnicijebildeCastropravtakokotFejtö“popotnikskozi stoletje”.Doživel jeobamejnika,ki sicernekronološko, temvečsmiselnozamejujetadvajsetostoletje,28. junija1914vSarajevuatentatnaavstro-ogrskegaprestolonaslednikaFrancaFerdinanda,11.septembra2001paatentatnanewyor-škadvojčka.

Vomenjeniknjigi,kijojeDiegodeCastrovčlankuzatržaškiIl Piccolooznačilzaenoizmednajboljzanimivih,karjihjevsvojemživljenjuprebral,jeFejtösvoje“popotovanjeskozistoletje”pričelzomemboposestvaFiumicellovneposrednibližini Ogleja. Tu se je poleti 1914 zadnjič sestala njegova številna, na številnekoncehabsburškemonarhijeraztresenadružina.Kakihtridesetoseb,sorodnikovpoočetovi inmaterini strani, se jezbralovvelikipaladijevskivili,ki jebila lastenegaodstricev,dabiskupajpreživelipočitnice.TodaiznenadajedružinskoidilozmotiltelegramzvestjooatentatuvSarajevu.FiumicellojeprvizapustilFerenczevoče,časopisniredaktornaMadžarskem,natopajekovčkepospravilotudivsopre-ostalosorodstvo.“Družinasejerazšla.Nikolivečsenismosrečali,združenikotvtemtrenutku.Poznejesmosezavedali,dasobilitozadnjitrenutkimiru…,”sejepetinosemdesetletpoznejespominjalFejtö(FejtöinSerra1999:28).

Nekolikodrugačejenedalečpročtaprelomnitrenutekdoživeltakratsedem-letniDiegodeCastro.VrazgovoruspublicistomPaulomRumizomjemedmen-talnimipodobami,kisomuizotroškihletostalenajboljjasnovspominu,omenilmogočno avstrijsko bojno ladjo Viribus Unitis. Videl jo je pluti vzdolž istrskeobalestruplomavSarajevuumorjenegaprestolonaslednikaFrancaFerdinandainnjegovemorganatičnesoproge,groficeChotek,nakrovu.Intakojnatonaslednjispominskiprizor,nekevrsteAmarcord avant lettre;vožnjanatržaškemparniku,skupajzočetom,ternenadnosrečanjezavstrijskovojnoflototakojzaSavudrijo.Medželeznimivelikanijeparnik,kijezaplulvnjihovisenci,vtrenutkuskopnelnavelikost“bolhe”.Ladjesobilevisoke,velikanske,znavsestranisršečimitopovi.“VelikezaščitneponjavesovarovalemornarjeK.u.K.predsoncemtegastrašnegajunija1914,”sejespominjalDiegodeCastro.1MednjimijebilnakrovuViribusUnitisa,česilahkodovolimmajhnoosebnopripombo,tudimojstarioče.2

1 Glej: Morto de Castro, testimone del’ 900. El boletin, No. 115, 1. 9. 2003; Rumiz (1997); De Castro (1994).Glej:MortodeCastro,testimonedel’900.Elboletin,No.115,1.9.2003;Rumiz(1997);DeCastro(1994).

2 Še vedno hranim njegovo dopisnico, s katero je staršem sporočil, da so truplo prestolonaslednika pripeljaliŠevednohranimnjegovodopisnico,skaterojestaršemsporočil,dasotruploprestolonaslednikapripeljaliizMetkovićavTrstinsesedajvračajovPulj.

280 Samo Kristen: Otroštvo v senci svetilnika; Savudrijski polotok v avtobiografskih pričevanjih… 281Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

InčesijeFerenczFejtöFiumicello,kigajemoralzapustitivjuniju1914,zapo-mnilkot“svetsreče,radosti,pesmi,igerinzabav”,jevspominihDiegadeCastrapodobnavloganamenjenaVolparijinaSavudrijskempolotoku.Rojenleta1907vPiranu,vpatricijskidružini,zgenealogijo,segajočovdevetostoletje,jeDiegodeCastronajsrečnejšedni svojegaotroštvapreživelpravvpodeželskivilivbližinisavudrijskegasvetilnika.Vila,zgrajenavsedemnajstemstoletju,jepripadalamate-rinemudeludružine,“klanuGabriellijevih”.

Tuje,kotjezapisalvpredgovorukknjigiSavudrijčanaMariaMaurela,preživel“najlepšidelsvojegaživljenja,vokoljuizrednenaravnelepoteinpreprostih,iskre-nihinpristnihčloveškihodnosov,kakršnejetežkonajtidanesnatemsvetu,takorazličnemodtistega,vkateremsemživelvletihmojegaotroštvainprvezrelosti”(Maurel2007:7).

Ta“včerajšnisvet”imavdeCastrovihspominskihpričevanjihskorajobrisepre-prosteidile.Življenjenapodeželjusoobvladovalinavadeinobičaji,kisevdolgihstoletjihnisovelikospremenili.MaliDiegojebilšepričaarhaičnimritualom,latin-skimmolitvamzadežinprižiganjublagoslovljenegaolivnegaoljamedpoletniminevihtami,skaterimnajbibilopoverovanjudomačinovmogočeodvrnilitočo.VtedanjiIstri,kisejeznjegoveotroškeperspektivepravzapravomejevalanaPiraninSavudrijo,ješevidelstarekmeticesslovesomčarovnic,ciganke,kisobralezdlani,indomačinke,kisopoznaleprotiurokezoper“zlipogled”.

Zočetovosmrtjoleta1914insselitvijovmaterinohišovPiranupoatentatuvSarajevujeDiegodeCastrodokončnostopilv“klanGabriellijevih”iniznjega–polastnempriznanju–“vsvojemživljenjunikolivečniizstopil”(DeCastro1999:39).

Vaprilu1916jevediniobčinskikočiji,kijojevlekel“ubog,star,utrujenkonj”,zapu-stilPiran,kjerježemočnoprimanjkovaloživil,insesspričevalomtretjegarazredaosnovne šole v žepu skupaj z materjo in s teto Eleonoro pridružil preostalemusorodstvuvSavudriji.Vtamkajšnjipodeželskivilijeskupaj,podistostreho,živelovečgeneracij.VsekakorjebilamaterinadružinavVolparijitakoštevilčna,dajebilopolegdvehkočijzanedeljskomašotrebazaprečiševoz,kigaje–pokritegazbelimplatnom–vlekelvol.TusejeDiegonaučilvprečiinvoditivole,oratiterosedlatiinjahatikonje.Nasplohsovtemdelunjegovihspominovpovsodprisotnikonji,tistikrotki,nakaterihjelahkojezdilstoje,inboljmuhasti,kakršenjebilSauro,kigajemedprvosvetovnovojnolahkopomirillemadžarskivojakzigranjemnaviolino.

Todatudivtapočasni,vsajnapodeželjuševednonapolfevdalnisvet,jekotznanilec dvajsetega stoletja že takrat vdrl avtomobil.3 De Castrov najzgodnejši

3 Nekaj najbolj duhovitih odstavkov v njegovi knjigi je sicer namenjenih vlaku, ki je – imenovanNekajnajboljduhovitihodstavkovvnjegoviknjigijesicernamenjenihvlaku,kije–imenovanParenzana–prevažalpotnikenalinijiTrst–Koper–Izola–Piran–Sečovlje–Savudrija–Buje–Poreč.Biljeizrednopočasen,takodajeza48kilometrovdolgoprogomedTrstominSavudrijopotrebovalkartriureinpetdesetminut.

spomin,segajočvleto1912,jepovezanpravznjim:“Ješestarejšapodoba.Izleta1913 ali 1912. Tekma z avtomobili v spustu med Savudrijo in Sečo, velik oblakprahu,gospezvelikimiogrinjaliingospodjezvelikimiočali”(Rumiz1997).ZnovasejetorejmogočespomnitidveletimlajšegaFerenczaFejtöainnjegovepodobneotroške izkušnje.“Predkratkimsembral,” jedejalMauriziuSerri, “(…)da jenaj-markantnejširevolucionarnipojavnašegastoletjaizginotjekonja.ČesmohotelipritiizFiumicellavOglejalisosednjoGorico,smomoralizaprečikočijomojegastrica.Petletstarsemsenaučilvprečiinrazprečikonjaterdržatiuzde.Natosemdoživel začetke avtomobila, telefona, gramofona, plinske napeljave…” (Fejtö inSerra1999:33).

Polegživalskihprijateljstev,zlastipsaAlfiainkozeNerine,patudizajcev,ovac,osliceinčrnegaprašička,kijenanjegovovelikožalostkončalmedkolinami,pajeDiegodeCastropravvSavudrijisklenil tudiprvavelikaprijateljstvassvojimivrstniki.NjegoviprijateljisobilivskladustedanjoetničnoinsocialnostrukturoSavudrijskega polotoka predvsem otroci kolonov, torej Slovenci in Hrvati, in znjimiseje–čepravtodomačimnibilopovolji(Rumiz1991)–sporazumevaltudivnjihovemjeziku.“Čevzamemvobzirmojoosebnoizkušnjo,”sejespominjalvSpominih devetdesetletnika,“selahkospomnim,dasosemojiprviprijateljiime-novaliDobrillovich,Okovich,Dodich,Lubiana,številnidrugi,kisemjihpozabil,pasonosiliimenaistegaetničnegaizvora”(DeCastro1999:23–24).InvresnicisejemogočevCadastre national d’Istrie,jugoslovanskipublikaciji,kijojenapod-lagi neformalnega Roglićevega štetja leta 1946 izdal Jadranski inštitut na Sušku,prepričati, da je imel Diego De Castro tudi v visoki starosti izvrsten spomin. VseznamudružinskihimenvVolparijipolegdružineGabriellinastopajotudivsatista,kijihjenavedelvsvojihspominih:Alessio,Bonazza,Brajković,Dobrilović,Dodić,Kocijančič,Lubiana(Cadastrenationald’Istried’aprèsleRecensementdu1erOctobre1945–1946:539).

Všolskemletu1916/17jeDiegodeCastrokončalčetrtirazredosnovnešoleinnatovletu1917/18absolviralprogramprvegimnazije;zaključniizpitjeopravilzodliko.Njegoviučiteljisobiliavstrijskičastniki,vciviluprofesorji,službujočinaSavudrijskem polotoku, matematiko, latinščino in nemščino pa ga je poučevaltamkajšnjižupnikdonVittorioVaselli.OnjemjevpravkaromenjenemCadastre nationalmogočeprebrati,da je leta1922postalžrtevfašističnegamaltretiranja;fašistisomudalipitiricinusovoolje,takodajemoral,bolan,zapustitiSavudrijo.Poverziji,objavljenivomenjenijugoslovanskipublikaciji,najbinatoemigriralvSlovenijoinkmaluumrl(Cadastrenationald’Istried’aprèsleRecensementdu1erOctobre1945–1946:540).

Te navedbe zanimivo dopolnjujejo razgovori, ki jih je imel s profesorjemDiegom de Castrom v letih 1991–2002 Almerigo Appolonio. Tudi de Castro jeAppoloniuzvidnočustvenoprizadetostjopripovedovalo“izrednožalostnioseb-


nizgodbi” svojeganekdanjegaučitelja.Vaselli,mu jedejal, jevnovembru1918zapustilSavudrijoinsezatekelvTrst,sajnajbimunekaterizagretidomačinigro-ziliingaobtoževali,dajemedvojnoslavilTe Deumvčastavstrijskimzmagam.PointervencijigeneralaPetittidiRoreta,prvegaguvernerjaItalijipriključeneJulijskekrajine,sejedonVasellisicerlahkoznovavrnilvSavudrijo,asogapreganjališenaslednjihnekajlet,vsedoklerganisolokalnifašistiprisilili,dajedokončnozapu-stilsvojožupnijo.TodadeCastrosejespominjal,dajeprisvojihdevetnajstihletih,torejočitnookrogleta1926,obiskaldonVasellijavLokvipriDivači,takraturadnopreimenovanivCorgnale,induhovnika,zaradivsega,karjemoralprestati,našelpovsem“uničenega”(Appolonio2007:206–207).4

Toda to jebil ženov,bistvenobolj radikalen innetolerantenčas,ki s tistim,kimu jebilvotroštvupričaDiegodeCastro,ni imelvelikoskupnega.TudipovstopuItalijevprvosvetovnovojnose,denimo,družiniGabriellijevih,kijedalečnaokolislovelakot iredentistična,nizgodilonič.Bila jesicerpovsejverjetnostidiskretnonadzorovanasstraniavstrijskihoblasti,topajebilotudivse.5HkratijeDiegodeCastroprvosvetovnovojnodoživeltudikotobdobjezadnjihpreostan-kovviteštva–sevedanenazemlji,kjersoselenekajdesetkilometrovpročgrma-dilehekatombe trupelvcelivrsti soškihofenziv, temvečnanebu,vvelikimeripridržanemaristokratom,kakršenjebilnaavstrijskistraniznamenitiletalskiasizTrsta,GottfriedvonBanfield.Francoskemupilotu,kijemoralpristativSavudriji,ješepredodhodomvujetništvoostareladamapripravilabanketinnanjpovabilaavstrijskeoficirje.DeCastrovskorajdanostalgičnikomentar:“Questaeralaciviltádiallora”(DeCastro1999:43).

Zizjemonekeganenavadnegadogodka–vvrtu,obdanemzvisokimzidom,se jemedtekomzapletelvvrvicetrehpasti,kisomurabilev“lovskenamene”,insezaustavilravnovtrenutku,kojetikprednjimšvisnilakrogla, izstreljenaizneznančevepuške– jebilo torejzamalegaDiegaživljenjevSavudriji tudimedprvosvetovnovojnopodobnopastoralniidili.Sevedapodrugistranininobenega

4 Čistonakratkonajktemupripomnimo,dasejevLokevleta1941,mesecdniponapadufašističneItalijenaKraljevinoJugoslavijo,zatekeltudi“avberskigospod”VirgilŠček,slovenskiduhovnikinprimorskikrščansko-socialni politik,ki jebilmaja1921 izvoljenv italijanskiparlament, in tu– nakraju nekdanjegaVasellijevegapregnanstva–ostalšesedemlet,vsedosmrti.TudiŠčeksejevLokev,kjerjesicerslužbovalžetakojpoprvisvetovnivojni,umaknilzaradifašističnegapreganjanja.

5 Znekolikodiplomatskespretnostisejedaloizognititudisocialnemuostrakizmuiredentistične,nacional-liberalneitalijanskeelite–takojeza18.avgust1916,šestinosemdesetirojstnidanavstrijskegacesarja,vojaškakomandaSavudrijepovabiladružinonaslovesensprejem.Podružinskemposvetujebilosklenjeno,dasegaudeležitististric,kijebilnajboljvzvišennadslehernidvomavstrijakantstva,hkratipajevTrstuzasedalpoložajobčinskegatajnika.Sprejemasejeudeležilzgoljkotnosilectevisokekomunalnefunkcijeinnekotposame-znik,takodajeostalonjegovoosebnoiredentističnoprepričanjeneomadeževano,spremljalapagajesoprogashčerko inzbratrancemDiegom.“Gledena to,dasvabilaobaotroka,” jezapisalvspominih, “najunibilomogočeobdolžitiavstrijakantstva”(DeCastro1999:48).

dvoma,dajebilozaštevilneodrasleteidile,čejepodeželsko“statičnost”obdobjaante bellum franciscojosephinumsplohmogočetakopoimenovati,vvelikimerikonecžezizbruhomprvesvetovnevojneinvojaškimvpoklicemvsehzaorožjesposobnihmoških.ŽeomenjenimuhastikonjSauroje,denimo,postalrazdražljivravnozaraditega,kerjeostalsam–domačini,kisonaposestvuvVolparijiskrbelizanj,somoralioditinafronto,namestonjihpasozdovoljenjempredpostavljenihza delo poprijeli avstrijski vojaki in pomagali družinam kolonov pri vsakdanjihpoljskihopravilih.

AtudisamSavudrijskipolotoksejezvstopomItalijevvojnospremenilvtarčogeopolitičnihinteresovdvehjadranskihantagonistov–savojskeItalijeinhabsbur-škemonarhije.6Njegovgeopolitičnipomensejeprvičzvsorazločnostjopokazalželeta1915medpogajanji,kisopotekalamedRimominDunajem.Čebiavstro-ogrska monarhija hotela pristati na poslednji italijanski predlog z dne 8. aprila1915,bisemoralenjenemejenaJadranuumaknitinatankonalinijopiranskegasodnegaokraja,stempabisevedaabdiciralanastatusjadranskepomorskesile.Italijasejebilanamrečtakratvzamenozaohranitevsvojenevtralnostipripravlje-nazadovoljitizdelomJužneTirolske,na jadranskemsektorjupaspriključitvijoobalnega pasu do Nabrežine pri Trstu in z ustanovitvijo nevtralizirane tržaškedržavice,obsegajočesodnaokrajaKoper inPiran, torejvključnossavudrijskimpromontorijem,brezkateregabibilatakšnatržaškadržavicaizročenanamilostinnemilostslehernisili,kibikontroliralaomenjenikoščekozemlja.7

Dunajski Ballhausplatz je v pogajanjih pristal le na manjše korekcije potekadotedanjemejenarekiSoči.GledeTrstasejepripravljenostDunajanakoncesijeomejila na odprtje italijanske univerze in ustrezno spremembo municipalnegastatuta,kibi izboljšalnacionalni inkulturnipoložaj italijanskegaprebivalstva.Zavstrijskimprotipredlogom,ki jezajemalšepristaneknaprepustitevdelaJužneTirolskeItaliji, jebilopogajanjmedAvstro-Ogrsko inItalijo tudikonec. Italijasije s podpisom Londonskega pakta 26. aprila 1915 medtem že zagotovila Južno

6 TodategarezaDiego,kijeponočisicerprisluškovalgrmenjutopovssoškefronte,svojistarostiprimernonidoživeltakoostrokot,denimo,petnajstletstarejšiGianiStuparich.VStuparichevihIstrskih spominihjebilacezura,kijojepredstavljalitalijanskivstopvvojno,opisanaznaravnostdramatičnimitoni:“Vspominihmojegaživljenjaobstaja jasna ločnicamedobdobjempredletom1915in leti,kisotej letnicisledila.Dve epohi, dvaDveepohi,dvasvetovaznjunoatmosfero,znjunimiposameznimiinrazličnimividiki.Naenistraniserazprostirajospokojnidnevi,odotroštvadoprvemladosti, zveseljem inbolečino, razdeljenimivharmoničnih razmikih,nadrugistranirazburkaneinnemirneurevnesorazmerjumedbolečinoinsrečo,nikolipovsemločeneoddna,označe-negastesnobo”(Stuparich1961:185).

7 Primerjaj:Primerjaj:Il confine mobile. Atlante storico dell’ Alto Adriatico 1866–1992. Austria–Croazia–Italia–Slovenia:1995:21–22(zagrafičnoupodobitevtovrstnegaitalijanskegapredlogaglejgeografskokartošt.4vnavedenipublikacijiinnjenoreprodukcijovprilogi).KartavdeluhrvaškegazgodovinarjaDragovanaŠepićaSudbinske dileme rađanja Jugoslavije,kipolegmejeitalijanskihzahtevsilamAntantezdne4.3.1915prikazujetudimejoitalijanskihzahtevavstro-ogrskimonarhijizdne8.5.1915,v tempogledunipovsemprecizna; skrajnamejaitalijanskezahtevejevnjejzačrtanasrediPiranskegazaliva,obizlivurekeDragonje(Šepić1989:175).


Tirolsko,celotnoIstroinvelikdelDalmacije,takodajevmajuleta1915–formal-nosicerševednočlanicaTriplice–stopilavvojnonastraniAntante.

ZvstopomItalijevvojnojetorejpromontorij,kizapiravhodvTržaškizaliv,čeznočpostal,kotjezapisalDiegodeCastrovsvojihspominih,“enaizmedstrateškonajpomembnejših točk italijansko-avstrijske fronte”. Vidno znamenje omenjenespremembesobilištevilnavojaškaposadkanartu–DeCastrovsvojihspominihomenjapettisočvojakovintristooficirjev–indvaorjaškatopova,nameščenanavrhpromontorija,dabislehernisovražnisilibranilavstopvTržaškizaliv.Skali-brom420mmstaspadalamednajmočnejševtakratniEvropi.

MaliDiegojebilzvojaškoposadkovSavudrijivpogostihstikih.Kersejenem-ščinopolastnempriznanjunaučilzlahkoto‘ljudinameji’(gente di confine),jebilzaprevajalcamedčlanidružineGabrielliintedanjovojaškooblastjovSavudriji.Takosijeprislužilvzdevek“Bubi l’interprete”.Finis Austriaejedoživel,kostasezmaterjovkočijivračalanaposestvoinnapotisrečalaneskončnopovorkovozov,kisojihvleklikonji.Vojakirazpadajočemonarhijesostreljalinaogromnoitalijan-skotrobojnico,“zeloneprevidnodvignjenonastolpnekevelikehiše,imenovane‘grad’”.Diegovamati jebilabledakotkreda,medtemkose je“Bubiprevajalec”prisrčno pozdravljal z vojaki. Pozneje je videl skoraj povsem identične vozove,vklesanevTrajanovinAntoninovstebervRimu:“Vskorajdvehtisočletjihsovoja-škitransportiostaliskorajpovsemenaki...”(DeCastro1999:44).

Družina Gabrielli je seveda željno pričakovala ta trenutek, saj naj bi bil sporazom habsburške monarhije in priključitvijo “neodrešenih” ozemelj ItalijidokončanposlednjiaktRisorgimenta.Koseje3.novembra1918razvedelo,dajeitalijanskavojskaprispelavTrst,sejemaliDiegozvozičkom,vkateregajevpregelosličkeingaokrasilzbarvamiitalijansketrikolore,večkratzamanodpravilvmajh-nosavudrijskopristanišče,dabipozdravil“osvoboditelje”.Skupinačrnoobleče-niharditovsejenamrečpodvodstvomporočnikaCantuzzijavSavudrijipojavilašele5.novembra1918.Napozdravnibanket,kigajevnjihovočastpriredilagospa,ki jenekočžepogostila francoskegapilota, jebilpovabljen tudi sam: “Bili smonekolikopresenečeninadokrutnimiobraziarditov.Največmednjimijebilo–kotse je izvedelopozneje–nekdanjihkaznjencev,kiso jimdalina izbirozaporalivstop v enote z nalogo ponoči prekoračiti Piavo in z nožem poklati avstrijskevojakenadrugistranireke.Izčrnesrajce,kijihjeprikrivalavšibkinočnisvetlobi,sejepoznejerodilafašističnauniforma.Čepravnjihoviobrazinisovzbujaliravnozaupanja, so se med svojim bivanjem v Savudriji ves čas vzorno obnašali” (DeCastro1999:44–45).

FašističniventenniojeDiegodeCastrokljubstrankiniizkaznicipolastniozna-kipreživelkotquisquis de populo,kijebilpriča“rojstvu,življenjuinsmrtifašizmain ob tem z ves čas dobro odprtimi očmi registriral njegova znamenita dela innedela…”(DeCastro1999:54).Karierauniverzitetnegadocentagajesprvaodve-

dlavRim,poznejepa jekotprofesorstatistikepoučevalnauniverzahvMesini,Neaplju in Torinu, kjer je ostal kar sedemintrideset let. V obdobju med obemavojnamasejeobvsakihpočitnicahvračalvSavudrijoinnaeniizmedfotografij,objavljenihvSpominih devetdesetletnika,gajemogočevidetivtakratmodernih“knickerbokerjih”,kakosedinaenemodobehvelikihopuščenihtopov.

Savudrija je torej v De Castrovih spominih predvsem dvoje– najprej locus aemenus, ‘krajlepoteinprvinskevarnosti’,kakršnojedoživljalvkrogudružineinštevilnihdvonožnihinštirinožnihprijateljevvletihpredinmedprvosvetovnovojno,natopa,hkratiznjegovimodraščanjeminzrelomoškodobo,vseboljtudiprostor,kisoga–najprejmedprvosvetovnovojno,natopaznovavdrugi–sekaliindelili ternakoncutudirazdelilidisparatninacionalni ingeostrateški interesi.Tako je v Spominih devetdesetletnika pa tudi drugih De Castrovih spominskihpričevanjihmogoče tudi skoziprizmomalega savudrijskegamikrokozmosa sle-ditivalovomvelikihzgodovinskihsprememb,kisovdvajsetemstoletju,obdobjuvirulentnihnacionalizmov,totalitarnihideologijindvehsvetovnihvojn,temeljitopreoblikovale pokrajino njegovega otroštva. Kot vemo, je v njih po kapitulacijiItalije,natopaznovamedpovojnimrazmejevanjemmedItalijoinJugoslavijo,vrazličnihvlogahaktivnoinvčasihtudipomembnosodelovaltudisam.

Tako se je v predzadnjem letu druge svetovne vojne zaliv med Piranom inSavudrijo takratsedemintridesetletnemuDiegudeCastru,ki jebil leta1944kotčlanitalijanskega‘KomitejazaJulijskokrajino’(Comitato giuliano)vstalnizveziz italijanskim ministrstvom za mornarico– to je bilo preko italijanske obvešče-valneslužbeSISpravtakoodgovornozaproblematikoitalijanskevzhodnemejev Rimu– zdel naravnost idealen za simulacijo manjšega zavezniškega desanta.Ministrstvo je namreč v tistem času prejelo njegov predlog, po katerem bi bilotrebavPiranskemzalivuopravitimajhnoposkusno izkrcanje,dabina tanačinpreizkusili,nakakšnetežavebinaletelapravainresničnatovrstnaoperacijazaho-dnihzaveznikov(DeCastro1999:77).8TodadeCastrovpredlog,kigajeitalijanskomornariškoministrstvoposredovalopristojnemubritanskemuadmiraluvRimu,jenaletelnazelozadržanodziv.Samsigajevspominihrazložilzdomnevo,dajebiloadmiraluMorganutakratočitnožeznanoto,“česarmitakratšenismovede-li”;nakonferencikonecoktobraalinovembra1944jebritanskipremierWinstonChurchill sicernačelzamiselo izkrcanjuv Istri, “a ji jeStalin, s svojegazornegakotapovsemupravičeno,nasprotoval.Roosevelt,kijetakovtempogledupostalarbiter,sejeodločilvpridStalinu”(DeCastro1999:77).9

8 O svoji vlogi je spregovoril tudi v članku za tržaškiOsvojivlogi jespregovoril tudivčlankuza tržaškiIl Piccolo (“LosbarcoinIstria? Ioc’ero,mancò infinel’avventura…”)20.julija1996.

9 Štiri desetletja pozneje je nekdanji jugoslovanski vladni ekspert za zahodno mejo, v istrskem Buzetu rojeniŠtiridesetletjapoznejejenekdanjijugoslovanskivladniekspertzazahodnomejo,vistrskemBuzeturojenihrvaškizgodovinarDragovanŠepić (1907–1997),prav takokotnjegov italijanskiopposite numberDiegodeCastro (1907–2003) “popotnik skozi stoletje”, na podoben način pojasnil, čemu tako dolgo pričakovanega

286 Samo Kristen: Otroštvo v senci svetilnika; Savudrijski polotok v avtobiografskih pričevanjih… 28�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

De Castro se je nato s svojim načrtom odpravil še na britansko jadranskopoveljstvovBari.Odgovor,kigajeprejeltam,jebilšeboljjasen–invazijevIstrinebo,čepahočenalastnorokosondiratinjenoizvedljivost,lahkodobinarazpo-lagopadalo,radijskioddajnikintrimilijonelir.Nepretiranoprepričanvdobro-namernosttakšnegapredlogainsrečenizidmisijesejezaponudbolepozahvalilinodvrnil,dadobropoznaslehernikamennaSavudrijskemrtu,dapatamkajtudi“vsakkamenpoznanjega”(DeCastro1999:77–78).

Njegovorealističnostališče,dabibilo“absurdnotvegatiživljenjezastvar,kinebonikoliizvedena”,sevedaniimeloopravitileskamnitokonfiguracijoterenavbližininjegovegadoma,temvečvsajnekolikopravgotovozdejstvom,dajebilavpričo bližine Trsta Savudrija v tistem času ena osrednjih točk nemške protiin-vazijske obrambe na severnem Jadranu. Pristop v Tržaški zaliv so nadzorovaletri nemške obalne baterije, ena na Debelem rtiču in dve na Savudrijskem rtiču.Skupajzdevetimiminskimioviramispribližno700morskimiminamisosestavlja-levzhodnominskoartilerijskozaporo,kijeblokiralavzhodniistrskiplovnikanalvTržaškizaliv.PodobnazaporaobfurlanskiobalijemedLignanominGradežemzapirala severniplovnikanal izBenetkvTrst.Plovbočezsredinskomorjemedomenjenima kanaloma so preprečevale minske ovire, ki so bile pod kontroloobalnihbaterijvTržaškemzalivu.HkratijenaobalimedBenetkamiinPorečemstalo pet nemških radarskih postaj. Iz Benetk, Lignana, Tenkega rtiča, SavudrijeinPorečasoomenjeneradarskepostajenadzorovaleslehernipremikplovilmedPuljem,Benetkami inTrstom.ObrambiTržaškegazaliva jevdrugipolovici leta1944vtrikotnikuUmag–rekaTilment–Trstpolegštevilnegavojaštvainfortifika-cijskihobjektovrabilošesedemnajstnemškihobalnihbaterijindvanajstprotile-talskihsrednjekalibrskihbaterij(Tomšič1974:770).

Savudrija jebilanatopoDeCastrovemneuspelemposkusupogojevatismerzavezniške invazije tako, da bi bila bolj usklajena z italijanskimi interesi, v DeCastrovih spominih omenjana še nekajkrat, in sicer zgolj v zvezi z različnimipredlogiglederazmejitvemedItalijoinJugoslavijo.Takonajbi,naprimer,itali-janskiposlanikvWashingtonu,Tarchiani,vzačetkuleta1953pristalnaenegaodameriškihpredlogov,ki jezajemallePiran,kernajbinapačnomenil,da“Piran,inneSavudrija,zapiraTržaškizaliv”(DeCastro1999:125).DiegoDeCastrosamje že pred nekaj leti, v času ministrovanja grofa Sforze, kot ekspert italijanskevladezavprašanjarazmejitveizdelalnačrt,pokaterembiItalijain extremisinna

izkrcanjanasevernemJadranunibilo.AmeriškipredsednikRooseveltnajbinamrečnedelil “Churchillovihbojazni,daželiSSSRzavladatinadBalkanom,karnajbi,poChurchillovemmišljenju,preprečilatainvazija.NakonferencivQuebecu,kijepotekalamed17.in24.avgustom,Churchillzaraditegatudinivečprišelnadanstakšnimnačrtom,inse jestrinjal,dasedrugafrontaodprenaseveruFrancije(Overlord),ase jezavzelzato,dasenavzhodniobali Jadranakljubtemupodvzemajodiverzije,kibi lahkoNemcezavedlegledesmerizavezniškeganapadanaEvropo”(Šepić1982:125).

podlagi rezultatov poslednjega avstrijskega štetja iz leta 1910 pristala na takšno

razmejitevzJugoslavijo,kibiItalijiprisodilaKoper,IzoloinPiran,Jugoslavijapa

bivzamenodobilaslovenskekrajeokrogTrstainizhodnamorjevŽavljah.Linijo

jegrofCarloSforzapoimenoval“zalivsko”(Linea del Golfo),sajnajbiItalijirešila

“morskomejovsmeriTrsta”.Tobi–takoDiegodeCastro–sevedapomenilo,da

bi se takšnamejnačrta “zaustavilanadrugi strani, to je južnoodsavudrijskega

promontorija,kizapiraTržaškizaliv”(DeCastro1999:101–102).DeCastrujebilo

kotdomačinu inekspertupopolnoma jasno,kakšenpomenimazastatusTrsta

posestnadSavudrijskimrtom,njegovpredlogpaje–mutatis mutandis–izrecno

spominjal na tistega, s katerim je savojska Italija leta 1915 stopila v pogajanja z

avstro-ogrskomonarhijo.Geopolitičnekonstanteočitnoostajajonespremenjene

intudivtemprimerubilahkouporabilifrancoskiizrek:“Plusçachange,plusça

restelememe.”

Vtejzvezidodajmo,dajenekdanjiPirančaninSavudrijčan(vresniciPirančan

inSavudrijčanDeCastrovsedosmrtileta2003niprenehalbiti,patudipokopan

jevdružinskigrobnicivPiranu)še leta1994v intervjujuza ljubljanski liberalni

listRepublikapodalzanimivomnenjevzvezistakratžeaktualnimslovensko-hrva-

škim “razmejevanjem” v Piranskem zalivu. Na vprašanje slovenskega novinarja

DanilaBizjaka,alisi jeobosamosvojitviSlovenijeinHrvaškelahkopredstavljal,

da se bosta državi tako oddaljili druga od druge, Tudjmanov režim pa zahteval

mejoposrediniPiranskegazaliva, jedeCastrospomnilnadejstvo,da ješvicar-

skidržavljanAntonioCaccianekako“tretjinoalipolovicoSavudrije”zapustilkot

zapuščinopiranskiobčini:

Vzahvalostojitadveplošči,enavPiranu,drugavSavudriji.Obstajajoseve-

datudidokumenti.KososlovenskomejopotegnilivSečovljah,semzapisal,

dabomejaostala,doklerdivjavojnavbivšiJugoslaviji,sajmedSlovenciin

Hrvativpreteklostinibilonikoliatavističnegasovraštvakotmednarodi,ki

živijoboljnajugu.Vojnasenikončala,danessemmanjoptimistkottedaj,

vendarnepovsempesimist.Povedalbom,zakaj.

Trenutnoseuresničujezgodovinskakonstanta,kiveljažeodNapoleonaI.

dalje.Popadcunekediktaturesepojavinacionalizem,glavnoorožje,skate-

rimnovialistarivoditelji,kisenisoprevečkompromitiralispreteklostjo,

privabljajomnožice.TosedogajavbivšiJugoslavijiinsejepravtakopono-

vilonanedavnihruskihvolitvah.Zatemserazmerezačnopolagomaspre-

minjatiinsezačnepočasiporajatinaraveninspoštovanjavredenobčutek

nacionalnosti.Upajmo,dabotakotudimedSlovenijoinHrvaško.Vsekakor

bigledeSavudriješedejal,datakoimenovana“zgodovinska”mejatečepo

288 Samo Kristen: Otroštvo v senci svetilnika; Savudrijski polotok v avtobiografskih pričevanjih… 28�Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

Dragonji,jezikovnapavSlovenijovključujetudiKaštel,zavijedoKaldanijeinmordašejužneje,zlastinasevernemdelurtiča(Bizjak1994).10

DiegodeCastrojeSavudrijodokončnozapustilkonecseptembra1943,kmalupokapitulacijifašističneItalije.Vkrajsvojegaotroštvasejevspremstvudružinevrnilšelepodvaindvajsetihletih,leta1965.Bilajenedeljainudeležilsejemaše,“kijojetakratnirežimtoleriral”.Duhovnikjekljubvatikanskemukoncilumaševalvlatinščini,takokotnekdaj,todaklopipoglavitnihdružinsobileprazne,kersostarejšegeneracijepomrle:“Psihološkiučineknamejebiltakoglobok,dasemsimoralševcerkvinadetiočalastemnimistekli,daljudjenebividelipotokasolz,kimijestekelpolicih”(Maurel2002:9).

ObtejpriložnostijeDiegodeCastrotudiopazil,dasokmetje,kisobilipreddrugosvetovnovojnoobvelikih,malihinsrednjihposestnikihvečinatamkajšnje-ga prebivalstva, v glavnem še vedno pripadali istim družinam, seveda z izjemokake,kisejetunaselilapopriključitviozemljakJugoslaviji.Tenovodošledružine,je zapisal, so se hitro asimilirale v obstoječo socialno strukturo: “Spominjam selovskegačuvajaizBosne,kimejepovabil,najsevrnemnakaklovskipogoninjeodličnogovorilnašdialekt,čepravjebilvSavudrijišeledveleti”(Maurel2002:9).

SicerpasevSavudrijinišeskorajničspremenilo.Pokrajinajeostalabrezčasnainzanjosebnojebiltoševednonajlepšikrajnasvetu:

Panoramajeostalavsvojihglavnihpotezahnespremenjena,zelenjepolja,sinjeneboinničmanjsinjemorje.Spomnilsemse,kakosemkotdesetletendečekzvečerodhajalnamorskoobaloinkakosejezamenoj,šeposebnopo dnevih, ko je pihala burja, nebo obarvalo v takšno modrino, kakršnenisemvidelnikoliprej innikolipozneje.Predmenoj jemorjepredsonč-

10 Mimogrede–tudivtempogledusejeDeCastrovaugotovitevpovsemujemalazžemeddrugosvetovnovojnoizraženimstališčemnjegovegasodobnikainistrskegarojakaDragovanaŠepića,kijebilvjugoslovanskikraljevivladivLondonu,povojnipatudivjugoslovanskemzunanjemministrstvuvBeogradunekajpodob-nega kot Diego de Castro na italijanski strani, namreč vladni ekspert za vprašanja jugoslovansko-italijanskerazmejitve.VhrvaškemizvirnikuŠepićevegaJadranskega vprašanja,vLondonuzapotrebejugoslovanskekra-ljevskevlade(oziromahrvaškegabanadr.IvanaŠubašića)nastalegaelaborata,jebilanavedenatudidefinicijaslovensko-hrvaškejezikovnemejevIstri.Tadefinicijajeočitnoizražalasporazumnostališčereprezentativnihpredstavnikov slovenske in hrvaške manjšine pod Italijo, združenih v tako imenovanem JugoslovanskemodboruizItalije,glasilapasejetakole:“Slovencisačinjavajuvećinuucijelomt.zv.PrimorjuisjevernojIstrido linije koja ide od sela Klane (izmedju Snežnika i Rijeke) do gradića Umaga na zapadnoj obali Istre.Najuguod te grubo povučene linije žive u većini Hrvati.– Pored Slovenaca, koji sasvim prirodno teže da se svi dotadapodjarmljeniSlovencioslobode,iHrvatitražedaseihrvatskikrajevi,kojisunaosnoviugovorauRapallupripali Italiji, oslobode ...” (Arhiv Republike Slovenije 1931, RSNZ SRS, t. e. 580, 80–1, Proces Nagode, BorisFurlan,DragovanŠepić:Jadransko pitanje,London,19.3.1943,7731).Obširnejeopomenuinzgodovinskemkontekstunastankaomenjenegaelaboratatersiceršnjemprocesuslovensko-hrvaškegarazmejevanjavIstrivčasu2.svetovnevojneinneposrednoponjej,glejKristen(2006).

nimzahodomzadobiloognjenobarvo,nebopasejeobarvalovintenzivnordečo, vendar tako, da sem daleč, na drugi strani Jadrana, še vedno uzrlEvganejskegriče,oddaljenevečkotstokilometrov(Maurel2002:9–10).

Vvisokistarosti,preživetivpiemontskemRolletu,sejeDiegodeCastrovspo-minihpogostovračalvčasesvojegaotroštva,preživetegavPiranuinSavudriji.Vsklepnih stavkih Spominov devetdesetletnika je zapisal, da je šele pred kratkimizvedelzaarabskipregovor,kipravi,dajesmrtstarcamogočeprimerjatissmrtjobiblioteke,insetakozavedel,daje“vsajnekolikotudisambiblioteka,kiumira”(DeCastro1999:249).Sknjigospominovjetorejsamvsajdelnonadomestilizgu-bo,povezanosfizičnimizginotjem.Vnajboljšihdelihtehpričevanjjenato,kojeopisuživljenjavsavudrijskidružinskiviliinnjeniokoliciposvetilnekajnajlepših,tudi literarnonajboljuspelihodlomkov, sperspektivedoživetegastoletjapripo-mnil: “Lahkobinadaljeval še stranza stranjo,kajti spomini izotroštvaoblegajoduhatolikobolj,kolikorstarejšisi”(DeCastro1999:43).Pravzapravlahkoizrazi-moleobžalovanje,kersotestraniostalenenapisane.

2�0 Samo Kristen: Otroštvo v senci svetilnika; Savudrijski polotok v avtobiografskih pričevanjih… 2�1Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5�

VIRIinLITERATURA:

Apollonio, Almerigo: Conversando col prof. Diego de Castro (1991–2002). VOndina Lusa in Kristjan Knez (2007) (ur.) Diego de Castro nel centena-rio della nascita 1907–2007.Comunitàdegli Italiani“GiuseppeTartini”.Piran/Pirano:EdizioniIlTrillo.

ArhivRepublikeSlovenije1931,RSNZSRS, t.e.580,80–1,ProcesNagode,BorisFurlan,DragovanŠepić,Jadransko pitanje,London,19.3.1943,7731.

Bizjak,Danilo(1994)ZgodovinarDiegodeCastro,avtorštevilnihdelo“tržaškemvprašanju”, se je že pred časom zavzel, da bi Trst vodila osebnost, kine bi bila izraz strankarskih kompromisov. Sovraštvo in maščevanje neprinašata nič dobrega. Slovenci imajo dolžnost, da branijo svoj jezik inkulturo. Slovensko-hrvaška jezikovna meja teče južneje od Dragonje.Republika(9.januar).

Cadastre national d’Istrie d’après le Recensement du 1er Octobre 1945 (1946).Sušak:Editiondel’InstitutAdriatique.

DeCastro,Diego(1994)“Anchenel1914ciilludemmo.”Il Piccolo(25.februar).

DeCastro,Diego(1996)“LosbarcoinIstria?Ioc’ero,mancòinfinel’avventura…”.Il Piccolo(20.julij).

DeCastro,Diego(1999)Memorie di un novantenne.Triesteel’Istria.Trieste:MGSPress.

DeCastro,Diego(2001)“InviaggioconFejtöeSerrapercapireil‘secolofolle’.”Il Piccolo(23.november).

Fejtö, François in Maurizio Serra (1999) Le passager du siècle. Guerres, révolu-tions, Europes.Paris:Hachette.

Ilconfinemobile.Atlantestoricodell’AltoAdriatico1866–1992.Austria–Croazia–Italia–Slovenia. Istituto regionale per la storia del movimento di libera-zionenelFriuli–VeneziaGiulia,EdizionidellaLaguna,MarianodelFriuli1995.

Kristen,Samo(2006)Meje in misije. Dileme slovensko-hrvaške razmejitve v Istri v vojaškem, političnem, diplomatskem in obveščevalnem metežu II. sve-tovne vojne.Ljubljana:Založba2000inInštitutzanarodnostnavprašanja.

Maurel,Mario(2002)Il paese del faro. Memorie di un italiano di Salvore d’Istria raccolte da Giacomo Scotti. Vita vissuta sotto il regime comunista della ex Jugoslavia.Trieste:BrunoFachin.

MortodeCastro,testimonedel’900.Elboletin,No.115,1.9.2003.

Rumiz, Paolo (1991) Dobbiamo puntare a Est. Intervista/ Diego de Castro, ungrandevecchiodellastoriatriestina. Il Piccolo(17.november).

Rumiz,Paolo(1997)“DiegodeCastro:confessochehovissuto. Ildialogocon laMorte,beffataquand’erabambino.Eiricordi:tanti.”Il Piccolo(19.avgust).

Stuparich,Giani(1961)Ricordi istriani.Trieste:Zibaldone.

Šepić,Dragovan(1989)Sudbinske dileme rađanja Jugoslavije. Italija, saveznici i jugoslavensko pitanje 1914–1918.Vol.1.Pula:Čakavskisabor.

Šepić,Dragovan(1982)Vlada Ivana Šubašića.Zagreb:Globus.

Tomšič,Janez(1974)Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki.Ljubljana:KnjižnicaNOVinPOS.

292 Avlorji / Authors

AVTORJ' / AUTHORS

1. Dr. Jadranka CaCic-Kumpes, SvcuCilisle II Zadru, Odjel za sociologiju / University of Zadar, Dcparll11cnt of Sociology, Obala kralja Petra Krcsimira IV. br. 2, HR - 23000 Zadar

jacira nka.cacic@u nizd.hr

2. Mag. Snjeiana GreguroviC, lnslitut za migracijc i narodnosti / Insti tute for Migra tion and Ethnic Snldies, Trg Stjepa na Radica 3, HR - 10000 Zagreb

snjezana.gregurovic@i min,hr

3. Dr. Marija Juric Pahor, Ins tiUll za narodnostna vprasanja / Institute for Ethnic SlUdies, Erjavccva 26, 1000 Ljubljana

juric. pahor@alicc. it

4. Dr. Matjaz Klemencic, Univerza v Mariboru, Filozofska fakultc ta / University of Maribor, Faculty of Arts, Koroska cesta 160,2000 Maribor, Slovcni ja, lnstitut za narodnostna vprasanja / Institute for Ethnic Studies, Erjavceva 26, 1000 Ljub ljana, Siovenij<t

maljaz.klemenc ic@sio l.ner

5. Dr. Samo Kristen, Institut ZJ narodnosLna vprasanja / Institute for Elhnic Studies, Erjavceva 26, 1000 Ljubljana

samo.kri~:;[email protected]

6. Dr. Vera Krz. isnik-Bukic, Institut za narodnostna vprasanja/ Institute lor Ethnic Studies, Erjavceva 26, JOOO Ljubljana

vcra.krzisnik@guesLa rnes.s i

7. Josip Kumpes, InSLi tut za migraci je i narodnosl i / inSLi tUle for Migration and Ethnic Stud ies, Trg Sljepana Radii'a 3, J-J R - 10000 Zagreb

josip.kumpes@i min.hr

8. Dr. Sanja Lazan in, Ins tilUl za migracije i narodnosti / Institute fo r Migration and Ethnic Studies, Trg Stjepana Radica 3, HR - ]0000 Zagreb

sa nja. bzan i [email protected]

9. Barbara Riman, Insti tu t za narod nosLna vprasanja / Institute for Ethnic Studies, Erjavccva 26, JOOO Ljubljana

[email protected]

Rgzpraye in grodivo LjubHgna 2008 SI. 56 57

10. Dr. Petra Hoter, Fakuite la:ta druzbene vcde / Faculty of Social Studies, Kardeljeva p lo~cad 5, 1000 Ljubljana

petra. rOle [email protected]

IJ . Dr. Milja Zaga r, In.5titut za narodnoslna vprasallja / Inslirute for Ethnic Studies, Erjavceva 26, 1000 Ljubljana

mitja.zaga [email protected]

293

294

RECENZENTI PRISPEVKOV ZA RAZPRAVE IN GRADIVO V LETU 2008'

TREATIES AND DOCUMENTS REVIEIVERS 2008

Zahvaljujemo sc slrokovnjakom, ki so v lew 2008 recenzirali prispevkc za rcvijo Hazprave in gradivo / We highly appreciate Ihe help of all/he experts who reviewed the articles jor journal Treaties and Documents in 2008

1. Gorazd Bajc, Znanslveno-raziskovalno sredisce Un iverze na Primorskem v Kopru

2. Romana Bester, Institut za nuodnostna vprasanja, Ljubljana, Slovcn ija

3. Milan Brglez, Fakultcta za druzbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija

4. Jadranka Cacic-Kumpes, University of Zadar, Department o f Sociology, Croatia

5. Ruzica Cicak-Chand, Institute for Migration and ELhnic Studies, Zagreb, Croalia

6. Jasminka DediC, Mirovni instilu[ - inSlillit za sodobne druzbcne in poliliCne studije, Ljubljana, Sloven ija

7. Darko Dukovski, Faculty of Arts and Sciences, Unive rs ity of Rijeka, Croati.)

8. Irena Gantar Gociina,lnslitlil za slovensko izseJjenistvo, ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija

9. Emil J-Iersak, Institute for Migration and Ethnic Studies, Zagreb, Croatia

10. Klemen JelinCic Boela

11. BorisJesih, InsUtu t za naroc1nostna vprasanja, Ljubljana, Slovcnija

12. Damir Josipovic, Institut za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Siovenija

13. Marij<I Juric Pahor, Institut za narodnostna vpra.sanja, Ljubljana, Slovenija 14. Matj,lz Klemencic, Filozofska fakllitela, Univerza v Mariborll, Siovenija

15. Vera Klopcic, Institut za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Slovcnija

16. Miran Komac, Instilut za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Siovenija

17. Samo Kristen, Inst itu t za na rodnoslna vprasanja, Ljubljana, Siovenija

18. Vera Kriisnik-Bukic, Insti lut za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Sioven ija

19. Liszl6 Kupa, University of Pees, Faculty of Arts, Department of Sociology, Ilungary

20. AvgusLin MaJle, Siovenski znansrveni inslilui / Siowenisches Wissenschafls inslilut v CeJovcu / Klagenfurt, Avstrija

21. Janez Pirc, Insl itut za narodnoslna vprasanja, Ljubljana, Slovenija

22. Sonja Podgorelec, Insti tute for Migration and ELhnic Studies, Zagreb, Croatia

23. Albert F. Reirerer, Ins titute for Research in Ethnic a nd National Issues, Dunaj, Avsrrija

24. Rudi Rizman, Filozofska Fakultela, Univerza v Ljubljani, Slovenija

25. Petra Roter, Fakulteta za druzbene vede, Univerza v I.jubljani, Slovenija 26. Vasilka SalKin, Pravna fakulleta, Univerza v Ljubljani , Siovenija

27. Hannah Starman, UniversiLy of London, Goldsmiths College

28. Janez Stergar, Institut za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Slovenija

29. Natasa Stefanec, Faculty of Arts and Sciences, Zagreb, Croa tia

30. Cirila 'Ibplak, Fakulteta za druzbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija

• • • 1 RcccnzCl1Ii so napisan i po abcccdncllI vrslncm rcdu/ RelJiewers are lis/ed in alphabe/ical urder.

Razpraye in grad iva ljubljana 2008 it 56-57

31. Mirj.ma Uie, Fakulteta za druzbene vede, Univerza v Ljubljani, Siovenija

32. Andrej Vovko, Znanstvcnoraziskovalni center SAZU, Ljubljana

33. Vladimir Wakounig, instilut za pedagogiko in izobrazevanje, Univerza v Celovcu/ KJagenrurt, Avstrija

34. Jerncj Zupancic, Filozofska Faku lleL3, Univerza v Ljubljani, Siovenija

35. MiLja Zagar, instltul za narodnostna vprasanja, Ljubljana, Slovenija

295

296 Bibliografijo

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA SODELAVCEV INSTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRASANJA ZA LETO 2007

CLANKI

1.01 Izvirni znanstveni <'lanek

Bester, Romana. Model integmcijske politike v odnoslt do drugih modelou imigrantskih polWk. V Ra'prave in gradivo (iSSN 0354·0286), St. 53/ 54 (2007), str. 116- 138.

Brezigar, Sara. Marketing minority language as a valid tool in the jight for su.rvival of minority languages: the case of the Slovenes in Italy . V

International, constitutional, legal and political regulation and management

of ethnic pluralism and relations, including prevention , management and/ or

resolution of crises and con flicts as components of diversity management /

edited by Sara Brezigar, Peter I.avskis, Knllt Erik Solem, Mitja Zaga r. Ljubljana: Institlll za narodnoslna vprasanja, 2007. (Razprave in gradivo, rSSN 0354-0286; St. 52, 2007). Str. 198- 215.

Brezigac, Sara. PoUtike z a prepreceuanje in odpravtjanje etnicne diskriminacije in njihov vpliv v delovrlem okolju. V Razpravc in g radivo (iSSN 0354-0286), St. 53/ 54 (2007), str. 230 - 249.

Josipovic, Damir. Education and fertility: do educated parenL' have fewer children? V Anthropological notebooks (iSSN 1408-032X), year 13, no. 2 (2007), str. 35- 50.

Josipovic, Damir. Zumberk: meja, etnicnosL, veroizpoved, rodnost in migracUe pmbivalstva - demogeografska analiza. V Dve domovini (iSSN 0353-6777), St. 25 (2007), s tr. 39- 68.

Josipovic, Damir. Spremembe etniene stmkture prebivalstva v Slover/iji po letu 1991. V: Razprave in g radivo (iSSN 0354-0286), St. 53/ 54 (2007), str. 98- 115.

JuriC-Pahor, Marija. Clobalizacija kot izziv z a razisko1Janie. V Glasnik Siovenskega etnoloskega drustva (iSSN 0351-2908), letn. 47, St. 3/ 4 (2007), str. 26-33, 153.

Juric-Pahor, Marija. Mernorija in/ali spornin?: raz iskovalni trendi in pojmovne zagale. V Razprave in graclivo (ISSN 0354-0286), st. 53/ 54 (2007), str. 204- 228.

Novak, Ales. Pire, Janez. Kejzar, Barbara. Setinc, Manca. Ferlc, Tina. Conzpering constitutional protection of human rights in Europe: what can we learn from comparative analysis. V International, constitutional, legal and politica l regulation and management of ethnic plur;Jlism and relations,

Rczprcve in grcdivo ljubljana 2008 Sf. 56·57 297

including prevention, management and/ or resolution of crises and conflicts

as components of diversity management / edited by S~lra Brezigar, Peter Lavskis, Knut Erik Solem, Mitja Zagar. Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. - (Razpravc in graclivo, ISSN 0354-0286; !it. 52, 2007). Str. 70- 119.

KlemenCic, Matjai. Vee kot pol stolel/a po podpisu avstrijske drzavne pogodbe ostaja problem dvojezicnih "oznaeb in napisov topografskega znacaja" na avstrijskem Koroskern neresen. V Razprave in gradivo (lSSN 0354-0286), st. 53/ 54 (2007), str. 178- 203.

Klopcic, Vera. Legal protection 0/ Roma in Slovenia V International, constitulional, legal and political regulation and management of eth nic pluralism and relations, including prevention, management and/ or resolution of crises and conflicts as components of diversity management / edited by Sara Srezigar, Pe ter Lavskis, Knllt Erik Solem, Mitja Zagar. - Ljubljana: Institut za naroclnostna vprasanja, 2007. (Razprave in graclivo, ISSN 0354-0286; st. 52, 2007). Str. 234-255

Komac, Miran. Konst.rukcija rornskega politicnega predstavnistva. V Razpr~lve in gradivo. (ISSN 0354-0286),!it. 53/54 (2007), str. 6- 26.

Kovacs, Attila. Madzarski eksodus leta 1956-57 s posebnim. poudarkom na beguncih, ki so zbezali v jugos/avijo oziroma v Slovenijo. V Prispevki za novejso zgoclovino. (lSSN 0353-0329), Ictn. 47, St. 1 (2007), str. 169- 184.

Kovacs, Attila. Agrarna rejonna in k%nizacija na obmocju Do/nje Lendave med obema vojnama. V Razprave in graclivo (ISSN 0354-0286), St. 53/ 54 (2007), Str. 68-97.

Kovacs, Attila. Kratek pregled odlokov in zakonov v zvezi z jugoslovansko agrarno reformo, izvedeno med oberna svetovnima vojnama. V Zbornik

soboskega muzcja (ISSN 0354-012X), st. 9/10 (2007), str. 117- 138 Kristen, Sarno. V Pmgi 'Waj)mj zastava slave '; v Ljubljani "Kde domov rnti]?"

.fan Masaryk in Slovenci. V Anthropos (ISSN 0587·5161), Ictn. 39, st. 3- 4 (2007), str. 267-284.

KrziSnik-Bukic, Vera. Terminoloske dilerne ob vsebinski aplikaciji atributov na1'odni in naciona/ni v povezavi s sinlagrno slovenska identilela. V

Anthropos (I SSN 0587-5161), letn. 39, St. 3-4 (2007), str. 205 - 221 Munda Hirnok, Katalin. Pombski Slovenci v mestnih okoljih. V Etnolog (ISSN

0354-0316), letn. 17 (2007), Str. 167-178 Top1ak, Cirila. Pikalo,)ernej. Luksic, Igor. 'leaching history to political

science students: historiography as part o/political process .. V Innovations in educations and teaching international (ISSN 1470-3297), vol. 44, no. 4 (Nov. 2007), 5tr. 377- 386.

Zupancic, )ernej. Romska naselja kot posebni del naselbinskega sistema v Sioveniji. V Dela (ISSN 0354-0596), 27 (2007), str. 215-246.

298 Bibliografija

Zupancic,}ernej. Sodobni socialni in eLnicni procesi med koroskimi Slovenci.

V Razprave in gradivo (ISSN 0354-0286), 5t. 53/ 54 (2007), s tr. 140- 164. Zagar, Mit;a. Diversity management - evolution of concepts. V I nrernational,

constitutional, legal and political regulation and management of ethnic

pluralism and relations, including prevention, management and/ or resolution

of crises and conflicts as components of diversity rnanagement / edited by Sara Brczigar, Peter Lavskis, Knut Erik Solem, Milja Zagar. Ljubljana: lnstitut za narodnostna vprasanja, 2007. (Razprave in gradivo, ISSN 035/1-0286; 5t. 52, 2007). Str. 6-37.

1.02 Pregledni znanstveni clanek

Kicmencic, Matja;;;. Pregled zgadovine Slovenije ad brionskegCl sporClzuma do izteka trimesetnega momtorijCl (od 8. julija do 8. oktobm 1991). V Studia Historica Slovc nica (ISSN 1580-8122), letn. 7, st. 1/ 2 (2007), str. 317-339.

Kovacs, Attila. Slevilcni razvoj Siovencev v Sombalelu, Budim~pe,sli in Mosonmagyar6varu v lUG statisticnih podatkov in pricevanj intervjuvancev - A Szombathelyi, BudClpesti es MosonmClgyClr6vdri szlovenek szdmdnClk alakuldsCl ClslCltisztikai adatok es a megkerdezettek vdlasz ClinClk l1ikreben. V

Etnologija Slovencev na Madzarskem (ISSN 1418-3382), st. 5 (2007), str. 41 -56; 57- 73

Kristen, Samo. Prizadevanje S/ovencev v Ita/iji za rnednarodno priznanje Slovenije. V Razprave in gradivo (ISSN 0354-0286). !it. 53/54 (2007), str. 278-287.

Kristen, Samo. De/ovanje s/ovenskih izseljencev v Argentini za neodvisno SloveniJo. V I{nprave in gradivo. - ISSN 0354-0286. - St. 53/ 54 (2007), str. 298-307.

McdveSck, Mojca. Kclo so potomci priseljencev z obmotjCl nekdanje lugoslavije? V Razprave in gradivo (ISSN 0354-0286), St. 53/ 54 (2007), str. 28-67.

Munda Hirnok, Katalin. Institucionalna podpora siovenske manjsine na Mad:iarskem - na primeru Slovencev v Sombolelu) Budimpesli in Mosonmagyar6varu - A magyarorszagi szlovenek intezmerlyi tdmogatottsdga - Cl szombathely;, budapesti es mosonmagym'6vdri szlovenek eset6ben. V Etnologija Slovencev na Madzarskem (ISSN 1418-3382), st. 5 (2007), str. 75-89; 91 - 105.

Munda Hirnok, Katalin. Prispevek porabskih Siovencev k osamosvajanju Slovenije. V R"zprave in gradivo (lSSN 0354-0286), !it. 53/54 (2007), str. 288-296.

Zupancic, Jernej. Premisleki h koncepciji urejClnjCl rornskih naselij v Sioveniji. V Rast. ( ISSN 0353-6750. - Letn. 18, St. 6 (2007), str. 676- 688.

Rozprove in grodivo Ljubljona 2008 Sl. 56-57 299

1.03 Kratki znanstveni prispevek

Riman, Barbara. Siovensko druztvo na Reki u Rieckom novom lislu od 1909. do 1913. godine. V Rijeka. - ISSN 1330-<5995. - Letn. 12,51 2 (2007), str. 29-53

Riman, Barbara. Riman, Kristina. Dje/ovanje slovenskoga doma KPD "l3azoviea " u iNject. V: Rijeka. - ISSN 1330-6995 - Letn. 12, iiI 2 (2007), str. 55- 65.

1.04 Strokovni Clanek

Brezigar, Sara. V iskanju nevidnega: zaznavanje in jJresegal~je elnicne diskriminacije v delovnem okolju. V Kadri (iSSN 1318-7384), 51 16, Letn. 12 (nov. 2007), str. 51 - 55.

Grafenauer, Danijel. Kll.lba koroskih Slovencev v Jjubljani in v Mariboro: letosnja 1ischlerjeva nagrajenca. V Novicc (iSSN Y504-7862), 51. 3 (19. jan. 2007), str. 2/ 3.

Jesih, Boris. Evropska unija .Ie mejo tudi za Slovenee relativirala: meje in Slovene; V Novice (iSSN Y504-7862), letn. 4, !it. 51 - 52 (21. dec. 2007), str. 10- 11/ 12.

Juric-Pahor, Marija. Koroska - Len-a incognita? Misel ob l3esedolomnicah: kultura - pogled na sodobno korosko knjizevrlOst. V Primorski dnevnik (ISSN 1124-6669), leto 63, 5t. 131 (3. jun. 2007), str. 18.

Juric-Pahor, Marija. "Stare sege nu vuzanee se skuz nove zbrisejo ": misel k simpozijl.l 0 nosah u Hrastovici pri Celoucu. V Primorski dnevnik (iSSN 1124-6669), leto 63, 51. 249 (21. ok!. 2007), str. 21.

KlopCic, Vera. Evropa, Siouenija in Romi. V Romano thcm (ISSN 1318-9158), letn. 13,51. 30 (oktober 2007), str. 15- 20.

KriiSnik-Bukic, Vera. J'roblem jormalne enakopravnosli narodnomartj.iiinskega dostojanslVa v Sioveniji. V Mostovi (ISSN C505-7868), letn. 4, 51. 15 (2007), str. 8-9.

Kriisnik-Bukic, Vera. Otvoreno pismo Vere Krzisnik-Bukic, aUlorice knjige "Cazinska buna 1950" uputeno KrajLilnicima putem ReprezenT-a 4. juna 2007. godine. V ReprezenT (iSSN Y505-8899), letn. 2,51. 46 (11. jun. 2007), str. 12.

Munda Hirnok, Katalin. Metodoloska izhodisca k raz iskavi "Polozaj Slovencev zunaj obmoCja avtohlone poselilVe" - A "Szlouenek helyzele az autochlan tertilelen kiviil" c. kutatcis metodol6giai alaPia;. V Etnologija Siovencev na Madzarskem (ISSN 1418-3382) , 5t. 5 (2007), str. 31-34; 35-39.

Toplak, Cirila. Stu.dij ala bolognese. V Dncvnik (ISSN 1318-0320), letn. 57, St. 253 (3. nov. 2007), sir. 28.

300 Bibliografijo

Toplak, Cirila. lekcija iz politicne psihologije:francoske predsedniske volitve. V

Le monde diplomatique (ISSN 1854·3197), letn. 3, St. 21 (jun. 2007), str. 4-5. ZupanCic,)ernej. Nemimi Balkan: med lokalizacijo in globa/izacijo. V

Geografski obzornik (iSSN 0016-7274), letn. 54, st. 1 (2007), str. [41-13.

1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

)uriC·Pahor, Marija. Triest. Stadt der Spiegel. Reflexionen uber Nationalitat, Interkulturalitat, Ceschlechl. V Frauen.Manner. Klagenfurt~ Celovec : Drava, 2007. - (Alpen-Adria-Schriftenreihe der Universitat Klagenfurt/Celovec). ISBN 978-3-85435-471-0. Str. 163-185

Kejiar, Barbara. Dual citizenship in the context of integration policies. V 2nd annual South East European doctoral student conference, Thessaloniki, 22. -

23. junij 2007 1 E1ektronski vir] . Thessaloniki: South East European Research Centre, 2007.

KlopCic, Vera. Medkulturni dialog, spostovanie razlicnosti in toleranca -pogoji z a uresnicevanje enakih mo.inosti. V SkJepna konferenca - zbornik

prispevkov. Ljubljana: Institut za etnicne in regionalne studije, 2007. Str.

55-59 Kriisnik-Bukic, Vera. ZAVNOBiH u novembru 2003. jubilej i/ili 'jubilej"?

V Naucni skup Bosna i Hercegovina prije i nakon ZAVNOBiH-a. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Basne i Hercegovine, 2007. (Posebna izdanja;

124). ISBN 97&-9958-601-20-0. Str. 258- 271. Novak-Lukanovic, Sonja. Position of language: case of the Slovene language. V

International, constitutional, legal and political regulation and management

of ethnic pluralism and relations, including prevention, management and/ or

resolution of crises and conflicts as components of diversity management.

Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. (Razprave in gradivo, [SSN 0354-0286; st. 52, 2007) Str. 187 ~ 196

Sumi, Irena. Of dreams, visions and phantasmagoria: theory's place %rigin. V Vine Deloria)r. Indigenous studies syrnposiumJuly 27-29, 2006. [s.1.1:

[s.n.1, [2007]. Str. 39-53 Zagar, Mitja. Upravljanje etnickim raz liCitoslima kao faktor stabilnosti

i sigurnosti 11 globaliziranom sVijetu. V Etnicke manjinc i sigurnost u

procesima globalizacije. Zagreb: Politicka kuitura: Ccntar za sigurnosne

studije - Fakulteta politickih znanosti Sveucilista u Zagrebu, 2007. Str. 29- 36.

Razprave in gradiyo Ljubljana 2008 st. 56-57

1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Novak·Lukanovic, Sonja. Education policies for socia! cohesion: education in ethnically mixed territories in Slovenia. V Building a more humane and inclusive Europe; role of education policies. - Counci l of Europe, 2007. Stl'.

107- 112.

1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Bester, Romana. [ntegracija in model integracijske polilike. V Priseljenci.

301

Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961·6159·32·6. Str. 105- 134

Bester, Romana. Socialnoekonomska integracija priseljencev iz pros/ora nekdanjejugos!avije in njihovih potomcev v Sloveniji. V Priseljenci. Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961·6159·32·6. Str. 219- 255.

Bester, Romana, Medvdek, Mojca, Education of the Roma children in Slovenia: evaluation of the education policy defined in National action plan on social inclu.sion. V Social inclusion of Homa. Ljubljana: Institute for ethnic studies; Murska Sobota: Regional development agency Mura, 2007. ISBN 978· 961·6159·29·6. Str. 129- 183.

Brezigar, Sara. Pojavi etnicne diskriminacije u jauni ujJravi, uojski in policiji v Republiki S/oveniji. V Priseljenci. LjUbljana: Institut za narod nostna vprasanja,

2007. ISBN 978·961·6159·32·6 Str. 257- 299. JosipoviC, Damir. Slarostna in s/Jo/na seslava ter rodnost prebivalstva. V

Popisni atlas Siovenije 2002. Ljubljana: Zalozba ZRC, 2007. ISBN 978·961·6568· 96·8 Str.20- 35.

Dolenc, Danilo. )osipovic, Damir, SeliLVe prebivalstva. V Popisni atlas Slovcnije 2002. Ljubljana: Zalozba ZRC, 2007. ISBN 978·961-6568·96·8. Str. 54- 81.

Josipovic, Damir. Repolusk, Peter. Etnicna, jezikovna in uerska seslava prebivalstva. V Popisni atlas Siovenije 2002. Ljubljana: Zalolba ZRC, 2007. ISBN 978·961·6568·96·8. SIr. 82 - 99.

Kejzar, Barbara. Dvojno drzavljansLVo kat element inlegracijske politike. V

PriseIjenci. Ljubljana: Institut za narod nostna vprasanja, 2007. ISBN 97&-961· 6159·32·6. Str. 153- 186.

Klemencic, Matjaz. Migrations in history. V Immigration and emigration in histo rical perspective. Pisa : Edizioni Plus, 2007.· (Mig ratio n; 1). ISBN 978·88· 8492498-8. SIr. [281 -54.

302 Bibliogrofija

Klemencic, Matjaz. Slovene images oj the United Stales Jrom the 1830s to the 1930s. V Sights and insights. Pisa: Edizioni Plus, 2007. (Thematic work group; 6. Europe and the world; 2). ISBN 978-88-8492-467-4. Str. 143- 164.

Klopcic, Vera. Intercultural dialogue, respect Jor difJerences and tolerance - conditions/or implementation a/equal opportunities. V The sliccess story with the aftertaste of bitterness - discrimination in Slovenia. Maribor:

ISCOMET - Institute for Ethnic and Regional Studies, 2007. ISBN 978-961-6488-11-2. Sfr. 107- 114.

Klopcic, Vera. Medkullumi dialog spostovanje raz licnosti in toleranca - pogo)i za uresnicevanje enakih rnoznosti. V Zgodba 0 uspehu s priokusom grenkobe - diskriminacija v Sloveniji. Maribor: ISCOMET - Institut za etnicne in regionalne studije, 2007. ISBN 978-961-6488-10-5. Str. 101 - 108.

Komac, Mirao. Varstva unovih" narodnih skupnosli v Sloveniji. V Priseijenci.

Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978-961-6159-32-6. Str. 35-65.

Komac, Miran. Med!ji in unove" narodne manjSirle. V Priseljenci. Ljubljana:

Instilut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961 ·6159·32·6. Str. 373-389. Komac, Miran. Education Jor eJJicient political participation oj Rorna

community in Slovenia V Social inclusion of Roma. Ljubljana: Institute for

Ethnic Studies; Murska Sobota: Regional Development Agency Mura, 2007. ISBN 978·961·6159·29-6. Str. 107-128.

Kovacs, Attila. Adatekok a Szlouenitiba rnenekt:ilt '56-os magyar rnenekultek Mrdesehez. V Az 1956·os forradalom Lenti tersegcben. Lenti: A Lenti Honismereti Egyesulet es a Murania Egyesulet, 2007. ISBN 978·963·06·1705·5. Str. 174-179.

Medvesek, Mojca. Razmiiiljanja a pajauih neslrpnosli in etnicne distance v slovenski druZbi. V Priseljenci. Ljubljana: instifllt za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961 ·6159-32-6. - Str. 188- 217.

Medvesek, Mojca. Percepcije priseljerlceu in potomcev priseljencev 0 kulturni razse:inosti integracijskega procesa. V Priseljcnci. Ljubljana: Insti tut za

narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961-6159·32·6. St r. 333-372. MedveSek, Mojca. Hafner·Fink, MItja. Opis poteka raziskave percepcije

slovenske integracijske politike. V Priseljenci. Ljubljana: lnstitut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961-6159·32·6. Str. 479- 508.

Novak Lukanovic, Sonja. Ansichten der Bewohner an der slowenisch· osterreichischen Grenze tiber Interkulturalitat. V KarntnerJahrbuch jllr Folilik: 2007. Klagenfurt: Karntner Druck· und Verlagsgesellschaft, 2007. ISBN 3·85391·266·4. Str. 232 - 240.

Pirc, Janez. Slovenija v sadobnem rnigracijskem kontekstu Bvropske unije. V

Priselje nci. Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. ISBN 978·961· 6159·32·6. Str. 449-475.

Razprave in grodiyo Ljubliana 2008 st 56-57 303

ZupanCic, Jernej. Spatial p.-oblems oj crisis areas and Iheir inlegration

perspectives. the case oj Kosovo. V Regions in the process of European

integration. t6di: University, Department of political geography and regional

stud ies; Opole; Governmental research institutc, Silesian institutc society,

2007. (Region and regionalism; no. 8, vo l. 2). ISBN 978-83-7126-232-6. Str.

11391- 151.

1.17 Samostojni strokovni sestavek ali pogJavje v monografski pubJikaciji

Stergar, Janez. Angela Piskernik (1886-]967): prva slovenska bOlanicarka

in naravovarslvenica. V Pozabljena polovica. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007.

- (Razprave ; 22). - [SBN 978-961-6682-01-5 - Str. 220- 224 .

1.19 Recenzija, prikaz kojige, kritika

Grafenauer, Danijel. Slovenski sinovi v vojni za samostojnos/: zgodovina Slovenije. V Novice. - ISSN Y504-7862. - Letn. 4, st. 8 (23. feb. 2007), sIr. 21.

Munda Hirnok, Katalin . ./elka Psajd (we): Ce klonka." sa Ii opre: :f:ivljenske

zgodbe iz Porabja. Murska Sobola: Pokrajinski muzej Murska Sobola, 2007,

211 SIr.; ilustr. (Zbirka: Zivljenske zgodbe; J). V Etnolog. [SSN 0354-0316.

- Letn. 17 (2007), sIr. 386- 388.

Munda Hirnok, Katalin. Nova knjiga 0 stajerskih Slovencih. V Slovenski

koledar .... - ISSN 0237-1480. (2007), str. 71 - 72.

ZupanCic, Jernej. Konlinuirano p.-oli 7 elenu: monograjija. V Dela. - [SSN

0350-7521. - Letn. 49, !it. 192 (22. avg. 2007), str. 17.

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKljUCENA DElA

2.01 Znanstvena monografija

Jesih, Boris. Med narodom in poliliko: poliliena parlicipacija koroskih Slovencev. Celovec: Drava; Ljubljana: Institllt za narodnostna vprasanja, 2007.

255 st r. (ISBN 978-3-85435-492-5). Klopcic, Vera. Polozaj Romov v Sloveniji: Romi in Gadi:e. Ljubljana: Institllt za

narodnostna vprasanja, 2007. 279 SIr. (ISBN 978-961-6159-31-9)

304 Bib1iografija

Komac, Miran. Medveiiek, Mojca. Roter, Petra. Pa mi vi p ovejte, kaj semll'?

: stud ija 0 etnien i raz n olikosti v Mestrti obeini Lj ubljana. Ljubljana: Fakulteta za druibenc vede, 2007. 284 str. (IS BN 978-961-235-267-7).

Kriisnik-Bukic, Vera. 5lovenLi v Bosn i 'in J-lercegovini skozi pricevanja, spomine in literarne podobe: 1831-2007. Ljubljana: Ins titut za narod nostna vprasanja, 2007. 648 str. ( ISBN 978-961-6159-30-2).

2.12 Koncno porocilo 0 rezultatih raziskav

Dndbena vkljucenOSI/ izkljueenost p oton/ceo p riseljencev v Sioveniji: zakJjucno poracila 0 rezul ta tih raziskovalnega p ro jekta. Ljubljana: Institut za na rodnostna vprasa nja, 2007. 11 str. (Nosilec raziskave Miran Komac; izvaja lka Mojca Medvesek).

Mednarodni asp ekti j ugoslovanske k";.ze v develdeselift lelift: izbrane teme: zakljucno poracila 0 rezultatih raziskovalnega projekta. Ljubljana: Inslirut za na rodnostna vprasanja, 2007. 14 str. (Nosilec raziskave Matjai Klemencic; sodelavci Sarno Kristen, KataIin Munda Hirnok,Janez Stergar,Jernej Zupancic).

Obmejnost in cezmejno sodelouanje p rek slovensko-avs/";jske meje (lerenska raziskaua): po roCi lo temeljnega raziskovalncga projck ta Narodne manjsine v medetn icn ih odnosih po vstopu Siovenije v Evro psko unijo: (statisticna analiza po clatkov). Ljubljana: Institu t za narodnostna vprasa nj a, 2007.43 f. (Nosilec raziskave Boris Jesih; sode lavci Katalin Munda Hirnok, Sonja Novak Lukanovic, Albina Necak Liik, Jernej Zupancic, Vladimir Wakounig, Ivan Verdenik).

Travma j asizma in nacionalsocializ ma v spominjanju povojnih generacij. Primerja lna empiriena raziskava na p rimeru Slovencev na Koroskem in Slovenceu v FurlanijiJulijski krajini : zakljucno poracilo 0 rezultatih raziskovalnega projek ta v letu 2007. Ljubljana : lnsti tllt za narodnostna vprasanja, 2007. 32 str. (Nosilka raziskave Marija Jurk Pahor; sodclavci Pavel Fonda, Meta Gostincar Cerar, Sonja Kurincic Mikui, Sandi Volk).

Razprave in gradivo Ljubljana 2008 st. 56·57 305

SEKUNDARNO AVTORSTVO

4.01 Urednik

f;psNet Kiosk Plus: the Net journal oj political science (ISSN 1762·3340). Paris: European Political Science Network, Vol. 5, no. 1, 2007. (GostujoCa urednica Cirila Toplak).

ElYlologija Siovenceu na Madzarskem ~ A Magyarorszdgi szlovenek neprajza (iSSN 1418-3382). Budimpe5ta : Madiarsko etnolosko drustvo~ Budapest: A Magyar Neprajzi Tarsasag, 5 , 2007. (Gostujoca uredn ica Katalin Munda Hirnok).

Europe: integration and/or Jragmentation?: collection oJabstracts / EpsNel annual conJerence, ljubljana, June 22-232007. Ljubljana: Faculty of Social SCiences, 2007. 146 str. ISBN 978-961-235-278-3 (Urednici Cirila Toplak in Nataiia Zebovec).

Internalional, constitutional, legal and political regulation and management oj ethnic pluralism and relalion;; including prevention, management and/or resolution of crises and conflicts as components of diversity management: lernalic issue. Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja, 2007. 347 str. (Razprave in gradivo; 5t. 52, 2007). (Gostujoci uredniki Sara Brezigar, Peter Lavskis, Knut Erik Solem, Mitja Zagar).

Priseljenci: siudije 0 priseljeuanju in vkljuceuanju v slouensko dndbo. Ljubljana : Institut za narodnostna vpras;lIlja, 2007. V, 553 str. ISBN 978-961-6159-32-6 (Urednik Miran Komac).

Razpraue in gradivo: reuiia za naradnostna uprasartja (ISSN 0354·0286). Ljubljana: In5titut za narodnostna vprasanja. 53/ 54 , 2007. (Odgovorni urednik BorisJesih, pomocnica odgovornega urcclnika Mojca Medvesek).

Social inclusion oj Rorna: storiesjrorn Finland, Slovakia, Slovenia and Portugal. Ljubljana: Institute for Ethnic Studies; Murska Sobota : Regional Development Agency Mura, 2007. 214 s tr. ISBN 978-961-6159-29-6 (Urednika Miran Komac, Romeo Varga).

Zbirka Zgodovinskega Casopisa (iSSN 1408-3531). Ljubljana: Zveza zgodovinskih drustev Siovenije. 2007. (UrednikJanez Stergar).

Zgodovinski casopis: glasilo Zveze zgodovinskih drustev Siovenije (iSSN 0350-5774). Ljubljana: Zveza zgodovinskih drustev Siovenije. 1/ 2, 3/4 (2007) (Namestnik odgovornega ured nika Janez Stergar).

Vir bibliograJskih zapisov Vzajemna baza podatkov COBISS.SI

Uredila Sonja Kurincic Mikui:

306

GUIDELINES FOR CONTRIBUTORS

Treatises and Documents, The Journal of Ethnic Studies (Razpravc in gradivo, Revija za narodnOSln3 vprasanja) welcomes the submission of articles, other malerials and documents on ethnic and minority snldies - more specifically on ethnicity, racial and ethnic relations, eth nic identity, nationalism, xenophobia, protection of (ethnic, national, linguistic, religious, and other) minorities, migration, multiculturalism and related subjec(s.

Three issues of the journal arc published every year, usually in April, September and December.

Papers 3rc published in several languages, while the abstracts are always published both in English and in the original language of the paper.

The authors guarantee lhallheir contents are original, unpublished material and are not being submitted for publication elsewhere.

The papers are subject to the evaluation o f two reviewers before a decision is made on publication. The reviewers determine also the scient ific categorization of the paper. It is preferable thatlhe length of articles be 30,000- 45,000 characters, including spaces. Reviews of books and journals, as well as notes, reports on scientific meetings and Olher subjects of interest to the journal, should be 5,400- 9,000 characters.

Along with the paper should be submitted: - the name of the author, the name and address of the institution in which he or she is

employed, and his contact, to be published in the journal; - the title o f the paper in the language of the paper and in English; - a summary in the language of the paper and a sUlllmary in English; - key words (3-7) in the language of the paper and in English.

The title of the paper, the summary and the key words together should not exceed 1,600 characters in each language. The summary should contain the general presentation of the subject, the methods implemented, the main results and the conclusion(s).

Graphic materials (graphs, illustrations, tables, etc.) should be submined (in black and wh ile tech nique) according to standard modes of computer design. The author should secure copyright permission for graphic matcrial from other sources.

Papers arc to be submitted by e-mail to the Editor - Dr. Boris Jesih (boris.jesih@guesl. arnes.si).

Rozpraye jn grodiyo Ljubljana 2008 st 56-57 307

NOTES AND REFERENCES IN THE TEXT

Explanatolyand bibliogf"dphic footnotes shouJd be indicated serially within the paper. Papers should take into account the following gUidelines of the style of footnotes and citations. Authors should use the following method in the tex t: (Author year: page)

Where the re are no named authors, the name of the appropriate body Of the title of the referred material sho uld be placed in parcmheses instead.

For two authors: (Author and Author year: page)

For more than two authors: (Author et al. year: page)

References to more than one publication by the same author in the same yeaf should be distinguished alphabetically by a, b , c etc. (Author yearea): page)

Q uotes: usc [ ... 1 whe n direc t quote is changed "[if I we wish to understand what is happening 'in the periphery', we must begin by looking at what is happening in the advanced capitalist world" (LipieLz 1987: 29-30).

Footnotes could be used for references when sources could not be referred to in the text as eSLablished in the former examples. Such sources could be, for example, legal documents and other type of documents, inte rne t sources, etc. Such sources should be lis ted in footnotes, in accordance with the style of the list of re ferences.

ALPHABETICAL LISTING OF ALL REFERENCES

The alphabetical lis ting o f all References should be placed at the end o f the text. Only works refe rrecilo in the text should be li sted ,mel conve rsely, all refere nces given in the text mus t appea r in the listing. The full names o f all authors (ini ti als only for the possible middle na me) should be used in the listing. The style of the list of refe rences is as follows:

!lOOKS:

Single authored books: Lifton, Robert J (1991) 71Je Genocidal Mentality: Nazi Holocaust and Nuclear Threat. Londo n: Macmillan.

Two or more authors: Antze, Paul and Michael Lambek (1997) Tense Past: Cultu.ral Essays in Trauma and Memory. London, New York: Routledge.

308 G uidelines lor Contributors

EDITED VOWMES:

KOI11<Jc, Miran, ed. (2007) P,..':seljenci. Ljubljana: Institute fo r Ethnic Studies.

CHAPTERS FROM MONOGRAPHS:

Mazrui, Ali A. C1999b) "Seek Ye First the Poli tical Kingdom," In Ali A. Mazrui and Christophe Wondji (eds.) General History oJ A/rica. Berkeley, Oxford, Paris: The University of Cali fornia Press, James Currey Publ ishers, Unesco Publishing: 105- ] 26.

JOURNAL ARTICLES:

Wallerstein, Immanuel (1995) "What Arc We Oounding, and Whom, Whe n We Bound Social Research. " Social Research 62(4): 839~856.

jeremic, Vuk (2005) "Serbian Democracy's De.al fo r Kosovo a nd Melohia," Review of International Affairs LV1(Tl 18): 3~ 10.

NEWSPAPER ARTICLES:

Daalder, Ivo and James M. Lindsay (2003) "American Empire, Not 'If' but 'What Kind.'" The New York Times (10 May): 139.

MAGAZINE ARTICLES:

Kaplan, Roben (2003) "Supre macy by Stealth: Ten Rules fo r Managing the World:' /he Atlantic Monthly Ouly/ August): 65-83.

Elliott, Michael (2002) "The Trouble With Saving the World." Time (30 December): 108.

RESEARCH REPORTS, PAPERS FROM CONFERENCE PROCEEDINGS, PhD THESIS:

Szakolzai , Arpad ( 1994) "Th inking Beyond the East-West Divide: PaLocka, Fallcault, Hamvas, Elias, and the Care o f the Self." Florence: European Universi ty Inst itute, EUI Working Papers in Political and SociaJ Sciences, No. 94/ 2.

Klopcic, Vera (2002) Individualni in kolekttvni elementi v mednarodnem varslVu clovekovih pravic: dokurnenJi Svma Evrope 0 uarstvu narodnih manj§in. PhD Thesis. Ljubljana: University o f Ljubljana, Faculty of L~l w.

Razprave in gradjvo Ljubljana 2008 sl. 56-57 309

ONLINE SOURCES:

All o nline sou rces should be equipped (in addition to the already described style of re ference for different ki nds o f sources - e.g. books, journaJ anicles, e tc.) with the exact web page, location of me source and the dale when the sourcc was found.

Warner, Rache l ( 1989) "Angola: Country Studies - His torical SCLlings." In: Federal Research Divison, Library of Congress (hllp//1cwcb2.1oc.gov/ cgi-bin/ query/ r'frd/ csludy:@ficld, 1. 4. 2006).

AUTHOR ISSUES

Authors receive two complementary copies of the issue in which their contribution appcars.

COPYRIGHT

It is a condition o f publica tion that authors vest copyright in tlleir articles, including summaries and abstracts, in the Institutc for Ethnic Studies. Authors may use thc article elsewhere after publication without prior pe rmission from the Institute, provided thai acknowledgement is g iven to the RIC as the original source of publication and that Institute for Ethnic Studics is notified so tl131 ou r records show th3t its use is properly authorized .