tjaša grobelnik · iii grobelnik t. sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v dravski...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Tjaša GROBELNIK

SLADKOVODNO RIBIŠTVO IN PRODAJNE POTI

RIBOGOJNIC V DRAVSKI DOLINI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

ŽIVINOREJA

Tjaša GROBELNIK

SLADKOVODNO RIBIŠTVO IN PRODAJNE POTI

RIBOGOJNIC V DRAVSKI DOLINI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

POPRAVKI:

III Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Diplomsko delo je zaključek dodiplomskega visokošolskega programa Živinoreja na

Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Opravljeno je bilo pod

mentorstvom red. prof. dr. Andreje Borec in somentorstvom red. prof. dr. Martine Bavec in

red. prof. dr. Vlaste Jenčič.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Martin PAVLOVIČ

Mentorica: red. prof. dr. Andreja BOREC

Somentorica: red. prof. dr. Martina BAVEC

Somentorica: red. prof. dr. Vlasta JENČIČ

Lektorica: Manca Potušek, prof. angleščine in slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:

IV Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini

UDK: 639.31.006.3:339.187(049.5)(043.2)=163.6

V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski

dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od

Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo,

da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica

Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib.

Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v

Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem

trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.

Ključne besede: sladkovodno ribogojstvo / ribogojnica / ribji proizvodi / prodajna pot

OP: VII, 47 s., 3 pregl., 2 graf., 7 slik., 9 shem

Freshwater Fish Farming and Fish Supply Chains in the Drava Valley

In the diploma thesis the basic characteristics of freshwater fish farms in the Drava valley were explored and

supply chains were analyzed using a questionnaire. 9 registered fish farms from the municipality of Muta to

the municipality of Videm were included in the diploma thesis. Data was collected using a questionnaire and

field examinations. We found that small fish farms with smaller production volumes are most common in the

Drava valley, with the exception of the fish farm Ribogojnica Peruš. Fish farms breed trout breeds except for

Ribogojnica Požeg which breeds warmwater fish breeds. Fish farms sell fish products, mainly at the farm

itself. The disadvantage of fish farms in the Drava valley is their small size, small production volume and

undifferentiated marketing. There could be more fish farms in the Drava valley given its natural features.

Key words: freshwater aquaculture / fish farm / fish products / supply chain

NO: VII, 47 P., 3 Tab., 2 Graph, 7 Pict., 9 Schemes

V Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 PREGLED OBJAV ...................................................................................................... 2

2.1 Sladkovodno ribogojstvo v Sloveniji ................................................................... 2

2.2 Zakonodaja na področju sladkovodnega ribogojstva v Sloveniji .................... 3

2.3 Ribiška politika v Sloveniji .................................................................................. 4

2.4 Načini vzreje sladkovodnih vrst rib .................................................................... 5

2.4.1 Konvencionalno ribogojstvo ........................................................................... 5

2.4.2 Ekološko ribogojstvo ....................................................................................... 6

2.5 Tehnologija gojenja sladkovodnih vrst rib za prehrano ljudi .......................... 9

2.5.1 Vpliv abiotskih in biotskih dejavnikov okolja na življenje rib ........................ 9

2.5.2 Tehnologija vzreje hladnovodnih vrst rib ...................................................... 10

2.5.3 Tehnologija vzreje toplovodnih vrst rib ........................................................ 13

2.5.4 Higiena in zdravje rib .................................................................................... 14

2.6 Predelava in trženje rib v sladkovodnem ribogojstvu ..................................... 16

2.6.1 Ribji proizvodi ............................................................................................... 16

2.6.2 Kakovost ribjih proizvodov ........................................................................... 17

2.6.3 Ribogojstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji .......................................... 18

2.6.4 Prodaja sladkovodnih ribjih proizvodov........................................................ 19

2.7 Okoljski standardi v izlovu rib .......................................................................... 21

3 MATERIAL IN METODA DELA ........................................................................... 22

3.1 Raziskovalni vzorec ............................................................................................ 22

3.2 Anketni vprašalnik in izvedba anketiranja ...................................................... 22

3.3 Analiza podatkov ................................................................................................ 23

VI Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................... 24

4.1 Sheme prodajnih poti ribogojnic v Dravski dolini .......................................... 31

4.1.1 Prodajna pot Ribogojnice Peruš .................................................................... 31

4.1.2 Prodajna pot Ribogojnice Vraber .................................................................. 32

4.1.3 Prodajna pot Ribogojnice Frangeš ................................................................. 33

4.1.4 Prodajna pot Ribogojnice Trabe .................................................................... 34

4.1.5 Prodajna pot Ribogojnice Rai ........................................................................ 36

4.1.6 Prodajna pot Ribogojnice Fram ..................................................................... 37

4.1.7 Prodajna pot Ribogojnice Požeg.................................................................... 38

4.1.8 Prodajna pot Ribogojnice Vihar .................................................................... 39

4.1.9 Prodajna pot Ribogojnice Šturmovci ............................................................. 40

5 SKLEPI ....................................................................................................................... 41

6 VIRI ............................................................................................................................. 43

Kazalo slik

Slika 1: Šarenka………………………….…………………………………………….......11

Slika 2: Dovajanje vode v bazene…………………………………………….……..…….11

Slika 3: Odvajanje vode v vodni vir……………………………………………………….11

Slika 4: Odvajanje vode v skupni jašek……………………………………………………11

Slika 5: Krap……………………………………………………………………………….13

Slika 6: Primer spremembe v zunanjosti (povečan trebuh pri postrvi)……………………14

Slika 7: Dimljene ribe ……………………………………………………………………..17

VII Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


Kazalo preglednic

Preglednica 1: Dovoljene količine za posamezne lastnosti vode…………………..……..10

Preglednica 2: Rezultati anketnega vprašalnika ……………………………………….…25

Preglednica 3: Ponudba ribogojnic v Dravski dolini ……………………………………..27

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Vrsta dejavnosti ……………………………………………………………24

Grafikon 2: Prodaja ribjih proizvodov ………………………………………………….28

Kazalo shem

Shema 1: Prodajna pot Ribogojnice Peruš………………………………………………...32

Shema 2: Prodajna pot Ribogojnice Vraber……………………………………………….33

Shema 3: Prodajna pot Ribogojnice Frangeš……………………………………………...34

Shema 4: Prodajna pot Ribogojnice Trabe………………………………………………...35

Shema 5: Prodajna pot Ribogojnice Rai…………………………………………………...36

Shema 6: Prodajna pot Ribogojnice Fram………………………………………………....37

Shema 7: Prodajna pot Ribogojnice Požeg………………………………………………..38

Shema 8: Prodajna pot Ribogojnice Vihar………………………………………………...39

Shema 9: Prodajna pot Ribogojnice Šturmovci…………………………………………...40

1 Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


1 UVOD

Ribe so bile vedno pomembna sestavina v prehrani ljudi. Ljudje so si od vekomaj gradili

svoja prebivališča ob rekah, jezerih in morjih in tako spoznavali ribje navade. Sladkovodno

ribogojstvo, predvsem vzreja postrvi, ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve postrvje ikre so

ribogojci osmukali ob koncu 19. stoletja, danes pa sladkovodne ribe ribogojci vzrejajo

umetno v ribogojnicah (Zpevák 2001).

Včasih je bil trg z ribami založen samo sezonsko in sicer v jesenskem času. Danes

tehnologija ribogojstva omogoča prodajo rib skozi vso leto (Skalin 1993). Ribogojnice

lahko potrošnikom ponudijo sveže ribe ali pa jih predelajo v fileje, dimljene ribe in druge

ribje izdelke ter na tak način podaljšajo rok uporabe ribjih izdelkov (Levstik 2002).

Po podatkih Nacionalnega strateškega načrta za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji

za obdobje 2014–2020 je za slovensko akvakulturo značilna velika razpršenost manjših

ribogojnic po celotnem ozemlju Slovenije. Večina ribjih proizvodov se proda na

slovenskem trgu. Samooskrba z ribjimi proizvodi je po podatkih Nacionalnega strateškega

načrta (2014) v Sloveniji 50 %.

Namen diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika raziskati temeljne značilnosti

ribogojnic v Dravski dolini ter njihovih prodajnih poti. Zanimalo nas je, katere ribje

proizvode prodajajo ribogojnice, kakšen je njihov ekonomski pomen, kam, kako in komu

prodajajo ribje proizvode in ali so ribogojnice vključene v organizirane oblike prodajnih

poti oziroma kakšen je njihov potencial.

V diplomskem delu smo si postavili naslednje hipoteze:

1. Ribogojnice v Dravski dolini imajo zaradi ugodnih naravnih danosti velik potencial.

2. Ribogojnice so usmerjene le na konvencionalne prodajne poti ter na lokalni trg.

3. Ribogojnice za svoje izdelke ne uporabljajo blagovnih znamk in/ali označb kvalitete.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Sladkovodno ribogojstvo v Sloveniji

Ribogojstvo je specialna živinoreja, ki se ukvarja z vzrejo rib (Skalin 1984). Akvakultura

je novejši termin, ki zajema dejavnosti vzreje različnih vodnih organizmov (Janc 2003).

Sladkovodno ribogojstvo je v Sloveniji po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano Republike Slovenije dobro razvito, ker se s proizvodnjo rib v glavnem

zadovoljijo domače potrebe. Značilnost slovenskih ribogojnic je majhna povprečna

proizvodnja, s katero večinoma pokrivajo potrebe lokalnega trga (MKGP 2018).

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2016 v akvakulturi

zaposlenih 117 oseb, samozaposlenih je bilo 95 oseb. Za vzrejo sladkovodnih vrst rib je

bilo uporabljenih 233 ha ribnikov in 272 ha zajezitev. Povprečna letna cena za sveže in

očiščene postrvi je znašala 7,2 EUR/kg. V letu 2016 se je skupno vzredilo okrog 1.162 ton

sladkovodnih vrst rib. Hladnovodnih rib se je vzredilo približno 946 ton, največ šarenk,

katerih se je vzredilo okrog 833 ton. Toplovodnih vrst rib se je v letu 2016 vzredilo

približno 216 ton, od katerih je bila največja vzreja krapov, in sicer okrog 150 ton.

Dejanska vzreja sladkovodnih rib je večja, saj vsi ribogojci ne sporočajo podatkov o

vzrejenih količinah v Statistični urad Slovenije (SURS 2018).

Po podatkih Nacionalnega strateškega načrta za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji

za obdobje 2014–2020 groba ocena kaže, da je dodana vrednost (DV) na zaposlenega v

ribištvu in akvakulturi v EU za približno 25 % nižja od povprečne dodane vrednosti

zaposlenega (v Sloveniji je ta odstotek še večji – okoli 60 %), kar kaže na to, da

ribogojstvo spada med manj produktivne panoge.



2.2 Zakonodaja na področju sladkovodnega ribogojstva v Sloveniji

Ribogojstvo je poseg v naravo. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) določa,

da je treba pred začetkom izvajanja posega v okolje izvesti presojo njegovega vpliva na

okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.

96/04) določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali, pridobiti

dovoljenje za gojitev za tiste živali, ko je to potrebno. Zakon določa tudi, da mora lastnik

gojenih živali skrbeti, da živali ne pobegnejo v naravo.

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ureja vodne objekte in naprave ter druga

vprašanja povezana z vodami. Upravljanje obsega tudi varstvo in urejanje vode ter

odločanje o rabi vode. Cilj upravljanja z vodami je doseganje dobrega stanja voda, varstvo

pred škodljivim delovanjem na vode. Za dejavnost gojenja rib je treba pridobiti veljavno

vodno dovoljenje. Za pridobitev vodnega dovoljenja mora investitor vložiti vlogo na

Direkcijo za vode.

Ribogojnico mora pristojna občina najprej umestiti v svoj prostorski načrt. Vsak objekt,

kjer se gojijo ribe, mora biti vpisan v register objektov akvakulture in komercialnih

ribnikih, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sektorju za

identifikacijo in registracijo rejnih živali. Podrobnejši pogoji za ekološko ribogojstvo so

določeni v zakonih o ekološkem kmetijstvu na nivoju Evropske unije in v Pravilniku o

ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št.

8/14).

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) gojenje rib opredeljuje kot

gojitev za poribljavanje voda, za prehrano ljudi ter gojitev okrasnih rib. Ribe, razen rib iz

sonaravne gojitve, se lahko gojijo le v ribogojnici, ki je s tehničnimi sredstvi ločena od

naravnega okolja. Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13) določa ustrezno rejo za

določeno živalsko vrsto in prevoz živali. Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02)

določa, da se gojitev rib lahko izvaja v primernih objektih z napravami za uravnavanje

pretoka voda, če gre za bazene ali ribnike.



Pravilnik o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz akvakulture ter o

ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje določenih bolezni vodnih živali

(Uradni list RS, št. 6/14) se nanaša na vse gojene vodne živali. V prvem delu določa

pogoje in postopke za registracijo in odobritev ribogojnic. Ribogojnica mora voditi

ribogojski dnevnik, v katerega beleži premike in pogine v ribogojnici, ter dnevnik

veterinarskih posegov. Ta pravilnik določa tudi pogoje za promet in trgovanje z živimi

ribami. V splošno velja, da se lahko promet vrši med ribogojnicami z enakim zdravstvenim

statusom. Pravilnik določa tudi postopke pridobivanja statusa proste bolezni za

ribogojnice.

2.3 Ribiška politika v Sloveniji

Skupna ribiška politika (SRP) je instrument Evropske unije za upravljanje ribištva.

Slovenija mora kot članica Evropske unije izpolnjevati naloge in obveznosti, ki jih nalaga

evropska zakonodaja, in slediti ciljem skupne ribiške politike. Ribištvo je v Sloveniji

samostojno področje, ki ga opravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(MKGP). Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti družbeno, gospodarsko in okoljsko

trajnostno ribogojstvo ter zagotavljati vir zdrave hrane za državljane Evropske unije

(Skupna ribiška politika 2018).

Na področju ribištva je v Sloveniji razpisan Operativni program za izvajanje Evropskega

sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (OP ESPR

2014–2020), ki je skupni programski dokument Evropske komisije in Republike Slovenije.

Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki

Sloveniji predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega

sklada za pomorstvo in ribištvo.



Ukrepi na področju akvakulture so za inovacije, produktivne naložbe v klasično

akvakulturo in v zaprte sisteme v akvakulturi, ukrepi za povečanje potenciala lokacij za

akvakulturo, ukrepi za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka

akvakultura in ukrepi javnega zdravja. Na področju akvakulture se s pomočjo omenjenih

ukrepov podpirajo mikro, mala in srednja podjetja. Ukrepi tako omogočajo ustvarjanje

novih delovnih mest in ohranitev obstoječih delovnih mest (ARSKTRP 2018).

Ukrepi podpirajo tudi raziskovalne institucije doma in po svetu, da bodo lahko razvijale

nove metode vzreje in tehnologije v akvakulturi, ki naj bodo usmerjene k dobremu počutju

živali in omogočanju novih trajnostnih načinov vzreje ter zmanjševanju vplivov na okolje

in spodbujanju trajnostnega izkoriščanja virov. Poseben poudarek pri izvajanju ukrepov je,

da je ribogojcem omogočena seznanitev s tehnološko naprednejšimi načini akvakulture. Z

ukrepi za trženje in predelavo v ribištvu se vzpodbuja predelava ribjih proizvodov,

omogoča večjo sledljivost ribjih proizvodov. Zagotavljajo se tudi boljše trženjske možnosti

proizvajalcem in omogoča večja prepoznavnost celotnega ribiškega sektorja (ARSKTRP

2018).

2.4 Načini vzreje sladkovodnih vrst rib

2.4.1 Konvencionalno ribogojstvo

Pri konvencionalnem ribogojstvu gre za intenzivno vzrejo konzumnih rib, ki so namenjene

za prehrano ljudi. Gostota rib v intenzivni vzreji postrvi je 50–100 kg rib/m3, pri vzreji

toplovodnih rib v ribnikih se na 1 ha ribnika vloži 1.500 do 2.000 rib. Pri intenzivni vzreji

rib je prirast odvisen od vrste in količine krme. Za krmljenje rib se uporablja industrijsko

pripravljena krma za ribe (Janc 2003). V intenzivni vzreji rib se za zdravljenje bakterijskih

bolezni uporabljajo antimikrobna zdravila (Jenčič 2015). Najbolj učinkovit preventivni

ukrep za preprečevanje bolezni rib je vakcinacija rib, ki preprečuje izbruh bolezni in tudi

onesnaževanje okolja z antibiotiki in kemoterapevtiki (Bravničar in sod. 1999).



2.4.2 Ekološko ribogojstvo

Ekološko kmetijstvo je sistem trajnostnega kmetijstva. Ekološka reja živali je prilagojena

etološkim in fiziološkim potrebam živali. Cilj ekološkega kmetijstva je, da ekološko

pridelana živila zagotavljajo visoko kakovost in da proizvodni postopki ne škodujejo

okolju in zdravju ljudi, rastlin ter živali. Ekološka živila morajo biti izdelana iz

certificiranih ekoloških sestavin kmetijskega izvora. Uporaba neekoloških živilskih

dodatkov je omejena (Bavec in sod. 2009).

Prednost ekološkega ribogojstva je v kakovosti gojenih rib ter potrditvi kakovosti s strani

certifikacijskega organa, kar pri kupcih dodatno vzbuja zanimanje za nakup ekoloških rib.

Prodajna cena ekoloških gojenih rib je višja od konvencionalno gojenih rib (Štular in

Ivanuš 2010). Temeljna izhodišča ekološkega ribogojstva sta Uredba Komisije (ES) št.

834/2007 in Uredba Komisije (ES) št. 889/2008.

Ribogojnica, ki želi gojiti ribe na ekološki način, mora na Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano vložiti vlogo, s katero zaprosi za dovoljenje za opravljanje

ekološkega ribogojstva. Ribogojnica, ki izpolnjuje pogoje za ekološko ribogojstvo, pridobi

certifikat in lahko prodaja svoje ribje proizvode pod oznako ekološke pridelave (Štular in

Ivanuš 2010).

Za preusmeritev obratov v ribogojstvu iz konvencionalnega v ekološko ribogojstvo veljajo

naslednja obdobja preusmeritve, vključno z obstoječimi živali iz ribogojstva, in sicer 24

mesecev za obrate, ki jih ni mogoče izsušiti, očistiti in razkužiti; 12 mesecev za obrate, ki

so se izsušili ali so prekinili gojenje; 6 mesecev za obrate, ki so se izsušili, očistili in

razkužili in 3 mesece za obrate v odprtih vodah, vključno z gojilnicami školjk (Uredba

Komisije (ES) št. 889/2008).



V ekološkem ribogojstvu se lahko gojijo lokalno gojene vrste ob zagotavljanju dobrega

počutja in zdravja rib (Uredba Komisije (ES) št. 889/2008). Mladice za ekološko vzrejo

morajo izvirati iz ekoloških plemenskih jat in če le-te iz ekoloških plemenskih jat niso na

voljo, je pod specifičnimi pogoji dovoljena vzreja neekološko gojenih mladic (Uredba

Komisije (ES) št. 834/2007). Gojenje rib lahko poteka zgolj v pretočnih sistemih, kjer je

mogoče stalno spremljati pretok ter kakovost vode. Gojene rib v objektih z zaprtim

sistemom ponovnega kroženja je prepovedano (Štular in Ivanuš 2010).

Gostota gojenih rib v posameznih bazenih ali ribnikih omogoča dobro počutje gojenih rib

in je določena za posamezno vrsto rib. Za postrvi je določena največja gostota 25 kg rib/m3

(Uredba Komisije (ES) št. 889/2008). Naravni prirast rib lahko ekološki ribogojci povečuje

samo z dokrmljevanjem z ekološkimi krmili, kjer je prepovedana uporaba gensko

spremenjenih snovi. Uporaba pospeševalcev rasti in sintetičnih aminokislin je prepovedana

(Uredba Komisije (ES) št. 834/2007). Prepovedana je tudi uporaba hormonov (Uredba

Komisije (ES) št. 889/2008).

Preprečevanje bolezni temelji na gojenju rib v optimalnih razmerah; uporabo dobrih

ribogojskih in upravljavskih praks, vključno z rednim čiščenjem in razkuževanjem

prostorov z odobrenimi ekološkimi sredstvi; visoko kakovostno krmo ter s primerno izbiro

vrst in gostoto rib (Uredba Komisije (ES) št. 834/2007). V primeru prvih znakov bolezni

rib mora ribogojec poklicati pristojnega veterinarja, v primeru uporabe zdravil se karenca

pred uporabo oziroma prodajo rib podvoji (Štular in Ivanuš 2010).

V Avstriji je veliko povpraševanje po ekološko vzgojenih ribah. Avstrijski potrošnik je

pripravljen plačati več za visokokakovosten izdelek. Trženje ekoloških rib se v Avstriji v

veliki meri izvaja z neposrednim trženjem (BIO AUSTRIA 2018).



V Avstriji Smernice združenja BIO AUSTRIA, ki sodi med največje združenje za

ekološko kmetijstvo, za področje ribogojstva določajo posebne pogoje vzreje rib. Prehodna

obdobja za obrate v ribogojstvu so različna, in sicer 24 mesecev za ribogojske obrate, ki jih

ni mogoče izprazniti, očistiti in razkužiti; 12 mesecev za obrate, ki so bili izpraznjeni in v

njih ni potekalo gojenje rib, ter 6 mesecev za obrate, ki so bili izpraznjeni, očiščeni in

razkuženi. Vzrejati se smejo samo avtohtone vrste rib, prepovedana je vzreja kloniranih ali

kako drugače gensko spremenjenih vrst rib (Smernice BIO AUSTRIA 2018).

Ribogojstvo zahteva umetno ustvarjene sisteme in da bi zagotovili optimalno vzrejo

ustrezne vrste, je treba vzrejo prilagoditi njihovim naravnim življenjskim razmeram.

Prepovedani so majhni zaprti prostori za vzrejo rib. Objekti morajo biti načrtovani tako, da

preprečuje pobeg rib iz ribogojnice. Če ribe pobegnejo iz ribogojnice, so potrebni ustrezni

ukrepi za zmanjšanje škodljivih učinkov na naravni ekosistem. Največja dovoljena gostota

za salmonidne vrste rib v bazenih je 10 kg rib/m3, največja dovoljena gostota za vzrejo

toplovodnih vrst (krap, ščuka) je v bazenih 15 kg rib/m3 in v ribnikih 1.500 kg rib/ha

(Smernice BIO AUSTRIA 2018).

Ribogojnice v Avstriji morajo imeti sklenjeno pogodbo z veterinarsko službo za ribe, ki

ribogojnico obiskuje vsaj enkrat na leto. V primeru izbruha bolezni so za zdravljenje bolj

primerna naravna sredstva kot pa kemično-sintetična zdravila. Ustrezno zdravljenje določi

veterinarska služba. Pri uporabi zdravil se karenca podvoji (Smernice BIO AUSTRIA

2018).

V raziskavi (2016) o poznavanju zakonskih okvirjev ekološke reje postrvi in

pripravljenosti za preusmeritev v ekološko rejo med slovenskimi ribogojci so prišli do

zaključka, da ekološki način vzreje postrvi v Sloveniji nima smisla oziroma sta tveganje in

dodatni vložek previsoka. Obstajajo stvarne omejitve pri nekaterih ribogojnicah, zaradi

katerih ekološka vzreja pri njih ne pride v poštev. Obstajajo pa tudi takšne ribogojnice, ki

imajo dobre pogoje in preusmeritev v ekološko vzrejo bi zahtevala minimalne prilagoditve

obstoječe rejske prakse (Petek 2016).



2.5 Tehnologija gojenja sladkovodnih vrst rib za prehrano ljudi

Malo je raziskav o sladkovodnem ribogojstvu in zato se pozablja pomen ribogojnic za

preskrbo ljudi s hrano. Youn in sod. so leta 2014 raziskovali pomen ribogojnic in ribjega

mesa v prehrani ljudi. Zaključili so, da ribje meso vsebuje veliko proteinov in esencialnih

snovi, ki jih človek nujno potrebuje za svojo rast, razvoj in zdravje.

2.5.1 Vpliv abiotskih in biotskih dejavnikov okolja na življenje rib

Vsak organizem ima svoje notranje in zunanje okolje. Notranje okolje je relativno stabilno

in je ločeno od zunanjosti s celično membrano, kutikulo, z epitelom in celično steno ter

kožo. Zunanje okolje organizmov pa oblikujejo živi in neživi dejavniki. Neživi ali abiotski

dejavniki so fizikalne in kemijske lastnosti okolja, ki vplivajo na organizme. Živi ali

biotski dejavniki okolja so lastnosti okolja, ki so posledica prisotnosti drugih organizmov v

okolju (Tome 2006).

V evoluciji so se ribe prilagodile na življenje v vodi. Ribe dihajo s škrgami, ki so

prilagojene za izmenjavo plinov med vodo in ribo (Luštek in sod. 2009). Glede na to,

kakšna temperatura je za njihov razvoj optimalna, se sladkovodne ribe delijo na

hladnovodne oziroma salmonidne vrste in toplovodne oziroma ciprinidne vrste (Bravničar

in sod. 1999). Ribe so hladnokrvni ali poikilotermni organizmi, kar pomeni, da je njihova

telesna temperatura prilagojena temperaturi okolja oziroma vodi, v kateri živijo. Od

temperature vode je odvisno krmljenje rib (Skalin 1993).

Pri gradnji ribogojnice in kasneje pri proizvodnem procesu je treba poznati tolerance za

posamezne vrste rib oziroma mejne vrednosti za določene lastnosti vode (Bravničar in sod.

1999). V Preglednici 1 so prikazane dovoljene količine za posamezno lastnost vode.

Različne vrste rib imajo različne potrebe po posameznih lastnostih vode. Na primer krap

normalno živi pri temperaturi do 28 °C in v vodi raztopljenega kisika, ki ni nižji od 4 mg/l.

Postrv pa potrebuje nižjo temperaturo vode in višje koncentracije prostega kisika.



Preglednica 1: Dovoljene količine za posamezne lastnosti vode (Bravničar in sod. 1999)

Eya in sodelavci (2017) so v raziskavi o vplivu krme in temperature na šarenko ali

ameriško postrv (Oncorhynchus mykiss) zaključili, da je temperatura vode najpomembnejši

fizični faktor, ki vpliva na prirast rib in posledično na potrebe rib po hranilih in samega

krmljenja. Optimalna temperatura vode je odvisna od vrste rib in posamezne kategorije. Da

se ribe prilagajajo na temperaturo vode, uporabljajo biokemične, fiziološke, etološke in

molekularne mehanizme. Ti mehanizmi potrebujejo energijo, ki jo dobijo iz mitohondrijev.

2.5.2 Tehnologija vzreje hladnovodnih vrst rib

V hladnovodnem ribogojstvu se za meso gojijo predvsem salmonidne oziroma postrvje

vrste rib. Vzreja tržnih postrvi se je omejila v glavnem na šarenko (Slika 1), vzrejajo se

tudi druge vrste (Skalin 1984). Cilj vzreje je meso, ki je namenjeno prehrani ljudi in mora

biti čim boljše kakovosti. Pri nas se teža konzumnih postrvi giblje med 250 in 350 g, večje

se običajno filetirajo ali predelajo (Janc 2003).

Lastnost vode Dovoljena količina

temperatura (°C) postrvi: do 20

krapi: do 28

kisik (O2) (mg/l) postrvi: nad 8

krapi: nad 4

ogljikov dioksid (CO2) (mg/l) do 25, zarod: do 10

pH 5,5–8

amonijak (NH3) ( mg/l) do 0,05

amonij (NH4+) ( mg/l) do 1,0

nitrati (mg/l) do 0,2

nitriti (mg/l) do 50

klor (Cl2) (mg/l) 0,01–0,03

vodikov sulfid (H2S) (mg/l) do 1



Za kontrolirano vzrejo postrvi so nujno potrebni bazeni, v katerih se lahko po potrebi

uravna količina, pretok in gladina vode. Bazeni so lahko naravni ali umetni in različnih

dimenzij, oblik ter narejeni iz različnih materialov (Janc 2003). Dovajanje vode v bazene

(Slika 2) poteka po jaških iz vodnega vira. Dotok vode mora biti enak v vse bazene.

Odvajalni jaški morajo potekati iz vsakega bazena. Če je možno, naj bodo speljani direktno

v vodni vir (Slika 3), če pa ni možno, se posamezni jaški povežejo v en skupni odvajalni

jašek (Slika 4) in ta v vodni vir (FAO 1994).

Slika 1: Šarenka (Luštek in sod. 2009, str. 98)

Slika 2: Dovajanje vode v bazene

(FAO 1994, str. 54)

Slika 3: Odvajanje vode v vodni vir

(FAO 1994, str. 55)

Slika 4: Odvajanje vode v skupni

jašek (FAO 1994, str. 56)



Pri vzreji konzumnih postrvi je potrebna velika količina primerne vode, primerni bazeni,

kakovostne mladice in kakovostna hrana (Janc 2003). Optimalna temperatura vode je od

10–14 °C, kar je odvisno od vrste rib in starostne kategorije. Temperatura vode ne sme dlje

časa presegati 18–20 °C, ker ogreta voda ni sposobna vezati večje količine kisika, ki ga

postrvi potrebujejo (9–11 mg O2/l), moti pa tudi presnovne procese postrvi (Luštek in sod.

2009).

Gostota rib na 1 m3 vode je 50–100 kg konzumnih rib, odvisno od pretoka in kakovosti

vode. Pri intenzivni vzreji postrvi je prirast odvisen od vrste in količine krme. S krmo mora

ribogojec pokriti potrebe postrvi po beljakovinah, maščobah, ogljikovih hidratih in drugih

sestavinah, ki so nujno potrebne za normalen razvoj in prirast postrvi (Janc 2003).

Danes se v intenzivnem ribogojstvu uporablja predvsem industrijsko pripravljena krma za

ribe. Za vsako kategorijo postrvi je izdelana posebna krma v obliki peletov, katerih

velikost mora ustrezati velikosti rib. Krma vpliva na kakovost in barvo mesa. Za čim boljšo

ekonomsko proizvodnjo morajo ribogojnice upoštevati krmne tablice, ki jih imajo

proizvajalci izdelane za vsako vrsto krme (Janc 2003), pri čemer je treba upoštevati

temperaturo vode in težo rib.

Eya in sodelavci so leta 2017 v raziskavi o vplivu krme in temperature na šarenko

(Oncorhynchus mykiss) proučevali, kako bi lahko zmanjšali stroške za krmo in hkrati

ohranili prirast. Ugotovili so, da se lahko zmanjša vsebnost proteinov v krmi, ampak ob

tem se mora zvišati vsebnost lipidov, da se ohrani enak prirast šarenke. Rezultati te

raziskave so pokazali, da temperatura vode in krma vplivata posamezno ali skupaj na

prirast, izkoriščanje krme in mitohondrijsko delovanje.



2.5.3 Tehnologija vzreje toplovodnih vrst rib

V toplovodnem ribogojstvu se za prehrano ljudi vzrejajo ciprinidne oziroma krapovske

vrste rib. Vzreja se je začela s krapom, ki je še danes glavna vrsta rib, zato se lahko ta

ribogojska panoga imenuje tudi krapogojstvo (Janc 2003). Krapovci se vzrejajo v večjih

vodnih objektih. Za vzrejo je potrebna kakovostna, stoječa ali zelo počasi tekoča voda. V

ribnikih je voda motna in se poleti ogreje tudi do 30 °C. Optimalna temperatura vode je

20–25 °C. Potrebe krapov po kisiku so manjše (7–9 mg O2/l) (Luštek in sod. 2009). Za

vzrejo konzumnih krapov so ribniki veliki od 1 ha do 100 ha in več. Običajno se vloži na 1

ha ribnika med 1.500 in 2.000 kosov mladic (Janc 2003).

V toplovodnem ribogojstvu obstaja krmljenje na ekstenzivni način, ki je brez dodatnega

krmljenja, na polintenzivni način, kjer je delno dodano krmljenje, ali pa na intenzivni

način, kjer ribe večino hrane dobijo s krmljenjem (Luštek in sod. 2009).

Dodatno krmljenje je odvisno od količine naravne krme in temperature vode. Vrsta

dodatne krme vpliva na kakovost mesa. Če je dodatna krma koruza, bo meso mehko in

mastno. Najboljše dodatno krmilo je mešanica različnih žit (Janc 2003).

Ribogojnice v praksi redko vzrejajo same krape (Slika 5) v monokulturi, ampak vzrejajo

vzporedno še druge vrste rib, kot so amur, smuč, ščuka in druge vrste. Takšna vzreja se

imenuje polikultura. Na tak način se bolje izkoristi razpoložljiva krma v ribniku, poveča se

skupen hektarski prirast in razširi ponudba rib (Janc 2003).

Slika 5: Krap (Zpevák 2001, str. 32)



2.5.4 Higiena in zdravje rib

Življenjske razmere pri gojenju rib v ribogojnicah so drugačne kot v naravi. Drugačne

življenjske razmere v ribogojnici lahko povzročijo veliko škodo in vplivajo na tržno

kakovost rib. Če so življenjske razmere rib optimalne, so možnosti za razvoj bolezni

manjše. S povečanjem gostote rib in intenzivnostjo krmljenja se lahko poslabšajo higienske

razmere v bazenih in poveča razvoj bolezni (Skalin 1993).

Pri intenzivni vzreji lahko slabe življenjske razmere, telesne poškodbe in stres povečajo

možnost za nastanek bolezni. Stres je prilagoditveni mehanizem, ki s pomočjo homeostaze

(ohranjanje stabilnosti organizma) omogoča preživetje. Izogibanje stresnim dejavnikom in

posledicam stresa je ena najpomembnejših skrbi ribogojcev po svetu. V teku so raziskave,

kako bi ob nudenju optimalnih razmer za vzrejo zmanjšali stres pri ribah. Potekala je že

raziskava o odpornosti postrvi šarenke na stres. V laboratorijskih razmerah jim je to že

uspelo, v praksi pa še ne. Odpornost proti stresu je možno tudi s krmo, v kateri je večja

vsebnost vitamina E, ki zmanjšuje vsebnost hormona kortizola. K boljšemu preprečevanju

stresa pri ribah bi pripomogla metoda, s katero se lahko izmeri stres (Jenčič 2014).

Zaradi neugodnega okolja rib nastanejo različne bolezni in poškodbe. Bolezen je pri živih

organizmih stanje, v katerem osnovni življenjski procesi odstopajo od normalnih. Pri ribah

lahko govorimo o bolezenskem stanju takrat, ko opazimo spremembe v obnašanju in

zunanjosti (Slika 6) ter slabši prirasti, razmnoževanju in nenazadnje, ko začnejo poginjati

(Bravničar in sod. 1999).

Slika 6: Primer spremembe v zunanjosti (povečan trebuh pri postrvi)

(Bravničar in sod. 1999, str. 17)



Ko v ribogojnici izbruhne bolezen, je treba poklicati veterinarja, po možnosti strokovnjaka

za bolezni rib (ihtiopatologa), da si v ribogojnici ogleda okolje, v katerem ribe živijo,

klinične znake in vzame vzorce (žive ali poginjene ribe). Ko je znana diagnoza, se lahko

začne zdravljenje. Poznani so različni načini zdravljenja. Zdravilo se ribam lahko aplicira s

pomočjo krme, kopeli ali individualno z injekcijsko iglo. Vsako zdravilo ima svojo

karenčno dobo in takrat se ribe ne smejo uporabljati za prehrano ljudi (Bravničar in sod.

1999).

V intenzivni vzreji vodnih živali se za zdravljenje bakterijskih bolezni uporabljajo

antimikrobna zdravila. Nenadzorovana uporaba antimikrobnih zdravil negativno vpliva na

okolje in zdravje ljudi. Zaradi možnosti razvoja rezistence bakterijskih povzročiteljev na

antimikrobna zdravila so posledice pri ljudeh povečano število bakterijskih okužb in

zapletov ter oteženo zdravljenje. Tveganje za zdravje ljudi so tudi morebitni ostanki

antimikrobnih zdravil v ribjem mesu in njihovih proizvodih, posledica česar so alergije,

zastrupitve in spremembe v črevesni mikroflori (Jenčič 2015).

Najučinkovitejši način preprečevanja odpornosti na antibiotike je, da se zmanjša njihova

uporaba in določi ustrezen pravni red, ki omogoča registracijo, odobritev in nadzor nad

uporabo antimikrobnih zdravil. Drugi način preprečevanja rezistence na antibiotike je, da

se nadzira in preverja delovanje antimikrobnih pripravkov v laboratorijih in da se

posamezni antibiotik ob pojavu rezistence pravočasno izloči (Jenčič 2015).

Za uspešno preventivo pred bolezni je treba poznati načine, kako se povzročitelji bolezni

širijo, vzroke za nastanek bolezni in druge dejavnike, ki imajo vpliv na izbruh bolezni.

Preventivni ukrepi so razkuževanje (dezinfekcija); vakcinacija rib, ki preprečuje izbruh

bolezni in tudi onesnaževanje okolja z antibiotiki in kemoterapevtiki (Bravničar in sod.

1999).



2.6 Predelava in trženje rib v sladkovodnem ribogojstvu

Priprava rib za prodajo se začne z izlovom rib iz bazenov ali ribnikov. Rokovanje z ribami

ne sme biti grobo, ker se posledice grobega ravnanja pokažejo šele kasneje. Pri prodaji je

treba upoštevati velikostne norme in ribe je treba ustrezno sortirati (Skalin 1993).

2.6.1 Ribji proizvodi

Ribogojci lahko kupcem ponudijo svežo očiščeno postrv. Sveža riba ima značilne znake.

Oči so bistre in sijoče. Koža je vlažna in napeta. Luske ne izpadajo in imajo značilen sijaj.

Škrge so rdečkaste barve in vlažne. Meso je čvrsto in elastično ter se pri sveži ribi po

pritisku na površino ribe povrne v prvotni položaj (Treer in sod. 1995).

Tehnologija predelave je ekonomična uporaba bioloških, fizikalnih, kemijskih in tehniških

procesov, katerim je skupno, da se sveža riba predela v pol trajne in trajne proizvode

(Treer in sod. 1995). Ribji fileji so najpogostejši ribji proizvod. Kupci jih lahko kupijo

sveže ali zmrznjene. Filetiranje rib se lahko izvede ročno ali s stroji. Ko se filetirajo z roko,

se meso loči od velike ribje kosti z ostrim nožem (Hoitsy in sod. 2012). Ribji fileji so

mesni deli rib, ki jim je odstranjena glava, koža, plavuti in kosti (Treer in sod. 1995).

Dimljenje je ena od najstarejših metod za podaljšanje trajnosti izdelkov ob ohranitvi

ustrezne prehranske vrednosti. Dimljenje rib ima veliko prednosti, ker jim da posebno

aromo, podaljša se njihova trajnost in za dimljene ribe (Slika 7) je večje povpraševanje,

cena pa je višja (Levstik 2002). Dimljenje rib ni zapleten postopek, vendar zahteva

določene izkušnje glede izbire lesa za dimljenje, temperature in časa dimljenja rib. Vsak

ribogojec ima svoj način dimljenja, ki se razlikuje od drugih ribogojcev (Hallinger in sod.

2013).



2.6.2 Kakovost ribjih proizvodov

Ribogojec mora skrbeti za kakovost rib in proizvodov, saj prodaja na trg, ki konstantno

zahteva visoko kakovost (Levstik 2002). Kakovost je skupek značilnosti posameznega

izdelka, ki zadovoljuje potrebe kupcev. Za obvladovanje in zagotavljanje kakovosti so

odgovorni vsi proizvajalci živil. Za področje živilstva je za zagotavljanje varnosti živil

uveljavljen nadzorni sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point), kar pomeni

analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. Ta sistem ugotavlja, vrednoti,

nadzira tveganja, ki so pomembna za varnost končnega živilskega proizvoda (Raspor

2002).

Higiena živil zajema vse postopke in ukrepe, ki so potrebni pri proizvodnji, predelavi,

skladiščenju in transportu, da dobimo zdravstveno ustrezna in za prehrano ljudi primerna

živila. Živila živalskega izvora morajo izhajati od zdravih živali, ki ne vsebujejo zdravju

škodljivih snovi (Levstik in sod. 2002).

Kakovost rib in ribjih proizvodov mora biti skladna z zahtevami zakonodaje. Pravilnik o

veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o

pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (Uradni list RS, št.

100/99) ureja način opravljanja obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin

in živil živalskega izvora. Ureja izvajanje veterinarsko-sanitarnega nadzora živilskih

Slika 7: Dimljene ribe (Levstik in sod. 2002, str. 27)



obratov, ocenjevanje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora pred oddajo

v promet za javno potrošnjo.

2.6.3 Ribogojstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

(Uradni list RS, št. 57/15). Med dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih

organizmov spadata dejavnosti vzreja vodnih organizmov in predelava vodnih organizmov.

Pri vzreji je količina vzrejenih vodnih organizmov omejena na največ 5 ton rib na leto.

Pri dejavnosti predelava vodnih organizmov je količina predelanih vodnih organizmov

omejena na največ 10 ton rib na leto, pri čemer mora biti najmanj 50 % količin vodnih

organizmov iz lastne vzreje. Pod predelavo vodnih organizmov spadajo zlasti filetiranje,

dimljenje, prekajevanje, mariniranje (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov in prodaja

izdelkov mora imeti kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, v uporabi najmanj

en hektar primerljivih kmetijskih površin in v uporabi vodno zemljišče, ki je vpisano v

centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov. Vloga za registracijo

dopolnilne dejavnosti na kmetijo se vloži na upravno enoto. Upravna enota podatke o

izdanem dovoljenju vpiše v Register kmetijskih gospodarstev (Uredba o dopolnilnih

dejavnostih na kmetiji).

Dopolnilna dejavnost vzreja in predelava vodnih organizmov se opravlja na zemljiščih v

lasti članov kmetije, na naslovu kmetije ali na naslovu nosilca kmetije, predelava vodnih

organizmov pa je lahko tudi v drugem registriranem obratu. Dovoljenje za opravljanje

dopolnilne dejavnosti prodaja za ribje izdelke ni potrebno, če ima nosilec dopolnilne

dejavnosti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih

organizmov in prodaja izdelke iz te dopolnilne dejavnosti. Na vidnem mestu prodaje mora

biti označeno, da so vodni organizmi in ribji izdelki s kmetije nosilca dopolnilne dejavnosti

vzreja in predelava vodnih organizmov (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).



Nosilec dopolnilne dejavnosti dokazuje količino in poreklo surovin s prejetimi računi ali

drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti

deset let od poslovnega dogodka. Nosilec dejavnosti mora zagotoviti oštevilčenje po

časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije

in lokalnega trga (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).

2.6.4 Prodaja sladkovodnih ribjih proizvodov

Prodaja ribjih proizvodov je možna na več načinov. Ribogojnice lahko prodajajo

neposredno v ribogojnici, na tržnici, dostavljajo z lastnim transportom do končnega kupca

ali v trgovine, restavracije in hotele ter druge javne zavode, s katerimi imajo sklenjeno

pogodbo. Možna je prodaja tudi do prodajalcev na veliko preko tujega transporta (Levstik

in sod. 2002).

Lastnost slovenskega trga je, da kupci še vedno cenijo svežo ribo, kar ribogojnicam

omogoča, da kljub višjim stroškom proizvodnje lokalno prodajo svoje ribje proizvode po

višji ceni, kot to uspeva tujim konkurentom. To velja predvsem za prodajo neposredno v

ribogojnicah. Tudi slovenski trgovci dajejo vedno večjo prednost slovenskim ribam. Pri

kategoriji zmrznjenih rib in ribjih proizvodov pa imajo domače ribogojnice manjše

možnosti konkurirati velikim tujim konkurentom (Petek 2016).

Vsak obrat, v katerem se izvaja živilska dejavnost, mora biti registriran pri Upravi

Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Postopke registracije

in odobritev obratov na področju živil – razen obratov, ki delujejo na področju prehranskih

dopolnil in živil za posebne prehranske namene – podrobneje določa Pravilnik o

registraciji in odobritvi obratov na področju živil (Uradni list RS, št. 96/14).



Po 3. členu tega pravilnika o registraciji in odobritvi obratov na področju živil (Uradni list

RS, št. 96/14) nosilcem živilske dejavnosti iz področja akvakulture ni treba registrirati

obratov, pri katerih so proizvodi namenjeni dajanju na trg in so vpisani v centralni register

akvakulture.

Za uspešno prodajo ribjih proizvodov je pomembno oglaševanje. Oglaševanje je možno od

ust do ust, ki je vsem najbolj znano. Sodobne oblike oglaševanja so oglaševanje preko

spleta, družabnih omrežij, časopisa, radia in televizije. Namen oglaševanja je kupca

pritegniti in motivirati, da se odloči za nakup. Pri oglaševanju proizvodov je pomembno,

da ima oglas enostavno in jasno sporočilo. Oglas mora izstopati in poudariti tiste lastnosti,

ki se razlikujejo od konkurence (Pritržnik 2015).

Ribji proizvodi se lahko vključijo tudi v shemo kakovosti, ki po 69. členu Zakona o

kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede

značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega

predpisano kakovost. Shema kakovosti je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali

posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

V raziskavi (2017) o prepoznavnosti in uporabi oznak kakovosti ter vsakodnevni uporabi

le-teh so ugotovili, da kupci slabo prepoznavajo poreklo in oznake kakovosti, pri nakupu

določenega izdelka pa so osredotočeni na kakovost in ceno. Namen oznak kakovosti je, da

kupci prepoznajo lokalne izdelke. Pridobitev oznake porekla in kakovosti za izdelke je

priložnost za majhne kmetije oziroma majne obrate, da bodo bolj prepoznavni na trgu.

Problematiko majhnih kmetij je treba reševati s pomočjo financiranja pri procesu

pridobitve oznak porekla in kakovosti (Borec in sod. 2017).

Ribogojnice lahko za svoje proizvode registrirajo blagovno znamko. Blagovna znamka je

osnovno orodje za trženje, ker pri kupcih vzbuja dodatno zaupanje v proizvod. Registracija

blagovne znamke omogoča razlikovanje proizvodov od konkurence in preprečiti drugim,

da bi tržili enake ali podobne proizvode pod isto ali podobno blagovno znamko (Guček

2014). Blagovna znamka je veljavna deset let od vložitve prijave in mora izpolnjevati



pogoje, ki so določeni v 43. in 44. členu Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št.

51/06).

2.7 Okoljski standardi v izlovu rib

Zavedanje prekomernega izlova rib v naravnem okolju in možnosti negativnega vpliva

gojenja rib sta pripeljala do uvedbe več okoljskih standardov na tem področju. Za

označevanje morskih ribjih proizvodov se uporabljata dva logotipa: MSC (Marine

Stewardship Council) in ASC (Aquaculture Stewardship Council), ki kupcem služita za

orientacijo, da morski ribji izdelki izvirajo iz trajnostnega in odgovornega ribogojstva

(Hofer ASC 2018). Za sladkovodne ribje proizvode še trenutno ni uvedeno takšno

označevanje.

Marine Stewardship Council (MSC) oziroma Svet za nadzor morja je mednarodna

neprofitna organizacija, ki si prizadeva za zaščito oceanov in zaščito morskih sadežev za

prihodnost (MSC 2018). Logotip MSC zagotavlja, da je bila riba ulovljena skladno z

okolju prijaznim ribolovom, ki ohranja ribji stalež za prihodnje rodove (Hofer ASC 2018).

Aquaculture Stewardship Council (ASC) oziroma Svet za nadzor ribogojstva je neodvisna

mednarodna neprofitna organizacija, ki upravlja vodilni svetovni program certificiranja in

označevanja odgovornega ribogojstva. V obratih, ki imajo certifikat organizacije ASC,

veljajo stroge zahteve glede zaščite rib. Tako se antibiotiki uporabljajo samo pod

veterinarskim nadzorom in za zdravljenje bolnih živali. K pobudam organizacije ASC

spada reden nadzor kakovosti vode kot tudi preverjanje ribje hrane, ki ne sme prihajati iz

ogroženih virov (ASC 2018). Logotip ASC torej zagotavlja, da morski ribji proizvodi

izvirajo iz odgovornega ribogojstva (Hofer ASC 2018).



3 MATERIAL IN METODA DELA

3.1 Raziskovalni vzorec

V Dravski dolini je 11 registriranih ribogojnic. Ker sta dve zavrnili sodelovanje pri

anketiranju, smo v diplomsko delo vključili 9 registriranih ribogojnic na območju od

Občine Muta do Občine Videm. V raziskavo smo torej zajeli 80 % vseh ribogojnic v

obravnavanem območju. Podatke o registriranih ribogojnicah v Dravski dolini nam je

posredoval specialist za ribogojstvo mag. Miha Štular iz Kmetijsko gozdarskega zavoda

Kranj. Anketirali smo Ribogojnico Peruš, Ribogojnico Vraber, Ribogojnico Frangeš,

Ribogojnico Trabe, Ribogojnico Rai, Ribogojnico Fram, Ribogojnico Požeg, Ribogojnico

Vihar in Ribogojnico Šturmovci.

3.2 Anketni vprašalnik in izvedba anketiranja

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki se nahaja v Prilogi 1. Anketni

vprašalnik vsebuje 30 vprašanj o osnovnih podatkih o ribogojnicah, prodaji ribjih

proizvodov in seznanjenosti z blagovnimi znamkami in označbami kakovosti. Anketiranje

je potekalo v mesecu aprilu 2018, in sicer tako, da smo posamezno ribogojnico kontaktirali

preko telefona ali elektronske pošte ter se dogovorili za termin osebnega anketiranja v

posamezni ribogojnici. Anketirance smo seznanili s postopkom anketiranja in načinom

objave podatkov. Vsi anketiranci so z objavo podatkov v diplomskem delu soglašali.

S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili osnovne podatke o ribogojnicah, in sicer

podatke lokacij ribogojnic v Dravski dolini, vrsto ribogojske dejavnosti, podatke o

velikosti ribogojnic in njihov obseg proizvodnje, o vodnem viru za ribogojnice, katere

vrste hladnovodnih ali toplovodnih rib gojijo ribogojnice v Dravski dolini, o viru mladic za

nadaljnjo vzrejo v konzumne ribe, o zdravstveni problematiki in zdravstvenem varstvu rib

ter skrbi za kakovost rib za prehrano ljudi.



Glavni cilj diplomskega dela je bil, da s pomočjo anketnega vprašalnika poleg osnovnih

podatkov pridobimo tudi podatke o prodaji ribjih proizvodov ribogojnic v Dravski dolini,

in sicer:

- katere ribje proizvode prodajajo,

- kakšna je ekonomika vzreje,

- kam prodajajo ribje proizvode,

- ali so vključene v organizirano prodajno verigo,

- ali imajo sklenjene pogodbe v primeru prodaje v javne zavode (šole, trgovine, hoteli in

restavracije) ter

- ali so seznanjene z možnostjo uporabe blagovnih znamk in označb kvalitete.

3.3 Analiza podatkov

Pridobljene podatke iz anketiranja smo obdelali s pomočjo metode opisne statistike. Za

vsako anketirano ribogojnico v Dravski dolini smo na podlagi pridobljenih podatkov

izdelali shemo prodajne poti.



4 REZULTATI Z RAZPRAVO

S pomočjo anketiranja 9 registriranih ribogojnic v Dravski dolini smo pridobili številne

podatke. Vse ribogojnice v Dravski dolini gojijo ribe na konvencionalni način. Vse

ribogojnice vzrejajo ribe za prehrano ljudi, Ribogojnica Požeg pa vzreja ribe še za

poribljavanje odprtih voda. Večinoma ribogojnic vzreja hladnovodne vrste rib (šarenko),

izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib (krap, amur, smuč, ščuka). Vir

vode za ribogojnice je voda iz potokov. Mladice za dokrmljevanje do konzumne velikosti

ribogojci kupujejo v registriranih ribogojnicah za vzrejo mladic, izjema je le Ribogojnica

Požeg, v kateri sami gojijo mladice.

Za 60 % vprašanih ribogojcev je ribogojstvo osnovna dejavnost, za 40 % vprašanih

ribogojcev pa je ribogojstvo dopolnilna dejavnost (Grafikon 1). V ribogojnicah je

večinoma zaposlena 1 oseba, izjemi sta Ribogojnica Peruš in Ribogojnica Vraber, kjer so

zaposlene 3 osebe.

dopolnilna ribogojska

dejavnost

osnovna ribogojska dejavnost

40 %60 %

Grafikon 1: Vrsta dejavnosti



V Preglednici 2 so prikazani podatki o starosti ribogojnic, velikosti ribogojnic, gostoti rib

in obsegu proizvodnje. Ribogojnice v Dravski dolini v povprečju obratujejo 31 let.

Povprečna velikost ribogojnic je 2.564,4 m2, povprečni obseg proizvodnje je 12.000 kg rib

na leto. Izjema je Ribogojnica Peruš, ki je velika 4.500 m2 in proizvede na leto 45.000 kg

rib.

Preglednica 2: Rezultati anketnega vprašalnika

*vzrejni ribnik toplovodnih vrst rib

Ribogojnice Starost

ribogojnice

(let)

Velikost

ribogojnice

(m2)

Gostota

rib

(kg/m3)

Obseg

proizvodnje

(kg rib/leto)

Ribogojnica Peruš 43 4500 80 45000

Ribogojnica

Vraber

20 375 40 3000–4000

Ribogojnica

Frangeš

28 5000 30 2000

Ribogojnica

Trabe

50 2000 50 3000

Ribogojnica Rai 28 3200 40 8000

Ribogojnica

Fram

24 2700 40 3000

Ribogojnica Vihar 20 625 30 3000

Ribogojnica

Šturmovci

28 1680 50 15000–16000

Ribogojnica Požeg 34 3000* 45* 25000

Povprečje 31 2564,4 45 12000



Ribogojnice v Dravski dolini spadajo večinoma med manjše ribogojnice, saj ima večina le-

teh proizvodnjo nižjo od 5 ton. Pri teh ribogojcih je dohodek nizek in verjetno ne dosega

ekonomskega praga za preživetje ribogojca. V anketnem vprašalniku smo anketirance sicer

vprašali po letnem prihodku, vendar smo se zaradi nezanesljivosti odgovorov odločili, da

rezultatov tega dela ne bomo upoštevali. Dejstvo pa je, da večina ribogojnic, predvsem

tistih, ki imajo manj kot 5 ton rib na leto, predstavlja le dopolnilno dejavnost. Iz tega lahko

tudi sklepamo, da ravno v teh primerih ribogojstvo v Dravski dolini ne dosega

ekonomskega praga za preživetje ribogojca.

Povprečna gostota rib v bazenih je 45 kg rib/m3. Gostota rib je nižja od priporočene gostote

rib za konvencionalno gojenje rib. Na 1 m3 je lahko 50–100 kg rib (Janc 2003).

Ribogojnice z gostoto pod priporočeno za konvencionalno ribogojstvo pokrijejo stroški za

krmo in mladice. Dobiček iz ribogojske dejavnosti bi se lahko ob vzpostavitvi ustreznih

tehnoloških rešitev vzreje še povečal.

Večina ribogojnic nima težav z boleznimi, nekatere pa imajo probleme težave s paraziti,

plesnimi, mikro-bakterijskimi okužbami škrg in furunkulozo. Pri ribogojski dejavnosti jim

težave povzročajo plenilci (čaplje, mačke, vidre). Zdravje rib in kakovost ribjega mesa v

ribogojnicah Dravske doline preverja Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske

fakultete Univerze v Ljubljani.

Ribogojnice v Dravski dolini oglašujejo svoje ribje proizvode s pomočjo metode od ust do

ust, ki je vsem najbolj znano in najpogostejše oglaševanje. Nekatere ribogojnice pa

uporabljajo tudi sodobne oblike oglaševanja preko spleta, oglaševanje preko družabnega

omrežja – Facebook je najpogosteje uporabljen način oglaševanja preko spleta.

Ribogojnice v Dravski dolini prodajajo po povprečni ceni 7,1 EUR/kg za svežo postrv, ki

je za 0,1 % nižja od prodajne cene iz leta 2016, ki znaša 7,2 EUR (SURS 2018).

Ribogojnice svoje ribje proizvode prodajajo neposredno v ribogojnici, kar je tudi lastnost

slovenskega trga, saj tako tudi lažje konkurirajo z velikimi tujimi konkurenti (Petek 2016).



Ponudba ribjih proizvodov v Dravski dolini (Preglednica 3) je različna. Ribogojnice

prodajajo sveže ribe, fileje in dimljene ribe.

Preglednica 3: Ponudba ribogojnic v Dravski dolini

Ribogojnice prodajajo svoje ribje proizvode neposredno v ribogojnici, v trgovine in javne

zavode, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Nekatere ribogojnice kupcem dostavljajo

svoje ribje proizvode na dom. Prodaja v ribogojnicah predstavlja 43 % celotne prodaje,

prodaja v restavracije in dostava na dom pa 24 %. Prodaja v trgovine predstavlja 9 %

celotne prodaje (Grafikon 2). Večina ribogojnic ima zagotovljen 100 % odkup, razen treh,

in sicer so to Ribogojnica Frangeš, Ribogojnica Fram in Ribogojnica Požeg, ki neprodane

ribe gojijo naprej. Ribogojnica Peruš je vključena v organizirano prodajno verigo, kar 90

% njihove celotne prodaje predstavlja organiziran odkup.

Ribogojnice Ponudba ribjih proizvodov

Ribogojnica Peruš sveža postrv, ribji fileji,

dimljene postrvi, dimljeni fileji

Ribogojnica Vraber neočiščena postrv, očiščena postrv,

ribji fileji

Ribogojnica Frangeš sveža postrv, dimljena postrv

Ribogojnica Trabe neočiščena postrv

Ribogojnica Rai sveža postrv

Ribogojnica Fram očiščena postrv

Ribogojnica Vihar sveža postrv

Ribogojnica Šturmovci sveža postrv

Ribogojnica Požeg krap, amur

smuč, ščuka



Grafikon 2: Prodaja ribjih proizvodov

Prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini so kratke, kar je z vidika ohranjanja kakovosti

izdelka in negativnega vpliva na okolje dobro, vendar je tržni potencial zelo slabo

izkoriščen. Večina ribogojnic v Dravski dolini ima zagotovljen 100 % odkup, razen treh, in

sicer so to Ribogojnica Frangeš, Ribogojnica Fram in Ribogojnica Požeg. Ta zagotovljen

odkup lahko razumemo kot samozadostnost posameznih ribogojnic in ta jih po naših

prepričanjih na nek način ohromi in zavira pri tem, da se ribogojci ne združujejo in da se

ne odločajo za katero od označb kakovosti ter za ekološko ribogojstvo.

Ribogojnice v Dravski dolini so seznanjene z možnostjo uporabe blagovnih znamk in

označb kvalitete, vendar jih ne uporabljajo zaradi nepoznavanja postopkov registracije,

birokracije ter zaradi rednega povpraševanja in odkupa. Izjema je Ribogojnica Vihar, ki si

v prihodnosti želi za svoje ribje proizvode pridobiti označbo »izbrana kakovost Slovenije«.

Označba »izbrana kakovost za ribje proizvode« še zaenkrat ni možna (Izbrana kakovost

2018). Pridobitev označbe kakovosti za ribje proizvode ima številne prednosti za male

obrate, saj bi bili lažje prepoznavni na trgu.

prodaja v ribogojnici

dostava na dom

trgovina

restavracija

43 %24 %

9 %

24 %



Ribogojnice v Dravski dolini ne koristijo ukrepov Operativnega programa za izvajanje

Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji, ki omogoča seznanitev

ribogojcev s tehnološko naprednejšimi načini akvakulture ter z ukrepi za trženje in

predelavo v ribištvu vzpodbuja predelavo ribjih proizvodov. Največja ovira za ribogojnice

je zapleten postopek pridobivanja finančne pomoči.

Ribogojnice v Dravski dolini imajo možnost za preusmeritev v ekološko ribogojstvo, ker

vzreja rib ni zelo intenzivna. Gostota postrvi v bazenih je pod priporočeno gostoto za

konvencionalno ribogojstvo. Gostoto postrvi v bazenih, ki je določena v Uredbi Komisije

(ES) št. 889/2008 za ekološko ribogojstvo, bi bilo treba še znižati na 25 kg rib/m3.

Ekološko gojene ribe bi tudi povečale dobiček v ribogojnicah, ker bi lahko ribje proizvode

prodajali po višji ceni. Ribogojnice se ne želijo preusmeriti v ekološko ribogojstvo zaradi

nepoznavanja postopkov pridobitve certifikata in mišljenja, da ekoloških rib ne bodo mogli

prodati. Ne zavedajo se, da bi prav ekološka riba pri kupcu povečala željo po nakupu, ker

so kupci vedno bolj osredotočeni na kakovost proizvoda.

Podatki, ki smo jih pridobili z anketiranjem, so veljavni samo za Dravsko dolino in ne

veljajo za celotno Slovenijo. Glede na pridobljene podatke smo ugotovili tudi nekatere

pomanjkljivosti gojenja rib na tem območju. V prvi vrsti smo mnenja, da bi lahko bilo

glede na naravne danosti v Dravski dolini več ribogojnic.

Na tem območju je še veliko neizkoriščenih tekočih voda, iz katerih bi lahko nove

ribogojnice koristile vodo za gojenje rib. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da bi

za zagotavljanje večje samooskrbe v Sloveniji v Dravski dolini lahko povečali proizvodnjo

rib in tako prispevali k večjemu deležu samooskrbe. Glede na to bi lahko bodisi povečali

nekatere obstoječe ribogojnice v Dravski dolini bodisi ustanovili nove. Prav tako bi k

povečanju samooskrbe lahko pripomogli tudi s tehnološko posodobitvijo ribogojnic in/ali

povečanjem gostote rib. Uvajanje sodobnih tehnologij ribogojstvu je zelo pomembno, saj

se lahko na ta način zmanjša negativni vpliv na stanje gojitvenih voda (zmanjša se

negativni vpliv gojenja rib na okolje).



Druga pomembna pomanjkljivost pa je, da večina ribogojnic proizvaja malo, saj ne morejo

100 % založiti niti lokalnega trga, najmanj od tega jih zalaga v javne zavode (trgovine,

šole, restavracije). Izjema je le Ribogojnica Peruš, ki 90 % celotne prodaje proda v

trgovino Spar. Druge ribogojnice prodajo vse svoje ribje proizvode v manjših količinah

neposredno v ribogojnici ter nimajo interesa (nekatere tudi možnosti) povečanja

proizvodnje, da bi lahko zalagale javne zavode in trgovske centre.

V Sloveniji ekološko ribogojstvo ni razširjeno, medtem ko je v sosednji Avstriji zelo

razširjeno. Pri avstrijskih potrošnikih je veliko povpraševanje po ekološko vzrejenih ribah

in za ekološke ribe so potrošniki pripravljeni plačati več (BIO AUSTRIA 2018). Ker

slovenski potrošniki tudi vedno bolj posegajo po ekološko pridelani hrani, bi to lahko bila

priložnost za ribogojnice, da se preusmerijo v ekološko ribogojstvo. V Sloveniji je bil

Anton Kranjčič iz Sromelj v Posavju prvi slovenski ribogojec, ki je pridobil certifikat za

ekološko gojenje postrvi (Štular in Ivanuš 2010), vendar je do danes ekološko rejo že

opustil.

Združitev ribogojnic v skupno organizacijo in pridobitev označb kakovosti, blagovnih

znamk ali ekološke reje bi povečala prepoznavnost ribogojnic, prodajo ter predvidoma

zvišala tudi ceno ribjih proizvodov. Predvsem ekološko ribogojstvo ima v Dravski dolini

velik potencial, saj prevladujejo male ribogojnice v naravnem okolju, primernem za

ekološko rejo. Kljub temu je za vzpostavitev ekološkega ribogojstva v Dravski dolini v

prihodnje treba podrobno preučiti vse potrebne parametre ekološkega ribogojstva. Pri

ekološki vzreji je namreč pomembno, da se ustvarijo razmere, ki so za posamezno vrsto

vodnega organizma čim bolj podobne njihovim naravnim življenjskim razmeram.



4.1 Sheme prodajnih poti ribogojnic v Dravski dolini

4.1.1 Prodajna pot Ribogojnice Peruš

Družina Peruš je leta 2013 kupila ribogojnico na Pernicah v Občini Muta, ki je bila v lasti

podjetja Ribe Maribor. Podjetje Ribe Maribor je opustilo proizvodnjo rib, ker je zaradi

zmanjšanega pretoka reke (posledica izgradnje HE Golica v Avstriji) in posledično manjše

proizvodnje v podjetju zmanjkovalo sredstev za plače. Ribogojnica je od kmetije Peruš

oddaljena manj kot en kilometer. Gre za osnovno ribogojsko dejavnost. V ribogojnici so

zaposleni 3 člani družine.

Ribogojnica Peruš vzreja hladnovodno vrsto rib, in sicer šarenko. Mladice kupujejo od

Ribogojnice Vodomec. Vodni vir za ribogojnico je reka Bistrica. Ribogojnica je velika

4.500 m2 (9 bazenov). Obseg proizvodnje je 45 ton rib na leto. Njihov dobiček iz

ribogojske dejavnosti na leto je takšen, da pokrije stroške vloženih mladic in znaša okoli

20.000 EUR. Pri ribogojski dejavnosti jim težave povzročajo le čaplje. Zdravje rib in

kakovost ribjega mesa v ribogojnici preverja Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske

fakultete Univerze v Ljubljani.

Ribogojnica Peruš je seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih znamk in označb

kakovosti. Za svoje proizvode bi želeli uvesti blagovno znamko in označbo kakovosti.

Blagovna znamka bi pripomogla k večji prepoznavnosti njihove ribogojnice in ribjih

proizvodov. V Ribogojnici Peruš je kakovost ribjih proizvodov na prvem mestu, zato bi z

označbo kakovosti potrdili kakovost svojih proizvodov. Uvedba blagovne znamke in

označb kakovosti v Ribogojnici Peruš trenutno ni potrebna, ker imajo veliko povpraševanje

po njihovih ribjih proizvodih in reden odkup.

Prodajna pot Ribogojnice Peruš je prikazana v Shemi 1. V ribogojnici Peruš prodajajo

sveže postrvi, fileje, dimljene postrvi in dimljene fileje v trgovine, hotele in restavracije,

javne zavode ter neposredno v ribogojnici, svoje ribje proizvode pa dostavljajo tudi na

domove potrošnikov.



S trgovino (SPAR), hoteli in restavracijami ter javnimi zavodi (šolami) imajo sklenjene

pogodbe. Imajo zagotovljen 100 % odkup rib. Vključeni so v organizirano prodajno

verigo, organiziran odkup predstavlja kar 90 % celotne prodaje.

4.1.2 Prodajna pot Ribogojnice Vraber

Ribogojnica Vraber se nahaja v naselju Spodnja Kapla v Občini Podvelka in deluje že 20

let. Gre za dopolnilno ribogojsko dejavnost na kmetiji. Ribogojnica Vraber goji postrv

šarenko (hladnovodna vrsta rib). Mladice kupujejo od Ribogojnice Vodomec. Vodni vir za

ribogojnico sta dva potoka in izvir. Velika je 375 m2 (6 bazenov), obseg proizvodnje je od

3 do 4 tone rib na leto. Njihov dobiček iz ribogojske dejavnosti na leto je okoli ¼ prodaje

in znaša okoli 6.000 EUR.

Pri ribogojski dejavnosti jim težave povzročajo mačke, čaplje in vidre. Zdravje rib in

kakovost ribjega mesa v Ribogojnici Vraber preverja Nacionalni veterinarski inštitut

Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. V ribogojnici so seznanjeni z možnostjo

Shema 1: Prodajna pot Ribogojnice Peruš



uporabe blagovnih znamk in označb kakovosti, vendar uvedba ni potrebna, ker imajo reden

odkup.

V Shemi 2 je prikazana prodajna pot Ribogojnice Vraber. V ribogojnici so na voljo

neočiščene in očiščene postrvi ter fileji, in sicer jih prodajajo v restavracije, neposredno v

ribogojnici, do individualnih kupcev pa dostavljajo tudi sami. Ribogojnica ni vključena v

organizirano prodajno verigo. Imajo zagotovljen 100 % odkup rib.

Shema 2: Prodajna pot Ribogojnice Vraber

4.1.3 Prodajna pot Ribogojnice Frangeš

Ribogojnica Frangeš deluje že 28 let in se nahaja v naselju Smolnik v Občini Ruše. Gre za

dopolnilno ribogojsko dejavnost. Vzrejajo postrv šarenko (hladnovodna vrsta rib). Mladice

šarenk so kupljene za nadaljnjo vzrejo v konzumne ribe. Vodni vir za Ribogojnico Frangeš

je potok. Skupna velikost ribogojnice je 5.000 m2 (10 bazenov). Obseg proizvodnje je

okoli 2 toni rib na leto, če pa bi bila proizvodnja bolj intenzivna, bi lahko nanesla 56 ton

rib na leto. Dobiček Ribogojnice Frangeš znaša okoli 6.000 EUR/leto.



Pri ribogojski dejavnosti nimajo težav z boleznimi ali drugimi problemi, ki bi jo ovirali.

Zdravje rib in kakovost ribjega mesa v Ribogojnici Frangeš preverja Nacionalni

veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je seznanjena

z možnostjo uporabe blagovnih znamk in označb kakovosti, vendar jih nima namena

uporabljati zaradi prevelike birokracije. Prodajna pot Ribogojnice Frangeš je prikazana v

Shemi 3. Ribogojnica prodaja očiščene postrvi in dimljene postrvi neposredno v

ribogojnici. Ni vključena v organizirano prodajno verigo in nima zagotovljenega 100 %

odkupa rib. Ribe, ki jih ne prodajo, gojijo naprej.

Shema 3: Prodajna pot Ribogojnice Frangeš

4.1.4 Prodajna pot Ribogojnice Trabe

Ribogojnica Trabe deluje že od leta 1968 in se nahaja v Občini Selnica ob Dravi. Gre za

osnovno ribogojsko dejavnost. V ribogojnici je zaposlena 1 oseba. Ribogojnica Trabe

vzreja postrv šarenko (hladnovodna vrsta rib). Mladice kupujejo od rejcev, ki imajo

dovoljenje za prodajo mladic. Vodni vir za ribogojnico je potok. Velikost Ribogojnice

Trabe je 2.000 m2 (6 bazenov). Obseg proizvodnje je okoli 3 tone rib na leto, dobiček iz

ribogojske dejavnosti na leto pa znaša okoli 3.200 EUR.



Pri ribogojski dejavnosti imajo težave z boleznimi, kot so paraziti, plesni in mikro-

bakterijske okužbe škrg. Težave jim povzročajo tudi sive čaplje, vidre in mačke. Zdravje

rib in kakovost ribjega mesa v Ribogojnici Trabe preverjajo sami z lastnim vzorčenjem, pa

tudi Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ribogojnica Trabe je seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih znamk in označb

kakovosti, vendar jih ne uporablja zaradi premajhne proizvodnje in rednega lokalnega

odkupa v radiju 50 km.

V Shemi 4 je prikazana prodajna pot Ribogojnice Trabe. Ribogojnica prodaja neočiščene

postrvi v hotele in restavracije (občasno), neposredno v ribogojnici, svoje ribe pa

dostavljajo tudi na domove potrošnikov. Ribogojnica ni vključena v organizirano prodajno

verigo, imajo pa zagotovljen 100 % odkup rib.

Shema 4: Prodajna pot Ribogojnice Trabe



4.1.5 Prodajna pot Ribogojnice Rai

Ribogojnica Rai leži v naselju Ranče v Občini Rače-Fram. Ribogojnica deluje že 28 let.

Gre za osnovno ribogojsko dejavnost. V ribogojnici je zaposlena 1 oseba. Vzrejajo

hladnovodno vrsto rib, in sicer šarenko. Mladice kupujejo od Ribogojnice Rižana. Vodni

vir za ribogojnico je potok. Velika je 3.200 m2 (8 bazenov), obseg proizvodnje je okoli 8

ton rib na leto. Dobiček iz ribogojske dejavnosti na leto znaša okoli 2.000 EUR.

Pri ribogojski dejavnosti jim težave povzročajo plenilci in naravne ujme. Zdravje rib in

kakovost ribjega mesa v Ribogojnici Rai preverja Nacionalni veterinarski inštitut

Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je seznanjena z možnostjo

uporabe blagovnih znamk in označb kakovosti, vendar jih ne uporablja zaradi

nepoznavanja postopkov.

V Shemi 5 je prikazana prodajna pot Ribogojnice Rai. Ribogojnica Rai prodaja svežo

postrv v trgovine in neposredno v ribogojnici. S trgovinami imajo sklenjene pogodbe.

Ribogojnica ni vključena v organizirano prodajno verigo, imajo pa zagotovljen 100 %

odkup rib.

Shema 5: Prodajna pot Ribogojnice Rai



4.1.6 Prodajna pot Ribogojnice Fram

Ribogojnica Fram deluje že 24 let in se nahaja v Občini Rače-Fram. Gre za dopolnilno

ribogojsko dejavnost. Ribogojnica vzreja postrv šarenko (hladnovodna vrsta rib). Mladice

šarenk so kupljene za nadaljnjo vzrejo v konzumne ribe. Vodni vir za ribogojnico je potok.

Skupna velikost ribogojnice je 2.700 m2 (9 bazenov), obseg proizvodnje pa okoli 3 tone rib

na leto. Dobiček Ribogojnice Fram znaša od 3.000 do 4.000 EUR/leto.

Pri ribogojski dejavnosti nimajo težav z boleznimi ali drugimi problemi, ki bi ovirali

ribogojsko dejavnost. Zdravje rib in kakovost ribjega mesa v Ribogojnici Fram preverja

Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je

seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih znamk in označb kakovosti, vendar jih ne

uporablja.

Prodajna pot Ribogojnice Fram je prikazana v Shemi 6. Ribogojnica prodaja očiščeno

postrv v hotele in restavracije, neposredno v ribogojnici, sami pa dostavljajo do

individualnih kupcev. S hoteli in restavracijami imajo sklenjene pogodbe. Ribogojnica ni

vključena v organizirano prodajno verigo in nima zagotovljenega 100% odkupa rib. Ribe,

ki jih ne prodajo, gojijo naprej.

Shema 6: Prodajna pot Ribogojnice Fram



4.1.7 Prodajna pot Ribogojnice Požeg

Ribogojnica Požeg se nahaja v naselju Podova v Občini Rače-Fram. Deluje že od leta

1984. Gre za osnovno ribogojsko dejavnost. V ribogojnici je zaposlena 1 oseba. Namen

proizvodnje je vzreja rib za prehrano ljudi in za poribljavanje odprtih voda. Ribogojnica

vzreja toplovodne vrste rib, kot so krap, amur, smuč in ščuka. Mladice so domače. Vodni

vir za ribogojnico sta dva potoka. Ribogojnica Požeg sestavljajo ribnik v velikosti 35 ha,

trije zimovalniki v velikosti 800 m2 in vzrejni ribnik v velikosti 3.000 m2. Obseg

proizvodnje je okoli 25 ton rib na leto. Dobiček iz ribogojske dejavnosti na leto znaša

toliko, da pokrijejo vse stroške vzreje.

Pri ribogojski dejavnosti jim povzročajo težave kormorani in vidre. Zdravje rib in kakovost

ribjega mesa v Ribogojnici Požeg preverja Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske

fakultete Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih

znamk in označb kakovosti, vendar jih nima namena uporabljati zaradi prevelike

birokracije in nepoznavanja postopkov. V Shemi 7 je prikazana prodajna pot Ribogojnice

Požeg. Ribogojnica prodaja sveže krape, amurje, smuče in ščuke neposredno v ribogojnici,

do individualnih kupcev pa dostavljajo tudi sami. Ribogojnica Požeg nima zagotovljenega

100 % odkupa rib. Ribe, ki jih ne prodajo, gojijo naprej. Ribogojnica ni vključena v

organizirano prodajno verigo.

Shema 7: Prodajna pot Ribogojnice Požeg



4.1.8 Prodajna pot Ribogojnice Vihar

Ribogojnica Vihar se nahaja v Ogljenšaku v Občini Rače-Fram in deluje že 20 let. Gre za

dopolnilno ribogojsko dejavnost na kmetiji. Ribogojnica vzreja postrv šarenko

(hladnovodna vrsta rib). Mladice kupuje od Ribogojnice Rižana. Vodni vir za ribogojnico

je potok. Skupna velikost ribogojnice je 625 m2 (10 bazenov). Obseg proizvodnje je okoli

3 tone rib na leto. Njihov dobiček iz ribogojske dejavnosti na leto znaša okoli 4.000 EUR.

Pri ribogojski dejavnosti jim povzročajo težave čaplje in vidre. Zdravje rib in kakovost

ribjega mesa v Ribogojnici Vihar preverja Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske

fakultete Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih

znamk in označb kakovosti. Za svoje ribje proizvode si želijo pridobiti označbo »izbrana

kakovost Slovenije«.

Prodajna pot Ribogojnice Vihar je prikazana v Shemi 8. Ribogojnica Vihar prodaja sveže

postrvi neposredno v ribogojnici. Ribogojnica ni vključena v organizirano prodajno verigo,

imajo pa zagotovljen 100 % odkup rib.

Shema 8: Prodajna pot Ribogojnice Vihar



4.1.9 Prodajna pot Ribogojnice Šturmovci

Ribogojnica Šturmovci se nahaja v naselju Videm pri Ptuju v Občini Videm in deluje že 28

let. Gre za osnovno ribogojsko dejavnost. V ribogojnici je zaposlena 1 oseba. Ribogojnica

vzreja postrv šarenko (hladnovodna vrsta rib). Mladice kupujejo od rejcev, ki imajo

dovoljenje za prodajo mladic. Vodni vir za ribogojnico Šturmovci je potok Studenčnica.

Skupna velikost ribogojnice je 1.680 m2 (4 bazeni). Obseg proizvodnje je od 15 do 16 ton

rib na leto. Dobiček iz ribogojske dejavnosti na leto znaša okoli 5.000 EUR.

Pri ribogojski dejavnosti imajo težave z boleznimi kot so paraziti in furunkuloza. Težave

jim povzročajo tudi plenilci, ki so čaplje, ptice ujede, kormorani, kuna, vidra in mačke ter

okoliško intenzivno kmetijstvo (gnojnica). Zdravje rib in kakovost ribjega mesa v

Ribogojnici Šturmovci preverja Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete

Univerze v Ljubljani. Ribogojnica je seznanjena z možnostjo uporabe blagovnih znamk in

označb kakovosti, vendar jih ne uporablja.

V Shemi 9 je prikazana prodajna pot Ribogojnice Šturmovci. Ribogojnica prodaja sveže

postrvi v hotele in restavracije, direktno v ribogojnici ter svoje ribe dostavljajo tudi na

domove potrošnikov. Ribogojnica ni vključena v organizirano prodajno verigo, imajo pa

zagotovljen 100 % odkup rib.

Shema 9: Prodajna pot Ribogojnice Šturmovci



5 SKLEPI

V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika o osnovnih podatkih o

ribogojnicah, prodaji ribjih proizvodov in seznanjenosti z blagovnimi znamkami in

označbami kakovosti anketirali ribogojnice v Dravski dolini. Anketirali smo ribogojnice od

Občine Muta na zahodu, do Občine Videm na vzhodu Dravske doline. Skupno število

anketiranih ribogojnic je bilo 9 od skupno 11 registriranih ribogojnic na tem območju.

Na podlagi zbranih podatkov smo H1 potrdili, saj so naravne danosti Dravske doline

takšne, da so za širjenje ribogojstva in zagotavljanje večje samooskrbe v Sloveniji zelo

primerne. Površinska voda, ki priteka v Dravsko dolino iz industrijsko in kmetijsko

neobremenjenih gozdnih območij, zagotavlja dobre biološke, kemične in fizikalne lastnosti

vode in tako omogoča dobre razmere za življenje hladnovodnih ribjih vrst. Poleg kvalitete

pa je v Dravski dolini zagotovljena tudi zadostna količina vode, saj je za ribogojstvo

razpoložljive vode skozi leto vedno dovolj.

Za ribogojnice v Dravski dolini je značilna majhna velikost in razpršenost po celotnem

območju. Vse ribogojnice so konvencionalne in prodajajo na lokalnem trgu, zato lahko H2

potrdimo. Majna količinska proizvodnja, prodaja večinoma na »vratih«, slabo povezovanje

in sodelovanje med ribogojci ter praktično nič oglaševanja ribjih proizvodov so verjetno

tudi razlogi za to, da je stopnja samooskrbe z ribami v Sloveniji tako nizka.

Tudi H3 lahko potrdimo, ker nobena izmed anketiranih ribogojnic ne uporablja označb

kvalitete in/ali blagovnih znamk. Pridobitev označbe kakovosti za ribje proizvode bi imela

številne prednosti za male obrate, saj bi bili lažje prepoznavni na trgu. Ribogojnice v

Dravski dolini imajo velik potencial za preusmeritev v ekološko ribogojstvo. Ekološko

gojene ribe bi tudi povečale dodano vrednost ribogojnic, ribje proizvode pa bi lahko

prodajali po višji ceni.



K večji prepoznavnosti ribogojnic v Dravski dolini pa tudi širše v Sloveniji bi nedvomno

pripomogla ustanovitev organizacije oziroma zadruge za sladkovodno ribogojstvo, ki bi

skrbela za povezovanje ribogojnic in vzpodbujanje prodaje ribjih proizvodov po višji ceni.

Pomembni dejavniki za večjo prepoznavnost ribogojstva so tudi strokovna predavanja in

delavnice, programi usposabljanja na področjih proizvodnje, predelave, temeljnega znanja

o boleznih, okolju prijaznega ribogojstva ter različne promocijske aktivnosti.

Vsekakor bi za globlje razumevanje potrebnih spodbud za povečano proizvodnjo rib v

Dravski dolini kakor tudi v Sloveniji ter za vzpostavitev uspešnega trga z ribami in ribjimi

proizvodi morali raziskave razširiti tudi na ostale akterje, ki posredno (prodajalci, grosisti,

potrošniki) ali neposredno (državne institucije, prodajalci krme, tehnologi) vplivajo na

pridelovalno in prodajno verigo.



6 VIRI

1. ARSKTRP – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

(elektronski vir)

http://www.arsktrp.gov.si/storitve_ukrepi/ukrepi_na_podrocju_ribistva/ (19. 2.

2018)

2. ASC (elektronski vir)

https://www.asc-aqua.org/about-us/about-the-asc/ (7. 9. 2018)

3. Bavec M, Robačer M, Repič P, Štabuc Starčevič D. 2009. Sredstva in smernice za

ekološko kmetijstvo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo.

4. BIO AUSTRIA (elektronski vir)

http://www.bio-austria.at/ (23. 5. 2018)

5. Borec A, Zdrilić I, Prpić A M, Ivanov K, Surać L. 2017. Prepoznatljivost i

korištenje oznaka kvalitete i izvornosti u svakodnevnoj uporabi. Oeconomica

Jadertina 1/2017.

6. Bravničar D, Jenčič V, Ocvirk J. 1999. Bolezni sladkovodnih rib. Ljubljana,

Racoon.

7. Eya J, Yossa R, Perera D, Okupajo O, Gannam A. 2017. Combined effects of diets

and temperature on mitochondrial function, growth and nutrient efficiency in

rainbow trout (Oncorhynchus mykiss). Comparative Biochemistry and Physiology -

Part B: 212: 1–11.

https://www.asc-aqua.org/about-us/about-the-asc/



8. FAO. 1994. Handbook on small-scale freshwater fish farming. Rim, Food and

agriculture organization: 53–56.

9. Guček M. 2014. Kaj je blagovna znamka? (elektronski vir)

https://data.si/blog/2014/02/27/kaj-je-blagovna-znamka/ (9. 3. 2018)

10. Hallinger F, Latzer D, Laun P, Zobl A. 2013. Bäuerliche Fischereiwirtschaft,

Grundlagen - Planung - Rechtsfragen - Fischküche. Salzburg,

Landwirtschaftskammer Salzburg.

11. Hofer ASC (elektronski vir)

https://www.hofer.si/sl/infostoritve/hofer-a-z/a/asc-aquaculture-stewardship-

council/ (7. 9. 2018)

12. Hoitsy G, Woynarovich A, Moth-Poulsen T, Avento R. 2012. Guide to small scale

trouth processing methods. Budimpešta, Food and Agriculture Organization

(elektronski vir)

http://www.fao.org/3/a-ap342e.pdf (10. 3. 2018)

13. Izbrana kakovost (elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/izbrana_kakovost/

(7. 9. 2018)

14. Janc M. 2003. Priročnik za gospodarje in čuvaje v ribiških družinah. Ljubljana,

Ribiška zveza Slovenije.

15. Jenčič V. 2014. Strah in stres pri ribah. Ribič, 3: 48–49.

16. Jenčič V. 2015. Uporaba antimikrobnih pripravkov za zdravljenje rib v intenzivni

vzreji in tveganje za zdravje ljudi. Ribič, 10: 286–287.

https://www.hofer.si/sl/infostoritve/hofer-a-z/a/asc-aquaculture-stewardship-council/

https://www.hofer.si/sl/infostoritve/hofer-a-z/a/asc-aquaculture-stewardship-council/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/izbrana_kakovost/



17. Levstik S, Omerzu S, Šmid A, Kristofič T. 2002. Dimljenje rib: dimljenje in

priprava jedi. Ljubljana, Racoon.

18. Luštek M, Bertok M, Erhatič Širnik R, Jerše B, Koračin M, Valič P, Žaberl M.

2009, Ribiški priročnik. Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije.

19. MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,

področje ribištvo

http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/ribistvo/skupna_ribiska_politika/ (14. 8.

2018)

20. MSC (elektronski vir)

https://www.msc.org/about-the-msc/what-is-the-msc (7. 9. 2018)

21. Nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji za obdobje

2014–2020. 2014. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Republike Slovenije.

22. Petek D. 2016. Poznavanje zakonskih okvirjev ekološke reje postrvi in

pripravljenost za preusmeritev v ekološko rejo med slovenskimi ribogojci.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za zootehniko.

23. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

(Uradni list RS, št. 8/14)

24. Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil (Uradni list RS, št.

96/14)

25. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-

sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin

živalskega izvora (Uradni list RS, št. 100/99)

https://www.msc.org/about-the-msc/what-is-the-msc



26. Pravilnik o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz akvakulture ter

o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje določenih bolezni vodnih

živali (Uradni list RS, št. 6/14)

27. Pritržnik P. 2015. Smernice za učinkovito in uspešno oglaševanje (elektronski vir)

https://omisli.si/nasvet-strokovnjaka/oglasevanje/smernice-za-ucinkovito-in-

uspesno-oglasevanje/ (9. 3. 2018)

28. Raspor P. 2002. Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP. Ljubljana,

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje; Biotehniška fakulteta, Oddelek za

živilstvo.

29. Skalin B. 1984. Ribogojstvo. Ljubljana, Kmečki glas.

30. Skalin B. 1993. Ribogojstvo. Ljubljana, Kmečki glas.

31. Skupna ribiška politika

https://ec.europa.eu/fisheries/cfp/ (18. 8. 2018)

32. Smernice BIO AUSTRIA (elektronski vir)

https://www.bio-austria.at/app/uploads/BIO-

AUSTRIA_Produktionsrichtlinien_201803.pdf (23. 5. 2018)

33. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (elektronski vir)

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/08_15191_ribis

tvo/08_15191_ribistvo.asp (10. 1. 2018)

34. Štular M, Ivanuš S. 2010. Ekološko lahko gojimo tudi ribe. Zelena dolina, 91: 19–

20.

35. Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehnična založba Slovenije: 22 str.



36. Treer T, Safner R, Aničić I, Lovrinov M. 1995. Ribarstvo. Zagreb, Nakladni zavod

Globus.

37. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15)

38. Uredba Komisije (ES) št. 834/2007

39. Uredba Komisije (ES) št. 889/2008

40. Youn S, Taylor W, Lynch A, Cowx I, Douglas Beard T, Bartley D, Wu F. 2014.

Inland capture fishery contributions to global food security and threats to their

future. Global Food Security, 3: 142–148.

41. Zpevák J. 2001. Ribe. Maribor, Obzorja.

42. Zakon o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06)

43. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08)

44. Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04)

45. Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06)

46. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06)

47. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02)

48. Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13)

49. Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02)

Grobelnik T. Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini.


7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Andreji Borec ter somentoricama red. prof. dr.

Martini Bavec in red. prof. dr. Vlasti Jenčič za vse nasvete, usmerjanje in pomoč pri

pisanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre mag. Mihi Štular iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj za

posredovane podatke o registriranih ribogojnicah v Dravski dolini ter za pomoč pri iskanju

literature.

Zahvaljujem se tudi knjižničarki Jožici Črešnik za vso pomoč pri iskanju literature.

Zahvala gre tudi gospodu Tomažu Kristofiču za posredovano literaturo.

Posebna zahvala gre tudi vsem lastnikom ribogojnic v Dravski dolini, ki so sodelovali pri

anketiranju, ker brez njih nastalega diplomskega dela sploh ne bi bilo.

Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali na poti do diplomskega dela.



8 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

tjaša grobelnik · iii grobelnik t. sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v dravski...

Documents