Za vse ljudi.
Sprejet na 13. kongresu Nove Slovenije – kršanskih demokratov v Mariboru, 17. 11. 2019.
2
KAZALO:
I. Naša identiteta 3 1. Sodobna stranka za vse ljudi 3 2. Gradimo uspešno Slovenijo 3 3. Odprti smo za novosti 4 4. Poudarjamo enotnost v raznolikosti 4
II. Jasne vrednote 5 1. lovekovo dostojanstvo 6 2. Svoboda 6 3. Pravinost 8 4. Varnost 8
III. Izzivi našega asa 9 1. Ustvarjalnost 9
1.1 Vzgoja, izobraevanje in znanje 9 1.2 Socialno trno gospodarstvo 10 1.3 Podjetništvo 12 1.4 Davki 12 1.5 Prona in varna zaposlitev 14 1.6 Tehnološki razvoj in digitalizacija 14
2. Druina in druba 16 2.1 Usklajevanje poklicnega in druinskega ivljenja 16 2.2 Demografski izzivi 17 2.3 Kultura, jezik in mediji 17
3. Okolje in ivljenjski prostor 18 3.1 isto okolje za brezskrbno prihodnost 18 3.2 Dostopna stanovanja 19 3.3 Prometna infrastruktura in mobilnost 20 3.4 Kmetijstvo in podeelje 21 3.5 Zdrav ivljenjski slog 22
4. Varna in zanesljiva drava 23 4.1 Zdravstvena varnost 23 4.2 Socialna varnost 24 4.3 Pokojninska varnost 24 4.4 Varnost drave in njenih dravljanov 25 4.5 Upravljanje migracij 26
5. Zaupanja vredna Slovenija 27 5.1 Vloga in naloge drave 27 5.2 Demokracija 28 5.3 Pravna drava 29 5.4 Lokalna samouprava in regionalizacija 30 5.5 Slovenija kot pomemben len EU 31 5.6 Odgovorna partnerica v mednarodnem okolju 32
3
I. NAŠA IDENTITETA 1. Sodobna stranka za vse ljudi Nova Slovenija – kršanski demokrati smo sredinska kršanskodemokratska stranka. Smo politina sila, ki eli soustvarjati sodobno Slovenijo, ki bo našla svoje mesto v Evropi in v svetu. Slovenijo imamo vedno v naših srcih. Ljudi imamo v naših mislih. Prihodnost imamo v naših oeh. Smo sodobna sredinska stranka za vse ljudi. Naše delovanje temelji na kršanskem pogledu na loveka in na njegovem nedotakljivem dostojanstvu, na svobodi, pravinosti in varnosti. Smo blizu ljudem. Ljudi poslušamo in smo z njimi iskreni. Pri odloanju se poskušamo postaviti v njihovo koo. Odloamo se skupaj z ljudmi in ne za zaprtimi vrati. Našega delovanja ne krojijo posamini interesi ali zaasno razpoloenje, ampak pri odloanju tehtamo vse monosti in sprejemamo odloitve, ki najbolj koristijo skupnemu dobremu. Naše poslanstvo je, da odgovorno delamo za dobro vseh ljudi. Ljudem hoemo zagotoviti monosti za dostojno in varno ivljenje, v katerem bodo lahko razvili svoje talente. Nova Slovenija je pripravljena sprejeti vsakogar, ki sprejema naše temeljne vrednote, ne glede na njegovo starost, gmotni poloaj, etnino ali versko pripadnost, spolno usmerjenost ali druge osebne okolišine. Odgovornost imamo do vseh ljudi. Temeljne kršanskodemokratske vrednote trajno in zanesljivo oblikujejo naše politike. Kot sredinska stranka z jasnim in hkrati stvarnim pogledom na svet smo odloni v naših naelih in pragmatini pri našem delovanju. Našega delovanja ne krojijo posamini interesi ali zaasno razpoloenje, pa pa elja po uresnievanju naših nael in vrednot v dejanskem politinem ivljenju. Zavzemamo jasno politino dro, vendar ne izkljuujemo drugih pogledov. 2. Gradimo uspešno Slovenijo Mo za svoje delo rpamo iz globoke povezanosti s slovenskim narodom, iz ljubezni do naše domovine ter iz ponosa na stoletja naše zgodovine, ki je v najsvetlejši lui zasvetila v trenutkih slovenske osamosvojitve. Vzpostavitev svobodne in demokratine drube v zaetku devetdesetih let vidimo kot temelj, na podlagi katerega lahko gradimo uspešno Slovenijo. Skupna evropska civilizacijska izhodiša ter judovsko-kršanski vrednotni temelji predstavljajo izvir, na katerem gradimo naše delovanje ter povezanost v evropsko druino kršanskodemokratskih strank. Evropska unija predstavlja prostor, znotraj katerega elimo graditi uspešno Slovenijo. Slovenija je ve kot le drava. Slovenija je domovina vseh, ki v njej prebivamo, ter rojakov v zamejstvu in po svetu. Za nas predstavlja uresniitev sanj o slovenski samostojnosti kljuno za zagotavljanje svobodne, pravine in varne drube. Kršanski demokrati smo slovensko osamosvojitev aktivno soustvarjali in smo na ta del lastne zgodovine zelo ponosni. Ponosni smo tudi na našo vlogo pri povezovanju Slovenije v evroatlantske povezave. Danes svet pred nas prinaša nove izzive. Naša odgovornost pred zgodovino in pred dravljani je, da se s temi izzivi sooimo. elimo si sodelovanja in se zavzemamo za to, da bi se vse politine sile, kljub medsebojnim razlikam, poenotile glede kljunih ciljev in izzivov, ki naj jih kot drava in druba zasledujemo.
4
Svojo energijo usmerjamo v to, da vsak dan gradimo našo prihodnost. Naša vizija je drava, ki je varna in polna blaginje. Gradimo dravo, kjer bo imel vsak prilonosti za delo in ustvarjanje, dravo, v kateri bomo radi in lepo iveli. Prepriani smo, da je ta cilj odvisen tudi od uresniitve programa Nove Slovenije. Smo politina stranka, ki pri zavzemanju za uspešno Slovenijo izhaja iz loveka. To nas loi od politinih usmeritev, ki rešitve vidijo zgolj v vsemogonosti drave na eni ali vsemogonosti prostega trga na drugi strani. Zavedamo se, da je uspešnost Slovenije pogojena z uspešnostjo vseh posameznikov naše drube. Nalogo drave vidimo predvsem v oblikovanju okvirja, ki bo vsakemu loveku omogoil uresnievanje lastnih talentov. Ve talentov kot bodo posamezniki uresniili, bolj bo uspešna naša drava. To je pomembno tako na podroju gospodarstva kot tudi na podroju dravnih sistemov. Uspešno Slovenijo vidimo tudi kot dravo, ki pomaga ranljivejšim posameznikom, ki zaradi razlinih razlogov ne morejo poskrbeti zase. Najpomembnejši pogoj za uspeh vsakega loveka in s tem uspeh naše drave v prihodnosti je vzgoja in izobraevanje naših najmlajših. To se zane v druini. Druino in veselje do ivljenja vidimo kot nujen predpogoj za uspešno Slovenijo. 3. Odprti smo za novosti Biti odprt za novosti pomeni biti sposoben in voljan spoprijeti se z izzivi asa. Duhovna podlaga kršanske demokracije nam zapoveduje, da se moramo sooati z izzivi sedanjosti in prihodnosti. Ravno as vejih sprememb, ki poleg tveganj prinaša prilonosti, lahko politiko spodbudi k iskanju odgovorov na najveje izzive asa. Za te pripravljamo rešitve. Ne išemo enostavnih rešitev, išemo vzdrne rešitve. Noemo, da nam spodleti, elimo uspeti. Ljudi ne strašimo, ampak jim dajemo realne odgovore. Vse to nas loi od levih in desnih protestnih gibanj. ivimo v sedanjosti, v obzir jemljemo ivljenje – takšno, kot je danes. Hkrati pa vemo, da ni prihodnosti brez preteklosti. Iz tega razloga povezujemo tradicijo s sodobnim. Novo primerjamo s starim, preden staro zamenjamo z novim. Za nas je novo dobro le, e je boljše od starega, in ne zgolj zato, ker bi bilo novo. Na podlagi temeljnih vrednot sprejemamo nove ideje. Napredka ne ocenjujemo zgolj po vseh monostih, ki jih prinaša, ampak ga ocenjujemo glede na naše vrednote. Sprememb ne zavraamo, ampak jih sooblikujemo. Na tej podlagi lahko gradimo zaupanje, ki je temelj za uspeh v prihodnosti. Smo stranka prihodnosti in odgovornosti. Svoje dejavnosti nartujemo na dolgi rok in skrbimo za odgovoren napredek v dobro vseh. Zaupamo v preverjeno, ampak smo hkrati odprti za novosti – v drubi, gospodarstvu, znanosti in tehnologiji. 4. Poudarjamo enotnost v raznolikosti Zavzemamo se za ureditev, ki spodbuja enoten duh skupnosti, ne da bi s tem okrnili raznolikost, ki jo naša skupnost premore. Povezujemo ljudi, poglede in cilje, vendar razumemo in spoštujemo tudi razlike med nami. Dajemo odgovore, ki razumejo preteklost, vendar naše rešitve ustvarjajo prihodnost. Zagovarjamo svobodo, ki v naši drubi omogoa pluralizem nael, idej in veroizpovedi. Varujemo svobodo govora, ki v raznoliki drubi vsakemu omogoa izmenjavo mnenj in stališ. Prav monost
5
spoštljive izmenjave razlinih stališ nam omogoa, da lahko bolje razumemo naše medsebojne razlike in tako z njimi laje sobivamo. Sooanje argumentov lahko pripelje do najbolj kakovostnih demokratinih odloitev. e ni svobode govora, ni izmenjave idej in odloitve v drubi sprejme tisti, ki svobodo govora zatira. Mo skupnosti vidimo v enotnosti in raznolikosti hkrati. Zavedamo se, da smo Slovenci razlini, ni pa nobene potrebe, da smo veno razdeljeni. Zagovarjamo drubeni model, ki omogoa svobodno ivljenje z drugimi v razlinosti. Takšna druba ne hujska ene skupine proti drugi, ampak zagotavlja, da smo v svojem loveškem dostojanstvu in pred zakonom vsi enaki. Razumemo tudi, da naši lani, podporniki in volivci nimajo o vsakem vprašanju enakega mnenja. V dejanskem politinem ivljenju je obiajno, da v stališih nastanejo medsebojne razlike, vendar pa naše temeljne vrednote spoštujemo vsi. Na tej podlagi smo zavezani medsebojnemu poslušanju in iskanju naših skupnih imenovalcev. Mo naše politike lei v zdruevanju nasprotij, ki se vasih lahko izkaejo zgolj kot navidezna. Domovina in odprtost, tradicija in sodobnost, volja dravljana in skupno dobro, napredek in trajnost – tam, kjer drugi vidijo razlike, ki jih ni mogoe premostiti, mi ustvarjamo soitje. Ljudi zdruujemo in jih ne delimo. Enotnost v raznolikosti: to je naše razumevanje kršanskodemokratske politike kot gibanja za medsebojno povezovanje in za oblikovanje drube. Zavraamo vse totalitarne reime, nacizem, fašizem in komunizem. Nasprotujemo obujanju ali povelievanju totalitarnih reimov in njihovih simbolov. Zlasti si bomo prizadevali za pravinost, resnico, mir in spravo med Slovenci in slovenskimi dravljani ter odpravo vseh storjenih krivic, ki so posledica revolucije in bivšega totalitarnega reima. Resnina sprava naj povrne dostojanstvo vsem, zlasti krivino pobitim in preganjanim. Ni naj ne bo pozabljeno, vse pa odpušeno. II. JASNE VREDNOTE Za politiko, ki temelji na vrednotah, je najpomembnejši lovek, ki ima osebne pravice in dolnosti. Svoje odloitve sprejemamo v dobro ljudi, da omogoamo dostojno, svobodno in izpolnjeno ivljenje. Politika in politini red morata sluiti loveku, ne obratno. Naše temeljne vrednote izhajajo iz kršanskega pojmovanja loveka in sveta. Vsak lovek je enkraten, neponovljiv in ima nedotakljivo dostojanstvo. Naša politika temelji na vrednotah, ki izhajajo iz judovsko-kršanskega izroila, oblikovala pa sta jih tudi evropski humanizem in razsvetljenstvo. Te vrednote nam dajejo temeljno etino in politino orientacijo. Dravo hoemo graditi na vrednotah, kot so lovekovo dostojanstvo, svoboda, pravinost in varnost, kakor tudi na naelih enakopravnosti, subsidiarnosti, solidarnosti in odgovornosti. V politinem delovanju išemo primerno ravnovesje med osnovnimi vrednotami. Smo in bomo odprti za vse ljudi, ki podpirajo te vrednote in cilje, ne glede na njihovo osebno preprianje, raso, veroizpoved, spolno usmerjenost ali etnino pripadnost. Zavzemamo se za odgovornost in svobodo, saj ene ni brez druge. Kjer se ne spoštuje pravice ljudi do dostojnega ivljenja, kjer je svoboda posameznika, doloenih skupin ali celotnih ljudstev zatirana, vladata nasilje in nemir. Zavzemamo se za spoštovanje lovekovih in dravljanskih pravic, prav tako pa elimo premagati socialne in gospodarske teave. S tem bomo veliko pripomogli k miru med ljudstvi in bomo en korak blije bolj pravinemu svetu.
6
Politika postavlja temelje za spravo. Naša etina preprianja in bogate izkušnje nam dajejo mo in politien razum, da Slovenijo oblikujemo v duhu svobode, pravinosti, varnosti in prilonosti za vse ljudi. 1. lovekovo dostojanstvo lovekovo dostojanstvo je najvišja vrednota, iz katere so se razvile lovekove pravice. Dostojanstvo loveku pripisuje vrednost in upravienost do spoštovanja, zato ker je lovek. Ljudje se rodimo svobodni in enakopravni. lovekovo dostojanstvo vseh ljudi je enako in ni odvisno od osebnih lastnosti, sposobnosti, dosekov in uspehov, tudi ne od spola, barve koe, nacionalnosti, starosti, verskega ali politinega preprianja, spolne usmerjenosti, invalidnosti, zdravja ali sposobnosti za delo, uspeha, neuspeha ali mnenja drugih ljudi. lovekovo dostojanstvo je nedotakljivo in v enaki meri pripada vsem ljudem. Vsak lovek je v vseh obdobjih svojega ivljenja edinstven in nedotakljiv. lovekovo dostojanstvo – tudi nerojenega ali umirajoega loveka – je nedotakljivo. Varovanje lovekovega dostojanstva in zagotavljanje lovekovih pravic sta naši pomembni nalogi. K temu sodi tudi enakopravnost med spoloma, med moškim in ensko. Kršanske vrednote nas obvezujejo k varovanju loveškega ivljenja. Vsak lovek ima pravico do ivljenja in do dostojne smrti. loveško ivljenje varujemo od zaetka do konca, od spoetja do naravne smrti. Smrt se mora vrniti v splošno ozavešenost kot neizogiben del našega ivljenja. Ljudi ne smemo pustiti samih v zadnjem obdobju njihovega ivljenja. lovek naj ne umira zaradi soloveka, ampak ob njem. ivljenje in smrt ne smeta postati predmet trgovanja. Pravica do ivljenja ima za nas prednost pred vsakršnimi pomisleki o loveka nevrednem ivljenju. Iz lovekovega dostojanstva se razvije njegova pravica do svobodnega razvoja osebnosti in odgovornost do soloveka. lovek je odgovoren za svoja svobodna dejanja in odloitve. Po kršanskem razumevanju smo odgovorni pred Bogom, ravnati moramo po svoji vesti, upoštevati pa moramo tudi druge ljudi in skupnost ter se zavedati svoje odvisnosti od njih. To razumevanje je bilo podlaga oblikovanja modernih demokratinih in pravnih drav ter vrednot dostojanstva, enakopravnosti in svobode. Te vrednote so danes splošna civilizacijska osnova sleherne svobodne demokracije. Napredek potrebuje etine smernice. Vrtoglav razvoj tehnologij zahteva sprotno sodobno dopolnjevanje etike. Bioetika ima pri tem središno vlogo tudi zaradi hitrega razvoja biotehnologije, ki mora sluiti zdravljenju in se ne sme zlorabljati za selekcijo ivljenja. V središe postavljamo zašito lovekovega dostojanstva in svobode v digitalni dobi. Tudi na podroju umetne inteligence je potrebno upoštevati etine standarde. 2. Svoboda lovek je po svoji naravi rojen svoboden in ima pravico do samoodloanja. Vsak je svoboden in je sam odgovoren za razvoj svojega ivljenja. Da se lovek lahko svobodno razvija, moramo zagotoviti pravinost in varnost. Svoboda potrebuje politini red, ki ji slui. Tak politini red mora imeti v svoji ustavi zapisane osnovne pravice, ki se med seboj ne izkljuujejo, ampak vzajemno pogojujejo in dopolnjujejo. Za dejansko uresnievanje teh pravic so potrebni odgovorni dravljane.
7
Svoboda se v praktinem ivljenju uresniuje prek odgovornosti in soodgovornosti. Dravljani morajo uivati svobodo znotraj svoje druine, soseske, delovnega okolja, prostega asa, lokalne skupnosti in drave. Dravljani moramo biti soodgovorni, moramo voliti in odloati. Do dravljanov se ne smemo obnašati pokroviteljsko in jih ne smemo poniati do te mere, da bi samo dobivali dravno pomo. Naloga politike je, da ljudem zagotovi potreben svobodni prostor in ohranja mirno soitje v skupnosti. lovek se v skupnosti razvija. Kdor zanemari svoje dolnosti do drugih ljudi, svojega ivljenja ni osvobodil, temve ga je osiromašil in se osamil. Tako kot obstajajo odvisnosti, ki loveka poniajo, obstajajo tudi neodgovorna dejanja, ki svobodo razkrajajo. Svoboda drugega pogojuje in omejuje našo lastno svobodo. Kdor eli biti svoboden, mora tudi priznavati svobodo soloveka. Svoboda ne pomeni samo uveljavljanja pravic, ampak tudi odgovornost in izpolnjevanje dolnosti. K svobodi sodi pripravljenost, da se zanjo zavzamemo in jo varujemo. Zavzemamo se za odzivno demokracijo in pravno dravo. Kdor je svoboden, ima dolnost, da se zavzema za svobodo tistih ljudi, ki jim je kratena. Svoboda ne sme biti omejena na majhno število prebivalcev ali drubene skupine. Zavzemamo se za svobodo vseh ljudi. Pravo omogoa svobodo, tako da varuje osebno dostojanstvo loveka. Postavlja pravila za urejeno in mirno soitje ljudi. Omejitve svobode so dopustne do te mere, da varujejo svobodo samo, toda samo v kolikor sluijo pravinosti. Svoboda je potrebna za socialno pravinost. Vsak lovek mora imeti monost samostojnega odloanja. Delo in lastnino je treba spoštovati in varovati. Zagotavljati je treba tudi materialne podlage svobode. Osredotoamo se na loveka in na njegov svoboden razvoj. Naloga in pristojnost politike in drave ni zapovedovanje naina ivljenja, ampak zagotavljanje svobode. Politika in drava nista pristojni, da zapovedujeta ivljenjsko pot, omogoati morata le svobodo. Popolnoma zavraamo idejo pokroviteljskega odnosa do ljudi, kot jo zasledimo v raznih socialistinih ideologijah. Mi zagovarjamo svobodo ljudi in njihovo aktivno dravljanstvo. Urejena in civilizirana druba, ki svoje vrednote dejansko uresniuje, potrebuje pravni sistem, ki ga vzpostavi, vzdruje in izvaja drava. Drava mora zagotavljati svobodo posameznika in uresniiti demokratino eljo veine, ki pa jo omejujejo lovekove pravice. Varovati mora tako pravice manjšin kot tudi veine. Zato je potrebna svobodna demokratina ureditev, ki vkljuuje delitev oblasti. Svobodno delo je temeljni pogoj za vsesplošno samouresniitev vsakega posameznika. Dostojanstvo in pravice ima vsak lovek, ne glede na to, kaj dela. Lastno delo pa je pomemben vir ivljenjske moi. Delo je ena izmed najpomembnejših gonilnih sil. Zato podpiramo eljo posameznika do dela in samoiniciativnost, ne glede na to, ali sta dobikonosno usmerjena ali ne. Brez posameznikovega dela blaginja ni mogoa, pa naj gre za individualno, nacionalno ali globalno raven. Spoštovati moramo tako svobodo verovanja kot tudi njene omejitve. Velika veina ljudi iše svoj smisel in mnogi so ga našli v veri. lovekova vera je posameznikova osebna odloitev. Drava je dolna zagotavljati svobodo verovanja in preprianja v skladu z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni. Omogoati in podpirati mora svobodno delovanje verskih skupnosti. Te imajo pravico do delovanja v javnosti, vendar se od njih tudi priakuje, da bodo spoštovale loenost cerkve in drave. Svoboda brez odgovornosti ne obstaja. lovek mora za svoja dejanja odgovarjati, zaradi esar gresta svoboda in odgovornost z roko v roki, saj delamo zase, za druge ter za ohranjanje našega naina ivljenja tudi za naše potomce.
8
Zagovarjamo drubo, ki ne temelji le na pravicah ljudi do drugih, temve tudi na dolnosti ljudi do drugih. Odgovornost je naša politina naloga. Iz odgovornosti posameznika izhaja ideja o politini odgovornosti do celotne drube. Zagovarjamo politiko, ki temelji na vrednotah in odgovornosti. 3. Pravinost Pravinost je v tem, da vsak dobi, kar mu pripada. Pravinost zahteva, da enake stvari obravnavamo enako in stvari, ki so razline, obravnavamo razlino. Jedro pravinosti je enako dostojanstvo vseh ljudi in enaka pravica do svobode. V pravni dravi pomeni pravinost to, da zakoni za vse veljajo enako. Pravo nas varuje pred nakljunimi odloitvami in zlorabo pristojnosti. V pravini drubi ima vsak enake monosti, da svobodno razvija svoje sposobnosti. Zavzemamo se za to, da lahko vsak lovek svoje prilonosti izkoristi svobodno in odgovorno. Druba mora zagotoviti pravine pogoje in prilonosti za razvoj vseh njenih lanov, pri emer ne zanikamo razlik med posamezniki. Omogoati elimo enake monosti, ne obljubljamo pa enakih rezultatov. Pravinost od nas zahteva, da breme ustrezno porazdelimo. Zato je pravino, da monejši k naši drubi pripomorejo ve kot šibkejši. Posebej se poutimo odgovorne pomagati šibkejšim in osebam, ki so v slabšem socialnem poloaju. Nikogar ne smemo izgubiti in nikogar ne smemo pozabiti. Pravinost omogoa blaginjo. Prilonosti in blaginja niso same sebi namen, temve vodijo v dostojno, svobodno in varno ivljenje. Prava pot do blaginje in pravinosti ni dravno nartovanje, ampak gospodarska svoboda in odgovornost vseh dravljanov. Podpiramo socialno trno gospodarstvo kot najustreznejši gospodarski in socialni model prihodnosti. Pravinost je doseena, ko so pogoji za doseganje blaginje pravini. e je druba pravina z vidika blaginje, potem je blaginja dosegljiva vsem njenim lanom. Najnija raven blaginje mora zadostovati za dostojno ivljenje. Pridobitev blaginje mora biti etino pogojena. Zagovarjamo drubeni red poštenih prilonosti. Vsak ima pravico, da prek svojih zmonosti naredi najboljše. Klju do tega so izobraevanje, zašita pred diskriminacijo in pravilno vrednotenje dela. 4. Varnost lovekovo dostojanstvo, svobodo in pravinost lahko zagotovimo le v dravi, ki je varna. Ne govorimo zgolj o fizini varnosti, ampak se varno poutimo takrat, ko smo s svojim ivljenjem zadovoljni. Pri zagotavljanju zadovoljstva v svobodni in pravini drubi sta nujno potrebni solidarnost in subsidiarnost. Solidarnost nam omogoa varnost takrat, ko si sami ne moremo pomagati. Subsidiarnost pa nam omogoa varnost pred nepotrebnimi posegi drave v naša ivljenja. Solidarnost je mehanizem, ki varuje najšibkejše v naši drubi. Solidarnost je nujno dopolnilo samoodgovornosti. Tudi tisti, ki kljub vsem naporom ne morejo skrbeti zase, imajo pravico do socialne varnosti in do dostojnega ivljenja, v katerem odloitve sprejemajo sami. Socialna varnost je solidarna naloga drube, ki jo morajo reševati tako dravljani kot drava. lovenost neke drube se kae kot solidarnost v druini, soseski in drubi sami. Civilna druba in prostovoljstvo imata neprecenljivo vrednost, ki jo spoštujemo. Naše merilo je lovek, ki je odgovoren sam zase. Vsak je namre odgovoren zase in za svojo druino. Zaradi svojega razuma lahko sam odloa in sam razvije svoje sposobnosti, zato popolnoma zavraamo idejo, da bi namesto nas samih o nas odloal kdo drug ali da se komu odvzame pravica do odloanja.
9
Subsidiarnost je v naših oeh poglavitno naelo reda drube, ki se ga gradi od spodaj navzgor. Kar lahko dravljani rešijo sami v okviru druine ali prostovoljnega sodelovanja bolje ali enako dobro kot višje instance, naj ostane v pristojnosti dravljanov. Drava in obine naj prevzamejo reševanje teav le takrat, kadar jih posameznik ali manjše skupnosti niso sposobni rešiti sami. Naelo subsidiarnosti velja tudi za manjše ali veje skupnosti ter za svobodna zdruenja in dravne institucije. Subsidiarnost zahteva, da veje skupnosti, tudi na dravni ravni, zanejo ukrepati, kadar drubenopolitine okolišine presegajo zmonosti posameznika ali manjših skupnosti. Menimo, da bi moral posameznik od skupnosti priakovati samo tisto, esar res ne more sam dobro opraviti. III. IZZIVI NAŠEGA ASA 1. Ustvarjalnost 1.1 Vzgoja, izobraevanje in znanje Izobrazba je ve kot le znanje. Izobrazba ne pomeni le uenja, ampak tudi razumevanje. Ne govorimo torej samo o znanju, ampak o celostni izobrazbi duha in karakterja. Naloga vzgoje in izobraevanja je, da ljudi nauimo vrednot naše drube in jih navdušimo za demokracijo. Vsi otroci potrebujejo enake monosti za izobraevanje. Vsak otrok mora imeti monost, da razvije svoje sposobnosti do najveje mere. Znanje je velika vrednota, zato mora biti izobraevanje dostopno vsem, ker omogoa napredek, vejo enakopravnost, enake monosti in boljše ivljenje. Vzgoja je zelo pomemben del v izobraevalnem procesu, zato ji je treba posveati posebno pozornost. Podpiramo razvoj harmoninega loveka, zmonega in pripravljenega za ivljenje v drubi in za zdravo ter zadovoljno osebno ivljenje. Vloga šole ni zgolj posredovanje znanja uencem, temve razvijanje njihovih zmonosti, ustvarjalnosti in odgovornega ravnanja v druini in drubi. Vzgajamo mlade, ki se bodo znali spopasti z resninimi izzivi in problemi današnjega sveta, ki bodo imeli jasno izraene vrednote in tenje po smislu. Vzgajamo za demokracijo, mir, nenasilje ter spoštovanje evropske kulturne in zgodovinske tradicije. Izobrazba ustvarja prihodnost. Šola mora mlade pripraviti na samostojno ivljenje. To vkljuuje tako osebnostno rast kot pripravo na poklicno ivljenje. Jezik poklicnega sveta je vse bolj digitalen. Temu primerno se morajo šole ustrezno opremiti, pri pouku pa uencem predati kompetence, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali v digitalni dobi. K modernemu procesu pouka sodita odgovorno in kompetentno rokovanje z mediji in digitalno uenje. Tudi izobraevanje uiteljev mora biti posodobljeno skladno z digitalizacijo. Enako celostno pojmujemo uiteljevo vlogo: organiziranje uenja kot osebnostne rasti, spodbujanje razvoja raznolikih in edalje višjih zmonosti uencev, razvijanje ustvenih in duhovnih potreb, skrb za sprošene in zaupanja vredne drubene stike, tesno povezovanje umskega, ustvenega, socialnega, telesnega in gibalnega s tehnino-praktinim, estetskim in etinim. Uitelj mora biti uencu v vseh ozirih pozitiven zgled loveka, ki spoštuje svoje uence, jih motivira za uenje in tudi vzgaja. Dobro usposobljeni, osebnostno zreli, uravnoteeni in samozavestni uitelji, ki se nenehno izpopolnjujejo in posodabljajo svoje znanje in metode, uporabljajo nove tehnologije, najve pripomorejo h kakovostnemu izobraevanju. V izobraevanju je potrebno tesnejše povezovanje teorije in prakse, še posebej v srednješolskem strokovnem in poklicnem izobraevanju ter na visokošolski ravni. Strokovno, poklicno in srednje šolstvo ima pomembno vlogo pri razvoju kadrov za razvoj gospodarstva, obin, pokrajin in drave. Vse izobraevalne smeri vodijo k cilju, iz tega razloga podpiramo vse smeri in vrste šolanja. Pred izbiro vrste
10
šolanja pa morajo biti mladi seznanjeni z zaposlitvenimi monostmi posameznih programov in potrebami gospodarstva ter drube po doloenih poklicnih profilih. Zavzemamo se za razvijanje vseh kljunih zmonosti, kot so obvladanje maternega jezika, znanje vsaj dveh tujih jezikov, naravoslovna znanja, zmonost uporabe novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, znanje o podjetništvu in samozaposlovanju, razvijanje zmonosti uenja, tudi vseivljenjskega. Univerze so prihodnost. So prostor, kjer se rojevajo spoznavanje in nove ideje. So prostor, kjer si lahko prosto izmenjamo mnenja in zanemo ustvarjati inovacije prihodnosti. So stiiše nosilcev dosekov in idej z vsega sveta. Vrata univerz morajo biti odprta vsem sposobnim študentom, ne glede na njihovo poreklo ali gmotno stanje druine. Stremimo k raznolikosti in odlinosti univerzitetnega prostora in spodbujamo tesno sodelovanje z gospodarstvom. Prenos tehnologije skrbi za to, da za nove izume najdemo nove naine uporabe. Vsak napredek in inovacije za nas pomenijo tudi napredek v blaginji. Izobraevanje je vseivljenjski proces. Ne kona se pri šolskih vratih. S šolsko izobrazbo elimo mladim priskrbeti orodje, ki ga bodo lahko uporabili za vseivljenjsko uenje. Vseivljenjsko uenje je danes bolj pomembno in cenjeno kot kadar koli prej. Iz tega razloga morajo biti delavci in delodajalci v neprestanem stiku. Izobraevanje starejših je del vseivljenjskega uenja. Tudi starejši morajo biti del skupne, digitalne prihodnosti. Socialno in kulturno prikrajšanim otrokom iz revnih drubenih plasti je treba posvetiti ve pozornosti za odpravljanje posledic socialne neenakosti. Skrb za nadarjeno mladino je dejavnost posebnega drubenega pomena. V skladu z evropsko konvencijo o lovekovih pravicah poudarjamo pravico staršev, da otrokom zagotovijo takšno vzgojo in izobraevanje, ki je v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim preprianjem. Ob doseganju in ohranjanju visoke kakovosti javnega šolstva podpiramo tudi razvoj zasebnega šolstva, ker zagotavlja monost izbire, izboljšanje kakovosti izobraevanja in vejo konkurennost. 1.2 Socialno trno gospodarstvo Podpiramo red, ki zdruuje svobodo in odgovornost, blaginjo in pravinost, trg in skupno dobro. Socialno trno gospodarstvo kot liberalni model gospodarstva in socialne ureditve izhaja iz loveka. ivi iz naela, po katerem vsak vzame svoje ivljenje v svoje roke. Posameznik lahko sam odloa, kaj bo v ivljenju delal in kam bo vlagal svoj denar. Prav tako se lahko zanese na to, da mu bomo pomagali, e si sam ne bo mogel. To je recept za uspeh socialno trnega gospodarstva. Socialno trno gospodarstvo sloni na monem srednjem drubenem sloju. To bomo podpirali tudi v prihodnosti. Model socialno trnega gospodarstva je najbolj uspešen gospodarski model na svetu. Ponaša se z zdruevanjem svobode, blaginje, odgovornosti in solidarnosti, esar ne premore noben drug gospodarski model. Trna naela konkurennosti zagotavljajo veselje do dela, socialna ureditev pa varnost vsakega posameznika. Kršanski demokrati si vse od zaetkov demokratizacije Slovenije prizadevamo za krepitev elementov socialno trnega gospodarstva v naši dravi. Stavimo na delo, ustvarjalnost in tekmovalnost. Delo se mora splaati. Kdor se trudi, mora imeti ve od nekoga, ki se ne. Konkurennost na trgu dela in podjetnost vodita v samoiniciativnost, usmerjenost k inovacijam ter zagotavljata najboljše rezultate. Delo temelji na odgovornosti do sebe in do drugih. Odgovornost in delo nam dajeta smisel in nas izpopolnjujeta ter nam dajeta monost osebnega razvoja in rasti. Odgovornost in delo nas spodbujata, da odkrijemo svoje talente, jih krepimo in brusimo. Kršanski demokrati zagovarjamo politiko, ki stremi k oblikovanju razmer, v katerih bomo imeli monosti svoje sposobnosti uresnievati. Na tak nain lahko gradimo sebe, poleg tega pa tudi svoje skupnosti in dravo.
11
Stavimo na skupno dobro in solidarnost. Socialna varnost je eden od temeljev varovanja lovekovega dostojanstva. Je pogoj za notranji mir vsakega loveka in s tem tudi podlaga za gospodarsko uinkovitost. Kdor zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali brezposelnosti ni ve sposoben skrbeti sam zase, se mora zanesti na solidarnost ostalih. Ne elimo pa, da bi se ta varnostni mehanizem zlorabljal. To bi pomenilo razgradnjo vrednot in socialne drave. Socialno pomo je treba postaviti na razumno višino, tako da obstoji razlika med delom in nedelom. Vse, ki so zdravi in za delo sposobni, mora dravna ureditev spodbujati k delu. Podpiramo lastnino. Socialno trno gospodarstvo temelji na zasebni lastnini. Kdor vzame svoje ivljenje v svoje roke in nekaj pošteno zaslui, ima tudi pravico, da obdri sadove svojega dela. Zavzemamo se za ureditev, ki bo pridnost in ustvarjalnost nagrajevala, omogoila ustvarjanje premoenja in varovala lastnino. Hkrati se zavedamo, da je gospodarjenje in varno ivljenje mogoe le v okviru drube in urejene drave, zato vsak nekaj dolguje tudi skupnosti in pri gospodarjenju z lastnino skrbi tudi za zdravo okolje. Spoštujemo vse prizadevne, vsako delo je astno. Delavci, podjetniki, samozaposleni, in kmetje – vsi nase prevzemajo odgovornost zase in za svoje druine ter tako sluijo tudi skupnosti. Slovensko malo in srednje gospodarstvo z druinskimi podjetji, samozaposlenimi in obrtniki je najpomembnejši steber našega gospodarstva. Številni posamezniki razpolagajo z dragocenim znanjem ter predstavljajo poroka, da se bo to znanje preneslo na mlajše rodove. Temu moramo posvetiti posebno pozornost. Podpiramo poštenega podjetnika. On ve, da nosi odgovornost za svoje podjetje, za svoje sodelavce, partnerje, stranke, za svoje okolje in skupnost. Socialno trno gospodarstvo potrebuje trden okvir z jasnimi pravili. Za to poskrbi uinkovita drava. Okvir regulacije mora posei le na raven, ki je potrebna za zagotovitev poštenega gospodarjenja. Drava mora biti prisotna le tam, kjer je regulacija nujno potrebna, kjer sta samoregulacija in samoodgovornost neuinkoviti. Mono nasprotujemo prekomerni regulaciji in birokratskemu dlakocepljenju, ki ima eljo po vseobsegajoem nadzoru oblasti. Zagovarjamo dogovarjanje med deleniki na nijih ravneh, vkljuno s primerno vlogo sindikatov in zbornic kot nosilcev teh procesov v gospodarstvu. Drava mora racionalizirati svojo porabo, dravljanom in gospodarstvu pa nuditi predvsem kakovostne, hitre in uinkovite javne storitve. Preko nartne gospodarske politike mora omogoati gospodarsko predvidljivost. Zagovarjamo umik drave in politike iz gospodarstva, smiselno pa je, da drava obdri veinsko lastništvo v strateških podjetjih na podroju prometne, transportne in logistine infrastrukture ter elektroenergetskega sistema. Zagovarjamo gospodarstvo, ki skrbi za okolje. Trno gospodarstvo prihodnosti je ekološko socialno trno gospodarstvo. Zdruuje socialne, ekološke in gospodarske cilje. V gospodarstvu in drubi elimo spodbujati razumevanje uinkovite rabe virov. Zavedamo se, da prav svobodna podjetniška pobuda prinaša inovacije, ki bodo v prihodnosti najve doprinašale k varovanju okolja in hkrati uresnievale tudi gospodarske cilje. Podpiramo enoten evropski notranji trg in odpiranje trgov. Slovensko izvozno gospodarstvo je steber naše ekonomije. Naša drava ima koristi od odprtih trgov, evropske gospodarske in monetarne unije ter od prostega pretoka blaga, storitev in kapitala. Svobodno in pošteno trgovanje vsem omogoa sodelovanje pri ustvarjanju vrednosti in pripomore k zmanjševanju revšine. Blaginjo bomo v prihodnosti lahko zagotavljali le z evropskim in svetovnim gospodarskim sodelovanjem. Hkrati pa se zavedamo, da nam odprti trgi prinašajo potrebo po notranji pravni ureditvi in praksi, ki bo primerljiva ureditvi drav, sodelujoih na teh trgih. 1.3 Podjetništvo
12
Spoštujemo nosilce dela. Delavci, podjetniki, samozaposleni in kmetovalci nase prevzemajo odgovornost zase in druge ter tako sluijo skupnosti. Slovenija se ponaša s svobodnim podjetništvom vseh velikosti in sektorjev. Srednje velika, druinska in izvozno usmerjena podjetja so pomemben steber našega gospodarstva. Podpiramo poštenega podjetnika. Tistega, ki nosi odgovornost za svoje podjetje, za svoje sodelavce, partnerje, stranke, za svojo okolico, okolje in skupnost. Napredek je nujen za našo blaginjo in socialni mir. Odprtost za novosti in pogum za podjetništvo sta v interesu naše drube. Mala in srednja podjetja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju in ustvarjanju novih delovnih mest, ker se lahko hitreje prilagajajo potrebam trga. Potreben del gospodarske krajine pa so tudi velika podjetja. Domai vlagatelji in podjetniki so pomembni, a tudi nalobe tujcev so pomembne in koristne. Mono in na znanju temeljee socialno trno gospodarstvo omogoa dostop do dela vsem dravljankam in dravljanom, dobro plailo in zagotavljanje socialnih pravic. Zavzemamo se za vejo pronost na trgu dela, ki bo delodajalce spodbudila k novemu zaposlovanju, ko bodo potrebovali novo delovno silo. Drava mora z ustrezno davno politiko podjetjem omogoiti, da bodo bolj konkurenna, in jih razbremeniti prevelikih stroškov dela. Spodbujati mora vlaganje v raziskave in razvoj, da bodo podjetja konkurenna na domaem in svetovnem trgu. Prizadevamo si, da bi Slovenija postala kraj, kjer je dovolj produktivnih delovnih mest, kjer se vsako pošteno delo ceni in kjer je delavec, ki ga opravlja, dobro plaan. Kolikor bolj se bomo pribliali cilju polne zaposlenosti, toliko laje bomo zagotavljali socialno varnost tudi tistim, ki zaradi mladosti ali starosti, bolezni ali invalidnosti ne morejo delati. Vsi dravljani bomo lahko uivali vejo blaginjo, e bo ve ljudi, zmonih za delo, dobilo zaposlitev, s katero bodo lahko ustvarili dovolj dohodka zase, za svoje druine in za vse tiste, ki so upravieni do prejemkov in storitev iz sistema socialne varnosti. Mono gospodarstvo pomeni ve sredstev in manj socialnih problemov. Podpiramo evropske standarde varovanja pravic delavcev. Delavci morajo za svoje delo dobiti pošteno plailo, njihova zaposlitev jim mora nuditi ustrezno raven varnosti in stabilnosti. Podpiramo kolektivne pogodbe kot pomemben pravni vir in socialni dialog kot obliko sodelovanja in sporazumnega reševanja sporov. Prizadevamo si za odpravo birokratskih ovir pri iskanju razlinih monosti zaposlovanja. Okrepiti je potrebno zavarovalna naela v sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavarovanje brezposelnih oseb mora biti usmerjeno predvsem v ukrepe za imprejšnjo zaposlitev brezposelne osebe in ne sme niti posredno dajati spodbud, zaradi katerih bi bil lahko status brezposelnega privlanejši kot status zaposlenega. Vsak dravljan je dolan po svojih moeh poskrbeti zase in za svojo druino ter prek davkov in svojega dela prispevati svoj dele za skupno dobro dravljanov Slovenije. 1.4 Davki Narava obstoja drave zahteva zagotavljanje nekaterih dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za njeno delovanje. Naloga drave je namre ustvariti okvir, ki zagotavlja varnost in urejeno sobivanje ter okolje, v katerem ima posameznik monost, da razvija svoje potenciale, mnoi svoje talente, uresniuje svoje sposobnosti, ustvari druino. Seveda mora drava za financiranje zagotavljanja teh svobošin, dobrin in storitev oblikovati mehanizem, preko katerega dravljani doloen del svojega dohodka prispevajo v skupni dravni proraun. Koncept davkov sam po sebi torej pomeni poseg v lastninsko pravico posameznika, ki pa je utemeljen in upravien v nujnosti delovanja drave in njenih sistemov. Ker gre pri doloanju davkov za sicer upravien poseg v lastninsko pravico posameznika, je pri vzpostavitvi davnega sistema potrebna velika mera racionalnosti in previdnosti. Neutemeljeno visoka raven davne obremenitve bi namre pomenila nepravien poseg v lastnino posameznika in bi negativno vplivala na motivacijo za njegovo poslovanje in delo.
13
Preveliko davno breme je v nasprotju s kršanskodemokratskim naelom subsidiarnosti, po katerem naj se vsi drubeni procesi, pri katerih je to mogoe, opravijo na najosnovnejši drubeni ravni. Drava naj v te procese vstopi le takrat, ko se na niji ravni ne bi mogli ve optimalno izvajati. Kršanski demokrati verjamemo, da je posameznik pri ravnanju s finannimi sredstvi veliko bolj odgovoren in racionalen kot drava, zato naj se na dravo preko davkov prenese le omejen obseg sredstev, ki so nujno potrebna za njeno delovanje. Na drugi strani pa naj dravljani obdrijo veji dele sredstev, ki so jih sami ustvarili s svojimi sposobnostmi in delom. Prekomerne davne obremenitve ter financiranje preobsenih in neutemeljenih dravnih transferjev uniujejo produktivnost ter zmanjšujejo motivacijo za razvoj sposobnosti posameznika. Ljudi delajo odvisne od drave ter med njimi ustvarjajo preprianja, da so do dravnih ugodnosti upravieni brez svojega dela. Taka priakovanja ljudi nauijo akati na dravno pomo ter jih naredijo manj zainteresirane za samoiniciativo in razvoj lastnih talentov. Politika previsokih davkov izkazuje nezaupanje do sposobnosti dravljanov za upravljanje z denarjem, ki ga sami zasluijo. Le politika, ki ne zaupa svojim dravljanom, od njih zahteva plaevanje previsokih davkov, da bi namesto njih s temi sredstvi upravljala. Kršanski demokrati tako politiko zavraamo. Podpiramo davno politiko, ki je oblikovana z namenom zagotavljanja potrebnih javnih dobrin in storitev, racionalne socialne drave ter za delovanje potrebnih dravnih mehanizmov. Hkrati pa nasprotujemo davni politiki, katere namen in posledice so neutemeljeno prerazdeljevanje, zagotavljanje prihodkov izbranim interesnim skupinam, zmanjšanje motiviranosti za delo in investiranje, nerazumna širitev sistema javne uprave, vpletanje drave v gospodarstvo in popaenje trga. Zagovarjamo pošteno obdavenje. Obdavenje mora slediti osnovam socialno trnega gospodarstva. Mora biti prijazno do delavcev in investicij ter imbolj enostavno. Zagovarjamo obdavenje po delovni sposobnosti. Ljudje z višjimi prihodki lahko skupnosti prispevajo ve kot ljudje z manjšimi prihodki. Vendar velja tudi obratno – kdor ve dela, mora na koncu dneva imeti ve. Davno utajo vidimo kot nedopustno ravnanje, ki škoduje celotni skupnosti. Proraunski izpad zaradi utaje davkov je treba zapolniti, kar lahko doseemo zgolj z doslednim pregonom davnih utaj. Prepreevati moramo izmikanje plaevanja davkov. Pošteno odmerjene davke morajo plaevati vsi. ivimo v asu hitrega tehnološkega razvoja, ki ga poganjajo visoko kvalificirani posamezniki ter podjetja. e bo Slovenija s svojo davno politiko te ljudi podila k uresnievanju njihovih sposobnosti in idej v tuje drave, ne bomo nikoli med najuspešnejšimi dravami ter bomo celo nazadovali, saj nas bodo drugi kmalu prehiteli. Sposobni posamezniki so najve, kar Slovenija ima. Kršanski demokrati elimo tudi za te posameznike ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj njihovih idej ter njihovo poslovno delovanje. Za to pa potrebujemo ugoden davni okvir, kar poleg splošnega nianja davnih obremenitev vkljuuje tudi zmanjšanje strmosti progresivne obdavitve ter omejitev strme rasti obsega plaevanja socialnih prispevkov. Drava, ki z davnim sistemom zatira najbolj produktivne in ustvarjalne posameznike, s tem zatira tudi svoj lasten razvoj ter svojo lastno prihodnost. 1.5 Prona in varna zaposlitev Kdor dela, mora od tega dela dostojno iveti. Zaposleni so nosilni steber naše drube. Vsako delo je smiselno in ima svojo vrednost. Kdor dela, mora imeti ve denarja kot nekdo, ki ne dela. Delo se mora
14
splaati! Kdor dela polni delovni as, mora od tega dela dostojno iveti. Mehanizmi socialnega dialoga, kot so kolektivne pogodbe, lahko pomagajo dosei našo eljo. Pravinost na podroju trga dela ne pomeni le shajati skozi mesec, ampak tudi monost kakovostnega ivljenja. Sodoben trg dela in delovna mesta morajo biti prijazna druini. Potrebujemo prone modele zaposlovanja, e elimo uveljaviti druini prijazno delovno okolje. V praksi obstaja e veliko monosti, ki pa jih moramo posodobiti. Ponovni vstop na trg dela po premoru za druino mora biti olajšan. Skupaj s podjetji elimo odstraniti ovire za boljše usklajevanje poklicnega in druinskega ivljenja ter uveljaviti vejo pronost. Prehod iz krajšega delovnega asa na polnega in obratno mora biti preprost. Delo na delovnem mestu in delo od doma se morata prono dopolnjevati. elimo si, da bo še vedno veina zaposlenih delalo preko pogodb za nedoloen as. Prav mladi, ki ravno vstopajo na trg dela, in elijo imeti druino oziroma jo e imajo, potrebujejo tovrstno predvidljivost. Raznolikost v delovnem okolju je prilonost. V veliko podjetjih so zaposleni tako raznoliki, kot je naša druba: moški in enske, mlajši in starejše, ljudje z raznolikimi kvalifikacijami in razlinih narodnosti. Drug drugega lahko dopolnjujejo in se spodbujajo. Slovenija se uvrša visoko na lestvicah nizke plane vrzeli med spoloma, vendar pa podatki kaejo, da v zadnjih letih nazaduje. Samoumevno mora biti, da morajo moški in enske za enako delo prejeti enako plailo. Pri enakih pogojih za napredovanje spol nikoli ne sme vplivati na to, kdo bo napredoval. Prav tako invalidi ali delavci migranti ne smejo biti podvreni diskriminaciji. Sodobni trg dela potrebuje sodoben okvir. Principi avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami, soodloanja in socialnega partnerstva so se ohranili. Hkrati pa se mora svet dela sooati z novimi izzivi. Digitalizacija in demografske spremembe spreminjajo zahteve dela. Nove oblike dela, kot je »mnoino delo«, brišejo meje med rednimi zaposlitvami in samozaposlenimi. Prepriani smo, da moramo moderno delo prihodnosti oblikovati skupaj, tako da bo temeljilo na zanesljivosti in bo hkrati fleksibilno. Pravica do dela se mora prilagajati samemu delu, vendar se je ne sme odstraniti. Zagovarjamo nujno zašito delavcev in njihovih delovnih razmer. 1.6 Tehnološki razvoj in digitalizacija Digitalizacija spreminja vse. Temeljito spreminja podobo gospodarstva, politike in drube. Digitalna revolucija prinaša nove izzive in odpira novce prilonosti. Digitalizacija vstopa v vse pore ivljenja. Postavlja nove zahteve in odpira popolnoma nove monosti. Naš cilj je, da je Slovenija na strani zmagovalcev digitalne revolucije in da izkoristi njene prilonosti za razvojni preboj. Danes tako potrebujemo le eno poslovno idejo, da mono spremenimo celotne gospodarske panoge. Monosti za nove tehnologije, nove izdelke in nove trge neizmerno rastejo. Naslednja pomembna lonica med uspešnimi in manj uspešnimi dravami, ki bodo zaele izgubljati v svetovni gospodarski tekmi, bo prav na podroju digitalizacije in razvoja novih tehnologij. Digitalna preobrazba Slovenije mora postati naš skupni strateški cilj, ki bo presegel nekatere notranje politine delitve. Slovenska politika se mora zavedati izzivov asa in oblikovati tretje nacionalno soglasje za digitalno preobrazbo Slovenije. Potreben je digitalni preporod, da bomo soustvarjali globalno digitalno in tehnološko prihodnost. Kultura inovacij vodi v prihodnost. Kultura inovacij pomeni, da smo kot druba odprti za novosti, da podpiramo ustvarjalnost, razvijamo talente in ustvarjamo okolje, kjer lahko pridejo do izraza. Inovacije zagotavljajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in omogoajo delovanje slovenskega koncepta socialne drave. Napredek, inovacije in gospodarska rast so pomembni, da lahko v prihodnosti zagotavljamo dravo blaginje za vse dravljane.
15
Napredek potrebuje oblikovalce. Za napredek bodo v sozvoju poskrbeli lastniki in podjetniki ter motivirani zaposleni. Podpiramo podjetniški pogum. V Sloveniji elimo oblikovati okolje, ki bo prijazno do podjetnikov in bo nagrajevalo njihove ideje. To je vir napredka, inovacij in gospodarske rasti. To je mono le, e podjetništvu zagotovimo svobodno pobudo. Zavraamo centralistino gospodarsko politiko, ki ves as eli dirigirati in usmerjati trg. Namesto takšne politike elimo vpeljati manj birokracije in ve spodbud za inovacije. Poskrbeli bomo za spodbudno podjetniško okolje, kar je temelj razvoja Slovenije. Novi znanstveni, gospodarski ali tehnološki izumi so smiselni le takrat, kadar sluijo loveku, in ne takrat, kadar jih je mogoe izvesti. Napredek mora sluiti ljudem. Tehnologija se nikoli ne sme odcepiti od loveka in mora biti obvladljiva. Napredek potrebuje etine smernice, še zlasti pri posegu v lovekovo ivljenje. Digitalizacija potrebuje ne le skrb za digitalno etiko in kulturo, ki jo lahko dosegamo zgolj z vzpodbujanjem stalnega izobraevanja na tem podroju, ampak tudi ustrezno regulativo, ki ne sme ovirati razvoja in svobode. Pravna regulacija podroja informacijske drube prinaša naši dravi velike izzive, zato bo potrebno regulirati nekatera zelo zahtevna varnostna vprašanja, tudi v povezavi z internetom stvari, avtorskimi pravicami, vprašanji poseganja v zasebnost uporabnikov in celo izvajanja jurisdikcije nad njimi. Hkrati pa morajo jasna in enostavna pravila zagotavljati informacijsko varnost in zasebnost ter ne smejo dopušati ogroanja svobode ljudi in pridobitev demokracije. Eno pomembnejših meril na tem podroju je monost, da lovek sam upravlja s svojimi podatki. Vpeljati elimo pravico do informacijskega samoodloanja za svet podatkov in algoritmov. Konkurenca potrebuje varovanje pred monopoli. Digitalizacija drastino spreminja pravila igre na trgu – nekaj velikih koncernov lahko s svojo ogromno trno mojo postavlja lastna pravila. Globalni monopoli v razlinih sektorjih ogroajo konkurenco in delovna mesta. Za obstoj socialno trnega gospodarstva je kljuno, da odloitev ne sprejemajo velika podjetja, ampak delujoa konkurenca. Zavzemamo se za delujoa digitalna pravila igre v Evropi in svetu. Evropske standarde morajo spoštovati tudi multinacionalna podjetja, ki svojih sedeev nimajo v Evropski uniji. Izobraevanje, znanost in raziskovanje so temelji naše blaginje. Raznolik srednješolski in raziskovalni prostor je naša velika prednost, ki jo moramo ohraniti. Brez izobraevanja, znanosti in raziskovanja v globalno povezanem svetu ne bomo mogli biti konkurenni na podroju sposobnosti in idej. Visoko šolstvo in znanost sta temelj drubenega napredka. Spodbujamo tesno sodelovanje z gospodarstvom, saj je za uporabo novih tehnologij in ustvarjanje dodane vrednosti kljuen prenos novih tehnoloških idej na trg. Podpiramo zmagovalno razmišljanje in ne turobnosti. Potrebujemo drubeno kulturo inovacij in napredka. Slovenija mora biti odprta za odgovorne inovacije in usmerjena v prihodnost. Hkrati se ljudje zaradi modernizacije ne smejo poutiti pozabljene ali preobremenjene. Dobra politika loveka upošteva in ga vkljui v proces. Zato je treba podpirati izobraevanje dravljanov vseh starostnih skupin za uporabo novih medijev in telekomunikacij ter spodbujati njihov razvoj in dostopnost v vseh slovenskih krajih. 2. Druina in druba 2.1 Usklajevanje poklicnega in druinskega ivljenja Za nas sta zakon ter druina središe in temelj drube. Ustvariti elimo drubo, ki je prijazna do druin in v kateri so otroci dobrodošli.
16
Druinska politika mora upoštevati zakonitost, da druina raste iz zveze med moem in eno. Mlade je zato potrebno e skozi celoten izobraevalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to ivljenjsko poslanstvo lahko iveli bolj polno, ivo, ljubee in uspešno. Sodobna druinska politika mora ustrezati razlinim druinskim razmeram: klasini druini, v kateri prebivajo mati, oe in otroci, enostarševskim druinam ter preurejenim druinam. Drava mora priznati avtonomijo staršev in spoštovati njihovo vzgojiteljsko vlogo. Pravice in dolnosti staršev imajo prednost pred dravnim poseganjem. Kršanskodemokratska druinska politika spoštuje prosto izbiro staršev. elimo jim dati monosti, da izoblikujejo vzgojo in oskrbo tako, kot menijo, da je prav. Oblikovanje druinskega ivljenja je stvar druine. Starši se odloajo o vzgoji in izobraevanju otrok. Drava mora ceniti in spoštovati starše, ki imajo neprecenljivo vlogo. Drubeno in izobraevalno politiko, ki promovira ideologijo spolov in zgodnjo seksualizacijo otrok, zavraamo. Druine zagotavljajo prihodnost naroda in drube, zato jih je drava dolna podpirati. Drava se mora neprenehoma spraševati, ali dovolj podpira druine. Mlade elimo spodbujati k ustvarjanju druin. Potrebujejo monosti, da lahko svojo eljo po druini tudi uresniijo. elimo si podpirati nosenice in spodbujati veselje do ivljenja. elimo zagotavljati razmere, v katerih bodo starši lahko zdruevali poklicno in druinsko ivljenje. Prepriani smo, da je delo v druini delo za drubo. Vzgoja otrok in skrb za najblije si zasluita drubeno spoštovanje. To mora biti izraeno tudi v pravicah iz socialnih zavarovanj. Zagovarjamo generacijsko povezanost in podpiramo vegeneracijsko sobivanje, saj so tudi stari starši moan in pomemben len v ivljenju otrok. Spodbujamo enakopravnejšo delitev dela pri vzgoji otrok in skrbi za dom, pri emer naj imajo pari in druine vso svobodo izbire svojega naina ivljenja. Otroci so naša prihodnost. Kdor se odloi za otroke in prevzame to odgovornost na svoja plea, bo najve pripomogel k prihodnosti naše skupnosti, drube in drave. To si zaslui posebno spoštovanje in podporo drave. Ukrepi druinske politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh podrojih, od davnega do druinskih prejemkov, vzgoje in izobraevanja, zdravstva, stanovanjske politike, skrbi za starejše druinske lane. Ko moški in enska prevzameta odgovornost drug za drugega in si obljubita, da bosta skupaj do konca svojih dni, je to za drubo neprecenljivo. Zato jima je dolna nuditi tudi podporo in pomo pri uresnievanju te obljube. Zakonska zveza med moškim in ensko je z dobrim razlogom pod posebnim varstvom drave. Zavraamo vsakršne poskuse njene relativizacije. Zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to monost daje zvezi med moškim in ensko. Istoasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega naina ivljenja in ivljenjske skupnosti. Tudi v istospolnih partnerskih zvezah lahko ljudje ivijo v skladu z drubenimi vrednotami. To moramo kot druba priznati. 2.2 Demografski izzivi Demografske spremembe izzivajo naš drubeni in kulturni red ter spreminjajo naše sobivanje. Vse manj je mladih ljudi in vse ve starejših. To pomeni velik pritisk na medgeneracijsko solidarnost. Medgeneracijska solidarnost, podpiranje druine in sodelovanje med mlajšimi in starejšimi so kljune naloge. Ni pošteno iveti na raun naših otrok in njihovih otrok. Prav tako je nepošteno iveti na raun soljudi v drugih delih sveta. Zagovarjamo svetovno solidarnost ljudske skupnosti. Brez nje vrzeli med revnimi in bogatimi ni mogoe premostiti, prav tako pa je nemogoe ohranjati okolje.
17
ivljenjska doba prebivalstva se zvišuje, kar kae na izboljšanje ivljenjskega standarda prebivalstva in na napredek medicine. V dolgoivi drubi prihodnosti se bodo spremenile tudi potrebe ljudi in njihovih druin. Ustvariti elimo monosti za kakovostno ivljenje vseh generacij in dostojno staranje. To zahteva usklajeno prilagoditev ukrepov na podroju trga dela, vseivljenjskega uenja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva, bivalnega okolja, kakor tudi na drugih podrojih. Tradicionalne vezi je vse teje vzdrevati, zato elimo to spodbujati in pomagati pri iskanju in razvoju novih. Ljudje postajamo vse bolj mobilni, socialne vezi pa se spreminjajo. Vse ve dejavnosti je digitalnih. Iz tega razloga so povezanost z domovino, naš obutek za skupnost in naše vrednote toliko bolj pomembne. Slovenija mora biti dostopna za priseljevanje kvalificirane in potrebne delovne sile. Poleg poklicnih kvalifikacij in potreb našega gospodarstva bi bilo v prihodnosti potrebno bolj upoštevati tudi kompatibilnost kulture priseljenca z našo. Ne potrebujemo priseljevanja, ki nas preobremeni in obremenjuje naše sisteme socialne pomoi. Prepreiti moramo izkorišanje davnega in socialnega sistema, ki med Slovenci povzroa nelagodje in odpor. Priseljenci naj za pošteno delo prejmejo ustrezno plailo, izkorišanje drave pa je potrebno takoj ustaviti. Prepreiti elimo socialni turizem. 2.3 Kultura, jezik in mediji Slovenska kultura je zakladnica ustvarjalnosti in istovetnosti slovenskega naroda skozi stoletja, ogledalo našega samorazumevanja in steber naše samozavesti. Brez slovenske kulture in slovenskega jezika kot njenega identitetnega jedra ne bi bilo naše drave, neprecenljiv pa je tudi prispevek kulture k osebnemu razvoju posameznika ter k njegovi drubeni integraciji in humanizaciji. Cenimo doprinos kulture in umetnosti k našemu sobivanju, ki pospešuje osebni razvoj posameznika. Kultura gradi mostove in odpira vrata, je ogledalo našega samorazumevanja. Z izboljševanjem zakonodaje, proraunskimi viri in drugimi ukrepi elimo ohranjati kulturno dedišino, spodbujati kulturno ustvarjalnost današnjih rodov in omogoati uinkovito sporazumevanje v sodobni, interesno in mnenjsko zelo raznoliki drubi. Naša kulturna politika je zavezana svobodi umetnostnega in drugega kulturnega izraanja ter omogoanju dostopa do kulturnih stvaritev najširši javnosti. V ta namen je potrebna uravnoteena skrb za osrednje kulturne ustanove in za decentralizirano mreo knjinic, gledališ, galerij, muzejev, arhivov, glasbenih, filmskih in drugih ustanov po dravi, hkrati pa podpora ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj ima ta v lokalnih okoljih pomembno vlogo za razvoj in kakovost ivljenja posameznika in skupnosti. Za dejavno udelebo ljudi v kulturnem dogajanju je potrebno ustrezno izobraevanje in usposabljanje. Posebej podpiramo izobraevalne, raziskovalne in razvojne projekte in inovacije, namenjene uveljavljanju slovenšine na tradicionalnih in novih, zlasti digitalno podprtih podrojih. Slovenskim dravljanom mora biti zagotovljeno, da bodo lahko o vseh javnih zadevah govorili in dobili informacije v slovenšini, dosegali v tem jeziku izobrazbo na vseh stopnjah in strokovnih smereh javnega šolstva v Sloveniji, v institucijah Evropske unije pa dosledno uveljavljati pravico do rabe slovenšine kot enega izmed uradnih evropskih jezikov. Poleg delovanja kulturnih ustanov in organizacij je treba zagotavljati tudi ivljenjske in delovne razmere za umetniško ustvarjanje posameznikov. Nadarjeni ljudje morajo dobiti štipendijo za umetnostno izpopolnjevanje in sredstva za ivljenje od svojega umetniškega in ustvarjalnega dela. Od ljudi, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih kulturnih okolij, priakujemo, da bodo v naši deeli spoštovali kulturo, jezik in navade, ki so del našega javnega ivljenja, pojmovanja svobode in drugih vrednot. K
18
temu sodi tudi spoštovanje našega svobodnega naina ivljenja. Ne bomo dovolili, da nas prisilijo k prilagoditvi naših kulturnih predstav. Ni nas strah sprememb, ampak si ne elimo drugane deele. Raznolikost mnenj potrebuje raznolike medije. Zavzemamo se za objektivno, kritino, strokovno in neodvisno poroanje, ki upošteva svobodo izraanja, mnenjsko pluralnost in etine standarde. Ponudniki medijskih vsebin z javnim statusom se morajo osredotoiti na svojo izvirno, nekomercialno vlogo in programsko raznolikost, saj bodo le tako ostali relevantni. Dostopni morajo biti tudi na spletnih platformah ter vsebinsko in tehnino ustrezati priakovanjem tako standardnega obinstva kot novih, obrobnih, ranljivih, zamejskih in drugih ciljnih skupin. Zavzemamo se za zdravo konkurennost in soitje javnih in zasebnih ponudnikov medijskih vsebin, pri tem pa morajo biti pravni in poslovni okvirji zasebnih ponudnikov postavljeni tako, da onemogoajo koncentracijo, ki bi dopušala prvine monopola. Raznolikost mnenj je ve kakor le raznolikost informacij. Tudi veja koliina podatkov ne pomeni nujno višje kakovosti in ve mnenj. Informirana druba ni nujno pametna druba. Zato morajo globalni mediji omogoati dostop do evropskih, dravnih in regionalnih vsebin. Iskalniki in socialna omreja ne smejo pristransko podeljevati prednosti doloenim mnenjem ali jih neupravieno ponavljati vekrat kakor druga. Prepreevati morajo samodejno oblikovanje mnenj in sovrani govor. Zaradi raznolikosti in monega vpliva medijev je za posameznikovo poklicno in drubeno sodelovanje potrebna medijska pismenost. Ljudje vseh generacij se morajo nauiti upravljanja z vejo koliino podatkov in elektronskega sporazumevanja, da lahko ivijo v današnjem asu. Medijska pismenost in dostop do raznovrstne medijske ponudbe sta posebno pomembna za invalidne osebe. Iz svobode medijev izvira odgovornost poroanja, vezana na temeljne ustavne vrednote. Odgovornost za posredovanje resninih in kakovostnih informacij se z digitalnim prehodom in raznoliko ponudbo podatkov še poveuje. Svoboda medijev novinarje zavezuje k objektivnemu presojanju dogodkov in nevtralnemu poroanju o njih. Vzdrevanje spoštljive ravni sporazumevanja je tako naloga uporabnikov kot tudi upraviteljev socialnih omreij in spletnih forumov. 3. Okolje in ivljenjski prostor 3.1 isto okolje za brezskrbno prihodnost Okolje moramo varovati in ohranjati za mlajše generacije in prihodnost. Spoštljivo ravnanje z našim okoljem, rodovitno zemljo, pitno vodo in ivalskim svetom ter raznolikostjo vrst je naš cilj. Varovanje okolja, ivali, ivalskih vrst in virov pa je naša skupna naloga, ki se je mora lotiti vsak posameznik. Varujemo naravni ivljenjski prostor in ga ohranjamo za naše potomce. To je naša skupna odgovornost. Odgovorni nismo samo zase in za sodravljane, temve tudi za preivetje vsega loveštva. Zato je naša dolnost, da danes sprejemamo takšne politine in gospodarske odloitve, ki bodo zagotavljale ohranitev naravnih virov in okolja tudi za ivljenje prihodnjih rodov. Pri oblikovanju in razvoju današnjega sveta smo moralno zavezani zmernosti in samoomejevanju. Uporaba naravnih virov ne sme oslabiti obnovitvenih zmonosti narave. Narava je dana loveku v upravljanje, zato jo spoštujemo, varujemo in sprejemamo ukrepe za isto okolje in ublaitev podnebnih sprememb. Kljuni vidik v našem boju proti podnebnim spremembam in omejevanju onesnaevanja naše drave in celotnega planeta so nove tehnološke rešitve, raziskave in razvoj, zato jih mono podpiramo. Prilonosti bodo le, e bo energija. Naša poraba energije mora biti varna, ista in cenovno ugodna. To je bistvena podlaga za gospodarski uspeh, visoko kakovost ivljenja ter varovanje okolja in podnebja. Raziskovanje na podroju energetike in oskrbe z energijo je klju za uinkovito in trajno oskrbo z
19
energijo. Podpiramo za vse energijske tehnologije odprto raziskovanje, ki temelji na spoštovanju etinih standardov. Cilji naše energetske politike so varna oskrba, okolju ter podnebju prijazno pridobivanje in raba energentov, primerne in konkurenne cene. Svetovno narašanje potreb po energiji, visoke cene energentov, edalje veja mednarodna tveganja z oskrbo ter rastoa odvisnost od politino nestabilnih obmoij poudarjajo nujnost skupnih konceptov za oskrbo z energijo. Brez trajne in varne oskrbe z energijo gospodarski, ekološki in socialni problemi ne bodo rešljivi. Zavzemamo se za varevanje z energijo v gospodarstvu, gospodinjstvu in prometu. Prizadevati si moramo za raziskovanje in razvoj podnebju prijaznih tehnologij. Poleg sonne in vetrne energije prilonosti za Slovenijo vidimo predvsem v boljšem izkorišanju vodne energije in uporabi lesne biomase. Odprti smo tudi za nove tehnologije, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Z novimi tehnologijami je treba povezati ekološke in ekonomske interese. Dopušamo uporabo jedrske energije, e za razvoj drave ne bomo mogli zagotoviti zadostne koliine energije iz okolju prijaznejših virov. Pri tem je nujno upoštevati maksimalna varnostna merila tako pri proizvodnji kot pri uporabi in kasnejšem skladišenju odpadkov. V celotnem procesu je treba izbirati takšne tehnologije, ki koliino jedrskih odpadkov zmanjšujejo na minimum. Energetski prehod ne sme nesorazmerno obremeniti dravljanov in gospodarstva ali ogroati delovnih mest. Z energijo elimo varevati, ustvarili bomo raznoliko mešanico energetskih virov ter še naprej razvijali energetsko tehnologijo. Da pa nam to uspe, bomo potrebovali pameten, tehnološko odprt okvir, ki temelji na trnem gospodarstvu. Oskrba z energijo, ki je v rokah dravljanov, je pomembna podlaga za sprejemljivost energetskega prehoda. Pri ohranjanju okolja elimo povezati razline poglede vseh skupin dravljanov in dogovorno najti najboljše rešitve. Gospodarsko rast elimo dosei na trajnosten in pameten nain ter jo loiti od uporabe vse vejih koliin naravnih virov. Vejo ekološko uinkovitost in zaprtje gospodarskega krogotoka povezujemo s kvantitativno in kvalitativno rastjo. Na ta nain bomo zdruili gospodarstvo z ekologijo. S skupnimi momi moramo varovati ivljenjsko okolje pred izrpavanjem in unievanjem ter trajnimi podnebnimi spremembami. V našem edinem svetu bo varovanje okolja, narave in podnebja uspelo le z aktivnim mednarodnim sodelovanjem. Dober primer za to je po mednarodnem pravu zavezujoa omejitev izpustov ogljikovega dioksida. 3.2 Dostopna stanovanja Ustvarjanje premoenja mora biti dosegljivo. elimo, da lahko vsak z delom pride do lastnine in si ustvari premoenje. S tem bodo lahko ljudje sodelovali pri razvoju blaginje. Lastnina pomeni varnost. Vsakemu dravljanu, zlasti pa druinam z otroki, mora biti dosegljiva realna monost, da si zagotovi vsaj minimalni stanovanjski standard v lastnem, najetem stanovanju ali stanovanjski hiši. Drava mora pomagati mladim druinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Cenovno dostopna stanovanja morajo biti del obljube o blaginji socialno trnega gospodarstva. Svobodna drava spodbuja in zagotavlja enake ivljenjske in delovne pogoje. Izboljšati moramo uinkovitost gradnje javnih stanovanj, ki naj bo odslikava realnih potreb na stanovanjskem trgu. Graditi se mora stanovanja, ki so cenovno dostopna in hkrati omogoajo visoko kakovost ivljenja. Preko davnih olajšav in posebnih kreditnih shem z znianimi obrestnimi merami moramo spodbujati nakup in najem stanovanj za mlade druine, ki prvi rešujejo stanovanjski problem in druge ranljive skupine. Javna stanovanja ne morejo biti nadstandardna in cenovno nedostopna. Graditi se morajo v urbanih središih, kjer so potrebe najveje. S tem bomo zmanjšali tudi prometne
20
tokove in delovne migracije prebivalstva. V Sloveniji je stanovanjska novogradnja v asu gospodarske krize praktino zastala. Zato beleimo divjo rast cen stanovanjskih nepreminin, tako za nakup kot za najem. Poleg javne gradnje stanovanj mora drava z davnimi olajšavami spodbuditi zasebni sektor h gradnji stanovanj za trg. Gospodarski subjekti bodo tako akumulirani kapital iz osnovne dejavnosti vlagali v gradnjo kadrovskih stanovanj ter stanovanj za trg. Lastnike je potrebno spodbuditi k oddaji praznih nepreminin z ustreznim izboljšanjem njihovega poloaja na trgu. V najemnih poslih je potrebno zašiti tako najemodajalca kot najemnika. Oddaja v najem se mora spodbuditi z zmanjšanjem davnih in administrativnih ovir. Okrepiti je potrebno tudi gradnjo študentskih domov. Zadostna koliina stanovanj je najboljši in edini ukrep proti divjanju cen nepreminin. Druba in drava sta obvezani k temu, da postavita ve domov in oskrbovanih stanovanj za ostarele in izboljšata infrastrukturo za paliativno oskrbo. Z davnimi spodbudami in olajšavami bomo podpirali energetsko sanacija stavb in se tako borili proti energetski revšini. Pri urejanju prostora je treba upoštevati lokalne posebnosti za varnejšo gradnjo objektov in ustrezno izbiro primernih kritin. Upoštevati je treba spremenjene vremenske razmere in vejo monost poplav, viharjev, toe in plazov. Glede na ta dejstva morajo lokalne skupnosti tem vprašanjem nameniti ve pozornosti pri sprejemanju prostorskih aktov. Za obvladovanje podnebnih sprememb je potrebno dodatno izobraevanje prebivalstva kot tudi stroke, gradbenih in drugih izvajalcev. 3.3 Prometna infrastruktura in mobilnost Prilonosti potrebujejo infrastrukturo. Gospodarstvo potrebuje poti, ljudje potrebujejo mobilnost. Mona infrastruktura, ki naravne vire uporablja trajnostno, je predpogoj za enakomeren in skladen regionalni razvoj. Slovenija lahko izkoristi vse svoje monosti le s sodobno zgrajeno infrastrukturo, ki omogoa mobilnost ljudi, blaga in storitev. Z infrastrukturno politiko, ki je zazrta v prihodnost, elimo zdruiti uinkovite rešitve in varovanje našega ivljenjskega okolja. Dravljanom v vseh delih Slovenije mora biti omogoena prometna, energetska in komunikacijska infrastruktura, oskrba, osnovno izobraevanje, nujna zdravstvena pomo in druge osnove za ivljenje in delo. O mobilnosti ljudi, blaga in storitev moramo zaeti razmišljati na novo. Moderna mobilnost pomeni povezovanje infrastrukture, nainov prevoza in digitalne komunikacije. Poleg tega moramo razširiti elektromobilnost ter druge trajne oblike mobilnosti. Infrastruktura prihodnosti temelji na souporabi virov. Gradnja ne sme biti namenjena sama sebi ali doloenim ozkim skupinam, gradimo za prihodnost ljudi. Mobilnost mora postati trajna, okrepiti je potrebno javni promet in souporabo vozil tako pri mobilnosti ljudi kot tudi transportnega prometa. Pri tem nas mora voditi skrb za ohranjanje okolja in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Sektor prometa v Sloveniji prispeva skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, saj naša prometna politika ne gre v korak s sodobnimi trendi na podroju mobilnosti. V prihodnosti bodo najveji pomen imeli integrirani prometni sistemi. Med seboj je potrebno povezati individualne in javne prometne in komunikacijske sisteme. Zaradi neskonnih monosti digitalizacije bodo v prihodnje nastajali popolnoma novi koncepti mobilnosti. Slovenija naj na tem podroju postane vodilna.
21
elezniško omreje in javni promet v Sloveniji sta zastarela. Zagovarjamo mona vlaganja javnega in zasebnega kapitala v modernizacijo sektorja prometa. Ljudje morajo manj asa preiveti v prometnih zastojih, klju za to pa je delujo javni promet. To je tudi edini nain, da zmanjšamo izpušne pline in hrup, ki ga povzroa promet, s imer bomo sledili zavezam mednarodnih pogodb. Podpiramo velike dravne infrastrukturne projekte, ki se morajo izvajati na racionalen in transparenten nain. Pohitriti moramo postopke umešanja prometnih tras v prostor, a ne na škodo varovanja naravne in kulturne dedišine ter ivljenja ljudi. Zmanjšati elimo število smrtnih rtev in teko poškodovanih v prometnih nesreah. Klju je dobra in sodobna prometna infrastruktura, ki temelji na neskonnih monostih, ki jih prinaša digitalizacija. Prilagojena mora biti vsem skupinam dravljanov, še zlasti pa dostopna ranljivim skupinam – invalidom, bolnim, ostarelim. 3.4 Kmetijstvo in podeelje Kmetijstvo vidimo kot prilonosti na podeelju. Kmetijstvo in gozdarstvo morata tudi v prihodnosti zagotavljati dodano vrednost z delovnimi mesti, trajnostno proizvodnjo in porabo surovin ter široko ohranjanje kulturne krajine. Podpiramo vse vrste kmetovanja. Namen raznolikega kmetovanja je ustrezno pridelana varna in kakovostna domaa hrana ter razvoj razlinih dejavnosti na podeelju. Manjše druinske kmetije z ekološko proizvodnjo in razlinimi dopolnilnimi dejavnostmi naj postanejo steber kmetijske politike. Kakovost naj ima svojo ceno tudi pri ivilih. Samooskrba s hrano je za dravo strateškega pomena, zato se zavzemamo za boljše monosti kmetovanja in celostni razvoj podeelja. To pomembno nalogo smo v Sloveniji zanemarili in postajamo edalje bolj odvisni od nakupa ivil v drugih dravah. V primeru slabih letin, naravnih nesre, vojne ali epidemij bomo bolj izpostavljeni resnim teavam pri preskrbi s hrano. Zato podpiramo poveanje pridelave domae, ekološke hrane in s tem izboljšanje samooskrbe v dravi. Kmetijstvo v Sloveniji je zapostavljeno, kmeko delo pa premalo cenjeno in tudi slabo plaano. Zaradi tejih razmer pridelovanja na hribovitih obmojih in opušanja kmetovanja na manjših kmetijah se edalje ve slovenske zemlje zaraša z gozdovi. Rodovitna polja se spreminjamo v zazidljive površine, tako da je dele kmetijske površine na prebivalca padel na kritino mejo in je e pod ravnijo, ki zadoša prehransko samooskrbo slovenskega prebivalstva. Še posebej se zavzemamo za varovanje orne zemlje, ta sme biti na voljo za pozidavo le v primeru višje sile oziroma za projekte v dravnem interesu in še to le v primeru, ko res ni mogoa drugana rešitev. Organizacije, ki bi se morale zavzemati za boljše monosti kmetovanja, svojih nalog ne opravljajo zadosti dobro, zato so kmetje brez pravih zastopnikov in sogovornikov na dravni in lokalni ravni. To problematiko je mogoe le delno reševati s subvencijami, vendar brez subvencij lahko pride do popolnega zloma kmetijske proizvodnje ter posledino do pomanjkanja zdrave in kakovostno pridelane domae hrane. Z opušanjem kmetovanja se spreminja tudi kulturna krajina in zanemarjajo naravne lepote slovenske deele. Posebno pozornost je treba nameniti kmetijam na obmojih s tejimi pridelovalnimi razmerami, na demografsko ogroenih in obmejnih obmojih. Slovensko posebnost, razdrobljeno kmetovanje na hribovitih obmojih, je treba tako podpreti, da bo kmetovanje privlano za mlade in bodo ostajali na kmetijah. Znamka kakovosti za hribovita obmoja brez industrijskega in prometnega onesnaevanja lahko pripomore k boljšim trnim pogojem.
22
Slovensko podeelje elimo ohraniti. Omejiti moramo pretirano birokracijo – kmet naj ne bo birokrat, ampak predvsem obdelovalec zemlje in pridelovalec kakovostne, domae hrane. Podpiramo razvoj podjetništva na podeelju in spodbujamo dopolnilno delo ter domao obrt na kmetijah. Zagovarjamo usklajen in sonaravni razvoj kmetijstva in gozdarstva z uinkovitim varovanjem obdelovalne in rodovitne zemlje ter varovanjem okolja. Dravne gozdove in zemljiša naj dobijo v upravljanje kmetje, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje. Drava mora zagotoviti primeren stale divjadi in zveri, da kmetovanje ne bo ogroeno in da kmetje ne bodo utrpeli prevelike škode. Spodbujati je potrebno preventivne ukrepe (ograje, ovarski psi, pastirji) in v primeru škode zagotoviti pravino in hitro izplailo odškodnin. Izjemne monosti in bogato lesno zalogo slovenskih gozdov je potrebno bolje izkoristiti. Zavzemamo se za izgradnjo domae lesne predelovalne verige, ki zagotavlja pomembno dodano vrednost in boljše izkorišanja lesne biomase kot trajnega energetskega vira. Pridelava, predelava in distribucija varne in kakovostne hrane je strateškega pomena za vsako drubo in ima velik vpliv na gospodarstvo, okolje in zdravje prebivalstva. Zavzemamo se za promocijo slovenske hrane in ivilskih proizvodov iz domaih pridelkov in surovin. Povezovanje vseh delenikov od primarne proizvodnje (kmetijstva), prek ivilske industrije, laboratorijev in dravnih organov do informacijske podpore sta nuja in pogoj, da bodo vsi subjekti v ivilskopredelovalni verigi konkurenni na skupnem evropskem trgu. Digitalizacija tega podroja bo kazalnik napredka, kajti v sodobni drubi je transparentnost prednost, te pa ne more biti oziroma ni verodostojna, e ni potrebne informacijske podpore. Eden najvejih izzivov bo izvedba informatizacije podroja varne hrane kot dela kmetijske proizvodnje. Le tako bodo vse informacije o rezultatih nadzora varnosti in kakovosti hrane dostopne tudi potrošniku, kar je pogoj, da zaupa ivilom na slovenskem trgu. Zaupanje potrošnikov v lokalno pridelane in predelane kmetijske pridelke in ivila je potrebno nenehno budno varovati tudi tako, da bodo vse informacije potrošnikom ves as dostopne. Podpirali bomo zadruništvo, ki bo temeljilo na vzajemnosti in solidarnosti. lanstvo v kmetijsko gozdarski zbornici mora temeljiti na prostovoljnosti. Slovensko kmetijstvo moramo pripraviti na podnebne spremembe. Neurja in suša uniujeta kmetijske pridelke in druge dobrine. Zgraditi je potrebno ustrezne namakalne sisteme in posodobiti sistem obrambe pred too. 3.5 Zdrav ivljenjski slog Veji poudarek je potrebno dati vzgoji za zdrav nain ivljenja in gibanju. Postati moramo drava ozavešenih dravljanov, ki so telesno in duševno v dobri kondiciji. Šport in rekreacija v vseh ivljenjskih obdobjih podpirata bolj zdravo in kakovostno ivljenje. Vlaganje v športne in rekreativne dejavnosti za športno in rekreativno udejstvovanje dravljanov v vseh ivljenjskih obdobjih je najveja podpora zdravemu nainu ivljenja. Vlaganje drave v šport, ki širi prostor športa na vse generacije in hkrati skrbi za razvoj tekmovalnega športa, je vlaganje v zdravo prihodnost naroda in dravljanov. Društvena kultura, obutek pripadnosti in širjenje vrednot v naših športnih društvih so izjemnega pomena za slovensko drubo. Šport je tudi izobraevanje in vkljuevanje. Preko športa se nauimo ekipnega duha, poštenosti, discipline, obzirnosti in volje do truda. Tako za starejše kot mlajše je šport zdrav nain ivljenja. V enaki meri se zavzemamo za široko ponudbo športnih dejavnosti in podpiranje profesionalnega športa.
23
Slovenija vedno znova dokazuje, da smo narod vrhunskih športnikov. To elimo ohranjati, vendar ne v škodo kakovostnega in rekreativnega športa ter športa mladih. Skrbno in sistematino elimo podpirati tako športno pot vrhunskih športnikov kot tudi njihovo pripravo na ivljenje po konani športni poti. 4. Varna in zanesljiva drava 4.1 Zdravstvena varnost Zdravje je velika vrednota drube. Posameznik je v središu zdravstvenega sistema in je odgovoren za zdrav nain ivljenja oziroma zdrav ivljenjski slog. Zavzemamo se za dvig zdravstvene ravni naših dravljanov. Osnovna zdravstvena oskrba in preventivni ukrepi morajo biti dostopni vsem dravljanom v asu, ko jih potrebujejo, in ne smejo biti zgolj pravica na papirju. Zdravje namre ne sme biti vprašanje prihodka. Nikogar, ki potrebuje pomo, ne bomo pustili samega. Druba mora zaradi solidarnosti poskrbeti za bolne, invalide in vse, ki potrebujejo oskrbo. Obstojei zdravstveni sistem ne odgovarja ve potrebam sodobne drube, tako na organizacijski ravni kot tudi glede naina financiranja, zato ga je potrebno posodobiti. Zagovarjamo javni zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti in preglednosti, in omogoamo razvoj tudi zasebnega zdravstva. Zavraamo zastareli model monopolnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se denar zavarovancev plansko razporeja izvajalcem zdravstvenih storitev. Podpiramo regulirano konkurennost na vseh podrojih zdravstvenega sistema. Sodoben koncept zdravstvenega varstva na temelju kakovosti in varnosti za uporabnike zdravstvenega sistema postavlja v ospredje zdravje in izpodriva bolezen kot izhodiše. Za merilo naj sistemu zdravstvenega varstva sluijo evropski standardi in evropski primerljivi sistemi. Zagovarjamo široko, enakomerno dostopno mreo primarnega zdravstva s prosto izbiro zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev. Mrea bolnišnic naj bo organizirana gospodarno in stroškovno racionalno. Zagovarjamo preglednost porabe javnih sredstev v zdravstvu. Da bomo lahko tudi v prihodnosti zaposlili usposobljen kader, moramo izboljšati privlanost poklica negovalnega in drugega zdravstvenega osebja. Ljudje, ki skrbijo za druge, si zasluijo, da jih cenimo in njihovo delo tudi ustrezno vrednotimo. Podpiramo vlaganje zasebnikov v zdravstveno infrastrukturo, ki na ta nain zniuje materialne stroške drave, omogoa vejo in kakovostnejšo ponudbo storitev, krajše akalne vrste ter enakomernejšo dostopnost. Loiti moramo med delom koncesionarjev v javni slubi in delom istih zasebnikov brez koncesije, ki omogoajo samoplaniške in nadstandardne zdravstvene storitve. Digitalizacija odpira neslutene monosti na podroju zdravstva tako v preventivi kot pri zdravljenju. Prinaša kakovostno izmenjavo uporabnih zdravstvenih podatkov in povezuje razline ustanove ter medicinsko stroko pri celoviti obravnavi in kakovostnemu zdravljenju. Pojavljajo se nove oblike zdravljenja, tudi s pomojo sodobne tehnologije. Inovacije elimo izkoristiti tako, da bomo okrepili odgovornost, sodelovanje in prepreili zlorabe Posameznik mora imeti vedno nadzor nad svojimi zdravstvenimi podatki. Etika na podroju biogenetike in v zdravstvu je kljuna. Uveljaviti je potrebno svobodno monost ugovora vesti na razlinih podrojih zdravstva in farmacije. Slovenija zamuja z uvedbo sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe. Nujna je vzpostavitev zavarovanja in uinkovite mree ustanov za dolgotrajno oskrbo. V ta namen je potrebno zagotoviti javna sredstva in jih dopolniti z zasebnimi. Pri tem je potrebno slediti sodobnim trendom oskrbe starejših, ki ni omejeno zgolj na institucionalno oskrbo.
24
4.2 Socialna varnost Socialna varnost temelji na osnovni ideji solidarnosti. Skupnost zameji tveganja, ki jih posameznik sam nikoli ne bi zmogel razrešiti. Osnovne oblike solidarnosti so pomo in podpora v najojem ivljenjskem krogu – v druini, med prijatelji, med sosedi in v zasebnih skupnostih. Druba mora zagotoviti, da noben posameznik ali skupina ne ivi pod mejo socialne varnosti. Spodbujamo zavest o osebni odgovornosti posameznika za lastni varni socialni poloaj, predvsem v starosti. Za socialno varnost vsakega posameznika je zato odgovornih ve dejavnikov: najprej vsak posameznik sam, nato njegova druina, njegovo delovno in bivalno okolje in nazadnje drava z uinkovito zakonodajo in primernimi finannimi viri. Zavedamo se tudi prispevka in podpiramo delovanje prostovoljskih nevladnih organizacij, ki s svojo inovativnostjo, fleksibilnostjo in prilagajanjem storitev ter programov potrebam uporabnikov predstavljajo dopolnitev javnemu sektorju in pomembno prispevajo k drubeni blaginji in veji socialni varnosti. Invalidne osebe so pomemben del naše drube in sodijo v njo. Imeti morajo monost, da svoj vsakdan oblikujejo same. Vkljuevanje mora biti prisotno v celotni drubi. Invalidnost ne sme predstavljati tveganja za revšino za invalidne osebe in njihove najblije ali za socialno izkljuenost. Za invalidne osebe je zelo pomembno, da lahko z delom vsaj delno pokrijejo svoje stroške, zato zagovarjamo njihovo vkljuevanje v delo in drubo ter neodvisno ivljenje. Potrebujemo ve odprtosti pri zaposlovanju sodelavcev z invalidnostjo. Socialna drava mora biti vzdrna. Socialna drava, ki je zmona ukrepati, lahko obstaja le, e smo gospodarsko moni. V našo socialno dravo lahko vloimo le toliko, kolikor nam uspe pridelati. Nemoralno bi bilo svojim otrokom ali vnukom zapustiti dolgove in bremena. Socialna varnost mora obstajati na dolgi rok z monim temeljem. Zagovarjamo v prihodnost usmerjeno financiranje socialne varnosti iz prispevkov delavcev in delodajalcev, zasebne in javne pokojninske blagajne in iz davkov. Drava ne bo dajala milošine, prav tako ne bo omogoala brezplanega ivljenja. Omogoala pa bo ivljenje v socialni varnosti. Kdor je solidaren, se je pripravljen emu odrei. Kdor se zanaša na solidarnost drave, ima dolnost dravi nekaj doprinesti. Solidarnost prepoveduje izkorišati sistem socialne varnosti. Solidarnost potrebuje subsidiarnost. Subsidiarnost potrebuje odgovornost. Drava mora dravljanom takšno delovanje omogoiti in olajšati. 4.3 Pokojninska varnost Pokojnina mora biti poštena in zadostna. Kdor je vse ivljenje delal, mora v jeseni ivljenja iveti dostojno in neodvisno. Kdor je v pokojninsko blagajno vplaal ve, ima višjo pokojnino, saj imamo razline višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kdor je vzgojil otroke, mora imeti zaradi tega višjo pokojnino. Proti revšini v starosti, ki najvekrat prizadene enske, se moramo aktivno boriti. Prejemki iz invalidskega zavarovanja morajo zagotavljati dostojno ivljenje. Pravinost med generacijami se ureja z medgeneracijsko pogodbo in pokojnino. Zaradi vse daljše ivljenjske dobe moramo na dolgi rok ustvariti ravnovesje med pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, upokojitveno starostjo in zagotovljeno pokojnino.
25
4.4 Varnost drave in njenih dravljanov Naloga drave je, da varuje svoje dravljane, ti pa imajo pravico do varnosti. Danes je varnost bolj pomembna kot kadar koli prej. elimo, da lahko vsi ljudje ivijo svobodno in varno – doma, v javnosti in tudi v digitalnem prostoru. iveti v Sloveniji mora pomeniti iveti na varnem. Do nasilja in kaznivih dejanj imamo zato nielno toleranco. Še pred nekaj leti je kazalo, da bo svet varnejši. Vendar pa se upanje ni uresniilo in svet postaja vse bolj kaotien. Globalne gronje so se spremenile izjemno hitro. Ekstremistine organizacije in kriminalne zdrube so na Blinjem vzhodu in v Afriki destabilizirale cele drave. Teroristine gronje, kibernetski napadi in nove oblike konfliktov, kot so hibridne vojne, predstavljajo resne izzive za ustaljene varnostne strukture v Evropi in po svetu. Zato danes potrebujemo nove varnostne koncepte. Razline ekstremistine ideologije, bodisi verske ali pa posvetne, ogroajo naše sobivanje in elijo vrednote, ki smo jih Evropejci razvijali stoletja, uniiti in poteptati. Ne spoštujejo temeljev mednarodnega prava, ne spoštujejo temeljnih lovekovih pravic in zanikajo pravico do obstoja celim narodom ali verskim skupinam. Ko nekdo napada svobodo in demokracijo, se mora zahodna druba na to odzvati. V boju proti mednarodnemu terorizmu in organiziranemu kriminalu zato potrebujemo tesnejše in usklajeno sodelovanje vseh elementov varnostnega sistema tako znotraj drave kot med dravami. Varnost je mogoa le z zaupanjem v varnostni aparat. Pripadniki varnostnih sil si zasluijo spoštovanje in podporo s strani politike in drube. Ponosni smo na policijo in Slovensko vojsko, ki s svojim delom po svojih najboljših moeh zagotavljata varnost prebivalcem Slovenije. Obveševalne slube imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, saj nam ustrezne informacije dajejo širšo sliko, ki je kljuna za sprejemanje pravih odloitev v varnostni in zunanji politiki ter v boju proti gronjam. Obveševalne slube v ta namen sodelujejo z mednarodnimi partnerji in olajšajo sprejemanje pravih odloitev. Prizadevali si bomo za profesionalne, uinkovite in predvsem depolitizirane obveševalne slube, ki bodo zasledovale izkljuno nacionalne interese. Za zagotavljanje varnosti potrebujemo tudi sodobno opremo ter ustrezne pravne podlage. Tehnina in osebna oprema ter pravna podlaga za nemoteno delo naših varnostnih sil mora biti v koraku s asom in na najvišjem nivoju. Storilci kaznivih dejanj ne smejo imeti tehnološke prednosti. Nove oblike kaznivih dejanj, kot sta terorizem in digitalna kazniva dejanja, potrebujejo ustrezno obravnavo in s tem povezano pravno podlago. Digitalni prostor ni brezpravno podroje, zaradi katerega se storilcev kaznivih dejanj ne bi kazensko preganjalo. Ravnovesje med svobodo in varnostjo je treba za digitalno dobo doloiti na novo. Slovenska vojska in policija potrebujeta na dolgi rok stabilen pritok kadra in ustrezno financiranje. Varnostne razmere in zahteve za njuno ukrepanje se lahko spremenijo v zelo kratkem asu. e elita biti v prihodnosti sposobni ukrepanja, bosta potrebovali dovoljšne število pripadnikov, tudi visoko izobraenih, in ustrezno opremo. Zaradi tega bo tudi sam poklic vojaka in policista veliko bolj privlaen. Ker je Slovenska vojska trenutno v slabem stanju, je potreben jasen konsenz, kako jo oblikovati v prihodnje. Ostati mora dovolj številna, imeti mora moderno in uinkovito opremo in mora zagotavljati ustrezno nacionalno obrambo. Ideje, da vojske ne potrebujemo ve ali da bi bilo dovolj oroništvo, so nesprejemljive. Nove naloge bodo od Slovenske vojske namre zahtevale nove sposobnosti. Slovenija mora biti zanesljiva partnerica znotraj zavezništva in trden len kolektivne varnosti. Vojska mora biti agilna, fleksibilna, hitra in uinkovita, e se eli postaviti po robu vsem izzivom prihodnosti. Zagotavljanje obrambne varnosti naše drave je glavna naloga Slovenske vojske. Ta potrebuje širok spekter kompetenc, e se eli uspešno boriti proti razlinim gronjam, kot so pomo pri stabilizaciji
26
drave, boj proti terorizmu, boj proti kibernetskim napadom ali pomagati na podroju zašite in reševanja pri naravnih in drugih nesreah. S ciljem poveanja uinkovitosti odzivanja na naravne in druge nesree ter ob upoštevanju dejanskih potreb mora drava usmerjati in podpirati tudi im bolj uravnoteen razvoj razlinih prostovoljnih organizacij in društev s podroja zašite in reševanja, kot tudi njihovo im bolj uravnoteeno prisotnost na celotnem ozemlju drave. 4.5 Upravljanje migracij Vse hitrejša rast prebivalstva, podnebne spremembe in konflikti ogroajo mir na svetu. Zaradi njih imamo namre vse manj virov, kar pa vodi v nestabilnost drav in celotnih regij. Posledice tega so migracije, beg in pregon ve milijonov ljudi. Dogodki, za katere se zdi, da se odvijajo dale pro, imajo neposredne in posredne uinke na Evropo in Slovenijo. Vse ve ljudi zapusti svojo domovino, ker si elijo drugje ustvariti boljšo prihodnost. Trajno preseljevanje ljudi lahko predstavlja gronjo za vsako dravno ureditev. Med seboj se namre mešajo vojni begunci, begunci zaradi lakote in ekonomski migranti ter tako ustvarjajo obsene migracijske tokove. Zatiskanje oi ni rešitev. Migracijski tokovi so danes dosegli e vse konce sveta in lahko v zelo kratkem asu drave preobremenijo. Zgolj odstranjevanje ali omilitev vzrokov za beg bo ustvarilo podlago za novo stabilizacijo in varnost. Mednarodno pravo ne daje ustreznih odgovorov na izzive migracij današnjega asa. Potrebujemo razvoj temeljnih nael mednarodnega prava, ki bodo odgovarjala duhu in izzivom asa. Spoštujemo lovekove pravice vseh ljudi, vendar pa poudarjamo, da je varnost temeljna pravica vseh dravljanov Slovenije in to pravico moramo varovati z vsemi dopustnimi sredstvi. Mednarodno pravo mora varovati drav