slovenske hiŠke na drevesih · 2018. 9. 30. · ii slovenske hiŠke na drevesih ključne besede:...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Kristina Kaučič

SLOVENSKE HIŠKE NA DREVESIH

Projektna naloga

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Šentjur, september 2018

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje


Študentka: Kristina Kaučič

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Mentorica: doc. dr. POGAČAR KAJA, univ. dipl. inž. arh.

Lektorica: Bernardka Zalokar, prof. ang. slo.

Šentjur, september 2018

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc.dr. Kaji Pogačar

za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne

naloge.

Zahvala gre tudi posameznim lastnikom in

arhitektom hišk na drevesih za pridobljene

informacije in njihov porabljen čas.

Posebna zahvala gre mojim domačim, fantu in

bližnjim. Hvala, da ste mi stali ob strani, me

moralno in fizično podpirali ter bodrili k

zaključnemu uspehu.

II


Ključne besede: hiška na drevesu, les, skeletna gradnja, lesena konstrukcija, Slovenija.

Povzetek

Projektna naloga obravnava teorijo in primere gradnje hišk na drevesih, postavljenih v

Sloveniji. Posamezni primeri opisujejo njihovo umestitev v prostor, njihov namen

uporabe, arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo, tehnologijo gradnje in značilne

uporabljene materiale. Predstavljenih je tudi nekaj izbranih tehničnih detajlov in sestav

obodnih sten.

III

SLOVENIAN TREEHOUSES

Keywords:treehouse, wood, skeleton construction, wooden construction, Slovenia.

Abstract

The project task deals with the theory and examples of building houses on trees planted

in Slovenia. Individual examples describe their location in the space, their purpose of use,

the architectural and structural design, the technology of construction and the typical

materials used. Some selected technical details and the composition of the peripheral

walls are also presented.

VI

VSEBINA

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

1.1 Opis področja teme projektne naloge .................................................................... 1

1.2 Namen in smisel projektne naloge ......................................................................... 1

1.3 Struktura projektne naloge ..................................................................................... 2

2 HIŠKE NA DREVESIH ........................................................................................................ 3

2.1 Splošna ideja o življenju na drevesih ...................................................................... 3

2.2 Gradnja .................................................................................................................... 4

2.3 Načrtovanje in gradnja hišk na drevesih ................................................................. 4

2.4 Izbira drevesa in lokacije ......................................................................................... 4

2.5 Ustrezne vrste dreves ............................................................................................. 5

2.6 Tehnike pritrditve ................................................................................................... 5

2.7 Poškodbe na drevesih ............................................................................................. 6

2.8 Zgodovina hišk na drevesih ..................................................................................... 7

2.9 Korowaici ................................................................................................................ 8

3 SLOVENSKE HIŠKE NA DREVESIH .................................................................................... 9

3.1 Drevesna hiša .......................................................................................................... 9

3.2 Hiške na drevesih .................................................................................................. 12

3.3 Bivanje v krošnjah ................................................................................................. 14

4 SLOVENSKE HIŠKE OB DREVESIH .................................................................................. 16

4.1 Hiša ob drevesu Raduha ....................................................................................... 16

4.2 Hišica ob drevesu v Trnovem ................................................................................ 19

4.3 Hiška v krošnjah .................................................................................................... 21

5 SKLEP ............................................................................................................................ 23

6 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 24

7 PRILOGE ........................................................................................................................ 26

7.1 Kratek življenjepis ................................................................................................. 26

7.2 Seznam grafičnih prilog ......................................................................................... 26

VII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Oblike narave in hišk na drevesu *1+ ...................................................................... 3

Slika 2.2: Primeri škodljivih pritrditev na drevo *5+ ............................................................... 6

Slika 2.3: Hiša Villa di Castello *7+ .......................................................................................... 7

Slika 2.4: Korowaici [8] .......................................................................................................... 8

Slika 2.5: Korowaiska hiška na drevesu *2+ ............................................................................ 8

Slika 3.1: Skeletna gradnja, leseni nosilci in stebri[16] .......................................................... 9

Slika 3.3: TAB-tehnologija pritrjevanja [16] ......................................................................... 10

Slika 3.2: Tloris drevesne hiške *16+ .................................................................................... 10

Slika 3.4: Opazovanje flore in favne [16] ............................................................................. 11

Slika 3.5: Svetlobnik in steklen izrez v tleh [16] ................................................................... 11

Slika 3.6: Leseni nosilci fiksirani na drevesa [18] ................................................................. 12

Slika 3.7: Skeletna gradnja hišk *18+ .................................................................................... 13

Slika 3.8: Notranjost hišk na drevesih *18+ .......................................................................... 13

Slika 3.9: Drevesna postelja na lesenem platoju [23] ......................................................... 14

Slika 3.10: Zajtrk v bogato založeni košari*23+ .................................................................... 15

Slika 3.11: Viseča postelja*23+ ............................................................................................. 15

Slika 4.1: Hiška ob drevesih macesna, jerebike in lipe *11+ ................................................. 16

Slika 4.2: Macesnove skodle [11] ........................................................................................ 17

Slika 4.3: Lesen okvir hiške in votli kovinski stebri *11+ ....................................................... 17

Slika 4.5: Spalnica z razgledom na Savinjo [11] ................................................................... 18

Slika 4.4: Gradnja druge hiške ob drevesih *11+ .................................................................. 18

Slika 4.6: Prerez, tloris in fasade hiše ob drevesu, Trnovo *10+ .......................................... 19

Slika 4.7: Hiša ob drevesu, Trnovo *10+ ............................................................................... 20

Slika 4.8: Hrastovi stebri na točkovnih temeljih *13+........................................................... 21

Slika 4.9: Spalni prostor [13] ................................................................................................ 22

Slika 4.10: Hiška v krošnjah *13+ .......................................................................................... 22

Kaučič Kristina │ 2018 │ Slovenske hiške na drevesih │ Projektna naloga

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo │ Univerza v Mariboru

1

1 UVOD

1.1 Opis področja teme projektne naloge

Ideja o pobegu, plezanju na drevo, v zavetje pred različnimi plenilci ali samo zato, da

'pogledamo na zemljo z druge perspektive' je stara kot človeštvo. Danes, ko živimo precej

hitro in stresno življenje, je ideja o pobegu v visoko drevesno zavetje še kako aktualna in

usklajena s parametri trajnostne gradnje in ekološke odgovornosti. Hiše na drevesih,

moderne ali tradicionalne zasnove, tako predstavljajo najmočnejši simbol življenja v

harmoniji z naravo. Z naravo povezana je najbolj primerna na tem področju predvsem

lesena gradnja. Namreč les ima v primerjavi z ostalimi gradbenimi materiali številne

prednosti, kot na primer hitrost gradnje, naravno trajnost in kvalitetne gradbeno fizikalne

lastnosti. Prav tako pa je okolju najbolj prijazen in sovpada oziroma se najbolje zlije z

naravo, ker je naraven material.

Hiše na drevesu so vse bolj priljubljena in raznovrstna oblika gradnje, najdemo pa jih po

celem svetu, na vseh kontinentih. Prav tako pa se je v obdobju zadnjih 5 let pojavilo že kar

nekaj takšnih hišk tudi v Sloveniji kot realizacija otroške domišljije za igro, za delovne

prostore in za bivanje. Na osnovi iskanja in proučevanja že obstoječih primerov po svetu

želimo ugotoviti, kakšne hiše na drevesu so bile zgrajene v Sloveniji in kakšen je njihov

namen uporabe. Še prej pa bomo opisali samo zgodovino hišk na drevesu in pomembne

lastnosti le-teh.

1.2 Namen in smisel projektne naloge

Glavni cilj naloge je raziskati razširjenost gradnje hišk na drevesih oziroma v drevesnih

krošnjah v Sloveniji. Ugotavljali bomo, kje se posamične hiške nahajajo, kako izgledajo,

njihov namen uporabe, kakšna je njihova konstrukcijska zasnova in kakšni materiali so bili

uporabljeni. Dodatno bo predstavljenih nekaj izbranih tehničnih detajlov in sestav

zunanjih sten hišk v Sloveniji.



2

1.3 Struktura projektne naloge

Projektna naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obravnava splošne lastnosti hišk,

ustrezno vrsto drevesa, lokacij, poškodbe dreves, načine gradnje in gradbeno zakonodajo

ter zgodovino hišk na drevesih, kako so se razvijale skozi čas vse do danes ter namen

uporabe v tistem času. V zadnjem delu bomo obravnavali hiške na drevesih v Sloveniji. V

okviru opisov hišk na drevesih bodo navedene lokacije hišk, njihov namen uporabe, opis

arhitekture in gradbene konstrukcije, načrti detajlov in sestav, vse skupaj pa bo

obogateno s slikovnim gradivom.



3

2 HIŠKE NA DREVESIH

2.1 Splošna ideja o življenju na drevesih

Ideja o življenju na drevesih izvira že od starodavnih ljudstev, in sicer od starega Egipta do

Kitajske in Srednje Amerike. [7]

Drevo je zaradi svoje velikosti, dolge življenjske dobe, nosilnosti in pestrosti pojavnih oblik

neskončen in veličasten vir navdiha. S svojimi koreninami v zemlji in vejami v zraku

predstavlja fizično vez med zemljo in nebom. Drevo predstavlja močan vzor za nastanek

prvobitnih gradbenih konstrukcij, saj brez dreves verjetno ne bi bilo stebrov in templjev v

zgodnji arhitekturi. Zato lahko tudi pri gradnji drevesnih hišk opazimo različne naravne

tvorbe, ki so bile kot vir navdiha umetnikom, oblikovalcem in arhitektom.[2]

Tako pri gradnji drevesnih hiš opazimo različne oblikovne tvorbe, kot npr. oblika jajca,

oreha, čebeljega panja in ptičjih gnezd različnih oblik in tehnik. (Slika 2.1) [2]

Slika 2.1: Oblike narave in hišk na drevesu *1+

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=lk9vJF1MsMYV4M&tbnid=Vd5xWRSIR9B23M:&ved=0CAYQjRw&url=http://www.happy-pixels.com/2011/05/15/nut-room/&ei=U3AjU7HzIKKV0QWF14HIDg&bvm=bv.62922401,d.bGE&psig=AFQjCNFxlU1MXRVCsdL1h1wuzL5zaJdKWg&ust=1394917806472968https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=8aoYese2I-wMiM&tbnid=XDOS_-1Q_2bd-M:&ved=0CAYQjRw&url=https://people.gnome.org/~federico/news-2006-09.html&ei=CXgjU7DGEsKPtQaNqICICA&bvm=bv.62922401,d.Yms&psig=AFQjCNGQLtv1mfbYXgB8BPbPzVWOuzKszw&ust=1394919624240673http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=8613MCHBRDzgYM&tbnid=SyOt2pYfbrAfVM:&ved=0CAYQjRw&url=http://enpundit.com/birds-nest-tree-hotel/&ei=ZHcjU62UOIPZtQb2tIC4Cg&bvm=bv.62922401,d.Yms&psig=AFQjCNGQLtv1mfbYXgB8BPbPzVWOuzKszw&ust=1394919624240673



4

2.2 Gradnja

Iz gradbenega vidika so hiške na drevesih zelo zanimive, zlasti zaradi načina izvedbe in

uporabljenega materiala. Debla in krošnje predstavljajo temelj drevesnim hiškam, zato

morajo drevesa nuditi zadostno oporo in stabilnost stavbi. Debla lahko primerjamo s

točkovnim temeljem, saj se obtežba prenaša na le-te, možni pa so tudi drugi načini

podpiranja. Veje dajejo dodatno podporo, zato k nosilnosti pripomore tudi sama krošnja

dreves. Zelo pomembna je tudi kakovost lesa oziroma drevesa. Da drevesa ohranijo svojo

kakovost in niso obremenjeni ter poškodovani, se gradijo hiške le v bližini dreves, torej v

krošnjah dreves.Hiške na drevesih naj bi bile okolju prijazna rešitev bivanja. Največkrat

uporabljen material za gradnjo tovrstnih hišk je les, veliko pa se uporablja tudi steklo,

jeklo, aluminij in odpadni recikliran material. Kadar se uporablja surov, neobdelan les je

potrebno paziti na njegovo vlažnost, kakovost in vsebnost grč, pri uporabi obdelanega

lesa pa predvsem na vsebnost zdravju škodljivih kemikalij.[2]

2.3 Načrtovanje in gradnja hišk na drevesih

Kot za vse grajene objekte, večje od 30 m², velja aktualna gradbena zakonodaja. Za takšne

objekte je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V kolikor so objekti klasificirani kot

enostavni objekti, je gradnja mogoča brez gradbenega dovoljenja. Pri gradnji enostavnih

objektov je potrebno upoštevatinaslednje pogoje glede odmikov, dopustne namenske

rabe in dovoljenega oblikovanja, materialov in velikosti. Majhne hiške na drevesih spadajo

v strukturno kategorijo, kot so garaža, lopa, uta, nadstrešek, letna kuhinja, zimski vrt in

vetrolov. Pri tem pa je pomembno paziti predvsem na oddaljenost od meje, omejenost

višine in zasebnost za bližnje stanovalce. [24]

2.4 Izbira drevesa in lokacije

Izbira lokacije je zelo pomembna za postavitev hiške, npr. na robu gozda ali v gozdu. Izbira

primernega drevesa ali večjega števila primernih dreves je odvisna od številnih faktorjev:

kot so namembnost, velikost objekta... Če je hiška namenjena otrokom, je ta običajno

umeščena nižje, kot če je namenjena odraslim. Upošteva se tudi položaj sonca, dostop do

hiške, oblika drevesa, rast, razgibanost, obremenitev drevesa in pravila obrezovanja. [5]



5

2.5 Ustrezne vrste dreves

Drevo za drevesne hiške je potrebno izbrati zelo pazljivo, saj ni vsako primerno. Les

dreves je zelo različen in se tudi različno obnaša. Najboljše je tisto, ki je kakovostno, zrelo,

ima trden les, ni premajhno, biti mora zdravo, imeti mora globoke in močne korenine in ni

zaščiteno. Pomembna ni samo vrsta lesa, temveč tudi lega, razporeditev, premer debla,

višina krošnje in umestitev dostopov. Najbolj primerno drevo od listavcev sta hrast in

javor, saj sta zelo močna, stabilna in njune nizko usločene veje omogočajo enostavno

plezanje. Od iglavcev pa je najbolj primerna jelka, kajti s svojo starostjo postaja močnejša

in stabilnejša. Med najmanj primerne vrste dreves pa spadajo jelša, topol in oreh, saj so

njihove veje preveč krhke in imajo kratko življenjsko dobo. [3]

2.6 Tehnike pritrditve

Hiške na drevesih so lahko pritrjene na eno ali več dreves, lahko pa so podprte tudi s

stebri, kar je v današnjih časih zelo značilno in predvsem uporabno. Pri listavcih so hiške

na drevesih postavljene okoli debla ali v krošnji dreves. Pri iglavcih pa poznamo nizki,

srednji in visoki položaj hišk na drevesih. Pri obeh vrstah pa je možnost različnih vrst

podpiranja hišk. Poznamo več vrst tehnik pritrditve hišne konstrukcije, njihov cilj pa je čim

manj poškodovati drevo in zagotoviti stabilnost objekta. Zaradi potrebe po varovanju

dreves so hiške večkrat postavljene na stebrih (jeklenih, lesenih), ki so zelo primerni, saj

lahko v njihovi notranjosti skrijemo vso potrebno inštalacijo. Pri temeljenju dodatne

nosilne konstrukcije moramo paziti, da ne pride do poškodb korenin dreves v bližini. [5]

Kadar drevo ne nudi dovolj podpore, poznamo različne metode, ki podpirajo objekt:

1. Stoječe palice: uporabne za lajšanje obtežbe na višini. Ti sistemi so uporabni

predvsem zaradi pretoka vetra in rasti dreves. Več stoječih palic in relativna višina

tako zmanjšajo zmogljivost vetra in povečajo stabilnost objekta. [5]

2. Oporniki in hodulje: so za podpiranje konstrukcije in pomagajo preprečiti

morebitne poškodbe dreves. Hodulje so ponavadi zasidrane v tla z betonom ali

zabite v trdna tla. Koli so najlažji način podpiranja večjih drevesnih hišk in tako

povečajo strukturno podporo in varnost. [5]

3. Natezne vrvi: te so najpogostejše neinvazivne metode, predvsem za zaščito

drevesnih hišk. Ti ne vključujejo vijakov,žebljev in matic. [5]

4. Invazivne metode: to so metode, kjer se uporabljajo vijaki, žeblji, matice itd. Da bi

zmanjšali stres, moramo luknjice v drevesih pravilno načrtovati. Drugače pa te

metode niso priporočljive zaradi trajnih poškodb dreves. [5]

5. Gradbeni materiali za obešanje: to so vrvi, kabli, žice, vijaki in natezne vzmeti.[5]



6

2.7 Poškodbe na drevesih

Pri izvedbi konstrukcijskih stikov z drevesi je potrebno paziti predvsem na to, da se na

drevesu prekine čim manj žil ksilema1., floema2. in kambija3.. Pritrditve na drevesu

naredimo s čim manjšimi vbodi, vrezi in podobno. S tem poškodujemo le neživi del debla.

Dreves ne smemo preveč obsekati, zavezati z vrvjo tesno okoli njega in pritrditi dno tesno

k drevesu, saj bi tako preprečili širjenje kambija navzven. (Slika 2.2) [5]

1. KSILEM– Na notranji strani kambijevega obroča se nahaja tkivo, ki mu pravimo les ali ksilem. V njem so jasno

vidni koncentrični krogi, imenovani letnice. Ti izkazujejo starost drevesa, saj se vsako rastno obdobje pojavi nov krog. Les je sestavljen iz vlaken in žil, po katerih se pretaka voda z raztopljenimi rudninskimi snovmi, ki jih je načrpal koreninski sistem. Tekočina po žilah v lesu potuje do listov, kjer se anorganske snovi v klorofilnih zrnih zelenih delov drevesa v procesufotosinteze spremenijo v organske snovi, te pa nato drevo uporabi za rast in razvoj. [6]

2. FLOEM– Neposredno pod drevesno skorjo leži floem. To je tkivo rožnate, rdečkaste ali rumenkasto bele barve. Naloga te plasti, ki je dokaj tanka, je razporejanje sokov in njihovo prevajanje. Floem se vsako leto obnovi, stari pa se stisne v tanke letnice. [6]

3. KAMBIJ– To je s prostim očesom težko vidno tkivo, ki leži med pravim lesom in floemom, odgovoren pa je za rast debla v širino. Celice kambija še niso povsem diferencirane in imajo mehko, prosojno membrano. V kambiju med vsakim rastnim obdobjem nastaja novo tkivo, ki se navznoter spreminja v nove lesne celice (ksilem), navzven pa v nove celice floema.[6]

Slika 2.2: Primeri škodljivih pritrditev na drevo *5+

http://sl.wikipedia.org/wiki/Leshttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vlakno&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDilehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Vodahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Klorofilhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosintezahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Tkivohttp://sl.wikipedia.org/wiki/Celica



7

2.8 Zgodovina hišk na drevesih

Razvoj prvih hišk na drevesih se je pričel v starodavnem Egiptu, opazne pa so bile tudi

hiške, ki so se razprostirale vse od Kitajske pa do Severne Amerike. Takšna bivališča so

sprva gradili zaradi potrebe po preživetju. Staroselci so svoja bivališča gradili visoko v

krošnjah dreves, tudi več kot 40m. Razlogi, zakaj so se ljudje umikali v takšna zatočišča,so

različni, ključno pa je bila potreba po varnem prebivališču in zaščiti. Z višino je bila

zagotovljena obramba pred divjimi zvermi, drugimi plemeni in poplavami. Prav tako je

višina omogočala dobro izhodišče za lov ter izvrsten nadzor nad svojim ozemljem.

Kasneje, v času antičnega Rima, so drevesne hiške služile kot prostor za zabavo. Znano je,

da je Gaj Julij Cezar prirejal razkošne zabave v svoji drevesni rezidenci. V srednjem veku so

menihi drevesne sobe uporabljali predvsem za meditacijo. [7]

Obdobje renesanse je znova prineslo večje zanimanje za hiše na drevesu. Družina Medici

je celo prirejala tekmovanja, kdo bo postavil bolj veličastno drevesno utrdbo. Ena bolj

znanih je Villa di Castello v Toskani, ki je imela celo vodovod, ponašala pa se je z kar

dvojnim stopniščem (Slika 2.3). Še bolj mogočna Villa di Pratolino ali Hrastova fontana pa

je poleg vodovoda imela še marmornato mizo in fontano, pa tudi kar dve stopnišči.[7]

Leta 1962 je bila prvič omenjena slavna hiša v Pitchford Hallu v Angliji. Hišo so že dvakrat

prenovili, danes pa še vedno stoji in je ena izmed najstarejših obstoječih hiš na drevesu. V

sredini 19. stoletja je bila v okolici Pariza zgrajena prva drevesna restavracija. Kmalu je

postala pravi graditeljski hit, saj je bilo na vrhuncu priljubljenosti zgrajenih še 10 podobnih

drevesnih hiš. Kraj je kmalu postal najbolj priljubljeno mesto za razvedrilo in zabavo. Te

hiše so bile tudi močan navdih v knjigah in filmih Walta Disneya.[7]

Slika 2.3: Hiša Villa di Castello *7+



8

2.9 Korowaici

V Novi Gvineji že dolga stoletja živi ljudstvo imenovano Korowaici (Slika 2.4). Ti so danes

kljub napredku tehnologije in načina življenja eden zadnjih staroselskih kultur. Njihov

življenjski slog ni podoben današnjemu civiliziranemu, saj živijo v krošnjah dreves. So

nabiralci, lovci ter živijo od žuželk, žab in kač. Le malo dosegljive živali lovijo z lokom in

puščicami.[7]

Slika 2.4: Korowaici [8]

Korowaiske hiške na drevesih so nad zemljo od 5 do 17 metrov in njihova površina znaša

dobrih 30 m² (Slika 2.5). Visoki wamboni in banyani so drevesa, na katerih največkrat

postavijo svoje domove, na katere postavijo lahko konstrukcijo vse do višine 50 metrov

nad gozdnimi tlemi. Njihove hiške imajo življenjsko dobo nekje od 2 do 5 let, ko pa se

objekt poškoduje ali ni več v uporabi, si enostavno postavijo hiško nekje drugje. Vsaka

hiška ima ognjišče, ki je pritrjeno s pletenimi vlakni v luknjo na tleh hiške. Ta se uporablja

predvsem za pripravo hrane in označuje center spalnih predelov. Kadar ogenj uide iz

nadzora, prerežejo samo vlakna in ogenj pade na tla. *7+

Slika 2.5: Korowaiska hiška na drevesu *2+



9

3 SLOVENSKE HIŠKE NA DREVESIH

3.1 Drevesna hiša

Lokacija: Mestni gozd Celje

Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin, arhitekt Aleksander S. Ostan

Gradbena konstrukcija-izvajalci: Mrazles, MBT hiše

Leto izgradnje: 2015

Kvadratura: 59m²

Namen uporabe: hiša kot manjši informativni in izobraževalni center

V osrčju Mestnega gozda Celje med petimi bukvami in smreko je postavljena gozdna hiška

na drevesu. Predstavlja svojevrsten arhitekturni in statični izziv, ki v gozd zvablja

navdušence estetike in narave. Hiša je nastala v sklopu evropskega projekta Green4Grey.

Z vsemi elementi mestnega gozda je postala znana ne le v Celju, temveč tudi po Sloveniji

in tujini.

Drevesna hišica je postavljena in pritrjena v krošnjah šestih dreves na višini šestih metrov.

Uporabljena je bila lesena skeletna gradnja(Slika 3.1). Pod drevesne hiške je postavljen na

lesene nosilce, ki objemajo drevo z obeh strani. V samo drevo pa so lesene nosilce fiksirali

s TAB-tehnologijo, ki drevo tako minimalno poškoduje(Slika 3.3 in Priloga 3). V središču,

kjer se vsi pari lesenih nosilcev združijo, nastane trikotni izrez. Da se lahko hiša vizualno

poveže z zemljo, je ta izrez steklen. Glavni nosilec lesenega objekta je ustrezno zaščiten s

premazom silvanolin. Kjer se leseni nosilci križajo, so postavljeni trije stebri, ki objekt

dodatno razbremenijo(Slika 3.1).Celotna hišica se giblje oziroma niha, tako kot se narava

obnaša.[15]

Slika 3.1: Skeletna gradnja, leseni nosilci in stebri[16]



10

Atraktiven objekt,s tlorisno površino 59 kvadratnih metrov,lahko hkrati sprejme do 30

ljudi(Slika 3.2). V celoti je hišica narejena iz duglazije, lesa dreves, ki so bila posekana v

tem gozdu, in je največja drevesna hišica v Sloveniji. Iz vsakega šesterokotnega kraka

hiške je omogočen izhod na manjšo teraso. V središču objekta je stena opremljena z

vertikalnimi lesenimi letvami, šesterokotni kraki pa s horizontalnimi lesenimi letvami, ki se

na koncu odpirajo s steklenimi stenami. Na sredini hiške se nahaja svetlobnik, skozi

katerega od zgoraj preko krošenj sije zenitalna svetloba(Slika 3.5).[15]

Slika 3.3: TAB-tehnologija pritrjevanja [16]

Slika 3.2: Tloris drevesne hiške *16+



11

Iz gozdne hiške je kmalu prerasla v odprti univerzalni prostor srečanja. Prav tako pa je

postala tudi pravi laboratorij za raziskovanje flore in favne ter prisluškovanju dreves,

prostor zunanjih in notranjih koncertov, pesniških večerov in razstav(Slika 3.4). Pogled z

nje se razprostira na gozdno mamo, kot Celjani imenujejo najstarejšo bukev v gozdu. *15+

Slika 3.4: Opazovanje flore in favne [16]

Slika 3.5: Svetlobnik in steklen izrez v tleh [16]

Poleg drevesne hiše v mestnem gozdu Celje so na območju Anskega vrha obstoječe

gozdne sprehajalne poti obogatili z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko

opremo. Ta vključuje gozdno otroško igrišče, nove gozdne učne poti, trim stezo s

telovadnimi napravami, manjši prireditveni oder in več novih klopi za počitek. [15]



12

3.2 Hiške na drevesih

Lokacija: Bled, Gorenjska

Arhitektura: MJ projektivni biro d.o.o

Gradbena konstrukcija-izvajalci: Tomaž Erman, s.p., Žirovnica


Kvadratura: 30m²

Namen uporabe: hiša namenjena bivanju turistom

Na Bledu se nahaja ekološko-turistično naselje Garden Village Bled. Gre za romantično,

avanturistično in ekskluzivno obliko glamping turističnega naselja, ki je 400 metrov

oddaljen od Blejskega jezera. V samem naselju se poleg šestiht.i. glamping hišk nahajajo

še šotori, luksuzna apartmaja, restavracija s potočkom, finsko savno, plavalni ribnik in

ribnik za ribarjenje. Med šestimi lesenimi hiškami na drevesih je tudi hiška za

mladoporočence,skozi katero raste osem dreves in ima lastne dvižne stopnice. [19]

Slika 3.6: Leseni nosilci fiksirani na drevesa [18]

Glamping hiške so preproste lesene enoetažne stavbe za kratkotrajno bivanje. Hiške

stojijo oziroma so postavljene na različnih višinah v krošnjah dreves in njihove veje

ponekod prebadajo lesene opaže in streho. Podest oziroma lesen pod hiške je postavljen

na lesene nosilce, ki so pritrjeni in fiksirani na drevesa(Slika 3.6). Za izgradnjo hiške na

drevesih so uporabili leseno skeletno gradnjo(Slika 3.7). Narejene so iz lokalnega

smrekovega in macesnovega lesa, ki se nahaja v bližnjih gozdovih. Tako tradicionalna

gradnja in domačnost slovenskega lesa poveže z naravo, notranjost pa nudi udobje in

toplino. [17]



13

Dostop do hišk je možen po lesenih stopnicah, zunanja terasa ima leseno varnostno

ograjo v višini enega metra. Fasada je narejena iz smrekovega lesa, prav tako je tudi

notranjost sten iz smrekovega lesa. Streha je navadna dvokapnica prekrita z macesnovimi

skodlami. Zunanjost hišk je prvinska, preprosta, notranjost pa je stilsko dovršena,

namenjena sprostitvi in udobju(Slika 3.8). V hiški se nahaja čajna kuhinja, dva spalna

prostora v dveh nivojih, kopalnica s tušem, večnamenska mreža in gugalnik na balkonu.

Vsaka hiška na drevesu ima tlorisno površino 30m² in ima eno etažo, ki se odpira vse do

strehe. V mansardnem delu, do katerega se pride po leseni lestvi, se nahaja viseča mreža

in dodatno ležišče. [18]

Slika 3.7: Skeletna gradnja hišk *18+

Slika 3.8: Notranjost hišk na drevesih [18]



14

3.3 Bivanje v krošnjah

Lokacija: vas Slivna, Vače pri Litiji

Arhitektura: Miloš Kimovec

Gradbena konstrukcija-izvajalci: Miloš Kimovec


Kvadratura: 2,9m²

Namen uporabe: platoji namenjeni spanju v naravi

Poleg hišk na drevesih se v zadnjem času pojavljajo tudi posebne oblike gradenj, ki so

napravljene kot viseče konstrukcije v krošnjah dreves. V vasi Slivna so tako umestili serijo

drevesnih postelj, treh platojev in dveh visečih postelj, ki se nahajajo znotraj

Pustolovskega parka Geoss. Platoji se razlikujejo od vrste dreves, ki ga objemajo, in

namembnosti. Za razliko od bivanja v hiškah na drevesih, v katerih si popolnoma zaščiten

pred zunanjimi vplivi, gre za popolnoma drugačno obliko bivanja v naravi. [21]

Slika 3.9: Drevesna postelja na lesenem platoju [23]

Drevesne postelje so nameščene na lesenem platoju, dvignjene približno deset metrov od

tal v krošnjah dreves(Slika 3.9). Leseni platoji so pritrjeni z ustrezno močnimi vrvmi, ki so

privezana na drevo. Dostop do platojev je možen le po leseni lestvi. Njihova edina streha

je komarnik. Postelje so sestavljene iz dveh delov, aluminijastega in lesenega. Plato je

zavarovan z varnostno ograjo, da prepreči morebitne padce čez rob. [22]



15

Platoji so narejeni iz treh vrst lesa: hrasta, smreke in jesena. Hrastov plato se nahaja na

robu gozda, obrnjen proti vzhodu, jesenov pa proti jugu. Smrekov plato je nekoliko večji

od ostalih dveh in ima zato tudi višje varnostne ograje. Vsa dostava hrane do platojev je

možna po navadnem škripcu v košari(Slika 3.10). [20]

Slika 3.10: Zajtrk v bogato založeni košari*23+

Poleg treh spalnih platojev obstajata še dve viseči postelji, dimenzij 135 cm x 210 cm(Slika

3.11). Nameščeni sta na drevesih z močnimi stranskimi vejami, ki omogočajo vpetje stran

od samega debla drevesa. Dostop nanju je mogoč le s plezalno opremo. Ena od visečih

postelj na samostojnem drevesu se nahaja na obrobju gozda, druga pa na gozdnem

drevesu. Vse pa ponujajo krasen razgled na vse strani neba.[20]

Slika 3.11: Viseča postelja*23+



16

4 SLOVENSKE HIŠKE OB DREVESIH

4.1 Hiša ob drevesu Raduha

Lokacija: Luče, Zgornja Savinjska dolina

Arhitektura: Janko Rožič, Gašper Drašler, Matjaž Suhadolc

Gradbena konstrukcija-izvajalci: delo domačih mojstrov s pomočjo lokalnih izvajalcev


Kvadratura: 17 m²

Namen uporabe: hiša namenjena bivanju turistov

Hiška ob drevesu stoji na vrtu hiše Raduha, v idilični alpski vasici Luče ob poti v Logarsko

dolino. Sama ideja za postavitev hiške se je lastnikom porodila med krajšim sprehodom v

okolici sosednjega skalnega grebena Breznice, kjer so se njuni otroci pred več kot 15 leti

igrali v hišici na drevesu.

Na njihovi parceli se nahaja gostilna s starim penzionom, na vrtu so postavili kozolec in ga

preuredili v sodoben apartma. Pred nekaj leti so prenovili tudi star hlev in v njem

namestili dva nova apartmaja. Samo hiško ob drevesu pa so postavili ob avtohtonih

drevesih macesna, jerebike in lipe(Slika 4.1). Gost ima lahko ves čas občutek, da stanuje v

drevesni krošnji in da je obdan z razgledi okolice, na Savinjo in skalni greben Breznice.

Sama dvignjenost od tal res vzbuja občutek, da si bližje nebu in naravi, vzbuja domišljijo in

prostost. Dobesedno se fizično ločiš od vsakdanjika in vstopiš v drugačen svet, kjer

pozabiš na vsakdanje težave, svet spominja na otroške dni. *2+

Slika 4.1: Hiška ob drevesih macesna, jerebike in lipe [11]



17

Zaradi vse bolj številnih gostov iz tujine, ki prihajajo zaradi lepe narave, dobre kuhinje in

privlačne nastanitve, je družina Brezovnik zgradila še eno hiško ob drevesu poleg že

obstoječe(Slika 4.4). [2]

Družina Brezovnik je hotela, da bi se ta počitniška hiška zlila z naravo, zato so uporabili

samo izdelke iz okoliških materialov in okoliških obrtnikov. Ker imajo v družini poleg

gostinstva mizarsko delavnico, izdelujejo tudi macesnove skodle, so jih uporabili za

kritino(Slika 4.2). V celoti je hiša narejena iz lastnega domačega lesa, s dodatno kovinsko

podporno konstrukcijo.[2]

Pri izvedbi so ob pomoči lokalnih izvajalcev postavili nadomestno leseno podporno

konstrukcijo, na katero so zgradili lesen okvir hiške(Slika 4.3), ki so ga nato podprli z

osmimi votlimi kovinskimi stebri(Slika 4.3). V njih so kasneje napeljali vso potrebno

inštalacijo za hišo.*2+

Slika 4.2: Macesnove skodle [11]

Slika 4.3: Lesen okvir hiške in votli kovinski stebri *11+



18

Hiša ima pravokotno tlorisno obliko kvadrature 17 m² in je od tal dvignjena približno 3m.

Volumen hiše je nesimetrična geometrijska oblika z lomljenimi zunanjimi stenami z

namenom, da se odpira pogled v drevesno krošnjo in okoliško naravo. Vstop v samo hišo

je po lesenih stopnicah in takoj v manjši predprostor z vgradno omaro in moderno

kopalnico. V osredju hiške se nahaja dvojno ležišče, nato pa se nadaljuje v zunanjo teraso

z masažno kadjo, kar omogoča posebne doživljajske izkušnje. Tla, stene in strop so tako

znotraj kot zunaj leseni. Zunanjost hiše oziroma fasada je obložena z macesnovimi

skodlami, izolacija pa iz kamene volne (Priloga 1). Celotna hiša je ogrevana s posebnimi

infrardečimi ploščami, ki so vgrajene v lesen strop spalnice. [2]

Slika 4.5: Spalnica z razgledom na Savinjo [11]

Slika 4.4: Gradnja druge hiške ob drevesih *11+



19

4.2 Hišica ob drevesu v Trnovem

Lokacija: Trnovo, Ljubljana

Arhitektura: Robert Potokar u.d.i.a., Janez Brežnik u.d.i.a.

Gradbena konstrukcija-izvajalci: Tesarstvo Kregar


Kvadratura: 3,5 m²

Namen uporabe: hiša za igro otrok

Družina Kuhar Potokar in arhitekturni biro so si postavili izziv, kako postaviti hišico na

drevesu, pri čemer obstoječe drevo naj ne bi preneslo dodatne obremenitve. Rešitev je

hišica ob drevesu, ki je postavljena na svojo samostojno konstrukcijo, hkrati pa je v čim

večji meri stisnjena k drevesu. Na ta načinso pridobili oziroma naredili prostostoječo

hišico ob drevesu.

Hiša je zasnovana s sodobnim oblikovalskim principom in ne išče vzora v tipologiji

klasičnih hišic na drevesu, ki črpajo svoj navdih ali v posnemanju pravih hiš oziroma v

pomanjšanju vrtnih ut. Otrokom je omogočeno drugačno dojemanje oblik, hkrati pa se

jim ponujajo nova prostorska doživetja. Hišo uporabljajo za različne namene: igro,

pogovor, srečanje, predstave...[10]

Slika 4.6: Prerez, tloris in fasade hiše ob drevesu, Trnovo *10+

javascript:popUpImage(document.getElementById('bigImage').src.replace('s_',''));javascript:popUpImage(document.getElementById('bigImage').src.replace('s_',''));javascript:popUpImage(document.getElementById('bigImage').src.replace('s_',''));



20

Hiša je v celoti narejena iz lepljenega smrekovega lesa, ki je na zunanji strani zaščiten z

brezbarvnim nano premazom, ki bo pripomogel k daljši obstojnosti lesa, hkrati pa bo les

dobival svojo starostno sivo patino (Slika 4.7). Streha in zamaknjena stranica sta obloženi

s strešno lepenko, ki prestreže večino neugodnih vremenskih razmer. Tudi notranja

oprema je minimalna, sestavljena iz vijačenih smrekovih elementov, ki so jih naredili

skupaj z otroki (Slika 4.7). [10]

Hiša ob drevesu je postavljena kot eksperiment, kako se bo lesena konstrukcija, zaščitena

z nano premazom, obnašala skozi daljše časovno obdobje.

Oktobra 2009 je bila po istem načrtu v neposredni bližini postavljena še ena hišica ob

drevesu. [10]

Slika 4.7: Hiša ob drevesu, Trnovo *10+



21

4.3 Hiška v krošnjah

Lokacija: Trobni dol, Šentrupert

Arhitektura: Katalin Grubelnik-Biro

Gradbena konstrukcija-izvajalci: Peter Hrastelj


Kvadratura: 30 m²

Namen uporabe: hiša namenjena bivanju

V kraju Trobni dol se v gozdu nahaja hiška, ki stoji v krošnjah večdesetletnih bukev v

družbi javorja in hrasta, dva metra in pol visoko nad zemljo.Hiška v krošnjah je postavljena

na štirih trdnih stebrih okoliškega hrasta, ki so pritrjeni na točkovne temelje(Slika 4.8). Za

izgradnjo hiške so uporabili skelet iz smrekovega lesa, ki izvira iz lokalnih štajerskih

gozdov. Tlorisna površina hiške je dimenzije 4,5m x 6,5m. Streha je prav tako lesena,

pokrita in pribita s kar 1418 smrekovimi skodlami(Slika 4.10). Fasada je narejena iz več kot

160 let starim lesom kašče, ki so ga tako rešili pred dokončnim propadom. Celotna hiška

tehta približno deset ton, od tega ima streha dobro tono. Gradnja hiške je bila končana v

točno 100 dnevih. [12]

Slika 4.8: Hrastovi stebri na točkovnih temeljih *13+

Tla v notranjosti hiše so iz starih hrastov, stene pa so izdelane najprej iz grobega nato pa iz

finega ometa naravne gline oziroma ilovice (Priloga 2). Ker glineni ometi uspešno vežejo in

oddajajo vlago, v hiški tako vzdržujejo prijetno klimo skozi celo leto. Tako v toplih mesecih

daje občutek hladu in obratno v zimskih mesecih. Hiška se ogreva s pečjo na lesne pelete

in v kopalnici s talnim gretjem. V zimskih mesecih in kadar je zelo mrzlo, pa zagotavlja

dodatno toploto električni radiator. Objekt vsebuje tudi majhno kopalnico, tuš pa je ločen

s prosojno stekleno steno.[12]



22

Hiško odraža tudi lep in blag dišeč vonj, ki izhaja iz čreslovin in eteričnih olj lesa, iz

katerega je narejeno masivno pohištvo. Temu lesu pravijo cemprin, imenujejo ga tudi

švicarski visokogorski bor in tudi kralj Alp. Njegov vonj znanstveno dokazano deluje

antialergijsko in blagodejno vpliva na dihala ter počutje ljudi. Vonj cemprina človeku

upočasnjuje srčni utrip ter ga pomirja. [12]

Slika 4.9: Spalni prostor [13]

Od zasebnega parkirišča je hiška oddaljena samo nekaj deset korakov po tlakovani poti,

stoji v popolni samoti gozda. V neposredni bližini hiške se nahaja tudi podeželski wellness,

finska savna na drva in masažni bazen pod zvezdnim nebom, ki v kombinaciji z bivanjem v

hiški v krošnjah zagotavlja prvinsko doživetje narave.[12]

Slika 4.10: Hiška v krošnjah [13]



23

5 SKLEP

Hiše na drevesih postajajo zelo priljubljene po vsem svetu. V Evropi in ZDA so nastala že

številna podjetja, specializirana za gradnjo različnih drevesnih hiš. Na začetku so hiše

služile zgolj za preživetje, kasneje za razvedrilo, danes pa so namenjene predvsem za

turistične dejavnosti.Takšna oblika turizma je očitno zelo zanimiva in popularna, saj je bila

velika večina hišk, ki so bile v preteklih letih v Sloveniji zgrajene na in ob drevesih,

namenjenih prav turizmu. Ena izmed največjih v Sloveniji pa deluje kot izobraževalni

center. Številne bolj ali manj improvizirane hiške na drevesih pa se še vedno uporabljajo

za igro otrok.

Glede uporabe materiala za gradnjo hišk na drevesu pa ugotavljamo, da so primeri hišk, ki

smo jih obravnavali, narejeni pretežno iz lesa dreves, ki so jih posekali v lokalnih bližnjih

gozdovih ob pravem času na pravi način. Pri izgradnji hišk se je največkrat uporabljala

lesena skeletna gradnja, ki je časovno hitrejša, ekološko optimalna in lažja glede same

izvedbe.

Nenazadnje, ob porastu števila gradenj hišk na drevesih, moramo biti pozorni, da čim

manj posegamo v drevesa, zato je priporočljivo, da se hiškam dodajo dodatne podporne

konstrukcije. Te podporne konstrukcije naj bodo leseni stebri ali kovinski stebri, v katere

se lahko skrijejo tudi vse potrebne inštalacije. Pri sami gradnji hišk na ali ob drevesih pa je

še vedno pomembno, kje se bo nahajala, kakšno drevo bomo izbrali, na kakšni višini bo

umeščena in kakšen bo njen namen uporabe.

V okolju, kjer se bodo hiške nahajale, pa je potrebno poskrbeti tudi za trajnostni razvoj in

ekologijo.



24

6 VIRI IN LITERATURA

*1+ Naravne oblike hišk na drevesih, Dostopno na: http://url.sio.si/7Mj, [31.8.2018]

[2]K. Kaučič, Š. Kok, S. Osek, ŽIVLJENJE NA VISOKEM, Dostopno na:

https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201403435.pdf, [31.8.2018]

[3]Gradnja hiške na drevesu, Dostopno na:

https://gradbenistvo.finance.si/174308?cctest&, [31.8.2018]

[4] Lesena gradnja, Dostopno na:

http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-hisica-drevo.htm, [1.9.2018]

[5]Hiše na drevesih, 2005, Goljar Matija, ŠCV Splošna in strokovna gimnazija Velenje,

[1.9.2018]

[6] Deblo, Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo, [1.9.2018]

[7]JODIDIO, Philips., 2012,Treehouse: Fairy Tele Castles in theAir. Germany: Taschen,

[1.9.2018]

[8]Mishkov A. KOROWAI PEOPLE –ONE OF THE LAST TRIBES IN THE WORLD TO PRACTICE

CANNIBALISM', 2016, Dostopno na: http://www.documentarytube.com/articles/korowai-

people-one-of-the-last-tribes-in-the-world-to-practice-cannibalism, [1.9.2018]

[9] Raduha, Dostopno na: http://www.raduha.com/si/hiska.php, [9.9.2018]

[10]Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o., Dostopno na: http://www.ravnikar-

potokar.si/robert_potokar/realizacije/hisica_ob_drevesu.aspx, [9.9.2018]

[11] Osebni arhiv Hiše Raduha

[12] Na Škaluc, Dostopno na: http://www.naskaluc.si/si/hiska-v-krosnjah, [12.9.2018]

[13] Osebni arhiv posestva Na Škaluc

http://url.sio.si/7Mjhttps://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201403435.pdfhttps://gradbenistvo.finance.si/174308?cctest&http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-hisica-drevo.htmhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Deblohttp://www.documentarytube.com/articles/korowai-people-one-of-the-last-tribes-in-the-world-to-practice-cannibalismhttp://www.documentarytube.com/articles/korowai-people-one-of-the-last-tribes-in-the-world-to-practice-cannibalismhttp://www.raduha.com/si/hiska.phphttp://www.ravnikar-potokar.si/robert_potokar/realizacije/hisica_ob_drevesu.aspxhttp://www.ravnikar-potokar.si/robert_potokar/realizacije/hisica_ob_drevesu.aspxhttp://www.naskaluc.si/si/hiska-v-krosnjah



25

[14] Vandraj, Dostopno na: http://www.vandraj.si/romanticen-oddih-v-krosnjah-dreves/,

[12.9.2018]

[15] Hiša na drevesu-Celje, Dostopno na:http://www.rtvslo.si/zabava/lepota-

bivanja/foto-nova-atrakcija-mestnega-gozda-celje-hisa-na-drevesu/376140, [16.9.2018]

[16] Osebni arhiv Drevesne hiše - Mestni gozd Celje

[17]Garden Village Bled - Pravljične dvonadstropne hiške na drevesih, Dostopno na:

http://citymagazine.si/clanek/8-mobilnih-aplikacij-za-kralje-na-porcelanastem-prestolu/,

[16.9.2018]

[18]Hiške na drevesih: Garden Village Bled Slovenia, Dostopno na:

https://gardenvillagebled.com/si/namestitev/hiske_na_drevesih, [16.9.2018]

[19]Hiške na drevesih, glamurozni šotori, šotori na pomolih, luksuzni apartmaji, Dostopno

na: http://www.potnik.si/garden-village-bled.html, [17.9.2018]

[20]Bivanje v krošnjah, Dostopno na: https://siol.net/trendi/potovanja/v-srediscu-

slovenije-lahko-prespite-na-drevesu-varno-in-romanticno-foto-51746, [17.9.2018]

[21]Bivanje v krošnjah, Dostopno na: http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/spanje-na-

drevesu/, [17.9.2018]

[22] Bivanje v krošnjah, Dostopno na: http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/kako-sva-

preziveli-noc-na-drevesu/, [17.9.2018]

[23] Osebni arhiv Bivanja v krošnjah

[24]ZGO-1, Enostavni objekti, Dostopno na:

http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7353/, [19.9.2018]

http://www.vandraj.si/romanticen-oddih-v-krosnjah-dreves/http://www.rtvslo.si/zabava/lepota-bivanja/foto-nova-atrakcija-mestnega-gozda-celje-hisa-na-drevesu/376140http://www.rtvslo.si/zabava/lepota-bivanja/foto-nova-atrakcija-mestnega-gozda-celje-hisa-na-drevesu/376140http://citymagazine.si/clanek/8-mobilnih-aplikacij-za-kralje-na-porcelanastem-prestolu/https://gardenvillagebled.com/si/namestitev/hiske_na_drevesihhttp://www.potnik.si/garden-village-bled.htmlhttps://siol.net/trendi/potovanja/v-srediscu-slovenije-lahko-prespite-na-drevesu-varno-in-romanticno-foto-51746https://siol.net/trendi/potovanja/v-srediscu-slovenije-lahko-prespite-na-drevesu-varno-in-romanticno-foto-51746http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/spanje-na-drevesu/http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/spanje-na-drevesu/http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/kako-sva-preziveli-noc-na-drevesu/http://www.bivanjevkrosnjah.si/sl/kako-sva-preziveli-noc-na-drevesu/http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7353/



26

7 PRILOGE

7.1 Kratek življenjepis

Rojen: 15.11.1995 v Celju

Šolanje: 2002–2010 osnovna šola Slivnica pri Celju

2010–2014 Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠCC

2014–2018 Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo,

Univerza v Mariboru

7.2 Seznam grafičnih prilog

PRILOGA 1: PREREZ ZUNANJE STENE HIŠE OB DREVESU-RADUHA M 1:10

PRILOGA 2: PREREZ ZUNANJE STENE HIŠKE V KROŠNJAH M 1:10

PRILOGA 3: DETAJL pritrditve s TAB-tehnologijo

FAKULTETA

NASLOV RISBE

1:10

FGPA

1

PREREZ ZUNANJE STENE

PREREZ A-A

macesnove skodle 10mm40x60mm30x50mm

vetrna zapora /lesena konstrukcija / TI (kamena volna) 150x50mmparna zapora /

15mmlesene stenske obloge 10mm

A A

PREREZ B-B

smrekove skodle 10mmvetrna zapora /lesena konstrukcija / TI (kamena volna) 180x50mm

25x40mm10mm

grobi glinen omet 15mmfini glinen omet 10mm

B B

FAKULTETA

NASLOV RISBE

1:10

FGPA

2

PREREZ ZUNANJE STENE

FAKULTETA

NASLOV RISBE

FGPA

3

DETAJLpritrditve s TAB-tehnologijo

Lesen nosilec35x12cm

40x12cm

Sidrni vijaki

kritina

Deblo

Kovinski nosilec

Lesni spojni vijaki

slovenske hiŠke na drevesih · 2018. 9. 30. · ii slovenske hiŠke na drevesih ključne besede:...

Documents