Slovenščina  med  tujim  in  učnim  jezikom  

Barbara  Upale,  OŠ  Ma<je  Čopa  Kranj  

KAR  POGUMNO,  ČEPRAV  BREZ  

ČAROBNEGA  NAPOJA!  

SLOVENŠČINA  

–    kot  prvi  jezik  (J1)      –    #s#  jezik,  ki  se  ga  posameznik  začne  uči#  kot              prvega  (v  času)      –    prvi  po  svoji  pomembnos#    

–    kot  drugi  jezik  (J2)      –    sredstvo  komunikacije,  vzporedno  s  prvim              jezikom      –    usvaja  in  uči  se  ga  v  okolju,  kjer  se  ta  jezik  govori  

–    kot  tuji  jezik  (TJ)      –  jezik,  ki  se  ga  učimo  v  okolju,  kjer  ta  ni  običajno  v          uporabi                          (Pirih  Sve#na  2005)  

SLOVENŠČINA  KOT  J2/TJ  –  OBLIKOVANJE    IN  IZVAJANJE  UN  

–  SEJO  –  Skupni  evropski  jezikovni  okvir:  učenje,    poučevanje,  ocenjevanje  

–  Slovenščina  za  tujce  (javno  veljavni  izobraževalni    program)  –  za  potrebe  jezikovnega  pouka  v  tečajih  za    tujce  in  za  tes#ranje  njihovega  znanja  na  različnih  ravneh  

–  Učni  načrt:  tečaj  slovenščine  za  dijake  tujce  

–  ustrezni  učbeniki  in  gradiva  

 –  ustrezno  usposobljeni  učitelji  

SEJO    Skupni  evropski  jezikovni  okvir:  učenje,  poučevanje,  ocenjevanje  

–    dokument,  ki  predstavlja  skupno  osnovo  za    pripravljanje  jezikovnih  učnih  načrtov,  kurikularnih    smernic,  učbenikov,  izpitov  v  Evropi  –  smernice  za  opis  dosežkov  učečih  se  v  tujem  jeziku  

–    6  referenčnih  ravni  (A1,  A2,  B1,  B2,  C1,  C2)  je  v  Evropi    splošno  spreje#h  za  opis  posameznikovega  znanja    jezika      

SEJO  Sporazumevalne  zmožnos<:  –    razumevanje  (bralno  in  slušno)  –    govorjenje  (govorno  sporazumevanje  in  sporočanje)  –    pisanje  (pisno  sporočanje)  

Vstopna  raven  in  sporazumevalni  prag:  –    raven  A1  in  A2:  vstopna  raven,  vmesna  raven  (osnovni  uporabnik)  –    raven  B1:  sporazumevalni  prag  (samostojni  uporabnik)    

Primer:  –  učbenik  Slovenska  beseda  v  živo  1a  (raven  A1):  za  najmanj  120  ur    pouka  –    učbenik  Poigrajmo  se  slovensko  (raven  A1):  za  najmanj  100  ur  pouka  

UČBENIKI  IN  PRIROČNIKI  ZA  SLOVENŠČINO  KOT  J2/TJ  

–    Center  za  slovenščino  kot  drugi/tuji  jezik    –    učbeniki  za  vse  ravni  za  odrasle    –  priročniki  za  učitelje:  didak#čno-­‐metodični  napotki,  dodatne  vaje    –  priročnik  za  konverzacijo    –  Slika  jezika      –    hMp://www.e-­‐slovenscina.si/    

–    ZRSŠ    –    učbeniki  za  otroke  zdomcev  in  izseljencev  ter  priročnik  za  učitelje    –    spletna  stran  S#čišče  

–  Osnovna  šola  Koper:  učbenik  in  priročnik  Na  po&  k  učenju  slovenščine  

–  gradivo,  ki  ga  učitelji  pripravljamo  sami    

DEJAVNIKI,  KI  VPLIVAJO  NA  USVAJANJE  IN  UČENJE  J2  

–    starost  

–  osebnostne  lastnos#  –  jezikovna  nadarjenost  –  mo#vacija  

–  kogni#vni  slog                      

(Pirih  Sve#na  2005)  

DEJAVNIKI,  KI  VPLIVAJO  NA  USVAJANJE  IN  UČENJE  J2  

–    proces  usvajanja/učenja  J2  poteka  precej  dlje  časa  in    se       razlikuje   od   procesa   usvajanja   J1   –   učenci   se   ne   bodo  

 slovenščine  naučili  mimogrede  in  sami  od  sebe  –  strnjena  oblika  učenja:  razpršena  oblika  učenja  –    ocenjevanje  bi  moralo  ustreza#  kriterijem  za  merjenje  

 znanja  J2  (vsaj  v  prvem  letu  po  vstopu  v  slovenski  šolski    sistem)  

–  možnost  učenja  prvega  jezika  učencev  priseljencev    (sporazumevalna  zmožnost  v  prvem  jeziku  pomembno    vpliva        

               na  razvoj  sporazumevalne  zmožnos#  v    drugem  jeziku)                              (Knez  2008)  –  OBČUTEK  VARNOSTI  IN  SPOŠTOVANJA    

SPORAZUMEVALNA  ZMOŽNOST  

–  osnovna  sporazumevalna  zmožnost  

   –    omogoča  sporazumevanje  na  medosebni  ravni  –  spoznavna/akademska  jezikovna  zmožnost  

   –  gre  za  zmožnost  uporablja#  jezik  kot  inštrument            mišljenja  pri  razreševanju  problemov  

–    za  učinkovito  usvajanje  novih  vsebin  (znanj)  ne  zadostuje    osnovna  sporazumevalna  zmožnost,  temveč  dobro  razvita    akademska  jezikovna  zmožnost  

–    rezulta<  raziskav:  otrok,  ki  se  z  J2  sreča  šele  v  šoli,  naj  bi    potreboval  pet  do  sedem  let,  da  bi  dosegel  to  raven  

(Nećak  Lük:  2008)  

SPORAZUMEVALNA  ZMOŽNOST  

–  večina  otrok  priseljencev  obvlada  jezik  do  mere,  da  lahko    sodeluje  v  vsakdanjih  sporazumevalnih  položajih  

–  ob  zahtevnejših  šolskih  vsebinah  se  pokažejo  pomanjkljivos#  –          vrzeli  že  na  ravni  razumevanja  

   –  težko  sledijo  novim  vsebinam  

     –  poljezičnost  (Nećak  Lük  2008)  

–   otroci   samo   s   pomočjo   tečaja   ne   morejo   doseči   tako   visoke  sporazumevalne   zmožnos#,   kot   bi   jo   potrebovali   za   ak#vno    sodelovanje  pri  pouku  

(Knez  2008)  

–    znanje  je  je  neločljivo  povezano  z  jezikom  

SPORAZUMEVALNA  ZMOŽNOST  

–  izključne  odgovornos#  za  učenje  slovenščine  kot  J1  in  J2  ne    morejo  nosi#  samo  učitelji,  ki  so  specialis#  za  jezike  

–  učenci  morajo  usvoji#  rabo  jezika  v  vseh  predmetno    specifičnih  situacijah  

–  vsaka  znanost  ima  svoj  poseben  jezik,  svoj  način    komuniciranja,  značilen  za  svojo  stroko  

(Vogel  2008)  

STRATEGIJE  IN  TEHNIKE  V  PODPORO    JEZIKOVNEMU  RAZVOJU  

–  naves#  merljive  cilje  in  spremlja#  napredek  ter  potrebe  pri  učenju  jezika  –  spodbuja#  jezikovno  zavest  in  znanje  o  jeziku  in  komunikaciji  (raziskovanje                    in  eksperimen#ranje  z  jezikom)  –  poveča#  besedni  zaklad  (pravilna  izbira  besed,  ki  besedilo  povezujejo  v  

 koherentno  celoto)  –  spodbuja#  transfer  –  med  jeziki  in  med  predme<,  med  učnimi  izkušnjami  v                    različnih  situacijah  –  podpira#  avtonomijo  otrok,  tudi  z  uporabo  instrumentov    samoocenjevanja  –    izboljševa#  pisanje:    

   –    v  večini  sistemov  pisanje  predstavlja  najpomembnejši  del              izkazovanja  znanja      –  razvijanje  pisnega  izražanja  prispeva  k  razvoju  akademskega  jezika  

–  nudi#  podporo  učitelja  pri  otrokovem  jezikovnem  in  kogni#vnem  razvoju  

(Povzeto  po:  Zorman  2012)  

»Vsak  učitelj  je  učitelj  slovenščine.«  

Besedilo  kot  izhodišče  

–  izbor  ključnega  besedišča  in  slikovni  slovar    –  odnosi  med  besedami    

  (nadpomenka   –   podpomenke,   sopomenke,   pro#pomenke,    besedne  družine)  

–  oblikovanje  pomenskega  polja  besed  

–  tvorba  povedi,  krajših  besedil  –  poenostavitev  besedil  

 »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.«

Ludwig Wittgenstein

Literatura  in  viri    –  Mihaela  Knez  (2008):  Jezikovna  integracija  otrok    priseljencev  v  slovenski    osnovni  

 šoli.  Jeziki  v  izobraževanju.  Ljubljana:  ZRSŠ.  155–164.  –  Albina  Nećak  Lük  (2008):  Učenčev  jezik  –  učni  jezik.  Jeziki  v  izobraževanju.  Ljubljana:  ZRSŠ.                    135–40.  –  Nataša  Pirih  Sve#na  (2005):  Slovenščina  kot  tuji  jezik.  Ljubljana:  Izolit.  –  Skupni  evropski  jezikovni  okvir:  učenje,  poučevanje,  ocenjevanje  (2011).    Ljubljana:  

 Ministrstvo  RS  za  šolstvo  in  šport.  –    Jerca  Vogel  (2008):  Slovenščina  kot  učni  jezik  in  učni    predmet  v  šolah  s  slovenskim  

 učnim  jezikom  v  RS.  Jeziki  v    izobraževanju.  Ljubljana:  ZRSŠ.  117–128  .  –  Mirko  Zorman  (2012):  Učni  jezik  –  mednarodne  dimenzije.    Opolnomočenje  učencev  z  

 izboljšanjem  bralne  pismenos&  in  dostopa  do  znanja.  Ljubljana:  ZRSŠ.  71–83.  

–    Center  za  slovenščino  kot  drugi/tuji  jezik  hMp://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=7&L2_ID=32&LANG=slo,  16.  10.  2014  –    Zavod  RS  za  šolstvo  hMp://www.zrss.si/slovenscina/dopolnilni_gradiva.htm,  16.  10.  2014    –    Osnovna  šola  Koper  hMp://www.os-­‐koper.si/index.php/sl/zalozba,  16.  10.  2014