VOJESLAV MOLE

ROTUNDĘ PREDROMANSKE DOBE NA JUGU IN NA SEYERU

i

D a o b s t o j e m e d d a l m a t i n s k o u m e t n o s t j o z g o -d n j e g a s r e d n j e g a v e k a i n u m e t n o s t j o i s t e d o b e n a o z e m l j u z a p a d n i h S l o v a n o v b l i ż n j e v e z i a l i v s a j po t eze , k i p r i ć a j o o b l i ż j e m s o r c d s t v u , — to p a c n i n i k a k o n o v o o d k r i t j e . O d ćasa , k o j e b i l a m e d p r v o s v e t o v n o v o j n o o d k r i t a ( in ż a l p r e h i t r o o b -n o v l j e n a , ś e p r e d e n j e b i l a v v s e h p o d r o b n o s t i h p r e i s k a n a ) r o t u n d a n a V a v e 1 u v K r a -k o v u , j o j e p o k . J . S t r z y g o w s k i 1 s p r a v i l v zvezo n a j p r e j s p o d o b n i m i p o j a v i v A r m e n i j i , p o -z n e j e p a z e n a k i m i n a d a l m a t i n s k e m j u g u , t e r s k u ś a l d o g n a t i n j i h s k u p n o p o r e k l o v h i p o t e t i ć n o r e k o n s t r u i . r a n i p r a s l o v a n s k i »severni«< m o n u m e n ­t a l n i a r h i t e k t u r i . N j e g o v a h i p o t e z a se n i o b d r ż a l a , ć e t u d i so j i b i l e d o n e k e m e r e p r i p r a v i l e p o t d r u g e v r s t e k o n c e o c ; j e L u k ę J e l i ć a i n d r u g i h h r v a t -s k i h i n t u j i h r a z i s k o v a l c e v . N a j o s t r e j e i n o d l o ć i l n o j e n a s t o p i l p r o t i n a z o r o m S t r z y g o w s k e g a o d a l m a -t i n s k i a r h i t e k t u r i s t a r o h r v a t s k e d o b e L j u b o K a r a m a n 2 ; p o n j e g o v i k r i t i k i i n l a s t n i h i z v a -j a n j i h o t e j a r h i t e k t u r i t e r o p l e t e n i n a s t i o r n a -m e n t i k i b i b i l o p a c n e m o g o ć e śe n a d a l j e b r a n i t i o m e n j e n e t eze . Z a r a d i t e g a p a s e v e d a n i t r e b a z a n i -k a t i p o d o b n e a l i n a r a v n o s t s o r o d n e p o t e z e m e d d a l -m a t i n s k i m i a r h i t e k t o n s k i m i s p o m e n i k i t e r ć e ś k o -m o r a v s k i m i i n p o l j s k i m i r o t u n d a m i . T e p o t e z e s o n e o p o r e ć n e . K a k o i i h j e m o g o ć e p o j a s n i t i ? I n k a j s e o d k r i v a za n j i m i ?

D a b o p r o b l e m j a s n e j ś i , n a j n a j n r e j p r i k l i ć e m v s p o m i n n ę k a j o s n o v n i h r e s n i c . V D a l m a c i j i s e j e o h r a n i l a v r s t a c e n t r a l n i h z g r a d b iz s t a r o h r v a t s k e d o b e ; m e d n j i m i s t a p o s e b n o t i p i ć n i i n n a j b o l j z n a n i c e r k e v s v . D o n a t a v Z a d r u i n c e r k e v s v . T r o j i c e v P o l j u d u p r i S p 1 i t u . O m e n j e n i z g r a d b i p r e d s t a v l j a t a d v a r a z -l i ć n a c e n t r a l n a t i o a . Sv . D o n a t j e r o t u n d a - o k t o g o n z o b h o d o m v p r i t l i ć j u i n n a n a d s t r o p j u i n s t r e m i

1 V konćni obliki v J. Strzygowski, D i e a 11 s 1 a-w i s c h e K u m s t . Eiin Versuch ihres Nachweises. Augsburg 1929. — Popręj v knj igi: S t a r o h r v a t s k a u m j e t n o s t . Zagreb 1927.

2 Ljubo Karaman, I z k o l i j e v k e h r v ' a t s k e p r o ś l o s t i . Historijsko-umiebnićke crtice o starohr-vatskim spomenicima. Zagreb 1930.

a p s i d a m i - k o n h a m i n a v z h o d n i s t r a n i , — c e r k e v v P o l j u d u , k i j e iz p o z n e j ś e g a ćasa , p a j e h e k s a k o n h , r o t u n d a z n a v z v e n i z s t o p a j o ć i m i k o n h a m i - a p s i d a -m i , p r i ć e m e r n i p o v s e m j a s n o , k a k o j e b i l a p r e -k r i t a n j e n a n o t r a n j ś ć i n a . O b e z g r a d b i s p a d a t a k v e l i k e m u ś t e v i l u c e r k v a s t a r o h r v a t s k e d o b e , k i so c b e n e m z n e k o l i k o m l a j ś i m i p r v i m i b e n e d i k t i n s k i -m i montecasr . in .sVimi b a z ' l i k a m i (v j u ż n i D a l m a ­ci j i ) , s p o m e n i k i d a l m a t i n s k e p r e d r o m a n s k e c e r k v e -n e a r h i t e k t u r e . H k r a t i j e t r e b a ś e p o u d a r i t i , d a t o n i s t a e d i n a s p o m e n i k a c e n t r a l n e g a s t a v b a r s t v a n i t i v D a l m a c i j i n i t i n a o s t a ł e m b a l k a n s k e m o z e m l j u . D o v o l j b o o m e n i t i , d a s e j e o h r a n i l o n a d a l m a t i n -s k i h t l e h śe v e ć z g r a d b c e n t r a l n e g a z n a ć a j a a l i t a -k i h , k i s o v s a j s p o j e n e s c e n t r a l n i m i k o n s t r u k t i v n i -m i e l e m e n t i ; d e l o m a so v g e n e t i ć n i zvez i z b i z a n -t i n s k i m s t a v b a r s t v o m al i p a b r e z s l e h e r n e z v e z e z n j i m : t a k o n a p r . c e r k e v sv . K r i ż a v N i n u al i c e r k e v sv . P e t r a v G r a d i n i v S o l i n u . S e v e ć j e g a p o m e n a p a j e n e d v o m n o to , d a so se c e r k v e c e n ­t r a l n e g a t i p a , p o n a s t a n k u b l i z u d a l m a t i n s k i m s p o -m e n i k o m , o h r a n i l e t u d i v d r u g i h p r e d e l i h B a l k a n -s k e g a p o l o t o k a i n d a o m e n j a j o r a ź n e n e o h r a n j e n e p r i m e r e t u d i p i s a n i v i r i ( n a p r . K c n s t a n t i n P o r f i -r o g e n e t , k i p i ś e o t a k ś n i h c e n t r a l n i h c e r k v a h v Z a d r u i n v K o t o r u ) . Z a s r b s k o o z e m l j e j e z n a ć i l e n p r i m e r c e r k v e s v . P e t r a p r i N o v o m P a -z a r u 3 , za b o l g a r s k o p a t zv . O k r o g l a c e r k e v v P r e s l a v u 4 . Vs i n a v e d e n i s p o m e n i k i so si — r a z e n m o r e b i t i l e t e g a z a d n j e g a — p o n a s t a n k u b l i z u in , ć e t u d i i m a v s a k i z m e d n j i h l a s t n e s v o j -s t v e n e po teze , t v o r i j o s t r n j e n o s k u p i n o , p o s e b e j z n - ć i l n o z a z g o d n j e s r e d n j e v e ś k o d o b o n a B a l k a n u . Z n a ć i l n o p a j e za t a s k u p i n o t u d ; to , d a j i n i k a k o r n e p r i p a d a v e ć i n a c e r k v e n i h s t a v b o n e d o b e ; v e ć i -n a j e n a m r e ć p o v s e m d r u g a ć n a , — t v o r i j o j o z g r a d b e p o d o l ż n e g a , b a z i l i k a l n e g a z n a ć a j a v r a z l i ć -n i h m e n j a v a h , t o d a e n o u s m e r j e n i h .

3 G. Millet, £ t u d e s s u r l e s e g l i s e s d e R a -s c i e. L'art byzantin chez les Slaves (Recueil Uspan-sky, I), str. 149—154. — Dj. Bośković, Starinar, VII, 1932, str. 120.

4 K. Miatev, S i m e o n o v a t a c r k v a v P r e s l a v i n e j n i j a t e p i g r a f i ć e n m a t e r i a ł . Bg. Pre-gled I, 1929, str. 100 sl. — I s t i, D i e R u n d k i r c h e v o n P r e s l a v , Byzantinische Zeitschrift X X X , 1929/ 30, str. 561 sl.

g PerlsUl 2. 81

Originalveröffentlichung in: Peristil 2 (1957), S. 81-84

Kak śen pa je spomeniśkł mate r ia ł na ćeśkem, s lovaśkem in po l j skem ozeml ju? Treba je pouda-ri t i , da v p r a ś a n j e d a t i r a n j a ni v vsakem p r i m e r u povsem razćiśćeno; jasno pa je, da gre vselej za spomenike, ki so sicer morebi t i nekcl iko mla jś i od da lmat insk ih in ba lkanskih , so pa śe vedno t ipićni p r imer i cerkvene a rh i t ek tu re p r e d r o m a n s k e dobe. Na j s t a re j ś i p r i m e r bo śe vedno r o t u n d a s v . V a c l a v a v p raśk i ka tedra l i (926—929). Bis tro-u m n a r ekons t rukc i j a prof . J . C i b u 1 k e,5 n j e n e elevaci je na osnovi sk romnih os tankov in obilega p r i m e r j a l n e g a ma te r i j a l a pac ne m o r e vzdrżat i k r i t i ke v vseh podrobnost ih , glede t lorisa bo pa pravi lna . Vavelska r o t u n d a s v . F e l i k s a i n A d a u k t a v K r a k o v u , ki je nas ta ła b rżkone ok. 1, 1000, j e bila sk romne j śa od praskę in m a n j -sa od n j e t e r zg ra jena v pr imi t ivn i t ehn ik i iz lom-l jenega k a m n a . N jene oblike spomin ja jo sicer na praśki tloris, k e r pa posameznost i or i o d k r i t j u in prenagl i obnovi ro tundę ni t i niso bile z vso pot re-bno na tanćnos t jo raziskane, n i t i niso oh ran jene , n j e n a elevaci ja v sedan j i obliki ni povsem zanesl j i -va (to ve l j a zlasti za zapadni del s tavbe) in je za-radi tega v p r a ś a n j e n j enega prvo tnega s t a n j a śe bol j zamotano.

O m e n j e n i dve »rotundi« v P rag i in v Krakovu pa n s t a edina p r imera cerkvene cent ra lne a rh i ­t e k t u r e pr i zapadnih Slovanih. Casovno je k r a k o v -ski ro tund i vsekakor zelo blizu c e n t r a l n a z g r a d b a n a O s t r o v u L e d n i c k e m , ki j e bila spojena s kneź j im dvorom (pallatium). Ohra -n j e n a je tudi r o t u n d a n a g r a d u v T e ś i n u ; bolj po vi r ih k^ t po os tankih je znana g r a j s k a r o t u n d a v G n e z n u , ohrani l i pa so se v s a j sk romni os tanki śe d rug ih ro tund spojenih s »paZ-Z"ti-m«. Znaćilne so tud i dru?** rotundę 6 , ki so Da vel iko mla j śega posłanka. Na Ceskem j ih ie veliko već in spada iu że v XI. in celo XII. stoletie; n i ih a rh i tek tonski t ipi so m a n j komplicirani , p r i m e r za to j e r o tunda sv. V f c l a v a ; d a so bile vzgled tudi za Poljsko. o tern Drića m^d dmqi.m r o t u n d a s v. P r o k o u a (ce§kega sve tn 'ka ) v S t r z e l n u (Ve-likopoliska). Sledovi cen t ra lne a rh i t ek tu re t e vrs te so se ohrani l i tudi na Slovaśkem.

Na Ceśkem in Po l j skem je to re j obstoiala ś te-vilna skupina cerkvenih ro tund, oz. cent ra ln ih a r -h i tektonskih tipov, t r eba pa j e med n j i m i razl iko-vati dva ćasovna słoja: prvotnejś i , k i na s t u k a j edino zanima, spada Se docela v p r ed romansko dobo in je vsekakor v zvezi z zaćetnimi fazami ćeśke oziroma poliske d r źavne zgodovine: młaiśi j e veliko Stevilnejśi, tvor i jo pa ga m a n j komplici­ran i tipi, r azp ros t r an jen i , zlasti na Ceśkem, na

5 Jos. Cibulka, V a c l a v o v & r o t u n d a s v a t e -h o V f t a. Rozśifeny zvlśśtni otisk ze Svśtovaclavov-skśho sbormiku. Praha 1933.

8 K. Guth, C e s k e r o t u n d y . Pamśtky archae-Dlog'cke, t. XXXIV, Praga 1924, str. 113—188. — Glej tudi V. Richter, O u ć e l u ć e s k o s l o v e n s k y c h f o t u n d . Cesky Cas. Historicky, XLII, 1936.

veliko obseżnejśem podrocju . P r a v t a k o kot v Dal-maci j i in na Ba lkanu je bil s ta re jś i s loj v t e d a n j e m cerkvenem s tavbars tvu redkejś i , iz jemnejś i in je zavzemal posebno mesto poleg vel iko splośnejśe in Stevilnejśe a rh i t ek tu r e bazi l ikalnega t ipa.

Vpraśan je , ki se sprićo tega obilega spomeniś-kega mater ia la nud i samo po sebi, se glasi: od kod t a nenavadna zgostitev cent ra lne cerkvene a rh i ­t e k t u r e v p r ed romansk i dobi — na eni s t ran i na Ba lkanu in śe posebej v Dalmaci j i , na drugi pa na ozeml ju zapadnih Slovanov? In da l je : od kod pr i -h a j a t a a r h i t e k t u r a ? Ali je obs ta ja la neposredna . ali v sa j posredna vez med da lmat insko in zapadno-slovansko a rh i t ek tu ro? Ali je v n j e j morebi t i res rea l iz i rana poteza, t ip ićna za p r a d a v n e skupne s lovanske a rh i t ek tonske t radic i je?

II

Da bi pojasni l genezo praskę ro tundę , je J . C i b u l k a pcsegel daleć naza j v preteklost in podał nekako zgodovino razvoja cent ra ln ih arhi -tek tonskih t ipov od ant ićnih ćasov sem; smisel n jegovega konćnega zak l jućka je bil (seveda moc­no skra j śan) pribliżno t a k : p raśk i spomenik je v pośredni zvezi z a rh i t ek tu ro karol inśke dobe, eden izmed p r imerov »pokarol inśkega« cerkvenega s tav-bars tva . T u k a j ni mesto, da bi pre t resa l i vsa ta vp raśan ja . Omen jen i zakl jućek je vsekakor p rav i -len glede posrednih zvez, obstojećih med zgodnje-s rednjeveśko in ant ićno centra lno a rh i tek turo , p a tudi v misli, da je t r eba vaclavsko ro tundo pr iś te-vat i k »pokarcl inśki« a rh i tek tur i . Seveda p a t e ugotovi tve śe ne obsegajo vse problemat ike , ki jo nud i spomeniśko gradivo.

Vsekakor je znaćilno, da je po j av »-rotund« na Ceskem in nekol iko pozne je na po l j skem ozemlju v zvezi s p rv imi pojavi ćeśke oz i rcma pol jske d r -źavnosti , ali na t anćne je rećeno, konsol idirane k n e -ż je oblasti. Pr i p raśk i ro tund i o tern ni dvoma, sa j je postała mavzole j kneza sv. Vaclava, enega izmed us tanovi te l jev t r d n e kneż j e oblasti in moża velikih etnićnih vrednot . V Krakovu s tvar ni tako jasna. Ce se nas tanek zgradbe postavl ja v ćas ok. 1. 1000 n. e. — in vse każe, o p r a v i c e m — jo ie si­cer tesko spravi t i v zvezo z doloćenim zgodovin-skim de js tvom ali osebnost jo, — znaćilno pa je, da je — tako ali d rugaće — g r a j s k a cerkev. G r a j -ske so nedvomno tudi d ruge zgradbe te vrs te na Po l j skem: na Ostrovu Lednickem, v Teśinu in v Gneznu, — znana r o t u n d a v Z n o j m u n a ceśkem Moravskem pa je po svojem s l ikarskem okrasu ide jno celo na ravnos t povezana z d inas t i jo Premisl idov. Da so poznejśe ro tundę p r av t ako na Ceśkem, k j e r j ih je veliko, k a k o r tudi n a Pol jskem, k j e r j ih je veliko m a n j , spremeni le svoj znaćaj , t. j. si nadele poenos tavl jene oblike in ne pa oh ra -n ; l e zveze z g ra j sk imi srediśći, je sicer vaźna ugo-tovitev, ki p o j a s n j u j e razvojno ćrto v s ic ia lni funkc i j i t eh cerkva, n e s p r e m i n j a p a n j ihovega

82

p r v o t n e g a p o m e n a . N i t i n a j s t a r e i ś e n i t i m l a j ś e r o ­t u n d ę , h k a t e r i m j e n a p r . n a C e ś k e m t r e b a p r i -Steti c e r k e v n a R i p u , n a P o l j s k e m p a c e r -k e v sv . P r o k o p a v S t r z e l n u , p a n i so n e n a j s t a r e j ś i n e e d i n i t i p i z g o d n j e p r e d r o m a n s k e a r h i t e k t u r e n a C e ś k e m in n a P o l j s k e m .

D o v o l j j e v t e rn o z i r u o m e n i t i n e k a t e r e c e r -k v e n a L e v e m H r a d c u i n v B u d e ć u , k i so ć a s o v n o b l i z u p r a s k i r o t u n d i ; śe p o m e m b n e j s i so o s t a n k i c e r k v e n e g a s t a v b a r s t v a iz c i r i l m e t o d o v -se d o b e n a M o r a v s k e m 7 , m e d k a t e r i m i n i n i t i e n e -g a p r i m e r a c e n t r a l n e a r h i t e k t u r e . N a P o l j s k e m p a so p o k a z a l i i z id i i z k o p i n p o d t e m e l j i p o z n a ń j s k e k a t e d r a l e , d a j e b i l a n a j s t a r e j ś a c e r k e v n a t e rn p r o -s t o r u (in o b e n e m n a P o l j s k e m sp loh ) b a z i l i k a l n e g a t i p a ; n a s t a ł a j e b r ź k o n e ś e z a ć a s a k n e z a M i ę s k a , t o r e j o b s a m i z a r j i z g o d o v i n e p o l j s k e d r ż a v n o s t i .

N e s m e se p r e z r e t i , d a g r e » r o t u n d a m « n a C e ś ­k e m in P o l j s k e m k a k o r t u d i n a v s e m o z e m l j u , k i s e g a od t o d p r e k o S l o v a ś k e v D a l m a c i j o i n n a B a ł ­k a n , p o s e b n a v l o g a . N a t a n ć n e i ś e a n a l i z a n o s ^ m e z -n i h p r i m e r o v z a p a d n o - s l o v a n s k i h c e n t r a l n i h z g r a d b , k i j e t u k a j p a c n i t r e b a p o n a v l j a t i , n a m p o v e , d a j e v s a k a t e h s t a v b v v e ć j i a l i m a n j ś i zvez i s t e m al i o n i m s p o m e n i k o m v z a p a d n i E v r o p i ; t o j i m że s a ­m o p o s e b i d a j e ś i r śo g e o g r a f s k o i n k u l t u r n o - z g o -d o v i n s k o t e r r a z v o j n o p o d s t a v o i n j i h u v r ś ć a v s p l o ś n o e v r o p s k o r a z v o j n o ć r t o p r e d r o m a n s k e c e r -k v e n e a r h i t e k t u r e . P o p r a v i c i j i h t o r e j l a h k o i m a -m o za d o k u r c e n t e t zv . » p " k a r o l i n ś k e « d o b e . T o d a p o j e m k a r o l i n ś k e i n p o k a r o l i n ś k e u m e t n o s t i j e ze lo obseżen , s a j j e v s e b i n a , k i jo k r i i e , r a z n o v r . s t n a . T o v e l j e t u d i z a c e r k v e n o c e n t r a l n o a r h i t e k t u r o , k i j i p r i o a d a i o s m m e n i k i n a v s e m o b m o ć j u n e k -d a n j e g a k a r o l i n ś k e g a i m p e r i j a , t o r e j n a f r a n c o s k i h , n e m s k i h i n i t a l i j a n s k i h t l e h . S t e p e r s p e k t i v e j e d o v o l j r a z v i d n a r a z v o j n a ć r t a , k i v o d i o d i t a l s k i h s t a r o k r ś c a n s k i h i n z g o d n j e b i z a n t i n s k i h c e n t r a l n i h z g r a d b p r e k o S. V i t a l e v R a v e n n i , s v . S o -f i j e v B e n e v e n t u , c e r k v e v B i e l l i i n v S. G e r m i g n y - l e s - P r e s d o d v o r s k e k a p e l e K a r l a V e l i k e g a v A a c h e n u . J a s n o j e t u d i , d a so v s e t e c e n t r a l n e z g r a d b e v i d e j n i zvez i s s t a r o k r ś ć a n s k i m i m a r t i r i j i, k i so b i l i p o v e ć i n i c e n t r a l n e g a z n a ć a j a . K a k o r j e p r e p r i ć u -j o ć e d o k a z a l A. G r a b a r8 , se v s e t e ś t e v i l n e d v o r s k e » s v e t e « k a n e l e (Saintes Chapelles), m e d k a t e r e j e t r e b a p r i ś t e t i t u d i że z n a m e n i t i O k t o -g o n K o n s t a n t i n a V e l i k e g a v A n t i o -h i j i t e r » s v e t o k a p e 1 o« v C a r i g r a d u , r a d i velike£?a ś t ev i l a r e l i k v i j , k i j i h v s e b i h r a n i -jo , m a r t i r i j i ; p o l e g t e g a s o v n u j n i zvez i z v l a d a r -j e v i m d v o r o m , s e d e ż e m p o s v e t n e i n v e r s k e o b l a -st i , i n z v l a d a r j e m s a r n i m , s a j so p r a v t e r e l i k v i j e

T A r c h e o l o g i c k e R o z g l e d y , 1949 in 1950, — gl. A. Gieysztor, B a d a n i a w c z e s n o d z i e i o -w e w C z e c h o s ł o w a c j i . Przegląd Zachodni, 1951, str. 129—200.

8 A. Grahar, M a r t v r i u m . Becherches sur l e culte des reliąues et l'art chretien antique, L, zlasti str. 559—581.

i n t a s t a v b a n e i z o g i b n i i z r az n j e g o v e g a p o m e n a i n b o ż a n s k e m c c i . S i c e r p a — n a j j e że b i l a p s e b n a f u n k c i j a t e h z g o d n j e s r e d n j e v e ś k i h c e n t r a l n i h z g r a d b k a k r ś n a k o l i — n j i h p r v o t n i i z v o r j e i s k a t i n a v s a k n a ć i n v k r ś ć a n s k i a n t i k i , k i s e m e d i e v i z i r a v f e v d a l n i z a p a d n i E v r o p i . O b e n e m s k r ś ć a n s t v o m i n s f u n k c i j o , k i j o i m a j o v zvez i s s r e d i ś ć i k n e ż j e ob la s t i , se ś i r i j o n j i h v z o r i n a v z h o d ; t u se u v e l j a v -l j a j o n a v z h o d n i h o z e m l j i h r i m s k o - l a t m s k e g a , t . j . z a p a d n e g a d e l a s l o v a n s k e g a s v e t a . C e t u d i j e i m e l a t a z a p a d n ą a r h i t e k t u r a s k u p n i p r a v z o r i n s k u p n e i z h o d i ś ć n e t o ć k e z B i z a n c e m , se t a g r a d b e n i t i p v b i z a n t i n s k e m d e l u s l o v a n s k e g a s v e t a ( t j . p r i v z h o d -n i h S l o v a n i h ) v e n d a r l e n i u v e l j a v i l v e n a k i ob l ik i .

K a k o p a j e s t o s t v a r j o n a B a l k a n u i n ś e p r a v p o s e b e j v D a l m a c i j i ?

A n a l o g i j e i n s k u p n e t o ć k e z o n o s e v e r n o a r h i ­t e k t u r o so n e d v o m n e . T a k o j e n a p r . z a d r s k a r o ­t u n d a sv . D o n a t a n a s t a ł a p o 1. 800, t a k o j p o v r n i t v i ś k o f a D o n a t a z d v o r a K a r l a V e l i k e g a , k j e r s e j e m u d i l k o t p o s l a n e c s v o j e g a m e s t a . T a k o n a m o b l i k e c e r k v e , k i g o t o v o n i s o p r e d a l e ć o d v z o r o v p r e d r o ­m a n s k e k a r o l i n ś k e d o b e ( A a c h e n i n B e n e v e n t ) p o s t a n e j o r a z u m l j i v e j ś e . Z v e z a s k a r o l i ń s k o a r h i ­t e k t u r o p o s t a j a ś e r a z v i d n e j ś a , će u p o ś t e v a m o t u d i i m e n a f r a n k o v s k i h p a t r o n o v c e r k v a v h r v a t -s k e m s r e d i ś ć u , v N i n u . T o d a p o v s o d s t v a r n i t a k o j a s n a i n e n o s t a v n a . C e i m a m o v N i n u n e d v o m n o o p r a v i t i z d v o r s k o c e r k v i j o o z i r o m a k a p e l o (s v. K r i ż a) , p a s m o s i s c e r k v i j o sv. D o n a t a m a n j n a j a s n e m . P o s e b n o v a ż n a je , i n t o że n a ć e l n o loći d a l m a t i n s k e i n b a l k a n s k e r o t u n d ę i n d r u g e c e n ­t r a l n e z g r a d b e od s e v e r n : h , n j i h o v a g e n e t i ć n a z v e -za z l o k a l n o oz . r e g i o n a l n o p r e t e k l o s t j o . C e i z v z a -m e m o sv . D o n a t a , k i j e n a s t a ł b r ź k o n e v zvez i s k a r o l i ń s k i m v z o r c m , s e v s e o s t a ł o n a s l a n j a n a v z o r e i n p o b u d e , k i so j i h n u d i l a d o m a c a t l a , m e -s t o m a p a m o r e b i t i t u d i ś e c a r i g r a j s k o s a k r a l n o s t a v b a r s t v o .

N a j s t a r e j ś i i n h k r a t i n a j p o m e m b n e j ś i p r i m e r t e c e n t r a l n e i n o b e n e m d v o r s k e a r h i t e k t u r e j e p a ć m a v z o l e j c e s a r j a D i o k l e c i j a n a v S p l i t u , k i j e śe v e s z a s i d r a n v p o g a ń s k i a n t i k i ; m o n u m e n t a l n a g r o b n i c a — h e r o o n j e p r e d h o d n i k k r ś c a n s k i h m a r t i r i j e v c e n t r a l n e g a z n a ć a j a . T e m u n a -ć e l n e m u t i p u so p r i p a d a l i , ć e t u d i v o b l i k a h i n p o -d r o b n o s t i h b o g a t o d i f e r e n c i r a n i , g o t o v o t u d i n e s a ­m o ż e o m e n j e n i O k t o g o n v A n t ; o h i j i , a m p a k t u d i m a v z o l e j K o n s t a n c e v R i m u , m a r t i r i j v J e r u z a l e m u (sv. G r o b ) , c e s a r s k i m a v -z o l e j i v C a r i g r a d u , p a t u d i z g r a d b a i z ć a s o v c e s a r j a L e o n a I (457—474) p r i B l a h e r n s k e m s a m o s t a n u , k j e r so h r a n i l i o m o f o r i o n M . B o ż j e , t e r d r u g a p r i s a m o s t a n -s k i c e r k v i H a l k o p r a t e j i ( i z l e t 565—578), k i s t a b i l a v n i e j s h r a n j e n a p ^ s i n t u n i k a M a r i j e D e v i c e . B i z a n t i n s k e i n b a l k a n s k e t r a d i c i j e t e v r s t e , k i i m a j o s v o j p r v o t n i p r a v z o r v k a s n i a n t : k i i n v z g o d n j e m k r ś ć a n s t v u , n a d a l j u j e j o n a j t i p i ć n e j ś i p r i -m e r i d a l m a t i n s k i h i n b a l k a n s k i h c e n t r a l n i h z g r a d b .

83

kot so se ohranili v arhi tektur i s tarohrvatske dobe v Dalmaciji , k j e r so j im mogli sluźiti kot nepo-sredni vzori tudi spomeniki iz lokalne preteklosti (na pr. centralne zgradbe iz poznejśe faze staro-krsćanske a rh i tek ture v Zadru, na pr. s v. U r ś u -1 a), in kakrśne preds tav l ja jo pol eg drugih cerkev sv. Pe t ra pri Novem Pazaru v Raśki te r tzv. Okro-gla cerkev v bolgarskem Preslavu. Zanimivo in znacilno je pr i tern, d a je le-ta, ki je mla jśa med bałkańskimi ro tundami , na jbo l j preżeta z zgodnje-bizantinskimi, ali bol je rećeno, starokrśćanskimi, poznoantićnimi elementi, ki so bili na Balkanu ob Donavi żivi se v X. s tolet ju.

Znacilno je, da na Balkanu in v Dalmaciji ti centralni t ipi że zgodaj izginejo. Na bolgarskih in srbskih t leh jih nadomest i jo tipi po svojem iz-voru »bizantinske« in obenem regionalno d i feren-cirane bolgarske, s rbske in macedonske arhi tek­ture, — v Dalmaci j i pa se ne g rade već od ćasa, ko se na vzhodni obali J a d r a n a pojavi jo benedikt in-ske samostanske bazilike.

Kakśen j e t eda j sprićo vsega navedenega odgo-vor na vpraśanja , ki smo si j ih postavili na za-ćetku?

Na ćeśkem in pol jskem ozemlju so za arh i tek­ture, — v Dalmacij i pa se ne g rade vec od ćasa, ko centralne zgradbe p rav tako znaćilne, kakor za predromansko dobo v Dalmacij i in na Br lkanu . Obe skupini sta si nedvomno blizu po svojih gene-t ićnih vezeh in arhi tektonskih tipih, pa tud i po svoj ih idejnih zasnovah in socialnih funkci ja . Na-stale so v zvezi v verskim kultom, zlasti s kul tom relikv:j, pa tudi z idejo drżavne oblasti, ki jo pred-s tavl ja ta knez in njegov dvor ; od tod tudi kon-cepciia teh »rotund«, ki je nedvomno v da l jn i geneticni zvezi z idejnost jo s tarokrśćanskih in

zgodnjebizantinskih, poantićnih mar t i r i j ev in mav-zolejev, ki se je pozneje prenesla na cerkve sploh. Pot do ro tund je pri zapadnih Slovanih vodila ćez Zapad — od prvotnih vzorov jih loci dolg razvoj in preobl ikovanja v duhu in smislu, znaćilnem za zapadno (italsko, f rancosko in nemśko p redroma-niko) — umetnost p redromanske dobe v Dalmacij i in na Balkanu pa je ćrpala neposredno iz prvega v i ra : zi pozne antike in n jenih zgodnjebizantin­skih t ransformaci j .

Ta razlika, ki se utegne zdeti na prvi pogled brez većjega pomena, je v bivstvu prvi pojav pote-ze, ki je postała znaćilna za ves nada l jn j i razvoj umetnostne ku l turę pr i jużnih in zaoadn 'h Slova-nih. K a r je bilo v umetnost i jużnih Slovanov raz-vojno pomembnega in kvali tat ivno velikega, je bilo (kakor vse cstalo v nj ihovi zgodovini) v tesni zvezi s t radici jami in duhom sredozemske, jużne ume t ­nostne kul turę, ki je imela svoje korenine v antiki, — medtem ko so do zapadnih Slovanov pr iha ja l i isti tradicionalni elementi śele po daljśi poti in v fo rmalnem jeziku Zapada. Gotovo ni brez pomena, da se da ta poteza ugotoviti że v razdobju, ko se na jugu zaćenja oblikovati s tarohrvatsko drżavno jedro in ko deluje sto let pozneje na Ceskem że prva velika zgodovinska osebnost ćeśke drżavne zgcdovine knez Vaclav, in ko se pozneje na Pol j ­skem gradi jo prvi t rdni temel j i velike poljske drżave. V ćasu pa, ko rotundę neha jo biti dvorske in g ra j ske kapele in se spremeni n j ih prvotna so-cialna funkc i j a ko postanejo żupne in vaśke cer-kve, je n j i h idejni smisel pokopan. Ostają le §e oblika, ki v novih razmerah in sprićjo nove idej-ne in socialne vsebine ne zadostuje vec in mora kmalu odmreti .

ZUSAMMENFASUNG

Die schon lamge bemerkte Erscheimung der vielen sakralem Zentralbauten im Dalmatien und Balkanlandern aus der Zeit des fruhen Mittelalters regt aufs neue das Interesse der Forscher, weil in der letzten Zeit in Boh-men, Polen und Slovakei manche verwandte Bauten entdeckt wurden. Dies weckt die Frage der Beziehung dieser Baudenkmaler der Sud- und Westslaven. Eine nahere Betrachtuing geniigt, um sich zu iiberzeugen, dass es ver-wandte, in sich gebundene Gruppen, aber keine zwischen sich unmittelbar verbundene, siind.

Die fruhmittelalterlichen Zentralbauten der Wests'.aven entstehen gleichzeitig mit den Anfangen ihrer eige-nen Staaten uind in der unmittelbaren Nahe ihrer Herrs :her. Diese Bauten kniipfen an die westliche Kunst der karolingischen und der nachkarolingischen Kunst an, dereń Kumst, wie bekamnt, an dem italischen, frankischen und germanischen Bodem bliihte. Mittelbar durch diese Kunst simd die fruhmittelalterlichen sakralen Zentral­bauten der Westslaven mit den verwandten Bauten der altchristlichen Zeit und der Antike verbunden.

In Dalmatien und am Balkam, wo ebenso ein Zusa mmenhang der sakralen Zentralbauten und der ersten Herrscher der eigenen Staaten der Sudslaven zu bemerken ist, erscheinen diese Bauten auch nicht ausser Be­ziehung mit der westlichen Kunst der karolingischen Ze t, kmupfen aber vor allem an die eigene regionale und lokale Tradition an in welcher ausser den altchristlichen Bauten auch die fruhbyzamtinischen voraussichtlich eine Rolle spielten. Mit Betonumg auf die Bedeutu«g des Reli nuienkultus und der Idee der im Herrscher und se:mem Hofe vorgestellten Staatsmacht, wird am Ende dargestellt, wie plotzlich und friih diese Bauten bei den Siidslaven verschwinden, wahrend sie bei den Westslaven langer leben, doch ihrer einstigen Bedeutung bereubt.

84