»Mladi za napredek Maribora«

27. srečanje

Najdbe iz pozne bronaste dobe na Pobrežju

zgodovina,

raziskovalna naloga

Avtor: Niko ŠETAR Mentorica: Marjetka BERLIČ

Osnovna šola Draga Kobala Maribor

5. februar 2010

2

Kazalo Kazalo...................................................................................................................................................... 2

Povzetek.................................................................................................................................................. 3

Uvod ....................................................................................................................................................... 4

Teoretični del .......................................................................................................................................... 5

Pozna bronasta doba v Evropi .............................................................................................................. 5

Kultura žarnih grobišč v Sloveniji.......................................................................................................... 5

Sestava in značilnosti žarnih grobišč ter grobov ................................................................................... 7

Podrobno o najdbah na Pobrežju ......................................................................................................... 9

Grobišče .......................................................................................................................................... 9

Naselbina ....................................................................................................................................... 13

Empirični del ......................................................................................................................................... 15

Izdelava replik pobreških fibul ........................................................................................................... 15

Intervju z gospo Miro Strmčnik Gulič.................................................................................................. 17

Anketa ............................................................................................................................................... 20

Zaključek ............................................................................................................................................... 22

Viri in literatura ..................................................................................................................................... 23

Priloga ................................................................................................................................................... 24

3

Povzetek

Živim na Pobrežju, a nikoli nisem razmišljal o arheološki preteklosti svojega kraja.

Na Malem simpoziju v Pokrajinskem muzeju v Mariboru sem predstavljal najdbe iz

bronaste dobe na Pobrežju. Odprlo se mi je še več vprašanj. Svoje raziskovanje

sem razširil, saj so najdbe iz pozne bronaste dobe dobile posebno vrednost, ko so

pri gradnji avtoceste pred leti arheologi našli še naselje, ki pripada tako imenovani

kulturi žarnih grobišč. Zanimalo me je, če so domačini seznanjeni z najdbami.

Predvideval sem, da ljudje bolj malo poznajo svojo okolico, kar sem s pomočjo

ankete tudi dokazal. Pregledal sem ustrezno literaturo, izdelal fibuli, opravil

anketo in intervju. Sodeloval bom pri načrtovanju arheološke učilnice na prostem

na dvorišču naše šole.

4

Uvod

Za raziskovalno nalogo sem se odločil, ker sem na to temo sodeloval že na Malem

simpoziju v Pokrajinskem muzeju Maribor. Začelo me je podrobneje zanimati

žarno grobišče, ki se je, brez da bi vedel, nahajalo v bližini mojega doma.

Predstavitev za Mali simpozij sem se odločil razširiti na nivo raziskovalne naloge.

Že v okviru Malega simpozija sem izdelal replike fibul najdenih na Pobrežju, za

raziskovalno nalogo sem napravil še intervju in anketo. Zdi se mi, da je ta del

zgodovine premalo znan. Zadnja izkopavanja ob izgradnji avtoceste 2005 in 2006

pa so razkrila tudi pripadajoče naselje, ki do sedaj ni bilo natančno locirano.

Pregledal sem literaturo v različnih knjižnicah, ogledal sem si razstavo Aktualna

arheološka odkritja v Pokrajinskem muzeju v Maribor ter napravil intervju z gospo

Miro Strmčnik Gulič, ki je bila vodja izkopavanja pripadajoče naselbine.

Naloga se osredotoča na način pokopavanja umrlih v pozni bronasti in zgodnji

železni dobi. Vemo, da so bili načini pokopa v zgodovini zelo različni. Žarni pokop

pozna naša civilizacija še danes. Del raziskovalne naloge je podrobneje usmerjen v

samo najdišče na Pobrežju. Zanimali so me grobni pridatki, odkrivanje grobišča in

naselbina, ki mu je pripadala in so jo odkrili šele v tem stoletju. Glede na to, da so

izkopavanja potekala samo na trasi avtoceste, nas na tem območju morda čakajo

še kakšna nova odkritja.

5

Teoretični del

Pozna bronasta doba v Evropi

Območje med slovenskogoriškimi griči na severu ter Pohorjem in Dravskim poljem

na jugu je bilo naseljeno v vseh dobah od neolitika dalje. Prvo gostejšo naselitev

izpričujejo žarna grobišča ob Mladinski ulici, na Pobrežju in v Sp. Radvanju. Žarno

grobišče je bilo leta 1936 ugotovljeno na vzhodnem robu Pobrežja, kjer je bilo leta

1939 in med leti 1952 in 1964 ugotovljenih 180 grobov, precej pa jih je bilo tudi

uničenih. Najdbe so v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. (Bolta, Lojze et. al.,

Arheološka najdišča Slovenije, 1975: 49-54)

Pred začetkom kulture žarnih grobišč se je po stari celini uveljavila navada

pokopavanja celih trupel v gomilah ali nekropolah. Na slovenskem ozemlju je to

najmanj raziskano obdobje. Najdene so bile le redke posamične najdbe. Iz

različnih razlogov pa so se začeli na področju današnje Irske pojavljati začetki

kulture žarnih grobišč. Ljudstvo pri katerih se je ta kultura razvila so bili Kelti.

Kelti so s svojimi selitvami prenašali svojo kulturo po Evropi. Selili so se iz

britanskega otočja v Francijo in današnje države Beneluksa ter v Skandinavijo, od

tod pa dalje po Evropi. Mnogo Keltov se je ustalilo tudi na slovenskem ozemlju.

Obdobje žarnih grobišč se razteza med letoma 1300 in 700 pr. n. št..

Kultura žarnih grobišč v Sloveniji

V Sloveniji se je največ ostankov kulture žarnih grobišč ohranilo v podravski regiji.

V Mariboru so odkrili najdišča na Pobrežju, v Radvanju in v centru mesta. V okolici

pa so najdišča v Rušah, Hajdini in na Brinjevi gori. Brinjeva gora je poleg Pobrežja

edino najdišče, kjer ima najdeno grobišče tudi pripadajočo naselbino. Na

avstrijskem Štajerskem pa je nam najbližje najdišče Tillmitsch pri Lipnici. Ljudstva,

ki so v starejših dobah živela na slovenskem ozemlju so tukaj tudi ostala, poleg

njih pa so se iz območja med Alpami in današnje Slovaške priseljevala ljudstva iz

severa. To kulturno mešanje je delno ohranilo stare običaje in prineslo nove. Prav

6

zaradi tega so mnogi mnenja, da obdobje kulture žarnih grobišč ni popolni prelom

med bronasto in železno dobo. Za to obdobje so značilna tudi večja skladišča

orožja t.i. depoji. Nam najbližji se nahaja na Hočkem Pohorju.

Kot že rečeno, je bilo največ najdb odkritih v pomurski in podravski regiji. Večje

število grobišč je bilo odkritih tudi na območju južne štajerske regije, se pravi do

Krškega na jugu in Celja, ali pa še malo dalje na zahodu. Območje Ljubljanskega

barja, primorske, gorenjske in dolenjske regije je bilo v tistem času redkeje

poseljeno. Odkrite so bile le posamezne najdbe.

Kultura žarnih grobišč se je predvsem na avstrijskem Štajerskem in Koroškem

kazala tudi v jamah, pri nas na to kaže predvsem Pavlakova jama. Novi tipi

naselbin so se začeli pojavljati v obdobju Ha B od Ptuja proti vzhodu.

Na območju med Mariborom in Ptujem je arheolog g. H. Muller-Karpe odkril

strnjeno skupino najdišč, ki so jo poimenovali ruško-mariborska skupina, v njo

spadata dve najdišči v Rušah, tri v Mariboru in najdišče Hajdina. Muller-Karpe je

odkril tudi načrtno širjenje

posameznih grobišč iz vzhoda

proti zahodu. Poleg tega k ruško-

mariborski skupini spadajo tudi

velike žare (razen v Hajdini),

amfore z dvema ročajema in

bogati ornamenti na keramiki.

Primer dvoročajne amfore iz

pobreškega najdišča – grob 22

Priloga 1: Pahič S. 1972: Pobrežje.

Narodni muzej v Ljubljani.

Proti koncu obdobja Ha B se je začelo pojavljati železo, prebivalci podravske in

pomurske regije pa so se začeli premikati jugozahodno proti Ljubljani in na

Balkanski polotok.

(Bolta, Lojze et. al., Arheološka najdišča Slovenije, 1975:49-54)

7

Sestava in značilnosti žarnih grobišč ter grobov

Posamezno žarno grobišče po navadi sestavlja sto ali več grobov. Grobišče na

Pobrežju ima okoli 220 grobov. V žarnih grobiščih sta bili dve strukturi postavitve

grobov.

Pri prvi so grobovi strnjeni v posamezna jedra do deset grobov. Mnogi arheologi

si to predstavljajo kot družinske parcele. Pri takšnih skupinah je značilno, da so si

grobovi podobni glede na vsebino (število pridatkov).

Druga struktura kaže, da se grobišče širi iz enega konca proti drugemu. To bi lahko

predstavljalo le estetsko ureditev grobišča ali pa neke vrste hierarhično lestvico,

na primer razdelitev po bogastvu, položaju v družbi.

Grobne jame so bile praviloma okrogle oblike, nekatere tudi štirikotne. Imele so

različne stene. Nekatere jame so bile pokrite z veliko kamnito ploščo, spet druge

so bile odkrite. V slednjih je bila čez žaro le poveznjena glinasta posoda. (Božič,

Dragan et. al., Zakladi tisočletij, 1999:54-55)

Primeri grobnih jam. Prva žara je pokrita z obdelano, druga s surovo skalo. Tretja je odkrita.

Priloge 2, 3, 4: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

Osrednji objekt v grobu je žara s pepelom pokojnega. Večina grobov vsebuje tudi

pridatke. Kovinski pridatki in kosti se nahajajo v žari ali ob žari. Žara je bila –

konkretno na Pobrežju – pri približno polovici grobov dokaj majhna, premer

8

nekaterih žar pa je lahko presegel pol metra. Večina grobov je imela 2-4 kose

keramike, redkeje le eno ali pa 5-7. Slednji so bili praviloma bogatejši tudi s

kovinskimi pridatki. Kar se tiče teh, jih je imela manj kot polovica vseh grobov.

Prav tako so nekateri grobovi vsebovali tudi ali pa le črepinje.

Pridatki se razlikujejo po številu le teh, vrsti, okrašenosti in glede na premoženje,

status, spol in starost umrlega. V ženskih grobovih so večinoma odkrili več

bronastih pridatkov kot v moških (igle, fibule, zapestnice, prstani ipd.). Grobovi z

več lončenine so bili navadno moški. Od bronastih pridatkov so v moških grobovih

našli le kak prstan, sončno kolo ali britev. Odkrite so bile prav tako sulične osti.

Grobov z več pridatki in nakitom je približno tretjina. Razlika je tudi v načinu

pridajanja h grobu. Večino nakita so sežgali skupaj s pokojnikom, dragocenejši

nakit in lončenino pa priložili v grob po sežigu. (Božič, Dragan et. al., Zakladi

tisočletij, 1999:54-55/Pahič, Stanko, Pobrežje, 1972: 10-11)

Pridatki žarnim grobom se precej razlikujejo od starejših pridatkov gomilam in

grobom, v katere so polagali cela trupla. Priseljenci so k nam prinesli fibule, nove

vrste bodal in mečev, britve z dvema reziloma, nove različne tipe suličnih osti in

igel. Poleg plavutastih so se pojavile tudi tulaste sekire in nove bronaste posode.

Razvilo se je tudi za to obdobje značilno okrasje z izbočenimi bunkicami in pikami.

Od leve proti desni: Shrambna posoda z ornamentom na obodu, sončno kolo in preprost prstan.

Priloge 5, 6, 7: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

9

Podrobno o najdbah na Pobrežju

Grobišče

Najdišče na Pobrežju se danes nahaja delno pod gozdom, delno pa pod njivami

blizu Vzhodne ulice. Grobišče leži približno 750 metrov južno od Drave in 450

metrov od prve dravske trase.

Lokacija grobišča in naselbine na zemljevidu.

Priloga 8: Posnetek iz programa Google Earth

Leta 1936 je Ivan Jugovec začel z izkopavanjem gramoza na zahodni strani gozda.

Pri tem je naključno odkril prve grobove. Muzejsko društvo v Mariboru je hitro

10

začelo nadzorovati njegova izkopavanja in zabeležilo 9 porušenih in 14

nepoškodovanih grobov.

Osem let kasneje je začel na bližnji parceli izkopavati gramoz Franc Kaube. Med

letoma 1944-1947 je odkril najmanj 20 grobov z uničeno lončenino, a ohranjenimi

kovinskimi pridatki. Gramoznico je širil in pri vsaki širitvi odkrival nove grobove.

Zaradi odkritij v gramoznici je Pokrajinski muzej Maribor aprila 1952 začel načrtno

izkopavanje na območju 200 m². Izkopavanja so potekala v smeri prejšnjega

širjenja gramoznice in trajala tri mesece, vodil pa jih je g. Stanko Pahič. Odkritih je

bilo 125 žarnih grobov.

Pri rušenju sten gramoznice (pri čemer je bilo odkritih še 55 m²) se je do leta 1958

število grobov dvignilo na 162. Do sedaj je bilo odkritih okoli 220 grobov.

Grobovi so se razlikovali po velikosti in pridatkih. Velik ženski grob št. 98 je

vseboval štiri preproste spiralaste fibule, dve sončni kolesi, zapestnico, verižico in

več preprostih lesenih predmetov. Bili so tudi trije kosi lončenine: dve nizki skledi

in vrč z ročajem. Prav nasprotno je na primer grob št. 101 vseboval le eno visoko

lončeno posodo, enako grobova 55 in 61.

11

Vsebina grobov 98 in 101. Kot je razvidno iz slike in zgornjega opisa sta grobova glede na

pridatke čisto nasprotje.

Priloga 10: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

12

Grob št. 32 je vseboval prstan, zapestnico, zvitek žice, dve posodi, eno brez

ročajev, eno pa z dvema. Notri je bila tudi slavna fibula. Večje, a ne tako

ohranjene oz. ne tako izdelane so bile najdene tudi v grobovih 59, 49, 35, 7, 56 in

89. Zanimiva najdba so tudi lepo okrašene igle, najdene tudi v grobovih 68 in 74.

(Pahič, Stanko, Pobrežje, 1972: 7-9)

Fibula iz groba št. 49. Razlika v izdelavi te fibule in fibul na strani 15 je opazna.

Priloga 11: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

Lepo okrašeni in ohranjeni igli iz grobov 68 in 74.

Prilogi 12, 13: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

13

Naselbina

Naselbina na Pobrežju je bila naključno odkrita pri gradnji avtoceste Miklavž-

Pesnica. Nahaja se 350-450 metrov severovzhodno in vzhodno od pripadajočega

žarnega grobišča. Grobišče in naselbino je povezovala tudi tlakovana pot.

Izkopavanja so potekala v dveh delih. Približno 15000 m² terena je bilo

raziskanega v etapi Pobrežje I, ki je potekala v letih 2000 in 2001. Mnogo večja

površina je bila raziskana v etapi Pobrežje II med letoma 2005 in 2006, kar 67800

m².

V naselbini je bilo odkritih več 10000 odlomkov lončenine, kar jo povezuje z

bronasto dobo in žarnim grobiščem. Odkriti so bili bodisi le vidni obrisi zgradb,

temelji ali kamnite ograje. Iz najdb je dobro razvidna namembnost stavb.

Najdenih je bilo več gospodarskih in stanovanjskih zgradb.

»Pogled iz zraka na del najdišča, raziskan

leta 2000, na sredini Zrkovska cesta.«

Priloga 14: Pokrajinski muzej Maribor, 2009,

Aktualna arheološka odkritja, stran 11

(Aktualna arheološka odkritja,

2009:11)

14

Spodaj in zgoraj pogled na nekdanje grobišče, ki ga danes prekrivajo gozdne in njivske površine.

Prilogi 15 in 16: Fotografiji, avtorica Marjetka Berlič, september 2009.

15

Empirični del

Izdelava replik pobreških fibul

Originalni fibuli sta bili najdeni v grobu 47 na Pobrežju. Obe fibuli sta bili izdelani iz

bronaste žice. Prva fibula ima tako original kot replika šest večjih zavojev, ki se na

sredini stikajo in so okoli in okoli povezani z žico. Fibula je nesimetrična. Iz njenega

desnega spodnjega zavoja visita dve kovinski verižici, iz levega pa tri. Iz spodnjega

srednjega zavoja jih visi devet. Druga fibula je narejena iz enega samega kosa žice.

Žica najprej tvori velik zavoj navzven, nadaljuje se v manjši zavoj navznoter, spet v

manjšega navzven, nato pa v velikega navznoter. S spodnjega zavoja visi 14

verižic. Za spodnji konec le teh je obešena še ena žica s 14 zankami in dvema

majhnima zavojema na koncih. Na spodnjo stran vsake zanke je z majhnimi do 1

cm dolgimi koščki žice pripeta še ena žica. Ima osem zank zgoraj. Pred vsako zanko

je manjši, a zapleten zavoj in še en takšen zavoj na koncu, ki se končuje navzven.

Pobreški fibuli. Prilogi 17 in 18: Pahič S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

16

Prvo fibulo je izdelal sedmošolec naše šole, Jernej Holc, drugo sem izdelal sam. Če

bi seštel čas, sem za njo z že izdelano žico porabil med 6 in 8 ur. Ljudje tedaj pa so

morali izdelati še žico. Zvijanje žice od zunaj navzven je bilo še kar enostavno.

Navijal sem jo okoli manjšega okroglega predmeta (žeblja) in jo hkrati pritiskal ob

trdo podlago, da zunanji krogi ne bi lezli pod notranje in obratno. Majhen krog, ki

se je zvijal v nasprotni smeri urinega kazalca prav tako ni bil problematičen.

Zvijanje velikega zavoja navznoter pa je bilo zelo zahtevno. Uspelo mi je po več

kot dveh urah ob pomoči mojega dedka. Verižice sem nanizal dan pozneje v šoli.

Za to in za izdelavo spodnjega obeska sem potreboval dve šolski uri in dobro uro

in pol doma. Pri delu sem uporabljal svoje roke, primež, žebelj, okoli katerega sem

navijal in kladivo, da sem ravnal žico. Kljub temu je fibula mojega sošolca izpadla

nekoliko boljša.

Doma narejeni repliki pobreških fibul.

Prilogi 19 in 20: avtor fotografij Niko Šetar, 2. 2. 2010.

17

Intervju z gospo Miro Strmčnik Gulič

V: Pri katerih izkopavanjih ste prisostvovali?

O: Vodila sem izkopavanja marsikje v Mariboru, na Pobrežju, v Zrkovcih, Rogozi,

Orehovi vasi, Hotinji vasi, Slivnici, Hočah, Bohovi, Radvanju, Rušah, Piramidi in v

Razvanju.

V: Kako so se izkopavanja začela?

O: Najdišče so seveda odkrili pri gradnji avtoceste. Najprej smo naredili predhodni

terenski pregled in ker se je najdišče potrdilo, smo pristopili k sistematičnemu

izkopavanju.

V: Kakšni so bili pogoji pri izkopavanjih?

O: Finančni pogoji so bili dobri, saj mora po zakonu investitor v gradbeni projekt

financirati morebitna izkopavanja. Pri nas je bil to DARS. Najprej je bilo seveda

potrebno sestaviti ekipo. Poiskati moraš arheologe, tehnike, risarje, geodete za

natančne meritve in kopače. Tudi to nam je dobro uspelo, imeli smo kar veliko

ekipo. Delo je dolgotrajno. Ko se ekipa formira, se teren zakoliči in razdeli na

sektorje, velike približno 20 x 20 metrov. Ti sektorji se razdelijo na manjše

kvadrante, okoli 4 x 4 metre. Vodi se terenski dnevnik, natančna foto

dokumentacija, nato se vsi podatki računalniško obdelajo in vsaka najdba se

opiše.

V: Se spomnite najzanimivejše najdbe?

O: Najzanimivejša je verjetno bila velika shrambna posoda, narejena prostoročno

s cilindričnim vratom in zelo velikim obodom. Na vsaki strani je imela posoda

luknjico, za katero še danes ne vemo natanko, čemu je služila. Najbolj verjetno so

skozi njiju izlivali tekočine, ki so jih v njih skladiščili. Zanimiva sta bila tudi dva

kamna, ki sta služila kot meljnika za žito. Potem so bile tu jame za nosilne stebre

hiš. Ko jih povežemo namreč dobimo tlorise objektov. Verjetno ne veš, da so na

tem istem terenu tudi najdbe iz rimske dobe, torej iz okrog 3. ali 4. stoletja našega

štetja. Rimske ostaline smo našli predvsem na zahodnem delu najdišča. Prav tako

so tukaj odkrili najdbe iz mlajše železne dobe 3. ali 2. stoletja pred našim štetjem.

18

Zgoraj omenjena shrambna

posoda. Priloga 19: Pokrajinski muzej

Maribor, 2009, Aktualna

arheološka odkritja, stran 11

V: Kaj je na izkopavanjih

najbolj neprijetno?

O: Najbolj neprijetna je

časovna stiska. Imamo točno

določen rok za zaključek izkopavanj. Lahko se zgodi, da pademo v neugodne

vremenske razmere. Pri močnem dežju je treba vodo črpati in teren še enkrat

postrgati. Neprijetne so tudi visoke temperature.

V: Kako se ravna s posameznimi vrstami najdb?

O: Keramiko se po dokumentiranju dvigne , večje posode pa se »zagipsa«. Pri tem

postopku jih ovijemo v gazo in oblijemo z mavcem, takšno posodo se dvigne, ko

se mavec posuši. Z vsemi najdbami moramo ravnati previdno. Kovinske najdbe se

zavije v gazo in spravi v polivinilasto vrečko, ter se jih odnese v restavratorsko

delavnico. Če se najde množica manjših kosov, se jih pobere in nato opere.

Keramika je lahko tudi drobljiva in krhka. Takšnih kosov se ne sme prati, očisti se

jih le z gobicami ali ščetko.

V: Kako se najdbam določi starost?

O: Na osnovi drugih najdb in primerjav. Po obliki oz. formi, po ornamentu, sestavi

gline in načinu njene obdelave in žganja, z raznimi kemičnimi analizami, kot je C14

analiza.

V: Kako menite, da so v tistih časih izdelovali fibule in podobno?

O: Nekatere stvari so izdelovali v kalupih, nekatere pa ročno. Najdeni so bili tudi

kalupi, npr. za izdelavo igel. Vsekakor so bili postopki dolgotrajni.

V: Kaj na osnovi najdb sklepate o takratnem življenju ljudi?

19

O: Sklepamo lahko, da se ne da primerjati takratnega načina življenja z današnjimi

standardi. Imeli so sicer ognjišče, niso pa imeli toliko oblačil in podobnega. Odvisni

so bili »od svojih žuljev« in od narave. Vedno so se naseljevali ob vodnih virih.

Skratka, življenje je bilo popolnoma drugačno.

V: Menite, da bi lahko na osnovi najdb v šoli izdelali maketo prebivališča takratnih

prebivalcev?

O: Hja.... Z maketo bi se lahko približali prvotnemu prebivališču, na osnovi jamic za

nosilne stebre bi se do neke mere lahko izdelali tlorisi, z malo domišljije bi lahko

dodali keramiko.

V: V čem so ta izkopavanja spremenila pogled na takratno obdobje?

O: Zelo zanimivo je, da sta bila najdena grobišče in naselbina. Prav zaradi tega bo,

ko bo material predelan, znatno dopolnilo tako v kronološkem smislu, kot v sami

materialni strukturi tega časa. Zdaj imamo recimo celo vrsto novih keramičnih

oblik, novih tipov posod, nove ornamentike, skratka, cel kup podrobnosti, ki bodo

po objavi prinesle vpogled v vsebino najdišča.

V: Kje se najdbe nahajajo danes?

O: Večina najdb se nahaja na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, nekaj pa jih je

v depoju in se pripravlja za oddajo v Pokrajinski muzej Maribor.

V: Menite, da Pobrežje še skriva kakšne zanimive arheološke ostanke?

O: »Uuu, seveda še skriva!« Pri izkopavanju se je bilo treba omejiti le na območje

gradbišča. Najdišče smo lahko delno raziskali, zunaj trase pa je okoli 70 x 50

metrov veliko območje, ki je še v celoti neraziskano in spada v samo naselbino.

Prav na tem delu je bilo najdenih tudi največ antičnih ostalin, katerih obseg še ni

definiran. Izven te trase so proti vzhodu odkrili tudi posamezne kulturne jame in

bivanjske objekte, kar bi lahko kazalo na razpršeno naselje izven osrednjega dela

pobreške naselbin. (Intervju izveden 19. 1. 2010)

20

Anketa

Zanimalo me je, koliko prebivalci v bližini najdišča vedo o najdbah. Izvedel sem

kratko anketo z dvema vprašanjema.

1. Ali veste da je na Pobrežju pomembno arheološko najdišče iz bronaste

dobe?

2. Morda veste, kaj so našli?

Anketirance sem razvrstil v tri starostne skupine: mlajše od 18, med 18 in 40 in

starejše od štirideset:

Tabela prikazuje število anketirancev:

Starostne skupine Število anketirancev

Do 18 let 1

Med 18 – 40 let 3

Nad 40 let 51

Skupaj anketirancev 55

Glede na majhno število anketirancev v prvih dveh starostnih skupinah sem se

odločil, da naredim bolj posplošeno analizo. Grafa spodaj tako kažeta skupno

število (55) anketirancev.

DA

NE

21

Iz grafa zgoraj ni dobro razvidno natančno število, a le 5 izmed 55 anketirancev je

pritrdilno odgovorilo na prvo vprašanje. Od tega eden iz skupine pod 18 let in 4 iz

skupine nad 40.

Kot kaže graf, ni nepravilnega odgovora na vprašanje podal nihče. Spet 5

anketirancev je vedelo, kaj približno so našli na pobreškem najdišču, čeprav so bili

odgovori bolj borni. Dva anketiranca sta zapisala le »grobovi«, trije pa so vedeli za

fibule.

Anketa je potrdila moje predvidevanje, da o tem najdišču premalo vemo.

Anketiral sem prebivalce v soseščini najdišča.

Pravilen odgovor

Nepravilen odgovor

Ne vem

22

Zaključek Nalogo sem izdelal s pomočjo različne literature. Gre za temo, o kateri ni

pretirano veliko literature. To obdobje sem poskušal razumeti tudi s pomočjo

razstave v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in intervjuja z gospo Miro Strmčnik

Gulič, ki je bila vodja izkopavanja naselbine. Potrdila je moje razmišljanje, da

bodo tudi v bodoče odkritja iz te dobe, saj so zaenkrat raziskali le področje

avtoceste.

Zelo podrobno študijo grobišča je podal Stanko Pahič, ki je izkopavanja vodil v

preteklosti. Pred raziskovalno nalogo tudi sam nisem dovolj vedel o tem obdobju

in najdbah. Obe repliki fibul sta zdaj v vitrini na hodniku šole. Morda bosta

pripomogli, da bodo v bodoče domačini bolj poznali najdišče. V zgodovinski

učilnici imamo koščke lončenine, ki so ju arheologi dali učencem zgodovinskega

krožka, ko so pred leti obiskali njihov teren. Ti koščki lončenine so tudi najstarejši

predmeti na naši šoli, saj so stari okrog tri tisoč let. Kot član likovnega krožka bom

poskušal napraviti kakšno lončeno posodo po natančnih skicah študije Stanka

Pahiča. Ob naši šoli je predviden prostor za učilnico na prostem. Sodeloval bom

pri načrtovanju zgradbe iz obdobja žarnih grobišč. Seveda brez strokovne pomoči

arheologov ne bo šlo.

Pri izdelavi replik pobreških fibul sem spoznal, kako spretni oz. za tisti čas

tehnološko napredni so morali biti takratni prebivalci. Kot sem že omenil, je bila

izdelava fibule zahtevno delo, čeprav je bila žica že izdelana.

Ob analizi ankete sem ugotovil, da ljudje dejansko nič ne vedo o najdišču, čeprav

nekateri živijo zelo blizu nekdanjega grobišča. Le redki so seznanjeni z najdbami in

izkopavanji, ki so se na tem območju odvijala že pred šestdesetimi leti in nato še

pred tremi leti.

Ko sem zapisal, da so te najdbe pomembne, sem to naredil utemeljeno. Sliko

fibule, sončnega kolesa in dvorezne britve sem našel tudi v učbeniku za sedmi

razred osnovne šole. Kljub temu, glede na moje izkušnje, učenci vedo več o starih

Egipčanih, Rimljanih in podobnem kot o najdbah, ki nam razkrivajo bogato

preteklost slovenskega ozemlja v tistih časih.

23

Viri in literatura

1. Bolta, L. et al. 1975: Arheološka najdišča Slovenije. Slovenska akademija za

znanost in umetnost - Institut za arheologijo Slovenije. Državna Založba

Slovenije.

2. Koprivnik, V., Strmčnik Gulič, M., Cafnik Kajzer, M. 2009: Aktualna

arheološka odkritja, Pokrajinski muzej Maribor.

3. Pahič, S. 1972: Pobrežje. Narodni muzej v Ljubljani.

4. Božič, D. 1999: Zakladi tisočletij. Založba Modrijan.

5. Ustni vir: Mira Strmčnik Gulič. Maribor.

24

Priloga

Anketa – Najdbe iz kulture žarnih grobišč na Pobrežju

Starostna skupina: do 18 let 18 do 40 let nad 40 let

Ali veste da je na Pobrežju pomembno arheološko najdišče iz bronaste dobe?

DA NE

Morda veste, kaj so našli?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

_________________________________________________________________