Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednikMarjan Toø

Odgovorni urednik Boris Leskovic

Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj,Anton Kriæ, Ivan Kuljaj, Janko Mehle, Boøtjan Pokorny, Lojze Øtevanec in Branko VasaLektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-poøti (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisom odgo-vorne osebe ZLD/LD, in fotografi-je pa v originalu ali na CD. Pripiøitetudi svojo telefonsko øtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail: lovec@lovska-zveza.siTel.: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovska-zveza.si

Cene malih oglasov:do 15 besed 4 €, od 15 do 25 besed 5 €, od 25 do 30 besed 6 €.Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 €.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

591

LOVECRevija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo naraveLetnik XCI., øt. 12december – gruden

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:S. F. Krope, J. Jakøa: Skupaj k postavljenim ciljem! 592M. Toø: In vendar se (poœasi) premika! 593IZ DNEVNEGA TISKA 594B. Avbar: Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno

gospodarjenje z divjadjo 596MNENJA IN PREDLOGI 596L. Bradaœ: Odziv LZS na zahteve Zdruæenja lastnikov

gozdov 597A. Kriæ: Je lovsko strelstvo na razpotju? 598A. Primœiœ: Ob takønih dogodkih potrebujemo pomoœ! 600T. Skrbinøek, P. Trontelj, M. Jelenœiœ, H. Potoœnik, I. Kos: Ocena øtevila medvedov v Sloveniji s

pomoœjo neinvazivnega genetskega vzorœenja 601R. Erhatiœ Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali

œasopisi na Kranjskem … 606PO LOVSKEM SVETU 607B. Leskovic: Trajnostni lov – na dnevnem redu najveœjega

svetovnega kongresa za varstvo narave 607F. Stele: Vrnitev v moœvirski raj 607J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 609LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 610D. Lepøina: Strici 610LOVSKA ORGANIZACIJA 614M. Toø: Zelena luœ za Ustanovo dr. Ivana Lovrenœiœa 614J. Samec: Spoøtujte roke za vnos podatkov v LIS! 616F. Koøœak: Koristen predsednikov obisk 616S. F. Krope: Œlani LD Kog so se poklonili spominu svojih

tovariøev 621F. Rotar: Lovsko glasbeno izobraæevanje bo! 621P. Nared: 11. Sreœanje lovskih mojstrov in lovskih

œuvajev ZLD Notranjske! 622A. Kace: Visoko lovsko odlikovanje Stanku Œurinu 623F. Tomaæiœ: Razvoj lovstva na skrajnem severovzhodnem

delu Slovenije 623J. Sterle: 60 let LD Babno Polje 625I. Meøiœek: 60 let LD Log - Øentvid pri Grobelnem 626F. Œuk: 60 let LD Œaven 627JUBILANTI 628LOVSKI OPRTNIK 629F. Rotar: Mednarodna lovsko-polharska noœ 629M. Fortin: Lovci – snemalci na plan! 630M. Kersnik: Nevarni naboji »œento metri«! 631R. Æibert Rudi: Ali so øtorklje æe v Mirnski dolini? 632L. Øtevanec: Kaj storiti? Srœni infarkt 632V. Rutar: Prva loviøœa in lovske druæine na obmoœju

OLO Morska Sobota 633F. Veøner: Lovski blagor s »figo v æepu«? 634F. Kulovec: Spet na Pajkeæu 634B. Leskovic: Frank Hecker: Æivalski sledovi 635V SPOMIN 637LOVSKA KINOLOGIJA 638A. Kriæ: LKD Koœevje je praznovala 30-letnico dela 638A. Vidmar: LKD Gorica - Nova Gorica praznovalo 30 let

uspeønega dela 638A. Vidmar: V Volœah zgrajen nov umetni rov za

preizkuøanje psov jamarjev 639B. Tucoviœ: 14. Dræavna samostojna tekma v delu psov

po umetnem KS 640A. Strajnar: Dræavna tekma v vodnem delu za lovske pse 641M. Bauman: JZP in ØPP ptiœarjev v Raœah 642KZS: Predvidena legla 642

SLIKA NA NASLOVNICI:Volk - Canis lupusFoto: M. Cerar – Diana

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.Poljski zajec1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica1. 11.–28. 2.

Jazbec1. 8.–31. 12.

Lisica1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok)1. 8.–31. 3.

Navadni polh1. 10.–30. 11. Alpski svizec1. 9.–30. 10.Piæmovka1. 8.–31. 3.

Nutrija1. 1.–31. 12.

Fazan1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena)1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica1. 9.–15. 1.

Øoja20. 8.–28. 2.

Sraka1. 8.–28. 2.Siva vrana10. 8.–28. 2.

Foto

: G. B

olœi

na

Ali se spomnite: prejønjo jesen ste videli gosi, ki so le-tele proti jugu. Letele so v jati v obliki œrke V. Stemogoœe premiøljevali, zakaj letijo tako? Kot vedno ima

narava tudi tu odgovor z razlogom. Vsaka ptica v jati, ki za-mahne s perutmi, ustvari vzgonski veter za ptico, ki ji nepo-sredno sledi. S tem, ko letijo v obliki œrke V, celotna jata letikar 71 % hitreje, kot œe bi ptica letela samostojno. Uœinkovi-tost narave pri izrabi energije bi morali posnemati tudi ljudje,predvsem tisti, ki naravo opazujemo vsak dan.

Ljudje, ki so usmerjeni k skupnemu cilju, œutijo vsaj nekajskupinske pripadnosti, si medsebojno zaupajo in delujejo us-klajeno, do cilja »potujejo« hitreje in preprosteje. Œe gos medletom nekako izpade iz jate, takoj zaœuti moœan upor vetra, sajji prednja ptica ne zagotavlja veœ podpore in zaøœite. Zato semora takoj vrniti v jato ali pa izostane.

Ljudje naj bi bili pri svojem delu vsaj malo podobni gosem!Posnemali naj bi jih pri svojem delu in uœinkoviti obliki orga-nizacije. Preostali ne glede na to, ali jato vodijo ali s svojimdelom le sledijo predhodniku, pomagajo tistemu, ki je za njim.Sprejeli naj bi tujo pomoœ in tudi sami naj bi pomagali dru-gim. Ko se gos utrudi, spusti naprej moœnejøe gosi. Normalnoje, da se tudi ljudje pri zahtevnejøih opravilih menjavamo.Tako kot gosi smo tudi ljudje odvisni drug od drugega. Gosi izozadja z glasovi spodbujajo tiste spredaj, da pri letu obdræijosvojo hitrost, naj ne obupajo. Ljudje se moramo prepriœati, danaøi klici iz ozadja tiste spredaj dejansko spodbujajo in ne kajdrugega. Zato moramo paziti, da naøi klici le spodbujajo in nemorda zavirajo celotne »jate«. Konœno, in to je zelo pomemb-no: ko gos zboli ali je ranjena in izpade iz jate, jo spremljatadve gosi in ji pomagata pristati. Z njo ostaneta toliko œasa, dasi opomore in zopet lahko leti ali pa pogine. Øele takrat zopetvzletita ter pot nadaljujeta sami ali pa se pridruæita kateridrugi jati sorodnic.

Œe bi bili ljudje vsaj malo podobni gosem, potem bi moralistati drug ob drugem v dobrih in slabih tenutkih. Tako je predleti zapisal Milton Olson. Modrost, ki nima œasovne omejitvein nad katero se moramo zamisliti.

Uvodne besede po Olsonu so zelo jasne, simboliœne in, karje najpombembneje, so resniœne. Ne nanaøajo se samo na œla-ne ene organizacije, lahko jih uporabimo bistveno øirøe, ve-ljajo tudi za druæbo kot celoto. Za nas velja gosji let v okviruzelene bratovøœine, pa tudi navzven. Glede na problematikookolja in celostnega trajnostnega upravljanja z gozdnimi eko-sistemi, izzivi prihajajoœih podnebnih sprememb, spremem-bami v druæbenih vrednotah ter nenazadnje tudi zaradi novihspoznanj znotraj naøe bratovøœine moramo zaradi æelje po øeboljøem upravljanju »leteti v jati« z vsemi vladnimi in nevlad-nimi organizacijami, ki so neposredno in posredno povezanez upravljanjem gozdnih ekosistemov. To nam bo zagotovilo,da bomo pri svojem delu uspeøni in dosegali postavljene ciljez najmanjøo mero porabljene energije.

LZS si prizadeva iskati sogovornike pri ohranjanju naravein iøœe skupne poti, da bi v to dejavnost vkljuœili œim veœ ljudiin organizacij. V tem okviru ne smemo zanemariti vladnih innevladnih organizacij, s katerimi æe sodelujemo, in zavedatise moramo, da je treba odnose negovati in poglobiti. V sodelo-vanju z njimi moramo nadaljevati na zaœeti poti in iskati skup-ni dialog, skupne reøitve ter dosegati skupne cilje.

Æe v dosedanjem delu sta LZS in ZGS na podroœju izo-braæevanja in naœrtovanja dobro sodelovali z Zavodom zagozdove Slovenije. Sodelovanje se nadaljuje in øe poglablja.Da je to res, dokazuje æe preprosto dejstvo, da se predsednikLZS in direktor ZGS v enem tednu sreœata kar trikrat prirazliœnih aktivnostih, ki se neposredno nanaøajo na delo lov-ske organizacije in ZGS. Podpisala sva dolgo priœakovanaNavodila za izvajanje praktiœnega in teoretiœnega dela lov-

592 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Foto

: G. B

olœi

na

Skupaj k postavljenim ciljem!

skega izpita ter vodenja evidenc. Kmalu bo sledilo podobnodejanje øe za program izobraæevanja za lovskega œuvaja inpodobno. Øe veœ: da bosta komunikacija in sodelovanje nanavedenih podroœjih øe boljøa, sva se dogovorila za konkretneaktivnosti, ki se bodo zgodile øe pred koncem leta. Ocenila sva,da je doloœena problematika odprta na podroœju naœrtovanja.Ponekod to dobro poteka, ponekod nekoliko slabøe, vzrokovza takøno stanje pa je veœ. Ne iøœemo greønika, iøœemo reøitve,prepoznavamo teæave in nedoreœenosti nekega podroœja, kijih je treba izboljøati, urediti ali nadgraditi. Zavod in LZSbosta skupaj z drugimi vladnimi resorji organizirala usposab-ljanje na temo naœrtovanja. Pri tem je miøljeno celostno naœr-tovanje, ki bo zmoglo iskati in najti reøitve razliœnih pogledovin potreb, kar se bo zgodilo predvidoma v prvi polovici decem-bra letos. To bo enkratna priloænost za izmenjavo mnenj inskupne dogovore ter aktivnosti, ki so usmerjeni v naravo, vedinstven ekosistem, gozd, v naøe okolje ali povedano nepo-sredno: v naøo prihodnost in za nas. Tako bo napovedano izo-braæevanje odliœna priloænost, da lovci, gozdarji in drugi zain-teresirani skupaj oblikujemo »jato«, ki bo varno letela protipostavljenemu cilju.

LZS vzporedno nadaljuje sodelovanje tudi z drugimi vlad-nimi in nevladnimi organizacijami, o œemer boste sproti ob-veøœeni prek naøega glasila Lovec in na spletnih straneh LZS.Mag. Sreœko Felix Krope, Joøt Jakøa,predsednik direktor Zavoda Lovske zveze Slovenije za gozdove Slovenije

593Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Iz urednikovega zornega kota

IN VENDAR SE (POŒASI) PREMIKA!

Za nami je leto, (pre)polno dinamiœnega dogajanja, zapletov,

kriznih dogodkov, polemik in tudi ustvarjalnega nemira, ki

ga je v lovski organizaciji vse veœ. To je dobro znamenje in obe-

tavna popotnica ob koncu leta, ki v LZS ne bo ostalo zapisano

kot zgodovinsko prelomno, paœ pa kot leto, v katerem se je zgo-

dilo nekaj sprememb in v katerem je po dolgoletnem ukvarjanju

samih s seboj rahlo zavel nekoliko bolj sveæ veter prepiha, ki ga

potrebujemo. Zato, da bomo znali odloœno stopiti v bran stra-

teøkih skupnih interesov in postaviti stvari na pravo mesto ob

upoøtevanju druæbenih razmer in razmer, v katerih se je znaøla

lovska organizacija. Verjamem, da zdajønjemu vodstvu ni ved-

no lahko in da iøœe najboljøe poti za uresniœevanje globalnih ci-

ljev, ki so precej drugaœni kot pred œasom, ko smo bili moœnejøi

in vplivnejøi in se nismo sooœali z glasno javno kritiko naøega

delovanja. Zdaj so razmere povsem drugaœne, zato bo treba do-

umeti duh novega œasa, v katerem se od nas zahteva odgovorno,

strokovno delovanje, spoøtovanje etiœnih naœel izvajanja lova in

mnoæice zakonskih predpisov, ki nam celo med vrsticami nala-

gajo vedno nove in nove obveznosti ter dolænosti. Hkrati pa nam

dejansko odvzemajo nekatere pravice in pristojnosti, za katere

smo øe do vœeraj menili, da so samoumevne. Ni razloga za za-

skrbljenost; narobe, œas je za optimizem in vedrejøi pogled v

nove œase, ki so nam kljub œrnogledim napovedim po svoje

naklonjeni. Zato vsak »kaøelj« øe ne sme omajati naøe volje in

vsaka kritika nas ne sme razburiti po nepotrebnem. Zlasti ne

takrat, ko je zasluæena. Pred resnico preprosto ni dobro miæati,

zato je prav, da se stvari vendarle premikajo. Morda (pre)poœasi,

a pomembno je, da se!

Upravni odbor LZS je na svoji 9. seji v Grusupljem (o njej

poroœamo posebej) priægal zeleno luœ za ustanovitev Ustanove

dr. Ivana Lovrenœiœa. To je nedvomno pozitivno dejanje in odlo-

œitev, ki se nam dolgoroœno lahko izjemno obrestuje. Poglavitni

namen prihodnje ustanove bo namreœ skrb za ohranjanje narave

in dediøœine slovenskega lovstva. Ime je dobila po slovenski

lovski legendi, po uglednem in øe vedno nadvse spoøtovanem

ustanovnem œlanu Slovenskega lovskega kluba iz leta 1907, dr.

Ivanu Lovrenœiœu. Namen ustanove je sploøno koristen, dobro-

delen in trajen. Œe kdaj, potem smo takøno odloœitev potrebova-

li prav zdaj in po njej si bomo najbræ lahko zapomnili leto 2008.

Ni jih bilo malo, ki so imeli doloœene pomisleke, pa je na koncu

prevladal razum in pobuda je dobila polno podporo. Predsednik

LZS mag. Sreœko F. Krope okrog nje ni ustvarjal nepotrebnega

vetra ali celo økodljive »mitologije«, je pa vseeno glasno ko-

mentiral, da je treba tudi za ceno jasne zgodovinske sodbe, ki ji

nihœe ne uide, povedati, ali si takøno ustanovo dejansko æelimo

ali ne. V povezavi z njeno prihodnjo vlogo v okviru ohranitve

slovenskega lovskega muzeja je øe poudaril, da je paœ treba pove-

dati, da vodstvo krovne organizacije »zapira bogato poglavje

slovenske lovske kulture«. Slovenski lovski muzej je doslej nam-

reœ øe kako zgledno opravil svoje poslanstvo in pripomogel tudi

k mednarodnemu ugledu slovenske lovske organizacije. Verja-

memo, da bo naø lovski muzej z novo Ustanovo dr. Ivana Lov-

renœiœa dobil »sveæ veter v jadra« in bo njegova kustodinja mag.

Romana Erhatiœ Øirnik olajøano zagrizla v nove programske

izzive.

Leto, ki se izteka, je torej prineslo tudi vladno Uredbo o pode-

litvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Na podlagi

uredbe, ki jo je spravila pod streho vlada Janeza Janøe, bo kme-

tijsko ministrstvo konœno opravilo javni razpis za podelitev kon-

cesij (to naj bi se zgodilo æe novembra 2008). Tako bodo prve

20-letne koncesije lovskim druæinam podeljene predvidoma æe

v zaœetku prihodnjega leta. Uredba je æe dvignila na noge Zdru-

æenje lastnikov gozdov, ki trdi, »da dræava lahko podeli koncesi-

je na dræavni, ne pa na zasebni zemlji«. Zato se nekateri lastniki

æe odloœajo za toæbe proti dræavi. Øe bo zanimivo!

Dr. Marjan Toø,glavni urednik Lovca

ko je sredi oktobra roøke vrhovezajel pravcati sneæni meteæ, se jeletoønjega polharskega sreœanja(11. oktobra) pri polharskemdomu na Pogorelcu skoraj stoudeleæencev lahko veselilo œu-dovite jesenske sobote. Izkoristi-li so jo za vse naœrtovano, le pol-hov niso lovili. Naravovarstve-nik Andrej Hudoklin je zbra-nim najprej predstavil vrsto zani-mivih podrobnosti iz æivljenjapolha, ki je za œloveka øe v mar-siœem skrivnostno. Zatem so sepodali na pohod po polharskipoti, ki z ducat toœkami v razdaljinekaj kilometrov (od Pogorelcado gozdarske koœe blizu Podste-nic in kroæno nazaj do polharske-ga doma) ponuja obilo moænostiza spoznavanje roøkih gozdov inpolhov v njih. Preden so polharjein prostovoljce, ki so zasluæni zavelik raziskovalni prispevek kpoznavanju polha, obdarili s pol-øjo pastjo in se zaœeli druæiti obobloæenih mizah, je dr. BorisKryøtufek na kratko povzel bist-vena dognanja iz svojega deset-letnega raziskovanja.

AVSTRIJCI ÆELIJO, DA PRIDE MEDVEDK NJIM SAM

Delo, 18. 10. (Dragica Jak-setiœ). – V Nemœiji in Av-

striji bi radi poveœali øtevilo rja-vih medvedov oziroma jih tjanaselili znova. Tamkajønji novi-narji ter avstrijska in nemøka de-legacija nevladne organizacijeWorld Wildhilfe Fund (WWF)so se æeleli seznaniti s sloven-skimi izkuønjami z medvedi. V

VLAK JE ZBIL MEDVEDKO, MESEC PREJ PA MEDVEDA

Dolenjski glas, 4. oktobra2008 (J. A.). – Pri naselju

Podsmreka pri Viønji Gori je

vlak zbil medvedko in njenega

mladiœa; 40-kilogramski mladiœ

je bil takoj mrtev, medvedka pa

se je zelo poøkodovana zavlekla

v bliænji gozd. Lovci iz Viønje

Gore in Ivanœne Gorice ter nji-

hov intervencijski kolega s psom

iz Koœevja so takoj zaœeli z iskal-

no akcijo, ki se je konœala z od-

strelom kosmatinke, ki zaradi

poøkodb ne bi mogla preæiveti.

»Ocenili smo, da je bila medved-

ka stara 15 let in je tehtala 135

kilogramov,« je povedal gospo-

dar LD Viønja Gora Bojan Erøtein dodal, da je to æe druga smrtna

nesreœa medveda v njihovem

loviøœu v zadnjih tednih. Prejønji

mesec je Siemensov vlak zveœer,

ko je bila æe trda tema, med Pla-

nino in Rakekom do smrti povo-

zil odraslega medveda. Po naravi

trka sodeœ je lokomotiva (ki je

dokaj tiha in hitra) medveda pre-

senetila, ga pograbila pod koles-

je in dobesedno strla in razrezala

do smrti. To je bila take vrste ne-

sreœa, ki bi se ji bilo z malo dobre

volje na strani Slovenskih æelez-

nic mogoœe povsem izogniti, so

prepriœani lovci.

Le malo je manjkalo, pa bi bil

ærtev prometne nesreœe lahko

tudi medvedek, œe ga ne bi zadnji

trenutek reøila mati medvedka.

Domaœinka iz Palœja se je nam-

reœ peljala proti vasi Parje, ko jije pred avto nenadoma skoœilamedvedka, ki je, ko je pred ne-sreœo branila mladiœa, na avturazbila luœ ter opraskala blatnik.

V ŒLANSTVO LZS SPREJELI ØTIRI NOVE LD

Gorenjski glas, 9. 10. (C. Z.).– Lovska zveza Slovenije je

na svojem obœnem zboru spreje-la smernice dela za obdobje doleta 2012, ki med prednostne na-loge in cilje postavljajo skrb zaohranjanje okolja, trajnostnoupravljanje z divjadjo in kako-vostno sodelovanje z vsemi upo-rabniki prostora. Na zboru soopozorili tudi na nekatere teæave,predvsem na to, da dræava øevedno ni razpisala koncesij zaupravljanje z loviøœi. V zvezo sosprejeli øtiri nove lovske druæine(LD) – Krvavec, Preddvor, Kok-ra in Kompas – Peskovci. Veselipa jih tudi, da se je lovska orga-nizacija zaœela pomlajevati, sajse je povpreœna starost œlanstvazmanjøala s 56 na 54 let.

POLHI SO ØE V MARSIŒEM SKRIVNOSTNI

Dolenjski list, 13. 10. 2008(D. Rustja). – Andrej Hu-

doklin je v pogorelskem polhar-skem muzejskem kotiœku obis-kovalcem pokazal tudi povsembelega polha (albina) in jim raz-delil liœno zloæenko o pogorelskipolharski poti. Za razliko od lani,

Gozdni hiøi na Maøunu in v sneæ-niøkih gozdovih so goste sprem-ljali predstavniki Ministrstva zaokolje in prostor, Zavoda za goz-dove Slovenije in Loviøœa s po-sebnim pomenom Jelen - Sneæ-nik. Vodja programa za velikezveri Alpah Christopher Wal-der je dejal, da odnos Avstrijcevdo medveda ni slab, vendar biæeleli da bi k njim iz Slovenijepriøel po naravni poti, ne pa spreselitvijo æivali.

DIVJI LOVCI NASTAVLJAJO SMRTONOSNE PASTI

Delo, 22. 10. (Brane Piano).– V Spodnji Savinjski dolini

policisti odsvetujejo nabiranjegob in kostanja ter nabiralcemsvetujejo skrajno previdnost. Vgozdu pri naselju Dobriœ v bliæi-ni Zaloæ nad Polzelo so namreœ vponedeljek lovci naøli mrtvegadivjega praøiœa - merjasca in sa-mosproæilno napravo za izstre-ljevanje jeklenih krogel, ki ga jepokonœala. Policisti æe poizve-dujejo za neznanim storilcem inpregledujejo, œe ni v gozdu øekakøna podobna naprava.

DIVJAD SE JE LOTILA TUDI POKOPALIØŒA

Slovenske novice, 25. 10. (Vla-dimir Jerman). – Idrijsko

pokopaliøœe sleherno noœ prepla-vi srnjad, ki po grobovih mulicvetje, prevraœa vaze in tepta

594 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

grobove. Invazija srnjadi traja æe

dve leti, vse odkar je komunala v

imenu nekakøne obljubljene grad-

nje podrla ograjo. Vse pritoæbe

obupanih in ogorœenih svojcev

so naletele na gluha uøesa. Teh-

niœni vodja komunale Iztok Ko-njar je konœno obljubil, da bodo

øe pred dnevom mrtvih na stare

stebriœke razpeli novo mreæo.

VOLKOVI SO SE GOSTILI

Primorske novice, 29. 10.(DC). – Konec prejønjega

tedna je bil za dva rejca ovac na

Cerkniøkem dobesedno krvav: v

dveh napadih tropa volkov, le

nekaj sto metrov od vasi, sta iz-

gubila 35 ovac. Zaradi lovskega

nagona volkovi zakoljejo bistve-

no veœ ovac, kot jih pojedo. Ko-

maj so v petek s paønika odpelja-

li kadavre, so volkovi v noœi na

soboto znova napadli, ko so si za

tarœo izbrali sosedov paønik. Kraj

pokola so si ogledali odgovorni z

Zavoda za gozdove Slovenije,

lastnika pa lahko samo upata, da

bo dræava pohitela z izplaœilom

økode.

VRNITE ÆIVALIM DUØO

Nedeljski, 2. novembra(Damjan Likar). – V Slo-

veniji æe od konca leta 1999 velja

Zakon o zaøœiti æivali. Zakon

vsebuje mnogo pozitivnih do-

loœb, ki se nanaøajo na zaøœito

æivali. Vlado Began, celjski od-

vetnik in varuh pravic æivali, je

kljub temu precej kritiœen do za-kona. Po njegovem mnenju za-kon bolj kot æivali øœiti ljudi.Œlovek ostaja lastnik æivali, te paso sredstvo za doseganje njego-vih koristi ali zadovoljevanjeuæitkov. Æivali øe vedno nimajosvojih pravic, pravni sistem jihoznaœuje kot premiœne stvari. Œebi on pisal zakon, bi temeljil nazlatem pravilu, ki pravi: Kar neæeliø, da ti drugi storijo, ne storiti njim. Njegov obøiren œlaneknosi naslov: Vrnite æivalim duøo!

PTIΠKOSEC РPOSEBNOST LJUBLJANSKEGABARJA

Delo, 4. 10. – Skupina mladihz beæigrajske gimnazije je

pri ogledu Ljubljanskega barjaopozorila na ptiœa kosca kot po-sebnost Ljubljanskega barja, kjerso moœvirni travniki zavetiøœe teredke ptice. V Sloveniji je nam-reœ le øe okoli 500 samcev te vr-ste. Pomagala bi jim poznejøakoønja, smrtnost mladiœev pa najbi zmanjøali s koønjo, dvignjenonajmanj deset centimetrov od tal.Kosec je ptica selivka, ki pri nasostaja od maja do avgusta.

* * *

Slovenska televizija je 21. ok-tobra predvajala zanimiv doku-mentarni film z naslovov Vrni-tev medvedov, ki ga je reæiralIgor Lasiœ, nastajal pa je v Slo-veniji ter na ozemljih sosednjeHrvaøke, Bosne in Avstrije. Po-glavitna ugotovitev filma je, da

se habitat najveœje evropske zve-ri dramatiœno spreminja.

Pozorni cariniki so na dræavnimeji znova odkrili tihotapce ust-reljenih ptic. Tokrat sta italijan-ska dræavljana 25 kljunaœev vo-zila kar v hladilni torbi za vozni-kovim sedeæem. V zadnjih trehletih je carina odkrila æe 1.197tihotapljenih ptic.

Kmeœki glas je poroœal o LDLendava, ki je letos praznovalastoletnico delovanja. Lendavœaniso si lahko v avli kulturnega domaogledali tudi rogovje najmoœnej-øega jelena v Sloveniji.

Pravi pravcati øok je doæivelvoznik osebnega avtomobila izokolice Metlike. Pred naseljemPodturn je namreœ na cesto predavto pritekel medvedji mladiœ, kise mu voznik ni mogel izogniti inga je zadel. Za poginulo æival jeposkrbel lovec LD DolenjskeToplice.

Dnevnik je poroœal tudi, da jeKrajinski park Ljubljansko barjetik pred razglasitvijo. Ponovnosmo brali zanimiv prispevekSabine Lokar, ki opozarja, da sepo Golovcu sprehaja okoli 30divjih praøiœev, lovci znotraj avto-cestnega obroœa pa æe øtiri letanimajo tam nikakrønih pristojno-sti.

Urøka Øprogar je v Veœeru 3.10. opozorila na Matjakov, krat-ko ledeniøko dolino, ki leæivzporedno z Logarsko in je stis-njena med dva vzporedna gorskagrebena. Tam lahko obiøœemokmetijo Matk, ki se æe stoletjaupira vetrovom, snegu, ledu insoncu … Gospodar posestva semora truditi, da z gozdovi, kme-

tijskimi povrøinami in divjadjogospodari tako, da je zagotovlje-na dolgoroœna gospodarska funk-cija. Toda zakoni, tudi lovski, sokriviœni do posestnikov, ker ome-jujejo moænosti gospodarjenja,ki jih terja posestvo za dobrogospodarjenje. »Gozdovi so bilinaøim prednikom vzeti, s tem patudi lovske pravice … Gozdoveso jim po osamosvojitvi res vrni-li, pozabili pa so, da h gospodar-jenju z gozdovi sodi tudi lov,«pravi bodoœi gospodar Klemen,ki je tudi lovec.

595Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

IZ DNEVNEGA TISKA

Veliki kljunaœ ali sloka (Scolopax rusticola)

Foto

:I. A

mbr

oæiœ

STEKLINA V REPUBLIKI SLOVENIJI

V obdobju od 1. do 31.oktobra 2008 je bilo z

obmoœja 106 obœin v naøi dr-æavi laboratorijsko preiskanihna prisotnost virusa stekline293 æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal272 lisic, 2 govedi, 3 jazbece,6 maœk, 5 psov, 1 podgano in4 srne.

Prisotnost virusa steklineje bila ugotovljena pri dvehlisicah:

Majøperk – 1 lisica, Stoper-ce; Videm – 1 lisica; Træec.

Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med.,

vodja Oddelka za zdravstvenovarstvo æivali VURS

Vlada Republike Slove-nije je na podlagiprvega odstavka 26. a

œlena Zakona o divjadi in lov-stvu (Uradni list RS, øt. 16/04,120/06 – odl. US in 17/08)izdala Uredbo o podelitvi kon-cesij za trajnostno gospodar-jenje z divjadjo. Uredba jekoncesijski akt, na podlagikaterega je Vlada RepublikeSlovenije kot koncendent do-loœila pogoje in postopek zapodelitev posameznih konce-sij lovski druæini (koncesio-nar) za trajnostno gospodar-jenje z divjadjo v loviøœih vRepubliki Sloveniji. Ker ured-ba izrecno doloœa, da se kon-cesija podeli lovski druæini(LD), pomeni uzakonitev po-deljevanja koncesij lovskimdruæinam vsekakor uspehLovske zveze Slovenije innjenih œlanov, ki so se za tozavzemali.

Minister Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano (MKGP), ki je pristo-jen za divjad in lovstvo, boopravil javni razpis za pode-litev koncesij. Opravil bo po-stopek izbire koncesionarja,odloœil o njegovi izbiri in z izbranim koncesionarjemsklenil pogodbo. Minister jepo uredbi pristojen tudi zazmanjøanje koncesijske dajat-ve, odloœal pa bo tudi o pre-nehanju koncesije.

Predmet koncesije oziro-ma koncesijske pogodbe jeizvajanje trajnostnega gos-podarjenja z divjadjo napodlagi predpisov, ki ureja-jo divjad in lovstvo v posa-meznem loviøœu, doloœenims predpisom, ki doloœa lo-viøœa in njihove meje.

Vlada je sprejela odloœitev,da se bodo koncesije, ki jih bozaœela podeljevati leta 2009za dobo 20 let, kar je vseka-kor primerna doba za najraz-liœnejøa vlaganja v loviøœa intrajnostno gospodarjenje zdivjadjo.

Uredba doloœa, da je trebakoncesijo izvajati v skladu skoncesijsko pogodbo, prog-rami, naœrti upravljanja z

divjadjo, sprotnimi predpi-si s podroœja lovstva, ohra-njanja narave, varstva oko-lja in varstva æivali ter dru-gimi veljavnimi predpisi.

Pogoji, ki jih mora polegpogojev, doloœenih v zakonu,ki ureja divjad in lovstvo,izpolnjevati koncesionar poUredbi, so:– da je v Republiki Sloveniji

registriran kot lovska druæi-na (LD);

– da ni v postopku prisilneporavnave, steœaja ali likvi-dacijskem postopku;

– da ima poravnane davke,prispevke in druge obveznedajatve dræavi;

– da ima organizirano lovsko-œuvajsko sluæbo v skladu spredpisi, ki urejajo divjadin lovstvo;

– da zagotavlja prostor zaopravljanje administrativnihzadev;

– da zagotavlja ustrezen pro-stor za pregled uplenjenedivjadi v skladu s predpisi spodroœja veterine;

– da zagotavlja usposobljenoosebo za pregled trupovdivjadi (uplenjene divjadi);

– da zagotavlja raœunalniøko

opremo in takøno organizi-ranost, ki pristojnim omo-goœa dostop do baze lov-skih podatkov.

Za preverjanje in ugotavlja-nje pogojev ter podatke o iz-polnjevanju pogojev za kon-cesionarja je pristojno mini-strstvo, ki je pristojno za div-jad in lovstvo.

Pri podelitvah koncesij sebo upoøteval prednostni vrst-ni red v skladu z Zakonom odivjadi in lovstvu.

V 8. œlenu Uredbe je dolo-œena viøina koncesijske dajat-ve. Slednja bo doloœena vodstotku (odstotek od osnoveza izraœun koncesijske dajat-ve). Odstotek od osnove zaizraœun koncesijske dajatveza posamezno loviøœe je 15 %,revalorizirano z letno infla-cijo v minulem koledar-skem letu.

Glede izraœuna koncesijskedajatve pa uredba doloœa pet-letno povpreœje letnih pri-hodkov za posamezno lovi-øœe, ki ga bo za koncesijskoobdobje izraœunal Zavod zagozdove Slovenije. Potrebnepodatke za izraœun petletnegapovpreœja letnih prihodkov

za posamezno loviøœe bo za-vod pridobil iz letnih uradnihfinanœnih poroœil LD.

Minister bo lahko na pred-log Zavoda za gozdove Slo-venije, Lovske zveze Slove-nije ali lovske inøpekcije vtekoœem letu tudi zmanjøalkoncesijsko dajatev, pri œe-mer je vezan na omejitev, dakoncesija ne sme znaøati manjkot 10 % od osnove za iz-raœun koncesijske dajatve. Zmanjøanje koncesijske da-jatve se ob izpolnjevanju na-œrtov upravljanja z divjadjolahko predlaga, œe: – bi plaœilo polne koncesijske

dajatve lahko povzroœiloresne teæave pri izpolnjeva-nju obveznosti iz koncesij-ske pogodbe;

– je imel koncesionar v teko-œem letu izjemno poveœanestroøke zaradi plaœila økodeod divjadi;

– je imel koncesionar v teko-œem letu izjemno poveœanestroøke zaradi izvajanja ukre-pov v æivljenjskem okoljuin v populacijah divjadi, skaterimi je dosegel obœutnozmanjøanje økode od divja-di.

596

Foto

: G. B

olœi

na

Uredba o podelitvi koncesij za trajnostnogospodarjenje z divjadjo

naœin lova v skladu s pred-pisi s podroœja ohranjanjanarave;

– œe koncesionar krøi predpi-se s podroœja ohranjanja na-rave ali varstva okolja, karje ugotovljeno z dokonœnoodloœbo pristojnega organa,ter œe koncesionar zamuja splaœilom koncesije veœ kotdva meseca. Uredba nadalje doloœa, da

koncesionar izvaja koncesijodo izbora novega koncesio-narja, œe mu le-ta ni bila od-vzeta. Œe je koncesija odvze-ta, do izbire novega konce-sionarja z loviøœem upravljaZGS.

Nadzor nad izvajanjemUredbe o podelitvi koncesijza trajnostno gospodarje-

nje z divjadjo opravlja lov-ska inøpekcija.

Uredba o podelitvi koncesijza trajnostno gospodarjenje zdivjadjo zaœne veljati nasled-nji dan po objavi v Uradnemlistu Republike Slovenije.

Uredba EVA 2006-2311-0002, ki je bila izdana 9. ok-tobra 2008 (øt. 00715-21/2008/10) v Ljubljani, ki joobravnavamo, je bila objav-ljena v Uradnem listu in se nanjeni osnovi naslednje leto(2009) zaœenja podeljevanjekoncesij. Zato lovskim druæi-nam priporoœamo, naj jo na-tanœno pregledajo ter z njenovsebino seznanijo vse œlaneLD in se pripravijo na javnerazpise.

Bojan Avbar

Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Uredba doloœa, da je trebakoncesijsko dajatev plaœe-vati v celoti za prejønje letoali v primeru podelitve kon-cesije med letom za soraz-merni del minulega leta. Mi-nistrstvo doloœi viøino konce-sijske dajatve za minulo letov skladu z doloœbami zakona,ki ureja divjad in lovstvo, ter8. in 9. œlenom te uredbe inkoncesionarju izstavi izraœunza plaœilo koncesijske dajatvenajpozneje do 31. januarjatekoœega leta. Podatke o pla-œilu deleæa koncesijske dajat-ve za prejønje leto, ki pripadaobœinam, morajo obœine po-sredovati ministrstvu do 1.aprila tekoœega leta.

Deleæ dræave in obœine prikoncesijski dajatvi ter nadalj-nja namenska poraba obœin-skega dela koncesijske dajat-ve sta doloœena v zakonu, kiureja divjad in lovstvo.

Koncesija se podeli na pod-lagi javnega razpisa, ki se ob-javi v Uradnem listu Repub-like Slovenije. Javni razpistraja najmanj 30 dni oddneva objave. Prijava na jav-ni razpis je veljavna, œe izpol-njuje vse zahteve javnegarazpisa. Javni razpis za posa-mezno loviøœe ni uspeøen, œeza tisto loviøœe do poteka raz-pisnega roka ni bila vloæenaveljavna prijava. Javni razpisse ponovi samo za tista lovi-øœa, za katera ni bil uspeøen.

Glede vsebine javnega raz-pisa uredba doloœa, da morajavni razpis vsebovati: pred-met koncesije; pogoje, ki jihmora izpolnjevati prijavitelj;zaœetek in œas trajanja konce-sije; postopek za izbiro kon-cesionarja; naœin, œas in krajoddaje prijav; rok za izbirokoncesionarja; rok, v katerembodo prijavitelji obveøœeni oizbiri; odgovorne osebe zadajanje informacij med jav-nim razpisom; podatke o kon-cendentu ter izvajalcu javnegarazpisa; seznam dokumentov,ki jih mora priloæiti prijavi-telj, da dokaæe verodostojnostpodatkov o izpolnjevanju po-gojev iz 6. œlena Uredbe.

Glede izbire koncesionarjaUredba doloœa, da ministerimenuje petœlansko komisi-jo, ki bo pregledala prispelevloge in ugotovila izpolnje-vanje pogojev iz Zakona o

divjadi in lovstvu ter sevedaiz Uredbe. Nato bo komisijapredlagala koncesionarja. Ko-misijo bodo sestavljali pred-stavnik ministrstva, Zavodaza gozdove Slovenije, Lov-ske zveze Slovenije, Kmetij-sko-gozdarske zbornice in lov-ske inøpekcije. O dokonœniizbiri koncesionarja bo od-loœil minister z odloœbo.

Koncesijsko pogodbo bo-sta koncendent in koncesio-nar sklenila najpozneje v 60dneh od dokonœnosti odloœ-be o izbiri koncesionarja.Odloœba o izboru koncesio-narja za posamezno loviøœebo prenehala veljati, œe v roku60 dni ne bo sklenjena konce-sijska pogodba iz razlogov, kiso na strani LD. Œe bi nastalatakøna situacija, bi bil za takoloviøœe nov javni razpis.

Medsebojna razmerja medkoncendentom in koncesio-narjem podrobneje ureja kon-cesijska pogodba, ki morapoleg vsebin, ki jih doloœazakon, vsebovati øe: natan-œen opis meje loviøœa, javnipooblastili koncesionarjater pogoje in naœin prene-hanja koncesije.

Kakøni so razlogi in naœinprenehanja koncesijskegarazmerja?

To ureja 17. œlen Uredbe,ki doloœa, da razmerje medkoncendentom in koncesio-narjem preneha na naœin in spogoji, ki jih doloœata Zakono divjadi in lovstvu in konce-sijska pogodba.

Razlogi za odvzem konce-sije so lahko predvsem neiz-polnjevanje pogojev iz prve-ga odstavka 6. œlena Ured-be: – œe koncesionar odda lovi-

øœe v najem ali podnajem; – œe koncesionar najmanj dve

leti ne izpolnjuje naœrtova-nega odvzema (odstrela)divjadi ali najmanj tri letane izpolnjuje drugih doloœiliz letnega naœrta loviøœa inletnega naœrta LUO v okvi-ru dovoljenih odstopanj zaposamezno vrsto divjadi vletnem naœrtu LUO;

– œe koncesionar ne izvajaukrepov za izboljøanje æiv-ljenjskih razmer vseh vrstptic in sesalcev ali ne pose-ga v populacije prostoæive-œih vrst ptic in sesalcev na

Odziv LZS na zahteve Zdruæenjalastnikov gozdov

Ljubljana, 4. 11. 2008 – Glede na sklicevanje novih in novihnovinarskih konferenc na nove-stare zahtevke Zdruæenja

lastnikov gozdov o uvedbi moratorija o uvedbi koncesij in spre-membi zakona posreduje Lovska zveza Slovenije naslednjo izja-vo za javnost:

Dræava æe od leta 2004 æeli urediti podroœje lova. Zadnji po-skus spremembe zakona leta 2008 je zopet ponovil dejstvo, da jedivjad last dræave. Odloœitev ustavnega sodiøœa je potrdila tak-øno ureditev, zato menimo, da je nesmiselno odpirati razpravo ozahtevi Zdruæenja lastnikov gozdov. Iz tega zdruæenja æal po-znam samo tri predstavnike in niœ veœ. V vsej javni razpravi øevedno ne vemo, koliko œlanov øteje druøtvo oziroma koga pred-stavlja. Pri iskanju podpore proti fevdalizaciji lovstva v Slove-niji je bilo v kratki akciji zbranih 30.000 tisoœ podpisov, ki so bilipredani predsedniku parlamenta. Vsa strokovna javnost na pod-roœju lovstva in veliko dræavljanov Slovenije je proti fevdalizaci-ji lovstva, øe posebno smo proti odnosu do æivali kot RES NU-LIUS ali, povedano po domaœe: »Lastnina tistega, kjer dol pade.«Æal nekaj posameznikov obljublja lastnikom gozdov velike za-sluæke od divjadi. Vsi izraœuni pa kaæejo, da sistem lovstva lahkodeluje samo na podlagi prostovoljnega dela v okviru druøtev.Zavedamo se, da lovci nismo edini uporabniki prostora. Velikoljudi hodi v naravo in gozdove, kjer pa se ne sme povzroœatiøkode. Tisto, ki nastane zaradi divjadi, pa je treba poravnati.

Skratka, dræava je doloœila viøino koncesije in naœin delitve,lovci pa smo in bomo spoøtovali lovski zakon. Priœakujemo, dabo ustanovljen sklad in da bo zbrani denar namenjen za varstvookolja (habitatov) in divje æivali ter divjad v oæjem pomenu be-sede. Æivali so æivele v gozdovih pred naøim prihodom, ne pozna-jo meja in ne razumejo lastniøtva, zame so sestavni del narave inne lastniøtvo posameznika! Vsak dan jim krœimo æivljenjski pro-stor in uniœujemo naravno okolje, kjer æivijo. Tam, kjer smo ljudjezaorali v naravo z avtocestami, zdaj ni denarja za zelene mostove!

Lovci menimo, da je treba denar, pridobljen od divjadi, na-mensko vraœati za ohranjanje njenega æivljenjskega okolja invseh divjih æivali, katerim smo z naøimi posegi v naravo ogroziliæivljenjske razmere za preæivetje. V 100 letih delovanja LZS seje marsikaj spremenilo, tudi lik lovca se oblikuje v izrazitejøopodobo naravovarstvenika. Podobno bo morala ravnati celotnadruæba. Neurja in spremembe podnebja in narave nas opozarjajo,da bomo morali prispevati veœ denarja za njeno ohranitev.Lovska zveza Slovenije

Mag. Lado Bradaœ,podpredsednik LZS

Vzadnjih letih smo na

podroœju lovskega strel-stva priœe mnogim

upraviœenim in tudi neupra-viœenim spremembam. Priølismo æe tako daleœ, da ne ve-mo, kateri pravilnik o lovskemstrelstvu velja v zadnjem œasu.Predolgo smo lovci strelcibrez jasnih odgovorov gledetega, kar nekaterim omogoœa»ribarjenje v kalnem« in pred-vsem na raœun lovskih œlana-rin.

Bojim se, da o lovskemstrelstvu odloœajo tisti, ki vlovskih druæinah (LD) maloali niœ ne naredijo za popula-rizacijo lovskega strelstva. Bilipa so tudi odsotni, ko so segradili posamezni strelski ob-jekti. V slovenskih LD smo vpreteklosti zgradili veliko ob-jektov za lovsko strelstvo.Strah me je, da jih zdaj le pre-veœ sameva in propada, kerne ustrezajo novim zahtevam,mnogi pa tudi zaradi predragestrelske dejavnosti, ki nekate-re lovce sili k opuøœanju te de-javnosti.

Slovensko lovstvo bo staloin obstalo, œe bomo poleg svo-je temeljne dejavnosti, varst-va narave, razvijali tudi lov-sko strelstvo, lovsko kinolo-gijo, øport in lovsko kulturo vnajøirøem pomenu. To so de-javnosti, ki jih lovci moramorazvijati v LD in na vseh ni-vojih organiziranosti lovstva.

Kaj je lovsko strelstvo inœemu je namenjeno? Najkraj-øi odgovor bi bil lahko, da jeto pridobivanje znanja, veøœinin spretnosti vsakega posa-meznika v streljanju s puøko,ki æeli uspeøno loviti divjad ins predpisanim lovskim oroæ-jem. Vsakoletni preizkusi ri-sanic v spomladanskem œasuso se uveljavili v vseh lovskihdruæinah. V zadnjih 40-letihso preizkusi prispevali, da jevelika veœina lovskega oroæjapostala brezhibna in zelo na-tanœna. Temu primerno sosledila tudi doloœila za uspeø-nost opravljenega strelskegapreizkusa. Zdajønja merila, da

mora posameznik doseœi odtreh oddanih strelov vsaj dvazadetka v kroge 15,2 mm, jepomanjkljiv in ohlapen. Tohipotetiœno pomeni, da zade-tek v levo in desno enko terstrel v zadnjo nogo zadoøœataza opravljeni preizkus!? Men-da nam je jasno, da pri preiz-kusu ugotavljamo natanœnost,kar pomeni, koliko so zadetkioddaljeni od srediøœa tarœe inkakøen je raztros oroæja, karpomeni medsebojno oddalje-nost posameznih zadetkov.Glede na stanje naøega lov-skega oroæja in streliva me-nim, da bi moral biti minima-len pogoj za uspeøen preizkusrisanice, da so vsi trije oddanistreli oziroma zadetki v krogus premerom 15,2 mm! Kdor

kusa. Zelo dobro bi bilo, da biz vsakim posameznikom œimprej opravili analizo njegovihzadetkov, posebno pri tistih,ki so bili neuspeøni. Le maloizkuøenj je potrebnih, da lah-ko ugotovimo vzrok neuspe-ha, ki je lahko v strelnem dalj-nogledu, oroæju ali poslabøa-nem vidu strelca. Neuspeøne-mu strelcu ali posamezniku,ki ima slabøe zadetke, je trebadati pravilen strokovni nasvet.Koliko je øe v nas lovskegatovariøtva, se prav ob tej ak-tivnosti pokaæe pri odnosu dostarejøih œlanov, ki so mnogiæe krepko prekoraœili sedem-deseta leta. Nikakor se ne bismelo zgoditi, da strelski re-ferent javno oøteva strelca,œeø, da nima pojma o strelja-nju, ker so njegovi zadetki 2 cm oddaljeni od krogov in vraztrosu 3 cm. Priporoœam, najbo preizkus risanic eno prvihletnih in prijetnih druæabnihsreœanj œlanstva, rezerviran

tega doloœila ob idealnih raz-merah, ki jih imamo na stre-liøœih, ne doseæe, mu svetu-jem, naj ne ukrivlja prsta nasproæilcu, kadar je pred njimdivjad. Seveda se sodniki inposamezni funkcionarji LDneodgovorno in netovariøkoobnaøajo do posameznih œla-nov. Znano je, da je v vsakiLD nekaj œlanov, ki teæje opra-vijo preizkus. Navadno takiœlani en teden pred preizku-som premalo spijo in doæiv-ljajo celo najrazliœnejøe stis-ke. Netovariøko je, da neka-teri lovci økodoæeljno œakajo,da taki posamezniki ne biopravili preizkusa, saj jim stem onemogoœimo lov na ve-liko divjad. Predvsem je po-membno, da takim posamez-nim, manj uspeønim lovskimtovariøem omogoœimo œimveœ strelske vadbe, da jim po-magamo do dobrih rezultatovin imamo do njih primerenodnos ob opravljanju preiz-

598

MNENJA IN PREDLOGI

Foto

: I. P

iœul

in

Je lovsko strelstvona razpotju?

za izmenjavo izkuøenj z zim-skih lovov. Brez zadrækov sipovejmo øe kakøno lovskoøalo ali »lovsko laæ«; sevedana primernem kraju, da nebomo motili drugih strelcevin krajanov.

Prava katastrofa je, œe se zobveznim preizkusom risanickonœa vsa dejavnost lovskegastrelstva v LD. Res je, da æeto pri nekaterih »vsemogoœ-nih« na jezikih povzroœa od-por. A kljub temu menim, dav Sloveniji ne bi smelo bitiLD, ki ne bi vsako leto opra-vila vsaj ene interne strelsketekme ob udeleæbi veœineœlanstva in seveda predvsemna stroøke LD. Kakøne najbodo strelske discipline, jeodvisno od »infrastrukture«,ki jo ima druæina, od lovske-ga oroæja, ki ga ima LD inveœina œlanstva ter seveda oddivjadi, ki jo ima LD v svo-jem loviøœu. Verjetno ob vsehzaœetkih odgovorni v LD na-

letijo na odpor posameznikovin skupin. Deleæni so najraz-liœnejøih oœitkov, najveœkrat,da je lovsko strelstvo izgubaœasa in nepotreben finanœniizdatek za LD in posamezni-ka. Tudi za take lovske »mod-rece« obstajajo uœinkovitazdravila! Tisti, ki se ne æelijoizpopolnjevati v lovskemstrelstvu, naj tudi obveznosami plaœujejo stroøke iskanjaobstreljene divjadi po veœkrat-nih obstrelitvah, ob neuspeø-nem iskanju pa naj plaœajotudi izgubljeno divjaœino. Vprimerih veœkratne obstrelit-ve divjadi naj stareøina lov-ske tovariøe javno vpraøa, alije z lovsko-etiœnega vidikaprimerno, da je tak posamez-nik øe naprej œlan LD oziro-ma, ali je primerno, da tak œlanøe uporablja oroæje v loviøœu.V LD moramo omogoœiti inzahtevati, da se œlanstvoneprestano usposablja v lov-skem strelstvu. Seveda to ni

nikakrøna pridobitna dejav-nost niti za LD niti za posa-meznika. Stroøki se povrnejopo dobrih zadetkih in posle-diœno tudi manjøem trpljenjudivjadi ter z boljøim izkupiœ-kom za meso uplenjene divja-di. Take druæinske tekme najimajo tudi tekmovalni znaœaj,da se udeleæenci lahko pri-merjajo med seboj. Ob tem panikakor ne smemo prezreti,da vsak œlan LD tekmuje pred-vsem sam s seboj, zato najbodo vsakemu posameznikuvzpodbuda predvsem njegovilastni rezultati.

Verjetno bo kdo oporekal,da greøijo tudi najboljøi strel-ci. Res je. Ob streljanju nadivjad ni vnaprej znanih raz-mer. Poleg tega je tudi psihiœ-no stanje strelcev bistvenodrugaœno ob streljanju na æivobitje kakor na mrtvo tarœo.Dobro bi bilo, œe bi bilaopravljena raziskava, kakønaje odvisnost med obstrelitva-mi divjadi v lovskih druæinahglede na razvito in mnoæiœnolovsko strelstvo in kakøna jev LD, kjer tega ni. Brez za-drækov ob tem lahko raziøœe-mo tudi, kakøna je odvisnostmed nesreœami z lovskim oroæ-jem in stanjem strelstva v po-samezni LD ali celo regiji.

Najpomembnejøa naloga napodroœju lovskega strelstva –od posameznika do najviøjihorganov LZS – je, da usposo-bimo vsakega, ki nosi lovskooroæje v loviøœu, da bi bilinjegovi streli in zadetki œimbolj natanœni in uœinkoviti terda ne bi ogroæali njega same-ga pa tudi okolice ne. A to jeproces, ki v vsaki lovski dru-æini traja vsaj deset let.

Lovska strelska tekmovanja

Tudi lovci radi primerjamosvoje strelske rezultate medseboj. Zato so øe lovske dru-æine, ki so pripravljene orga-nizirati meddruæinska strelskatekmovanja ali tekme. TakeLD so vredne vsega naøegaspoøtovanja in pohvale. Pre-priœan sem, da je malo takihstrelskih tekem, ki imajo obvelikem vloæku dela, ki gavloæi œlanstvo, tudi pozitivnefinanœne rezultate. Ob tem so

deleæni øe raznih kritik tek-movalcev in drugih duøebriæ-nikov. V druæinskih vrstah jenajveœ kritik glede finanœne-ga uspeha, posebno od tistih,ki navadno le opazujejo prire-ditev. Ob tem se tudi naøevodstvo, predvsem pa strel-ske komisije na vseh nivojihobnaøajo neodgovorno.

Nimamo jasnih meril, kate-re so prave »lovske« strelskediscipline. Zato je skoraj vsa-ka tekma organizirana z dru-gaœnimi disciplinami in me-rili. Ne sme biti veœ pomisle-kov, ali bomo glinaste golobestreljali v lovskem ali øport-nem poloæaju. Ravno tako nammora biti jasno, kaj in kakobomo streljali z MK puøko.Æe dolgo vemo, kako streljajolovci - veterani, œe je tekmarazpisana zanje. Neenotna innejasna merila zmanjøujejoudeleæbo na tekmah. Posledi-ca bo, da bo lovskih strelskihtekem vedno manj. Nastala bonepopravljiva økoda, saj ima-jo take tekme v najveœji meribolj druæaben znaœaj, kjer sesreœujemo lovci skoraj iz ce-lotne dræave. Naj mi kdo pove,ali je øe katera lovska dejav-nost, ki bi zdruæevala tolikolovcev! Sam odloœno odkla-njam mnenja nekaterih posa-meznikov, da je najpomemb-nejøa zadeva na tekmah øtevi-lo in vrednost nagrad.

Ne bo odveœ opozorilo raz-nim svetovalcem pri organi-zaciji lovskih tekmovanj, daje treba novosti uvajati posto-poma in v okviru lovsko-strel-ske infrastrukture, ki jo naøilovci gradijo æe veœ kot 50 let.Lahko so nam strelci in ob-jekti v ponos in ni vse sveto,kar je mogoœe videti v tujini.V EU smo vstopili, da jo nad-gradimo in ne da povzemamovsa njihova dejanja kot papa-gaji.

Strelska prvenstva LZS

Ta tekmovanja so nadgrad-nja vseh strelskih dejavnosti:od posameznika, LD in ob-moœnih lovskih zvez. Upam,da se bosta vodstvo LZS innjihova strelska komisija po-trudila vsaj toliko, da bo uvr-stitev posameznikov in ekip

599

MNENJA IN PREDLOGI

urejeno na podlagi Pravil inne glede na dogovore predtekmo ali celo po tolmaœenjuposameznikov ob razglasitvirezultatov. Naj dodam øe to:Ekipno prvenstvo LZS najbo prvenstvo ekip obmoœ-nih lovskih zvez, ki imajopravno formalni status in soregistrirane kot pravne osebein na podlagi Zakona o druøt-vih. Napaœna je bila ocenatedanjega vodstva LZS v po-stopku sprejemanja Zakona odivjadi in lovu (ZDLov-1), dapravzaprav sploh ne potrebu-jemo obmoœnih lovskih zvez.V tem zakonu namreœ ni opre-deljeno obvezno zdruæevanjeLD tudi v obmoœne zveze. Toso takoj izrabile nekatere LDin izstopile iz obmoœnih lov-skih zvez. Po moji oceni je toverjetna posledica oblasti po-sameznih »mogoœneæev« vLD pa tudi v tudi v obmoœnihlovskih zvezah. Volilni oko-liøi so zato, po mojem mne-nju, izdelek nemoœi LZS inupam, da kot oblika dela nebodo nikoli zaæiveli, øe naj-manj pa ne v lovskem strel-stvu.

Preseneœa me, da mnogoobmoœnih lovskih zvez (vo-lilnih okoliøev) ne sodelujena strelskih prvenstvih LZS.Spraøujem se, ali je to demo-kratiœna pravica ali v teh ob-moœnih zvezah sploh ni lov-skega strelstva!? Oœitno je, data problem nikogar ne zanimain nihœe ni pripravljen tegapopraviti.

Prvenstvo LZS naj bo pr-venstvo œlanov LZS, kamorpa gotovo ne sodijo strelciZavoda za gozdove Sloveni-je, œeprav si æelimo, da bi bilidelavci ZGS tudi œlani LD inse tako udeleæevali vseh lov-skih strelskih tekmovanj tervseh drugih lovskih priredi-tev. ZGS z loviøœi posebneganamena upravlja z najboljøi-mi loviøœi v Sloveniji. Spra-øujem, koliko lovskih streliøœso zgradili v ZGS, koliko lov-skih strelskih tekmovanj soorganizirali, kdaj so na tekmepovabili LZS, OLZ ali posa-mezne lovske druæine? Me-nim, da je vse to zelo nejasnoin nedoreœeno.

Prvenstva LZS v lovskemstrelstvu ne smejo biti prva

in zadnja naloga vodstva LZSin komisij pri LZS. Menim,da je treba narediti vse, da bolovsko strelstvo kot stalnadejavnost razvito v sleherniLD. Vsekakor pa bo Komi-sija LZS za strelstvo in lov-sko oroæje v prihodnje mora-la prevzeti pod okrilje tudilovski øport v najøirøem po-menu besede. V ugodnih

zimah æe organiziramo ved-no veœ raznih smuœarskih pr-venstev v veleslalomu. Ni veœdaleœ dan, ko se bomo tudilovci pomerili v lovskembiatlonu. Ob koncu svojih raz-miøljanj priœakujem prav gle-de tega tudi pobudo in anga-æiranost LZS.

Anton Kriæ LD Osilnica

ki, v povezavi s policijo, po-magajo trem lovskim œuva-jem, da bi odkrili verigo orga-niziranih krivolovcev na ob-moœju naøega loviøœa.

Zbrali smo veliko koristnihpodatkov, v loviøœu smo celozalotili enega od krivolovcev,a sta zakonodaja in postopekpolicije, ki jo sproti obveøœa-mo o dogajanjih, takøna, da sekrivolovci vedno lahko izog-nejo kazenskim postopkom.

Viøek krivolova (in s tempovezane nevarnosti za æiv-ljenje ljudi) pa je bil, kot stelahko zasledili v dnevnih œa-sopisih in novicah, ko so kri-volovci na gozdne poti na na-øem obmoœju zaœeli nastavlja-ti smrtonosne samosproæilnenaprave, ki ogroæajo vse, karpride mimo.

Glede na sploøno nevarnostsmo organizirali izredni ses-tanek Upravnega odbora LDPolzela, ki se ga je udeleæiltudi pomoœnik komandirjaPP Æalec Boøtjan Æula.

Dogovorili smo se za po-stopke uœinkovitega sodelo-vanja in obveøœanja v prihod-nje.

Zaradi nastale situacije inzaradi varnosti œlanov LDsmo morali s sklepom Uprav-nega odbora LD do nadaljnje-ga ustaviti vse skupne love vobmoœju gozda, dokler siste-matiœno ne pregledamo vsegaloviøœa. In kdo ve, œe se popregledu ne bodo spet pojavi-le samosproæilne naprave!?Tako smo organizirali, polegdeæurstev, tudi redne skupnepreglede posameznih prede-

Øirøo slovensko lovskojavnost obveøœamo, dasmo zaradi izrednih raz-

mer v loviøœu LD Polzela obugotovitvi primerov organizi-ranega krivolova letos utrpeliogromno gospodarsko økodo,o kateri smo uradno, s poseb-nim pismom (29. 10. 2008,obvestili tudi Savinjsko-Koz-jansko OZUL. V vednost smopismo poslali tudi obmoœne-mu lovskemu inøpektorju Jo-æetu Zveru, Zavodu za goz-dove Slovenije in Uredniøtvuglasila Lovec. Vsebino povze-mam.

Na izgube divjadi zaradi kla-teøkih psov in oœitnega krivo-lova v naøem loviøœu smoopozarjali naœrtovalce veœ kottri leta, saj je bila s tem po-vezana tudi drastiœno zmanj-øana øtevilœnost divjadi v lo-viøœu.

Na naøe proønje, naj se ob-œutno zmanjøa naœrt odstreladivjadi, nam je Zavod za goz-dove Slovenije za letos (2008)naœrt res nekoliko zmanjøal, aje glede na øtevilœnost divjadiv naøem loviøœu øe vedno po-stavljen previsoko.

Samo letos smo po podrob-nejøem pregledovanju najde-ne poginule divjadi ugotoviliveœ kot petnajst glav divjadi,ki je bila predhodno obstre-ljena s strelom iz malokalibr-skega oroæja. Po naøih ocenahnam je bilo letos s krivolo-vom odvzeto veœ kot petdesetglav divjadi iz loviøœa.

V druæini imamo æe tretjimesec organizirano deæurst-vo vseh œlanov LD v revirjih,

lov loviøœa, ki potekajo v ob-veznih dvojicah naøih œla-nov.

Glede na zdajønjo proble-matiko v naøem loviøœu paæal nikakor ne moremo mimoobstojeœe nove lovske zako-nodaje, øe posebno glede natista doloœila, ki so povezanaz naœrtovanjem v lovstvu, kinam bodo s takønim nadalje-vanjem naœrtovanja odstrelaizpraznila loviøœe. Nato nambo, tudi po zakonu o upravlja-nju in koncesiji, lahko v zelokratkem œasu odvzeto lovi-øœe.

Od dogodka, ko je bil kri-volov s samosproæilnimi na-pravami objavljen tudi vdnevnem œasopisju, je minilo(zdaj ko to piøem) veœ kotdeset dni. Œlani naøe LD sodan in noœ deæurni v loviøœu,gibljejo se na lastno odgovor-nost in prostovoljno tvegajosvoje zdravje in celo æivlje-nje, ko pregledujejo gozdnepoti. Doslej ni bilo pri nas øenikogar iz vrst krovne lovskeorganizacije, lovskih inøpek-torjev, OZUL, Zavoda za goz-dove … Prepuøœeni smo samisebi. Vsak dan nas kliœejo no-vinarji vseh mogoœih œasopi-sov, iz uredniøtva naøe revijeLovec pa nas ni poklical øenihœe. Takøen naœin slabegasodelovanja s pristojnimi sluæ-bami nas je pripeljal v primeælovske zakonodaje, ki nas je vzelo kratkem œasu spustila napodizvajalce, ki po zakonu od-stranjujejo (odvzemajo) div-jad iz gozdov, predvsem zara-di økode, ki nastaja v gozdu inna kmetijskih kulturah. Me-nim, da je najmanj, kar lahkozahtevamo za vse plaœane œla-narine, dajatve in doloœila za-konov, ki jih moramo brezpo-gojno spoøtovati, œe æelimoobdræati naøe loviøœe v uprav-ljanju øe naprej, da bi priOZUL-u organizirali takoj-øen sestanek med predstavni-ki naøe LD, LZS, lovske in-øpekcije in ZGS. Morda kdomeni, da pretiravamo, a vasob takih pomislekih takoj po-vabim na sprehod po potehnaøega izpraznjenega loviøœa;zagotovo bo v vaøih telesihkmalu veliko adrenalina.

Aleø Primœiœ,gospodar LD Polzela

600 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

MNENJA IN PREDLOGI

Ob takønih dogodkihpotrebujemo pomoœ!

Veœina lovcev z obmoœja medvedado zdaj æe dobro pozna naøo razi-skavo – nenazadnje jih je v njej

veliko neposredno sodelovalo. Cilj razi-skave je bil œim natanœneje oceniti øtevi-lo medvedov v Sloveniji. V ta namensmo organizirali veliko zbiranje neinva-zivnih vzorcev medvedov. Na to temo jebilo æe precej napisanega, zato se bomona tem mestu bolj osredotoœili na rezul-tate, ozadje naloge pa smo na hitro æepredstavili.

Na kratko o vzorœenjuOrganizacija in izvedba vzorœenja sta

bili velik logistiœni zalogaj in nedvomnonajbolj kritiœen del izvedbe raziskoval-nega projekta. Na tej toœki je bil uspehali polom popolnoma odvisen od dobrevolje ogromnega øtevila sodelujoœih inverjetno ni treba posebej poudarjati, dasmo avtorji zato marsikatero noœ slabøespali. Skrbi so bile v veœini primerovodveœ, saj je bil na veliki veœini obmoœjamedveda odziv sodelujoœih izjemen.

601Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Foto

: M. K

rofe

l

Ocena øtevila medvedov v Sloveniji s pomoœjo neinvazivnega genetskega

vzorœenjaKoliko je medvedov v naøih gozdovih, je æe kar nekaj œasa vroœa tema.Razgrete razprave segajo od gostilniøkih modrovanj ob kozarœku donapetih razprav na dræavni ravni in ravni Evropske skupnosti. Zdi se,da ima o øtevilu vsak svoje mnenje, v katerega je sveto prepriœan.Skupna lastnost takih mnenj je, da se med seboj pogosto znatno razli-kujejo. Po drugi strani pa je prav øtevilo medvedov eden najpomemb-nejøih podatkov pri upravljanju z medvedom in nenazadnje so v velikimeri prav glede na oceno te spremenljivke (parametra) doloœeni pose-gi v populacijo. Ne bi zelo pretiravali, œe bi rekli, da je za prihodnostpopulacije medvedov pri nas zanesljiva ocena te spremenljivke æiv-ljenjskega pomena. Za takøno problematiœnost ocene populacijskeøtevilœnosti pa je dober razlog – øtevilo prostoæiveœih æivali je zeloteæko oceniti, kar daje veliko svobode domiøljiji in interpretaciji. Med-vedi æivijo v razmeroma majhnih populacijskih gostotah in poseljujejovelika æivljenjska obmoœja. Do nedavnega ni bilo uporabnega orodja,s katerimi bi lahko oznaœili medvede in jih ob ponovnem sreœanju spetprepoznali. V zadnjem desetletju je genetika naredila revolucijo inprviœ imamo na voljo orodje, s katerim lahko ocenimo øtevilœnostmedvedov (volkov, risov …).

œiti bistvo in prebrati »veliko sliko«, pritem pa na vsakem koraku preverjati za-nesljivost rezultatov. Je pa ta del raziska-ve tudi najbolj zanimiv, saj se vsak danpokaæejo nova spoznanja in teæko je opi-sati obœutke, ko se zaœne po mesecihdela sestavljanka konœno sestavljati.

Ko se pike na karti poveæejo

Prvo, kar moramo razumeti, je, da je vnaravi vse v gibanju. Pri tem medvediniso nobena izjema. Kateri bo øel na Hr-vaøko in ga ne bo nazaj, spet drugi se bo

priselil k nam. Kateri bo poginil. V trehmesecih se lahko zgodi marsikaj, mi padogodke lahko spremljamo samo posred-no – prek genetskih sledi, ki so jih med-vedi pustili v okolju. So pa taki vzorci zatistega, ki jih razume, zelo zgovorni.

Z vsakim vzorcem, ki smo ga dobili, jena zemljevidu nastala pika. Vsaka izmednjih ima svoje prostorske koordinate indatum najdbe, z analizami pa je dobilatudi svoje ime – kodo posameznega med-veda. Ko smo pike iste æivali povezalimed seboj, se je pred nami naenkrat po-javila podoba gibanja vseh »ulovljenih«osebkov v teh treh mesecih vzorœenja.

Akcija zbiranja vzorcev je trajala odseptembra do zaœetka decembra 2007, vnjej pa je sodelovalo 106 lovskih druæin,øtiri loviøœa s posebnim namenom (LPN)Zavoda za gozdove Slovenije in pet ob-moœnih enot ZGS. Nekoliko nam jo jezagodla narava z obilnim obrodom plo-donosnega drevja na celotnem obmoœjumedveda, tako da so se le-ti izogibali kr-miøœem, kar je oteæilo iskanje vzorcev.Kljub temu nam je s skupnimi moœmi us-pelo zbrati 1.057 vzorcev, kar velja za do-ber doseæek. V analizo smo vkljuœili øevzorce 26 medvedov, ki so bili v œasuvzorœenja odstreljeni oziroma so poginili.

Pri vzorœenju je ob œasovni omejenostiin veliki intenzivnosti zbiranja vzorcevpomembna tudi enakomerna pokritost ce-lotnega raziskovanega obmoœja. Pri ana-lizah se je izkazalo, da je bil v delu LPNMedved - Koœevje in LPN Sneænik - Ko-œevska Reka odziv slabøi od priœakova-nega. Z dela obmoœja omenjenih loviøœnismo dobili vzorcev, kar je pomembnovplivalo na rezultate za obmoœje Koœev-ske in je nekoliko pokvarilo celoten rezul-tat. Na sreœo so na tem obmoœju precejvzorcev zbrali gozdarji obmoœnih enotZGS in drugi prostovoljci, vseeno pa jeostala razmeroma velika »bela lisa« brezvzorcev.

Po konœanem vzorœenjuÆe med vzorœenjem smo povedali, da

se bo po njem naøe delo øele dobro zaœe-lo. V dolgih mesecih, preæivetih v labo-ratoriju, smo iz vseh vzorcev izoliraliDNK. Ta del analiz je najbolj zamuden.V njem iz vsakega vzorca dobimo 200mikrolitrov (dovolj, da pokrije dnonaprstnika) preœiøœene DNK. To smonato analizirali in iz nje »prebrali« indi-vidualne genotipe osebkov. Pravzapravsmo iz vsakega vzorca dobili genetski»prstni odtis« osebka – njegovo genet-sko sliko, po kateri lahko zanesljivo pre-poznamo vsak nadaljnji vzorec istegaosebka. Pri tem delu je zelo malo »usta-ljene prakse« in veliko raziskovanja, me-tode pa je treba nenehno prilagajati inizboljøevati. Veliko pozornosti smo na-menili zagotavljanju kakovosti rezulta-tov in sledljivosti vzorcev in analiz, kersmo æeleli biti popolnoma prepriœani, daje pravilen prav vsak genotip. Dolge urelaboratorijskega dela so se obrestovale iniz 931 vzorcev (88 % vseh vzorcev) smodobili uporaben rezultat. Uspeønost ge-notipizacije iztrebkov je pri razliœnih æi-valskih vrstah od 40 % do 60 %. Pozna-mo le eno objavljeno øtudijo, v kateri jebila uspeønost 75 %.

Septembra 2008 smo konœali z labora-torijskim delom in zaœeli z analizamipodatkov. Ta del je vsaj toliko zahtevenkot laboratorijske analize, saj je treba izgigabajtov podatkov v raœunalniku izluø-

602 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Ko pike dobijo imena, povedo zgodbo. Œrte povezujejo vzorce istega medveda. Lahko vidimo,da se øtevilo æivali, ki so bile ujete samo enkrat, veœa proti hrvaøki meji in nevzorœenemuobmoœju. To je razumljivo, saj se z bliæanjem robu obmoœja vzorœenja veœa verjetnost, da bood tam osebek vzorœenje zapuøœal, in poslediœno manjøa verjetnost, da ga bomo zajeli v njem.

Razdelitev celotnega obmoœja medveda na manjøa vzorœna obmoœja. Obmoœja z veœjo gosto-to medvedov so temnejøa. Øtevilke se navezujejo na preglednico 1.

Premiki æivali, ki smo jim sledili z vzor-ci, so nam veliko povedali o obnaøanjumedvedov v œasu raziskave. Prvo, karsmo opazili, je bilo, da so se medvedi vkratkem œasu sicer lahko premaknili zelodaleœ, tudi do 37 kilometrov zraœne œrte,da pa jih je velika veœina ostajala znotrajsvojega æivljenjskega obmoœja. Opazilismo tudi, da so premiki samcev nasplohprecej daljøi od premikov samic (media-na razdalj med dvema najdenima vzorce-ma pri samcih je 5,5 km, pri samicah pa2 km). Ker je bilo æivali, vzorcev in opa-æenih premikov veliko, smo lahko pri-œakovano premikanje medvedov opisaliz matematiœnim modelom. Na tak naœinsmo ubili dve muhi na en mah – lahkosmo modelirali verjetnost, da bomo naølivzorec posameznega medveda glede narazdaljo od meje obmoœja vzorœenja (dr-æavna meja s Hrvaøko – populacija v vsedruge smeri je praktiœno zaprta) in opi-sali priœakovano øtevilo æivali, ki vanjprihaja oziroma ga zapuøœa.

Øtevilke tako in drugaœeali koliko je medvedov pri nas

Prva konkretna øtevilka, ki smo jo do-bili, je bilo øtevilo razliœnih æivali, kismo jih zajeli v vzorœenju. Tako smo

»ulovili« 354 razliœnih medvedov, 159samcev in 195 samic. Od tega je bilo vœasu vzorœenja 26 æivali odstreljenih ozi-roma so poginile.

Vsakomur je æe na prvi pogled jasno,da vzorœenje ni moglo zajeti œisto vsehæivali. Tudi œe bi zbrali desetkrat tolikovzorcev, bi se øe vedno kakøen medvedizmuznil. Smo pa velik del æivali ujeliveœkrat, kar je temelj konœne ocene øte-vilœnosti. Uporabljeno metodo imenuje-mo »metoda lova, oznaœevanja in ponov-nega lova« in je v uporabi æe veœ stoletij.Ideja je preprosta: prvi teden ulovimo (intako oznaœimo) neko øtevilo æivali – re-cimo temu A. Naslednji teden gremospet zbirat vzorce in ulovimo naslednjoskupino æivali, recimo temu B. V temvzorœenju bo del æivali, imenujmo ga C,æe oznaœen iz prvega vzorœenja. Iz raz-merja med B in C lahko razberemo, koli-ko æivali smo zgreøili pri prvem vzorœe-nju in ocenimo celotno velikost popula-cije. Opis je zelo poenostavljen, ampakpomeni temeljno naœelo øiroke paletezelo pomembnih ekoloøkih metod.

Ko smo naredili izraœune, smo ugoto-vili øtevilo æivali v superpopulaciji na-øega vzorœenega obmoœja, torej øteviloæivali, ki so se v œasu vzorœenja gibaleœez obmoœje. Vendar pa niso vse æivalipovsem »slovenske«, saj imajo nekatere

velik del svojega æivljenjskega prostoratudi na Hrvaøkem in v doloœenem trenut-ku niso vse pri nas. Pri tem nam priskoœina pomoœ poznavanje premikanja med-vedov, s pomoœjo katerega lahko oceni-mo deleæ æivali, ki si jih delimo s Hrva-øko. Œe privzamemo, da je v posamez-nem trenutku polovica »skupnih« æivalipri nas, lahko iz ocene superpopulacijeugotovimo oceno velikosti populacije.

V naøem primeru je dodatno nevøeœ-nost povzroœila æe omenjena »bela lisa«brez vzorcev v nekaterih delih loviøœ LPNMedved - Koœevje in LPN Sneænik - Ko-œevska Reka. Na æalost na tem obmoœjune moremo neposredno oceniti øtevilamedvedov, tako da smo ga ocenili napodlagi ocene gostote medvedov v nje-govi okolici.

Ocenili smo, da je bilo od septembrado decembra 2007 v Sloveniji 466 med-vedov (435–479), 255 samic (232–277)in 212 samcev (190–233). V oklepajih jenavedena ocena s 95 % statistiœno zanes-ljivostjo. Ker je bilo v œasu vzorœenja 26medvedov odstreljenih, je bila 1. decem-bra 2007 ob koncu vzorœenja ocena øte-vila medvedov 440 (409–472) æivali.Spolno razmerje je bilo pribliæno 55 %samic in 45 % samcev. Lahko priœakuje-mo, da se je pribliæno 9–10 % æivali (7 %samic in 13 % samcev) v œasu vzorœenja

Foto

:M. C

erar

– D

iana

invazivnega vzorœenja. Ob koncu vzor-œenja je bilo v populaciji 328 oznaœenihæivali, kar je 76 % ocenjene (preostale)populacije in se dobro sklada z deleæemoznaœenih æivali v odstrelu.

Razporeditev medvedovIz razporeditve vzorcev je æe na prvi

pogled oœitno, da se gostote populaci-je medvedov zelo razlikujejo. Obmoœjevzorœenja smo razdelili v veœ prostorskihenot in poskusili ugotoviti øtevilo med-vedov v vsaki izmed njih. Obmoœja soopredeljena s prostorskimi ovirami, kotso ceste, naselja in veœje kmetijske povr-øine, dodatno merilo pa je bilo œim manj-øe øtevilo zaznanih prehodov medvedovmed sosednjimi obmoœji. Kakovost oce-ne øtevilœnosti/gostote je razliœna in jeodvisna od stika, ki ga ima obmoœje shrvaøko mejo in z nevzorœenim obmoœ-jem v LPN Medved - Koœevje in LPNSneænik - Koœevska Reka. Tako so oce-

ne za zahodno Slovenijo, Notranjsko inseverni del Dolenjske zanesljive. Ocenaza Koœevsko (Rog, Velika gora, Goteni-øka gora) pa je zaradi navedenih razlogovdokaj nezanesljiva. Nasploh so ocenemanj zanesljive od ocen za celotno po-pulacijo, so pa vseeno zanimive in zgo-vorne. Zanimiva, œeprav priœakovana, jesprememba spolne sestave proti robo-vom obmoœja prisotnosti medveda. Œe vosrednjem delu prevladujejo samice, seproti robovom to razmerje popolnomaobrne. Je pa opaæena razporeditev med-vedov verjetno povezana s specifiœnimiprehranskimi razmerami lani jeseni in joteæko posploøimo na daljøe œasovno ob-dobje.

Ko je cesta zidKo smo povezali pike na karti, se je

vzdolæ avtoceste Ljubljana–Koper poka-zal zaskrbljujoœ vzorec. V prostoru, ki sesicer zvezno nadaljuje v »dinarski« sme-ri JV–SZ, se, kot bi kdo odrezal, pojaviovira. Na eni strani je moœna populacijamedvedov, na drugi pa le nekaj posa-meznih osebkov, od tega veœ kot dvetretjini samcev. Na zahodni strani avto-ceste je bilo vzorœenje zelo dobro (karlahko ugotovimo po velikem deleæu veœ-kratnih ulovov), zato smo tam lahko do-kaj natanœno ocenili øtevilo medvedov.Med obmoœjem zahodno od avtoceste inosrednjim delom populacije v Javornikihin na Meniøiji nismo zaznali niti enegaprehoda. Zaznali pa smo pet prehodovprek avtoceste proti Primorski, verjetnoveœinoma v okolici Nanosa. Oœitno jeavtocesta za medveda (in verjetno tudimarsikatero drugo æivalsko vrsto) ve-lika prostorska ovira in loœuje Dina-ride, eno najpomembnejøih zatoœiøœogroæenih æivalskih vrst v Evropi, odalpskega prostora. Popravek in reøitevtega problema (z zelenimi mostovi inizboljøanjem obstojeœih prehodov) bimorala biti naravovarstvena prednost-

selilo (migriralo) med Slovenijo in Hrva-øko. Razumljivo pa je lahko ta deleæ vdaljøem œasovnem obdobju znatno viøji.Zaradi omenjenih pomanjkljivosti vzor-œenja je øirina intervala zaupanja nekoli-ko podcenjena, vendar je zaradi majhne-ga deleæa nevzorœenega obmoœja ta na-paka majhna.

Ocene se nanaøajo na obdobje vzor-œenja in jih je treba tako interpretirati. Vnaravi je vse v gibanju in slika bi bilalahko ob drugaœnih prehranskih razme-rah nekoliko drugaœna. Prav tako je skup-no øtevilo medvedov spomladi, ko soskoteni mladiœi in preden je opravljennaœrtovani odstrel, veœje.

Stik z realnostjoStatistiœno øe tako trden rezultat mora

prestati najpomembnejøi preizkus – pre-izkus zdrave pameti. Œe ne zdræi, mora-mo iskati napake v naøih analizah. Kervemo, da je bilo v vzorœenju opaæenih

354 razliœnih æivali, smo lahko popol-noma prepriœani, da je bilo medvedovvsaj toliko. Po drugi strani pa smo v pov-preœju vsakega medveda ujeli 2,7-krat,kar pomeni, da se jih prav veliko ni mog-lo popolnoma izmuzniti vzorœenju. Poenaki logiki mora biti v populacijioznaœen ustrezen deleæ æivali, kar lahkopreverimo s kontrolo odstrela po kon-œanem vzorœenju. Od 6. decembra 2007do 20. maja 2008 smo prejeli 51 vzorcevtkiv odstreljenih ali poginulih medvedovin jih vkljuœili v analizo. Od tega so øtir-je mladiœi iz leta 2008, ki jih leta 2007 øeni bilo v vzorœenju, najmanj pet nezna-nih medvedov lahko priœakujemo zaradiselitve s Hrvaøke, 29 od preostalih 42medvedov (69 %) pa smo poznali iz ne-

604 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Avtocesta Ljubljana–Koper je za medveda zelo izrazita ovira.

Ocenjeno øtevilo in gostota medvedov v posameznih vzorœnih obmoœjih in na celot-nem obmoœju medveda v Sloveniji. Za celotno obmoœje je uporabljena ocena obkoncu vzorœenja, 1. decembra 2007 (ne vkljuœuje 26 æivali, odstreljenih med vzor-œenjem). Gostota je øtevilo medvedov na 10.000 ha (10 x 10 km). Øtevilke v stolpcu»øtevilo« se ne seøtejejo natanœno v celotno populacijo, ker so dobljene z neodvisni-mi modeli, je pa ta seøtevek zelo blizu. Øtevilke ob obmoœjih se navezujejo na sliko 2.

OBMOŒJE ØTEVILO SAMCI/SAMICE GOSTOTA ZANESLJIVOST

OCENE

1 Pivka - Brkini 18 (1–26) 59 % 41 % 2,8 sprejemljiva

2 Zahodna Slovenija 21 (18–23) 70 % 30 % 1,2 odliœna

3 Javorniki - Sneænik 85 (72–98) 48 % 52 % 13,9 dobra

4 Meniøija - Racna g. 95 (90–100) 39 % 61 % 14,1 odliœna

5 Velika - Goteniøka g. 81 (65–97) 49 % 51 % 19,9 slaba

6 Suha k. - Dobrepolje 45 (40–51) 35 % 65 % 9,4 dobra

7 Suha k. - Rog 54 (41–67) 46 % 54 % 10,6 slaba

8 Nevzorœeno 21 (11–31) 46 % 54 % 11,2 zelo slaba

9 Dolenjska vzhod 7 (4–9) 52 % 48 % 0,9 dobra

Celotna populacija 440 (409–472) 45 % 55 % 7,1 dobra

na naloga Slovenije pa tudi Evrope, kisi æeli øirjenje vrst, ki so v zahodni Ev-ropi bolj kot ne izumrle, nazaj v Alpe ponaravnih poteh.

Kam naprej?Cilje raziskave smo dosegli s skupni-

mi moœmi, vendar pa se zgodba tukaj ni-kakor ne konœa. Ker so skoraj tri œetr-tine medvedov v populaciji oznaœene,bomo lahko s spremljanjem odstrelaøe vrsto let spremljali dogajanje v njej.Zdaj se lahko lotimo tudi modeliranjapopulacije in poskuøamo razumeti,kaj se je z njo dogajalo v preteklosti,ter predvideti vplive, ki bi jih imeli na-njo razliœni upravljavski posegi. V do-loœenih intervalih bi bilo smiselno razi-skavo tudi ponavljati in tako vzpostavititrajno spremljanje stanja (monitoring)medvedov. Razmiøljati bi morali tudi opodobni raziskavi za drugi dve proble-matiœni vrsti – volka in risa. Pri tem bimorali nujno poiskati moænosti za sode-lovanje s sosednjo Hrvaøko in, œe je lemogoœe, raziskave izpeljati soœasno.Vemo, da so meje le v glavah ljudi, zaæivali pa ne pomenijo niœesar. Temu bimoralo slediti tudi upravljanje!

Za konec …Varstvena genetika prostoæiveœih vrst

æivali nedvomno dobiva svoje mesto vraziskovanju in upravljanju. Uporabnostteh metod se øe zdaleœ ne konœa pri oce-njevanju øtevilœnosti – z njihovo pomoœ-jo lahko odgovorimo tudi na druga zah-

tevna vpraøanja, kot so reprodukcijskauspeønost, sorodnost med medvedi innevarnosti parjenja v sorodstvu, prostor-ska strukturiranost populacij, stik naøihmedvedov z drugimi populacijami inprepoznavanje selitvenih æivali (migran-tov) … Raziskave v tej smeri se bodogotovo nadaljevale in nam omogoœile øeboljøe razumevanje ter varovanje delovneokrnjene narave, ki so nam øe preostali.

Velika uganka øtevilœnosti medvedovpri nas je tako reøena, veœina teæav paostaja. Æe od vsega zaœetka ni bilo kljuœ-no vpraøanje, koliko medvedov je v Slo-veniji, ampak koliko smo jih pripravljenisprejeti in biti strpni do njih. Smo pamorali odgovoriti na prvo vpraøanje, dabi se lahko lotili drugega, teæjega … Tomaæ Skrbinøek, Peter Trontelj, Maja

Jelenœiœ, Hubert Potoœnik, Ivan Kostomaz.skrbinsek@gmail.com

605Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Vsi analizirani podatki o rjavem medvedu

LETO Skupna

KATEGORIJA 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 vsota

Odvzem 7 7 9 8 9 2 17 11 17 10 97

Økoda 2 1 5 6 2 4 2 52 117 90 281

Nakljuœno opaæanje 74 35 105 65 80 74 153 81 105 22 794

Sistematiœno opaæanje 22 108 65 195

Skupaj 83 43 119 79 91 80 172 166 347 187 1367

POPRAVEK

V œlanku Medved ob slovensko-italijanski meji (Lovec, 11/05, na str. 550) je pri pretvor-bi preglednice Vsi analizirani podatki v drug format nastal nepravilen zamik øtirih po-datkov v predzadnji vrstici (Sistematiœno opaæanje), zato preglednico objavljamo ponovno.Avtorjema se za neljubo napako opraviœujemo.

Uredniøtvo

Podrobnejøe rezultate, karte in konœ-na poroœila projekta lahko najdete naspletni strani www.medvedi.si. Na is-tem mestu bodo kolegi z Oddelka zagozdarstvo Biotehniøke fakultete ob-javljali tudi podatke, rezultate in zani-mivosti telemetrijskega spremljanjamedvedov, ki pravkar poteka.

Zahvaljujemo se Agenciji RepublikeSlovenije za okolje in Ministrstvu zaokolje in prostor za finanœno podporote raziskave. Zahvaljujemo se Lovskizvezi Slovenije, Zavodu za gozdoveSlovenije in vsem sodelujoœim lovskimdruæinam za pomoœ pri izvedbi. BlaæuKræetu se posebej zahvaljujemo za ne-precenljivo pomoœ pri organizacijivzorœenja. Najveœja zahvala pa veljavsem, ki ste v raziskavi sodelovali –brez vas ne bi mogli narediti niœesar.

Foto

: M. K

rofe

l

Zadnji razpisi za draæbe so bili objavljeni tik pred razpa-dom Avstro-Ogrske, leta 1918. Zakupna doba za ta lo-viøœa je potekla leta 1923. Na okrajnem glavarstvu

Kamnik so septembra 1918 oddajali v zakup loviøœe krajevneobœine Peœe (Slovenec, 16. september 1918), naslednji mesecloviøœe obœine Loke v Tuhinjski dolini (Slovenec, 9. oktober1918) in obœinsko loviøœe obœine Dol pri Ljubljani (Slovenec,12. oktober 1918).

Loviøœa v okolici LjubljaneZapise za prve draæbe loviøœ v ljubljanski okolici zasledimo

leta 1878. Pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu so junija od-dajali v zakup loviøœa obœin Grosuplje, Preserje, Øt. Jurij, Lip-ljene, Log in Polje (Slovenec, 13. junij 1878), konec julija pa øeloviøœa obœin Jeæica, Œrni Vrh in Ljubljana okolica (Slovenec,27. julij 1878). Nekaj let zatem zasledimo razpis za javno draæ-bo obœinskega loviøœa Øt. Vid pri Ljubljani (Slovenec, 23. junij1881). Konec stoletja je ljubljanski mestni zbor oddal mestnoloviøœe, ki je zajemalo nekdanje loviøœe rakovniøke graøœinezakupniku Ivanu Veselu. Zakupnina je znaøala 20 goldinarjevna leto (Slovenec, 11. december 1897). Januarja 1904 je pote-kala draæba za obœinsko loviøœe Moste. Loviøœe, ki so ga imelidotlej v zakupu mestni kavalirji za 150 kron letno, je izdraæilgostilniœar Dolniœar. Ponudil je najviøjo zakupnino, 480 kronna leto. Pri Slovencu so ocenili, da se mu bo lov izplaœal, saj daso prejønji najemniki dobro skrbeli za divjad. Poroœali so tudi ooddaji loviøœa ljubljanske mestne obœine, ki je bilo oddano za360 goldinarjev. Izbrani gospodje so ga dobili brez draæbe.Prepriœani so bili, da œe bi loviøœe oddali na javni draæbi, bi zanjobœina dobila mnogo viøjo zakupnino. Za naslednje leto so na-povedali draæbo za obœinsko loviøœe Viœ (Slovenec, 14. januar1904). Za draæbo obœinskega loviøœa Viœ so posebej opozorilikmete. Obœinsko loviøœe je med veœjimi v ljubljanski okolici.Zakupniki so zanj plaœevali borih 190 kron. V loviøœu je biloveliko divjadi. Zato naj bi si tedanji zakupniki – ljubljanskikavalirji prizadevali dobiti loviøœe brez draæbe, podobno kot seje to zgodilo z ljubljanskim loviøœem. Zapisali so øe, da kava-

lirji nimajo prijaznih besed za kmeta, a œe kaæe, so tudi prijazniz njim. Seveda ni ølo brez politiœnih podtikanj. Obœino Viœ jeobiskal ljubljanski æupan. Ugibali so, ali ni morda obiskal æu-pana prav zaradi lova? Na napovedani seji obœinskega odboraje bila na dnevnem redu tudi oddaja loviøœa. Obstajala jemoænost, da bi zakup podaljøali dotedanjim zakupnikom brezdraæbe – saj da ljubljanski kavalirji tega lova ne bodo hitro iz-pustili in bodo tudi radi dobro plaœali mastno peœenko (Slo-

venec, 16. januar 1904). Kako se je zgodbakonœala, v œasopisu niso poroœali. Œez desetlet je Ljubljanska lovska druæba ponovnozaprosila mestni magistrat za podaljøanjezakupa za mestno loviøœe za deset let. Po-nudili so zakupnino v viøini 100 kron na leto.O njihovi proønji naj bi odloœali na mestnemsvetu (Slovenec, 27. junij 1914). Ta je proø-njo ljubljanske lovske druæbe Sava zavrnil.Mestni moæje so sklenili razpisati skupnodraæbo za loviøœe ljubljanske mestne obœinein obœine Spodnja Øiøka. Za obe loviøœi jebila izklicna cena 1.200 kron na leto (Slo-venec, 4. marec 1916). Na draæbi je loviøœiizdraæil za 1432 kron gospod Jean Schrey,podpredsednik trgovske in obrtne zbornice vLjubljani. Po poroœanju je bila draæba zeloæivahna, obœina pa je bila lahko zadovoljna zizidom. Loviøœe je priølo v dobre roke in nibilo bojazni, da bi ga œezmerno izkoriøœali(Slovenec, 1. april 1916).

Na mestnem magistratu v Ljubljani je leta 1902 je potekaladraæba za obœinsko loviøœe Vrhnika. Izdraæilo ga je Lovskodruøtvo Vrhnika, ki je imelo loviøœa v zakupu æe pred tem, le daje bila tokrat zakupnina veliko viøja. S tisoœ kron, kolikor soplaœevali v predhodni dobi, se je povzpela na 2510 kron (Slo-venec, 5. junij 1902). Zakupnina se je ponovno zviøala po dvehletih, in to skoraj za polovico. Kljub viøji zakupnini so ocenje-vali, da ta ni previsoka, saj so v lovni sezoni uplenili 221 zaj-cev, 167 srn in 8 lisic (Slovenec, 1. februar 1904). Kako se jeiztekla draæba vrhniøkega loviøœa julija 1907. leta, niso poroœa-li (Slovenec, 18. junij 1907).

V Slovencu smo zasledili øe nekatere informacije o obœin-skem loviøœu Horjul. Pred draæbo junija 1910 so zapisali, da jeloviøœe na dobrem glasu, saj da je v njem veliko divjadi, tudidivjih petelinov, ponekod pa veliko divjih rac in poljskih jere-bic. Zato so posebej povabili prijatelje lova, naj se udeleæijodraæbe (Slovenec, 18. junij 1910). Loviøœe v Horjulu so vzeli vnajem domaœi posestniki (Slovenec, 28. junij 1910). Istega letaje bila draæba za obœinsko loviøœe Medvode (Slovenec, 18. ju-nij 1910). Loviøœe je zakupil za 1250 kron na leto gospod FrancDolenc iz Stare Loke. Leto pozneje je øentviøko loviøœe nadLjubljano dobil gospod Josip Krisper s svojim kolegom za let-no zakupnino 1086 kron (Slovenec, 8. julij 1911). Julija istegaleta so povabili na draæbo obœinskega loviøœa Iøka Loka. Zaradibliæine naj bi bilo loviøœe øe posebno primerno za ljubljanskelovce (Slovenec, 1. julij 1911). Razpis za javno draæbo za nave-deno loviøœe so objavili zopet œez pet let, junija 1916 (Slove-nec, 14. junij 1916).

(Se nadaljuje.)

606 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisaliœasopisi na Kranjskem … Piøe: mag. Romana Erhatiœ Øirnik

(Nadaljevanje)

Objava draæbe za loviøœe Tuhinj

607Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

PO LOVSKEM SVETU

Vœasu 4. svetovnega

kongresa o varstvu na-rave (World Conserva-

tion Congress – WCC), ki jepotekal v øpanski Barceloniod 5. do 15. oktobra 2008, seje tam zbralo veœ kot 8000naravovarstvenikov, politikov,znanstvenikov in izvedencevna tem podroœju. Razpravljaliso o varstvu narave in razvi-janju trajnostne rabe obnov-ljivih naravnih virov. To jebil doslej tudi najveœji zborljudi, ki se ukvarjajo z varst-veno dejavnostjo. Zato je biltudi najbolj vplivna oblika zanadaljnji razvoj naravovarst-venega razmiøljanja in varst-vene politike ter za oblikova-nje kritiœnih misli pri naravo-varstvenih programih, ki najbi za zagotavljali bioloøkopestrost (biodiverziteto).

Kongres je bil razdeljen vdva dela: prvega so poimeno-vali Forum (potekal je od 4.do 9. oktobra) in je bil odprtza vsakogar; drugi del pa sopoimenovali Sestanek œlanicoz. angl. Member’s Assem-bly (od 10. do 14. oktobra) inje bil namenjen predvsemrazpravi glavnega telesa Sve-tovne zveze za varstvo narave(IUCN).

delegacija CIC je v Barcelonipromovirala svoja znana na-œela lova kot preudarne, traj-nostne rabe divjadi, v drugemdelu kongresa (Member’s As-sembly) pa je izrazila zani-manje tudi za sodelovanje pridelu te skupine.

V nadaljevanju kongresa soudeleæenci oblikovali prosto-voljno skupino enako misle-œih œlanov IUCN, ki zagovar-jajo trajnostno rabo divjadikot razumno rabo obnovljivihnaravnih virov. Tako mnenjeso zagovarjali vse delovnedni trajanja kongresa. Ta sku-pina je zbrala predstavnikeveœ kot 60 organizacij iz raz-liœnih delov sveta. Vsako kon-gresno jutro so skupaj uskla-jevali in oblikovali dnevnenapotke za reøevanje proble-matike, ki je bila na dnevnemredu. Skupina je vsekakor za-gotavljala moœno in uœinko-vito predstavniøtvo CIC in jeuspeøno usklajevala akcijeudeleæencev, ki so varstvovrstne pestrosti zagovarjali po-sredno, tudi ob soœasni, pre-

Nekdaj je veljalo za vr-hunec uspeøne rabe talizsuøevanje moœvirij

in drugih mokriøœ. V modi sobile besede melioracija, ko-masacija in regulacija. Taketeænje so stegovale svoje lov-ke tudi po Ljubljanskem bar-ju, ki pa ga k sreœi æe od Rim-ljanov naprej ni bilo mogoœepovsem ukrotiti. Drugje so

bila izsuøevanja uspeønejøa,potoki pa so se spreminjali vbetonska korita brez vodnegain obvodnega æivljenja.

Vendar se œasi spreminjajoin vedno bolj spoznavamoodloœilno vlogo mokriøœ zaohranjanje ali oæivljanje biot-ske raznolikosti. Øolski pri-mer, kako se temu streæe, jemoœvirsko obmoœje Rihnluch

(Luch = barje) v nemøki de-æeli Brandenburg.

Nekdaj so bila moœvirja zaprebivalce dobrodoøel vir be-ljakovin v obliki æabjih kra-kov in æelvjega mesa. Z njimin s øoto so zalagali tudi bliæ-nji Berlin. V œasu Nemøkedemokratiœne republike pa sozaœeli moœvirja izsuøevati;ducat œrpalnih postaj je odva-

Mednarodni svet za lovstvoin ohranitev divjadi (CIC) jebil na tem velikem kongresuaktiven v prvem delu – Fo-rum, udeleæili pa so se ga lov-ci iz veœ kot 84 deæel. Moœna

udarni rabi divjadi. To jim jeuspelo, zato ta doseæek oce-njujejo kot uspeh in najboljøoreøitev na WWC. Zato je bilatam vzpostavljena mreæa so-miøljenikov tega naœela po-membno orodje pri upoøteva-nju »lovskih glasov« v raz-pravah, elaboratih raznih gi-banj, pa tudi pri odloœitvah.In ne povsem na koncu se jeto lepo odrazilo tudi pri volit-vah in izbiri visokih uradni-kov IUCN.

V prvem tednu zasedanja jeCIC izpostavil dve pomemb-ni zadevi. Kot prvo je pred-stavil izkuønje z zanesljivimvarstvom in nadzorom pest-rosti divjega æivalstva v kme-tijskem prostoru, ki ga jepredstavil tudi glede na iz-kuønje in opravljeno delo 4-letnega projekta Neobdelanazemljiøœa – pomemben ha-bitat. Druga zadeva pa jebila, da je CIC vnesel v dnev-ni red kongresa tudi razpravoo lovskem turizmu (kot oblikisvojega dela). Organiziraneso bile delavnice pod naslo-vom in geslom Trajnostnilovski turizem – dragocenoorodje za uspeøno varstvo intrajnostni razvoj! in izposta-vil vpraøanje: Na kakøen na-œin moramo razvijati lovskiturizem, da bi zadostili meri-

lom trajnostnega razvoja? Tadogodek in vpraøanja, ki sobila izpostavljena tam, pome-nijo uspeøno pribliæevanjeCIC k razvoju »trajnostnegalovskega turizma«. Zato bodonjegovi podporniki predsta-vili tudi najboljøe praktiœneprimere in reøitve v tej smeriiz Evrope, Afrike in Azije, dabi dosegli œim ustreznejøe ra-zumevanje varstva, socialnih,gospodarskih in kulturnihvidikov, ki jih s seboj prinaøatrajnostni lovski turizem.

IUCN (Svetovna zveza zavarstvo narave) je najveœjipredstavnik vodilne naravo-varstvene organizacije in to-vrstnih gibanj na svetu. Podsvojim okriljem zdruæuje pred-stavnike vlad in nevladne or-ganizacije ter izvedence natem podroœju dela z vsegasveta. CIC (Mednarodni svetza lovstvo in ohranitev divja-di) je njen dolgoletni œlan inaktivni podpornik øe posebnona podroœju dela skupine spe-cialistov za trajnostna rabo(Sustainable Use SpecialistGroup), ki je del Komisije zaohranjanje vrst (Species Sur-vival Commisssion).

Boris Leskovic

Vir: http://www.cic – wildlife.org/index.php?id=397

Trajnostni lov – na dnevnem redu najveœjegasvetovnega kongresa za varstvo narave

4. naravovarstveni kongres (WCC); Barcelona, 6. 10. 2008

Kako v Nemœiji uspeøno popravljajo napake preteklosti

Vrnitev v moœvirski raj

608 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

PO LOVSKEM SVETU

jalo vodo z obmoœja, ki jeVzhodni Berlin zalagalo zmlekom in mesom. Hkrati stem so izginjale ali se redœileposamezne, prej bogato za-stopane æivalske in rastlinskevrste. Rhinluch je bil namreœraj za æabe, æelve, bobre,ruøevce, velike droplje, æerja-ve in ribje orle.

K sreœi je leta 1989 pro-padla Vzhodna Nemœija, natopa sta se zdruæili obe Nem-œiji. Evropska unija je imelamesa in mleka na pretek inskladno s tem se je spreminjaltudi odnos do moœvirij tegadela Brandenburøke deæele.Obnavljanje prvotnega bioto-pa priœa o teæavnem usklaje-vanju ekologije in ekonomije.Stari in novi interesi so sekriæali, ali naj moœvirje øenaprej izsuøujejo ali pa naj gaspet spremenijo v mokri raj. Zdaj imajo v vasi Linum vvaøki øoli postajo za varstvonarave. Njena naloga je ob-noviti in oæiviti prvotno nara-vo. Na postaji vzrejajo tudi

zelene kuøœarje (zelence) inæelve ter jih postopoma spu-øœajo v naravo. Tako kot tudipri nas pa domaœe æelve skled-nice ogroæajo tuje vrste, ki sejih akvateraristi ali lastnikibajerjev iz mest naveliœajo injih spustijo v prvo najbliæjovodo. Domaœe æelve izleæejosamo kak ducat jajc na leto,tuje pa leæejo jajca dvakrat naleto. Drugo leglo ne preæivihladnega letnega œasa. Nevar-nost pa je v tem, da se vse æel-ve uspeøno parijo med sebojin tako se lahko prenese leæe-nje jajc dvakrat na leto tudi nadomaœe moœvirske æelve, karpomeni manj za æivljenje spo-sobnega podmladka. Zato napostaji v Linumu vzrejajo mla-de domaœe æelve. Zanimivoje, da jim pri tem pomagacelo okrog 80 let stara æel-va, ki kljub œastitljivi starostivsako leto poskrbi za nov za-rod.

Velik uspeh postaje je bilaponovna privabitev sivih æer-javov. Na novo preplavljenih

obmoœjih se jih zdaj zbira nadeset tisoœe. Æerjavi namreœzaradi varnosti pred lisicamiin drugimi plenilci spijo samo,œe imajo noge v vodi. Lani sozabeleæili rekord, ko se jezbralo kar 80.000 æerjavov …

Z vraœajoœimi se æivalmi inrastlinami je povezan tudi tu-rizem, ki je zaœel cveteti. Zaturiste so uredili posebne uœnepoti ter kolibe za opazovanjeptic. Teh je vedno veœ, mednjimi tudi »severnih kolibri-jev« – vodomcev. Z gnezdil-nimi ploøœadmi so privabilitudi vrsto lastovk, ki sicergnezdijo na prodiøœih in vstenah potokov ali opuøœenihgramoznic.

Vraœajo se tudi bobri in vveselje varuhov narave pose-ljujejo vedno veœja obmoœja.Kmetje, ribiœi, gozdarji in lov-ci na to gledajo z nezaupa-njem, œeø da bodo bobri spod-nesli nasipe in voda bo odtek-la. Toda strokovnjaki vidijo vbobrih svoje zaveznike priponovnem ustvarjanju mok-

riøœ. V novem moœvirju bospet nastajala øota, ki je sicerohranjena samo øe v bolj od-maknjenih predelih.

Toda obnovljenemu barjugrozijo priøleki, ki sicer nisoavtohtoni prebivalci. Taki sopredvsem rakunasti psi (eno-ki) in rakuni; azijski in sever-noameriøki priseljenci. Ti ple-nilci poæro veliko v pesek za-kopanih æelvjih jajc, ogroæajopa tudi mlade æelvice na nji-hovi poti do najbliæje vode.Æelvja gnezda ogroæajo tudidivji praøiœi in jazbeci. Zato spomoœjo telemetrije ugotov-ljena leæiøœa jajc zavarujejo zograjami. Ponekod jajca pre-prosto izkopljejo in jih umet-no izvalijo na postaji v Li-numu.

Rakuni se spretno lotijotudi odraslih æelv. Najprej jimpogrizejo noge, tako da æivaliizkrvavijo. Potem s svojimiostrimi kremplji na dolgih pr-sih razprejo sorazmerno meh-ko povezavo med trebuønimin hrbtnim delom æelvjegaoklepa. Nato æelvo odprejokot knjigo in se mastijo.

Zato nekateri napoveduje-jo: œe se bo tako stanje nada-ljevalo, bodo na koncu pre-vladovale samo najodpornejøein najbolj prodorne vrste (ve-œinoma neavtohtoni priøleki),øibkejøe in manj prilagodljivedomaœe vrste, ki potrebujejoobœutljive ekoloøke niøe, pabodo izginjale.

Med vrstami, ki so se uve-ljavile æe zdaj, so øtorklje inpredvsem æerjavi, ki se radihranijo s koruzo in okoliøkapolja jim nudijo obilo hrane.Tudi na traktorje in drugekmetijske stroje se skoraj neodzivajo. Teæje pa je poskr-beti za æelve. Potrebovale bistaniøœa, kjer jih ne bi ogro-æali rakuni, kjer ljudje nevlagajo rib, se ne kopajo terne lovijo rib. V okolici takihvoda ne bi smeli po zemlji in peøœinah riti divji praøiœiali kmetje orati … V Bran-denburgu za œim boljøoreøitev teh vpraøanj s svojimuœnim primerom vzpostav-ljanja prvotnega barjanskegaraja priœakujejo tudi sredstvaEU.

Po: Die Zeit, Hamburg,priredil France Stele.

Absolutni zmagovalci obnove mokriøœ so sivi æerjavi.

Lani jeseni je v plitvinah obnovljenega barja poœivalo kar 80.000 æerjavov, ki so privabljali mnoæice turistov.

609Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Nemœija: V zvezni deæeliBrandenburg v okraju Pots-

dam – Mittelmark je ranjen divjipraøiœ poøkodoval dva lovca, priœemer je eden zaradi posledic na-pada celo umrl. Nesreœa se jezgodila med lovom na koruznihpoljih, kjer je eden od obeh lov-cev divjega praøiœa ranil s stre-lom v zadnje noge. Ranjeni divjipraøiœ, ki je tehtal okrog 100 kg,se je umaknil nazaj v koruzo. Komu je lovec sledil, ga je praøiœnapadel in poøkodoval po spod-njih delih nog. Ranjenemu lovcuje na pomoœ, prav tako brez psa,priskoœil drugi lovec. Tudi njegaje ranjeni divji praøiœ napadel inga poøkodoval po stegnih. Obaranjena lovca so prepeljali v bol-niønico, vendar je 72-letni lovecpodlegel posledicam poøkodb.

(Deutsche Jagd Zeitung Internet)

Nemœija: Drugaœna nesreœapri podobnem naœinu lova

pa je nastala pri kraju Parchen naSaøkem. Tam je pri lovu medæetvijo koruze 71-letni lovec se-del na svojem lovskem stolœkuin œakal morebitne divje praøiœe,ki bi beæali iz koruze. Pri temzaradi slabøega sluha in bliæinekombajna ni sliøal opozorilnihklicev drugega lovca, zato ga jekombajn zadel in zelo poøkodo-val.

(Jäger Internet)

Nemœija: Poroœamo øe o enitragiœni nesreœi, ki se je

zgodila pri lovu divjih praøiœevna koruznih poljih. Skupina 4lovcev je 20. septembra letos naseveru deæele Mecklenburg -Vorpommern v koruznih poljihlovila divje praøiœe. Pri tem je50-letnega lovca od zadaj zadelakrogla v rame, pri œemer so bilapoøkodovana tudi pljuœa nesreœ-nega lovca. Lovci so ponesre-œenca prenesli iz koruze na pro-sto, od koder so ga s helikopter-jem prepeljali v bolniønico, kjerpa je zveœer umrl.

(Wild und Hund, 20/2008)

Nemœija: V zvezni deæeliMecklenburg - Vorpom-

mern so pristojne oblasti izdaleuredbo, ki zelo omejuje lovpredvsem na koruznih poljih vœasu pred æetvijo in med njo. Vtakih primerih je lov dovoljensamo z dvignjenih preæ z na-tanœno doloœenimi smermi, ka-

Na kratko iz tujega tiska …

mor je streljanje dovoljeno. Vsiudeleæenci takega lova morajoimeti obvezno obleœene signalnejopiœe, prepovedano pa je stre-ljanje v smeri øe stojeœe kmetij-ske kulture. Vodja lova moravnaprej zapisati vsa varnostnadoloœila, vkljuœno s konkretnodovoljenimi smermi streljanja.V omenjeni zvezni deæeli je odleta 1992 nastalo 32 nesreœ prilovu pred æetvijo in med njo; dvesta bili hudi, s strelnim oroæjem.

(Wild und Hund Internet)

Avstrija: V lovskem muzejuna gradu Steinz je na ogled

razstava veœ kot 60 vrst jelenovz naslovom Jeleni vsega sveta –od losa do puduja. To ni zgoljrazstava trofej, temveœ tudi pri-kaz pomena teh preævekovalcevv razvoju œloveøtva. Razstava bise morala konœati 1. 11. 2008,vendar so jo zaradi izrednegazanimanja podaljøali do 1. 2.2009. Veœ informacij na naslo-vu: Jagdmuseum in Schloss Ste-inz, Schlossplatz 1, 8510 Steinzoz. na spletnem naslovu: www.museum-joanneum.at

(Jagen Weltweit Internet)

Øvica: Neki kmet iz kantonaNidwalden v osrednji Øvici

je v svojem hlevu pokonœal majh-nega risa, ki je plenil njegove

koze. Kmet je svoje dejanje pri-javil pristojnemu lovskemu œu-vaju, ki je povedal, da pokon-œana æival sploh ni bila podobnarisu, saj je bila zelo majhna (ko-maj kaj veœja od domaœe maœke)in zelo shirana. O morebitni kaz-ni za kmeta bo odloœalo pristoj-no sodiøœe. V tamkajønjem pre-delu Øvice naj bi po znanih po-datkih æivelo zgolj 12 risov.

(Jagen Weltweit Internet)

Kanada: Raziskovalci uni-verze iz Viktorije so ugoto-

vili, da se tudi volkovi, podobnokot grizliji, v jesenskem œasuselitve lososov najraje prehra-njujejo s to vrsto ribe. Øtiri letaso namreœ prouœevali prehranje-vanje osmih tropov volkov vspomladanskem, poletnem injesenskem œasu na povrøini pri-bliæno 3.300 km2 , in sicer v pre-delih Britanske Kolumbije. Vpomladanskih in poletnih mese-cih so glavni vir prehrane volkovrazliœne vrste jelenov. Ko pa sekonec poletja zaœne sezona seli-tev lososov, postanejo le-ti nji-hov glavni vir hrane, saj so nji-hove ostanke naøli v 40 do 70 %volœjih iztrebkov. Raziskovalcidomnevajo, da je za tolikøno pri-ljubljenost lososov v prehranivolkov veœ razlogov: med lovomlososov je nevarnost poøkodb

manjøa kot pri lovu veœine dru-gih æivali, prav tako so lososizaradi velike vsebnosti maøœobenergetsko zelo bogata hrana.

(Jagen Weltweit Internet)

Nemœija: Modre luœi, sirene,streli – mimoidoœi obisko-

valci bi lahko mislili, da potekasnemanje kakønega akcijskegafilma, v resnici pa je bila zeloresna policijska akcija, potem koje trop divjih praøiœev zaøel vsamo srediøœe mesta Rüssels-heim. Pregnani z enega od vrtovso planili v beg po ulicah mesta,pri œemer so povzroœili kar nekajavtomobilskih nesreœ. Eden oddivjih praøiœev je skoœil skoziokno kina, kjer je nato paniœnobeæal, iskal izhod in pri tem us-trahoval obiskovalce. Prvega oddivjih praøiœev so uspeli ustreli-ti, ko se je z vso silo od stranizaletel v enega od avtomobilov,preostalih 5 divjih praøiœev pa jepolicistom naposled uspelo ob-koliti na nekem parkiriøœu in jihustreliti. V celotni akciji je padlokar okrog 100 strelov.

(Pirsch, 20/2008)

Nemœija: Huda prometna ne-sreœa, v katero je bila vple-

tena tudi divjad, se je zgodila vkraju Altötting na Bavarskem.Okoli ene ure ponoœi so se trijemladeniœi (15 do 17 let) peljalina motorju in med voænjo z mo-torjem zadeli srno, ki je mrtvaobleæala ob cesti. Eden od fan-tov je padel z motorja in hudoranjen obleæal na bliænjem trav-niku. Preostala dva sta skupaj zmotorjem priletela v manjøodruæinsko kapelico, ki je stala obcesti. Ko je pozneje lastnik ka-pelice priøel pogledat, kaj sedogaja, je naøel enega od obehfantov mrtvega, drugi pa je bilhudo poøkodovan in je poznejeza posledicami nesreœe prav takoumrl.

(Wild und Hund, 20/2008)

Romunija: Rjavi medved jena obmoœju juænih Karpa-

tov raztrgal øotor, v katerem sospali trije nemøki turisti in pritem hudo poøkodoval enega odnjih. Vendar naj bi bil 26-letnimoøki po podatkih pristojnih ob-lasti zunaj æivljenjske nevarno-sti.

(Wild und Hund, 20/2008)

Pripravil: mag. Janko Mehle

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

kaj me med njimi øe dræi æe veœ kot tri-deset let? Oto Pestner v svoji pesmi,prav tako iz tistih let, stoji na postaji inœaka na vlak, ki prihaja, in dekle œrnihlas. V vseh teh letih je prisopihalo napostajo æe toliko vlakov in øe veœ je pri-ølo mimo deklet s œrnimi lasmi … V mo-jih spominih se poraja niz dogodkov, kime verjetno øe dræijo na tej poti.

Morda me je na to pot pripeljalo opa-zovanje in obœudovanje vseh velikih inresnih stricev, ki so se zbirali na svojihsestankih v veliki sobi oœetove rojstnehiøe. To je bilo v zgodnjih sedemdesetihletih, ko je bil lasten prostor v lovskemdomu le poboæna æelja domaœega œlan-stva. In ker sem bil pri hiøi domaœ, semizza priprtih vrat z mladeniøko radoved-nostjo opazoval in prisluøkoval, kaj sibodo strici lovci povedali. Seveda so bilito predvsem delovni sestanki o lovu,delu, druæabnem æivljenju in nasplohvsakrønem dogajanju v lovski druæini.Vœasih so bili v pogovorih njihovi obra-zi kar nekako zastraøujoœe resni. A sicer

so znali s polno ælico zajemati dobrineæivljenja in izkoristiti svoje proste tre-nutke za druæenje in tudi za kakøno hu-domuøno »lumparijo«. Takrat so se jimusta razlezla v øirok nasmeh v trenutku.Spominjam se, kako so strogi »rablji«dvignili niœ hudega sluteœega mladegalovca - kandidata za lovski krst, »zelen-ca«. Œe je morda le nekako zaslutil, kajga bo tisti dan doletelo, si je svojo os-novno plat zavaroval z raznimi blaæilni-mi pripomoœki. V postopku tega staregalovskega tovariøkega obiœaja je bilo sli-øati veliko »lovskih«, postavilo se jeveliko dvoumnih vpraøanj, œemur je sle-dilo øe veœ neumnih in smeønih odgovo-rov. Ob taki priloænosti smo lahko prviœizvedeli, kdaj mlad pes zaœne jesti kosti,kako se »parijo« jeæi, pred kakønimpsom zajec bolj beæi (belim ali œrnim),ipd. … Øe taka iznajdljivost krøœenca mupri odgovorih ni pomagala, da mu ne bisproti doloœali »vroœih« kazni. Navadnoje bil prikrajøan pri »mokrih« in je lahkole opazoval œlane sodiøœa in rablje, ki so

se ponujali s kozarci rujnega in pri temuæivaøko gledali prestraøeni obraz njimprepuøœene ærtve. Na koncu je moralkandidata pred krstom pregledati øe do-maœi »dohtar« in ugotoviti, ali je splohzmoæen vseh naporov ob lovskem krstu.To je ponavadi hudomuøno opravilizkuøen in za tako opravilo strokovnodobro izurjen Pepœe s svojo »dohtarsko«opravo. Pri svojem temeljitem pregleduje na veliko æalost »zelencev« ob glas-nem smehu opazovalcev navadno odkrildvojne hlaœe ali celo blazine, podloæenena zadnji plati. Øele nato so se kandidatizares zaœeli znojiti. Ko je na koncu kr-stitelj krøœenca le krstil v imenu »boginjeDiane, v imenu lovske praviœnosti … inne nazadnje tudi »zbrane lovske druøœi-ne«, rablji pa so dodali øe svoje vroœekazni, mu je po vseh prestanih teæavahle privoøœil øe mokro okrepœilo. Vsi so zveseljem œestitali mlademu lovcu obsprejetju med praviœne uplenitelje divja-di, ta pa se je moral izkazati øe s kakønimprinesenim øtefanom vina za zbranodruæbo. K pesmi je druæbo hitro priteg-nil (kdo pa drugi) Pepœe s svojo »frajto-narico«, saj je svojo »dohtarsko« opravo

hitro zamenjal za harmoniko. Tudi vnovi vlogi je bil pripravljen razveselitizbrano lovsko druæbo. V naravi so svojojutranjo budnico æe zaœele peti ptice, kose je zbrana druæba øele zaœela razhajati.V tistih œasih se namreœ nikomur ni takozelo mudilo domov kot dandanes in vsa-kdo si je tisti dan rezerviral dosti proste-ga œasa. Druæabno æivljenje je bilo nam-reœ omejeno na bliænjo okolico, saj sobili prevozi mogoœi le s kolesi in redki-mi motorji, le tu in tam se je æe pokazalkakøen prvi avtomobil.

Morda me je na to pot pripeljala tudidobra kokta, ki je bila del ponudbe naprvih tekmah v streljanju na glinaste go-lobe. Tekme so bile spet na oœetovi do-maœiji, kjer sta pridno gospodarila starioœe Tinœe in stric, oba dobra in spoøto-vana gospodarja in tudi predana œlanazeleni bratovøœini. Sicer pa so z lovst-vom dihali vsi domaœi, saj drugaœe ne bibilo mogoœe na domaœem dvoriøœu intudi v vsej domaœi hiøi tolikokrat gostititoliko ljudi. V tistih dneh so bila vratahiøe in celotno dvoriøœe na voljo vsemdomaœim pa tudi drugim lovcem in obi-skovalcem. Kako predano so œlani, mla-

di in tudi starejøi, dan prej pripravljalivse potrebno za vsako prireditev! Starej-øi so pripravljali œebulo za lovski golaæ,bolj izkuøeni domaœi mesarji pa so po-menljivo razrezali srnjakovo meso. Mizeza strelce in druge obiskovalce so bilerazvrøœene po dvoriøœu in v gospodar-skih poslopjih (œe bi kljub dogovoruBog poslal nadnje deæ). Improviziranostreliøœe so uredili na travniku nad hle-vom. Tam so œlani kar v zemljo izkopalijamo, kot nekakøen »rov« za »fraœo«,preprosto napravo za metanje glinastihgolobov. Za dodatno varnost metalcevso jih øe dodatno zaøœitili s primernopostavljeno ploœevinasto ploøœo, nabitona deske. V taki jami se je zaradi pastir-jeve neprevidnosti na paøi po tekmova-nju marsikdaj znaøla tudi kakøna doma-œa krava. No, tudi domaœim so s temnaredili brezplaœen bazen, saj se je obdeæju jama dodobra napolnila z vodo (aplavale so bolj æabe). Stojiøœe pa so sipostavili v senci koøatega oreha, ki je øekako prav priøla ob pripeki poletnegasonca. Øe cele glinaste golobe smo otro-ci po tekmovanju hitro pobrali in si takoprisluæili tisto tako dobro pijaœo in mor-

Zgodaj je øe. Noœ s svojotemo straøi mirno duøo,ko stopam po temni gozd-ni poti proti preæi. Bledesence dreves in posamez-nega grmiœevja meœejo

slike na mirno in spokojno naravo. Vsenaokrog poœiva in tiøina kar nekako boliv uøesih. Øe sova se œudi premikajoœi sepostavi, ko mi tik nad glavo poœasi za-plava v kroønjo bliænjega drevesa. Odtam me nato opazuje in verjetno ne ve, vkateri predalœek svojega spomina bi meuvrstila. Preseneœena nad mojo prisot-nostjo brez pozdrava odleti v nadaljeva-nje svojega noœnega potepa. Poœasi sebliæam preæi, ki je prav tako nekako iz-gubljena med vsemi sencami. Ko se letiho namestim na klopi, ugotovim, da botreba øe kar nekaj ur poœakati do prvegajutranjega svitanja. Zato se udobno na-slonim na ograjo preæe in mislim pustimsvojo pot. Nenadoma se globlje zamis-lim ob lastnem vpraøanju: Le zakaj semøe ne polnoleten zaøel v lovske vrste in

610 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Strici DUØAN LEPØINA

da øe kakøen prazen tulec naboja. Te jebilo kar teæko dobiti, saj so strelci tek-movali le na pet glinastih golobov, tek-movalcev pa se tedaj tudi øe ni trlo.Strelci so tulce sami pospravili in jih sponovnim polnjenjem uporabili veœkrat.Uf, kako je vmes prijetno zadiøala sveæein hrustljavo zapeœena peœenka kakøne-ga domaœega pujsa s kruhom, peœenim v kruøni peœi, za kar sta redno poskrbelidomaœi gospodinji. Peœenko je spretnorazrezal in razsekal drugi Pepœe, domaœimesar, ki se je v vseh letih øe kako izurilv tem opravilu.

Tekmovanja so bila namenjena pred-vsem druæenju lovcev in krajanov in netako kot danes: pehanju za nagrade in

zato velikokrat tudi hitenju na veœ tek-mah v enem dnevu. Vsi sodelujoœi so sina koncu vzeli œas in so radi skupaj øeposedeli, se odpoœili od vsakodnevnihkmeœkih opravil ter se pogovorili o lov-stvu pa tudi o kmetovanju in drugih æiv-ljenjskih zadevah. Niso si bili samolovski tovariøi, ampak tudi prijatelji,sosedje, sorodniki. V tistih œasih so bililjudje zelo odvisni drug od drugega, sajso si morali pomagati pri spravilu krme,pri kotitvi krave, pri æetvi in mlaœvi,popravilu vaøkih poti in øe mnogo dru-gega so postorili skupaj. Mnogim je bilataka prireditev tudi edina oblika druæab-nega æivljenja glede na njihov naœin æiv-ljenja na vasi, ko je bila veœina øe brez

sodobnih prevoznih sredstev. Tudi obtaki priloænostih ni ølo brez lepe domaœepesmi, ki je naø mali narod spremljalaskozi generacije teækega æivljenja in gaøe vedno ohranja moœnega in pokonœ-nega.

Morda me je na to pot pripeljala vese-la lovska druæba in lovske zgodbe, kisem jih sliøal v domaœi vinski kleti povsakem konœanem jesenskem lovu namalo divjad. Po celodnevnih napornihlovih po naøih okoliøkih griœih, poseja-nih z gozdovi, travniki in vinogradi, kjerje zrasla naøa dobra domaœa kapljica, sije bilo treba nabrati novih moœi za dolgopot domov, ki je bila najpogosteje karpeø. Ob takih priloænostih se jim pona-vadi ni mudilo domov in taka druæenjanikoli niso minila brez pesmi in pripo-vedovanja lovskih prigod. Øe posebnozgodbe so mlada in radovedna uøesapazljivo spremljala in kakønega pripo-vedovalca øe dodatno spodbudila k do-dajanju podrobnosti v pripovedovanju.Tako smo izvedeli, kako hiter je bil za-jec, da se je kar kadilo za njim, a je billovec hitrejøi in »nikoli« ni zgreøil. Pakako je ponoœi prinesel domov kar dvaplena hkrati, saj mu je uspelo uplenitilisico s petelinom v gobcu (morda je kak-øen petelin od strahu øe zakikirikal … ).In seveda o tistem srnjaku z rogovjem,ki je spominjalo na mladega jelena, paravno takrat ni bilo puøke pri roki, po-tem pa je pa nekam skrivnostno izginil.Mladi lovci so vestno poœakali na konecveœera, potem pa so morali pomagatistarejøim, utrujenim in onemoglim tova-riøem na poti proti domu; nosili so jimopremo in plen ali pa so se nekateri celomalo druæno podpirali. Zraven so bilitudi mladeniœi, »trajbarji«, s svojimi»klepetci«, pripomoœki, s katerimi soves dan skrbeli, da so se zajci dvigali z»legerjev« (loæov). Njihov ropot se jeves dan razlegal po gozdu in polju terpoleg pasjega lajeæa dajal ritem pogonu.Seveda so bili »pobje« tudi nosaœi uple-njenih zajcev, ki jih je bilo po øtevilnihlogih, poljih in gozdovih tedaj øe veliko.Tudi gonjaœe so lovske zgodbe popolno-ma prevzele. Prijetna mladeniøka utruje-nost po celodnevnem naporu in øe kak-øen zvrnjen kozarœek so pripomogli knjihovemu veselemu razpoloæenju. Kerpa zaradi svoje mladosti øe niso bilivajeni pijaœe, so svoje »klepetce« obodhodu domov pozabili v kleti ali naskladovnici drv na dvoriøœu. Ponje soprihajali konec tedna za »oboroæitev« vprihodnji nedelji, ki so jo komaj œakali.Pa tista, øe vedno ne pozabljena Pepœe-tova terierka Tara! Kako mirno je leæalazunaj, pripeta k stebru in skrbno œuvalaplen svojega gospodarja. Ko sem se jiradovedno le preveœ pribliæal, je enkrat

611Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

jo smrt niœ kriva Ada. Marjan je takopriøel do svojega prvega plena in jehkrati tudi z njim konœal svojo lovskokariero.

Morda so me v lovskih vrstah obdr-æale tudi udeleæbe na prvih pravih lovih,tam pri mojih dvanajstih letih, v pravemzimskem vzduøju. Tisto so bili namreœøe œasi ostrih zim, ko je sneæna odejaprekrila zemljo kar za nekaj mesecev.Temperature globoko pod lediøœem nisodopuøœale lagodnih sprehodov, ampakprimerno obutev in obleko. Le-ta øe nibila tako izpopolnjena, kot jo imamodandanes. Tako so na celodnevnih lov-skih pohodih, ko mi je sneg zaradi mojemladostniøke viøine segal kar œez kole-na, zmoœil hlaœe in so zmrznile na meni,da sem hodil kot vitez v oklepu. Todaponos in dovoljenje, da sem lahko vsestrice spremljal na lovu, mi nista dovo-ljevala vreœi puøke v koruzo pred kon-cem lova, œeprav sem hkrati komaj œa-kal toplega øtedilnika, da bi se ob njempogrel in posuøil. Zato sem bil øe tolikobolj vesel ob vraœanju domov postankapri starem oœetu, ko so se mi øele tamnajveœkrat odtajale zmrznjene hlaœe, sena meni za silo posuøile in mi omogo-œile laæjo pot domov. Najveœkrat sem sives utrujen dopovedoval, kako mi je vseto pravzaprav nepotrebno in da se nebom veœ silil v take napore. Toda æe donaslednje nedelje sem pozabil na vsenevøeœnosti in spet komaj œakal oœetovodovoljenje, da ga smem spremljati nalovu. Nisem tudi pozabil, kako so na ta-kem zimskem lovu znali strici øe kakønozagosti bolj »zmrznjenemu« udeleæenculova od njih. Ob neki priloænosti si jeJoæe, druæinski blagajnik, izvrsten pevecin øe kaj, a obenem tudi redkejøi udele-æenec skupnih lovov, za stojiøœe izbralzavetje velike in koøate smreke. Pravnjena koøatost je pripomogla, da je bilopod njo kopno. Prav to je Joæe izkoristilza svoje zavetje. Toda lovski tovariøi sokomaj œakali, da bi mu kakøno zagodliin tako je nenadni strel v viøino koøatesmreke nanj sproæil ves, na veje nako-piœeni sneg, ki je Joæeta dobesedno odels svojo belino … Ko se mu je le uspeloizvleœi iz sneænega preseneœenja, je obgromkem smehu prisotnih z oœmi jeznoiskal krivca. Ker ga seveda ni naøel, jedemonstrativno zapustil lov. Tako sonamreœ naruøili njegov ponos in poœutilse je prizadetega.

Zanimivi so bili tudi dolgi sobotnizimski veœeri pred lovom, ko so lovci sposebno natanœnostjo napolnili nekajnabojev za nedeljski lov. Æe œe sem jihsmel na koncu le zarobiti, me je to nav-dalo z neverjetnim ponosom. Nato svase z Ivanom tudi sama preizkusila vveøœini polnjenja nabojev. Ob polnjenju

naboja sva skrbno preverila vse merice,a si kljub temu, ne glede na mladost, na-boja nisva upala tudi preskusiti. Zopetnama je priøel prav Marjanov oœe, ki jeto opravil namesto naju. Vpraøanje paje, ali bi bil za pomoœ tako hitro priprav-ljen, œe bi bil seznanjen o avtorjih pol-nitve. Toda naboj je uspeøno prestalpreskus, z mojstrovino pa zaradi strahunisva veœ nadaljevala.

Morda je bilo krivo, da sem se za ved-no zapisal lovstvu, tudi tisto œarobnoœakanje divjega praøiœa v meseœni noœiob veliki njivi koruze. Divji praøiœi sosicer prihajali k nam bolj poredko, a ka-dar so, so si radi privoøœili mleœno koru-zo na veliki njivi bliænjega kmetijskegaposestva. Ob taki vesti so lovci hitroorganizirali akcijo, se oboroæili tudi skako toplo odejo in odøli na deæurstvovse do svetlega jutra. Tudi sam sem seuspel nekako vriniti mednje. Z oœetomsva se postavila na doloœeno mesto in sezavila v toplo odejo. Noœi so bile zaradimoœne rose kljub sicer poznemu poletjuæe nekoliko hladnejøe. V tihi noœi smonekje proti sredini njive razloœno sliøalidrobljenje koruze. Napeto smo prislu-økovali vsakemu øumu in œakali premikøœetinarja iz varnega objema goste ko-ruze na plano. Seveda me je kljub napetosti priœakovanja pozno ponoœi»zmanjkalo« in ostanek noœi sem pre-spal v topli odeji. Na koncu pa nisem niœ zamudil, saj se je noœni obiskovalecizmuznil mimo øe kakønega meni po-dobnega zaspanca v varno zavetje gozda in nadaljeval svoj pohod protidrugi soœni njivi in vznemirjal drugelovce …

Morda me je pritegnila zagnana oziro-ma kar evforiœna volja, da bi ustvarilinekaj »svojega« ob zaœetku gradnje na-øega novega lovskega doma na kupljeniparceli. Toda lepo gozdno parcelo jebilo za gradnjo treba najprej ustreznopripraviti. Æe samo podiranje drevja jebilo glede na tedanjo razpoloæljivo me-hanizacijo zelo zahtevno opravilo, a øevedno veliko laæji zalogaj kot pa natoœiøœenje velikih panjev podrtih hrastovin bukev. Pomoœi raznih bagrov, kot jeto mogoœe zdaj, namreœ ni bilo, zato jebilo delo prepuøœeno le iznajdljivostiposameznikov, razstreljevanje panjev pa»izkuøenim« domaœim minerjem (no, neœisto domaœim, nekaj veøœin so si prido-bili kot rudarji v bliænjem rudniku pre-moga). Spomnim se, da je bil za to naj-bolj izurjen rudarski mojster Tonœe, kije to opravilo uspeøno opravil kljubrahlemu dvomu drugih prisotnih. Obtem se mi porajajo øe posamezne zgod-be o intendantih, ki so skrbeli za malicoudarnikov, ki so na svoji poti kaj tudikdaj izgubili, ob vraœanju pa so imeli

celo preizkusila moœ svojega ugriza namoji nogi. Seveda brez ostrega gospo-darjevega ukaza ni popustila, sledovinjenega ugriza pa so øe nekaj œasa krasi-li mojo otroøko nogo. Od tedaj sem se jeizogibal v velikem loku. Njen nagon jelovcem koristil za uspeøno preganjanjelisic iz lisiœin; za taka opravila je bilazelo uspeøna. Uh, koliko sta jih Pepœe inIvœek uplenila po njeni zaslugi na ja-marjenju; in to ne le v naøem loviøœu!Zaradi uspeønosti pri takem lovu so junjuni prijatelji iz sosednjih lovskih dru-æin radi vabili v goste. Radovedno otro-øko oko je vse take dogodke budnospremljalo in zanje naølo posebno mestov predalœkih spomina.

Na pot med lovce me je morda spod-budilo druæenje z domaœo øpringer øpa-njelko Ado, ko sva skupaj preæivljalaosnovnoøolske poœitnice ob paøi doma-œih krav in na skupnih potepanjih popoljih in gozdovih v domaœi okolici. Vskupni igri sva »preøarila« vse, kjer se jesploh lahko zadræevala mala divjad.Tako si je v najini igri Ada nabirala res-ne izkuønje za jesenske love, meni paponudila prve »lovske« uæitke, œepravsamo v igri pravega lova. Oba sva uæi-vala, ko je fazan glasno preletel do prvegoøœe in mi ob ropotajoœem vzletu ssvojo pesmijo polepøal dan. Ali pa ko jezajec s svojimi znaœilnimi kljukami hitelpo pokoøenih travnikih in poæetih njivahv varno zavetje bliænje koruze. In ko seje po vztrajnem iskanju po zapleveljeninjivi dvignila kita jerebic, nato pa v vi-jugastem letu hitro preletela na varno.Tu in tam se je pojavila tudi kaka srnjaglavica in naznanila svojo prisotnostmed prebivalci naøe narave.

Seveda je nas, fante, æe zaœelo zani-mati oroæje in tako smo se zaœeli uriti v streljanju z zraœno puøko. Baza naøihpriprav je bila pri »Drejatovemu mlinu«,saj nas je mlinar Andrej tam vedno radsprejel. Tja sta prihajala øe Ivan in Mar-jan, a je pozneje le Ivan zaøel v lovskevrste. Marjan se je pozneje predal glas-bi, ki ji je namenil veœino svojega pro-stega œasa. Tako oboroæeni smo se vsiøtirje æe lahko podali na »lov« (saj smospoøtovali predpise – najmanj trije lovci in vsaj en lovski pes): midva zAdo sva øla v pogon, Ivan in Marjan pa na »øtant«. Ker smo æe spremljalinaøe vzornike na pravem lovu, smo jihposkusili posnemati. In glej ga, ømenta,Ada je dvignila in glasno pognala zajcanatanœno pred Marjana. Ta je dvignilzraœno puøko in tisti droben svinœen»metek« je zadel zajca naravnost vglavo. V paniki nismo vedeli, kaj storiti.Reøitev smo naøli v Marjanovemu oœe-tu. Njega smo namreœ lahko prepriœaliin tako je postala deæurni krivec za zajœ-

612 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

mnogo raznih izgovorov. So jim pa volja,vztrajnost in primerna trma dali dovoljenergije za vztrajanje pri dosegu postav-ljenega cilja. Po teækem kmeœkem opra-vilu na domaœi kmetiji ali na delovnemmestu so utrujenost premagovale pridneroke in tovariøka zavzetost. Kljub temusvojega drugega »øihta« zaradi utruje-nosti niso nikoli konœali brez domaœepesmi in brez dogovora za nov udarniøkidan. Na pomoœ so priskoœili tudi drugi,predvsem pri laæjih delih, nemalokrattudi njihove æivljenjske sopotnice. Takoni bilo teæko prepriœati celotne druæbe,

zbrane na zabavi, za skupno akcijo raz-kladanja pripeljanega gradbenega mate-riala. Zato so se posebno veselili prvegaskupnega silvestrovanja v øe nedokon-œani kleti novega skupnega objekta, kjerse bodo poslej dogajale vse druøtvene indruæabne dejavnosti œlanstva. Pri svo-jem naœrtu so tudi uspeli; dom so dogra-dili in zraven postavili øe pravi rov zatrap streliøœe. Œe malo pomislim, je zdajskoraj nemogoœe pridobiti ljudi za delo s tako vnemo, saj oœitno vsi nekam hiti-mo, pa vendar po pravilu skoraj nikoline dohitimo svojega cilja …

Morda je pri meni piko na i postavilapomoœ ob domaœem prazniku na kme-tih, to je na kolinah oziroma »fureæu«,kot reœemo dogodku v naøih krajih. Ta

stricem. Takrat so potekala zakljuœnadela pri novem lovskem domu, priprav-ljali so se æe za slavnostno odprtje. Takoje bil leta 1976»fureæ« zame usoden; koodloœitev sicer ni bila lahka, predvsemzaradi øolanja zunaj domaœega kraja, avsi lepi spomini iz preteklosti so dodat-no nagnili jeziœek na tehtnici mojihpremiøljevanj.

Od tedaj sem se øe bolj redno druæil s strici, zdaj mojimi lovskimi tovariøi.Ponosno sem sodeloval pri dograditvi inodprtju lovskega doma, postavitvi nove-ga streliøœa za streljanje na premiœnotarœo, posodobitvi streliøœa za glinastegolobe. V naslednjih letih smo tudi za-okroæevali lastno zemljiøœe okrog lov-skega doma in hkrati negovali lovsko

dogodek se je pri starem oœetu navadnodogajal v œasu mojih srednjeøolskihzimskih poœitnic, zato sem bil takratseveda vedno zraven. Mojstra pri takihopravilih sta bila stric Tinko in njegovsvak Francl; slednji je bil tudi vnet lo-vec. Ker se je opravilo raztegnilo prekvsega dne, je bilo tudi dosti œasa za raz-ne pogovore. Ob delu je nastal marsika-teri pogovor na temo lovstva in lova.Seveda ni ølo brez analiz posameznihprigod in dogodkov, razglabljanja o pri-hodnosti lovstva in pozneje tudi navdu-øevanja mladega fanta za pridruæitev

tovariøtvo. Æal pa je mnogo mojih stri-cev æe leglo k veœnemu poœitku, a priha-jajo novi, mladi œlani. Zdaj æe sam sodimv srednjo generacijo, generacijo z naj-veœjimi obveznostmi in nekaj nabranimiizkuønjami. Sodim v generacijo, ki jebila ob mojem vstopu v lovske vrste go-nilna sila vseh naøih aktivnosti. Tudinaøa generacija upa na prihod novihmladih zanesenjakov, ki bodo spoøtovaliminulo delo in hkrati nadaljevali z ures-niœevanjem novih idej in ciljev. Hkratise trudimo nadaljevati tradicijo druæenjain tovariøtva in jo pribliæati novim gene-racijam. Vse to je tisto, za kar se splaœadelati in vztrajati, zato se splaœa negova-ti spomin na strice in njihova dela. Œe-prav zdajønje æivljenje hiti mimo nas,hiti hitreje, kot se lahko zavedamo, avendar ustvarjamo øe naprej.

Leta so opravila svoje in tako so posa-mezni strici poœasi odøli tja, kjer sta mirin tiøina, kjer so veœna loviøœa. Mednami æe dolgo ni starega oœeta Tinœeta,poœasi so odøli tudi: Øtefan z venomerrahlo nagnjeno glavo in prav tako nag-njenim klobukom na njej, veœni osvaja-lec Drenik, pokonœen gospodar Strgar,øaljivec Cizlov Tinko, vedno uglajeniIvica. Med nami ni veœ Pepœeta s svojoTaro, Ivœka, indendanta Gvida, na lovuvedno zaostajajoœega Petana, tihega inumirjenega Ceneka, prvega hiønika Gr-movøka in øe mnogo drugih. Odøel je (v svojem œastitljivem 96. letu) tudiIvan, vzor posavskih tajnikov, ki je dozadnjega rad prihajal med nas. In naæalost je pred dnevi odøel od nas tudimoj oœe.

Tudi danes so ptice æe zdavnaj odpelesvoje pesmi in se niso dosti menile zamojo prisotnost. V daljavi je sliøati mo-goœno zvonjenje cerkvenega zvona. Jut-ro se je umaknilo novemu dnevu. Tudisrne nisem zmotil ob mojem sestopu spreæe; verjetno je slutila, da sem danes zmislimi nekje drugje, da plavam v lepihspominih, ki so vredni obujanja. Zgod-nji, a æe precej topli sonœni æarki me rah-lo boæajo, ko na poti domov hodim pomehki in rosni travi; kot æe tolikokratprej. Æarki boæajo naravo, ji dajejo æiv-ljenje. Boæajo tudi neæne grozde oœeto-vega vinograda, kjer je bil vselej takorad. Kljub œarobnosti miru in poœasnegaprebujanja narave je moœ spominovmoœnejøa od vseh vidnih lepot. Todavseeno je danes vse nekako drugaœe,nekako polnejøe. O, le kaj vse bi zamu-dil, œe bi se takrat odloœil drugaœe! Hva-leæen sem jim. Zamudil bi pouœno dru-æenje z vsemi strici, njihovo prijetnodruæbo. Naj jim bo ta zapis v zahvalo inspomin – seveda predvsem mojemuoœetu, ki me je »zvlekel« v njihovo ne-pozabno druæbo.

613Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Zelena luœ za Ustanovo dr. Ivana Lovrenœiœa9. seja UO LZS

Upravni odbor LZS je na 9.seji obravnaval nekaj odpr-

tih vpraøanj in aktualnih tem. Podaljøi in tehtni (na trenutke tudirahlo polemiœni) razpravi je »pri-ægal zeleno luœ« za ustanovitevUstanove za ohranjanje na-ravne in kulturne dediøœine dr.Ivana Lovrenœiœa. V ustanov-nem aktu je med drugim predvi-deno in zapisano, da je njenaustanoviteljica Lovska zveza Slo-venije, njen sedeæ pa v Ljubljani,

na Æupanœiœevi 9. Njen namen jesploøno koristen, dobrodelen intrajen na podroœju ohranjanjanaravne in kulturne dediøœine tertradicije slovenskega lovstva.

Poglavitne naloge nove usta-nove bodo zlasti sofinanciranjeprogramov slovenskega lovske-ga muzeja, nakup predmetov, fo-tografij in dokumentarnega gra-diva, sofinanciranje novih stal-nih in obœasnih razstav, sofinan-ciranje muzejskih izobraæeval-nih programov, sofinanciranjezaloæniøke dejavnosti muzeja,promocijske dejavnosti, naravo-varstvenih projektov, sodelova-nje s sorodnimi organizacijamidoma in na tujem, pa tudi sofi-

nanciranje drugih projektov, po-vezanih z lovsko kulturo, izobra-æevanjem in lovskim zaloæniøt-vom. Tehtno obrazloæitev je œla-nom UO LZS posredovala mag.Romana Erhatiœ Øirnik. V raz-pravi so se zvrstile raznolike pri-pombe in ocene, ki so vredne øebolj poglobljene analize. Sliøatije bilo tudi nekaj vpraøanj, ki soodraz nevednosti ali nepoznava-nja zadevne problematike. Naprimer: povezovanje akta o usta-novitvi ustanove z zdajønjo loka-cijo Lovskega muzeja v Bistri.To sta namreœ dve loœeni temi;poglavitni namen ustanove bonamreœ zbiranje sredstev za slo-venski lovski muzej in lovsko

614 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Portret dr. Ivana Lovrenœiœa, kije LZS predsedoval od leta 1910do 1936.

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

kulturo. Zdajønja zbirka s posta-vitvijo v Bistri ne ustreza potre-bam, po svoje je zastarela in tudipo muzeoloøkih standardih ne-primerna. Treba bo torej marsi-kaj postoriti in za nova opravilabodo potrebna tudi znatna finanœ-na sredstva. Nekateri razprav-ljavci so spomnili, da je Sloven-ski lovski muzej ob odprtju ve-ljal za najboljøega v Evropi.Obisk je øe vedno izjemno velik,kar je svojevrstno priznanje zaustanovo. Sliøali smo tudi oœitkein kritiko, da je nepotrebno usta-navljati øe eno ustanovo, ko paimamo vendarle LZS, ki æeopravlja podobne naloge, kot jihbo ustanova. Na koncu so œlaniUO za Ustanovo dr. Ivana Lov-renœiœa priægali zeleno luœ.

V nadaljevanju zasedanja, kise je vnoviœ krepko zavleklo, soposebno pozornost namenili pre-nosu doloœenih nalog LZS nanjene usposobljene œlanice (ob-moœne lovske zveze) in doloœiliviøino œlanarine za leto 2009.Razprava je bila raznolika, kri-tiœna, polemiœna, po svoje tudinekoliko ponavljajoœa, a na sploø-no koristna, saj so œlani vodstvalovske organizacije iz razliœnihzornih kotov osvetlili ægoœo pro-blematiko. Æelje krepko presega-jo moænosti, je bila ena od skup-nih ugotovitev. Veliko in pomnenju nekaterih tudi preveœdenarja porabimo za strokovnesluæbe, premalo pa za program.V sestavi LZS naj bi bilo nekajnarobe (natanœno kaj, ni bilo po-vedano), saj 90 % sredstev pora-bimo za financiranje sami sebe,torej za to, da sploh funkcionira-mo. Nekaj je torej hudo narobe,se je spraøeval Joæe Samec innanizal vrsto primerjalnih podat-kov. S terena prihajajo namigi,da œlanstvo nasprotuje poviøanjuœlanarine, zgodil se bo osip œlan-stva, kar bo pomenilo, da bodovsi preostali bolj obremenjeni.

Zaradi osipa bodo manjøi priliviin øe bi lahko naøtevali. V mno-æici kritiœnih pogledov pa so pre-vladali zelo umirjeni toni, da bopaœ lovstvo iz dneva v dan draæ-je: kdor bo hotel biti lovec, bopreprosto moral seœi v æep in pla-œati. Na koncu je UO LZS sprejelsklep, da znaøa œlanarina za pri-hodnje leto 55,00 €.

Po krajøi razpravi in celovitiobrazloæitvi Nika Øuøtariœa sosprejeli Pravilnik o postopkupred odborom etiœnega kodeksaslovenskih lovcev in veœ sklepov,ki so jih pripravile komisije LZS.Precejønje pozornosti je bil de-leæen predlog Navodil za oprav-ljanje izpita za lovskega œuvaja,ki je bil po besedah predsednikakomisije za izobraæevanje IvanaÆiæka usklajen z vsemi partnerjiv procesih izobraæevanja in us-posabljanja. Navodilo podrobne-je doloœa vsebino in potek izpitaza lovskega œuvaja, obseg preda-vanj in naœin preverjanja znanja.Nekatere je rahlo motil sestavizpitne komisije in predavatelj-skega aktiva. Merila so namreœizjemno visoka in zaradi njih do-slej marsikateri æe uveljavljenilovski strokovnjak in praktik zdolgoletno prakso in predpisanoopravljenim pedagoøko-andra-goøkim usposabljanjem ne bo

mogel veœ sodelovati v izobra-æevalnih procesih. Mnenja o temso si bila razliœna, a eno je nadlani – œas se spreminja, izobra-æevanje pa terja visoko usposob-ljene predavatelje, vkljuœno z ust-reznim pedagoøkim oziroma an-dragoøkim znanjem. Predava-teljski aktiv za teœaje za lovske

œuvaje imenuje UO LZS, pri œe-mer s predlogi sodelujeta tudiZavod za gozdove in Biotehni-øka fakulteta iz Ljubljane. Œlanpredavateljskega aktiva moraimeti najmanj univerzitetno izo-brazbo, 10 let izkuøenj na pod-roœju predavane teme, najmanj10 let izkuøenj za praktiœno us-posabljanje, imeti pa mora tudipredavateljske sposobnosti (torejpedagoøko-didaktiœno oziromaandragoøko znanje in usposob-ljenost). Potrebe po izobraæeva-nju lovskih œuvajev so mendaizjemno velike, zato bodo moralibiti teœaji organizirani vzpored-no. Bojazni, da tega kadrovskone bi zmogli, so povsem odveœ,saj bosta imenovana predavateljin njegov namestnik za vsakotemo, smo sliøali od odgovornihna zasedanju UO LZS v Grosup-ljem.

Upravni odbor je potrdil tudiveœ predlogov za dobitnike lov-skih odlikovanj in imenoval in-venturne komisije.

Marjan Toø

615Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Obrazloæitev pravilnika o postop-ku pred Odborom etiœnega ko-deksa je pripravil Niko Øuøtariœ.

Del œlanov UO in vodstva LZS na svojem zasedanju

Œlanarina in podaljøanje veljavnostilovske izkaznice za leto 2009

Upravni odbor LZS je 19. 11. 2008 na svoji 10. seji potrdil œlana-rino in doloœil viøino prispevkov za podaljøanje veljavnosti lovskeizkaznice.

A. Cena nalepk in lovske izkaznice:

Za posamezne tipe lovske izkaznice je doloœil naslednje cenenalepke ob izdaji oz. za podaljøanje veljavnosti lovske izkaznice:

tip izkaznice 1: 55 €,tip izkaznice 2: 55 €,tip izkaznice 3: 55 €,tip izkaznice 4: 150 €.

2. Cena izdelave nove lovske izkaznice je 12 € (brez DDV).

B. Œlanski prispevki za leto 2009:

1. Œlanski prispevek œlanic – upravljavk loviøœ in œlanic, katerihœlani so upraviœeni do lovske izkaznice tipa øt. 2 za leto 2009 je zavsakega œlana 55,00 €. Upoøteva se stanje œlanstva na dan 1. 12. 2008in 30. 4. 2009. Razlike se poraœunajo.

2. Œlanski prispevek œlanic iz 2. odst. 4. œl. Pravil LZS, razen œla-nic, katerih œlani so upraviœeni do lovske izkaznice tipa øt. 2 za leto2009 znaøa 200,00 €.

C. Naroœnina za glasilo Lovec in Zlatorogovo knjiænico:

Œlanski prispevek œlanice upravljavke loviøœa (izkaznice tip 1) inœlanice, katerih œlani so upraviœeni do lovske izkaznice tipa 2 zago-tavlja œlanici nalepko za podaljøanje veljavnosti lovskih izkaznic inpo eno naroœnino za glasilo Lovec in Zlatorogovo knjiænico po œlanu.

Œlanski prispevek œlanice iz 2. odst. 4. œl. Pravil LZS, razen œla-nice, katerih œlani so upraviœeni do lovske izkaznice tipa 2, zagotavljaœlanici po eno naroœnino za glasilo Lovec in Zlatorogovo knjiænico.

Letna naroœnina za glasilo Lovec, kadar ni zagotovljena prekœlanskega prispevka œlanice znaøa:

– za œlane œlanic na obmoœju RS 30 €,– za œlane œlanic v tujino 60 €.

Predsednik komisije za organizacijsko-pravna vpraøanjaNiko Øuøtariœ

Foto

: Ø. V

esel

Foto

: Ø. V

esel

Koristen predsednikov obisk

Pred nedavnim je Lovsko dru-æino Cajnarje na Notranj-

skem obiskal predsednik Lovskezveze Slovenije Sreœko FelixKrope, kar je bil za naøo druæi-no vsekakor velik dogodek. Nje-gova æelja, da se z doloœenimiproblemi lovstva seznani nepo-sredno na terenu, je hvalevredenpristop predsednika, ki pomagapremoøœati velikokrat prisotenrazkorak med »lovsko teorijo inprakso« in lahko izdatneje pri-speva k iskanju ustreznih reøitevza prihodnje delo lovske organi-zacije.

Ker je bil njegov obisk œasov-no dokaj omejen, se je z njimlahko sestalo samo oæje vodstvoLD. Vendar smo na tem sreœanjupredstavili kar nekaj aktualnihproblemov, s katerimi se sooœa-mo v naøi lovski organizaciji.

Veœji problem je øe vedno pre-veœ øtevilœna oziroma preveœosredotoœena populacija rjavegamedveda na oæjem obmoœju

roke«, kar bi vodilo v popolnnered in neobvladljivost. Da je tosvojevrsten problem, s katerimse sooœamo, se je strinjal tudipredsednik LZS. Poudaril je, dasi moramo na vseh ravneh priza-devati za vodenje uravnoveøenepolitike upravljanja z rjavim med-vedom. Zato so apeli iz lokalnihokolij dobrodoøli, nujno pa se jeœim prej dogovoriti tudi o naœi-nih krmljenja medveda na mrho-viøœih, kar zdaj øe ni dovoljenozaradi smernic EU.

V razgovoru se je izluøœila po-treba po temeljitejøi prenovi go-jitvenih smernic tudi za nekateredruge vrste æivali, saj so stare vdoloœenih segmentih æe zastare-le. Mogoœe bo potreben razmis-lek o pripravi in sprejetju enot-nega kodeksa, ki bi obravnavalproblematiko vseh pomembnej-øih prostoæiveœih æivalskih vrst,ki so avtohtone v naøem prosto-ru. Zato je bila tudi z naøe stranidana vsa podpora æe odloœnemustaliøœu predsednika Kropeta, najbi se v doglednem œasu, kot dr-æavna institucija, ustanovil pose-

Notranjske. Tako stanje æe sko-raj nevzdræno ovira normalnoæivljenje in delo krajanov, karustvarja vedno bolj odklonilenodnos ljudi do te naøe mogoœnezveri. Ocenjujemo, da je za toæivalsko vrsto to nedvomno zeloslabo. Dræava bi morala vodititakøno strategijo in politikoupravljanja, da bo medved potis-njen dovolj stran od kulturnekrajine, torej v strnjene gozdove,kjer je nekoœ æe bil in kjer je tudinjegov naravni prostor za pre-æivetje. Negodovanje lokalnegaprebivalstva, ki ga moramo naj-veœkrat posluøati prav lovci, je æetolikøno, da je nevarnost, dabodo ljudje »vzeli stvar v svoje

ben »zavod za lovstvo« ali mor-da »zavod za prostoæiveœe æi-vali«, kjer naj bi obravnavali do-volj øiroko problematiko æival-skega sveta; lahko po veœstran-skem naœelu.

Ena od tem razgovora s pred-sednikom je bila tudi æelja poorganiziranju neke vrste soli-darnosti in vzajemnosti v slo-venski lovski organizaciji. V se-danji sestavi lovci nimamo pred-videnih doloœenih mehanizmov,ki bi lovskim organizacijam aliposameznikom nudili zaøœito inkonkretno pomoœ v primeru, kose lovec ali lovska organizacijaznajde v teæki situaciji. Polegsploønega zavarovanja za dolo-

616 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Spoøtujte roke za vnos podatkov v LIS!

Œeprav na usposabljanjih za delo na spletni aplikaciji Lisjak (LIS)

poudarjamo pomembnost spoøtovanja rokov za vnos posameznih

opravil, vas æelim ponovno seznaniti, do kdaj jih morajo v LD, za-

dolæeni za Lisjak, dokonœati.

Tokrat le za modul Letni naœrt loviøœa oziroma loviøœa s posebnim

namenom za leti 2008 in 2009:

Vnos odvzema Naœeloma sproti, vendar najpozneje

– raven LD do 5. v mesecu za prejønje obdobje.

V mesecih intenzivnega odstrela pa

tedensko! Vnose za leto 2008 opravite

do 14. 1. 2009 in jih zakljuœite.

Popravki zakljuœenih Od 15. 12. 2008 do 14. 1. 2009 je moænost

vnosov popravkov ali vnosa podatkov bioloøke in

– raven LD transportne mase, teæe trofeje in CIC-toœk,

spola, starosti in kategorije, v zavihku

odstrel in izgube> kategorizacija> leto.

Zunaj tega obdobja ima tajnik vaøega

OZUL-a moænost odpiranja æe zakljuœene-

ga vnosa; podatek popravite sami.

Pregled odvzema Od 15. 1. 2009 do 31. 1. 2009 ocena

(odstrela in izgub) odvzema (kategorizacija).

divjadi Popravki po tem roku ne bodo veœ mogoœi.

– raven OZUL

Letni naœrt loviøœa Vnos podatkov naœrta (prepis iz potrjenega

za leto 2008 obrazca) v Letni naœrt loviøœa za leto 2008

– raven LD je moral biti opravljen do 30. 11. 2008.

Po tem roku ima pristojnost vnosa

(prepisa) naœrta le øe tajnik vaøega OZUL,

in sicer mora to storiti do 31. 12. 2008.

Vnos realizacije letnega naœrta loviøœa za

leto 2008 bo mogoœ od 1. 1. 2009 do 10. 2.

2009.

Letni naœrt loviøœa Vnos naœrta odstrela in izgub divjadi ter

za leto 2009 naœrtovanih del v æivljenjskem okolju

– raven LD divjadi v letu 2009 je mogoœ od 1. 1. 2009

do 10. 2. 2009.

Letni naœrt loviøœa Vnos podatkov za upravljavce loviøœ, ki

za leto 2009 niso vpisali podatkov v roku, do 1. 3. 2009.

– raven OZUL Popravek ali vpis podatkov po razdelitvi

naœrta odvzema divjadi in naœrtovanih del

v æivljenjskem okolju divjadi na podlagi

sprejetega Pravilnika o sprejemu letnih

naœrtov LUO; predvidoma do maja 2009.

Neopravljeno delo pri upravljavcu loviøœa pomeni dodatno obveznost

in obremenitev tajnika OZUL, v praksi pa bo najbræ pomenilo vnaøan-

je podatkov gospodarja ali informatika lovske druæine na sedeæu

OZUL.

In za konec: vso energijo usmerimo v pravoœasno dokonœanje vnosov

podatkov in ne v iskanje razlogov, zakaj tega øe nismo opravili!

Prihranili si bomo marsikatero nevøeœnost, vsem, ki sodelujejo v

pripravi in obdelavi teh podatkov, pa bomo s tem izkazali dolæno

spoøtljivost.

Joæe Samec

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Sreœko Felix Krope (na fo-tografiji drugi z desne) si je z zanimanjem ogledal spominsko sobolovca LD Cajnarje Ivana Zalarja. Poudaril je, da bi bilo prav, œe bivsak œlan zelene bratovøœine izkazal dovolj veliko spoøtovanje uple-njeni divjadi. To je ne nazadnje tudi delœek naøe lovske kulture inetike.

Foto

: F. K

oøœa

k

617Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVECGLASILO LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE

REVIJA ZA LOVSTVO, LOVSKO KINOLOGIJO IN VARSTVO NARAVE

LCI. LETNIK

UREDNIK

BORIS LESKOVIC

LJUBLJANA, 2008

Uvodnik:Bradaœ Lado: Pridobitev koncesij je zdaj naø prednostni cilj! . . . . . . . . . . . . . . . . 120Fortin Marjan: Bodimo ponosni na naøe poslanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Grah Joæef: Ko si vpreæen, moraø tudi vleœi v pravo smer! . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348Krope Sreœko Felix: Ni œasa za proslavljanje, delo nas œaka! . . . . . . . . . . . . . . . . 60Krope Sreœko Felix, Jakøa Joøt: Skupaj k postavljenim ciljem! . . . . . . . . . . . . . . . 592Kurnik Branko: »Kdor se pusti vpreœi, mora tudi vleœi …« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180

Odgovorna jesen je pred vrati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 416Mahne Bogdan: Vsaj øe nadaljnjih 100 let, a z mlajøimi silami! . . . . . . . . . . . . . . . 4Øuler Goran: Koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo – konec socializma 296Toø Marjan: Vrhniøko izroœilo 130 let pozneje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236Æiæek Ivan: Naøe izobraæevanje: nismo veœ sami! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 536

Iz urednikovega zornega kota:Toø Marjan: Vse se vraœa in vse se (tudi) plaœa … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Œas naø prihodnji … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Zakon po meri lovcev ali bitka je dobljena; vojna øe traja? . . . . . . . . . . . . . . . 121Kje nas œevelj æuli? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181Propagande nikar! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237Globoka vera v moœ narave in spoøtovanje lovskega izroœila . . . . . . . . . . . . . 297Na otoku ljubezni … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350Pozitivne vibracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 417Na okoljska vpraøanja odgovarjamo skupaj z mladimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477Svetovni dan varstva æival in naø vsakdanjik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537In vendar se (poœasi) premika! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 593

Iz dnevnega tiska: 6, 62, 122, 182, 238, 300, 351, 418, 478, 538, 594

Steklina na obmoœju Slovenije: 7, 63, 123, 183, 239, 301, 352, 419, 479, 539, 595,

Mnenja in predlogi:Bradaœ Lado: Odziv LZS na zahteve Zdruæenja lastnikov gozdov . . . . . . . . . . . . 597Œernaœ Janez: (Bila je) priloænost za prenovo naøega lovstva . . . . . . . . . . . . . . . 64Dovæan Miro: Œim prej ustanovimo Zavod za divje æivali, divjad in lovstvo! . . . . . 481Ilc Aleø: Sloæno poiøœimo reøitve! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541Kriæ Anton: Zmeønjava na veœni poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Je lovsko strelstvo na razpotju? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 598Kopaœ Bruno Stanislav: Popravljamo le tisto, kar je bilo slabo! . . . . . . . . . . . . . . 9Likar Marijan: Zmeønjava pri Kriæu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Lovrenœiœ Milan: Zasanjani v preteklost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 542Pogorelc Drago: Dræava Slovenija prodaja dræavno lastnino! . . . . . . . . . . . . . . . . 185Primœiœ Aleø: Ob takønih dogodkih potrebujemo pomoœ! . . . . . . . . . . . . . . . . . . 600Rajœeviå Boæidar: Je v Sloveniji uravnavanje populacije medveda ustrezno? . . . . 184Skumavc Bruno: Kako gospodarimo z divjadjo mi in kako drugi (2) . . . . . . . . . . . 240

Vleœi moraø v pravo smer! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 480Svetec Franc: Kako in kam nas vodijo naøi »vodje«? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420

Naø intervju: Fortin Marjan: Dr. Miran Œas – Gozd in divjad sta od vseh! . . . . . . . . . . . . . . . . . 186Toø Marjan: Mag. Sreœko F. Krope – Vsi smo na isti barki in vsak naj opravi svoje

delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

Œlanki in razprave:Ambroæiœ Ivan: Vzorœenje podaljøano øe za eno lovno sezono! . . . . . . . . . . . . . . 367Avbar Bojan: Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 596Bevk Danilo: Zakaj divjega petelina ogroæa nemir? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Œas Miran: Spreminjanje gozdov in vzroki za nezadræno zmanjøevanje øtevilœnosti

divjega petelina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242Œerne Rok, Jerina Klemen: Medved ob slovensko-italijanski meji . . . . . . . . . . . . 550Œerne Rok, Krofel Miha, Jerina Klemen: Risi ob slovensko-italijanski meji . . . . . . 421Fiøinger Ernest, Pirher Vojko, Vajndorfer Branko: Moænosti za ponovno oæivitev

male divjadi v Prlekiji in Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 353Kavœiœ Boris: Bockova enostrelna risanica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 430Kolar Boris: Starostna sestava uplenjenih poljskih zajcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . 483

Vzroki za zmanjøevanje øtevilœnosti poljskih zajcev v slovenskih loviøœih . . . . 545Krnjak Franc: Le mi zmoremo!? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 487Krofel Miha: Øakali v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Krofel Miha, Skrbinøek - Majiå Aleksandra, Potoœnik Hubert, Skrbinøek Tomaæ,

Kos Ivan: Kaj nas je nauœila Dina? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362Kræe Blaæ: Rack je don Juan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

Povezati bivalne okoliøe divjadi! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306O prsku srnjadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365Povezati bivalne okoliøe divjadi! (nadaljevanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 425Divji praøiœ – prijatelj ali sovraænik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491

Leskovic Boris: Øe vedno biser med lovskimi risanicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Ustanovitev Zdruæenja evropskih lovskih novinarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Mesec vidre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 492

Miheliœ Tomaæ: Velika uharica v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191Mohoriœ Maksimilijan: Sodelujmo pri ohranitvi divjega petelina! . . . . . . . . . . . . . . 302Petek Janez: Logaøki primer! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427Pokorny Boøtjan: Prvi slovenski posvet z mednarodno udeleæbo o upravljanju z

divjadjo: Srnjad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 543Skrbinøek Tomaæ, Trontelj Peter, Jelenœiœ Maja, Potoœnik Hubert, Kos Ivan: Ocena

øtevila medvedov v Sloveniji s pomoœjo neinvazivnega genetskega vzorœenja Skrbinøek Tomaæ, Jelenœiœ Maja, Potoœnik Hubert, Kos Ivan: Zakljuœek akcije

zbiranja vzorcev medvedjih iztrebkov (2007) za natanœnejøo oceno øtevilœnosti s pomoœjo genetike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

Skrbinøek Tomaæ, Majiœ Skrbinøek Aleksandra, Obradoviå Zoran, Potoœnik Hubert,Krofel Miha, Kos Ivan: Spremljanje razøirjenost in pogostosti pojavljanja risa v Sloveniji in na Hrvaøkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249

Skumavc Bruno: Lov s pastmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

Øuøtariœ Niko: Novi Pravilnik o lovski izkaznici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 540Tratnik Mirko: Swarovski Z6 in Z6i – novi druæini vrhunskih lovskih strelnih

daljnogledov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Povratni odsun lovske puøke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252

Volariœ Saøa: Zapostavljen lov na plenilce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357Weber Jane: Lovski pes v islamu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi na Kranjskem …Erhatiœ Øirnik Romana: Lovi na Kranjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Za divji lov tudi veœ mesecev zapora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133Kdor ne zna v zajce meriti, naj raje ostane doma! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194Uplenitelju økodljive æivali – v zahvalo objava v œasopisu . . . . . . . . . . . . . . . . 255Divja maœka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307Lisica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307Vidra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368Ribam økodljive æivali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368Poløji lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368Draæba loviøœ na Kranjskem pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432Gorenjska loviøœa na javnih draæbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432Draæba obœinskih loviøœ na okrajnem glavarstvu Kranj . . . . . . . . . . . . . . . . . . 494Okrajno glavarstvo Kamnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 554Loviøœa v okolici Ljubljane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 606

Po lovskem svetu: Œernigoj Franc: Kapitan dolge plovbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312Golija Franc: O vsem, kar zadeva kakovostno divjaœino … . . . . . . . . . . . . . . . . . 195Kavœiœ Vojko: Øtevilœnost losov v ZDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Bolezen kroniœnega hiranja jelenjadi zaenkrat za ljudi øe ne pomeni nevarnosti 195Kræe Blaæ: Generalna skupøœina FACE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256

Marakeø 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309Dieter Schramm, predsednik CIC – 70-letnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419Razmere za razvoj lovstva so odvisne tudi od politiœne volje . . . . . . . . . . . . . 495

Leskovic Boris: Gemenc – najveœje evropsko poplavno loviøœe . . . . . . . . . . . . . . 134Trajnostni lov – na dnevnem redu najveœjega svetovnega kongresa za varstvo narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 607

Rotar Franc: Bogata tradicija madæarske lovske kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137Slapøak Ivo: Kako lovimo v Avstraliji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Na viktorijanske sambarje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Stele Franc: Vrnitev v moœvirski raj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 607Vrøœaj Toni: Poroœilo predsednika slovenske nacionalne delegacije CIC . . . . . . . 310

Koordinacija CIC ima pomembno vlogo za ustvarjanje dobrega sodelovanja in prijateljstva narodov na obmoœju srednje in JV Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . 555

Na kratko iz tujega tiska … : 21, 82, 139, 197, 257, 308, 369, 433, 496, 557, 609

Lovsko pripovedniøtvo:Œernigoj Franc: Izpod Zajcovega in Tisovega vrha … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 374Grl Stanko: Kri za kri! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198Kebe Janez: Nekaj starejøih zapisov o lovu na Notranjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . 497Krevh Marjan: Izredna dva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 560Lapuh Nikolaj: Zapisan gozdovom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258Leban Joæe: Med preæivetjem in lovom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 370Lepøina Duøan: Strici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 610Marolt Jernej: V kaluæi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Prezelj Slavko: Uœiteljica narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Repnik Mihaela: Œastni œlan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434Sinjur Gorazd: 13 dni upanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 558Stele Franc: Pfff … je æe leæavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Lovska organizacija:Andlovec Robert: LD Vojkovo - Podnanos proslavila 60-letnico . . . . . . . . . . . . . . 36Avbar Bojan: Tudi v Novem mestu proslavili 100-letnico lovstva . . . . . . . . . . . . . . 153

Lovski izpiti v Novem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317Bakal Oste: Izboljøati æelijo æivljenjsko okolje poljskega zajca… . . . . . . . . . . . . . . 441

Radgonski lovci in ribiœi so se spet druæili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447B. I.: LD Porezen Cerkno: 60 let LD Porezen - Cerkno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Benedek Joæe: 60 let LD Laøko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95Bembiœ M., Koren E.: 60 let LD Marezige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272Biliœ R., Simœiœ V., Œernjak I.: 50 let LD Sinji Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449Birsa Boris: Usposabljanje goriøkih lovcev tudi za delo z Lisjakom . . . . . . . . . . . . 204

Novo vodstvo ZLD Gorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380ZLD Gorica izroœila spriœevala novim lovcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382Prva uœna ura za lovske pripravnike 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 506

Bosak Ana - Marija: Jubilej Øtajerskih rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447Zlati Øtajerski rogisti prejeli zlati rog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 506

Bradaœ Lado: Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviøœih – Kakøen bo »A-odstotek«? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261

Œernaœ Janez: Poroœilo o podpori peticiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152Œernigoj Franc: 60 let LD Javornik - Œrni Vrh nad Idrijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Œuk Fanc: 60 let LD Œaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 627Dovæan Miro: Z lastniki zemljiøœ je treba sodelovati! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Ekar Franc: Œiøœenje zaraøœenih povrøin in odstranjevanje ostankov nekdanje

obore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 446Ermenc Darko: 60 let LD Ljubno ob Savinji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389F. B.: LD Porezen - Cerkno dobila Bevkovo priznanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207Fink Anna: Sreœanje pevskih zborov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383Flis Peter: Naj bo strelstvo spet privlaœno! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206

Lovska strelska liga 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 566Fortin Marjan: Osrednja proslava øe vedno odmeva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Stanje jelenjadi na Notranjskem stabilno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318Deseto sreœanje pevcev øtirih deæel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32020 let Notranjskih rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448

618 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Kazalo LCI. LETNIKA – 2008

Lovci sprejeli srednjeroœni naœrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 562Frankoviœ Silvo: 50 let LD Prem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515Friøek Gaøper: V ZLD Ljubljana sveæe izpraøanih 42 lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . 381

Izobraæevanje znotraj lovskih vrst je koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383H. M., M. B.: 60 let LD Janæev Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389Horvat Ludvik: 60 let LD Peœarovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Hvala Alojz: 60 let LD Grgar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324Gaøperøiœ Rok: 60 let LD Kropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157Globoœnik Anton: Zahvala darovalcem pomoœi! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148Gorenc Stanko: 60 let LD Øentjernej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209Japelj Anton: 60 let LD Vrhnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210

Temeljni kamen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315Kace Anton: Visoko lovsko odlikovanje Stanku Œurinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 623Kersnik Mitja: Mednarodno sreœanje HLS in LZS v lovskem streljanju – disciplina

kompak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380Odprto prvenstvo LZS 2008 v streljanju na premikajoœo tarœo . . . . . . . . . . . . 564Prvenstvo LZS za veterane – Ilova gora 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 565

Koraœin Marko: Tekma v poœastitev dneva upora proti okupatorju . . . . . . . . . . . . 322Koøœak Franc: Koristen predsednikov obisk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 616Koøir Franc: Temeljni kamen za nov lovski dom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 444Kozole Ladislav: 80 let razvoja lovstva na Senovem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450Kramberger Ludvik: Sreœanje lovcev LD Negova s kmetovalci . . . . . . . . . . . . . . . 386Krebelj Nives: 60 let LD Riæana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Krope Sreœko Felix: Poroœilo o raziskavi med lovskimi pripravniki za pripravo na

teoretiœni del lovskega izpita v letu 2007 v ZLD Ptuj - Ormoæ . . . . . . . . . . . . . 28Zaœeli smo dobro… . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201Œlani LD Kog so se poklonili spominu svojih tovariøev . . . . . . . . . . . . . . . . . . 621

Kræe Blaæ: Novice iz Ribnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Kukec Blaæ: Ko je treba »pljuniti« v roke… . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385Kulovec Franc: Za nami je uspeøno leto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269Kulterer Walter: Franc Golija, predsednik DSLZJAP, praznoval 70-letnico . . . . . . 391Kurnik Branko: Dræavno prvenstvo LZS (2007) v lovskem streljanju . . . . . . . . . . . 27

Dræavno prvenstvo LZS za veterane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154Dræavno prvenstvo LZS (2008) v lovskem streljanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 509Na Evropskem prvenstvu dober nastop slovenske ekipe . . . . . . . . . . . . . . . . 510

Lah Tomaæ: Pregledali delo in predstavili naœrte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264Leban Matej: 60 let LD Tolmin in LD Ljubinj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271Lenarœiœ Edvard: Sreœanje v Lividragi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205Lepøina Duøan: Novi po novem v Posavju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203Leskovic Boris: Gams in kozorog – ogroæeni vrsti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Sreœanje vodstev Ribiøke zveze Slovenije in Lovske zveze Slovenije . . . . . . . 379Æe 20. piknik LD Brezovica s kmetovalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 568

Loncner Branko: S sodelovanjem in uœenjem do uporabnega znanja v LZ Gornjega Posoœja! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 511

Majcenoviœ Martin: 60 let LD Zavrœ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325Marhl Joæe: Æe 24. lovska maøa pri sv. Pangraciju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Strelstvo v LGB Radlje ob Dravi ima dolgoletno tradicijo . . . . . . . . . . . . . . . . 322Bazenska lovska razstava na Rdeœem bregu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379Tradicionalno sreœanje LD ob prazniku Obœine Radlje ob Dravi . . . . . . . . . . . 566

Markiœ Robert: Œestitke in proønja novemu vodstvu LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Marøik Maks: 60 let LD Œateæ ob Savi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

V skrbi za divjad slovensko-hrvaøka meja ni za lovce nikakrøna ovira! . . . . . . 265Mastnak Zdravko: V Celju nova generacija mladih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439Mavrar Mojca: 60 let LD Podbrdo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Meøiœek Ivan: 60 let LD Log - Øentvid pri Grobelnem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 626Nagode Franci: 60 let LD Planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208Nared Pavel: 10. sreœanje lovskih mojstrov in lovskih œuvajev ZLD Notranjske -

Cerknica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Deset let sekcije lovskih œuvajev in lovskih mojstrov ZLD Notranjske . . . . . . . . . . 150

12. sreœanje hrvaøkih lovskih rogistov in pevskih zborov (z mednarodno udeleæbo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56911. Sreœanje lovskih mojstrov in lovskih œuvajev ZLD Notranjske! . . . . . . . . . . 622

Ornik Franci: Pregled odstrela in izgub divjadi v Slovenskogoriøkem LUO . . . . . . 151Vlado Øteinfelser ponovno prvak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386

Oven Nataøa: Z 11. in 12. seje Upravnega odbora LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Izvoljeno je novo vodstvo LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Paœnik Joæe: Tokrat lovska razstava v Trbonjah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323Petretiœ Marko: Deseto Evropsko prvenstvo v oponaøanju jelenjega rukanja . . . . 504Pipan Iztok: Prazniœno leto za LD Medvode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388Primc Andrej: 60 let LD Trnovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155Praznik Brane: 60 let LD Velika Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269Pucihar Anton: 60 let LD Ig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209Remec Vojko: 60 let LD Bovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Romano Matjaæ: DSL Doberdob sega æe do Terske in Nadiøke doline . . . . . . . . . 324Rotar Franc: »Kulturni evro« za lovsko kulturo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Globoke sledi œezmejnega sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Komisije so æe zaœele z delom … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146LZ Slovenije podpisala deklaracijo Odøtevanje 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Druæenje koroøkih lovcev in policistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20435. jubilejno sreœanje lovskih pevcev in rogistov bo na Dolenjskem! . . . . . . . 205Tretji ples LD Dravograd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206Lovska pesem in rog povezujeta vse slovenske lovce . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262Letni pregledi odstrela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264Sejem Lov in ribolov v Celovcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263Velik poudarek predvsem lovskemu izobraæevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316Bazenski lovski razstavi na Muti in v Slovenj Gradcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319Junijski jelenji ruk na Notranjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 436Zmagovalec med »rukaœi« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 437Obœasna razstava v mariborski Galeriji Grad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4386. generacija mladih koroøkih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 440Obnovljeno streliøœe LD Slovenj Gradec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 443Rogisti z Mute stopajo v œetrto desetletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448Zapelo in zatrobilo 500 lovskih glasbenikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 506Lovsko glasbeno izobraæevanje bo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 621

Roter Matjaæ: Œiøœenje zaraslih paønikov v visokogorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 446Samec Joæe: Lovski objekti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

Izobraæevanje in usposabljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316

Ne samo koliœina, predvsem kakovost podatkov! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378Modul Letni naœrt loviøœa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 502Modul Lovske økode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 563Spoøtujte roke za vnos podatkov v LIS! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 616

Satler Alojz: 60 let LD Leskovec v Halozah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514Simetinger Milan: Øtiridesetletno delo v Meæiøkem lovskogojitvenem bazenu . . . . 32Skudnik Mirko - Fridl: Lovski oktet LD Peca - Meæica je praznoval 25 let

delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384Slapøak Marjan: 60 let LD Øentjanæ na Dolenjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Smolœiœ Marko: 50 let LD Æilce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Sterle Joæe: 60 let LD Babno Polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 625Strmole Branko: 60 let LD Bled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Blejski lovci na ogledu Lovskega muzeja v Zagrebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385Suøek Maks: 60 let LD Radlje ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Øtevanec Lojze: Prekmurski rogisti zadovoljni s svojim delom . . . . . . . . . . . . . . . . 320Øtrukelj Miran: 60 let LD Lijak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 570Øumak Janez: Lovska strelska tekma za pokal Obœine Braslovœe . . . . . . . . . . . . . 567Tomaæiœ Franc: Razvoj lovstva na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije . . . . 623Toø Marjan: Pripombe le zaradi prevelikega deleæa izkazanih izgub srnjadi . . . . . 203

Za javni interes v lovstvu in proti radikalnim zakonskim spremembam . . . . . . 268Promocija lovstva v mariborski Galeriji Grad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 381Obœasna razstava v mariborski Galeriji Grad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438Radgonski sejem s pridihom okoljskih in podnebnih sprememb . . . . . . . . . . . 513Uœinkovitejøi informacijski sistem za bolje delo … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 562Zelena luœ za Ustanovo dr. Ivana Lovrenœiœa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 614

Trkov Anton: 60 let LD Pugled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157Tucoviœ Branko: Tradicionalni lov v Dobravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207Uredniøtvo: Na sejmu Lov in ribolov v Celovcu tudi prvenstvo v oponaøanju

jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Evropska komisija je pohvalila delo in poslanstvo Koordinacije CIC za srednjoin jugovzhodno Evropo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Z ustanovitvene seje UO LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

V. J.: 60 let LD Kostanjevica na Krki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211Valiœ Samo: 60 let LD Hubelj - Ajdovøœina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387Vasa Branko: Lovske druæine Koroøke lovske zveze bogatejøe za 52 mentorjev . . 154

Predsednik LZS obiskal slovenske lovce na avstrijskem Koroøkem . . . . . . . . 376Vesel Ladislav: 60 let LD Padeæ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270Vesel Øtefan: Na Hubertovi maøi v Koœevski Reki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445Veøner Drago: Tradicionalna, 38. œistilna akcija LD Raœe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321Vrdoljak Joæef: Strelsko prvenstvo ZLD Prekmurje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 444Vrøœaj Anton: Proslavili 40 let ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Vrøœaj Tone: Skupni lov hrvaøkih in slovenskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Zajc Robert: 60 let LD Pøata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 569Zaverla Oto: 60 let LD Velunja - Øoøtanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Æerjal Bojan: 60 let LD Kras - Dutovlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155Æerdin Bojan: Prekmurski rogisti negujejo kulturno tradicijo igranja æe 35 let . . . . . 26

Uspeøna lovska bera LD Ljutomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3160 let LD Ivanovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Tretje meddruøtveno lovsko tekmovanje na glinaste golobe . . . . . . . . . . . . . . 443Lovska maøa za pokojne in æive lovce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445Poœastili 140 let prvega slovenskega tabora v Ljutomeru . . . . . . . . . . . . . . . . 504Lovska druæina Lendava proslavila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5089. Hubertova lovska maøa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 513

Okroænice, navodila, predpisi, sklepi, obvestila:DOOPPS: Nujnost zbiranja podatkov – Nam boste pomagali!? . . . . . . . . . . . . . . . 193Komisija LZS za lovsko kinologijo: Opozorilo – v vednost vodstvom LD . . . . . . . . 339Sekretariat LZS: Œlanarina in podaljøanje veljavnosti lovske izkaznice

za leto 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 615Strokovna sluæba LZS, Mitja Kersnik: Opozorilo pri jemanju vzorcev krvi uplenjenim

divjim praøiœem! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Po sledu ranjene velike divjadi le s preizkuøenim psom! . . . . . . . . . . . . . . . . 581

Tajniøtvo LZS: Preklic/odvzem lovskih izkaznic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439, 569Uredniøki odbor Zaloæniøtva LZS: Javni nateœaj za daljøe prozno besedilo

(novela, povest, roman) s prevladujoœo lovsko tematiko . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Javni nateœaj za najboljøa literarna besedila z lovsko tematiko . . . . . . . . . . . . 200

Uredniøtvo glasila Lovec: Opozorili – Prepovedano je loviti divjad s pomoœjo umetnih virov svetlobe! Prepovedana je uporaba noœnih strelnih daljnogledov in duøilcev! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408

Uredniøtvo Zaloæniøtva LZS: Objavljanje zapisov o osmrtnicah in jubilejih . . . . . . . 578

Jubilanti:Bajt Stane, 90-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327Barbiœ Franc, 70-letnik, LD Ømarna gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273Boæiœ Matija, 85-letnik, LD Tomiøelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Œop Janez, 80-letnik, LD Sorøko polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Filipœiœ Franc, 95-letnik, LD Pernica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390Germadnik Emil, 75-letnik, LD Bistra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390Golija Franc, 80-letnik, LD Sorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 451Goltnik Joæe, 80-letnik, LD Vransko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327Habjan Anton, 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 451Januø Janez, 70-letnik, LD Pernica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390Jukiœ Duøan, 70-letnik, LD Jamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 516Jurœiœ Ciril, 85-letnik, LD Suha krajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Korez Anton, 80-letnik, LD Æetale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Krebl Slavko, 75-letnik, LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 628Kukec Ivan, 85-letnik, LD Ormoæ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 628Miklavæina Vlado, 80-letnik, LD Økale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273Mogu Anton, 80-letnik, LD Dobrna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 571Novak Martin - Tinœek, 80-letnik, LD Piøece . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Okorn Zoran, 70-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Pireœnik Franc, 85-letnik, LD Zeleni Vrh - Vuzenica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Sakeløek Joæe, 95-letnik, LD Destrnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Skobir Oto, 75-letnik, LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 628Ølosar Anton, 80-letnik, LD Zemon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 516Tomaniœ Mirko, 70-letnik, LD Ptuj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Zicardi Aleksander, 70-letnik, LD Trnovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327

619Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

V tem mesecu praznujejo svoj æivljenjski jubilej: 39, 97, 159, 212, 273, 327, 391,451, 516, 571, 628

Mladi piøejo: 40, 98, 160, 213, 274, 328, 392, 452, 517, 571,

Lovski oprtnik:Avbar Bojan: Doæivetja in lovski utrinki s Spodnje Saøke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519

Lovci tekmovali s kratkocevnim oroæjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 575Bauman Miroslav: Zgled uspeønega sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334Birsa Boris: Dobro organiziran pogon je uspeøen! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

Reøevalna akcija srnjega mladiœa! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458Bitenc Drago: Za varnejøi rakiøki lov na gamse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 576Boæiœ Janko: Ograjevanje povrøin – vpliv na divjad in lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 574Ekar Franc: 15. Lovski smuœarski veleslalom za pokal kristalnega gamsa . . . . . . 455Ferjanœiœ Miha: Kaj je zapeljalo lisico? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278Fortin Marjan: Poznavalci jelenov – na plan! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 329

Narava in divjad zanimata tudi otroke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456Lovci – snemalci, na plan! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 630

Galjot Branko: Slovenski preparator postal svetovni prvak . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275Azil za divje æivali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 399Øe drugaœen naœin doloœanja starosti pri gamsih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 457

Gaøperøiœ Rok: Pomen lovskih razstav za spoznavanje vloge in pomena lovcev in lovstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395

Hrovatiœ Vlado: Povoæena vidra nam »pove« veœ, kot menimo! . . . . . . . . . . . . . . 214Kavœiœ Boris: Daljnogled, ne dvogled! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221Kersnik Mitja: Lisiœji »hat-trick« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

»Najprej øtalc’ca, potem pa krav’ca!« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163Danes iøœemo nove naœine lova z upanjem, da bo jutri drugaœe? . . . . . . . . . 459Nevarni naboji »œento metri«! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 631

Kos Ivan, Potoœnik Hubert: Øe ena risinja opremljena z ovratnico?! . . . . . . . . . . . 163Koøir Rado: Kugy in trentarski lovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216Kralj M.: Urejene lovske trofeje – ogledalo LD Prosenjakovci . . . . . . . . . . . . . . . . 161

Grajska bajta nad Dravogradom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220Øe vedno opravi nekaj ur v loviøœu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 454

Kramberger Ludvik: Pet desetletij zvest æeni in lovski bratovøœini . . . . . . . . . . . . . 219Kraøna Edvard: Bezoarski kamni – resniœnost in vraæeverje . . . . . . . . . . . . . . . . . 396Krofel Miha, Kos Ivan: Øe en ris manj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519Krofel Miha, Skrbinøek Tomaæ, Kos Ivan: Pripis - Medved pokonœal medvedjega

mladiœa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398Kræe Blaæ: Zajec z levjim srcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333Kulovec Franc: Ob starodavni lipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 518

Spet na Pajkeæu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 634Kutoø Øtefan: Øe bi rabili takih moæ! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 573L. B.: V Bohinju odlovili medveda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218L. B.: Poslovno zadovoljstvo z linijo Z6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Leban Matej: Cvetejeva koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Lenardiœ Stane: Za divjad, œe bo potrebno! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162Lepøina Duøan: Drugiœ trije ali kako je lisjak pojedel petelina . . . . . . . . . . . . . . . . 221Leskovic Boris: Swarovski æepni dvogled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

Povpreœne teæe poljskih zajcev v loviøœu LD Brezovica . . . . . . . . . . . . . . . . . 101Slikarska razstava Jurija Mikuletiœa in predstavitev knjige Spomini na lov . . . . 278Medved pokonœal medvedjega mladiœa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398

Löns Hernann: prevod pesmi Franc Terseglav – Naftni vrtalni stolp, Zapisnik . . . . 103Marolt Jernej: V LD Velike Laøœe praznovali god naøega zavetnika . . . . . . . . . . . 44Mihevc Elo: Razstava fotografij Milana Cerarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Miliœ Boris: Utopitev praøiœkov zaradi œloveøke brezbriænosti . . . . . . . . . . . . . . . . 332Nared Pavel: Divji praøiœ na Meniøiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 572Novak Franc: Zasledovanje »merjasca« v globokem snegu . . . . . . . . . . . . . . . . . 393Papeæ Janez: Obiskovalec mrzle noœi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Petaœ Janez: Skrb lovcev za obeleæja NOB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Petriœ Janez: Nori petelin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Podbevøek Albina: Kaj poœno v zavetiøœu za ujede in sove pod Velebitom? . . . . . 276Primœiœ Aleø: Boroveljska puøkarska praksa odslej tudi v Ljubljani . . . . . . . . . . . . 520Raspet Anton: Krmilna kopa na Poreznu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458Rebernik Goran: Kako sem postal lovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Rebeuøek Franc: Uplenil srnjaka ali srno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 575Rodeo Team, d.o.o.: Bushnell Holosight . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Bushnell Trophy 3-12x56 z osvetljenim kriæem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165Bushnellova serija Banner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Daljnogledi Bushnell – Elite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279Daljnogledi Infinity . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335Bushnellova rdeœa pika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Daljnogledi Trophy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 459Bushnell Legend . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 578Bushnellova »povratna pot« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 635

Rotar Franc: Lovski dom na robu Maribora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Koœevski medvedi v Vojvodini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Slovenski »rukaœi« uspeøni v Celovcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276Ponosno nosita slovenski lovski kroj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334Slovenska pesem v gorovju Malbuna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 576Mednarodna lovsko-polharska noœ 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 629

Rutar Vojko: Okrajna lovska zadruga Grgar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330Prva povojna loviøœa in lovske druæine na obmoœju MLO okroænega mesta Ljubljana in OLO Ljubljana – okolica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394Prva loviøœa in lovske druæine na obmoœju OLO Murska Sobota . . . . . . . . . . . 633

Schmidt Goran: Proønja za informacije o opuøœenih rudnikih v vaøih loviøœih . . . . 399Smoliœ Stane: Razstava likovnih del Andreja Militarova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217Stergar Matija: Osmi gozdarski lov v LD Predgrad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277Strmole Branko: Æivi volk na Pokljuki? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

Beliœni srnjak – albin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Strnad Zvonko: Starejøi œlani na vsakoletnem lovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Svetelj Franc: V kraljestvu kozoroga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218Øtevanec Lojze: Kaj storiti? Moæganska kap na lovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 576

Kaj storiti? Srœni infarkt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632Øtumberger Franc: Raœji piknik v LD Lenart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 577Toø Marjan: Kaj bo s piæmovko v Øœavniøki dolini? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332

Peta literarna nagrada Giacomo Rosini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 522

Trebec Sergej: Brzkov memorial v balinanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 577Vajndorfer Franœek: Ludvikov – ob 90-letnici! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 521Vesel Øtefan: Sveti Hubert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Veøner Drago: Lovski blagor s »figo v æepu«? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 634Æibert Rudi: Ali so øtorklje æe v Mirnski dolini? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632

Nove knjige:Œernigoj Franc: Nikolaj Lapuh – Sence v svetlobi lovœeve duøe . . . . . . . . . . . . . . 279Ingoliœ Borut: Dr. Aleskander Guzelj – Spomini na lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Kocutar Stane: Marjan Toø – Kjer stoletje øepeta … (Sto let v kraljestvu Zlatoroga) 165Leskovic Boris: Novi veliki leksikon æivali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280

Dr. Zoran A. Ristiå – Fazan – monografija o fazanu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334Frank Hecker: Æivalski sledovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 635

Toø Marjan: Joæe Grlec – Pozdrav rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Veljko Variåak – Ocenjevanje trofej evropske divjadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

V spomin: Œenœiœ Rado, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Baøkoviœ Joæe, LD Fram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281Bratoæ Andrej, LD Vrhe - Vrabœe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460Brinovec Ivan -- Hanza, LD Slovenska Bistrica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Brodnjak Alojz Slavko, LD Markovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523Fabjan Joæe, LD Gornje Jezero . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281Fabjan Tone, LD Œrnomelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Golob Anton st., LD Gaj nad Mariborom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Gubanc Tine, LD Vodice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523Horvat Viktor, LD Sinji Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Hribernik Mirko, LD Dravograd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Joøt Alojz, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Kandriœ Avgust, LD Velika Nedelja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336Klemenc Andrej, LD Ribnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Koøtomaj Tone, LD Tomiøelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523Kramberger Franc, LD Lenart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Kragel Tone, LD Sevnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Kuœan Karel, LD Ivanovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 637Landeker Ivan, LD Oplotnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460Lenardiœ Stane, LD Rakovnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402Luøina Franc, LD Æelezniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281Murko Franc, LD Destrnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Paradiæ Peter, LD Vrhe - Vrabœe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336Pocajt Slavko, LD Økale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336Podvinski Ivan, LD Globoko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223Pohovnikar Edmund, LD Podgorje pri Slovenj Gradcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460Rajter Franc, LD Dobrava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Rode Dominik, LD Økofljica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 637Savtiœ Artur, LD Marezige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460Strle Stane, LD Moravœe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402Øedivy Dominik - Niko, LD Puøœava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 637Troha Ladislav, LD Lazina - Hinje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402Urbanc Rihard, LD Gabrovka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Æirovnik Anton, LD Fram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: 47, 104, 167, 222 , 281, 336, 402, 460, 523,579, 637

Lovska kinologija: Arliœ Maksimilijan: Odgovor – Dragi Sreœko, dragi Branko, dragi Marjan … . . . . . 405Avbar Bojan: 4. Mednarodna (dræavna) razstava lovskih psov v Øentjerneju . . . . . 462Bandelj Robert: Tekma v spomin Antona Oselija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169Brajdiœ Zmago: Mednarodna tekma na divje praøiœe za vse pasme lovskih psov . 280Bauman Miroslav: PZP ptiœarjev v Starøah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403

JZP in ØPP ptiœarjev v Raœah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 642Deberøek Bojan: 13. Dræavna tekma po umetnem krvnem sledu v LD Cankova . 110Dovæan Miro: Je beg zadete divjadi navzdol po poboœju res obetavno znamenje? 406Fabiani Leo: Oh, ti naøi »strokovnjaki«! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Kersnik Mitja: Tobijeva primera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 525Kinoloøka zveza Slovenije: Razpored lovsko-kinoloøkih prireditev v letu 2008 . . . . 105Kriæ Anton: LKD Koœevje je praznovalo 30-letnico dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 638Krope Sreœko Felix: Odgovor – Dragi Sreœko, dragi Branko, dragi Marjan … . . . 224Krnjak Franc: PNZ ptiœarjev v Srediøœu ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463Lipovec Samo: Vaje psov posluønosti LKD Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403LZS: Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284Peternelj Branko: Rodezijski grebenar – njegovo øolanje in uporabnost za lov –

iz prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 461Raspet Anton: Predan resastemu istrskemu goniœu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 524Roter Matjaæ: Dragi Sreœko, dragi Branko, dragi Marjan … . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223

V 82 letih je bilo v KLPJ opravljenega veliko dela! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 337Rus Joæe: 32. Mednarodna tekma barvarjev treh deæel: Avstrije, Slovenije in Italije 50Slemenøek Mirko: Zahtevna uporabnostna tekma za nemøke lovske terierje

v Avstriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 580Srpœiœ Janez: Specialisti za zasledovanje ranjene parkljaste dvijadi . . . . . . . . . . . 579Strajnar Andreja: Delovna jesen v Druøtvu ljubiteljev ptiœarjev . . . . . . . . . . . . . . . 48

Seminar o novih pristopih pri øolanju psov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282Dræavna tekma v vodnem delu za lovske pse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 641

Svetec Franc: Pravilno ravnanje strelca po strelu na veliko divjad – porok za uspeønejøe iskanje s krvosledcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283

Trœek Iztok: Uporabnostna preizkuønja v delu po umetnem KS na Sabotinu . . . . . 338Tucoviœ Branko: Razvoj lovske kinologije le v javnem interesu! . . . . . . . . . . . . . . . 109

14. Dræavna samostojna tekma v delu psov po umetnem KS . . . . . . . . . . . . . 640Turnøek Franc: Tudi mi smo se predstavili na IKP – 2007 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168Vidmar Angel: LKD Gorica - Nova Gorica praznovala 30 let uspeønega dela . . . . 639

V Volœah zgrajen nov umeten rov za preizkuøanje psov jamarjev . . . . . . . . . . 639Velikonja Joæe: Lovska preizkuønja za prinaøalce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Æigon Marko: Spremljanje dela vodnikov psov za iskanje obstreljene divjadi

v letu 2007 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404

Predvidena legla lovskih psov: 51, 111, 169, 224, 285, 339, 407, 464, 526, 581, 642

620 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

œena tveganja, kar bi kazalo, dabi z eno od obstojeœih zavaroval-nic uredili enotno, bi kazalo raz-misliti tudi o nekakønem »riziœ-nem skladu«, ki bi ga, za vnaprejopredeljene primere in okoliøœi-ne, ustanovili v okviru LZS. Damora tolikøna organizacija, kotje lovska, poskrbeti tudi za svojonotranjo samozaøœito, kar lov-skim druæinam ali posameznimlovcem zagotavlja obœutek veœjevarnosti in pripadnosti, se je stri-njal tudi predsednik LZS.

Ob tej priloænosti smo gostaseznanili s prizadevanji naøe LD,da bi naøemu lovcu Petru Za-larju, ki ga je pred dvema leto-ma zelo poøkodoval medved inje kljub intenzivnemu zdravlje-nju ostal tetraplegik, pomagalido ustreznega posebnega dviga-la, s pomoœjo katerega bi lahkosam z invalidskim voziœkom pri-hajal in odhajal v svoje stano-vanje. Tako bi mu æeleli omogo-œiti œim manj oviran stik z zuna-njim svetom, kar bi mu nedvom-no veliko pomenilo. Ker pa jeureditev takega dvigala pove-zana z nemajhnimi stroøki, je LDprevzela pobudo za solidarnost-no zbiranje sredstev za ta namenmed notranjskimi lovci pa tudiprek drugih organizacij v naøemprostoru. Podporo omenjenimprizadevanjem je takoj izraziltudi predsednik LZS. Kot smobili pozneje obveøœeni, se je vsolidarnostno akcijo z enkratnopomoœjo izdatno vkljuœila tudiLZS, za kar se na tem mestu vimenu lovske druæine in naøegalovca Petra prav lepo zahvalju-jemo.

Kljub utesnjenem œasu si jepredsednik odtrgal urico œasatudi za ogled naøega loviøœa. Kermu je bila Diana veœ kot naklo-njena, je uplenil prav zanimivprimerek B-lanøœaka ali srnjaka -gumbarja in tako opravil lovskopraviœen odstrel v skladu s smer-nicami in naøega letnega naœrtaodstrela.

Ocenjujemo, da so sreœanjanajodgovornejøih predstavnikovnaøe lovske organizacije z vod-stvi lovskih druæin »na terenu«,kot pravimo, dober naœin, ki lah-ko obrodi bogate sadove.

Franc Koøœak

Œlani LD Kog so se poklonili spominu svojih tovariøev

Konec oktobra, tako kot vsa-ko leto, se spomnimo in po-

klonimo spominu vsem umrlim.

Ne le svojim dragim svojcem,ampak tudi tistim, ki so namostali v spominu zaradi svojihvelikih ali manjøih dejanj. Prire-ditev in polaganje vencev je ve-liko, zgodi pa se tudi, da sekomu pozabimo pokloniti, muprinesti øopek roæ na grob alipriægati sveœo. Lovska druæinaKog ima vsako prvo nedeljo vmesecu lovski posvet. Mordamalo prepogosto, ampak vendardobrodoølo za izmenjavo mnenj,pregled opravljenega dela in na-œrtovanje za vnaprej. Stareøina

so se v zgodovino LD zapisalikot delavni lovci in dobri tova-riøi. Za vse pa lahko reœemo, daso prehitro odøli k veœnemu po-œitku.

Na koncu smo poskrbeli øe zafotografiranje delegacije in nas,ki smo delegaciji le pomagali pripriæiganju sveœ. Fotografija jenastala ob grobu naøega ustanov-nega œlana Stanka Œurina –oœeta znanega istoimenskega vi-nogradnika in lovca. Naj naøilovski tovariøi poœivajo v miru!

Mag. Sreœko F. Krope

Lovsko glasbeno izobraæevanje bo!

Slabo uro pred zakljuœnim

skupnim nastopom lovskih

pevcev in rogistov je bil v pro-

storih øentjernejske obœine tudi

Ivan Mlinariœ ml. je na oktobr-skem posvetu zadolæil nekaj na-øih starejøih œlanov, naj se predprvim novembrom zberejo kotdelegacija LD in na pokopaliøœuna Kogu priægejo sveœko vsemumrlim œlanom LD Kog.

Maks Meøko, Stanko Œurinin Miran Laøiœ so se 31. 10. 2008zbrali na krajevnem pokopaliøœu.Stareøina je poskrbel za ustreznoøtevilo sveœ z nalepko LD Kog,na vsaki je bil trak, za kateregaje bila zataknjena zelena vejica.Maks je pridobil naœrt pokopa-liøœa in øtevilke grobov, starejøiobœan, Rajko Luskoviœ, pa je bilv vlogi vodnika in najveœjegapoznavalca pokopaliøœa. Za vsakgrob ve, kje je, zato delegacija,ki je letos prviœ priægala sveœkena grobovih svojih pokojnih lov-skih tovariøev, ni imela veœjihteæav.

Ugotovili smo, da na kogov-skem pokopaliøœu v zasluæenempoœitku poœiva kar 22 œlanov LDKog, eden naøih œlanov pa napokopaliøœu v Ormoæu. Tudi nanjnismo pozabili. Med umrlimi sonaøi ustanovni œlani LD, lovci, ki

sestanek predsednikov in umet-niøkih vodij slovenskih lovskihglasbenih skupin. Pomembnegasestanka, vodil ga je Franc Ro-tar, podpredsednik Komisije LZSza lovsko kulturo in stike z jav-nostjo, se je udeleæila skoraj ve-œina predsednikov in umetniøkihvodij, obenem pa tudi mag. Vla-do Bradaœ, podpredsednik LZSlovenije, in Nace Øtrucl, pred-sednik Odbora za lovsko kulturopri Hrvaøki lovski zvezi.

Ker se je od lanskega sestankav Lukovici, ki ga je odliœno pri-pravil in vodil predsednik komi-sije Marjan Fortin, tega se jeudeleæila le polovica vabljenih,nabralo kar nekaj nereøenih vpra-øanj, zlasti zaradi slabega sode-lovanja na relaciji komisija –lovski pevci in rogisti, je nasestanku tekla beseda predvsemo tem. Rotar je brez dlake na je-ziku povedal, da brez tesnega so-delovanja in usklajevanja hotenj,brez povratnih informacij o deluLPZ in rogistov ter njihovih po-bud tudi komisija ne more us-peøno delovati.

Œeprav je komisija æe v zaœet-ku leta na vse naslove lovskihglasbenih skupin poslala vpraøal-nik, s katerim je med drugim ho-tela izvedeti, ali so se pevovodjein vodje skupin rogistov priprav-ljeni dodatno glasbeno izobra-æevati na seminarjih, ki jih boorganizirala komisija za lovskokulturo, je bil odziv le 25 %. Odskupno 17 LPZ z 252 pevci in 22skupin lovskih rogistov, v kate-rih igra 175 rogistov, se je zaseminar prijavilo le 8 pevovodijin vodij rogistov. Tudi na druga,za komisijo izredno aktualnavpraøanja: npr. katera lovskaglasbena skupina bo leta 2008praznovala okrogli jubilej delo-

621Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Delegacija LD Kog je na pokopaliøœu priægala sveœe umrlim œlanomLD Kog. Od leve proti desni (avtor œlanka, Stanko Œurin z æeno Ma-rijo, Maks Meøko, Miran Laøiœ, Mirko Lukman in Rajko Luskoviœ).

Septembrski sestanek predsednikov in umetniøkih vodij slovenskihlovskih glasbenih skupin v Øentjerneju je vodil Franc Rotar, udeleæilpa se ga je tudi podpredsednik LZS mag. Lado Bradaœ.

Foto

: F. R

otar

vanja, kje in kdaj bodo jubilejniin drugi koncerti, je bil odzivizredno slab. Komisija je namreœte podatke potrebovala tudi zara-di podelitve denarne pomoœijubilantom. Skratka, komisijikljub dodatnemu pozivu niuspelo dobiti potrebnih podat-kov, zato bo glede na slaboodzivnost temu primerno tudiravnala ob nenadnih vlogah zaprispevke.

V kratkem œasu, ki je bil na-menjen razpravi, sta Franc Kene,v komisiji je zadolæen za sodelo-vanje z LPZ, in Gregor O. Ret-tinger, ki skrbi za navezo z lov-skimi rogisti, predstavila, kakonaj bi potekalo strokovno lovskoglasbeno izobraæevanje. Kot kaæe,bo to vendarle steklo v jeseni, sajso zanj æe zagotovljena sredstva,nared pa so tudi tisti, ki bodovodili izobraæevanje. Da je to po-trebno, so povedali nekateri ude-leæenci sestanka.

Franc Rotar

11. Sreœanje lovskih mojstrov in lovskih œuvajevZLD Notranjske!

Tradicionalnega 11. Sreœanjalovskih mojstrov in lovskih

œuvajev ZLD Notranjske, ki jebilo 30. 8. 2008 v lovskem domuLD Gorenje Jezero, je ob re-kordni udeleæbi lovskih œuvajevin mojstrov in æe veøœih udele-æencev v organizaciji tega sreœa-nja potekalo po naœrtovanem pro-gramu tega sreœanja. Zbralo senas je kar 62 z obmoœja naøe ob-moœne lovske zveze, med kateri-mi so bili poleg lovskih œuvajevin mojstrov tudi nekateri gospo-darji in stareøine LD, ki pa nisoLŒ ali LM. V øtevilki niso bilivøteti naøi veøœi organizatorji, kiso tudi to pot poskrbeli za prijet-no vzduøje. Podatki le dokazuje-jo, da so naøa »sreœanja« izjem-no privlaœna in zanimiva ter daso mnogi lovci æeljni sprotne-ga obveøœanja in izobraæevanja.Skratka, to potrjuje, da nam ni

vseeno za prihodnost lovskestroke, lovstva in naøe vloge vprihodnosti.

Na sreœanju sta poleg domaœihpredavateljev sodelovala øe vete-rinar Tomaæ Skrbinøek z Bio-tehniøke fakultete v Ljubljani inobmoœni lovski inøpektor JernejMarolt. Da naøa sreœanja nisonekaj praznega, dokazuje tudi,da so se za sreœanje opraviœilipredsednik LZS mag. Sreœko F.Krope, naø veœkratni predavateljBlaæ Kræe in da smo imeli nasreœanju tudi novinarsko ekipo izFrancije, ki v Sloveniji pripravljareportaæo o problematiki rjavegamedveda v Sloveniji.

Preden opiøem potek sreœanja,lahko pohvalim dobro ali odliœ-no organizacijo s strani novegavodstva in organizatorjev naøesekcije. Sreœanje je odprl laniizvoljeni novi predsednik sekcijeBenjamin Jurca, ki je po svo-jem uvodu predal besedo stareøi-ni LD Gorenje Jezero FrancuAnzeljcu, ki nas je toplo pozdra-vil, v nekaj stavkih zaæelel do-brodoølico in k besedi izzvalpredsednika ZLD NotranjskeEda Lenarœiœa, naj nam povesvoje mnenje o dogajanju v lov-stvu in komentira staliøœa LZS zzornega kota ZLD Notranjske.Zatem je besedo dobil MatijaKoœevar, œlan LD Gorenje Jeze-ro, ki je predstavil zgodovinosvoje LD in poudaril, da so naj-moœnejøa LD v nekdanjem LGOs t. i. »æensko kvoto« oz. zasto-panostjo.

Za njim je imel glavni stro-kovni referat profesor TomaæSkrbinøek o samem upravljanjuin stanju rjavega medveda indrugih vrst velikih zveri v Slove-niji s posebnim poudarkom na do-sedanjih izsledkih analize DNK.Grafiœno je predstavil rezultatedosedanjih raziskav in povedalsvoje mnenje o naøem delu po-pulacije rjavega medveda v Slo-veniji. Z drugimi besedami po-vedano je povedal, ali je medvedpri nas ogroæen ali ne. Ker je biloin bo øe veliko take strokovnetematike, tudi z njegovim vidnimprispevkom objavljene v naøemglasilu, na tem mestu ne bom pi-sal o tem, saj bodo prav kmaluobjavljen uradni rezultati razis-kave. Lahko samo napiøem, karje oœitno tudi iz opravljene razi-skave, da je pri nas na Notranj-skem veliko medvedov, saj smolovci samo na enem krmiøœu po-brali pri vzorœenju 18 razliœnihmedvedjih iztrebkov. Na vsebi-no Skrbinøkovega referata je bilokar veliko vpraøanj in pohval zæeljo, da bi s tako metodo »oce-njevanja øtevilœnosti« øe nadalje-

vali, saj bomo le tako dobili real-nejøo podobo o zastopanosti rja-vega medveda pri nas. Bilo jetudi kar nekaj razprave o upra-viœenosti in umestnosti zalaganjamrhoviøœ. Sprejeli smo in Lovskizvezi Slovenije posredovali tudinekaj staliøœ, ki naj jih ustrezniorgani prouœijo in skupno mne-nje posredujejo naprej pristojnimdræavnim organom. Øe posebnozato, ker je na naøem obmoœjunastalo kar nekaj konfliktov ljudiz medvedi. V zadnjem œasu jenamreœ opaziti izredno agresiv-nost in poveœano prisotnost rja-

predlogov vodstvu ZLD Notranj-ske, naj na priporoœilo LZS vokviru izobraæevalnega progra-ma uvrstijo tudi posebne temat-ske seminarje o konkretnih ope-rativnih nalogah in ravnanju lov-skih œuvajev. Taki seminarji najbi bili obvezni za vse pogodbeneLŒ, ki bodo v prihodnje kot za-priseæene uradne osebe opravlja-le svojo dolænost v loviøœih LD.Kar veliko razprave je bilo tudiglede viøine kazni (glob) za po-samezni prekrøek, ki so po mne-nju vseh prisotnih pretirano viso-ke glede na prekrøke v primerja-

vega medveda tudi v samih nase-ljih na obmoœju ZLD Notranj-ske. Ker je odvzem (odstrel, upo-øtevajoœ tudi izgube) »trn v peti«mnogim ljudem zunaj naselij,kjer imamo medveda na pragusvojih hiø, naj pristojno ministr-stvo prouœi moænost ukrepa zodlovom in preselitvijo proble-matiœnih medvedov na drugo lo-kacijo, saj bo le tako manj kon-fliktov z ljudmi.

Po kratkem odmoru je pregleddelovanja Lovsko-kinoloøkegadruøtva Cerknica na kratko opi-sal njegov predsednik LudvikØkrbec. Predstavil nam je glav-ne teæave, ki bodo zagotovo øepredmet marsikatere nadaljnjerazprave.

Zadnje predavanje je imel ob-moœni lovski inøpektor JernejMarolt o vlogi lovske inøpekcijein o naœinu sodelovanja lovskihœuvajev LD z lovsko inøpekcijoglede uresniœevanja doloœil no-vega Zakona o divjadi in lovu.Menim, da je bilo njegovo pre-davanje zelo pouœno, saj jeinøpektor predstavil kar nekajzadnjih krøitev, ki so nam lahkov opozorilo, in nam dal kar nekajnavodil, kako se lahko izognemotakim neljubim dogodkom. Ma-rolt je dal tudi nekaj koristnih

vi z globami na drugih podroœjihgospodarske in druøtvene aktiv-nosti. Prav tako smo izrazili mne-nje, naj bi kazni prenesli nepo-sredno na krøitelje in ne toliko naodgovorno osebo pravne osebe.

Podana je bila tudi pobuda, najse prek OZUL-a sproæi pobuda,da bi v prihodnje v letne naœrtegospodarjenja z divjadjo vklju-œili tudi moænost organiziraneureditve krmiøœ za lisice.

Sreœanje se je uradno konœaloz bogatim zakljuœkom obmoœne-ga lovskega inøpektorja. Programsreœanja je povezoval predsednikSveta za izobraæevanje pri ZLDNotranjske Franc Koøœak.

Po uradnem delu se je nadalje-valo prijetno druæenju s pogostit-vijo, za katero so se organizatorjiøe posebej potrudili. Pripravili sotudi razliœne druæabne igre intekmovanja.

Za zakljuœek øe nekaj lastnihmisli. Ob posluøanju predavanjaobmoœnega lovskega inøpektorjaJerneja Marolta, ki je povedalzgolj, kaj je prav in kaj ni, jemogoœe razbrati, kako smo lovcidopustili politiko v lovstvo, paœeprav se tako zelo in na ves glasopredeljujemo kot nepolitiœnaorganizacija. Sami sebi smo sto-pili na prste, da zdaj lahko javka-

622 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani organizacijskega odbora in predavatelji na letoønjem sreœanjulovskih œuvajev in lovskih mojstrov ZLD Notranjske

Popravek

Med tistimi koroøkimi lov-ci, ki so pred 30 leti zaœelibogato pot rogistov LD Muta,je bil tudi Zdravko Verdinek,ki smo ga pomotoma pozabiliomeniti v prispevku Rogisti zMute stopajo v œetrto deset-letje (Lovec, 9/2008).

Prizadetemu se avtor pri-spevka iskreno opraviœuje.

Foto

: P. N

ared

mo, »kaj bi bilo, œe bi bilo …«Dosegli smo koncesijsko doboza dvajset let, kar je v danem tre-nutku res velik korak, vendar sebojim, da je obenem tudi zadnji,saj je interes kapitala (po domaœepovedano denarja in æelje po nad-vladi) prevelik za nas, preprostelovce! Prav tak lobi bo œakal nanaøo vsako napako, ki jo bomohote ali nehote v druæinah kmalustorili, in æe bodo »poklicani«lahko spodbijali upraviœenostkoncesije in »pihali na svojmlin« uvajanja zasebnih loviøœ.

Mogoœe se res øtejemo za ne-zmotljive, vendar kdor dela, tudigreøi ali kot mi je pred nekaj letirekel moj nadrejeni: »Brez ærtevni zmage!« Vendar: slovenskilovci, naøi dedje, strici in oœetjein tudi mi so in smo obdræali div-jad v takem stanju, kakrønegaimamo. Pozneje ga ne bo veœ!Marsikatera dræava EU nam za-vida, mi pa ponosno piøemo za-kone, se o njih prepiramo, jihhvalimo in med drugim tudi,kako bomo eden drugega prijav-ljali, œe bo sluœajno v nekemgrmu kdo pustil par jabolk alinekaj koruze. Samo nekaj let na-zaj so bili v loviøœa za dopolnilnokrmljenje pripeljani celi tovor-njaki krme, zdaj pa moraø opozo-riti soseda, ki nevede in niœ hu-dega misleœ nese tropine ali ne-uporaben krompir æivalim … Tostrese na svojo parcelo nekaj stometrov od svoje hiøe. Ne ve, daje to nedopustno, øe posebno, œeimamo v bliæini druæinski objekt,t. i. preæo. Poslediœno smo nam-reœ lahko krivi mi, lovci, za kartudi odgovarjamo po zakonu, kertam ni dovoljeno krmljenje. Ver-jemite mi, da se veliko naøtetegane upoøteva ne z ene strani ne zdruge! Velikokrat je bila tudi iz-reœena beseda sonaravno in na-ravno. Obœutek imam, da bomov prihodnje LD uveljavljale sub-

vencije kot ekoloøke kmetije, kiso prav tako pod strogo kontrolo.Tako bomo morali paziti, da je-lenjad ali srnjad ne bo objedlasmrekovih vrøiœkov v nasadih,saj ne bomo vedeli, ali je sadikaavtohtona ali je morda æe genet-sko spremenjena. In za zaklju-œek: predmet spotike je æal div-jad, zaradi katere se sploh druæi-mo in se povezujemo ter z njotudi gospodarimo. Vsak slab gos-podar hitro propade; naøe gospo-darjenje pa traja æe mnogo let.Zdaj lahko le upamo, da bodo odivjadi pisali in o njej ponosnogovorili øe mnogi naøi zanamci.

Pavel Nared

Visoko lovsko odlikovanje Stanku Œurinu

»Mala pozornost œlovekarazveseli.« Œe dobro

premislimo, ugotovimo, da je tozelo res. Najbræ pa je tudi res, da

se v vsakodnevnem æivljenjutega premalo zavedamo. ŒlaniLovske druæine Velika Nedeljasmo se 9. 10. 2008 v svojem lov-skem domu na simboliœen naœinzahvalili svojemu dolgoletnemuœlanu Stanku Œurinu za nje-govo prizadevnost in dosedanjedelo v lovstvu. V krogu lovcevLD Velika Nedelja, LD Kog in zdrugimi lovskimi tovariøi mu jepredsednik LZS mag. Sreœko F.Krope izroœil visoko lovsko od-likovanje, red za lovske zaslugeI. stopnje. Na podelitvi so bilitudi nekateri œlani UO LZS inlovski tovariøi od blizu in daleœ.Slavnostnega dejanja so se ude-leæili tudi œlani IO ZLD Ptuj -Ormoæ skupaj s predsednikomtamkajønje obmoœne lovske zve-ze, mag. Emilijanom Trafelo.

V uvodu je mag. E. Trafelanavzoœim predstavil krajøo zgo-dovino lovskega udejstvovanjaznanega kogovskega vinograd-nika, ustanovnega œlana LD Kogin œlana LD Velika Nedelja. Nje-govo tovrstno aktivnost je zazna-movalo tudi veœ etiœnih in pleme-nitih dejanj. V lovski karieri se jevedno zavzemal za etiœen lov, zapregon krivolova, kar ga je v pre-teklosti skoraj stalo æivljenje, doplemenitih dejanj med lovskimitovariøi. Predstavili so tudi nje-gov velik prispevek pri nastaja-nju razliœnih lovskih objektov.Stanko je kljub lepemu æivljenj-skemu jubileju in bolezni zeloaktiven lovec, ki ne manjka tudina strelskih prireditvah. Vsak gli-nasti golob pade pod njegovimstrelom. In tam, kjer je Stanko,tam je tudi njegova dobra kaplji-ca, ki jo lovci zelo radi »okuøa-mo« z vsem spoøtovanjem dovloæenega dela, da nastane. Stan-ka pa ne vidimo le na strelskihtekmah, udeleæuje se tudi lov-

skih posvetov, delovnih akcij,vzame si tudi œas in se udeleæikakønega lova. Ne ravno zaradimale divjadi, paœ pa zgolj zaradisreœanj s tovariøi lovci, brez ka-terih Stanko ne more. In prav jetako.

Ob lepih in hvalevrednih be-sedah je Stanko veselo sprejelzasluæeno odlikovanje, ki je naneki naœin le skromen izraz za-hvale lovske organizacije za nje-govo zavzeto dolgoletno delo vlovstvu. Ob njegovi kapljici smopozno v noœ posluøali skoraj ne-verjetne lovske zgodbe iz Stan-kove lovske kariere. Ko je æe be-seda o njegovi kapljici, je je letosmalo manj na Kogu kot prejønjaleta; neurje je naredilo svoje. Pavendar je Stanko ob odhodu izlovskega doma potiho rekel, daje je øe vedno toliko, da ga bomolahko pili.

Iskrene œestitke Stanku za od-likovanje in øe na mnoga leta terdober pogled! Zahvala velja tudipredsedniku LZ Slovenije, ki sije kljub sluæbenim obveznostimvzel toliko œasa, da je s svojo pri-sotnostjo dal dogodku slavnostnipeœat.

Anton Kace

Razvoj lovstva na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije

Pomurje, øe zlasti pa ObœinaLendava, je nekoœ sodilo pod

avstro-ogrsko monarhijo. Æe te-daj je bilo lovstvo zelo razøirje-no, œeprav so bila loviøœa v veœjimeri oddana v zakup veleposest-nikom in premoænejøim ljudem.V arhivu v Zalaegerszegu (Mad-æarska) so prvi uradni zapisi, daje bilo 3. 2.1908 ustanovljenolendavsko Lovsko druøtvo Dol-nja Lendava. Predsednik druøtvaje bil znani lekarnar in direktorhranilnice Fuss Frigyes Nan-dor. Pravila oz. statut druøtva je4. 10. 1908 leta potrdilo kraljevoministrstvo, druøtvo pa je spada-lo pod avstro-ogrsko lovno ob-moœje, zaradi œesar v sloven-skem Lovcu, ki je zaœel izhajatileta 1910, ni najti nobenih zapi-sov o lovstvu s tega dela naøedræave. Glede na vse spremem-be, ki so se dogajale takrat, solovske druæine oz. druøtva (LD)zaœeli ustanavljati øele po koncu2. svetovne vojne, t. j. po letu1946. Tako je bilo tudi na ob-moœju Lendave, kjer je delovaloLovsko druøtvo Dolnja Lenda-va. Leta 1946 so ustanovili nove

623Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Skupinski posnetek udeleæencev in predavatelji na 11. Sreœanju lov-skih mojstrov in lovskih œuvajev Notranjske

Stanku Œurinu (drugi z leve) smo nazdravili in proslavili s penino iznjegove vinske kleti …

Foto

: A. K

ace

LD, in sicer: LD Petiøovci, LDDobrovnik in LD Velika Polana,medtem ko je Lovsko druøtvoDolnja Lendava nasledila Lov-ska druæine Lendava. Prav zatoje LD Lendava v soboto, 30. av-gusta 2008, proslavila 100-letni-co razvoja lovstva na tem ob-moœju (o œemer smo æe poroœaliv Lovcu). Lendavski lovci smoponosni na ta jubilej, saj smo obtej priloænosti izdali tudi bogatomonografijo, ki smo jo dan predslovesnostjo predstavili lovcempa tudi øirøi javnosti v preddver-ju gledaliøke in koncertne dvo-rane v Lendavi. Na predstavitvimonografije je vse prisotne po-zdravil stareøina LD Lendava,Silvester Øövegeø. Poseben po-zdrav in zahvalo je namenilFrancu Meøtroviœ - Horvatu,uredniku monografije, ter lovcu- umetniku intarzij, Jenoju Ke-szthelyiju, iz Lentija na Mad-æarskem. Razstavo intarzij z mo-tivi iz narave in divjadi je odprlæupan Mestne Obœine Lenti Lász-ló Nógradi.

Tudi slavnostna poœastitev vi-soke obletnice je potekala v len-davski gledaliøki in koncertnidvorani, kjer so se zbrali øtevilniœlani zelene bratovøœine, mednjimi tudi predsednik LZS mag.Sreœko Felix Krope, predsednikZLD Prekmurje dr. Arpad Kö-veø, predsednik OZUL za Po-murje Janez Øtotl, æupan ObœineLendava mag. Anton Balaæek tergostje s Hrvaøke in Madæarske.Slavnostni govornik je bil pred-sednik LZS mag. Sreœko FelixKrope, ki je v svojem govoru

dejal, da je praznovanje visokegajubileja za vsakega posameznikas tega obmoœja velik dogodek,ponos in œast. Obenem je tudipriloænost, da se spomnimo svo-jega zaœetka, truda, dela in nena-zadnje tudi doseæenih rezultatov.Slovensko lovstvo je dokazalo,da zna, zmore in hoœe opravljatipomembno nalogo v druæbi.Naøe poslanstvo je trud za zdra-vo okolje in v njem ohranitevæivalskih vrst, ki jih moramoohraniti tudi za naøe potomce.Vse zbrane je spomnil, da je lanitudi LZS praznovala svojo 100-letnico. Samo eno leto poznejetako visok jubilej praznuje tudiLD Lendava kot druga najsta-rejøa lovska druæina, ki deluje vokviru LZS. Iskreno je œestitalvsem œlanom ob praznovanju zæeljo, da bi tudi v prihodnje na-daljevali s svojim uspeønim de-lom. Kot predsednik LZS je izre-kel pohvalo in zahvalo za vsetisto, kar je bilo storjeno.

Æeljam predsednika LZS se jepridruæil tudi mag. Anton Bala-æek, æupan Obœine Lendava, ki jeomenil, da je praznovanje takovisokega jubileja velika œast.Zgodovina in sedanjost priœata,da so si lovci v vseh 100 letih pri-zadevali za strokovno delo priohranjanju narave in divjadi. Enaizmed trajnih nalog ostaja skrbza varstvo naravnih habitatovdivjadi, zavzemanje za œisto oko-lje, ohranjanje narave in narav-nih virov. Stoletna tradicija LDLendava œlane navdaja s pono-som, sonaravno gospodarjenje invarstvo divjadi pa naj ostaneta

tudi v prihodnje cilj in etiœnovodilo vseh tamkajønjih lovcev.Ob 100-letnici je na koncu iskre-no œestital vsem œlanom zelenebratovøœine in zaæelel vse dobrotudi v prihodnosti.

Stareøina LD Lendava Silves-ter Øövegeø je v svojem govorupredstavil monografijo, ki pred-stavlja Druøtvo od ustanovitve innjeno naslednico vse do danaø-njih dni. Zapisov od ustanovitve,razen Statuta, pa vse do konca II.sv. vojne skoraj ni bilo najti, sajtudi lovcev takrat ni bilo veliko,loviøœa pa so bila v veœji meri vzakupu. Œlanstvo se je poveœe-valo po koncu 2. svetovne vojne,leta 1945 oz. 1946, ko so zaœeliponovno ustanavljati lovske dru-æine. Druæina deluje na narod-nostno meøanem obmoœju, zatoso vanjo vœlanjeni Slovenci inpripadniki madæarske narodno-

sti. Druæina øteje 41 œlanov, odkaterih sta 2 œlana øe lovska pri-pravnika. Velikost loviøœa je2.586 ha, od tega je 200 ha ne-lovnih povrøin. V zadnjih trehletih je dræava v loviøœu opravilavelike posege v naravni prostor,saj so zgradili avtocesto Pince––Maribor in praktiœno razpolovi-li loviøœe. Da loviøœe ne bi bilorazpolovljeno, so v Œrnem Loguprek avtoceste zgradili 50 met-rov dolg »zeleni most«, ki boomogoœal prost prehod divjadi.Æe takoj po odprtju avtoceste solovci opazili, da ga divjad upo-rablja, zato œlani upajo, da bodoz gradnjo takih mostov nadalje-vali tudi drugod po Sloveniji; øeposebno tam, kjer so dnevna pre-hajanja in selitve (migracije) div-jadi najoœitnejøe.

Zdajønja LD Lendava gospo-dari z malo divjadjo, prevladuje-

624 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Lendava pred njihovim domom

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

ta fazan in poljski zajec, pa tudi zveliko divjadjo, med katero pre-vladujejo srnjad, divji praøiœ in vmanjøi meri jelenjad. Prav na je-lenjad so zelo ponosni, saj imajood leta 2003 rogovje uplenjene-ga jelena, katerega rogovje je biloocenjeno z veœ kot 230 CIC-toœkami in je od takrat tudi naj-moœnejøe jelenje rogovje v Slo-

veniji. V zadnjih 30 letih je LDLendava veliko storila. Leta 1977so odprli nov lovski dom in ob-enem razvili lastni druøtveni pra-por. Lovski dom æe od vsega za-œetka ni namenjen samo œlanom,lahko ga najamejo tudi posamez-niki in druge organizacije. V lo-viøœe je bilo veliko vlaganj, pred-vsem v nakup in obdelavo zem-ljiøœ, v postavitev tehniœnih na-prav, zasaditev starih sort jablanitn. Na lastnih njivah smo pride-lali krmo za krmljenje divjadi vzimskem œasu.

Vsem nekdanjim in zdajønjimlovcem, ki so vsa dolga leta uti-rali poti v LD Lendava, je stare-øina izrekel zahvalo in œestitke zæeljo, da bi si tudi v prihodnjeprizadevali za pravilno gospo-darjenje z divjadjo, da nova lov-ska zakonodaja ne bi v interesukapitala kakor koli ogroæala nji-hovih prizadevanj ter prizade-vanj slovenskega lovstva, da bitudi v prihodnje skrbeli za ohra-nitev divjadi in vsega drugeganaravnega bogastva.

Œlani druæine so se zbrali naslavnostnem posvetu 3. 2. 2008,na dan, ko je bila pred stotimi letiustanovljena lovska predhodnicazdajønje LD Lendava. Ob tej pri-loænosti je vsak œlan prejel fak-simile ustanovnega akta iz leta1908, delegacija LD pa je obi-skala grobove pokojnih lovcev,jim poloæila zelene vejice in pri-ægala sveœe v njihov spomin.

lovske zasluge II. stopnje je pre-jel Silvester Øövegeø; red za lov-ske zasluge III. stopnje so preje-li: Franc Tomaæiœ, Franc Laj ml.,Lászlo Kocon, Øtefan Kiraly, Jo-æef Magyar; znak za lovske za-sluge pa so prejeli: Stanko Lov-renœec, Zoltan Orban in ØtefanGraj. Zasluænim sta odlikovanjapodelila predsednik LZS mag.Sreœko Felix Krope in predsed-nik ZLD Prekmurja dr. ArpadKöveø. Lovsko druæino Lendavaje ob tem dogodku odlikovalatudi Lovska zveza Slovenije z vi-sokim priznanjem LZS, ki ga jepredal predsednik LZS mag. Sreœ-ko Felix Krope. Tudi ObœinaLendava je za dolgoletno uspeø-no delo na podroœju lovstva po-

Vsem udeleæencem proslave, kiso se odzvali povabilu in poœasti-li visoki jubilej Lovske druæineLendava, se je v imenu vseh lov-cev iskreno zahvalil. Za krajøiprevod v madæarskem jeziku jeposkrbel lovec Joæef Kocon.

Ob tako visokem jubileju LDLendava je LZS odlikovalanaslednje œlane druæine: red za

delila priznanje LD Lendava; iz-roœil ga je æupan mag. Anton Ba-laæek.

Za uspehe na podroœju kinolo-gije so prejeli srebrne znake KZSnaslednji vodniki lovskih psov:Franc Feher, Øtefan Kiraly in Jo-æef Øtihec.

LD Lendava je ob svojemjubileju podelila spominske pla-kete in priznanja naslednjimdruøtvom, organizacijam in po-sameznikom. Spominske listinedruæine so prejele sosednje lov-ske druæine: LD Petiøovci, LDVelika Polana, LD Dobrovnik,LD Zec Mursko Srediøåe (Hrva-øka) in Szabadság vadász társa-ság Lenti (Madæarska), Lovskazveza Slovenije, ZLD Prekmur-je, Zala megyei vadaszszövetségin Marcali bajtársi egyesület va-dásztagjai (obe Madæarska). Odlokalnih skupnosti sta spominskilistini prejeli øe Obœina Lendavain Krajevna skupnost Dolga vas.

Priznanja LD Lendava so pre-jeli naslednji œlani druæine:Ladislav Ivanec, Franc Feher inFerdinand Cerovac.

Proslavo so popestrili Prek-murski rogisti, ki so na zaœetku skar tremi skladbami pozdravilivse navzoœe in zaœeli proslavo.Navduøil je tudi Lovski pevskizbor ZLD Prekmurja ter zanimi-va Folklorna skupina Muravidékiz Lendave. Program sta prijaznopovezovala Tjaøa Feher v slo-venskem jeziku in Atilla Mess vmadæarskem.

Po konœani proslavi je bila vpreddverju gledaliøke in koncert-ne dvorane pogostitev za vsezbrane.

Lovski jubilej je potekal pravna dan »lendavske bograœijade«,ko je po vsej Glavni ulici Len-dave vabljivo diøalo po okusnembograœu, kar je le popestrilo praz-novanje.

Franc Tomaæiœ

60 let LD Babno Polje

Pod najviøjim vrhom Notranj-ske, Sneænikom (1796 m),

leæi vas Babno Polje, znana ponajniæjih in tudi rekordno nizkihtemperaturah. Na tamkajønjem,najviøje leæeœem kraøkem polju(750 m) ima æe 60 let svoje lo-viøœe lovska druæina LD BabnoPolje.

Njeni œlani so bili veœinomavaøœani omenjene vasi. Babno-poljci so nekoliko trmasti, ven-dar pa odprti in veseli ljudje, pri-jazni do tujcev in gostoljubni.Njihova prva lastnost, to je trma,jim je omogoœila, da so stoletjapreæiveli na mrzli, negostoljubni,vendar naravno izredno lepi divjikraøki planoti. Veliko je bilo tudiœlanov iz drugih LD, zlasti so-sednjih krajev, med drugim izPrezida iz sosednje Hrvaøke.

Na svojem lovskem praporuima druæina zapisano letnico1946, po nekaterih navedbah panaj bi bila ustanovljena øele leta1947 ali celo 1948. Iz lovskegakatastra, ki nima letnice, je panajverjetneje iz petdesetih letprejønjega stoletja, naj bi bila TDustanovljena z odloœbo, øt. 115//14, z dne 19. 7. 1949. Loviøœenaj bi ji bilo dodeljeno z odloœbo,øt. 7617/54, z dne 16. 11. 1954,ki jo je izdal Okrajni ljudskiodbor Postojna. Glede na kata-ster naj bi bila skupna povrøinaLD Babno Polje 1.880 ha, odtega je 60 ha nelovnih povrøin.Sestava katastrskih povrøin jenavedena v preglednici. Okrog25 % travnikov, koøenic in paø-nikov ali 240 ha je v zaraøœanju.

Katastrska kultura Povrøina (ha)

a) poljedelske povrøine skupaj 1000

njive 30

travniki 70

koøenice in paøniki 900

b) gozdne povrøine skupaj 820

œisti iglavci 50

œisti listavci 100

meøani gozdovi 670

Skupna lovna povrøina 1820

nelovna povrøina 60

Skupna povrøina 1880

Nadalje kataster navaja, da soletne temperature v razponu od+29 oC do –39 oC, tod pihataburja in jugozahodnik s hitrostjodo 40 km/h. Paøa je sladka in jeje dovolj. Od lovskih naprav sona voljo dvoje jasli, visoka preæain 6 solnic. Po avtorjevem mne-nju manjkajo: 1 krmiøœe, 2 preæi,lovska koœa in solnice. Øtevilœ-nost divjadi je normalna, økodopovzroœata jelenjad in medved.Med divjadjo nastajajo izgube

625Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Spominski listini za LZS in ZLD Prekmurje æe v pravih rokah …

Stareøina LD Lendava navzoœim kaæe potrjen zadnji del statutaLovskega druøtva Dolnja Lendava iz leta 1908.

zaradi krivolova (2 %) in volkovter uporabe agrokemiœnih sred-stev (3 %).

Meja loviøœa poteka po repub-liøki meji s Hrvaøko od okrog600 m jugovzhodno od Petelino-vega vrha, kota 1212, do mejedræavnega Gojitvenega loviøœaSneænik (kat. meja k. o. Prezid,Sneænik in Babna Polica), naprejpo kat. meji na razøirjeno cesto,po razøirjeni cesti na Æupanovlaz, koti 776 in 871 (kat. mejaBabna Polica in Babno Polje),naprej po kat. meji prek kot 887,807 na koto 840, od tam naprejpa po kat. meji œez Jelovec nakoto 1066 in na izhodiøœno toœkona republiøki meji s Hrvaøko.

Po navedbah katastra je lovi-øœe primerno za gojitev jelenjadi,srnjadi, v manjøi meri poljskegazajca in gozdnega jereba.

Iz katastra, ki je bil oœitnonapisan pozneje, sledi poveœanapovrøina loviøœa.

Katastrska kultura Povrøina (ha)

a) poljedelske povrøine skupaj 1532

njive 32

travniki – koøenice in paøniki 1500

b) gozdne povrøine skupaj 796

œisti iglavci 70

œisti listavci 120

meøani gozdovi 606

Skupna lovna povrøina 2328

Nelovna povrøina 112

Skupna povrøina 2440

Poveœanje je nastalo zaradikoøenic in paønikov, in sicer karza 600 ha, manjøa se deleæ njiv intravnikov ter gozdov, poveœujepa se tudi deleæ nelovnih povr-øin. Kakøen je razlog za takespremembe katastra, lahko samougibamo. Mogoœe so nastale de-janske spremembe ali pa so na-stale spremembe metodologijeocenjevanja katastrskih kultur.

Zanimiv je øe podatek o pada-vinah. V prvem katastru je zapi-sano povpreœje 1554 mm padavin,v naslednjem pa æe 1712,1 mm.

V obeh katastrih je tudi za-pisano, da je divjad vznemirjenazaradi gozdnih delavcev in voz-nikov in delno volkov, zdravst-veno stanje divjadi je dobro, sepa iz loviøœa seli zaradi vznemir-jenja in se vanj vraœa pozno jese-ni. Po navedbah v katastrih soodnosi s sosednjimi druæinamidobri.

V arhivu LD Babno Polje jemogoœe zaslediti prepis odloœbe,s katero je bilo LD dodeljeno lo-viøœe. Odloœba je bila izdana 16. 11. 1954 na temelju Zakona ookrajnih ljudskih odborih ter Za-kona o lovu (Ur. l. LRS, øt. 26/54) ter po zasliøanju in predloguOkrajne lovske zveze Postojna.

Izdal jo je Okrajni ljudski odborna 18. skupni seji obeh zborov.

V arhivu je mogoœe zasledititudi neke vrste zapisnik o razme-jitvi loviøœ, ki ga je prejela LDBabno Polje oziroma tovariø Mi-lan Janeæ.

Œlani LD Babno Polje so biliveœinoma domaœini, nekaj pa jihje bilo tudi iz sosednjih vasi in izHrvaøke. Zanimiva je œlanskasestava iz lovskega leta 1964/65,ki jo je mogoœe najti v arhivuLD. Iz nje je razvidna tudi po-klicna ssestava lovcev. Tedaj sobili v druæino vœlanjeni naslednjiœlani: Vinko Poje (usluæb.K.P.L.), Poje Miroslav (delavec

Kovinoplastike), Milan Janeæ(matiœar ObLO Cerknica), Fra-njo Knavs (Øumarija Prezid –logar), Anton Mestnik (usluæ-benec), Anton Mlakar (upoko-jenec), Milorad Mrvoø (usluæ-benec), Oktoan Øepiœ (LekarnaJadran – Reka, lekarnar), AlojzSterle (upokojenec), BrankoSadovki (upokojenec), JanezTroha (gozdar), Janez Ule (goz-dar), Janez Urh (usluæbenec –direktor), Alojzij Zwölf (goz-darski tehnik), Bogdan Cindriœ(usluæbenec), Anton Vesel (us-luæbenec), Anton Øpeh (dela-vec), Pavle Oæbolt (DIP Œabar –direktor), Viktor Troha (dela-vec), Joæe Janeæ (lesni manipu-lant). Najstarejøi œlan je bil An-ton Mlakar (1897), Babno Polje46, takrat star 67 let.

Veœina œlanov je bila takratstara manj kot 40 let. Od takrat-nih œlanov sta v druæini le øe An-ton Mestnik in Viktor Troha,veœina je æe pokojnih. Med ome-njenimi œlani bi po priœevanjupreostalih lahko naøli tudi usta-novne œlane LD Babno Polje.

LD Babno polje ima svojokoœo na Æupanovem lazu. Po pri-

na toœka za piknike v naravi, lov-

ske prireditve in zaœetke pa tudi

konce lovskih pogonov.

Nedaleœ od Æupanovega laza

so uredili mrhoviøœe za medve-

de, v tako imenovani Berinøœ-

kovi dragi. Lokacija je v nepo-

sredni bliæini Hrvaøke oziroma

zdaj schengenske meje. Berin-

øœkova draga leæi pod lokalno

najviøjim mejnim hribom Berin-

øœek, ki je sicer znan kot eno

boljøih rukaliøœ jelenov.

Œlani LD Babno Polje so po-

nosni na svojo visoko obletnico

LD, hkrati pa si øe naprej æelijo

dobre medsebojne odnose in da

bi delali v korist divjadi in nara-

ve.

Joæe Sterle, univ. dipl. inæ. gozd.

60 let LD Log - Øentvid pri Grobelnem

Œlani LD Log - Øentvid priGrobelnem smo 13. oktob-

ra 2007 praznovali naø jubilej,60-letnico delovanja. Tisti dan

œevanju nekaterih œlanov naj bise priprave za gradnjo zaœele æekonec øestdesetih let. Pozneje jebila øe veœkrat dograjena in pre-urejena v sedemdesetih, osemde-setih in devetdesetih letih prej-ønjega stoletja. Nedaleœ od koœeso bile med 2. svetovno vojnopartizanske bolniønice, na kar nasspominja obeleæje ob cesti, kivodi v Leskovo dolino in na Ma-øun.

Lovci so poskrbeli, da Æupa-nov laz, od koder je preœudovitrazgled na Sneænik, ni æe popol-noma zaraøœen. Œlani ga æe de-setletja kosijo in krœijo grmovje,drevje in kamenje. Je tudi prijet-

se je naøe praznovanje uradnozaœelo z zborom lovcev, gostovin krajanov v øentviøki cerkvi sv.Vida, kjer je bila tudi Hubertovamaøa s Øtajerskimi rogisti. Tamje bila maøa tudi za naøe pokojneœlane LD, ki jo je daroval æupnikJanez Nerat.

Po konœanem cerkvenem ob-redu in kratkem okrepœilu se jepraznovanje nadaljevalo v Domukrajanov na Grobelnem, kjer sov kulturnem programu sodelova-li tudi otroci iz naøe okolice invaøki pevci Svetøtefanski fantje.Program je povezovala naøa œla-nica in tajnica LD Ivica Meøi-œek.

Na prireditvi so se zvrstili raz-liœni govorniki: predsednik KSØentvid in podæupan ObœineØmarje pri Jerøah g. Javornik,predstavniki sosednjih LD, dru-øtev ter predstavnik Savinjsko-Kozjanskega LUO in SK ZLD -Celje Zdravko Mastnak, ki jezasluænim œlanom podelil odli-kovanja SK ZLD Celje. Naøa LDje podelila priznanja vsem so-sednjim LD, druøtvom in go-stom, ki so kakor koli prispevaliv dobro naøe LD.

Gostje so nam izrekli vso za-hvalo za sodelovanje z æeljami,da bi øe naprej aktivno delovalina naøem obmoœju in v slovenskilovski organizaciji nasploh.

Stareøina Ivan Meøiœek je ori-sal prehojeno pot pred vojno inpo njej vse do danes. Podatkipriœajo, da se je na obmoœju zdaj-ønje LD æe pred vojno z lovomukvarjalo nekaj takratnih zakup-nikov. Zadnji med njimi je bilAlojz Kovaœ, ki je takoj po voj-ni, leta 1946, zbral nekaj lovcevter na ustanovnem zboru 20. 10.1946 ustanovil zdajønjo Lovskodruæino Log - Øentvid pri Gro-belnem. Postal je njen prvi pred-sednik, tajnik pa je bil njegov sinSlavko Kovaœ, ki je bil do ne-davnega øe edini æiveœi ustanov-ni œlan (umrl je 21. julija letos),gospodar je bil Janez Jezovøek,blagajnik Joæe Jamnikar, brataFranc in Karl Esih ter LudvikBreœko. Z veliko truda in za-gnanostjo takratnih lovcev si jeloviøœe z leti opomoglo, zato vsazahvala in spoøtovanje takratnimœlanom, ki so naøi LD dali po-memben peœat. Iz leta v leto se jepoveœevalo øtevilo œlanstva, vzpo-redno pa njihove obveznosti za-radi predpisov zakonodaje innovosti pri upravljanju z lovi-øœem. Druæina ni imela osnovnihsredstev in lastne strehe, zato sobili posveti na domovih œlanov.Leta 1972 je LD nabavila v srculoviøœa, v predelu, imenovanemLoœnec, parcelo, kjer smo posta-

626 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Babno Polje pred lovsko koœo na Æupanovem lazu

vili majhno lovsko koœo, kar jeza takratne razmere pomeniloveliko pridobitev. V nadaljnjihletih se je v razvoju lovstva raz-vila nova lovskoøportna zvrst,lovsko strelstvo. Tudi zato je LDleta 1980 kupila v Grobelnem 1 haveliko zemljiøœe, kjer smo posta-vili sodobno streliøœe in zgradilinov lovski dom, ki smo ga odprlileta 1992. To je bila dotlej naj-veœja zmaga œlanov naøe LD, kiso veœino vsega dela opravili sprostovoljnim delom. Omenitimoram, da smo zelo ponosni nanaø lovski dom.

Prav tako smo lahko ponosnina doseæke naøih øportnih strel-cev, katerih øtevilni pokali krasi-jo prostore naøega lovskega doma.

Loviøœe LD Øentvid pri Gro-belnem meri 2.680 ha, povezanismo v SK ZLD - Celje in SKLUO - Celje. Delujemo na ob-moœju Obœine Øentjur in ObœineØmarje pri Jeløah ter v KS Gro-belno, Gorica pri Slivnici, SvetiØtefan in Øentvid pri Grobelnem.Naøe loviøœe meji na loviøœa LDØentjur, LD Ponikva, LD Ømarje,LD Pristava, LD Loka pri Æusmuin LD Handil - Dobje.

Trudimo se vzdræevati dobresosedske odnose z LD pa tudi zvsemi drugimi uporabniki pro-stora.

V naøi LD je glavna divjadsrnjad, øtevilœno se poveœujetaspet poljski zajec in raca mlaka-rica. Prehodni je divji praøiœ. Po-polnoma je izumrl gozdni jereb,delno pa tudi fazan, za kateregase z vsakoletnim vlaganjem izumetne vzreje trudimo, da bi seøtevilœnost zopet poveœala. Po-sledica za izumrtje vrst divjadi nilovœeva puøka, temveœ negativnidejavniki, ki usodno vplivajo naokolje.

Ob praznovanju naøega jubile-ja je bilo precej poudarka na prob-lematiki slovenskega lovstva terv œlanstvu znotraj LD. Tudi œlani

nismo brez napak, posebno ne-kateri posamezniki, ki ne vedoveliko o praviœnem in etiœnemlovu in premalo upoøtevajo do-loœila Etiœnega kodeksa sloven-skega lovca.

V prihodnje bo glavna skrbøentviøkih lovcev gojiti poøtenelovske odnose znotraj LD, patudi zunaj nje in z vsemi simpati-zerji lovstva ter uporabniki pro-stora, saj so obveznosti sloven-skih lovcev iz dneva v dan veœje.

Na koncu proslave je stareøinaIvan Meøiœek øe enkrat izrekelvso zahvalo aktivnim œlanom, kiso bili vseskozi v ospredju aktiv-nosti in so prispevali velik oseb-ni deleæ k razvoju in nemotenemudelu naøe LD. Zahvala je veljalatudi vsem povabljenim, ki so ka-kor koli prispevali v dobro naøeLD.

Po uradnem delu sta se nada-ljevala druæenje in tovariøko sre-œanje ob okusni veœerji in dobriglasbi priznanega Ansambla Mla-di upi iz Ømarja pri Jeløah.

Ivan Meøiœek

60 Let LD Œaven

Tudi v LD Œaven smo prazno-vali 60-letnico. Naøa LD ima

korenine æe v davnem letu 1945,ko je OKL Ajdovøœina izdalaprve dovolilnice za lov na ob-moœju sedanje LD. Dobila jih jeskupina izbrancev z obmoœijDobravelj, Sela, Batuj, Œrniœ inZaloøœ. S sprejetjem Zakona olovu leta 1948 so se omenjeneskupine zdruæile in osnovale LDŒaven, v katero se je vœlanilo 34lovcev. Lovili so predvsem malodivjad: poljske zajce, jerebice infazane, saj v tem loviøœu takratøe ni bilo velike divjadi. Za-nimivo je brati poroœilo o odstre-lu leta 1948. Uplenili so nasled-njo divjad: 56 zajcev, 23 jerebic,7 fazanov, 5 kljunaœev, 3 jazbe-

ce, 5 lisic. Dandanes se zdi takasestava uplenjene divjadi never-jetna glede na sestavo uplenjenedivjadi v zadnjih letih, ker zdajprednjaœi velika divjad. V lovi-øœu imamo veliko srnjadi in div-jega praøiœa. Zajci in fazani sozelo redki, jerebice pa ni veœ.

Zdaj LD Œaven øteje 75 lov-cev, ki smo se v spremstvu svo-jih druæinskih œlanov v lepemavgustovskem dnevu 2008 zbralipred lovskim domom v Gojaœah.Dom stoji na izjemno lepi loka-ciji, v borovem gozdiœku podvznoæjem Œavna. Od tam je iz-redno lep pogled na poboœje Œav-na, kjer kraljujejo gamsi, muflo-

bomo morali v prihodnje øe ures-niœiti. Poseben poudarek je bilnamenjen varstvu in gojitvi div-jadi, upravljanju loviøœa ter vzdr-æevanju osnovnih sredstev. Ob-novili smo oba bivaka: Œrno peœin Bajœevo luknjo. Lovski domsmo prikljuœili na novo vodovod-no omreæje in elektriœno napelja-vo. Stareøina je predal besedopredstavniku ZLD Gorica Pri-moæu Bonetu, ki je pohvalil naøedosedanje delo in uspehe ter namoptimistiœno zaæelel uspehe øe vprihodnje. V praznovanje smovkljuœili tudi tekmovanje v stre-ljanju na glinaste golobe, ki smoga poimenovali po naøem premi-

ni, v zadnjem œasu pa tudi jele-njad. Pod lovskim domom serazprostira Vipavska dolina zreko Vipavo in umetnim jezeromVogrøœek, kjer domujejo racemlakarice. Srnjad in divji praøiœipa si izbirajo svoj æivljenjskiprostor kar po celotnem loviøœu.

Otvoritveni govor je pripravilstareøina LD Œaven Marjan Pu-har, ki je pozdravil vse navzoœe,øe posebno podpredsednika ZLDGorica Primoæa Boneta in pred-stavnike krajevnih skupnosti.Opisal je delo organizacije vzadnjih letih in naœrte, ki jih

nulem lovcu Slavku Miliœu –Miliœev memorial.

Slavko Miliœ je bil zvezni sod-nik in selektor dræavne repre-zentance v streljanju na glinastegolobe, v naøi LD pa je bil refe-rent za strelstvo. Rezultati sobili objavljeni po tekmovanju,nagrade pa so bile izroœene naprireditvi.

Praznovanje se je nadaljevaloob prijetnih zvokih tamburaøke-ga ansambla in nastopu lovskegapevskega zbora. Razøli smo sepolni lepih in prijetnih vtisov.

Franc Œuk

627Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Log - Øentvid pri Grobelnem

Œlani LD Œaven so avgusta proslavili svojo 60-letnico.

Prizor s proslave LD Œaven

Zasluæni in ugled-ni œlan LD Or-moæ Ivan Kukecst. je v krogusvoje druæine inprijateljev praz-noval svoj visokijubilej – 85-letni-co.

Ivan se je rodil16. 6. 1923 v Vratnem v RepublikiHrvaøki. Leta 1935 se je preselil vmesto ob meji, Ormoæ. Zaposlil se jena obœinski upravi za druæbene pri-hodke v Obœini Ormoæ, kjer je sluæ-boval vse do upokojitve, leta 1984.

V Lovsko druæino Ormoæ je vsto-pil daljnega leta 1950. V njej se jekalil v dobrega in poøtenega lovca,velikega ljubitelja narave in divjadi.

V matiœni LD mu je bilo zaupanopredsedovanje disciplinske komisijev letih od 1965 do 1975, œlan uprav-nega odbora je bil od 1975 do 1983.Za vse dobro, kar je storil v prid div-jadi, narave in lovstva, ga je LZS od-likovala z znakom in redom za lov-ske zasluge III. stopnje, v matiœnilovski druæini pa je postal œastni œlan.

Ivan - Vanjœ, kot ti pravimo tvojilovski prijatelji, æelimo ti øe velikolepih trenutkov, povezanih z lovom.Tudi v krogu svojih domaœih uæij øeveliko mirnih in lepih let!

LD Ormoæ – B. M.

Slavko Krebl jev druæinskem kro-gu 19. 5. 2008praznoval svoj 75-letni jubilej. Topomembno æiv-ljenjsko obletni-co je Slavko pro-slavil tudi v lov-skem domu s œla-

ni LD Mislinja. Slavko se je rodil leta 1933 v de-

lavski druæini v Mislinji in je de-lavsko tradicijo nadaljeval tudi sam.Najprej se je priloænostno zaposlil vgozdnem in lesnem obratu v Mislinji,ob vznoæju mislinjskega Pohorja. Prvostalno zaposlitev je dobil v Sodarni vMislinji. Æe v mladosti je spoznavalnaravo in æivljenje v njej. Rad se jedruæil z lovci, saj se je v njihovidruæbi vedno prijetno poœutil. Takojpo odsluæenju vojaøkega roka se jeleta 1953, kot pripravnik vœlanil vLD Golavabuka in po dveh letihuspeøno opravil lovski izpit. V æeljilovcev po samostojnosti mislinjske-ga okoliøa je leta 1954 nastala novaLD Mislinja. Po opravljenem lov-skem izpitu je Slavko leta 1955postal œlan v LD Mislinja in ostal vsedo zdaj. Æe po dveh letih od lovskegaizpita je nadaljeval izobraæevanje vlovstvu in leta 1957 opravil øe izpitza lovskega œuvaja. Poklicno se jezaposlil kot lovski œuvaj v revirjuGojitvenega loviøœa Pohorje; GGMaribor. Poklic lovskega œuvaja jeopravljal od leta 1957 do 1963. Vtem œasu je uspeøno delal in vodil nalov øtevilne lovske goste iz domovi-ne in tujine. Leta 1963 je zamenjalsluæbo in se zaposlil kot œuvaj v tek-stilni tovarni v Mislinji. Njegova zad-nja zaposlitev je bila v Æelezarni Rav-ne, kjer je leta 1984 doœakal tudi upo-kojitev.

Slavko je bil ves œas aktiven tudi vIO LD. Od leta 1964 do 1966 jeopravljal funkcijo druæinskega stati-stika, od leta 1966 do leta 1970 je bilgospodar LD in od leta 1970 do 1974je opravljal funkcijo kinologa. Slav-ko ima tudi veliko zaslug za dogra-ditev lovskih domov v Ponikvi in

Zavrøah, saj ni bilo akcije, pri katerine bi sodeloval s svojo pridnostjo inspretnostjo. Bil je vzor mlajøim, kijih je kar nekaj vzgojil v dobre inpoøtene lovce. Slavko je bil eden pr-vih lovcev, ki so v LD zaœeli gojititudi lovsko-øportno strelstvo in bilzelo uspeøen kot posameznik in œlanekipe. To dokazujejo njegovi øtevilnipokali in priznanja. Zelo aktivno seje ukvarjal tudi s kinologijo, saj jekot dober kinolog sodeloval pri øola-nju in vzreji psov raznih lovskihpasem; njegov najljubøi pes je bilvedno istrski goniœ.

Za prizadevno delo v lovstvu je ju-bilant prejel veliko pohval, priznanjin pokalov. LZS ga je odlikovala zznakom za lovske zasluge. Od KZSje prejel srebrni in zlati znak za kino-loøke zasluge.

Ob visokem æivljenjskem jubilejuti, dragi Slavko, lovci LD Mislinjaæelimo øe mnogo zdravja in øe velikolovskih uæitkov.

LD Mislinja – J. J.

Oto Skobir je30. 8. 2008 medsvojimi najdraæ-jimi in lovskimiprijatelji prazno-val 75-letnico æiv-ljenja in 51 letœlanstva v zelenibratovøœini. Nje-gova æivljenjska

pot se je zaœela leta 1933 v velikikmeœki druæini Ænidarjevih pod Urø-ljo goro pri Svetem duhu nad Pod-gorjem. Æe v otroøkih letih se je se-znanil z naravo in lovom, saj sta bilanjegov ded in oœe spoøtovana lovcain zakupnika loviøœa. To je pomemb-no vplivalo na njegovo æivljenjskopot in izbiro poklica.

Starøi so æeleli, d bi se eden odotrok izuœil za krojaœa. Tako se jeOto na æeljo starøev izuœil krojaøkegapoklica, ki pa ga pozneje ni nikoliopravljal, ampak se je odloœil za po-klic gozdarja. Po odsluæenem vojaø-kem roku se je zaposlil na Gozdnemgospodarstvu, delo je dobil na Ple-øivcu. Tam so mu ponudili moænostizobraæevanja v gozdarski øoli v Id-riji. Po konœanem øolanju je prevzeldelo vodje revirja na gozdarskemobratu v Mislinji; zadnja leta sluæbo-vanja je bil v tem obratu vodja odpre-me. Leta 1995 se je upokojil.

Kot velik ljubitelj narave in divja-di je æe leta 1957 postal œlan LD.Najprej je bil œlan LD Podgorje, odleta 1960 pa je œlan LD Mislinja. Otoje z veœ kot 50-letnim lovskim sta-æem dobro znan med lovci tudi zunajLD kot dober organizator meddru-æinskih skupnih lovov, s œimer skrbiza tovariøko sodelovanje s sosednji-mi LD. Organiziral je delovne akcije,druæabna sreœanja ter vzgojil veœ kot25 mladih lovcev. Je pobudnik lov-sko-kmeœkih sreœanj in neguje sode-lovanje s kmeti in lovci na naøemobmoœju.

Sodeloval je pri opravljanju naj-pomembnejøih funkcij: od leta 1969do 1975 je bil blagajnik; v tem œasusmo gradili nov lovski dom v Zavr-øah nad Mislinjo. Øe z nekaterimilovskimi tovariøi je bil gonilna silapri gradnji. V letih 1979 do 1985 jeopravljal delo gospodarja, od leta1975 do leta 1985 je bil delegat LZMaribor. Tajniøke posle je opravljalod leta 1988 do leta 1989. Od leta1989 do leta 1993 je bil predsednikDR LD, predsednik NO pa od leta1993 do 1995. Komisijo za lovskidom je vodil od leta 1997 do leta

2001. Leta 2001 je prevzel odgovor-no funkcijo stareøine LD in jo uspeø-no opravljal vse do leta 2005. V nje-govem obdobju vodenja LD je bilaopravljena veœja prenova lovskegadoma z okolico in odkupili smo zem-ljiøœa pri lovskem domu z vso ustrez-no dokumentacijo. Leta 2003 smoobnovili druæinski prapor in organi-zirali sreœanje s kmeti. Vseskozi doleta 2003 je bil vodja revirja, mentor-stvo pa opravlja øe dandanes. Leta2004 je s podporo vseh œlanov LD

organiziral proslavo zlatega jubilejaLD Mislinja. Sodeloval je tudi priustanavljanju Koroøke lovske zveze.

Oto je za prizadevno delo v lov-stvu prejel veliko priznanj in pohvalLD. LZS ga je odlikovala z znakomza lovske zasluge, redoma III. in II.stopnje.

Ob visokem æivljenjskem jubilejuti, dragi naø Oto, lovci øe enkratkliœemo na mnoga zdrava leta in tiprivoøœimo veliko lovskih uæitkov.

LD Mislinja – J. J.

628 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

JUBILANTI

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

95-letnicoAnton Bukovnik, LD Øenœur

90-letnicoMiha Strgarøek, LD DobovecFranc Pesjak, LD JeseniceAndrej Virnik, LD Træiœ

85-letnicoTomaæ Ahaœiœ, LD TræiœAlbin Furlan, LD RiæanaFranc Kolariœ, LD SrediøœeØtefan Kralj, LD ŒemøenikMarjan St. Mikliœ, LD DobrepoljeIvan St. Podgrajøek, LD VitanjeViktor Rismondo, LD GabrovkaMihael Trabe,LD Boœ na KozjakuJanez Økoberne, LD Senovo

80-letnicoStane Jazbinøek,LD Bohor - PlaninaJanez Klun, LD RibnicaJanez Kregar, LD PoljaneSilvester Novak, LD TrnovoAlojzij Ovijaœ, LD Ømarna goraZlatko Øtefan Pflaum,LD StoræiœJanko Pirman, LD ÆilceStanko Podlogar, LD ØentrupertAnton Øobar, LD Velike PoljaneIvan Ulœnik, LD PodœetrtekMarijan Zupanœiœ, LD MedvodeMilan Æelje, LD Tabor - Zagorje

75-letnicoFranc Bajc, LD KomendaMilan Bosnar, LD LazeAnton Œadeæ, LD PoljaneStjepan Fadiga, LD VoliœinaLiljano Flandija,LD Kojnik – PodgorjeAnton Kelbl, LD BledAndrej Kos, LD RankovciFranc Kraøovec, LD TopliceIvan Lesjak, LD IvanjkovciFranc Novak,LD Ømarje pri Jeløah

Mihael Ogorevc, LD ArtiœeAnton Peœnikar, LD GrosupljeFranc Perko, LD KropaJanko Poliœ,LD Øentilj v Slovenskih GoricahRoman Puøljar,LD Ivanœna GoricaØtefan Ribiœ, LD RadljeSilvij Spagnolo, LD ŒavenIvan Ømerc, LD JurkloøterIvan Øneler, LD Sinji VrhFranc Øolar, LD Joøt - KranjAndrej Tollazzi, LD LogatecAndrej Tomaæiœ,LD Sveti Jurij - Jurovski dolBoæidar Zavodnik, LD Laze

70-letnicoMarjan Ahlin, LD GrosupljeIvan Breœko, LD LaøkoSilvester Brlek, LD CirkulaneAvguøtin Burger, LD Viønja GoraSilvij Deloøto, LD IzolaFranc Ekart, LD Mala NedeljaJoæe Fortuna, LD Veliki GaberBranko Gruntar, LD KobaridAnton Jakøa, LD Smuk – SemiœIvan Klasinc, LD StarøeAldo Klemenœiœ, LD PlanotaJanez Kofler, LD ÆeleznikiAnton Kralj, LD TræiœJoæe Krivec,LD Kajuh - ØmartnoFranc Laj, LD LendavaMirko Lavriœ,LD Banja Loka - KostelLucijan Pavlin, LD GrgarØtefan Pavøe, LD JamnicaVincenc Peœovnik,LD Ømartno na PohorjuJanez Podræaj,LD Taborska jamaJoæef Rabiœ, LD BuœkaTomo Simon, LD Hum - CeljeLazar Øajhar, LD DravogradSilvester Øega,LD Gorenje JezeroMilko Vrbinc, LD RakovnikAnton Zaloænik,LD Trojane - Oæbolt

Vsem jubilantom iskrene œestitke!

* Po podatkih iz LISJAK-a.

Nas

likal

: U. I

ff

Mednarodna lovsko-polharska noœ 2008Lovci s te in one strani Pece napolhanju na Koœevskem

»Da obljuba dela dolg,« setega veœ stoletnega pre-

govora øe kako dobro zaveda tudimag. Sreœko F. Krope, predsed-nik LZ Slovenije. Ko se je spo-mladi s svojimi sodelavci mudilna avstrijskem Koroøkem (o temsmo poroœali v Lovcu), je napolhanje na Koœevsko povabilpredstavnike avstrijske Koroøkelovske zveze (Kärtner Jägersc-haft) oz. Koroøkega lovstva –KJ, Kluba prijateljev lova izCelovca, predstavnike naøe ob-moœne Koroøke lovske zveze inLZ Slovenije. Œeprav po lanskinadvse uspeøni polharski sezoniletoønja ni bila bog ve kaj, sajtudi na Koœevskem nekateri li-stavci niso dobro obrodili, je naKoœevskem 7. oktobra svojo ob-ljubo vseeno izpolnil.

Bilo je namreœ prisrœno lovskodruæabno polharsko sreœanje, kije brez dvoma øe bolj utrdilo si-cer æe tako dobro in uspeøno so-delovanje lovcev, ki æe desetletjaskrbijo za dobro œezmejno lov-sko in kulturno sodelovanje. Obvznoæju preœudovitega obmoœjaVelike gore oziroma Stojne, ki jebila æe prve dni oktobra zaradipisanih jesenskih barv nadvselepa in privlaœna, je bilo na Ma-rofu, kjer ima sedeæ vzorno ure-jeno in uspeøno Gozdarstvo Grœa,d. o. o., zbirno mesto mednarod-ne polharske odprave 2008. Zone strani Pece so priøli: koroøkideæelni lovski mojster dr. Ferdi-nad Gorton, Sepp Monz, na-mestnik koroøkega deæelnega lov-skega mojstra, in Walter Kulte-rer, glavni urednik lovskega œa-sopisa Kärntner jäger. Iz Klubaprijateljev lova - Celovec so bilitam predsednik Mirko Kumer -Fric, tajnik Jurij Mandl, JanezKaiser, ki v okraju Velikovecskrbi za nadzor nad strelnim oroæ-jem, novinar Franc Wakounig,dopisnik Lovca iz Avstrije, terValentin Boæiœ. S te strani Peceso se povabilu odzvali: predsed-nik Koroøke LZ Duøan Lesko-vec, strokovni tajnik FrancPraznik, Duøan Jukiœ, AntonSadek, Peter Bijol in podpisani.LZ Slovenije so zastopali: pred-sednik mag. Sreœko Krope, pod-predsednik mag. Vlado Bradaœin direktor skupnih sluæb SreœkoÆerjav. Z Ministrstva za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano stapriøla Urøka Srnec, vodja Sek-torja za lovstvo in ribiøtvo, ter

Robert Kreæanja. Æal se sreœa-nja ni mogel udeleæiti MatjaæLongar, generalni konzul Slove-nije v Avstriji.

V pozdravnem nagovoru jeKrope poudaril, da je dolgoletnotesno sodelovanje slovenskih lov-cev z lovci z avstrijske Koroøkele dokaz, da za lovce nikoli nibilo nobenih meja. Sodelovanje,øe posebno pa pristne lovske to-variøke vezi, lahko øe bolj utrdijoin poveæejo tudi takøna sreœanja.Tudi Gorton, ki se zadnji œasprecej mudi na Koœevskem, jepovedal, naj bi se lovci tudi v pri-hodnje ravnali po divjadi, ki nepozna meja, in poudaril, da jeletoønje sreœanje lovcev z avst-rijske Koroøke in Slovenije lah-ko za zgled drugim lovcem v Ev-ropi. Duøan Leskovec, ki s svo-jimi koroøkimi lovski tovariøi

zelo zavzeto skrbi za pristno œez-mejno sodelovanje, zlasti s œlaniKluba prijateljev lova - Celovec,je dodal, da so koroøki lovci biliin bodo tudi v prihodnje po-vezovalni œlen z zamejskimi slo-venskimi lovci. Mirko Kumer,najstarejøi udeleæenec polhanja,se je LZ Slovenije in predsedni-ku Kropetu zahvalil za pobudoza tako sproøœeno sreœanje, ki bovsem ostalo v lepem spominu.

Nad brezhibno organizacijopolharskega popoldneva in veœe-ra so s svojim lovski prijateljibdeli Krope, Branko Juæniœ, di-rektor Gozdarstva Grœa, d. o. o.iz Koœevja, sicer tudi predsednikOZUL Koœevje, Leskovec inWakounig, ki je bil prevajalec.Joæko Økufca, operativni vodjaGozdarstva Grœa, tudi predsed-nik Komisije za ocenjevanje in

kategorizacijo trofej pri OZULKoœevje, je skrbel za lovski go-laæ. Miran Økulj, namestnik di-rektorja Gozdarstva Grœa in pred-sednik Polharskega druøtva Grœa- Koœevje, ter Branko Juæniœ pasta zanimivo in privlaœno vodilapolharsko uœno uro. Spregovo-rila sta o æivljenju polha, njego-vem æivljenjskem okolju, o pote-ku lova (polhanju) in tudi o tem,da je polhovo meso zelo cenjenotudi v slovenski lovski kuhinji.

Ne samo lovci z avstrijske Ko-roøke, ampak tudi nekateri slo-venski lovci so verjetno prviœ sli-øali, da v Sloveniji æivi veœ vrstpolhov, in sicer navadni polh,podlesek, vrtni in drevesni polhin da ta pravi polharji pastempravijo »økatle« ali »øklopi«, kiso enojne, dvojne in celo trojne.Najbolj izkuøeni polharji imajo vposesti tudi pasti, imenovane

629Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

Desetletja nadvse uspeøno œezmejno sodelovanje lovcev z avstrijskeKoroøke in Slovenije se je øe bolj utrdilo po skupnem oktobrskemlovu na polhe na Koœevskem. Polharska noœ jih je namreœ øe boljpovezala.

Medtem ko je bil predsednik LZS mag. Sreœko Krope (od leve) æeveœkrat med koœevskimi polharji in bil kar uspeøen s svojimi pastmi,je ta œast letos prviœ doletela tudi dr. Ferdinanda Gortona z avstrijskeKoroøke. Z ulovom svojega prvega polha je postal novi polhar.

Nekoœ zelo draga in cenjena polharska oblaœila, izdelana iz øtevilnihmajhnih poløjih koæuhov, zdaj niso veœ v rabi. Vseeno je gostja Urø-ka ustregla moøki polharski odpravi in za nekaj minut postala »pol-harska manekenka«.

Foto

F. R

otar

»tivci«. Øe najbolj domiselna jebila predstavitev polharskih ob-laœil iz polhovih koæuhov. Juæ-niœ, direktor cvetoœega koœev-skega gozdarskega podjetja, ki jevedno bolj prepoznavno tudi posvoji ustekleniœeni vodi Costel-la, ima v svoji »garderobi« æeprecej let tudi polharsko jakno,polhovko in øal. Kako so nekoœpolharji nosili taka oblaœila, jepokazal kar na sebi. Nato je vprecej draga oblaœila oblekel tudiedino æensko v polharski odpra-vi, postavno Urøko Srnec. Zapi-sati velja, da danes takih oblaœilnihœe ne nosi. Le tu in tam jemogoœe videti kakønega polharjas polhovko na glavi.

Pred noœjo so œlani letoønjemednarodne polharske odpravesimboliœno nastavili tudi nekajenojnih »økatlastih« pasti. Œepravsta prekaljena polharja Branko inMiran, ki sta vodila nastavljanjepasti, ves œas v opraviœilo zatrje-vala, da letos polhov ni veliko,ker ni primernega drevesnegaobroda, sta se v nastavljene pastile ujela dva polha. Nad ulovomsta bila najbolj ponosna Krope inGorton, saj se je kar precej ma-sten polh ujel tudi v past, ki sta jonastavila skupaj.

Idiliœna gozdna jasa z gozdar-sko brunarico, skrita daleœ vnotranjosti mogoœnih koœevskihgozdov, v katerih lahko prejsreœaø medveda kot pohodnika,jasna in ne preveœ mrzla oktobr-ska noœ – vse to je slehernegaudeleæenca øe dodatno navduøiloza polhanje in ga navdihnilo zaponoven obisk naøe Koœevske. Kpreøernemu lovskemu vzduøju jepoleg okusne hrane, dobrega vinaiz kleti predsednika Kropeta ssvojo diatoniœno harmoniko do-dal tudi mladi Koroøec Sreœko

Kotnik. Øe posebno pa so k iz-jemnemu vzduøju prispevali lov-ci s te in one strani Pece, saj jenjihovo noœno petje odmevalopo poboœju Velike gore vse dozgodnjih jutranjih ur. Tisto okto-brsko noœ se tam okoli menda nisprehajal medved …

Franc Rotar

Lovci - snemalci, na plan!

V zadnjih letih vse veœ lov-cev nosi s seboj v nahrbt-

niku tudi fotografski aparat alicelo kamero. Mnogi puøko celopuøœajo doma in so na lovuopremljeni samo s tehniko, kiomogoœa slikovne zapise. Prav

sodobna tehnika je v te namenev zadnjem œasu naredila skoko-vit razvoj. Zato so postali tudidigitalni fotoaparati in digitalnekamere dostopni øirøemu krogunavduøencev.

Fotografiranje ter snemanjedivjadi in narave terja øe pravposebne spretnosti, zato smo ko-nec oktobra le uresniœili æeljo za-gnanega lovca fotografa in sne-malca Eda Kraøne, da bi zbralisevernoprimorske snemalce in jihpoduœili o bistvenih zahtevahsnemanja. Lovski prijatelj Edoje oktobra praznoval visoki æiv-ljenjski jubilej – dopolnil je 70let, pripravil pa je æe 75. TV od-dajo Zelena bratovøœina. V os-mih letih so mu pri slikovnemgradivu nesebiœno pomagali øte-vilni primorski in træaøki snemal-ci. Le sami vedo, koliko ur, dni,

prevoæenih in prehojenih kilo-metrov je bilo potrebnih za doberkader ali dva.

Njegove oddaje so nastajalena TV Primorka iz Nove Gori-ce, kjer je delal tudi odliœen po-znavalec kamere Anton Vencelj.Œeprav ni lovec, skoraj ni kraja vprimorskem visokogorju, ki gani prehodil in najlepøe detalje vnaravi tudi ovekoveœil s filmskokamero. Prav Toneta je Edo Kraø-na povabil, da bi svoje bogateizkuønje prenesel na tiste lovce,ki jih zanima, kako ujeti trenutkena fotoaparat in kamero. Odzivje bil presenetljiv, saj se je preda-vanja udeleæilo 12 lovcev, trijepa so se zaradi zadræanosti opra-viœili.

Tone Vencelj je bil veœ kot 30let snemalec, najprej nacionalnetelevizije, potem TV Primorka,

630 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

Edo Kraøna in Anton Vencelj lovcem predstavljata razliko med upo-rabo snemalne kamere in digitalnim fotografskim aparatom. Za vsa-ko tehniko je potrebno posebno znanje pa tudi izkuønje.

Sreœo v nesreœi je imel znani lovec Anton Meglen iz Strug, ko se jekonec oktobra nekoliko neprevidno pribliæal obstreljenemu divjemupraøiœu - lanøœaku. Slabo zadet je imel øe dovolj moœi, da ga je na-padel in mu povzroœil hude poøkodbe na meœih leve noge. Pri lovuna divje praøiœe, øe posebno pri pribliæevanju takoj po strelu ali prizasledovanju, velja, da previdnosti ni nikoli preveœ.

Foto

: M. F

ortin Foto

: B. K

ræe

Komisija LZS za lovsko kulturo in stike z javnostjo po sklepu zadnje seje objavlja

J A V N I R A Z P I Sza nov ali izboljøan znak za lovsko kulturo.

Obstojeœi znak (plaketa) je primeren le za glasbeno udejstvovanje, saj simbolno predstavlja pevcein rogiste (na fotografiji). Ker pa na podroœje lovske kulture sodijo tudi pesniki, pisatelji, slikarji,kiparji, graverji in drugi umetniki, ki pri ustvarjanju uporabljajo motive iz narave in lova, pozivamovse oblikovalce - lovce, naj obstojeœemu znaku poskuøajo oblikovno dodati tudi elemente drugihkulturnih (umetniøkih) dejavnosti.

Torej naj oblikujejo osnutek novega znaka z veœ elementi kulturnega delovanja, ki bi lahko sim-bolno predstavljal øiroko paleto kulturne in umetniøke ustvarjalnosti v okviru lovstva.

Med poslanimi reøitvami, ki jih, œe le mogoœe, poøljite v elektronski obliki in jim dodajte øe svojeosebne podatke ter telefonsko øtevilko, bo komisija izbrala najustreznejøo oblikovno reøitev in joodkupila. Znak (simbol) mora biti oblikovan tako, da bo primeren za nadaljnjo elektronsko obdelavoin izdelavo orodja za plakete ter miniaturnih znakov (znaœk).

Nateœaj bo trajal do 28. februarja 2009. Svoje oblikovalske izdelke poøljite na CD (visoka res-olucija) v formatu .pdf ali .jpg + barvni izpis, na naslov: Lovska zveza Slovenije, Æupanœiœeva 9, 1000 Ljubljana; s pripisom »Komisija za kulturo - NATEŒAJ«.

øe vedno pa, œeprav je æe v poko-ju, ne miruje. Najprej je vsempogledal »v duøo in srce«, sajpravi, da mora biti snemalec vveliki meri rojen za ta posel.Imeti mora smisel do kadrov inmotivov, upoøtevati mora veœzakonitosti snemanja. Oprema jerelativno poceni, saj je mogoœedobro kamero, primerno tudi zasnemanje v slabih razmerah, ku-piti æe za dobrih 2000 €. Takekamere imajo 20-kratni »zoom«,kar zadostuje, so zelo obœutljiveza svetlobo, obvezni pripomoœekpa je kakovostno stojalo, »sta-tiv«, ki mora biti primeren teæikamere in lepo vodljiv. Tonepredlaga, naj lovci vzamejo v na-ravo ali kamero ali puøko, saj enaali druga drugo moti. Predstavilje temeljno dræo v vertikali inhorizontali, zakonitosti »kadrira-nja«, kjer naj bo œim veœ sta-tiœnih kadrov in œim manj bli-æanj. Pri panoramskih posnetkihnaj snemalec vadi kader, karpomeni, da ga nekajkrat ponovibrez snemanja. Zelo pomembendel je zvok. Nove kamere imajoobœutljiv mikrofon, ki pa zazna-va tudi delovanje kamere. Zatonaj snemalci potegnejo mikrofonposebej in narava bo zaæivelatudi zvoœno. Kamera naj dogaja-nje beleæi, zato morajo biti kadriœim daljøi. Tone Vencelj je opo-zoril tudi, naj snemalci opazu-

jejo in beleæijo vse: divjad indogajanje, pa tudi mikrolokacijo,roæe, panoramske kadre. Ne po-zabite si zabeleæiti tudi datumain ure snemanja!

V nadaljevanju je nastala æi-vahna razprava, v kateri so svojeizkuønje predstavili nekateri æeizkuøeni snemalci - lovci (npr.Silvo Jelinœiœ, ki navduøuje zizjemnimi in redkimi posnetkigozdnih kur, umirajoœih gamsov,ptic ipd). Lovci si vsi po vrstiæelijo veœ posluha tudi nacional-ne televizije, kjer trenutno ni naprogramu nobene oddaje o lovu,naravi ali varstvu le-te. S svojimisicer amaterskimi posnetki bilahko tudi domaœemu gledalcu,ki zdaj æe bolje pozna afriøkeæivali, pokazali œudovit sloven-ski æivalski svet!

Predavanja se je udeleæil tudipredsednik Komisije za lovskokulturo Marjan Fortin. Z vzpod-budnimi besedami je ohrabrillovce - snemalce, naj vztrajajo,matiœna komisija pa se bo zavze-mala, da bi bilo televizijskih od-daj œim veœ, delo in trud snemal-cev pa ustrezno cenjena.

V prihodnje naœrtujejo podob-na predavanja tudi drugod poSloveniji, saj oœitno lovcev, kise v naravi druæijo s fotoaparatiin kamerami, na sreœo ne manj-ka!

M. Fortin

Nevarni naboji »œento metri«!

Pred leti so se na naøem trgupojavili øibreni naboji itali-

janskega proizvajalca Cheditte vdveh razliœicah, ki se med sebojnista bistveno razlikovali. Prvinaj bi bili uporabni na razdalji80 m, drugi pa celo na razdalji100 m. Je to mogoœe, saj so bili tonaboji za gladko cev v kalibru 12,s øibreno polnitvijo 3,5–4,0 mm?

Sam sem jih prviœ opazil v tr-govini Lovec v Ljubljani. Takojsem »zastrigel« z uhlji, saj vemo,da je skrajni domet øibrer iz øi-brenega naboja nekje do 40 m, œeimamo v mislih lovsko praviœenstrel. Tudi najboljøi naboji s øeposebno »visoko peto«, kot lovcireœemo kovinski ojaœitvi na spod-njem delu naboja, stvari ne mo-rejo bistveno spremeniti. Strel søibrami ima æe od nekdaj paœsvoje zakonitosti. Toda ukane tr-govcev oœitno ne poznajo meja.

Vedno prijazni Janez, lastniktrgovine, mi je ponudil nekaj na-bojev za preizkus, saj tudi sam øeni poznal njihovega delovanja.

Øe isti dan sem popoldan vzelsvojo tekmovalno øibrenico in seodpravil na streliøœe.

Prvo tarœo sem namestil narazdalji 30 m, drugo pa na 80 m.Kot je bilo priœakovati, je bil od-sun puøke kar obœuten, rezultatpa naslednji: bliænjo tarœo je za-delo pribliæno 20 cm desno inniæje. Toda v papirju in deski,kjer je bila tarœa pripeta, je bilasamo ena lepa, velika, dobese-dno »odøtancana« luknja!!!

Naboj ima koøarico, obrnjenonarobe, na vrhu je namreœ zapr-ta! Med letom se poœasi obraœain odpira, tako da se pravi øibreniraztros zaœenja øele s œasovnim(potovalnim) zamikom. Tako jestrel na 30 m do podrobnosti po-doben strelu s kroglo za gladkocev, saj je bila velika veœina øi-ber øe v koøarici, nekaj øiber paje priletelo poleg (sl. 1).

Na drugi, 80 m oddaljeni tarœipa je bil rezultat podoben strelu søibrami. Pokritost snopa na 80 mje bila 50 %. (sl. 2). Pokritost jebila res presenetljiva, ne vem pa,kako je z energijo na taki razda-lji. Ne predstavljam si, kako binaboje uporabljal, npr., pri lovuna lisico s œakanjem. Veœinanamreœ pri tem lovu uporablja-mo kombinirane puøke in za stre-le æe na veœ kot 40 m uporablja-mo kroglo. Morda bi morali le

631Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

ZANIMIV IN REDEK PRIMER IZ NARAVEAvgusta 2008 je bil v loviøœu pod Dobrœo na Gorenjskem uplenjen

zdrav triletni srnjak povpreœne telesne teæe. Pri pregledu œeljusti pase je pokazalo nenavadno preseneœenje. V zgornji œeljusti je namreœimel na vsaki strani razvit po dober centimeter dolg zob podoœnik,imenovan tudi prodnik ali okliœ. V svojem dolgem evolucijskem raz-voju je srnjad æe zdavnaj izgubila prodnike v zgornji œeljusti in sepojavljajo le kot atavistiœno znamenje. V knjigi Zlatorogove knjiæni-ce, Srnjad, te zobe, ki se lahko pojavijo le izjemoma, opisuje (str. 45)avtor Blaæ Kræe. – Miro Dovæan

Okuhan sprednji del srnjakove lobanje, na kateri je lepo videntudi razvit prodnik.

Foto

: M. D

ovæa

m

Sl. 1

Sl. 2

zamenjati naboj in lisico odstre-liti z omenjenim nabojem? Upamsi trditi, da je to le teorija in zatotega naboja ne priporoœam ni-komur.

Takrat sem tarœi preizkusa pu-stil v trgovini Lovec s komentar-jem, da so ti naboji po mojemmnenju lovsko neuporabni innevarni in so jih v trgovini Lo-vec na Gosposvetski cesti umak-nili iz prodaje. Pred nedavnim pasem sliøal, da jih nekateri neoza-veøœeni lovci uporabljajo pri polj-skem lovu na fazane, kar je skraj-no neodgovorno in po mojempreskusu tudi zelo nevarno zaudeleæence skupnega lova. Zatosem se takoj lotil tega zapisa.

Menim, da morajo vodstvalovskih druæin oziroma vodjelovov prepreœiti taka ravnanjalovcev, ki uporabljajo strelivo, kiga v bistvu ne poznajo, in lovceustrezno pouœiti o tem. Lovitimalo divjad z omenjenimi nabojije treba prepovedati!

Mitja Kersnik

Ali so øtorklje æe v Mirnski dolini?

Mineva veœ kot deset let, kosem v reviji Lovec opozo-

ril na ponovno pojavljanje belihøtorkelj v Mirnski dolini. V œlan-ku z naslovom Redko sreœanje(revija Lovec, 1992, øt. 7/8, str.338) sem omenil veœkratno sre-œanje te lepe velike ptice, o kate-ri med ljudmi kroæijo razliœnezgodbe.

Pozneje, leta 1998, sem v Lov-cu ponovno poroœal o vse pogo-stejøih opaæanjih belih øtorkeljpo vsej Mirnski dolini. Œlanku jebila priloæena izvirna fotografijajate belih øtorkelj na moœvirnemtravniku pod cerkvijo sv. Helenepri Mirni.

Minilo je torej deset let in kajse je zgodilo?

V tem œasu so øtorklje œedaljepogosteje prihajale v naøo doli-no. Toda doslej øe nismo zabe-leæili uspeønega gnezdenja ozi-roma izvalitve in izpeljave mla-diœev. Bele øtorklje smo opazilina obmoœju od kraja Mirna dokraja Træiøœe (15 x 4 km), na od-prtem delu Mirnske doline ter naodprtih delih veœjih pritokovreke Mirne (Vejer, Zabrøœa, Baœ-ji potok, Sotla, Busenk, Bistrica,Jesenøœica, Hinja in Kamenøkipotok). Doslej smo na tem ob-moœju naøli in opazovali najmanjpet gnezdiøœ: na Puøœavi, podDobom, pod Glinkom in letos vnaselju Mirna. Oœitno zelo za-ljubljen par øtorkelj si je letoønjopomlad izbral za gnezdiøœe dim-nik dvonadstropnega stanovanj-skega bloka sredi Mirne in veœkot en mesec gradil gnezdo. Æalzaradi nedostopnosti ni bilo mo-goœe opazovati, kaj se je dogaja-lo v gnezdu.

Konec junija je øtorklja obse-dela na gnezdu. Kazalo je, dabodo iz gnezda vsak trenutek po-kukali majhni kljunœki. A niœ nibilo iz tega. Brez pomoœi poseb-ne gasilske lestve vpogled v do-gajanje ni bil mogoœ. V opazova-nje se je vkljuœil øe dopisnik lo-kalne TV-postaje Vaø Kanal, Ja-nez Janeæiœ. Uspel je posneti veœlepih fotografij in posnetkov sprofesionalno kamero. V drugipolovici julija je postopno prene-halo glasno ljubkovanje s kljuniin »kopiranje« samca. Gnezdo jepostajalo vse bolj prazno, oœitnose je nekaj zgodilo. Ne tisto, karsmo priœakovali, paœ pa je parspet zaœel druæno nabirati hranopo okoliøkih travnikih.

Tako øe ni mogoœe odgovoritina æe pred desetimi leti postav-ljeno vpraøanje, ali bodo beleøtorklje ostale v Mirnski dolini.

Letos sem imel priloænost veœkot tridesetkrat videvati posa-mezne bele øtorklje in v skupinah:

632 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

V Mirnski dolini øtorklje øe vedno nimajo prirastka. Kaj je vzrok temu?

Foto

: J. J

aneæ

iœ

Kaj storiti?Srœni infarkt

Srœni infarkt (SI) je ena od oblik ishemiœne bolezni srca, ki jenajpogostnejøi vzrok smrti v »deæelah izobilja«, kamor spada-

mo tudi mi. Povzroœitelj bolezni je ateroskleroza, ki zoæi ali pov-sem zamaøi svetlino koronarne arterije. Razvoj tega procesa je po-œasen, zahrbten, v zaœetku brez kakrønih koli teæav ali opozoril. Lah-ko se zaœne æe v mladosti, pokaæe pa v najlepøih ustvarjalnih letih.

Øtudije so pokazale, da so pri bolnikih, ki so preboleli SI, vkrvi in njihovem obnaøanju doloœena odstopanja od normale;imenovali so jih dejavniki tveganja. Ti so: poviøane vrednostiholesterola v krvi, poviøan sladkor, poviøan krvni tlak, œezmernatelesna teæa, kajenje, premalo telesnega gibanja, pogosta izpo-stavljenost psihiœni napetosti in pretirana, burna odzivnost nanje,ki ne malokrat rojeva konflikte. Moøki obolevajo pogosteje kotæenske, prav tako starejøi bolj kot mlajøi. V anamnezi veœkratzasledimo, da so posamezniki v sorodstvu preboleli SI, moægan-sko kap ali druge æilne bolezni. Ogroæenost je tem veœja, œim veœdejavnikov tveganja se pojavlja pri isti osebi.

Ko proces napreduje in zoæi svetlino æil koronark do takemere, da te ne morejo veœ oskrbeti srœne miøice z zadostno ko-liœino krvi s kisikom in hranilnimi snovmi, nastane boleœina(AP), ki jo izzovejo: napor, mraz, poln æelodec, vznemirjenje(vse to sreœujemo tudi na lovu!). Œim se bolnik umiri ali vzametableto nitroglicerina pod jezik ali v obliki prøila, po nekaj mi-nutah boleœina popusti. Œe traja deset minut in veœ, z mirova-njem in nitroglicerinom ne popusti, je verjetno srœni infarkt (SI).Takoj je treba poklicati nujno zdravniøko pomoœ!

Kako prepoznati (SI)? Boleœina je znaœilna, lokalizirana vsredino prsnega koøa, veœinoma izæareva v levo roko navzdol vzapestje, lahko v œeljust in nazaj v hrbet, redkeje v zgornji deltrebuha in v desno roko (glej sliko). Najpogosteje je imel bolnikæe prej napade angine pektoris (AP).

Ko œakamo reøevalce, poskrbimo za bolnikovo udobnost,kot smo opisali pri moæganski kapi, ali pa ga sami œim prej pre-peljimo v bolniønico. Bolnik naj ne vozi sam!

Zelo pomembno je, da bolnik pride œim prej v bolniønico, kerlahko nastane smrtonosna aritmija, ki brez hitrega in pravilnegaukrepanja lahko povzroœi smrt. Med bolniki, ki pravoœasno pri-dejo v bolniønico, jih preæivi veœ kot 80 %. Prve ure so najboljkritiœne, ko veœina umre, øe preden prispejo v bolniønico.

Œe je pri nenadni srœni smrti med prisotnimi kdo, ki obvladaoæivljanje, mora takoj zaœeti z oæivljanjem, kar daje bolniku upa-nje, da bo preæivel do prihoda reøevalcev.

Prim. dr. Lojze Øtevanec

Mesto boleœine (rdeœe obarvano) pri srœnem infarktu

prviœ 14. aprila na travniku podsv. Rokom, zadnjiœ pa 2. septem-bra na travniku ob cesti Mir-na–Sotla.

Rudi Æibert

Prva loviøœa in lovske druæine na obmoœju OLO Murska SobotaIz lovske zgodovine

Kot povsod v takratni Slove-niji je v letih 1945 in 1947

tudi Okrajni izvrøni ljudski od-bor Murska Sobota moral poskr-beti, da je na svojem obmoœjudoloœil meje in razmejil dræavnater zakupna okrajna loviøœa, hkra-ti pa poskrbel tudi za ustanovitevlovskih druæin.

Prvi predlog Okrajnega izvrø-nega ljudskega odbora (OILO)Murska Sobota za razmejitev lo-viøœ na svojem obmoœju je Mi-nistrstvo za kmetijstvo in goz-darstvo LRS, pravzaprav goz-darstvo, potrdilo z odloœbo, øt.8101/101-46, 13. novembra 1946.Vendar je Dræavna gozdna upra-va Murska Sobota v Tiøini øepred tem, t. j. 7. novembra, mini-strstvu naknadno poslala svojpredlog1 za izloœitev gozdnegapredela Hraøœice - OskrbniøtvoBeltinci, v izmeri 336 ha, ki jebilo pred tem vedno kot lastnoloviøœe. Uprava je predlog po-slala glede na sploøno okroænicoz datumom 26. oktober 1946, kijo je ministrstvo razposlalo vsemupravam dræavnih posestev invsem dræavnim gozdnim upra-vam. To je bila okroænica zvez-nega ministrstva o izloœevanjuloviøœ na dræavnih kmetijskihposestvih. Dræavna gozdna upra-

va v Tiøini je nadalje predlagala,da bi kot dræavno loviøœe izloœiligozdni predel ob avstrijsko-mad-æarski meji Trdkova (142,86 ha),Doliœ (218,89 ha) in Matjaøevci(97,67 ha), v skupni povrøini459,42 ha.

Predlog dræavne gozdne upra-ve, da bi zakupno loviøœe Matja-øevci izloœili kot rezervatno lo-viøœe, in s katerim se je strinjaltudi OLS, sta z dopisom2 9. ja-nuarja 1947 podprla øe Gospo-darski odsek in referent za goz-darstvo OLO Murska Sobota. Vpredlogu so zapisali, da bodoprizadeti œlani lovske druæineimeli moænost za prestop v dru-ge lovske druæine, lovci okraja,pa tudi tisti zunaj njega bodo vtakem primeru po zakonu o lovuv omenjenem loviøœu lahko lovi-li srnjad. Naslovnika so zaprosi-li za takojønjo reøitev, saj sonameravali v kratkem oddati vsaloviøœa v zakup.

Gozdarski referent in gospo-darski odsek sta svoj predlog3

poslala na ministrstvo en dan poseji OLS Murska Sobota, ki jebila 8. januarja 1947. Na njej jeOLS sklenil, da Dræavna gozdnauprava v Tiøini in OLS ministr-stvu podata predlog, da se goz-dovi Trdkova, Doliœ in Matja-øevci razglasijo kot dræavno alirezervatno loviøœe, za kar naj biøe pred oddajo loviøœ v zakupizdali dokonœno reøitev. Dræav-na gozdna uprava je ministrstvuponovno poslala predlog 14. ja-nuarja in v njem poleg navedb z9. januarja navedla øe sklepe OLSMurska Sobota s seje 8. januarja1947. Soœasno, to je 14. januar-ja, pa je OILO Murska Sobotapripravil razglas za oddajo lo-viøœ v zakup in ga poslal v ved-nost4 Ministrstvu za kmetijstvo

633Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

Zap. Loviøœe Povrøina Zakupnina Najveœjeøt. [v ha] [v DIN] øtevilo œlanov1 Serdica 1170 890,00 12

2 Matjaøevci 1840 2300,00 12

3 Æenavlje 1970 985,00 13

4 Markovci 2760 1380,00 18

5 Øalovci 3200 3200,00 20

6 Domanjøovci 2286 1714,50 15

7 Kriæevci 2570 1285,00 17

8 Otovci 2268 170,00 15

9 Gornja Lendava 1686 2107,50 11

10 Rogaøevci 1894 1420,50 12

11 Pertoœa 2170 1085,00 14

12 Radovci 1680 840,00 11

13 Peœarovci 2075 1037,50 14

14 Ivanovci 2500 1875,00 16

15 Berkovci 2970 1985,00 19

16 Selo 1950 975,00 13

17 Teøanovci 2590 3237,50 17

18 Puconci 2458 2458,00 16

19 Brezovci 2040 2550,00 14

20 Bodonci 1215 911,00 8

21 Zenkovci 1340 1340,00 9

22 Cankova 1460 1460,00 10

23 Rankovci 1980 2475,00 13

24 Kupøinci 1330 1995,00 9

25 Polana 1300 1950,00 8

26 Mlajtinci 2160 3240,00 14

27 Lipovci 1070 1337,50 7

28 Murska Sobota 2430 3645,00 16

29 Tiøina 1640 2460,00 11

30 Krog 1430 2130,00 9

31 Bakovci 1590 2385,00 10

32 Izakovci 1920 2880,00 13

33 Beltinci 1180 1770,00 8

Skica o izloœitvi gozdnih predelov Doliœ, Matjaøevci in Trdkova. ARS,AS 675, t. e. 119.

Skica o izloœitvi gozdnega predela Hraøœica, izdelana v Tiøini 8. no-vembra 1946. ARS, AS 675, t. e. 119.

in gozdarstvo (gozdarstvu) vLjubljano. Razglas5 o oddaji 33loviøœ OILO Murska Sobota jebil objavljen v Prilogi Uradnegalista LRS 18. januarja 1947.

Øele 21. januarja 1947 je po-moœnik Ministrstva za kmetijst-vo in gozdarstvo LRS Gospo-darskemu odseku OLO MurskaSobota poslal dopis6, v kateremje sporoœil, da so prvotno odo-britev razmejitve loviøœ spreme-nili le v toliko, da so iz zakup-nega loviøœa Matjaøevci izloœilidræavno loviøœe Matjaøevci obseverovzhodni dræavni meji, insicer tako, kot je v skici zarisanameja Dræavne gozdne uprave vTiøini. Dræavno loviøœe je z en-klavami merilo 500 ha, zato se jeokrajno zakupno loviøœe Matja-øevci zmanjøalo iz 1840 ha na1340 ha.

Vojko Rutar

1 Predlog za izloœitev Hraøœice v dr-

æavno loviøœe in Trdkova - Doliœ - Matja-

øevci. Dopis Dræavne gozdne uprave Mur-

ska Sobota v Tiøini Ministrstvu za kmetij-

stvo in gozdarstvo, Gozdarstvu, øt. 2065 z

dne 7. november 1946. Arhiv republike

Slovenije (v nadaljevanju ARS). Ministr-

stvo za gozdarstvo. AS 675, t. e. 119.2 Loviøœe Matjaøevci se predlaga za

rezervatno loviøœe. Dopis Gospodarskega

odseka in referenta za gozdarstvo OLO

Murska Sobota Ministrstvu za kmetijstvo

in gozdarstvo, Gozdarstvu, øt. 104/1-47 z

dne 9. januar 1947. ARS. Ministrstvo za

gozdarstvo. AS 675, t. e. 119.3 Loviøœe Trdkova, Doliœ, Matjaøevci.

Dopis Dræavne gozdne uprave Murska

Sobota v Tiøini Ministrstvu za kmetijstvo

in gozdarstvo, Gozdarstvu, øt. 2056/2 z

dne 14. januar 1947. ARS, AS 675, t. e.

119.4 Razglas o oddaji loviøœ v zakup

OILO Murska Sobota, poslan Ministrstvu

za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Gozdar-

stvu, v vednost 14. januarja 1947. ARS,

AS 675, t. e. 119.5 Razglas OILO Murska Sobota (Za-

kup okrajnih loviøœ), øt. 265 z dne 14. ja-

nuar 1947. Uradni list LRS, øt. 3/47. Pri-

loga, str. 35.6 Izloœitev dræavnega loviøœa Matja-

øevci. Dopis pomoœnika ministra za kme-

tijstvo in gozdarstvo, Gozdarstva, Gospo-

darskemu odseku OLO Murska Sobota,

øt. 509/1-47 z dne 21. januar 1947. ARS.

Ministrstvo za gozdarstvo. AS 675, t. e.

119.

Lovski blagor s »figo v æepu«?

Æe mesece, tedne in dneverazmiøljam, koliko smo lovci

do solovca v resnici øe tovariøkiin prijatelji v pravem pomenubesede. Zadnjih nekaj dni mi nemine niti ura, da ne bi vsaj en-krat pomislil o medsebojni iskre-nosti lovcev. Ker mi to tako zeloleæi na duøi, je prav, da o temtudi javno spregovorim. Iz dne-va v dan vse bolj spoznavam, daves svetovni napredek, vse novetehnologije na neki naœin klavr-

no vplivajo na kakovost naøegaæivljenja. Kot da æivimo v ne-kem noro zaœaranem ali narobesvetu, saj so iskreno tovariøtvo,prijateljstvo in medsebojno spo-øtovanje postale prej kot ne sla-bosti kot pa vrline marsikateregaposameznika med nami. Povz-petniøtvo, neiskrenost, zavist, hi-navøœina, in øe bi lahko naøteval,so ponekod kar naenkrat postalejavno priznane odlike in vrline!?Vsaj tako obœutim, kamor kolise obrnem. Najbolj pa me æalo-sti, da to opaæam tudi v lovskihkrogih skoraj vseh LD, kjer smoøe ne dolgo tega znali razreøitimarsikateri skupni problem aliproblem posameznika. O takihobœutkih mi pritrjujejo tudi drugilovci iz drugih krajev. Kako leponam je bilo pri srcih, ko smo od-hajali domov z zavestjo, da smonaredili za koga nekaj dobrega,pa œeprav za nas »reøevalce«zdajønjega stanja nekaj malega.Kako veseli smo bili nekateri, œeje nekomu reøitev nekega pro-blema znova priklicala nasmehna lica. Hoditi na klepet medlovce, kjer sta dva tabora, res niprivlaœno – ali paœ za nekatere?Menim, da ne, saj vse misli, kisem jih doslej raztresel po papir-ju, niso zrasle le na mojem zelni-ku. Kar nekaj lovskih prijateljevse mi je potoæilo, zato vse za-pisano ni le plod moje osebnedomiøljije. Navedel bom primer,ki po datumu ne sega preveœ na-zaj in mi je morda zato ostal naj-bolj v spominu. Vœasih je bilonekaj povsem obiœajnega, œe jelovec povabil na lov prijatelja izdruge LD. Øe posebno, œe je bilav revirjih razliœna divjad, ki jegost v svojem loviøœu morda niimel ali pa je bila zelo redka.Prav tako se mu je dopustilo, daje plen oziroma trofejni del od-nesel s seboj kot darilo gostiteljaali celo LD, saj si vsak lovecæeli, œe legalno upleni nekaj take-ga, œesar nima v domaœem logu,da tudi odnese domov. Æal padandanes postaja taka gostoljub-nost le øe bolj izjema kot pravi-lo. Nekatere LD so se popolno-ma zaprle vase in svojim œlanomne dovoljujejo veœ izkazovanjatakih medsebojnih naklonjeno-sti. Moje osebno mnenje je, da bise morala vodstva takih LD krep-ko zamisliti nad takøno politikovodenja (ravnanja) in kam jih bopripeljal tak odnos. Øe do nedav-nega je veljalo, da veœ glav veœve in da so marsikatere izkuønje,prenesene od drugod, vredne su-hega zlata. Taka sreœanja so ved-no prinesla izmenjavo mnenj,staliøœ in nenazadnje tudi spoz-nanja razliœnih lovskih obiœajev,

naøe lovske »kulture« in »folklo-

re« iz razliœnih krajev naøe dr-

æave ali celo iz tujine. Koliko

lovcev nikoli ne bi uplenilo gam-

sa, jelena, muflona, poljskega

zajca, fazana in øe bi kaj naøli …

Iz lastnih izkuøenj vam lahko

povem, kako lepi in zanimivi so

lahko takøni lovi, œe gosta lepo

sprejmejo in ga na lovu prijatelj-

sko upoøtevajo tudi drugi œlani

gostiteljeve LD. Naøa Slovenija

je prelepa; od severne meje do

juæne in od vzhodne do zahodne

naøe meje. Tudi z lovom in med

njim spoznavamo in obœutimo

njene lepote! A prav tako obœu-

timo znaœaje tamkajønjih ljudi –

lovcev!

Glede na to, da se s takønimi

upraviœenimi oœitki oglaøa vse

veœ lovcev, ki jim zdajønje spre-

menjeno stanje v LD ni preveœ

vøeœ, menim, da øe obstaja iskri-

ca upanja, da lahko z dobro voljo

vseh œlanov in s poøtenim pogo-

vorom izboljøamo stanje in po-

novno vzpostavimo tiste iskrene

niti lovskega tovariøtva, na kate-

re smo bili toliko desetletij vsi

ponosni. Saj ni in ne bo teæko, œe

je le volja pri veœini in se bomo o

tem odkrito pomenili! Vse to

smo vendar æe nekoœ imeli in ne-

govali dolga leta! Odprimo svoja

srca, odpihnimo prah s pokrova

økatlice, v katero smo skrili lik

nekdanjega lovca, na katerega

smo bili ponosni otroci, ker je re-

øil babico in Rdeœo kapico, in

prav tako odrasli, ki smo se sta-

rali ob tem. V prihodnje naj bo

izreœeni »lovski blagor« lovske-

mu gostu naøega solovca spet is-

kren in brez »fige v æepu«. Pa

dober pogled vam æelim, dragi

lovski tovariøi!

Drago Veøner

Spet na Pajkeæu

»Pri sreœanju da vsakdo napladenj pred druge svoje

bogastvo: svoje misli, œustva,œas, izkuønje, svoje dvome in ne-moœi … brez skoposti, preraœun-ljivega namena, nevsiljivo, todaradodarno. Vsakdo prejema odbogastva drugih in daje drugim,kar ima,« je zapisal Joæe Ra-movø.

634 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

Klepet ob peki kostanja pred lovskim domom na Pajkeæu

Vdove naøih pokojnih lovcev LD Toplice so bile na oktobrskem sre-œanju dobro razpoloæene.

Foto

: F. K

ulov

ec

Tudi letos smo se pri lovskemdomu na Pajkeæu sreœali lovciveterani in vdove naøih pokojnihœlanov z mlajøimi œlani naøe LD.Povabljeni so bili vsi, vkljuœno zdruæinskimi œlani. Po meglenemjutru je proti koncu dopoldnevasonce zaœelo najprej srameæljivokukati skozi megleni plaøœ, natopa je z vso, sicer opeøano moœjoobsijalo lovski dom in njegovookolico. Tisti sobotni dan sredioktobra naø lovski dom æe od jut-ra ni sameval. Avgust Poglajenz æeno Dragico ter gospodar LDStane Kumelj z æeno Vero sopridno grabili listje in pripravlja-li prostor za sreœanje. Pa niso bilisami; kar nekaj zagnanih œlanovnaøe LD se jim je pridruæilo: tre-ba je bilo nasoliti meso, zakuritiogenj, da bi se peœ za peko odoj-ka pravoœasno in dovolj segrelain øe in øe drobnih opravil je bilotreba postoriti.

Æe kmalu po poldnevu so za-œeli prihajati prvi povabljenci inse pred lovskim domom nastav-ljati sonœnim æarkom. Dan je bilkot naroœen za takøno sreœanje inpogovor je potekal o œasih, ki sose æe odmaknili daleœ v pretek-lost. O tem, kako smo gradililovski dom, pa tudi o trenutkih,ko smo priøli na Pajkeæ samouæivat in si nabirat novih moœi.Mlajøi so prisluhnili zgodbamstarejøih, oni pa so z zanimanjemposluøali, kar so pripovedovalimlajøi. Œas je hitro mineval ingospodar Stane nas je povabil vklubsko sobo, kjer je Dragicamed tem æe pripravila mize innanje nanesla divjaœinske dobro-te, ki jih je napekel Avgust. Zatekoœe zadeve je poskrbel Slav-ko Kristan, Janez Sintiœ si jedal opravka s peko kostanja, JoæeMavsar pa je poskrbel, da sta seodojek in jagenjœek vrtela napravønji temperaturi. Gospodar-jeva æena Vera je v kuhinji prid-no sukala kuhalnico in priprav-ljala medvedjo peœenko, saj sta sseboj prinesla kar zajeten kosmedvedjega mesa. Peœenka jebila naravnost œudovita in marsi-kdo je tokrat prviœ okusil med-vedje meso.

V klubski sobi je v odprtemkaminu veselo plapolal ogenj inoddajal prijetno toploto, saj se jetakoj, ko je sonce zatonilo za vr-hovi mogoœnih bukev, zunaj za-œelo hladiti. Mlajøi œlani druæineso se zbirali zunaj. Posedali so naklopeh ob tabornem ognju, si pri-povedovali lovske in drugaœnezgodbice, ugotavljali, kdaj bokostanj ravno pravønji za v usta,vmes pa se podpirali s kotlovinoiz Avgustovega kotliœka in cviœ-kom iz kleti. Mednje so se po-

meøali veterani in vdove in pre-øeren smeh je odmeval po gozdnijasi.

Tokrat so polhi imeli mir prednjimi, sicer so pa vsi druæno ugo-tavljali, da letos polhov prak-tiœno ni, saj bukev ni obrodila injih je vrag »zaklenil« v svojepodzemno domovanje.

Letos smo imeli tudi dva jubi-lanta: France Henigman je do-polnil 70 let, Drago Øobar, ki sezaradi bolezni sreœanja ni mogeludeleæiti, pa je praznoval 80 let.Obema jubilantoma je gospodarStane Kumelj v imenu UO œe-stital in jima izroœil priloænostnaspominska darila.

V veœernih urah se je veseladruæba zaœela razhajati. Lovciveterani, posebno pa vdove naøihpokojnih œlanov so se zahvalje-vale za pozornost, ki jim jo vod-stvo LD namenja vsako leto.Posebno vdovam so se v oœeh le-sketale solze veselja in hvaleæ-nosti, da druæina ni pozabila na-nje. Zahvalile so se vsem, ki so ssvojim delom pripomogli, da sopreæivele øe en œudovit dan. Po-sebna pohvala pa je veljala Dra-gici Poglajen, ki je poleg jedaœena mizah poskrbela tudi za obilodobre volje na sreœanju.

Najbolj zagreti udeleæenci sre-œanja so ob pesmih in zvokihharmonike vztrajali øe dolgo vnoœ.

Franc Kulovec

Bushnellova »povratna pot«

Bushnell BACK TRACK jenajnovejøi elektronski navi-

gacijski pripomoœek za vsako-gar. Sodobna napravica delujena sistemu GPS-tehnologije. Ob-stojeœe GPS-enote so pravilomapreveœ strokovne za mnoæiœnouporabo in preveœ zapletene zapreprosto, vsakodnevno uporabo.

Back track pa je vzor prepro-stosti. Reøitev je v kombinacijipreprostosti uporabe in visoketehnologije. Nima nobenih za-pletenih in nepotrebnih funkcij,vsakdo ga uporablja z lahkoto.

Back track ali »pot nazaj« namtako, kot govori njeno ime, po-kaæe pot nazaj do izhodiøœne toœ-ke.

Predstavljajte si, da ste upleni-li jelena na teæko prehodnem te-renu, daleœ od poti, mobilni tele-fon ne dela, spustila se je noœ …Nujno morate v dolino po pomoœlovskih prijateljev. Do jutra jele-na ne morete pustiti leæati tam,morda ga bodo naøle in naœelelisice ali medved. Kako boste pri

kateri koli kraj, ki ga æelite po-novno obiskati (najti) … Pod vsa-ko ikono lahko shranite le enolokacijo.

Ko se æelite vrniti na eno odoznaœenih lokacij, vklopite backtrack, ki si zapomni zadnji upo-rabljeni naœin delovanja ter zad-njo uporabljeno lokacijo. Œe stenazadnje oznaœili, kje na parki-riøœu je vaø avto, vas bo backtrack takoj napotil tja! Œe bi seradi vrnili na katero od drugihshranjenih lokacij, samo pritisni-te gumb MODE/Power in izberi-te ikono lokacije. Gibajte se vsmeri puøœic na ekranu, dokler serazdalja ne zmanjøa na niœ in sepojavi krog puøœic. Takrat steprispeli na svoj cilj.

To je praktiœno vse, kar morauporabnik vedeti za ravnanje znapravico. Back track bo postalgotovo nepogreøljiv del opremetudi za lovce, ki se odpravljajo vtuja loviøœa daleœ od doma, sajlahko prihrani ure tavanja nazajv lovski tabor. V slabih vremen-skih razmerah to lahko pomeniresne teæave. Velika zadeva zamajhno napravico, vredno samo69,90 €.

Reklamna predstavitevRodeoteam, d. o. o.

NOVE KNJIGE

Frank Hecker: Æivalski sledovi (slovenski prevod tujega dela)

Zaloæniøka hiøa Narava, d. o. o.,iz Preddvora (www.narava.

si) nam je prijazno poslala v oce-

635Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

vsej zmedi ponoœi jelena spetnaøli?

Niœ laæjega, z uporabo Bush-nell back tracka. S preprostimpritiskom na gumb si bo napravi-ca zapomnila geografsko legomesta, kjer ste pustili leæati uple-njenega jelena. Poskrbeti moratesamo, da ujame poloæaj GPS-sa-telita.

Moænost je vnesti tri lokacije,ki jih shranimo na tri razliœnamesta v napravi, ki so oznaœena zikonami doma, avtomobila inzvezdice.

Tako si lahko mesto lovskegatabora oznaœite z ikono doma,mesto uplenjene divjadi pa zzvezdico. Back track vas bo var-no vodil nazaj v lovski tabor alido uplenjene divjadi.

Zaradi navedenih lastnosti jeback track zelo primeren za lov-ce, pohodnike, gobarje, taborni-ke in za vse, ki se veliko gibljejov naravi. Pa ne samo zanje, tudiza starejøe ljudi in vsakogar, kiiøœe svoj avto na velikem parki-riøœu nakupovalnega centra.

Napravico, premera sedmihcentimetrov, lahko skrijemo vmoøko dlan.

V æepu suknjiœa je sploh nebomo obœutili. Tako lahka je, dajo lahko obesimo okrog vratu, zakar ima tudi poseben jermenœek.

Back track je izjemno preprostza uporabo. Ravnanja z njim senauœimo v nekaj minutah, za karne potrebujemo nobenega topo-grafskega predznanja.

Ko ste na lokaciji, na katero sepozneje æelite vrniti, pritisnitegumb MODE/Power in izberiteeno izmed treh ikon (avto, dom,ali zvezdica). Œe taborite, npr.øotor oznaœite kot dom, mesto,kjer ste pustile vozilo, oznaœite zavtom, z zvezdico pa oznaœite

no in informacijo knjigo Æival-ski sledovi, saj je menila, da bitemeljna informacija o tej knjigilahko koristila tudi lovcem, kibrez poznavanja te tematike sko-rajda ne morejo uspeøno in ce-lovito opravljati vseh svojih na-log pri upravljanju z divjadjo indokumentiranjem stanja s popu-lacijami razliœnih vrst v njiho-vem okolju. Gre namreœ za vdolgoletni praksi pridobljeno zna-nje, ki ga z vsakodnevnim utrje-vanjem, sprotnim dograjevanjemteoretiœnega znanja in nepresta-nimi novimi izkuønjami v naravipozneje lahko posredujemo tudilovcem - pripravnikom, øolskimladini in øe komu. Za uspeønouœenje in pravilno razpoznava-nje sledov in znakov, ki jih vokolju puøœa divjad pa tudi dru-ge æivali, je najprej treba zbratidoloœeno predznanje, ki ga lah-ko pridobimo le z ustrezno lite-raturo. Œeprav je tudi v progra-mu naslednjih knjig Zlatorogoveknjiænice (ZK), ki jih redno iz-daja LZS, naœrtovana nekolikoobseænejøa knjiga izkljuœno o sle-dovih in znamenjih divjih æivaliv naravnem okolju (pozneje ne-kaj veœ o tem), je uredniøtvopred nedavnim razveselil posre-dovani prevod dela Franka Hec-kerja s to tematiko in proønjo,naj o njem obvestimo tudi naøelovce.

To je vsebinsko jedrnatejøedelo nemøkega avtorja iz drugaœ-nega naravnega okolja s to tema-tiko, vendar je s pomoœjo naøihbiologov prirejeno tudi sloven-skim razmeram. Za to je poskr-bel dodatek biologa Miha Krof-la, v katerem je avtor opisal sle-dove øe tistih æivalskih vrst, kijih Nemci nimajo, so pa øe po-sebno znaœilne za naøe okolje inna katere smo ponosni, ki pa so vnekaterih okoliøœinah do nekemere lahko problematiœne za slo-venski gozdni prostor. Take vr-ste so: gams, medved, volk, ris inøakal. Økoda je le, da je dodatekprosto vloæen v knjigo, da ni zve-zan vanjo.

Knjiæica pomaga doloœati veœkot 125 æivalskih sledov, s kate-rimi se najpogosteje sreœujemo napoljih, travnikih in v gozdovih.Pri tem pa ne obravnava le sto-pinj – na katere pomislimo naj-prej, kadar govorimo o sledovih–, temveœ nas opozarja tudi nadruge sledove in znamenja pri-sotnosti divjih æivali, ki jih pu-øœajo v svojem æivljenjskemokolju: na brloge in gnezda, oglo-dane storæe in vejice, jajœne lu-pine, ptiœja peresa in iztrebke.Skratka, po njih sklepamo, daneka vrsta v nekem okolju æivi,

œetudi je nismo neposredno vi-deli. Glede na znaœilnosti takihsledov in znamenj je vsebina raz-porejena na poglavja, ki so v knji-gi (140 + 12 strani) dopolnjena zbarvnimi oznakami, fotografija-mi in skicami, kar omogoœa hitroin preprosto iskanje in prepozna-vanje. Znotraj poglavij so posa-mezne æivali in sledovi razvr-øœeni po æivalskih skupinah. Zalovce so zanimivi predvsem se-salci in ptice, sledijo pa jim tudiæuæelke, ki so prav tako pomem-ben œlen ekosistemov in jih jedobro poznati. Iz nje se nauœimoosnov poznavanja znaœilnosti br-logov in gnezd, stopinj in sledov,jih razlikovati glede na hitrostgibanja neke vrste. Posebno za-nimivo je poglavje o sledovihhranjenja, o iztrebkih in izbljuv-kih. Znati je treba razlikovati ne-katera podobna znamenja, saj sopovzroœitelji (razliœne æivali) lah-ko razliœni, da ne sklepamo na-paœno. Na koncu knjige je tudipriroœen slovarœek glavnih stro-kovnih izrazov.

Knjiga se odlikuje predvsemzaradi svoje sistematiœnosti, prak-tiœne uporabnosti (kot priroœnik)in nazornosti. Zanesljivo vem,da si bodo z njo pomagali doveœje zaœetne ozaveøœenosti natem podroœju lovci in øolska mla-dina, ki se øe posebno zanima zarazøirjanje temeljnih bioloøkihtematik. Tudi drugi ljudje, ki radihodijo v naravo z odprtimi oœmi,predvsem pohodniki, jo bodoradi vzeli v roke in se uœili iz nje.Opozarja nas, da moramo ostatiøe naprej le spoøtljivi in odgo-vorni obiskovalci ter varstvenikinarave in njenih ranljivih ekosis-temov. Bolj kot jo bomo prebi-rali in se jo trudili znati uporab-ljati, bomo, npr., takøne predelegozda, kjer imajo jazbeci æe sto-

letja svoje domovanje (jazbine),obœutili kot naøo nacionalno na-ravno dediøœino – naøe naravnespomenike, kjer so se skotile æegeneracije in generacije jazbe-cev. Zato jih je treba na vsak na-œin obvarovati pred uniœenjem.Œe nam bo to uspelo doseœi, sezavedajmo, da smo storili veliko(pa øe vedno ne vsega!) za ohra-nitev te æivali kot vrste v njenemokolju. Zaloæbi Narava, d. o. o.,iz Predvora se je zato treba zah-valiti, da je svojo zaloæniøko, po-slovno in izobraæevalno pozor-nost usmerila tudi na to nara-voslovno podroœje, ki je bilo prinas doslej slabo predstavljeno.Treba ji je priznati, da ji je s toknjigo uspelo prvi odigrati vlogo»uvoda v zanimivo in obøirnonaravoslovno niøo«.

Œe sem zaœel s predstavitvijoprevoda tuje knjige o tej temati-ki, nikakor ne smem mimo pred-stavitve naøih, izvirnih pisnihlovskih predstavitev te tematike.Skoraj vsi dosedanji lovski uœbe-niki vsebujejo nekaj temeljnihpodatkov in predstavitev o sto-pinjah, sledovih, iztrebkih, brlo-gih, gnezdih in znamenjih prisot-nosti divjadi v okolju. Leta 2004je LZS (Komisija za stike z jav-nostjo) izdala æepno knjiæico Sto-pinje in sledovi divjadi (sesalci)v visoki nakladi in (s ponatisomleta 2007), ki smo jo razdelili poøolah in drugih vzgojno-varst-venih ustanovah. Uredila sta joJanko Mehle in Boris Leskovic,ilustriral pa jo je Igor Piœulin.Za to knjiæico smo poæeli velikopohval in tudi iz tujine. Potrebnabi bila øe ena knjiæica s ptiœjimisledovi. Slabo pa je zaenkrat do-kumentirana ta tematika s foto-grafijami in razlikovalnimi barv-nimi fotografijami, sistematiœnoteorijo za prepoznavanje in pri-merjanje podobnosti. Dandanesje mogoœe to vrzel precej dopol-niti z digitalno fotografijo in nele lovcem, paœ pa tudi drugimljudem ponuditi øe veliko znanja.Uredniøki odbor Zaloæniøtva LZSje zato v program ZK naslednjihlet uvrstil tudi knjigo, ki bo totematiko obravnavala podrobne-je, kot jo predstavljajo dosedanjipisni viri v naøem jeziku. Z bio-logoma dr. Hubertom Potoœni-kom in Mihom Kroflom smo sedomenili, da bosta do konca leta2009 pripravila rokopis take knji-ge, nato pa zbrala øe vso foto-grafsko in drugo gradivo, da bilahko takøna knjiga (okvirno 300strani), ob finanœni podpori LZS,izøla leta 1910 ali 1911. Zasno-vana naj bi bila kot strokovni pri-roœnik za prepoznavanje stopinj,sledov in drugih posrednih zna-

menj prisotnosti æivali v naravi.Opisane in po potrebi slikovno ingrafiœno bodo predstavljene zna-œilnosti, po katerih je mogoœeprepoznati prisotnost doloœenevrste divjadi (pa tudi nekaterihdrugih vrst vretenœarjev), ki æivi-jo v doloœenih okoljih Slovenije.Poudarek bo predvsem na razli-kovanju med seboj podobnih zna-menj, obenem pa bo v knjigi tudiopozorilo na moænost zamenjav.Uredniøtvo in avtorja se bomopotrudili, da bo v knjigi polegbesedila kar najveœ fotografske-ga primerjalnega gradiva, ki boolajøalo doloœevanje. Œe kje, jeprav gotovo prav pri tej tematikito najbolj potrebno!

Avtorja, ki sta æe predstavilasvoj koncept zasnove knjige, stapredlagala, da bi bila v prvemdelu predstavitev vseh znaœilno-sti stopinj in sledov v mehki pod-lagi za posamezne vrste. Natanœ-nemu opisu posamezne stopinjebo sledil opis znaœilne razpore-ditve stopinj pri razliœnih naœinih(hitrosti) gibanja. Œeprav bo pou-darek na lovnih in zavarovanihvrstah velikih sesalcev in ptic, boknjiga vsebovala tudi sledovedrugih vrst æivali, s katerimi selahko sreœamo v okolju. Za pri-merjavo bodo opisani tudi sle-dovi nekaterih domaœih æivali, kibi jih lahko zamenjali s tistimi odprostoæiveœih. Nato naj bi sledilopis iztrebkov (in ptiœjih izbljuv-kov). Poleg videza, navedbe ve-likosti in vsebine iztrebka bostaavtorja opisala tudi znaœilnostihabitata in doloœena znaœilnamesta v naravi, na katerih lahkopogosteje priœakujemo iztrebekdoloœene vrste (v povezavi zznaœilnim vedenjem te æivali).

Pomemben del knjige, ki boizøla v zbirki ZK, bo namenjennekakønemu kljuœu za doloœanjeplenilca glede na ugotovljenepoøkodbe, naœin ubijanja plenain hranjenja s (na) plenom(u),zlasti s parkljarji in domaœimi æi-valmi. Vedno pogostejøe so nam-reœ ugotovitve, da lovci in goz-darji pri doloœanju pripisovanjaostankov plena doloœeni vrstizveri delajo napake. Avtorja ima-ta s tem æe veliko praktiœnih iz-kuøenj. V manjøi meri bosta opi-sala tudi znaœilne sledi, znamen-ja, ki ostanejo na ostankih plenaglede na naœine hranjenja razliœ-nih plenilcev in predstavila øenekatera druga znamenja prisot-nosti, ki jih divje æivali pri svo-jih dnevnih in sezonskih aktiv-nostih puøœajo za seboj v svojemokolju (œiøœenju rogovja in ozna-œevanje teritorija, bruøenje kremp-ljev …).

Boris Leskovic

636 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKI OPRTNIK

Le en mesec predsvojo 90-letnicose je 18. 6. 2008tiho poslovil naønajstarejøi œlan LDØkofljica, œastniœlan in naø œastnistareøina mag. Do-minik Rode.

Izteklo se je bo-gato æivljenje odliœnega lovca, kino-loga in pravega lovskega tovariøa, kije v lovskih vrstah preæivel kar 75 let.

Domine se je rodil 30. 7. 1918 vPolju pri Ljubljani. Æe petnajstletenje lovil v zakupnem loviøœu svaka dr.Janka Lokarja v Ømarju, kot sedem-najstleten pa je na Golovcu pri Ljub-ljani uplenil svojega prvega petelina.Spominjamo se njegovih pripovedi obogastvu takratnih loviøœ z malo div-jadjo, o lepotah lova na brakadah, koje vodil lovske pse. Za lov sta ga nav-duøila brata, pa tudi nekaj sorodni-kov – vsi so bili ugledni lovci.

Po konœani gimnaziji, malo predII. svetovno vojno, je odøel øtudiratveterino v Zagreb. Ker je bil napred-nega prepriœanja, je teæko prenaøalokupacijo in vse vojne tegobe. Obkoncu vojne je uspeøno konœal øtudij.V Zagrebu je spoznal tudi svojo æiv-ljenjsko sopotnico, ki ga je zvestospremljala do pred nekaj leti. Spomi-njamo se njegove ganjenosti ob pri-povedi, kako sta preæivljala zadnjaskupna leta, koliko napora je Domi-nik vloæil, da je soprogi lajøal zadnjaleta, ko jo je prizadela huda bolezen.

Po vrnitvi v Slovenijo se je zapo-slil kot mlad veterinar in delal na ob-moœju Grosupljega in na obrobjuLjubljane. S svojim bogatim zna-njem in marljivostjo si je pridobil iz-reden ugled, obenem pa si je gradillasten dom. Ob delu se je sproti do-datno izobraæeval in pred 40 letidokonœal magistrski øtudij ter natodolga leta, vse do pozne upokojitve,opravljal inøpekcijski veterinarskinadzor v veliki klavnici nekdanjeEmone – Ljubljana.

Tudi v lov se je ponovno vkljuœiltakoj po vojni. Lovil je v loviøœih LDDobrunje in Grosuplje ter v veœ dru-gih loviøœih. V LD Økofljica je vsto-pil daljnega leta 1954, kjer je takojprijel za vsakovrstno delo in sprejelfunkcije. Bil je med zagnanimi gradi-telji lovske koœe v letih 1957 do1958, stareøina LD od 1962 do 1976in od 1978 do 1992, œlan UO pa je bilvse od 1958 do 1996. Vse njegoveodloœitve so bile vedno pretehtane inpravilne, zato je uæival zaupanje œlan-stva. V svojem razmiøljanju in delo-vanju je vedno zagovarjal naœelo, dasta na prvem mestu divjad in loviøœe,na drugem mestu so bili iskreni,poøteni medsebojni, tovariøki odnosiob upoøtevanju visoke ravni kulturein lovske etike, na tretjem pa je bilanjegova velika ljubezen – lovski pesin lovska kinologija. To so bila naøanajlepøa lovska leta, ko smo skupaj spremislekom jemali le obresti iz lo-viøœa in smo svojo divjad iskrenospoøtovali. Kolikokrat smo na njego-vo pobudo gazili visok sneg in raz-naøali krmo po krmiøœih! Poznal inobvladal je vse naœine lova. Skratka,bil je lovec z duøo in telesom. Nad-vse rad pa je zahajal v svoje lovsko»svetiøœe« Molnik, saj je hrib poznaldo zadnjega kotiœka. Tam je imelskrbno urejeno lovsko stezo in tam jedoæivljal svoje najlepøe lovske tre-nutke.

Na lov je zahajal do svojega 82.leta, pozneje pa mu zdravje ni veœdopuøœalo. Øe marca letos se je ude-

leæil obœnega zbora naøe LD in nasvzpodbujal pri bodoœem delu. Æal sez zdajønjimi razmerami v lovstvu,tako kot mnogi, æe dolgo ni mogelstrinjati in se z njimi ni mogel spri-jazniti.

Dominik je dolga leta deloval tudiv raznih organih ZLDLjubljana inKZS, za kar je prejel veœ lovskih od-likovanj. Tudi v naøe glasilo Lovec jeprispeval nekaj leposlovnih in stro-kovnih œlankov. Æe zelo mlad je spo-znal, da je lovec brez psa le pol lov-ca. Zato ga je imel vedno ob sebi in jes svojim zgledom marsikaterega lov-ca spodbudil, da je postal uspeøen ki-nolog. Nikoli ne bodo pozabljeni nje-govi ptiœarji Œrt, Aga in Drina, sajsmo bili z njimi deleæni vrhunskihlovskih uæitkov na »malem« lovu, kiga je obvladal do popolnosti. Niœko-likokrat smo ure dolgo, vendar us-peøno iskali obstreljeno malo divjad,ker je strogo zahteval lovsko praviœ-nost do divjadi.

V svojem dolgem, bogatem æivlje-nju je za Dominikom zarisana neiz-brisna sled. Spoøtovali in cenili smoga vsi, øe posebno mladi lovci, kinam je vedno zaupal in nas uœil terbogatil s svojim ogromnim lovskimznanjem. Priljubljen je bil med prebi-valstvom v naøih krajih, saj ga je vsvojo hiøo rad sprejel vsak, gospodarali preprost œlovek. Za vsakogar jenaøel prijetno toplo besedo.

Manjkal nam boø, dragi lovski to-variø, na naøih skupnih lovih, ki sinam jih mnogokrat polepøal s svoji-mi iskrivimi domislicami in humor-jem. Tudi ob lovskem omizju, kjer sise znal iskreno poveseliti in zapetislovensko lovsko pesem, te bomopogreøali.

Dragi Domine! S teboj nepreklic-no odhaja del starega sveta, ki gadandanes marsikdo veœ ne razume.Pa vendar je bilo æivljenje nekoœ ne-kako ælahtnejøe in polnejøe – narav-nejøe. Res bolj revno z materialnimidobrinami, vendar bogato s œloveœ-nostjo, povezovalo nas je iskrenejøelovsko tovariøtvo. Vse to si nam po-darjal dolga leta s svojimi mislimi indejanji in mnogi smo te razumeli.Ponosni smo, da si bil naø œlan in

smo te poznali. Mirno poœivaj v veœ-nih loviøœih pod vznoæjem tvojegaljubljenega Molnika in Diana naj tinakloni najboljøe stojiøœe.

V naøih srcih in mislih se te bomos hvaleænostjo spominjali – naø po-slednji lovski vitez!

LD Økofljica – Z. P.

Kot strela z jas-nega nas je 10. ju-nija 2008 zveœerpresenetila novi-ca, da je v promet-ni nesreœi tragiœ-no umrl naø œlanDominik Øedivy- Niko. Bil je navoænji z motor-

nim kolesom, ki ga je poleg lova takoljubil, ko mu je nenadoma prek cestezapeljal avto … In konœala se jeæivljenjska pot mladega, ustvarjalne-ga ter marljivega lovca in kinologa.Œlani LD Puøœava in njegovi prijate-lji od blizu in daleœ smo se od njegaposlovili na pokopaliøœu v Lovrencuna Pohorju.

Niko se je rodil 23. 7. 1966. Vsosvojo mladost je preæivel ob vznoæjupohorskih gozdov. Njegov ded Forte,starosta naøe LD, ga je æe v rani mla-dosti uœil ljubiti gozd in naravo. Æekot otrok je z zanimanjem spremljaldeda pri njegovih lovskih dejavno-stih in odrasel v pravega lovca, ljubi-telja narave in æivali ter navduøenegakinologa. Izøolal se je za elektrikarjain si v domaœem kraju ustvaril druæi-no. LD Puøœava se je pridruæil leta1991. Ves svoj prosti œas je namenjallovu in nadgrajeval svoje znanje.Opravil je izpit za lovskega œuvaja inteœaj za mentorja lovskim pripravni-kom. Dva mandata je bil œlan uprav-nega odbora LD in kinoloøki referent(2000–2008) in v teh letih tudi revir-ni vodja. Bil je navduøen in zavzetkinolog ter vodnik lovskega psa –nemøkega prepeliœarja. Aktiven je biltudi na kinoloøkem podroœju, saj jebil œlan upravnega odbora LKD Ma-ribor, sodniøki pripravnik za ocenje-vanje ptiœarjev, inøtruktor za vodnikemladih lovskih psov in kandidat za

tetovirnega referenta. Kljub obiliciobveznosti je vedno naøel œas in bilpripravljen pomagati, pa naj si bo zadelo v loviøœu ali udeleæbo na lov-skem sestanku. Za svoje delo v lovst-vu in kinologiji je bil odlikovan zznakom LZS za lovske zasluge, pre-jel pa je tudi srebrni in zlati znakKZS.

Niko, tistega toplega junijskegaveœera te je vabil gozd v svoj objem,srnjak te je œakal na jasi, toda oœitnoje bila tvoja æelja po bencinskih hla-pih in hitrosti veœja. Je æe usoda hote-la tako. Vsi zbrani na tvojem pogrebusmo si bili enotnega mnenja – pogre-øali te bomo!

LD Puøœava – T. G.

Veliko prezgodajnas je 10. 6. 2008zapustil œlan LDIvanovci in do-ber prijatelj Ka-rel Kuœan.

Karel se je ro-dil 9. 11. 1945 vSuhem Vrhu priMoravskih Top-

licah, svoja mladostna leta pa je pre-æivel z bratom Joæetom doma nakmetiji. Po osnovni øoli se je izuœiltrgovskega poklica v Murski Soboti,ki ga je opravljal vse do upokojitve.Zaradi veselja do narave, divjadi inlovstva se je leta 1971 vkljuœil v LDIvanovci, opravil lovski izpit in sevkljuœil v lovsko bratovøœino. Leta1972 je v LD prevzel podroœje strel-stva, ki ga je vodil in bil œlan UO vsedo leta 1994, torej 22 let; œlan strel-ske ekipe naøe LD je bil 32 let. V le-tih 1972 do 1986 je bila ekipa 14-kratprva, 12-krat druga, 6-krat tretja. Tudion je veœkrat osvojil pokale. V letih1975 do 1977 je aktivno sodelovalpri gradnji lovskega doma. Ob 40-letnici LD je bil pobudnik za gradnjostreliøœa in nabavo novih strojev zametanje umetnih golobov. Vsako letoje prispeval nagrado za strelsko tek-movanje, ki ga je organizirala LD. Natekmovanjih je sodelovalo do 15 ekipin veœ kot 100 strelcev. Lovci strelciin drugi simpatizerji zelene bratov-øœine so se tudi po njegovi zaslugivsako leto sreœali pri LD v Ivanov-cih. Ves svoj prosti œas je vloæil v ob-delovanje vinograda, ob nedeljah paøportnemu streljanju na leteœe cilje.Tudi sina Robija je navduøil, da jezdaj œlan naøe LD in dober øportnistrelec.

Za svoje delo je Karœi ob 40-letni-ci LD dobil priznanje, ob 50-letnemjubileju pa je dobil bronasto medaljoLD in spominsko darilo. Ob 60-letni-ci je dobil tudi srebrno in zlato plake-to LD. LZS ga je odlikovala z zna-kom za lovske zasluge. Lepo se jebilo sreœevati s Karœijem bodisi nalovu bodisi v nevezani druæbi. S svo-jimi strelskimi sposobnostmi je medlovci uæival ugled, saj je bil dober iniskren lovski tovariø.

Dragi Karœi, hvala ti, da si bil znami polnih 37 let in za tvoj prispe-vek k delovanju LD na podroœjustrelstva. Pokali in priznanja so do-kaz in spomin na tvoje delo. V na-øih vrstah je s tvojim odhodom na-stala vrzel, ki jo bo le teæko zapol-niti.

Karœijevi lovski tovariøi in drugi,ki so ga poznali, smo se ob zvokihlovskih rogistov in s prapori sosed-njih LD øe zadnjiœ poklonili v spo-min in zahvalo. Naj mu bo lahka go-riœka zemlja!

LD Ivanovci – F. F.

637Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

V SPOMIN

Umrlim œasten spomin!

Vladislav Milenkoviœ, LD Velike Laøœe, * 4. 1. 1942, † 10. 9. 2008.Joæe Mastnak, LD Ømarje pri Jeløah, * 22. 12. 1945, † 7. 10. 2008.Martin Kolerænik, LD Økale, * 7. 9. 1935, † 24. 10. 2008.Zdravko Jerman, LD Træiœ, * 7. 2. 1928, † 23. 10. 2008.Alojzij Jagodnik, LD Prem, * 14. 10. 1932, † 17. 10. 2008.Viktor Velikonja, LD Bled, * 13. 1. 1936, † 8. 8. 2008.Joæe Zupan, LD Bled, * 3. 6. 1927, † 3. 10. 2008.Vinko Lah, LD Tabor Dornberk - Branik, * 1. 4. 1945, † 23. 10. 2008.Peter Klun, LD Mokrc, * 30. 10. 1943, † 14. 10. 2008.Joæe Pacek, LD Veliki Podlog, * 23. 12. 1949, † 9. 10. 2008.Ivan Skoœir, LD Dreænica, * 28. 6. 1924, † 8. 10. 2008.

Aldo Ostrouøka, LD Javornik - Postojna, * 11. 10. 1935, † 11. 4. 2008.Jernej Poljanec, LD Jelovica - Ribno, * 25. 2. 1918, † 28. 9. 2008.Boris Oitzl, LD Kranjska Gora, * 22. 6. 1928, † 24. 10. 2008.Heron Kavœiœ, LD Æiri, * 26. 8. 1927, † 3. 11. 2008.France Garbajs, LD Pugled, * 3. 6. 1914, † 22. 10. 2008.Ludvik Koloøa, LD Medvode, * 23. 5. 1925, † 2. 10. 2008.Franc Peternel, LD Medvode, * 18. 11. 1930, † 28. 7. 2008.Lojze Pivk, LD Gorenja vas, * 14. 4. 1923, † 10. 10. 2008.Franc Lepøina, LD Globoko, * 3. 4. 1934, † 27. 6. 2008.Ciril Bregar, LD Krka, * 6. 2. 1945, † 6. 10. 2008.Joæe Frank, LD Grad - Kuzma, * 16. 2. 1939, † 1. 8. 2008.Ervin Puønik, LD Radlje, * 20. 4. 1942, † 24. 8. 2008.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

638 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA KINOLOGIJA

LKD Koœevje je praznovalo 30-letnico dela

V zgodovini œloveøtva je tri-deset let le beæen trenutek.

Lovci v Lovsko-kinoloøkemdruøtvu (LKD) Koœevje smo seodloœili, da slovesno in delovnoobeleæimo obletnico naøega de-lovanja. Za to sta bila predvsemdva razloga: obletnica, ko je ve-liko ustanoviteljev druøtva (ok-tobra 1978) øe æivih in so posvojih moœeh øe vedno aktivnipri delu druøtva in v lovskih dru-æinah; trideset let delovanja jetudi primerno œasovno obdobje,da lahko ocenimo vse dobre inslabe strani na podroœju organi-ziranosti in delovanja lovske ki-nologije na øirøem koœevsko-rib-niøkem obmoœju.

V predelu od Turjaka do Kol-pe in od Kolpe do Krke so od ne-kdaj vzrejali in vodili dobre lov-ske pse. V tamkajønjih krajih sozrasli pionirji slovenske in nek-danje jugoslovanske lovske kino-logije: dr. Ivan Lovrenœiœ, dr.Janko Lavriœ in Adolf Ivanc.Njihova zasluga je, da imamo vLKD Koœevje øe vedno izrednokakovostne lovske pse, dovoljkinoloøkih strokovnjakov – ki-noloøkih sodnikov, ki vzornoskrbijo za strokovni napredeklovskih psov in njihovih vodni-kov. Njihova zasluga je tudi, dase veliko mladih lovcev takoj poopravljenem lovskem izpitu od-loœi za nabavo lovskega psa.

Pomisleki, zakaj moramo lov-ci - kinologi imeti svoje kino-loøko druøtvo, je pri nas æe zdav-naj zgodovina. Dobro se zaveda-mo, da brez dobro organiziranein strokovno vodene lovske ki-nologije ni etiœnega, praviœnegain ne nazadnje tudi zakonitegalova. Zaradi enotnega strokovne-ga dela in povezovanja v medna-rodno kinoloøko organizacijo FCIje bilo pred 30 leti nujno usta-noviti lovsko-kinoloøka druøtvain jih povezati v Kinoloøko zve-zo Slovenije. V to zvezo pravgotovo ne sodijo lovske druæine(LD) in obmoœne lovske zveze(LZ/ZLD), øe manj pa Lovskazveza Slovenije. To lovcev neopraviœuje, da lovski kinologijine bi namenili vse dolæne pozor-nosti v vseh oblikah svojegaudejstvovanja. Taka razmiøljanjaso nas vodila, da smo se v okviruZveze lovskih druæin Koœevje æepred mnogimi leti dogovorili, dasmo v okviru LKD Koœevje zarazvoj lovske kinologije odgo-vorni prav vsi lovci. Zato ga mo-ramo tudi vsi œlani lovskih dru-

æin financirati v enotnem zneskuna œlana LD. Ob sprejemu novihPravil ZLD Koœevje smo doseg-li, da je LKD Koœevje postaloenakopraven œlan Zveze lovskihdruæin Koœevje z vsemi pravica-mi in obveznostmi.

Trideseto obletnico ustanovit-ve LKD Koœevje smo lovci - ki-nologi proslavili 18. oktobra 2008pri lovskem domu LD Mala gorav Æeljnah. Ob bogatem kultur-nem programu in prikazu naj-lepøih in najuspeønejøih lovskihpsov z naøega obmoœja smo po-delili odlikovanja in priznanjanajzasluænejøim kinologom. Naøispomini na prehojeno pot so pre-øli v obveznost za øe uspeønejøedelo vseh kinologov.

Anton Kriæ

LKD Gorica - Nova Gorica praznovalo 30 letuspeønega dela

V soboto, 25. oktobra 2008,je bilo na Dobrovem v Go-

riøkih brdih slovesno. Lovsko kinoloøko druøtvo

Gorica - Nova Gorica je praz-novalo 30-letnico ustanovitve.23. decembra 1978 je bil v Ho-telu Sabotin v Solkanu ustanovniobœni zbor LKD Gorica. Takrat-no ustanavljanje lovsko-kinoloø-kih druøtev po celotni Sloveniji,ki so bila ustanovljena pri ob-moœnih lovskih zvezah, je pome-nilo nov mejnik v delovanju inorganiziranju lovske kinologije.

Lovsko-kinoloøko druøtvo Go-

rica - Nova Gorica (LKD) deluje

na obmoœju Vipavske doline,

Goriøkega in na Tolminskem in

sodeluje s 30 lovskimi druæina-

mi, zdruæenimi v ZLD Gorica in

LZ Gornje Posoœje. V œlanstvo

LKD je vœlanjenih veœ kot 300

lovcev, vodnikov in ljubiteljev

lovskih psov. LKD se lahko po-

hvali s øtevilnimi uspehi, ki jih je

doseglo z organizacijo dræavnih

in mednarodnih kinoloøkih prire-

ditev. Tudi œlani druøtva – vodni-

ki lovskih psov so z udeleæbo na

øtevilnih prireditvah posegali po

najviøjih naslovih v dræavnem,

pa tudi v mednarodnem merilu.

Vse aktivnosti druøtva in œla-

nov smo zbrali v obseæni priloæ-

nostni publikaciji z naslovom

Naøe delo v treh desetletjih. V

publikaciji je poleg zgodovine

lovske kinologije na Slovenskem

in Primorskem opisana tudi de-

javnost LKD od njegove ustano-

vitve do danes. Øtevilni podatki

in priœevanja o organizacijskih

aktivnostih in uspehih posamez-

nih œlanov priœajo o øtevilnih pri-

zadevnih in odgovornih kinolo-

gih, ki so se vsak po svojih moœeh

in znanju trudili za naøe skupne

uspehe. In takih v vsem tem ob-

dobju ni bilo malo.

Uredniøki odbor pod vodst-

vom predsednika LKD AngelaVidmarja je zbral øtevilne po-

datke o delovanju druøtva, ki

bodo tudi v prihodnje priœali o

poærtvovalnosti severnoprimor-

skih lovskih kinologov.

Slovesnosti ob praznovanju

30-letnice delovanja LKD so po-

tekale ves oktober. Pri øtevilnih

kinoloøkih prireditvah je bilo œu-

titi prazniœno vzduøje. Zaœeli smo

z odprtjem umetnega rova za

vadbo psov jamarjev v Volœah

pri Tolminu, konœali pa s tradi-

cionalnim Memorialom Antona

Oselija prav na dan osrednje pri-

reditve, 25. oktobra.

Udeleæenci in gostje so na slo-

vesnost zaœeli prihajati æe ob 15.

uri. Ob tej uri smo namreœ v so-

delovanju z vinsko kletjo v Dob-

rovem organizirali ogled vinske

kleti. Ob 16. uri pa se je v veli-

kem posebnem prostoru ob vin-

ski kleti na Dobrovem zaœela

osrednja slovesnost. Zbralo se je

veœ kot 200 œlanov LKD in øte-

vilni gostje. Posebno smo bili ve-

seli ustanovnih œlanov LKD. Na

slovesnost smo povabili predsed-

nike drugih slovenskih LKD in

predsednike strokovnih svetov

LKD, ki so v preteklosti vodili

delo naøega LKD. Veseli smo

bili njihove prisotnosti in odziva

kinoloøkih sodnikov, ki jih pogo-

Tridesetletnico delovanja LKD Koœevje so lovci - kinologi proslaviliob bogatem kulturnem programu in s prikazom svojih lovskih psov18. 10. 2008 pred lovskim domom LD Mala gora v Æeljnah.

Foto

: T. K

riæFo

to: T

. Kriæ

Najzasluænejøi lovski kinologi s Koœevske so prejeli odlikovanja ob-moœne LZ. Na fotografiji prejema najviøje lovsko odlikovanje ZLDKoœevje zasluæni kinolog in kinoloøki sodnik Joæe Kalan.

639Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA KINOLOGIJA

sto vabimo na naøe kinoloøkeprireditve. Slovesnosti so se ude-leæili predstavniki ZLD Goricain LZ Gornje Posoœje, stareøineLD in predstavniki DSL Furla-nije-Julijske krajine – Doberdob.

Udeleæence je pozdravil pred-sednik druøtva Angel Vidmar.Slavnostno besedo, v kateri jeopisal delovanje LKD, je imelustanovni œlan in prvi tajnik, zdajœastni œlan LKD Alojz Krpan -Aleksander.

Zasluæni œlani so prejeli odli-kovanja KZS, ki jim jih je izroœilœlan UO KZS Angel Vidmar.

Za kulturni program so poskr-beli pevci Lovskega pevskegazbora Zlatorog - Vipava in kvar-tet Notranjskih rogistov. Lovskapesem in zvoki rogov so se pre-pletli s preostalim programom:slavnostnim govorom, podelitvi-jo priznaj, razglasitvijo rezulta-tov tekmovanja psov – MemorialAntona Oselija in kratko pred-stavitvijo priloænostne knjiæice.

Tako nam je œas uradnega dela

slovesnosti hitro minil. Nato je

sledilo druæabno sreœanje, na

katerem ni manjkalo niœesar, ne

kraøkega prøuta ne dobrot s tol-

minskih hribov. Grla smo si mo-

œili z dobrim briøkim vinom iz

kleti na Dobrovem. Govorice, ki

kroæijo, pravijo, da je bilo zelo

prijetno …

Angel Vidmar

V Volœah zgrajen nov umeten rov za preizkuøanje psov jamarjev

Junija 2008 je Klub ljubiteljevpsov jamarjev (KLPJ) izrazil

æeljo za organizacijo vsestranskeuporabnostne preizkuønje (VUP)za terierje. Skupaj naj bi ga orga-nizirala Lovsko-kinoloøko druøt-vo Gorica - Nova Gorica inKLPJ v sodelovanju z eno izmedlovskih druæin na Tolminskem.Predvsem je bila omenjena Lov-ska druæina Volœe. Velika teæa-va je bilo dejstvo, da na tem ob-moœju nimamo umetnega rova

za preizkuøanje psov jamarjev.

Rov v Lokavcu je namreœ preveœ

oddaljen, da bi lahko del preiz-

kuønje opravili na Tolminskem,

del pa v Lokavcu pri Ajdovøœini.

Umeten rov v Lokavcu, ki je bil

zgrajen leta 1977, zgradila ga je

LD Hubelj, je bil edini umeten

rov na Primorskem in Notranj-

skem.V zadnjem obdobju so si-

cer nekateri umetni rovi sameva-

li zaradi zakonodaje. Zdaj pa

lahko ob upoøtevanju zakonskih

doloœil spet nemoteno preizku-

øamo terierje in jazbeœarje v

umetnih rovih.

Æelja KLPJ je dodatno vzpod-

budila idejo, ki je æe nekaj œasa

æivela med ljubitelji psov jamar-

jev na Tolminskem, da bi na tem

obmoœju zgradili umeten rov.

Napovedana vsestranska uporab-

nostna preizkuønja za terierje je

bila razpisana za 5. 10. 2008,

zato œasa za odloœitev ni bilo na

pretek. Kmalu smo sprejeli od-

loœitev: rov bomo zgradili! Po

sprejeti naœelni odloœitvi sva se

podpisani, kot predsednik LKD,

in predsednik strokovnega sveta

LKD Joæe Batiœ odpravila na

ogled morebitnih lokacij za iz-

gradnjo umetnega rova v Volœepri Tolminu. Tam naju je priœa-koval Ivan Leban - Kukœ, dolgo-letni vzreditelj psov razliœnih pa-sem, med njimi tudi resastih jaz-beœarjev, ki izhajajo iz njegovepsarne Volœanske. Ivan æivi zakinologijo in pse. Ponavadi prednjegovim domaœim pragom leæi-jo trije ali øtirje lovski psi. Tudiveœ kot petdeset iskanj obstrelje-ne parkljaste divjadi na leto je æezabeleæil v dnevnik iskanj. Nitorej œudno, da je Ivo za ureditevumetnega rova odstopil del nje-govega zemljiøœa, ki je ob zgrad-bah njegovega podjetja. Po mne-nju Joæeta Batiœa je bil izbranikraj primeren. Malo tudi »mimouradnega blagoslova« izvrønegaodbora LKD smo zaœeli s pripra-vami za gradnjo rova. Izvrøniodbor LKD je idejo in pojasniloo æe opravljenih aktivnostih zrazumevanjem soglasno potrdilna seji 20. 8. 2008.

V zaœetku avgusta smo zaœeli;Ivo z njegovim kopaœem in An-drej Rot, Andrej Fon, JureKravanja, Robert Kravanja,Oton Zabreøœak, Klemen Za-breøœak, Ervin Feragotto inpodpisani smo se vsak po svojihmoœeh spopadli z zemljo, beton-skimi jaøki, cevmi, opaæem inbetonom. Da nismo bili æejni inlaœni, je skrbela Anja Leban. Øenekaj »udarniøkih« dni je bilopotrebno in rov je dobil temeljnopodobo. Nato øe fina dela, re-øetke, varjenje, pokrovi in kmaluje bil rov pripravljen za napo-vedano kinoloøko prireditev. Æalpa je bila prireditev zaradi pre-malo prijavljenih psov odpove-dana. Kljub odpovedi prireditvesmo se skupaj s KLPJ in LD Vol-œe dogovorili za slovesno odprtjerova.

Petega oktobra dopoldan se jev Volœah zbralo veliko lovcev,ljubiteljev in vodnikov lovskih

Slavnostni govornik na proslaviob 30-letnici LKD Gorica - NovaGorica je bil œastni in ustanovniœlan LKD Alojz Krpan - Alek-sander.

V kulturnem programu sta se izmenjavala LPZ Zlatorog – Vipava inkvartet Notranjskih rogistov.

Del udeleæencev oktobrske proslave LKD Gorica - Nova Gorica naDobrovem

Vse

foto

: D. V

idm

ar

Foto

: I. L

eban

Takøen je bil pogled na delno zgrajen umeten rov.

640 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA KINOLOGIJA

dela z zagotavljanjem doloœene-

ga øtevila sodnikov in doloœenim

øtevilom uplenjene divjadi za

poloæitev na koncu sleda.

Poleg navedenega nas v LD

Raka vedno znova pritegne tudi

posebnost njihovega loviøœa, ki

sega na obmoœje pragozda Kra-

kovo, v katerem je od leta 1878

pragozdni rezervat, ki meri nekaj

manj kot 40 ha. Sicer pa pragozd

sestavljata predvsem hrast dob in

beli gaber. Zato je v okolici veli-

ko krajev z imenom Dobrava,

Dobravica, Dobe ipd. Poleg obeh

vrst so znaœilne øe druge dreves-

ne vrste in grmovnice, ki rastejo

na mokriøœih. Za Krakovski gozd

je znaœilna podtalnica, katere nivo

se lahko na dveh dolæinskih met-

2008. Ob 8. uri se je v deæevnem

jutru pred lovsko koœo LD Raka

poleg organizatorjev zbralo øe

vseh 14 prijavljenih tekmovalnih

parov in zbor kinoloøkih sodni-

kov v sestavi: Franc Svetec,delegat KZS in strokovni vodja,

Janez Krivec, glavni sodnik, Bo-jan Deberøek, Ervin Fereqotto,

Andrej Zabukovec, Mirko Stra-æiøar, Ivan Traven in NikoMrak. Staæirali so pripravniki za

kinoloøke sodnike: Radoø Bur-nik, Robert Bandelj in TomaæPavœnik. Sama prireditev je po-

tekala po tradicionalnem in ute-

œenem redu. Najboljøi tekmovalni

pari so dosegli naslednje uvr-

stitve:

Boss »Erka« od Veleœiåa

psov. Najbolj odgovorni pred-stavniki KLPJ, LD Volœe in LKD,ki smo pozdravili navzoœe, smobili posebno veseli, da smo mednami lahko pozdravili VinkaForøœka in prof. dr. Andreja Bi-dovca. Odprtje smo si zamislilikot predstavitev dela jazbeœarjevin terierjev v takem rovu.

Kot prvi je v rov spustil resa-sto jazbeœarko Dido VolœanskoAndrej Rot, mlad fant, ki je bilizredno prizadeven pri gradnjirova. Nato je sledila predstavitevdela terierjev in jazbeœarjev vrovu in v rovu za izvlaœenje.Svojo uporabnost sta pokazalajazbeœarja Andreja Zemliœa inJureta Kravanje ter terierjaStanka Lihtenvalnerja in Joæe-ta Batiœa, pozneje tudi v mrzliSoœi.

Vodnika lovskih terierjev Stan-ko Lihtenvalner in Joæe Batiœ stapredstavila tudi prinaøanje per-nate in dlakaste divjadi na pla-nem. Prikaz dela psov je komen-tirala kinoloøka sodnica Damja-na Ænidarøiœ Øvegelj. Dan se jeæe prevesil v popoldan, ko smo

konœali s predstavitvijo. Tudi v

nadaljevanju popoldneva se øe

nismo razøli. Volœanski lovci so

nas bogato pogostili in tudi æejni

nismo bili. Na tem mestu naj se v

imenu vseh øe enkrat zahvalim

Ivanu Lebanu. Brez njegovega

prispevka in zagnanosti gotovo

ne bi bilo rova. Svoj prispevek

sta dala tudi LD Volœe in KLPJ.

Naslednje leto bo PNZ psov ja-

marjev v LD Volœe!

Angel Vidmar,predsednik LKD

14. Dræavna samostojna tekmav delu psov po umetnem KS

Na pobudo lovcev iz LD

Raka je naøe Lovsko-kino-

loøko druøtvo Posavje - Krøko

leta 2007 kandidiralo za izvedbo

14. samostojne tekme v delu po

umetnem krvnem sledu za vse

pasme lovskih psov v sodelova-

nju z vzrejno komisijo za krvo-sledce in s kandidaturo uspelo.Tega se v LD Raka nismo lotilisluœajno, temveœ smo s tem æe-leli doseœi pohvalo in potrditevlovcem iz LD Raka, ki vztrajno,leto za letom, zgledno pripravijoin pomagajo izpeljati uporab-nostne preizkuønje v delu po krv-nem sledu za vse pasme lovskihpsov. Prvo takøno tekmo so namomogoœili æe pred petindvajseti-mi leti, od takrat naprej pa namredno omogoœijo vsakoletne upo-rabnostne preizkuønje po krvnemsledu za vse pasme lovskih psov.S tem ne pomagajo le LKDPosavje - Krøko, temveœ velikoprispevajo vsemu slovenskemulovstvu, saj preizkuønje opraviveliko psov iz øirøe Slovenije. Knam prihajajo celo vodniki s psiiz Pomurja, celotne Primorske,Notranjske, Bele krajine, Do-lenjske, Zasavja in øirøe celjskeregije. Veliko jih moramo æalodkloniti, saj takøne preizkuønjeterjajo veliko organizacijskega

rih razlikuje tudi za 90 cm. Raøkilovci gospodarijo predvsem s sr-njadjo in divjim praøiœem, neko-liko manj pa z jelenjadjo in dam-jakom. 1. 8. 2007 je njihov lovecv bliæini lovskega doma LD Rakauplenil medveda. Tudi letos se jepojavil, saj so ravno v œasu inten-zivnih priprav na to tekmo v nji-hovem loviøœu naøli sveæe ostan-ke ærebeta, ki ga je pokonœalmedved. V bliænji LD Økocjan æevrsto let stalno æivi in se razmno-æuje evrazijski bober (Castor fi-ber), in sicer v spodnjem delupotoka Radulja in v Krki ob izli-vu Radulje. Na drugo stran LDRaka meji v Krakovem z LD Ve-liki Podlog, kjer v zadnjih letihuspeøno gnezdi par orla belorep-ca (Haliaeetus albicilla), ki œezperuti meri 2,5 m. V Krakovemgnezdi tudi œrna øtorklja (Ciconianigra), ki je æe vrsto let na rde-œem seznamu evropskih ptic, vPosavju pa æe vrsto let opaæamo,da se njena øtevilœnost veœa.

Tekma je bila v soboto, 14. 6.

Zbrani œlani Kluba ljubiteljev psov jamarjev so si oktobra ogledalinov umeten rov.

Foto

: A. V

idm

arFo

to: I

. Leb

an

V Volœah je od avgusta 2008 nov sodoben umeten rov za preizku-øanje dela psov jamarjev.

Zbor tekmovalnih parov pred zaœetkom 14. Dræavne samostojnetekme v delu po umetnem krvnem sledu za vse pasme lovskih psov,Raka 2008

641Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA KINOLOGIJA

(SLR Nkp-002813);150 in I. An. r. s kandidaturo CACT – SLO;Anton Jurgec, Ptuj.

Ari-Taœko (SLR Bb-001451);150 in I. B n. r. s kandidaturoRCACT – SLO; Silvo Mrevlje,Dornberk.

Cinda SLR (Hb-000816)147,5 in I. C n. r.; Janez Srpœiœ,Cerklje ob Krki.

Roxi SLR (SK-000079)140 inI. D n. r.; Dejan Poljanøek,Log/Brezovica.

Piko SLR (Bb-001506) 140 inI. E n. r.; Vojmir Petrovœiœ,Nova Gorica.

Prvo- in drugouvrøœeni stazbrala enako øtevilo toœk. Ven-dar je Boss vodnika Antona Jur-geca mlajøi, kar je odloœilo, da jezmagal drugiœ zapored. Sicer paje bila konkurenca izredna in sobili rezultati vseh 10 uvrøœenihpsov vrhunski in nad vsemi pri-œakovanji. Æal so 4 tekmovalnipari zbrali premalo toœk in seniso uvrstili.

LKD Posavje - Krøko je za vsesodelujoœe vodnike prispevaloliœne spominske øtevilke za æreb.Vsi vodniki in kinoloøki sodnikiter pripravniki za kinoloøke sod-nike so v naravi prijaznih vreœ-kah posavske tovarne papirjaprejeli steklenico »dolenjskegaposebneæa«, cviœka, in katalog14. Dræavne samostojne tekme vdelu po krvnem sledu.

Prvi trije vodniki so za uvrsti-tev prejeli pokale v trajno last, kijih je podarilo podjetje Eurocityiz Slovenj Gradca. Prvouvrøœenipar je torej ponovno prejel pre-hodni pokal. Vsi uvrøœeni pa soprejeli diplome in praktiœne lov-ske nagrade, ki so jih prispevalaloviøœa s posebnim namenom:Fazan - Beltinci, Razor - Prodiin Medved - Koœevje. Vzrejna

komisija za barvarje je iz uvrøœe-

nih tekmovalcev izbrala tudi eki-

po, ki bo Slovenijo zastopala na

tekmi, v delu po krvnem sledu

treh deæel.

Branko Tucoviœ

Dræavna tekma v vodnem delu za lovske pse

Po dveletnem premoru smo jozopet doœakali – Dræavno

tekmo v vodnem delu za vsepasme lovskih psov. Tokrat pr-viœ v organizaciji Druøtva ljubi-teljev ptiœarjev (DLP) in LKDCerknica. V soboto, 27. sep-tembra 2008, smo se zbrali predGostiøœem Herblan v GorenjemJezeru. Po pozdravnih govorihpredsednika DLP Blaæa Kræeta,predsednika LKD Cerknica Lud-vika Økrbca in predsednika LDGornje Jezero Francija Anzelj-ca je vodja sodniøkega zboraVlado Kobal prisotnim tekmo-valcem razloæil potek tekmova-nja in sistem ocenjevanja. JoæeØtebih je kot delegat KZS prire-

ditev tudi uradno odprl in skupajz dvajsetimi tekmovalci, sodnikiin pomoœniki na terenu smo seodpravili na Cerkniøko jezero.

Mesta (po posameznih disci-plinah) za ocenjevanje so bilavnaprej pripravljena in dobro oz-naœena, tako da so tekmovalcizlahka osvojili sistem kroæenjaod ene discipline k drugi. Pri prvidisciplini je sodnik Ivan Travenpreizkuøal pse v prostem øarje-nju brez race. Ta disciplina jebila za mnoge pse, vajene lemehkejøega loœja, kar trd oreh.Cerkniøko jezero je namreœ zna-œilno poraøœeno s trsjem. Strogosodnikovo oko pa ni dopuøœalonapak in vsako odstopanje oddoloœil Pravilnika za tekmovanjelovskih psov v vodnem delu jebilo kaznovano z zniæevanjem

ro pripravila na tovrstno preiz-kuøanje, saj v tej disciplini nibilo veœjih odstopanj med posa-meznimi psi. Tretja disciplina –prinaøanje mrtve race iz kritja –kjer je pravico delil sodnik Mi-roslav Bauman, pa je bila tista,kjer je bila najveœja selekcija.Prav v tej disciplini so iz takønihali drugaœnih razlogov odpo-vedali kar øtirje psi. Mrtvo racoso namreœ vozili s œolnom nakakih 40 metrov oddaljen »otok«iz loœja, do koder so morali psipreplavati kar precejøen pas vod-ne œistine. Prav pri tem je priølado izraza sposobnost vodnikov,da so svoje pse pravilno usmerja-li na veœjo razdaljo. Œetrto disci-plino, kjer je moral pes pokazatisvoje znanje na sledi race, stasodila sodnika Vlado Kobal (na

ocene. Na drugem mestu je na

travniku, obkroæenem z gozdom,

sodnik Franc Turnøek preiz-

kuøal pse v vajah posluønosti in

preverjal tudi njihovo trdnost vodloæljivosti in strelomirnosti.Ob tem je treba vodnikom pri-

znati, da je veœina svoje pse dob-

kopnem) in Saøa Volariœ (v œol-

nu). Tudi pri tem sta imela sodni-

ka izdatno pomoœ domaœih fan-

tov, ki so œlani LKD Cerknica in

LD Gornje Jezero.

V sonœnem, a za nas, ki smo

bili øe nekoliko razvajeni od po-

letih temperatur, precej hladnem

Foto

: B. T

ucov

iœ

Sodniøki zbor (v ozadju) 14. Dræavne tekme po KS, v ospredju od levepa so: drugouvrøœeni Silvo Mrevlje, v sredini zmagovalec Anton Jur-gec in tretjeuvrøœeni Janez Srpœiœ (desni).

Lovski pes, ki ga uporabljamo za vodno delo, mora œim prej poiskatiraco in jo po uplenitvi prinesti vodniku. Le z dobro øolanimi in upo-rabnimi psi lahko zagotovimo etiœno praviœen lov. Nemøki prepe-liœar na fotografiji je svojo nalogo odliœno opravil.

Tekmovalci, sodniki in organizatorji Dræavne tekme v vodnem delu za vse pasme lovskih psov v Gore-njem Jezeru

642 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

LOVSKA KINOLOGIJA

vremenu, smo skleniili dræavnotekmo v vodnem delu. Bili smozadovoljni, da smo se po dolgemœasu lahko zopet videli na takøniprireditvi. Tekmovanju je dajaloposeben œar odliœno vzduøje, kije vladalo med tekmovalci, sod-niki in vsemi sodelujoœimi. Karmalce teæko smo se poslovili, asmo si obljubili, da se bomo pri-hodnje leto spet sreœali.

Rezultati – posamiœno (samonajbolje uvrøœeni tekmovalci):

Vili Postruænik, Kora v. Fal-kenhorst-O (nemøki kdl. ptiœar),84 toœk – I. n. r. (CACT –SLO)

Janez Horvat, Ingo Adindom (nemøki kdl. ptiœar), 84toœk – I. n. r. (R.CACT – SLO)

Andreja Strajnar, Irja Adindom (nemøki kdl. ptiœar), 83toœk – I. n. r.

Janez Horvat, Ajda Horva-tova (nemøki kdl. ptiœar), 81toœk – I. n. r.

Anton Jurgec, Boss, Erka odVeleœiåa (nemøki kdl. ptiœar), 80toœk – I. n. r.

Vlado Bogdanoviœ, Feja Bo-govladska (nemøki æimavec), 80toœk – I. n. r.

Rezultati - ekipno:LKD Ptuj I (Postruænik, Hor-

vat, Æiher) LKD Ptuj III (Horvat, Kle-

menœiœ, Jurgec)LKD Celje (Bogdanoviœ, Vo-

grinc, Hernaus)

Iskreno se zahvaljujem LKDCerknica in LD Gornje Jezeroza gostoljubje in uporabo res œu-dovitih terenov za preskuøanjevodnega dela psov. Z njihovopomoœjo smo marsikomu od nas

pa Mihi Økerlu, Gregorju, Su-zani in Marjanu Likarju za po-moœ, ko nam je æe skoraj zmanj-kalo sape. Hvala tudi predsedni-ku DLP Blaæu Kræetu za bogatnagradni sklad ter sponzorjem,ki so prispevali nagrade. Ne na-zadnje iskrena hvala tudi IvanuTravnu za vso pomoœ pri orga-nizaciji prireditve ter Vladu Ko-balu in Saøi Volariœu, ki sta æepred prireditvijo pomagala znasveti na terenu.

Andreja StrajnarDruøtvo ljubiteljev ptiœarjev

JZP in ØPP ptiœarjev v Raœah

V soboto, 4. oktobra 2008, jeLKD Maribor skupaj z LD

Raœe kot gostiteljico organizira-lo jesensko vzrejno preizkuønjo(JZP) in øirøo poljsko preizkuø-njo (ØPP) za ptiœarje. Na preiz-kuønjo se je prijavilo enajst vod-nikov, in sicer devet za JZP indva za ØPP. Na zadovoljstvo pri-rediteljev so se vsi prijavljeniudeleæili preizkuønje. Ob 8. urismo se zbrali pred starim lov-skim domom LD ter se po po-zdravu predsednika LKD Mari-bor Toneta Selinøka in pred-

pribliæali tudi biser slovenskenarave, Cerkniøko jezero. Pred-vsem poærtvovalnost in trud LKDCerknica in Gornje Jez. pred pri-reditvijo (priprava terenov) patudi na prireditvi sta nam vsemdajala veselje in voljo za uspeønodelo. Hvala, Ludvik in Borut!Hvala sodniøki ekipi za korektnosojenje, tekmovalcem, ki so seodzvali v tako velikem øtevilu,

stavnika LD gostiteljice VilijaSagadina dogovorili o potekupreizkuønje. Razdelili smo se vdve skupini, in sicer skupina zapoljsko delo ter vaje ubogljivostiin skupina za vodno delo. Raz-mere za delo na polju so biledobre. Pogreøali smo le veœ na-ravne divjadi, ki je praktiœno nibilo. Zato je bilo treba vse fazepreizkuønje opraviti z izpuøœenodivjadjo, ki jo je organizator pri-skrbel v zadostnem øtevilu. Slab-øe razmere za delo so bile v vodi,zato bo moral organizator v pri-hodnje za tovrstne preizkuønjepoiskati novo lokacijo z boljøimirazmerami, kot smo jim priœazadnja leta. Pomembno je nam-reœ, da vsem psom ponudimo zatovrstni preskus enake razmereza delo ne glede, ali je pes navrsti prvi ali zadnji. Pasemskasestava je bila precej pestra, insicer je bilo øest kratkodlakihptiœarjev, trije psi so bili pasme

nemøki ptiœar - æimavec, dvaepagneul bretona in ena madæar-ska viæla. Psi so pokazali dokajdobro delo pri disciplinah, kjerlahko uporabljajo predvsem po-dedovane lastnosti, medtem konjihovo prinaøanje (nauœene za-deve) ni bilo na æelenem nivoju,kar je posledica pomanjkanja delavodnikov s psi. Kljub temu sovsi psi uspeøno opravili preiz-kuønjo, kar jim zagotavlja tudilovsko uporabnost. Sodniøko troj-ko smo sestavljali Rudi Rakuøa,Vlado Vesel in podpisani. Naterenu sta kot pomoœnika aktiv-no sodelovala znana kinologa vomenjeni LD: Zoran Jusufoviåin Albert Pesek. Na koncu se vimenu LKD Maribor, vseh vod-nikov, pa tudi lovskih pripravni-kov iskreno zahvaljujem za od-stop loviøœa, saj smo tako lahkonemoteno izpeljali preizkuønjo.

Miroslav Bauman,kinoloøki sodnik

Pri vsakem delu je pomembno dobro sodelovanje vodnika in psa. Æena zaœetku vodnik psa natanœno usmeri in pozneje vodi z vidnimi (inne glasnimi!) povelji, kar se nato izkaæe z uspeønim lovom in uplenit-vijo divjadi. Na fotografiji je vodnik Janez Horvat, ki svojega nem-økega kratkodlakega ptiœarja usmerja pri iskanje race. Vse je po-tekalo pod strogim oœesom sodnika Vladimirja Kobala.

Udeleæenci (vodniki, lovski pripravniki in sodniki) na jesenski zrejnipreizkuønji v Raœah

Foto

: S. L

ipov

ec

Lovski terierji (SLRLt):O: 5/I, m: 5/I, 26. 10., Zvonko Predikaka, Ptujska Gora 67, 2323 Ptujska gora.O: 5/I, m: 4/I, 1. 10., Boøtjan Lubi, Mali Dol 7, 2222 Jakobski Dol.

Kdl. jazbeœarji (SLRJk):O: 5/I, m: 5/II, 4. 12., Anton Iskra, Erjavœeva 7, 5000 Nova Gorica.

Hanovrski barvarji (SLRHb):O: 4/II B, m: 5/II B, 7. 11., Boris Kogoj, Goriøka cesta 3, 5222 Kobarid.

Nemøki ptiœarji – æimavci(SLRNÆ):O: 4/PZP-67, VUP-313, m: 4/ PZP-103, JZP – 304 - I.b, 30. 10.,Vojko Pirher, Lukavci 26/a, 9242 Kriæevci.

O: 4/JZP-184, m: 5/JZP 174 + 24,SM –ØPP -188 - I. n. r., VD -78- I. n. r., 4–11., Tatjana Klinar, Planina pod Golico 10/a, 4270 Jesenice.

Brak-jazbeœarji (SLRBj):O: 5/I, m: 5/I, 5. 11., Branko Gorza, Trnovec 1, 1330 Koœevje.

Nemøki kdl. ptiœarji (SLRNKp):O: 5/IPO, m: 5/JZP - 183, 13. 12., Nataøa Gederer, Gaøperøiœeva 21, 1000 Ljubljana.

Nemøki prepeliœarji (SLRPr):Rjavci:O: I/I, m: 4/I, 10.11., Franc Janœar, Adamiœeva 1b, 1290 Grosuplje.

Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov

Vse

foto

: M. L

ikar

Oroæje in lovska optikaProdam boroveljsko tricev-ko (Sodia), kal. 12 – 12 /7 x 65 R,s str. daljnogledom Kahles. Tel.:031/360-337.Prodam risanico Sava – Kranj,kal. 7 x 57 R, s str. daljnogle-dom Swarovski 6 x 42 – Suhlovamontaæa in œeøko kombinir-ko, kal. 7 x 57 R/12. Tel.: 041/525-199.Prodam piøtolo Smith & Wes-son, kal. .44 Mag. Tel.: 041/326-351.Ugodno prodam novo risani-co – repetirko, kal. 7 x 64, z va-riabilnim strelnim daljnogledomNorconia 1,5 – 6 x 40. Tel.: (01)534-94-32.Prodam risanico – repetir-ko Sava – Kranj, kal. 8 x 57, sstr. daljnogledom Docter 6 x 42(Suhlova montaæa) in rdeœo piko(Suhlova montaæa), rusko øibre-nico, kal 12-12, in piøtolo CZB 75, kal .40 S & W. Tel.: 041/606-016.Prodam rusko øibrenico Bai-kal, kal. 12/12, letnik 1998, kro-mirane cevi, 2 sproæilca, ejek-torja (cena po dogovoru), in ri-sanico – repetirko CZ, kal.5,6 x 57 (nova cev), s str. daljno-gledom Kahles 6 x 42 (kriæ 4A,Suhlova montaæa). Cena po do-govoru. Tel.: 041/942-580.Prodam tricevko MerkelSuhl-Jagd, kal. 16 – 16/7 x 65 R,s str. daljnogledom Kahles Helia6 x 42. Puøka je zelo dobroohranjena (mogoœa je tudi me-njava za drugo puøko). Tel.:041/680-138.Prodam risanico Tikka 412 SExpres, kal. .30 – 06, staro enoleto. Cena 1.100 €. Tel.: 041/224-431.Prodam bogato gravirano bo-roveljsko bok – kombinirko,izdelano leta 1990, kal. 16/7 x 65R, z vloæno cevjo .22 WMR instr. daljnogledom Swarovski 6 x 42 (Suhlova montaæa); ru-sko bok øibrenico, kal. 12/12(2 sproæilca); piøtolo Star, kal.9 x 19 mm; piøtolo CZ, kal. 9 x 17 mm, (kratka) in revolver,kal. .22 LR/ .22 WMR. Vse oroæ-je je kot novo. Tel.: 041/698-679.Prodam boroveljsko bok-kombinirko, kal. 16/7 x 65 R, sstr. dalnogledom Habicht 6 x 42in z menjalnimi cevmi 16/16.Puøka je v odliœnem stanju (bilaje zelo malo uporabljana). Tel.:041/805-776.Prodam naslednje lovskepuøke: bogato gravirano bo-roveljsko karabinko (izdelekHauptmanna), kal. 7 x 64, s str.daljnogledom Zeiss 2,5 – 10 x 56,z osvetljenim kriæem; kratkokarabinko Mannlicher Schö-nauer, kal. 6,5 x 54 Msch (vseoriginalno), s str. daljnogledom;porisanico – petelinko, kal.16 – 9,3 x 72 R (posestni list).Tel.: 041/770-238. Prodam karabinko CZ, kal. 7 x 64, s str. daljnogledom NikoStirling 6 x 40 (potisna montaæa)in øibrenico – brezpetelinkoCZ, kal. 12 – 12 (zelo malo upo-rabljano). Tel.: 041/345-027.Prodam œeøko bokarico,mod. ZH 324, kal. 16/7 x 57 R, zmenjalnimi cevmi 16/16, s str.

daljnogledom Kahles 4 x 32(potisna montaæa). Cena 1000 €.Tel.: 040/983-919.Prodam polavtomatsko pi-øtolo CZ, kal. 7,65 mm; MKrusko puøko Toz 17 in ruskobok øibrenico 16/16 z naboji.Oroæje je dobro ohranjeno. Cenav kompletu 1.500 € oz. po do-govoru. Tel.: 031/379-550, po16. uri.Prodam bok øibrenici, kal.12/12 (en sproæilec, ejektorji),øibrenico – brezpetelinkoCrvena zastava, kal. 16 – 16; ri-sanico – repetirko Krico, kal..222; MK puøko, kal. .22 LR, ri-sanico prelamaœo Œeøko zbro-jevko ZBJ 110, kal. .222 Rem.Vse puøke so odliœno ohranje-ne. Tel.: 040/599-585.Prodam revolver, kal. .22 LR,in piøtolo FN, model HP, kal. 9 x 19 mm (Parabellum – Luger);tel.: 041/500-200, popoldne.Prodam MK repetirno in MKpolavtomatsko puøko. Tel.:041/500-200, popoldne.Prodam boroveljsko boktricevko (Borovnik), kal. 16/6,5 x 57 R/ .22 WMR, s str. dalj-nogledom Zeiss M 3 – 12 x 56(Suhlova montaæa). Tel.: 041/727-881.Prodam Suhlovo bokarico,kal. 16/7 x 57 R, str. daljnogle-dom Smith & Bender 4 x 36, zmenjalnimi cevmi, kal. 16/5,6 x50 R Mag., s str. daljnogledomSwarovski 6 x 36 (lahka in lepoohranjena); ter karabinko Mau-ser, kal. 8 x 57 IS, s str. daljno-gledom Kahles 4 x 32. Tel.: 031/380-448.Prodam obnovljeno risanicoSava - Kranj, kal. .308 Win., (cev51 cm), s str. daljnogledomZeiss 3 – 12 x 56 in z novimkopitom (lahko tudi brez str.daljnogleda). Puøka je kot nova.Tel.: 070/820-405. Prodam øibrenico CZ, kal. 12 – 12. Tel.: (02) 801-91-37,zveœer.Prodam bokarico ZH, kal.16/7 x 57 R, z menjalnimi cevmikal. 16/16, s str. daljnogledomSwarovski 4 x 32 (Suhlova mon-taæa) (cena 800 €) in karabin-ko CZ, kal. 7 x 64, s str. daljno-gledom. Puøki sta kot novi. Tel.:041/727-227.Prodam risanico, kal. 7 mmRem. Mag., s str. daljnogledomSwarovski 3 – 12 x 56 (Suhlovamontaæa). Puøka ima borovelj-sko cev. Cena 1.500 €. Tel.:040/737-382.Kaznovan in pravnomoœno ob-sojeni œuvaj Lovske druæineØmarje pri Jeløah, zaradi plaœilasodne kazni poceni prodamsvoje lovske puøke: risani-co – repetirko CZ, kal. .243Win., s str. daljnogledom; risani-co – repetirko CZ, kal. .30 – 06;øibrenico IÆ - 27E (en sproæi-

lec), kal. 12/12; kranjsko øibre-nico kal. 16 – 16 (gravirana); ternekaj puøk iz zbirke stare-ga oroæja. Tel.: 041/763-849,Sreœko.

Lovski psiProdam leglo posavskih go-niœev (5. 10. 2008) vrhunskihstarøev. O: 5/I, m: 5/I. Starøa staodliœna goniœa vse divjadi. Tel.:(07) 30-83-584.Prodam brak-jazbeœarki, sta-ri 6 mesecev, cepljeni po pro-gramu. Sta potomki odliœnih de-lovnih starøev. Podrobnejøe in-formacije po tel.: 041/574-703.13. decembra priœakujemoleglo nemøkih kratkodlakihptiœarjev odliœnih delovnihstarøev. Mama: Bela (Lea-HudObreæki), odl. PZP-50, JZP-183,ØPP-SM-206-I.a-CACIT, CACT-SLO, HD-A;Oœe: Aki (Astra-IrObreæki), odl., IPO, ut. “C”-69toœk-db, Ch.J.-SLO, HR, Ch.HR, Int., HD-A. Informacije inrezervacije: 041/285-939.Kupim psa, izøolanega zadelo po krvnem sledu, kioblajava mrtvega divjegapraøiœa. Tel.: 031/419-687, samozveœer.Prodam leglo ostrodlakihptiœarjev (æimavcev), poleæe-nih 17. 9. 2008, odliœnih delov-nih starøev. Tel.: 041/200-132,Øtefan Hoheger.Prodam brak-jazbeœarko inposavsko goniœko. Tel.: 041/528-097.Prodam tri mesece stare slo-vaøke goniœe – kopove,potomce odliœnih delovnih star-øev. Predvsem so primerni zalov na divje praøiœe in za delo pokrvnem sledu. Tel.: 041/406-471.Prodam angleøko kokerøpanjelko, staro 5 mesecev.Starøa sta odliœna øarivca, sle-doglasna in vidoglasna. Tel.:031/642-889.Prodam mladega brak-jaz-beœarja (leglo 9. 7. 2008), po-tomca odliœnih starøev. Tel.:(03) 572-52-92 ali 041/209-012.

DrugoProdam terensko vozilo Toyo-ta landcruiser, 5 vrat, 178.000 km,1998, brezhibno, vsa oprema,vleœna kljuka in sprednji odbi-jaœ. Tel.: 040/741-478 ali po e-poøti jan_ledinek@yahoo.com.Prodam pesjak s pasjo uto;povrøina 2,20 m x 1,50 m, viøina1,75 m; na vrhu pokrit. Pesjak zuto je primeren za lovske terier-

je, jazbeœarje in brandl brake.Cena 150 €. Tel.: (07) 818-01-09(od 11. do 12. ure ali 15. do 19.ure).Prodam fazane, jerebice inrace. Tel.: 041/717- 464.Izdelujem lestence iz jele-njega rogovja. Tel.: 040/851-979.Prodam manjøi bronast ki-pec (jelenja druæina) znanegafrancoskega kiparja in starin-ski potovalni (prekoocean-ski) kovœek (oboje zelo staro).Tel.: 041/795-778.Izdelam gamsove œope (tudidivji praøiœ, jelen, jazbec). Infor-macije po tel.: (04) 51-41-181 ali041/819-231, Basaj.Izdelujem vse vrste visokihpreæ; tudi prostostojeœe z izola-cijo. Tel.: 031/419-537.Izdelam vam zimske ptiœjekrmilnice, umetne valilniceza ptice duplarice in pastiza lov polhov (veœ vrst). Tel.:(01) 895-15-96.Prodam rogovje, roglje, œe-kane in doprsne preparaterazne parkljaste divjadi, perjadina lepih podloænih deøœicah.Tel.: (03) 587-47-39.Prodam teleta, koøute in je-lene lopatarje (damjake) zaodstrel ali nadaljnjo rejo. Tel.:031/827-336.Prodan koøuto in tele na-vadnega jelena (iz obore).Tel.: 051/652-682.Prodam kovinsko prosto-stojeœo preæo, sestavljivo izdveh delov. Viøina prvega delaje okrog 5 m, z nadgradnjo dru-gega dela (11,30 m). Cena ugo-dna. Tel.: 041/436-360.

643Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

DECEMBERDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Po 10:35 19:18 7:24 16:18 6:12 17:302. To 11:04 20:23 7:25 16:18 6:13 17:293. Sr 11:28 21:31 7:26 16:17 6:14 17:294. »e 11:49 22:38 7:27 16:17 6:15 17:295. Pe 12:07 23:47 7:28 16:17 6:16 17:29 56. So 12:25 ----- 7:30 16:16 6:17 17:297. Ne 12:44 0:57 7:31 16:16 6:18 17:298. Po 13:05 2:10 7:32 16:16 6:19 17:299. To 13:30 3:28 7:33 16:16 6:20 17:2910. Sr 14:02 4:50 7:33 16:16 6:21 17:2911. »e 14:45 6:13 7:34 16:16 6:21 17:2912. Pe 15:43 7:33 7:35 16:16 6:22 17:29 113. So 16:55 8:40 7:36 16:16 6:23 17:2914. Ne 18:17 9:32 7:37 16:17 6:24 17:3015. Po 19:42 10:11 7:38 16:17 6:24 17:3016. To 21:03 10:41 7:38 16:17 6:25 17:3017. Sr 22:20 11:04 7:39 16:17 6:26 17:3118. »e 23:33 11:25 7:40 16:18 6:26 17:3119. Pe ----- 11:43 7:40 16:18 6:27 17:31 220. So 0:43 12:01 7:41 16:18 6:28 17:3221. Ne 1:52 12:20 7:41 16:19 6:28 17:3222. Po 3:00 12:43 7:42 16:19 6:29 17:3323. To 4:07 13:09 7:42 16:20 6:29 17:3324. Sr 5:14 13:42 7:43 16:21 6:29 17:3425. »e 6:15 14:21 7:43 16:21 6:30 17:3526. Pe 7:11 15:10 7:43 16:22 6:30 17:3527. So 7:58 16:07 7:44 16:23 6:31 17:36 328. Ne 8:36 17:10 7:44 16:23 6:31 17:3729. Po 9:08 18:15 7:44 16:24 6:31 17:3730. To 9:33 19:22 7:44 16:25 6:31 17:3831. Sr 9:54 20:29 7:44 16:26 6:31 17:39

Gumbi (okrogli, treh veliko-sti) iz jelenje roæevine zalovske kroje (komplet), jopiœein lovske srajce. Izdelam vamjih po æelji. Anton Intihar,Kamnik pod Krimom 8/a, 1352Preserje. Tel.: (01) 363-12-93.

Mali oglasi

040/524-355

OBVESTILO

Lovska zveza Slovenije s 1. 1.

2009 odda v najem 229 m2

poslovnih prostorov v pritliœju in

II. nadstropju svoje vile Zlatorog

na Æupanœiœevi 9 v Ljubljani.

Interesenti si prostore lahko

ogledajo vsak delovnik dopoldne

po predhodnem dogovoru po tele-

fonski øtevilki (01) 24-10-912.

Komisija za finanœno-gospodarska vpraøanja LZS

644 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

IZDELAVA LOVSKIH OBLEK(KROJEV)IN KLOBUKOV PO MERI,KAKOVOSTNO IN PO ZELOUGODNI CENI!PREPRIŒAJTE SE SAMI!

KROJAØTVO PEŒOLER, s. p., KranjTel.: 04/23-28-332GSM: 031/711-055

kontaktni naslov: joze.pecoler@gmail.com

KANADA BRITANSKA KOLUMBIJA9-dnevni program lova z licenco za

odstrel MULASTEGA JELENA

ter vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova6.300 USD (4.200 €)

Ruk v zaœetku novembra

***

9-dnevni program lova z licenco za odstrel PUME (GORSKI LEV)

ter vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova7.900 USD (5.660 €)

LOV S PSIDoslej 100 % uspeh!

Lovna sezona: november–februar

***

9-dnevni program lova z licenco za odstrel RISA

ter vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova6.300 USD (4.200 €)

LOV S PSIDoslej 100 % uspeh!

Lovna sezona: november–februar

210,00 €

120,00 €

Slavnostne

lovske kroje,

srajce (tudi

z dolgimi

rokavi),

telovnike,

hubertus

plaøœe

in pelerine

izdelujemo

po meri.www.krojastvo-rozman.sie-poøta: krojastvo.rozman@siol.net

Ogl

asi n

iso

lekt

orira

ni.

645Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

270,00270,00 €€

Pasat,Pasat, d.o.o.wwwwww..ppaassaatt..ssii >> iinnffoo@@ppaassaatt..ssii >> tteell..:: 0011 442288 3377 4400 >> GGSSMM:: 004411 772288 114433

Aprila na velikega petelina v Rusijo za 1.690 €7 dni s 5 dnevi lova ter odstrelom 1 velikega petelina in kljunaœev. Doslej 100 % uspeh. Dodaten odstrel: ruøevec 290 €. Pri prijavi do 15. 12. 2008 jeodstrel ruøevca brezplaœen!Zagotovilo uspeha: œe ne pridete do strela na velikega petelina, vampovrnemo 500 €!Lov na divje praøiœe s pogonom v hrvaøkih loviøœih: 2 dni lova, poln penzion,neomejen odstrel divjih praøiœev za 400 €. Ni doplaœila za odstrel merjasca!Termina lova: 13. in 14. 12. 2008 ter 3. in 4. 1. 2009.Slovenija: Pavøalni lov na gamsa z odstrelom kozla ali koze za 600 €.Madæarska: 2 dni lova v madæarski puøœi ter odstrel 5 zajcev za 390 €.Safari v Juænoafriøki republiki:– Karoo: 8 dni s 5 dnevi lova ter odstrelom 3 glav divjadi (gnu, blesbok,

springbok) za 2.390 €. Odhod skupine v spremstvu PASAT-a bo 24. aprila.Ob rezervaciji do 15. decembra je dodaten gratis odstrel riedboka.

– Thabazimbi: 7 dni v loviøœu s 5 dnevi lova in odstrelom 3 merjascev bradaviœarke za 1.990 €. Ugodne cene odstrelov druge divjadi.

in druge opreme …

646 Lovec, XCI. letnik, øt. 12/2008

Velika izbira strelnih daljnogle-dov z osvetlitvijo ali brez. Dalj-nogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo.

164,00 €188,00 €

224,00 €