1.delDRUŽBENI PROCES

PRIZVODNJE IN DRUŽBENI PROIZVOD

GOSPODARJENJE IN PROIZVODNJA

1. GOSPODARJENJE

A) KATERE TRI PRVINE BISTVENO OPREDELJUJEJO POJEM GOSPODARJENJA?=zavestna dejavnost, katere namen je zmanjšati omejenost sredstev (dobrine), s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe=zavestno zmanjševanje omejenosti dobrin

Potrebe (želje), ki izhajajo iz različnih oblik človekovega udejstvovanja Omejenost sredstev, s katerimi jih zadovoljujemo (=dobrine) Zavestna dejavnost zmanjševanja omejenosti sredstev

-osnova drugih oblik človekovega udejstvovanja

B) RAZLOŽI TRI BISTVENE SESTAVINE GOSPODARJENJA! Potrebe (želje):

=napravijo stvari koristne, jih spremenijo v dobrine (=koristne storitve stvari)=kakršnekoli želje, katerih zadovoljitev zahteva porabo koristnih storitev-vrste: -ekonomske/materialna (potrebe, ki se neposredno nanašajo na dobrine) -neekonomske/nematerialne (potrebe, katerih zadovoljevanje je od dobrin odvisno samo posredno)

Omejenost sredstev-ločimo: -PROSTE DOBRINE (sredstva, ki jih narava ponuja brezplačno in z vidika jajaja jajaj človeških potreb v neomejenih količinah)

Zavestna dejavnost>če se način (tehnika) zmanjševanja omejenosti izboljšuje-bistvena sestavine gos. je torej TEHNIČNI NAPREDEK

C) KAKŠEN JE ODNOS MED GOSPODARJENJEM IN DRUGIMI OBLIKAMI UDEJSTVOVANJA ČLOVEKA?gos. je osnova drugih oblik človekovega udejstvovanja (vsako udejstvovanje zahteva sredstva); med njimi pa obstaja razmerje sredstva in namena (cilja)>gos. seveda ni samo sebi namen; če se človek ne bi udejstvoval na različne načine, ne bi gospodaril

Č) KAKO OPREDELIMO POJEM DOBRINE?=sredstva, ki so sposobna zadovoljiti potrebe;=koristne storitve stvari

E) RAZLIKA MED PROSTNIMI DOBRINAMI, EKONOMSKIMI DOBRINAMI IN BREZPLAČNIM UŽIVANJEM DOBRIN?

1

Proste dobrine (dobrine, ki jih narava ponuja brezplačno in z vidika človekovih potreb v neomejenih količinah)

Ekonomske dobrine (dobrine, ki niso na voljo v poljubnih količinah) Brezplačno uživanje dobrin- brezplačno uživanje dobrin nikakor ni dokaz, da bi bile takšne

dobrine proste, le način plačila zanje ni neposreden

F) RAZLIKA MED POJMI: STVAR, DOBRINA, BLAGO, PRODUKT Stvar (materialna narava) Produkt (izdelane nove dobrine iz dobrin, ki jih ponuja narava-prostih&eko, v proizvodnji)

G) KAKŠNE POTREBE IN/ALI ŽELJE POZNAMO? -vrste: -EKONOMSKE/MATERIALNE (potrebe, ki se neposredno nanašajo na dobrine) jajaja jajaja npr.potreba po hrani -NEEKONOMSKE/NEMATERIALNE (potrebe, katerih zadovoljevanje je od dobrin jajajajajajjajaja odvisno samo posredno) npr.potreba po knjigi

2.FAZE GOSPODARJENJA

A)DEFINIRAJ FAZE GOSPODARJENJA (vsebinsko&grafično) IN RAZLIKE MED NJIMI! Proizvodnja (produkcija)>začetna faza gos.

=del gos.procesa, v katerem ljudje s svojimi delovnimi sposobnostmi s pomočjo delovnih priprav izdeljujejo nove dobrine iz dobrin, ki jih ponuja narava (prostih&eko)>izdelane nove dobrine imenujemo proizvodine pomeni ustvarjanja materije, samo povečuje koristnost stvari (uporabno vrednost)-jih ne ustvarja!-bistvo proizvodnje: ustvarjanje koristnih storitev stvari

Poraba (potrošnja)>sklepna faza gos.=dobrine se uničijo ne pomeni uničenja materije, temveč le uničenje njene koristne oblike!

Menjava (cirkulacija)=proces, v katerem dobrine prehajajo iz rok v roke; spreminjajo svojega lastnika-dobrine, ki menjavajo lastnike=blago>MENJALNO/BLAGOVNO GOS.

B) KAKŠEN JE POMEN ČASA PRI RAZLIČNIH FAZAH GOS.PROCESA? -proizvodnja&poraba>časovna procesa C) OPREDELI BISTVENO RAZLIKO MED MENJAVO IN DELITVIJO!V delitvi se določajo idealni deleži udeležencev proizvodnega procesa v skupnem proizvodu, pri čemer je prav vseeno, iz kakšnih dobrin je sestavljen (naturalna sestava)-ta se določi v menjavi

Č) OPREDELI ZAPOREDNOST POSAMEZNIH FAZ GOSPODARJENJA IN POMEN IZRAZA REPRODUKCIJA!Zaporednost posameznih faz predpostavlja nenehno ponavljajnje teh faz

3. PROIZVODNI TVORCI IN PROIZVAJALNA SREDSTVA

-delitev dobrin po uporabnosti: -porabne dobrine jajajajajjaja /življenjska sredstva

2

- proizvajalne/kapitalske dobrine (sredstva)

A)KAJ SO PROIZVODNI TVORCI? To so (npr.dobrine, sile, delovna jjjajaja sila, razmere v katerih jajajjaja poteka proizvodnja,itd.)B) KAKO DELIMO PRODUKCIJSKE TVORCE? -delitev: -IZVIRNI(originalne/primarne)

-IZVEDENI (derivirane/proizvedene): -DELOVNE PRIPRAVE -PREDMETI DELA

C) OPREDELI PREDMETE DELA IN DELOVNE PRIPRAVE! Predmeti dela

>2 podskupini: -(z vidika dodel.): -SUROVINE-so že šle skozi 1.stopnjo proizv.pr. -POLIZDELKI-različne stopnje predelave -(z vidika pomena za proizvod): -OSNOVNE TVARINE-telesno preidejo v jajajajaj proizvod in oblikujejo njegovo tvarno podobo -POMOŽNE TVARINE-telesno preidejo v jjajaaj proizvod, niso pa bistvenega pomena za jajajajaj njegovo telesno obliko -POGONSKE TVARINE-sploh ne preidejo v jajajajaja proizvod, temveč se uničujejo pri pogonu jajajaj jajaj del.priprav

Delovne priprave>3 skupine: -ORODJE -STROJI: -delovni -pogonski -OBJEKTIVNI POGOJI DELA

D) OPREDELI PORABNE IN PRODUKCIJSKE DOBRINE (sredstva)! >glede na uporabnost ločimo: -PORABNE DOBRINE (življenska sredstva) >služijo neposrednemu zadovoljevanju potreb -PROIZVAJALNE (kapitalske) DOBRINE >služijo zadovoljevanju potreb posredno, tako da sodelujejo v jajajajjajaa proizvodnji prvih

4.PROIZVAJANJE IN PRIDOBIVANJE, PRODUKTIVNO IN NEPRODUKTIVNO DELO

A)RAZLOŽI RAZLIKO MED PROIZVAJANJEM IN PRIDOBIVANJEM! -pridobivanje (poraba)-sodelujejo vsi ljudje -proizvajanje-ne sodelujejo vsi ljudje

B) OPIŠI ZGODOVINSKI RAZVOJ POJMA PRODUKTIVNEGA DELA IN POJMA PRODUKTIVNIH DEJAVNOSTI TER JU POVEŽI Z RAZVOJEM GOSPODARSTVA!-PRODUKTIVNO DELO=ustvarja dobrine, ki smo jih pripravljeni šteti za proizvode

Kapitalizem>merkantilisti: produktivne samo tiste dejavnosti, ki so omogočale uvoz zlata in njegovo kopičenje v domačem gospodarstvu (aktivna zunanjetrgovinska bilanca)

3

>trgovanje je torej edina produktivna dejavnost Šola fiziokratov: produktivne tiste dejavnosti, ki pridobivajo dobrine iz zemlje A.Smith&K.Marx: produktivne so tiste dejavnosti, ki izdelujejo tvarne (materialne)

proizvode>materialnost je merilo produktivnosti

Moderni ekonomisti: produktivno je tisto delo, ki ustvarja proizvode (storitve), ki imajo ceno; ki se tržijo

pojem produktivnega dela je odvisen od dosežene razvojne stopnje določenega gospodarstva:bolj ko so z gos.razvojem nove in nove dejavnosti pridobivajo na pomenu, manj ko je bilo ob povečani produktivnosti potrebno zaposlenih za pridobivanje dobrin, ki zadovoljujejo osnovne potrebe, bolj se je širil pojem produktivnega dela

>včasih so bili najpomembnejši, in zato šteti za produktivne, primarni sektorji (ekstrativne dejavnosti, ki črpajo iz zemlje), pozneje pa so se jim pridružili sekundarni sektorji (predelovalne dejavnosti), danes pa se bolj in bolj poudarja pomen terciarnih dejavnosti (pretežno storitvene dejavnosti, brez tvarnega proizvoda), ponekod tudi kvartarne dejavnosti.

RAZLOŽI MATERIALNOST IN NEMATERIALNOST Z VIDIKA PRODUKTIVNOSTI DELA(zgoraj)

5.REPRODUKCIJSKI PROCES

A)V ČEM JE BISTVO POJMA GOSPODARSKEGA KROŽNEGA OTOKA? >gre za proces proizvodnje v njegovi nehotnosti (njegove zaporedne faze se ponavljajo); jajaproces ni enosmeren ampak krožen

B) NARIŠI IN RAZLOŽI GOSPODARSKI KROŽNI TOK! >poraba delovne sile pomeni proizvodnjo dobrin, poraba dobrin pa pomeni proizvodnjo delovne sile >v proizvodnji nastajajo s porabo delovne sile dobrine, prehajajo v osebno porabo, tam se z njihovim uničenjem reproducira delovna sila, obnovljena delovna sila pa ponovno sodeluje v proizvodnih procesih >prehajanje dobrin&delovne sile posreduje menjava

Č) OD KATERE OPREDELITVE JE ODVISEN OBSEG DEJAVNOSTI IN S TEM PREBIVALSTVA, KI JE VKLJUČENO V SLIKO/STATISTIKO KROŽNEGA TOKA GOSPODARJENJA? >odvisen je od večih dejavnikovD) RAZLOŽI AVTARKIČNO, MENJALNO IN DENARNO GOSPODARSTVO!

Avtarkično gospodarstvo>(samozadostno)vse dobrine, ki jih potrebujejo, prizvedejo sami>vse faze reprodukcijskega procesa potekajo v isti gos.enoti

Menjalno gospodarstvo>(blagovno) gospodarstvo, ki pozna menjavo (dobrine menjavajo lastnike-blago)

Denarno gospodarstvo>prodajo in nakup posreduje denar

4

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SODOBNEGA GOSPODARSTVA

-osnova razčlenjenosti sodobnega družbenega proizvodnega procesa: družbena delitev dela Gospodarske enote

>tudi v njih proizvodnih proces ni enovit, ampak je razčlenjen na številne Faze-osnova te členitve je tehnična delitev dela

6.RAZČLENJENOST GOSPODARSTVA NA SAMOSTOJNE POTROŠNIŠKE IN PROIZVODNE ENOTE

-razlog členitve: -visoka raven tehnologije -zasebnolastniška struktura gospodarstva-najpomembnejša značilnost sodobnega gospodarstva: delitev gos.procesa na potrošne in proizvodne enote

A)OPIŠI MEDNARODNO, DRUŽBENO IN TEHNIČNO DELITEV DELA! Mednarodna=razčlenjenost proizvodnega procesa med različnimi narodnimi gospodarstvi Družbena

=razčlenjenost družbenega proizvodnega procesa na posamezne gos.enote (ki so med seboj odvisne!)

Tehnična=razčlenjenost proizvodnih procesov znotraj posameznih gos.enot (faze)

B) OPREDELI ZASEBNO/PRIVATNO GOSPODARSTVO IN DRUŽBENO/NARODNO GOSPODARSTVO!

Privatno/zasebno (MIKRO GOSPODARSTVO)=gos.enote, na katere je razčlenjen družbeni proizv.proces

Družbeno/narodno (MAKRO GOSPODARSTVO)=za celo državo

D) NAŠTEJ RAZLOGE ZA ORGANIZIRANJE DELA V SAMOSTOJNIH GOSPODARSKIH ENOTAH!-razlogi: -visoka raven tehnologije -izredna delitev dela -zasebnolastniška struktura gospodarstva

E) DEFINIRAJ SPECIALIZACIJO! =zelo nadrobna družbena delitev dela>če bi jih izdelovala kar gospodinjstva, torej nujno v majhnih količinah, bi bili stroški izredno visoki

7.VODORAVNA IN NAVPIČNA RAZČLENJENOST PROIZVODNJE

A)PO KATERIH KRITERIJIH JE PRODUKCIJA RAZČLENJENA V VODORAVNI SMERI? >na samostojne procese je razčlenjena in sicer deloma glede na: -surovinski izvor (npr.lesna industrija) -vrsto potreb, ki jih zadovoljuje (npr.pohištvena industrija)

5

B) KATERE HIERARHIČNE OPREDELITVE UPORABLJAMO ZA VODORAVNO OPREDELITEV PROIZVODNJE?>vodoravna struktura družbene proizvodnje je zanimiva predvsem za ekonomsko politiko-izraža: -posebnosti narodnega gospodarstva C) OPIŠI POMEN STOPNJE RAZVOJA ZA SPREMEMBO V KVANTITATIVNIH DELEŽIH POSAMEZNIH DEJAVNOSTI V CELOTNEM PRODUKTU!V nerazvitih gospodastvih je zelo velik delež poljedelstva in drugih primarnih dejavnosti, kasneje se povečuje delež industrije kot sekundarne dejavnosti in še kasneje terciarnih dejavnosti oz.kvartarnih dejavnosti.

D) OPREDELI RAZČLENJENOST PRODUKCIJE V NAVPIČNI SMERI (KRITERIJ KATEGORIJE) IN POJEM DOKONČANEGA PRODUKTA!?DOKONČANI PRODUKT=proizvod zadnje stopnje, ki prehaja (lastninsko) v potrošne enote oz. (fizično) tudi v proizvodne (delovne priprave, ki jih vanje investirajo potrošne enote, katerih last so), v vsakem primeru pa v končno uporabo (bodisi v gospodinjstvih, bodisi v proizvodnji), torej ne v nadaljno predalavoE) NARIŠI IN OPIŠI GOSPODARSKI KROŽNI TOK VODORAVNO IN NAVPIČNO RAZČLENJENEGA GOSPODARSTVA!

(str.35-slika 1.3) >samostojnost stopenj&dejavnosti pomeni, da so jajajaj organizirane kot pravno in ekonomsko samostojna podjetja (gos.družbe)

D) OPIŠI DELEŽ POSAMEZNIH SEKTORJEV V USTVARJENI DODANI VREDNOSTI ZA SLOVENIJO!????

8.TOK DOBRIN IN TOK DENARNIH DOHODKOV A)OPIŠI ZNAČILNOSTI TOKA DOBRIN IN TOKA DENARNIH DOHODKOV V KROŽNEM TOKU GOSPODARJENJA!V denarnem gospodarstvu prehajajo dobrine z ene proizvodne stopnje na drugo, hkrati pa iz proizvodnih enot v potrošne in iz potrošnih enot v produktivne storitve s prodajo in nakupom >prodajo in nakup posreduje denar>pri prodaji dobrine&storitve gresta dobrina&storitev iz prve enote v drugo, kupnini zanju (denarni dohodek), pa ravno v nasprotni smeri, iz druge enote v prvo.

B) NARIŠI GRAFA TOKA DOBRIN IN TOKA DENARJA

(str.36-slika1.4)

6

C) OPIŠI TOK DENARNIH DOHODKOV, KI SE ZAČNE KOT PLAČILO ZA POTROŠNO DOBRINO, IN GA PREK NAVPIČNE RAZDELITVE PROIZVODNJE SPET PRIVEDI V PORABNIŠKE ENOTE!Izkupiček za prodani dokončani proizvod (to je proizvod zadnje stopnje) pomeni dohodek podjetij zadnje stopnje. Ta dohodek porabi zadnja stopnja deloma za plačilo od porabniških enot kupljenih proizvodnih storitev, deloma pa za plačilo od druge stopnje kupljenih polizdelkov. Dohodek, ki ga je druga stopnja tako pridobila za polizdelke, prodane tretji stopnji, prav tako porabi deloma za plačilo od porabniških enot pridobljenih proizvodnih storitev, deloma za plačilo polizdelkov, kupljenih od prve stopnje. Tako pridobljeni dohodek porabi prva stopnja za plačilo proizvodnih storitev, pridobljenih od porabniških enot. Ker je prva in črpa iz zemlje, ničesar ne kupuje od kakšne druge proizvodne enote. Tako je ves dohodek, ki ga je zadnja stopnja pridobila za prodane dokončane izdelke od porabniških enot, ponovno prešel v porabniške enote. Proces se lahko začne znova.

D) V ČEM STA SI TOK DOBRIN IN TOK DENARNIH DOHODKOV PODOBNA IN V ČEM RAZLIČNA?-podobnosti: -enako velika (ker je vrednost dobrin enaka kupnini zanje) **izjeme: enostranska transakcija v obliki darila, reparacija

-razlike: -nasprotnosmerna pomembna razlika: dobrine se v porabniških enotah uničijo, denar pa se ne uniči z jajajajajajaj nakupom (v krožni tok dobrin prehajajo nove in nove dobrine, jajaj jaja denar, ki posreduje njihovo menjavo, pa je vedno eden in jajajajaj isti-če se ne obrabi,izgubi)

DRUŽBENI PROIZVODNI PROCES IN DRUŽBENI PROIZVOD

9. PROIZVODNI PROCES DOLOČENE KOLIČINE DOKONČANEGA PROIZVODA

A)KATERI STROŠKI PREDSTAVLJAJO PRENESENI PRODUKT?=proizvod, prenesen iz predhodnih stopenj >materialni proizvodni stroški (proizvodi prejšnjih stopenj se na naslednjih predelajo v proizvode višje stopnje dodelanosti, torej se fizično uničjo-uničenje proizvoda pa pomeni stroške)

B) KAKŠNA JE RAZLIKA MED VSEOBSEŽNIM IN KOSMATIM PRODUKTOM DOLOČENE STOPNJE?Kosmati produkt= (bruto, dodani proizvod, value addedi) v celoti proizvod te stopnje, Vseobsežni produkt=proizvod te stopnje (kosmati proizvod) in vseh predhodnjih stopenj(preneseni proizvod) , ki so sodelovale pri proizvodnji njej potrebnih predmetov dela

D) OPIŠI: KOSMATI, PRENESENI, VSEOBSEŽNI, DOKONČANI, KONČNI/FINALNI PROIZVOD!

Kosmati: (bruto) dodani proizvod; proizvod določene stopnje Preneseni: proizvod predhodnjih stopenj Vseobsežni: skupni proizvod; vsota prenesenega in kosmatega proizvoda

7

Dokončani: proizvod zadnje stopnje, ki prehaja (lastninsko) v potrošne enote oz. (fizično) tudi v proizvodne (delovne priprave, ki jih vanje investirajo potrošne enote, katerih last so), v vsakem primeru pa v končno uporabo, torej ne nadaljno predalavo

Jajajaja >nikoli več ne bo predmet nadaljne proizvodne obdelave in gre v končno uporabo: -neproizvodno uporabo -investicije >v proizvodni proces se lahko vrne le kot subjekt, ne več kot objekt

Končni (finalni): proizvod, ki je bil v nekem obdobju izdelan, pa ni bil v istem obdobju porabljen za proizvodnjo drugih dobrin>gre za opazovanje neturalne vsebine>proizvod, ki le v danem časovnem obdobju ne bo več predmet proizvodne obdelave

10.PROIZVODNI PROCES DOLOČENEGA OBDOBJA

A)KAJ OMOGOČA, DA V GOSPODARSTVU POTEKA PRODUKCIJA NA VSEH STOPNJAH HKRATI?to omogočajo zaloge predmetov dela

B) KDAJ SE POJAVI RAZLIKA MED DOKONČANIM PRODUKTOM IN CELOTNIM KOSMATIM (DODANIM) PRODUKTOM?pri procesih, ki spreminjajo zaloge na koncu obdobja v primerjavi z začetnimi zalogami (pri nespremenjenih zalogah je dokončani proizvod neizbežno enak celotnemu dodanemu/kosmatemu proizvodu)

C) ČEMU JE ENAKA VSOTA CELOTNEGA PROIZVODA, DOKONČANEGA IN NEDOKONČANEGA?Celotni proizvod=dokončani proizvod+nedokončani proizvod (povečanje zalog)=KOSMATI PROIZVOD

D) DEFINIRAJ ZALOGE!=nedokončan proizvod; tisti del proizvoda, ki ni dokončan

11.DRUŽBENI VSEOBSEŽNI, KOSMATI IN KONČNI PROIZVOD

A)DEFINIRAJ DRUŽBENI(e) PRODUKT(e) DOLOČENEGA OBDOBJA. S KATERIMI LAHKO DRUŽBA REALNO RAZPOLAGA?=vsota proizvodov vseh proizvodnih enot ustreznega narodnega gospodarstva v tistem obdobjuB) V ČEM SE RAZLIKUJETA IN V ČEM STA SI PODOBNA KONČNI (FINALNI) PRODUKT IN KOSMATI (DODANI) PRODUKT?-razlike: pri končnem proizvodu nas zanima njegova nediferencirana velikost, pri kosmatem pa njegova realna.-podobnosti: končni proizvod je po velikosti enak kosmatemu

>razčlenjenost kosmatega proizvoda po samostojnih stopnjah (podjetjih) kaže, koliko so posamezne proizvodnje stopnje (podjetja) prispevale k ustvarjanju družbenega (končnega) proizvoda.C) KATERE SO LAHKO FIZIČNE OBLIKE KONČNEGA (FINALNEGA) PRODUKTA?-možne fizične oblike: -potrošno sredstvo -delovne priprave -predmeti dela

E) KOMENTIRAJ KOSMATI IN VSEOBSEŽNI PRODUKT V SLOVENIJI!(str.45-tabela1.3) Kosmati proizvod je leta 1980 znašal le dobro tretjino vseobsežnega, zatem pa se je njegov delež povečaval do 42,2% v letu 1999.

8

12.METODE UGOTAVLJANJA VELIKOSTI DRUŽBENEGA PROIZVODA

A)KATERE 4 METODE UGOTAVLJANJA VELIKOSTI DRUŽBENEGA PROIZVODA POZNAŠ?

Osebna (personalna) metoda (dohodki faktorjev) income method Realna (stvarna) metoda (tok dobrin iz proizvodnih v porabniške enote-ugotavlja končni

proizvod) Metoda družbenih izdatkov (izdatki porabniških enot za kupljene dobrine) expenditures

jajajajaja method

B) KATERE TRI METODE SE UPORABLJAJO V PRAKSI IN KAKŠNE SO NJIHOVE KARAKTERISTIKE?(zgoraj) E) KATERE PROBLEME POZNAMO PRI METODAH MERJENJA PRODUKTA?>v resnici se del končnega proizvoda fizično sploh ne prenese iz proizvodnih v porabniške enote (to so vse delovne priprave in spremembe zalog nedokončanega proizvoda)-Pri realni metodi bi torej morali prišteti še vse v ustreznem obdobju proizvedene delovne priprave&spremembe zalog, sicer bi ugotovili samo obseg proizvedenih življenskih sredstev-osebna metoda: tudi zasluženi dohodki se ne izplačajo v celoti, ampak ostanejo deloma kar v proizvodnih enotah

13.NOMINALNI IN REALNI PROIZVOD

-homogen proizvod>mogoče ga je izraziti v naturalnih (fizičnih) enotah-nehomogen proizvod>samo z njegovo vrednostjo (količina×cena)

-NOMINALNI PROIZVOD=proizvod po tekočih cenah-REALNI PROIZVOD=proizvod po stalnih cenah (iz nominalnega izločimo vpliv spremembe cen)

A)KATERI PRODUKT UGOTOVIMO, ČE UGOTAVLJAMO PRODUKT PO DOHODKU?ugotovimo nominalni produkt

B) RAZLOŽI POMEMBNOST RAZLIKE MED NOMINALNIM IN REALNIM PRODUKTOM!Proizvod merimo predvsem zato, da bi ugotovili obseg proizvedenih enot-zaradi: -merjenja učinkovitosti proizvodnje -merjenja življenjske ravni jajajajaj jajaja prebivalstvapomebnost razlike je v tem, da se pogosto v praksi razmerje med družbenim nominalnim proizvodom in proizvodom v stalnih cenah (realni proizvod; izračunanim neposredno z uporabo lestvice stalnih cen) uporablja implicitno za ugotovitev dejanske rasti izdelkov med sedanjim obdobjem in obdobjem, iz katerega so stalne cene

C) KAJ POMENI DEFLACIONARIJANJE IN INFLACIONIRANJE?=delitev nominalnega proizvoda s splošnim indeksom cen =postopek pri katerem izločimo vpliv spremembe cen (produkta)

D) KAKO DOBIMO OCENO PRODUKTA V »STALNIH CENAH«?V največ primerih cene izbranega izhodiščnega leta.

9

IMPLICITNI DEFLATOR (ID)= nominalni proizvod (P N ) realni proizvod (PR) E) V ČEM JE RAZLIKA MED INDEKSOM ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV IN IMPLICITNIM DEFLATORJEM?

Indeks življenjskih stroškov=indeks cen tistih dobrin, ki jih ljudje kupujejo s svojimi dohodki

Implicitni deflator (inflator)=indeks cen, impliciran v nominalnem proizvodu

F) KAKO IZRAČUNAMO IMPLICITNI DEFLATOR (INFLATOR)?Tako da nominalni proizvod delimo z realnim proizvodom

G) NAŠTEJ IN OPIŠI ZNANE INDEKSE CEN Splošni indeks cen (ugotovimo realni družbeni proizvod iz nominalnega) Indeks življenjskih stroškov (indeks cen tistih dobrin, ki jih ljudje kupujejo s svojimi

dohodki)

UPORABA DRUŽBENEGA PROIZVODA

14.PORABA IN NALOŽBE DRUŽBENEGA PROIZVODA KOT TEMELJNI OBLIKI NJEGOVE UPORABE

A)KATERI DVE KATEGORIJI STA TEMELJNI OBLIKI KONČNE (FINALNE) UPORABE PRODUKTA/UPORABE KONČNEGA (FINALNEGA) PRODUKTA?

Poraba (C) consumption Prihranek (S) savings P=C+S

>naložbe/investicije (I) investment P=C+I I=S

konvencionalno obdobje, v katerem ugotavljamo C in I, je koledarsko leto

BinC) KAJ POMENI, ČE PRAVIMO, DA SO NALOŽBE IDENTIČNO ENAKE PRIHRANKOM?Razlika je zgolj v interpretaciji D) DEFINIRAJ VELIKOST UPORABE DRUŽBENEGA PRODUKTA V SLOVENIJI V ZADNJIH LETIH (V ODSTOTKIH)!Večji del (3/4) gre v tekočo porabo, manjši del (1/4) se naloži. Med naložbami so tudi statistične razlike, katerih izvor ni pojasnjen. (l.2000: C=75,6%, I=24,4%)

15.OBRABA DELOVNIH PRIPRAV IN ČISTI PROIZVOD

A)RAZLOŽI POJEM OBRABE IN RAZLIKO MED NABAVNO VREDNOSTJO TER »SEDANJO« VREDNOSTJO DELOVNE PRIPRAVE!=uničevanje, ki je posledica rabe delovne priprave v proizvodnji (fizična raba), pa tudi samega poteka časa (moralna obraba)

-nabavna vrednost=vrednost nove delovne priprave-sedanja vrednost=vrednost obrabljene delovne priprave

10

B) OPIŠI RAČUNOVODSKI PRISTOP PREK AMORTIZACIJE IN POJEM ČISTEGA IN NETO PRODUKTA!Če naj proizvodnja zaradi popolne obrabe delovne naprave ne usahne, mora uničeno delovno pripravo nadomestiti nova, za to pa morajo imeti podjetja pravočano pri roki potrebna denarna sredstva. Ta bi lahko vzeli iz tekočega dogodka podjetja/pridobili zunaj podjetja. Praksa podjetij pa je drugačna. Ves čas obratovanja delovne priprave odvajajo del njenega kosmatega dohodka v amortizacijski sklad. Ob njenem uničenju ga imajo na voljo za nakup nove .

-AMORTIZACIJA (odpisi)=postopno prenašanje vrednosti delovne priprave v vrednost proizvoda, ki jih izdelujejo priprave in njeno vračanje podjetju v obliki prenašanja dela denarnega dohodka od prodanih proizvodov, pri izdelavi katerih je sodelovala delovna priprava, v poseben amortizacijski sklad, namenjen nakupu nove delovne priprave, ko je stara odpisana.

-čisti (neto) produkt=od kosmatega proizvoda odšteta amortizacija (odpisi); tisti proizvod, ki bo pritekal v vseh prihodnjih obdobjih

C) KAJ NAJ BI OMOGOČILA AMORTIZACIJA?Pravočasna denarna sredstva za nakup nove delovne priprave, ko je stara odpisana. S tem naj proizvodnja ne bi usahnila.

D) KAKŠEN JE POMEN POSPEŠENE AMORTIZACIJE?Podjetja in država pa imajo interes hitrejšega amortiziranja, ker s tem pospešujejo gos.napredek.

E) DEFINIRAJ AMORTIZACIJSKO STOPNJO, AMORTIZACIJSKO DOBO IN AMORTIZACIJSKI SKLAD!

Amortizacijska stopnja=letni odstotek odpisov (približno se določi po velikosti obrabe; popravila in zamenjave delov, če je le mogoče, upoštevajo že vnaprej) stopnja amortizacije = 1 ___________ jajajajajja amortizacijska doba

Amortizacijska doba=enaka obratovalni (življenski) dobi delovne prirave

Amortizacijski sklad=poseben sklad, namenjen nakupu nove delovne priprave

F) KAKO PRIDE DO POSPEŠENE AMORTIZACIJE?Enako kot D.

G) NAPIŠI FORMULO ZA VELIKOST AMORTIZACIJE!

AMORTIZACIJA=stopnja amortizacije×nabavna vrednost delovne priprave

H) KAKŠEN JE ODNOS MED AMORTIZACIJO IN ŽIVLJENSKO DOBO DELOVNE PRIPRAVE PRI POSPEŠENI AMORTIZACIJI?posebej pomembno v primeru tehničnega napredka, ki ustvarja vedno bolj storilne delovne priprave (zaradi storilnejših delovnih priprav pošiljajo stare v pokoj, še predno so fizično dotrajane)> I)KOMENTIRAJ VREDNOST ČISTEGA IN KOSMATEGA PRODUKTA V SLOVENIJI!(str.53, tabela 1.6)-amortizacija črpa kar 13,3%-18,9% bruto družbenega proizvoda, njen delež pa iz leta v leto niha. PČ=PK-A

16.OBNOVA DELOVNIH PRIPRAV IN PORABLJIVI PROIZVOD

11

-TEHNIČNI NAPREDEK povečuje storilnost delovnih priprav na enoto stroškov (poraba proizvodnih jajajaj faktorjev krat njihova cena)>z njegovo pomočjo je mogoče povečati obseg proizvodnje, čeprav ne investiramo nič čistega proizv.

A)KAKŠEN JE POMEN DEFINICIJE PORABLJIVEGA ALI NOVEGA PROIZVODA?to je tisti del kosmatega proizvoda, ki ga lahko porabimo, ne da bi se zaradi tega proizvodne sposobnosti proizvodnega procesa zmanjšale (očitno je to veliko bolj koristen pojem kot čisti proizvod) PC=PK-RB) OPIŠI RAZLIKO MED OBRABO IN OBNOVO!

Obraba=uničevanje, ki je posledica rabe delovne priprave v proizvodnji (fizična raba), pa tudi samega poteka časa (moralna obraba)

Obnova=tisti del sredstev, ki so potrebna za obnovo proizvodnih sposobnosti v nespremenjenem obsegu

D) V ČEM JE VSEBINSKA RAZLIKA MED OBNOVO IN AMORTIZACIJO IN OD ČESA JE ODVISNA VELIKOST TE RAZLIKE?

Amortizacija (tehnični napredek odmislimo)=postopno prenašanje vrednosti delovne priprave v vrednost proizvoda, ki jih izdelujejo priprave in njeno vračanje podjetju v obliki prenašanja dela denarnega dohodka od prodanih proizvodov, pri izdelavi katerih je sodelovala delovna priprava, v poseben amortizacijski sklad, namenjen nakupu nove delovne priprave, ko je stara odpisana.

Obnova (tehnični napredek uvedemo)=tisti del sredstev, ki so potrebna za obnovo proizvodnih spsobnosti v nespremenjenem obsegu

če bi ves amortizacijski sklad porabili za nakup novih delovnih priprav, te pa so zaradi tehničnega napredka na enoto njihove cene storilnejše, bi povečali proizvodne sposObnosti proizvodnega procesa>ob tehničnem napredku za obnovo očitno ni treba porabiti celotnega amortizacijskega sklada, ampak manj, čim večji je tehnični napredek

G) KAKŠEN JE ODNOS MED AMORTIZACIJO IN OBNOVO, ČE JE TEHNIČNI NAPREDEK POZITIVEN? KAKO TO VPLIVA NA ODNOS MED RAZŠIRITVENIMI IN ČISTIMI INVESTICIJAMI OZ. MED PORABLJIVIM IN ČISTIM PRODUKTOM?- obnova je manjša od amortizacije>porabljivi produkt je večji od čistega produkta >razširitvene investicije so večje od čistih investicij

17.PORABLJIVI IN ČISTI PROIZVOD

PK=PV-PP PČ=PK-A PC=PK-R TN=0 R=A PC=PČ

=PČ+A TN>0 R<A PC>PČ PC-PČ=A-R =PC+R TN<0 R>A PC<PČ

A)TEHNIČNI NAPREDEK V DOLOČENI PROIZVODNJI JE POMEMBEN ZA RAZLIKOVANJE MED ČISTIMI IN RAZŠIRITVENIMI INVESTICIJAMI OZ. ZA RAZLIKOVANJE MED AMORTIZACIJO IN OBNOVO. ZA KATERO PROIZVODNJO GRE?za proizvodnjo v nespremenjenem obsegu

12

B) ČEMU JE ENAKA RAZLIKA MED PORABLJIVIM IN ČISTIM PRODUKTOM?razlika je enaka razlik med amortizacijo in obnovo&razliki med razširitvenimi in čistimi jajinvesticijami

C) KDAJ LAHKO DEL AMORTIZACIJE UPORABIMO ZA RAZŠIRITEV KAPACITET?ob tehničnem napredku (obnova je manjša od amortizacije oz. je porabljivi proizvod večji od čistega)

18.KOSMATE, ČISTE IN RAZŠIRITVENE NALOŽBE

A)DEFINIRAJ KOSMATE NALOŽBE DOLOČENEGA OBDOBJA!=(bruto)vse, kar se od proizvoda nekega obdobja ne porabi IK=PK-C IČ=IK-A IC=IK-R B) KATERE NALOŽBE, RAZŠIRITVENE ALI ČISTE, SO BOLJ KORISTNE ZA OCENJEVANJE PROIZVODNIH POTENCIALOV?za ocenjevanje proizvodnih potencialov so bolj koristne razširitvene naložbe (=naložbe, ki presegajo obnovitvene in povečujejo proizvodne zmogljivosti gospodarstva)

D) KDAJ SO RAZŠIRITVENE INVESTICIJE NEGATIVNE?>kadar ne presegajo obnovitvenih ??? (Ic=Ik-R >kadar so obnovitvene naložbe večje od kosmatih)

19.NALOŽBE V NETRAJNE DOBRINE KOT POVEČANJE ZALOG

A)DEFINIRAJ ZALOGE!=(nedokončan proizvod) del tekoče proizvodnje, ki na koncu obdobja ostane v zalogah, kar omogoča, da v resničnem gospodarstvu poteka proizvodnja na vseh stopnjah hkrati (če so na začetku nekega obdobja v zalogah potrebne količine predmetov dela, se lahko proizvodnja naslednjih stopenj začne, preden je končana na predhodnih)

B) OPREDELI KOSMATE IN ČISTE NALOŽBE V NETRAJNE DOBRINE! Kosmate naložbe v netrajne dobrine

=vse česar od proizvedenih predmetov dela nekega obdobja v istem obdobju ne porabimoC) RAZLOŽI VPLIV TEHNIČNEGA NAPREDKA NA NALOŽBE V NETRAJNE DOBRINE!ker je čas med obrabo&obnovo zelo kratek, saj se zaloge sproti obnavljajo, je vpliv tehničnega napredka na razliko med obrabo in obnovo je zanemarljivo majhen, zato v zvezi z zalogami v netrajne dobrine ugotavljamo samo spremembe njihove velikosti (povečanje/zmanjšanje), torej samo čiste (razširitvene) naložbe v zaloge.

20.OBRABA, NALOŽBE IN BOGASTVO

-BOGASTVO (premoženje, kapital)=vsota dobrin, s katerimi razpolaga gospodarstvo A)MATEMATIČNO IZPELJI, DA JE BOGASTVO NEKEGA GOSPODARSTVA V DOLOČENEM TRENUTKU SEŠTEVEK DOLOČENIH NALOŽB VSEH PRETEKLIH OBDOBIJ, KATERE SO TE NALOŽBE?

Kt=Kt-1 +Ikt –Rt=Kt-1 +Ict=Kt-1 +Pkt-Ct-Rt

B) PRI DELITVI EKONOMSKIH SPREMENLJIVK GLEDE NA ČASOVNO KOMPONENTO SPADA BOGASTVO V SKUPNO »STANJE« (MOMENTI PODATEK), MEDTEM KO NALOŽBE IN PRODUKTI SPADAJO V »TOK« (INTERVALNI PODATEK). PO KATERIH FORMULI

13

LAHKO DINAMIČNO POVEŽEŠ BOGASTVO V RAZLIČNIH OBDOBJIH S TOKOVI NALOŽB/PRODUKTOV VMESNIH OBDOBIJ?>Kt=Kt-1 +Ikt -Rt

C) NAVEDI ŠE PREOSTALI DVE MOGOČI PODROBNEJŠI FORMULI ZA VPRAŠANJE POD TIČKO B!>Kt=Kt-1 +Ict

>Kt=Kt-1 +Pkt-Ct-Rt

D) GRAFIČNO PREDSTAVI IN S FORMULO RAZLOŽI STANJE, KO JE BOGASTVO NA KONCU OBDOBJA ENAKO BOGASTVU NA ZAČETKU OBDOBJA!>Kt=Kt-1 +Pkt-Ct-Rt(npr.če je bilo premoženje na začetku obdobja 100, proizvod obdobja 30, poraba obdobja 20, obnova 10, znaša premoženje na koncu obdobja 100Kt=100-30-20-10)

21.PORABNE NALOŽBE IN PORABNO BOGASTVO

A)KAKO ŠE IMENUJEMO BOGASTVO?>premoženje/kapital>PORABNO (potrošno) PREMOŽENJE: -trajno (stanovanje, pohištvo, avtomobili) -netrajno (hrana, kurivo)+kolektivne porabne dobrine

B) NAVEDI PRIMERE PORABNEGA BOGASTVA IN TRAJNIH NALOŽB PORABNIH DOBRIN!-porabno bogastvo: (npr.hrana, kurivo-netrajne; stanovanje-trajno)-trajne naložbe porabnih dobrin: stanovanje, pohištvo, avtomobili

C) NAVEDI PRIMER KOLEKTIVNE DOBRINE, PRI KATERI TUDI NJENA OBNOVA NE VPLIVA NA VELIKOST STATISTIČNO UGOTOVLJENEGA DRUŽBENEGA PRODUKTA!-npr.ceste, ker njihovega obratovanja ne organizirajo posebna podjetja, tudi njihova obnova ne vpliva na velikost statistično ugotovljenega družbenega proizvoda

D) DEFINIRAJ, KDAJ BI OBNOVA DOBRINE POD TOČKO C VPLIVALA NA VELIKOST UGOTOVLJENEGA DRUŽBENEGA PRODUKTA!???E) KAKŠNE VRSTE INTERNALIZACIJE NEGATIVNIH TUJIH ZASEBNIH PRODUKTOV POZNAMO?

22.UGOTAVLJANJE VELIKOSTI DRUŽBENEGA PROIZVODA PO UPORABI

A)V ČEM JE RAZLIKA MED DIREKTNIM (3 METODE) IN INDIREKTNIM NAČINOM UGOTAVLJANJA VELIKOSTI DRUŽBENEGA PRODUKTA?

Neposredno (direktno):

14

> ugotavljamo velikost samega proizvoda (proizvod&dohodek>osebna, realna in metoda družbenih izdatkov)

Posredno (indirektno): ugotavljamo velikost uporabe v nekem obdobju (seštejemo porabo in jajajajajjajaj naložbe tistega obdobja)

C) KAKŠNO JE RAZMERJE MED PORABO IN PROIZVODNJO OBDOBJA, ČE JE KAPITAL NA KONCU OBDOBJA ENAK (MANJŠI, VEČJI) KAPITALU NA ZAČETKU?

Enak: Pk mora biti za R večji od Pc (Ic=0) Manjši: Pk mora biti za obnovo večji od Pc (Ic<0) Večji: Pk mora biti za obnovo večji od Pc (Ic>0)

D) S KATERO DIREKTNO METODO SE LAHKO IZENAČI METODA PO UPORABI IN OB KATERIH PREDPOSTAVKAH?Lahko se izenači z neposredno metodo merjenja izdatkov, če potrošnjo interpretiramo kot potrošne izdatke, naložbe pa kot investicijske izdatke.

NATURALNA SESTAVA DRUŽBENEGA PROIZVODA

23.NATURALNA SESTAVA PROIZVODA ZAPRTEGA GOSPODARSTVA

A)KAKŠNI SO V ZAPRTEM GOSPODARSTVU ODNOSI MED STRUKTURO NJEGOVE PRODUKCIJE IN STRUKTURO NJEGOVE UPORABE?=gospodarstvo, ki nima stikov z drugimi gospodarstvi, zato mora vse, kar potrebuje, proizvesti samo>struktura njegove proizvodnje mora ustrezati strukturi njegove uporabe

B) KATERE ENAKOSTI NA ČASOVNO ENOTO MORAJO BITI ZAGOTOVLJENE, ČE ŽELIMO ZAGOTOVITI NEMOTENO REPRODUKCIJO V NESPREMENJENEM OBSEGU (ENOSTAVNO REPRODUKCIJO)?=reprodukcija, katere produkt ostaja iz obdobja v obdobje po obsegu nespremenjen>predpostavka: ni nezaposlenih delovnih pripravobstoj zalog omogoča, da je lahko proizvodni proces s stališča zaporednih stopenj neusklajen. V tej meri obstajajo izjeme od zgornjih enakosti, drugo izjemo pa omogočajo morebitne neizkoriščene zmogljivosti

C) DEFINIRAJ ENOSTAVNO, ZOŽENO IN RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO! Enostavna: produkt ostaja iz obdobja v obdobje v nespremenjenem obsegu Zožena: produkt se iz obdobja v obdobje zmanjšuje Razširjena: produkt se iz obdobja v obdobje povečuje

24.MARXOVE REPRODUKCIJSKE SHEME

A)SESTAVI SHEMO REPRODUKCIJE PO MARXU, HORIZONTALNO IN VERTIKALNO!

15

B) DEFINIRAJ IN RAZLOŽI POGOJE ENOSTAVNE, RAZŠIRJENE IN ZOŽENE REPRODUKCIJE PO MARXOVIH SHEMAH!

Enostavna: tisti del proizvedenih proizvajalnih sredstev, ki presegajo potrebe lastne obnove in je po vrednosti enak vsoti variabilnega kapitala in presežne vrednosti prvega oddelka (v+m), služi obnovi konstantnega kapitala drugega oddelka Iic I (v+m)=IIc

Razširjena: gospodarstvo mora del proizvodnih zmogljivosti povečati tako, da del proizvodnje prihrani in investira, rezervna armada dela pa je po predpostavki na voljo (nezaposleni); presežek proizvodnje prvega oddelka nad njegovo obnovo je večji od potreb obnove konstantnega kapitala v drugem oddelku I (v+m)>IIc

Zožena: presežek proizvodnje prvega oddelka nad njegovo obnovo je manjši od potreb obnove kontantnega kapitala v drugem oddelkuI (v+m)<IIc

C) NA KATERIH PREDPOSTAVKAH TEMELJIJO MARXOVE SHEME?-predpostavke: -zaprto gospodarstvo -polno izkoriščenost proizvajalnih sredstev -odsotnost tehničnega napredka -enakost naloženega&porabljenega kapitala v obdo.amorti.stopnja znaša 100% v vsakem obdobju, prav tako stopnja izkoriščanja dela po kapitalu

DRUŽBENOEKONOMSKA STRUKTURA GOSPODARSTVA

26.PROIZVODNA RAZMERJA

A)KER JE POLITIČNA EKONOMIJA DRUŽBENA VEDA, JE ANALIZIRANJE RAZMERIJ MED LJUDMI BISTVO. KAJ POMENI TRDITEV, ČE PRAVIMO, DA SO PRODUKCIJSKA RAZMERJA POSEBNA VRSTA DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV?>to pomeni, da ljudje lahko na različne načine sodelujejo v proizvodnji, pa tudi delitev proizvoda mednje je lahko različna>so vrsta:

Družbenih odnosov (=odnosi med ljudmi; dejanski stiki)**izjema: pri proizvodnih razmerjih ne gre nujno za dejanske stike med ljudmi!

Ekonomskih odnosov (=odnosi, ki nastanejo pri gospodarjenju)odnosi, ki so hkrati družbeni in ekonomski, so družbenoekonomski odnosi

B) KAJ BISTVENO OPREDELJUJE PRODUKCIJSKA RAZMERJA IN KAJ TA OPREDELJUJEJO?PROIZVODNA RAZMERJA=razmerja med ljudmi, ki sodelujejo v procesu družbene reprodukcije>so vrsta družbenoekonoskih odnosov

C) KAJ OPREDELJUJE STRUKTURO DELITVE DRUŽBENEGA PROIZVODA, TAKO MED RAZREDI KOT ZNOTRAJ RAZREDOV?

D) OPIŠI KONKRETNI PRIMER, KI ILUSTRIRA OSNOVNO ZAKONITOST DELITVE PO MARXU!proizvodna razmerja so izvedena iz razmerij med ljudmi glede lastnine na produkcijskih tvorcih>razmerja v delitvi določajo razmerja v proizvodnji, njih pa razmerja pri lastnini proizvajalnih sredstev

16

27.LASTNINA V PRAVNEM IN LASTNINA V EKONOMSKEM SMISLU

A)NAŠTEJ IN OPIŠI BISTVENE RAZLIKE MED LASTNINO V PRAVNEM IN LASTNINO V EKONOMSKEM SMISLU!

v pravnem smislu=institut pravnega reda (questio iure), ki ureja pridobivanje proizvodov (storitev) stvari>ius utendi, fruendi, abutandi ac procurandi

v ekonomskem smislu=(questio facti) lastnik neke stvari je tisti, ki pridobiva njene proizvode; ki dejansko koristi navedena upravičenja>opredelimo jo lahko samo po delitvenih razmerjih

B) NAVEDI VSE ELEMENTE RAZLIKOVANJA MED LASTNINO V PRAVNEM IN LASTNINO V EKONOMSKEM SMISLU!

1. Subjekti kot lastniki stvari: -v pravnem smislu: fizične&pravne osebe -v ekonomskem smislu: samo fizične osebe

2. Predmet (objekt) lastnine: -v pravnem smislu: stvar -v ekonomskem smislu: dobrina (proizvajalno sredstvo)

3. Število lastnikov: -v pravnem smislu: samo ena oseba -v ekonomskem smislu: druga oseba

4. Ekonomski lastnik dobrine lahko pridobiva njene proizvode na podlagi LP, drugih civilnih&pravnih pravic, kakor tudi na podlagi de facto upravičenj (pravic, ki niso formulirane pravno)

C) KAKO DOLOČIMO LASTNINO V EKONOMSKEM SMISLU?po delitvenih razmerjih; glede na to, kdo je tisti ki pridobiva njene proizvode; ki dejansko koristi navedena upravičenja

D) IZ KATERIH UPRAVIČENJ JE SESTAVLJENA LASTNINSKA PRAVICA?ius utendi, fruendi, abutandi ac procurandi

28.POTROŠNE ENOTE KOT LASTNIKI PROIZVODNIH ENOT

ekonomski lastniki proizvajalnih sredstev so lahko le tisti, ki pridobivajo v razpolaganje presežek kosmatega proizvoda nad obnovo (delovnih priprav&delovnih sposobnosti)

A)DEFINIRAJ POJEM LASTNIŠKIH IN NELASTNIŠKIH POTROŠNIH ENOT! Lastniške porabniške enote

=tiste, ki jim priteka presežek kosmatega proizvoda nad obnovo delovnih priprav&ožje pojmovanih delovnih sposobnosti>osnova njihovega pridobivanja je lastnina nad drugimi proizvodnimi tvorci>presežene proizvode lahko pridobivajo kot subjekti ustreznih pravic, lahko pa tudi na podlagi de facto upravičenj

B) OPIŠI KREDITNO STRUKTURO GOSPODARSTVA!=struktura terjatev in obveznosti>nam kaže lastninsko strukturo družbe

>v primeru, da lastniške porabniške enote pridobivajo presežne proizvode kot subjekti ustreznih pravic, so lastniška razmerja med proizvodnimi in porabniškimi enotami prikazana v knjigovodstvu:

AKTIVA=imetje (s katerim razpolagajo; proizvajalna sredstva)

17

PASIVA=sredstva (prikazana je njihova lastninska struktura, to je obveznost do porabniških enot, ki so lastniki kapitala, in drugih proizvodnih enot, s katerimi proizvajalna enota dela)

iste obveznosti proizvodnih enot do porabniških enot so hkrati terjatve ustreznih porabniških enot do proizvajalnih enot. Obenem s stvarnimi sredstvi, ki so v samih porabniških enotah (trajne&netrajne porabne dobrine; potrošna sredstva), tvorijo skupno premoženje porabniških enot.>če bi združili vse proizvajalne enote nekega zaprtega gospodarstva v enem bilančnem računu, vse porabniške pa v drugem, bi bilo na pasivi porabniških enot prikazano celotno premoženje družbe.

C) KAKO POVEŽEMO BILANČNA RAČUNA PRODUKCIJSKIH IN PORABNIŠKIH ENOT? KAJ SE NAHAJA NA AKTIVI IN PASIVI PRI ENIH IN DRUGIH?(zgoraj)

D) KAKO JE Z LASTNINO V EKONOMSKEM IN PRAVNEM SMISLU PRI DRŽAVNI, DRUŽBENI IN ZASEBNI LASTNINI?

Socialistična gospodarstva>lastniki proizvajalnih sredstev: -v pravnem pogledu: državna/družbena lastnina -v ekonomskem pogledu: fizične osebe (elite), ki so si hahahahah prisvajale prizvode (koristne jajajajajja storitve) teh proizv.sredstev

Tržna gospodarstva>zasnovana na zasebni lastnini proizvajalnih sredstev

E) POD KAKŠNIMI POGOJI SE SISTEM ZASEBNE LASTNINE LAHKO PRIBLIŽA SISTEMU DRUŽBENE OZ.DRŽAVNE LASTNINE?

NADALJNE OBLIKE UPORABE DRUŽBENEGA PROIZVODA

29.IZVOZ IN UVOZ, DOMAČI IN RAZPOLOŽLJIVI PROIZVOD

A)DEFINIRAJ IZVOZ/UVOZ V OŽJEM IN ŠIRŠEM SMISLU! (ožje)

>uvoz&izvoz se vežeta na materialne dobrine, ki prehajajo prek državne mejeIZVOZ=dobrine, ki se prenesejo iz našega gospodarstva v tujaUVOZ=dobrine, ki pridejo v naše gospodarstvo iz tujih gospodarstev

(širše)-tvarne+netvarne dobrine (storitve)-prehod dobrin&storitev iz zasebnih gospodarskih enot enega gospodarstva v gospodarske enote drugega gospodarstva

-pravni naslov: -nakup&prodaja, zasebna&državna darila, reparacije, mednarodna posojila, jajajajaj jaja medn.pomoč,itd.

IZVOZNO-UVOZNA BILANCA=primerjava velikosti izvoza in uvoza nekega obdobja E>U pozitivna, aktivna, presežek, suficit bilance E<U negativna, pasivna, primanjkljaj, deficit bilance E=U izravnana bilanca -pravni naslov: tekoči komercialni kredit ene države drugi

18

C) NAVEDI DEFINICIJI IN POMEN POJMOV DOMAČI IN UPORABLJIVI DRUŽBENI PRODUKT. ALI GRE PRI TEM RAZLIKOVANJU V BISTVU ZA VELIKOST RAZLIKE ALI ZA NATURALNO STRUKTURO?pri tem ne gre za vrsto dobrin, ki se uvažajo&izvažajo naturalno, temveč za obseg uvoza in izvoza vrednostno.

DOMAČI DRUŽBENI PROIZVOD=proizvod ustvarjen v domačem gospodarstvu (geografsko), ne glede na mednarodno menjavo

UPORABLJIVI DRUŽBENI PROIZVOD=razpoložljivi družbeni proizvod E-U=Pd-Pu

D) SKUPNE NALOŽBE, NALOŽBE DOMA IN NALOŽBE V TUJINI. RAZLOŽI! Skupne naložbe

=vsota investicij doma in investicij v tujini Is=Id+It

Naložbe doma=če je izvozno-uvozni saldo negativen, so naše naložbe v tujini negativne. V resnici je tujina del svojega proizvoda naložila pri nas

Naložbe v tujini=presežek izvoza nad uvozom ni porabljen doma, torej je naložen v tujini It=E-U Pd=C+Is Pu=C+Id It=Pd-Pu

E) OPIŠI IZVOZNO-UVOZNO BILANCO SLOVENIJE V 90.letih!izvozno-uvozna bilanca je bila pozitivna (E-U>0; E>U). Naložbe v tujini so bile pozitivne.

F) V KATERIH PREDPOSTAVKAH SE KAŽEJO KONČNE POSLEDICE TEKOČE IN KAPITALSKE (FINANČNE) BILANCE?končne posledice saldov obeh bilanc se poznajo na: -deviznih rezervah (povečuje ob presežkih hahhahahaha jajjajajajajajajajajjajajbilanc in nasprotno) -zunanjem dolgu države (poveča ob jajajajajja jajajajaj primankljaju obeh bilanc)

G) ILUSTRIRAJ BILANCO IN REZERVE Z ANALOGIJO POSAMEZNIKA!

30.SMISEL IZVOZA IN UVOZA

A)ZAKAJ GOSPODARSTVO IZVAŽA IN UVAŽA TUDI PRI IZRAVNANI IZVOZNO-UVOZNI BILANCI?zaradi koristi izvoza&uvoza, ki so: -naturalne (prilagodi proizvedeno naturalno strukturo jajajajjaaj proizvoda želeni) -vrednostne B) KAKO RELATIVNE CENE IN MENJALNI TEČAJI DOLOČAJO DOHODKOVNO MOTIVACIJO ZA IZVOZ IN UVOZ?-MENJALNI TEČAJ=menjalno razmerje domačega denarja s tujim denarjem =št.enot domačega denarja, ki ga moramo dati za enoto tujega denarja-relativne cene= C) KAKŠEN JE ODNOS MED VREDNOSTJO UVOZA OZ.VREDNOSTJO IZVOZA PO MEDNARODNIH IN PO DOMAČIH CENAH?izvozno-uvozna bilanca:- po svetovnih cenah E=U (izravnana) -po domačih cenah U<E (pasivna)

D) KAKO POENOSTAVLJENO MERIMO KORIST, KI JO IMA GOSPODARSTVO OD MEDNARODNE MENJAVE, ZA CELOTO IN ZA IZVoZ OZ.UVOZ POSEBEJ?>tako da izvoz in uvoz ovrednotimo po domačih cenah (ker je tudi družbeni proizvod vrednoten po domačih cenah)

19

KORIST OD MENJAVE=saldo menjave po svetovnih cenah-saldo menjave po domačih cenah

E) ALI OBSTAJA KORIST OD MENJAVE TUDI PRI PASIVNI IZVOZNO/UVOZNI BILANCI?Da.F) GRAFIČNO PRIKAŽI, KAKO RAZVREDNOTENJE DOMAČE VALUTE VPLIVA NA IZVOZNO-UVOZNO BILANCO? glej še: (str.81-slika 1.12)

31.OBČA PORABA

A)KATERI SO OSNOVNI RAZLOGI, DA DOBER DEL POTREB LJUDJE V SODOBNIH GOSPODARSTVIH ZADOVOLJUJEJO KOLEKTIVNO?-razlogi: -težave pri individualnem financiranju&organiziranju -želja, da bi bilo zadovoljevanje ustreznih (nujnih minimalnih) potreb prebivalstva čim jajajajaj manj odvisno od razlik v materialnem položaju posameznih slojev (delitev po potrebah)

B) KATERI SO OSNOVNI VIRI PRORAČUNA?-osnovni viri: -obdavčenje proizvodnih&potrošnih enot -izposojanje od gospodarstva in od emisijske banke C) V KATERE OSNOVNE NAMENE SE TROŠIJO DOHODKI DRŽAVE?-3 osnovni nameni trošenja: 1.plačilo pri državi zaposlenih uslužbencev, socialne&druge transferje 2.naložbe 3.nabava dobrin&storitev

D) DEFINIRAJ SHEMO PRORAČUNA.Osnovni viri proračuna: davki proizvodnih&potrošnih enot, posojila emisijske banke in iz tujine ter dobički državnih podjetijDohodki države se trošijo v 3 namene>prvi del pomeni finančni transfer, prenos dohodka od enih porabniških enot k drugim porabniškim enotam (zato da ne obravnavamo kot resnično porabo države-poraba postane šele, ko ga pri državi zaposleni uslužbenci, prejemniki socialne pomoči,itd. porabijo za nakup dobrin in storitev>statistično je evidentiran kot zasebna poraba skupaj z izdatki preostalih porabniških enot)

E) KAJ JE DEFINICIJA OBČE/KOLEKTIVNE PORABE V EKONOMSKEM SMISLU? =nabava dobrin in storitev, za potrebe državne uprave, zdravstva, šolstva, socialnega zavarovanja, vojske, pravosodja in podobnih služb.

F) ALI (IN ZAKAJ) JE DRŽAVA V SODOBNEM GOSPODARSTVU POMEMBEN KUPEC IN DELODAJALEC?

20

???G) OPIŠI RAZŠIRJENO DEFINICIJO UPORABE DOMAČEGA PRODUKTA

Zaprto gospodarstvo P=Cz+Cs+I Odprto gospodarstvo P=Cz+Cs+I+E-U

>družbeni proizvod je tako po uprabi enak vsoti zasebne in splošne porabe, naložb doma in naložb v tujino (razlika med E in U)

H) NAŠTEJ IN OPIŠI PRIHODKE DRŽAVE-prihodki države: -obdavčenje proizvodnih&potrošnih enot (dohodnina, davki od dobička pravnih hahahaha oseb, prispevki delojemalcev za socialno varnost, davek na plače, davek na jajajajaj premoženje, domači DDV, carine) -izposojanje od gospodarstev&od emisijske banke (nedavčni prihodki) -dobički lastnih podjetij (kapitalski prihodki) -prejete donacije

I) OPIŠI SPLOŠNO PORABO V OKVIRU PORABE BDP SLOVENIJE!(str.83-tabela1.17) državna poraba narašča čedalje hitreje.

32.RAZLIČNE OBLIKE MERJENJA VELIKOSTI DRUŽBENEGA PROIZVODA V TEORIJI NACIONALNIH RAČUNOV IN V PRAKSI

SLOVENIJE

A)KATERI POJEM V TEORIJI NACIONALNIH RAČUNOV USTREZA POJMU VSEOBSEŽNEGA PRODUKTA?-brutissimo domači produkt (turnover, celoten obseg transakcij)B) KAKO IZAČUNAMO NARODNI DOHODEK? ND=NNP (neto nacionalni produkt)-posredni poslovni davki

-posredni poslovni davki (davek na dodano vrednost)-ND vključuje tako zalužke lastnikov primarnih proizvodnih faktorjev delo, kapital, podjetništvo, izumiteljstvo in zemlja

C) DEFINIRAJ RAZPOLOŽLJIVI OSEBNI DOHODEK=od celotnega dohodka, ki ga zasluži prebivalstvo, odšteti neposredni davki, ki jih plačuje na dohodek (najbolj poznan je dohodnina)

D)VELIKOST BDP V SLOVENIJI.KOMENTIRAJ!

2.del

21

KRITERIJ IN ORGANIZACIJA GOSPODARSKEGA ODLOČANJA

FAKTORJI ODLOČANJA

1.EKONOMSKO NAČELO

A)NA KATERE DVA NAČINA PRAVILNO OPREDELIMO EKONOMSKO NAČELO?-2 načina opredelitve: -doseganje določenega učinka s čim manj sredstvi (človekove aktivnosti) -doseganje čim večjega učinka z določenimi sredstvi (človekovi aktivnosti)

B) DEFINIRAJ UČINEK IN SREDSTVO. UČINEK=vsaka korist (materialna/nematerialna), katere nastanek je odvisen od uporabe

sredstev>korist, katere nastanek je odvisen od uporabe sredstev>samo tista korist, katere nastanek je alternativen (mogoč z različnimi sredstvi)

SREDSTVA=vsaka izguba koristi (materialne/nematerialne), vsaka žrtev, da se doseže učinek>tiste koristi, katerih žrtvovanje za doseganje enega cilja onemogoča njihovo uporabo v druge namene>samo tiste koristi, katerih uporaba je alternativna (uporabiti jih je mogoče za različne učinke)

C) UČINKOVITOST SREDSTEV DOBIMO S PRIMERJAVO UČINKA NA ENOTO SREDSTEV. KAKO DEFINIRAMO UČINEK IN SREDSTVA V TAKI PRIMERJAVI?(zgoraj)

D) OD ČESA JE VSA DELOMA ODVISEN UČINEK?-od človekove aktivnosti

E) POMEN ALTERNATIVNOSTI SREDSTEV IN ALTERNATIVNOSTI UČINKA.-brez alternativnosti ni niti učinka niti sredstev za njegovo doseganje: -sredstva (se ne morejo uporabiti za nič drugega-ni izgube koristi/obstajajo v neomejenih hahaha jaja količinah)>gre za svobodne dobrine -učinek (se mu ni mogoče izogniti; je determiniran)

nealternativnost obeh hkrati pomeni determiniranost, da določeno sredstvo vodi edino k določenemu cilju

2. FAKTORJI ODLOČANJA

A)KAKO FAKTORJI ODLOČANJA PRISPEVAJO K UVELJAVITVI EKONOMSKEGA NAČELA? ODLOČANJE pomeni izbiro med alternativnimi potmi doseči alternativne cilje>izbiranje na podlagi principa najučinkovitejše variante (varianta z največjo učinkovitostjo sredstev)

iz razlogov kot so faktorji odločanja lahko pride do nepopolnosti rezultata (razlika med varianto za katero misli da je najučinkovitejša in varianto, ki je dejansko najučinkovitejša)B) NAŠTEJ IN OPIŠI ELEMENTE OPTIMALNE ODLOČITVE1. obveščenost2. sposobnost izbirati najboljše varinate (intelektualna, fizična in materialna)

22

3.volja (subjekt ni racionalen)

C) ZARADI KATERIH FAKTORJEV LAHKO NASTANE RAZLIKA MED SUBJEKTIVNIM IZBOROM IN DEJANSKO NAJABOLJŠO VARIANTO?-zaradi faktorjev odločanja

D) KAJ OPREDELJUJE POSAMEZNE ELEMENTE SPOSOBNOSTI IZBIRE NAJBOLJŠE VARIANTE?

Intelektualna sposobnost (omogoča izbor optimalne variante) Fizična sposobnost (fizična moč) Materialna sposobnost (materialna sredstva)

E) OPIŠI RAZLIKO MED OPTIMALNO VARINATO S STALIŠČA GOSPODARSKE ENOTE DOLOČENEGA SUBJEKTA IN OPTIMALNE VARINATE S STALIŠČA NARODNEGA GOSPODARSTVA KOT CELOTE IN MOŽNOSTI KONKFLIKTA

s stališča gospodarske enote (subjekta) :izbor odvisen od sposobnosti, predvsem materialnih sredstev

s stališča narodnega gospodarstva (kot celote): izbor ni odvisen/odvisnost manjša od materialnih sredstev

zaradi možnosti, da gospodarska enota, ki izbira varianto, nima potrebnih sposobnosti in sredstev, mogoče predvideti možnost konflikta med zasebnogospodarskimi in narodnogospodarskim optimumom izbora, ki bi lahko vključeval boljšo informiranost&sposobnost izbora od nepopolnega posameznega odločevalca

F) ČLOVEK NI SAMO HOMO OECONOMICUS. RAZLOŽI!To pomeni, da človek pri svojih odločitvah ne išče vedno največje ekonomske koristi, ampak številne druge, ki skupaj z ekonomskimi pomenijo njegovo subjektivno definirano maksimalno blaginjo (korist).>izgubo ekonomske koristi kompenzira z doseganjem večjih neekonomskih koristi>CELOTNA KORIST=ekonomska korist+neekonomska korist

G) DEFINIRAJ MATERIALNO SPOSOBNOST=prisotnost materialnih sredstev za izbor najboljše variante

UČINKOVITOST PROIZVODNIH FAKTORJE

6.MERJENJE UČINKOVITOSTI V GOSPODARSTVU

A)KAJ IMA PRI POJMU PRODUKTIVNOSTI FAKTORJEV VLOGO UČINKA IN KAJ VLOGO SREDSTEV?PRODUKTIVNOST FAKTORJEV (učinkovitost sredstev): -učinek (cilj): v obliki proizvoda -sredstva: proizvodni faktorji

B) NAVEDI POJEM IN PRIMER, KO FAKTORJE INTERPRETIRAMO V SMISLU UPORABLJENIH FAKTORJEV!=v proizvodnem procesu vezani, prisotni faktorji-F-primer:STROJ-uporabljen je stroj v celoti kot tak. Da bi se proizvodnja normalno odvijala, mora biti faktor jajaj (stroj) prisoten v svojo celotno eksistenco (vrednostjo) F, ne glede na to v kolikšni meri se jaja jaja porabi.

C) NAVEDI POJEM IN PRIMER, KO FAKTORJE INTERPRETIRAMO V SMISLU

23

D) KAKO SE RAZMERJE MED PORABLJENIM IN UPORABLJENIM FAKTORJEM IZRAŽA V HITROSTI OBRAČANJA UPORABLJENIH FAKTORJEV V DOLOČENEM OBDOBJU?

T=HITROST OBRAČANJA UPORABLJENIH FAKTORJEV= 1 k F življ.doba faktorja

E) DEFINIRAJ HITROST OBRAČANJA(zgoraj) razmerje med porabljenimi in uporabljenimi faktorji

F) EKONOMIČNOST, PRODUKTIVNOST, RENTABILNOST: DEFINIRAJ, PRIMERJAJ, APLICIRAJ NA KONKRETNI PRIMER TOVARNE.

EKONOMIČNOST=merjenje učinkovitosti faktorjev v smislu potrošenih faktorjev

PRODUKTIVNOST=merjenje učinkovitosti faktorjev v smislu uporabljenih faktorjev

7. PRODUKTIVNOST DELA

A)KAKŠNE (RAZLIČNE) KATEGORIJE OZ.PRIBLIŽKI LAHKO NASTOPAJO V ŠTEVCU IN IMENOVALCU PRI RAČUNANJU PRODUKTIVNOSTI DELA? P -proizvod (vseh faktorjev, ki sodelujejo v proizvodnji) Z -količina faktorja delo produkt na enoto dela

>v števcu bi se moral proizvod meriti in natura (možno samo pri homogenem proizvodu), vendar je edini način izražanje v vrednosti (namesto vseobsežnega, tako nastopa bruto proizvod, saj preneseni proizvod ne kaže učinkovitosti, temveč le stopnjo vertikalne razčlenjenosti proizvodnje)>v imenovalcu se s faktorjem dela primerja proizvod vseh faktorjev, ki v proizvodnji sodelujejo z delom. Dela v imenovalcu indeksa proizvodnosti dela ni mogoče meriti s pomočjo nikakršnih njegovih imanentnih lastnosti, zato se delo pri vseh merjenjih aproksimira z delovnim časom, porabljenim za izdelavo proizvoda (produktivnost dela se meri v smislu delovnih sposobnosti, ki so na voljo-ki se trošijo, torej v smislu uporabljenjega faktorja)B) KATERI FAKTORJI VPLIVAJO NA PRODUKTIVNOST DELA?>vse kar vpliva na velikost proizvoda, vpliva tudi na produktivnost (to ne velja za količino dela):

Proizvodna sila dela (izumiteljstvo, podjetništvo, kapital, naravni viri) Intenzivnost dela

C) INTENZIVNOST DELA IN PRODUKTIVNA SILA. KATERE SO GLAVNE SKUPINE FAKTORJEV PRODUKTIVNE SILE DELA?

INTENZIVNOST DELA=trošenje dela na enoto delovnega časa N Z>napor na enoto časa

PRODUKTIVNA SILA DELA>produkt na enoto napora P N>izumiteljstvo, podjetništvo, kapital, naravni viri>delo interpretira v smislu uporabljenega (vezanega) dela, od intenzivnosti dela pa je odvisno, kolikšno je pri dani proizvodni sili dela potrošeno delo

D) OPIŠI IN DEFINIRAJ FORMULE ZA RAČUNANJE PRODUKTIVNOSTI DELA

24

P=P×N Z N Z

E) DEFINIRAJ RAZŠIRJENO FORMULO PRODUKTIVNOSTI DELA, KI UPOŠTEVA VSEH 5 PRIMERNIH PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV!(zgoraj)-na produktivno silo dela vplivajo vsi primarni produkcijski faktorji razen samega dela, ki je prisoten na v intenzivnosti dela, oboje skupaj pa vpliva na samo produktivnost dela.

F) DEFINIRAJ V ŠTEVILKAH PANOGE V SLOVENIJI Z NAJNIŽJO IN NAJVIŠJO PRODUKTIVNOSTJO DELA, MEJNO RETABILNOSTJO KAPITALA, MEJNIM KAPITALNIM KOLIČNIKOM, MEJHNO PRODUKTIVNOSTJO DELA, MEJNO OPREMELJENOSTJO DELA TER MEJHNO PRODUKTIVNOSTJO KAPITALA.

8. PRODUKTIVNOST KAPITALA

A)KATERI SO FAKTORJI PRODUKTIVNOSTI KAPITALA?-delo, podjetništvo, izumiteljstvo, naravni viri

B) KAKŠEN JE ODNOS MED PRODUKTIVNOSTJO KAPITALA IN PRODUKTIVNOSTJO DELA? P=K×P Z Z K C) V KATEREM OD FAKTORJEV SE BO, CETERIS PARIBUS, BOLJ JASNO IZRAZIL VPLIV FAKTORJA PODJETNIŠTVO?v produktivnosti kapitala

D) KAJ POMENI VISOKA KOLERACIJA MED PANOŽNO PROIZVODNJO DELA IN PANOŽNO OPREMLJENOSTJO DELA?>če bi želeli izvedeti, v katerem podjetju/panogi je delo učinkovitejše, in to delo kot tako, ne pa kapital, s katerim razpolaga, bi morali pogledati produktivnost kapitala in ne produktivnost dela. Ugotavljali bi, katero delo z enakim kapitalom naredi večji proizvod

E) OPIŠI IN DEFINIRAJ FORMULE ZA RAČUNANJE PRODUKTIVNOSTI KAPITALA!(zgoraj)

9. PRODUKTIVNOST IN RENTABILNOST

Fizični proizvodi se izražajo: -medčasovne primerjave>stalne cene -medpanožne primerjave>normalne (konkurenčne) cene>predpogoj: svobodna konkurencabistvo »REALNOSTI« proizvoda

-TRŽNE CENE (v nasprotju s stalnimi cenami se iz obdobja v jajajajajajaj obdobje spreminjajo, v nasprotju z normalnimi jajajajjajjaja konkurenčnimi pa v različnih panogah zajemajo še jajajjajaja različno velike monopolne dobičke) >dajo vpogled samo v nominalne proizvode, in ne v realne >namesto produktivnosti, kažejo rentabilnost

A)KAJ POLEG PRODUKTIVNOSTI ŠE DOLOČA RENTABILNOST FAKTORJEV?Tako kot rentabilnost dela je tudi rentabilnost kapitala dveh faktorjev:

25

Produktivnosti Tržnih cen

B) ZAKAJ GOSPODARSKE ENOTE BOLJ UPOŠTEVAJO KRITERIJ RENTABILNOSTI KOT KRITERIJ PRODUKTIVNOSTI?Ker je z vidika rentabilnosti vseeno na kakšen način se poveča dohodek: s povečanjem realnega proizvoda ali z zvišanjem cen.>v tržnem gospodarstvu za posamezne gospodarske enote ni pomembno, kakšen proizvod so ustvarile, ampak kolikšen dohodek so pridobile s prodajo ustvarjenega proizvodazato je rentabilnost merilo uspešnosti gospodarjenja, ki ga gos.enote uporabljajo veliko širše in pogosteje kot produktivnost

C) ALI JE ZA RENTABILNOST FAKTORJA POMEMBNA TEHNIČNA OPREMLJENOST DELA (ORGANSKA SESTAVA KAPITALA)?Da

D) ZAKAJ TRAJNO ZASLEDOVANJE OPTIMALNE RENTABILNOSTI VODI V OPTIMALNO STRUKTURO GLEDE NA PRODUKTIVNOST?Ker to povečuje obseg proizvodnje bolj rentabilnih dejavnosti, s tem pa tudi ponudbo produktov, kar znižuje njihove cene pod raven, ki daje visoko rentabilnost, in jih približuje normalnim, povsem konkurenčnim cenam.s tem se proizvodnja približuje tisti, ki bi jo imela v sistemu popolne konkurence (normalnih cen)

E) FORMULA ZA RAČUNANJE RENTABILNOSTI

D=K×D=D×N K/Z-organska sestava kapitala D/N- Z Z K N Z D/K-rentabilnost kapitala N/Z-intenzivnost dela

D=P×c D-proizvod, merjen s tržnimi cenami ali dohodek

D=P×c rentabilnost dela=produktivnost dela×tržne cene Z Z

D=P×c rentabilnost kapitala=produktivnost kapitala×tržne cene K K

10. INVESTICIJSKI UČINKI

A)OPIŠI PRODUKTIVNOST (RENTABILNOST) DODATNEGA KAPITALA IN DODATNEGA DELA.>pri izboru med variantami, kam investirati, je veliko pomembnejša produktivnost dodatnega kapitala in dodatnega dela, torej o tistem o katerem je šele potrebno odločiti ali&kako ga zaposliti oz.investirati>produktivnost dodatnega kapitala/produktivnost investicij imenujemo INVESTICIJSKI UČINEK

C) PO KATERIH INVESTICIJSKIH UČINKIH SE RAVNA GOSPODARSKO ODLOČANJE?-investicijski učinek: -dejanski -pričakovani (planski)>gospodarsko odločanje se orientira glede na pričakovane učinke, ker pa je v številnih primerih težko določiti učinke vseh mogočih variant, investitorji učinke investicij primerjajo s produktivnostjo kapitala, ki že deluje

D) KAPITALNI KOLIČNIK IN PRODUKTIVNOST KAPITALA, POVPREČNE IN MEJNE VREDNOSTI. RAZLOŽI IN DEFINIRAJ.

26

KAPITALNI KOLIČNIK=(koeficient) obrnjena (recipročna) vrednost produktivnosti dodatnega kapitala K/P-razlikujemo: -povprečni kapitalni količnik (K/P) >ustreza produktivnosti kapitala (P/K), ki že deluje -mejni kapitalni količnik (dK/dP) >ustreza investicijskemu učinku (dP/I)

E) DEFINIRAJ RAZMERJE MED INVESTICIJSKIM UČINKOM IN MEJNO PRODUKTIVNOSTJO KAPITALA.>mejna produktivnost kapitala je enaka investicijskemu učinku

∆P=∆P ∆K-dodatna sredstva ∆K I

ZASEBNI IN DRUŽBENI PROIZVOD

11. LASTNI ZASEBNI PROIZVOD

A)KAJ POMENITA LASTNI IN KAJ ZASEBNI PROIZVOD ZA PRAVNO SAMOSTOJNO GOSPODARSKO ENOTO?

Zasebni=proizvod pravno samostojnih enot

Lastni=proizvodi, ki nastajajo v gospodarskih enotah, ki jih proizvajajo

B)KAKO CENA PRENESENEGA PROIZVODA IN CENA FAKTORJEV VPLIVA NA LASTNI ZASEBNI PROIZVOD?-proizvod neke gospodarske enote je v resnici novo ustvarjena vrednost (dodana vrednost), ki je bila ustvarjena v drugih gospodarskih enotah in ki se v praktičnem življenju dobi kot razlika med prodajno vrednostjo (fizičnega) proizvoda in vrednostjo porabljenih&obrabljenih produkcijskih faktorjev (materialni stroški in amortizacija)>če se cene zvišajo (npr.surovin) se v nominalnem smislu (dohodek) proizvod proizvajalec (surovin) poveča, proizvod proizvajalcev, ki jih uporabljajo pa zmanjša (gledano z vidika posameznega proizvajalca se njegov lastni proizvod spreminja z rezultatom tujega proizvoda)

C) ZAKAJ NAJ BI PRAVNI RED POSKUŠAL ČIMBOLJ JASNO INDIVIDUALIZIRATI PROIZVODE POSAMEZNIH PROIZVODNIH PROCESOV?Ker prihaja do socializacije (podružbljanja) številnih negativnih proizvodov (stroškov). > pozitivni proizvodi postajajo zasebni .

D) KAKŠNA JE TEŽNJA POSAMEZNIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV GLEDE PRENOSA POZITIVNIH IN NEGATIVNIH (EKSTERNIH) UČINKOV PROIZVODNEGA PROCESA?Težnja po temu, da pozitivni proizvodi postajajo zasebni (pravno samostojne enote si jih prisvajajo kot svoje, četudi so tuji), negativni pa se prenašajo na družbo kot celoto.-primer: železarna želi zaračunavati ogrevano vodo, ki jo daje prebivalecem za centralno kurjavo, sicer pa se je segrela kot stranski proizvod rednega poslovanja železarne. Tovarna čevljev pa noče plačevati (in biti odgovorna) za onesnaževanje potoka, v katerega izliva v njenem proizvodnem procesu nastale odpadne vode.

E) OPIŠI PRIMER LASTNEGA ZASEBNEGA PROIZVODA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU?Npr. hladilnik, ki ga je naredilo Gorenje.

27

12. TUJI ZASEBNI PROIZVOD

A)KAKO PROCES PROIZVODNJE ENE GOSPODARSKE ENOTE VPLIVA NA SPREMEMBE REALNIH PROIZVODOV DRUGIH GOSPODARSKIH ENOT?TUJ ZASEBNI PROIZVOD=sprememeba proizvoda drugih gospodarskih enot, ki jo povzroča proizvodnja neke gospodarske enote>pri tem mislimo na spremembe realnih proizvodov drugih procesov proizvodnje B) NAVEDI PRIMERE POZITIVNIH IN NEGATIVNIH TUJIH ZASEBNIH PROIZVODOV.

negativni- proizvodnja železa uničuje okoliške gozdove in s tem zmanjšuje proizvod gozdarjev>SKUPNI PROIZVOD (lastni+tuji) je zato manjši od samega lastnega>mogoče ga je pretvoriti v lastnega s pomočjo ustrezne formulacije lastninske pravice (SLO:odškodninsko pravo)

pozitivni-proizvodnja surovine v nekem C) KAJ DOLOČA SKUPNI ZASEBNI PROIZVOD POSAMEZNEGA GOSPODARSKEGA PROCESA?SKUPNI PROIZVOD=lastni zasebni proizvod+ vsi tuji zasebni proizvod

D) ALI SO MOGOČI PRIMERI, KO SE CELOTEN ZASEBNI PROIZVOD POJAVLJA KOT TUJI ZASEBNI PROIZVOD IN LASTNEGA ZASEBNEGA PRODUKTA SPLOH NI?Da, to se zgodi, ker velik del proizvodnih procesov ni organiziran v zasebnih obračunskih (pravno samostojnih) enotah, zato se tudi ne registrera kot njigov proizvod.-primer: cesta za uporabo katere se ne plačuje cestnina

E) OPIŠI PRIMER TUJEGA ZASEBNEGA PROIZVODA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVUNpr.proizvod čebel ni samo med (lastni), ampak tudi oplojeni cvetovi v sadovnjakih (tuji)

13. NEPOSREDNE SPREMEMBE PREMOŽENJA

A)KDAJ POSAMEZNI PROCESI ZMANJŠUJEJO BOGASTVO ZUNAJ PRODUKCIJSKIH ENOT?Kadar vsi procesi proizvodnje niso organizirani v proizvodnih enotah (če bi bli vsi procesi proizvodnje v vseh svojih fazah vključeni v proizvodne enote, bi bile spremembe premoženja registrirane kot spremembe njihovih proizvodov, lastnih in tujih)

B) KAKO SE TO DOGAJA PRI IZGRADNJI OBJEKTOV IN KAKO PRI NJIHOVEM OBRATOVANJU?Gradnja kakršnegakoli objekta odvzema površino alternativnim uporabam (ali rušenje,itd.). To so stroški in čeprav se ne plačujejo, tudi zmanjšujejo proizvod takšnega objekta.>uničenje premoženja povzroča tudi njihovo poslovanje-zmanjšje vrednost npr.okoliških zgradb, kulturnih objektov,itd.

14. NEPOSREDNE SPREMEMBE POTROŠNJE

28

A)OPIŠI PRIMERE POZITIVNIH UČINKOV NA NEPOSREDNO SPREMEMBO PREMOŽENJA.-primer: umetno jezero, nastalo ob gradni HE, povečuje možnost turizma in s tem vrednost okoliških objektov in naravnega bogastva

B) OPIŠI PRIMERE NEGATIVNIH UČINKOV NA NEPOSREDNO SPREMEMBO PREMOŽENJA.-primer: iskra iz lokomotive, ki zažge gozd, ki je splošna dobrina, pa ni organizirana kot zasebna gospodarska enota, neposredno zmanjšuje premoženje družbe, družbeno bogastvo

C) KDAJ ZUNANJI UČINKI (EKSTERNALIJE) VPLIVAJO NA PREMOŽENJE IN KDAJ NA POTROŠNJO?Kadar številni proizvodni procesi niso organizirani v pravno samostojnih gospodarskih enotah, zaradu česar se njihovi proizvodi ne evidentirajo, prehajajo njihovi proizvodi v porabo neposredno. >pri investiranju, se z njim spreminja premoženje. Če uporabe ni potrebno plačati (ali vsaj ne v tolikšni meri, da bi v celoti pokrili stroške njihove proizvodnje), uporabljajo potrošniki njihove produkte neposredno.

D) OPIŠI PRIMERE NEPOSREDNE SPREMEMBE POTROŠNJE V SLOVENIJI.

15. ZASEBNI IN DRUŽBENI PROIZVOD POSAMEZNEGA PROIZVODNEGA PROCESA

A)KATERI SO SESTAVNI ELEMENTI DRUŽBENEGA PRODUKTA POSAMEZNEGA PRODUKCIJSKEGA PROCESA?DRUŽBENI ZASEBNI PRODUKT=lastni zasebni proizvod+tuji zasebni proizvodi+neposrednaJajajajajja sprememba premoženja+neposredne spremembe porabe

B) ZAKAJ PRIDE DO DEFORMACIJE GOSPODARSKE STRUKTURE, ČE STA DRUŽBENI PRODUKT IN LASTNI ZASEBNI PRODUKT POSAMEZNEGA PRODUKCIJSKEGA PROCESA PREVEČ RAZLIČNA?Ker se zasebne gospodarske enote v svojih odločitvah ravnajo po zasebnih in to po lastnih proizvodih, je lahko povečanje proizvoda družbe pri istih proizvodnih faktorjih manjše od možnega.

to je eden izmed razlogov zakaj je nastal državni kapitalizem

C) NA KAKŠNE NAČINE DRUŽBA POSKUŠA TA PROBLEM ODPRAVITI IN USMERJATI GOSPODARSTVO K MAKSIMIZACIJI DRUŽBENEGA PROIZVODA?

S socializacijo (podržavljanjem) proizvodnih sredstev-s tem naj bi omogočila, da se gospodarsko odločanje tudi v zasebnih gospodarskih enotah ravna po družbenem, ne pa po zasebnem proizvodu.

-primer: investicije se financirajo iz javnih sredstev, zato je mogoče odločanje po družbenem, ne pa po zasebnem produktu

Pretvarjanje v zasebne proizvode tudi tistih tujih proizvodov, neposredne spremembe premoženja in porabe, ki jih povzroča določen proizvodni proces>to je mogoče doseči z določeno formulacijo lastninske pravice

Vključevanje vseh proizvodnih procesov, torej celotnega premoženja narodnega gospodarstva v zasebne proizvodne enote>to naj bi omogočilo ustrezno gospodarjenje z vsem premoženjem

D) KAKŠNA JE ZRCALNA SLIKA RAZLIKE MED ZASEBNIM IN DRUŽBENIM PRODUKTOM PROCESA, KO JO IZRAZIMO PREK STROŠKOV?

29

Internalizacija negativnih učinkov pomeni dodaten strošek zasebne proizvodne enote in s tem zmanjšuje njej zasebni produkt na raven njenega družbenega proizvoda.>problem, ki je opisan kot problem nasprotja med lastnim zasebnim in družbenim proizvodom posameznega gospodarskega procesa, je v literaturi obravnavan kot problem stroškov proizvodnje istega procesaproizvod in stroški so inverzna slika istega pojava, zato je obravnavanje v eni ali drugi obliki v resnici ekvivalentno

E) DEFINIRAJ INTERNALIZACIJO ZUNANJIH NEGATIVNIH UČINKOV. TUDI NA PRAKTIČNEM PRIMERU SLOVENIJE.V praksi se internalizacija eksternih negativnih učinkov izjava na več načinov:

npr.davki na onesnaževanje, država pa z nabranimi finančnimi sredstvi poskrbi za sanacijo posledic onesnaževanja

npr.država s pravnimi predpisi zahteva od zasebne enote same ukrepe za varstvo okolja, ki bi ga sicer onesnaževala (vgraditev čistilnih naprav)

F) V OBLIKI KATERIH KOMPONENT DRUŽBENEGA PRODUKTA POSAMEZNEGA PRODUKCIJSKEGA PROCESA SE BO NAJBOLJ POGOSTO POJAVLJAL PRODUKT CEST?V obliki tujega zasebnega proizvoda/neposredne spremembe porabe

G) KAJ V SPLOŠNEM POMENI RAZLIKOVANJE MED INDIVIDUALNIMI IN NARODNOGOSPODARSKIMI KRITERIJI?Pomeni, da se zasebne gospodarske enote v svojih odločitvah ravnajo po zasebnih in to po lastnih proizvodih.H) KAJ TO POMENI V KONKRETNEM PRIMERU CEST????I)KAJ VKLJUČUJE DRUŽBENI PRODUKT RUDNIKA SVINCA MEŽICA?Vključuje njegov lastni zasebni proizvod, tuje zasebne proizvode, kakakor tudi neposredne spremembe premoženja in neposredne spremembe porabe, ki jih povzroča.

ORGANIZACIJA GOSPODARSKEGA ODLOČANJA

19. SUBJEKTI GOSPODARSKEGA ODLOČANJA

A)KATERE SO TRI OSNOVNE SKUPINE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV, KATERIH ODLOČITVE DOLOČAJO TOK DRUŽBENEGA PROCESA PROIZVODNJE?

Proizvodne enote Potrošniške enote Upravne enote

B) ALI SO POTROŠNE ENOTE POMEMBEN FAKTOR ODLOČANJA ALI NE IN ZAKAJ?Da, ker imajo potrošno funkcijo, predvsem pa zaradi njihovega sodelovanja v proizvodnih enotah tako s svojim delom kot tudi s svojimi sredstvi.>ker so potrošniške enote ekonomski lastniki proizvodnih enot je očitno, da do osnovnih odločitev o delu proizvodnih enot prihaja v potrošniških enotah.

20. VRSTE GOSPODARSKIH ODLOČITEV

A)OPIŠI KONKRETNE IN ABSTRAKTNE, AVTONOMNO OPERATIVNE IN IZVRŠNO OPRETIVNE ODLOČITVE.

30

Konkretne=odločitve pri katerih je predmet časovno, vsebinsko in količinsko določena sprememba v gospodarstvu (npr.odločitev o nakupu neke količine surovin na določenem trgu v določenem času po določeni ceni in drugih pogojih)

Abstraktne=odločitve, ki nimajo za cilja konkretne spremembe v gospodarstvu, ampak definirajo pogoje, pod katerimi mora priti do spremembe (npr.pravilnik o razdelitvi dohodka)

Avtonomno operativne=kadar se z njimi ne izvedejo v življenje nobene druge odločitve

B)OPIŠI DVE VRSTI ODLOČITEV USMERJANJA: VPLIV NA FORMALNE POGOJE IN NA MATERIALNO STRAN GOSPODARSKEGA DELOVANJA

-formalni pogoji gospodarskega delovanja (npr.odločitev o delovnem času) -materialna stran (bistvo) gospodarskega delovanja (npr.odločitev o zmanjšanju delovne jajajajaj obremenitve) >če se odločitve nanašajo na bolj ali manj oddaljeno prihodnjost in hkrati na materialno bistvo delovanja, se imenujejo planske odločitve.

C) KAJ POMENI, ČE PRAVIMO, DA SO PLANSKE ODLOČITVE LAHKO IMPERATIVNE (DIREKTIVNE) ALI INDIKATIVNE?

Imperativne-pomeni da so direktivne Indikativne-so nakazovalne, usmerjajoče, informativne

21. OSNOVNI TIPI ORGANIZACIJE GOSPODARSKEGA ODLOČANJA

A)NAŠTEJ IN OPIŠI ŠTIRI OSNOVNE TIPE ORGANIZACIJE GOSPODARSKEGA ODLOČANJA.

1. Povsem svobodno odločanje posameznih gospodarskih subjektov, ki ni vezano na nobene usmerjajoče odločitve upravnih enot>gospodarski liberalizem>upoštevajo se samo zasebnogospodarske odločitve-edina spodbujajoča sila je zasebna korist

2. Svobodno odločanje posameznih subjektov, vendar v okviru upravnih enot, katerih cilj je formalna ureditev gospodarstva na temelju enotnih načel (potreba zaradi masovnosti nasprotujočih si zasebnogospodarskih enot)>liberalni kapitalizem

3. Svobodno odločanje posameznih gospodarskih subjektov, vendar v okviru indikativno-planskih odločitev upravnih enot>svobodno odločanje ostaja, vendar pa upravne enote opredelijo regulatorje, ki skrbijo, da se gospodarske enote odločajo v začrtani smeri, vendar pa nobena gospodarska enota ni prisiljena k svoji določeni odločitvi-sistem regulatorjev je tak, da se uporablja in sprejema v lastnem interesu>sodobna gospodarstva

4. Upravne enote deločajo kvalitativne, kvantitativne in časovne karakteristike odločitve gospodarskih enot>odločitve gospodarskih enot so večinoma izvršilno-operativne in uvajajo v življenje imperativno planske odločitve upravnih enot>svoboda je omejena v največji meri (socialisitična gospodarstva)

B) V KATEREGA OD TEH OSNOVNIH TIPOV LAHKO UVRSTIMO NAŠE GOSPODARSTVO PO 2.SVETOVNI VOJNI?

31

V tretjega (svobodno odločanje posameznih gospodarskih subjektov, vendar v okviru indikativno-planskih odločitev upravnih enot)

22. NAČRTOVANJE (PLANIRANJE) IN NJEGOVE OMEJITVE

A)ZAKAJ PRAVIMO, DA JE NAČIN GOSPODARJENJA ODVISEN OD RAZVOJA PROIZVODNIH SIL?Zaradi tega, ker način gospodarjenja ne more biti bistveno drugačen od tistega, ki je pogojen z razvojem proizvajalnih sil.>organizacija odločanja, v kateri najvišja gospodarska enota odloča centralno o vseh dogajanjih v gospodarstvu, predvideva zelo visoko raven proizvajalnih sil (razvoj materialnih in razvoj človeških proizvajalnih sil)

B)POJASNI STALIŠČE, DA JE TRG ZELO NERACIONALEN MEHANIZEM, DA PA JE CENTRALNO ODLOČANJE LAHKO ŠE BOLJ NEUČINKOVITO OD TRŽNEGA MEHANIZMA?TRG-usklajuje odločitve številnih samostojnih gospodarskih enot

C) V ČEM JE BISTVO RAZLIKE MED PLANIRANJEM KOT KOORDINACIJO ODLOČITEV NA BAZI SPOZNANJA POMEMBNOSTI INFORMIRANJA IN KOLEKTIVNEGA INTERESA TER MED ODLOČANJEM UPRAVNIH ENOT O DELOVANJU GOSPODARSKIH ENOT?

Planiranje=informiranje o predvidenem razvoju gospodarstva v prihodnosti brez želje po prisili zasebnih enot k izvajanju predpisanih ukrepov

Odločanje upravnih enot o delovanju gospodarskih enot>za nacionalno gospodarsko načrtovanje so neposredno najbolj značilne tiste odločitve o poteku družbenega procesa proizvodnje, ki jih posamezne gospodarske enote, prepuščene stohastičnosti trga, same ne morejo sprejemati>usklajevanje odločitev na podlagi izčrpnega informiranja mora izhajati iz spoznanja kolektivnega interesa, oblika sprejemanja takih odločitev ne sme biti vsiljena od zunaj

D) V KATEREM PRIMERU JE OHRANJENA AVTONOMNOST ODLOČITEV ZASEBNIH GOSPODARSKIH ENOT?>napovedovanje bodočega gospodarkega razvoja in indikativno usmerjanje odločitev zasebnih enot s pomočjo instrumentov ekonomske politike lahko ohrani avtonomnost njihovega odločanja in s tem v veliki meri njegovo učinkovitost

3.delMENJAVA IN POTROŠNJA

UVODNI POJMI

1.NATURALNE IN DENARNE, ABSOLUTNE IN RELATIVNE CENE

32

A)DEFIRNIRAJ IN OPIŠI PREDNOSTI MENJALNEGA GOSPODARSTVA V PRIMERJAVI Z AVTARKIČNIM GOSPODARSTVOM; RAZLIKA MED NATURALNO (BLAGOVNO) IN DENARNO MENJAVO; PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUGE.

Avtarkično gospodarstvo>(samozadostno, zaprto)vse dobrine, ki jih potrebujejo, prizvedejo sami>vse faze reprodukcijskega procesa potekajo v isti gos.enoti

Menjalno gospodarstvo>(blagovno) gospodarstvo, ki pozna menjavo (dobrine menjavajo lastnike-blago)

-prednosti: menjalno gospodarstvo lahko strukturo svoje proizvodnje prilagodi strukturi svoje porabe-s jajaja specializacijo proizvaja le nekaj produktov, vendar pa te zamenja za tiste, ki jih potrebuje >zato ima tudi boljše&bolj raznolike produkte

Naturalna menjava=dobrine se menjavajo brez posredovanja denarja, eno blago neposredno za drugo blago-vsako blago ima toliko naturalnih cen, za kolikor dobrin se menjuje

B) DEFINICIJA NATURALNE, DENARNE, ABSOLUTNE IN RELATIVNE CENE TER PRIMERJAVA MED NJIMI

Naturalne cene=količine dobrin, ki se lahko dobijo s prodajo ene enote neke dobrine oz. s katerimi se lahko kupi enota neke dobrine (vsako blago ima nešteto naturalnih cen; so relativne cene)

Denarne cene=količina denarja, ki se dobi s prodajo enote nekega blaga oz. s katero se kupuje

Absolutne cene=stvar vrednosti denarja>se spreminjajo

Relativne ceneC) KAJ JE DVOJNA KOINCIDENCA V MENJAVI?

blagovno (problem je dvojna koincidenca – blago za blago, en proces) denarno

2.TRG IN VRSTE TRGA

A)DEFINICIJA TRGA!=ekonomski prostor, na katerem se soočata ponudba blaga in povpraševanje po njem, določa količine blaga, ki so predmet menjave, in njihove cene=skupnost dejavnikov, ki opredeljujejo ponudbo (S) dobrin (kot blaga) in povprašavenje (D) po njih in kot rezultat količino zamenjene količine in cene dobrin

B) PO KATERIH KRITERIJIH JE MOGOČE DELITI TRGE? OPIŠI PRIMER Vrsta proizvoda, dobrin

>najširše skupine: sredstva za proizvodnjo, življenjske potrebščine in delovna sila>najožje skupine: posamezni, kvalitativno v detajlih opredeljeni proizvod>vmesne skupine: trg surovin, tekstila, barvastih kovin, čevljev,ipd.

Geografsko območje>svetovni, mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni trg-trg na veliko/debelo (grosistični trg)-trg na malo/drobno (detajlistični trg)

Svoboden (prost)/reguliran (omejen) trg-svoboden=kadar o pristopu nanje in o odnosih menjave odločajo kupci in prodajalci sami>liberalni kapitalizem-omejen=predpisi o cenah, kakovosti, obsegu blaga in njegovem poreklu in zalogah

33

>kadar je trg preveč omejen, se poleg legalnih razvije še črni trg

C) ALI JE TRG PROSTOR SAMO V TERITORIALNEM SMISLU?Ne več-razlog: razvoje sodobne informatike (telekomunikacij)

3. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE

A)OPIŠI DEFINICIJO PONUDBE IN DEFINICJO POVPRAŠEVANJA, VSEBINSKO, GRAFIČNO IN TABULARNO!

Ponudba=tiste količine dobrine (blaga), ki so jih ponudniki pripravljeni prodati na tem trgu in v tem času pri različnih cenah>prodajna pripravljenost ponudnikov pri različnih cenah>tiste količine dobrine (blaga), ki so jih povpraševalci pripravljeni (in plačilno sposobni) kupiti na tem trgu in v tem času pri različnih cenah>nakupna pripravljenost povpraševalcev pri različnih cenah

B) POVEJ RAZLIKE MED LESTVICO (KRIVULJO) PONUDBE ALI POVPRAŠEVANJA IN POVPRAŠEVANO (PONUJENO) KOLIČINO!-krivulja ponudbe/povpraševanja: kadar se pri isti ceni spremeni ponujena količina-povpraševana/ponujena količina

>ponudba in povpraševanje se ne spremenita, če se spremeni cena-spremeni pa se, če ponudniki (povpraševalci) pri istih cenah prodajo (kupijo) večje ali manjše količine blaga. >sprememba cene ne povzroči spremembe ponudbe in povpraševanja, ampak samo količino, ki jih prodajalci dejansko prodajo in kupci dejansko kupijo-razlike: -ponudba (če se povečajo cene se, se ponudba določene količine poveča) -povpraševanje (če se povečajo cene, se povpraševanje po določeni količini zmanjša)

C) DEFINIRAJ IN OPIŠI RAZLIKE MED INDIVIDUALNO IN SKUPNO KRIVULJO POVPRAŠEVANJA (PONUDBE).

Individualna ponudba in povpraševanje=se nanašata na posameznika

Skupna (družbena) ponudba in povpraševanje=nanašata se na celotno gospodarstvo/celo sveta kot celoto

PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE KOT FAKTORJA CENE

4.KRIVULJA POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE

A)ZAPIŠI LESTVICI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA IN JU GRAFIČNO PRIKAŽI=razmerje med različnimi možnimi cenami nekega blaga in količinami povpraševanja (ponudbe) po tem istem blagu (na določenem trgu in v določenem obdobju)>obe sta funkciji cene (D-negativna funkcija cene): funkcionalna odvisnost povpraševanih/ponujenih ahahhahahaha količin od cene

34

B)KAJ POMENI EKSTRA- IN KAJ INTERPOLACIJA VSAKE OD KRIVULJ? interpolacija: podatki, ki jih empirično pridobivamo, se ponavadi nanašajo na nekaj različnih

cen in ustreznih količin istega blaga; krivulja je torej rezultat različnih interpolacije empiričnih podatkov>empirične krivulje so dejansko krivulje, dobljene na podlagi zaporednih obdobij (ker pa se faktorji ponudbe in povpraševanja spreminjajo iz obdobja v obdobje je treba preprečiti njihov vpliv)

ekstrapolacija: manj zanesljiva-iz krivulje S/D izračunavamo S/D količine

C) KAJ POMENI TRDITEV, DA STA POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA FUNKCIJI CENE? Povpraševanje (negativna fukncija cene)

>zvišanje cene zmanjšuje povpraševano količino, znižanje cene pa jo povečuje

Ponudba (funkcija cene)>zvišanje cene poveča ponujeno količno, znižanje cene pa jo zmanjša

D) KAKO STA KOLIČINA IN CENA POVEZANI PRI KRIVULJI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA?(zgoraj)-ko je cena določena se povpraševalec/ponudnik prilagodi in določi količino, ki jo je pripravljen kupiti/prodati

E) RAZLOŽI POJEM IDENTIFIKACIJE!Podatki, ki jih imamo v zvezi s ponudbo in povpraševanjem, so podatki o cenah in količinah, ki so se prodajale in kupovale.

5.INDIVIDUALNA IN SKUPNA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE

A)DEFINIRAJ RAZLIKOVANJE MED INDIVIDUALNO(MIKRO) IN SKUPNO(MAKRO) PONUDBO IN POVPRAŠEVANJEM!

Individualna ponudba=pripravljenost posameznega ponudnika, da v tem obdobju proda določene količine tega proizvoda po različnih cenahSkupna ponudba=vsota individualnih ponudb v tem obdobju (bolj elastična kot individualna)

Individualno povpraševanje=pripravljenost posameznega kupca glede količine, ki jo bo kupil po različnih cenah v tem obdobju na tem trguSkupno povpraševanje=vsota vseh individualnih povpraševanj po tem proizvodu (bolj elastično kot individualno)

skupno povraševanje&ponudba določata ceno (velja, da je cena funkcija skupnega povpraševanja in skupne ponudbe). Ko je cena določena se vsak posameznik prilagodi s količino, ki jo je pripravljen prodati/kupiti

B) ZAKAJ JE KRIVULJA SKUPNE PONUDBE(POVPRAŠEVANJA) BOLJ POLOŽNA/ELASTIČNA OD INDIVIDUALNE?Ker se sešteje individualne ponudbe&povpraševanja-ob isti ceni je količina ponudbe večja C) GRAFIČNO PRIKAŽI PREHOD MED INDIVIDUALNO IN SKUPNO KRIVULJO POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE.

35

6.PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE DOLOČATA RAVNOTEŽNO CENO IN RAVNOTEŽNO KOLIČINO

A)OPIŠI BISTVO ZAKONA PONUDBE IN ZAKONA POVPRAŠEVANJA-bistvo: količin, ki so jih kupci pripravljeni kupiti po ceni, nižji od ravnotežne, ne bodo mogli kupiti; jajajaja količin, ki so jih prodajalci pripravljeni prodati po ceni, višji od ravnotežne, ne bodo mogli jajajaj jprodati

B) DEFINIRAJ RAVNOTEŽNE CENE IN RAVNOTEŽNE KOLIČINE! Ravnotežna cena

=cena, pri kateri sta povpraševana in ponujena količina enaki Ravnotežna količina

=količina, pri kateri sta ponudba in povpraševanja enaki

C) OPIŠI TENDENCO CENE, ČE JE PRI DANI PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU VIŠJA OD RAVNOTEŽNE (GRAF) če bi bila cena višja od ravnotežne, bi bila jaja ponujena količina večja, povpraševana pa jajajajaj manjša>cena se mora zmanjšati

7. PRESEŽNA PONUDBA IN PRESEŽNO POVPRAŠEVANJE Presežna ponudba (razlika med količino ponudbe&količino povpraševanja pri dani ceni) Presežno povpraševanje (razlika med količino povpraševanja&količino ponudbe pri dani

ceni)

A)KAKŠNA JE SMER GIBANJA CENE PRI POZITIVNI PRESEŽNI PONUJENI KOLIČINI IN KAKŠNA JE TEDAJ PRESEŽNA KOLIČINA POVPRAŠEVANJA?pozitivna presežna ponudba pomeni tendenco padanja cene (presežna količina povpraševanja pa je jatedaj negativna); pozitivno presežno povpraševanje pa tandenco rasti cen>negativno presežno povpraševanje se pokriva s pozitivno presežno ponudbo, medtem ko se pozitivno presežno povpraševanje pokriva z negativno presežno ponudbo

B) KOLIKO ZNAŠATA PRESEŽNA PONUDBA IN PRESEŽNO POVPRAŠEVANJE PRI RAVNOTEŽNI CENI? ALI GRE V TEM PRIMERU ZA LESTVICO (KRIVULJO) ALI ZA KOLIČINO PONUDBE OZ.POVPRAŠEVANJA?pri ravnotežni ceni znašata presežna ponudba in povpraševanje 0; pri tem pa gre za količino

36

C) KAJ JE MAKSIMIZIRANA CENA IN KAKŠNA JE PRI NJEJ PRESEŽNA PONUDBA?=maksimalno dovoljena cena, predpisana s strani države, ki je nižja od ravnotežne>presežna ponudba je negativna

D) ALI JE SMISLENO MAKSIMIZIRATI CENO NAD ALI POD RAVNOTEŽNO CENO?>ceno je smiselno maksimizirati pod ravnotežno ceno, odredba pa bo uspešna edino takrat, ko državi uspe s spremljajočimi predpisi zagotoviti ali povečanje ponujene količine (kar ni poseben verjetno) ali zmanjšanje povpraševane količine (s potrošniškimi kartami/boni, s pomočjo katerih omejujejo povpraševanje posameznih povpraševalcev in tako razdeljujejo mednje ponujeno količino blaga) Celotne količine blaga, ki jih dobivajo potrošniki, so v tem primeru manjše, kot bi bile brez maksimirane cene, vendar so razdeljene med potrošnike tako, da vsak od njih dobi vsaj najnujnejšo količino)-alternativna brez administrativnega poseganja na trg:subvsencioniranje manj premožnih z dodatnim dohodkom

C) OPIŠI IN GRAFIČNO PREDSTAVI SITUACIJO, KO BI BILA MAKSIMIRANA CENA NAD RAVNOTEŽNO? >nastal bi presežek ponujene količine in cena bi padla ajajajaj nazaj na ravnotežno, razen če bi šlo za minimizacijo jajajajaj cen oz.za zagotavljanje najnižje cene in bi država jajajajja odkupila presežek ponujene količine in tako zadržala jajajjajajaj ceno nad ravnotežno

F) NARIŠI KRIVULJO PRESEŽNEGA POVPRAŠEVANJA!

G) DEFINIRAJ ČRNI TRG (TUDI GRAFIČNO). KDAJ SE OBLIKUJE?pri maksimirani ceni se oblikuje ob uradnem še »črni trg«, na katerem je mogoče pridobiti redko dobrino po veliko višji ceni, vendar brez distribucije s kartami ali boni. V tem primeru je mogoče kupiti ob uradno racionirani količini blaga po podravnotežni ceni še dodatno količino blaga po nadravnotežni ceni

H) PRIKAŽI ODNOS MED MAKSIMIRANO CENO IN CENO NA ČRNEM TRGU(zgoraj)-višina cene na črnem trgu je določena z navpičnico, ki poteka iz sečišča krivulje ponudbe z maksimirano ceno na krivuljo povpraševanja

I)RAZLOŽI: ZAGOTOVLJENA/GARANTIRANA CENA=cena zvišana nad tržno ravnotežno ceno

J) OPIŠI MOŽNE NAČINE POMOČI KMETOM Socialna podpora Zagotovljena (garantirana) cenapresežna ponudba>odkup države: -blagovne rezerve

-izvoz -prepustitev kmetom

Denarna spodbuda za neobdelavo zemlje

37

K) KDAJ SE SPLAČA KMETOM PLAČEVATI ZA NEOBDELANA POLJA?kadar je letina dobra (povečanje pridelane količine v še večji meri zniža ceno pridelka in s tem skupni dohodek kmetov)

L) KDAJ JE ZA KMETOVALCE SLABA LETINA BOLJŠA KOT DOBRA LETINA?

8.SPREMEMBE PONUDBE, POVPRAŠEVANJA IN CENE

A)OPIŠI IN DEFINIRAJ RAZLIKOVANJE MED SPREMEMBO PONUDBE (POVPRAŠEVANJA) IN SPREMEMBO KOLIČINE PONUDBE (POVPRAŠEVANJA), VSEBINSKO IN GRAFIČNO!ponudba (povpraševanje) se spremeni, ko prodajalci (kupci) pri nespremenjenih cenah spremenijo svojo pripravljenost za prodajo (nakup) istega blaga>to pomeni, da se s spremembo ponudbe (povpraševanja) spremeni lestvica (krivulja, odnos) ponudbe (povpraševanja)

-razlika: pri spremembi povpraševane (ponujene) količine ob spremembi cene gre za gibanje po dani lestvici povpraševanja (ponudbe), pri spremembi povpraševane (ponujene) količine ob isti ceni pa gre za premik funkcije (krivulje, lestvice) povpraševanja ali ponudbe

B) OB KAKŠNI SOČASNI SPREMEMBI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA BO PRIŠLO DO NAJVIŠJEGA MOŽNEGA DVIGA CENE?ob sočasnem povečanju povpraševanja in sočasnem zmanjšanju ponudbe

C) KAKŠNO MORA BITI PONUDBA, DA BI SE POVEČANJE POVPRAŠEVANJA V CELOTI ODRAZILO V POVEČANJU CEN; KAKŠNO, DA BI CENA OSTALA NESPREMENJENA?Da bi se povečanje povpraševanja v celoti odrazilo v povečanju cene, bi morala biti ponudba elastičnaa, da pa bi cena ostala nespremenjena bi morala biti ponudba neelastična.

D) KAKO DELUJE MEHANIZEM SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA?Zaradi sprememb faktorjev ponudbe in povpraševanja se spremenijo (pri danih cenah) individualne ponudbe in povpraševanja. Ker pa je cena funkcija skupne ponudbe in povpraševanja, sprememba skupne ponudbe in povpraševanja spremeni ceno>poznavanje gibanja cene torej predpostavlja poznavanje faktorjev individualne ponudbe in povpraševanja

E) KDAJ SPREMEMBA PONUJENE KOLIČINE POMENI SPREMEMBO PONUDBE IN KDAJ SPREMEMBO PONUJENE KOLIČINE?-sprememba ponujene količine pomeni spremembo ponudbe takrat, kadar se pri isti ceni spremeni ponujena količina-sprememba ponujene količine pomeni spremembo ponujene količine takrat, kadar se pri spremembi cene spremeni ponujena količina

FAKTORJI POVPRAŠEVANJA

*FAKTORJI POVPRAŠEVANJA

38

A)KATERI SO FAKTORJI POVPRAŠEVANJA IN KATERI FAKTORJI PONUDBE?-faktorji povpraševanja:

Mejna koristnost blaga Velikost realnega dohodka kupca (povpraševalca)* *(delitev dogodka)-če gledamo skupno povpraševanje

-faktorji ponudbe: stroški

B) S ČIM JE DOLOČENA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA (PONUDBE) IN S ČIM POVPRAŠEVANA (PONUJENA) KOLIČINA?-sprememba ponujene (povpraševane) količine pomeni spremembo ponudbe (povpraševanja) takrat, kadar se pri isti ceni spremeni ponujena (povpraševana) količina-sprememba ponujene (povpraševane) količine pomeni spremembo ponujene (povpraševane) količine .

9. ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI

A)DEFINIRAJ RAZMERJA MED MEJNO, SKUPNO IN POVPREČNO KORISTNOSTJO TER JIH PRIKAŽI GRAFIČNO

Skupna koristnost=koristnost, ki jo imamo od nabavljene količine dobrine>z večanjem količine se povečuje, vendar podproporcionalno

Mejna koristnost=koristnost vsake enote nabavljene dobrine >vsake dodatne enote dobrine pada.

Povprečna koristnost =razmerje med skupno koristnostjo in količino dobrine (=skupna koristnost, deljena z nabavljeno količino)

B)KAKŠNA STA SKUPNA IN MEJNA KORISTNOST V TOČKI SATURACIJE?V točki saturacije je skupna koristnost maksimalna, mejna koristnost pa je enaka 0-seka absciso

C)KAKO BI SE SPREMENILE UGOTOVITVE POD TOČKO B, ČE BI BILE VSE DOBRINE PROSTE?Se ne bi spremenile, ker ljudje dobrine ne porabijo v neomejenih količinah, ampak do tiste količine, ki jim še prinaša korist. Tista enota, ki jo ne porabijo več, čeprav je brezplačna, ima mejno koristnost 0. Njihove potrebe so zasičene.

D) DEFINIRAJ TOČKO SATURACIJE (GRAF)=točka nasičenja potrebe, zasičenja>točka v kateri dodatna enota dobrine ne prinaša nobene koristi več>je točka v kateri je krivulja skupne koristnosti maksimalna, krivulja mejne korisnosti pa seka absciso (je enaka 0); po tej točki je mejna koristnost negativna, skupna pa se začne zmanjševatiE) DEFINIRAJ IN NARIŠI PRVI GOSSENOV ZAKON

1.GOSSENOV ZAKON: mejna koristnost pada vsaka dodatna enota dobrine prinaša čedalje jajajjaja manjšo koristnost

39

10. PADAJOČA MEJNA KORISTNOST IN POVPRAŠEVANJE

A)KAKO IZ KRIVULJE MEJNE KORISTNOSTI IZVEDEMO KRIVULJO POVPRAŠEVANJA (GRAFIČNO, VSEBINSKO)? OB KATERIH PREDPOSTAVKAH?-predpostavke: -dana velikost realnega dohodka subjekta -dane cene drugih dobrin -ENOTA KORISTNOSTI=tista količina koristnosti, ki jo ima za povpraševalca jajajajaj zadnja (mejna) enota njegovega denarnega dohodka -kupec porabi le neznaten del svojega dohodka (velikost dohodka pred&po nakupu je jajajajaja enaka)identičnost krivulje povpraševanja in mejne koristnosti smo dosegli s tem, da smo koristnost, ki jo pomeni zadnja enota denarnega dohodka za subjekt, vzeli za enoto koristnosti

B)KAKŠNA JE KORISTNOST ENOTE DENARNEGA DOHODKA, ČE LEŽI KRIVULJA POVPRAŠEVANJA POD KRIVULJO MEJNE KORISTNOSTI?Koristnost enote denarnega dogodka je večja.

D) RAZLOŽI: SUBJEKT JE RAVNODUŠENSubjekt je ravnodušen takrat, kadar sta zanj koristnost dobrine in koristnost denarja enaki.

11. POTROŠNIŠKI DOBIČEK

Povprečna koristnost=skupna koristnost, deljena z nabavljeno količino

A)KAJ POMENI POTROŠNIŠKI DOBIČEK IN ZAKAJ NASTANE?POTROŠNIŠKI DOBIČEK=presežek koristnosti, ki ga ima za kupca kupljeno blago v primerjavi z jajajajaja izgubo koristnosti, ki jo pomeni denar, ki ga plača za ceno dobrine

B) KAKO JE MOGOČE IZRAČUNATI POTROŠNIŠKI DOBIČEK: GRAFIČNO, S FORMULAMI IN IZ TABELE KORISTNOSTI!

pdi=ki×(ūi-∆ui) i-količina dobrine, pri kateri merimo povprečno in mejno koristnost in jajajajajjaja potrošniški dobiček

potrošniški dobiček (i)=količina (i)×(povprečna koristnost (i)-mejna koristnost (i))

C) PRIMERJAVA KORISTNOSTI OD MEDNARODNE MENJAVE IN POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA. KAKŠNE ANALOGIJE SO MOGOČE IN KJE JE RAZLIKA? KDAJ RAZLIKE NE BI BILO?>pri mednarodni menjavi so cene menjave dejansko mednarodne cene, koristnost blaga (ki ni nič drugega kot subjektivna cena blaga za potrošnika) pa izražajo domače cene>negativni slado izvozno-uvozne bilance, ocenjene po domačih cenah (bilanca po mednarodnih cenah je bila po predpostavki izravnana), je dejansko potrošniški dobiček domačega gospodarstva kot celote-razlika: koristnost pri mednarodni menjavi je objektivizirana v domačih cenah, medtem ko posameznik svoje mejne&povprečne koristnosti praviloma ne kvalificira v obliki cen

40

12. REALNI DOHODEK-predpostavke: -dane so krivulje mejne koristnosti, povpraševanja -denarni dohodek (se vedno v celoti porabi) -cene vseh dobrins tem so določene povpraševane količine vseh dobrin

-(nova predpostavka) potrošniku priteka v vsaki enoti časa enak dohodek (vedno jajajajaj razpolaga z enakim dohodkom)

A)KAKO SE GLASI DRUGI GOSSENOV ZAKON: FORMULE, GRAFIČNO, VSEBINSKO!

2.GOSSENOV ZAKON=zakonitost enakih mejnih koristnosti na enoto cene vsake dobrine =kadar so dane krivulje povpraševanja in cene vseh dobrin, je potrošnikov jajajajajaj dohodek tisti, ki ustvarja mejo med tistimi količinami, ki jih potrošnik jajajajaa kupuje, in tistimi, ki jih ne kupuje več, s tem pa je denar (v resnici njegova jajajajaj vrednost/koristnost) tudi tisti, ki odloča o strukturi potrošnikovega jajajajjaja jajaja efektivnega povpraševanja in njegove potrošnje

∆ui=∆uD×ci

B) ZAKAJ JE POTREBNA PRIMERJAVA KORISTNOSTI NA ENOTO CEN RAZLIČNIH DOBRIN IN ZAKAJ JE POTREBNA PREDPOSTAVKA O KONSTANTNI KORISTNOSTI VSEH ENOT DENARNEGA DOHODKA?

1. Primerjava koristnosti na enoto cen različnih dobrin je potrebna zato, ker bo potrošnik skušal nabaviti vsako dobrino v takšni količini, da bo njena količina enaka mejni koristnosti denarja, ki ga bo plačal za ceno dobrine

2. prepostavka o konstantni koristnosti vseh enot denarnega dohodka je potrebna, ker je potem mejna koristnost denarja merilo, s katerim primerjamo koristnost vseh dobrin

–posledica: v uravnoteženem položaju bodo mejne koristnosti vseh dobrin na enoto njihove jajajaja nabavne cene med seboj enake

C) NA KATERI ZAKONITOSTI SLONI DEFINICIJA ENGELOVEGA ZAKONA?ENGELOVA ZAKONITOST=zakonitosti v strukturi porabe dohodka >sloni na Gossenovih zakonih (teoretično) >revne družine porabijo velik del svojega dohodka za prehrano, medtem ko ga bogatejše porabijo le majhen del. Po drugi strani je del izdatkov za obleko, obutev, stanivanje in zabavo večji pri družinah z velikimi in manjši pri družinah z majhnimi dohodki>povečanje dohodka vodi k zmanjšanju deleža prehrane in povečanju deleža obleke, obutve, stanovanja in zabave, luksuznih stvari v njem

D) KAKO DEFINIRAMO KAKOVOSTNO BOLJŠE (SUPERIORNE, LUKSUZNE), NORMALNE IN ZELO SLABE (INFERIORNE) DOBRINE: VSEBINSKO, GRAFIČNO, S POMOČJO ELASTIČNOSTI?

Boljše dobrine (superiorne, luksuzne)

41

-dobrine, pri katerih se povpraševanje ob spremembi realnega dohodka spremeni v isto smer, toda v večjem odstotku od spremembe realnega dohodka (elastičnost je večja od 1)

Normalne dobrine-dobrine, pri katerih se povpraševanje ob spremembi realnega dohodka spremeni v isti smeri v enakih/manjših odstotkih, kot se je spremenil realni dohodek (elastičnost je med 0 in 1)

Zelo slabe dobrine (inferiorne)-dobrine, pri katerih se povpraševanje ob spremembi realnega dohodka spremeni v nasprotni smeri (povečanje povpraševanja pri zmanjšanju dohodka, zmanjšanje povpraševanja pri povečanju dohodka) (elastičnost je manjša od 0)

E) DEFINIRAJ UČINKA SPREMEMBE REALNEGA DOHODKA IN KAKO DELUJETA PO SMERI IN PO VELIKOSTI ZA POSAMEZNO VRSTO?

Neposredni/direktni učinek- Posredni/indirektni učinek-posledica spremembe realnega dohodka, izzvanega s spremembo mejne koristnosti dobrin (substitucijski učinek spremembe dohodka)

12.1

A)DEFINIRAJ DIREKTNI (DOHODKOVNI) IN INDIREKTNI (SUBSTITUCIJSKI) VPLIV SPREMEMBE REALNEGA DOHODKA NA POVPRAŠEVANJE (Z BESEDAMI IN GRAFIČNO)!

DIREKTNI (dohodkovni)-sprememba mejne koristnosti denarja

INDIREKTNI (substitucijski)-sprememba mejne koristnosti dobrine

POSEBNO SLABE DOBRINE (IU je močnejši)

B) KAKŠNA STA UČINKA POD TOČKO B PO SMERI IN VELIKOSTI PRI KAKOVOSTNO ZELO (POSEBNO) SLABIH DOBRINAH?Substitucijski učinek spremembe cene ni samo v nasprotni smeri od spremembe realnega dohodka, ampak je tudi močnejši od neposrednega dohodkovnega učinka spremembe realnega dohodka.

C) KAKŠNE SO VREDNOSTI DOHODKOVNE ELASTIČNOSTI DOLOČENE VRSTE DOBRIN? NAPIŠI FORMULO ZA DOHODKOVNO ELASTIČNOST

12.2

A)SPREMEMBA REEALNEGA DOHODKA IMA DVA UČINKA NA POVPRAŠEVALCAa) KAKO SE IMENUJETA?

Direktni (dohodkovni) učinek Indirektni (substitucijski) učinek

b) KAJ DELA VSAK OD NJIJU?Vplivata na povpraševanje po dobrinah, vendar je odvisno, za kakšne dobrine gre (superiorne, normalne, inferirne)

42

c) ZA KAKŠNE VRSTE DOBRIN GRE LAHKO, KADAR DELUJETA NA POVPRAŠEVANJE V ISTI SMERI? NATANČNO OBRAZLOŽIZa luksuzne ali normalne (zgoraj)

12.3

A)DEFINIRAJ OBA GOSSENOVA ZAKONA, VSAKEGA V TREH MOŽNIH OBLIKAH (FORMULE, VSEBINSKO, GRAFIČNO)-(zgoraj)

B) KAJ BI POMENILO ZA POTROŠNJO, ČE NE BI VELJAL PRVI ZAKON, KAJ, ČE NE BI VELJAL DRUGI ZAKON?

1.GOSSENOV ZAKON-mejna koristnost pada>to bi pomenilo, da koristnost vsake dodatne enota dobrine ne bi padala-mejna koristnost bi bila enaka povprečni, ne bi bilo potrošniškega dobička, povpraševanje bi bilo absolutno neelastično

2.GOSSENOV ZAKON- zakonitost enakih mejnih koristnosti na enoto cene vsake dobrine>mejna koristnost denarja ne bi bila konstantna, zato ne bi bilo enakosti med mejnimi koristnostmi dobrine in mejnimi koristnostmi denarja, črpali bi iz druge potrošnje, kar pa ne bi bilo racionalno, ves denar bi usmerili v eno stvar, koristnost ene dobrine bi bila večja od druge

C) PRIHAJAJOČA GRIPA JE NENADOMA POVEČALA KORISTNOST LIMON (FANTJE) OZ.DOHODEK SE JE POTROJIL (DEKLETA). KAKŠNE BODO POSLEDICE V POVPRAŠEVANJU POSAMEZNIKA(-CE) PO PRVEM ZAKONU IN KAKŠNE PO DRUGEM ZAKONU? ODGOVORI ANALITIČNO

D)KAKO PODVOJITEV ŠTIPENDIJE VPLIVA NA VAŠO DOLŽINO LETOVANJA OZ.POTROŠNJO KRUHA? GRAFIČNO IN VSEBINSKOZa letovanje bomo porabili večji del dohodka kot prej, zato bomo letovali dlje časa, ker spada letovanje med boljše dobrine. Ker se je povečal dohodek, se je zmanjšala mejna koristnost enote dohodka. Letovanje zato podaljšujemo (kupujemo dodatne enote dobrine), dokler se mejna koristnost letovanja ne izenači z mejno koristnostjo enote dohodka.Za kruh bomo porabili manjši del dohodka kot prej, ker kruh spada med slabše dobrine. Kupili bomo manj keruha, ker bomo prešli iz porabe slabših dobrin na boljše (npr.namesto kruha bomo pojedli več pic)

13. CENE DRUGIH DOBRIN

A)KAJ SO SUBSTITUTI IN KAJ KOMPLEMENTI V POTROŠNJI IN ALI OBSTAJA ŠE TRETJA MOŽNOST?

SUBSTITUTI=dobrine, ki se med seboj izključujejo, tekmujejo druga z drugo >se zamenjujejo

KOMPLEMENTI=dobrine, ki se med seboj dopolnjujejo; se porabljajo v bolj ali manj trdnih medsebojnih razmerjih

niso v nobeni povezavi (skrajna možnost odnosov med dobrinami)

B) KAKO VPLIVA DVIG CENE ENEGA SUBSTITUTA NA POVPRAŠEVANJE PO DRUGEM IN KAKO JE PRI KOMPLEMENTIH (GRAF)?

Substituti: dvig cene enega substituta vpliva na zmanjšanje njegove povpraševane količine, vendar pa bo potrošnik zmanjšanje porabe te dobrine nadomestil s porabo substituta. To bo pripeljalo k povečanju povpraševanja po substitutih, povečano povpraševanje pa bo zvišalo cene substitutov (če pa se cena neke dobrine zniža, se bodo tudi cene substitutov znižale)

43

Komplementi: dvig cene ene od komplementarnih dobrin, bo zmanjšalo povpraševano količino te dobrine, toda zaradi komplementarnosti se bo zmanjšalo povpraševanje tudi po komplementarnih dobrinah. Kot posledica se bo cena komplementarnih dobrin znižala.

C)RAZLOŽO, KAKŠNA JE KRIŽNA CENOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PRI SUBSTITUTIH, KAKŠNA PRI KOMPLEMENTIH, PO PREDZNAKU IN VELIKOSTI?Pri komplementih je negativna (predznak je enak), pri substitutih je pozitivna (predznak je nasproten)

D) ALI SPREMEMBA CENE NEKE DOBRINE LAHKO HKRATI DELUJE PREK VEČ (TREH) VRST ELASTIČNOSTI? KATERIH IN KAKO V VSAKEM PRIMERU?Križna cenovna elastičnost, direktna cenovna elastičnost-točkovna in intervalna

14. ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA A)KAJ JE ELASTIČNOST NA SPLOŠNO (VSEBINSKO, S FORMULO, GRAFIČNO)?ELASTNIČNOST=reakcija, odziv

>elastičnost povpraševanja =reagiranje količine povpraševanja na sprememebe faktorjev jajajajjajaaj jajajajaj povpraševanja =odnos med relativno spremembo količine povpraševanja in relativno jajajajajajaj spremembo določenega faktorja povpraševanja

e=∆k×f e=1 enotna elastičnost D ∆f k e<1 neelastično D (slabe dobrine) e>1 elastično D (0<e<1-normalne dobr.) (e>1-boljše dobrine)

B)DEFINIRAJ MOŽNE ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA IN ELASTIČNOST PONUDBE-glede na to katere od faktorjev upoštevamo (mejna koristnost, realni dohodek, cene drugih dobrin), poznamo več vrst elastičnosti:(vse to velja mutatis mutandi tudi za ponudbo)

DOHODKOVNA ELASTIČNOST=odzivanje (količine) povpraševanja na spremembo dohodka>pove nam za koliko se spremeni povpraševana količina, če se spremeni realni dohodek za 1%

CENOVNA ELASTIČNOST=odzivanje (količine) povpraševanja na spremembo cen>poznamo: -neposredna (direktna) cenovna elastičnost =odzivanje D količine na spremembe cene dobrine, na katero se D nanaša -križna (posredna) cenovna elastičnost =odzivanje D količine na spremembo cen drugih dobrin

C) RAZLIKOVANJE MED INTERVALNO IN TOČKOVNO ELASTIČNOSTJO RAZPONSKA (intervalna) ELASTIČNOST

44

=količnik elastičnosti za končne veličine>imamo dva podatka na intervalu in izračunamo spremembo na tem intervalu

TOČKOVNA ELASTIČNOST=sprememba faktorjev in količine D je neskončno majhna>elastičnost, ki jo izračunamo v sami točki (potrebujemo enačbo premice)

e=dk×f df k

D) KAJ VSE JE LAHKO OSNOVA PRI INTERVALNI ELASTIČNOSTI?Osnova so lahko spremmbe cen dobrine ali pa spremembe realnega dohodka

E) DOKAŽI, DA JE ELASTIČNOST RAZMERJE MED MEJNIMI IN POVPREČNIMI KOLIČINAMI POVPRAŠEVANJA (PONUDBE) TER VSEBINSKO RAZLOŽI

e=∆k×D ∆k-mejna nagnjenost k povpraševanju D-povprečna nagnjenost k povpraševanju ∆D k ∆D k >elastičnost D se kaže kot odnos med mejnim in povprečnim deležem povpraševanja po nekem proizvodu>dohodkovna elastičnost:Prikazujeta delež, ki ga potrošnja posameznega proizvoda zavzema v skupnem realnem dohodku kupca. Medtem ko odnos D/k kaže na delež potrošnje posameznega proizvoda v skupni potrošnji (skupnem realnem dohodku) kupca, kaže odnos dk/dD na delež povečanja potrošnje posameznega proizvoda v povečanju skupne potrošnje (skupnega realnega dohodka) kupca.

F) KAKO PODJETJA UPORABLJAJO INFORMACIJO O ELASTIČNOSTI?S poznavanjem informacije o elastičnosti lahko predvidevajo tak razvoj strukture proizvodnje, da ustreza predvidenim spremembam v strukturi potrošnje.

G) ZAKAJ JE POZNAVANJE ELASTIČNOSTI POMEMBNO?Pomembno je za načrtovanje gospodarskega razvoja in ekonomske politike. Ker se družbeni proizvod z razvojem povečuje, to pa pomeni povečanje realnih dohodkov prebivalstva, se struktura potrošnje spreminja: poraba nekaterih dobrin raste hitreje od realnega proizvoda, nekaterih drugih pa se celo zmanjšuje.V okviru dane rasti družbenega proizvoda različno hiter tehnični napredek v proizvodnji različnih proizvodov spreminja njihove realtivne cene v različnih smereh, to pa je dodaten vzrok sprememb v strukturi povpraševanja in potrošnje.Poznavanje elastičnosti povpraševanja omogoča načrtovalcem in ekonomskim odločevalcem (v vladi, podjetjih) predvidevati tak razvoj strukture proizvodnje, ki ustreza predvidenim spremembam v strukturi potrošnje.

DODATEK

PRIKAZ KORISTNOSTI IN POTROŠNJE S POMOČJO KRIVULJ RAVNODUŠNOSTI

A)KAKO SE OBNAŠA RACIONALNI POTROŠNIK?(povezano s faktorji njegovega povpraševanja)-sledi ekonomskemu načelu racionalnosti doseči na podlagi omejitve danega dohodka (torej razpoložljivih sredstev) optimalni učinek v smislu maksimalne koristnosti, ki jo črpa iz kupljenih in porabljenih dobrin

B) DEFINIRAJ KORISTNOST

45

=(subjektivni koncept) pomeni ugodje posameznika, ki ga črpa iz trošenja dobrin (lahko pa tudi iz prostega časa)>ni kardinalna veličina (ne da se je številčno izmeriti), temveč ordinalna (dobrine je mogoče razvrščati po vrstnem redu koristnosti, ki jo imajo za potrošnika)>preference potrošnika se odkrijejo šele ex-post, skozi njegovo obnašanje v potrošnji pri izbiri razl.dobrin v razl.količinah (odkrita preferenca)

C) KATERE SO OSNOVNE PREDPOSTAVKE GLEDE KORISTNOSTI V ANALIZI POTROŠNJE?-3 osnovne predpostavke: -potrošnikove preference so popolne (vedno se lahko odloči med dobrinami, katere ima raje, ne glede na stroške) -potrošnikove preference so tranzitivne (če ima raje Y kot X&raje Z kot Y, potem ima raje tudi Z kot X) -za potrošnika je več dobrine bolje kot manj D) POTROŠNIKI IMAJO RAJE VEČ DOBRIN KOT MANJ. KOMENTIRAJ(zgoraj)-gre za dobrine, ki so neškodljive in če ni saturacije

15.KRIVULJA RAVNODUŠNOSTI IN PREMICA DOHODKA

A)DEFINIRAJ KRIVULJE RAVNODUŠNOSTI (INDIFERENCE)=(krivulja indiferentnosti) krivulja v koordinatnem sistemu, ki s svojimi osmi meri količine različnih dobrin. S svojimi točkami (njihovimi koordinatami) prikazuje tiste količinske kombinacije dobrin x in y, ki imajo kot celota za potrošnika enako skupno koristnost

B) RAZLOŽI MEJNO STOPNJO ZAMENLJIVOSTI (SUBSTITUCIJE) MED DOBRINAMI V POTROŠNJIMEJNA STOPNJA ZAMENLJIVOSTI (substitucije)=razmerje med zmanjšanjem (povečanjem) količine dobrine x in povečanjem (zmanjšanjem) količine dobrine y, ki je sposoben zadržati skupno koristnost nespremenjeno

C)NARIŠI INDIFERENČNE KRIVULJE ZA KOMPLEMENTARNE IN SUBSTITUCIJSKE DOBRINE

D) ALI JE ŠTEVILO INDIFERENČNIH KRIVULJ OMEJENO?Ne, v koordinatnem sistemu jih je nešteto (sistem krivulj ravnodušnost pa je omejen s svoje desne strani). Kolikor bolj desno in dlje od izhodišča ležijo, toliko večjo skupno koristnost, s tem pa tudi večje količine dobrin predstavljajo

E) KAJ POVE PREMICA ENAKIH DOHODKOV?PREMICA ENAKIH IZDATKOV (premica dohodka)=premica v koordinatnem sistemu količin dobrin x in y

-enačba potrošnje dohodka: y×cy+x×cx=D -premica enakega dohodka: Kx×Cx+Ky×Cy<D

F) NARIŠI PREMIK DOHODKOVNE PREMICE, ČE SE ZMANJŠA CENA DOBRINE, KI JE DOLOČENA NA ORDINATI

46

16. OPTIMALNA STRUKTURA POVPRAŠEVANJA PRI DANEM DOHODKU

A)GRAFIČNO DOLOČI TOČKO, V KATERI POTROŠNIK MAKSIMIZIRA SVOJE ZADOVOLJSTVO OB DANEM DOHODKU IN DANIH CENAH DRUGIH DOBRIN

B) V KAKŠNEM MEDSEBOJNEM RAZMERJU SO RAZMERJA CEN DOBRIN IN MEJNA KORISTNOST DOBRIN V OPTIMALNI TOČKI?

∆y=c x izbor je optimalen v točki, v kateri je mejna stopnja substitucije y z x enaka razmerju med∆x cy cenama x in y (to izraža ravnotežni položaj, formuliran v 2.Gossenovem zakonu)

∆U y =∆U x >odnos med mejno koristnostjo katerekoli dobrine in njene cene je jajajajja cy cx istoveten v uravnoteženem stanju z mejno koristnotjo denarja cy cx

C) PRIKAŽI GRAFIČNO SPREMEMBO OPTIMALNE TOČKE, ČE SE SPREMENI CENA DOBRINE NA ABSCISI, DOBRINI PA STA KOMPLEMENTA

CENE IN ČAS

18. OSCILACIJA CEN V ČASU

A)KATERE VRSTE OSCILACIJ CEN V ČASU POZNATE?-glede na dolžino obdobja (periodo):

Dolgovalne oscilacije (zgodovinska, sekularna gibanja) Kratkoročne oscilacije: -srednjeročne (konjunktirne) oscilacije

-sezonske (krajše) oscilacije

47

B) KAJ JE VZROK ZA VSAKO OD TEH VRST OSCILACIJ?-vzrok za oscilacije cen: sprememba razmerja med ponudbo in povpraševanjem (zaradi sil) =skupni rezultat vseh sli številnih od naštetih oscilacij cen >gibanje cen izhaja iz začasnih sprememb v poizvodnji in na trgu

C) GRAFIČNO PRIKAŽI IN OPIŠI DOLGOVALNE OSCILACIJE CEN OD LETA 1790 NAPREJ(učb-str.195)

>(pred kapitalizmom) posledice so bile pri povečani ali zmanjšani proizvodnje zlata&priliva zlata iz kolonij v Evropo v času zlate denarne veljave

19. PONUDBA V RAZLIČNIO DOLGIH OBDOBJIH IN VPLIV NA CENE

A)KATERA OBDOBJA RAZLIKUJE MARSHALL VIDIKA PRILAGAJANJA PONUDBE IN KAJ JE OSNOVA NJENEGA PRILAGAJANJA?

Zelo kratko obdobje Kratko obdobje

>ponudba se prilagaja trgu s spremembo izkoriščanja obstoječih kapacitet, količina se poveča in cena naraste

Dolgo obdobjeB) KAKŠEN JE V VSAKEM OBDOBJU VPLIV NA SPREMEMBE RAVNOTEŽNE CENE IN RAVNOTEŽNE KOLIČINE?Če se v vseh obdobjih povpraševanje poveča, bo to takoj povzročilo zvišanje cen. Ker je možnost prilagajanja v zelo kratkem obdobju neznatna, bo cena zelo kratkega obdobja ostala. V kratkem obdobju jo bo prilagajanje ponudbe (v desno pomaknjena krivulja ponudbe), znižala. V daljšem obdobju, v katerem se ponudba še bolj prilagodi, se bo cena še znižala.

C) ZARADI ČESA JE ELASTIČNOST PONUDBE V RAZLIČNO DOLGIH OBDOBJIH RAZLIČNA?>zaradi različnih možnosti prilagajanja

Zelo kratko obdobje: tipično neelastična Kratko obdobje: elastičnejša Dolgo obdobje: najbolj elastična

D) GRAFIČNO PRIKAŽI PRILAGAJANJE PONUDBE IN CENE V RAZLIČNO DOLGIH OBDOBJIH(učb.-str.198)

E) ZAKAJ SE LAHKO ZGODI, DA JE CENA DOLGEGA OBDOBJA VSEENO VIŠJA OD STARE CENE?>do dolgoročne rasti cen prihaja zaradi rastočih stroškov-vzrok: -rastoče plače, ki jih rast jajajajajjaja jjajajajaj produktivnosti dela v proizvodnji

48

jajajajaja nekega proizvoda ni bila sposobna jajajajjaja kompenzirati -padajoči donosi

F) KAJ POMENI, DA GRE ZA FUNKCIONALNO, NE ČASOVNO OPREDELJENA OBDOBJA?To pomeni, da je dolžina posameznih obdobij v različnih panogah različna (kratko obdobje v neki panogi je lahko daljše od dolgega obdobja v neki drugi panogi, zato koledarsko opredeljenja obdobja ne dajo uporabne predstave o prilagajanju ponudbe)

G) NA KAKŠEN NAČIN (IN ZAKAJ) SE S POTEKOM ČASA PRILAGAJANJA SPREMINJA RAZMERJE MED POMENOM PONUDBE IN POMENOM POVPRAŠEVANJA ZA OBLIKOVANJE CENE?Zaradi različnih možnosti prilagajanja je elastičnost ponudbe v različno dolgih obdobjih različna>pomen povpraševanja na tržno ceno je tem manjši, čim daljše je obdobje, na katero se povpraševanje nanaša.

H) KAKO JE RAZLAGA OBDOBIJ PO MARSHALLU POVEZANA S TEHNOLOŠKO POGOJENIMI DOLGOROČNIMI TRENDI CEN?(spodaj)-do dolgoročne rasti cen prihaja zaradi rastočih stroškov. Vzrok rastočih stroškov so rastoče plače, ki jih rast produktivnosti dela ni bila sposobna kompenzirati. Poleg tega so vzrok rastočih stroškov šr drugi vzroki, ki jih združimo pod pojem padajočih donosov

20. TEHNIČNI NAPREDEK IN DOLGOROČNI TRENDI CEN

A)KAKO DELUJE MEHANIZEM VPLIVA TEHNIČNEGA NAPREDKA NA DOLGOROČNO GIBANJE CEN V PANOGI Z NAD- OZ.PODPOVPREČNIM TEHNIČNIM NAPREDKOM (VSEBINSKO IN GRAFIČNO, ŠTEVILČNI PRIMER)?-predpostavka:- čim daljše je obdobje opazovanja, v tem večji meri skupni stroški (realni stroški ajajjajaa porabljenih nedelovnih proizvodnih faktorjev+stroški dela-plače), torej pogoji hahahah ponudbe določajo cene -trg delovne sile je bolj konkurenčen (odprt) kot trg izumov in iznajdb

Nadpovprečen TN: zmanjšanje realnih stroškov bo več kot kompenziralo povečanje realnih jajajajjaja plač, zato se bodo cene znižale >dejavnosti z zgodovinskim padanjem stroškov in cen >npr.industrija, proizvodnja računalnikov, avtomobilov,itd.

B) KAJ JE RICARDOV UČINEK?=vpliv plač na cene (zmanjšani stroški znižujejo cene, povišane plače pa cene spet zvišujejo)>tehnični napredek povzroča v gospodarstvu 2 procesa:

zmanjšanje realnih stroškov na enoto proizvoda (rast produktivnosti dela), v tistih panogah, v katerih do njega prihaja-deluje v smeri zmanjšanja cen

zaradi rasti produktivnosti dela v vsem gospodarstvu se za približno enak odstotek zvišajo realne plače v celotnem gospodarstvu-delujejo v smeri zvišanja cen

C) KATERI FAKTOR SE PO PREDPOSTAVKI LAŽJE PRELIVA MED PANOGAMI, KATERI TEŽJE?

49

Po predpostavki se med panogami lažje prelivajo zvišane plače, težje pa zmanjšani stroški (trg delovne sile je bolj konkurenčen kot trg iznajdb in izumov, zato se delovna sila lažje preliva iz panoge v panogo, konkreten izum ali iznajdba pa je v eni panogi lažje aplicirati kot v drugi)

21. OSCILACIJA CEN ZARADI POČASNEJŠEGA PRILAGAJANJA PONUDBE

A)KATERI IZRAZI OZNAČUJEJO TA POJAV?Teorem pajčevine (cobweb teorem)-beg od ravnotežne cene, stalno osciliranje okrog ravnotežne cene, beg k ravnotežni ceni

B) RAZLOŽI MEHANIZEM DELOVANJA GRAFIČNO IN VSEBINSKO>če pride do nenadnega dviga cene, povpraševanje reagira v trenutku, ponudba pa rabi čas, da se prilagodi spremenjenemu povpraševanju

beg od ravnotežne cene elastičnost ponudbe je večja od elastičnosti povpraševanja

osciliranje okoli ravnotežne cene elastičnost ponudbe je enaka kot elastičnost povpraševanja

približevanje ravnotežni ceni elastičnost ponudbe je manjša od elastičnosti povpraševanja

C) ZAKAJ SE PONUDBA PRILAGAJA POČASNEJE OD POVPRAŠEVANJA?Ker ponudba (ker pač proizvodnja zahteva čas) v reakcijah časovno zaostaja za povpraševanjem pri prilagajanju spremenjenih cenam na trgu (povpraševanje se spremeni v trenutku)D) KAJ OPREDELI KONČNI IZHOD GLEDE GIBANJA CEN?>to opredelita elastičnost ponudbe in povpraševanja

Beg od ravnotežnih cen-ko se subjekt, ki odzove z zamudo (S), odzove pretirano, bolj elastično, kot subjekt, ki se odzove prvi (D)

Približevanje ravnotežju-ko se subjekt, ki se odzove z zamudo (S), odzove manj pretirano, manj elastično kot subjekt, ki se odzove prvi (D)

Osciliranje okrog ravnotezne cene-ko se subjekt, ki se odzove z zamudo (S), odzove enako elastično kot subjekt, ki se odzove prvi (D)

E) POD KATERIMI POGOJI PRIDE DO COBWEB TEOREMA?

50

-predpostavka: količinski plani proizvajalcev se v celoti uresničijo

F) NARIŠI SITUACIJO, KO CENA DOBRINE BEŽI OD RAVNOTEŽNE CENE

22. PREDVIDEVANJE PRIHODNJIH GIBANJ CEN IN SEDANJE CENE

A)KAKO SE POVPRAŠEVALCI IN PONUDNIKI PRILAGAJAJO PREDVIDENIM PRIHODNJIM CENAM DANES IN KJE JE POSLEDICA PRILAGODITVE?Tako, da skušajo vnaprej predvideti bodoči tok cen. Ko ga predividijo, se nanj odzovejo s svojim povpraševanjem in ponudbo ter se pri tem skušajo izogniti izgubam, ki bi jih prinesla bodoča sprememba cen oz.skušajo izkoristiti dobičke, ki bi jih omogočila sprememba cen.

B) NA KAKŠNE NAČINE JE MOGOČE TEHNIČNO OPISATI PRILAGODITEV? (nespremenjena krivulja povpraševanja/ponudbe)

>predvideno zvišanje cene znižuje sedanjo ceno v primerjavi s predvideno zvišano ceno>zaradi znižanja sedanje cene (v primerjavi s predvideno) je potrošnik na nižjem delu dane krivulje povpraševanja, to pa pomeni kupovanje večjih količin (zgornjem delu ponudbe in ponujanje manjših količin)

C) KDAJ JE MOČ REAKCIJE NA PREDVIDENE CENE VEČJA?Odvisno je ali se predvideva začasna ali pa trajna sprememba cene:>če je v prihodnjosti predvideno zvišanje cene, se bo povpraševanje v sedanjosti povečalo bolj, če je predvideno trajno zvišanje, in manj, če gre za začasno zvišanje.> reakcija je večja, če se sprememba predvideva zelo kmalu, kot če je oddaljena v prihodnjost

D) KAKO SE Z VIDIKA TRŽNIH REAKCIJ RAZLIKUJETA KRATEK IN DOLGI ROK?>reakcija povpraševanja je v obdobju do spremembe cene tem blažja, čimbolj je predvidena sprememba cene oddaljena v prihodnost>gre za vprašanje kako dolgo je potrošnik pripravljen počakati z nakupom (ali proizvajalec s proizvodnjo) neke dobrine, če ve, da se bo v prihodnje cena znižala

Dolgo obdobje z vidika povpraševanja>tako dolgo obdobje, da gospodarski subjekt ne zanima več, kaj se bo zgodilo po njem>sprememba cene se toliko odmakne v prihodnjost, da sploh več ne vpoliva na odzivanje povpraševanja v obdobju do spremembe cene

Kratko obdobje z vidika povpraševanja>vsako obdobje, v teku katerega se povpraševanje odziva na spremembe cene, ki so predvidene do konca kratkega obdobja

E) KAKO SE RAZLIKUJETA KRIVULJI POVPRAŠEVANJA NA KRATEK IN NA DOLGI ROK?

51

ČISTA KONKURENCA

23. FAKTORJI STANJA NA TRGU

A)DEFINIRAJ STANJE TRGA OZIROMA OBLIKO TRGA.STANJE TRGA (oblika trga)=celovitost vseh faktorjev in okoliščin, zaradi katerih se dobrine, jajajaj jajajaj proizvedene ob povsem enakih tehničnih pogojih proizvodnje, iz jajajajaja katerih bi morale izhajati tudi popolnoma enake cene, vseeno jajajajja jajajaja prodajajo in kupujejo po različnih cenahanaliza tržnih stanj-morfologija trga

B )KATERI SO ELEMENTI ČISTE KONKURENCI IN NJEN VPLIV NA CENO? ATOMISTIČNA

-število ponudnikov&povpraševalcev je na trgu tako veliko, da pomeni vsak od njih s svojo ponudbo/povpraševanjem le neznaten del celotne ponudbe/povpraševanja

ODPRTA-novi ponudniki&povpraševalci se vsak trenutek lahko priključijo starim

HOMOGENA-proizvodi so medsebojno popolni substituti

GIBLJIVA-ponudniki&povpraševalci so popolnoma gibljivi

-vpliv čiste konkurence na ceno: ob zgornjih predpostavkah je cena na trgu dana in enaka za : -vse proizvode -vse ponudnike&povpraševalce -vse trge

C)KAJ JE DVOSTRANSKA (OBOJESTRANSKA) ČISTA KONKURENCA?DVOSTRANSKA ČISTA KONKURENCA=čista konkurenca pri ponudbi in čista konkurenca pri jajajajjajaj povpraševanju

D)NAŠTEJ PRIMERE ČISTE KONKURENCE V DANAŠNJEM ČASU!Npr.trg poljedelskih proizvodov (žito, krompir, mleko), na katerem je proizvajalcev&kupcev zelo veliko, proizvodi so v veliki meri homogeni, deloma pa so tudi kupci&prodajalci gibljivi.Npr.avtomobilski trg, devizni trg, ponudba-trg nekvalificirane delovne sile, povpraševanje-trg vsakodnevnega trošenja blaga

24. ŠTEVILO PONUDNIKOV IN POVPRAŠEVALCEV

A)KAJ OZNAČUJETA MONOPOL IN MONOPSON?-primer, da neki proizvod ponuja/po njem povprašuje samo en ponudnik/povpraševalec

MONOPOL=prodajni monopol (-pol pomeni ponudnika) MONOPSON=nabavni monopol (-pson pomeni povpraševalca)

C)KATERI STA DVE EKSTREMNI TRŽNI SITUACIJI POZNAMO GLEDE ŠTEVILA UDELEŽENCEV?

Atonomistična konkurenca/polipol-polipson

52

>neki proizvod ponuja&po njem povprašuje zelo veliko število ponudnikov&povpraševalcev, pri čemer vsak od njih pomeni le neznaten del celotne ponudbe/povpraševanja

Monopol-monopson>neki proizvod ponuja&po njem povprašuje samo en ponudnik&povpraševalec

25. MOŽNOST PRISTOPA NOVIH PONUDNIKOV IN POVPRAŠEVALCEV A)OD ČESA JE ODVISEN POMEN POTENCIALNIH PONUDNIKOV(POVPRAŠEVALCEV)?možnost pristopa novih ponudnikov&povpraševalev je izredno pomembna za tržno stanje in s tem tudi za oblikovanje cene-pomen potencialnih ponudnikov&povpraševalcev za tržni položaj je odvisen od številnih faktorjev: -število potencialnih ponudnikov&povpraševalcev -količine proizvodov, ki so jih sposobni ponuditi jajajajajjajaj na trg in odvzeti z njega -čas, v katerem so sposobni za intervencije na trgu

>čim večje so količine proizvodov in čim hitreje lahko pridejo na trg oz.z njega, tem večji je pomen potencialnih ponudnikov in povpraševalcevB)NAŠTEJ RAZLOGE ZAPRTOSTI TRGA.

pravni red, ki onemogoča določenim ljudem ali skupinam ponujati/kupiti določene dobrine ekonomska nesposobnost-ponudniki/povpraševalci se ne morejo vključiti v

ponudbo/povpraševanje (ne izpolnjujejo pogojev za vstop na tržišče)

C)KATERI RAZLOGI DELUJEJO DANES, NA PRIMER V LETASKI INDUSTRIJI ALI V STORITVAH INFORMIRANJA?

26. OBSTOJ IN POPOLNOST SUBSTITUTOV

A)KAKŠEN BI MORAL BITI PRODUKT, DA BI ŠTEVILO AKTERJEV NA TRGU RESNIČNO OPREDELILO KONKURENCO KOT HOMOGENO?>produkt bi moral biti homogen, enake kakovosti (kar je sicer tudi pogoj za trgovanje na blagovnih pa tudi drugih borzah) in da nima substitutov

B)RAZLOŽI, KAKO SUBSTITUTIVNOST PRODUKTOV UNIČUJE MONOPOL, IN KAKO NEHOMOGENOST ČISTO KONKURENCO.>substitutivnost pri čim boljši popolnosti uničuje monopol (čim popolnejši so substituti, tem lažje kupci njegovega proizvoda preidejo na substitut in tem šibkejši je monopolni položaj)

C)DEFINIRAJ MONOPOLISTIČNO KONKURENCO=tržna stanja, ki nastanejo zaradi obstoja ali pojavljanja substitutov (gledano s strani monopolista) oz.zaradi odsotnosti in propadanja homogenosti proizvodov (gledano s strani konkurence)>monopolistična: ker so ponudniki formalno (po številu) bolj ali manj monopolistiD)NAŠTEJ IN OPIŠI PRIMERE MONOPOLISTIČNE KONKURENCE.Npr.mobilni telefoni različnih blagovnih znamk

27. GIBLJIVOST PONUDNIKOV IN POVPRAŠEVALCEV

A)KAJ POMENI, DA JE POVPRAŠEVALEC (PONUDNIK) NEGIBLJIV?-ponudnik je negibljiv, če svojo ponudbo veže na kupca ali skupino kupcev, ki jim prodaja po nižji ceni, čeprav bi mu s prodajo drugim kupcem uspelo doseči višjo ceno

53

-povpraševalec je negibljiv, kadar svoje povpraševanje veže na prodajalca ali skupino prodajalcev, od katerih kupuje po višji ceni, čeprav bi z nabavo pri drugih prodajalcih lahko znižal nabavno ceno

B)POVEJ VZROKE NEGIBLJIVOSTI IN NJENE POSLEDICE.-vzroki negibljivosti: pravni red, inercija, odpor so sprememb, navidezna vezanost kakovosti proizvoda na proizvajalca, osebne zveze in poznanstva, pripadnost politični stranki, religiji, nacionalnosti ali rasi, pomanjkanje informacij, nehomogenost produktov,itd.

-posledice: negibljivost ponudnikov&povpraševalcev razbija enotni trg sicer homogenega jajajajjaja jajajajajjajaproizvoda in ustvarja parcialne trge, na katerih obstajajo za iste proizvode različne cene

C) ALI POZNAŠ PRIMER NEGIBLJIVOSTI PONUDNIKOV IN /ALI POVPRAŠEVALCEV V PRAKSI?

28. POLOŽEJ POSAMEZNEGA PONUDNIKA IN POSAMEZNEGA POVPRAŠEVALCA V ČISTI KONKURENCI

A)KAKŠEN JE POLOŽAJ POSAMEZNEGA PONUDNIKA (POVPRAŠEVALCA) NA ČISTOKONKURENČNEM TRGU (GRAF IN VSEBINA)?

posamezni ponudnik lahko na čistokonkurenčnem trgu prodaja po tržni ceni, ker pomeni le neznaten del celotne ponudbe, in to kakršnokoli količino, ki jo lahk ponudi-to pomeni, da je njegovo gospodarjenje sestavljeno iz prilagajanja količine njegove ponudbe ceni, ki je dana neodvisno od njega (price taker and quantity adaptor)>krivulja povpraševanja po njegovem proizvodu je vodoravna črta (absolutna elastičnost povpraševanja po njegovih proizvodih)

posamezni povpraševalec lahko na čistokonkurenčnem trgu kupuje po tržni ceni, kar pomeni le neznaten del skupnega povpraševanja, in to kakršnokoli količino, ki jo želi kupiti, pa to sploh ne bo vplivalo na ceno. Cena je neodvisna od njega. Njegovo gospodarjenje je sestavljeno izključno iz prilagajanja njegovega povpraševanja dani ceni, ki je dana neodvisno od njega>krivulja ponudbe je horizontalna črta ponudbe (absolutne elastičnost ponudbe)

B)KAKŠNA JE NA TRGU ČISTE KONKURENCE KRIVULJA PONUDBE POSAMEZNEMU POVPRAŠEVALCU IN KAKŠNA JE KRIVULJA POVPRAŠEVANJA PO PRODUKTIH POSAMEZNEGA PONUDNIKA?(zgoraj)-horizontalna/absolutno,popolnoma elastična

C)KAJ PRAVI NAČELO »NEVIDNE ROKE«, OZIROMA ZAKON O TRGIH?>to, da je cena za posameznega kupca in prodajalca na čistokonkurenčnem trgu dana, nikakor ne pomeni, da se s časom ne spreminja. Odvisno od gibanj skupnega povpraševanja, predvsem pa skupne

54

ponudbe, se tržna cena spreminja iz obdobja v obdobje, včasih tudi z oscilacijami, vsekakor pa neodvisno od akcij posameznega prodajalca ali kupca

D)KAKO SE OBLIKUJE DOHODEK (IZDATKI) SUBJEKTA V ČISTI KONKURENCI?-dohodek posameznega ponudnika: ker je prodajna cena neodvisna od prodane količine, se skupni dohodki (vseobsežni) ponudnika na čistokonkurenčnem trgu spreminjajo vzporedno s spremembo prodane količine.

D=k×c D-vseobsežni dohodek k-količina c-cena

>konstantnost cene in vzporednost dohodka s količino je jajajaj odraz absolutne elastičnosti povpraševanja (ponudbe)

-stroški posameznega povpraševalca: se spreminjajo vzporedno s spremembo nabavljene količine ker je cena dana in konstantna: S=k×c

POPOLNA KOKURENCA

29. PROSTA (SVOBODNA) KOKURENCA A)KAJ ODLOČI O PRODANI KOLIČINI POSAMEZNEGA PONUDNIKA, KUPLJENI KOLIČINI POSAMEZNEGA POVPRAŠEVALCA NA ČISTOKONKURENČENEM TRGU (GRAF)?

o nabavljeni količini pri povpraševalcih odloča (skupaj s cenami vseh dobrin in njegovim realnim dohodkom) njegova lestvica povpraševanja, ta pa je, identična z njegovo LESTVICO MEJNE KORISTNOSTI

o prodani količini pri ponudnikih odloča (skupaj s cenami vseh dobrin in njegovimi realnimi dohodki) njegova lestvica ponudbe, ta pa je, identična z njegovo LESTVICO MEJNIH STROŠKOV (objektivnih/subjektivnih)

B)KAJ JE PROSTA (SVODOBODNA)KONKURENCA?=tržno stanje, v katerem obstaja možnost, da se vsak trenutek v proizvodnjo vključi nov proizvajalec in če vsi stari proizvajalci razpolagajo z enakimi faktorji v enakih količinah in kakovosti ter vsi potencialni ponudniki razpolagajo z enakimi faktorji v enakih količinah in kakovosti>tržno stanje v katerem obstaja čista konkurenca na nabavnem trgu proizvodnih faktorjev

55

-razlike od čiste: čista konkurenca zagotavlja enakost prodajne cene, prosta (svobodna) konkurenca pa zagotavlja najnižjo mogočo-NORMALNO CENO, iz katere pritekajo proizvajalcem edino normalni in nikakor ne monopolni dohodki

C)Z ELEMENTI KONKURENCE DOKAŽI, DA JE PROSTA KONKURENCA PRAVZAPRAV ČISTA KONKURENCA NA TRGU PRODUKCIJSKIH FAKTOREJV; OB KATEREM DODATNEM ELEMENTU?-elementi konkurence: -število ponudnikov&povpraševalcev na trgu -možnost pristopa novih ponudnikov&povpraševalcev na trg -obstoj in popolnost substitutov (homogenost proizvodov) -gibljivost ponudnikov in povpraševalcev

prosta konkurenca je pravzaprav čista konkurenca (atonomistična, odprta, homogena in gibljiva) na trgu produkcijskih faktorjev ob dodatnem elementu: vsi stari proizvajalci razpolagajo z enakimi faktorji v enakih količinah in kakovosti ter vsi potencialni ponudniki razpolagajo z enakimi faktorji v enakih količinah in kakovosti

čista konkurenca:- konkurenca na trgu (prodajnem) prosta (svobodna) konkurenca: -konkurenca v proizvodnji, v razpolaganju s faktorji

jajajajajjajajaja proizvodnje =čista konkurenca na nabavnem trgu proizvodnih faktorjev

>nevarnost: čista konkurenca na prodajnem in čista konkurenca na nabavnem trgu (tudi če netržne faktorje pretvorimo v tržne) še ne dasta popolne konkurencepotrebna je še enakost sredstev, s katerimi se faktorji nabavljajo (kapitala), da bi proizvajalci lahko izkoristili čistokonkurenčni trg faktorjev in dejansko mogli proizvajati in nastopati v prodaji pod popolnoma enakimi pogoji

D)KAJ JE (GLEDE CENE IN DOBIČKOV) REZULTAT ČISTE KONKURENCE, KAJ PROSTE KONKURENCE IN KAJ HKRATI OBEH? KAKO SE TAKŠEN POLOŽAJ NA TRGU IMENUJE?-čista konkurenca: zagotavlja enakost prodajne cene, vendar pa ne zagotavlja enakost ponudbe, jajajajajajaj zaradi različnih količin in kakovosti proizvodnih faktorjev s katerimi razpolagajo jajajajajajjaja proizvajalci, to pa pomeni različne stroške proizvodnje in različne dohodke jajajjajajaja proizvajalcev-prosta konkurenca: zagotavlja najnižjo mogočo-NORMALNO CENO, iz katere pritekajo jajajjajajajja proizvajalcem normalni dohodki-hkrati obe: čista konkurenca na prodajnem trgu+čista konkurenca na nabavnem trgu+enakost sredstev JAJAJJAJA s katerimi se faktorji nabavljajo=POPOLNA KONKURENCA

E)DEFINIRAJ POPOLNO KONKURENCO.=stanje, v katerem obstaja čista konkurenca na prodajnem trgu in v katerem imajo vsi ponudniki, dejanski in potencialni, prost dostop do vseh faktorjev proizvodnje>v njej se oblikuje normalna cena

MONOPOL

30. PADAJOČA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA IN RASTOČA KRIVULJA PONUDBE KOT KRITERIJ MONOPOLNEGA POLOŽAJA PONUDNIKOV IN POVPRAŠEVALCA

A)KAJ JE ZUNANJI (TRŽNI) IZRAZ MONOPOLNEGA POLOŽAJA POSAMEZNEGA PONUDNIKA (POVPRAŠEVALCA)?

56

Zunanji izraz je omejena konkurenca

B)ZARADI KATERIH RAZLOGOV PRIDE DO MONOPOLNEGA POLOŽAJA? -razlogi: -premajhno število ponudnikov oz.povpraševalcev (ne obstajajo outsideri oz.da jajajajajjaprodajajo/kupujejo neznatne količine ali da se ne morejo v kratkem vključiti v S&D) -nehomogenost proizvodov -negibljivost kupcev in prodajalcev

čim manj je ponudnikov (povpraševalcev) na trgu, čim manj je substitutov, s čim manjšimi količinami razpolagajo (čim manjše količine potencialno kupujejo), čim počasneje se vključujejo v ponudbo (povpraševanje), čim manj je proizvod homogen in čim manj so povpraševalci in ponudniki gibljivi, tem močnejši so elementi MONOPOLA na trgu

C)KAKŠNE SO POSLEDICE MONOPOLNEGA POLOŽAJA ZA DOLOČANJE CENE?-posledice za določanje cene: -čeprav bo monopolist zvišal ceno, se njegova prodaja ne bo zmanjšala jajajajajajajaj na 0, kot pri čisti konkurenci >sicer se zmanjša prodana količina, vendar se njegovi skupni dohodki hahahahhaa zmanjšajo podporcionalno

-čeprav bo povpraševalec znižal svojo ceno, ne bo izgubil vseh svojih ajajjajajaja dobaviteljev >sicer se zmanjša količina, ki jo nabavi, vendar se skupni izdatki jajajajjaja zmanjšajo nadproporcionalno

D)KAJ MONOPOLISTU OMOGOČA PADAJOČA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA PO NJEGOVIH PROIZVODIH?Padajoča krivulja povpraševanja omogoča ponudniku, da zviša ceno in da ne izgubi vseh svojih hahahahahahhahaha kupcev kot v čisti (odprti) konkurenci >čeprav se zaradi zvišanja cene zmanjša količina, ki jo proda, se jajajajkajaja njegovi skupni dohodki ne znižajo proporcionalno zmanjšani jajajajajja količini, temveč podproporcionalno

E)OPIŠI PRIMER MONOPOLISTA IN MONOPSONISTA V SLOVENIJI.

F)ZAKAJ PODJETJA REKLAMIRAJO SVOJE PRIZVODE? KDAJ SE REKLAMA IZPLAČA? NAVEDI PRIMER.

31. POVPREČNI, SKUPNI IN MEJNI IZDATKI (POSAMEZNEGA POVPRAŠEVALCA)

A)Z VIDIKA KATEREGA SUBJEKTA NA TRGU GOVORIMO O IZDATKIH?Na trgu govorimo o izdatkih z vidika kupca (povpraševalca)

B)MATEMATIČNO IZVEDI FORMULO ZA MEJNE IZDATKE IN JO RAZLOŽI NA PRIMERU MONOPOLA OZIROMA ČISTE KONKURENCE.>gibanje skupnih (kot tudi mejnih) izdatkov z rastjo nabavljene količine:

57

Povečanje nabavljene količine dk poveča cene za dc. Rast skupnih izdatkov, ki je s tem povzročen, je vsota povečanja nabavljene količine pri nespemenjeni ceni (dk×c) in zvišanja cene pri nespremenjeni količini (dc×c) plus povečanje količine pri zvišani ceni (dk×dc)

Povečanje skupnih izdatkov: dS=dk×c+dc×k+dc×dc

Mejni izdatki: dS/dk=c+dc/dk×k=c(1+dc/dk×k/c)=c(1+(1/(dk/dc×c/k)))=c(1+1/e)

>mejni izdatki so enaki nabavni ceni, pomnoženi z izrazom (1+1/e) e-cenovna elastičnost ponudbe posameznemu povpraševalcu

-čista konkurenca: elastičnost ponudbe je neskončna, zato so mejni izdatki enaki nabavni ceni (c).-monopol: elastičnost ponudbe je neskončna, zato so mejni izdatki večji kot nabavne cene (c)

C)GRAFIČNO ILUSTRIRAJ ELEMENTE MEJNIH IZDATKOV.(str.224-graf III.38)

>krivulja ponudbe (S/k) pomeni povprečne izdatke hahahhahahahahaha povpraševalca in leži na krivulji mejnih stroškov jajajajja ponudnika >krivulja (dS/dk)-mejni izdatki povpraševalca

D)ZA KATERO ELASTIČNOST GRE V FORMULU MEJNIH IZDATKOV?Gre za direktno cenovno elastičnost>pri čisti konkurenci je elastičnost ponudbe e neskončna, tako da so mejni izdatki povpraševalca enaki nabavni ceni>pri omejeni konkurenci, elastičnost ponudbe ni neskončna, zato so mejni izdatki povpraševalca večji od cene dobrine c

E)DEFINIRAJ MEJNE IZDATKE SKUPNI (totalni) IZDATKI

=vsota vseh izdatkov za nabavo vseh enot določene količine proizvoda POVPREČNI IZDATKI

=izdatki, ki so v povprečju potrebni za enoto nabavljene količine>so enaki nabavni ceni

MEJNI IZDATKI=izdatki potrebni za nabavo dodatne enote dobrine>skupni izdatki določene količine blaga so vsota mejnih izdatkov vseh enot te količine blaga

F)DEFINIRAJ VSE VRSTE IZDATKOV ZA VELIKO TRGOVSKO HIŠO.(zgoraj)

32. POVPREČNI, SKUPNI IN MEJNI DOHODKI (POSAMEZNEGA PONUDNIKA)

A)Z VIDIKA KATEREGA SUBJEKTA GOVORIMO O PREJEMKIH NA TRGU?O prejemkih na trgu govorimo z vidika prodajalca (ponudnika)

58

B)MATEMATIČNO IZVEDI FORMULO ZA MEJNE DOHODKE (PREJEMKE) IN GRAFIČNO PONAZORI.>povečanje prodane količine dk poveča skupni dohodek dk×c. Znižanje cene dc, ki ga povzroči povečanje prodane količine, zmanjša skupni dohodek za -dc×k. Prav tako znižanje cene zmanjša količino dc×dk

Celotna sprememba skupnega dohodka: dD=dk×c-dc×k-dc×dk

Mejni dohodek: dD/dk=c-dc/dk×k=c(1-(dc/dk)×(k/c)))=c(1-(1/(dk/dc×c/k)))=c(1-1/e) >mejni dohodki so enaki prodajni ceni, pomnoženi z izrazom (1-1/e)

>krivulja povpraševanja (D/k) pomeni krivuljo jajajajjajajaj povprečnih dohodkov >krivulja (dD/dk)-krivulja mejnih dohodkov

C)ZA KATERO ELASTIČNOST GRE V FORMULI MEJNIH DOHODKOV? KAKŠNE VREDNOSTI ZAVZEMA?-gre za direktno cenovno elastičnost povpraševanja, zavzema pa vrednosti manjše od 0>čista konkurenca: elastičnost povpraševanja je enaka neskončno, zato so mejni dohodki enaki prodajni ceni c>omejena konkurenca: elastičnost povpraševanja ni neskončno, zato so mejni dohodki manjši od prodajne cene

D)DEFINIRAJ POVPREČNE DOHODKE. SKUPNI DOHODKI

=(celotni dohodki) vsota vseh dohodkov od prodaje določene količine proizvodov POVPREČNI DOHODEK

=skupni dohodek, deljemu na enoto proizvoda>so enaki prodajni ceni

MEJNI DOHODEK=dohodki, ki jih dobimo s prodajo dodatne enote proizvoda

E)DEFINIRAJ IZDATKE IN STROŠKE>krivuljo ponudbe, ki določi povprečne izdatke povpraševalca pri nakupu blaga, opredeljujejo mejni stroški ponudnika, ki jih ima pri proizvodnji blaga>krivuljo povpraševanja, ki jo opredeljuje mejna koristnost dobrine v potrošnji za povpraševalca (in s tem njegova pripravljenost mejnih izdatkov zanjo), v resnici določa povprečne dohodke ponudnika (proizvajalca), ki dobrino ponujaIZDATKI (povpraševalca pri nakupu) STROŠKI (proizvajalca-ponudnika v proizvodnji določenega blaga)

F)ČEMU SO ENAKI POVPREČNI DOHODKI PONUDNIKA?-so enaki prodajni ceni

59

33. OPREDELITEV CENE IN KOLIČINE V NABAVNEM MONOPOLU (MONOPSU)

A)KAKŠNA JE TRŽNA SITUACIJA NA PRODAJNI STRANI?Na prodajni strani gre za čisto konkurenco (cena je dana in enaka za vse, cena ni odvisna od količine, hahahhaha ki jo proda)>monopsonist pa je edini kupec na nabavnem trgu (blago, ki ga prodaja, kupuje na monopsonem trgu) in lahko vpliva na ceno

B)KAKO SE ALTERNATIVNO DOLOČITA OPTIMALNA CENA IN KOLIČINA?Optimalna količina in nabavna cena monopsonista se lahko alternativno definirata na 3 načine:

s pomočjo MAKSIMUMA SKUPNEGA ČISTEGA DOHODKA (max Dč) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH ČISTIH DOHODKOV Z VREDNOSTJO 0 (dDč/dK=0) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH IZDATKOV S PRODAJNO CENO (POVPREČNIM

DOHOKOM) (dS/dK=D/K)

C)GRAFIČNO PRIKAŽI NABAVNI MONOPSON.

(spodaj*)

D)GRAFIČNO PRIKAŽI ČISTI DOHODEK MONOPSONISTA.

>krivulja D-krivulja povpraševanja (vodoravna, ker jajajjaja prodaja v čisti konkurenci) *>krivulja S-krivulja ponudbe njemu na nabavnem trgu (rastoča, ker je edini kupec na tem trgu) ali hahaha haha krivulja povprečnih izdatkov >krivulja dS/dk-krivulja mejnih izdatkov >krivulja dDč/dk >krivulja Dč-skupni čisti dohodek

COURNOTOVA TOČKA-njena višina opredeljuje nabavno ceno

E)OPIŠI PRIMER MONOSONA NA SLOVENSKEM TRGU.

34. OPREDELITEV CENE IN KOLIČINE V ZGOLJ PRODAJNEM MONOPOLU

A)KAKŠNA JE TRŽNA SITUACIJA NA NABAVNI STRANI?

60

Na nabavni strani gre za čisto konkurenco (polipson)-cena je dana in za vse enaka, cena ni odvisna od jajajajja količine, ki jo kupuje>monopolist kupuje po ceni, ki je neodvisna od njegovih nabav, prodaja pa v omejeni konkurenci-lahko vpliva na ceno

B)KAKO SE ALTERNATIVNO DOLOČITA OPTIMALNA CENA IN KOLIČINA?Optimalna količina in nabavna cena monopolista se lahko alternativno definirata na 3 načine:

s pomočjo MAKSIMUMA SKUPNEGA ČISTEGA DOHODKA (max Dč) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH ČISTIH DOHODKOV Z VREDNOSTJO 0 (dDč/dK=0) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH DOHODKOV Z NABAVNO CENO (POVPREČNIMI

IZDATKI) (dD/dK=S/K)

C)GRAFIČNO PRIKAŽI.

>krivulja S-krivulja ponudbe (vodoravna, ker jajajjaja kupuje v čisti konkurenci) >krivulja S-krivulja ponudbe oz.nabavne cene (mejni jaja dohodki in nabavna cena so enaki)trgu (rastoča, ker je edini kupec na tem trgu) ali hahaha haha krivulja povprečnih izdatkov >krivulja dD/dk-krivulja mejnih dohodkov (enaki jajajajajjaja nabavni ceni) >krivulja dDč/dk-mejni čisti dohodek (enak 0) >krivulja Dč-skupni čisti dohodek (max)

D)OPIŠI PRIMER IZ SLOVENSK PRAKSE.

35. OPREDELITEV CENE IN KOLIČINE V SOČASNEM NABAVNEM IN PRIDAJNEM MONOPOLU

A)ALTERNATIVNI NAČINI OPREDELITVE OPTIMALNE CENE IN KOLIČINE.Optimalna količina in nabavna cena monopolista se lahko alternativno definirata na 3 načine:

s pomočjo MAKSIMUMA SKUPNEGA ČISTEGA DOHODKA (max Dč) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH ČISTIH DOHODKOV Z VREDNOSTJO 0 (dDč/dK=0) s pomočjo ENAKOSTI MEJNIH DOHODKOV IN MEJNIH IZDATKOV (dD/dK=dS/dK)

B)KATERA STA UČINKA DVOJNEGA MONOPOLA? ALI VELJATA TUDI ZA ENOJNI?monopolni dohodek se doseže tako, da se nabavna in prodajna količina zmanjšata pod tisto, ki zagotavlja prodajo po nabavni ceni, torej brez monopolnega dohodka

-proizvodni učinek monopola:monopolisti zmanjšujejo proizvodno dejavnost*-distribucijski učinek monopola: poleg tega* pa si prisvajajo nekaj, kar bi sicer pripadalo drugim>oba učinka veljata tudi v enojnem monopolu

D)PRIMERJAJ POLOŽAJ MONOPOLISTA S POLOŽAJEM V ČISTI KONKURENCI.>monopolist dodaja nabavljenemu blagu nek faktor, tako da blago, ki ga prodaja ni istovetno z blagom, ki ga kupuje. Vsak ponudnik je monopsonist, čeprav prodaja na čistokonkurenčnem trgu, tako da vsaka čista konkurenca dejansko temelji na monopsonu

61

Kako lahko monopolist kupuje na trgu čiste konkurence?(npr.uvoznik kupuje na čistokonkurenčnem svetovnem trgu, prodaja pa na monopolnem domačem)

ker:-pravni monopol trgovanja s tujino (to pa zato, ker kupci ne morejo sami kupovati od dobaviteljev) -ekonomska razlaga: kupci ne kupujejo sami od njegovih dobaviteljev in obratno, ker ne jajajrazpolagajo s nekim faktorjem (faktorji), s katerim razpolaga dvojni monopolist in ga s prodajo jajajpridaja nabavnemu trgu

F)DEFINIRAJ IN GRAFIČNO PRIKAŽI PROIZVODNI IN DISTRIBUCIJSKI UČINEK MONOPOLA.

Monopolni dohodek se doseže tako, da se nabavna in prodajna količina zmanjšata pod tisto, ki zagotavlja prodajo po nabavni ceni, torej brez monopolnega dohodka-proizvodni učinek monopola:monopolisti zmanjšujejo proizvodno dejavnost*-distribucijski učinek monopola: poleg tega* pa si prisvajajo nekaj, kar bi sicer pripadalo drugim

G)OPIŠI PRIMER IZ SLOVENSK PRAKSE

H)OPIŠI SITUACIJO DVOJNEGA MONOPOLA NA TRGU – NA DVEH RAZLIČNIH TRGIH. Nabavni trg blago kupuje na monopsonem trgu in ga prodaja na monopolnem

OMEJENA KONKURENCA

36. DUOPOL IN OLIGOPOL

A)KAJ JE KARTEL IN GLEDE ČESA SE SUBJEKTI LAHKO DOGOVORIJO?KARTEL=sporazum (tih/javen), da v neki panogi, da več ponudnikov (kupcev) drug drugemu ne jaajajajaja bodo konkurirali =sporazum o eliminiranju/omejevanju konkurence

B)KATERI ELEMENTI DOLOČAJO STRATEGIJO DUO- IN OLIGOPOLISTOV?-samostojna politika-informacije o:

o odzivanju drugih o možnostih in namerah drugih (o njihovih samostojnih akcijah in njihovem odzivanju na njegove lastne akcije)

>drugi se lahko odzivajo s količino ali ceno moč posameznih oligopolistov

>izhaja iz deleža posameznega oligopolista v skupni ponudbi vseh (dejanskega ali jajaj jajajaj potencialnega) ali pa izhaja iz finančne moči, ki stoji za njim

62

D) NAVEDI PRIMER DUOPOLA IN OLIGOPOLA NA NAŠEM TRGU-duopol: pivovarništvo (union, laško), farmacija (lek, krka)-oligopol: banke (skb, nlb, abanka, kmb,...)

E) KATERI ELEMENTI SO POMEMBNI, KADAR SO DUOPOLISTI ENAKO MOČNI?-občutek moči, pripravljenost za boj

F)NAVEDI KLJUČNE RAZLIKE MED MONOPOLISTOM IN OLIGOPOLISTOM-monopolist: ko na trgu nastopa en ponudnik (povpraševalec)-oligopolist: ko na trgu nastopa omejeno število ponudnikov (povpraševalcev)

37. MONOPOLISTIČNA KONKURENCA

A)DEFINIRAJ MONOPOLISTIČNE KONKURENCE IN RAZLIKOVANJE V PRIMERJAVI S ČISTO KONKURENCO OZ.MONOPOLOM=(najpomembnejša oblika omejene konkurence) če neki proizvod proizvaja samo en proizvajalec (zato monopolistična), toda ima proizvod močne substitute, ki mu konkurirajo (zato konkurenca)>možnosti dobivanja monopolnega dobička z zmanjševanjem količine so majhne-tem manjše so, čim popolnejši so substituti in čim več jih je>lahko nastane po naravni poti (mineralne vode, transport) ali umetno (zobne paste, praski)B)VRSTE DIFERENCIACIJE PRODUKTOV-poznamo 4 načine: sprememba sestave proizvoda, dodatna korist vezana na nakup, sprememba jajajajjajajaj zunanjega videza proizvoda, sprememba imena, znaka,ipd.

C) DEFERENCIACIJA PRODUKTOV PROTI DIFERENCIACIJI CENZ diferenciacijo nastane nov proizvod (vsaj z vidika kupca in njegovega povpraševanja). Oblikuje se poseben trg za diferencirani proizvod s posebno lestvico povpraševanja po njem, ki rahlo pada proti desni strani-to je tudi cilj diferenciranja proizvodaD) ZAKAJ PONUDNIKI V MONOPOLISTIČNI KONKURENCI REKLAMIRAJO?V čisti konkurenci reklama ni potrebna, saj vsak ponudnik lahko proda vse, kar želi, po dani ceni>v monopolistični konkurenci pa je monopol tem močnejši, kolikor uspešnejši je ponudnik pri diferenciranju svojega proizvoda (osnova je dejanska deferenciacija, odločujoča pa psihološka diferenciacija-diferenciacija v očeh kupca-tu pa je zelo pomembna reklama>če kupca prepriča, da je njegov proizvod boljši od drugih, bo prodajalec lahko zvišal ceno)

E)OPIŠI KONKRETNI PRIMER NA SLOVENSKEM TRGUNpr.proizvodnja konfekcije

38. DISKRIMINACIJA CEN

A)NAŠTEJ CILJE DISKRIMINACIJE CEN IN POGOJ ZANJO-pogoji: -diskriminator mora biti monopolist -njegova sposobnost, da razbije trg na dele z različno elastičnostjo povpraševanja na jajajjaj njih B) KAKO POTEKA POSTOPEK DISKRIMINACIJE (VSEBINSKO, GRAF, FORMULE)?Če je elastičnost povpraševanja e po proizvodih monopolista na različnih podtrgih (delnih trgih) različna, cena pa enaka, so mejni dohodki od prodaje produkta na različnih delnih trgih različna. Na trgih z manjšo elastičnostjo povpraševanja so mejni dohodki nižji, na trgih z večjo elastičnostjo povpraševanja pa višji. Da bi dosegli maksimalni dohodek, moramo izenačiti mejne dohodke in mejne izdatke. Zato se del ponudbe prenese iz podtrga v večjo elastičnostjo povpraševanja na podtrg z manjšo elastičnostjo povpraševanja. Zviša se cena na prvem podtrgu in zniža na drugem. Zaradi

63

neelastičnosti povpraševanja se cena na prvem trgu zviša veliko bolj kot se zniža na drugem. Rezultat tega je povečanje dohodka nad tistega, ki izhaja iz izenačevanja mejnih izdatkov in mejnih dohodkov

dD/dk=c(1-1/e) C1×(1-1/e1)=C2×(1-1/e2) C1/C2=(1-1/e1)/(1-1/e2)

C) NAŠTEJ VSE DIFERENCIACIJE CEN-4 načini: -teritorialno (dumpinška prodaja v tujini po nižjih cenah kot doma) -časovno (prodaja modnih izdelkov po lansiranju nove mode) -individualno (prodaja električne energije različnim skup.uporabnikov po različnih cenah) -materialno (železniške tarife)

D) OPIŠI POSLEDICE DEFIRENCIACIJE CEN, TUDI REŠEVANJE SOCIALNIH PROBLEMOV>iste posledice kot monopol nasploh: maksimiziranje dohodka (prisvajanje nekaj kar pripada drugim in zmanjšanje proizvodne dejavnosti)-reševanje socialnih problemov: npr.višje odkupne cene za izdelke malih kmetov in nižje za proizvode velikih farm v ZDA>tu so diferencirane cene ravno v nasprotni smeri od tiste, ki bi maksimirale dohodek

E) POJASNI RAZLIKO MED DISKRIMINACIJO CEN IN DIFERENCIACIJO BLAGA(zgoraj)-diskriminacijo cen imenujemo tudi diferenciacija cen

F) OPIŠI KONKRETEN PRIMER NA SLOVENSKEM TRGU

39. OMEJENOST KONKURENCE ZARADI TRANSPORTNIH STROŠKOV

C) GRAFIČNI PRIKAŽI OMEJITVE KONKURENCE ZARADI TRANSPORTNIH STROŠKOV

D) ALI SE VRSTA OMEJENE KONKURENCE V ČASU POVEČUJE ALI ZMANJŠUJE????

E) OPIŠI KONKRETNI PRIMER NA SLOVENSKEM TRGU

64

4.delPROIZVODNJA

UVOD

0.UVOD

A)KAJ OPREDELJUJE POTROŠNJO IN PROIZVODNJO KOT EKONOMSKA POJMA? Potrošnja

>za razmerjem med dohodkom&izdatki potrošnika stojita človekova blaginja in psihologija, povezana s koristnostjo, ki je subjektivni pojem in kot tak neizmerljiv (je primerljiv)

Proizvodnja>razmerje med dohodkom in stroški proizvajalca (torej doseganjem čim večjega dobička, čistega dohodka kot razliko) stoji proizvodnja kot povsem tehnološki pojem

65

B)PRIKAŽI S FORMULO UVELJAVITEV EKONOMSKEGA NAČELA V POTROŠNJI IN PROIZVODNJI!

Potrošnja

Proizvodnja

C) RAZLOŽI RAZLIKE MED UVELJAVITVIJO EKONOMSKEGA NAČELA V PROIZVODNJI IN POTROŠNJI!>je zrcalna slika, le da je proizvodnja posredni, potrošnja pa končni cilj gospodarjenja

SPLOŠNA TEORIJA PROIZVODNJE

1.FIKSNI IN VARIABILNI PROIZVODNI KOEFICIENTI

PROIZVODNI (tehnični) KOEFICIENT=razmerje med faktorjem, angažiranim (vezanim) in jajajjajaja predvsem porabljenim v proizvodnji, in proizvodom =količine faktorjev na enoto proizvodaIZOKVANTA=krivulja enakega proizvoda

A)KAKO DELIMO FAKTORJE Z VIDIKA ODNOSA MED NJIMI? substitutivni

=se zamenjujejo; lahko spreminjajo medsebojni odnos v proizvodnji določenega proizvoda>njihov tehnični koeficient je variabilen

komplementarni=se dopolnjujejo; medsebojnega odnosa ne morejo spreminjati; sodelujejo lahko v proizvodnji določenega proizvoda le v natančno določenih razmerjih>tehnični koeficienti so fiksni

B) PRI KATERIH FAKTORJIH SO TEHNIČNI KOEFICIENTI FIKSNI?pri komplementarnih faktorjih

C) NARIŠI GRAF ZA KOMPLEMENTARNE IN SUBSTITUTIVNE FAKTORJE.

D) RAZLOŽI MEJNO STOPNJO TEHNIČNE SUBSTITUCIJE MED PROIZVODNIMI FAKTORJI (FORMULA IN GRAFI) IN JO VSEBINSKO PRIMERJAJ Z MEJNO STOPNJO SUBSTITUCIJE MED DOBRINAMI V POTROŠNJI!Mejna stopnja tehnične substitutivnosti (zamenljivosti,nadomestljivosti)=razmerje med količinami faktorjev, ki glede na produkt eni druge substituirajo>kaže količino ∆y faktorja y, ki je sposobna substituirati količino ∆x faktorja x

66

-primerjava: delitev je analogna delitvi potrošnih dobrin na substitutivne in komplementarne v potrošnji-uo je naravno, saj je potrošnja proces, ki je zelo podoben proizvodnji, je proizvodnja delovnih sposobnosti>izokvantam v proizvodnji povsem ustrezajo krivulje ravnodušnosti v porabi, ki pomenijo enako zadovoljstvo, doseženo z različnimi kombinacijami dveh (več) dobrin

E) RAZLOŽI TEORIJO POD TOČKO D S PRIMEROM KMETOVALCA!faktorji niso substitutivni pri vseh količinah svojega sodelovanja: -zmanjševanje sodelovanja enega faktorja v proizvodnji lahko pride do točke, pri kateri ga ne ajjaamore zamenjati nikakršno povečanje drugega faktorja >tedaj povečanje sodelovanja enega faktorja pri fiksnem sodelovanju drugega ohranja proizvod jajaj nespremenjen -povečanje sodelovanja enega faktorja pri fiksnem sodelovanju drugega lahko vodi celo v jaja jjaja jajazmanjšanje proizvoda >primer: voda, gnojila,ipd. v poljedelstvu

2.PROIZVODNA FUNKCIJA

A)DEFINIRAJ PROIZVODNO FUNKCIJO. =odnos med velikostjo proizvoda in kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki so sodelovali (in se jaaporabili) pri njegovem nastanku >kaže kvantitativno odvisnost proizvoda od proizvodnih faktorjev

B) KATERE SO OSNOVNE LASTNOSTI PROIZVODNE FUNKCIJE? Zakon padajočih donosov

=mejni proizvod dodatnih količin spreminjajočega se faktorja, ob drugih faktorjih nespremenjenih, se zmanjšuje

PRINOSI=pride, če vse faktorje spremenimo za enak odstotek, proizvod pa se poveča bolj, enako ali jajajajja manj, kot se je povečala količina faktorjev

Splošna pravila marginalizma>ko postane mejni proizvod faktorja manjši (večji) od povprečnega, začne povprečni padati (naraščati), a ostane večji (manjši) od mejnega

Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti med faktorji narašča, kar kaže krivulja enakega proizvoda (izokvanta)

C) RAZLOŽI GIBANJE (VREDNOSTI) MEJNE STOPNJE TEHNIČNE NEDOMESTLJIVOSTI!

67

Krivulja enakega proizvoda (izokvanta) kaže, da je enako količino proizvoda mogoče proizvajati z različnimi količinami (dveh) proizvodnih faktorjev, pri čemer mejna stopnja tehnične nadomestljivosti med faktorji narašča>za ohranitev enake količine proizvodnje je treba izpad enote enega faktorja nadomestiti s čedalje večjimi količinami uporabe drugega proizvodnega faktorja

D)KATERE VRSTE PRODUKCIJSKIH FUNKCIJ POZNAMO (FORMULE)? KATERE VRSTE POTROŠNIH FUNKCIJ POZNAMO?

Domarova proizvodna funkcija Leontijeve input-output tabele Cobb-Douglasova proizvodna funkcija CES proizvodna funkcija,

E) PRIMERJAJ POTROŠNE IN PROIZVODNE FUNKCIJE.

3.PROIZVOD POSAMEZNEGA FAKTORJA

A)DEFINIRAJ MEJNI, POVPREČNI IN SKUPNI PRODUKT FAKTORJA (GRAF) Mejni (marginalni) proizvod faktorja

=povečanje skupnega proizvoda, ki ga izzove povečanje kateregakoli proizvodnega faktorja za enoto, pri čemer ostaja sodelovanje ostalih faktorjev konstantno

Povprečni proizvod faktorja=skupni proizvod, deljen s količino posameznega faktorja, s katero le-ta sodeluje v proizvodnji

Skupni proizvod faktorja

-razlike med mejnim in povprečnim: -velikost povprečnega proizvoda posameznega faktorja je jajajajjajajaja odločilno odvisna od količine drugih faktorjev >produktivnost nekega faktorja je rezultat vseh proizvodnjih jajajajjaja faktorjev, ne le tistega -mejni proizvod je prav njegov proizvod (in ne proizvod vseh jajajajajaj faktorjev)

B) DEFINIRAJ ELASTIČNOST PRODUKTA GLEDE NA PRODUKCIJSKI FAKTOR (FORMULA IN GRAF)

C) DEFINIRAJ RAZLIKO MED PRINOSI IN DONOSI. donosi

=produktivnost (kakovost) samo enega od več proizvodnih faktorjev v proizvodni funkciji na enoto mere

prinosi=produktivnost (kakovost) vseh faktorjev na produkt

68

D) KATERE VRSTE PRINOSOV IN DONOSOV POZNAMO V PRODUKCIJI? Rastoči Konstantni padajoči

4.OPTIMALNA KOMBINACIJA PROIZVODNIH FAKTORJEV V PROIZVODNJI DOLOČENE KOLIČINE PROIZVODOV

A)ALI SO VSE KOMBINACIJE FAKTORJEV, KI DAJEJO ENAK PROIZVOD, Z EKONOMSKEGA STALIŠČA EKVIVALENTNE?da, vendar vse dokler nimajo cene

B) GRAFIČNO PRIKAŽI OPTIMALNO KOMBINACIJO FAKTORJEV X IN Y.

>optimalna kombinacija faktorjev X in Y pri jajajaj proizvodnji določenega proizvoda je v točki, jajajja kjer je izkosta tangenta na izokvanto

IZOKOSTA=premica enakih stroškov

>če želimo, a bi bila sprememba količine faktorjev kompenzirana z razlikami v cenah faktorjev, morajo biti spremembe količin faktorjev obratno sorazmerne s cenami faktorjev

C) S FORMULO PRIKAŽI DRUGI GOSSENOV ZAKON V PRODUKCIJI∆ P x =∆P y >npr.vsak tolar, naložen v nabavo kateregakoli faktorja, prinaša enak mejni proizvod cx cy

D) MATEMATIČNO IZVEDI OPTIMUM PROIZVAJALCA-za doseganje optimalne kombinacije faktorjev je treba zamenjevati nadaljne enote X z Y, dokler ne pridemo do točke na krivulji enakega proizvoda, od katere vsako oddaljevanje navzgor/navzdol poveča skupne stroške-v tej točki obstaja enakost: ∆Y=c x ∆Y×cy-∆X×cx=0 skupni stroški ostanejo ∆X cy nespremenjeni

-mejna stopnja substitutivnosti faktorja X s faktorjem Y je enaka odnosu med mejnimi proizvodi obeh faktorjev: ∆P x =c x dobim : ∆P x =∆P y >kombinacija je optimalna v točki, kjer je mejni proizvod ∆Py cy cx cy vsakega od faktorjev na enoto njegove cene enak

E)UPORABI TEORIJO POD TOČKAMA C IN D ZA PRIMER TOVARNE POHIŠTVA.V optimalni kombinaciji prinaša vsak tolar, naložen v nabavo kateregakoli faktorja, enak mejni proizvod. V nasprotnem primeru bi se splačalo zmanjšati nakup tistega faktorja, ki daje na tolar manjši mejni proizvod in ga zamenjati z nabavo drugega faktorja, pri katerem daje naložen tolar večji mejni proizvod

69

5.OPTIMALNA KOLIČINA PROIZVODNJE

=optimalna kombinacija faktorjev pri optimalni količini proizvodnje

A)DEFINIRAJ DRUGI GOSSENOV ZAKON V PROIZVODNJI Z UPORABO MEJHNIH VREDNOSTNIH PROIZVODOV-mejni proizvod je objektivna veličina -mejna koristnost je subjektivna veličina

OPTIMALNO IZKORIŠČENJE FAKTORJEV

7.NEDELJIVOST PROIZVODNIH FAKTORJEV

A)KAJ POMENI POJEM NEDELJIVOSTI FAKTORJEV, PRODUKTOV IN DOBRIN V POTROŠNJI IN KAJ V PROIZVODNJI?

Proizvodnja:-tehnična/fizična nesposobnost, da faktor sodeluje v proizvodnji v količinah, manjših od njegove naravne merske enote

Potrošnja:

B) KAKO STA POVEZANA POJMA NEDELJIVOSTI PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV IN FIKSNIH STROŠKOV PRODUKCIJE?Popolne deljivosti faktorjev ni, zato gibanje količine proizvodov dejansko ni sorazmerno gibanju sodelovanja faktorjev>razni faktorji so različno izkoriščeni pri različnih količinah proizvodov. Edina možnost, da bodo vsi faktorji optimalno izkoriščeni je, da se proizvaja tista količina proizvodov, ki je najmanjši večkratnik količin, ki omogočajo optimalno izkoriščenost posameznih faktorjev

-povezava: nedeljivost produkcijskih faktorjev se v literaturi obravnava v okviru teorije podjetja. Jajajajaj Obravnava pa se z vidika stroškov in to tako, da se skupni proizvod, in to celovit, primerja jajajaj s stroški

C) KAJ JE STROŠEK?Z vidika nedeljivosti proizvodnih faktorjev je to problem, ki nastane zaradi nedeljivosti produkcijskih faktorjev-gibanje količine proizvodov dejansko ni sorazmerno gibanju sodelovanja faktorjev

STROŠEK=količina porabljenih faktorjev krat njihove cene

8. FAKSNI IN VARIABILNI STROŠKI

A)DEFIRNIRAJ IN GRAFIČNO PREDSTAVI FIKSNE STROŠKE (VSEH VRST) TER VARIABILNE STROŠKE (VSEH VRST), SKUPNE IN POVPREČNE STROŠKE, TER MEJNE STROŠKEB) KAKO SE GIBLJEJO POVPREČNI VARIABILNI IN POVPREČNI SKUPNI STROŠKI, KO JIH MEJNI STROŠKI PRESEKAJO IN SO VEČJI OD NJIH?>krivulja mejnih stroškov seka krivuljo variabilnih v njenem minimumu. Vse dokler so mejni stroški nižji od povprečnih (variabilnih), se povprečni (variabilni) stroški zmanjšujejo. Ko so mejni stroški višji, se povprečni variabilni stroški povečujejo

70

C) ČE SO MEJNI STROŠKI MANJŠI OD POVPREČNIH VARIABILNIH, VENDAR NARAŠČAJO, KAKO SE GIBLJEJO POVPREČNI VARIABILNI STROŠKI IN KAKO POVPREČNI SKUPNI STROŠKI?-dokler so mejni stroški manjši od povprečnih variabilnih&povprečnih skupnih, se ti zmanjšujejo vendar počasneje

D)KAJ BI ZA RAZMERJA MED DRUGIMI STROŠKI POMENILO, ČE NE BI BILO FIKSNIH STROŠKOV?

9. POVPREČNI IN MEJNI STROŠKI IN OPTIMALNI OBSEG PROIZVODNJE

A)V KATERI TOČKI MEJNI STROŠKI SEKAJO POVPREČNE VARIABILNE IN POVPREČNE SKUPNE STROŠKE?V minimumu

B) KOLIKO ZNAŠAJO PRI KOLIČINI 0 VSE MOŽNE VRSTE STROŠKOV?-fiksni: 100% -variabilni: 0 -celotni: (toliko kot fiksni) -mejni: 0 -povprečni:∞

C) DEFINIRAJ IN GRAFIČNO PREDSTAVI ELASTIČNOST STROŠKOVELASTIČNOST STROŠKOV=razmerje med mejnimi in povprečnimi stroški

∆S/∆P=∆S×P S/P ∆P S

>razmerje je indentično razmerju med tangensom kota tangente in kota sekante (v središču sistema) na določeni točki krivulje skupnih stroškov-elastičnost stroškov je vse do minimuma povprečnih stroškov manjša od 1, v minimumu je enaka 1, za minimumom pa večja od 1>drugače povedano: do minimuma povprečnih stroškov se skupni stroški povečujejo podproporcionalno količini proizvoda, od minimuma povprečnih celotnih stroškov navzgor pa nasproporcionalno količini proizvoda

D) PRIMERJAJ IZOKVANTE IN INDIFERENČNE KRIVULJE (GRAF IN FORMULE)Izokvantam v proizvodnji povsem ustrezajo krivulje ravnodušnosti v porabi, ki pomenijo enako zadovoljstvo, doseženo z različnimi kombinacijami dveh (več) dobrin

11. KRIVULJA PONUDBE DANE PROIZVODNE ENOTE

A)KAJ STOJI ZA KRIVULJO PONUDBE PROIZVODNE ENOTE? KAJ STOJI ZA KRIVULJO POVPRAŠEVANJA POTROŠNE ENOTE?-za krivuljo ponudbe proizvodne enote stoji količina proizvodov, ki jih bo ponudnik pri različnih cenah ponudil na trgu -za krivuljo povpraševanja proizvodne enote stoji količina proizvodov, ki jih bo povpraševalec pri različnih cenah povpraševal na trgu

71

B)KAKŠNA JE SPODNJA MEJA PONUDBE NA KRATEK IN KAKŠNA NA DOLGI ROK? IN ZGORNJA MEJA?-dolgi rok: spodnja meja ponudbe je v točki minimuma povprečnih celotnih stroškov-kratek rok: v točki minimuma variabilnih stroškov

zgornja meja: neomejeno

C) KAKO SE ODGOVOR SPREMENI V TOČKI B, ČE BI BILI VSI STROŠKI SAMO FIKSNI?Podjetju bi se na kratek rok izplačala proizvodnja tudi pri zelo nizkih cenah. Šele pri ceni 0 bi se proizvodnja na kratek rok ustavila

D) NA KATEREM DELU KRIVULJE MEJNIH STROŠKOV JE DEFINIRANA KRIVULJA PONUDBE?Na rastočem delu

OPTIMALNA TEHNIKA

13. RAZLIČNE TEHNIKE IN STROŠKI PROIZVODNJE

A)ALI JE DOLOČEN PROIZVOD MOGOČE PROIZVESTI NA RAZLIČNE NAČINE? RAZLOŽIDa-to pomeni z različnimi proizvodnimi faktorji (različna tehnična raven, različni stroški proizvodnje, različna optimalna izkoriščenost ustreznih faktorjev pri različnih količinah proizvodnje

B) ALI SO USTREZNI FAKTORJI VEDNO OPTIMALNO IZKORIŠČENI? RAZLOŽINe, ustrezni faktorji so optimalno izkoriščeni pri zelo različnih količinah proizvodnje. Praviloma so optimalne količine proizvodov posameznih faktorjev tem večje, čim višji tehniki faktor pripada (izjema, ki potrjuje pravilo-za majhne kmetije so se proizvajali majhni traktorji, kar je bolje kot proizvodnja brez traktorjev, vendar bi za optimalni učinek morali biti veliki traktorji, ki pa bi bili zaradi omejitve zemljiške lastnine neizkoriščeni)

C) RAZLOŽI TOČKI A IN B NA PRIMERU JEDRSKE ENERGIJEVišje tehnike ponavadi proizvajajo proizvod z nižjimi stroški (nove tehnike sicer ponavadi proizvajajo neposredno po njihovi iznajdbi ob višjih stroških kot stare, vendar pa po njihovi usposobitvi, poenostavitvi konstrukcije in materialov in povečanju zmogljivosti stroški proizvodnje ponavadi padejo pod stare)

14. POLOŽAJ NA TRGU IN IZBOR TEHNIKE

A)ALI JE PODJETNIKOVA IZBIRA TEHNIKE PROIZVODNJE TRAJNA?Da, vendar samo če v panogi ni proste konkurence, če je podjetnik monopolski lastnik najboljše tehnike

B) ALI PODJETNIK VEDNO IZBERE NAJBOLJŠO TEHNIKO PROIZVODNJE?Ne, podjetnik izbere tisto, ki mu prinaša monopolni dobiček

D) KAJ LAHKO POVEŠ O IZBORU TEHNIKE S STALIŠČA DOLGEGA OBDOBJA?S stališča dolgega obdobja izbor med tehnikami ni nujno alternativen, temveč je zaporeden, pri čemer ne pridejo v poštev le obstoječe, temveč tudi predvidene tehnike

72

15. PROPADANJE PROIZVODNIH FAKTORJEV IN TEHNIČNI NAPREDEK

A)KAKO DELJIVOST FAKTORJEV VPLIVA NA UPORABO NAJBOLJŠE OBSTOJEČE TEHNIKE?-če bi bili faktorji popolnoma deljivi, bi svoje sodelovanje v proizvodnji prevsem prilagodili količini proizvodov-ne glede na povpraševanje bi bilo mogoče proizvode vedno proizvajati s pomočjo najboljše obstoječe tehnike, in to z najmanjšimi stroški, ki jih omogoča-nedeljivost faktorjev onemogoča proizvodnjo z najboljšo tehniko (z najmanjšimi stroški) še iz 2 drugih razlogov: -propadanje faktorjev -tehnični napredek v proizvodnji faktorjev

B) KAKO PRISTONOST OZ.ODSOTNOST TEHNIČNEGA NAPREDKA VPLIVA NA VSTOP PROIZVODNIH FAKTORJEV V PROIZVODNI PROCES?

C) DEFINIRAJ OPTIMALNO PROIZVODNO OBDOBJE PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV=minimizacija izgube proizvoda (ki nastane zaradi nezmožnosti, da bi v proizvodni vedno sodelovali novi, tehnično najpopolnejši faktorji) in s tem maksimizacija proizvoda=tisto obdobje, ki omogoča največji neto proizvod na dolga obdobja

D) KAJ POVEČUJE RAZLIKO MED MOŽNIM IN DEJANSKIM PROIZVODOM?Povečanje proizvodnje povečuje izgubljen proizvod (moralna obraba), razlika med možnim (na podlagi razpoložljivega TN) in dejanskim (ki ga daje porabljen faktor) proizvodom

5.delDELITEV

UVOD

1.DELITEV KOT PROBLEM CEN PRIMARNIH FAKTORJEV PROIZVODNJE

CENA PROIZVODA=dohodek njegovih proizvajalcev na enoto proizvodaCENA PROIZVODNE STORITVE PRIPADAJOČEGA FAKTORJA=dohodek na enoto sodelovanja v produkciji s proizvodnim faktorjem (npr.dohodek na uro dela mezda, dohodek na enoto kapitala obresti, dohodek na enoto zemlje zemljiška renta,ipd.)>pomembni so tudi skupni dohodki posameznih proizvajalcev (dohodek na proizvajalca)-ta določa družbeno-ekonomski položaj posameznega proizvajalca-lastnika proizvodnega faktorja (zato je le-ta osnovna veličina, s katero se ukvarjajo davčne uprave)

A)NA KATERE DVA SESTAVNA DELA JE RAZDELJEN PROCES DELITVE? KATERI PREDPOSTAVLJA BISTVO DELITVE?

73

Proces delitve ima 2 sestavna dela:1. Prenašanje dohodka s stopnje na stopnjo (s čimer se oblikujejo dohodki proizvajalcev

posameznih stopenj)2. Delitev tako dobljenih dohodkov med proizvajalce (ki sodelujejo v proizvodnji z različnimi

faktorji)>predpostavlja bistvo delitve: raziskati dejavnike, ki vplivajo na ponudbo, in tiste, ki vplivajo na jajaj jajaj povpraševanje po proizvodnih faktorjih (s tem bo razjasnjeno kaj vpliva na jajajajaj ceno proizvodnega fakorja, s tem pa na delež dohodka, ki ga pridobi jajajajaj jajaja posamezni lastnik proizvodnega faktorja pri delitvi)

B) OPIŠI PRENAŠANJE DOHODKA S STOPNJE NA STOPNJO S POSREDOVANJEM CEN!>gre za cene proizvajalnih sredstev (predmetov dela in delovnih priprav)-višja cena proizvajalnih sredstev povečuje, nižja pa zmanjšuje dohodke proizvajalcev na predhodnjih stopnjah proizvodnje(npr.zvišanje cene nafte, poveča dohodke proizvajalcem, zmanjša pa dohodke porabnikom nafte, in to v svetovnem merilu)

C) KER JE BISTVO DELITVE DELITEV MED PROIZVAJALCI OZ.LASTNIKI FAKTORJEV, IN NE MED STOPNJAMI, DELITEV KATEREGA PROIZVODA PREDSTAVLJA BISTVO DELITVE?

D) KATERI PROIZVOD SE PRENAŠA MED STOPNJAMI?Med stopnjami se prenaša preneseni proizvod

E) DEFINIRAJ PROCES DELITVE=proces delitve (čistega) proizvoda med lastnike primarnih faktorjev proizvodnje, to je med porabniške enote, ki v procesu sodelujejo s primarnimi faktorji proizvodnje

F) KAJ SE DOLOČA NA TRGU PROIZVODOV IN KAJ NA TRGU PROIZVODNIH FAKTORJEV?

trg proizvodov: cena proizvoda trg proizvodnih faktorjv: -cena (uporabe) proizvodnega faktorja

-cena prodaje samega faktorja

G) CENA PROIZVODA JE DOHODEK NJEGOVIH PROIZVAJALCEV PO ENOTI PROIZVODA. KATERE CENE SO ŠE BOLJ NEPOSREDNO POVEZANE Z DOHODKI LASTNIKOV FAKTORJEV OZ.Z DELEŽEM POSAMEZNIKA V DELITVI?S stališča proizvajalca (lastnika proizvodnega faktorja) je zanimiv dohodek na enoto sodelovanja v proizvodnji z njegovim proizvodnim faktorjem-cena proizvodne storitve pripadajočega faktorja(npr.dohodek na uro dela mezda, dohodek na enoto kapitala obresti, dohodek na enoto zemlje zemljiška renta,ipd.)

H) DOHODEK PO ENOTI SODELOVANJA V PROIZVODNJI JE CENA PROIZVODNE STORITVE DOLOČENEGA FAKTORJA. NAVEDI KONKRETNE PRIMERE(zgoraj)-dohodek na uro mezda,itd.

2.PRIMARNI FAKTORJI PROIZVODNJE

A)KAJ SO PRIMARNI FAKTORJI IN KAJ SEKUNDARNI FAKTORJI PROIZVODNJE? Primarni faktorji Sekundarni faktorji

B) NAŠTEJ PRIMARNE IN SEKUNDARNE PRODUKCIJSKE FAKTORJE Primarni faktorji: -delo (skupaj z delom upravljanja&drugimi visoko kvalificiranimi jajajaj

jajaj -podjetništvo rutinskimi deli) -izumiteljstvo (inovatorstvo) -kapital -zemlja (nar.viri)

Sekundarni faktorji (izvedeni): -delovne priprave (PROIZVEDENA PROIZVAJALNA

74

-predmeti dela SREDSTVA-dar človekovega dela)

C) DEFINIRAJ PRODUKCIJSKE FAKTORJE Delo

=fizično/umsko delo delavca, ki predeluje predmete dela in delo, ki organizira procese proizvodnje (2 skupini: -delo organiziranja, vodstva in kontrole procesov, ki že delujejo (managerstvo, upraviteljstvo-upraviteljska plača)

-delo organiziranja novih procesov proizvodnje (razširitev in jajajaj jajjajajajaj sprememba obstoječih procesov-investiranje)

Podjetništvo=dejavnost investiranja (usmerjanje kapitala v gospodarske dejavnosti, njegovo pretvarjanje v faktorje, ki v določenih medsebojnih kombinacijah ustvarjajo prozvod); ustvarjanja novih kombinacij in s tem novih procesov>faktor, ki daje investicijam, to je kapitalu, obliko konkretnih faktorjev v konkretnih kombinacijah (kvalitativno homogenemu kapitalu kvalitativne razlike)

>dohodek: podjetniški dobiček Izumiteljstvo

=aktivnost, ki ustvarja nove tehnološke procese, nova orodja za delo, nove konstrukcije proizvodov, boljšo organizacijo dela,ipd. (to delo je kreativno-daje družbi nove možnosti za njen gos&družbeni razvoj; ni vezan na proizvodni proces)>dohodek: izumiteljska renta

Kapital =vsota prihrankov iz preteklosti, ki se z investiranjem oplaja, veča svojo vrednost(del dohodkov prejšnjih obdobij, ki v teh obdobjih niso porabljeni, ampak privarčevani in investirani, da bi se omogočilo vključevanje novih proizvajalnih sredstev (in delovne sile) v proizvodnjo)>razlike v dohodkih, povzročene z razlikami v »kakovosti kapitala«, niso dohodki kapitala, ampak podjetništva in izumiteljstva>dohodek: obresti

D) KAKO JE PRODUKCIJSKE FAKTORJE OPISAL MARX?>pogosto je delal razliko samo med 2 razredoma: dalavci in kapitalisti (vendar samo zato, ker je zemljo in njene lastnike v splošni analizi abstrahiral)

Marx razlikuje: -spretnost delavca (fizično, intelektualno in upravljalno-rutinsko delo) -razvoj znanosti&njene tehnične uporabnosti -raven&obseg proizvajalnih sredstev (kapital, izumiteljstvo) -družbeno kombinacijo proizvodnje (podjetništvo-individualno&kolektivno) -naravne pogoje proizvodnje (zemlja)

E) KAJ JE ČLOVEŠKI KAPITAL?-razlikujemo: -finančni kapital (daje procesu samo kapital in nič drugega) -aktivni, človeški kapital, podjetnik (s pretvarjanjem kapitala v konkretne faktorje jajajajaja organizira proces proizvodnje)

F) KAKŠNI PRIHODKI PRIPADAJO VSAKEMU OD PRIMARNIH PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV?-delo (mezde) -izumiteljstvo (izumiteljska renta) -zemlja (zemljiška renta)-podjetništvo (dobiček) -kapital (obresti)

s stališča gos.napredka je najpomembnejše podjetništvo (uvaja druge faktorje v proizvodnjo v kombinacijah, v kateri dajejo ustrezen proizvod)

75

POVPRAŠEVANJE PO PROIZVODNIH FAKTORJIH

3.CENA FAKTORJA KOT FUNKCIJA SKUPNEGA POPRAŠEVANJA (IN PONUDBE) PO NJEM IN INDIVIDUALNO POVPRAŠEVANJE PO FAKTORJU KOT FUNKCIJA NJEGOVE CENE

A)OD ČESA JE ODVISNO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM FAKTORJU (SKUPINI FAKTORJEV) PROIZVODNJE?Od številnih proizvajalcev enakega proizvoda in od proizvajalcev številnih panog (različnih proizvodov) in njihovih sektorjev>vsota povpraševanj vseh teh panog&sektorjev tvori skupno družbeno povpraševanje po določenem faktorju in skupaj z njegovo ponudbo določa ravnotežno ceno faktorja s tem dohodek njegovega lastnika-v tem smislu je cena faktorjev po njih, podobno kot katerakoli druga cena>čeprav je cena faktorja funkcija (skupnega) družbenega povpraševanja po njih, je za posamezno panogo in podjetje dana neodvisno od njegovega povpraševanja-s stališča posamezne panoge (posameznega proizvoda) je njeno povpraševanje po pripadajočem faktorju.

B) ZAKAJ JE ZA DELITEV POMEMBEN TRG FAKTORJEV?-ločimo: -trg proizvodov (izvedeni faktorji-sem spadajo tudi proizvajalna sredstva) >s ceno izvedenih faktorjev se dohodki samo prenesejo med samostojnimi stopnjami proizvodnje in samo jajajajaj posredno vplivajo na cene primarnih faktorjev -trg faktorjev (samo primarni faktorji) >pomen: čeprav se cene primarnih faktorjev na trgih faktorjev opredeljujejo glede na stanje jajajajaj na trgu produktov, konkretno od povpraševanja po proizvodih v proizvodnji, pri jajajajajja katerih sodelujejo pripadajoči faktorji, je s stališča posamezne panoge (proizvoda) jajajajajaj trg faktorjev samostojen, neodvisen mehanizem oblikovanja cen faktorjev

C) ALI SO CENE FAKTORJEV DOLOČENE PO PANOGAH ALI NE?Da-npr.trg dela (delovne sile)-čeprav je cena delovne sile odvisna od povpraševanja po delovni sili pri proizvodnji vseh proizvodov v proizvodnji, v kateri sodeluje, je s stališča posameznega proizvoda (panoge) dana, opredeljena s samostojnim vplivom trga dela (delovne sile)>gre za uveljavitev predpostavk proste konkurence glede razpolaganja s proizvodnimi faktorji, ki je le čista konkurenca na trgu proizvodnih faktorjev

4.IZPELJAVA POVPRAŠEVANJA PO FAKTORJU IZ NJEGOVEGA MEJNEGA PROIZVODA

A)KORISTNOST V PROIZVODNJI JE IZRAŽENA S PRODUKTIVNOSTJO FAKTORJEV. KATERA ENAČBA PREDSTAVLJA KRITERIJ ODLOČANJA PODJETNIKA, ALI BO DOLOČEN FAKTOR ZAPOSLIL ALI NE?>faktor je toliko bolj koristen, kolikor je produktivnejši, zato se povpraševanje po faktorju izpelje iz njegove produktivnosti: ci=∆Pi×cp ci-cena uporabe faktorja ∆Pi-mejni proizvod kateregakoli faktorja Cp-cena proizvoda >vrednost mejnega proizvoda=cena uporabe tega faktorja

B) KOMENTIRAJ POVPRAŠEVANJE PO FAKTORJU, KI JE IZVEDENO IZ VREDNOSTI MEJNEGA PROIZVODA FAKTORJA>to je natančnejši izraz splošnega pravila, po katerem je povpraševanje po faktorjih izpeljano iz povpraševanja po proizvodih (razmerje med vrednostjo mejnega proizvoda faktorja in

76

povpraševanja po njem je enako že znanemu razmerju med mejno koristnostjo dobrin in povpraševanjem po njih)le koristnost proizvodnih faktorjev se izraža posredno, ne v potrošnji, temveč v dohodku, ki ga omogočajo ustvariti, le-ta pa v naslenjem koraku omogoča nakup dobrin in s tem blaginjo (koristnost) fizične osebe

C) V ČEM JE KRIVULJA POVPRAŠEVANJA PO FAKTORJU POVEZANA S KRIVULJO PONUDBE POSAMEZNEGA PODJETJA?

D) DEFINIRAJ VREDNOST MEJNEGA PROIZVODA PROIZVODNEGA FAKTORJA=cena uporabe faktorja>vrednost mejnega proizvoda opredeljuje povpraševanje po faktorju na svojem padajočem delu, vendar samo od maksimuma vrednosti povprečnega proizvoda navzdol

6.PRODUKTIVNOST FAKTORJA IN NJEGOVA CENA

A)V SPLOŠNEM DOHODEK FAKTORJEV NI PROPORCIONALEN NJIHOVI PRODUKTIVNOSTI. NA OŽJIH HOMOGENIH SEGMENTIH LOČIMO ABSOLUTNE IN DIFERENCIALNE DOHODKE FAKTORJE. RAZLOŽI!>proporcionalnost cen in dohodka produktivnosti faktorja na ožjih sektorjih faktorja se omejuje na skupine faktorjev, ki so po svojih lastnostih videti homogeni ter proizvajajo enak proizvod>predpostavimo: vsi faktorji proizvajajo naturalno enak proizvod, s tem pa je dohodek faktorja na enoto enoto njihove mere natanko proporcionalen njihovi produktivnosti

ABSOLUTNI DOHODEK faktorja=(kot mejni je označen faktor, ki je najslabši med še zaposlenimi faktorji) dohodek najslabšega še zaposlenega faktorja=minimalni dohodek, pod katerim pripadajoči faktor ne sodeluje več v proizvodnji=minimalni dohodek, pri katerem je lastnik faktorja še pripravljen sodelovati s svojim faktorjem v proizvodnji (njegovo višino določi ponudba lastnika faktorja)

DIFERENCIALNI DOHODEK faktorja=dohodek boljšega faktorja (je večji, čim produktivnejši je faktor>boljši faktorji dobivajo poleg tega še absolutni dohodek

B) KAJ JE MEJNI PROIZVODNI FAKTOR?MEJNI PROIZVODNI FAKTOR=faktor, ki je najslabši med še zaposlenimi faktorji

C) KATEREMU SUBJEKTU, KUPCU ALI PRODAJALACU FAKTORJA, JE VSEENO, ALI JE FAKTOR BOLJ ALI MANJ PRODUKTIVEN, ČE JE NJEGOVA PRODUKTIVNOST UPOŠTEVANA V CENI FAKTORJA?

Prodajalcu faktorja ni vseeno, boljši faktor ko ponuja, višji dohodek dobi

D) KDAJ SO PO STALIŠČIH DELOVNE TEORIJE VREDNOSTI ABSOLUTNI IN DIFERENCIALNI DOHODKI PO SVOJEM DRUŽBENOEKONMSKEM POMENU MONOPOLNI DOHODKI IN KDAJ NE? KATERI ABSOLUTNI?-Absolutni dohodek faktorja je lahko po svoji družbeno-ekonomski naravi:

Ekvivalenten za napor (lahko tudi oportunitetni strošek izgube možnosti njegove alternativne rabe), ki ga povzroči njegovo sodelovanje v proizvodnji (stroški proizvodnje faktorja) njegovemu lastniku

Čisti monopolni dohodek (ki je rezultat omejenosti ponudbe faktorja v primerjavi s povpraševanjem po njem)

-Diferencialni dohodek je po svoji vsebini vedno monopolni dohodek

77

PONUDBA PROIZVODNIH FAKTORJEV

7.PONUDBA FAKTORJEV IN NJIHOVA CENA (NARAVNA IN ZASEBNOLASTNIŠKA MONOPOLIZACIJA FAKTORJEV)

A)KATERI POGOJI MORAJO BITI IZPOLNJENI, DA RELATIVNA REDKOST PRIDOBI OBLIKO CENE? KATERI POGOJI SO ZADOSTNI?-2 pogoja, da relativna redkost dobi obliko cene: -zasebno lastništvo -faktor mora biti takšne tehnične oblike, da jajajajajaj omogoča fizično monopolizacijo (ponavadi jajajajaja privatizacijo)>onemogočena uporaba drugim

>če je faktor tehnično sposoben za monopolizacijo, je zasebno lastništvo zadosten pogoj za pozitivno ceno (predpostavka: omejena konkurenca pri ponudbi faktorjev)

B) POD KATERIMI POGOJI DOBI FAKTOR MONOPOLNI DOHODEK????

C) PRIKAŽI NORMALNI IN MONOPOLNI DOHODEK LASTNIKA MONOPOLIZIRANEGA PRIMARNEGA PROIZVODNEGA FAKTORJA NA GRAFU

D) KAKO PODJETNIŠTVO VPLIVA NA KVALITETO UPORABE KAPITALA?>vpliva na razlike v dohodkih (podjetništvo je faktor, ki daje investicijam, to je kapitalu, obliko konkretnih faktorjev v konkretnih kombinacijah, torej daje kvalitativno homogenemu kapitalu kvalitativne razlike)

E) KAKO LOČIMO VLOGO KAPITALISTA OD VLOGE KAPITALISTA PODJETNIKA? (finančni) kapitalist: procesu daje kapital in nič drugega aktivni kapitalist (podjetnik): s pretvarjanjem kapitala v konkretne faktorje organizira proces

proizvodnjeF) KAJ PREDSTAVLJA FAKTOR IZUMITELJSTVO IN ZAKAJ JE IZUMITELJSKI DOHODEK TEŽJE DEFINIRATI? ALI JE TA DOHODEK OBIČAJNO ENAK DOPRINOSU IZUMA K POVEČANJU PROIZVODA ALI NE?IZUMITELJSTVO=aktivnost, ki ustvarja nove tehnološke procese, nova orodja za delo, nove konstrukcije proizvodov, boljšo organizacijo dela,ipd. (to delo je kreativno-daje družbi nove možnosti za njen gos&družbeni razvoj; ni vezan na proizvodni proces)>daje faktorjem novo kakovost, povečuje njihovo produktivnost

>dohodek: izumiteljska renta-težje ga je definirati zaradi okoliščine, da ta faktor le izjemoma jjjajjaja jajaja neposredno sodeluje v proizvodnih procesih >večinoma iznajdbe, izumi nastajajo zunaj proizvodnje, proizvodnja jih plača hahahhaha posredno (patenti in licence), prek cen proizvajalnih sredstev za delo in tehnoliških jajajajaj procesov, ki so njihov rezultat. V številnih primerih jih proizvodnja ne plača ali jih jajajajja plača le delno. Pogosto neplačani ali delno plačani izumi neposredno zvišujejo jajajajaj življensko raven prebivalstva

78

8.SPECIFIČNOST PONUDBE DELA

A)V LITERATURI JE KOT SPECIFIČNOST PONUDBE DELA ZNANA NAZAJ OBRNJENA KRIVULJA PONUDBE DELA. ALI GRE ZA STATISTIČNO OBLIKO TE KRIVULJE PONUDBE ALI ZA KRIVULJO PONUDBE NA TRGU DELA NA DOLOČENEM PODROČJU IN OB DOLOČENEM ČASU KOT EKONOMSKEM PROSTORU, KJER SE SREČUJETA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE TER DOLOČAJO CENE FAKTORJEV?Drugo

B) RAZLOŽI RAZLOGE ZA SPECIFIČNO PONUDBO DELA-splošna značilnost: ponudba dela je večja, če je dohodek (proizvod) na enoto dela manjši, in jajajajja jajaja nasprotno-razlogi: -človek ni samo homo oeconomicus (svojih moči in razpoložljivega časa ne troši samo za doseganje jajajajajaj ekonomske koristi, dohodka, ampak tudi številnih neekonomskih jajajajjaja koristi, vse do prostega časa, ki mu služi za razvedrilo) -s povečanjem produktivnosti dela se omogoča večje zadovoljevanje potreb v materialnih jajaja proizvodih (dohodkovna elastičnost po njih postane manjša od 1-to omogoča, da se jajajajaj jaja zadovoljujejo tudi pri zmanjšani ponudbi dela)

C) NAVEDI PRIMER, KO JE TAKA SPECIFIČNA KRIVULJA DELA REZULTAT SEKULARNE PRIMERJAVE SITUACIJ V DOLOČENI DEŽELI-primer: enaki delavci na različnih razvojnih stopnjah istega gospodarstva (v 19.stoletju je delovni dan jajajaj trajal 12 ali več ur, danes pa je krajši od 8 ur, delovni teden pa skrajšan na 5 delovnih dni)

D) NAVEDI PRIMER, KO JE TAKA SPECIFIČNA KRIVULJA DELA REZULTAT PRIMERJAVE SITUACIJ V RAZVITI IN NERAZVITI DEŽELI-primer: enaki delavci v različno razvitih gospodarstvih (v nerazvitih državah delavci delajo dlje in jajajaj intenzivneje kot delavci v razvitih državah)

E)KAKO JE TO POVEZANO Z VREDNOTENJEM PROSTEGA ČASA GLEDE NA DOHODEK IN MATERIALNE DOBRINE?Človek svoje moči in razpoložljivega časa ne troši samo za doseganje ekonomske koristi, dohodka, ampak tudi številnih neekonomskih koristi, vse do prostega časa, ki mu služi za razvedrilo. S povečanjem produktivnosti dela se omogoča večje zadovoljevanje potreb v materialnih jajaja proizvodih (dohodkovna elastičnost po njih postane manjša od 1-to omogoča, da se jajajajaj jaja zadovoljujejo tudi pri zmanjšani ponudbi dela). Sproščeni napori in čas se izkoriščajo za zadovoljevanje drugih potreb (namesto v tovarnah in pisarnah ljudje čedalje bolj trošijo svoj čas v kulturi, športu, razvedrilu,itd.). v primerjavi z materialnimi dobrinami so te dobrine kvalitetnejše. Pri povečanju realnega dohodka za določen odstotek se poveča povpraševanje po prostem času in aktivnostih po njem v večjem odstotku (dohodkovni&substitucijski učinek-ta pomeni, da se spremeni vrednostni sistem, življenski stil povpraševalca)>v razpoložljivem omejenem časovnem okviru (24h/dan) delamo do tistega trenutka, ko postane mejna koristnost iz dodatnega delovnega časa zasuženega dohodka manjša kot mejna koristnost zaradi dodatnega dela izgubljenega prostega časa>s pomočjo TN se delovni čas postopoma skrajšuje (vprašanje kako povečati koristnost prostega časa)

F)KAKŠNA JE DOHODKOVNA ELASTIČNOST PROSTEGA ČASA IN PRIHRANKOV?Manjša od 1

9.MEJNI STROŠKI DELA IN PONUDBA DELA (POSAMEZNIK KOT DVOJNI MONOPOLIST PRI RAZPOLAGANJU S SVOJO DELOVNO SILO)

79

A)OPTIMALNA KOLIČINA DELA POSAMEZNIKA JE REZULTAT PRIMERJAVE STROŠKOV DELA IN DOHODKA (PROIZVODA). ZAKAJ JE NASTALA RAZLIKA MED MEJNIMI IN POVPREČNIMI STROŠKI DELA?STROŠKI DELA=napor, povzročen z delom, in zmanjševanje razpoožljivega časa za druge dejavnosti>so rastoča funkcija količine dela>če stroški dela s količino dela rastejo, je treba razlikovati med mejnimi in povprečnimi stroški dela (delo je merjeno s proizvodom): delavec bo izbral količino dela (proizvoda), pri kateri so mejni stroški dela enaki proizvodu>pri tej količni je skupni čisti proizvod, ki mu ga daje delo, največji

B) PO KATEREM PRAVILU DOLOČA POSAMEZNIK OPTIMALNO KOLIČINO DELA PRI KONSTANTNEM PROIZVODU IN PRI PADAJOČEM PROIZVODU?

konstanten proizvod: splošna oblika krivulje ponudbe dela bo ostala nespremenjena, s jajajajaj jajaja pomočjo predpostavke konstante produktivnosti dela

>takšna predpostavka bi bila realna pri delavcu, kateremu je zalužek dan, sam pa odloča jajjajaja o količini dela

padajoč proizvod: produktivnost ni konstantna-človekov mejni proizvod s povečanjem jajajajja njegovega dela (drugi faktorji so nespremenjeni) upada, cena proizvoda pa z jajajaj večanjem količine >krivulja, ki ima v celoti značilnosti krivulje povpraševanja, iz nje se izpelje jajajjaja hha krivulja mejnega proizvoda, vzporedna krivulji mejnega dohodka

RAVNOTEŽJE NA TRGU PROIZVODNIH FAKTORJEV

10.DOLGOROČNE ZNAČILNOSTI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA PRIMARNIH FAKTORJEV IN GIBANJE NJIHOVIH CEN

A)V PONUDBI PRIMARNIH FAKTORJEV NASTANEJO NA DOLGI ROK SPREMEMBE V PONUDBI. KAKŠNA JE BILA PONUDBA DELA NA PREHODU IZ FEVDALIZMA V KAPITALIZEM?Ponudba dela je bila v primerjavi s povpraševanjem po njem neprimerljivo večja (veliko število nezaposlenih)

B) KAKO SE FORMIRA KULTURNI MINIMUM V SODOBNEM GOSPODARSTVU IN KAKO VPLIVA NA ODNOS MED ZAPOSLENIMI IN NEZAPOSLENIMI?>v teku stoletij se je povpraševanje po delovni sili zaradi akumulacije kapitala (naravna rast prebivalstva&tehnološki napredek), ki je omogočalo širjenje proizvodnje, povečalo:

-to je pripeljalo do višjega ravnotežnega zaslužka, število nezaposlenih pa je neprimerljivo manjše kot v začetnih fazah kapitalističnega razvoja; posledica tega pa je, da je stvarni zaslužek večji od ravnotežnega (skupaj s fiziološkim ga opredeljuje tudi kulturni minimum)>v tem položaju, ki je značilen za sodobno razvita gospodarstva, zmanjšanje zaslužka povečuje, povečanje pa zmanjšuje zaposlenost

C) OPIŠI IN GRAFIČNO PREDSTAVI: DOLGOROČNO GIBANJE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJE ZA KAPITALOM. ZAKAJ JE TU POLOŽAJ GLEDE OBRESTNE MERE BISTVENO DRUGAČEN KOT PRI ZEMLJIŠKI RENTI?

>povpraševanje po kapitalu se nenehno povečuje (razlog: rast prebivalstva+tehnični napredek)

80

>ponudba kapitala pa se povečuje celo hitreje kot povpraševanje, kar dolgoročno zmanjšuje obrestne hahahahah mere

-povečanje proizvodnje, ki veča realne dohodke prebivalstva, povečuje povpraševanje po kapitalu kot proizvodnem faktorju (predpostavimo: linerano z rastjo proizvodnje in dohodkov). Zaradi rasti realnih dohodkov prebivalstva, še posebej lastnikov proizvajalnih sredstev, se nadproporcionalno hitro povečuje delež prihrankov, torej ponudba kapitala v njih>ponudba kapitala se povečuje hitreje kot povpraševanje po njem>tako deluje akumulacija kapitala, katere cilj je povečanje dohodka od kapitala, dolgoročno prav v nasprotni smeri, saj ga zmanjšuje

F) OPIŠI IN GRAFIČNO PREDSTAVI SMER IN RAZLOGE ZA DOLGOROČNO GIBANJE CEN POSAMEZNIH VRST PRIMARNIH PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV

G) RAZLOŽI: SODOBNA NEZAPOSLENOST KOT ODRAZ PREVELIKIH ZAHTEV DELAVSKIH SINDIKATOV

DELITEV MED GLAVNIMI SKUPINAMI PROIZVODNIH FAKTORJEV

11.TEORIJA DELITVE IN DOHODKI LASTNIKOV PRIMARNIH FAKTORJEV

A)GRAFIČNO PRIKAŽI DELITEV DOHODKA MED LASTNIKE PROIZVODNIH FAKTORJEV S STALIŠČA PODJETNIKA

B) VSEBINSKO RAZLOŽI GRAF IZ TOČKE ANajprej podjetnik najame enostavno delo in mu plača mezdo. Zatem najame sestavljeno (kvalificirano) delo za plačo, zatem zakupi zemljo (naravne vire) za rento, sledi pridobitev uporabe izumov (cena v obliki patenta) in končno izposoja kapitala (plačilo v obliki obresti). Za svojo aktivnost podjetništva je nagrajen v višini normalnega podjetniškega dobička

81

C) KDAJ PODJETNIK DOSEŽE DOBIČEK ZASE?Podjetnik organizira produkcijo, najema faktorje za faktorjem in vsakemu plača ustrezni dohodek, nazadnje dobi tudi sa plačo za podjetništvo. S tako dobljeno ceno gre na trg in če jo dobro kombinira, doseže na trgu ceno, višjo od skupnih stroškov, in s tem ekstra profit>če bo tržna cena višja od njegove individualne (bo delal z dodatnik dobičkom, torej je uspešno izvajal podjetniško funkcijo)

12. ZEMLJIŠKA RENTA

ABSOLUTNA ZEMLJIŠKA RENTA=dohodek, ki ga prinese še zadnje obselano zemljiščeA)ZAKAJ JE BIL ŠTUDIJ ZEMLJIŠKE RENTE ZGODOVINSKO POMEMBEN?Ker je v obdobjih, ko je bila proizvodnja pretežno kmetijska, pretežni del monopolnih dohodkov imel obliko zemljiške rente, in je bila to glavna oblika, v kateri se je pojavljal presežni proizvod (del nad mezdami kot plačilom za delo) nasploh

B) NAŠTEJ IN DEFINIRAJ NATURALNE OBLIKE ZEMLJIŠKE RENTE-kmetijska, rudniška, mestna, turistična,itd.

C) NAŠTEJ IN DEFINIRAJ VREDNOSTNE VRSTE ZEMLJIŠKE RENTE-če je zemlja v zasebni lasti in omejena: -absolutna zemljiška renta (dohodek, ki ga prinese še zadnje hahahahahah obdelano zemljišče)-vsa druga zemljišča so bolj donosna, prinašajo ob absolutni še siferencialno zemljiško rento(rezultat nehomogenosti faktorja zemlja)>glede na izvor: -diferencialno zemljiško rento I (rezultat večje naravne plodnosti/oddaljenosti jajajajajjaaj zemlje od trga, kjer se prodajajo njeni proizvodi, jajajajajja torej lokacije) -diferencialno zemljiško rento II (rezultat človekovega posega v zemljišče, torej jajajjajaja izboljšav v obliki meloracije, komasacij jajajajajja jajaja poljedelskih zemljišč)

D) V ČEM JE RAZLIKA MED IZUMITELJEM IN LASTNIKOM ZEMLJE GLEDE PRISVAJANJA DONOSOV FAKTORJA, KI GA IMATA V LASTI? VLOGA ČESA?Lastniki zemlje, ki jo daje v zakup, so (v nasprotju z izumitelji) praviloma sposobni pridobiti skozi zakupnino celotno rento, saj s potekom časa zemlje ne bo več, prej manj

E) ZAKAJ SE USTAVARJANJE ZEMLJIŠKE RENTE II NE POVEČUJE V NESKONČNOST Z DODATNIM INVESTIRANJEM V ZEMLJO?>če ni hkrati naložb (povečanja obsega) v druge proizvodne faktorje, se zaradi padajočih donosov zemlje takšno investiranje po določeni točki več ne izplača (alternativne naložbe v druge projekte, faktorje prinašajo večje donose)

14. OBRESTNA MERA

A)DEFINIRAJ OBRESTNO MEROOBRESTNA MERA=nadomestilo za odlog potrošnje v prihodnost in, dodatno, za tveganje pri tem

B) CENA KAPITALA V PROSTI KONKURENCI, GLEDE NA PRIPRAVLJENOST PONUJATI KAPITAL IN GLEDE NA DEJANSKO MOŽNOST PONUJANJA. RAZLOŽI V prosti konkurenci bi bila cena kapitala 0, če bi bil prosta dobrina.

82

>gospodarstvu pa so potrebne vedno nove količine kapitala, ki se oblikujejo s prihranki. Čeprav so prihranki kakovostno boljša dobrina in realni dohodek prebivalstva raste, ni mogoče pričakovati zadostnega oblikovanja prihrankov za potrebe proizvodnje pri obrestni meri 0. Zato je obrestna mera pozitivna v vseh gospodarstvih (višja je, manj razvito je gospodarstvo)

C) KATERA ELEMENTA LAHKO UPRAVIČUJETA POZITIVNO OBRESTNO MERO KOT CENO UPORABE FAKTORJA KAPITALA Z VIDIKA PONUDBE KAPITALA IN KATERE ELEMENTE Z VIDIKA POVPRAŠEVANJA PO KAPITALU?

(cena uporabe faktorja kapitala z vidika ponudbe) -medčasovna preferenca posameznika jajajaj >nadomestilo za odrekanje tekoči potrošnji

Hhahahah -tveganje Hahahah >bodoča potrošnja ni zanesljiva (medtem jajajajjaj ko tekoča je)

(cena uporabe faktorja kapitala z vidika povpraševanja) izhaja iz »produktivnosti« kapitala>obrestna mera je mejna stopnja produktivnosti kapitala, ki jo mora zagotoviti vsak kapital, da bi z njim razpolagala proizvodnja (presežek produktivnosti kapitala nad to stopnjo spet dobi podjetnik)

D)KAKO JE DOLOČENA CENA VREDNOSTNEGA PAPIRJA (FORMULA)?

D=cw cw-cena kapitala K, s katerim razpolagamo i

E) OPIŠI RAZMERJE MED GIBANJEM CENE NA TRGU KAPITALA IN NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV, TUDI GRAFIČNO>vrednostni papir prodaja tisti, ki potrebuje kapital (denar), kupuje pa ga tisti, ki kapital posoja-povpraševanje po kapitalu je zato identično s ponudbo vrednostnih papirjev in obratno

>povečanje povpraševanja po jajaja kapitalu, poveča obrestno mero, jajajaj ustrezno povečanje ponudbe jajajjajaja vrednostnih papirjev pa zmanjša jajajjajaja njihovo ceno

cena vrednostnega papirja-količina kapitala, s katero se trguje kot z enoto kapitala

15.FIKTIVNI KAPITAL

A)DEFNIRAJ VLOŽENI KAPITAL, FIKTIVNI KAPITAL IN OPIŠI RAZLIKO MED NJIMA VLOŽENI KAPITAL FIKTIVNI KAPITAL

=kapital, za katerega se proda (in kupi) podjetje s profitno stopnjo, ki je drugačna od obrestne mere>fiktiven je v smislu, da ni bil nikdar v resnici vložen; je rezultat izračuna

83

USTANOVITELJSKI DOBIČEK/IZGUBA=razlika med fiktivnim in vloženim kapitalom=vsota vseh podjetniških dobičkov, ki jih bo podjetje prineslo v vseh bodočih obdobjih oz.vsota njihovih sedanjih vrednosti>le eno od konkretnih poimenovanj podjetniškega dobička D D-donos i i-obrestna mera

B) KAKO SE IZRAČUNA FIKTIVNI KAPITAL (FORMULA IN NJENA MATEMATIČNA IZPELJAVA Z RAZLAGO)?FIKTIVNI KAPITAL=ustanoviteljski dobiček+vloženi kapital>podjetnik si s prodajo v višini fiktivnega kapitala prilasti v eni vsotir vse bodoče podjetniške dobičke, kupcu pa prepusti, da s svojo podjetniško žilico še poveča profitno stopnjo kupljenjega podjetja in si zatem, pri naslednji prodaji, prilasti v eni vsoti, z novim fiktivnim kapitalom, ves lasten prispevek v obliki dodatnih podjetniških dobičkov

C) V ČEM JE RAZLIKA MED DELNICO IN OBVEZNICO KOT OSNOVNIMA OBLIKAMA VREDNOSTNIH PAPIRJEV? -dohodek, ki ga prinašajo obveznice je fiksen, dohodek, ki ga prinašajo delnice pa je bolj jajajaja neposredno odvisen od poslovanja podjetja

OBVEZNICA=vrednostni papir>dohodek, ki ga prinaša podjetju je fiksen (ponavadi v obliki obresti), saj gre za posojilni kapital, načeloma neodvisen od poslovanja podjetja (le toliko uspešno mora biti, da ga odplača)>cene obveznic niso fiksne!!!

DELNICA=vrednostni papir>dohodek od delnic je bolj neposredno odvisen od poslovanja podjetja-imenuje se DIVIDENDA -profit podjetja: -razdeljeni profit (katerega del je tudi dividenda) Jajajaj -nerazdeljen profit (se investira in s tem poveča njegovo vrednost, s tem pa jajajajajaj vrednost delnice kot idealnega deleža delničarja na podjetju)>cene delnic variirajo glede na (letne) poslovne rezultate podjetja

D) DEFINIRAJ DONOS IN STOPNJO PODJETNIŠKEGA DOBIČKA DONOS (dobiček, profit)

=dobiček, ki ga dobi podjetje ko začne poslovati, po stopnji r>ki je lahko večja/manjša od obrestne mere i, po kateri dobi podjetnik kapital na posodo od kapitalista

STOPNJA PODJETNIŠKEGA DOBIČKA=presežek profitne stopnje nad obrestno mero r-i

E) KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA MEDČASOVNO PREFERENCO?>podobna diskontnemu faktorju, ki je od človeka do človeka različen, sicer pa večji, čim bolj je nestrpen posameznik pri potrošnji: -višji diskontni faktor/večja medčasovna preferenca: za jajajajaj pripravljenost na odlog tekoče potrošnje v korist bodoče potrošnje je treba ponuditi višjo obrestno mero

F) PRIKAŽI ODNOS MED VREDNOSTJO DANAŠNJIH IN PRIHODNJIH DOBRINIsta količina dobrin, s katerimi razpolaga potrošnik danes, je vredna več kot v prihodnjosti-obresti kompenzirajo razliko

84

OBLIKE ORGANIZIRANJA PROIZVODNJE V SODOBNEM GOSPODARSTVU

16. PREBLEM ODNOSA PRINCIPAL-AGENTAGENT=pooblaščeni predstavnikPRINCIPAL=lastnik

A)DEFINIRAJ ODNOS PRINCIPAL-AGENT-teorija: njuna funkcija je ločena tako, da lastnik podjetja (principal) nadzira alokacijo sredstev in nosi jajajajja tveganje, s čimer v resnici izvaja podjetniško funkcijo, management (agent) pa opravlja jjajjaja zgolj upravljalsko funkcijo-v praksi: prihaja do razlik med interesi lastnikov kapitala, ki težijo k čim večjemu dobičku, in jajaja jajaja managerji, ki naj bi se usmerjali k drugim ciljem (velikost družbe, višje plače, stabilnost, jajajjaj družbeni ugled, socialni vidik)

B) KAKŠNE SO RAZLIKE V INTERESIH PRINCIPAL IN AGENTA? ALI IMATA ENAKE INTERESE?Ne interesi niso enaki-prihaja do razlik med interesi lastnikov kapitala, ki težijo k čim večjemu dobičku, in managerji, ki naj bi se usmerjali k drugim ciljem (velikost družbe, višje plače, stabilnost,družbeni ugled, socialni vidik)

C) NAŠTEJ NEKAJ PRIMEROV ODNOSOV PRINCIPAL-AGENT. RAZLOŽI NA PRIMERU VELIKE TRGOVSKE HIŠEV SLOVENIJI

17. VRSTE PODJETIJ

A)DEFINIRAJ VRSTE PODJETIJ GLEDE NA VODENJE IN UPRAVLJANJE Anglosaksonski model

>lastniki nadzorjujejo podjetje bolj posredno (prek kapitalskega trga, kjer prodajajo njegove delnice, če rezultati podjetja niso zadovoljive)-upravljanje: lastniki podjetja neposredno sodelujejo pri upravi skupaj z managerji-pravice lastnikov: pravica do nadzora, pravica do tveganja, pravica nagrade za tveganje (ius abutendi) ius fruendi&ius procurandi si

-pravice managerjev: pravica do odločanja (ius utendi) delita!!!

Evropski kontinentalni model>uprava ločena od nadzornega sveta; vpletanje lastnikov v poslovanje je bolj neposredno, kapitalski trg, ki je v tem sistemu manj razvit, prek cene delnic podjetja ni edina informacija o njem in edina povezava z lastniki-razlika od anglosaksonskega: medsebojno (križno) lastništvo med podjetji in finančnimi jajajajjaja institucijami (bankami, zavarovalnicami)-uprava: odloča-nadzorni svet: nadzira glavne poslovne odločitve

Japonski model-povezovanje podjetij v: -finančne skupine (banka nadzira) člani skupine so kapitalsko

-kapitalske skupine (matično podjetje nadzira) povezani med seboj

85

>sistem glavne banke vključuje eno podjetje, ki ima odnos samo s samo eno banko, ki je pomemben delničar podjetja, zato pa nastopa tudi kot njegov zavarovalni agent-razlike od tradicionalnih korporacij: horizontalna koordinacija (delovanje majnih skupin in jajajajaja povezava med njimi z aktivno vlogo posameznika) in jhajajajjaja večji delež zunanjega bančnega financiranja med jajajajajaj finančnimi viri-cilj podjetja: dolgoročni stabilni (in ne kratkoročni maksimalni) dobiček

C) NAŠTEJ POJAVNE OBLIKE PODJETIJ Zasebno družinsko podjetje

-vodi&upravlja sam lastnik (samostojni podjetnik)>slabosti: ne zmore&ne obvlada vseh odločevalskih funkcij (tehnološko, ekonomsko, pravno)

Partnersko podjetje-ustanovi več ljudi skupaj (d.o.o.,d.n.o.,t.d.)>slabosti: konflikt med partnerji

Delniška družba-inkorporirana oblika podjetja, v kateri so lastniki anonimni (ali ne) lastniki delnic, vrednostnih papirjev, ki izražajo lastnino imetnika delnice na idealne deležu podjetja, s tem pa materialno odgovornost za njegovo poslovanje do višine lastniškega deleža>prednost: omejena odgovornost lastnikov, večja likvidnost>sestava: skupščina delničarjev+upravni odbor (voli ga skupščina; upravlja podjetje) jajajajjaja+nadzorni svet (v imenu lastnikov nadzira podjetje)>vrste delnic: -navadna delnica (navadna lastniška upravičenja-odločanje, udeležba pri jajajajja dobičku/izgubi, prodaje) -prednostna delnica (predpravica pri delivi čistega dohodka, odvzema pravico jajajajajaj odločanja) -zlata delnica (pravica blokade pri odločanju)

Participativno podjetje-3 skupine kooperativnih odločevalcev: lastniki kapitala+managerji+zaposloeni, ki nosijo jajjajaja tveganje poslovanja>pogajalska moč med njimi pa je razdeljena na različne načine

18. CENA PROIZVODNIH FAKTORJEV

A)KAJ JE KAPITALIZACIJA?=postopek diskontiranja bodočih vrednosti dohodka v sedanjost, torej ugotavljanje sedanje vrednosti toka dohodka, ki ga bo dajalo neko proizvodno sredstvo v prihodnosti, in s tem same vrednosti tega sredstva>v resnici se ugotavlja kapital, ki bi pri danem dohodku nekega sredstva kupcu tega sredstva dajal obresti po tržni obrestni meri-gre za kapitalizacijo bodočih donosov

B) RAZLOŽI POJEM SEDANJE VREDNOSTI BODOČEGA DONOSA IN VLOGO DISKONTIRANJA PRI KAPITALIZACIJISEDANJA VREDNOST

-vloga diskontiranja pri kapitalizaciji: preko ugotavljanja sedanje vrednosti toka dohodka, ki ga bo jajajajaj dajalo neko prizvodno sredstvo v prihodnjosti, se ugotovi sama jajajajajjja vrednost tega sredstva

C) RAZLIKA MED CENO PRODUKCIJSKEGA FAKTORJA IN CENO NJEGOVE UPORABE? DEFINIRAJ FORMULI! ALI STA KAKŠNI POVEZAVI?

Cena proizvodnega faktorja (nakupna, prodajna) Cena njegove uporabe (zakupna, najemna)

86

-splošno pravilo: Cpf=cena uporabe faktorja Cpf=C i =∆P×C p >cena uporabe faktorja je v ravnotežju

obrestna mera i i določena z njegovim mejnim jajajaj jajajaj vrednostnim proizvodom

D) KAJ KONKRETNO POMENITA CENA FAKTORJA IN CENA NJEGOVE UPORABE ZA PRIMERE POSAMEZNIH VRST PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV: ZEMLJE, KAPITALA (STROJEV), IZUMITELJSTVA IN DELOVNE SILE?E) STATIČNA IN DINAMIČNA OCENA VREDNOSTI PODJETJA.RAZLOŽI

Dinamična metoda ugotavljanja vrednosti podjetja>s pogledom ex-ante

Statična metoda ugotavljanja vrednosti podjetja>prek knjigovodskih podatkov je usmerjena ex-post: ugotavlja se koliko je bilo v podjetje jajajajajajaj vloženega v preteklosti

DELOVNA TEORIJA VREDNOSTI(klasični ekonomist D.Ricardo)

19. PROSTA KONKURENCA IN NORMALNI DOHODKI PRIMARNIH FAKTORJEV PROIZVODNJE

A)PRIMERJAJ, TUDI GRAFIČNO, KONCEPT PROSTE KONKURENCE, RAVNODUŠNOSTI IN NERAVNODUŠNOSTI. ALI GRE PRI TEM ZA TEORETSKE PRIMERJAVE ALI ZA OPIS DEJANSKEGA STANJA?

Ravnodušnost glede načina sodelovanja v proizvodnji>proizvajalcem bi bilo vseeno, s katerim od obstoječih faktorjev sodelujejo v produkciji>prosta konkurenca bi vsem producentom zagotovila enake dohodke-(graf) proizvod na levi sliki dobijo delavci, na desni pa tisti, ki v produkciji sodelujejo s kapitalom

Neravnodušnost>čim večji so stroški dela, tem manjša bo njihova pripravljenost za sodelovanje s pripadajočim faktorjem>to predpostavljamo zato, ker predpostavljamo, da bodo tudi v prosti konkurenci ljudi vodili isti cilji, kot jih vodijo danes-(graf)vsi bi raje sodelovali s kapitalom; skupen proizvod dobijo delavci, dohodek tistih, ki sodelujejo s kapitalom je 0

B) PROSTA KONKURENCA GLEDE VSEH PETIH FAKTORJEV PROIZVODNJE OZ.GLEDE NA EN FAKTOR PROIZVODNJE. RAZLOŽIPROSTA KONKURENCA-razpolaganje s katerimkoli od obstoječih primarnih faktorjev v jajajaj jajajja proizvodnji >faktorji niso monopolizirani, ampak so lastništvo vseh&vsakogar >način sodelovanja ni omejen niti z zasebnim lastništvom niti s hahahahaha sposobnostmi proizvajalca (producenta), da sodeluje v proizvodnji s jajajajajajja katerimkoli od njih

C) KAKO IMENUJEMO DOHODKE, KI BI VELJALI V PROSTI KONKURENCI?Normalni dohodki

D) KATERI ELEMENTI OPREDELJUJEJO STROŠKE DELA?

87

-proizvajalci pri svojih odločitvah o sodelovanju s posameznih izmed faktorjev upoštevajo vse te faktorje

20. MONOPOLNI DOHODKI IN EKSPLOATACIJA

A)KAJ POMENIJO ZA DELITEV MONOPOLIZACIJA FAKTORJEV IN MONOPOLNI DOHODKI?(predpostavka: družbeni proizvodni proces ostane nespremenjen) >delavci morajo svoj produkt deliti s kapitalisti>monopolni dohodki so sočasno tudi najvišji dohodki, ki jih lahko dosežejo pri danih družbeno-ekonomskih pogojih, opredeljeni z življenskim minimumomkapitalisti dobivajo to, kar delavci izgubljajozunaj proste konkurence je monopoliziranost odločujoč faktor delitve

B) KAJ ODLOČILNO VPLIVA NA SODELOVANJE Z DOLOČENIMI PRODUKCIJSKIMI FAKTORJI V PRIMERU MONOPOLIZACIJE FAKTORJEV IN KAJ V PRIMERU PROSTE KONKURENCE?

Prosta konkurenca: stroški dela>nekateri izmed producentov dobivajo manjše dohodke od drugih, ker ne želijo sodelovati v produkciji s faktorji, ki prinašajo večje dohodke. Če bi to hoteli, bi lahko, ker vsak izmed njih razpolaga s katerimkoli od obstoječih faktorjev skupaj s sposobnostjo, da z njimi sodeluje v produkciji

C) KAKO SE PREDPOSTAVKE V TEORETSKIH MODELIH GLEDE KONKURENCE IN RAVNODUŠNOSTI PRIBLIŽUJEJO REALNOSTI IN KAKŠNE SO POSLEDICE ZA DELITEV?Četudi se zdi predpostavka indiferentnosti (ravnodušnosti) povsem nerealna, je takšna zaradi zagotovila, da je motivacija, ki v sedanjih razmerah zagotavlja proizvodnji zadostne količine ustreznih faktorjev, edina mogoča>delitev bi se lahko povsem emancipirala od prispevka v proizvodnji>gotovo je, da za pogoje proste konkurence v razpolaganju s proizvodnimi faktorji predpostavka indiferentnosti ni tako nerealna, kot je videti>cilj takšnih razlag ni odgovoriti na naravo motivacije v prosti konkurenci, temveč ugotoviti faktorje delitve v realnih gospodarstvih, zato je edino upravičeno predpostavljati, da so okoliščine, ki vplivajo na pripravljenost za sodelovanje v proizvodnji v prosti konkurencu, pri bližno enake kot v realnih gospodarstvih

21. RAZDELITEV PODJETNIŠKEGA DOBIČKA (PROIZVODNA CENA)

A)KAKO PRIDE DO DELITVE ČISTEGA PRODUKTA (POTREBNEGA IN PRESEŽNEGA) MED LASTNIKE POSAMEZNIH PRIMARNIH FAKTORJEV?

potrebni produkt: se deli med delavce sorazmerno količini vloženega dela (kakor jo merijo jajajajajjajaja monopolizirane delovne sposobnosti)

presežni produkt: se deli sorazmerno količini vloženega kapitala na enoto dela (tehnični jajajajaj opremljenosti)

B) GRAF IN OPIS SITUACIJE POD TOČKO A

C) KAJ JE POTREBNO, DA PODJETNIK REALIZIRA PODJETNIŠKI DOBIČEK?

88

Podjetniki vlagajo kapital v sredstva z različno produktivnostjo, iščejo kombinacije, v katerih dosežejo večji mejni vrednostni proizvod, kot je cena uporabe proizvodnega faktorja. Podjetniki najemajo proizvodne faktorje po podravnotežnih cenah, razliko do ravnotežne cene pa si prisvajajo kot podjetniški dobiček (to velja za kapital, vložen tako v proizvodnjo istega proizvoda/skupine proizvodov, kot v proizvodnjo različnih proizvodov)

D) KAJ JE BISTVO PODJETNIŠTVA?-bistvo podjetništva: odkrivanje faktorjev s cenamiE) KAJ JE POSLEDICA PROSTE KONKURENCE GLEDE PRODUKCIJSKIH SREDSTEV (KAPITALA) ZNOTRAJ PANOGE, KAJ MED PANOGAMI?

znotraj panoge: (sredstva so razredno sicer monopolizirana, znotraj razreda lastnikov pa je jajajajaja glede njih svobodna (prosta) konkurenca)>vsak podjetnik lahko razpolaga s katerimikoli poznanimi sredstvi>v takšnem položaju bodo podjetniki proizvajali z najbolj produktivnimi sredstvi, vendar ne enakimi; dobički vseh podjetnikov pa bodo enaki

med panogami??F) KATERI KRITERIJ SE UPORABLJA ZA RAZDELITEV PROFITA PRI PRODUKCIJSKI CENI?-kriterij delitve sta delo in kapital (pri vrednostni ceni pa samo vloženo delo)

G) KAKŠNA JE ENAČBA PROFITA NA ENOTO ČASA? V ČEM JE TA KRITERIJ ANALOGEN OBLIKOVANJU PLAČE NA ČASOVNO ENOTO PRI PROSTI KONKURENCI GLEDE DELOVNIH SPOSOBNOSTI, KADAR DELAVCI NISO RAVNODUŠNI?-uspešnost podjetništva se meri velikost doseženega dobička-čistega jajajjajaja dohodka, na vložena sredstva-kapital>v ravnotežnem položaju bodo profiti na kapitale (profitna stopnja) v vseh panogah enaki: na enoto vloženega kapitala bodo dobili vsi podjetniki enak dohodek ne glede na organski kapital v posamezni panogi

-analogija: (delovne sposobnosti) dohodki dela so se izenačili na enoto teže dela, čeprav so bili na jajajajaj enoto časa različni (prosta konkurenca glede razpolaganja z delovnimi sposobnostmi, zato jajajajaj ni izkoriščanja, le ravnodušnosti ni bilo)

>tudi pri kapitalu je tako velikost profita (π) na enoto kapitala (K) enaka v vseh panogah, na enoto časa (Z) pa je sorazmerna organski sestavi kapitala: π=K×π Z Z K

H) KDAJ IN ZAKAJ JE VREDNOSTNA CENA ENAKA PRODUKCIJSKI?Enaki sta v panogi z enakim deležem kapitala in dela, v kateri je vseeno, po katerem kriteriju delimo presežni produkt, po kapitalu ali po delu, saj sta oba enaka in enaka narodnogospodarskemu povprečju

I)GRAFIČNI PRIKAZ OBLIKOVANJA PRODUKCIJSKE CENE

89

J) KAJ JE NORMALNA CENA, NJENE POJAVNE OBLIKE IN ZAKAJ PRIDE DO RAZLIK MED NJIMI?NORMALNA CENA=(Marx) produkcijska cena, ki je sestavljena iz 2 delov:

dohodkov delavcev, ki so proporcionalni monopoliziranim delovnim sposobnostim (edina realnost)

profitov kapitalistov, ki so ob nemonopoliziranih sredstvih enaki na enake kapitale, sicer pa sorazmerni tehnični sestavi kapitala

>normalnost cene zagotavlja prosta konkurenca med kapitalisti v okviru njihovega razreda, sicer v celoti gledano proste konkurence ni (sredstva kapitalisti kot razred monopolizirajo proti delavcem)

potrebni produkt (se deli med delavce sorazmerno količini vloženega dela, kakor jo merijo jajajja monopolizirane delovne sposobnosti)

presežni proizvod (delitev je sorazmerna količini vloženega kapitala na enoto dela-tehnični jajajajjaja opremljenosti)

skupen rezultat je produkcijska cena, ki je višja v panogi z nadpovprečno tehnično opremljenostjo dela (K/Z), nižja pa v panogi s podpovprečno opremljenostjo dela

VLOGA FAKTORJA DELO PO DELOVNI TEORIJI VREDNOSTI

VREDNOST PROIZVODA=količina abstraktnega družbeno potrebnega dela, ki je vloženo v proizvod Jajajajaj > DELOVNA TEORIJA VREDNOSTI) =njena relativna redkost (na trgu) izenačenje:več kakovostnega dela je vloženega v produkt, večja je njegova redkost in zato vrednost

22. MARXOV KONCEPT VREDNOSTI DELOVNE SILE

A)KAJ JE DELO, KAJ DELOVNA SILA? DELO DELOVNA SILA

=skupek delovnih sposobnosti, s katerimi razpolaga delavec>je specifično blago par excellence>njeno izkoriščanje omogoča pridobivanje presežne vrednosti

B) DEFINIRAJ VREDNOST DELA, VREDNOST DELOVNE SILE IN IZKORIŠČANJE VREDNOST DELA

=vrednost produkta dela VREDNOST DELOVNE SILE

=vrednost tiste količine življenjskih sredstev, ki je nujno potrebna za reprodukcijo delavčeve delovne sile (življenjski minimum-fiziološki&kulturni)

C) KATERE MINIMUME POZNAŠ IN KAKO SO OPREDELJENI? življenski minimum

=količina življenjskih sredstev, ki je nujno potrebna za reprodukcijo delavčeve delovne sile fiziološki minimum

=količina življenjskih sredstev, ki je nujno potrebna za fizično reprodukcijo delovne sile>se v času bistveno ne spreminja

družbeni minimum

90

-družbeni: predstavlja najmanjšo količino življenjskih sredstev, brez katerih v danih družbeno-hahaha ekonomskih razmerah ni mogoče zagotoviti trajnega sodelovanja delavcev v jajajaj jajajaj proizvodnji (zaslužki morajo delavcem zagotoviti življenjski minimum)

D) KAJ JE POSLEDICA DEJSTVA, DA JE ŽIVLJENJSKI MINIMUM DRUŽBENI, IN NE TEHNIČNI?Nasproti tehničnemu minimumu se v proizvodnji drugega blaga, ki se s tehničnim napredkom zmanjšuje, družbeni minimum produkcije delovne sile s tehničnim napredkom povečuje>zmanjševanje tehničnega minimuma produkcije drugih dobrin je pogoj za povečanje družbenega minimuma reprodukcije delovne sile (zmanjšanje količine dela na enoto produkta, kar je istovetno povečanju produkta na enoto dela, to pa omogoča tudi povečanje življenskega minimuma)

E) V ČEM JE PO MARXU POSEBNOST DELOVNE SILE KOT BLAGA?DELOVNA SILA=skupek delovnih sposobnosti, s katerimi razpolaga delavec >dokler je v prosti konkurenci osnovno gibalo produkcije, je v zasebnolastniških jajajajaj družbah osvobojena vseh drugih faktorjev proizvodnje, predmet prodaje in jajajajajja nakupa, blago kot vsako drugo blago

23. PRESEŽNA VREDNOST IN NAČINI NJENEGA POVEČEVANJA

A)DEFINIRAJ STOPNJO PRESEŽNE VREDNOSTI NA VSE MOŽNE NAČINESTOPNJA PRESEŽNE VREDNOSTI=uspešnost izkoriščanja delovne sile v produkciji

σ=presežna vrednost -cilj produkcije

vrednost delovne sile -sredstvo za doseganje cilja produkcije

=(Marx) stopnja izkoriščanja dela s strani kapitala >kvantitativno je enaka stopnji presežnega produkta>stopnja presežnega delovnega časa (razmerje med presežkom delovnega časa in potrebnim delovnih časom) in stopnja preseženega dela (razmerje med presežnim delom in potrebnim delom) B) KAKŠNI SO NAČINI POVEČEVANJA PRESEŽNE VREDNOSTI-2 načina: -absolutni način (temelji na povečanju količine dela (napora), ki ga mora delavec vložiti v jajajjajajaja produkcijo pri dani vrednosti njegove delovne sile) >to se doseže s: -podaljšanjem delovnega časa (ekstenzifikacija dela) -hitrejšim&napornejšim delom v nespremenjenem jajajjaja delovnem dnevu (intenzifikacija dela) >v obeh primerih se produkt poveča -relativni način (temelji na povečevanju proizvodne sile dela) >z boljšo organizacijo dela, mehanizacijo,itd. se pri danem potrebnem jajajajaj proizvodu poveča celotni proizvod, četudi se količina dela (napora), ki jajajajaj ga mora delavec vložiti v proizvodnjo, ne poveča (praviloma se zmanjša)

C) KAKO JIH JE MOGOČE POVEZATI Z ELEMENTI ENAČBE PRODUKTIVNOSTI DELA?Potrebni produkt je neodvisen od produktivnosti dela (tišično kratkoročna zakonitost), zato je s povečanjem produktivnosti dela v družbenem (in individualnem) produktu čedalje manjši >stopnja presežne vrednosti se torej iz obdobja v obdobje povečuje

24. ŽIVLJENJSKI MINIMUM IN PRODUKTIVNOST DELA

91

A)ALI JE VREDNOST DELOVNE SILE DOLOČENA NA TRGU DELOVNE SILE KOT REZULTAT NJENEGA POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE ALI PA ZUNAJ TRGA Z VREDNOSTJO PRODUKTOV, POTREBNIH ZA NJENO OBNOVO?Vrednost delovne sile je določena zunaj trga z vrednostjo produktov, potrebnih za njeno obnovo

B) ALI OBSTAJA ZVEZA MED PRODUKTIVNOSTJO GOSPODARSTVA IN POTREBNIM PRODUKTOM (KRATKOROČNO, DOLGOROČNO)?

(kratkoročno) neodvisnost potrebnega produkta od produktivnosti dela (omejeno na jajajjajaja jajajaj individualne procese)>potrebni produkt ostane nespremenjen

TN s povečanjem produktivnosti dela, to je večjo količino dobrin na delavca&prebivalca, znatno razširi meje rasti potrebnega produkta-osnovni mehanizem: konkurenca med kapitalisti pri prodaji njihovih produktov (povečevanje jajajajajjajaja profitov>konkurenca>postopno zniževanje cen>povečevanje reaalnih dohodkov hahahahahah delavcev)

C) OPIŠI MEHANIZEM PRENOSA RASTI PRODUKTIVNOSTI NA RAST ŽIVLJENJSKEGA MINIMUMA-kulturni element vrednosti delovne sile, z njim pa življenjski minimum kot celota, se s TN povečuje>povečevanje kulturnega dela potrebnega produkta:povečanje družbenega produkta izhaja iz iznajditeljstva. Praviloma si iznajditelji uspejo prisvojiti le manjši del produktov svojega izuma. Večji pripadejo v obliki povečanih profitov tistim, ki novo tehnologijo vpeljejo v proizvodnjo-podjetnikom. S konkurenco med podjetniki se znižujejo cene, s tem pa se povečani družbeni produkt iz profita prenese v potrebni produkt-realni zaslužki se povečujejo

26. NORMALNI DOHODKI DELAVCEV

NORMALNI DOHODKI=dohodki, ki jih delavci dobivajo v prosti (svobodni) konkurenci >čeprav so na enoto časa različni, so enaki na enoto teže dela (za enako jajajajajaj delo, delo enake teže, dobivajo delavci enako nagrado

A)ALI JE PREDPOSTAVKA, DA SO DELOVNE SPOSOBNOSTI DELAVCEV MONOPOLIZIRANE, REALISTIČNE?Da, ker delavci kljub vsemu ne razpolagajo z enakimi delovnimi sposobnostmi, pri čemer gre za voljo, subjektivni element: nekdo ima rad težje delo, drugi ne. Tudi volja za delo je lahko delovna sposobnost, ki jo opredeljujejo nacionalne, razredne, rasne, spolne in individualne razlike med delavci. Tudi te niso rezultat svobodnih odločitev delavcev, ampak so objektivno pogojene

B) KAKŠNI BI BILI DOHODKI DELAVCEV V PRIMERU PROSTE KONKURENCE GLEDE DELOVNIH SPOSOBNOSTI IN HKRATI RAVNODUŠNOSTI?Edini kriterij izbire dela v tem primeru je produkt ki ga dosežejo (na uro dela):

če je različen, se delavci selijo v dejavnosti, kjer je višji, dokler se zaradi večje ponudbe teh del in zmanjšanja drugih, od koder prihajajo, plače kot cene delovne sile ne izenačijo

C) KAJ SE SPREMENI, ČE DELAVCI NISO VEČ RAVNODUŠNI GLEDE NA OPRAVLJANJE RAZLIČNIH DEL, PROSTA KONKURENCA GLEDE DELOVNIH SPOSOBNOSTI PA ŠE OBSTAJA?

92

Takoj se pokaže, da delavci opravljajo nekatera dela raj kot druga: ponudba opravljanja raznih del ni več absolutno elastična. Če se povpraševanje po delih ni

spremenilo, pride do sprememb v plačilih za posamezne vrste dela. D) ALI SO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH ZA RAZLIČNA DELA IZRAZ NEENAKOPRAVNOSTI ALI NE?Da. V ravnotežnem položaju se noben delavec ne želi prezaposliti, temveč je zadovoljen z delom, ki ga opravlja, in dohodkom, ki ga zanj dobi-razlike v plačilih za delo so natančen izraz razlik v teži dela (subjektivno), kakor jo merijo delavci sami (to je edino ekonomsko pomebno merilo teže dela, ki ga poznamo)

27. MONOPOLIZIRANE DELOVNE SPOSOBNOSTI-obstoja ravnodušnosti ni več, saj delavec, četudi bi hotel, ne more opravljati nekaterih del, ker nima (prirojenih/pridobljenih) sposobnosti zanje

A)ZARADI KATERIH RAZLOGOV SO V PRAKSI DELOVNE SPOSOBNOSTI MONOPOLIZIRANE?-2 razloga: -prirojene delovne sposobnosti (npr.fizična vzdržljivost, moč, intelektualna sposobnost) -pridobljene delovne sposobnosti (npr.z izobraževanjem)

v takšnem gospodarstvu obstaja izkoriščanje med samimi delavci

C) RAZLIKE MED NORMALNIMI IN MONOPOLNIMI DOHODKI DELAVCEV IMENUJEMO DELOVNE RENTE. RAZLOŽI

MONOPOLNI DOHODKI=dohodki, ki jih oblikuje monopolna ponudba delovnih jajajajaj jajaja sposobnosti

NORMALNI DOHODKI=dohodki, ki jih delavci dobivajo v prosti (svobodni) konkurenci DELOVNA RENTA=razlika med normalnimi in monopolnimi dohodki

D) KAKŠNA JE DEFINICIJA ENOSTAVNEGA (MEJNEGA) DELA IN DIFERENCIALNE DELOVNE RENTE?MEJNO (enostavno) DELO=delo, katerega izvajanje ne zahteva nikakršnih posebnih prirojenih ali jajajjaja pridobljenih sposobnosti, v povprečju vseh delavcev, ki ga opravljajo, jjajajajaj pa prinaša najnižje dohodke na enoto časaMULTIPLICIRANA (sestavljena) DELA=vsa druga dela; prinašajo večje dohodkeDIFERENCIALNA DELOVNA RENTA=presežek dohodkov sestavljenih del nad dohodkom JAJAJAJJA mejnega dela >pri vseh delavcih je pozitivna, le pri mejnem delacu je 0

E) ALI JE DOHODEK ENOSTAVNEGA DELA MONOPOLEN ALI NE? RAZLOŽI.Ne, ker njegovo izvajanje ne zahteva nikakršnih posebnih prirojenih ali pridobljenih sposobnosti in je torej z vidika ponudbe na voljo v neomejenih količinah

28. VREDNOST IN VREDNOSTNE CENE A)VREDNOST KOT IZRAZ INTENZIVNOSTI POJAVA V RAZLIČNIH PRIMERIH.RAZLOŽI

pogosto se uporablja v smislu cene-v smislu matematičnega produkta količine in cene (vrednost prodaje v nekem obodbju)

pri primerjavah v nematerialni sferi (politično prepričanje, religija, umetnost) delovna teorija:

VREDNOST DELA=količina abstraktnega, družbeno potrebnega (priznanega) dela, opredmetenega v proizvodnji materialnih dobrin

o abstraktno: zato, da je primerljivo delo raznih poklicev (delo peka in rudarja)o družbeno potrebno: zato, da ne bi več dela manj sposobnega delavca pomenilo večjo

vrednost produkta

93

>zato se določi povprečno potrebno delo določenega poklica (za določen produkt) v družbi kot priznano

ENOTA VREDNOSTI=tista količina vrednosti, ki jo v enoti časa ustvari povprečno enostavno deloB) ZAKAJ MERIJO VREDNOST MONOPOLNI, IN NE NORMALNI DOHODKI?Ker so monopolizirane delovne sposobnosti edino v praksi dano dejastvo>razmerje med dohodki različnih vrst dela so stabilni skozi stoletja, zato so dohodki od dela, kakor jih merijo monopolizirane delovne sposobnosti, edini kriterij delitve med delovnimi ljudmi

C) KAJ SO NORMALNE CENE, NORMALNI DOHODKI, NORMALNI STROŠKI? NORMALNE CENE NORMALNI DOHOKI=dohodki, ki jih dobivajo delavci v prosti (svobodni) konkurenci NORMALNI STROŠKI

D) KAJ SO VREDNOSTNE CENE?VREDNOSTNE CENE=cene, ki so proporcionalne vrednosti (ne enake, saj se cene merijo v jajajajajjajaja denarju, vrednost pa v količina dela) >so sorazmerne monopolnim dohodkom >v resnici skrivajo v sebi izkoriščanje enih delavcev po drugih >oblikuje se zgolj na podlagi količine dela

v menjavi tako dobivajo eni delavci za manj svojega dela več tujega dela. Tržna enakost skriva v sebi stvarno neenakost proizvajalcev, ki je rezultat neenakomerne razdelitve delovnih sposbnosti med delavci

E) ZAKAJ MARX TRDI, DA VREDNOST NI MATERIALNA VELIČINA, TEMVEČ MATERIALIZACIJA ODNOSOV MED PROIZVAJALCI?Izkoriščanja enih delavcev po drugih Marx v svojih delih ni posebej poudarjal, čeprav jih je implicitno priznaval. (Učbenik)

29.RAZREDNO IN INDIVIDUALNO NEMOPOLIZIRANA SREDSTVAA)DEFINIRAJ SOCIALIZEM V EKONOMSKEM SMISLU=prosta konkurenca med delavci glede proizvajalnih sredstev (niso niti razredno, niti individualno monopolizirana)>delavec se lahko zaposli v katerikoli panogi

B) ZAKAJ MODEL VREDNOSTNE CENE OB RAZREDNO IN INDIVIDUALNO MONOPOLIZIRANIH SREDSTVIH, ČETUDI SE DELI V PLAČE VES ČISTI PRODUKT, NI ŽIVLJENJSKI?Ker bi se lahko v najbolj produktivnih podjetjih zaposlilo preveč delavcev. Čeprav bi na enoto dela še vedno ustvarili npr. dvakrat več kot v manj produktivnih podjetjih, bi tam lahko delali zgolj kakšno sekundo, kar ne bi zadostovalo za preživetje. Preostanek delovnega časa bi se morali seliti iz enega v druga, čedalje manj produktivna podjetja. Tehnično ni izvedljivo: vsakdo lahko dela le v enem podjetju. Plače pa bi bile sorazmerne količini vloženega dela, ne glede na količino in produktivnost kapitala, ki je pri tem različno uporabljen v različnih panogah. Gre za uveljavitev vrednostne cene

C) KATERE PREDPOSTAVKE BI MORALE BITI IZPOLNJENE, DA BI VREDNOSTNI SISTEM DELOVAL?Glej zvezek(predavanje)

D) ZAKAJ BI PRIŠLO DO SELITVE KAPITALISTOV V SISTEMU VREDNOSTNE CENE IN ZAKAJ DO SELITVE DELAVCEV V SISTEMU PRODUKCIJSKE CENE?Prehajanje delavcev:

sistem vrednostne cene

94

če začnemo s produkcijsko ceno in ob njej uveljavimo kriterij delitve zgolj po vloženem delu, bi delavci v tekstilu dobili 4-krat manj presežnega produkta na enoto dela kot delavci v računalništvu. V razmerah proste konkurence bi se delavci selili za boljšim plačilom za delo, torej iz tekstila v računalništvo. Povečana ponudba dela in proizvodov v računalništvu bi znižala cene računalniških proizvodov, odhod delavcev iz tekstila pa zmanjšala ponudbo in s tem povečala cene v tekstilu>preliv delavcev bi se končal, ko bi na enoto dela dobili enake presežne produkte, dobili bi vrednostno ceno

sistem produkcijske cene začnemo z vrednostno ceno in ob njej uveljavimo kriterij delitve po obeh dejavnikih: po delu (potrebnem kapitalu) in po kapitalu (presežnem produktu). Sedaj bi se lastniki kapitala selili iz računalništva, kjer dobijo premalo presežnega proizvoda na enoto kapitala, v tekstil, kjer dobijo 4-krat več. >selitev se ustavi, ko padec obsega proizvodnje v računalništvu dvigne ceno in poveča donos na preostali kapital, prehod novega kapitala v tekstilno industrijo pa zniža ceno tekstilnih proizvodov in s tem delež presežnega produkta na kapital, tako da se donosi na kapital v obeh panogah izenačijo

E) PO KATERIH (DVEH) KRITERIJIH SE OBLIKUJE PRODUKCIJSKA CENA, PO KATEREM VREDNOSTNA CENA? ZAKAJ RAZLIKA?

PRODUKCIJSKA CENA=se kot normalna cena oblikuje po dveh kriterijih, v enem delu sorazmerno količini dela, v drugem količini kapitala>prosta konkurenca je omejena na odnose znotraj kapitalističnega razreda

VREDNOSTNA CENA=se izoblikuje izključno na podlagi količine dela>last proizvajalnih sredstev je nemopolizirana tudi razredno>ker ni kapitalistov, ni nikogar, ki bi za storitve kapitala zahteval posebno plačilo (dobiček). >cena se mora v celoti oblikovati sorazmerno delu, edinemu faktorju, s katerim delavci razpolagajo individulano in ki je njihova zasebna last

30.PROSTA KONKURENCA PRI RAZPOLAGANJU S PROIZVAJALNIMI SREDSTVI KOT DEFINICIJA SOCIALIZMA IN NUJNOST KOLEKTIVNEGA FINANCIRANJA DRUŽBENIH POTREB A)TEMELJNA ELEMENTA DEFINICIJE SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA-ALI STA POTREBNA ALI ZADOSTNA POGOJA SOCIALIZMA?-temelja elementa: -odprava zasebne lastnine nad neosebnimi produkcijskimi faktorji -delitev po delu

nobena od navedenih zahtev ni zadosten, prva pa niti potreben pogoj za obstoj socializma

B) ZAKAJ JE POTREBNO KOLEKTIVNO ZADOVOLJEVANJE MNOGIH POTREB IN KAKO LE-TO DEFORMIRA MODEL RAZDELITVE PO VLOŽENEM DELU?Skupno zadovoljevanje nekaterih potreb je predpogoj skupnega življenja v družbi (npr.izdatki za obrambo, šolstvo, socialo, zdravstvo, kulturo,itd)-zanj so potrebni finančni viri&osnovni davekNujnost kolektivnega zadovoljevanja nekaterih družbenih potreb dodatno otežuje uveljavitev načela delitve po delu. >pri njih velja načelo, da vsakdo prispeva po svojih zmožnostih, troši po potrebah (npr.opreacije v zdravstvu). Prispevek posameznika po zmožnostih naj bi najbolj uveljavilo proporcionalno obdavčenje. Vendar pa to ne pomeni, da tisti, ki bo npr. z bolj intenzivnim delom ustvaril višji osebni dohodek, bo plačal tudi višji davek (za pridnost ne bo nagrajen, ampak kaznovan)>s kakršnimkoli sistemom obdavčenja se osnovni sistem delitve dohodka po delu poruši

C) KATERI LJUDJE, SLOJI, SO BOLJ ZA SOCIALIZEM, KATERI BOLJ ZA KAPITALIZEM?

95

Nižji družbeni sloji so bolj za socializem, vižji družbeni sloji pa za kapitalizem

31.DELOVANJE VREDNOSTNEGA MODELA V PRAKSI IN KRITIKAA)ZAKAJ JE SOCIALISTIČNI MODEL ZAHTEVAL ELIMINACIJO INDIVIDUALNEGA PODJETNIŠTVA IN S ČIM JE BILO NADOMEŠČENO?Socialistični model je zahteval eleminacijo individualnega podjetništva zato, ker bi se z njim rušilo načelo delitve zgolj po delu (s podjetniško funkcijo bi se ljudje diferencirali). Obstajalo je prepričanje, da je mogoče gospodarstvo organizirati po modelu vrednostne cene>zato so v socializmu ruskega tipa odvzeli podjetniško fukcijo posamezniku in jo predali državi, ki je prek centralnoplanskega urada odločala o najpomembnejših vprašanjih gospodarjenja: kaj, kako, kdaj, koliko, kdo in za koga proizvajati>hkrati so odpravili trg, ker je njegov mehanizem omogočal uveljavljanje (objektivno neenakih) sposobnosti ljudi-omogoča razslojevanje

B) V ČEM JE OSNOVNA TEORETIČNA ZABLODA V INTERPRETACIJI VREDNOSTNEGA MODELAOsnovna teoretična zabloda v interpretaciji vrednostnega modela je v tem, da je kot edini proizvodni faktor razumljeno delo (zgolj fizično&umsko trošenje energije, brez podjetništva in izumiteljstva)-delo je edini faktor vrednosti.

C) KAKO JE PROBLEM DELITVE MED DELOM IN KAPITALOM REŠEVAL V ENOSTAVNI BLAGOVNI PROIZVODNJI, KAKO V KAPITALIZMU IN KAKO NAJ BI SE V SOCIALIZMU?

enostavna blagovna proizvodnja kapitalizem socializem

D) DEFINIRAJ SPECIFIČNO PRODUKCIJSKO CENO IN V ČEM SE RAZLIKUJE OD PRODUKCIJSKE CENE KOT NORMALNE CENE V KAPITALIZMUSPECIFIČNA PRODUKCIJSKA CENA

produkcijska : ker kakor že obravnavana produkcijska cena določi deleže posameznih jajajaja jajajajaj produkcijskih faktorjev v delitvi skladno z njihovim prispevkom v proizvodu

>npr.v obliki mejnega vrednostnega produkta specifična : ker ovrednoteni prispevki niso zasebnolastninsko, ampak družbeno ali državno

jajajajja prisvajani

DELOVNA SILA, BREZPOSELNOST IN BLAGINJA

32.TRG DELOVNE SILE IN BREZPOSELNOSTA)KAJ JE PRIKRITA BREZPOSELNOST?PRIKRITA BREZPOSELNOST=stanje, ko so ljudje v službah, a nimajo dela

B)DEFINIRAJ NARAVNO STOPNJO BREZPOSELNOSTINARAVNA STOPNJA BREZPOSELNOSTI=dolgoročno sprejemljiva brezposelnost, ki je posledica: -izgube zaposlitve (prostovoljne/prisilne) -iskanja dela

-razlogi: (spodaj)

C) DEFINIRAJ RAVNOTEŽNO STOPNJO BREZPOSELNOSTI delovna sila=zaposleni+brezposelni L=Z+B stopnja brezposelnost=brezposelni/delovna sila B/L stopnja aktivnosti delovne sile=aktivno prebivalstvo/delovno sposobno prebivalstvo

>pri analizi determinant stopnje brezposelnosti predpostavimo, da je delovna sila L fiksno dana (v resnici to ni res). Posamezni členi predpostavljenega fiksnega kontingenta delovne sile se premikajo med zaposlenostjo in brezposelnostjo.

96

Tako del zaposlenih izgubi delo oZ (odpuščeni), del brezposelnih najde delo nB. V ravnotežju znotraj dane delovne sile L ostaja stopnja brezposelnosti konstantna, če je število brezposelnih, ki najdejo delo, enako številu zaposlenih, ki izgubijo delo: B/L=konstantna, če je oZ=nB

RAVNOTEŽNA STOPNJA BREZPOSELNOSTI=v ravnotežju znotraj dane delovne sile L jajajajjajajaja konstantna stopnja brezposelnosti, če je število jajaj B/L=o/(o+n) brezposelnih, ki najdejo delo, enako številu jajajajajjajaja zaposlenih, ki izgubijo delo>odvisna od odpuščanja z dela in od možnosti, da se najde novo delo

D) NAŠTEJ RAZLOGE NARAVNE STOPNJE NEZAPOSLENOSTI-razlogi: -proces iskanja dela (vodi v frikcijsko brezposelnost) -rigidnost plač FRIKCIJSKA BREZPOSELNOST-nastane zaradi iskanja nove, boljše zaposlitve, ter je jajajajjajajaja povezana s tveganjem in negotovostjo >gre za rigidnost trga delovne sile-razlogi: težje odpuščanje, ugodnejše zavarovanje za primer jajajajaj brezposelnosti in nastanek tehnoloških presežkov ob zmanjšanju povpraševanja po jajajajja naa nekvalificiranih delavcih zaradi TN

RIGIDNOST PLAČ=nepripravljenost, da bi se plače prilagodile (znižale ob) znižanju jajajjajaja ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po delu

33.EKONOMIKA BLAGINJEA)DEFINIRAJ PARETOV OPTIMUM. KJE VSE GA LAHKO DOSEŽEMO?PARETOV OPTIMUM=optimalni položaj, etično merilo, s katerim primerjamo dejansko stanje in s jajajajja tem ocenjujemo stopnjo izpolnitve optimuma >optimum je dosežen v razdelitvi proizvodov družbe, če ni več mogoča jajajajaj nadaljna prerazdelitev, pri kateri bi bil vsaj eden član družbe na boljšem, jajajajjajaj noben pa na slabšem >optimalno le, če blaginjo opredeljuje kot seštevek blaginj posameznikov, jajajajajaj ne nujno v etičnih sistemih, kjer je opredeljena blaginja družbe kot celote jajajajjajjaja ali posameznih skupin v njej-problem: obdavčenje (neposredni, posredni ali družinski davek)

-proizvodnji (gre za kombinacije faktorjev, pri katerih ni mogoče povečati jajajajajajajaj proizvodnje ene dobrine, ne da bi zmanjšali proizvodnjo jajajajajajja a druge dobrine -menjavi in delitvi (ko v prerazdelitvi ni mogoče izboljšati položaja enega jajajajajajja potrošnika brez poslabšanja položaja drugega potrošnika)

B) POD KAKŠNIMI POGOJI PRIDE DO PARETOVEGA OPTIMUMA? -če v družbi ni več mogoča nadaljna prerazdelitev, pri kateri bi bil vsaj eden član družbe na jajajaj boljšem, noben pa na slabšem

C) NAŠTEJ IN OPIŠI NAPAKE V DELOVANJU TRGA IN ZA VSAKO PRIMER IZ SLOVENSKEGA GOSPODARSTVAPOPOLNA KONKURENCA-3 pogoji ???

>teoretični sklep: popolna konkurenca je najučinkovitejši način gospodarjenja (teorija splošnega jajajajajajaj ravnotežja)>praksa: prosto delovanje trga pripelje do neučinkovitih rešitev, ki pomenijo alokacijo redkih sredstev, jajaj s katerimi zadovoljujemo potrebe-napake v delovanju trga:

eksternalije (proizvodnja/poraba se ne odraža neposredno v višini tržnih cen-zunanji +/- jajajajja učinki, ki niso internalizirani, cene pa jih ne odražajo)

97

6.delGOSPODARSKA RAST IN NJENE

DETERMINANTEUVOD A)OPIŠI RAZLIKO MED MIKRO- IN MAKROEKONOMIJO

mikroekonomija

98

=del ekonomske znanosti, ki se ukvarja s preučevanjem odločanja v mikrogospodarskih enotah in odnosih, ki s tem nastanejo med njimi

makroekonomija=del ekonomske znanosti, katere objekt je gospodarstvo kot celota

B) DEFINIRAJ STATIČNI IN DINAMIČNI POGLED NA GOSPODARSTVO IN VLOGO DENARJA

statični pogled (gospodarstvo kot mirujoči mehanizem-razlage o razširjeni reprodukciji, jajajajja problemi gospodarske rasti, prihranki&investicije in razmerje med njima, jajjajajaja družbeni produkt in njegova rast)

dinamični pogled (gospodarska gibanja-s posredovanjem denarja)

-vloga denarja: -omogoča procese, katerih smeri in rezultati so opredeljeni neodvisno od njega -denar ni nevtralen člen-osnove gospodarskih gibanj sicer so odločitve gospodarskih jajajaj subjektov, vendar se-le te sprejemajo s posredovanjem denarja -aktivna vloga v odnosu z realnimi gibanji - s stališča dosežkov gospodarjenja so, predvsem glede na prebivalstvo (življenjski jajaaja standard), pomembne le realne veličine-njihov obseg je mogoče razumeti le z jajajjaja vključitvijo denarja in njegove vloge v gospodarskem mehanizmu

DOLGOROČNA GOSPODARSKA RAST IN GOSPODARSKI RAZVOJ

1.ENAČBA GOSPODARSKE RASTIA)KAKŠNA JE RAZLIKA MED GOSPODARSKIM RAZVOJEM IN GOSPODARSKO RASTJO? KAJ POMENI ZA ODLOČANJE O STRATEGIJI RAZVOJA DRUŽBE?

gospodarska rast=rast družbenega produkta (merimo: s povečanjem produkta)>eden od elementov gospodarskega razvoja, njegova kvantitativna stran >se uporablja za povečanje proizvodnje >primerjava z rastjo človeških bitij: čeprav hitro rastejo, se slabo razvijajo

gospodarski razvoj

B) NAPIŠI IN KOMENTIRAJ ENAČBO GOSPODARSKE RASTI TER RAZLOŽI, V KATERO OBDOBJE PO MARSHALLU SPADA p-investicijski učinekΔP=p×I I-investicije ΔP-povečanje produkta

>enačba velja za katerokoli proizvodno enoto, panogo ali narodno gospodarstvo. V njen sta ΔP in I rezultata procesov, ki se odvijajo v času-obdobje na katero se nanašata je lahko različno dolgo, ponavadi gre za leto dni>razlogi za različna letna povečanja proizvodnje ΔP: -velikost gospodarstev >zato se družbeni produkt&njegova rast računata na prebivalca -dosežena raven produktivnosti >namesto absolutne rasti proizvodnje se uporablja njena jajajajjaaj relativna rast

C) NAVEDI RELATIVNO OBLIKO ENAČBE GOSPODARSKE RASTI IN RAZLOŽI: ZAKAJ SE TA OBLIKA BOLJ POGOSTO UPORABLJA V MEDNARODNIH PRIMERJAVAH-RELATIVNA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA jajajaΔP=p×I I/P-investicijski koeficient (pove, kolikšen delež družbenega produkta gre za investicije in ne v tekočo

jajajjajaj P P a porabo)

99

>bolj pogosto se uporablja v mednarodnih primerjavah zato, ker želimo primerjati gospodarstva na različnih razvojnih stopnjah (uporablja se namesto absolutne rasti proizvodnje)

D) DEFINIRAJ MERILO EKONOMSKE RAZVITOSTI DRŽAVE-kvalitativna stran: rast produkta, stopnja zadovoljevanja materialnih potreb, zadovoljitev nematerialnih potreb, enakomernost v zadovoljitvi potreb (razdelitev), zaposlenost, socialni in kulturni vidiki,itd

E) KAKO RAST ZAHTEVA CILJ ZMANJŠEVANJA ZAOSTANKA RAZVITOSTI SLOVENIJE ZA EU?

2.FAKTORJI RASTI IN NJENA MAKSIMIZACIJA

A)KATERI DEJAVNIKI DEFINIRAJO ZGORNJO MEJO GOSPODARSKE RASTI?-dejavniki, ki definirajo zgornjo mejo (potencialne) GR:

tehnični napredek število prebivalcev maksimalna izkoriščenost vseh primarnih faktorjev proizvodnje

>vsi primerni faktorji imajo zgornjo mejo razpoložljive velikosti in njihovega izkoriščanja-delo&tehnika lahko zgornjo mejo v največji meri povečujeta

B) KAJ POMENITA POJMA POTENCIALNI TEHNIČNI NAPREDEK IN POTENCIALNA ZAPOSLENOST?

POTENCIALNI TEHNIČNI NAPREDEK=(primer, ko je TN dan)-njegova uvedba v proizvodnjo, ki povečuje investicijski učinek, zahteva investicije, to pa običajno pomeni rast tehnične opremljenosti dela (na zaposlenega ali na prebivalca)

POTENCIALNA ZAPOSLENOST=maksimalna možna zaposlenost prebivalstva>njeno pretvarjanje v aktualno zaposlenost, ki povečuje proizvod, pri nespremenjenem investicijskem učinku, prav tako zahteva investicije, vendar povečuje tehnično opremljenost dela samo na prebivalca, ne na zaposlenega (če je stopnja potencialne zaposlenosti že izkoriščena, je povečanje proizvoda mogoče le še z rastjo prebivalstva-naravni prirastek/selitveni saldo)>število prebivalcev določa zgornjo mejo (velikosti) družbenega proizvoda

C) ALI JE SMISELNO PRIČAKOVATI, DA BI SE OBE KOMPONENTI V ENAČBI GOSPODARSKE RASTI, DELEŽ INVESTICIJ V DRUŽBENEM PROIZVODU IN INVESTICIJSKI UČINEK, LAHKO STALNO POVEČEVALI? RAZLOŽI

D)KAJ DOLOČAMO S POJMOM DEMOGRAFSKIH INVESTICIJ IN KOLIKO ZNAŠAJO V SLOVENIJI?DEMOGRAFSKE INVESTICIJE=investicije, ki zagotavljajo rast družbenega produkta pri nespremenjenem produktu na prebivalca (in s tem pri nespremenjenem življenjskem standardu)

2.1

A)KAKŠEN JE ODNOS MED VELIKOSTJO INVESTICIJ IN INVESTICIJSKIM UČINKOM, ČE INVESTICIJSKE MOŽNOSTI RAZVRSTIMO GLEDE NA PRIČAKOVANO UČINKOVITOST OD NAJBOLJŠIH PROTI SLABŠIM?

100

-vzrok razlik med investicijami in investicijskimi učinki: razlike v podjetniških sposobnostih

B) ZAKAJ JE INVESTICIJSKI UČINEK IMPLICIRAN V ENAČBI RASTI, POENASTAVITEV, KI KOT KRITERIJ ZA INVESTIRANJE ZAHTEVA DVE KOREKCIJI?

investicijski učinek, impliciran v enačbi rasti, je pravzaprav poenastavitev:>ker niti povečanje produkta ΔP niti investicije I nista veličini nekega določenega krajšega obdobja (leta), temveč se nanašata na vsa bodoča obdobja, tako da pomenita tokove investicij in dohodkov, ki jih ti tokovi investicij povzročajo v vseh bodočih obdobjih>s tem je investicijski učinek v bistvu INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI investicije, enakost mejnega investicijskega učinka z obrestno stopnjo pa enakost intnerne stopnje donosnosti z diskontno stopnjo (razen mejne investicije imajo vse sprejete investicijske možnosti interne stopnje večje od diskontne stopnje)DISKONTNA STOPNJA=stopnja, ki bodoče vrednosti reducira na sedanje

C) PODJETNIK PRI SVOJIH ODLOČITVAH UPOŠTEVA NETO INVESTICIJSKI UČINEK. DOHODEK KATERIH FAKTORJEV JE VZEL IZ BRUTO INVESTICIJSKEGA UČINKA?enačba gospodarske rasti: ΔP=p×I (ΔP-bruto produkt) p=ΔP/I (p-bruto investicijski učinek)>če od povečanja bruto produkta ΔP odštejemo produkte drugih faktorjev (zemlje in dela skupaj z iznajditeljstvom), ostane del, ki ga štejemo za tehnični produkt kapitala (tehnologije). Pripadajoč investicijski učinek imenujemo NETO INVESTICIJSKI UČINEK

D) DEFINIRAJ STOPNJO DONOSNOSTI>če obseg investicij, ki zagotavljajo maksimalno rast (optimalni obseg investicij) obravnavamo v odnosu z družbenim produktom dobimo:STOPNJA DONOSNOSTI=stopnja investicij, ki zagotavlja maksimalno rast >kot odstotek družbenega produkta

2.2

A)PO KATEREM PRAVILU SE DOSEGA MAKSIMIZACIJA PROIZVODA?-pravilo: maksimizacija proizvoda se doseže s tistim obsegom investicij, katerega mejni neto jajja jajaj investicijski učinek je enak obrestni meri

B) KATERA SPREMENLJIVKA POTEGNE MEJO MED INVESTICIJSKIMI PROJETKI, KI BODO SPREJETI, IN MED TISTIMI, KI NE BODO URESNIČENI?Obrestna mera potegne torej mejo med investicijskimi projekti, ki se spreminjajo in tistimi, ki se zavračajo

C) KAJ JE OPTIMALNI OBSEG INVESTICIJ? KAJ JE POSLEDICA PREVELIKEGA ALI PREMAJHNEGA INVESTIRANJA?OPTIMALNI OBSEG INVESTICIJ=obseg investicij, ki zagotavlja maksimalno rast

2.3A)KAKO DISKONTNA MERA POMAGA PRI INVESTICIJSKIH ODLOČITVAH PREMAGATI PROBLEM, DA SE PRODUKT PROJEKTA RAZTEZA SKOZI DALJŠE ODBDOBJE?DISKONTNA STOPNJA=stopnja, ki bodoče vrednosti reducira na sedanjeISD=DS sedanja vrednost I je enaka 0-proizvod se ne povečujeISD<DS sedanja vrednost I je negativna-zmanjšujejo produktISD>DS sedanja vrednost I je pozitivna-povečujejo produkt

>v tej zvezi produkt pomeni vsoto sedanjih vrednosti produktov v vseh prihodnjih obdobjih, začenši s sedanjimi-preveliko/premajhno investiranje zmanjšuje to vsotoB) KAKO PRAVILO MEJNI NETO INVESTICIJSKI UČINEK=OBRESTNA MERA, IZRAZIMO PREKO NETO INTERNE STOPNJE DONOSNOSTI?

101

Investicijski učinek je v bistvu interna stopnja donosnosti investicije> mejni investicijski učinek=obrestna stopnjainterna stopnja donosnosti=diskontna stopnja

C) KAKŠNA JE SREDNJA VREDNOST INVESTICIJ, PRI KATERI JE INTERNA STOPNJA ENAKA DISKONTNI MERI?ISD=DS sedanja vrednost I je enaka 0-proizvod se ne povečuje

2.4.

A)CILJ JE MAKSIMIZIRANJE POTROŠNJE. KDAJ SE INVESTIRANJE (ODLAGANJE POTROŠNJE V PRIHODNOST) IZPLAČA?Kadar produkt, katerega maksimizacija nam služi kot kriterij optimalnega obsega investicij, interpretiramo v smislu porabljivega produkta>tako posameznik kto tudi gospodarstvo kot celota se ravnata pri odločanju o velikosti investicij z maksimizacijo porabe kot s svojim ciljem

odlaganje porabe v prihodnjost (INVESTIRANJE) se izplača, če povečuje skupno vsoto porabe v sedanjosti in prihodnjosti

B) ZAKAJ PRAVIMO, DA MAKSIMIZACIJA PROIZVODNJE IN MAKSIMIZACIJA POTROŠNJE PRIVEDE DO INDENTIČNIH KRITERIJEV INVESTIRANJA?odlaganje porabe v prihodnjost (INVESTIRANJE) se izplača, če povečuje skupno vsoto porabe v sedanjosti in prihodnjostiprimer: če je sedanja vrednost investicije pozitivna-investiranje do meje pri kateri sedanja vrednost pade na 0 (to je pri jaaj jaja enakosti interne stopnje donosnosti in z diskontno stopnjo) poveča skupno porabo do maksimalnega možnega obsega >z drugimi besedami: maksimizacija produkta in maksimizacija porabe sta indentična kriterija investiranja

C) KATERO POMEMBNO FUNKCIJO V GOSPODARSTVU OPRAVLJA DISKONTNA MERA, KI JE OBJEKTIVNA V PRIMERU NARODNEGA GOSPODARSTVA IN SUBJEKTIVNA V PRIMERU POSAMEZNIKA?-funkcija: pomaga gospodarskim subjektom, da sprejemo investicijske odločitve skladno z jajajaj jajajajaja narodnogospodarskimi interesi

3.STRUKTURA INVESTICIJ IN GOSPODARSKA RAST

A)RAVEN IN NAČIN UPADANJA INVESTICIJSKEGA UČINKA STA V RAZLIČNIH PANOGAH RAZLIČNA. RAZLOŽI, ZAKAJ IN KAKO STRUKTURA INVESTICIJ VPLIVA NA GOSPODARSKO RAST TER RAZLOŽI ZAKAJ NI MOGOČE INVESTIRATI LE V NAJBOLJ RENTABILNO PANOGO?-investicijski učinek p v enačbi gospodarske rasti je povprečni učinek, in to povprečje povprečnih učinkov investicij v različnih panogah (podjetjih)s primerno spremembo strukture investicij v korist ponog v višjimi povprečnimi investicijskimi učinki bi se lahko povečal tudi povprečni investicijski učinek narodnega gospodarstva

B) NAVEDI IN OPIŠI DVA NAČINA POSPEŠEVANJA RASTI S POMOČJO SPREMEMBE STRUKTURE INVESTICIJ IN PROIZVODNJE

sprememba strukture produkcije>potrebno je zmanjšati investicije z nizkim investicijskim učinkom in povečati investicije z visokim investicijskim učinkom (spremeniti je potrebno strukturo proizvodnje v korist panog z visoko produktivnostjo kapitala)

sprememba strukture investicij>če se spremeni tista struktura investicij, ki je definirana z enakostjo med mejnimi neto investicijskimi učinki in obrestno mero, se rast po definiciji upočasni in ne pospeši

>kljub temu obstajata vsaj 2 značilna načina pospeševanja rasti s spremembo strukture investicij&proizvodnje:

1. odpiranje narodnega gospodarstva

102

>omogoča izkoriščanje primerjalnih prednosti (pri tem ni rečeno, da so panoge z visokimi investicijskimi učinki hkrati panoge z velikimi primerjalnimi prednostmi, čeprav so pri enakih drugih pogojih te tem varnejše, čim večji so investicijski učinki)>odločilni pogoji produkcije so v drugih državah predvsem naravni pogoji in povpraševanje, to pa pomeni cene v drugih državah>v odnosih med državami so odločilne svetovne cene (svetovni trg je večji, zato je veliko bolj kot domači podoben čisti konkurenci)

2. tehnični napredek>uvajanje nove tehnike v produkcijo (primer: industrializacija)

C) ZAKAJ JE V ODPRTEM GOSPODARSTVU SITUACIJA GLEDE INVESTICIJSKIH UČINKOV BISTVENO DRUGAČNA KOT V ZAPRTEM GOSPODARSTVU?V odnosih med državami so odločilne svetovne cene>svetovni trg je neizbežno znatno večji od domačega trga, zato pa je veliko bolj kot domači trg podoben čisti konkurenci, vsaj s stališča posameznega gospodarstva-posameznemu domačemu gospodarstvu to daje visoke investicijske učinke v panogah s primerljalnimi prednostmi

D) KATERI DEJAVNIK JE V OZADJU STRUKTURNEGA UČINKA RASTI? RAZLOŽI NA PRIMERU INDUSTRIALIZACIJE

1. odpiranje narodnega gospodarstva2. tehnični napredek

-primer: INDUSTRIALIZACIJA nerazvitih držav danes in začetna industrializacija sedaj jajajaj visoko razvitih držav-uvajanje tehničnega napredka v posamezne panoge zmanjšuje jajaja stroške jproizvodnje teh panog, s čimer se povečuje količina proizvodov, pri katerih se jajaj padajoči neto investicijski učinek izenačuje z obrestno mero)>tako se spreminja struktura investicij v korist panog s tehničnim napredkom, to pa ustrezno spreminja strukturo produkcije-rezultat: gospodarska rast je hitrejša

v začetnih obdobjih svoje industrializacije nerazvite države razpolagajo v številnih panogah, predvsem industrijskih, z izjemno visokim POTENCIALNIM TEHNIČNIM NAPREDKOM (=tehnični napredek, ki so ga ustvarile razvite države in ki s prenašanjem v nerazvite hitro povečuje produktivnost njihovega dela

>zato je industrializacija glavna strategija, ki so jo nerazvite države uporabljale za jajajaj jajajajaj pospeševanje gospodarske rasti (stvarni vzrok je tehnični napredek!!!)

začetna industrializacija sedaj visoko razvitih držav : te države so se razvijale na podoben način, z edino razliko: tehnični napredek so ustvarjale same, ne pa uvažale, zaradi česar so brez večjih zamud v proizv. uvedle tudi potencialni tehnični napredek

E) KAKO PRESTRUKTURIRATI SLOVENSKE INVESTTICIJE?

4.FAKTORJI, KI OMEJUJEJO RAST

A)KATERI SO OMEJITVENI FAKTORJI S STALIŠČA GOSPODARSTVA KOT CELOTE?LIMITIRAJOČI FAKTORJI=tisti faktorji, katerih stopnja substitutivnosti je blizu 0, tako da se jajajajaj približujejo komplementarnimJajajaj -kateri so : vsi PRIMARNI FAKTORJI, vključno z nekvalificiranim jajjajaja >njihova omejenost omejuje produkcijo, to je gospodarsko rast

B) KAKŠNA JE SUBSTITUTIVNOST MED PRIMARNIMI FAKTORJI PROIZVODNJE?Substitutivnost med njimi je majhna, blizu 0, tako, da se približujejo komplementarnim faktorjem>še največja je med delom in kapitalom-bistvo gospodarskega napredka: substitucija dela s kapitalom (sredstvi)

C) KOMENTIRAJ POMEN POSAMEZNIH FAKTORJEV

103

iznajditeljstvo>osnovni omejitveni faktor gospodarske rasti; omejuje gos.rast v vseh zgodovinskih obdobjih(v nekaterih obdobjih sploh ni bilo iznajdb in je proizvodnja stagnirala)

naravni pogoji>onemogočajo razvoj številnih področij, razvoj drugih območij pa znatno upočasnijo/pospešijo

kapital>najpomembnejši limitirajoči faktor v nerazvitih državah (v resnici se misli na tehnologijo in na splošno znanje, ki ga nerazvite države nimajo-to znanje se pridobi s kupovanjem moderne opreme in tehnoloških postopkov (licenc), to je z vlaganjem kapitala, zato se napačno misli, da je kapital tisti faktor, ki ga primanjkuje)>kapital se ustvarja z varčevanjem, to pa ne zahteva nikakršnega znanja, kaj šele tehnično znanje

D) DEFINIRAJ OMEJENOST TRGOV>mišljen domači trg (zaradi majhnih količin proizvodnje ni mogoče izkoristiti najboljše obstoječe tehnike-problem ekonomije obsega, če pa se uporabi so stroški celo višji, kot če se proizvaja s slabšo tehniko>v gospodarstvu, tudi svetovnem, so odločilni stroški in cene (z dovolj nizko ceno se trg na eni strani lahko razširi neomejeno, po drugi strani pa v številnih primerih niso izkoriščeni niti domači trgi)

E) ZA KATERE NAŠE PROIZVODNJE JE SLOVENSKI TRG PREMAJHEN IN ZAKAJ?

5.NAČIN POSPEŠEVANJA RASTI IN KONFLIKT RASTI

MAKSIMALNA RAST=tisti obseg investicij, pri katerem se mejni inveseticijski učinek izenači z obrestno mero

A)NAŠTEJ IN OPIŠI RAZLIČNE PRISTOPE PRI POSKUSIH ZA POSPEŠITEV GOSPODARSKE RASTI-različni pristopi:

uvoz kapitala, tehnologije in podjetništva (pomeni ustanavljanje tujih podjetij in njihovih podružnic v nerazvitih državah, ki imajo precej naravnih virov/so strateško zanimive)

uvajanje aktivne politike rasti (povečanje obsega investicij in njihovo usmrjanje v panoge, ki jajjajajaja veljajo za nosilca rasti)>prisilni prihranki, obdavčenje kombinirano z državnim kreditiranjem/neposrednim investiranjem

B) KAJ SO KARAKTERISTIKE PRISTOPA, KI TEMELJI NA UVOZU KAPITALA, TEHNOLOGIJE IN PODJETNIŠTVA? ZAKAJ PRAVIMO, DA JE TAK RAZVOJ NAVADNO DISPROPORCIONALEN?-karakteristike: -uvoz podjetništva pomeni ustanavljanje tujih podjetij in njihovih podružnic v jajajaj jajajaja nerazvitih država-pogoj: -razpolaganje z naravnimi viri -zanimive zaradi strat/vojnih razlogov >zaradi vezave na naravne vire je rast takšnih gospodarstev disproporcionalna

-uvoz kapitala: državam, ki nimajo naravnih virov drugega niti ne preostane -uvoz tehnologije: domači podjetniki ustvarjajo praviloma inferiorna podjetja, ker je z jajajajajaj omejevanjem uvoza podjetništva omejen tudi uvoz tehnologije

C) KAJ JE BISTVO KONFLIKTA RASTI? KATERI SLOJ POIZKUŠA DOSEČI, DA BI GOSPODARSTVO PREVZELO NJEGOVO LESTVICO PREFERENC KOT ODLOČUJOČO?-bistvo konflikta rasti: nasprotje med planerji (investicijami) in prebivalci (porabo) glede večjega jajajajajaj deleža v družbenem proizvodu

104

>v vseh primerih pospeševanja rasti sloj prebivalstva, ki ga imenujemo PROGRESIVNI SLOJ (podjetniki-tuji/domači, zasebni/državni-planerji) vsili gospodarstvu svojo lestvico preferenc kot odločujočo: -rast se financira z uvozom kapitala (preference drugih delov prebivalstva niso prizadete) >položaj prebivalstva se v bistvu izboljšuje z večjo zaposlenostjo&višjimi realnimi dohodki -uvoz kapitala hkrati z uvozom podjetništva-problem (v domačem gospodarstvu se jajajajajajjaja razraščajo tuja podjetja) >razvoj je ponavadi disproporcionalen-poleg ekonomskih dela tudi velike socilane razlike >lestvice preferenc TRADICIONALNIH delov prebivalstva se razkrajajo, na njihovo jajajajaj mesto pa prihajajo zahteve po izenačitvi v progresivnim delom prebivalstva

F) DEFINIRAJ AKTIVNO POLITIKO RASTI-uvajajo jo številne države, predvsem tiste s politično ambicijoznimi vladami, ki hočejo doseči politično osamosvojitev&hitrejšo gospodarsko rast

G) RAZLOŽI KONFLIKT RASTI NA PRIMERU SLOVENIJE

NEENAKOST POVEČANJA PRODUKTA IN POVEČANJA DOHODKA7.DVOPOLNOST ODLOČANJA IN GOSPODARSKA RAST KOT VIRA NEENAKOMERNOSTI

A)KJE SE V SODOBNEM DENARNEM GOSPODARSTVU SREČAJO ODLOČITVE O PROIZVODNJI IN ODLOČITVE O UPORABI?V nasprotju z naturalnim avtarkičnim gospodarstvom, v katerem tako o proizvodnji kot tudi o porabi odloča isti subjekt, v sodobnem tržnem gospodarstvu o produkciji odločajo eni, o porabi proizvoda pa drugi subjekti-pri tem je odločanje o proizvodnji povsem neodvisno od odločanja o uporabi (ni nikakršne koordinacije).>edina povezava, ki obstaja med tistimi, ki odločajo o prizvodnji, in tistimi, ki odločajo o uporabi, je trg

B) KAKO SE V DENARNEM GOSPODARSTVU AKT MENJAVE RAZBIJE NA DVA SAMOSTOJNA DELA?Vsaka stran odločanja (transakcija, metamorfoza) ostane samostojna, neodvisna druga od druge (B1-D-B2)>duopolnost odločanja je osnova sprememb v gospodarski rasti>šele ko se z uvedbo denarja enotni akt menjave razbije na dva samostojna dela (na dva vidika transakcije): na prodajo&nabavo, prodaja ni več identična z nabavo (tistemu, ki prodaja, ni treba kupovati)C) ZAKAJ GOSPODARSKA RAST TA PROBLEM ŠE POVEČUJE IN KAKO BI SE RAZŠERIL V STACIONARNEM GOSPODARSTVU?-osnova sprememb v gospodarski rasti: dvopolnost odločanja

>v pogojih gospodarske rasti : enakost med produkcijo in dohodki, ki jo realizirajo, je enakost med povečanjem produkcije

P+ΔP in povečanjem dohodkov D+ΔD D+ΔD=P+ΔP

>kritična je enakost povečanja proizvoda ΔP in povečanja dohodka ΔD ΔD=ΔP>problem enakosti proizvodnje in dohodkov, ki jo realizirajo=problem enakosti povečanja proizvoda in ustreznega povečanja dohodka

105

>povečanje proizvoda je enako p×I (enačba gospodarske rasti)-da bi se to povečanje tekoče realiziralo, je potrebno povečanje dohodkov ΔD=p×I>v nasprotnem primeru bo v gospodarski rasti nastala motnja in zastoj ter zmanjševanje proizvodnje

-STACIONARNO GOSPODARSTVO:>kljub denarni menjavi neenakost med proizvodnjo in dohodkom, ki jo realizirajo, sploh ne nastanejo/ne dosežejo resnejšega obsega >gre za nespremenjeno reprodukcijo-proizvod je iz obdobja v obdobje enak>če ni TN: ostane nespremenjena tudi struktura proizvodnje>edine investicije, ki obstajajo, so obnovitvene (opredeljene po velikosti&neturalno)

D) RAZLOŽI DVOJNO KOINCIDENCO V MENJAVINeenakost med produkcijo in dohodki, ki jo realizirajo, ne izvira iz blagovne narave gospodarstva samega po sebi. Vse dokler gospodarstvo ni denarno, dokler se dobrine menjavajo neposredno za druge dobrine (B1-B2), je prodaja neizbežno identična z nabavo-POGOJ DVOJNE KOINCIDENCE>tisti, ki prodaja je proizvajalec, kupuje pa tisti, ki odloča o uporabi produkta-odločitev o produkciji v naturalni menjavi je identična tudi odločitvi o uporabi>dokler je menjava naturalna, je prodaja nujno istovetna z nabavo (tisti, ki prodaja, nujno tudi kupuje)

8.PLANIRANJE KOT SREDSTVO VPOSTAVLJANJA ENAKOSTI MED RASTJO PRODUKTA IN RASTJO DOHODKA

A)KAJ POMENI TRDITEV, DA JE BIL V CENTRALNOPLANSKIH GOSPODARSTVIH POUDARJEN PROBLEM NEZADOSTNE PROIZVODNJE, V TRŽNIH KAPITALISTIČNIH GOSPODARSTVIH PA PROBLEM NEZADOSTNE POTROŠNJE?

centralnoplanska gospodarstva >problem nezadostne proizvodnje: ker so produkcijske enote izgubile svojo samostojnost odločanja (podjetniške funkcije je opravljala centralna planska komisija)>vpliv porabniških enot na gospodarstvo s strani porabe njihovih denarnih dohodkov je bil minimiziran predvsem zaradi sistemskega zaostajanja proizvodnje potrošnih dobrin, s čimer je bila realizacija produciranega potrošnega blaga zagotovljena vnaprej >porabniki so čakali na blago-v dobrišni meri je bilo prodano, še preden je prišlo v prodajalne>praksa je govorila drugače

tržna kapitalistična gospodarstva>zgolj indikativno načrtovanje (napovedovanje in uporaba posrednih vplivov na odločanje gospodarskih subjektov z ukrepi ekonomske politike

B) KATERI SO VZROKI, DA POVEČANJE PROIZVODA ZAOSTAJA ZA INVESTIRANJEM? KAKO SE JE TA PROBLEM IZRAŽAL V SOCIALISTIČNIH GOSPODARSTVIH (UPORABI TUDI FORMULO)?-razlogi zaostajanja povečanja produkta za investiranjem:

gradnja investicijskih objektov pogosto traja predolgo investicijski objekt zahteva neki čas za poskusno obratovanje (obdobje aktiviranja

investicije) ne samo v poskusnem obdobju, ampak tudi v prvih obdobjih redne proizvodnje je produkt

manjši, kot pa takrat, ko so delavci in sredstva že utečeni

9.NEIZBEŽNA ENAKOST RASTI DOHODKA IN RASTI PROIZVODA PO SAYEVEM ZAKONU

106

A)KAKO JE KLASIČNA POLITIČNA EKONOMIJA Z ZAKONOM TRGA OBRAVNAVALA TA PROBLEM?Poleg proizvodov proizvodnja ustvarja tudi dohodke, katerih vrednost je natančno enaka vrednosti produktov-prodajalci so nujno tudi kupci>z izplačanimi dohodki ponudba vedno ustvarja zadostno plačilnosposobnost povpraševanja, da se lahko v celoti realizira (rezultat je enak, kakor če bi se denar v celoti odpravil: vsak proizvodnja se realizira natančno tako kot v naturalnem gospodarstvu)-denar je v takšnem gospodarstvu povsem nevtralen

C) KAJ POMENI STALIŠČE SAYA, DA JE NEZAPOSLENOST PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV (DELA OZ.KAPITALA) PROSTOVOLJNA?-problem brezposelnosti po Sayu ne obstaja: tisti, ki se želi zaposliti, mora proizvajati in svoje jajajajjajaja proizvode ponuditi na trg (s tem ustvarja nove jajajajajja možnosti realizacije proizvodov)> naturalna proizvodnja: delavci proizvajajo, če je njihova koristnost velja od napora, ki ga povzroča jajajajaj delo (do točke, kjer je mejni produkt dela izenačen z mejnim naporom)>kapitalistično gospodarstvo: mezda je enaka mejnemu (vrednostnemu) produktu (če se delavec ne jajajjajajajaja želi zaposliti, to pomeni, da je napor, ki ga po njegovi oceni zahteva jajajajjajaja delo, večji od plače, ki jo dobi zanj-brezposelnost je prostovoljna)

>podobno je s kapitalom: investiranje se podaljšuje do tistega obsega, pri katerem je sedanja vrednost jajajjajajaja (mejne) investicije enaka 0 >to pa je takrat, ko je interna stopnja donosnosti enaka obrestni meri-jajajajajajja minimalna stopnja donosnosti >količine kapitala (prihranki), ki ne morejo najti zaposlitve, se očitno jajajajajjaja ponujajo po obrestni meri, ki je večja od mejne produktivnosti kapitala >tako kot pri delu, je njihova brezposelnost prostovoljna

D) DEFINIRAJ SAYEV ZAKON. POD KATERIMI POGOJI VELJA? NAVEDI KRITIKEE) SAYEV ZAKON V SLOVENIJI. KOMENTIRAJ!

10. NEENAKOMERNOST GOSPODARSKE RASTI

A)KAKŠNA JE RAZLIKA MED DVEMA GLAVNIMA VZROKOMA NEENAKOMERNE GOSPODARSKE RASTI (ZUNANJI FAKTORJI IN NESKLADJE MED POVEČANJEM DOHODKA IN POVEČANJEM PROIZVODA)?-razlogi neenakomerne gospodarske rasti:

zunanji faktorji>če se ΔD resnično porabi za ΔP, je gospodarska rast enakomerne (oz.neenakomernost gospodarske rasti izhaja iz neenakomerne rasti ΔP)>v tem primeru gre za spremembe v limitirajočih faktorjih (v njihovi ponudbi v proizvodnji)-primeri: vojne, revolucije, slaba letina, ekonomske blokade držav,itd.>za ekonomsko politiko niso zanimive

neskladje med povečanjem dohodka in povečanjem proizvoda>če se ΔD sproti prilagaja, se neenakomernost ne povečuje-neenakomernost v gospodarski rasti je posledica nezadostnega prilagajanja ΔD gibanju ΔP>te neenakomernosti so poznane pod imenom GOSPODARSKIH CIKLUSOV (ciklus zato, ker so se oscilacije gospodarske rasti pojavljale v dovolj pravilnih periodah)

107

B) ALI SO KONJUNKTURNE OSCILACIJE V ZGODOVINI KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA DEMANTIRALE SAYEV ZAKON?=gospodarski ciklusi/periodične oscilacije/konjunkturne fluktuacije-2 vrsti konjunkturnih oscilacij:

gospodarski ciklusi>sledita ji oživljanje in gos.razcvet, ki se zaradi nezmožnosti prodaje konča z novim zlomom

kratki (konjunkturni) ciklusi-razlike med kratkimi&gospodarskimi ciklusi:

o (trajanje) v nasprotju z gospodarskimi ciklusi le ti nastajajo daneso (velikost dejavnosti) v kratkih ciklusih so dejavnosti manjše-nastajajo le recesije, ki

jajajajaj pomenijo stagnacijo v rasti produkta, ne depresijo kot njegovo jajajajajaj zmanjševanje; in niso povezane s krizami in paniko

C) ZNAČALNOSTI GOSPODARSKIH CIKLOV, DEPRESIJA, VRH, ZGODOVINSKE IZKUŠNJE>označujejo jih nenadni zlomi narasle gos.dejavnosti (krize), ki jih praviloma spremlja/povzroči panika na borzah (obseg kreditov se nenadoma zmanjša, obrestna mera se poveča, blaga ni mogoče prodati, kar pripelje do padca cen in velikanskih zalog blagadobički se zmanjšajo/postanejo negativni, zmanjša se produkcija in s tem zaposlenost delavcev, znižajo se zaslužki, brezposelnost se poveča do neznosnosti)>zaradi depresirane gos.dejavnosti se ta faza ciklusa imenuje depresija>sledita ji oživljanje in gos.razcvet, ki se zaradi nezmožnosti prodaje konča z novim zlomom

-zgodovinske izkušnje: 1790-1940 je dejavnost oscilirala v gos.ciklusih v razponu do 20% normalne jajajajajaj aktivnosti, po 2.sv.vojni pa se gos.ciklusi niso več pojavili

D) KRATKI CIKLUSI IN RECESIJE V POVOJNEM OBDOBJU

E) DVA TIPA GOSPODARSKIH CIKLOV V ZGODOVINI SOCIALISTIČNIH GOSPODARSTEV>kljub ambicijam planerjev, da bi jih prav z načrtovanjem odpravili-2 tipa:

investicijski ciklusi-vzrok za nastanek: pospeševanje investicij (za pospešitev rasti) >to je ustvarilo pritisk na porabo, ki se je z dolgim obdobjem gradnje&aktiviranja, kot tudi jajaja strategije hitrejše rasti oddelka I, postopoma zaostrovala in dobila obliko »konflikta rasti« >planerji so takrat popuščali, začasno ublažili investiranje, da bi povečali porabo>izhajajo iz defektnega podjetništva (nerealistično planiranje)-tudi administrativni ciklusi-njihovo bistvo: neenakomernost ΔP, ki ni izzvana z gibanjem ΔD

kratki ciklusi>se pojavljajo v (nepopolnih) tržnih gospodarstvih (trg produktov je bil dovoljen, trg faktorjev pa ne)

F) KATERO HIPOTEZO JE V ZGODOVINI EKONOMSKE MISLI O GOSPODARSKIH CIKLIH POSTAVIL MARXG) KAKŠNO JE BILO STALIŠČE KEYNESA O GOSPODARSKIH CIKLIH PO VELIKI GOSPODARSKI KRIZI LETA 1929 IN KAKŠNO NOVO SMER RAZVOJA EKONOMSKE TEORIJE JE S TEM DAL?-Keynes: sam mehanizem denarnega gospodarstva implicira cikličnost njenega gibanja na kratek rok >s tem je dal novo smer razvoju ekonomske teorije; na njej pa temelji anticiklična politika, jajjaja ki jo uporabljajo sodobna tržna gospodarstvaH) KATERI SO POUDARKI ZA EKONOMSKO POLITIKO V ZVEZI Z GOSPODARSKIMI CIKLI, KI JIH JE ZAGOVARJAL KAYENES?(zgoraj)

108

NEENAKOST RASTI PROIZVODA (DOHODKA) IN RASTI TROŠENJA (NJEGOVE UPORABE) 0.UVOD

A)RAZMERJE MED RASTJO PRODUKTA, DOHODKA IN TROŠENJA (UPORABE PRODUKTA). KJE VSE LAHKO PRIDE DO NEENAKOSTI (TUDI GRAFIČNI PRIKAZ S POMOČJO RAZŠIRJENE OBLIKE GOSPODARSKEGA KROŽNEGA TOKA)>za realizacijo proizvodnje ni dovolj, da so dohodki izplačani, ampak se morajo tudi uporabiti (doseganje rasti proizvodnje zahteva uporabo povečanega dohodka enake velikosti-ne prihrankov)

-razmerje: zaostajanje rasti trošenja (uporabe) dohodka za rastjo proizvoda-2 dela: zaostajanje rasti dohodka za rastjo produkta (ΔD<ΔP) zaostajanje rasti trošenja dohodka za samo rastjo samega dohodka (ΔT<ΔD)

-primer: če produkt ni prodan/je prodan po znižanih cenah, rast dohodka, ki ga dobijo proizvajalci, jajajaj zaostaja za rastjo proizvoda

-do neenakosti pride: razlike med rastjo produkta in rastjo uporabe dohodkov zaostajanje uporabe dohodka za njegovo velikostjo razmerje med prejetnimi (D) in uporabljenimi (T) dohodki

>graf:

11.ZAOSTAJANJE RASTI UPORABE (TROŠENJE) ZA RASTJO DOHODKA

A)KATERA ODLOČITEV JE KRITIČNA ZA NEENAKOST MED RASTJO DOHODKA IN RASTJO TROŠENJA?Kritično vprašanje je, kako kljub varčevanju zagotoviti realizacijo ustvarjenega produkta>kako izenačiti rast proizvoda in rast njegove uporabe, in to prostovoljno ex ante

B) ALI NEEENAKOST MED RASTJO DOHODKA IN RASTJO TROŠENJA VELJA EX ANTE ALI EX POST?ΔD=ΔP ΔP=ΔD=ΔT

-pogoj realizacije: enakost ΔT=ΔP (T-uporaba/trošenje dohodka za: porabo ali za investicije produkta) >to je ex ante uporabo produkta>uporaba je vedno enaka proizvodu>ta neizbežna enakost se nanaša na ex post odnoseC) KAJ V TEM POGLEDU POMENI RAZLIKA V PROSTOVOLJNI IN PRISILNI PORABI?

prostovoljna uporaba>če proizvajalec proizvede stroj, ki je potreben v njegovem lastnem procesu, ga ne bo prodal, temveč ga bo porabil sam (in to prostovoljno)>uporaba je ex ante enaka produktu> ex ante je enakost povečanja proizvoda in povečanja uporabe v svojem bistvu enakost povečanja proizvoda z njegovo prostovoljno uporabo (nvestiranjem v zgornjem primeru)

prisilna uporaba>če proizvajalec proizvede stroj,ki pa ga ne more prodati drugim

109

D) V KATERIH KONKRETNIH OBLIKAH SE V REALNEM GOSPODARSTVU POJAVLJA ZAOSTAJANJE POVEČANJE TROŠENJA DOHODKA ZA POVEČANJEM PRODUKTA (DOHODKA)?-zaostajanje trošenja povečanja dohodka za povečanjem proizvoda (ΔT<ΔP), to je varčevanje dohodka, lahko nastaja v treh oblikah:

prihranki so lahko konstanten del dohodka (ali njegovega povečanja):S=k×D oz. ΔS=h×ΔD (k/h-povprečni oz.mejni nagnjenosti k varčevanju)T+S=D T=(1-k)×D>odstotki varčevanja so pri različnih osebkih različni, praviloma večji pri tistih z višjimi dohodki

prihranki, ki v času oscilirajo>gospodarski osebki varčujejo v določenem obdobju več, v drugem manj>posebej močne so oscilacije med povečanjem trošenja in povečanjem dohodka-v določenem obdobju je lahko povečanje trošenja večje od povečanja dohodka, v drugem pa ravno obratnoS=s×D (s-nagnjenost k prihrankom; ni konstantna, ampak se spreminja v času)

FAKTORJI KONČNEGA POVPRAŠEVANJA IN EX ANTE IZENAČEVANJE RASTI UPORABE Z RASTJO PROIZVODA-predpostavka: količina denarja se sproti prilagaja rastočemu produktu >realizirano s tem, da primarni faktorji dobivajo za njegovo produkcijo dohodke, ki so enaki produktu po jajajajajjaja nespremenjenih cenah >če se del dohodka privarčuje, realizacija dela produkta postane nemogoča (nakopičijo se zaloge končnih jjajajajaj proizvodov in s tem neprostovoljno vežejo del dohodka svoj producentov)

12.MARXKOV IN KEYNESOV PRISTOP TER PRISTOP NEW DEAL-2 rešitivi: -vprašanje ali bi bilo mogoče&kako spodbuditi, da bi kljub varčevanju njihova uporaba obdržala (dosegla) obseg, jajajajajja ki je enak družbenemu produktu po nespremenjenih cenah -novi subjekti uporabe

A)ZAKAJ PRIDE DO NEENAKOSTI MED RASTJO PROIZVODA IN RASTJO TROŠENJA?-razlogi za neenakost: del produkta ni prodan, ker lastniki primarnih faktorjev privarčujejo del jajajaajajaj dohodka, ki so ga dobili za svoje sodelovanje v proizvodnji-3 pristopi: (spodaj)

B) NA KATERI ELEMENT TROŠENJA JE SVOJO POZORNOST USMERIL MARX?-odločujoče za nemoten proces reprodukcije: končna uporaba>glede na to, da delavci svoje dohodke sproti trošijo za nabavo življenjskih sredstev (ta predpostavka je bila pri nizki življenjski ravni delavca sredi 19.stoletja povsem razumljiva) in zato uporaba tega dela družbenega proizvoda ni problem, Marx svojo pozornost osredotoča na porabo dohodkov lastnikov kapitala, in to ne tistega dela, ki pomeni neproduktivno porabo. Poraba presežne vrednosti šteje za pogoje realizacije produkta

-Marx je poudarjal: denar, potreben za blagovni promet&potrebe likvidnosti, prihaja od proizvajalcev jajajajajajajaj zlata (kapitalistov), ki ga producirajo (vprašanje prilagajanja rasti denarja rasti jajajajajaj produkta)>nas zanima vprašanje pogojev, v katerih se realizira presežna vrednost (predpostavki: količina denarja v obtoku ustreza potrebam gospodarstva)

C) KATERI IZHOD JE PREDLAGAL KEYNES? KATERO EX ANTE ENAKOST JE OPREDELIL?-Keynes: če se del družbenega dohodka ne uporabi, lahko uporaba ostane enaka dohodku le, če se jajajaj dohodek uporabi kako drugače >poleg porabe je drugi glavni vidik uporabe investiranje (P=C+I)

110

>če se izostala potrošnja nadomesti z investiranjem, je skupna uporaba enaka, kot da ne bi jajajaj bilo prihrankov (natančno toliko, kolikor se od tekočega dohodka privarčuje, se tudi jajajajajaj investira) >v nasprotnem primeru je uporaba dohodka manjša od proizvoda, zaradi česar nastajajo jajajajajaj zaloge neprodanega blaga in s tem pritisk na zmanjšanje produkcije

gre za ex ante investicije (enakost prihrankov in ex post investicij je zagotovljena v vsakem jajajajajajaj gospodarstvu in v vsakem obdobju po definiciji) >v gospodarstvu (v bistvu primarni faktorji) morajo vnaprej odločiti, da investirajo toliko, kolikor jajv posameznem obdobju znašajo prihranki-pogoj realizacije povečanja produkta je torej: I*=S >pri tem je čisto vseeno od kod denarna sredstva za investiranje: -prihranjen dohodek (ki ga bančni jajajajjajajaj sistem prenese od hranilca do investitorja) -nov denar, ki ga bančni sistem jajajajajaja ustvarja s krediterjanjem investitorja

D) KAJ JE BISTVO PRISTOPA NEW DEAL IN KAKO SE RAZLIKUJE OD PRVIH DVEH PRISTOPOV? KATERI JE NOVI SUBJEKT GOSPODARJENJA POLEG KLASIČNIH SUBJEKTOV GOSPODARJENJA?-1929-čas velike gospodarske krize>ni pomagalo nikakršno spodbujanje niti investitorja niti porabnika-rešitev: pojavi se država (G) kot novi subjekt porabe dohodka-njen cilj: nadomestitev izostale porabe in investicij gospodarstva >glede na to, da gospodarstvo ni hotelo zadosti trošiti, je država nase prevzela nalogo, da manjkajoče trošenje jajajajaj gospodarstva nadomesti s svojo lastno porabo in s tem ohrani uporabo denarnega dohodka na ravni, ki bi jajajaj jajaja omogočila večjo zaposlenost (in večji proizvod)-trošilo se je predvsem z investiranjem, vendar je bil dobršen ajajajjaja del uporabe tudi potrošniške narave-način: politika NEW DEAL=politika javnih del, katere namen je bil zaposliti nezaposlene miljone jajajajajjaja a delavcev (Franklin Roosevelt)

Povzetek vseh 3 pristopov izenačevanja ex ante rasti uporabe z rastjo produkta:>gre za 3 variante ene in iste ideje (P=C+I+G)>da bi se onemogočilo zmanjšanje produkcije, je treba onemogočiti zmanjšanje uporabe dohodka; da bi se povečala gospodarska aktivnost, proizvodnja in zaposlenost, je treba povečati uporabo dohodka (s katerega vidika uporabe, ali porabe-zasebne/državne; ali investicij, ni tako zelo pomembno)

E) KAJ POMENI DRŽAVNI KAPITALIZEM?New Deal-temelji na specifičnosti: substitucija klasičnih subjektov gospodarjenja, podjetij in jajajajajjajajajajaja potrošnikov, z novim subjektom-državo>praksa:navedeni klasični subjekti gospodarjenja, ki se v svojih odločitvah usmerjajo po lastnih jajaj jajaja zasebnih produktih, niso nesposobni sami prilagajati strukture produkcije in ponudbe jajajajjapotrebam družbe (zaostajanje kapitalno intenzivnih panog, infrastrukture), ampak se jajajaj jajaja predvsem niso sposobni izogniti krizam-to je da vzdržujejo gospodarsko aktivnost in rast na jajaja dovolj visoki ravni>to je rodilo DRŽAVNI KAPITALIZEM>država se torej pojavi kot nov subjekt uporabe (posredno delovanje-vplivanje na odločitve klasičnih jjajajjajajaja nosilcev gospodarjenja: investitorja&porabnika)

F) KAJ POMENI IZVOZ INVESTICIJ V TEM PRIMERU?

13. IZVEDENA POTROŠNJA IN IZVEDENE INVESTICIJE

A)KAKO DEFINIRAMO POTROŠNJO FUNKCIJO (GRAF)?

111

-predpostavka: povezava med realnim dohodkom in porabo je linerna-poraba (C) je enaka neki konstanti (a), povečani za jajajaja produkt velikosti dohodka (D) in nekega količnika α, katerega vrednost je med 0 in 1>formula:

>graf:

>razmerje med ΔC/ΔD, ki meri odzivanje porabe na povečanje dohodka imenujemo MEJNA STOPNJA PORABE (tan α=ΔC/ΔD)>C/D-POVPREČNA STOPNJA PORABE

B) ZAKAJ DOLOČENEMU DELU POTROŠNJE PRAVIMO IZVEDENA POTROŠNJA?a) izvedena potrošnja>potrošnja kot funkcija realnega dohodka imenujemo tudi izvedena potrošnja (če se dohodek poveča, to izzove povečanje potrošnje in obratno)>izvedena: ker gre za porabo, o kateri odloča velikost realnega dohodka

D) KAKŠNA BI BILA FORMULA ZA FUNKCIJO VARČEVANJA IN PRIČAKOVANE VREDNOSTI PARAMETROV?Pri dohodku D je poraba C manjša od dohodka D (C<D). Lim večji je dohodek, tem manjši njegov del se porabi, tem manjša je povprečna stopnja porabe (C/D)

E) DEFINIRAJ IN OPIŠI TRI OSNOVNE OBLIKE POTROŠNE FUNKCIJE (TUDI OCENE ZA SLOVENIJO)

1. po Keynesovem psihološkem zakonu>osnovna specifikacija potrošne funkcije=poraba je linerna funkcija (razpoložljivega) dohodka>formula:

-ocenjena enačba za SLO:C=25.072+0,851×Yr -stopnja pojasnjenosti je 99% (normalne serije), avtokorelacije ni, konstanta pa ni jajajajaj statistično signifikatna>to pomeni, da slovenski potrošniki od vsakega tolarja razpoložljivega dohodka 85% porabijo sproti, preostalih 15% pa prihranijo. Mejna nagnjenost k prihrankom je 0,15

2. po Feidemanovi hipotezi=potrošnja je sorazmerna parmanentnemu dohodku Yp, tranzitorni (občasni) dohodek Yt pa se v celoti prihrani>formula:

-ocenjena enačba za SLO:C=0,86×Yp -visoka statistična signifikacija, 99% pojasnjenost in brez avtokorelacije

>to pomeni, da iz permanentnega (trajnega) razpoložljivega dohodka Slovenci porabijo 86% in privarčujejo 14%-ocena je blizu Kaynesovi potrošni funkciji

G) V ČEM JE RAZLIKA MED ANDO-MODIGLIANIJEVO HIPOTEZO ŽIVLJENJSKEGA CIKLA IN FREIDMANOVO HIPOTEZO PERMANENTNEGA DOHODKA?(zgoraj)

13.1.

112

A)RAZLOŽI, KAKO PRIDEMO DO IZVEDENIH (IZZVANIH) INVESTICIJ PREK POVEČANJA POTROŠNJE IN POVEČANJA PROIZVODNJE?b) izvedene investicijeINVESTICIJE=odložena poraba >če se proizvodnja poveča, je potrebno povečanje kapitala-potebne so JAJAJAJAJ JAJAJAJAJA dodatne=NETO INVESTICIJE

IZVEDENE (izzvane) INVESTICIJE=investicije, ki jih povzroči povečanje produkcije (potrošnje) >ker je cilj produkcije poraba so to investicije, ki so izzvane s povečanjem porabe >obravnavamo jih s stališča gospodarstva kot celote

>investicije se na določeno povečanje porabe odzivajo z različno močjo-intenzivnost reagiranja: formula izraža najenostavnejšo obliko AKCELERATORJA

>praviloma je vrednost a>1 (če bi bil manjši od 1, bi bil DECELERATOR)

B) V KATERO OBODBJE PO MARSHALLU SMISELNO SPADA AKCELERATOR? NAPIŠI FORMULO IN RAZLOŽI.>formula:

>formula izraža najenostavnejšo obliko akceleratorja. Posebno če je t izražen v kratkih obdobjih (npr.četrtletjih/mesecih), se investicije ne odzovejo takoj po povečanju porabe (kratko obdobje po Marshallu), temveč šele kasneje, čez več zaporednih četrtletij/mesecih (dolgo obdobje po Marshallu)

C) KAKŠNA JE PRIČAKOVANA VREDNOST AKCELERATORJA IN ZAKAJ?>praviloma je vrednost akceleratorja večja od 1 (a>1)

D) KATEREMU DRUGEMU KAZALNIKU JE AKCELERATOR PODOBEN? V ČEM SO RAZLIKE?Podoben je kapitalnemu količniku (oba sta ponavadi večja od 1)-razlike: investicije (dodani kapital) prispevajo k rasti proizvoda več let, produkt pa merimo le v 1 letu

E) STAREJŠA OBLIKA AKCELERATORJA KOT RAZMERJE MED ODSTOTKOVNIM POVEČANJEM POVPRAŠEVANJA PO PROIZVODIH IN ODSTOTKOVNIM POVEČANJEM POVPRAŠEVANJA PO SREDSTVIH DELA.RAZLOŽI.(A.Aftalion, ime po J.M.Clark)-predpostavka: npr.določena količina produkta se producira s pomočjo 10 strojev. Vsak izmed njih jajajajjaaj traja 10 let, kupljeni pa so sukcesivno-eden na leto. Obnova torej zahteva produkcijo jajajajjaja enega stroja na leto

14.POTROŠNO IN INVESTICIJSKO POVPRAŠEVANJE TER AVTOMONMA PORABA IN AVTONOMNE INVESTICIJE

INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI=sedanja vrednost porabe in investicij

>odločitev o porabi dohodka (denarnih sredstvih) je identična z odločitvijo o prihrankih dohodka (denarna sredstva)-tisto, kar se od dohodka tekočega obdobja ne porabi, se neizbežno privarčuje (ni pa rečeno, da tudi investira)

A)DEFINIRAJ IN OPIŠI KRIVULJO INVESTICIJSKE UČINKOVITOSTI (GRAF). RAZLOŽI LOGIKO NJENE OBLIKE IN OPREDELI INTERNO STOPNJO DONOSNOSTI KOT FUNKCIJO SPREMENLJIVKE

113

=če investicijske možnosti razporedimo od tiste z največ do tiste z najmanjšim investicijskim učinkom, dobimo lestvico INVESTICIJSKE UČINKOVITOSTI=lestvica interne stopnje donosnosti

B) DEFINIRAJ IN OPIŠI KRIVULJO INVESTICIJSKEGA POVPRAŠEVNJA (GRAF). KAJ PO TEJ KRIVULJI DOLOČA VELIKOST INVESTICIJ?INVESTICIJSKO POVPRAŠEVANJE=pripravljenost za investiranje pri različnih obrestnih merah >zato jo tudi imenujemo investicijska funkcija>investicije so torej funkcija obrestne mere>pri vsaki obrestni meri bo podjetnik investiral do točke, v kateri bo mejna interna stopnja donosnosti enaka obretni meri-z investiranjem do te točke se maksimira podjetniški dobiček, s tem pa produkt

C) DEFINIRAJ IN OPIŠI INVESTICIJSKO KRIVULJO (GRAF). RAZLOŽI, PO KATEREM PRAVILU IN ZARADI KATERIH ODLOČITEV STA KRIVULJI, KI JO SESTAVLJATA, POVEZANI (GRAF, FORMULA).(zgoraj) -razlika med krivuljama (lestvicama) investicijske učinkovitosti in investicijskega povpraševanja :

krivulja (lestvica) investicijskega povpraševanja (investicijska funkcija)>krivulja obrestne mere I=I(i)

krivulja (lestvica) investicijske učinkovitosti>krivulja obsega investicij r=r(I)

-podobnosti:obe sta negativni funkciji

D) FUNKCIJA INVESTICIJSKE UČINKOVISTOSTI IN INVESTICIJSKA FUNKCIJA-SPECIFIKACIJA.(zgoraj)

14.1.

A)POTROŠNO POVPRAŠEVANJE JE TUDI FUNKCIJA OBRESTNE MERE. NA KATERO DELITEV UPORABE DOHODKA VPLIVA OBRESTNA MERA?POTROŠNO POVPRAŠEVANJE=pripravljenost potrošnih enot porabiti svoj dohodek za porabo, to je, da potrošijo svoj realni dohodek-odvisen je od potrošne funkcije (torej tistih faktorjev, ki opredeljujejo potrošno funkcijo)-faktorja potroš. povpraševanja: realni dohodek in mejna koristnost dobrin (ne pa cene drugih dobrin)

>če obstaja možnost, da potrošna enota posodi privarčevani dohodek, je posojena količina večja pri visokih in manjša pri nizkih obrestnih merah>v tem primeru ne postane funkcija obrestne mere samo posojena količina prihrankov, ampak tudi velikost samih prihrankov>obrestna mera vpliva na tisto delitev uporabe dohodka od katere sta odvisna poraba in varčevanje dohodka-primer: višja obrestna mera povzroči, da se varčevanje bolj izplača in bo zato poraba dohodka ajajaj jajajaj ustrezno manjša. Nizka obrestna mera, po isti logiki pripelje k večjemu trošenju dohodka

B) KAKO JE POVEZANA OBRESTNA MERA IN KORISTNOST POTROŠNJE PRI DANEM DOHODKU?>ravnotežna struktura porabe je dosežena takrat, ko so sedanje vrednosti mejne koristnosti sedanje in bodoče porabe na enoto denarnega dohodka enake-sledi:potrošno povpraševanje (2 cilja: tekoča poraba in potrošno investiranje) je odvisno od diskontne stopnje potrošnih enot, pri čemer je diskontna stopnja povsem subjektivne narave

114

C) OCENJENA FUNKCIJA INVESTICIJ ZA SLOVENIJO

14.2.

A)DEFINIRAJ AVTONOMNE INVESTICIJEAVTONOMNE INVESTICIJE=investicije, ki nastanejo zaradi povečanja interne stopnje jajajajajjaa donosnosti (pri dani porabi in dani obrestni meri)

B) DEFINIRAJ AVTONOMNO POTROŠNJOAVTONOMNA PORABA=poraba, ki nastane zaradi povečanja njene korisnosti (pri danem realnem jajajajajaja dohodku in obrestni meri) >je korelat zmanjšanja koristnosti prihrankov (če se celotna, skupna jajajajajajajaj poraba pri danem realnem dohodku poveča, se celotni prihranki jajajjajajaja zmanjšajo, in nasprotno)-posledica spreminjanja potreb

C) KOMENTIRAJ FAKTORJE, OD KATERIH SO ODVISNE AVTONOMNE INVESTICIJE IN AVTONOMNA POTROŠNJA-faktorji:

D) V ČEM JE AVTONOMNOST IN V ČEM IZVEDENOST POTROŠNJE IN INVESTICIJ? avtonomnost: -porabe

-investicij izvedenost: -porabe (izzove jo sprememba realnega dohodka)

-investicij (izzove jih sprememba produkcije (potrošnje))

RAVNOTEŽNI PRODUKT>gre za spoznavanje tehničnega postopka prilagajanja

15.PREDPOSTAVKE RASTI PROIZVODNJE VZPOREDNO Z RASTJO UPORABE (TROŠENJA)

A)OPIŠITE SIMULTANI VPLIV RASTI PRODUKTA NA RAST TROŠENJA IN OBRATNO>glede trošenja kot determinante proizvoda razlikujemo:

nominalni proizvod-obstaja identičnost med trošenjem in velikostjo proizvoda na enoto časa>formula:

-vsota končnih uporab vseh gos.enot, osebne porabe, splošne porabe, investicij in salda izvozno-uvozne menjave je enaka nominalnemu domačemu družbenemu proizvodu istega obdobja-če vsoto končne ex ante uporabe (končno trošenje) označimo s T: T=Pd

>kakršno je končno trošenje T v nekem obdobju, takšen je družbeni proizvod obdobja realni proizvod

-poznamo 3 obdobja prilagajanja ponudbe povečanemu povpraševanju:-zelo kratko obdobje -kratko obdobje -dolgo obdobje>z vidika povečanja proizvodnje s pomočjo povečanega trošenja zmanjševanje zalog ne pride v poštev (zelo kratko obdobje)-v tem primeru se ne povečuje proizvod, temveč le njegova realizacija. Odpade tudi rast proizvodnje z razširitvijo kapacitet, ker traja daljši čas, proizvodnja in trošenje pa spadajo v različna obobja-poleg tega je povečanje proizvoda večje od povečanja trošenja. Ostaja kratko obdobje, v katerem se proizvodnja prilagodi povečanemu (zmanjšanemu) povpraševanju z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet

115

B) ZA KAKŠNO VRSTO PRODUKTA IN ZA KAKŠNO OBDOBJE PO MARSHALLU GRE PRI ANALIZI VPLIVA RASTI TROŠENJA NA RAST PRODUKTA?>z vidika povečanja proizvodnje s pomočjo povečanega trošenja zmanjševanje zalog ne pride v poštev (zelo kratko obdobje)-v tem primeru se ne povečuje proizvod, temveč le njegova realizacija. Odpade tudi rast proizvodnje z razširitvijo kapacitet, ker traja daljši čas, proizvodnja in trošenje pa spadajo v različna obobja-poleg tega je povečanje proizvoda večje od povečanja trošenja. Ostaja kratko obdobje, v katerem se proizvodnja prilagodi povečanemu (zmanjšanemu) povpraševanju z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet

-potrebna predpostavka: (da bi povečano trošenje povzročilo povečanje proizvodnje) neizkoriščenost kapacitet

16.POVEČANJE PROIZVODA S POMOČJO POVEČANJA TROŠENJA

A)DEFINIRAJ DEJANSKI, RAVNOTEŽNI IN POTENCIALNI PRODUKT (TUDI GRAFIČNO) dejanski produkt

=proizvod pri nizko izkoriščenih zmogljivostih ravnotežni produkt

=proizvod, pri katerem je trošenje enako ponudbi in se po velikosti iz obdobja v obdobje ne spreminja (če lastniki faktorjev (faktorji), ki so večje proizvode proizvedli svoje dohodke v celoti uporabijo, bo trošenje v naslednjem obobju enako kot v prejšnjem, zato bo tudi realni proizvod ohranil velikost enako velikosti v prejšnjem obdobju. Druga skrajnost je, da lastniki faktorjev v celoti prihranijo povečanje dohodkov-imamo prihranke)>graf:

potencialni produkt=proizvod pri 100% izkoriščenih kapacitetah; proizvod na ravni blizu polnega izkoriščanja zmogljivosti

DEFLACIJSKI RAZMAK (GAP)=kadar je pri nizko izkoriščenih zmogljivostih, ki so sicer hahahahahahahha zgrajene, dejanski proizvod manjši od potencialnegaB) KATERE ALTERNATIVNE ODLOČITVE SO MOGOČE V KRITIČNEM TRENUTKU DELITVE DOHODKA? OPIŠIT TUDI GRAFIČNO IN Z USTREZNIMI FUNKCIJAMI TROŠENJA-alternativne odločitve v kritičnem trenutku:

povečani dohodki se v celoti uporabijo povečani dohodki se v celoti prihranijo (v realnosti) del dodatnega dohodka se potroši, del pa prihrani

>proizvod je čedalje manjši, dodatni dohodek pa se v čedalje večji meri prenaša v prihranke>proces bo končan, ko so dodatni prihranki na dohodek 0

C) RAZLOŽI MEHANIZEM SPREMINJANJA DEJANSKEGA PRODUKTA PRI ENKRATNI SPREMEMBI AVTONOMNEGA TROŠENJA IN OCENI VELIKOST SKUPNE SPREMEMBE DEJANSKEGA PRODUKTA IN SPREMEMBO RAVNOTEŽNEGA PRODUKTA

D) DEFINIRAJ IN IZPELJI ENAČBO VPLIVA ENKRATNE SPREMEMBE AVTONOMNEGA TROŠENJA NA SKUPNO POVEČANJE DEJANSKIH PRODUKTOV V ČASU PREMIKA DO VRNITVE V RAVNOTEŽJE>povečanje proizvoda, ki ga v nekem obdobju izzove povečanje trošenja, je v istem obdobju enako:>povečanje proizvoda v drugem obodbju, ki ga izzove povečanje trošenja v 1.obdobju, je enako:

E) KAJ JE MULTIPLIKATOR AVTONOMNEGA (SAMOSTOJNEGA) TROŠENJA OZ.PROIZVODNI MULTIPLIKATOR?MULTIPLIKATOR AVTONOMNEGA TROŠENJA=izraz 1/(1-α), ki pokaže, za koliko poveča jajajajjajajajaj enkratno povečanje trošenja in dohodka

116

jajajajjajaj dejanski proizvod v vseh naslednjih jajajajajaj obdobjih, dokler se proizvod ne vrne spet na jjaajajajaj raven začetnega ravnotežnega proizvoda>očitno se pri enkratnem povečanju avtomomnega trošenja (katerekoli oblike) ravnotežni proizvod ne spremeni (sprememba proizvodnje ne more biti omejena zgolj na tisto obdobje, v katerem se trošenje poveča)

F) KAKŠNE VRSTE MULTIPLIKATORJEV POZNATE? FORMULE IN VSEBINSKI OPIS

G) DEFINIRAJ: PORABA, UPORABA, TROŠENJE IN POTROŠNJA poraba uporaba trošenje potrošnja

17.POVEČANJE RAVNOTEŽNEGA PROIZVODA

A)ZAKAJ JE ZA SPREMEMBO RAVNOTEŽNEGA PRODUKTA POTREBNO TRAJNO IN NE ENKRATNO POVEČANJE AVTONOMNEGA TROŠENJA?Trajno povečanje trošenja je potrebno zato, da v vsakem naslednjem obodbju novo povečanje trošenja več kot nadomesti izpad trošenja zaradi preliva dela povečanja dohodka v prihranke

B) OPIŠI MEHANIZEM VPLIVA TRAJNE SPREMEMBE AVTONOMNEGA TROŠENJA NA SPREMEMBO RAVNOTEŽNEGA PRODUKTA GRAFIČNO, S FORMULAMI IN VSEBINSKO.>formula:

>graf:

>pri trajnem povečanju trošenja se ravnotežni proizvod poveča natančno za toliko (po enaki formuli), kakor se je v primeru enkratnega povečanja trošenja povečak dejanski proizvod vseh predhodnih obdobij, dokler se ni vrnil na ravnotežni proizvod>formula:

C) OB KATERI SPECIFIČNI PREDPOSTAVKI BI TUDI ENKRATNO POVEČANJE AVTONOMNEGA TROŠENJA POVEČALO RAVNOTEŽNI PRODUKT? OB KATERI GA NE BI?

D) KATERE KONKRETNE OBLIKE LAHKO IMA AVTONOMNO TROŠENJE?-vrse avtonomnega trošenja: osebna poraba, obča poraba, investicije, lahko pa tudi U in E

E) KAKO VEČ SESTAVIN FINALNEGA POVPRAŠEVANJA HKRATI VPLIVA NA RAVNOTEŽNI PROIZVOD?

F)KATERA OBLIKA FINALNEGA TROŠENJA IMA NAJVEČJI MULTIPLIKATOR, KATERA NAJMANJŠEGA?

117

20.MENJALNI TEČAJ (EXCHANGE RATE)

A)DEFINIRAJ MENJALNI TEČAJMENJALNI TEČAJ=(med valutama dveh držav) cena, po kateri rezidenti teh dveh držav trgujejo jajajajajaj med seboj (zunanja nominalna vrednost denarja)Jajajajjajajajaj >(neposredna notaciaj) število denarnih enot domače valute, ki jih je jajajajajajja potrebno dati za enoto ameriškega dolarja >le angleški fun&evro imata posredno notacijo-število enot ameriškega jajajajajjajaja dolarja, ki jih je potrebno dati za enoto futna/evra

B) OPIŠI RAZLIKO MED REALNIM IN NOMINALNIM TEČAJEM nominalni tečaj

=relativna cena valut (denarja) dveh držav, število denarnih enot ene države, potrebno za eno denarno enoto druge države-determinanti: realni tečaj in pariteta kupne moči (inflacija v tujini v primerjavi z inflacijo jajajajajaj doma)

realni tečaj>hkrati pod vplivom relativne cene dobrin dveh držav (»pogoj menjave«)-formula:

C) DEFINIRAJ ZAKON ENE CENEZAKON ENE CENE=pravi, da istega blaga (zaradi možnosti arbitraže, to je nakupa tam, kjer je jajajajjajajaja cenejše, in zatem prodaje tam, kjer je dražje, dokler se ceni ne izenačita) ni jajajajjajajajaj mogoče prodajati za različne cene na različnih lokacijah sočasno>na mednarodnih trgih to pomeni aplikacijo zakona ene cene »enakost kupne moči« (če je mogoča mednarodna arbitraža, mora imeti določena valuta enako kupno moč v vsaki državi, zanj je mogoče kupiti enako količino blaga povsod

D) DEFINIRAJ PROTEKCIONISTIČNO TRGOVINSKO POLITIKO???

118