1. Gospodarjenjea) Katere tri prvine bistveno opredeljujejo pojem gospodarjenja?Gospodarjenje je človekova zavestna dejavnost, ki zmanjšuje omejenost sredstev s katerimi zadovoljuje svoje potrebe. Bistvene prvine so obstoj potreb, omejenost sredstev s katerimi zadovoljujemo potrebe in zavestno zmanjševanje omejenosti sredstev.

b) Razloži tri bistvene prvine gospodarjenja.1. POTREBE OZ. ŽELJE – predpogoj gospodarjenja in napravijo stvari koristne, jih spremene v dobrine. Delimo jih na ekonomske in neekonomske ter materialne in nematerialne. Ekonomske in materialne se nanašajo na dobrine NEPOSREDNO, neekonomske in nematerialne pa le POSREDNO.2. OMEJENOST SREDSTEV- omejenost v gospodarstvu pomeni le RELATIVNO omejenost (tem večja je absolutna omejenost, tem večja je ponavadi tudi relativna).

PROSTE DOBRINE-narava ponuja neomejeno ≠EKONOMSKE DOBRINE3. ZAVESTNA DEJAVNOST ZMANJŠEVANJA OMEJENOSTI SREDSTEV- tehnika zmanjševanja se izboljšuje (TN)

c) Kakšen odnos vlada med gospodarjenjem in drugimi oblikami udejstvovanja človeka?Gospodarjenje je osnova drugih oblik človekovega udejstvovanja, saj vsako udejstvovanje zahteva sredstva. Gospodarjenje ni edini način človekovega udejstvovanja (kulturne, športne...)

d) Kako opredelimo pojem dobrine?Dobrine so sredstva, ki so sposobna zadovoljiti človekove potrebe.

e) Razlika med prostimi dobrinami, ekonomskimi dobrinami in brezplačnim uživanjem dobrin.Proste dobrine so sredstva, ki jih narava jih nudi brezplačno in z vidika človekovih potreb v neomejenih količinah (zrak, svetloba).Ekonomske dobrine so sredstva, ki so omejena in so predmet gospodarjenja, navadno imajo ceno (hrana), lahko pa tudi ne (šolanje). !Brezplačno uživanje dobrin nikakor ne pomeni, da bi bile le te proste!

f) Razlike med pojmi stvar, dobrina, produkt, blago.S – sredstvoD – dobrina (koristna sredstva za zadovoljevanje človekovih potreb)P – produkti (dobrina, ki je rezultat človekovega dela)B – blago (dobrina, ki menja lastnika)x1 – blago, ki je dobrina, ni pa produkt (blago ki nastane brez človekove aktivnosti, gre za koristne stvari, ki nas obkrožajo in jih lahko takoj prodamo)x2 – produkt, ki je blago in dobrina (izdelamo mizo in jo prodamo) x3 – dobrina, ki je produkt in ni blago (izdelamo mizo, a jo obdržimo zase, ne gre v menjavo)

x4 – sredstvo, ki ni dobrina (sredstvo, ki nima koristi, uničiš stvar, ki je bila prej koristna, zdaj pa ni več, škart, iz dobrega lesa narediš zanič mizo)

Stvar-ni nujno, da je koristnaDobrina-stvar, ki zadovoljuje potrebeBlago-dobrine, ki menjavajo lastnikaProdukt-cilj gospodarjenja

g) Kakšne potrebe in/ali želje poznamo?Fiziološke, kulturne, družbene. Druga delitev: ekonomske, neekonomske, materialne, nematerialne.

2. Faze gospodarjenjaa) Definiraj faze gospodarjenja (vsebinsko, grafično) in razlike med njimi!Gospodarjenje poteka v 4 fazah, ki sledijo druga drugi.1. PROIZVODNJA: faza, v kateri ljudje s svojimi delovnimi sposobnostmi in s pomočjo delovnih priprav izdelujejo iz dobrin, ki jih ponuja narava nove dobrine (ekonomske dobrine), ki se imenujejo PRODUKTI. Začetna faza gospodarskega procesa, v proizvodnji se poveča koristnost dobrin, poteka dalj časa.2. MENJAVA: dobrine ene vrste se zamenjajo za dobrine druge vrste, prehajajo iz rok v roke. Gospodarstva, ki ne poznajo menjave, so naturalna. Predvsem trajne dobrine pa menjavajo tudi svoje porabnike. Je trenuten proces.3. DELITEV: proces, v katerem se določijo deleži udeležencev proizvodnega procesa v njihovem proizvodu (pri tem je vseeno kakšna je naturalna sestava deleža). Vsaka proizvodnja je družbena. Je trenuten proces.4. PORABA: dobrine se porabijo, zato da se zadovoljijo potrebe in obnovi se delovna sila, ki sodeluje v proizvodnji, poraba je smisel gospodarjenja, poteka dalj časa.

b) Kakšen je pomen časa pri različnih fazah gospodarskega procesa?Proizvodnja in potrošnja potekata dlje časa, menjava in delitev se zgodita v trenutku. Delitev se opravi v naturalnih gospodarstvih hkrati s proizvodnjo, in sicer fizično, v menjalnih gospodarstvih pa z menjavo.

c) Opredeli bistveno razliko med menjavo in delitvijo.V delitvi se določajo idealni deleži udeležencev proizvodnega procesa v skupnem proizvodu, pri čemer ni pomembno iz kakšnih dobrin je delež sestavljen, kakšna je njegova naturalna sestava (le ta se določi v menjavi).

d) Opredeli zaporednost posameznih faz gospodarjenja in pomen izraza reprodukcija.Proizvodnja->razdelitev->menjava->poraba-> (krožni tok)

- 1. v proizvodnji se s porabo delovne sile ustvarjajo nove dobrine

- 2. dobrine prehajajo prek menjave iz proizvodne enote v potrošno enoto

- 3. v potrošni enoti se uničijo, zato da se obnovi delovna sila, ki ponovno sodeluje v proizvodnji

Reprodukcija-celoten proizvodni proces, vse faze hkrati (gre za proces v katerem se njegove zaporedne faze nenehno ponavljajo, reproducirajo – gospodarski krožni tok).

3. Proizvodni tvorci in proizvodna sredstvaa) Kaj so proizvodni faktorji?Produkcijski tvorci so dejavniki, ki kakorkoli vplivajo na velikost produkta, ne glede na obliko.

b) Kako delimo proizvodne tvorce?Na IZVIRNE (originalne, primarne) in IZVEDENE (derivirane, proizvedene). Izvirna sta delo in zemlja, po sodobni delitvi pa so to: delo, podjetništvo, izumiteljstvo, naravni viri, kapital. Izvedeni produkcijski faktorji so proizvajalna sredstva

c) Opredeli predmete dela in delovne priprave.Predmeti dela-material, v proizvodnem procesu se lahko uporabijo samo enkrat, imajo krajšo življenjsko dobo, ločimo jih glede na stopnjo dodelanosti (zemlja/surovine/polizdelki) in glede na pomen za proizvod (osnovne/pomožne/pogonske tvarine).Delovne priprave- plod človekovih delovnih in umskih sposobnosti, v proizvodnem procesu se lahko uporabijo večkrat, imajo daljšo življenjsko dobo (orodja/stroji (delovni, pogonski)/objektivni pogoji dela).

*Delovne priprave + predmeti dela = proizvajalna sredstvaProizvajalna sredstva + delovna sila = proizvajalne sileProizvajalne sile + proizvodni odnosi = proizvodni načinProizvodni način + konkretna stopnja družbenih odnosov = družbenoekonomska formacija

d) Opredeli porabne in produkcijske dobrine (sredstva).Porabne dobrine so namenjene neposrednemu zadovoljevanju potreb. Proizvajalne dobrine so namenjene posrednemu zadovoljevanju potreb, tako da sodelujejo pri proizvodnji porabnih dobrin.

4. Proizvajanje in pridobivanje, produktivno in neproduktivno deloa) Razloži razliko med proizvajanjem in pridobivanjem.Pri pridobivanju sodelujejo vsi, pri proizvajanju pa ne. Proizvajajoči so tisti, ki ustvarjajo produkt, pridobivajoči so tisti, ki pridobivajo produkte, ki jih ustvarijo proizvajajoči. Tistih ki pridobivajo je več kot tistih, ki proizvajajo.

b) Opiši zgodovinski razvoj pojma produktivnega dela in produktivnih dejavnosti ter ju poveži z razvojem gospodarstva.MERKANTILISTI: produktivno je tisto delo, ki omogoča kopičenje zlata v domačem gospodarstvu; trgovina je produktivna dejavnost, ker temelji na tem, da prodaš blago in v zameno dobiš zlato, ostale dejavnosti so neproduktivne.FIZIOKRATI: produktivne so samo tiste dejavnosti, ki pridobivajo iz zemlje (poljedelstvo, ribištvo), ostale dejavnosti niso produktivne, ker samo predelujejo, preoblikujejo, sestavljajo (industrija, obrt).KLASIKI POLITIČNE EKONOMIJE (Marx, Smith): produktivno je tisto delo, ki proizvaja materialne produkte, materialnost je merilo produktivnosti.SODOBNE DEFINICIJE PRODUKTIVNOSTI: produktivno je vsako delo, ki ustvarja kakršnekoli koristi, ki omogoča zadovoljitev kakršnekoli potrebe.

Z gospodarskim razvojem pridobivajo na pomenu nove in nove dejavnosti, obseg produktivnosti človeka se veča, s tem pa se spreminja tudi pojmovanje produktivnega dela. Včasih so za produktivnega šteli samo primarni sektor, kasneje tudi sekundarni. Zaradi velike produktivnosti pa je danes vedno manj ljudi zaposlenih v primarnih in sekundarnih sektorjih, vendar ustvarijo dovolj, da se lahko ostali zaposlujejo v terciarnih in kvartarnih sektorjih.

c) V čem je bila razlika v tem pogledu med šolo fiziokratov in klasično politično ekonomijo pri definiranju produktivnosti?Klasični ekonomisti imajo za merilo produktivnosti materialnost, fiziokrati pa vse tisto kar se pridobi direktno iz zemlje. Tako štejejo klasiki za produktivno delo tudi delo, ki predeluje tisto, kar se pridobi iz zemlje, fiziokrati pa tega ne štejejo za produktivno delo.

d) Kako je definicija produktivnega dela odvisna od razvoja gosposarstva?Bolj kot je gospodarstvo razvito tem širši obseg dejavnosti se šteje za produktivne (sprva produktiven le primarni sektor, kasneje pridružil sekundarni, danes tudi terciarni in celo kvartarni sektor).

e) Razloži materialnost in nematerialnost z vidika produktivnosti dela.Ko je materialnosti zadoščeno (tudi revež ne strada), se definira tudi nematerialnost kot produktivno delo.

*Kako se je razlikovala vsakodnevna praksa socialističnih in kapitalističnih držav pri računanju družbenega proizvoda?Socialistične države med produktivne dejavnosti niso štele osebnega transporta, bančništva, zavarovalništva… tako teh stvari niso upoštevali pri BDPju. Kapitalistične države so bolj elastične. Za produktivne štejejo ves transport, PTT, trgovino, gostinstvo… upoštevajo pri BDPju.

5. Reprodukcijski procesa) V čem je bistvo pojma gospodarskega krožnega toka?Gospodarski krožni tok ali proces reprodukcije je enosmeren in krožen, faze reprodukcije se nenehno ponavljajo.

b) Nariši in razloži gospodarski krožni tok. V proizvodnji nastajajo s porabo delovne sile dobrine,

prehajajo v osebno porabo, tam se z njihovim uničenjem reproducira delovna sila, obnovljena

delovna sila pa ponovno sodeluje v proizvodnih procesih. Torej, poraba delovne sile pomeni proizvodnjo dobrin, poraba dobrin pa pomeni proizvodnjo delovne sile.Prehajanje dobrin iz proizvodnje v porabo je lahko neposredno (primitivna gosp.) oz. posredno prek menjave (sodobna gosp.).

c) V čem je smisel uničevanja oz. porabe dobrin v porabi?Smisel uničevanja dobrin v porabniških enotah je obnova delovne sile ljudi, ki so sodelovali v proizvodnem procesu. V proizvodnem procesu se namreč delovna sila porablja za ustvarjanje novih dobrin, dobrine pa se v potrošniških enotah uničijo zato da se obnovi delovna sila, da lahko ponovno sodeluje v proizvodnem procesu.

c) Od katere opredelitve je odvisen obseg dejavnosti in s tem prebivalstva, ki je vključen v sliko oziroma statistiko krožnega toka (posameznih faz) gospodarjenja?Odvisen je od vsakokratnega pojmovanja proizvodnje oziroma produktivnega dela.

d) Avtarkično – menjalno – denarno gospodarstvo.V avtarkičnem gospodarstvu dobrine neposredno prehajajo iz proizvodnje v porabo in delovna sila neposredno prehaja iz porabe v proizvodnjo. V menjalnem gospodarstvu dobrine posredno, prek trga, prehajajo iz proizvodnje v porabniške enote in delovne sile posredno prehaja iz porabniških enot v proizvodnjo. Avtarkično-samozadostno, ni menjavemenjalno- menjava gospodarskih dobrin, blago za blagodenarno- denar kot posrednik pri menjavi

6. Razčlenjenost gospodarstva na samostojne potrošne in proizvodne enote

a) Opiši mednarodno, družbeno in tehnično delitev dela.MEDNARODNA DELITEV DELA: delitev dela med državami in pomeni, da vsaka država proizvaja tisto, za kar ima najboljše pogoje.DRUŽBENA DELITEV DELA: razčlenjenost proizvodnega procesa na posamezne delne procese. Razčlenjenost na posamezne gospodarske enote, ki so med seboj odvisne, v vsaki gospodarski enoti poteka majhen del celotnega družbenega proizvodnega procesa.TEHNIČNA DELITEV DELA: proizvodni proces je razčlenjen znotraj posameznih gospodarskih enot.

b) Opredeli zasebno ali privatno gospodarstvo ter družbeno ali narodno gospodarstvo.Zasebna ali privatna (mikro) gospodarstva so gospodarske enote na katere je razčlenjen družbeni proizvodni proces. Družbeno ali narodno (makro) gospodarstvo obsega vse gospodarske enote na teritoriju neke države.

c)Opredeli in nariši krožni tok gospodarjenja med samostojnimi gospodarskimi enotami.IZ podjetij prehajajo v gospodinjstva proizvodi, iz gospodinjstev pa v podjetja delovne storitve (prehajanje pogosto posredujejo poseben gosp. enote- borze dela, blagovne borze, trgovska podjetja).

d) Naštej razloge za organiziranje v samostojnih gospodarskih enotah.Zaradi manjših stroškov, večje produktivnosti.

e) Definiraj specializacijo.Specializacija je zelo nadrobna delitev dela.

*Gospodinjstva in podjetja.Gospodinjstvo je premajhno, da bi organiziralo proizvodne procese, imajo premalo kapitala, tehnično je nemogoče, tudi če bi proizvajalo bi proizvajalo v majhnih količinah, stroški bi bili visoki. Zato so gospodinjstva porabniki dobrin, ki pridejo iz podjetij, v podjetja pa preide iz gospodinjstev delovna sila.

7. Vodoravna in navpična razčlenjenost produkcijea) Po katerih kriterijih je produkcija razčlenjena v vodoravni smeri?Po naravi proizvoda- deloma surovinski izvor (lesna industrija) in po vrsti potreb, ki jih zadovoljuje (pohištvena industrija).

b) Katere hierarhične opredelitve uporabljamo za vodoravno razčlenitev proizvodnje?Sektorji, ki se delijo na podsektorje.

c) Opiši pomen stopnje razvoja za spremembo v kvantitativnih deležih posameznih dejavnosti v celotnem produktu.Če se gospodarstvo razvija, se zmanjšuje delež v primarnem in sekundarnem sektorju, povečuje pa se v terciarnem in kvartarnem sektorju.

d) Opredeli razčlenjenost produkcije v navpični smeri (kriterij kategorije) in pojem dokončanega produkta.Proizvodnja je navpično razčlenjena na zaporedne proizvodne stopnje po dodelanost proizvoda. Vsaka višja stopnja poveča dodelanost proizvoda. Število stopenj je v različnih dejavnosti različno. Prva stopnja pridobiva iz zemlje, druga stopnja izdeluje polizdelke iz prve stopnje, zadnja stopnja izdeluje dokončane proizvode.

Dokončani produkt je produkt zadnje stopnje, ki ni nikoli več predmet nadaljnje proizvodne obdelave.

e) Nariši in opiši gosp. krožni tok vodoravno in navpično razčlenjenega gospodarstva.Predpostavka: poteka prek 3h zaporednih samostojnih stopenj + tudi v vodoravni smeri samo 3 dejavnosti

Samostojnost stopenj in dejavnosti: organizirane so kot PRAVNO IN EKONOMSKO SAMOSOTJNA PODJETJA.

Dobrine se trošijo in obnavljajo delovno silo, ki proizvaja na različnih stopnjah v proizvodnih enotah. V proizvodni enoti zadnje stopnje nastane zopet dobrine, ki se potroši v potrošnih enotah.

f) Opiši delež posameznih sektorjev v ustvarjeni dodani vrednosti Slovenje.tabela str. 34leta 1999- največji delež predelovalnih dejavnosti, najmanjši delež ribištva,…Najmanjši je delež primarnih dejavnosti, sledijo sekundarne, največji je delež terciarnih in kvartarnih dejavnosti.

8. Tok dobrin in tok denarnih dohodkova) Opiši značilnosti toka dobrin in toka denarnih dohodkov v krožnem toku gospodarjenja.Tok dobrin gre v nasprotno smer kot tok denarnih dohodkov. Tokova sta načeloma enako velika (izjema so darila, reparacije) in istočasna (izjeme so krediti, predplačila). Tok dobrin vsebuje vedno nove in nove dobrine (ker se sproti uničijo). Po toku denarnih dohodkov kroži vedno isti denar.

b) Nariši graf toka dobrin in toka denarja.

c) Opiši tok denarnih dohodkov, ki se začne kot plačilo za potrošno dobrino in ga prek navpične razdelitve proizvodnje spet privedi v porabniške enote.Plačilo za dobrino je dohodek podjetja na tretji, zadnji stopnji. Ta dohodek se razdeli na dva dela. En del gre za plačilo delavcev in se vrne v potrošno enoto, en del gre za plačilo polizdelkov druge stopnje. Plačilo za polizdelke je dohodek podjetja na drugi stopnji. Ta dohodek se razdeli na dva dela En del gre za plačilo delavcev in se vrne v potrošno enoto, en del gre za plačilo surovin prve stopnje. Plačilo za surovine je dohodek podjetja na prvi stopnji. Ta dohodek se ne razdeli več, ampak gre v celoti za plačilo delavcev, ker prva stopnja pridobiva iz zemlje. Tako celotno plačilo za dobrino vrne nazaj v potrošne enote.

c) V čem sta si tok dobrin in tok denarnih dohodkov podobna in v čem različna?Podobna sta si v tem da potekata istočasno in sta načeloma enako velika. Razlikujeta se po smeri, sta nasprotno smerna, tok dobrin vsebuje vedno nove in nove dobrine, po toku denarnih dohodkov pa kroži vedno isti denar.

9. Produkcijski proces določene količine dokončanega produktaa) Kateri stroški predstavljajo preneseni produkt?V vsakdanji rabi preneseni produkt predstavlja materialne proizvodne stroške.

b) Kakšna je razlika med vseobsežnim in kosmatim produktom določene stopnje?Kosmati produkt je novonastali produkt, ki ga s svojim delom ustvarijo delavci, je razlika med vseobsežnim in prenesenim produktom. Vseobsežni produkt določene stopnje je vsota kosmatega (novonastali produkt na tej stopnji) in prenesenega produkta (produkta, ki je bil prenesen iz prejšnje stopnje).

c) Zakaj je pomembna ugotovitev, da je (pri določenih pogojih) vsota kosmatega produkta vseh stopenj enaka vseobsežnemu produktu zadnje stopnje?Tako ugotovitev lahko razširimo na vseobsežni produkt katere koli stopnje. Vseobsežni produkt katerekoli stopnje je produkt te stopnje in vseh predhodnih stopenj, ki so sodelovale v proizvodnji.

PP zadnje stopnje (vsota kosmatih produktov vseh predhodnih stopenj) + PK zadnje stopnje = PV zadnje stopnje

d) Opiši: kosmati, preneseni, vseobsežni, dokončani, končni in finalni proizvod.KOSMATI (bruto) PROIZVOD: nastane v določeni stopnji; P ki smo ga dodali, nastane iz nič-zato se imenuje dodani proizvodPRENESENI PROIZVOD: nastane na prejšnji stopnji (PK na prejšnji stopnji) in se prenese na višjoVSEOBSEŽNI (brutissimo, turnover): vsota kosmatega in prenesenegaDOKONČANI: proizvod zadnje stopnje, ne gre v nadaljnjo predelavoKONČNI ali FINALNI: produkt, ki je bil proizveden v nekem prejšnjem obdobju a ni bil porabljen za izdelavo drugega produkta, torej ne bo le v danem časovnem obdobju več predmet proizvodne obdelave.

e) Kolikšen delež v kosmatem produktu Slovenije predstavlja čisti produkt, kolikšen delež pa amortizacija??

10. Proizvodni proces določenega razdobjaa) Kaj omogoča, da v gospodarstvu poteka produkcija na vseh stopnjah hkrati?To omogočajo zaloge predmetov dela. Če je na začetku nekega razdobja na zalogi potrebna količina predmetov dela, se lahko proizvodnja na naslednji stopnji začne preden je končana proizvodnja na predhodni stopnji.

b) Kdaj se pojavi razlika med dokončanim produktom in celotnim kosmatim ali dodanim produktom?Kadar zaloge na začetku obdobja niso enake zalogam na koncu obdobja.

c) Čemu je enaka vsota celotnega proizvoda, dokončanega in nedokončanega produkta?Vsota dokončanega in nedokončanega produkta je enaka finalnemu produktu (=celotni kosmati). Nedokončani produkt je enak spremembi zalog. Dokončani produkt je produkt, ki nikoli več ne bo predmet obdelave.Pfinalni= Pdokončani + Pnedokončani

Pnedokončani = Z = Zt – Zt–1

d) Definiraj zaloge.Zaloge so proizvodi prejšnjih obdobij, ki niso šli v porabo.

11. Družbeni vseobsežni, kosmati in finalni produkta) Definiraj družbeni(e) produkt(e) določenega obdobja. S katerim produktom lahko družba realno razpolaga?Družbeni produkt nekega obdobja je vsota produktov vseh proizvodnih enot ustreznega narodnega gospodarstva v tistem obdobju. Družbeni vseobsežni produkt je vsota produktov vseh stopenj, vendar je bil del te vsote porabljen v sami proizvodnji, je rezultat družbene razčlenjenosti proizvodnje. Družbeni preneseni produkt je produkt, ki je bil v istem obdobju proizveden na nižjih in porabljen na višjih stopnjah proizvodnje. Družbeni kosmati produkt je edini produkt s katerim lahko dejansko razpolagamo.

b) V čem se razlikujeta in v čem sta si podobna finalni produkt in kosmati ali dodani produkt?Finalni produkt je po velikosti enak kosmatemu . Razlika je v tem, da nas pri finalnem produktu zanima njegova naturalna struktura, pri kosmatem pa njegova nediferencirana velikost (vrednost). Kosmatega produkta (Pv-Pp) si naturalno ne moremo predstavljati. Finalni produkt je tržna protivrednost kosmatega produkta, pove nam kakšna je naturalna struktura kosmatega produkta.

c) Katere so lahko fizične oblike končnega ali finalnega produkta?Finalni produkt ima lahko obliko potrošnega sredstva, delovne priprave, predmeta dela.Potrošna sredstva in delovne priprave ne morejo biti porabljeni v proizvodnji drugih dobrin, predmeti dela pa so lahko neporabljeni le z vidika krajšega obdobja. Če so njihove zaloge na koncu obdobja večje kot na začetku je nedokončani proizvod, ki sestoji iz predmetov dela pozitiven, sicer je negativen.

d) Kako vpliva integracija v gospodarstvu na velikost vseobsežnega produkta?Pri integraciji se več podjetij združi v eno. Preneseni produkt se zmanjša. Produkt se sicer še vedno prenaša, ampak samo znotraj podjetja, tako da to navzven ne vidi, ker ne gre za prenos preko trga. Ker se zmanjša preneseni produkt se zmanjša tudi vseobsežni produkt. Kosmati produkt ostane enak. Integracija podjetij zmanjšuje vseobsežni produkt, dezintegracija pa ga povečuje.

e) Komentiraj kosmati in vseobsežni produkt v Sloveniji.V Sloveniji predstavlja kosmati produkt vedno večji delež vseobsežnega produkta, kar kaže na vertikalno integracijo podjetij (l.99-42%).

12. Metode ugotavljanja velikosti družbenega produktaa) Katere štiri metode ugotavljanja velikosti družbenega produkta poznaš?Merjenje velikosti storitev produkcijskih faktorjev; dohodkovna (personalna ali osebna) metoda (income method), realna ali stvarna metoda, metoda družbenih izdatkov (expenditures method).

b) Katere tri metode se uporabljajo v praksi in kakšne so njihove karakteristike?Dohodkovna metoda meri velikost ustvarjenega produkta po toku dohodkov lastnikov proizvodnih faktorjev, ki so sodelovali pri ustvarjanju produkta (plače delavcev). Real na metoda meri velikost ustvarjenega produkta po toku dobrin, ki gredo preko trga iz proizvodne v potrošno enoto. Metoda družbenih izdatkov meri velikost ustvarjenega po velikosti izdatkov potrošnih enot za kupljene produkte oz. po velikosti priliva proizvodnih enot za prodane produkte.

c) Katera od teoretičnih metod ni uporabljiva v praksi in zakaj?Metoda merjenja velikosti storitev produkcijskih faktorjev, kolikor se je v izdelavo vložilo, toliko je vredno, vendar je problem, ker za storitve produkcijskih faktorjev ni enotnega merila razen denarja, ne da se jih sešteti, lahko pa jih damo na skupni imenovalec oz. jih izrazimo v denarju, vendar potem je to že dohodkovna metoda.

d) S katero metodo jo je mogoče nadomestiti?

Z dohodkovno metodo.

e) Katere probleme poznamo pri metodah merjenja produkta?Pri teh metodah predpostavljamo, da se vsi proizvodi v resnici fizično prenesejo iz proizvodnih v porabniške enote in da se vsi dohodki res izplačajo ustreznim porabniškim enotam. Vendar temu ni tako, del končnega proizvoda se fizično sploh NE prenese iz proizvodnih v porabniške enote (del. priprave, ∆Z Pn). Vse te bi 'morali' prišteti za resnično velikost druž. proizvoda.

13. Nominalni in realni produkta) Kateri produkt ugotovimo, če ugotavljamo produkt po dohodku?Nominalni produkt.

b)Razloži pomembnost razlike med nominalnim in realnim produktom. Nominalni proizvod ugotavljamo po dohodku, realni pa po obsegu proizvedenih dobrin. Realni proizvod dobimo tako, da iz nominalnega izločimo vpliv sprememb cen.

c) Kaj pomeni deflacioniranje in inflacioniranje?Inflacioniranje in deflacioniranje pomeni delitev nominalnega produkta s splošnim indeksom cen (povprečno odstotno spremembo cen vseh dobrin, ki sestavljajo družbeni proizvod).Če imamo v gospodarstvu inflacijo, če cene naraščajo, ugotovimo realni produkt tako, da deflacioniramo nominalnega. Če imamo v gospodarstvu deflacijo, če se cene zmanjšujejo, ugotovimo realni produkt tako, da z inflacioniramo nominalnega.

d) Kako dobimo oceno produkta v »stalnih« cenah?Izberemo bazno leto in iz tistega leta vzamemo cene. P1 = K1 C0 realni produkt obdobja 1 je vsota količine produktov obdobja 1 krat cene iz baznega leta 0Podatke o velikosti realnega proizvoda v naslednjih letih, ki ga v resnici imenujejo proizvod v stalnih cenah, dobijo z ugotavljanjem spreminjanja velikosti družbenega proizvoda iz leta v leto tako, da v vseh letih ovrednotijo dobrine, iz katerih je sestavljen, z enakimi, vnaprej določenimi cenami.

e) V čem je razlika med indeksom življenjskih stroškov in implicitnim deflatorjem?Indeks življenjskih stroškov je indeks cen tistih dobrin, ki jih ljudje kupujejo. Implicitni deflator je splošni indeks cen.

f) Kako izračunamo implicitni deflator (inflator)?Najprej izračunamo indeks cen in sicer tako, da delimo nominalni produkt z realnim. Če je Icen 100 gre za implicitni deflator, če je Icen 100 gre za implicitni inflator.

Pnominalni / Prealni = Ki×Ci / Ki×C0 = I (Ci/C0) implicitni deflator

g) Naštej in opiši znane indekse cen.PAASCHEJEV AGREGATNI INDEKS CEN- količine dobrin v potrošni košarici, ki jih povprečna družina kupi v enem mesecu.

h) Komentiraj nominalni BDP Slovenije v tekočem letu.2011=

14. Poraba in naložbe družbenega produktaa) Kateri dve kategoriji sta temeljni obliki končne (finalne) uporabe produkta ali uporabe končnega (finalnega) produkta?Temeljni obliki sta poraba C in investicije I. P = C + I

b) Kdaj govorimo o prihrankih in kdaj o naložbah?

O prihrankih (S) govorimo če mislimo na neporabo produkta. O investicijah oz. nalobah (I) govorimo, če se neporabljeni del produkta nekje nahaja.

c) Kaj pomeni, če pravimo, da so naložbe identično enake prihrankom?Investiramo lahko le tisto, kar smo predhodno prihranili, torej če so naložbe enake prihrankom pomeni, da smo vse prihranke investirali.

d) Definiraj velikost uporabe družbenega produkta v Sloveniji v zadnjih letih (v odstotkih).V Sloveniji porabimo cca 75% d.p. , delež naložb tako znaša 25%.

15. Obraba delovnih priprav in čisti produkta) Razloži pojem obrabe in razliko med nabavno vrednostjo ter »sedanjo« vrednostjo delovne priprave.Delovne priprave se s časoma obrabljajo, uničujejo, izgubljajo produktivnost. Ločimo fizično obrabo, ki je posledica rabe deloven priprave in moralno obrabo, ki je posledica poteka časa. Obraba je razmerje med produktom, ki ga daje obrabljena in produktom, ki bi ga dajala nova delovna priprava. Obraba = nabavna vrednost – sedanja vrednost

b) Opiši računovodski pristop preko amortizacije in pojem čistega ali neto produkta.Ves čas obratovanja delovne priprave odvajajo del njenega kosmatega dohodka v amortizacijski sklad. Ob njenem uničenju ga imajo na voljo za nakup nove. Čisti produkt je razlika kosmatega produkta in amortizacije: Pč = Pk – A

c) Kaj naj bi omogočila amortizacija?Amortizacija omogoča nakup nove delovne priprave, ko je stara odpisana.

d) Kakšen je pomen pospešene amortizacije?Pri pospešeni amortizaciji se določijo višje amortizacijske stopnje in s tem krajše amortizacijske dobe. Podjetja imajo interes da se delovne priprave odpisujejo hitreje kot se v resnici obrabljajo. Interes za pospešeno amortizacijo imajo podjetja, ker plačajo manj davka, pa tudi države, ker se s tem povečuje tehnični napredek, ker so nove delovne priprave zmogljivejše.

e) Definiraj amortizacijsko stopnjo, amortizacijsko dobo in amortizacijski sklad.Amortizacijska stopnja je letni znesek ali odstotek, ki ga dajemo v amortizacijski sklad.Amortizacijski sklad je namenjen nakupu nove delovne priprave ko je stara odpisana. Amortizacijska doba je predvidena doba trajanja neke delovne priprave, v tem času naj bi se zbrala sredstva za nakup nove priprave.

f) Kako pride do pospešene amortizacije?S tehničnim napredkom (delovne priprave so vedno volj storilne).

g) Napiši formulo za velikost amortizacije.amortizacija = amortizacijska stopnja * nabavna vrednost(A= a*NV; a= 1/t)

h) Kakšen je odnos med amortizacijo in življenjsko dobo pri pospešeni amortizaciji?Pri pospešeni amortizaciji odpisujejo naprave še preden so fizično dotrajane, zato je življenjska doba krajša kot bi bila sicer.

i) Komentiraj vrednost čistega in kosmatega produkta v Sloveniji.Pk-Pč=Al.99- čisti proizvod obsega približno 87% kosmatega, amortizacija znaša tako 13%.

16. Obnova delovnih priprav in porabljivi produkta) Kakšen je pomen definicije porabljivega ali novega produkta?Porabljivi produkt je tisti del kosmatega produkta, ki ga lahko porabimo, ne da bi se proizvodne sposobnosti zmanjšale. Je razlika med kosmatim produktom in obnovo: Pc = Pk – R.

b) Razlika med obrabo in obnovo.Obnova (R) so sredstva, ki jo moramo vložiti, da proizvodne sposobnosti ostanejo nespremenjene, obnova so sredstva, s katerimi obnovimo obrabo (=uničevanje del. priprav).

c) Kakšno ekonomsko razmerje nastane, če družba porabi točno toliko, kot je porabljivi produkt?C=Pc Produktivne sposobnosti procesa ostanejo takšne kot so bile.

d) V čem je vsebinska razlika med obnovo in amortizacijo in od česa je odvisna velikost te razlike?Ker se obnove ne da izračunati, uporabljamo amortizacijo, ki pa je knjigovodski pojem. Razlika med njima je odvisna od obstoja tehničnega napredka. Če TN 0, je razmerje med obnovo in amortizacijo A R. Če je TN 0 (nazadovanje) je A R. Če je TN = 0 (ga ni) je A = R

e) Katere vrste novih produktov in investicij lahko definiramo s pomočjo obnove in amortizacije?Čisti produkt (Pč= Pk-A): samo čisti produkt je predmet razdelitve, za tekočo poraboPorabljivi produkt (Pc= Pk-R): tisti del kosmatega produkta, ki ga lahko porabimo ne da bi se proizvodne sposobnosti zmanjšaleČiste investicije (Ič= Pč-C= Ik-A): investicije ki presegajo amortizacijo, če je TN 0 se proizvodne sposobnosti razširjajo če so Ič = 0??Razširitvene investicije (Ic= Pc-C= Ik-R): investicije ki presegajo obnovitvene investicije, povečujejo zmogljivost gospodarstva

f) Kakšni so odnosi med njimi?Pc – Pč = A – R

g)Kakšen je odnos med amortizacijo in obnovo, če je tehnični napredek pozitiven? Kako to vpliva na odnose med razširitvenimi in čistimi investicijami, oziroma med porabljivim in čistim produktom?TN>0 A R Ic Ič Pc Pč

17. Porabljivi in čisti produkta) Tehnični napredek v določeni proizvodnji je pomemben za razlikovanje čistih in razširitvenih investicij oziroma za razliko med amortizacijo in obnovo. Za katero proizvodnjo gre?Gre za proizvodnjo delovnih priprav.

b) Čemu je enaka razlika med porabljivim in čistim produktom?Pc – Pč = A – R = Ic – Ič

c) Kdaj lahko del amortizacije uporabimo za razširitev kapacitet?Kadar je tehnični napredek v proizvodnji delovnih priprav večji od nič.

18. Kosmate, čiste in razširitvene naložbea) Definicija kosmatih naložb nekega obdobja.Vse, kar se od produkta nekega razdobja ne porabi, imenujemo kosmate naložbe tistega razdobja.

b) Katere naložbe, razširitvene ali čiste, so bolj koristne za ocenjevanje razvojnih potencialov?Bolj primerne so razširitvene investicije (povečujejo proizvodne zmogljivosti gospodarstva). Če so razširitvene investicije pozitivne gre za razširjeno proizvodnjo.

c) Zakaj ene od naložb pod točko b statistika ne ugotavlja in jih ocenjujemo z ustreznimi raziskavami?

Ker statistika ne zbira podatkov o obnovi, tudi ne pozna velikosti razširitvenih investicij.d) Kdaj so razširitvene investicije negativne?Kadar tehnika nazaduje.

19. Naložbe v netrajne dobrine kot povečanje zaloga) Definiraj zaloge.Zaloge so proizvodi prejšnjih obdobij, ki niso šli v porabo.

b) Opredeli kosmate in čiste naložbe v netrajne dobrine.Kosmate naložbe= vse, česar od proizvedenih predmetov dela nekega obdobja ne porabimo.Čiste naložbe= od kosmatih naložb odštejemo zaloge. So enake povečanju zalog v ustreznem obdobju.

c) Razloži vpliv tehničnega napredka na naložbe v netrajne dobrine.Ker je pri naložbah v predmete dela čas med obrabo zalog in njihovo obnovo zelo kratek, je vpliv tehničnega napredka na razliko med obrabo in obnovo zanemarljivo majhen.

**NALOGA: Podjetju se zaradi slabe prodaje nabere v zalogah 1000 enot potrošnih sredstev.a) V katero obliko uporabe družbenega proizvoda spadajo ta sredstva?Ta sredstva spadajo h kosmatim naložbam.b) Kaj to pomeni za ex post in ex ante odnose med prihranki in investicijami?Ex post so bili prihranki večji od investicij (S I), ex ante pa bodo poskusili, da bo S=I.

20. Obraba, naložbe in bogastvoa) Matematično izpelji, da je bogastvo nekega gospodarstva v nekem trenutku seštevek nekih naložb vseh preteklih obdobij. Katere so te naložbe?

Bogastvo nekega gospodarstva v nekem trenutku je seštevek vseh razširitvenih investicij vseh preteklih obdobij. Ker so razširitvene investicije razlika med kosmatimi investicijami in obnovo, je bogastvo v nekem trenutku vsota vseh kosmatih naložb vseh preteklih razdobij, zmanjšana za

vsoto obnove vseh preteklih razdobij.

b) Pri delitvi ekonomskih spremenljivk glede na časovno komponento spada bogastvo v skupino »stanje« (momentni podatek), medtem ko naložbe in produkt spadajo v skupino »tok« (intervalni podatek). Po kateri formuli lahko dinamično povežeš bogastvo v različnih obdobjih s tokovi naložb/produktov v vmesnih obdobjih?Kt = Kt – 1 + Ikt – Rt = Kt – 1 + Ict = Kt – 1 + Pkt – Ct – Rt

c) Navedi še preostali dve mogoči podrobnejši formuli za vprašanje pod b)!Kt = Kt-1 + Pkt – Ct – RtKt= Kt-1+ Ikt – RtKt= Kt-1+ Ict

d) Grafično predstavi in s formulo razloži stanje, ko je bogastvo na koncu obdobja enako bogastvu na začetku obdobja.Kt= Kt-1 Ict= 0Pkt= Ct+Rt

*Narišeš dva enako velika stolpca (kot v knjigi str. 59)?

21. Porabne naložbe in porabno bogastvoa)Kako še imenujemo bogastvo? Premoženje, kapital.

b) Navedi primere potrošnega bogastva in trajnih naložb potrošnih dobrin.

Potrošno premoženje je lahko trajno ali netrajno. Trajno potrošno premoženje so avto, stanovanje, pohištvo. Netrajno potrošno premoženje so kurivo, hrana… V porabno premoženje se štejejo tudi kolektivne porabne dobrine kot so ceste, parki, gledališča…Trajne naložbe potrošnih dobrin????

c) Navedi primer kolektivne dobrine, pri kateri tudi njena obnova ne vpliva na velikost statistično ugotovljenega družbenega produkta.Primer kolektivne dobrine so ceste. Njihovega obratovanja ne organizirajo v posebna podjetja, zato njihova obnova, ne vpliva na velikost statistično ugotovljenega družbenega produkta.

d) Definiraj, kdaj bi obnova dobrine pod točko c vplivala na velikost ugotovljenega družbenega proizvoda.Če bi njihovo obratovanje organizirali v posebna podjetja.

e) Kakšne vrste internalizacije negativnih tujih zasebnih produktov poznamo?Internaliziranje – pretvorba na zasebni produktKadar je tuj zasebni proizvod negativen, je skupni, lastni in tuji, proizvod je manjši od samega lastnega (emisije pospešujejopropadanje fasad).

**Ali se v statistiki obraba oziroma obnova porabnega bogastva obravnavata na isti način kot pri produkciji?Ne, ker porabne dobrine obravnavamo drugače kot produktivne

22. Ugotavljanje velikosti družbenega produkta po uporabia) V čem je razlika med direktnim (tri metode) in indirektnim načinom ugotavljanja velikosti družbenega produkta?Pri neposrednem načinu ugotavljanja družbenega produkta merimo velikost samega produkta. Pri posrednem načinu ugotavljanja družbenega produkta merimo velikost uporabe produkta v nekem razdobju, in sicer tako da seštejemo porabo in naložbe tistega razdobja. Kolikor uporabimo, toliko samo proizvedli. uporaba= poraba + naložbe

b) Napiši formulo za indirektni način izračunavanja kosmatega, porabljivega in čistega produkta.KOSMATI: Pkt = Ct + Rt + (Kt – Kt – 1) = Ct + Rt + Ict = Pct + Rt PORABLJIVI: Pct = Ct + (Kt – Kt – 1) = Ct + Ict = Pkt – Rt ČISTI: Pčt = Ct + Rt – A + (Kt – Kt – 1) = Ct + Rt – A + Ict = Pct + R – A

c) Kakšno je razmerje med porabo in proizvodnjo razdobja, če je kapital na koncu razdobja enak (manjši, večji) kapitalu na začetku?¤ Kt= Kt-1Če je kapital na koncu obdobja enak kapitalu na začetku obdobja je Ic = 0. To pomeni da je Pkt = Ct + Rt. Porabili bi cel proizvod.¤ Kt<Kt-1 Če je kapital na koncu manjši, je Ic<0… Pkt= Ct + Rt - Ic

Porabili bi še del premoženja z začetka obdobja.¤ Kt>Kt-1 Če je kapital na koncu večji, je Ic>0… Pkt= Ct + Rt + Ic

Ustvarili bi dodatno premoženje.

d) S katero direktno metodo se izenači metoda po uporabi in ob katerih predpostavkah?Izenači se z dohodkovno metodo, ob predpostavki, da damo faktorje na isti imenovalec, ki pa je denar.

23. Naturalna sestava produkta zaprtega gospodarstvaa) Kakšni odnosi vladajo v zaprtem gospodarstvu med strukturo njegove proizvodnje in strukturo njegove uporabe?Struktura proizvodnje v zaprtem gospodarstvu je enaka strukturi uporabe. Porabimo lahko toliko in le tisto kar ustvarimo. Ni stikov z drugimi gospodarstvi.

b) Katere enakosti na časovno enoto morajo biti zagotovljene, če želimo zagotoviti nemoteno reprodukcijo v nespremenjenem obsegu (enostavno reprodukcijo)?

Enakost proizvedenih in porabljenih predmetov dela na časovno enoto, enakost proizvedenih in porabljenih delovnih priprav na časovno enoto, enakost proizvedenih in porabljenih življenjskih sredstev na časovno enoto.

c) Definiraj enostavno,zoženo in razširjeno reprodukcijo.ENOSTAVNA (NESPREMENJENA) REPRODUKCIJA- produkt ostaja iz obdobja v obdobje nespremenjen.ZOŽENA REPRODUKCIJA- produkt se iz obdobja v obdobje zmanjšuje.RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA- produkt se iz obdobja v obdobje povečuje.

24. Marxove reprodukcijske shemea) Sestavi shemo reprodukcije po Marxu, horizontalno in vertikalno.

Shema nespremenjene reprodukcije I. (v +m) = II. cODDELEK KONSTANTNI

KAPITAL (c) Pp + AVARIABILNI KAPITAL (v) mezde delavcev

PRESEŽNA VREDNOST (m) dohodki ostalih udeležencev

SKUPAJ

I. oddelek 4000 + 1000 + 1000 = 6000II. oddelek 2000 + 500 + 500 = 3000Skupaj 6000 + 1500 + 1500 = 9000

v+m = Pč

**Katero strukturo produkta predstavljajo vrstice in katero strukturo stolpci v Marxovi reprodukcijski shemi? Iz katerih elementov so sestavljene?Vrstice se nanašajo naturalno strukturo produkta – proizvajalna sredstva (to so delovne priprave in predmeti dela), ter življenjske potrebščine. Stolpci prikazujejo vrednostno strukturo produkta – razčlenitev vseobsežnega produkta na preneseni produkt, amortizacijo in čisti produkt.

b) Definiraj in razloži pogoje enostavne, razširjene in zožene reprodukcije po Marxovih shemah.Enostavna reprodukcija: produkt se iz obdobja v obdobje ne spreminja. II. oddelek c = I. oddelek (v + m). Proizvodnja življenjskih sredstev=porabi življenjskih sredstev. Proizvodnja proizvajalnih sredstev=porabi proizvajalnih sredstev. Razširjena reprodukcija: produkt se iz obdobja v obdobje povečuje. II. oddelek c I. oddelek (v + m). Če želimo povečati proizvodne zmogljivosti se mora del proizvodnje prihraniti in investirati, na voljo moramo imeti rezervno armado dela (zaposlimo nezaposlene)Skrčena reprodukcija: produkt se iz obdobja v obdobje zmanjšuje. II. oddelek c I. oddelek (v + m)

c) Na katerih predpostavkah temeljijo te sheme?Na predpostavkah da gre za zaprto gospodarstvo, da ni tehničnega napredka (TN = 0), da so produkcijska sredstva polno izkoriščenat, 100% amortizacijska stopnja v vsakem obdobju (enakost naloženega in porabljenega kapitala v posameznem obdobju), stopnja izkoriščanja dela po kapitalu je 100% (zadostno število nezaposlenih, zaloge na začetku so enake zalogam na koncu, I=S).

**Katere investicije in katere produkte lahko izračunaš v Marxovih shemah? Napiši formule.Pv = c + v + m Pč = v + mPp = c – A Pk = m + v + AIc = I. oddelek (v + m) – II. oddelek c

**Kaj pomeni, če pravimo, da gospodarstvo mora denarno prihraniti toliko kot realno investira? Kako se to zgodi na prostovoljni in kako na prisilni način?Denarni prihranki morajo biti enaki realnim investicijam (S = I), če želimo da se pri določenih realnih investicijah reprodukcija nemoteno razširi ne da bi prišlo do sprememb cen. Prisilno: zmanjšamo obseg življenjskih sredstev in s tem zvišamo njihovo ceno. Čeprav porabniške enote nočejo prihraniti denarno, prihranijo realno, ker so dobile za svoj denarni dohodek ustrezno manj življenjskih sredstev. Prostovoljno: cene proizvajalnih sredstev se znižajo, porabniške enote, kupujejo vem in s prihranki nabavijo dodatno proizvedena proizvajalna sredstva, cene življenjskih sredstev se ne dvignejo.

25. Naturalna sestava produkta odprtega gospodarstvaa) Primerjaj pomen tehnične, družbene in mednarodne delitve dela za povečanje produktivnosti v gospodarstvu.Tehnična delitev dela znotraj proizvodnih enot povečuje produktivnost njihovega dela. Družbena delitev dela med posameznimi gospodarskimi enotami povečuje produktivnost narodnega gospodarstva. Mednarodna delitev dela povečuje produktivnost vseh narodnih gospodarstev, ki v njej sodelujejo. Razlog povečane produktivnosti je specializacija, izkoriščanje naravnih in človeških prednosti, proizvodnja v velikih količinah…

b) Kakšni so temeljni razlogi manjše delitve dela med narodnimi gospodarstvi v primerjavi z drugima dvema?Delitev dela med narodnimi gospodarstvi je manjša kot delitev dela med zasebnimi gospodarstvi znotraj nekega narodnega gospodarstva. Vzrok so stroški gibanja faktorjev. Poleg tega pa je značaj nekaterih produktov tak, da zahteva proizvodnjo tam, kjer se trošijo. Poznamo 3 vrste nemobilnosti: nemobilnost produktov, nemobilnost delovne sile in nemobilnost drugih dejavnikov.

c) Naštej in opiši osnovne prednosti odprtega gospodarstva?Če je gospodarstvo specializirano za proizvodnjo enega samega produkta, a sodeluje v mednarodni menjavi, ji ta omogoča oskrbo z vsemi potrebnimi proizvajalnimi in življenjskimi sredstvi.Tako pride do večje specializacije, boljšega izkoriščanja naravnih in človeških ustvarjenih primerjalnih prednosti, proizvodnje v velikih količinah,…

d) Definiraj enakosti in razlike med družbeno in mednarodno delitvijo dela.ENAKOSTI: tako kot povečuje družbena delitev dela storilnost narodnega gospodarstva, povečuje mednarodna delitev dela storilnost vseh narodnih gospodarstev, ki v njej sodelujejo.RAZLIKE: pri mednarodni delitvi dela se le ta lahko razvije v manjši meri, saj jo pogosto ovirajo različne nemobilnosti.

26. Proizvodna razmerjaa) Ker je politična ekonomija družbena veda, je analiziranje razmerij med ljudmi njeno bistvo. Kaj pomeni, če pravimo, da so produkcijska razmerja posebna vrsta družbenoekonomskih odnosov?Proizvodna razmerja so vrsta družbenih odnosov (odnosi med ljudmi) in hkrati vrsta ekonomskih odnosov (odnosi ki nastajajo pri gospodarjenju). Proizvodni odnosi so razmerja med ljudmi, ki sodelujejo v procesu reprodukcije. V proizvodnih razmerjih so ljudje, ki sodelujejo pri istem (re)produkcijskem procesu pri (re)produkciji istega skupnega produkta.

b) Kaj bistveno opredeljuje produkcijska razmerja in kaj ta opredeljujejo?Pri produkcijskih razmerjih ne gre nujno za dejanske stike med ljudmi. Vsakdo, ki sodeluje v proizvodnem in porabi, je z vsemi drugimi udeleženci v takšnih ali drugačnih proizvodnih razmerjih.Procesa proizvodnje ni brez proizvodnih razmerij, torej opredeljujejo proizvodnjo.

c)Kaj opredeljuje strukturo delitve družbenega proizvoda, tako med razredi kot znotraj razredov?Proizvodni odnosi so v proizvodnji so hierarhični (mojster – delavec, direktor – tajnica), določeni so z lastninskimi odnosi, določajo pa delitvene odnose (Mojster je lastnik delavnice, nadrejen delavcem, od zaslužka si prisvoji največji delež).

d) Opiši konkretni primer, ki ilustrira osnovno zakonitost delitve po Marxu.Po Marxu je temeljna zakonitost razdelitve v tem, da razmerja v delitvi (strukturo delitve, koliko kdo dobi dohodka) določajo razmerja v proizvodnji (kakšno vlogo igra kdo v proizvodnem procesu), njih pa razmerja pri lastnini proizvajalnih sredstev (lastništvo nad sredstvi).Npr.: lastnik podjetja je direktor, ki zapoveduje delavcem in si zato prisvaja največji del dobička, ki nastane pri poslovanju.

27. Lastnina v pravnem in lastnina v ekonomskem smislua) Naštej in opiši bistvene razlike med lastnino v pravnem in lastnino v ekonomskem smislu?

Lastnina v pravnem smislu je institut pravnega reda (questio iure), ki ureja pridobivanje proizvodov (storitev) stvari. Predstavlja skupnost 4 upravičenj, ki jih ima lastnik stvari (ius utendi, ius fruendi, ius abutendi, ius procurandi). Lastnina v ekonomskem smislu pa questio facti. Lastnina v ekonomskem smislu pomeni dejansko uveljavljanje teh upravičenj- torej lastnik je tisti, ki pridobiva proizvode. Ni nujno da je lastnik v pravnem smislu tudi lastnik v ekonomskem smislu in obratno.

b) Navedi vse elemente razlikovanja med lastnino v pravnem in lastnino v ekonomskem smislu.Subjekt lastnine v pravnem smislu je fizična ali pravna oseba, subjekt lastnine v ekonomskem smislu je lahko samo fizična oseba. Predmet lastnine v pravnem smislu je stvar (lahko ne da nobene koristi), predmet lastnine v ekonomskem smislu pa je samo dobrina. Temelj lastnine v pravnem smislu je lastninska pravica in lastninska upravičenja, temelj lastnine v ekonomskem smislu pa so poleg lastninske pravice in lastninskih upravičenj tudi obligacijskopravna, stvarnopravna ali dejanska upravičenja,torej de facto upravičenj, ki niso pravno formulirana. Pravni lastnik je lahko ena oseba ekonomski lastnik pa druga oseba.

c) Kako določimo lastnino v ekonomskem smislu?Lastnina v ekonomskem smislu je questio facti. Pomeni dejansko uveljavljanje lastninskih upravičenj. Tisti, ki pridobiva proizvode in dejansko koristi lastninska upraviačenja, je ekonomski lastnik.

d) Iz katerih upravičenj je sestavljena lastninska pravica?• Ius utendi – pravica uporabe• Ius frutendi – pravica prisvajanja plodov• Ius abutendi – pravica do tega, da s stvarjo počnem kar hočemAc prokurandi – lastnik mora za to stvar tudi skrbeti

28. Porabniške enote kot lastniki proizvodnih enota) Pojem lastniških in nelastniških potrošniških enot.Nelastniške potrošniške enote samo obnavljajo sredstva, ki so bila porabljena v proizvodnji. Lastniške potrošniške pa obnavljajo sredstva, ki so bila porabljena v proizvodnji in pridobivajo presežne produkte iz proizvodnih procesov (priteka jim presežek Pk).

b) Opiši kreditno strukturo gospodarstva.Struktura terjatev in obveznosti. Kaže lastninsko strukturo družbe, ta pa strukturo pridobivanja proizvoda (koristi).

c) Kako povežemo bilančna računa produkcijskih in porabniških enot? Kaj se nahaja na aktivi in pasivi pri enih in drugih?Aktiva proizvodnih enot kaže velikost proizvajalnih sredstev. Pasiva proizvodnih enot kaže obveznosti do potrošnih enot. Aktiva potrošnih enot kaže terjatve do proizvodnih enot in potrošna sredstva (trajne in netranje dobrine). Pasiva porabniških enot predstavlja skupno premoženje porabniških enot to pa je obenem skupno premoženje gospodarstva.

d) Kako je z lastnino v ekonomskem in pravnem smislu pri državni, družbeni in privatni lastnini?Pri družbeni/državni lastnini v socialističnih gospodarstvih so proizvajalna sredstva v pravnem smislu last družbe/države, v ekonomskem smislu pa last tistih fizičnih oseb, ki si prisvajajo produkte teh proizvajalnih sredstev, last elite. Tržna gospodarstva so zasnovana na zasebni lastnini proizvajalnih sredstev. Zasebni lastniki v pravnem smislu so lastniki v ekonomskem smislu toliko, kolikor si produkte svojih zasebnih proizvajalnih sredstev prisvajajo, vendar jih država z obdavčevanjem odvzame velik del teh produktov.

e) Pod kakšnimi pogoji se sistem zasebne lastnine lahko približa sistemu družbene oz. državne lastnine?Ob zelo visokem obdavčenju, ko gre velik del sredstev, ki jih pridobijo zasebni lastniki na koncu državi (posledično pa celotni družbi).?

29. Izvoz in uvoz, domači in razpoložljivi produkta) Definicija izvoza/uvoza v ožjem in širšem smislu.Izvoz/uvoz v ožjem smislu je prehajanje materialnih dobrin čez državno mejo. Izvoz/uvoz v širšem smislu obsega tudi dobrine in storitve, ki prehajajo iz zasebnih gospodarskih enot enega gospodarstva v gospodarske enote drugega gospodarstva, pri tem ni nujno da gre dobrina ali storitev čez mejo.

b) Razlika med trgovinsko in plačilno bilanco. Kaj pomeni primanjkljaj v eni in drugi?Pri praktičnem mednarodnem trgovanju se uporablja trgovinske bilance, ki se omejuje na izvožene in uvožene dobrine (blagovna bilanca + storitvena bilanca) in pojem plačilne bilance, ki vključuje ves izvoz in uvoz z njegovo protivrednostjo (plačilo za uvožene in izvožene dobrine in storitve). Deli se na tekoče (blagovna, storitvena, bilanca dohodkov produkcijskih faktorjev, bilanca tekočih transferjev, ki nimajo protitoka) in kapitalske bilance + finančni račun (prilivi in odliv lastniškega in posojilnega kapitala).

Primanjkljaj na plačilni bilanci se pozna na deviznih rezervah in na zunanjem dolgu države. Primanjkljaj v trgovinski bilanci pomeni, da smo več uvozili, kot pa izvozili.

c) Definiciji in smisel pojmov domači in uporabljivi družbeni produkt. Ali gre pri tem razlikovanju v bistvu za velikost razlike ali za naturalno strukturo?Domači produkt je produkt, ki je ustvarjen v domačem gospodarstvu, glede na geografski okvir države, ne glede na mednarodno menjavo uvoz in izvoz (BDP Slovenije) Pd = Pu + E – U.Uporabljivi produkt: produkt, ki je dejansko na razpolago za uporabo, ga lahko uporabimo Pu = Pd – E + U.Pri tem razlikovanju gre za velikost razlike, ki je odvisna od izvoza in uvoza.

d) Skupne naložbe, naložbe doma in naložbe v tujini. Razloži.skupne investicije: vsota investicij doma in investicij v tujini- Is = It + Id

- Is = Pd – C investicije doma: - Id = Pu – Cinvesticije v tujini: višek izvoza nad uvozom ni porabljen doma torej je naložen, ker je naložen v tujini so to naložbe v tujini- It = E – U- It = Pd – Pu

e) Opiši uvozno-izvozno bilanco Slovenije v 90ih letih.Vsako leto je bolj negativna, kar pomeni, da naš uvoz presega izvoz.

f)V katerih postavkah se kažejo končne posledice tekoče in kapitalske (finančne) bilance?Končne posledice saldov teh dveh bilanc se kažejo ali na deviznih rezervah (povečajo se ob presežkih bilanc in obratno) ali na zunanjem dolgu države (poveča se ob primanjkljaju obeh bilanc in obratno) ali na obeh.

g) Ilustriraj bilanco in rezerve z analogijo za posameznika.?

30. Smisel uvoza in izvozaa) Zakaj gospodarstvo izvaža in uvaža tudi pri izravnani izvozno uvozni bilanci?Čeprav je izvozno-uvozna bilanca izravnana ima gospodarstvo korist od menjave. Te koristi so naturalne in vrednostne. S tem prilagodi naturalno strukturo razpoložljivega proizvoda želeni porabi in uvaža dobrine, ki so doma dražje ter izvaža dobrine, ki so doma cenejše kot v tujini.Po cenah mednarodne menjave oz. pri izravnani izvozno-uvozni bilanci je uporabljivi produkt večji od domačega. Presežek uporabljivega produkta nad domačim (pasivni saldo i-u bilance, vrednoten po domačih cenah) pa meri korist od menjave.

b) Kako relativne cene in menjalni tečaj določata dohodkovno motivacijo za izvoz in uvoz?Cene na domačem trgu prikažemo kot relativne. Relativnost določa menjalni tečaj (cene na svetovnem trgu). Če bi se menjalni tečaj dvignil, bi se povečalo število produktov, ki bi se jih splačalo izvažati in zmanjšalo število tistih, ki bi se jih splačalo uvozit.

c) Kakšen je odnos med vrednostjo uvoza oziroma vrednostjo izvoza po mednarodnih in po domačih cenah?Če po cenah mednarodne menjave izenačeno izvozno-uvozno bilanco izrazimo v domačih cenah, je vrednost uvoza nujno višja kot vrednost izvoza, bilanca pa zato pasivna. Izkaže se da je uporabljivi produkt pri izravnani izvozno-uvozni bilanci po mednarodnih cenah večji od domačega.

d) Kako poenostavljeno merimo korist, ki jo ima gospodarstvo od mednarodne menjave, za celoto in za izvoz oziroma uvoz posebej?KORIST OD MENJAVE: saldo menjave po svetovnih cenah – saldo po domačih cenah

(Es - Us ) – (Ed - Ud); Ed = Es / IcenE , Ud = Us / IcenURavnotežni tečaj _ E – U = 0Korist od uvoza: Ku=Ud-UsKorist od izvoza: Ke=Es-Eu

e) Ali obstaja korist od menjave tudi pri pasivni izvozno/uvozni bilanci?Da, če so le domače relativne cen drugačne od njihovih relativnih cen v tujini.

f) Grafično prikaži, kako razvrednotenje domače valute vpliva na izvozno uvozno bilanco.Depreciacija ali razvrednotenje valute dvigne menjalni tečaj, zato se splača izvažati več in uvažati manj produktov.

31. Obča porabaa) Kateri so osnovni razlogi, da dober del potreb ljudje v sodobnih gospodarstvih zadovoljujejo kolektivno?Zato ker bi imeli težave pri individualnem financiranju in organiziranju, predvsem pa želja, da bi bilo zadovoljevanje teh potreb čim manj odvisno od razlik v materialnem položaju posameznih slojev (delitev po potrebah namesto delitev po prispevku).

b) Kateri so osnovni viri proračuna?Davki proizvodnih in potrošnih enot, posojila emisijske banke, posojila iz tujine, dobički državnih podjetij.

c) V katere osnovne namene se trošijo dohodki države?Dohodki države se trošijo v tri namene. En del se porabi za plače pri državi zaposlenih uslužbencev (finančni transfer prenos dohodka od enih gospodarskih enot k drugim), drugi del se porabi za investicije, tretji del se porabi za nabavo dobrin in storitev- materialni izdatki (obča poraba).

d) Definiraj shemo proračuna.Na eni strani so izdatki države (plače, I, G), na drugi pa prihodki (davki, posojila, dobički).

e) Kaj je definicija obče ali kolektivne porabe v ekonomskem smislu?

Obča poraba predstavlja materialne izdatke države, gre za nabavo dobrin in storitev za potrebe državne uprave, zdravstva, šolstva, socialnega zavarovanja, vojske, pravosodja in podobnih služb.

f) Ali (in zakaj) je država v sodobnem gospodarstvu pomemben kupec in delodajalec?Da, saj gre kar velik del za plačila uslužbencem in nabavo dobrin in storitev.

g) Razširjena definicija uporabe domačega produkta.Domači družbeni produkt je enak vsoti osebne in obče porabe, naložb doma in naložb v tujino. P = Cz + Cs + I + E – U P= C + G + I + E – U = C + G + I + It

h) Naštej in opiši prihodke države.Davki proizvodnih in potrošnih enot, posojila emisijske banke, posojila iz tujine, dobički državnih podjetij.

i) Opiši splošno porabo v okviru porabe BDP Slovenije.Državna poraba narašča čedalje hitreje, kar je delno povezano s konstituiranjem Slovenije kot samostojne države z vsemi institucijami, ki jih kot takšna potrebuje, delno pa z izpolnjevanjem pogojev EU.

32. Različne oblike merjenja velikosti družbenega proizvoda v teoriji nacionalnih računov in v praksi Slovenijea) Kateri pojem v teoriji nacionalnih računov ustreza pojmu vseobsežnega produkta?Brutissimo domači produkt (turnover, celoten obseg transakcij).

b) Kako izračunamo narodni dohodek (ND)?ND = NNP (neto nacionalni produkt) – posredni poslovni davkiNNP = ustvarjeni produkt (BNP ali BDP) – obraba fiksnega kapitala = Pč

ND pove kolikšni so zaslužki prebivalcev v državi.

c) Definiraj razpoložljivi osebni dohodek.ODR= OD – osebni davkiOD = ND – dobički podjetij – prispevki za socialno zavarovanje – neto obresti + dividende+ državni transferji posameznikom + osebni obrestni dohodki

Najbolj znan osebni davek je dohodnina.

d) Velikost BDP v Sloveniji. Komentiraj.BDP 2011 = 35 milijard €

3 načini določanja BDP:1. BDP po proizvodni metodiseštevek ustvarjene dodane vrednosti po sektorjih + pripisane bančne storitve – korekcijske postavke2. BDP po osebni metodiBDP= dohodki zaposlenim + davki državi – subvencije od države + poslovni presežek3. BDP po metodi izdatkov (enaka metodi po uporabi)BDP= Cz + Cs + I + E – U = C + G + I + E – U

Dodatek: Osnove računovodstvaa) Opiši računovodski račun(konto) in povej, kako je sestavljen.Sestavljen je iz aktive ( v breme) in pasive (v dobro). b) Kaj je stanje oz. saldo računa?Razlika med tistim kar je na račun prišlo in tistim, kar je z njega odšlo. Pomeni stanje v trenutku, ko ga ugotovimo.

c) Kdaj govorimo o dvostavnem računovodstvu?Kadar ima vsaka knjižba na enem računu nasprotno (na drugi strani) knjižbo na drugem računu.

d) Definiraj bilanco.Poseben račun premoženja, na katerega preknjižimo vse salde vseh računov nekega gospodarstva. Tako dobimo sintetično podobo njegovega premoženja.

Ločimo bilanco stanja, bilanco uspeha (stanje podjetja in uspeha v minulem letu)- račun izgube in dobička, račune denarnih tokov.Bilanca stanja nam kaže solventnost podjetja (sposobnost poravnavati vse obveznosti z vsem razpoložljivim premoženjem, ki mora biti večje od obveznosti), bilanca uspeha kaže donosnost podjetja, računi denarnih tokov pa likvidnost podjetja.