rast ,1, 2010

RAST št. 1 (127) VSEBINA str.

UVODNIK RastoBOŽIČ TretjedesetletjeRasti 3LITERATURAPoezija TonePAVČEK Maležalostinke 6 VladoGARANTINI Novembrskiakril 11 Mediacija 11 Koledar 11 Oskrivnostihmojegamesta 12 Zgodbaozemeljskemraju 13 Ublast 13 SmiljanTROBIŠ Nadnujeljubezen 15Proza BaricaSMOLE Paša 17 CecilijaŽIBERT Kamenosrce 19Prevod Izsodobnemakedonskepoezije 24Prevedli:NamitaSUBIOTTOSonjaCEKOVASTOJANOSKA KireNEDELKOVSKI Čast 24 Makedonskijezik 24 Lovnaleksiko 25 Ohrid 25 Benetke 25 Masoni 26 BorčePANOV Konedosegljivotebomvidel 26 Potniki,kaz,ti,mesto 28 Pismosreče 28 VioletaTANČEVAZLATEVA Platonska 29 Zaklenjena 30 Ujetnikamolka 30 Velikaodsotnost 31 VanjaIZOVAVELEVA Škatla 32 Bom... 32 Ugrizi 33 Zašitagrla 33

KULTURA JanezWEISS Viniškarepublika 35 DejanVONČINA FotografVinkoBavec 51 DarjaPEPERKOGOLOB PosebnezbirkeBogaKomeljazanovotisočletje 59NAŠ GOST RastoBOŽIČ Uspešnostjeodvisnaodmedosebnihodnosov–Pogovor zdirektorjemDolenjskegamuzejaZdenkomPicljem 65 AndrejSMREKAR JožeMarinč2008-2010 77ODMEVI IN ODZIVI GoranMILOVANOVIĆ Videtislišano 81 BaricaSMOLE Črno-belagodba 83 RastoBOŽIČ Odstiranjezabrisanegapomena–prof.IvanKoštial 84 MilanMARKELJ Stranpotivodnik 86RAZPRAVE IN ŠTUDIJE BorisGOLEC JanezVajkardValvasornaDolenjskeminnjegovo tamkajšnjeneznanopotomstvo(6) 88KRONIKA LidijaMARKELJ Kronika:november-december2009 93

NASLOVNICAJožeMarinč:VRATA,2008,akril,70x50cm.(FotografijeMarinčevihlikovnihdelinpostavitevrazstav:TomažGrdin)

TRETJE DESETLETJE RASTI

Spričujočofebruarskoštevilkoinnekolikospremenjenimured-ništvomjerevijaRaststopilavtretjedesetletjeizhajanja.PodvehletihnamestuodgovorneurednicejojeznovimletomzapustilaBaricaSmole,pravtakopasejenalastnopobudoodurednikova-njarevijeposlovilurednikrubrikeDružbenavprašanjadr.MarkoKoščak.ObastavRastipustilaopaznosledinobaostajatanjenasodelavcaterprijatelja.Časjepačvsakemuizmednasvminulemletupremešalkarteinvsepostavilprednoveizzive.Nekaterepredpoklicne,drugepredosebne,vsipastremimokrasti,brezkatereživljenje,kotgapoznapoštenindelovenčlovek,nimasmisla.Rastbovnjenemtretjemdesetletjunadaljevaladosedanjedelo

inobmočnoposlanstvo,poizkušalapabodejavnejeujetikulturnitrenutekingakritično-aktualnopresojati.NaobmočjuširšeDo-lenjskeinBelekrajinesiželipostatiosiščenjegovegakulturnegaindružbenohumanističnegadelovanja.Kolikojibotouspelo,jeodvisnopretežnoodnjenihavtorjevinsevedanadrugistraniodnjenegabralstva,obstojRastipajeodvisentudiodobčinskegaposluhazapodpiranjeenegaredkihobmočnihskupnihobčinskihpodvigov.KoboenkratSlovenijastalapredjasnozačrtanimimejaminovih

pokrajin,bodotemoralepokazatikarte.Alinebotakratsilalepo(govorimosevedavpogojniku,daobčineinnjihovisvetnikire-vijiRastneodrečejodosedanjepodpore),kosebožupanMestneobčineNovomestopohvalil,kakonaDolenjskemžeskorajtridesetletjagojijoobmočno–oziromaregijsko,dabodorazumelitudiuradniki–revijozaliteraturo,kulturoindružbenavprašanja,novomeškaobčinapapri njeni podpori vrsto let igra osrednjovlogo. Seveda tega, da so dolenjske in belokranjske občine vvseh letih poleg komunalnih zmogle le en tak skupni podvig,takratnebomorazlagali,kerbodoljudje,kivsaletastojijoRastiobstrani,tosamidobrovedeli.Mogočebodotudidotakratnašeobčinezrelospoznale,dajavkanjeominulinovomeškipomladiterotem,kakonasimajovLjubljanizakulturnozaostaleinmanjvredneljubiteljekislice,nidovolj.Dasejepotrebnozasepostavitiinpokazatirezultate,skupnaobmočnarevijapasezanesenjaškozavzemaravnozato!Najbodozapisanebesedepozivnanovodolenjsko-belokranjsko,

inčesonašisosedjePosavciza,tudizaposavskovstajo.Tokratza kulturno!Vstajo, naperjeno proti slovenskemukulturnemusrediščenju.Našeskupnoobmočjeimadovoljkulturnozavednegainsposobnegazaledja,uredništvoRastipaga,inznjimpisočetertreznorazmišljajočerazumnike,vabi,najsemunatejpotikulturepridružijo.Tuditojeedenizmednačinov,dazrastjoinobRastidosežemovečjiugled.Inkajprinašaletošnjaprvaštevilka.KerjeRastnaprvemmestu

literarnarevija,najprejpesmidolenjskegabardaTonetaPavčka

uvodnik

Male žalostinkeinmedpoezijošepesmiVladaGarantinaNo-vembrski akrilterpesnitevSmiljanaTrobišaNa dnu je ljubezen.VproznemdeluobjavljamokratkozgodbodosedanjeuredniceRastiBariceSmolePašainzapisCecilijeŽibertKameno srce,vrubrikiprevodovpapoezijomakedonskihavtorjev,kisoselanipredstavilivNovemmestu.NakulturnihstranehJanezWeisspišeotakoimenovaniViniški

republiki,DejanVončinapredstavljaživljenjeindeloznamenitegadolenjsko-posavskegafotografa Vinka Bavca,lanskaprejemnicaČopovediplome–najvišjegaknjižničarskegapriznanja–DarjaPeperkoGolob paPosebne zbirke Boga Komelja novomeškeKnjižniceMiranaJarca.GostrevijeRastjetokratdirektorDolenjskegamuzejaZdenko

Picelj, hkrati pa v njejAndrej Smrekar predstavlja zadnji letidelovanjakostanjeviškegaakademskegaslikarjaJožetaMarinča,kateregaslikepredstavljamovtokratnilikovniopremi.ZaOdmeveinodzivejeBaricaSmoleprispevalapogledČrno

bela godbanafotomonografijoOsem taktov PavzenovomeškegafotografaBoštjanaPuclja,kustoskostanjeviškeGalerijeBožidarjaJakcaGoranMilovanovićpajeocenilnjegovolanskorazstavovnovomeškiGalerijiKrka.VomenjenirubrikiobjavljamošezapisoobujanjuspominananovomeškegačastnegaobčanainznanegaslovenskegajezikoslovcaIvanaKoštiala,MilanMarkeljparaz-mišljaokakovostinovoizdanihturističnihvodičev.MedrazpravamiinštudijamiBorisGolecnadaljujesvojVal-

vasorjevniz, revijo pa zaključuje kronika kulturnih dogodkovzadnjihmesecevminulegaleta.

Rasto Božič,odgovorniurednik

JožeMarinč:GNEZDIŠČE,2003,akril,100x70cm

LITERATURA–RAST 1/2010 6

Tone Pavček

MALE ŽALOSTINKE

Koda

Zadrži, romar, svoj korak, mi pravi ob poti bilka in obcestni kamen,zadrži svoj korak in se ustavi,sedi na breg in v čakanje na samem,

da čiste se izrišejo podobe poti čez lepe in čez hude čase,da se prikažejo rešilne kode in si izbereš tisto pravo zase.

Ne boš izbral je. Ona ti je dana ob rojstvu. Totem prednikov, tvoj znak.Karkoli v njej je, trnje ali mana,

pospešiš ali zadržiš korak,vseeno je. Kar gre ti po usodi,je vse že vpisano na tvoji kodi.

Prehitevanje

Je čas, ki te po desni prehiteva,je čas, ki izniči srčnost in napuh,je čas, ko v zadnji fazi dozoreva telo za gnitje, za pozabo duh.

Ta čas se z naglimi koraki bliža.Zahteva zbranost, vdanost in pogum za pot pod golgotsko podobo križa,za samo videnje in obračun.

Poniža se do niča zanos zublja in v smodu začrni ugasli stenj,a ta, ki odrešuje in pogublja,si vzame svoj nezaželeni plen

za potovanje s soncem na zapad,za poveličanje ali razpad.

literatura


Golob

Pod svetlim nebom črna ptica s perotmi najbolj temnimi,pod njimi nora veselica na obli zemljini.

Pajdaši samopašnost groba se z demoni prekletimiin strah bdi kot atomska goba nad reveži neštetimi.

Svet je popolnoma iz tira.Zločin je zakon spoštovan.Otrok že v zibelki umira.Poti nikjer ni v Kanaan

in ob vsem tem strt od sramu izbral je smrt golob miru.

Beseda

O grozovita blagodat besedja,ki sili v govor, v pesem in v snovanja,ko iz niča, iz neznanega obnebja prihaja zvok in muziko naznanja!

Začenja se kot šum, prikrit in moten,ki hoče k vrhu, do podobe svoje,zdaj tih se giblje, zdaj besni neukroten,da v glasbi stiša se ali izpoje.

Poslušam s strahom, kdaj se šum izčisti,da ulovim ga v jambe in troheje,da domovanje najdem mu med listi,

a slap besedja teče mi med prsti in trud moj malo ali nič ne šteje. Kot slava njih je, ki trohnijo v krsti.

TonePavček:MALEŽALOSTINKE


Otroštvo

Čemu vprašanja kaj, kako, zakaj?Odgovora ni v veri ne v brezboštvu,ne vejo zanj ne svet, pekel ne raj,kot da zgubljen je bil nekoč v otroštvu.

Tam zelenijo srečice vseh sort,tam se pod mahom skrivajo zakladi,tam v teku celo polž lovi rekord na kakšni zvezdnati olimpijadi.

Tam polno jagod, brusnic in malin za deklico je vsako, za fantička in ko zaspe spod rožnatih blazin,prepeva pravljice jim zlata ptička.

Žal se zgubilo naše je otroštvo.Ostala sta nevednost in uboštvo.

Žalostinka za poletjem

Zablatena čez polje pot,čas listopada.Na tujem sta: ptičja perot in srčna nada.

Narava skržatov cvrkut zavrgla je z zmrdo in čez golo grud potegnila zadrgo.

Strast in užitke spral je dež v jesenskih dnevih,drugačen napev zaigral Adamu je in Evi.

Le spomin še v poletje hodi kot duh po zavetje.



Deklice

Hodile z menoj so deklice,mi daljšale mladoletje,zato sem jih skrival v pesmice, bolj sebi kot njim v preživetje.

Bile so mile izrednice,ustvarjene za dvojino,a niso hotele brezsrčnice mene za rimo.

Kmalu bodo pozabljeneone in z njimi travme,ko sem iz duše ranjene prepeval jim psalme.

In ne bo več ljubezni,a tudi ne pesmi.

Vinogradnikova

Vinograd ima moj ljubi,se ona pobaha,a on, da njene grudi so lepa grozda dva.

To je v Visoki pesmi.Pri meni ni tako:vinograd je od ljubezni in mene vzel slovo.

Rozga oči poveša,mladice grabi krč,ostaja suha preša in nenatočen vrč.

Zavladala nad trsi čarovnica bo zla,že lega hlad na prsi, na tista grozda dva.



Poslednja vila

Brez želje in vabila sem znašel se pri njej pred končnostjo rezila:Ne moreš več naprej!

Saj nočem. Ne v oblake ne v gozd ne čez polje.Potrošil sem korake,zastalo je srce.

Tu, najsi na ostrini predgrobnih razdejanj, pomolim se v tišini za dolg poslednji dan,

ki naj kar traja, traja kot plimovanje vod,v minevanje prehaja kakor človeški rod.

Tišina je globoka,pomirjujoč njen lik,in materina roka prihaja z mojo v stik.


Vabilo

Pridi, deček, iz mraka,iz nebesnih galaksij. Tvoja mati te čaka,tvoja pesem želi.

Dolgo si že med planeti,vezju rodovnemu tuj.Pridi, z besedo zasveti kakor jesenski ruj.

Stare, premražene v zimi nas bo tvoj plamen grel.Pridi, deček, edini angel,ves čist in bel

in nas vodi v neznano v svoj in tudi naš dom okušat nezemsko hrano,poslušat večnosti zvon.

11.9.2009


Vlado Garantini

Novembrski akril

Slikam hribenad mojim mestom,pastozno nanašambleščeče akrile,osuplja me tabahava baročna lepota.Čopič mi,kot prstiskrivnostne predice,mehkobno božametuljasto lahke meglice.

Meditacija

Drsiš skozi čas.Neopazno.Skorjaste luske kopičistarikava koža.Odpadla krilca mladostinemočno drhtijov polsuhi travi.Presnavljaš zgodbesvojih prednikovin pritrjuješnjihovim modrostim.

Koledar

December.Na koledarjuzadnji list.Bogato letobo v franže šlo.


Na obzorjutemni oblaki,žareče nebo – znamenja slaba!Koliko koledarjevboš šeobesil na steno življenja,koliko Silvestrompomahal z roko?

O skrivnostih mojega mesta

Zagorje, za gorami, moje mesto,v njem poznam vsako stezico, ulico, hišo, cesto.Malo mesto,z veliko malih ljudiin s peščico večjih.A moje mesto premoreše eno mesto,skrito pod našimi nogami,v njem županuje perkmandlcz bradatimi škrati.Kadar se jim zdolgočasi,pridejo na plano,v moje mesto,nosi jih dobra volja,prekrižarijo ga vzdolž in počezod Britofa do Polja.Na mitingih, iz skritih kotičkov,ploskajo Orlekom in županu,svoje kumarate, penzionirane knape,cukajo za hlače.Kadar je meni pri srcu tesno,se vtihotapim v njihovo mesto/kjer so rešeni vsi problemi/in ob bencinarici pišem pesmio skrivnostih našega mesta.Perkmandlc in škrati mi kukajo čez ramo.

VladoGarantini:PESMI


Zgodba o zemeljskem raju

V mnogih kotičkih tuzemskega rajagnezdijo kače in večglavi zmaji.Dokler so gnezda gnezdeca,so kače kačice.Nadnje prihajamo z uroki,z magičnimi formulami,z vatiranimi besedami.Sproti izdiramo strupnike,da se strup ne kopiči v mešičkih.Na mrzlih, zapuščenih gnezdiščihpa se kačice levijo v kače,kače v večglave zmaje.Brez strahu lazijo iz skrivališč,puhajo v nas smogasti zrak,v srčiko zemlje izcejajo nevarne strupnine,se brezsramno kotijo na belih prodiščih rek,z zahrbtnimi opijati perejo naše možgane,meljejo naša srca pri živem telesu.Ubijalci strupenjač in zmajev dobivamo bitkice.Iz bitk pa se vračamo sklonjenih glav.Ni fronte. Ena sama gverila.V sipkem pesku presihajo neuslišane molitve.Bogovi pa prizanesljivo mižijo.

Ublast

»Juhan, puvej nam, razlož,bil oberštajgar si naš,kuku de ta ublast,ta male ldi tku stiska,za gutanc tku drži.«»Ublast usaka je mal ud ldi,mal ud hudiča,pa mal ud Buga.Mure pa taka bit,de ma čimveč jajc,pa čimmajn rit.Narud brz ublasti je navadna čreda,tava, glida, pa nč na vid.



Usaka ublast mure pufarbana bit,črna, rdiča, bela,narvečkrat pa šekasta, de lepš zglida.Usaka prejšna ublastje pu pravilu slaba,nova, mlada, pa fejst, dvobra,in udličn ulada.Ublast pu Europ, Amerik, pu celm svet,tud pu dolin šenflorjansk glida,a ker je med narudam še velik megle,na mure purajtat usega.Ublast je kukr mugučen hrast,k ma ugromn vej,na ta zgurnih sedijo narbul zaslužni tičiin se nardl vid,uni na spudnih se med sabistrašn rukajo, cufajo, kausajo,uni s tamočnimi repetnicami na zgurne zbežijo,ker tam sonce močnej sijein vičo čast dožvijo.A usaka ublast je kukr mast,se rada pukvar, pustane žautuva,dubi masu na glav,in tadi ma ublast ub seb narud,de jo z vej sklat in drugo pustav.«»Arduš, Juhan, ti s res udbit,pulitika je kurba,dejmo rej pit.«



Smiljan Trobiš

NA DNU JE LJUBEZEN

Si kdaj sedel?Mislim, res. Z vso težo,z vsem prepričanjem.Si se ustavil?Mislim, res. V glavi.Je tvoje gorenje našlo vodo?Ali še vedno hitiš za korenčkom,kot osel – na palici?Poglej na uro. Vzemi si tri ure časa.Nič ti ni treba.Vesolje vrti samo.

Sedi. Ustavi se.V naslednjih treh urahne boš naredilničesar pomembnega.Ne boš mogel bežati.Sedel boš.Opazoval mir ljudi in dreves.Dovoli, da te prehiti Bog.

Zato moram pastiv sladke globine.Na dnu je ljubezen.Ko sem hodil po oblakih, me je varovalo veselje,zdaj me nosi globoka sreča.Samo sestavim dno in neboin spet plavamv zmernosti zorenja.


O, samo sedel bom tukajin opazoval,spremenil razmišljanjev popolno vdanostoblačnemu popoldnevu.Morda se bom navadil.In čas in vesolje bosta postala moja prijatelja.

Z neba tolažba. O, kakšen mir! O, kakšna svoboda! O, kakšna lepota! Ko se vračam, je vse majhno in vsi veliki hribi vprašanj dobijo razsežnost majhne zemljice sredi vesolja.

Vse prihaja od zunaj in kolikor damo, je. In kar se pokvari, se. Kako pestre so naše kolesnice! In koliko svetlobe sije v naše temne kleti. Nihče ni višje, čeprav vsi plezamo gor. Vsaka stvar ima svoje ime med nami. Vse je mavrica neke velike molitve.

SmiljanTrobiš:NADNUJELJUBEZEN


Barica Smole

PAŠAPopotidoavtajojenapihalo.Veterjebildobrodošel,odgnaljepolet-

nosoparico,kijemigotalanadtlemi.Zaraditesapejebilšenemogočiovinek,stisnjenmeddvebajti,skozikateregabilahkopriletelnaravnostvcerkev,manjpredmesten.Skušalagajezvozitičimhitreje,nedabipomislila,dajolahkoodnesečezzidecnaofucanotratovsencizvonika,paskozivrata,dovoljmogočnainnaširokoodprta,dabišelavtoskozi,panaravnostpredoltar.Zvozilagaje.Predenjeustavila,sejijeposvetilo,kakonesmotrno,

celo hecno je stisniti veter, okrušenehiše, na katere so se naslanjaliskednji,predelanivgaraže,inoltarvenosamomisel,pravtako,kotjebilanesmiselnospeljanacesta,ovitaokroghiš,kisossvojimivogalištrlelevovinek.Skozizadnjavratajevidela,danihčenesedizamizamivtočilnici,

samozašankomjeviselonekajčrnihsenc.Vstranskisobiježesedelzamizo,vesresen,zbeležnicopredsabo.Imeljeglobokglas,dagajebiloslišatinadvorišče,kitudipoleti,ko

sonanjemrazpostavilistoleinmizeintende,nibiloničmanjzapuščeno.Tudiobvročih,zelenihdnehsoseobstenopomožnestavbestiskaleozkemizice,kisodajalevtis,kodaiščejozavetje,kiganikakornočebiti.Kljubtemu,dasostalenaprostem,sobilepodobneshujšanim,bledimzapornicam,kimorajoletoindančemetivtemačnikamri.Naročilsijepoličrdečega.Zmerajenako,zmerajnastolupripeči.Bil

jeedenodstebrov,kivarujejotukajšnjotradicijo.Podobenjebiltistimmoškimznekdanjegaučiteljišča,kisomedštevilnimisošolkamiuživalikotpaševharemu,sevadilivukazovanju,kerjebilpotrebentudimoškipedagoškikader,pokončanemšolanjupavkratkempostaliravnateljiališefikakšnekulturneskupnosti.Sedlaje,veter,kijepometalcesto,jeutihnil.Začelajojeboletiglava.

Počasisosenakapljališedrugi,vseenostno,zauricoalidve,medkate-rimabodonaskrivajpogledovalinauro,inčakali,dabokonec.Vnjenemrazbolelempogledujegostilniškasobazačelaizginjati,prt,

nagubansredivelikemize,jeoživel.Zamigljaljenjegovtravnativzo-rec,umetnocvetjevkičastivazisredinjegapasejezačelopremikatiingrlenokokodakati.Pomizisejesprehajalpetelin,brskaljepozemljizaličinkamiinčrvi,praskaljepovrhnjicoskrempljiinvabilkokoši:ko,ko,koko,kosejeslišalo.Svojsvetlečisevratinzalitotelojekdajpakdajzravnalinsponosompogledalnaokoli,aligavidijo.Videlesoga,kokoši,zatopljenevsvojaopravilainskrbi,slišalesoganadalečinvhipupustilesvojebrskanje.Lekdobimislilnase,česredidvoriščastojikupsijočegaperja,čeplapolarep,čepravžezmalooskubljenimiperesi,čedrhtinemirnigrebenvrhpoglavarjeveglave.Njegovarožasejepotresavalavritmukorakov,kijihjedostojanstvenodelalkrograzbr-skaneranenazemlji.Korakcisobilipodobnionimprimenuetu:popeljaljenogovlokupozraku,krempljeprislonilnatla,dasosepahljačastorazprli,preneseltežonanjeinpriključildrugonogo.Ko,ko,koko,kojespetvabilnizko.Težkobireklatemukokodakanje,čepravsejeslišalonatankotako,apetelinivendarnedelajotega,onipojejo,kokodakajosamokure.Potemjeupognilsvojvrat,zlitshrbtom,dajenastalaciklo-ida.Težkojebiloreči,alijebilazačetnatočkakrivuljekljunalipajebiltomordanavihanikončeknajdaljšegarepnegaperesa.


»Kajboste?«sejeoglasilnatakarzahrbtom,nadnjenoglavo.»Nič,«jerekla,koježeodlagalpodomačijskoponarejenipoličpred

pivcazraven.»Pazačnimo,«jezaslišalazrobasvojebolečine,kijekljuvalamed

očmi.Skozitistiovinekjebilošedobro,zdajpasejekriponorelotolklav

glavi.Poskusilajezakupresuro.Spalceminsredincemjestisnilakožnogubomedprvimadvemaprstomanadrugiroki,dajemočnozabolelo.Čebisispustilakladivonanogo,bimogočeučinkovalo,topani.Živalpaješekarbrskalainvabilaskratkimikokodikiinzravenkav-

salapodrobirjupredsvojiminogami,kotbivresnicinajdevalazlatazrna.Dvigovalajeglavo,dajerdečazastavanavrhudostojanstenoinlenobnoomahovalazdajnaeno,zdajnadrugostran.Narobovihnjenegavidnegapoljajezagomazeloinlatinatravnatem

prtusozašumele.Zvsehstranijepriteklokrdelo,dabividelo,kajjepoglavarnašel.Poklicanesodolgihkorakovprihitele iz tunelovmedtravami,skorajdokokodajsa.Tapajessvojimiokroglimiočescipodbelimivekami škililnaobe strani,mirno, čistomirnogledal tistenaleviinonenadesni,vsedoklernisopriteklebližje.Biljeglavni:kuresomirnonesleinvalile,odhajaleinprihajale,izginjalevlonce,takojkosonehalenesti,onpastalinkokodakalsredidvorišča.Kosobilezakurjikljundaleč,jesilovitošavsnilposvojizvijajoči

senajdbi,joostrovkleščilmedroževinastipolovici,dvakratsunkovitoiztegnilsvojvratinžejenibiloveč.Putkesopresenečenoobstale,tamsreditratenaprtu.Šenekajtrenutkovsostrmelevpožeruha,tapasejedvignjeneglaveoziral,alisoresvseprišle,radoveden,alisovidele,kakosposobenje,kakosamomalopobrskainženajdehrano.Kurjišokpanitrajaldolgo,najbržjimnibilonikoliničpodarjenega,pasoseleponavadileinmirnoodtacalestran.»Stenaredilitisto,karsmosedogovorilizadnjič?«jevprašalapivca,

kosejejaticaodsprehajala.»Ne,«jerekelmirno,segelpokozarcu,odsrknilpožirekinsezagledal

skoziokno.Morala jena zrak.Preden je zaprlavrata za seboj, je slišala, kako

omizjunekajrazlaga.Skrbnojepokljukala,kotbisebala,dasedurinisodovoljzaprle.Šelezdajjeopazilaletaknadrugihvratih,tistih,kisovodilavzdvoriščavtočilnico:Prodajamodomačajajcazdostavonadom,jepisalonanjem.Ovinekpaješevednomirno,kotpentljanadarilcu,ovijalstarehiše.

BaricaSmole:PAŠA


Cecilija Žibert

KAMENO SRCE

OTROKNajspi,Dušo.Dovoljčasaješe,nebozamudil.Sklonise,zrahlim

gibompovlečeodejočezdečkoverame.Poprstihodideizsobe,vratapustipriprta.Otrokpočaka,dakorakipotihnejo.Nasmihase,zadovoljenzuspelo

ukano.Potegnesiodejoprekoglave.Nemara,dagavidijo,kakobudensanja.Dražilibigainsemuposmehovali.Njemusotezgodbeskriva-negasanjarskegasvetanajdražjeodvsega.Takolepe,ničesargrdegainhudeganivnjih.Tojenjegovavelika,dragocenaskrivnost.Objutrihsomu,napolbudnemu,najljubševožnjevkočijizenonjegovihtet.Seditanazadnjihsedežih,tetkajebujnainmehkakotsvežkruh.Zib-

ljesevnjenemnaročjuvritmutekakoles.Glavotiščimednjeneprsi,dišečepomalinovempudingu.Plavavmilinibelegapuhastegaoblaka,omamljenod topline,ugodja,varnosti.Zapredenvžametnovolkhostinmehkovalovanježenskegatelesatonevtetkinobjeminsiželi,dabivečnotrajalo.

Zmotigaproseč,nestrpenglas.Vstani,Dušo,zamudilbošvlak.Mamastojiobpostelji,vrokahnosizlikanaoblačila,novehlačezadečka,zaočetovprihod.

Otrok, ševessanjav inzapredenvsneneslike,opraviumivanje inoblačenje,vnaglicipojezajtrk.Mamagazamišljenogleda,gladisvilodečkovihpeščenihkodrov.Pazi,dasenebošumazal.Pojdi,poznoježe.Otrokhiti.Preskakujestopnice,pretečedvoriščadoedinetrškeulice.

Trgjenedeljskozaspan,umit indišečodpoletnenevihte.Vzvonikubije,dečeksezdrzne.Potješedolga,nesmezamujati.Blatna,trdacestamuodštevačas.Zagledaseprekotravnikov,polj,razmetanihdomačijvdaljavo,tamnekjejepostaja.Dalečzatremineskončnimiovinki.Začneteči.Vednohitreje.Preskakujeluže,izogibaseblatnimkotanjam.

Utrujenjeinzaskrbljen.Zasebojslišidrdranjekoles.Umikasenarobceste.Mimošvignevpregazdvemabelcema,izpodkolesbrizgneblatnavoda.Rjavosivicurekoplazidečkovobrazinseoprimehlačnic.Odgrozemuotrpnejonoge.Umazan,spetjeumazan!Takpredočeta.

Kajnajstori?Nipomoči.Pohitetimora.Nipomoči.Tečenaprej.

Izzazadnjegaovinkaserumenkastosvetlikaobličježelezniškepostaje.Nogesemutresejoodnapora,koplanenaperon.Naslonisenasteber,rokepotisnevžepe,strmivdaljavo,protizahodu.Odtamsevmigetajočsegretzraksukljadimlokomotive,kipiskazvisokim,zateglimzvokom,drdrajeprotipostaji.Pražnjeoblečenipotnikiseprerivajopredtirom,slišisesmehinglasni

pogovori.Izvoščekzlipicancemazapeljenapostajnodvorišče.Otrok se nemirno prestopa, oči sijejo pričakovanje, naluknjano s

strahom.Vagonicvilečezavirajo,ljudjeseprerivajo.Otrokovpogledbegamed

množicopotnikov.


Tamje.Zaglavovišjioddrugih,mogočen,plečatmoški,zodsekanimkorakomprazniprostorpredseboj.

Otroksteče,iztegnerokezanjim,seoprimeočetovegasuknjiča.Moškisesunkovitoobrneinzapičiočivotroka.Pogledmuobvisinablatnihmadežihhlačnic,naumazanihlicih.Iztegnekazalecvsmeriotrokovihnog,obrvisemuzašpičijovtrikotnik.Otrokdrhti.Moškisistrdokretnjopopraviklobukinsevzpnenaizvošček.Kočijažpritegne,popustivajeti,ošvrknebelcazdolgimbičeminju

poženevvisokkorak.Otroktečezaizvoščkom.Poženesenapraginseokleneočetovihnog.Moškistisneustniceinodsunedečkazvoza.Belcatečetavdrnec.Blatoinkamenjesikajoizpodkopit.Dečekse

pobere.Mokerje,umazaninstrašnoutrujen.Lesenostoji,topostrmivtla.Prstisezapirajovtrdopest.Nacestopadajosolze.Spreminjajosevpeščenazrna.

Otrokovenogesevlečejoprotidomu.Blatoinsolzelepitaskorjonanjegovobraz.

Zmuzneseskozivhodnavratainseskrijevkuhinjo.Tamninikogar.Vstopimama,imardečeoči.Rokejidrhtijo,kogaumiva.Čistinpočesansedekopoldanskemobedu.Mamastrežeinmolči.Molčitudimoški,trdomeljemesoskosti.Ko

pospravizadnjigrižljaj,sipazljivoinnatančnoobrišeusta.Nadečkovemkrožnikuopaziskorajnedotaknjenobed.Vstaneinpomigneotroku,najstopizanjim.Odpenjasipas.Mamaskloniglavo,pobirapriborzmizeinstopav

kuhinjoskorakommesečnice.Moškiinotrokstavkopalnici.Vratasozaprta.Dečekslečehlačeinsklonihrbet.Očetovpassezvijakotkobrinoteloinovijadečkovtrup.Moškienakomernotolče.Otrokimazaprteočiinotrdelotelo.Ustainzobjesotrdostisnjeni,krimiruje,srcejezamrznjenzvok.Strugaživljenjasecepi.Desnaseširinavzven,levatečenavznoter,

skritavčrneglobine.

Moškisezravna,zapnesipas,umijerokeinzaprevratakopalnice.Ležekpopoldanskemupočitku,berečasopis.

Otroksivkopalnicimočiobrazinčistinos,polnsluziinpogoltanihsolz.Gledavogledalo.Vidiokrogeldeškiobraz,zabuhelinposinjelodnemihkrikovinzatajenebolečine.Očisoopraneodvodeinsoliinsijejobarvokostanjevegamedu.Nekočbomvelik.Močan.Neobčutljiv.Vstopimama.Imapočen,suhglas.Očetekliče,reče.Deček gre, postavi se pred divan, kjermoški kadi in bere.Opazi

dečkovoprisotnost,vstane.Pojdizmenoj,ukaže.Stopitadoenihvrat,drugih,tretjih.Moškimuskazalcemkažekljuke.Tonajsesveti,razu-meš!

CecilijaŽibert:KAMENOSRCE


Otrokodidevkuhinjo.Mamastojiobkredenci,zlagaopranoposodo.Dečekjogleda,čaka.Onazačutinjegovpogled,obrnese,pustiočipastivtla,nalesenihdeskahsomokrekaplje.Molči.Otrokgleda,čaka.Potemvzamekrpo,loščiloingre.Kljukjeveliko.Briše,maže,drgne,

drgne.Prstigažebolijo.Kovinasesveti.Šeenkratobriševsepovrstizmehko,suhokrpo.Oče,narejenoje.Moškistopaodvratdovratinsipozornoogledujeopravljenodelo.

Boškaršeenkrat,rekelsem,dasesveti!Vratavkuhinjosoodprta.Mamapoženešivalnistroj,glasmoškega

zamrevropotuvrtečegasekolesa.Otrokpogledaočeta,pogledamamo.Nobeden se ne ozre vanj.Otrokove oči so stekleni žarki v večnemledu.Počasi,zdrobnimi,enakomernimikorakistopavhodnikinnalahno

zaprezasebojtežkavrata.Obrnesezobrazomprotioknunasevernistrani.Skozišipojevidetimogočenkamnitzid,komajkjenačetodzobvetrainvode.Otroknepremičnostojiinstrmivzid.Kakojevelik,močantakamen.Temuničnemorejo.Nazidsezarišeočetovasenca.Vzamečopičinčeznjonariševelikobklesankamen.Črnimegalit.Večji,mogočnejši,nepremagljiv.Neuničljiv.Ničganemoreranitiin

boleti.Obarasteta.

KLETKA

Prazničnokosilojebilobogatoinobilno.Gospodsiod težkesitostiodpenjapas in raztegnemogočno telok

počitku. Sveža sapicamajskega opoldnevamuhladi od tolste hranepordelalica.Vhipuzaspi.Vtišinožagarezkosmrčanje,podobnogrožnjiranjenegamedveda.

Zrakdrhti od hripavih, hropečih zvokov, ki se dvigajo in upadajo venakomernemritmu.

Vkotukuhinjeseigrataotroka.Zdajeden,zdajdrugipreplašenopo-gledujetaprotispečemu.Mlajšisesplazipodmizo,leženatrebuhinsesaprst.Obmizistojimama,gospatankihkosti,zočmiujeteptice.Razgrinja sveže poškrobljen prt, opazuje otroka.Skloni se, vzame

mlajšegavnaročjeinmutihopoje.Malizapreoči.Odnesegavotroškosobo,položivposteljo,zasebojpustivratapriprta.Devetletnideček,malčkovbrat,sedinatlehinopazujesledsvinčnikanabelinipapirja.Gospahitispospravljanjeminčiščenjempoobedu.

Kosegospodprebudi,jevsepospravljeno,umito,zloženo.Naredzaprazničnisprehodpotrgu.

Oblačijosepražnje,gospod,gospainotroka.



Širokatrškacestarazposajenobrenčiodpozdravovinpogovorov.Gospod v brezhibno urejeni obleki stopa naprej.Oster rob hlač,

zloščeničevlji,belirokavi,črnklobuk.Korakatrdnointrdo,vljudnoodzdravlja.Gospahodizanjim,zarokovodimalega.Njenmodriko-stimselepoprilegaotožnimgospejinimočem.Obnjejstarejšifantlovikositrnikorak.

Gospodjihpogostissladoledominmalinovcem,sebiprivoščikozarecžlahtnegavina.Molčejedoinpijejo,obredjedoločeninuglašen.Vinojepopito,gospodzaukažespogledomodhod.

Meljejocesto,obkrožijomesto,danseposeda.Potdomovjekrajša,čepravjekorakovmnogoveč.

Gospodovčaspolničasopis,okornemisliindimcigaret.

Gospasislačimoderkostim,spočasnimi,nalomljenimigibigaobešavomaro.Obzapiranjuvratsenehoteujamevogledalu.Gledajobelozmehčanobraz,zakaterimugašaluč.Strmivanj,nevedoč,kajjepri-vid.Belamaskažalostialiona,kivanjostrmi.Sprstidrsipoobrazuvogledalu.Zdlanmizajemasvojetelo,kožajevlažnomrzla,enakadotikuorošenegastekla.Skoznjoseprecejavseboljmotna,boljvodenakri.Mislitisteredke,skritestvari,kijošezbujajoizotrplosti.

Vratapotihozaškripajo.Zdrzneseinseobrne.Medvratistojinjenstarejšiotrok,njenmedenooki.Gledajozvedavo,z

začudenjem,zmeglicostrahu.Nasmehnesemu.Dobroje,dušo,pridemzateboj.Otrokneodločnostoji,čaka.Gospasinadenevsakdanjeoblačilo,zavežepredpasnik.Dečkapošlje

nadvorišče,šeječaszaigro.Onabopripravilavečerjo.Poskrbelazamalega.Rezalabelkruh,rdečemeso.Ribalačrnpod.Likalagospodovesrajce. Prala umazano perilo. Šivala deška oblačila.Čistila, drgnila,gladila,kuhala,pomivala,prala.

Gospejinerokesomehkeintanke.Skrivajgladidečkovekodre.Kogospodovarokaodpenjapasinmedenookistiskazobeinprstevpest,onagledavtla.Rišespogledommehkesencenatrdedečkoveprste.Dihaplitkoinsunkovito.Rastekotnalomljenabrezavsencitršategahrasta.Zaprikritdrobižkupujeknjige,barveinčopiče.Skrivasevtemo,dastrežesvojiduši.Iščemedknjigamizgubljenesanjeinpuščanarisbahodtisesvojihhrepenenj.

Vgosteprihajagospodovbrat.Tosoposebnidnevi.Tedajsenjeneprsiširijokotgolobičjakrilačeznebesnirob.Pogledise

tajnodotikajointrepetajo.Besedesotipalkemetulja,previdnoskrivajopomenvvsakdanjihpogovorih.Ničesarsenezgodi,vsesamoobstaja.Obiskovalecje,česarvnjenemživljenjuni.Obetsvobode,svetlobe,upa-nja.Takodrugačenodgospoda,njenegamoža.Bolečemamljivinbolečenegotovobet.Prepovedanup.Takosiželiintakosebojitehobiskov.Koskrivajbereinslika,joobsedaenakosilnoinžalostnohrepenenje

kot ob teh srečanjih.Duši ga s sadovi gospodovemoči, skrbnosti inoblasti.Varna,nahranjenainpripadajočamuslužizacenopetjasrca.

Nocojspetprihaja.Slišinjegovekorake,spremljajihdečkovsmeh.



Vstopitaskupaj.

Sedejokvečerji.Gospodjegostobesedeninbahat,najseve,kdoje.Neomajenjevsvojihprepričanjihinnepopustljivdozmot.Nedopuščaugovorov.Pogovordvehmoškihjebesedainodmev,trkvodeinkamna.Gospasedioboknu,šivainlovizvenglasov.Obiskovalecjeobzireninpopustljiv.Gospodseutrudi,odhajakpočitku.Prednjimjenaporendan,odgovornodeloima.

Gospaingostobseditavtišini,kigori.Očisesrečujejoinbežijoodteženeizrečenega.Prostorpolnivseobjemajočanežnostšepetadvehsamotnihduš.Dečkasedotikanekajomamnomehkega,božajočega,milega.Sediobgospejinihnogah,zglavonanjenihkolenih.Mižiinsiželi,danikolineminetaangelskičas.Gospejinerokepočivajonanjegovihramenih.Besedemedgostomingospoplavajočezenjkotsvilenioblaki,kisegačistonarahloinmehkodotikajo.Hoče,dabonjegovoživljenjepodobnotemsanjam.Nalasemukapljanekajmokrega,slanega,vročega.

Milinaserazlomi.Gostvstaja.Bežnosedotaknegospejinihrok,jogledazdolgim,žalostnimpogledominnagloodide.Nagospejinetre-palnicesedasrebrnoivje.Stopikoknu,dapoužijenjegovosled.Zunajjepraznatema.Zbelimčipkastimrobčkomsibrišeoči.Vrnesekdečku.Objamegainmušepetazgodboozakletemgraduin

deklicigolobici.Medenookijeneslišiveč.Zaprljeoči,nihotel,dasesanjekončajo.Tkejihneslišno,skritvsnu.Gospagapokrijezdebelokockastoodejo.Poljubiganačelo,naoči.

Zaželimulahkonoč.

Sedevsvojstoloboknu,vzameknjigo.Strmivrahlorumenkastpa-pir,črkejiuhajajo,stavkisesprotirazpadajo,komajsejihdotakne.Nemorebrati.Skoznjovejetrpkaotožnost,vdrobsejizagrizebolečnemir.Lomiprsteinihti.Kakonajumiritoprhutajočoptico,kihočenebo.Nemoredihati.Zrakani.Nemorepoleteti.Davnososejiposušilakrilainodpadla.Bosabiteklaprekrosnihtravnikovobstudenempotoku,odpe-valabipticamzvisokim,jasnimspevom.Odprlabivsavratavsehkletkinvvsehočehprižgalaogenjsvobode.Prinesečopiče,barve,platno.Skoziprstejitečeživljenjevzastrtepodobebrezovegagajavjutranjihmeglicahinzlatihpoljubihzarje.Slikafinointanko,doklerjemočnonezabolijoprsti.Povesirokeobtelo,nagneglavoinsstraniopazujesliko.Zahvalisezaolajšanjeinvdanost,kiprihajaizkončaneslike.Kobismelaprepustitisevonjanjubarvindrsenjučopičapoplatnupovsodinzavselej.Odženetoberačevomolitevinutrujenopospravipriborvsvojetajnekote.Šeodlagatistobridkouroodhodavledenoposteljo.

Slačiinumivasedolgo,počasi.Daminečas.Daraztegnedoneskončnostitrenutekleganjaobgospoda.Stopiobrobposteljeingledaobrazmoškega,kihropeinsmrči.Iztegnesvojeteloobenj,trdoinnepremično,prekrižarokenaprsih.Strmivstrop.Solzebrazdajovbledalica,puščajočtanko,slanoskorjiconakoži.Vprsijogrizemraz.Želisi,najnetrajavečdolgo.



IZ SODOBNE MAKEDONSKE POEZIJEPrevod:Namita Subiotto inSonja Cekova Stojanoska

Kire Nedelkovski

ČAST

Čisto Človeško Čustvo Ostalo je v meni – Strast Do tega, Da nosim Domovino Povsod S seboj, Kamor želim In kakršno želim, Da bi bila Danes V mislih ljudi, Da bi ostala Nekaj Svetega.

KireNedelkovski(1954)objavljapoezijoodleta1972;biljeliterarniurednik,sedajpaživikotpoklicniustvarjalec.Izdaljeosempesni-škihzbirkindvadvojezičnaizbora.Njegovepesmisoobjavljenevvečantologijah.

MAKEDONSKI JEZIK

Žilavo Deblo V Svetovnem Gibljivem Gozdu Govorov. Povsod je Moj narod Pustil Globoke Korenine In Mi smo Sveža Voda, Ki Pride Vedno Pravočasno, Da ga Osveži.


LOV NA LEKSIKO

Sam Si moraš Ustvariti: Gore, Gozdove, Divjad, Vznemirjenje In Čas Za Lov. Potem se Lahko giblješ, Kjer hočeš In s komer hočeš, Ko besede Postanejo Zabava in hrana.

OHRID

Oh Rid Mojega Ponosa – Svetloba, Ki v verze Se spušča In Vstopa V moj narod. Me brani In ga branim, Ta Samostan Mojega miru.

IZSODOBNEMAKEDONSKEPOEZIJE

BENETKE

Že desetletja Gradim iz vzdihov Kanale, Da bi si Pripeljal Benetke Domov. Da bi večerjal In gledal Združeno Lepoto Vode In Vznemirjenja, Ki se Stikata Na mojem Novem Mostu Iz Besed.


MASONI

Če jih ne poznaš, Jih ne išči, Če jih nisi slišal, Se jih ne trudi najti. Oni so Okoli tebe, O tebi Odločajo In Molčijo Kot skriti zlatniki. Hoteli bi Biti Vplivne In Zamolčane Skrivnosti.

Borče Panov

KO NEDOSEGLJIVO TE BOM VIDEL

v sekundah prehitrih, nedosegljivihte držim te pulim iz grozeti pa zaspana, ti zaspana se odmikaš:- Pusti me, pusti me čakam nekogada pride, da pride čakam nekoga, EjPusti me! mi rečeš in na mrzloobrneš se stran prehitra, nedosežnas kačo, ki te golta _______________zadavljena piska sirena in potihnekardiogram lokomotive


BorčePanov(1961)jenaFilozofskifakultetivSkopjudiplomiralizmakedonskegajezikain književnosti.Zaposlen je kot svetovaleczaizobraževanjeinkulturovobčiniRadoviš.Pišepoezijo(petpesniškihzbirk),drameineseje.


kov paro ovit še vedno nepojavljen,nepojavljen sem jaz na peronu ekspresnoki drvi po tirih z mestom, ki letikot utripajoči mozaik v mraku, Eeejkako, kako naj odprem oči sem si rekelz obrazom, razvitim v hitrosti kaj bom videlko prehitro, nedosegljivo te bom videlkaj bom videl, sem si rekel v izginjanjuČrnobelohiteče Mesto

z levo in desno epilepsijo na vekahzaljubljenna kolena padaš Charlie nahitro, nahitroodtrgan z levo in desno muho hitro, hitro/ali z malodušnostjo prehitro/ žongliraš zličnicami v črnobelohitečem mestu-----naenkrat prijet odkotaljen iz veli-kega mehanizma /gonilni zobniki, vzmeti in podobno/salutiraš kot čistokrvni Führerz mini brki /identično ujemajočimi/z balonom, v katerem je napihnjen svetžongliraš, salutiraš, žongliraš / zravnajzadnjico! Žongliraj Charliedokler gravitacija lebdiin nas šala napihujein spet ni počil svet-----kaj pa jaz / kaj jaz!/kje pa sem Jaz / ?/Ja tukaj, tukaj – med desno in levo muho, Charlie



POTNIKI, JAZ, TI, MESTO …

skušamse spomniti tvojega obrazaki drvikot filmski traks kupeji in potnikičez moj obrazskušamse spomnitina kateri postajikdajin kdo od potnikovje izstopilin mi rekel-Ravno pravda zamenjava mesti ...skušam se spomnitikdo od najuin v katero smerje pospremil drugegain katero je to mesto ki se vztrajno seli v prihodnost z neke postaje iz tega trenutka ki naenkrat te napove in te spomnina povsem drugega človekaki sploh ni podoben meni …

PISMO SREČE

Že letapotrpežljivo prežim nanjena koncu zapremsence v bele kuvertein kar naprejse sprašujemali je topisanje poezijeNekega dnesem dobil pismoki mi je rekloda sem srečni izbranec



in če ne prekinem krogabom doživel veliko srečo tedajsem se spet spomnilkako vsak danodpiram pismain vztrajnoprebiram njihovo belinozato te prosimne prekini krogako dobišto pismobrez naslova

Violeta Tančeva Zlateva

PLATONSKA

Postavil se je Platon med najuin se ne premakne.Namignem mu,mu pokažem z glavo,naj se umakne,pačim sein mežikam.Nič.Umakni se, Platon,rečem nazadnje njegovi neobčutljivosti,potrebujem dlan človeško,da me ogreje.Nič. Raste Platon, rastein mi prekriva kose neba.Raste tudi nemir v meni,začenja se burja.Odpihne mistare navade,spokoj v dušiin sen z vek.


VioletaTančevaZlateva(1968)jediplomiralanaFilološkifakultetivSkopjuizjugoslovan-skeknjiževnosti.Pišepoezijo(dvepesniškizbirki)inprozo(dvezbirkinovelinroman).Delakoturednica.


Ne vidim pristanišča,da bi jo pomirila.

Proti komu naj se borim?Proti sebiali proti Platonu?

ZAKLENJENA

Le pojavi semoja sencain te pogledas kotičkom levega očesa.Topiš se.Čutim, kako se tvoje telolepi name kakor vlaga.Zavzemaš mekot temnica sužnja svojega.Ne morem zbežati.

Ključ spiv trebuhupožrešnega velikana.

UJETNIKA MOLKA

Ne praviva, da je vse enakoin da se ni nič spremenilo.Molčivain skozi molk si vse poveva.Svet je zaposlens staro-novimi delitvenimi vojnami,Makedonija pa s ponorelimi požari.Tebi so lasje malo posiveli, nad obrvjo se zarisala je nova gubain kanila novo žalost v oko.Eh, mi rečeš s pogledom,še vedno ni nihče izdihnilzaradi lastne nečimrnosti.

Molčiva.Cinizem hraniva za pesmi.



VELIKA ODSOTNOST

Zblazneleod avgustovske vročine izparevajo traves težko sapo premrle duše.Po desetminutnem sprehoduse počutim grozno prekajena.Toda omotičnostpovsem ugajamojemu poduhovljenemu stanju.Prispem do konca,od tam grem nazajin spet …Slepa sem za ljudiin za pse, ki opravljajo potrebov otroških kotičkih.V meni jele velika odsotnost,ki je legla med najukot spokojen oceans težkotemno vodo.


JožeMarinč:ONINONA,2009,30x20cm


Vanja Izova Veleva

ŠKATLA

Izpustim glas, da prepozna škatlo,ona pa sedi nasproti mene in žveči moj odmev.

Buljim. V njej sem.Odmev udarja ob stene in se lepina moje uho kot uhan.

Do joka reži se moj glas in ostaja tu prilepljen, da bi me spomnil, da me škatla tišči toliko, kot jaz rastem v njej.

BOM …

Prišla bom, ko me boste pozabili,da vas spomnim na včeraj.

Odšla bom, ko me boste čakali,da vas spomnim na jutri,toda nikoli vas ne bom zapustila,ker vem, da sta jutri in včerajvečja kot danes.


Vanja IzovaVeleva piše pesmi. Izdala jihjevpetihpesniških zbirkah,prva (Ventil vbiti)jeizšlaleta1993,zadnja(Jokvškatli)paleta2007.


UGRIZI

Učili so me, naj polomljene zobe pogoltnem,da ne vidijo,da ne slišijo.Vztrajno goltam en po en ugriz v drobovje,da si naredim grobnico.Goltam in jih nameščam,kje naj kdo počiva,poganja.

Učili so me, naj pogoltnem,niso pa povedali,da so brez zob tudi lastnigrižljaji preveliki.

ZAŠITA GRLA

Izgubila sem senco ...Ostal mi je le gumb na grluin trn v očesu.Spominka nespokojnosti nepokornosti.

Niti – tkalci,igle – nizalkedrobnih pošasti po malih grlih.

Ni več zakrpanih senc, že zdavnaj so izšibale telo s trnjem.

Gumbi jih ne plašijo, gumbi so za grla, ki so pozabila, da so polna glasov.


JožeMarinč:IGRAVETRA,2008,akril,100x130cm

KULTURA–RAST 1/2010 35

Janez Weiss

VINIŠKA REPUBLIKAZgodovina t.i. Viniške republike kot doprinos k razumevanju revolucionarnega leta 1919 na

Dolenjskem in v Beli krajini

UvodZačetek20.stoletjapomeničasvelikihsprememb

obličjaEvrope, ki jih je povzročila prva svetovnavojnainnovapovojnaureditevEvrope.Slednjanilespremenilamejeinpolitičneureditve,temvečjetudiodstranila večdinastij, ki so stoletja zaznamovaleevropskopolitiko.Navzhodujebilovojneformal-nokonecleta1918zmiromvBrestLitovsku,kijevoktobrskirevolucijileta1917vzpostavljeninoviboljševističnioblastiomogočiloblikovanjeoblastiinobračunspripadnikicarja,kijetrajalvsedoleta1921.Revolucijesopotekaletudidrugje,naMadžar-skemsejeoblikovalaMadžarskasovjetskarepublika(marec-avgust1919),vNemčijipamočnadelavskafronta,kijenaBavarskemdoseglavoblikiBavarskesovjetskerepublike(marec-april1919)svojvrhinhkratikrvavkonec.Drugjevečjihuspehovradikalnodelavstvo in kmetstvo ni doseglo, tako je bila dosredine1919Evropaponovnopacificiranainupordelavstvazatrt,oblastpatrdnovrokahinstitucijnovooblikovanihinvzpostavljenihmeščanskihdemokra-cij.Vistemčasusopotekalatudimirovnapogajanja,katerihrezultatjebilanovapolitičnapodobaEvrope.Nanovosodoločilimejeinvzpostavljalinovedr-žavneenotenapodlagipravicevsakeganarodadosamoodločbe. Pod burnimpolitičnimdogajanjempajepotekalatragedijanapovsemosebniravni,šesvežesobilepovojneranestotinetisočihdružin,kisoizgubilemoža,očetaalisina.Vtemrazvojusmoseobzačetkustoletjaznašlitudi

Slovenci.Slovenskanarodnazavest,oblikovanaodkonca18.stoletjanaprej,vdrugipolovici19.stoletjapatudiuspešnorazširjenamedljudstvom,jepočasipričelanadomeščatistarejšehistoričnepripadnosti.Kranjce,KorošceinŠtajercejepostopomakotključ-niosebni inkolektivni samoidentifikatorzamenjalpojemSlovenci.Slovenskapolitikajeposkušalavokviruavstro-ogrskeureditverealiziratisvojpolitičniprogramzdružitvevsehSlovencevvenokulturno-političnoenoto,vendarjebilavpričosvojeganele-gitimizmapritemboljalimanjbrezvečjihuspehov.SkupajzdrugiminarodiAvstro-OgrskesmotakobilitudiSlovencivrženivmorijoprvesvetovnevojne,kijepolegogromnegaštevilamrtvihpokopaladržavo,kismojitedajpripadali,znjenimpadcempasejekončalaskorajda800-letnaoblastrodbineHabsburg,kijojekonecleta1918zamenjalapravoslavnasrb-skadinastijaKarađorđević.Hkratisoserisalenove

slovenskemeje,bojisopotekalinaKoroškeminvPrekmurju, kar tretjino slovenskegaozemlja pa jeokupiralakraljevinaItalija.Deželajebilapreplav-ljenazbegunciinumikajočovojsko,oskrbajebilaslaba,vladaljeneredinoblastjebilašeprešibkazavzpostavitevtemeljnevarnosti.Belakrajina,odkonca16.stoletjatrdnodeldežele

Kranjske,odleta1919naprejpaljubljanskeoblasti,nibilaizključenaiztegadogajanja.Revnadeželajevčasuprvesvetovnevojnedarovalasvojkrvnidavekinleta1919sojopestileenaketežavekotostaloSlovenijo.Njenaposebnaznačilnostžekonec19.stoetjajebilomnožičnoizseljevanjevAmerikoindrugam,vvelikimerizaradiposledicuničenjavinogradovpotrtniuši.Iztujinemožjenisolepošiljalidenarja,temvečsosemnogiponekajletihdelanatujemvrnilinelebogatej-ši,temvečtudiboljizkušeniinsvojihpraviczavedni.Inravnotazavednostinponosstapovzročilaskupajz izrednimdružbenim indržavnimstanjem,da jevmesecuapriluleta1919vVinici,kijeimelaposebnovelikošteviloekonomskihizseljencev,izbruhniluporzoperobstoječooblast,kisejevljudskemspominuinpoljudniliteraturioznačilkotViniška republika.Vpričujočemprispevkusebomotakoukvarjalis

fenomenomViniškerepublikeinnjenimiglavnimiakterji ter na podlagi arhivskih virov, časopisnihčlankovinliteratureposkušaliobnovitidogodkevaprilu1919.1Arhivskevireoviniškirepublikisig.AS1477,šk.1,mapaJurijKoenig,hraniArhivSlo-venije,prevzelpagajeleta1992odArhivaInštitutazazgodovinodelavskegagibanja.ČasopisničlankiodogajanjuvVinicisoizhajalivobehglasilihsloven-skepolitike,konzervativnemSlovencuinliberalnemSlovenskemnaroduvobdobjumaj-junij1919inmaj1920.OViniškirepublikinesrečamovečjihsestav-kov,nadvsepomembnaomembaViniškerepublikejevdeluJanezaVitkovičaBela krajina: skozi viharje k svobodi,kijeizšlavLjubljanileta1961,pravvečinamnenj o republiki izhaja iz tega dela.V raziskavismohoteliuporabititudiustnapričevanjašeživečihpotomcev viniških revolucionarjev, vendar nismouspeli pridobiti prek njihovih pričevanj skorajdanobeneganovegapodatka.

1Za usmeritev raziskovanja na ta problem se bi rad iskrenozahvalilNatašiHudelja,JožetuRožmanu,AnkiRužičinTicijaniStarešiničterObmočniizpostaviJSKDČrnomelj,kjersemsilahkovzelčaszaraziskovanjetegazelozanimivegapojava.

kultura


OkoliščineVSlovenijiseješepredprvosvetovnovojno60

odstotkov prebivalstva preživljalo s kmetijstvom,katerega temeljna značilnost so bilemajhnekme-tije, ki niso omogočale specializirane predelave.Kar60odstotkovvsehposestijebilotudimanjšihod 5 hektarjev. Ekonomske danostiBele krajineobzačetku20.stoletjakažejoslikodeželepovsemagrarnega značaja, ki v ničemer ni odstopala odtakratnega slovenskega povprečja ali je celo podnjim.KottipičniprimernamlahkoslužikmetijavDrašičih,kijeobsegalaštirihektarje,odtega2hanjiv,16arovvinogradov,ostalopasobilitravnikiingozd.Preživljalajesedemljudi,kisoporabilidvetretjinipridelkazasvojepotrebe,tretjinopaprodali,pričemerjeprodajavinapredstavljalaenegaizmedtemeljnih virov dohodka. Pridelovali so pšenico,ječmen, proso, ajdo, krompir, fižol in vino, redilipaprašičainnekajkokoši,katerihrejajezahtevaladokupovanje hrane.Za svoje temeljne potrebe jetakosedemčlanskadružinaporabilakartričetrtinedohodka.Vpričotehdanostinepreseneča,dapravBela krajina, skupaj s Prekmurjem in Posavjempredstavljaenoizmedslovenskihpokrajin,kisovzadnjihdesetletjih19.inprvih20.stoletjapatudivobehpovojnihobdobjihdoživelenajvečjivalizselje-vanja.IzseljencisonavadnosprejelinajtežjedelopoEvropi,vnajvečjimeripavZdruženihdržavahAme-rike,kjerjebilsindikalniindelavskiduhbistvenoboljrazvitinrazširjenkotvindustrijskomanjrazvitiAvstro-OgrskioziromapovsemnerazvitiBelikrajini.Večjidelmožsejeiztujinetudivrnildomov,nelebogatejši,temvečtudiboljzavestensvojegapoložajainseznanjenstemeljnimidružbenimikonfliktimeddelavstvominlastnikikapitalaoziromaposestniki.Seveda svoje revolucionarnosti in upornosti nisopustilivtujini,temvečsoseznjovrnili.Obdobjezačetka20.stoletja jepredvsemzazna-

movalaprvasvetovnavojna,vkaterijetudiVinicaplačala svoj krvni davekpri obrambi obdonavskemonarhije,kijenaravnicelotneBelekrajinesevedašedodatnoprizadelžetakorevnodeželo.Vojnejebilokonec3.oktobra1918,Avstro-Ogrskajerazpad-lanovembra1918,njenodržavnostnaSlovenskempasozamenjaliNarodnisvetioziromaNarodnisvetSHSvZagrebu,kotvrhovniorgankratkotrajnenepri-znaneDržaveSlovencev,HrvatovinSrbov(DržavaSHS).Novembra1918sožerazpravljaliozdružitvislednjesKraljevinoSrbijo,kijenatobilasklenjena1.decembra1918,kosejeoblikovalanovadržava,KraljevinaSrbov,HrvatovinSlovencev(KraljevinaSHS).NačelutenovedržavejestalasrbskadinastijaKarađorđević,kiješenekajmesecevpoprejgledenavojnopredstavljalasovražnika.NovooblastsprvaDržavenatopaKraljevineSHSječakalavrstaizzi-vov:neurejenajebilamejazAvstrijoinMadžarsko,

Italijajeokupiralatretjinoslovenskegaozemlja,čezozemljedanašnjeSlovenijesejepremikaloogromnovojaštva, vladalo je vsesplošnopomanjkanje živilindrugihsredstev,ureditijebilopotrebnodržavneorganeinvprvivrstirešitivprašanjefinanc.Do1.decembra1918jekotveljavendenarostalaavstrij-skakrona,natopasopričelisprocesomprehodavenoten plačilni sistem.Sprva so žigosali in s temhotelioznačitidenar,kijebilžepoprejvobtoku,teronemogočitipovečevanjekoličinevsemanjvrednihavstrijskihkronindrugihvalutvdenarnemobtoku.Potekalojevjanuarju1919,ponekod,kotvVinici,patudidlje.Takojebilaveljavnostdenarjapostavljenapodvprašaj,žigosanjepajemočnovplivalonatekočetrgovinskoposlovanje,obojejesevedapovzročalovelikonegodovanjamedljudmi.

Revolucionarni duh 1918 – 1919Predenpreidemonaopis aprilskihdogodkov leta

1919,moramopodati tudikratekpregled revolucio-narnihdogodkovobkoncu1918invzačetku1919naSlovenskem.MedprvimipojavirevolucionarnegaduhaopažamodogodkenaDolenjskem,kjersoprebivalcivobčiniŠmihel-Stopičedecembra1918prisililikodsto-pužupanaindrugeuradnike,izvolilinovoupravoinrazglasiliKandijsko republiko,kijetrajalaštiridni.Dospontanihuporovjeprihajalotudidrugje,vMoravčahsojanuarja1919kmetjeopleniligraščino,vPosavjuza-grozilitrgovcem,vKostanjeviciodpovedaliposlušnostkraljuinzavrniliplačevanjedavkov,vHalozahzahte-valirazdelitevvinogradov.UprlipasosetudirudarjivTrbovljahinvojakivMariboru,nasplošnopasofantjepričelizavračatipozivenaorožnevaje.Takogovorimoopogostempojavu,zaradikateregalahkoupravičenotrdimo,daje»globoka družbeno-ekonomska kriza kot posledica razdejanja prve svetovne vojne ob hkratnih vzorih pri revolucionarnem dogajanju v Evropi zradi-kalizirala tudi družbena gibanja med Slovenci. Le-ta so videla izhod v spremembi obstoječih družbenih odnosov, saj so menila, da je poglavitni vzrok družbenih kriz in neenakopravnosti njihova kapitalistična in fevdalna vsebina.«2 Najboljraziskaninvslovenskikolektivnizavesti

prisotenfenomentegačasajeMurska republika,kijemedvsemiuporinasSlovenciposeljenemozemljudoseglanajvišjostopnjoorganizacije,sajjepremoglacelosvojovojsko.Prekmurje,tedajdelMadžarskesovjetskerepublike,jeimelopodobnegospodarskeznačilnostikotBelakrajina,razlikovalopasejevdejstvu,dajebilaskorajvsaprekmurskazemljavlastinekajmadžarskihveleposestnikov,prikaterihsokotdninarjinavadnodelalislovenskikmetje.KersobiletudivokviruMadžarskesovjetskerepublikezahtevepoagrarni reformizavrnjene, so29.maja

2Slovenskanovejšazgodovina1848–1992,1,Ljubljana2005,str.230–231.

JanezWeiss:VINIŠKAREPUBLIKA


1919, torej dobermesec po dogodkih vVinici,prekmurski revolucionarji podvodstvomVilmošaTkalcarazglasiliMurskorepubliko,kijezajelavečjidelPrekmurja.Slednjajeimelaoblikovaneorgane,dvanajstčlanski sovjet in celo vojsko v velikostiskorajda 1200mož. Sevedamadžarski revolucio-narjinisosprejeliodločitvePrekmurcevinslediljenapad številčnejše in boljše oboroženemadžarskerdečearmade,kijemed2.in5.junijem1919uničilavojskoMurskerepublikeinokupiralanjenoozemlje.PopetihdnehjetakobiloMurskerepublikekonec,njenivoditeljipasoseumaknilivAvstrijo.

November 1918Vzačetkunovembra1918sovduhuvznesenosti

obkoncuvojneinoblikovanjunovedržavevpričorazpadaAvstro-Ogrske in nastankaDržave SHSmanifestirali povsodpoSloveniji. Slovenec, sicerglasiloslovenskekonzervativnepolitike,jezapisal:»Ko je prišel glas, da je Avstrija razpadla, so se povsod prirejale velike manifestacije za Jugoslavijo. Prav je bilo to. A nekateri »napredni« ljudje niso v svoji preveliki navdušenosti premislili, kaj delajo in kaj govorijo in da ima njihovo početje lahko usode-polne posledice.«3 Manifestiraliso tudivVinici.Opisdogodkov1.

novembra1918vVinicisrečamovizjaviobtožencevzaaprilskedogodke1919,4ponjihovihbesedahje»po prevratu dne 1. 11. 1918 … ukazal [op.p.FranjoLovšin] celo prebivalstvo občine Vinica na trg pred kapelico. Za prvake zborovanja je postavil sebe, Jurija Šterka in Petra Maliča. Postavil je pred zboro-valce mizo z razpelom in prižganimi svečami in začel govoriti: »Sedaj je zavladala pri nas svoboda. Sedaj ne bomo imeli ne kraljev ne cesarjev, temveč edino republiko, kot jo ima Amerika in Francija. Žandarji ne bodo več gnali naših fantov k vojakom, žandarji bodo samo občinski policaji. K vojakom pa bo šel samo tisti, kateri bo hotel iti prostovoljno. Siliti pa se ne bo smelo nikogar.« Nato je pozval najstarejšega moža v občini – bil je neki starček iz Perudine, star nad 80 let – in ga napravil za predsednika naše kra-jevne republike, češ to bo naš predsednik naš Wilson. Nato je pozval zbrano množico – bilo jih je nad 500 oseb – in vse pričujoče javne funkcijonarje in vsi smo pred razpelom in prižganimi svečami morali priseči za njim: »Mi prisegamo na svobodo in republiko v pričo živega Boga tako resnično, kakor nam Bog pomagaj«. Vsi smo bili takrat prepričani, da dela Franjo Lovšin v sporazumu in po navodilih z višjimi oblastmi. Od tega časa naprej je ljudstvo republikan-

3 Slovenec, 6. junij 1919, sledi površen in prirejen opisdogodkov1.novembra1918.4AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920.

skega mišljenja in prepričano, da mora držati stor-jeno prisego, kajti prisega je sveta stvar.«Podobnosrečamotudivizjaviz11.maja1919,5vkaterisetrdi,»…da je povod izgredov bivša manifestacija z dne 1. XI. minulega leta, ko je g. nadučitelj Franjo Lovšin iz Vinice držal govor ter ljudstvo zaprisegel na Republiko.«TudiJurijKoenigjevsvojemugovoruiz28.novembra19196omenil,da»se je vršila dne 1. 11. 1918 na Vinici slovesna zaprisega na svobodo in republiko, o kateri priliki je priča Franjo Lovšin, ki je vodil celo zadevo tudi govoril, kako so nas zatirali sovražniki ter dejal: »Možje in fantje! Od današnjega dne Vas nikdar več ne smejo žandarji goniti vojakom, zdaj je svoboda, zdaj bodo šli le ti k vojakom, ki bodo šli sami radi za dobro plačo. In od danes niso več žandarji ampak policaji!«. Zanimivo podrobnostdogodkov1.novembra1918jepodalKobeinrekel,dajihjeLovšinprisegelnaRadičevprogramoziromaletak,kijekrožilmedljudmi.7Drugačen vidik novembrskih dogodkovpa je v

svojempričevanjuopisalnadučiteljFranjoLovšinna glavni razpravi 19.maja 1920 vLjubljani8 inrekel: »1. novembra 1918 je bilo v županovi hiši zbranih 50-60 ljudij. Priča [op.p. FrancLovšin]jim je razložil, da so sedaj v prosti državi; kaj bodo imeli, ali republiko ali monarhijo, še ni gotovo in jim rekel: »Živela jugoslovanska država in ji ostanemo zvesti.« Nato so prisegli. Župan je prinesel križ in prižgal sveče. Priča je reke:l »Najstarejši naj nas zapriseže« ter so prisegli: »Tako gotovo nam Bog pomagaj, ostanemo zvesti svobodni jugoslovanski državi.« Nato vpili: »Živio!«TudipričaFrancMi-heličjenaglavniobravnavipričal,9daso»1. nov. 18 prišli ljudje v hišo priče[op.p.FrancMihelič] in rekli da bodo zaprisegli na republiko. Sklical jih je Franjo Lovšin, ki jim je govoril, kako so imeli nekdaj republiko in kako mora biti sedaj. Nekega starega človeka je postavil za predsednika in smo zaprisegli na republiko. Nisem slišal, da bi Lovšin kedaj pozneje ljudi poučil, da to ni bila prava prisega.«

5 AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Izjavazdne11.maja1919, naslovljena na SHS Okrožno sodišče v Rudolfovem(Novem mestu). Njen namen je bil razbremeniti župnikaKoenigakrivdezaaprilskedogodke,izjavopajena16stranehpodpisalookoli600faranov.6 AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,UgovorJurijaKoenigaz 28. novembra 1919 na obtožnico državnega pravdništva vNovemmestuizdne12.novembra1919.7AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.13,pričevanjeIvanaKobeta.8 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.-20.maj1920,str.18.9 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.15.



Obepričevanjionovembrskihdogodkihsemočnorazlikujeta, vsaka stran je obtoževala drugo, takomoramoiskatiskupnetočke.Gotovoje,dasose1.novembra1918zbralivvečjemštevilunatrgu,takokotopažamopridrugihmanifestacijahzanovodrža-vopoSloveniji.LovšininMiheličstazzmanjšanjemštevilaudeležencevmanifestacijeindrugolokacijohotelazmanjšatipomenmanifestacijeinnjunekrivdeprinjejgledenapoznejšedogodke.Gotovojetudi,dajimjeLovšinspregovoril,sajseotemstrinjajovsepriče,indajekottakšenbilnačelumanifestacije.Vsvojemgovoru jegotovoomenjaldržavniprevrat,novodržavno»republikansko«oblast(DržavoSHS)inbodočoprostovoljnostvojaške službe terpriso-tnost policije namesto orožnikov, saj so to očitnobilaljudempomembnavprašanja.Postavilisomizozrazpelominsvečami,natopajeLovšinpredlagalprisegoprednajstarejšimprebivalcemfare,87-letnimJuretomPavlešičemizPerudine,karjeljudstvopo-temtudistorilo.Vprašljivo pa je, čemu so prisegali ali »svoji«

republikialinovidržavi,DržaviSHS.Očitnoje,dajemedLovšinovimiidejamiomanifestacijiinljud-skimpojmovanjemdogodkovprišlodoresnerazlike,ki je v ljudskih predstavah novembrske dogodkespremenilovmanifestacijolastnikrajevnirepublikiz JuretomPavlešičem kot svojim predsednikom,njihovim»Wilsonom«.Jasnoje,dajebilamanife-stacijamišljenakotizrazpodporenoviDržaviSHSkotpodobneistočasnopoSlovenijiinoblastvtemnividelaničnenavadnega,sajčebimanifestacijaimelakakršnekoliprotioblastneininkriminatornelastnosti,bisledilaovadbaLovšinaindrugihprotagonistov.Očitnopaje,dasoljudjerazumelimanifestacijoinpredvsemprisegokotsilaresnostvarindajevnjiho-vozavestprišlarepublikakotpravičnaureditevbrezvladarjev,čepravsonekaterihkrati smatraliKarlaHabsburgazasvojegakralja.IvanKobejenatonaglavniobravnavitudipričal,10da»nadučitelj Lovšin, ki je kmete dne 1. nov. 18 pred svečami zaprisegel na republiko, ni nikdar nato povedal, da ta prisega ne velja več, ker je prišlo ujedinjenje. Za novo vlado so ljudje zvedeli šele tedaj, ko so bili fantje pozvani na orožno vajo.«

Do aprila 1919Navkljubkoncuvojneinnovidržavisesituacija

nistabilizirala,ljudjesoživelivpričospremenjenihgospodarskih in denarnih okoliščin v istem po-manjkanjuinnegotovostikotpoprej,temupasosepridružilišežigosanjedenarja,delovanje»avstrofil-skega«župnikaJurijaKoeniga inodkritaagitacijaRadičeveHrvatskepučkeseljačkestranke(HSS)izbližnjeHrvaške.

10 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.6.

ŽigosanjedenarjasejepoSlovenijipričelo3.janu-arja1919intrajalodokoncaistegameseca,namenpajebiloznačitidenar,kijevobtokuinpreprečitinadaljnjivnosavstro-ogrskegadenarjanaobmočjedržave.Odlokožigosanjujepredvidevalimenovanjekomisijnalokalniravniinizvečpričevanjizhaja,11 dajebilvViniciglavnipoverjenikkomisijezažigo-sanjenadučiteljFranjoLovšin,polegnjegapajebilvkomisijitudiPeterMaličvčigarježigosanjepote-kalo.Sevedajebiložigosanje,dejanskouveljavljenjedenarja, postopek, ki je tekel pod budnimi očmivselejsumničavihljudiinkajsejemedljudstvomgovorilovzvezizžigosanjem,vidimovpričevanjupetihobtoženihz7.maja1920,12kisopričali,daje»na Vinici splošno krožila govorica, da potuje ob-činski pečat po zasebnih hišah tamošnjih veljakov, predvsem Jurija Štrka, veletrgovca in Frana Lovšina, nadučitelja in da še naprej žigosajo denar Hrvatom, ki prihajajo iz sosednje Hrvatske in jim zato dajejo dobro odmeno; vse to, dasi je rok za žigosanje že dav-no potekel. Govorili so ljudje očito, da so videli, kako je Franjo Lovšin žigosal Hrvatom denar v prodajalni veletrgovca Jurija Šterka in pripovedovali so tudi, kako je neka Hrvatica prinesla Franju Lovšinu kokoš, da ji je potem žigosal njen denar.«Rokzažigosanjejepotekel31. januarja1919,vendarsejevViniciočitnožigosalodlje,karpaniizoliranprimer,sajjedeželnavladapoznejezaradimnožicenepravilnostiin kršitev predvidela dodatno kolkovanje denarjatakoimenovanih»jugokron«,kipajesteklood26.novembrado28.decembra1919.Gotovoje,daježigosanje razburilo ljudi, ki niso zaupali komisiji,njenečlanepasumili,daimajoiztegasiceruradnegadržavnegapostopkaosebnekoristi.Sporno jebilo tudižigosanježivinskih izkaznic,

med ljudstvom je tako krožila novica, da so bili»V Vinici in na Hrvatskem … opetovano ukradeni voli, živinski potni listi so pa imeli pečat od občine Vinica.«13Sevedajeljudstvotudizatemdejanjemvideloobčinskevelmože.Odejanjihinbesedahžupnikakočevskegarodu,

JurijaKoeniga,nampričaopisdogodkovvVinicidoaprila1919,kijebilposlandr.GregorjuŽerjavu(1882 – 1929), sicer v dvajsetih letih vodilnemuliberalnemuslovenskemupolitiku,tedajpapodpred-sednikudeželnevladeSHS.14ŽupnikaKoenigaso

11 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.16.12AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽuglja in Jožefa Juršiniča izdne7. februarja1920, str.4-5.13 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.9,pričevanjePetraŽuglja.14 AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,



obtoževali,dajehrumelprotinovidržaviindinastiji,takojeizjavil:»Jaz molim še vedno za Karla«,obdeljenjupodporeženampadlihvvojnijerekel:»Ko bi bil Karl še naš cesar bi dobivale ve še nadalje pod-pore, tako pa ne boste dobile nič več«,učiteljicijeobpriložnostirekel:»Zdaj pa imamo Petra harambašo za kralja«,krivilisoga,daniprebralproklamacijere-gentaAleksandraobzdružitvidržavedecembra1918indajeprezrlškofovpozivzasvečanomolitevobsrečnemzdruženjuJugoslavijeterdajemarca1919obzaprtjuStjepanaRadičaizjavil»Radiča je treba osvoboditi, pa če je treba prebiti vrata ječe«.Zaraditeh in predvsemaprilskih dejanj je bil posledičnotudiobtoženinzaprt.Sevedajesamtenavedbebrezuspeha zanikal.Zaviniške liberalce je takoveljalkotpristašŠušteršiča,sicervodilnegaslovenskegapolitikaSlovenskeljudskestranke(SLS),kijeza-govarjalbrezpogojnozvestobodinastijiinjeverjelv trdnosthabsburškeAvstrije.VprvihmesecihporazpaduAvstro-Ogrskejebilozagovarjanjetakšnihstališčsevedasilnotvegano.Poročilodr.Žerjavuomenjatudiprisotnostpropa-

gandeRadičeveHSSinpravi,da»Radičeva gonja na upor prihaja iz hrvatske sosedne fare Bosiljevo. Glavni vodja je Janko Hitrac, kaplan v Bosiljevu, ki prihaja večkrat na teden tudi na Vinico … O tem kaplanu se je svoječasno sporočalo deželni vladi SHS v Ljubljani. Radičev duh na eni strani, na drugi strani nemška gonja iz župnišča je prošinila že vso viniško faro. Jasna resultanta teh smeri – boljševi-zem – se kaže že v polni luči. Od stare žene pa do najmanjšega otroka kriči po cesti: Mi ne maramo Srbov, rajše Italjane ali pa Nemce. Živijo Karl, živela republika. Karl je slovenski kralj, kaj nam bodo Srbi, ko še sami nimajo nič, mi ne maramo kralja, proč z regentom …«OmenjenikaplanJankoHitracjeposlalsvojoizjavodne22.maja1919vNovomesto,15vnjejpajeizjavil,da»prečasnog gospodina župnika viničkoga Jurija Koeniga nikada nijesam vidio ni s njim govorio niti sam igda bio kraj njega ili on kod mene. Uopšte nisam bio s njim u nikajoj stvari u nikakvom – ni pismenom ni usmenom saobračaju.«VendarmoramovpričobližineBosiljevaindejanskihstoletnih tesnih stikihprebivalstvana eni in drugistraniKolpemočnodvomitionjegovemzagovoru,poudaritijetudipotrebno,dajebilastalnanavada,dasoHrvatihodilikmašivVinico,obpraznikihparednoromalivcerkevnaŽežljunadVinico.KoeniginHitrecstabilagotovovstikih,prenestiomenjenostrankarskopropagandonadrugostranKolpepapo-stranskastvarvsakodnevnihopravil.Shrvaškestrani

iz dne 22. aprila 1919. Pod izjavo so podpisani Jure Šterk,FranjoLovšinnadučitelj,GolouhPeterfinančnistražarinJožeCimermaninvalid.15AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Izjava bosiljskegakaplanaJankaHitracazdne22.maja1919.

sejetakovVinicoširilapropagandaRadičeveHSSinmedrazočaranimkmečkimprebivalstvomjevpričorazmernašlaplodnatla.MedtovrstnimipripadnikiRadičeve politike srečamoviniškega gostilničarjaPetraBalkovca(»Školnika«),kijeponaznaniluvi-niškeorožniškepostaje1623.marca1919vpričovečljudipropagiralrepubliko,govorilzopernovačenjefantovvvojskoin»prinesel tudi plakate Radičeve stranke iz Hrovaškega ter ponudil zgoraj omenjenim fantom, naj jih čitajo«.Balkovec svoje političnepripadnostiniskrival,takojeizjavilnazaslišanju:»Jaz sem sicer prepričan republikanec, ker mislim, da bodemo tedaj, če republikanski naredimo svojo državo dobili brez krvi in brez vojske nazaj ozemlje, katero so sedaj italijanske trupe zasedle. Jaz sem v tem prepričan, ker sem to slišal v Karlovcu in dru-gje na Hrvatskem, da oni, tj. hrvatski republikanci imajo baje garancije, da nam bodo Italijani dali nazaj zasedeno ozemlje, če proglasimo republiko po vzoru Švice.«17 PolegnjegasrečamokotRadičevegaprivržencatudiposestnikainkmetaIvanaKobetaizVukovcev,sicerenegaizmedglavnihprotagonistovaprilskihdogodkov.Obtožnicagajebremenila,daježevnedeljopredvelikonočjoleta1919razširjalpoViniciRadičevprogram,naponedeljek21.aprila1919paje»med govorom … držal v roki neki letak, ki ga je prinesel iz Hrvatske.«18 Omeniti je potrebno, daBalkovca obtožnica ni

bremenilaširjenjapropagande,saj jenazaslišanjuizjavil:»Čeprav sem jaz za svojo osebo prepričan republikanac, nisem jaz nikdar med narodom agiti-ral za republiko, marveč sem narod samo poučeval o posameznih formah vladavine, tem sem pri takovi priložnosti tudi omenil, da bi za nas vseh bilo naj-boljše, če bi se združili vsi Jugoslovani tj. Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari (sic!) v jedno državo tem si državo uredili po vzoru Švice, tj. brez vojske«.19 Kobetapajeobtožnicaravnoobratnooznačilakot»silnonevarnegaagitatorjainhujskača«,kijeizjavilvsvojoobrambo:»Moja leta mi pač ne pripustijo, da bi bil kak vročekrven agitator. Ne čitam niti listov in še ne vem, kaj pomeni Radičev program. Razven če se smatra za Radičev program neki listič papirja, ki sem ga našel neko nedeljo pred veliko nočjo, ko sem

16AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne26.aprila1919.17 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraBalkovcazdne7.maja1919naokrožnemsodiščuvNovemmestu.18 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.9,sesklicujenapričoIvetaMravinca.Povsemistosrečamovzapisnikuglavneobravnavez19.maja1920vpričevanjuMatijeGašperiča.19 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraBalkovcazdne7.maja1919naokrožnemsodiščuvNovemmestu.



šel zjutraj na Vinico k maši na cesti poleg mostu«,20 vendarjeobtožbaostala.SicerstabilaStjepanRadič(1871–1928)inHr-

vatskapučkaseljačkastranka,kijojeustanovilleta1904ssvojimbratomAntonom,nadvsekritičnadozdruževanjasKraljevinoSrbijoinbodočecentrali-stičneoblasti,vkaterijevidelaaparatvelikosrbskepolitikeinekspanzije.ProgramRadičevestrankejepredvidevaloblikovanjehrvaškekmečkerepublike,vtemjetakopovsemnasprotovalnastankukraljevinepodoblastjoKarađorđevićevinsrbskihradikalov.Dabipredstavilsvojerepublikanskeidejevečinomaleosnovnoizobraženemukmečkemuvolilnemutelesu,je izdal letak, naslovljen »Republika ili slobodna narodna država i konstituanta ili narodni revolu-cionarni sabor«, v katerem je na enostavennačinrazlagalnekateretemeljneidejerepublikanskeoblastiinprimerjalrepublikosstarokmečkozadrugo.21Pravzaradislednjega,primerjaverepublikozzadrugo,vkaterijerečeno,daso»svi zadrugari jednaki, gdje je cijela zadruga vlasnik imetka, gdje zadrugari sami biraju gospodara i gdje ga mogu skinuti ako dobro ne gospodari«,jebilanjegovapropagandaoznačenakotboljševizem.KerjebilatapolitikavpopolnemnasprotjustedanjosiceršnjopolitikozdruževanjasSrbijoinkerjejavnoizrekelzahtevozaoblikovanjenevtralnehrvaškekmečkerepublike jebilStjepanRadičodmarca1919donovembra1920zaprt,stran-kapaleta1919prepovedana,natopapreimenovana.20.junija1928ječrnogorskiposlanecPunišaRačič,sicerdvorskiagentinčlansrbskeradikalnestranke,verjetnopoukazudvorastreljalnaStjepanaRadičainvrstodrugihposlancevHSS,odkaterihsotrije,mednjimiStjepanRadič,umrli.Obrazglasukraljevediktature6. januarja1929 je stranka, takokotvsedruge,moralaprenehatizdelovanjem.Pravzgorajomenjeniletakjepropaganda,kista

joširilaBalkovecinKobe,omenjajopajosodniškispisi inorožniškaporočila.Aretacijo inzaporRa-diča,kistasezgodilavmarcu1919,pajeomenjalžupnikKoenig,kinajbigovorilonjegovirešitviizzapora.TakosoviniškiupornikidejanskoprevzeliidejeRadičainnjegoveHPSS/HSS(poznejeHRSS,Hrvatska republikanska seljačka stranka) in s tempostali»republikanci«.Vtemkontekstujezanimivotudiizpostaviti,daje

edenizmednajvidnejšihmedvojnihčlanovHSS,dr.JurajŠutej(1889–1976),izviralizviniškedružine,

20AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,Petra Žuglja in Jožefa Juršiniča z dne 7. februarja 1920, str.12-13.PodobnoKobetovoizjavosrečamovzapisnikuglavneobravnavez19.maja1920.21Med drugim pravi, da »… seljačka stranka nauča da miHrvati hočemo republiku po američkomuzoru.«Primerjaj teelementebesedilaspričevanjemIvanaKobeta.

kisejenaselilavBosnivKonjicah.Medvojnamaje bil finančniminister v dveh vladah kraljevineJugoslavije.Nespornotakoje,dasoidejeHSSpodStjepanomRadičemvletih1918–1919imelevelikvplivnapolitičnomiselvobkolpskihobmočjihBelekrajine.Takosmosiogledalinekateretemeljneelemente,

kisovodilikdogodkom21.aprila1919,inomenililjudi,kisoveljalikotglavnikolovodjedogodkov.Sedajpasipodrobnooglejmodogajanjemed21.in25.aprilom1919vVinici.

April 1919 KljučnidogodkiViniške republikesopotekaliv

dnehmedsoboto,19., inpetkom,25.aprila1919.StanjevVinici kakšen tedenpreddogodkinamvsvojempričevanjuomenjaPeterMalič,kijedejal:»Že en teden pred predmetnimi dogodki se je govo-rilo po Vinici, da bo v ponedeljek 21. občinski odbor zaprisegel na kralja Petra in so se ljudje grozili, da bodo z bajoneti to preprečili.«22Otejprisegidruginisovedeli kaj dosti povedati, vendar je novica onačrtovaniprisegikraljuokoli14.aprilaverjetnožekrožilapoVinici.Obvelikonočnih praznikih so vVinici tako kot

drugjepoSlovenijipostarinavadistreljaliizcerkve-nihmožnarjev.KotpravipričaLovšin,seje»začelo streljanje prejšnja leta o priliki velikonočnega vsta-jenja še le ob treh zjutraj ter se streljalo na varnem kraju za cerkvijo.«23Na velikonočno soboto, 19.aprila1919,panisostreljalilepricerkvi,temvečseje»jelo pokati že okrog polnoči in sicer se je streljalo na trgu vasi, zlasti pred hišami »Srbov«. Za Srbe so na Vinici … veljali zlasti priča sama [op.p.FranjoLovšin], Jurij Šterk, Peter Malič, Ivan Kambič, Peter Golouh in Jože Cimerman. … Streljalo pa se ni samo iz salutnih topičev, ampak je bilo čuti tudi poke ostro nabitih pušk in revolverjev.«24Ostreljanjujeporočal tudiorožniknaVinici inrekel,daseje»celo noč streljalo pred hišami Srbofilov na Vinici iz cerkvenih možnarjev, ki so jih fantje basali z ita-lijanskim smodnikom. Možnarje in 3kg smodnika je dal fantom Jurij Koenig, župnik v Vinici. Štirje mo-žnarji so razpočili.«25Župnikjevsvojempričevanjuzanikal,dabidalfantomsmodnik,streljanjapani

22 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraMaličazdne3.maja1920naokrajnemsodiščuvČrnomlju.23 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.10,pričevanjeFranjeLovšina.24 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.10,pričevanjeFranjaLovšina.25AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,zdne22.aprila1919.



zanikal,rekoč,daseje»prejšnja leta o velikonočnih praznikih do prepovedi redno streljalo … nisem imel povoda, da kaj ukrepam proti streljanju, ne glede na to, da je za zadeva spadala v delokrog orožništva in županstva. Da se je pa več streljalo kakor druga leta, si je razlagati iz tega, ker je imelo ljudstvo na Vinici kakor tudi v drugih krajih od državnega preobrata sem veliko streliva.«26Razenstreljanjazmožnarjisezdi,dajesobotaminilamirno,očitnopaje,dasobiliviniški liberalcivpričonastopa ljudstvaprotinjimpovsemprestrašeni.Navelikonočnonedeljo,20.aprila,jedanpotekal

okolimaše,kijojedarovalžupnikKoenig,obtempanaj bi na koncupridige izrekel besede»Vstra-jajmo vsi v viharju proti našim sovražnikom!«.27 Župnikjetebesedezanikalinrekel:»Na Velikonoč nisem imel pridige kakor sploh nobeno leto v smislu starega običaja. Nagovoril sem samo vernike in jim voščil vesele velikonočne praznike…«.28Ko je bilslednji zaprt, je ljudstvo z več kakor 600podpisipotrdilo,29dažupnik tegani izrekel, in tudinepri-stranskepričenaglavniobravnavinisopotrdile teizjave.30VendarpatožilstvoniverjeloKoeniguinljudstvu,takoberemovobtožnici:»Glede na državi sovražno politično mišljenje Jurija Koeniga in na mržnjo, ki so jo že prej netili Balkovec iz Vinice in drugi zoper Srbe, ni nobenega dvoma, da ne bi bil hotel Jurij Koenig ščuvati na borbe in pokol zoper Srbe in Srbom prijazno prebivalstvo Vinice …«.31 Ostanek velikonočne nedelje, 20. aprila, jeminilboljalimanjmirno,ljudstvotudininastopilozopernobenega»srbofila«izVinice.Glavni dogodki so takopotekali na velikonočni

ponedeljek,21.aprila1919.Ob6.urizjutrajjebiladarovanajutranjamaša,natopajeob7.uriobčinskislugaJurijTrempusjavnopredcerkvijorazglasil,32 dažupan,gostilničarFrancMiheličsklicujeobčin-skosejo,nakateronajpridejovsiodbornikiindrugi

26AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,UgovorJurijaKoenigapo njegovem zastopniku advokatu Ivu Česniku iz Novegamesta, podan dne 28. novembra 1919. Isto je ponovil tudi vnaznanilu,podanempotaistemadvokatuzdne12.maja1920.27 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.3.28AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,UgovorJurijaKoenigapo njegovem zastopniku advokatu Ivu Česniku iz Novegamesta, podan dne 28. novembra 1919. Isto je ponovil tudi vnaznanilu,podanempotaistemadvokatuzdne12.maja1920.29AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Seznam podpisovfaranovžupnijeVinica,zbrandne19.maja1919.30 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920.31 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.11.32Vitkovič, Janez »Bela krajina : skozi viharje k svobodi«,Ljubljana,1961,str.22.

posestniki,ob8.uri.33Tonibilobičajensklicseje,sajjebilanavadanekajdnipoprejobvestitiobčinskeodbornikeinnavadnososklicevalisejeobdelavni-kih,nenapraznik.Sejanajbitudibilavprostorihžupanovegostilne,nepavobčinskipisarni,kipasejemimogredepravtakonahajalavnjegovigostilni.NenavadensklicsejejerazburilIvanaKobeta,sicertedaj že 26 let občinskega odbornika, ki je pričelljudemgovoriti,da»ima vsakdo pravico prisostovati občinski seji, ker se bode med drugi razpravljalo tudi o nekem železniškem projektu, ki ne zanima samo ob-činskih odbornikov, ampak občane sploh«,34insicersoljudjerazumeli,daboprižupanuprostirazgovorvsehobčanov.Nedolgopo7.uri»… so se zbrali pri županu Francu Miheliču in sicer v njegovi gostilni odborniki in posestniki iz občine Vinica, da bi zvedeli, za kaj se gre. Prišlo je tudi mnogo gostilniških gostov in drugega radovednega občinstva iz sosednjih kra-jev, moškega in ženskega spola … Zato je nastala v gostilni Franceta Miheliča gnječa …«35Pobesedahpričjeprišlonapogovorokoli300ljudi,večpajihjeostalotudipredvratigostilne.Natoježupanpričelssejoinzačel»govoriti pred zbrano množico, da bi se ljudje podpisovali za železnico, ki naj bi šla iz Čr-nomlja mimo Vinice na Ogulin. Temu so začeli ljudje ugovarjati, češ da doslej ni prišlo še ničesar od de-želne vlade radi te železnice in da tudi niso železnice merili nikaki inženirji.«,36polegtegasokričalitudi,»da za Italijane ne bodo gradili železnice«.37Glavnirazlog,zakajsoseljudjerazburili,jebilpredlog,dapodpišejoizjavooprodajizemljezaželeznico,česarsevedakmetjenisobilipripravljenistoriti,sajnisovidelirazlogazato.Kerljudjenisopodpisaliizjave,se je župan razburil, glasno zaklel, nato pa rekel»ako nočete podpisati vi, bom pa podpisal sam, kaj mi vi vsi morete; jaz bom naredil to, kaj znam, jaz bom sam podpisal.«38Obtemizbruhužupanovejezesoljudjepostališeboljrazburjeni,takosose»med občinstvom čuli glasovi, naj pove [op.p.župan], kje je občinski pečat, o katerem se je po Vinici splošno

33 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.3.IstoberemoobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.2.34 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.6.35AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.3.36AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.3.37 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.3,pričevanjeIvanaKobeta.38AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.3.



govorilo, da kroži okoli bogatih zasebnikov, da se z njim nepostavno žigosa denar«.ŽupanMihelič jezbranimzatrdil,dajeobčinskipečatpriPetruMali-ču,sicerčlanukomisijezažigosanjedenarja.Tedajsejeljudstvoodločilo,dagrekMaliču,pritempassebojpopeljetudižupanaMiheliča.SlednjeganajbiPeterŽugelj»prijel … za roko, zahteval pečat in rekel: »Ajdi z nami«. Bolečin priča [op.p.Mihelič] ni čutil.«,39Žugeljjesicervztrajnotrdil,dažupanani prijel za roko, in dodal, da ju je oba zagrabila»gnječa«.ŽupanMiheličjetakostopilzmnožico,kigajedržalavsredini,upiralseniinznjimiješel,»ker bi bil, če bi se branil, tepen ali ubit«.40

TakojemnožicastopiladogostilnePetraMaliča,popričevanjuslednjegaso»prišli … vsi k njemu in klicali: »Daj pečat sem.« Vsi so se zgrnili okrog priče v gostilni, celo skozi okno so lezli noter. Stisnili so ga čisto k peči in vpili: »To je preveč, da boste nas prodajali Srbiji. Ponarejate spise in jih pečatite.«41 Maličjeljudemrekel,dapečatanima,»Ta ugovor je ljudi razburil, češ da je župan sam izjavil, da je občinski pečat pri Petru Maliču. Ko se je Malič le upiral, češ da nima pečata, in trdil, da se nahaja pe-čat pri nadučitelju Franju Lovšinu, so postali ljudje še bolj nevoljni. Da pa bi zbrano množico pomiril, sem jaz Peter Žugelj stopil na klop in prosil zbrano množico, naj Maliču verjame, da nima pečata in naj mirno gre ven iz njegove gostilne. Res se mi je posrečilo, da sem ljudstvo pomiril in da je na moje besede zapustilo Maličevo gostilno in mirno odšlo ven.«42KerMalič ni imel pečata, se je ljudstvoodpravilo k hiši nadučiteljaFranjaLovšina, da bidobilopečat,županaMiheličapaso izpustili in tasejevrnildomov.Dabipovprašalpopečatu»… sem se jaz Peter

Žugelj podal še s tremi možmi v stanovanje Franja Lovšina. Ker je bil on še v postelji, prosil sem njegovo gospo, ki je bila v kuhinji, naj pride Lovšin doli med ljudstvo in naj pojasni, kje je občinski pečat, da se ljudstvo umiri. Pri tem sem izrecno omenil Lovši-novi soprogi, naj se ničesar ne boji, da bi se mu kaj zgodilo, da jaz stavim zanj svojo glavo. Nato smo šli zopet doli, da čakamo, da pride Lovšin med narod.«43 39 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave 19. – 20.maj 1920, str. 14, na str. 15, »ObtoženecPeterŽugeljzanika,dabiprijelpričozarokoinzatrjuje,dajegnječapričoinobtožencazgrabila.«40AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.15,pričevanjeFrancaMiheliča.41 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.16,pričevanjePetraMaliča.42AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.7–8,pričevanjePetraŽuglja.TudivpričevanjuPetraMaličanaglavnirazpravi19.maja1919srečamoistiopisdogodkov.43AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Pričevanjeobtoženih

Lovšinuježenasporočila,kajiščejoindahočejo,dagreznjimi, tedajje»vzel revolver, se prekrižal in šel ven«.44Natrgujimjepovedal,daimapečattrgovecJurijŠterk.ŠepredenjeLovšinprispelnatrg,jemanjšaskupinaljudižeodšlakŠterku,drugipasočakaliprinadučiteljevihiši.PredŠterkovohišosejedotedajzbralo»do 150

ljudi, ki so kričali nad trgovcem Jurijem Šterkom »dol ž njim, da ga bomo zvezali in sodili« ter »uderite v njegovo trgovino in dajte blago ven«. Jurij Šterk izpričuje, da je videl obdolženca Ivana Kobeta kako je žugal v smeri okna, kjer se je nahajal Jurij Šterk in kričal.«45JurijŠterksejeoglasilskozioknoprveganadstropjasvojehiše in jerekel ljudstvu:»Ljudje, dajte si mir, pečat sem dal na glavarstvo«,46karjeljudišedodatnorazburilo.Zaradistrahu,daboljud-stvovdrlokŠterku,je»prišla patrola tamkajšnjega postajnega moštva in pojasnila ljudem, da je bil pečat oddan okrajnemu glavarstvu z zapisnikom o žigosanih bankovcih.«47Kotpravijoobdolženci,seje»ljudem … le čudno zdelo, kako da župan ne ve za občinski pečat in kako je to, da so se izgovarjali eden na drugega in sicer župan na Maliča, Malič na Lovšina, Šterk na glavarstvo. Da bi dobili goto-vost v tej zadevi in bi mogli ljudstvo pomiriti, smo nato brzojavili na okrajno glavarstvo v Črnomlju, ali je v resnici oddan občinski pečat na okrajno glavarstvo.«48Ljudjesohoteliševedeti,kdajjepo-slalpečatvČrnomeljinLovšin»je nato v tem smislu brzojavil, a ker ni bilo odgovora, je poštar falsificiral odgovor na telegram«.49Ponarejenodgovor jebilprebran,nakarsejemnožica,misleč,dajepristen,pomirila.Izpričevanjjerazvidno,dasotidogodkipotekalido8.urezjutraj.50 Medtemkosoljudstvuprebiraliponarejenopotr-

diloopečatu,jenadučiteljFranjoLovšinšeldomovpo»akte za železnico«.Kosejevrnilnatrg,jestopil

IvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.8,pričevanjePetraŽuglja.44 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.18.45 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Obtožnica zoperviniškeupornikezdne12.novembra1919,str.5-6.46 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave 19. – 20. maj 1920, str. 27, pričevanje FrancaKučana.47AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne21.aprila1919označenokot»Boljševiškogibanje«,napisalgajepoveljnikpostajeFrancTelban.48AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.8.49AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.18,pričevanjeFranjaLovšina.50 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.4.



naenoizmedstopnicviniškekapeliceinspregovorilzbranimnožici,da»naj podpišejo prošnjo za železni-co, da bi šla iz Črnomlja čez Vinico na Hrvaško in je dostavil, da ako tega ne podpišejo, da bo šla potem železnica skozi Kočevje na Hrvaško. Ljudje pa so bili proti temu, češ da še doslej niso nobeni državni inženirji te železnice merili in da se bojo ljudje pod-pisovali šele takrat za železnico, ko pride tozadevni poziv od glavarstva ali od deželne vlade«,51protesti-ralisotudi,kerbiseželeznicagradila»v svrho zveze s Srbijo«,pritemsonekateri»kričali mi ne maramo Srbije, mi hočemo republiko, živijo republika«.52 Besedapajekmaluprešlaodželeznicekžupanuinljudjesoizrazilisvojenestrinjanjeznjegovimnači-nomvodenjaobčine.Tukajpapridemodotežavnegadela opisa, kjer obe strani krivita druga drugo zanastalostanje,zatojenajboljverjetinepristranske-muorožniškemporočiluindrugimpričamzglavnerazprave.Ti pravijo, da je IvanKobe spregovorilmnožici: »Najprej je treba postaviti gospodarja v državi, Srbi naj se sami postavljajo železnico … Neka gospoda je postavila samo sebe na upravo zemlje, ne da bi kaj poprej vprašala narod, tej gospodi je bilo samo do tega, da si osigura dobro službo, za narod se pa ne briga, hoteli bi nas prodati Srbiji, mi pa hočemo samo republiko…«,53natopaje»kritikoval uradovanje županovo in zahteval, da se župan takoj odstavi in se mu tudi odvzamejo vsi uradni spisi in občinska blagajna.«, 54tedajso»ljudje … hoteli vzeti občinsko blagajno; najbolj nasilna sta bila Kobe in Žugelj. Pomirjeval je pa France Vlahovič. Trikrat so hoteli priti do blagajne, a jih je Vlahovič vedno zavrnil.«55Kobejemeddrugimtudipredlagal,naj51AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.4.52AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne21.aprila1919,označenokot»Boljševiškogibanje«,napisalgajepoveljnikpostajeFrancTelban.53 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave 19. – 20.maj 1920, str. 20 – 21, pričevanjeMatijeGašperiča.SevedajeKobezanikal,dajetogovoril.54AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostaje na Vinici z dne 21. aprila 1919, označeno kot»Boljševiško gibanje«, napisal ga je poveljnik postaje FrancTelban.Slednji jeočitnobilpričadogodkom,takodamukotnepristranskipričilahkoverjamemoboljkotKobetuinŽuglju,ki ju je obtožnica bremenila hujskaštva in sta ga takomoglazanikati.SicerstaKobeinŽugeljvpričanjuzdne7.februarja1920 zatrdila, da je Lovšin začel »ljudstvo nagovarjati, naj vzame županu občinsko blagajno in vse občinske stvari in jih naj izroči komu drugemu … Tudi Peter Malič se je pridružil temu izzivanju Franja Lovšina in je začel ljudstvo nagovarjati k pobuni. Govoril je narodu izrecno, da bi morali že prej tako narediti in županu odvzeti vse občinske stvari, kot so to naredili v neki občini pri Novem mestu…«55AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.19,pričevanjeFranjaLovšina.

blagajnoinspisevzamevhrambožupnikKoenig,ki je bil že 30 let tajnik občine.Vendar jeKobegovoriltudispravno,svojgovorjezaključil:»Zdaj so slabi časi. Jaz razpolagam, da lepo živimo in se ljubimo. Ljubiti se mora tudi cigana. Vse spoštujte: državo, vlado in vse in v miru živite«.56ZaKobetomjegovoril»posestnik Peter Žugelj iz Podklanca … in zahteval naj navzoča množica glasuje kedo je za njegov predlog da se župana odstavi in t.d. in da to takoj izvrši. Žugelj je bil od podpisanega[op.p.orožnikaTelbana] v imenu zakona pozvan naj ne hujska množice, če ima pa razloge za nepravilno ura-dovanje županovo, naj se napravijo potrebni koraki zakonitim potom nakar je Žugelj govor prekinil brez obotavljanja.«57 Poposredovanjuorožnikov so seljudjepomiriliinsprejeliidejoooblikovanjupredlo-gazaodstavitevžupana,kijobinaslovilinaokrajnoglavarstvovČrnomlju, in tako so »se dogovorili, da se snidemo dopoldne v šoli in da se potem tukaj razgovorimo o osebi gerenta in svetovalcev, katere bi predlagali glavarstvu v imenovanje, dokler se ne razpišejo prihodnje občinske volitve«.58 Opisano glavno dogajanje je steklo do 10. ure

dopoldne, nakar se je večji delmnožice skupaj zglavnimi protagonisti razšel in odšel domov.Medtempa so sedogajali tudi drugimanjši izgredi, okaterihporočajoviri.Naviniškem trgu se je takookolipoldeveteuredopoldnezbralaskupinaglasnihfantov,medkaterimisobiliPeterBalkovec,FlorijanMalešič,JanezBencinMirkoTomc,polegnjihpatudiIvaninMihaStegneizGolekaterKarlinJurijFlajnikizHrasta.Viniškiliberalcisotrdili,dasejezbralo»čez 40 fantov od 16 leta dalje, vsi oboroženi z vojaškimi bodali, noži in samokresi so čakali na po-velja starejših voditeljev, prepevaje sramotilne pesmi na kralja … Čuli so se klici in pozivi na pobijanje teh 56 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.5,pričevanjeIvanaKobeta.57AS 1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, poročilo orožniškepostaje na Vinici z dne 21. aprila 1919, označeno kot»Boljševiško gibanje«, napisal ga je poveljnik postaje FrancTelban.Slednji jeočitnobilpričadogodkom,takodamukotnepristranskipričilahkoverjamemobolj,kotKobetuinŽuglju,ki ju je obtožnica bremenila hujskaštva in sta ga takomoglazanikati.SicerstaKobeinŽugeljvpričanjuzdne7.februarja1920zatrdila,dajeLovšinjezačel»ljudstvo nagovarjati, naj vzame županu občinsko blagajno in vse občinske stvari in jih naj izroči komu drugemu … Tudi Peter Malič se je pridružil temu izzivanju Franja Lovšina in je začel ljudstvo nagovarjati k pobuni. Govoril je narodu izrecno, da bi morali že prej tako narediti in županu odvzeti vse občinske stvari, kot so to naredili v neki občini pri Novem mestu…« Seveda tukaj omenja t.i.»Kandijskorepubliko«,kijopoznejeomenitatakoodvetnikdr.JuraAdlešičintedanjinovomeškitožilec(glejop.99in100).58AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,pričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,Petra Žuglja in Jožefa Juršiniča z dne 7. februarja 1920, str.10–11.



prokletih Srbov.«,59sevedaso,kotdrugjevporočilupretiravali.Fantjesopobesedahpričkorakalipotrguinpritempeli»Šta se tamo žuti, kralja Petra teraju regruti«60 in »Kiša rosi Srbi hode bosi sam kralj Petar opančine nosi«,61pesmihrvaškeprovenience,kisožalilevladarjainSrbe.OčitnosopričeliiskatislikoregentaAleksandraKarađorđevića.KotpraviPeterMalič,prikateremsonajprej iskalisliko,soomenjeni»okrog 10. Ure dopoldne prišli … v mojo hišo … Zahtevali so, da jim izročim sliko Aleksandra in kralja Petra. Ker teh slik nimam, so se, potem ko so preiskali vse sobe, odstranili.«62NašlinajbislikoValentinaVodnikainjo,meneč,dajeslikaAleksan-dra,tudirazbili(sic!).63OdMaličasoseodpravili»pred pošto … iskali so Alexandrovo sliko. Malešič je kazal skozi okno na podobo Aleksandra, ki je visela na steni in zavpil: »Vidiš ga, ovdje je, dol ž njim!«, Benc pa je tiščal v vrata, da bi vdrl v sobo, vendar se jim ni posrečilo priti notri. Priča[op.p.IvanKam-bič]je potem poklical orožnike.«64PeterBalkovecjepredtemtudistopilnastopnicopoštnegaposlopjainpričelgovoriti:»Mi ne rabimo kralja. Mi hočemo republiko. Živela slovenska republika.«65

Stemizgredomtudiopažamozaključekdopoldan-skegadogajanjanaviniškemtrgu21.aprila1919.Poudaritimoramo,danisobilivsiudeležencikravalarevolucionarnorazpoloženi,takojenaprimerpričalFrancKučan,dajetedajnatrgu»kupčeval za konja, zato se pozneje ni brigal veliko, kaj se na trgu okrog njega godi … Videl je na trgu Petra Balkovca iz Vini-ce, ker je pa priča »glihal« za konja, ni poslušal, kaj je Balkovec pel. Peli pa so fantje.«66Očitnojetudi,

59AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,zdne22.aprila1919.60 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.25,pričevanjeIvanaKambiča.O pesmi so pričali tudi skorajda vsi drugi in pri tem videliomenjeneposameznike.61 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraMaličazdne3.maja1920naokrajnemsodiščuvČrnomlju.62 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraMaličazdne3.maja1920naokrajnemsodiščuvČrnomlju.O pravilnem času in udeležencih iskanja priča tudi poročiloorožniškepostajenaVinicizdne30.aprila1919.63AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne21.aprila1919označenokot»Boljševiškogibanje«,napisalgajepoveljnikpostajeFrancTelban.Podatek,dasonašliVodnikovoslikoinjouničili,jenaporočilodopisannaknadnozdrugimpisalominpodrugiroki.64AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.25,pričevanjeIvanaKambiča.65 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.19,pričevanjeFranjaLovšina.Istopričevanjesrečamotudivorožniškemporočiluz21.aprila1919.66AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave

dasonekateri,predvsemženske,dojelekomičnostsituacije, tako jeAnaRoginapričala,da»je Kobe govoril nekaj o ciganih in so se mu ženske smejale«.67 ZanimivopodrobnostpajevpričevanjuomenilJožeJuršinič,insicer,daje»takoj po obedu popoldne šel k županu, da bi mu naredil potni list. Župan je na potni list pritisnil občinski pečat. Obtoženec mu je rekel: »Zakaj nisi dopoldne pokazal pečat, ko so ga vprašali za njega, pa bi bilo vse mirno.«68

Ljudje so se ponovnopričeli zbirati ob 13. uri,okoli15.urepasejezačelsestanekvstavbiviniškešole.Kobepravi:»Na ta sestanek je došlo okrog 300 oseb, največ moških. Izbrali so 6 mož in sedmega kot gerenta, ki naj bi šli poročat na okrajno glavarstvo o zadevi.«69MedglavnimiprotagonistisestankajebilPeterMalič,ki je»sam pritrdil, naj se izvolijo možje in je bil pri sestanku navzoč, ker je mislil, da bo izbran za župana. Peter Malič je rekel, naj stare-ga župana odstavijo, ker je zanič.«70Takosopričelivoliti in izbrali v nov občinski odbor posestnikePetraBalkovca izZilj,PetraŽuglja izPodklanca,JožoJuršiničaizPerudine,PetraBalkovcaizViniceinIvanaKobetaizVukovcev.Zaobčinskegageren-ta, kot svojevrstnegaopravitelja poslov, so izbraliFrancaVlahoviča.71Slednjijebilsoglasnoizvoljen,vendarsprvanihotelprevzetifunkcije,natopajenaprigovarjanjedrugih,dabipomirilljudi,popustilinprevzelfunkcijo.72Zaobčinskegatajnikasopredla-galiFrancaOstroniča,kipajetoodklonil,nakarjeprevzeltajništvoPeterMalič.73

Medvolitvaminovegaodborajeprišlopredviniškošolodoprvenesreče,kotpraviorožniškoporočilo,je »posestnikov sin Peter Medved iz Ogulina … pred šolo na Vinici užgal za strel pripravljen topič v neposredni bližini ljudstva. Pri tej priliki se je topič razletel na drobne kose. En kos razletelega topiča je zadel 17-letnega Jurija Flajnika iz Hrasta … v levo nogo, mu prebil kost in ga težko poškodoval. Drugi kosci so padli deloma med gnječo ljudstva, deloma pa drugod … Kakor se je izvedelo je Medved v družbi poškodovanega Flajnika in še več drugih fantov imel 19.–20.maj1920,str.27,pričevanjeFrancaKučana.67 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.28,pričevanjeAneRogina.68 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.9,pričevanjeJožeJuršiniča.69 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.4,pričevanjeIvanaKobeta.70AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.4–5,pričevanjeIvanaKobeta.71AS 1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, poročilo orožniškepostajenaVinicizdne21.aprila1919označenokot»Boljševiškogibanje«,napisalgajepoveljnikpostajeFrancTelban.72AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.10,pričevanjeFrancaVlahoviča.73AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.11,pričevanjeFrancaOstroniča.



namen s streljanjem orožništvo izzivati v trenutku, ko se je že itak nahujskano ljudstvo zbiralo, da bi vsled-tega nastala zmešnjava, kar pa je vsled nastale ne-sreče izostalo … Poškodovanega je slučajno v Vinici navzoči zdravnik dr. Malerič obvezal in ga odpremil v bolnišnico.«74SprvajebilnasestankuprisotentudiLovšin,natopajeodšel,pričalje:»Ko so bili možje zbrani pri volitvah, je počil spodaj možnar; priča[op.p.Lovšin] je šel gledat in videl, da se je ponesrečil nek fant Flajnik. Z zdravnikom sta ga obvezala in se priča zato ni več vrnil k zborovanju v šolo.«75

Namen novoizvoljenega odbora je bil oditi naokrajnoglavarstvovČrnomelj,poročatiostanjuvViniciinzahtevatipotrditevnovegaodbora,karsonameravali v sredo, 23. aprila 1919.Z izvolitvijonovegaobčinskegaodborajebilsestanekzaključen,zbranamnožicapanajbise»uvrstila v povorko ter v silnem veselju šla na pohod tja do mosta ob Kolpi. Tam so se ji pridružili še sosednji Hrvati«,76vendarohranjeniviriotemneporočajo.Tolikolahkoobno-vimodogajanje21.aprila1919naVinicinapodlagiarhivskihvirov,vVitkovičeviknjigisrečamodruga-čenredosleddogodkov,kipasoposledicaopiranjanaleenvir,poročiloorožniškepostajevVinici,kije nastalo zvečer 21. aprila 1919.OrožnikTelbanjeporočilozaključilzbesedami:»Ker so po večini vsi tukajšnji obmejni prebivalci sedaj do skrajnosti nahujskani in nemarajo od ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev nič slišati ter zahtevajo samostojno republiko se je bati resnih izgredov. To je naznanjeno brigadi v Ljubljani in okrajnemu gla-varstvu v Črnomlju.«77

Vtorek,22.aprila1919,naVinicinisoporočaliokakršnihkolinemirih,nepoizjavahpričanaglavnirazpraviinzaslišanjihnepoorožniškihporočilih.PobesedahpričeJožetaJuršiničaje»… bil drugi dan [op.p.torek] semenj«,78takodajezaradipomemb-nejšihopravilmanifestiranjezarepublikoizostalo.Očitnopaje,dajenovicaoponedeljkovihdogodkihžeprišlavČrnomeljintudiseglanaHrvaško.Orož-niškoporočilo22.aprilapravi,dajeJožePerkoizDrenovca»bil 22. IV. 1919 na sejmu v Bosiljevem na Hrvaškem in pravil, da je bilo tam okrog 100 fantov 74AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinici,ohranjenovprepisuokrožnegasodiščazdne30.aprila1919.PoročaljestražmojsterFrancTelban.75 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave 19. – 20. maj 1920, str. 19, pričevanje FranjaLovšina.76Vitkovič, Janez »Bela krajina : skozi viharje k svobodi«,Ljubljana 1961, str. 24. O tem dogodku arhivski viri neporočajo.77AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne21.aprila1919označenokot»Boljševiškogibanje«,napisalgajepoveljnikpostajeFrancTelban.78AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,Zapisnikglavnerazprave19.–20.maj1920,str.10,pričevanjeJožetaJuršiniča.

zbranih, ki so se o Viniškem dogodku pogovarjali. Eden iz vasi Umol … je rekel »bomo pa mi prišli pogledat na Vinico, mi se ne bojimo ne Šterka ne Školnika ne Viniških orožnikov imamo 180 bomb pripravljenih.«79OodzivihpoBelikrajinipanisoporočali.VtoreksoviniškiliberalciLovšin,Šterk,Golouh

inCimermansestavilidopiszadr.Žerjava,podpred-sednika deželne vladeSHS, kjer so kot glavnegakrivcadogodkovprikazaližupnikaKoeniga,kinajbibilhkratiŠuštaršičevpripadnik,agitatorRadičain boljševik, celotno dogajanje pa je opisano kot»Radič-Koenigov upor«.80Sedajvemo,daježupnikKoenigsicerbilpristašŠuštaršičainverjetnopod-piralRadiča,vendarnipa imelvidnejševlogepriponedeljkovihdogodkih.Vporočilusotudiočitnopretiravali,sajsonavedli,dasouporniki»na poštni urad, kjer je imel poštar obešeno sliko regenta Ale-ksandra … s silo vdrli, ter primorali poštarja, da je sliko odstranil«.81Da toni res,vemo izpričevanjtakopoštarjakotfantov,kisoneuspešnoposkušalidobitisliko.Očitnosobiliomenjeniliberalcimočnoprestrašeni,očemergovorizadnjiodstavekporočila:»Prosimo, da se postavi dosti močne straže zaneslji-vih ljudi ali posadko vojakov, da čuvajo naše življenje in naše imetje. V nasprotnem slučaju, bi bili prisiljeni zapustiti v kraljestvu SHS svoje domove in bežati, da rešimo življenje.« 82 Vsredo,23.aprila1919, se jev skladuspone-

deljkovimisklepiodpravilnoviobčinskiodbornačelusFrancemVlahovičemnaokrajnoglavarstvovČrnomelj.Kobe,kisejetegakotčlanodboraude-ležil,jepričal:»V sredo je novoizvoljeni odbor šel na okrajno glavarstvo. Glavar jim je rekel: »Kaj ste naredili na Vinici?« Odborniki so mu odgovorili, da so po krivem obtoženi, ker je vsemu kriv le župan. Nato so glavarju naznanili odbor in ga prosili, naj potrdi ta odbor ali pa nastavi druge, ker so stari za nič. Nato jim je glavar odgovoril, da je že sam mislil župana odstaviti.«83OobiskupriglavarjujepričaltudiFrancVlahovič:»Ko glavarstvo ni hotelo takoj potrditi novih volitev, sem se odrekel časti občinskega

79AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, poročilo orožniškepostajenaVinicizdne2.maja1919,podnaslovom»Boljševiškapropaganda«,poročaljeFrancTelban.80AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,zdne22.aprila1919.81AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,zdne22.aprila1919.82AS1477,šk.1, mapa »Jurij Koenig«,SituacijskoporočiloprotidržavnegagibanjavfariVinica,okrajČrnomelj,Slovenija,zdne22.aprila1919.83 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.5,pričevanjeIvanaKobeta.



gerenta.«84Takoodbor ni dosegel pričakovanega,nibilpotrjeninokrajniglavarSvetektudininašelrazumevanjazanjihovaponedeljkovadejanja.Vitkovičnavajavsvojiknjigi,dajevsredo,23.

aprila,prišelvVinicooddelekvojske,kinajsebitamnastanil ins temnajbibilkonec»republike«oziromaneposlušnostiinnemirov.KotvirmuslužiSlovenecz20.maja1920inustnopričevanjeIvanaBencaizPodklanca,kijetudipoznejezaDolenjskilist izjavil »Tri dni smo imeli oblast, nakar je na Vinico prišlo 70 vojakov z orožjem. Sprva so z nami pili pri Školniku, nato pa so vse popisali.«85Vendarmoramoo resničnosti te izjavepodvomiti, sajvsedopetka,25.aprila1919,izVinicenineorožniškihporočilneomembprisotnostivojakov.Prvovojaštvo jenaVinicoprispelovpetek, 25.

aprila, in je bilonastanjenovBalkovčevigostilni.Balkovecjenamrečzadvamesecaizgubildovoljenjezaopravljanjegostilniškeslužbe86inpobesedahorož-nikaTelbana:»Ko so prišli vojaki Petra Balkovca iz Vinice ni bilo doma. Priča [op.p.TelbanFranc] je bil poleg. Ko je prišel Balkovec domov in videl vojake, se je protivil, zakaj dobi ravno on vse vojake na stano-vanje … Častnik je Balkovcu prigovarjal, češ, da so že vojaki prehodili dolgo pot in že služijo toliko časa. Tedaj pa je Balkovec rekel: »Naj vržejo puške proč in gredo domov.« Balkovec je to rekel nasproti častniku, vojaki pa so stali zdraven.«87Balkovecpajepričal:»Ko sem tisti dan prišel domov, sem našel celo svojo hišo zasedeno po vojakih. Sem po poklicu gostilničar in se živim od dohodkov gostilne in svoje obrti. Ko sem videl da je cela moja hiša zasedena in ne bom mogel izvrševati svoje obrti, sem začel ugovarjati tej zasedbi rekoč, da trpim preveliko škodo, ako mi vzamejo vso hišo, da sem pa pripravljen odstopiti en prostor in naj vsaki drugi gostilničar na Vinici odstopi po en prostor za vojaštvo. Srbski poročnik mi je nato odgovoril, da so njegovi vojaki trudni, da so hodili 18 km. Jaz sem nato le omenil, da naj puške odložijo in počinejo. K čemu drugemu jih nisem nagovarjal, saj bi bilo to popolnoma nesmiselno, da bi jaz kot preprosti seljak hotel nagovarjati inteligentnega poročnika in celo

84AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje FrancaVlahoviča3.maja1919naokrajnemsodiščuvČrnomlju.85Dolenjskilistizdne20.Julija1969,št.29.Članek»Vrgli smo župana in prevzeli oblast«,pogovorzedinimtedajšeživečimviniškim upornikom Ivanom Bencom. Prav po njegovempričevanjunekajletpoprejjeVitkovičpisalodlomekvknjigi»Bela krajina : skozi viharje k svobodi«.Vprimerjavizzgodbo,kot jo sporočajo arhivski viri, je tukaj kar nekaj odstopovoziromaodklonov.86 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.21,pričevanjeFrancaTelbana,načelnikaorožniškepostaje.87 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave 19. – 20.maj 1920, str. 21 – 22, pričevanjeFrancaTelbana,načelnikaorožniškepostaje.

kopico vojakov javno h kakemu kaznivemu činu.«88 Obtožnicagajenatobremenilanagovarjanjavojakovknepokorščini.PrihodvojakovnaVinicojevznemirilupornike,

ki so hoteli nastopiti proti vojaštvu in orožništvu.Takojevsoboto,26.aprila1919,orožništvoizvedloaretacije več vodilnih upornikov,mednjimiPetraBalkovca izVinice in župnikaKoeniga.PoskusniorožnikJurijZdovcjeporočal:»Ker so se brezdvom-no radi njegovega [op.p.PetraBalkovcaizVinice] pripravljala za 27. 4. 1919 velike izgrede in je bilo vojaško asistenco priskrbeti in ker je opravičena slut-nja, da bi Balkovec še nadalje zoper državno upravo in proti ednotni državni zvezi šuntal, je bil isti 26. 4. 1919 … aretovan in tamošnjemu sodišču oddan.«89 26.aprilajebilaretirantudižupnikKoenig,očemerjeporočalSlovenec.90PolegKoenigainBalkovcasogotovoaretiralitudisledeče:PetraBalkovcaizZilj,IvanaKobeta,MatijoStanka,PetraŽuglja,JanezaBenca,JožetaJuršiniča,FlorijanaMalešiča,FrancetaVlahoviča,JankaCestnikainFrancetaOstroniča.91 Poaretacijikolovodij26.aprilase jesituacijav

Vinici dokončnoumirila, ohranjena imamo le po-ročilaomanjšihizpadihposameznikov.Takoje30.aprila naVinici vzklikal FranceKastelic »Živela republika!«,pri tempa je razjezil skupinosrbskihvojakov,ki sopričeli vzklikati »Živela Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev!«,Kastelicjeprenehalskandirati,natopasejepredorožnikomizgovarjal,dajebil»nekoliko vinjen«.92

Šterkovatrgovinajebilazaprtavsedo29.aprila,kar osemdni po revolucionarnemponedeljku, sajse prestrašeniŠterk ni upal normalnoposlovati.93 Okrajno glavarstvo pa je štirinajst dni po obiskunovegaobčinskegaodbora,23.aprila1919,imeno-valonovegagerenta,PetraFlajnikaizHrastja,kijetofunkcijoopravljalšeletopozneje.94

Poročil, ki bi osvetljevala nadaljnje dogodke vVinici,vfonduAS1477,mapi»JurijKoenig«,nezasledimo.88AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920,str.17.PričevanjePetraBalkovca.89AS1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, Poročilo orožniškepostajenaVinicizdne26.aprila1919,naslovljeno»BalkovecPeter – hujskanje«, ohranjenovprepisuokrožnega sodišča vNovemmestuzdne17.maja1919.90Slovenec6.junij1919.91 Prav ta imena srečamo tudi na obtožnici z 12. novembra1919.92AS 1477, šk. 1,mapa »JurijKoenig«, poročilo orožniškepostajenaVinicizdne30.aprila1919.93 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.24,pričevanjeJurijaŠterka.94 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.5,pričevanjeIvanaKobeta.



ProcesZgorajnašteti aretiranci sonatovsajdo3.maja

1919ostalivzaporihokrajnegasodiščavČrnomlju,kjer so jih zaslišali, nato pa so bili odpeljani naokrožnosodiščevNovemmestu,kjersojih7.maja1919ponovnozaslišali.OčitnojeViničanenajboljprizadelaobtožnica inaretacijanjihovegažupnikaKoeniga,sajsonavsepretegeposkušalidokazati,da je bil aretiranpokrivem.Tako sopričeli takojpo aretaciji zbirati podpise in do 11.maja zbraliokoli600podpisovfaranov,pričemersotrdili,dajeovadba»da bi bili imenovani [op.p.Koenig] kriv izgredov na Vinici dne 21. 4. … denunciranje proti imenovanemu gospodu«,v izjavipa sozacelotnodogajanjekrivilinadučiteljaFranjaLovšina,kijihje1.novembra1918zaprisegelnarepubliko.95Koenigjebiltakoizpuščenže29.maja,drugipanedolgozatem.Balkovcasozadrževalidlje,vsedo29.junija1919,kojebilizpuščennaprostostobobljubi,dasebonahajaldomavVinici.96Lovšinnibilaretiran.Državnopravdništvo(tožilstvo)vNovemmestu

jesestaviloobtožnicodo12.novembra1919zoper:JurijaKoeniga, PetraBalkovca izVinice, PetraBalkovcaizZilj,IvanaKobetaizVukovcev,MatijoStankaizPodklanca,PetraŽugljaizZilj,FlorijanaMalešičaizPodklanca,JanezaBencaizPodklanca,JožetaJuršiničaizPerudine,FrancetaVlahovičaizVinice,JankaCestnikaizViniceinFrancetaOstro-ničaizVinice.97Obdolženisobili:IvanKobe,MatijaStanko inPeterŽugeljhudo-

delstvajavneganasilstva,Kobepapolegtegatudiprekrškazoperzakon,oblastvoinjavnired,PeterBalkovecizVinicežaljenjavladajočegakra-

ljainposkusaprekrškazavedenjavojakaKraljestvaSHSinprekrškazoperzakon,oblastvoinjavnired,FlorijanMalešičprekrškažaljenjaprestolonasled-

nika,JurijKoenig prekrška zoper zakon, oblastvo in

javnired,PeterBalkovecizZilj,PeterŽugelj,JanezBenc,

Jože Juršinič, FrancVlahovič, JankoCestnik inFrancOstronič prekrška zoper zakon, oblastvo injavnired.JurijKoenigježe28.novembra1919posvojem

odvetniku dr. IvuČesniku sestavil ugovor zoperobtožnico,vkateri jezanikalcelotnodogajanje invnjejpredstavil svojevidenjedogodkov,ki soga

95 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Izjava iz Vinicedne 11. maja 1919, naslovljena na SHS Okrožno sodišče vRudolfovem, kateri sledi kar 14 strani lastnoročnih podpisovviniškihfaranov.96 AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Pričevanje PetraBalkovcazdne7.maja1919naOkrožnemsodiščuvNovemmestu.97AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Obtožnicazdne12.novembra1919.

kazensko bremenili.98 Še v novembru 1919 so siobdolženci zagotovili zastopnike, IvanaKobeta,PetraBalkovca izVinice, PetraŽuglja in JožetaJuršiničajezagovarjalznaniBelokranjec,poznejšiljubljanskižupan,odvetnikdr.JuraAdlešič.JurijaKoeniga,FrancaVlahoviča,JankaCestnikainFrancaOstroničapajezagovarjaldr.IvoČesnik,odvetnikizNovegamesta.Podr. JuruAdlešiču so svojevidenjedogodkov

opisalitudiKobe,obaBalkovca,ŽugeljinJuršiničinga7.februarja1920poslalinaokrožnosodiščevNovemmestu,pritempasonavedlitudimnožicoprič,kinajbipotrdilenjihovaizvajanja.99

SojenjesebimoralozgoditinapristojnemsodiščuvNovemmestu16.februarja1920,vendarso12.fe-bruarjaobdolženci,kijihjezastopaldr.JuraAdlešič,prosili»naj se izvolijo spisi s tem predlogom predlo-žiti višji deželni sodniji v Ljubljani, katero prosimo, da izvoli delegirati za presojo predmetne zadeve kako drugo sodnijo. V utemeljevanje tega predloga nava-jamo, da govorijo stvarni in formalni razlogi za to, da se vrši razprava v predmetni kazenski zadevi pri kaki drugi sodniji izven Dolenjske. Na Dolenjskem se je namreč zgodilo v dobi preobrata nekoliko sličnih pojavov, kjer je nastopila razburjena množica spon-tano in zahtevala svoje dozdevne pravice. … Poleg tega je tudi še uvaževati, da so se slični dogodki kot na Vinici zgodili tudi v Kandiji pri Novem mestu … Radi tega ni izključeno, da bi utegnila ta razprava in ev. obsodba kakorkoli uplivati na razburjene duhove iz bližnje soseske.«100Naprvostranpredlogajetoži-leczapisal:»S predlogom za delegacijo se strinjam. Pri zadnjem kmetskem zborovanju v Novem mestu se je pokazalo, da se razburjenje, ki ga je povzročil kazenski postopek zavoljo izgredov v Kandiji med kmetskim ljudstvom ni še poleglo.«,101dabiprepre-čilinadaljnjeizgredesotakorazpravopreložilinadeželnosodiščevLjubljani.ZarazpravopreddeželnimsodiščemvLjubljanista

biladoločenadatuma19.in20.maj1920,glasilaseje»Kazenska stvar zoper Jurija Koeniga in tovariše radi hud. havnega nasilstva itd.«102Prisotnisobilivsiobtoženciz izjemoJurijaKoenigainFlorijanaMalešiča.Koenig se je v dopisu z 15.maja 1920

98AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,UgovorJurijaKoenigazdne28.novembra1919.99AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PričevanjeobtoženihIvanaKobeta,PetraBalkovcaizZilj,PetraBalkovcaizVinice,PetraŽugljainJožefaJuršiničazdne7.februarja1920.100AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Predlogpodanpodr.JuriAdlešičuzdne12.februarja1920.101AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,Predlogpodanpodr.JuriAdlešičuzdne12.februarja1920.102AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Zapisnik glavnerazprave19.–20.maj1920,str.1–32.VsesledečenavedbezizjemoKoenigovegaopravičilasoiztegazapisnika.



izgovarjal,dasomu»V zadnjem času … duševne in telesne moči silno opešale. Že več časa je moj vid slabel, sedaj pa boleham na kroničnem pljučnem katarju, na vapnenju žil, na oslabljenju srca in splo-šnem morantičnem oslabljenju, kakor je razvidno iz priloženega zdravniškega spričevala … Poleg tega mi otekajo noge. Vsled tega sem za vsako potovanje nesposoben in se razprave dne 19. 5. t.l. ne morem osebno udeležiti.«103Malešičpaopravičilaniposlal.Državnipravdnikdr.Modicjepredlagal,dasejimasodi v odsotnosti, kar je po tajnemposvetovanjusodniškisvettudisprejel.Razpravajebilajavnainsejepričelaob9.uridopoldne.Poprebraniobtožniciz12.novembra1919soob-

toženciizjavili,dasokrivi,»v kolikor to priznavajo«.PrvijepričalIvanKobe,sledilmujePeterBalkovecizVinice,natoPeterBalkovecizZilj,PeterŽugelj,JanezBenc, Jože Juršinič, FrancVlahovič, JankoCestnik,FrancOstroničinMatijaStanko.NatosoprebralipričevanjiodsotnihFlorijanaMalešičainJu-rijaKoeniga.Poizvajanjihpričjenastopilvobramboobtoženih dr. JuraAdlešič in rekel, da je okrajnoglavarstvopredlagalo deželni vladi že trikrat, »da naj radi nereda pri občini odstavi viniškega župana. Zadevo je preiskal tudi komisar Ogrin, a se nobena vlada ni za to zmenila. Preiskava je dognala, da je bilo to gibanje naperjeno samo proti županu, da se napravi v občini red.«Temuizvajanjujepritrdiltudidrugiodvetnikdr.IvoČesnik.Razpravasejenatoob12.uriprekinilainnadaljevalaob16.uri,kosejepričelozdokazovanjem.Obaodvetnikastazahtevala,daseFranjaLovšinainPetraMaličanepriseže,kerstasamaosumljenakaznivegadejanja,vendarjepotajnemposvetovanju sodniški svet odklonil njunpredlog.Sledilasopričanja,najprejjepričalžupanFrancMihelič,natoPeterMaličinzanjimnadučiteljFranjoLovšin.Kot priče so sledili PeterGolouh,MatijaGašperič,FrancTelban, IveMravinc, JožeCimerman, JurijŠterk,AntonŠarec, IvanKambičinRudolfMikulič, nato pa so prebrali pričevanjaostalihodsotnihprič.Dr.JuraAdlešičjepredlagal,dasezaslišišedrugeprisotnepričevpridŽugljainKobeta,karjesodnisvetsprejel,dr.IvoČesnikpajepredlagalistovpridžupnikaKoeniga.Ob19.45urisejerazpravaprekinilainsenadaljevalaob20.uri.NatosobilizaslišaniFrancKučan,AnaRogina,JožeBerkopec,MaraBenetič, IvoGorše inMaraBerkopec.Razpravajebilaob21.uriprekinjena.Nadaljevalaseje20.maja1920ob9.urizjutraj,

kosoprebralivrstopričevanjinorožniškihporočil.Temusosledilaizvajanjaodvetnikovvpridobtožen-cev,kipajihjesodnisvetpoposvetovanjuzavrnil.Oba odvetnika,Adlešič inČesnik, sta predlagalaoprostitev vsehobtožencevnapodlagi dejstva, da

103AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Naznanilo JurijaKoenigapoodvetnikudr.IvuČesnikuzdne12.maja1920.

srbskikazenskizakonikvčasustoritvekaznivegade-janjašeniveljalnaozemljuSlovenije,ponjegovempredlogunajbiuporabiliavstrijskikazenskizakonik,kipagovoriizključnoocesarjuinnepoznažalitvekraljaaliregenta.Natojeob12.uripredsedniksodi-ščadr.FrancVedernjakzaključilrazpravo,sodnisvetpasejeumaknilvposvetovalnodvorano.Podveurnemposvetu soprebrali sodbo,104 ki je

predvidevalaza:IvanaKobeta2mesecatežkeječedopolnjenein

poostrenezenimtrdimležiščemvsakmesec,PetraŽuglja3tednetežkeječedopolnjeneinpo-

ostrenezležiščemvesčas,PetraBalkovcaizVinice3letastrogegazapora,v

katerokazensomuževštelipreiskovalnipriporod26.aprilado29.junija1919,FlorijanaMalešiča1letostrogegazapora.Vsidrugiobtožencipasobilioproščeni.Dr.JuraAdlešičjepritožbezoperobsodbeoddalže

1.junija1920,vendarjevpričovsesplošneamnestijeobobiskukraljaAleksandra pritožboumaknil 26.januarja1921,tudidr.IvoČesnikjeoddal1.julija1920pritožboinjo13.januarja1921umaknil.

SklepGotovoje,daimamovfenomenu»Viniškerepub-

like«opravkaznadvsezanimiviminpomembnimdelomneleviniške,temvečtudibelokranjskezgo-dovine.Vinicasejeleta1919pridružilavrstidrugihslovenskihkrajev,kisonanekakšenspontaninačinin obmnogih vzgibih izrazili svoje nestrinjanje zvladajočimipolitičnimi,družbenimiinekonomskimirazmerami.Če na kratko obnovimodogodke, kar je vpričo

narave virov sila rašomonska naloga,moramo vprvivrstipoudariti,dapritemdogodkunikakornišlozamanifestacijozoperdržavo,temvečpredvsemzopernovonastajajočidržavnirežim(kraljevino)inpredvsemzoperlokalneoblastnikežupanaMiheliča,trgovcaŠterkainnadučiteljaLovšina,kisojihVi-ničanipovezovalizvsemslabim,karsejevnjihoviobčinidogajalo.

Prvi dogodek, prisego 1. novembra 1918 prednajstarejšimprebivalcem župnije, JuretomPavle-šičem,soljudjerazumelikotprisegonjemu,neparepublikanskiideji,kijojetedajočitnoodkritopro-pagiralnadučiteljLovšin.Taninikolipojasnil,dajebilaprisega1.novembra1918mišljenakotprisegaDržaviSHSindaneveljaveč,kosejeoblikovalanovadržava,KraljevinaSHS.Takosoljudjeodkritoizražalisvojo»republikansko«pripadnostinpritemsimpatiziralizidejamiRadičeveHrvatskepučkese-ljačkestranke,sajvtemnisovidelipravničspornega.

104AS 1477, šk. 1, mapa »Jurij Koenig«, Sodba deželnegasodiščavLjubljanizdne20.maja1919.



Vistemčasujeopazovalnegotovosttedajže32letvVinicidelujočižupnikKoenig,gotovoodkritina-sprotnikzdružitvesSrbijoinpodpornikžerazpadleavstro-ogrskemonarhije.Včasusvojegadelasfaranisvoježupnijejevečkratodkritoomenilnestrinjanjeznovooblastjo,karjebilovtemobčutljivemčasusevedasporno.Z zamenjavo državnega režima in združitvijo

sKraljevino Srbijo 1. decembra 1918 se je vsetemeljito spremenilo.Lovšin je postal zagovornikKraljevine inzdružitvesSrbijo,zaradi tegasogapričeli viniški ljudje, skupaj s trgovcemŠterkom,PetromMaličemindrugimioznačevatikot»Srba«,večjidelpolitičnoaktivnegaprebivalstvaVinicepajeostalprisvojemrepublikanskemprepričanjuinpripodporiidejStjepanaRadiča.Kosejejanuarja1919pričelozžigosanjemdenar-

ja,jepostalnačelnikkomisijezažigosanjenadučiteljLovšin.Takosoljudjetaobčutljivipostopek,kisejedotikalnjihovegapremoženja,povezovalipredvsemznjimintrgovcemŠterkominvečkotočitnoje,dajeprižigosanju,takokotdrugjepoSlovenijiinnovidržavi,prišlodonepravilnostiinzlorab.Žigosalosejetujceminšepopredvidenemkoncu31.januarja1919.Ljudjesotezlorabevideliinsevedajetošepovečalonjihovojezo.Kersosežedlječasapoja-vljalenepravilnostinaviniškiobčini,jetudiokrajnoglavarstvo vČrnomlju predvidevalo zamenjavožupanaMiheliča, vendar se deželna vlada vpričomnožicedrugihdolžnostinadopisečrnomaljskegaglavarstvaniozirala.Kertakoniprišlodozamenjavežupana,soseljudjeočitnoodločili,dabodožupanaodstranilisami.Vsemutemusejepridružilanovica,dajebilRadičmarca1919aretiraninzaprt,dogodek,kijemočnovplivalnapristašerepublikanskeideje.PoVinicijetudipričelakrožitinovica,dabodonave-likonočniponedeljekpriseglinovidržavi,KraljeviniSHSinkraljuPetru.Takosonavelikonočnosobotoinnedeljoobvsakoletnempokanjupričelistreljatitudizorožjem,predvsempredhišamiviniških»Sr-bov«,tojeLovšina,Šterka,Maliča,CimermanainGolouha,kijihjeimeloljudstvozaodgovorne.Glavni dogodki pa so potekali na velikonočni

ponedeljek,kojeporanimašiobčinskislugaJurijTrempus razglasil,daboob8.uri sestanekzaradiizgradnježeleznice.Kersestaneknibilnajavljenponavadnimetodi,jetovznemiriloodbornikaKobeta,kijeljudemrazložil,dalahkoprisostvujejosestankuvsi.Kose jesestanekpričel,šepred8.uro,soseljudje uprli predlogu županaMiheliča, v kratkempozabili na železnico in pričeli zahtevati občinskipečat,skaterimseježigosaldenar,stempasohotelipreprečitinadaljnjezlorabepečata.Županjezatrdil,dajepečatpriPetruMaliču,nakarsoljudjeodvedližupanassebojdoMaliča,kijerekel,daimapečatna-dučiteljLovšin,sicernačelnikkomisijezažigosanje.

KosoprišlidoLovšina,sozahtevalipečat,tapajimjezatrdil,dagaimatrgovecŠterk.LjudjesosezbralipredŠterkovotrgovinoinzahtevalipečat,tapajimjezatrdil,dasopečatposlaližepreddnevinaokrajnoglavarstvovČrnomelj.Kersonastopiliagresivno,jeprvičposredovalotudilokalnoorožništvo.NatosobrzojavilivČrnomelj,vendarkernibilohitregaodgovora,jepoštarpoLovšinovihnavodilihponare-dilodgovor,rekoč,dajepečatvČrnomlju.DejanskojebilvesčasvVinici.Medtemjeskupinafantov,kijebilaoboroženazbajoneti,iskalaslikoregentaAleksandranajprejpriMaliču,natopanapošti inprepevalasramotilnepesmiokraljuPetru.Kojebilaprigodaopečatuzaključena,sejepred

kapelicopričeldrugideldopoldanskemanifestacije,kijetrajaldo10.uredopoldne.NajprejjenadučiteljLovšinbralaktevzvezizželeznico,karpajeponov-norazburiloljudi,sajsenisostrinjalizizgradnjo,kinajbibilavkorist»Srbov«.NatostakotgovornikanastopilaKobe in Žugelj, izrekla nekaj spornihbesedčezkraljevinoinvpridrepublike,nakoncupapredlagala,dasežupanMiheličodstaviindaseoblikuje novobčinski odbor ter izvoli nov župan.Dabitoizvršili,sosedogovorilizazborob13.uri.Natososerazšli.Ob13.urisejeviniškoljudstvoponovnozbralo

inob15.uripričelozasedativzgradbišole,kjersopovsemmirnoizvolilinovobčinskiodbor.Medtemjeprišlodopokamožnarjapredcerkvijo,prikateremjeprišlotudidopoškodb.Poizvolitvinovegaodborasoseljudjerazšli,Vitkovičpajeponeznanemviruporočal,dasoimelipohodpoViniciinnatodohr-vaškemeje.Kerjebilvtorekživinskisejem,senidogajalonič

»revolucionarnega«.VsredopajenoviodborodšelnaokrajnoglavarstvovČrnomelj,kjerjihjesprejelglavarSvetek.Slednjinipotrdilnovegaodbora,ven-darpajepoudaril,dasožehotelodstavitižupana,pa jihnihčeniv tej zahteviposlušal.Odbor se jevpričonepotrditvevrnilnaVinico.VojaštvavsredonaVinicišenibilo,pravtakonevčetrtek.VpetekpajeprišelnaVinicooddeleksrbskevoj-

skepodpoveljstvomporočnikaŽivoteKampereliča,ki se je nastanil v gostilni PetraBalkovca, kar jeslednjegasevedazelovznemirilo.Zadnjizabeleže-niizgredjevinjeninastopFrancetaKastelica,kijevzklikal»Živelarepublika!«.

Vvsemtemmoramovidetivečelementov,kika-žejozanimivoslikopolitičnegarazmišljanjavVinicivobčutljivemčasupokoncuprvesvetovnevojneinoblikovanjanovedržave.Polegavstrofilskegažupni-kaKoenigaseješirilapropagandaRadičevekmečkestranke,kijebilanadvseuspešna,tukajpasobilišezvestipripadnikizdružitvesSrbi,kisozagovarjalinovodržavo.



Zanimivopaje,danikjernesrečamoodkrite»bolj-ševistične«misli.MedcelotnimdogajanjemninihčeomenjaloktobrskerevolucijevRusijiinnemškealimadžarske sovjetske republike.Zato je dandanespravzanimivobratiizjavoizvršnegasekretarjaCKZKSlovenijeFrancijaŠalijaobproslavi60-letniceviniškerepublike,kijerekel:»Čeprav je viniška re-publika morala kloniti pod pritiskom grobe sile, niso klonile njene socialne moči, ni klonilo ljudstvo pod vodstvom delavskega razreda na čelu s komunisti.«105 Jasnojenamrečizpotekadogodkov,pričevanjobto-žencevinporočilorožniškepostaje,daokomunistihvVinici ni bilo slišati 21. aprila 1919 in poznejepravnič,izraženanibilatudinobenakomunističnaideja.Sicersobilaporočilaorožniškepostajevečkratnaslovljena kot »boljševizem« ali »boljševističnapropaganda«,vendarjes temmišljenoširjenjere-publikanskeidejeStjepanaRadičainnjegoveHSS,nepakomunističneideje.

Nakoncujetudipotrebnopoudariti,daljudstvo21. aprila 1919ni razglasilo »Viniške republike«,temvečjezgoljizražalosvojopripadnost(napredni)idejirepublikanskeureditvenovedržaveinzavračaloidejokraljevinepoddinastijoKarađorđević.Edinoomembo,kikarkoligovorio lastni republiki, jevpolicijskemporočilu, ki pravi: »Ker so po večini vsi tukajšnji obmejni prebivalci sedaj do skrajnosti nahujskani in nemarajo od ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev nič slišati ter zahtevajo samostojno republiko se je bati resnih izgredov.«Ljudstvotudi21.aprilani izvolilo»predsednika

republike«,kotpraviVitkovič, saj tegadejanjaneomenjanobenapričadogodkovtistegadne.

105Dolenjskilistzdne26.junija1979,članekob60.obletniciViniškerepublike.

Takomoramo zatrditi, daViniške republike kottakšne ni bilo, bila pa je naprednamisel viniškihupornikov, da naj bodržava, ki ji bodopripadali,urejena»republikanski«,torejupravljanapovoljenihorganihparlamentainpredsednika,nepapokralju.NovakraljevinapodoblastjodinastijeKarađorđevićjevočehnajboljkaznovanegaPetraBalkovcapred-stavljalaleprehod»od svinje k prašiču«.106BalkovecpritemnizajellemiselinprepričanjevečjegadelaViničanov, temveč tudi dobršnegadelaSlovencevnasploh,zatopaplačalzzapornokaznijo.Celotnekazniniodsedel,kergajezadelasplošnaamnestijaobobiskukraljaAleksandra.

NobeneganačrtaželezniškepovezavemedČrno-mljemaliKočevjeminOgulinomnaHrvaškemnisonikoliuresničili,mimoVinicepašedandanesnetečeželeznica.Kakšnorevolucijoboprineslaizgradnjapredvidevaneavtocestevokvirutretjerazvojneosi,pabomoševideli.

106AS1477,šk.1,mapa»JurijKoenig«,PoročiloorožniškepostajenaVinicizdne26.aprila1919,naslovljeno»BalkovecPeter–hujskanje«.


VIRIINLITERATURA:AS1477,škatla1,mapaJurijKoenig.Dolenjskilist20.julija1969.Dolenjskilist26.junija1979.Slovenec6.junij1919.Slovenskinarod3.maj1919.Slovenskanovejšazgodovina1848–1992,1,Ljubljana2005.Vitkovič,Janez»Bela krajina: skozi viharje k svobodi«,Ljubljana1961.


Dejan Vončina

FOTOGRAF VINKO BAVEC (1899 – 1969)

Poklicni fotograf, svobodomislec, rodoljub intrgovecVinkoBavecsejerodilleta1899vštevilniinrevnidružinivvasiMarkovecpriStaremtrgupriLožunaNotranjskem.KarnekajnjegovihbratovjemoralozaradirevščinezapustitidominoditivZDA.Revščinainpomanjkanjestapripomogla,dajebilsocialnokritičeninlevičarskousmerjen.VinkoBavec jebilpopripovedovanjusvobodo-

mislecostrega jezika;1ni spoštovalneoblastne incerkveneavtoritete,zato jevečkrat imel težavezoblastjo,patudipatudidružbenookoljemudostikratnibilonaklonjeno.Tojetudivzrok,dastabilinje-govafotografskadejavnostinfotografskazapuščinavsedodanesneupravičenoprezrti.Vtemsestavkugabomvprvivrstipredstavilkot

pomembnegamedvojnega organizatorja partizan-ske fotoreporterske službe predvsemna območjuNotranjske in prizadevnega fotoreporterja v letih1942–1945,sajsejekljubvojnimrazmeramohra-nilokar770njegovihleicaposnetkov,kargauvrščamedvidnejše fotoreporterje odporniškega gibanjavSloveniji.Njegovaživljenjskapotinfotografskadejavnoststabilinevsakdanjerazgibani,zatojubomzgoščenopovzel.VinkoBavecjebilodleta1911do1914trgovski

vajenecvtrgovinizmešanimblagomnaReki.2Leta1917 sogakot 18-letnegamladeniča vpoklicali vavstro-ogrskovojskov97.pehotnipolk(Tržaški).Vtempolkusejeborilnavzhodni(romunski)fronti,kasnejepasejesSoškimbataljonomudeležilbojevnaitalijanski(soški)frontidonovembra1918,kosejekotrodoljubpridružil koroškimprostovoljcem.Biljepripadniklegijekoroškihborcev.3VbojihzasevernomejonaKoroškem je bil 29. aprila 1919priLabodunadDravogradomhudo ranjenv levoroko.Tomujevzapestjuodtrgalagranata,takodasomujozaradizastrupitvevbolnišniciamputiraliodkomolcanavzdol.Aprila1920jebilodpuščenizbolnišniceindemobilizirankotvojaškivojniinvalidskoroškefronte.4

1 Po pripovedovanju daljnega sorodnika Jožeta Bavca izSevnice,20.avgust2009.2Potrdilolastnikauvozne-izvoznetrgovinezmešanimblagomSilviaHardleja, da je bil od leta 1911do1914VinkoBavecpošteninmarljivtrgovskivajeneczizkušnjami,Fiume(Reka),19.maj1921,lastvnukaS.Dominka.3 Vinko Bavec je kot pripadnik legije koroških borcev inpartizan naveden na prvi strani seznama, objavljenega vspominskemzbornikuBojzaMaribor1918–1919,Maribor,Obzorja,1988,str.462.4Bavčevaprošnjazapriznanjeposebnedvojnedobe,Brežice,

Izguba leve podlakti ga je zaznamovala za vseživljenje.Zelojebildojemljivzajezike,sajnajbitekočegovorilinpisalmadžarsko,nemško,italijan-skoinsrbohrvaško.Takokotštevilnifotografijebildoberslikar.Dodanesseježalohranilaleenaslika;tosotrijekonji40x60cm,oljenaplatnu.Pozdravljenjujenekajčasaposlovnodelovalna

Madžarskem,Avstriji inNemčiji.Bil je trgovskipotnikzavečjapodjetja:Singer,GrundinginPhilips,intozelouspešen.Sprodajotehničnegablagavečjevrednostijezaslužiltoliko,dajekupilmanjšihotelvKarlovcu,kigajeizgubilprikartanju.Potejizkušnjisenivečukvarjalskartanjem.5Medletoma1923in1924jespoznalMarijoLovšin

izSajevcapriRibnici.Leta1924jebilneodvisnitr-govskipotnik,kijeimelsedežvZagrebu,karpričajopisma,kijihjeleta1924pošiljalsvojibodočiženiMarijiLovšin (r. 1904,Ribnica naDolenjskem)6.Znjosejeporočilleta1925vPlečnikovicerkvivŠiškivLjubljani.Njunporočniportretsejeohranil.7 NarisalgajeLojzePerkostarejšiintakoporavnaldolgdo svojegaprijatelja in sovaščana.Vzakonusosejimarodilitrijeotroci:Slavka1926(Senovo),Sonja 1930 (Rajhenburg oziromaBrestanica) inMilan1938(Brežice).VinkoBavec se jemed drugimukvarjal s pre-

prodajošivalnihstrojev,fotografskihpotrebščininmaterialavokoliciSežaneinTrsta.Imeljetrisestre:enajebilaporočenavTrstu,drugavZgoniku(nakmetiji),tretjapajebilavZagrebu.TudivvasiBrjenaPrimorskemjeimelsorodnike.Sorodstvenevezijespretnoizkoriščalpritrgovanju.ZženoMarijo,kijekončaladveletnotrgovskošolo

vNovemmestu,staseleta1927preselilanaSenovo,kjerjedveletivodilatrafiko.Invalidnostmujevseboljonemogočalaopravljati

težkafizičnadela inzaradidonosnosti fotografskeobrti se je odločil za poklicno ukvarjanje s foto-grafijo.Med letoma1927 in 1928 se je izučil prifotografskemmojstru IvanuŠtajnerju izKrškega8 terpostalfotografskipomočnikvDelavskemdomunaSenovem,kjerjezdružinotudistanoval.Gospo-darskakrizainzaprtjerudnikapremogavSenovem

14.november1965;lastvnukaS.Dominka.5PisnaizjavahčereSonjeBavecDominko,15.avgust,2009,lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.6PismasolastvnukaStojanaDominkaizBrežic.7PoročniportretjelastvnukaStojanaDominkaizBrežic.8 Učno spričevalo o opravljeni fotografski obrti, 18. januar1928,lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.


stapovzročila,dasejeleta1929združinopreselilvRajhenburg.

Senovo.FotografiralinzaložilVinkoBavec,Senovo,neodpo-slana1928,PosavskimuzejBrežice(PMB)

VRajhenburgu se je uveljavil kot kakovostenfotograf,sajjezafotografijenotranjostitamkajšnjebazilikeinsenovskešoleprejelpriznanjejugoslovan-skegadvora.Leta1929jenovicootemobjavilIlu-striraniSlovenec.9Odleta1929do1932jeobjavljalfotografijev IlustriranemSlovencu,prav tako leta1930vSlovenskemgospodarju.Zanjjeznačilno,dajepodvsakoobjavljenofotografijonapisankotavtor:V.Bavec,Rajhenburg.ŠtevilniobjavljeniposnetkivIlustriranemSlovencuinnatisštevilnihrazglednicvelikosti,9x14cm,kivečinomamotivnoprikazu-jejoBrestanico,nekajpajihjeizBrežic,Senovega,Bizeljskega,Koprivnice itd,10 potrjujejoBavčevopodjetnost inuspešnostv fotografskiobrti.V temobdobjujenajvečfotografiralBrestanicozokolicoin»svojo«Notranjsko;nakaterojebilzelonavezan,karjerazvidnotudiiznjegovegamedvojnegadelovanja.vletih1942do1945.

9IlustriraniSlovenec,12.januar1930,št.2,str.11.10SeznamrazglednicmijeposredovalazgodovinarkaVlastaDejak,PosavskimuzejBrežice,december,2009

Bavec je poznalmojstra fotografije JosipaPeli-kana,ki jebilkot izrednosposobeninpodjetniškifotografnjegovvzor, s fotografskodejavnostjopaje pomembno zaznamovalBrežice.11Tam se je združinoleta1932preseliltudiBavec.VBrežicahjesprvapolegfotografskeinumetniškeobrtiodprlšetrgovinostehničnimblagom–trgovinozdvokolesi,radijskimiaparati indrugospecializiranotehničnoblagoširokeporabe.PoprihodujeustanovilLegijokoroškihborcevzasevernomejoinbilizvoljenzanjenegapredsednikavsedonemškeokupacijeBrežicaprila1941.12 Kstavbi srediBrežic je postavil prizidek v ka-

teremjeuredilfotografskiateljessteklenostreho,FotoateljeVinkoBavec,Brežice.PrideluvnjeminvtrgovinimujepomagalaženaMarijaBavec-Mimi,kijojeizučilfotografskeobrti.PrvivBrežicahjeimelpreddrugosvetovnovojnoavtoopel-olimpio.Tamujeomogočil,dajepotovalpoSlovenijiinfo-tografiralraznadružinskaslavja:birme,poroke,sku-pinskeportrete.Ssebojjeimelnaslikanozložljivokulisozazunanjeskupinskeportrete,medtemkojeposamezneportretefotografiralvateljejuvBrežicah.IztegaobdobjasejeohranilonekajlepihpredvsemženskihportretovinpanoramskihfotografijBrežiczokolico.Vnjegovfotografskiateljesohodiliodblizuindaleč;namestovZagrebsoprihajalestrankevBrežicetudiizHrvaške.VsedonemškeokupacijeBrežicinobnjejjeimelnahišinapisnotabloinslikokamnaustoličenjakoroškihvojvod.13

11FotografJosipPelikan(rojen1885vTrbižu)jebilpovezanz Brežicami. Leta 1910 se je v Brežicah poročil z MarjanoLebar(rojeno1887).Istegaleta jedobilobrtnodovoljenjezasamostojnodelo.NadvoriščuLebarjevedružinesijepostavilskromen fotografski atelje. Leta 1914 je npr, posnel gradnjodanašnjega simbolaBrežic – vodovodnega stolpa.Leta 1920sejepreselilvCelje,kjerjeodprlznamenitifotoateljePelikan.Podatke mi je posredovala etnologinja dr. Ivanka Počkar izPosavskegamuzejaBrežice,junij2009.12 Pisna izjava Vinka Bavca, Brežice, 24. aprila 1952, lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.13Pravtam.

DejanVončina:FOTOGRAFVINKOBAVEC(1899–1969)

RazglednicaRajhenburga.Foto:V.Bavec,RajhenburgZalož-nik:F.Rostohar,Rajhenburg,ok.1930,PMB


ObnemškizasedbisojimkotzavednimSlovencemzaplenilipremoženjeinjihponoči21.aprila1941na-silnoodpeljalinaHrvaškoblizuSamobora,kjersojihoropaliinjimgrozilizorožjem.Natosojihizpustiliinzagrozili,dasenesmejovrnitidomovvBrežice.Zatoseježenazotrokiumaknilaknjenimsorodni-kom14 vSajevecpriRibnicinaDolenjskem,ki jebilapoditalijanskookupacijo.VinkusejeposrečiloilegalnopritivLjubljano,kjerjepoleti1941vstopilvOF,kijedelovalanaobmočjuŠiške.Kotfotografje bil zadolžen za razmnoževanje propagandnegamateriala.Zaradi neprestanih racij in zasledovanjjejesenileta1941pobegnilvLoškodolino,kjerjenadaljevalzilegalnimdelom(fotografiralporušenepartizanskedomove,izdelovalpropagandneodpor-niške fotografije in jih skrivaj razobešalnavidnihmestihitd).15Vnjihovohišo vBrežicah sta se naselila koče-

varskafotografa,očeinsinJosefDornigstarejšiinJosefDornigmlajši,kistapolegnjihovefotografskeopremeprineslašenjunoinprostoreopremilaska-kovostnimčešnjevimpohištvom.16NjegovaženaMarijajefotografskodelovSajevcu

nadaljevala,kmalupasejepovezalazaktivistiOFribiškega okrožja in partizani.Leta 1941/1942 jekotaktivistkaOFzbirala raznepotrebščine,hranoin obveščevalne podatke, skrivaj je fotografiralaportretepartizanov inpartizank ter razvijalafilmein izdelovalakopijezaosvobodilnogibanje.TudimlajšahčiSonjajekotterenkapomagalapartizanom;medtemkojebilastarejšahčerkaSlavkavpartizanihodlikovanazazaslugeinhrabrost.17KosejeVinkojeseni1941umaknilizLjubljanev

Loškodolino,jessaboodpeljalmlajšohčerSonjo,kimujepomagalapripropagandnemdelu inpre-našanjuilegalnihsporočilzapartizanskogibanje.Vokvirunjegovihzadolžitevjejulija1942fotografiralštevilneruševinehišpožganihvasinaNotranjskempovelikiitalijanskiofenzivinaNotranjskemjulija1942:Pudob,Lož,Igavas,VrhnikapriLožu,Stu-denec naBlokah,Travnik, Sodražica. Fotografijezelovernoprikazujejoposlediceterorjaitalijanskeokupacijskevojske.18NjegovodejavnostsopoizdajivokoliciStarega

trgapriLožuodkriliitalijanskiokupatorji,kisogaskupaj shčerkoSonjo1.avgusta1942aretirali inzaprli.Bil je določen, da ga vCerknici ustrelijo,14ŽivljenjepisMarijeBavec, lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.15VlogaV.Bavcazapriznanjeposebnedvojnedobe,Brežice,14.november1965,lastvnukaS.Dominka.16VelikopodatkovBavčeveživljenjskepotimijeljubeznivoposredovalnjegovvnukStojanDominko izBrežic,zakarsemupravlepozahvaljujem.17Pisna izjavaV.Bavca,Brežice,24.april1952, lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.18FototekaMuzejanovejšezgodovineSlovenijevLjubljani.


RazglednicaBrežice.Foto:V.Bavec,Brežice,PMB

RazglednicaCerkljeobKrki.Foto:V.Bavec,Brežice,PMB

Ženskiportret.Foto:V.Bavec,Brežice,last:StojanDominko,Brežice


zadnjitrenutekgajerešila11-letnahčerka,kisegajeoklenilaintakopreprečila,dabigastovornjakomodpeljalinastrelišče.Italijanskaokupacijskaoblastgajeavgusta1942poslalavtaboriščeMonigopriTrevisu,19kjersejepovezalzOFinvnjejdejavnopropagandnodelovalprotiItalijanom;20ohranilepasosetudirazglednice,21kijihježenipisaliztabori-šča,tapamujeizRibnicenaDolenjskempošiljalapaketeshrano.IzčrpaninbolannapljučihsejepokapitulacijiItalijevzačetkuseptembra1943vrnilkdružinivSajevec.Kmalusijeopomogelinzačelponovnoodporniškodelovati.ŠeistimesecjeodšelvpartizanevLoškodolino.

VNotranjskemodredujeposnelnizfotografijpo-grebapadlegapartizana»Županovega« izGorenjevasipriRibniciinpogrebpartizanaŠilcaizSajovcapriRibnicitervStaremtrgupriLožupartizaneNot-ranjskegaodreda…Oktobra 1943 je fotografiral spominskeportrete

partizanov, partizank, nekaj portretovotrok–parti-zančkovokoliciRibnice;decembra1943pajeposnelrazličnespominskeportretepartizanovinpartizankNotranjskega odreda izMarkovca ter borcev inborkRibniškegaokrožja.Njegoviposnetkisoostri,predvsemsepozna,dajeodličnoobvladalportretnofotografijo. Po povednosti v temobdobju najboljizstopajovzačetkumarca1944posnetiprizori:sre-čanjedvehborcevNotranjskegaodredapodkrižemvStaremtrgupriLožu,kuharjiinskupinapartizanovNotranjskegaodredavStaremtrgupriLožu.22 Bavec je fotografiral tudi v drugih partizanskih

enotah:Gubčevi,Cankarjevi,GradnikoviinTomši-čevibrigadi.Pravtakojebilsfotografskiaparatom

19PisnaizjavahčereSonjeBavecDominko,15.avgust,2009,lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.20 Odločba Komunalnega zavoda za socialno zavarovanjeCelje,Celje,26.marec,1971.21RazgledniceizitalijanskegataboriščaMonigosolastvnukaStojanaDomingaizBrežic.22FototekaMuzejanovejšezgodovineSlovenijevLjubljani.

vokoliciSenovegavčasuprihoda14.divizijeprekoSotlefebruarja1944,kojenastalafotografijacerkvi-cenadLokopriZidanemmostu.Upravičenolahkodomnevamo,dajeBavecposnelkarnekajfotografijtežkegapohoda14.divizijeodSedlarjevegadoPo-lanenadJurkloštrom.Topajebiloobmočje,kjerježepredvojnoopravljalfotografskodejavnostinjepoznalvsakzaselek.Popričevanjujevečkratpreha-jalizosvobojenegaozemljavkrajeokoliBrežicinSenovega,sajježelelohranitistikezljudmi,kisomuposlovnopomagalipredvojno,intudinepremičninejeimelvBrežicah.


Ruševine hiš ob glavni cesti v vasi Travnik v po italijanskiofenzivinaNotranjskemjulija1942.MuzejnovejšezgodovineSlovenije(MNZS)

Zanimiv je bil Bavčev položaj od ustanovitveFotosekcije SNOS-a (Slovenskega narodno osvo-bodilnegasveta)marca1944,kojebilkotnjenčlanzadolžen za organizacijo fotoreporterskihmrež infotografiranja dogodkov na terenu.Njegovo deloje usmerjal načelnikOdseka za informacijo inpropagandopriPredsedstvuSNOSJožeZemljak.23 NeposrednopajebilodgovorenFranjuVeselkuvodjiFotosekcijeSNOS.Izohranjenihporočiljerazvidno,dajeBaveczelo

dejavnoorganiziralfotoreporterskemrežo(nakupterprevozfotogradivainpotrebščin)ponotranjskeminbelokranjskemokrožju.Pritemjeizkoristilpredvoj-netrgovskeizkušnjeinznanstva.Prosilzakolo,zadovoljleicafilmovinorožje.FotografskimaterialinpotrebščinejeBavecdobivalizZagreba,KarlovcainizTrsta.Brezlevepodlaktijesprotezodnevnopeš inskolesomprepotoval tudido70km.Polegorganiziranja fotoreporterske službe po okrajih jebilzadolžentudizaoskrbofotosekcijeSNOS;oskr-bovaljojesfilmiingradivomzakopiranje.KljubsposobnostimsejeBaveczaradisvojegatrmastegaznačajavečkratsporekelznadrejenimi,zaradičesar

23JožeZemljak(1908–1987),krščanskisocialist,politikindiplomat.V Znanstvenem inštitutu Predsedstva SNOS je billeta 1944načelnik informacijsko-propagandnega inkulturno-prosvetnega odseka. Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek,Mladinskaknjiga,Ljubljana2001,str.151,152.

Kuharji Notranjskega odreda v Starem trgu pri Ložu, 1944.MNZS


je bil aretiran in obdolžen oderuštva, goljufije incelosodelovanjazdomobranci,vendarjebilzaradipomanjkanjadokazovoproščen.24Kar nekaj dopisov izOkrožnega odboraOF za

Notranjsko inVeselkovihdopisovnačelniku JožetuZemljaku25kaženato,daseBavecnihotelpodrejatinavodilom,najnaterenuposnameizključnopartizanskepropagandneposnetke,temvečjeprecejsnemaltudi,kotjerazvidnoizmedvojnihposnetkovtakoimenovane»privatnespominskeposnetke«,portretepartizanovinpartizankteraktivistovnaterenu,kijimjefotografijetudizaračunal,kotjeodkritovpismupriznalVeselku.26 Denarpajeporabilzaprehranonapoti,zaoblekoinfotopapir,izkateregamujenejevoljniVeselkoizdelalfotografije.ZanimivistatudiVeselkovipisminačel-nikuZemljaku,kjermeddrugimnavaja:»DanessemBavcuposlalkemikalijezarazvijačinfiksir.Zadnjičmijepisal,daimahranoprivatno,danimaobleke,pačpa,dabokljubtemufotografiraltudizaOF.27Sajrazu-meš,kakojeznjim.Fotomaterijal,čimprideizTrsta,bodeposlaltakoj«,inpapismo,kjerVeselkoporoča:»TovarišBavecjedaneszjutrajodšel.Priodhodusemmupovedal,danajslikasamorespropagandnestvari.ČebibilBavecveččasaresmedpartizani,bispoznalsvojeosebnenapake.«28NegledenaočitkepanaBavcanemoremogledati

črno-belo.Bil jestarejšimoški,Maistrovborec ininvalid.Kljubočitkom,češdaninajboljzanesljiv,dajetrmastinsvojeglav,jebildomoljub,sposobenorganizatorinizkušenpoklicnifotograf,karjenavse-zadnjerazvidnoiznjegovihkakovostnihposnetkovinizdopisovnačelnikaZemljaka,kigajerazumelinščitil.DopisOkrožnemuodboruOF zaNotranjsko 4.

junija1944vkateremnačelnikZemljakpiše:29»Vkratkemseboprivasoglasiltov.BavecVinko,člannašegafotografskegaoddelka.PriVasnajorganiziravokviruVašegaOdsekazainformacijeinpropagan-dofotografskoslužbo.Naročilismomu,danajbovvsemodgovorenVašemuokrožnemuodboru.Možimasicervečosebnihnapak,kerjestarejšikoroškiborecindrugačezelodelavenfotografVasprosimo,daznjimlepopostopateterskušajtespametnoinprijateljskobesedonanjvplivati.Kernamprimanj-kuje fotografskegamateriala smomunaročili, daimapravicov zvezi zVašogospodarskokomisijoorganiziratitudinakupfotografskegamateriala.Tudivtempogledumupojditenaroko.«PravtakojeimelBavecpodporokljubobčasnim

24 Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniškafotografija1941–1945,str.99.25AS1643PSNOS-a,t.e.492II.,dok.17.september1944.26AS1643PSNOS-a,t.e.492II.,dok.16.avgust1944.27AS1643PSNOS-a,t.e.492II.,dok.7.avgust1944.28AS1643PSNOS-a,t.e.492II.,dok.7.junij1944.29AS1643PSNOS-a,t.e.493I.,dok.4.junij1944.

kratkimstikompripožrtvovalnemvodjiFotosekcijiSNOSFranjuVeselku,kateremujedostavljalprepo-trebnifotografskimaterial.Vpismuzdne31.maja1944Veselkomeddrugim

pišenačelnikuZemljaku,danajnujnopriskrbiBavcučevlje:30»Kojeblatonemorevečnikamor.«Pravtako ga opozarja: »ZaBavca je pereče vprašanjepotnine;onnimavečdenarja,kigarabizanapot,za hrano, nočnino in kako cigareto, ker kadi. Priodhodumijenaročil,daTenajvprašamgledetegaindabidoločil,kakojesprehranoinstanarinonapotovanjupoterenu.Prosimukrenigledetega.Pro-simodgovorimi!«NaprizadevnoBavčevodelovanjevnotranjskem

okrožjukažeporočiloFrancaSterleta–Ninotazdne15. julija1944,kimeddrugimnavaja:«Serijo slikNovomeškegaokrožjasmoizročilifotografuBavcu,katerejelepoopremilznoviminapisiinizložilvSta-remtrgupriLožu,namenima,dabiistebilerazložene2nedeljiinpotembiisteslikekrožilešenekajdniinto:Bloke,Grahovo,Babnopoljeintovsajtolikočasa,doklernedobimoslikezanovoizložbo.«31 SsvojimiizkušnjamijeBavecdejavnodopolnil

Pravilnik o fotoreporterski službi, ki ga je izdalaFotosekcijaGŠinsicer15. in16. točko.Petnajstatočkajeponovemnarekovalazaplembofotoaparatovinmateriala»nezanesljivimljudem«,namestonjihnajbipotrebščinedobiliuradnifotoreporterji.Do-danajebilašešestnajstatočka,kijedoločala,daboosvobodilneodboreobčasnoobiskovalčlanSNOS;fotoreporterjemboposredovalpotrebnanavodilainnadzorovalnjihovodelo.Dopolnilistabiliverjetnoposledicavojnegastanja–kerjebilolahkoosvobo-jenoozemlješevednotarčasovražnikovihnapadov,je bilo iz varnostnih razlogovprepovedanoprostofotografiranjepartizanskihinstrateškihobjektov.32Pravilnik o fotoreporterski službi je predpisoval

ureditevfotoreporterskeslužbe,določalpopisvsehaparatov, fotografskegamateriala in borcev, ki soznali fotografirati,določal jenačelaoskrbes foto-grafskimipotrebščinamiterobvezovalvsefotografekdoslednemu,korektnemudokumentiranjugradivainoddajiposnetkovosrednjimasekcijama.Poglavitninamentehposegovnapodročjefotoreporterskesluž-bejebilacentralizacijaoziromapovezavafotorepor-terjevvbrigadahinodredihpreknovoustanovljenihfotosekcij korpusovv vojski ter fotoreporterjev vrajonihinokrožjihprekpravtakonovoustanovljenihokrožnihfotosekcijzobemaosrednjimafotosekci-jama.33

30AS1643PSNOS-a,t.e.492II.,dok.31.maj1944.31AS1643PSNOS-a,t.e.493I.,dok.15.julij1944.32 Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniškafotografija1941–1945,str.98.33 Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniškafotografija1941-1945str.98.



Kljubzavojnečasestrokovnododelanemuskupne-mupravilnikujebilamedfotoreporterjiFotosekcijeGŠ inFotosekcije SNOS razlika: prvi so bili delvojaškihoperativnih enot, drugipa sodelovali naosvobojenemozemlju,kjer jebil neposreden spo-padssovražnikomredek.FotoreporterjiGŠnajbidokumentiralipredvsempoveljujočevpartizanskihenotah,enotemedpremiki,vbojuinpripočitkuterpripolitičnemingospodarskemdelu.FotoreporterjiSNOSnajbifotografiraliposlediceokupatorjeveganasilja nad civilnim prebivalstvom ter posledicenjegovegadelovanjavpolitikiingospodarstvu,patudidogodkevzaledjuNOBvširšempomenu.Vglavnemsotobilistarejšipartizaniinpatisti,kisezaradizdravstvenihalipsihičnihrazlogovnisomogliudeleževatineposrednihbojev.FotosekcijaSNOSjedelovalavkletnihprostorih

BordonovehiševČrnomlju,tamsobilezaradirednepreskrbezelektrikoinvododobrerazmerezadelo.VodjafotosekcijeFranjoVeselkojezačelsistematič-noinarhivskourejatiposnetenegativevfotografskealbume,sajsejezavedalnjihovegapropagandnegaučinka.Fotoreporterji FotosekcijeSNOS so imelimedsebojrazdeljenadelovnapodročja:JožeBitenc,DareKopiničinAlfredKossospremljalikulturneprireditve,Maksimiljan Zupančič in Ivan Pirnatzanimivedogodkenaosvobojenemozemlju,PeterRomanič dogodke iz političnega življenja,MiroPavlinjefotografiralfunkcionarjeingledališkepred-stave,RozalijaGoršepajebilaodgovornazaadmi-nistrativnodelo,VinkoBavecinEdiŠelhausstabilapotujočafotoreporterja.VsklopuFotosekcijeSNOSsodelovalešefotosekcijepripokrajinskihodborihOF(Štajerska,Gorenjska,Primorska)infotosekcijepriokrožnihodborihOF(zanotranjsko,novomeško,ribniško,črnomaljskoindrugaobmočja).34VinkoBavec je fotografiral različne prizore iz

Črnomljainokolice,takojenaprimer7.maja1944posnelpogrebameriškegapilotaPalmerjaF.Leruna(16.155.962Liberatornr.276,rojenvPepinu,državaWisconsin), ki je bil 2. aprila 1944 sestreljennadBeloKrajino,5.majapajevvojaškibolnišniciumrl:proslavoSpominskivečeržrtvamvLjudskemdomuvČrnomljumaja1944–naodruinvalidskipevskizborpodvodstvomK.Pahorja;prvinastopvojaškegodbeGŠS;delonapoljuvokoliciČrnomlja;partizanizde-lujezajčnik;intendantženekravovklavnico;partizanskolesom;vodjakuhinjevČrnomlju...Maja1944sopravtakonastaliposnetkibeguncevzNotranjske,kisozbežalipredokupatorjivSuhorvBelikrajini;portretiborcevinborkBelokranjskegaodreda;rajonskiodborOFzaLoškodolinovČrnomlju;ruševinevDragatušuponemškemletalskemnapadu;kuharicevČrnomlju:partizanskadelavnicapriTajnerjuvČrnomlju;foto-grafijecivilnebolnicevKanižarici.

34pravtam,str.99.

Junija1944jeBavecvsvojobjektivujeligralceSNGvČrnomlju,OFBelokranjskegaokrožja,portretpartizanskegageneralaJakeAvšiča;počitekGubčevebrigadenaNotranjskem;serijaposnetkovpogrebakomandantaNotranjskegaodredaDragaFurlanaindveh tovarišev,ki sopadlivbojupriRadleku19.junija 1944; zborNotranjskega odreda; posnetkiborcevNotranjskegaodreda;pogoriščanaNotranj-skem:pogoriščevojašnicvVelikihBlokah;pogoriščavŽirovnici;požganacerkevvGrahovem;porušenihotelŽumervCerknici;posnetkiRakeka,Slivnice,CerkniceinCerkniškegajezera;šolskamladinaStaritrgpriLožu.35Natoprevladujejo predvsem spominski posnetki

borcev in borkGubčevebrigadenaNotranjskem;portretipartizanovinpartizankpoleti1944naNo-tranjskem.FotografiraljeplaniranjeletališčanaNotranjskem;

štabLjubljanskebrigadepoleti1944naNotranjskem;fotografijepogrebapadlihpartizanov,kisopadlivbojihpriStaremtrgupriLožunaNotranjskemsep-tembra1944;oktobra1944jeBavecposneldijakeinučiteljenižjegimnazijevStaremtrgu;leto1944jezaključilnovembra1944sposnetkiportretovborcevVOS-avKotupriRibnici.36

Vzačetkuleta1945sijevodjaOddelkazafoto-grafijoinkinematografijopriIOOFFranceBrenkprizadeval,dabiseosrednjisekcijizdružiliveno.V tem smislu so kadrovsko okrepili fotosekciji ssposobnimifotografiinorganizatorjifotoreporterskeslužbenaterenu,dabičimboljefotografskodoku-mentiralisklepneosvobodilneboje.PodrugistranipajecentralizacijaimelatudinegativneposledicevposameznihokrožjihOFinpartizanskihenotahnate-renu.TakojenaprimerBavčevodhodznotranjskegaokrožjaOFvČrnomeljnasedežFotosekcijeSNOSpovzročil, da je fotografska dejavnost v okrožjuskorajdazamrla.Podobnojebilozzelodejavnimfo-toreporterjeminorganizatorjemfotoreporterskede-

35FototekaMuzejanovejšezgodovineSlovenijevLjubljani.36FototekamuzejanovejšezgodovineSlovenijevLjubljani.


Begunci iz Notranjske v Suhorju v Beli Krajini maja 1944.MNZS



javnostivNovomeškemokrožjuOFMaksimiljanomZupančičem-Miljanom,kijebilpravtakovpoklicanvFotosekcijoSNOSvČrnomlju.VsekakorBavecinZupančičnistabilaosamljenaprimera.V začetku leta 1945 je bil v zvezi z zaukazano

kadrovsko okrepitvijo obeh osrednjih fotosekcijBavecprestavljennasedežfotosekcijeSNOSvČr-nomelj.Zatosovletu1945doosvoboditve9.majaprevladovaliposnetkiizČrnomlja:posnetkifestivalaSNGvDomuljudskeprosvetevČrnomljuod20.februarjado2.marca1945–MatejBor:Težkaura;radiotelegrafskitečajnikiininštruktorjivučilnicivČrnomlju,radiotelegrafistasprejematavesti,Črno-melj,maj1945.37Njegova ženaMarija Bavec, partizansko ime

Milena,38jevtemčasukotaktivistkaOFsodelovalaspartizaniinkrajevnimiodboriOF.Izporočilaleta1944jerazvidno,dajepožrtvovalnoinuspešnodelovalatudimedženamiOkrajaStari trgnaNotranjskem.Pravtakojeprenašalasporočilainimeladovolilnicozaprostdostopdopartizanskihpostojank.39

37Pravtam.38ŽivljenjepisMarijeBavec, lastvnukaStojanaDominkaizBrežic.39 Potrdilo, da je tov. BavecMilena iz Sajevca št. 12 naša

CivilnabolnicavKanižaricimaja1944.MNZS

Pogreb padlih partizanov Notranjskega odreda v Viševku –padlisovbojuzdomobranci10.septembra1944.MNZS

Konec aprila 1945 je partizanska vojska hitelaosvobajati ozemlje do zahodnih in severnihmejaslovenskeganarodnostnegaozemlja,dabiuresničilaprogramZedinjeneSlovenije.Tudiobeosrednjifoto-sekcijistasvojefotoreporterjeskupajstistimi,kisodelovalizunajfotografskihsekcij,izosvobojeneBelekrajinenapotiliprotiSlovenskemuprimorju,TrstuinGorici,dabičimboljedokumentiralisklepneboje.40 MednjiminibiloVinkaBavca,kisejekotstarejšifotografininvalidpoosvoboditvi9.maja1945od-pravil izČrnomljadomovvBrežice.KočevarskafotografskadružinaDornig,kijemedvojnodelalain živelavnjihovihiši vBrežicah, jeproti koncuvojneleta1945pobegnilavAvstrijo.PovojnisoseDornigovikotbeguncinaselilivGradcu,kjerdanestudišeživitaženainhčiJ.Dornigamlajšega.41Pustilisokarnekajfotografskeopremeinpohištva.ZnjimijeBaveckotstanovskikolegaohranilstike,pokoncuvojnepajimjevseizplačal.

PoosvoboditvijeBaveczženoponovnozačelde-lativfotografskemateljejuvBrežicah.Kotugledenfotograf in iznajdljiv trgovec je imelkljub težkimpovojnimčasomdovoljdela.Do svoje smrti 10. decembra 1969 je bil tudi

krajevni predsednik koroških borcev za severnomejo.42Bavčevmedvojnipartizanskiopusjekljubdeloma

upravičenimkritikamFranjaVeselka,dajeprevečfotografiralspominskeportretebork,borcevinakti-

delavka in seprosipartizanskepatrole,da jopusteprehajati,čepravsenahajavbližiniRibnice,RajonskiodborOFRibnica,napoložaju,8.aprila1944.40 Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniškafotografija1941–1945,str.151.41 Podatke je posredovala etnologinja dr. Ivanka Počkar,PosavskimuzejBrežice.42VinkoBavec,TV-15,1.januar1970,št.1,str.17.

ČlaniFotosekcijeSNOSvČrnomlju;marec1945–zleve:JožeBitenc,VinkoBavec,DaroKopinič,FranceBrenk,EdiŠelhaus,Rozalija Gorše, Alfred Kos, Franjo Veselko,MaksimilijanZupančičinIvanPirnat.MNZS


vistovOFtematskoraznovrsten,sajponjegoviza-slugispoznavamovrstodogodkovinnačinživljenjaterkulturnoudejstvovanjevpartizanskemzaledju,poslediceokupatorjeveganasilja inpožigevasinaNotranjskem.Njegoviposnetkipartizanskihpogre-bovsoneideološki,sajpolegžalujočihprikazujejoduhovščino,kiopravljacerkvenipokopskrščanski-mi simboli.Njegovi najštevilčnejšimotivi so bilespominskefotografijepartizanovinpartizank,karkaženato,dasejetudivpartizanihnajrajeukvarjal

sportretnofotografijo,takokotpreddrugosvetovnovojnovfotografskemateljejuvBrežicah.Podrugistranipamujeomogočalapreživetjeinlažjedelova-njevtežkihvojnihrazmerah.Bavcazaradištevilnihinkakovostnih fotografijv letihod1942do1945uvrščamomedvidnejšepartizanskefotografeinobe-nemmedvidnejšeorganizatorjenakupaindostavefotografskegamaterialainpotrebščinzaNotranjskookrožjeinFotosekcijoSNOS-a.

RadiotelegrafskitečajnikiininštruktorjivučilnicivČrnomljumaja1945.MNZS



Darja Peperko Golob

POSEBNE ZBIRKE BOGA KOMELJA ZA NOVO TISOČLETJE

KnjižnicaMirana JarcaNovomesto je ena odslovenskihsplošnihknjižnic,kiseponašazizrednobogato zbirko starejšega, redkega in dragocenegaknjižnegainneknjižnegagradiva,hranjenegavod-delkuPosebnezbirke,imenovanemposvojemprvemupravnikuinbibliofiluBoguKomelju.Tudizaraditebogatezakladnicerokopisov,starihtiskov,slikov-nega,kartografskegaindrugegaredkegagradivajenovomeškaknjižnicažeodnekdajzeloprepoznavnavcelotniSloveniji.Akerdobro ime prinaša tudiodgovornost, se po naj-boljših močeh trudimovarovati,zaščititi,ohranitiinpredati knjižnicizau-pano kulturno dediščinonaslednjimrodovom.Za-vedajočse,dasoposebnezbirke (tudi) knjižničnogradivo, kimora biti natak ali drugačen načindostopno uporabnikomknjižnice, zbirke posto-poma oživljamo, s kori-ščenjemmožnosti, ki jihnudisodobničas.Posebne zbirke Boga

Komelja so torej ime za prave zaklade knjižnegainneknjižnegagradivaod15.do20.stoletja.Tosostareinredkeknjige(približno600enot),dragocenirokopisiintipkopisislovenskihpesnikov,pisateljevindrugihustvarjalcev,njihoveosebneinustvarjalnezapuščine(dela,dokumenti,pismainkorespondenca;okrog11.500enotv362zbirnihrokopisnihenotah),obsežna slikovna zbirka oziroma zbirke (knjižneilustracije, grafični listi, risbe, umetniške slike,ekslibrisi,starerazglednice,voščilnice,fotografije,podobice – nad 60.000 enot), zbirkamuzikalij infilmov(starejšerokopisnointiskanonotnogradivo,gramofonskeplošče,zvočnekasete,filmskitrakovi–okrog4.200enot),kartografskazbirka,kivsebujestarejšezemljevideinatlante,specialke,načrtemest,posebnekarteitd.(okrog700enot),tiskmedNOB(približno2.400enot),domoznanskemonografijeindrobnitisk(lepaki,letaki,koledarji,katalogi,tu-rističniingospodarskiprospekti,vabilaitd.–zbirkavnenehnemnastajanju)terkipi,spominskipredmetiinstaropohištvo(okrog100enot).

V več kot šestdesetih letih obstoja knjižnice jepretežnoneknjižnogradivoizposebnihzbirkkrepkopreraslostotisočenotgradiva.Tokulturnobogastvo(posebno rokopisna zbirka) je pomembno tako zaNovomesto,dolenjskoregijoinširše–imalastnostislovenskeknjižničnekulturnedediščine.Povsebi-ni je to gradivo dragocen vir informacij za študijin preučevanje, za poglobljeno strokovno delo inraziskovanjerazličnihstrok-literarne,umetnostne,

kulturnezgodovine,etno-logije, glasbe in drugihhumanističnihznanosti.Posebejdragocenogra-

divovnovomeškiknjižni-cijesevedatistonajstarej-šeknjižničnogradivo,kiimavskladuzzakonom,ki ureja varstvokulturnedediščine, lastnosti kul-turnegaspomenika.Tojevse knjižno in neknjižnogradivo, nastalo pred le-tom1800.Najimenitnejše knjižne

redkosti iz naše zbirkeso srednjeveški kodeks(rokopisna knjiga iz 15.

stoletja,najstarejšavknjižnici),petinkunabulozi-romaprvotiskov, prva izdajaDalmatinoveBiblijeizleta1584,originalnadelaoziromaprveizdajeterpomembnejšiponatisidelJanezaVajkardaValvasor-ja,GeorgaVischerja,JanezaSvetokriškega,MatijeKastelca,HipolitaNovomeškega,TomažaKemp-čana,JanezaLudvikaSchönlebna,Vergila,Ovidija,Cicera,Luthra,slovarjiinslovnicerazličnihavtor-jev (Megiser, Janežič, Pohlin idr.), delaValentinaVodnika,AntonaTomažaLinhartaitd.doPrešerna,predstavnikovslovenskemoderneinnaprej.Jedro posebnih zbirk oziroma knjižnične pisne

kulturnedediščinepajesevedaknjižničnazakladnicarokopisov, unikatnih trajnihdokumentov človeko-vihdosežkovinhkratispodbudainnavdihzanoveustvarjalnedosežkeljudi,kijimjeknjižnicaname-njena.Pooblikizbirkaobsegarokopise,tipkopise,prepiseoriginalov,kisopomembnizaDolenjsko,ajihhranijokjedrugje,kopijeinfaksimiliraneizdaje.362 rokopisnih enot (signatur) pomeni približno11.500posameznihkosovgradiva.Rokopisneenote

Srednjeveški kodeks iz 15. stoletja – rokopisna, najstarejšaknjigavknjižnici.(Fotoarhivknjižnice)


sozelorazlične,sajlahkoobsegajoleendokument,pismoalipesem,večdelalipacelotnoosebnozapu-ščino/ostalinoposameznegaustvarjalcaalizbiralca.Nemogočebibilokratkopredstavititozeloobsežnozbirko,zatonajnavedemlenekajvečjihinnajboljdragocenihcelot:gradivooValentinuVodniku(Ms239,60kosovarhivalijoVodniku,naprimeršolskospričevaloizleta1774),zapuščinadr.AlojzaTurka,literarnegazgodovinarjainprofesorjananovomeškigimnaziji(Ms1in2;zbirkaobsegaTurkovoosebnozapuščinotertujerokopiseinprepise:JanezaTrdine,DragotinaKetteja,MilanaPuglja,JožetaCvelbarja,IvanaKoštiálaitd.),zapuščinaMiranaJarca(Ms84,95,114,193,194,195,199,235,360-362;posebnaskrbjevseskoziveljalazbiranjuinhranjenjurokopi-sovingradivaopesnikuMiranuJarcu,pokateremseknjižnicaimenujeodleta1953),zapuščinaSlavkaGruma(Ms343,vnjej rokopisdrameDogodekvmestuGogi),rokopisnezapuščineliteratovAntonaPodbevška,PavlaGolie,IlkeVašte,PavletaZidarja,JožetaDularja,naravoslovcaFerdinandaSeidlaidr.,starejšidijaškirokopisnilistinovomeškegimnazijeindrugihšol,zbirkepiseminkorespondencemnogihznamenitihSlovencev,tipkopisnogradivoogradovihdr.IvanaKomelja,SpominiLeopoldaPicigasaitd.Častitljivestarostisotudizemljevidiizkartograf-

skezbirke,kismojobralcemžepodrobnejepredsta-vili.Najstarejših,teh,kisoizhajalivobdobjuod16.dokonca18.stoletja,jevknjižničnizbirkipribližnošestdeset.Odnajvidnejšihevropskihkartografovsovzbirkizastopanaimena:Münster,Ortelij,Mercator,Sanson,Homann,JanezDizmaFlorjančičpl.Grien-feldinnjegovzemljeviddeželeKranjskeizleta1744,PeterKozlerstremiizdajamizemljevidaslovenskedeželeinpokrajinterdrugi.Posebendomoznanskipomennositaredkazemljevidadolenjskegaobmoč-ja,insicervonReillyjevakartaUnterKrainizleta1789terKindermannovzemljevidUnterkrainoderderNeustaedtlerKreislizleta1796.Precejzgodovinskopomembnegagradivasenahaja

tudivzbirkahmuzikalij(rokopisnonotnogradivoIgnacijaHladnika,notnizapisiMarjanaKozine,Jo-žetaPrivškazapevkoTatjanoGrositd.),tiskaNOB(partizanskebrošure, okupatorskaperiodika) ter vzbirkistarejšegadrobnegatiska(naprimerzapuščinanovomeškegatiskarjaJanezaKrajca).Najobsežnejši del posebnih zbirk tvorijo zgoraj

omenjene zbirke slikovnega gradiva najrazličnej-šihvrst, ki smo jihvsajdelnožepredstavili inkisigledenasvojobseginpomenzaslužijoposebnoobravnavo.Anajnatemmestuomenimenozadnjihvelikih pridobitev zaDolenjsko– to je faksimilninatis grafične zbirke JanezaVajkardaValvasorjaIconothecaValvasorianavsedemnajstihzvezkih,kijo jeob lanskemdnevuknjigeknjižnicipoklonilaKrka,tovarnazdravil,d.d.,Novomesto.

Pikona iposebnimzbirkampadaježeomenje-na zbirka spominskega pohištva ter predmetov inkipovslovenskihumetnikov.Mednajznamenitejšeknjižničnepredmetesodijoočala,črnilnik, igralnekarte in sprehajalna palica pisateljaFranaLevsti-ka, posebenustvarjalni naboj imagotovodelovnamizapesnikaMiranaJarcainmednajlepšimikipivknjižnicije»otožnozamišljeniMiranJarc«JakobaSavinška.Kodanesvknjižnicinabavljamotovrstnostarej-

še domoznansko gradivo, velikokrat pomislimnastrastnegazbiralca in tvorcanašihposebnihzbirk,BogaKomelja.Ta našmalimuzej raznovrstnegagradivajelahkoustvaril lečlovek,kijetakrat,podrugi svetovnivojni, znalprepoznati zgodovinskovrednostvsehtehenkratnihstvari,kisobilevnemaloslučajihtarčeopustošenjapodolenjskihgradovih,ter

DarjaPeperkoGolob:POSEBNEZBIRKEBOGAKOMELJAZANOVOTISOČLETJE

jihmnogokratrešilpreduničenjem,panajješlonaprimerzagrajskopohištvo,pomembenprvotiskalizaplakatogasilskiveselicivkakidolenjskivasi.Ssvojimdelomjenavdušilmnogeljudi,dasonatakalidrugačennačinobogatiliknjižnicozraznolikimgradivom,kibisicerlahkoobležalonekjepozablje-no,zavrženo inzavedno izgubljeno.Tosovelikeinmajhnereči,katerihpravavrednostsevelikokratpokažešelekasneje.Danesjesevedamarsikajprecejdrugače. Poleg ponudbe slovenskih antikvariatovsmoprinabavi starejšegadomoznanskegagradivaprepuščenidivjemutrgupodgeslom»kdodaveč?«.Lemalojihje,kisopripravljeniknjižnicipodaritiali(porazumniceni)prodatikos»nečesastarega«,kerjetopostalovrhunskotržnoblago.Tojesicerpovsemrazumljivo,hudopapostanetakrat,koseknjižniceinmuzejiznajdemonalovuzagradivom,zakatere-gamoramoponuditidovolj,dagapreprodajalcinebodoodposlaličezmejo,kjerjegradivonemalokratrazprodanozaponižujočenizkevsotein–zavednorazdrobljeno in izgubljeno.Zgodisesicer tudi,da

Miran Jarc: rokopis pesmi Človek in noč ter njegova prvapesniškazbirkazistoimenskimnaslovom,1927.(Foto:TomažGrdin)


sekakšnazapuščinaponaključjuvrnevSlovenijo,ampakpotem se vsa zgodbaponovi.Zato na temmestuiskrenazahvalavsem,kisodoslejKnjižniciMirana Jarca darovali ali ji omogočili odkup do-moznanskegaindrugegagradiva,pomembnegazacelotenslovenskikulturniprostor.Njihovdoprinoskohranjanjuslovenskegakulturnegaizročilajeiz-jemnopomemben,bolj,kotsegamordazavedamoinznamoceniti.Bistvenoprivsempaje,datakozasebnizbiralci

kotjavneustanoveznamostemdragoceniminob-čutljivimgradivompravilno ravnati, v knjižnicahsmo seveda zanj tudi zakonskoodgovorni (Zakono knjižničarstvu,Uradni list št. 87/2001, 5. člen).Hranjenjeinzaščitaknjižničnegagradiva–kulturnedediščinejevsekakoršetežjedelokotpridobivanje.KnjižnicaMiranaJarcaNovomestojebilavdevet-desetihletih20.stoletjaževzorčenprimerknjižnicez nemogočimi pogoji za delo in hrambo gradivav slovenskemmerilu.Zato jebilopravoolajšanjetakozazaposlenekotuporabnikeknjižniceselitevvnovozgrajeniprizidekleta2001.Vnovidelsmozačasnoinvzasiloprimernepogojepreselili tudiposebnezbirke,senekajletintenzivnopripravljali,upoštevajočvsastrokovna(IFLA)načelazahram-bo knjižničnega gradiva, na selitev tega gradivaoziromaoddelkanazajvprenovljenestareprostoreknjižnice,natopajezmanjkalodenarja.Povečletnihprizadevanjihsmovendarleuspelispravitipodstrehomikroklimatskiarhivskidepo,kigradivuzagotavljaoptimalnepogojezačimdaljšeživljenje:relativnovlažnost(30–50odstotno),konstantnotemperaturo(15 – 18°C), požarno varnost, odsotnost dnevnesvetlobe,prahu,insektov,zajedalcevidr.Žalbonavečino pripadajoče arhivske opreme potrebno šepočakati,zatosmouporabiliobstoječe,dotrajaneinpostandardihzaarhiviranjeknjižničnegainarhivske-gagradivanepovsemustreznekovinskeomare.Vnovembru2009smotakonajdragocenejšegradivokončno preselili v novi in hkrati prvi pravi arhivposebnihzbirk.Gledenažepregovornoprostorskostiskoknjižnicsezavedamo,dajebilostoselitvijonarejenegaogromno.Vemopatudi,dajevestačas,ko smopotrpežljivo čakali naprimerni prostor zahrambogradiva,neusmiljenoopravilsvoje.Doslejsosezbirkenahajalepačpovsod,kjerjebilošekajprostora.Zlastizačasninenamenski»prostorčki«vnovemprizidkuknjižnicesobiliponekodprevlažni,drugjepresuhi,območnemdeževjujeprišlocelodozamakanjaenegaoddepojev.Nasrečoneposredneškodenagradivunibilo.OrestavriranjuknjižničnegagradivavKnjižnici

Mirana Jarca nimogočepravvelikopovedati.Tosozelodragipostopki,zakaterepravilomavednozmanjkadenarja.Gledenato,dajetrenutnovtekurestavriranjespominskegapohištva,kibopopro-

jektuumeščenovprostoreoddelkaPosebnezbirke,na restavriranje inkonserviranjedelnapapirjunemoremovelikoračunati.Apritemobstajadoločenaolajševalnaokoliščina:starejšekotjegradivo,boljejeohranjeno,sajjebiloizdelanooziromatiskanonakakovostnejšihnosilcihkotdanes.Občasnonampri-skočinapomočZavodzavarstvokulturnedediščineSlovenije,ObmočnaenotaNovomesto(naprimerrestavriranjenačrtaNarodnegadomavletu2007,vnjihovemrednemprogramupajetudirestavriranjeumetniškihslikiznašeslikovnezbirke).Ševednopasmonekjenasredipoti,saj,kotvemo,

obnovastaregadelaknjižnicešenikončana,starastavba št.26 je trenutno levotla lupinazzunanjofasado.TakosemeddrugimodmikajonekamdalečvnejasnoprihodnostnaslednjiprostorioddelkaPoseb-nezbirke:delovniprostorzazaposlene,spominskesobeslovenskihustvarjalcev-čitalnicezauporabni-ke,opremljenesspominskimpohištvominpredmeti,umetniškimi slikami (na primer pred obnovo žeobstoječasobaslovenskegaigralcaJanezaCesarja),razstavniprostortertakoimenovani»knjižnitrezor«kot predavalnica za izvedbo bibliopedagoških ur,predstavitevposebnihzbirk in tematskih literarnihpredavanj.V obdobju zadnjih desetih let, čakajoč na pro-

storskepogoje,kijihjezatakšnezbirkenujnopo-trebnozagotoviti,smosenačrtnolotevaliprojektovstrokovnezaščite,sistematičnegapopisa,obdelave,digitalizacijeterpopularizacijeknjižničnekulturnedediščinezobjavamivmedijih,založniškodejavno-stjo,predavanji,predstavitvami,razstavami.Velikosmovpreteklihletihvložilitudivizobraževanjeinsepritemnaučili,dajemožnovčasihcelozmanjde-narja,scenejšimimaterialipravtakodobrozaščititigradivo,predvsempajepotrebnoimetipriravnanjustemgradivomosnovnoznanjeininformacije,danebistanjašeposlabšali.Včasihjeboljestoritiničkotpanapačno,kajtinapakavelikostane.Zavzeli


Mikroklimatskiarhivposebnihzbirk,pomembnapridobitevvletu2009.(Fotoarhivknjižnice)


smostališče,dajepotrebnooriginalnostarejšegra-divohraniti tako, da gabomoohranili tudi našimzanamcem,hkratipagaspomočjosodobnetehnolo-giječimboljpribližatiuporabnikom.Zračunalniškoobdelavo v vzajemnem slovenskem knjižničnemkataloguCobiss/Opactersprojektnodigitalizacijogradivadosegamoslednje:lažjo,hitrejšodostopnost

arhivov.VSlovenijipolegspletnihstraniposameznihslovenskih knjižnic,muzejev in drugih kulturnihponudnikov,vokviruknjižničnedejavnostitrenutnoobstajata dvavzajemna slovenska spletna portala,namenjenapravtovrstnimvsebinamoziromagra-divu,insicerDigitalnaknjižnicaSlovenije(dLib.si)ter portalKamra (kamra.si), še posebej namenjenkulturni dediščini slovenskih pokrajin.KnjižnicaMiranaJarcajedoslejnaomenjenihspletnihmestihobjavila že precej gradiva: starejšo domoznanskoperiodiko(Sloveniensblatt1848,Dolenjskenovice1885–1919, Belokranjec 1908/1909, 1912 idr.),rokopisne dijaške liste novomeške gimnazije indruga rokopisna domoznanska glasila (na primerIlirija1896,Trobentaizgimnazije1909/1910,IzpodGorjancev1910/1911,Vesna1921–1939inmnogadruga),najstarejšezemljevideizkartografskezbirke,izborekslibrisov,razglednicNovegamesta,slikovnozbirkonovomeškegarisarjaFrancaKsaverjaSkole,izbrano gradivo o ljudskem izročiluBele krajine,o obnovi in oživljanju dolenjskih gradov. Pri tehprojektihsejeizkazalokotzelotvornosodelovanjessorodnimikulturnimiustanovami:BelokranjskimmuzejemvMetliki,FrančiškanskimsamostanomvNovemmestuinZavodomzakulturnodediščinoSlo-venije,ObmočnoenotoNovomesto,kisoprispevalitudisvojegradivozaspletnoobjavo.TojeleedenodsodobnihnačinovpredstavljanjaoziromadostopnostirazličnekulturnedediščineNovegamestainDolenj-skepoSlovenijiincelemsvetu,kipotekavokviruknjižnic.ZmanjšozamudoindoločenimitežavamiseslovenskeknjižniceinmuzejipripravljamotudizavstopnaskupniportalevropskekulturnedediščineEuropeanaLocal,novomeškaknjižnicavanjvstopasstariminovomeškimirazglednicami,zemljevidiinzgodovinskimčasopisomDolenjskenovice.Pritehnavdušujočihmožnostihnovedobeobstaja-

josevedatudiprenekaterezagateinpomisleki.Mednjimi jegotovonedorečenovprašanjemoralnih inlastniškihpravicvdigitalnemokolju.Gradivosepoelektronskemomrežjuširiindosegaciljneskupineizjemnohitro,kotkakvirus,kigajenemogočenad-zorovatiinomejiti.Pravtakohitrosesevedalahkoizgubi sledljivost originalnih dokumentov, kar šepovečamožnostnjihovezlorabezvidikaavtorskegaprava.Drugipomislekpasogotovodileme,dvomi,strahovio(dolgo)trajnostidigitalnihzapisov.Izrednohitertehnološkirazvojsprožavprašanjekompatibil-nostiopremeinmedijev,nakaterihje/boshranjenovsetoknjižnično,muzejsko,arhivskogradivo.Zatojepačtolikoboljpomembennašsedanjiodnosdoori-ginalnegagradiva–njegovegahranjenja,varovanjainzaščite.Stemjekrogsklenjen:pogumnonaprejvprihodnost, vendar z znanjem,odgovornostjo inspoštovanjempreteklosti.NovomeškeknjižničnePosebne zbirke soodde-


uporabnikom,vzpostavitevvzporednegadigitalnegaarhivatervarovanjeinzaščitooriginalnegagradiva.Alipovedanonaprimeru:uporabnik,kizadoločennamenpotrebujenaprimerstarejšofotografijokrajaŠentjernejiznašihposebnihzbirk,mujenjenpre-doglednavoljov računalniškemkataloguCobiss/Opactudioddomaoziromanadaljavo,mipamulahko»izposodimo«digitalnokopijovišjekakovosti.Izvirnafotografijavknjižnicitakoniizpostavljenanitinajmanjšemu»vznemirjenju«oziromarokovanjuznjo,sajvemo,dajepravfotografskogradivomednajobčutljivejšimiglederavnanjainzaščite.Hiter tehnološki razvoj oziroma digitalna era

omogočavednonoveinboljšenačineenostavnegadostopa do kulturnega blaga knjižnic,muzejev in

Iz slikovne zbirke: kraj Šentjernej v začetku 20. stoletja.(Digitalniarhivknjižnice)


lek s tradicijo, katerega temeljni pečat sta domo-znanska dejavnost in skrb za slovensko kulturnodediščino.Oboje jev slovenskihknjižnicahžeodnekdajspoštovananaloga,kipaniozkousmerjenainnikakornisamasebinamen.Nasprotno,»pojemdomoznanstva je krvni obtok splošneknjižnice inprevevavsesferenjenegadelovanja«(A.Pleničar),»jeprispevekkosebni inokoljski rasti,hkrepitvipoložajainugledaknjižniceinokolja«(S.Novljan),pri čemer sopotrebnenavezave z drugimi kultur-nimi ustanovami, društvi in organizacijami, tudigospodarskimi,vokolju.Alisezavedamopomenahranjenjaraznovrstnegagradivaosvojemokoljuinljudeh?Naszanima,kajsevnašemokoljudogaja,

nasskrbi,žalostialiveseli,kadarsevnašemmestukajzgodi?Alipoznamoincenimosvojdom,svojemesto,kraj?Kakonajspoznavamodaljnekraje,tujekulture,čenepoznamodovoljinnimamoodnosadodomačihvrednot?»Znanjeodomu«ostajanamrečtemeljnaosebnaizkaznicaalipotni listslehernegaposameznikainskupnosti.Kljubsvetovnirecesijioziromapravzaradinjebi

bilomodroohranitiodgovorenodnosdokulturnegaizročila,kijepravzapravtemeljnipokazateljvsega,karsoskozistoletjaustvarili(intudiuničili)ljudje.Lečesebomozareszavedali,dapis(a)nakulturnadediščina,kijohranimovNovemmestu,vknjižni-ci,kottudinašepokrajinskeposebnosti,običajiintradicijanisozanimiviinpomembnisamozanašeožjeokolje,temvečsestavljajomozaikcelotnenacio-nalnepodobe,kulturnedediščineinidentitete,bomolahkotudinekajnaredili.Zatojepotrebnonenehnoprepričevanje in ozaveščanje o pomenu posebnihknjižničnih,muzejskihinarhivskihzbirkvlokalnemprostorutervključevanjevlokalne,državneinevrop-skeprojektekulturnedediščine.Namreč,povstopuSlovenijev širši evropskikulturni,gospodarski inpolitičniprostorjepostaloprepoznavanjenarodoveidentiteteskoziostalinenašihprednikovtolikoboljpomembno.

LITERATURA:Kambič,Mateja,KartografskazbirkaKnjižniceMiranaJarcaNovomesto,v:Knjižničarskenovicešt.2,febr.2007,str.19˝.Novljan,Silva,Domoznanskazbirka:neizkoriščenemožnosti?Knjižnica,Ljubljana,49(2005)3,7-37.PeperkoGolob,Darja,OBoguKomeljuinknjižnici,v:Rastšt.1,febr.2007,str.63.Petrov,Nataša,Zakladnicarokopisov,v:Dolenjskirazgledišt.9,18.IX.1986,str.93.Pogačnik,Tone,PosebnazbirkaBogaKomelja,v:KnjižnicaMiranaJarcaNovomesto:1946–1996,str.127.Novomesto,KnjižnicaMiranaJarca,1996.

Iz zbirke drobnega tiska: gledališki plakat PD Dušan JerebNovomestoizleta1959.(Digitalniarhivknjižnice)


JožeMarinč:NOTRANJIGLAS,2008,akril,70x50cm

NAŠGOST–RAST 1/2010 65

Rasto Božič

USPEŠNOST JE ODVISNA OD MEDOSEBNIh ODNOSOV

Pogovor z direktorjem Dolenjskega muzeja, zgodovinarjem in sociologom Zdenkom Picljem

Leta1961vNovemmesturojenizgodovinarinsociologZdenkoPiceljjeleta1984prišelvDolenjskimuzejkotpripravnik.Kasnejesejenanjegovemdirektorskemmestuuveljavilpredvsemkotspretenposlovnež,skupajzzaposlenimimuzejskimistrokovnjakipamujevnegotovihletihdružbenegaprehodauspelohišoprenovitiinzapisatimednajvidnejšeslovenskemuzejskeustanove.Biljenačeluštevilnihmuzejskihingale-rijskihpodvigov,napodlaginarejenegapajeleta1998dobilnazivvišjikustosinnazadnjeleta2003muzejskisvetovalec.ZaizvedboprojektaStarejša železna doba na Slovenskem – Kapiteljska njiva Novo mestojeskupajzavtorjemBorutomKrižeminoblikovalcemJovomGrobovškomleta1999prejelnajvišjeobčinskopriznanje,nagradomestaNovomesto,leta2003pašeobčinskoTrdinovonagrado.

Rojeni ste v Novem mestu, vendar pa ste odraščali v Krškem?MojadružinaizhajaizNovegamesta,kjersobilivpreteklostiPiclji

znanikotčevljarji,akersejeočešolalzapapirničarja,sejevzgodnjihpetdesetih letihminulegastoletjapreselilvKrško.Tamsempreživelotroštvo in večinomladosti.VNovemmestu semobiskoval zadnjaletnikagimnazije,vanjpasemseleta1984vrnilkottriindvajsetletnik,karmojočeuvrščamedsinovadejanja,kijihnajboljceni.

Lahko opišete potek vašega šolanja?VKrškemsemobiskovalOsnovnošoloJurijaDalmatina,prvaletnika

pedagoškegimnazijesemobiskovalvBrežicah,zuvedbotakoimenova-negausmerjenegaizobraževanja–sodilsemvnjegovoprvogeneracijo–pasemmoralzadnjaletnikagimnazijeopravitivNovemmestu,kjersemtudimaturiral.NatosemnaljubljanskiFilozofskifakultetivpisalštudijzgodovineinsociologijetertamvrednemrokudiplomiral,dvamesecakasnejesomezaposlilivDolenjskemmuzeju.

Zelo hitro?Priprof.TonetuFerencusemkonecleta1983delaldiplomskonalogo

znaslovomPodokrožjeGorjanci, ki se jedotikalaobdobjanarodno-osvobodilnegaboja,karmejepripeljalovDolenjskimuzej,kjersemprišeldotedanjegakustosaAntonaŠtampoharjainspoznaltakratnegadirektorjaLudvikaTončiča.Nafakultetisemfebruarjaoddaldiplomotikpredzadnjimizpitom,natopasemsesinameravalogledatizimskeolimpijskeigrevSarajevu.Vstopnicesemimelžekupljene,uredilsemsibivanje,tritednepredodhodompasomepoklicaliizDolenjskegamuzejainmiponudilislužbo.Odločilsemsezelohitro,takojopravilzadnjiizpit,1.aprilapasomežezaposlilikotpripravnikazgodovinarja.Takorekočsemolimpijskeigrezamenjalzaslužbo.

K muzeju in poklicni poti se bova vrnila v nadaljevanju, pred tem pa povejte kaj o vaši družini.OčejeNovomeščan,mamani.NaKoštialoviulici1jepredletiviselatabla,

naš gostFoto:M

ilanMarkelj


kjerjepisaloČevljastvoPicelj,medvojnoindoklerniodšelvpartizane,pajestariočeimeldelavniconaCankarjeviulici1.DružinastarihstarševježivelavnovomeškemRokodelskemdomu,kjerjedanessindikat,tampaježivelatudidružinaJakac.MojstariočeSrečkoPiceljinslikarBožidarJakacstabilatakomladostnaprijatelja,dedpajeprijateljevaltudizolimpionikomLeonomŠtukljem.OdedovemprijateljstvuzJakcemmijevelikopovedalanjegovaženaTatjana,ostaremočetupamijepraviltudiŠtukelj,kisemgaleta1993spoznal,kosempripravljalrazstavoobnjegovi95-letnici.KosemŠtukljaprvičpoklical,semujemojpriimekzdelsumljivoznan,obomembidedovegaimenapamijetakojodprlvsavrata.

Zaradi zgodovine ste se vrnili v Novo mesto?Zaštudijzgodovinesemseodločilžekotpetošolec,kasnejepanisem

razmišljaloničemurdrugemkotonjej.Kosezanekajodločim,totudistorim.Odločilsemse,dabompostalzgodovinar,intakosezaključilo.Mogočeme je za zgodovinonavdušil razrednik JožeUrbanč, precejostergospod,invšestemrazreduosnovnešolejebilmojciljdoločen.Hkratimejevobdobjuodraščanjanavduševaltudišport,predvsemigrezžogo,košarkainplavanje,kijebilotakratzaradiolimpijskegabazenapolegspidvejavKrškemnajboljpriljubljeno.Kersemseodločilzaštudijzgodovine,semmoral–kertovskladuzusmerjenimizobraževanjemvPosavjunibilomogoče–zadnjaletnikagimnazijeobiskovativNovemmestu,nakoncupajezavrnitevodločilamožnostzaposlitve.

Med zgodovinskimi obdobji so vas najbolj pritegnila novejša?Najboljsomeprivlačilevojaškezadeve,bralsevelikovojnihromanov,

spominov,gledalvojnefilme.Tegajebilovčasumojegašolanjaveč.Vmenistatlelitudipravniškainekonomskažilica,takodasemobvpisunafakultetopoddrugomožnostštudijavpisalpravoinekonomijo.Obežilicistamiprimojemkasnejšemdeluvmuzejuprišliizrednoprav,zaštudijpravainekonomijepastaseodločilamojasinova.

Kako ste – glede na to, da so vas privlačile vojaške zadeve – opravili z jugoslovansko vojsko?Tojebiladrugainnenajboljprijetnazgodba.Leta1985someposlali

vsrbskiLeskovac,vvojašnico,kijemedčastnikiveljalazakazensko.Prvegapolletasonampralimožgane,tamsemspoznalpravekrimi-nalce,poklicnežeparjezvlakov,ponarejevalceinprodajalcevozniškihdovoljenjterpodobnemojstre.Drugapolovicajebilanekolikoznos-nejša,vodilpasemtakorekočcelokasarniškoekonomijo.Začastnika,SlovencaizRogaške,sempisalproračuneinjedilnike,nakoncupazatrivojašnicenabavljalinceloizdajalhrano.Tomijevzelovelikočasa,toliko,dasemvpisarnitudispal.

Po opravljenem pripravništvu, vojski in strokovnem izpitu so vas v mu-zeju zaposlila kot kustosa. Kako se je vaša poklicna pot nadaljevala?Takratsobilivmuzejušezboridelavcev,svetmuzejainpodobno,

kosemsevrnilizvojske,pajebilnjegovdirektorFranciŠali,kimejetakojvključilvtedanjetakoimenovanosamoupravnodelo.Postalsempredsednikzboradelavcevinpredsedniksvetamuzeja,podesetihletihdela vmuzeju, leta 1994, pa somepostavili za direktorja.Trenutnozaključujemtretjidirektorskimandatinračunamnačetrtega.

V obdobju vašega vodstva se je v muzeju in za njega marsikaj spre-menilo?

RastoBožič:USPEŠNOSTJEODVISNAODMEDOSEBNIHODNOSOV–PogovorzdirektorjemDolenjskegamuzejaZdenkomPicljem

Z materjo na podelitvi diplome leta1984vLjubljani.

Z očetom med služenjem vojaškegarokavsrbskemLeskovculeta1985.


Dabompostaldirektormuzeja,sipredtemnisemmislil.KojemojpredhodnikBojanBožičnahitroodšel,jenanekemzelnikuzraslazami-sel,dabigazamenjaljaz.Mestosemnajprejzaletodnikotvršilecdolž-nostidirektorjaprevzelpodpogojem,dasebodorazmereinpredvsemdelovniodnosimedzaposlenimivmuzeju,kisobilitakratkatastrofalni,uredili.Zaradinjihnasjetakratkarnekajiskalonoveslužbe,vendarpakotnalaščnisonikjeriskalizgodovinarja.Muzejsejetedajukvarjalpredvsemzgalerijskodejavnostjo,muzejskihrazstavpajeimelizrednomalo,karsedarazbratitudiiztedanjestatistike.Mandatsemnastopilzlastnovizijoinzadeveobrnilnaglavo.

Kako ste jo zastavili?Najprejsemsezvsemisodelavcipogovoril,sajjeuspešnostodvisna

odmedosebnihodnosov.Muzejskoekiposemsprejeltakšno,kotjebila,skupajsmozastaviliprogram,kijevsemzaposlenimdalmožnost,danekajnaredijointotudipokažejo.Čenebipredtemdesetletjapreživelvmuzejuinčenebidopodrobnostipoznaldelamuzealcevinmuzeja,hkrati panjegovih ljudi, namvse, kar smov teh letih dosegli, ne biuspelo.

Zadevo opisujete kot izziv?Kotizziv,kisegatakratnitinisemzavedal.Menilsem,dabomletodni

žezdržal,vobratnemprimerupanamestudirektorjanisemnameravalvztrajati.Venemletusosezadevenatoobrnilenaboljeinslediljenizdomačihrazstav.Predtemsejemuzejzelomaloukvarjalzgradivom,zakateregajeodgovarjal,danespaimamarsikajpokazati.Hitrosemtudidojel,dajearheologijazaDolenjskimuzej,Novomestoinregijodalečnajboljpomembna.Takosmozačeliinvsakdojeprevzelsvojdelodgovornosti.Mojmotoje,datoliko,kotlahkomuzejskidelavcinare-dijo,lahkotudijazkotdirektorpodprem.Uvedlismopetletneprogrameinvanjerazporedilivečjeprojekte.Vpetnajstihletihnismonitienegaprestavili,nitienerazstavepanibilobrezkataloga.Izjemajesamopred-laniodprtastalnaarheološkarazstava,ArheološkapodobaDolenjske,kijojeobodprtjupospremillevodnik,obseženkatalogzanjopasmoizdaliminuledni.


ZdenkoPiceljzdružino.

ZženoMartinovPiranuleta1986.


Dolenjskemu muzeju je z manjšo kadrovsko okrepitvijo uspelo postati eden najuspešnejših in prepoznavnih slovenskih muzejev.Okrepilismosepredvsemnaarheologiji.Zaposlilismošearheologinjo,

dokumentaristkoindvakonservatorja,vJakčevemdomusmozaposlilirecep-torkoinumetnostnozgodovinarko,obenaračunnovomeškeobčine,drugosobilerednemenjavetehničnegaosebja.Jedroekipejeostalonespremenjeno.

Osebno ste se tudi sami lotili nekaterih razstav?Vzadnjihletihsemugotovil,dasemjimzaradidirektorskihzadolžitev

težjekos.Kotdirektorsemselotilrazstaveob100-letniciolimpionikaLeonaŠtuklja,predtempasemkotkustosspeljalrazstavoobnjegovi95-letnici.Sodelovalsemprirazstaviob50-letnicimuzeja,trenutnopasodelujempripripravirazstaveobnjegoviletošnji60-letnici.Vsakvelikmuzejskiprojektjehkratiizzivtudizame.Privsehsemvodjaprojekta,vodimfinance,predstavitev,povezujem,svetujeminpodobno.Izkušenjimamveliko,vesčaspaprihajajonove.

Verjetno vam pri tem pomagata prav prej omenjeni žilici, ekonomska in pravna?Mojhobijestatistika,delodirektorjapajetudifinančniizziv.Vletudni

semmoralspoznativsoekonomijoinsenaučitivsehnjenihskrivnosti.Venemletusemtakorekoč,nedabištudiralnafakulteti,doktoriraliznje.Kosemprevzelnjegovovodstvo,jebilmuzej–kljubtemu,dasmosenaobčinidogovorili,dagafinančnosanirajo–vizrednoglobokemminusu.Čepravsmotakratzvodjemobčinskegaoddelkazadružbenedejavnostipodpisalipogodbo,semmoralzmarsikaterimpodjetjemsamreševatizadeve.Vsavratasemsiodprlsam,sajmetudispokrovitelji,skaterimijemuzejžesodeloval,ninihčeseznanilalispoznal.Česetakoizrazim,semmoralskozistopnjo»brisanjavratnihkljuk«.Pravzapravsemzelovesel,dasemsevseganaučilindasemsamspoznalljudi.ŽetakojvprvemmesecunamestuvršilcadolžnostidirektorjasemmoralnaprimernaMinistrstvuzakulturozustreznimidokumenti,kijihtamnisozadostnopreučili,dokazati,dadenarzanasvendarlejeindaDolenj-skemumuzejudolgujejodoločenovsoto.Znjimsmopokrililenajboljžgočeprobleme,drugačepaje,dasmopokrilivseupniškezadeve,vzelokartrileta.Zvisokoletečimiprojektismolahkozačelišelezatem.Prvitakprojektjebilonapodročjuetnologijelončarstvo,napodročjuarhe-ologijepaKapiteljskanjiva.Šlojeresničnozazelozanimivoobdobjemuzeja.VelikosemsenaučiltudipriizdajimonografijoBožidarjuJakcuinVladimirjuLamutu.Takratsembilšepredsednikzboradelavcev.Naračuneneodobehmonografijjemuzejodnovomeškekulturneskupnostidobildenarzapolletneplače,vesdenar jevložilvomenjeniprojekt,natopajebildoločenoobdobjedobesednodenarnoodvisenodprodajetehdvehknjig.Gledenato,dajemuzejjavnaustanova,mitakratnišlovglavo,kakojetomožno.Danes,naprimer,senespustimovnobenozadevo,čenivnaprejdenarnopokrita.Brezpokritjanepostavimono-benerazstaveinnenatisnemonobenegakataloga.Tojedobernačinzapreprečitevglavobola.

Kaj pa današnji status muzejev in njihovo prihodnje vzdrževanje? Tudi tukaj so zadeve menda precej negotove?Natonegledamstegavidika.Zadevaninegotova.Vesčas,odkarsem

vhiši,segovorionekihmuzejskihmrežah,paospremembahstatusamuzejevinpodobno.Vzadnjihletihsejemarsikajspremenilo,načinvzdrževanjamuzejevpajeostaltakšen,kotjebil.Vmesjesicerokoli


Januarja2010.(Foto:R.Božič)


leta2000prišlodoposkusaprenosafinanciranjanaobčine,pajezadevapadlavvodo.Kajtakega,mislim,nebodoponavljali,dasiželidržavavečjovlogoustanovitelja,pajelogično.Toniničesarnenavadnega.Odleta1995delujemvpredsedstvuskupnostimuzejevinžetakratsejegovorilootem,dabimoraliustanoviteljilokalnihaliregijskihmuzejevzagotavljati vsaj petino denarja zanje. Prepričan sem, da do tega neboprišločeznoč,sedajpasenajbitozakonskouredilo,karsemizdipravilno.Kakorkoli,tedajsemzačelpritiskatinanovomeškoobčinoindokazovati,dasoodleta1999začelisredstvazamuzejpovečevati.Dosedajoziromadoleta2010smoprišlipribližnonatorazmerje.Državavzadnjemdesetletjumuzejuzagotavlja70odstotkovdenarja,tavsotapasegibljeod66do72odstotkov,vpovprečjutorejnekjeokoli70odstotkov.Občinavpovprečjuprispeva15odstotkov,15pajihDolenjskimuzejzagotovisam.Jasnoje,datavsotavesčasnekolikoniha.Vnovomeškemokoljusmo torejzadevepostavili tako,dakarkolibodržavastorila,boobčinaostalaneprizadeta.Občinatakozamuzejnebopotrebovalanovegaproračunskegadenarja,njensedanjideležpasenebopovečal.Stemmehkiminpočasnimprehodomsmožedoseglidelež,kinajbigazahtevalazakonskadoločila,državipasmoganekolikoznižali.ZahvalazatogrepredvsemnašimdodatnihprojektominJakčevemudomu,kigadržavaleta1984nisprejelazasvojega.Dodanesjedenarnosodelovalasamoprirazstaviob100-letnicirojstvaBožidarjaJakcainlanipriraz-staviob110-letnicinjegovegarojstva,državnidenarpaješelpredvsemzaizdelavoinnatiskataloga.Vsedrugestroškejepokrilaobčina.Nanjenračunsmotakratzaposlilidvadelavca.Čebovseostalotako,nebomoimeliskrbi,statusmuzejapasenemorespremeniti.VstatističniregijijugovzhodneSlovenijejesamopetmuzejev,kočevski,novomeški,metliškiinbrežiškiterkostanjeviškagalerija,naGorenjskempajihje,kotbijihnastreljalsfračo.Tamimajonekateramestakarpodvamuzeja.Otemsempripravilreferat,kisemgaleta2004prebralnazborovanjumuzealcevvPortorožu.Česemnekolikozloben,jevslovenskemmerilugledemuzejevogromnomožnostiracionalizacije,naDolenjskem,vBelikrajiniinPosavjupasozadevepovsemdrugačne.Kakorkoli,Slovenijajedržava,kiimavečnacionalnihkotparegijskihmuzejev.Tojeskregano


Kot kustos na odprtju razstave 95 letLeonaŠtuklja leta1993vDolenjskemmuzeju.(Foto:M.Pelko)


zvsakopametjo.Predstavljamsidvaalitrinacionalnemuzeje,ostalopabimoralepostatinjihoveizpostave.

Eden največjih projektov Dolenjskega muzeja je bila razstava Arheo-loška podoba Dolenjske, ki še ni popolnoma zaključen?Njegovzaključekboob60-letnicimuzeja,1.junija.Katalograzstave

je izšel obminulemkulturnemprazniku, junija pa bomopredstaviliin prvič predvajali še polurni dokumentarnifilmArheološkapodobaDolenjske,kigavprodukcijinovomeškegaStudiaVrtinecpripravljanovinarJadranSterle.

Omenjeni projekt je terjal veliko voditeljskih spretnost, dogovarjanj in konec koncev denarja, ki ga je bilo potrebno nabrati na raznih koncih. Tukaj vaša vloga ni bila zanemarljiva?Šlojepredvsemzavztrajnostinpotrpežljivost.Leta1998smonalastno

pestprišlidoprojekta.Breznjegabinamvsavrataostalazaprta.Šlojezapokroviteljskozahtevenprojekt.Zanjsmomoraliobnovitiposlopjeinprostore starekrižatije, saj svazarheologom inavtorjemrazstave


Levo:SpredsednikomdržaveMilanomKučanomnaodprtjuarheološkerazstaveKapiteljskanjivaleta1997.Desno:NaodprtjurazstaveMikijaMustraleta1995vDolenjskemmuzeju.(Foto:M.Pelko)

ZLeonomŠtukljeminspredsednikomMednarodnega olimpijskega komitejaJuanomAntoniomSamaranchemnaod-prtjurazstaveob100-letniciŠtukljevegarojstvaleta1999vDolenjskemmuzeju.(Foto:M.Klinc)


BorutomKrižemiskalavečjirazstavniprostor.Križatijajebilazadnjarešitevinpravvanjosmonatopostavilirazstavo.Kljubtemu,dasmoseodločilizanajcenejšoizpeljanko,jepostavitevrazstave,predvsempapripravenanjo,vzeladesetlet.Leta2000jeprišlazadevavobčinskiproračun,medomenjenimin letom2007 jepotekalastatičnaobnovakrižatije, strokovnodelopasmoopravilivnaslednjemletu.Gledanoskozidenar,sejeMinistrstvozakulturonanašprojektslabšeodzvalo.VečinodenarjazanjjeprispevalaMestnaobčinaNovomesto,njendenarješelzacelotnoobnovoinnabavotrehčetrtinopreme,ostanekpasopokrilipokrovitelji.Privsemprojektusembilnajboljvesel,dasejeobnjemdolenjskogospodarstvoodprloinizkazalo.Nekajpokroviteljevjebilonašihstarihznancev,velikopasmodobilinovih.Vsisopokazalirazumevanje,spoznalipasotudipomennovomeškearheologije.Zni-komersenisempogovarjaldljeoddesetihminut,pokroviteljstvazavserazstavnesobepamijeuspeloprodativpičlemmesecudni.


ZžupanomMestneobčineNovomestoBoštjanom Kovačičem ob odkritjuspomenika ustanovitelju Dolenjskegamuzeja profesorju Janku Jarcu leta2003.(Foto:M.Klinc)

S predsednikom države Danilom Tür-kom in avtorjem razstave BorutomKrižemob predlanskemodprtju stalnerazstaveArheološkapodobaDolenjske.(Foto:R.Božič)

OdprtjestalnerazstaveArheološkapo-dobaDolenjske.(Foto:R.Božič)


Projekt je tako rekoč za vami, vsak izziv pa terja novega. Kaj torej snujete in kakšen bo naslednji veliki korak Dolenjskega muzej? Je to projekt arheološkega parka na Marofu, mestna razstava?Zadnječaseseresvelikogovoriotemarheološkemparkuinjasnoje,

daprinjegovemprojektu–podobnokotjesodelovalpriprojektuMestositul–sodelujetudiDolenjskimuzej.Vletih,kosejezaradisanacijekrižatijeotvoritevrazstaveArheološkapodobaDolenjskeodmikalaizletavleto,svazBorutomKrižemprišladozamisliMestasitul.Vvsakemletusvasprožilanekajnovega.Vpredgovoruomenjenerazstavesemtudizapisal,dajetapredzadnjikorakoziromavpogledunovomeškearheologijezadnjaetapnazmaga,arheološkiparknaMarofupazadnjafaza njene predstavitve.Že ob razstavi o keltskih najdbah leta 2002semzapisal,dabibilomogočenajbolje,dasenaMarofuoziromanaKapiteljskinjivizgradiposebnamuzejskastavbaarheološkegaoddelka.Obbojaznipredpozidavoomenjenegaobmočjasezdiarheološkiparktudinajustreznejšazaščitaprednjo.Čebomotamrazglasiliinposta-viliarheološkipark,botehbojaznizaNovomeščaneabsolutnokonec.Zamiseljeresničnoaktualna,sajjeMarofnekajposebnega.Mestobisamopridobilo.Prvičbidobilotakoindrugačeurejenpark,varovalobiarheološkoinnaravnodediščino,hkratipabidobilostavbo,skaterobina1.500kvadratnihmetrihdostojnoinvvsejveličinipredstavilodo-lenjskoarheološkobogastvo.KjerkolivEvropibiimelitakodediščino,bijonataknačinpredstavili.Čejepolegrazstaviščapark,vkateremsijevsetomožnoogledatinamestunajdbesame,jezadevaidealna.Zadobroocenjujem,dajepredlogarheološkegaparkaprišelvnoviinlanisprejetiobčinskiprostorskinačrt.Tojevelikkorak.Čebomodoleta2012,kobonovomeškaobčinasodelovalapriprojektuEvropskekulturneprestolnice,parkuspelirazglasiti,botonaslednjivelikkorak.Potemjevseodvisnoodnatečajaindenarja,predstavljampasi,dapredletom2020težkoračunamonakakšnevečjerezultate.Gretorejzanovodesetletjenaporov,karpagledenanašedosedanjeizkušnjeniveliko.Projektarheološkegaparkaninašnajvečjiizziv,greboljzapot,kijezaarheologijoinnjenuglednajboljspodobna,realnainpravilna.Pravje,daseprojektArheološkapodobaDolenjskenataknačinkonča,danegovorimotem,dabitukajlahkostalarheološkiinštitutzastarejšoželeznodobooziromahalštatskokulturo.

Kaj je v prihodnosti Dolenjskega muzeja za vas največji izziv?TrenutnosmozaposlenizzaključkomzgodbeozgodoviniNovegame-

sta.Zgodbasejezačelasprazgodovinooziromazarheološkorazstavo,kispredstavitvijogeološkihobdobijsegavnajstarejšičaszemeljskezgo-dovine,zaključujepasezzgodnjimsrednjimvekom.Tolikojevkrižatiji.Naslednjafazatezgodbesemoraodtamnadaljevatidodanašnjihdni.Grezasrednjeročninačrtdoleta2015,kigabomodojesenidokončali,inrazstavo,kisebolotilasrednjegavekaternovejšihobdobij.Zanjosmonajprejiskaliprostorizvenhiše,kjersmozamanračunalitudinaprostorenanovomeškemGlavnemtrgu30,nakoncupasmojihnašli,takokotvprimerunovestalnearheološkerazstave,vdomačemmuzejskemkom-pleksu.Kjenatančnejebostala,bomojavnostobvestilijeseni.NataknačinbopregledvsepreteklostiDolenjskeinNovegamestadostopenvdvehstavbahmuzejskegakompleksa.Vmuzejužedelamovtejsmeri.Ponačrtunajbidoleta2015,koboNovomestoslavilo650-letnico,mestodobilošepreostalideltakoimenovanemestnerazstave.Velikenaložbetukajnebo,kergrezapohištvoinštevilnepredmete,kizahtevajočas,


Pred Dolenjskim muzejem leta 2007.(Foto:R.Božič)


pabopotrebnovelikovečrestavratorskegadela.Gradivozarazstavohranimovnašihdepojih.

Mogoče na to, da s tako ljubeznijo govorite o arheologiji in Marofu, vpliva tudi, da kar nekaj let živite ob njegovem vznožju?Mogočedodatno.NaMarofnegledamčustveno,temvečstrokovno.Ko

spoznašvsanjegovapodročja,jihznašhitroovrednotiti.Arheologijajevsekakornjegovbistvenidel.Daživimobnjegovemvznožjupajekrivažena,kijetamnašlazemljiščezahišo.Kosvasepodnjemnaselila,semgaspoznalbistvenobolje.Danespoznamvsenjegovevzbokline,zavetjainnjive.NaMarofutakojposlužbi,samalispsom,iščempočitek.Grezaoazomiru,psihičneinfizičnesprostitve.KdorvNovemmestunevekam,najgrenaMarof.KosepostavimvdrevoredalinavrhKlemenčičevenjiveinpogledammestopodnjim,sesprašujem,kajjelepšega.

Čeprav vam služba in razmišljanje o njej jemljeta veliko časa, ste dejavni tudi na nekaterih drugih in družabnejših področjih. Bili ste predsednik plesnega kluba, turističnega društva in verjetno še česa, kar nisem omenil?Bilsemmedustanoviteljinovomeškegaplesnegakluba,desetletsem

biltudinjegovpredsednik.Bilsempredsedniknovomeškegaturističnegadruštva,ševednosempredsednikKrajevneskupnostiMestnenjive,tretjimandatsempodpredsednikSkupnostimuzejevSlovenije,članštevilnihobčinskihindržavnihkomisij,česeleda,patedejavnostipovezujemsstroko.Drugačejesšportom,kimeprivlačiodmalihnog.Ravnopriturističnemdruštvusemvidelpovezavomedmuzejem,turizmominšpor-tom.Tosejezgodilovletu,kosmoimelivmuzejurazstavoVobjemuKrkinihvoda,zazaključekrazstave,kijepovezovalavsetradicionalneobvodneprireditve,pasmonameravalinekajprireditinaKrki.Takratsometudiprepričali,daprevzamemmestopredsednikaTurističnegadruštvaintakratsmovNovemmestupričeliprirejatiNočnaKrki.KojeprojektrazstaveArheološkapodobaDolenjskeresnostekel,semvečinofunkcijpredal.Zvseminaštetimidruštvisiceršesodelujem,vendarnikjerkotpredsednik.Vemo,kakojevdruštvih,vglavnemdelalepredsednik.Semtak,davsekarprevzamem,skušampripeljatidonekegakoncaaliravni,daselahkonaprejodvija.Nastotihpodročjihsenemoremrazdajati,muzejindelovnjemmilenajvečpomenita.Tudinadopustu–poudariti


ZženoMartinovPisi.

Novomeški likovni dnevi 2007. (Foto:R.Božič)



moram,dazženoradapotujevainmenjavaokolje–razmišljamoslužbiiniščemnoverešitve.Tomeženenaprej.

Očitno vprašanje, kako pa Zdenko Picelj osebno, ob tej izjavi ni po-trebno?Nekajosebnegačasagretudizarekreacijo.Privlačijomevodnišporti,

kotštudentsemnaprimervLjubljaništiriletaigralvaterpolo,inpaigrezžogo,predvsemkošarka.Nisemzagrizeninodličenšportnik.Zadnjihdvajsetletsevsajenkrattedenskoodpravimnavečernokošarkovtelo-vadnicoosnovnešoleGrm.Tosomojiventili.

Do konca službenih let se verjetno vidite v muzeju?Mojanekdanjapisarnameševednočaka.Čenebomvečdirektor,

bomvmuzejunadaljevalkotkustos.Nedanebikajdrugegaznalalizmogel,letolikosemvtemposlu,damijevnjemprijetno.Vsekakorsedokoncavidimvmuzeju.Nipatoodvisnoleodmene.

V obdobju vaše »vladavine«, če nekoliko karikiram, ste se v Dolenjskem muzeju močno zavzemali za njegov ugled in javno podobo?Osrednja nalogamuzeja je skrb za premično dediščino, po drugi

stranipajojepotrebnoljudempredstaviti,pokazatiinpribližati.Tojepotrebnonapravititako,daljudjevstopavmuzejnedojemajosstra-hospoštovanjem.Muzejmorapostati vnjihovihočehvsakdanji kraj,kjerselahkomarsikajinzelovelikonaučijo.Tukajjepomembentudipedagoškiprogram,kisogavmuzejuuvedližepredmojimprihodom.Kljubtemusmodalipedagoškemudeluinznjimpovezanimstroškomvečjipoudarek.Uvedlismootroškemuzejskeizkazniceinizkaznicezaprijateljemuzeja,prednovoletnosrečanjezanje,danmuzeja,priključilismoserepubliškemuprojektumuzejskanoč,zaprijateljemuzejapriprav-ljamoekskurzijeinpodobno.Zelovšečmije,naprimer,kadarslišim,dasootrocipripeljalistarševmuzej.Pozgleduiztujinesmolanizačelisodelovatizmuzejskimiprostovoljci.ZakajtakegasemprednekajletiprvičslišalnaNizozemskem.Tamsemvidel,kakonekaterimanjšimuzejidelujejoizključnospomočjoprostovoljcev.Vvečjemkrajuimajosicerpoklicnostrokovnoekipo,kitemuzejepokrivainstrokovnoobvladuje,ostalopaopravijoprostovoljci.Tisolahkozdravniki,pravniki,profe-sorjiindrugiizobraženci,kisečutijošesposobneindolžnepomagati.

ZdržavnosekretarkoMinistrstvazakulturoJelkoPirkovičleta2006.(Foto:R.Božič)

S kulturnoministricoMajdoŠirca naFotopubu 2009. (Foto:R.Božič)


Možnostzakajtakšnegavidimtudiprinasoziromavkrogunašihtakoimenovanihmuzejskihprijateljev.LanismovSlovenijiprekouniverzezatretježivljenjskoobdobjedobiliprogram,kigajevDolenjskemmuzejuprevzelaarheologinjaPetraStipančić,skupajspripravljalciprogramasmoganatopredstavili,odzivnanjopajebilpresenetljivodober.Tre-nutnoimamovmuzejušestprostovoljk,kisonamlanipomagalepriurejanjudokumentacije,pričiščenjuinurejanjudepojev,vsprejemnicimuzejainknjižnici.Nazadnjemprednovoletnemsrečanjusosezapro-stovoljceodločilišetrijemoški.Tojenaravnostodlično.Stvarismoselotilinanevsiljivnačininkotkaže,nambouspela.

Očitno gre za povsem novo in drugačno dojemanje muzejske ustano-ve?Pojavljasevrstamožnosti,zadevapa jestekladobesednočeznoč.

Mogočenasjecelonekolikoprehitela.Trenutnotečevzadovoljstvoenihindrugih,sprogramompabomovsekakornadaljevaliingarazvijali,sajnamlahkoprostovoljkeinprostovoljcizelovelikopomagajo.Kergrepritemzvečinezastarejšeljudi,namhkratipomagajozrazličnimipodatkiininformacijamioNovemmestuinnjegoviokolici,kibisedrugačeizgubili.Programtakopotekadvosmerno.Možnostisodelovanjaješeogromnoinonjihvelikorazmišljam.Tudidoma.Dolenjskimuzejimavprihodnostiševelikostrokovnihinrazvojnihmožnosti.


NasprehodupoMarofu.

JožeMarinč:PostavitevvDolenjskemmuzejuvNovemmestuleta2009


Andrej Smrekar

JOŽE MARINČ 2008−2010

VnekajmanjkotletuinpoljeJožeMarinčnanizalštirirazstave,dvevNovemmestuvGalerijiSimulakerinDolenjskigaleriji,enovzagrebškiGalerijiVladimiraBužančićainenovsplitskiGalerijiKula.Tojesamozadnjaepizodaposebejintenzivneganagovarjanjajavnostikotvzgiba,pogojenegaznajplodnejšoepizodovnjegovemustvarjanju.Njegovodelosejeznašlonavrhuncuevforičnekampanjeplastenjabarvnihpla-nov,kigajepostopnorazvijaloddevetdesetihletdalje.Vzadnjihletihsejeosredotočilnaprezentacijskestrategije,kisozzadnjorazstavovNovemmestuminulojesendoseglevrhunec.Dabilahkorazumelinjegovezadnjeprostorskeintervencije,semo-

ramoozretinekolikodaljnazajvslovenskolikovnodogajanje,kigajeoznačilavisokomodernističnapozicijapoznihsedemdesetihinzgod-njihosemdesetihlet,kisojonjenipristašivsoočenjuznovopodobomoralipresečiinsotostorilizrelativizacijoslikarskegatemeljnikakot,poClementuGreenbergu,osnovnegadoločilamodernističneslike.Tasejeiztradicionalnepovršineštafelajneslikespremenilvpredmet,sefragmentiral,sepreobrazilvstenoinšedaljvneskončnopovršino,kijonaključnoizrezanaslikapredstavljasamokotparsprototo.JožeMarinčjevztrajnozasledovalučinkeširokihintankihbarvnih

plastinatrdipodlagitervširokemrazponupaleteintenzivnihbarv.Na-sičena,skrknjenainosušenabarvadevetdesetihlet,kisejezaradiagre-gatnegastanjamedtekočointrdotvarjoneenakomernorazporejalapodpritiskomširokeslikarskelopaticealikarkovinske/plastičneplošče,sejezdržemaredčila.Čvrstapovršina,kisejeodpiralaplitvemuoptičnemuprostorju,jepostajalaprosojnaintransparentnostjespodneslazaznavnostpovršinesameterjoodprlaneskončnemuprostorukrajinebrezhorizonta.TakšneslikejeMarinčrazličnoformatiral,skrajnomejopajedoločalanjegovaroka–dokoderjelahkodosegelskrajneroboveslikovneploskveinpovršinizagotovilenakomernost.Hkartipajeodvečnabarvnasnovspolzelaporobupodokvirjaintakoovilacelotenpredmet.Slike,kisosenakoncunastenizasukalezadevetdesetstopinjvzdolžnavpičneosiinkotprimarnopovršinosvojihtelesponudilepogledurobovealipasosezgnetlevpovsemneprepoznavneformeterzačelepolnitiprostor,jetakšnabarvnapovršinamehčalaveteričnepredmete,kijihjebilovčasihmogočevidetitudiodznotraj.EmerikBernardjeobrazmišljanjuoslikahŽarkaVrezcaleta1995za-

znal,dasejeslikaspetpreselilanasteno.Tosevedanipomenilovrnitvetja,kjersejenekočzačela.Tudičistoslikarstvojemoralosprejetiizzivdružbeneanimacijeinangažiranja,zakarsamoposebinimaučinkovi-tihsredstev.Selitevnastenojepomenilaangažiranjeprostora,inkerjeslikanjekulturnoprivilegiranadejavnost,jeiskalatudiprivilegiranepro-storezasvojodemonstracijo.ZatosobilenajuspešnejšerealizacijevtemžanrurazstavaGustavaGnamušavceljskiminoritskicerkvi,kijezvrstnapovedala,aliseminalnapostavitevIvaPrančičavkostanjeviškisamo-stanskicerkvi,skaterosejezačelavrstaslikarskihrazstavsuigenerisvtemprostoru.TamsejepredstaviltudiJožeMarinč.Nekonvencionalnopreoblikovaneformatejevinstalacijiporabilkotpredmete,skaterimijevavtoritativnostrukturiranprostorvneseltradicionalnoeshatološkovsebino,izraženovnjegoviabstraktnilikovnigovorici.Čistaslikarskapotezajepostalamedij,ujetnakaterokoliploskevpredmetov,kisosamo

JožeMarinč.(Foto:TomažGrdin)


šeoddalečspominjalinatradicionalnosliko,sestavljalinoveinvečjepredmete,stenopasoupoštevalisamošekotkonstrukcijskonujnost.Zarazstavovsamostanskicerkvijepozornouredilpaleto.Modro-vijoličnidelbarvnegakroga,ki jeprevladovalvelementih instalacije, je imelkljubkrčevitostifakturemnogoboljpoduhovljenučinek.VMarinčevemopusuvcelotipomenisredstvoumirjanja,nekakšnoduhovnoprotiutežsicernebrzdanim,skorajdeliričnimkromatičnimneurjem.Marinčevodgovornavprašanje,kakojeslikovnopovršinošemogoče

vzdrževatiobnastoputretjegatisočletja,jebilsamoedenodmožnih.Zdeloseje,kotdasejeslikovnapovršinaločilaodslikarstvakotne-bistvenaalivsajpogrešljivasestavinainjeostalasamošedejavnostnakakršnemkoli temeljniku.To je v samostanski cerkvi vKostanjevicis svojo instalacijo pokazal JožeSlak, saj je slikarskogesto orjaškihrazsežnostiraztegnilpostenahtako,dajezaoralvpovršinskoploskev,jopreneselsstenenatlainjoposkušalvcerkvenemprezbiterijuceloobesitivprostorkotnekakšnegaSvetegaDuha.

AndrejSmrekar:JOŽEMARINČ2008-2010

PotejizkušnjijeMarinčevaustvarjalnostizbruhnilavdivjekombi-nacijekomplementarnokontrastnihbarvvsehtrehregistrov,zelenainrdečapaobvladujetavečinonjegovihintervencij.Takšenbarvniregisterjemogočezaznatiodnjegovihprvencevnaprejinsejeperiodičnomoč-nejeizrazilvposameznihnjegovihdelih,vendaršenikolivtakosijočipaleti.Marinčevznačilnipremeditiraniprimitivizemnavezujenalokalnoizročilo,sajgaprepoznamovopusihnekaterihregionalnihumetnikov,kotjenaprimerdeloFrancetaKralja.Ševeč,vnekaterihKraljevihmo-notipijahzasledimosorodnofakturoširokihprosojnihinplastenihpotezslikarskelopatice,kijojeMarinčpreneselvvelikeformate.Vnovihslikahjerdeče-zelenikontrast,višanzžveplenorumeno,tematiziralingapostavilkotposebnooptiko,skozikaterospetpogledujevformatkrajine. Intenzivnost in optični interes teh zadnjih platen utemeljujemesto iz tradicije štafelajne slike izvedeni ustvarjalnosti tudi znotrajsodobnihustvarjalnihpraks.OberazstavinaHrvaškemstaprevidnovneslivnedomačeokoljetisto,

karsejezdomačiminastopižepotrdilo.Plotovisodoživelisvojoreprizo,čepravnetakometodičnokotvLjubljani,kajtičeznjesenamodpretudipogledv»vrtove«,vvedute,kijihasociiramoskrajinskoizkušnjo.VSplitujebilizborboljuravnoteženinpoformatihraznovrsten.Problem-skonadgradnjopajeprineslazadnjapostavitevvDolenjskigaleriji,kjerjeMarinčzabrisalmejomedzasebnostjoateljejainjavnostjogalerijeterustvarilnekakšentotalenambient.Spostavitvijojevgalerijskiprostor

PostavitevrazstavevDolenjskemmuzejuvNovemmestuleta2009.(Foto:TomažGrdin)


vneselnobilitiranoinprivilegiranokulturnoprakso,doslejintimnode-javnost,vkaterosovpogleddobililahkoleredkiizbranci:galerijenisonapolnilapazljivoizbrana,redkaumetnikovadelakotkončaniprodukti,namenjeniestetskikontemplacijialidekoraciji.Vnjejsejeznašlavsavsebinaateljeja,vesJožeMarinč,nelenjegovobistvo.StoletjeinpolstarrekL'homme est le stylesejespremenilvL’homme est la totalitée.Stotineslik,položenihvmrežonatleh,prislonjenihaliobešenihnaste-no,selahkozvrstivneskončnihpermutacijahpoložajev.»Izpraznjeno«mestozavzamedrugaslika,četakšnomestosplohobstaja.Nasprotnopaizvzetaslikanalastnikovistenivednoevociratotalnostateljejanakonkretennačin:ssvojimiabruptnoobrezanimirobovivednousmerjagledalcanamesto,odkoderjeprišla.

PostavitevrazstavevDolenjskemmuzejuvNovemmestuleta2009.(Foto:TomažGrdin)

AndrejSmrekar:JOŽEMARINČ2008-2010

JožeMarinč:PostavitevrazstavevDolenjskemmuzejuvNovemmestuleta2009.

ODMEVIINODZIVI–RAST 1/2010 81

Goran Milovanović

VIDETI SLIŠANOFotografska razstava Boštjana Puclja v Galeriji Krka v Novem mestu,

8. december 2009 – 15. januar 2010.

Ko je bilo v zraku že slutiti novoletni utrip, jepoliceknjigarnobogatilanovaknjigazaložbeGoga.Fotomonografija,Pucljevažetretjapovrsti,spomen-ljivimnaslovomOsem taktov pavze jeplodosem-letnegasledenja,gledanjaobposlušanjuiniskanjapogledovuveljavljeneganovomeškegafotografaBo-štjanaPuclja,spremnobesedopajijespisalMatjažBerger.KotpraviPucelj,sejeidejazamonografijoporodilalani,kostaob50-letnemjubilejuorkestraskupaj zAnjoRebolj uredila zbornik.Za zbornikobičajno velja, da je kronist in nekakšna osebnaizkaznica, tokratPihalnegaorkestraKrka, ki pavmonografiji postane lightmotivPucljeve zgodbe,kotpraviBerger,svetiger pogleda,kigakonstituirapoljene-celega,kjerprevečinpremalodiktiratapre-cepcijopogleda.Zaradiavtorjevegapristopalahkorečemo,dagrepovsemzaintimnozgodbo.Pucljevefotografijeobičajnonastajajovseri-jah,karjepritejglasbenišeposebejpomembno,saj,kotnavezujočsenaDeleuzavsvojiknjigiPodoba misli praviStojanPelko,grepritemzato,dasesamapodobavzgibljevpodo-bo-gibanje. Posamezna fotografijatakotorejnilečlenteserije,temvečje vsaka zase gibljiva sekvenca, kigradizgodbo.Čemonografije ali razstave, ki je

sledilavrazstaviščuKrka,dosedajnistevideli,steizzgorajzapisanegaverjetnožepredvideli,da je skupniimenovalecfotografij,okaterihgovo-rimoglasba.Ničtakšnega,bostere-kli.Paničistotako.Težavajenamrečv tem, da v nasprotju s fotografijo,ki je ujeti trenutek prostora zamr-znjenegavčasu,glasbalahkoobstajazgoljvčasu.Fotografija kot vizualno področje je torej izrazitoprostorska,glasbapajeavditivnainizrazitočasov-na.Vdodatnihtežavahinpredrahlimparadoksomse znajdemo tudi, komoramoonjih spregovoriti.Govoritimoramonamrečopodobinafotografiji,kipredstavljaglasbo.Kovartikulacijovpeljemojezik,vednoznovatrčimoobto,karjeleta1971zapisalLévi-Strauss,dajeglasba jezik minus smisel.Vedno,kojoposkušamoartikuliratiskozineksmisel,namle-taumanjka.NekonadčutnoperspektivootemvsvojembesediluFilmati glasboodpretudifrancoski

teoretikMichelChion,kopostavinadvseintrigantnovprašanje,kakosslikoopisatiglasbotežkoslušnoprizadetemu.Zvokoboesicerjemoder,pravi,todazvenoboeostajazvočen,modrinapavizualna.Aposkušajmokljubzgorajnapisanemuvseenopo-

vedati,kajvserijifotografijBoštjanaPucljaslišimo.Prvaasociacija,kisemjodobilvsrediščupodobvGalerijiKrka,mejespominjalanavlogodirigenta.Tloristamkajšnjegarazstaviščajenamrečtak,daopa-zovalcunudimožnostzajetipodobevenempogleduinjihimetipodnadzoromkotdirigentsvojorkester.To pa nam samopotrdi dejstvo, da ni podobe nasebi,temvečjojepotrebnosestaviti,intonanačin,dajoiztrgamoiztokavidnihpodobinjozdrugimiiztrganimipodobamipovežemovzgodbo.Adabizbesedosledilizgodbi,sebomomoralivrnitinaizho-dišče,k»prvi«fotografiji.Sevedamojnamentukaj

nianaliziratipodobozapodobo,toprepuščambralcu,izpostavilbomsamonekajzanimivosti.Kosmožeomenjaliglasbenegavodjo,torejdirigenta,sezatre-nutekpomudimoobnjegovifotografiji,razstavljenitudinarazstavi.Natejfotografiji,polniujetegazano-sa,jemogočeglasbatudinajbližja,sajdobimoobču-tek,dajeBoštjanuPucljuuspelozdaljšoekspozicijoin izrazitimčrno-belimkontrastomvdirigentovemgibanjuzamrznitivibriranjezvoka.Spominjanasnavsemnamznanoizkušnjoobgledanjutelevizije,konaenkratzmanjkazvokainostaneleslika,podoba,vtemprimerubliskovitihkretenjdirigentazgoljvmi-

odmevi in odzivi


miki,inšetozamrznjeni.Vendarravnoteujetekretnjepopolnezavzetostiproizvajanjazvokovdajejoaluzijoglasbe.Tudipoglednatejfotografijijetak,kotsmogapriglasbinavajeni,pogledvnastopajočeganaodru.Torejjaven.Puceljpanamvrazstavljeniserijiponuditudivrstopogledov,kijihprigledanjuglasbenismovajeni,namreč intimnihpogledovvdogajanje izzaodrainstemzadostinajvečjivoajerskiželjigledalca,željipovidetiinvedetiveč.Teintimnefotografijeizzakulisnegaživljenjaorkestranamnazornopokaže-jo,dajeorkestervečkotglasba.Jenačinživljenja.Vtakontekstsodijofotografijedruženj,vajnavsehmožnihlokacijah,zgodbe,kiprepletajonitorkestravnjegovemobstoju.Šeposebejpaveljaopozoritinadvaposnetka,kiprepletataintimenprostorvjavneminstapravzapravvzorčnitoposfotografskeumetnosti.Naprvemvidimovkadrunogeinstrumentalistanaodru.Imamoobčuteknekakšnegazrcalnegapogleda,kinijaveninnamzbujaobčutekindiskretnosti,kiganakoncertih,kjersmoneposrednonavzoči,nimamo.Skratkagrezavoajerskipogled.Nadrugifotografiji–kjervidimonadesniizvedbokoncerta,vmesarhitek-turneobjekte,kidelujejokotdelitevslikovnegapolja,nalevipaosamelostoječožensko–jePucljuuspelovenpogledzdružitiiluzionističnopredstavo,kjerznavideznopregradodobimoobčutekdelitvejavnegainzasebnegaprostora,nasprotjazvokaintišine,kottudiobčutekčasovnedistance.Konampogleddrsizdesnenalevo,zjavnegavnavideznozasebno,shrupavnavideznotišino,sinemoremokaj,danebipomi-slilinaprostorizvenfotografije.Jetamtudiglasba?

Enatakšnihzintimnosferonasičenihfotografijjetudiujetdialogklarinetistazrožo.Namernopoudarjamdialog, saj je v fotografijoujetaočitna interakcija.Panemislite,daserožaorganiziranizvočnistruk-turiranostiumika.Ne,grenamrečzadialogopozicijkulture/nature.Užitka v tišini.Kajti tišino vednoustvarišelezvok.Popsihoanalitičniteorijijenemiužiteknajsublimnejšimoment glasbe in ploskamopotejteorijizato,kerjetrenutekužitkanevzdržen.Ploskamotorejzato,daostanemotu,davužitkunepridedodesubjektivacije,kočasotrpnevdotikveč-nosti.Takšnojetudinašeminevanjevčasu.Nekako splošnovelja namreč prepričanje, da je

dobro še nerojenemu otroku vmaterinem telesupredvajatiglasbo,kijojevtišinilastnegakozmosasposobendoumeti.Takojkoserodivhrup,bospo-sobendojeti tudiBoštjanovepodobe, kaj hitro pabovartikulacijissvetomnadtemičutiliprevladalaartikulacija besede, logosa, s katero se sam tukajtrudimopisatiBoštjanovepodobeglasbe.Vendar,kosenašsubjektivničasvvečnostizačnenagibativjesenživljenja,prihajajovseboljzopetvospredjepodobe.Zamrznjenepodobeminulegačasa.Inpotempridečasglasbeinčastišine,kivsvojitranscendencisuspendiratudičasinotrpnevdotikvečnosti.VtejmanirisemposkušalpovezatitoBoštjanovo

zgodbo, sledenje času v življenjuPihalnega orke-straKrka,kijeprednamivfotomonografijiOsem taktov pavze.Lahkojoanaliziramo,preverjamoinprimerjamo.Asamvamsvetujem,dajikratkomaloprisluhnemo.

GoranMilovanović:VIDETISLIŠANO


Barica Smole

ČRNO-BELA GODBABoštjan Pucelj, Osem taktov pavze, Goga, Novo mesto: 2009

BoštjanPuceljsenavadnotihopojavinakakšnemdogodku in "pofotka" prizorišče; to so večinomaljudjealinjihovipredmeti,najsigrezaštevilke,kisopovsod,aliodsluženetrgovinskevozičke,prizorimestnegaokoljaaliinterieri.Kotfotografjesamo-zaposlenvkulturiinjebilzafotografiježevečkratnagrajen:Emzin, Slovenska fotografija leta 2005,četrtkovanagrada,Fotopub,Knjigaumetnika,CenteringalerijaP74,izdalpaježetudifotomonografijoBabi,kistišinoprostorov,omarinvsakdanjihpred-metovpričaoumrlibabici,ominljivosti,kisedazadelčeksekundeustavitialipriklicativspominualinafotografiji.Tokratjev172straniobsežnifotografskimonografijilovilgodbo.Kadar človek ogleduje slike ali fotografije ali

bereknjigo,jedobro,daodmisliavtorja,četudijeta neprestanoprisoten: gledalci/bralci zavzemamonjegovodržo,lovimonjegovaobčutjainfokusiramo,kotjetopočelsam,četudismolahkovtempoustvar-jalno-doživljajskemprocesudalečodnjega.Žeko semknjigoprijelav roke,me jeprvi hip

naslovnafotografija,nakaterimuzikantigraobrnjenkvelikilončniciobzidu,nekakonavdalazžalostjo;saj,ljudemsenesplačavečigrati,mordabodorastli-neslišale,karjepoloženovmelodijoindomojstrstvaizpiljenovurahinurahvaj.Nenaslovljenečrno-belefotografijepačpuščajoodprtopotdomišljiji.Vtisoneki odmaknjeni žalobnosti obgledanju nekaterihfotografij se je stopnjeval, ševeč,prevesil se jevobčutje, kakršnemi povzročajo fotografije velikehrvaškefotografinjeMarijeKraut(samomimogrede:rojenevCelju,poočetujeSlovenka),neumorneinpravničkričavestaregospe,kronistkezagrebškihtrenutkov,ulic,sencinsvetlobe,kiješeleletospo-tihomapravprišlavmedijeindoseglaodmevnejšepriznanje,čeravnojessvojoumetnostjo(tudilenačrno-belifotografiji)prisotnaprisosedihžemnogodesetletij.KoncentracijočlanovPihalnegaorkestraKrkaprednastopomalimednjimalinavajijePuceljujel tako sugestivno, da gledalec občuti napetostnjihovihvratnihmišicinskorajslišipoltonenjihoveodgovornosti.Hrbtiposlušalcevpasosproščeni,dvo-ranevdelu,kijimjenamenjen,lenapolžive,praznistoliinplaščivgarderobipredkoncertomaliponjempaapatičnopričakujočialivseenostnozapuščeni.Ujetihjetudimnogosproščenihtrenutkovpouspe-

lemnastopu,napotovanju,napogostitvipokoncertu,na izletih, kajti orkester je tudi način življenja, kiga fotograf lovi s svojim aparatom.Skrbno izbira

izreze in gradi kompozicije, ki se pri tako živemdogajanjuneprestanospreminjajo,inzdise,kodane čaka,dabopravi trenutekzaposnetek.Mordaso tudi za nepoznavalce fotografskih zakonitostizatonajboljprepričljivetistefotografije,kjerujameposameznika:desnico,kissredinceminprstancemvodiizvlečnocevpozavne,dvedekliškirokispali-camazaksilofon,dirigentovsilovitizamahroknadglavo,zamišljenaočalanadtrobilom,dekliškoroko,naslonjenonaobodvelikegabobna,vpihvklarinet,odprtkovčekzaglasbilonatleh...Vendarsotoledelčki;PuceljvOsmih taktihpavze takokotževprejšnjimonografijiobabicipripovedujezgodbo,kijedinamična,podrejenaidejioorkestrukotživemorganizmu.Sestavljena je iz elementovfiguracije,prežemanjaracionalnegaziracionalnim,izprikazovljudiinmizanscene,vglavnempaprikazčlovekoveprisotnostivsvetuglasbe.Zdi se,da se jeBoštjanPucelj s tozgodbo lotil

nedosegljivega:stišinopripovedovatioglasbi.Be-linainčrninaterneštetiodtenkisivevOsmihtaktihkreativnolovijotisto,karsezdineulovljivo:sekundo,kompozicijo,izrez,kiganudiživljenje,injevnekemtrenutkubil,paninikolivečponovljiv.Dirigentjezahippreneseltežiščetelesanalevo

nogo; njegovih kolen ne vidimo, samo podnožjanotnihstojalvsvetlejšemozadjuinslutnjočlanovorkestra.V temgibu jeumirjena, fokusiranamoč,usmerjenavorkester.Mordajevnjejpovzetatuditalepafotografskazgodbaopihalnemorkestru,kakršnonamvmonografijipredstavljaBoštjanPucelj.


VminulemletusejesklenilošestdesetletijodsmrtičastnegaNovomeščana,profesorjaIvanaKoštiala,kijesvojihzadnjihtridesetletpreživelvNovemmestu.Naposvetu,kisogaZaložbaGoga,KnjižnicaMiranaJarca,MestnaobčinaNovomestoinMinistrstvozakulturo18.decembrapriredilivčitalniciomenjeneknjižnice,sostoriliprvikorakvodstiranjunjegovegaskozičaszabrisanegapomenainnapovedaliizdajostrokovnegaKoštialovegazbornika.Uglednemuinzaslužnemujezikoslovcuterfolklo-

ristuIvanuKoštialujeNovomestoleta1955posve-tiloulico,obkaterijedosmrtiživel,obnjejpadveletikasnejevzidalospominskoploščo,zakaterojejezikoslovec,šolnikinleksikografdr.FranceTomšič30.oktobra1957vDolenjskemlistuzapisal:»Danes Novo mesto odkriva spominsko ploščo popotniku iz tuje dežele, pokojnemu prof. Ivanu Koštialu, ki ga je usoda dvakrat pripeljala na bregove Krke in ga semkaj priklenila s službo in družinskimi vezmi za zadnja tri desetletja njegovega življenja in mu tu tudi dala poslednje domovanje.«Prof.IvanKoštialsejeleta1877rodilvGradcu,

poočetupajebilČeh.NaDunajujediplomiralizslovenskegajezikainklasičnefilologije,natojepo-učevalvNovemmestu,Ljubljani,KopruinGorici.Kotplodovitraziskovalecjeposegalnaštevilnapo-dročja,poznaljeskorajvseevropskejezike,ukvarjalsejezlastizbaltskimiinsfurlanščino,obdelovalpaje tudi slovenske literarnozgodovinske teme.Nje-govSlovniškiinslovarskibrusknjižneslovenščineje izšel v več ponatisih,Narodna in univerzitetnaknjižnicavLjubljanipahranitudirokopisnjegovegaSlovenskega etimološkega slovarja. Prof.Koštialjebilhkrativelikzbiralecljudskeerotičnepoezijeter zgodb in izrazovnaGoriškem inDolenjskem,s tovrstnimdelompa je posegel tudi na področjeetnografije.Njegovoživljenje,deloinpomenstavpogovoruz

etnologinjo,docentkokoprskeFakultetezahumani-stičneštudijeinGoginourednicodr.IrenoRožman,kijeprilastnemdeluenakokotnjenasogovornicaprišlavstiksKoštialovim,osvetlilaromanistkadr.Agata Šega s Filozofske fakultete vLjubljani inprofesorjevnaKoprskemživeči63-letnivnukEvgenKoštial.Pobesedahslednjegajebilnjegovded,kisoga

domačiimenovaliDadi,bolestenpurist.Odedujenekajskopihpodatkovdobilodsorodnikov,njego-vovečkratduhovitopripovedovanjepajepretežnotemeljilo na zgodbah o tem, kako je sledil dedu,njegovizapuščiniinkakogajeposrednosamspo-znaval.Kotjedejal,rodbinaKoštializvirassudetskeČeške,njegovded,prof.IvanKoštial,pasejerodilvavstrijskemGradcu.Slovenščinesejenaučilšelena univerzi, študiral je primerjalnoknjiževnost inslavistiko, potempa je za tedanji čas postal edennajboljzagnanihinnatančnihslavistov.Ivanovoče,JohannKarelJosephKoštial,jebilpopoklicuknji-govodja,njegovstarioče,ravnotakoJoseph,pajebilobratovodjabelilnicelanuvHrabačovupriJelev-nicahnaČeškem.NajboljimenitenodprofesorjevihprednikovjebilnjegovpradedAlojz,župannekegasevernočeškegamestaobmejisPoljsko.Poizpisuizmatičneknjigeizleta1901sejeIvan

Rasto Božič

ODSTIRANJE ZABRISANEGA POMENA – PROF. IVAN KOŠTIAL

Posvet v spomin prof. Ivana Koštiala, Trdinova čitalnica Knjižnice Mirana Jarca, Novo mesto, 18. december 2009.

Portret22-letnegaprof.IvanaKoštiala.(ArhivEvgenaKoštiala)


Koštial27.julija1877rodilkotJohannViktorKo-štial,kotjeznano,paje19.februarja1949umrlvNovemmestu.PoročenjebilzAntonijoErbežnik,sSlovenko,ki je izvirala izKrtinepriDomžalah.Imelastaštirihčerkeindvasina,zanimivopaje,takonjegovvnukEvgen,dasejeprof.Koštial,čepravkotČehrojennaAvstrijskem,razglašalzaSlovenca.Odkodnjegovasilna ljubezendoslovenskega jezika,njegovidanašnjipotomcinevedo,vsekakorpagajemoralizrednoobvladati,sajgadrugače,gledenanje-govSlovniškiinslovarskibrusknjižneslovenščineternjegovadrugadela,nebizmogeltakonatančnoinizvedenosoditi.Študijjeleta1898končalvrednemroku,diplomi-

raljeizsanskrta.Profesorskiizpitjeopravilleta1900vGradcu,natojeslužbovalvvečslovenskihmestih.IzNovegamestavKoper,kisijevčasihavstrijskenadvlade prislužil naziv »učiteljskeSibirije«, najbibilpovnukovianekdotiprof.Koštialprestavljenkazensko.Nekjevbližininovomeškegimnazijesomendaizkopaličloveškekosti,kisosijihmeščaniogledovalikotsvetniškerelikvije,onpajevseskupajoznačilzadvomljivoinjavnomenil,danajbišlozaostankekakšnega»ciganaalirazbojnika«,sčimersejeverjetnozameriltedanjiavstrijskioblastiinznjopovezanicerkvi.Profesorjev vnuk je predstavil tudi dokument

iz štiridesetih letminulega stoletja oziroma časovpovojne, zgodnje Jugoslavije, kimed drugimkotnjegovpoklic navajafilologijo in jezike, ki jih jenjegovdedobvladalpopolnoma.Naštetiso jeziki,srbohrvaški,češki,italijanski,francoski,madžarski,nemški,angleški,staroslovenski,bolgarski,latinski,starogrškiinnovogrški,medjeziki,kijihjeobvladalledelno,pasonavedeni,ruski,romunski,furlanski,albanski,španski,poljskiinflamskijeziktersanskrt.Poomenjenemdokumentusokotsmerinjegovegapoklicanaštetiprimerjalnojezikoslovje,prevajanjeinfolklora.Dokumenttudisporoča,dajekotprofesormedletoma1899in1935nagimnazijahvNovemmestuinLjubljaniternaučiteljiščemavKopruinGorici poučeval slovenski, srbohrvaški, latinski,grški,francoskiinnemškijezik,upokojilpasejeleta1935.VesčasokupacijeježivelvNovemmestu,bilječlanOsvobodilnefronteinRdečegakrižaSlove-

nije,kotnjegovozdravstvenostanjepoupokojitvipadokumentnavajašestarostnoonemoglostinživčnoizčrpanost,jepovzelprofesorjevvnukEvgen.Dr.Šegovajeprof.Koštialapredstavilapredvsems

stališčastičnegajezikoslovja.Kotjepojasnila,jenanjegovoimenaletelamedpisanjemmagistrskena-logeindoktorskedisertacijeostarejšihlatinizmihinromanizmihvslovenščini,sajsejeKoštialvglavnemukvarjalzvplivomslovenščinenadruge jezike.Ssvojimogromnimznanjemjetudivrazličnihmanjšihprispevkih obravnaval jezikovne stike v nasprotnismerioziromaromanskeingermanskeizposojenke.Skozinjegovodelojespoznala,dajeizjemnopoznalobičajeinnavadeoziromafolkloroternačinrazmi-šljanjaposamezneganaroda,takihljudipajebiloinjevednolepeščica,jeocenila.Moraljebitiizjemnodojemljivčlovek,kijeznanjedobesednočrpalvasein ga kopičil, dokaz za njeno trditev pa je znanjejezikov, ki se jih je naučil v razmeromakratkemobdobju.»Srkal jevse,karjemogelsprejeti, imelpajetosrečo,dasejeučilprivelikih,priŠtreklju,SchuchardtuinMiklošiču,«jepoudarila.Zadnjajespregovoriladr.Rožmanovainpovedala,

dajebilaobsrečanjusKoštialovimdelompresene-čena,kakoslabogapoznajojezikoslovci,etnologiinNovomeščani.Označilagajezapionirjazbiranjavnjegovemčasumoralnospornegaljudskegagra-diva.Vse,kar jeznanegaonjem,bimoralizbrativznanstvenimonografijisprispevki,kibinjegovodelo osvetljevali iz različnih pogledovoziroma izznanstvenihsmeri,kisejimjeprof.Koštialsampo-svečal,jedejala.Žedr.FranceTomšič,piseczgorajnavedenegačlankavDolenjskemlistu,kijezaradičasovnebližineprof.Koštialaboljepoznal,jemenil,da je njegovo delo neenakomerno porazgubljeno,zaradi česar je sodobni znanosti in javnostimanjznano.Koštialovo delo je zato potrebno najprejzbrati, del ne tako oddaljene zgodovine pa bo zazbornikpotrebnopreučitiinnanovoovrednotiti,jepoudarilaRožmanova.Vsekakordejanje,skaterimbosodobnimNovomeš-

čanom,širšiinstrokovnijavnostipredstavljenneko-liko pozabljeni, a vendar pomembni znanstvenik,čigarširokoobzorjejelahkonjegovimnaslednikomzgoljvponos.

RastoBožič:ODSTIRANJEZABRISANEGAPOMENA–PROF.IVANKOŠTIAL


Milan Markelj

STRANPOTI VODNIK Kolesarske, skike in pešpoti. Terme Krka 2009.

PredkratkimmijevrokeprišlavisokonakladnaknjižicaKolesarske,skikeinpešpoti,kijesicerizšlaželani,ajeinbošekarnekajčasaaktualna.Kotjemogočerazbratiznaslovnestrani(kolofonavknjižicinamrečni),jeizšlavzaložništvuTermKrka.Zazdelasemijepravzanimivainpoprvemlistanjutudipo-srečenapublikacija,kakršnihsilahkosamoželimo,sajkotvodnikzaljubiteljekolesarjenja,pohodništvainskikinga(nordijskegatekananekakšnihsmučkahnakolesih)širiinpestriturističnoponudboterpo-srednoseznanjaširokkroguporabnikovznaravnimilepotami ožjeDolenjske ter z njenimi kulturnimiinzgodovinskimiznamenitostmi,hkratikoponujaševrstodrugih,za turistakoristnihinformacij.Najedrnat in praktičen način je v nji predstavljenihpetnajst poti, bolj alimanj domiselno imenovanihkotCvičkova gaz,Družinska pot,Češnjeva pot,Grajskapot,Mokrihnognaokrog,Skikeosmica,PešnaGorjanceipd.Vsakapotjenajprejpreglednopredstavljena z označboznačilnosti,zahtevnosti,kilometrskedolžine,višinske razlike indolžinetrajanjapotizakolesarje,skikerjeinljubitelje pešačenja ter z grafičnimprikazomvišinskerazgibanostipoti.Poglavitnidelpredstavitvepredstav-ljabesedilozopisomtraseinzjedrnatimizapisionajrazličnejšihzanimivostih,vrednihpozornostipo-potnika.Besediloilustriranekajizbranihfotografij,knjižicipajepriloženašeturističnakartazdvemazemljevidomavrisanihpoti inzgrafičnimiprikazivišinskerazgibanosti.Vsekakor jebilprvivtisdober,anavdušenjeza

domači založniški izdelek je plahnelo, ko sem selotil prebiranja besedila.Že pri branju opisa prvepotijebilojasno,dabibesedilonujnomoralšekdonekolikoskrbnejeprebratiinpopravitivsajnajboljopaznenapake,pravničpamunebitudiškodilo,čebigadodatnopreletelšelektor.Poglejmonekajprimerov.Dolenjskigradovisoresvrednipozornostiinsoena

odznačilnostiDolenjske,azaraditeganimajotakoizjemnegapoložaja,dabijihmoraliskorajdoslednohkratiznjihovimimenomzapisovatizvelikozačet-nico.Vknjižicilahkoberemoo»razvalinahGraduHmeljnik«, da gremo»v smeriGraduOtočec«, o»lastnikihGraduOtočec«,opazujemo»GradStru-ga«,dadolinaLuknja(?)»skrivarazvalineGraduLuknja«,intakonaprej.Teinpodobnepravopisne

napake bimorda z nekaj dobrovoljnosti še kakodopustili,nipamogočeoprostitiresnihvsebinskihspodrsljajev,kimečejokajčudnolučnainformativnoverodostojnostknjižice.Pravzanimame,kjejeavtorbesedilazvedel,dajeTrškagorapriNovemmestu»domovinacvička«,dajelipavelikankaobtrškogor-skicerkvistarale»večkotstolet«(najbržjepovršnoprebralzapis,kjerjegovoraovečstoletihlipenaTrškigori)alidajeKrka»najdaljšareka,kiodizviradoizlivatečepoSloveniji«(tojenamrečrekaSavi-nja!).Inkozapiše,dacerkvicasv.NikolajavDol.Kronovem»skrivaznamenitofresko«,nepovepravnič,zakajjetakoznamenita.Karprecejdomišljijejetreba,daostankesrednjeveškestenskeposlikavev tej cerkvici razglasiš za »znamenito fresko«. Izznanstvenefantastikepoznamopotovanjeosebsko-zičasinsestopanjevrazličnačasovnaobdobja;čegreverjetipisanjuvknjižici,stabilategasposobna

tudisvetabrataCirilinMetod.Vnjinamrečberemo,dastavcerkvicisv.HelenepriDragi»maševalaCirilinMetod,kostasevračalaizKartuzijePleterje«.Lekakojimajetouspelo,ko pa zgodovinarji trdijo, da stasolunskamisijonarjapotovalaskozinašekrajevRimleta867,kartuzijo

Pleterjepasopozidališeleleta1403!Avtorbesedilanaspodobno tudipouči,da je»napokopališčunaVelikemSlatnikupokopan JožefMach, ki je prviizračunalhitrostzvoka,ponjemsešedanesmerijohitrostiletal«.Fizikugredoobtemlasjepokonci,sajdobrove,dajehitrostzvokapreučevalfizikErnstMachindaseponjemimenujeenotazamerjenjehitrostinadzvočnihletal.VVelikemSlatniku,kjersoMachoviresimeligraščino,jekvečjemupokopanErnstovoče,imepamunibiloJožef,ampakIvan(Johann).Novomeščane,vsajtiste,kisototudipoosnovnemvedenjuolastnemmestu,bogotovozmo-tilo,kobodougotovili,dapisecpišeogradičuNovidvor,kjer jepoporokiživela inumrlaPrešernovamuzaJulijaPrimic,koto»vilipredbolnišnico«,kobodonaletelinačudnoinformacijo»CerkevKapiteljjeslikovitacerkevsv.Nikolaja«,kobodoprebrali,dastavNovemmestu»dvaslapovanaKrki«(greseveda za jezova). Prav neokusno preveličano sesliši,dajemestozaradibogatiharheološkihnajdišč»halštatskaprestolnicaEvrope«.Intakonaprejinnazajinpodolgeminpočezs

presenetljivolahkotnostjo.

JožeMarinč:SREČENDAN,2009,akril,100x50cm

RAZPRAVEINŠTUDIJE–RAST 1/2010 88

razprave in študije

Boris Golec

JANEZ VAJKARD VALVASOR NA DOLENJSKEM IN NJEGOVO TAMKAJŠNJE NEZNANO

POTOMSTVO (6)Žalostni konec polihistorjevega dolenjskega potomstva

VrnimosekpotomcemValvasorjevedonedavnaprezrtehčerkeRegineKonstancije.Njeništirjevnuki,otrociMaksimilijana Rudolfa grofa Paradeiserja inMarije Ksaverije Katarine, roj. pl. Dienersperg,sobiliobbabičinismrtivzačetkuleta1755starioddvedosedemlet.1NasvetsoprišlinaGracarjevemturnu,najprej10.julija1746Marija Ksaverija Le-opoldina,kiso jopokopaliže2.septembra istegaleta,zanjo1.avgusta1748 Ana Marija Terezija,11.avgusta1751dvojčkaPeter Jožef Regulat Lovrenc inJanez Kajetan,25.februarja1753pašeKunigun-da Konstancija Jožefa.2Svojebabice,Valvasorjevehčerke,sosešeprvitrijepreživelikomajdaspominja-liinlemaloboljezgodajumrlegaočeta.49-letniMa-ksimilijanRudolfKajetangrofParadeiserjenamrečpreminilže20.julija1756,zadetodkapi.3Otrocisonatovšestihletihdobilikardvaočima,Gracarjevturn pa dva prehodna gospodarja. 37-letna vdovaMarijaKsaverijaKatarina se je poldrugo leto pomoževismrti,22.decembra1757,omožilavkapeliGracarjevegaturnazbaronomMaksimilijanomEr-bergom(1719–1760),okrožnimglavarjemnovousta-novljenegadolenjskegaokrožjavNovemmestu,indveletiponjegovizgodnjismrti4,11.maja1762,še

1Prim. Joh.Bapt.Witting,Beiträge zurGenealogie des krainischenAdels.V:Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«.NeueFolgeIV.Wien1894,str.135.2Župnijski urad (=ŽU)Šentjernej,R1739–1748,R1749–1760,M1732–1747.RojstvazadnjihtrehotroknavajatudiLudwigSchivizvonSchivizhoffen,Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain.Görz:Selbstverlag,1905,str.296.3Odatumusmrti20.7.1756poročaBreckerfeldv:ArhivRepublikeSlo-venije(=ARS),AS730,GospostvoDol,fasc.123,TopografijaKranjskeI,Gracarjevturn,str.376.Všentjernejskimrliškimaticijevpisannjegovpogreb22.7.1756vnovomeškifrančiškanskicerkvi(ŽUŠentjernej,M1747–1759),karseujematudisfrančiškanskimiviri(Alfonzp.Furlan,Zgodovina frančiškanske cerkve v Novem mestu.Novomesto1937,str.29).Mrliškamaticanovomeškekapiteljskežupnijepanavajatakodatumsmrti20.julijkottudipogrebadvadnipozneje(KapiteljskiarhivNovomesto(=KANM),šk.66,M/51752–1769).SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.299in382,nimavpisanjegovesmrtivŠentjerneju,temvečlevNovemmestu.4ŽUŠentjernej,P1717–1760,22.12.1757;prim.Witting,Beiträge,str.135.–PoSchivizuvonSchivizhoffnujebilErbergrojenvLjubljaniinjeumrlvNovemmestu(SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.60,382).NjegovistaršisobiliJanezAdampl.ErberginJožefaLeopoldina,roj.baronicaApfaltrer,prvičpajebilporočenzMarijoJožefopl.Egger(EmaUmek,Erbergi in dolski arhiv(PublikacijeArhiveRepublikeSlovenije.Inventarji.Serijagraščinskiarhivi:zv.5).Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije, 1991, 13). SodobnikF.A.Breckerfeld ga kot okrožnegaglavarjaniposebejcenil.Odlikovalnajbisevporočniškislužbi,kopajepostalokrožniglavar,»oposlovanjunidostiumel,kartudinibilo

s14letmlajšimFrancemSaleškimbaronomGallompl.Gallensteinom(ok.1733–1793)ssosednjegrašči-niceGolo.5KotpriopisuGracarjevegaturnaporočaF.A.Breckerfeld, je zdaj zotrokiuživala celotnoParadeiserjevozapuščino.Vendargospodarjenjenibilonjenanajmočnejšastran,polegtegapajemoralaizplačatitudiParadeiserjevaotrokaizprvegazakona.TakojeVolavčeželeta1761,včasusvojegadrugegakratkotrajnegavdovstva,prodalabaronuFrancuAv-guštinuZoisupl.Edelsteinu,soproguParadeiserjevehčerkeFrančiškeKsaverijeizprvegazakona.6Enajstletpozneje,leta1772,jeistemuizročilavzakupšeGracarjevturn.7Čeztriletajekotočetovuniverzalnidedičpostallastniknjennajstarejšisin,zdaj24-letniintorejpolnoletniRegulatLovrencgrofParadeiser.8 Breckerfeldjetemunarobzapisal,dajegrofMaksRudolfParadeiserumrlbrezoporokeinzapustilznat-nopremoženje,kipasejezvdovinimavnovičnimaporokamain»večpridržki«precejrazdrobilo.9SlabogospodarjenjeValvasorjevevnukinje,Paradeiserjevevdove,zarodbinosicernibiloedinainšezdalečnenajhujšanesreča.Obemasinovoma,dvojčkoma,sejenamrečvnekajletihomračilum,10hčerkipastapričakovati«.Umrlježe1.aprila1760vkomaj42.letustarostiinbilpokopanvnovomeškifrančiškanskicerkvi(Furlan,Zgodovina franči-škanske,str.29;KANM,šk.66,M/51752–1769,1.4.1760).5ŽUŠentjernej,P1760––1773;oklicnaknjiga1759–1780;prim.SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.298.–FrancSaleškijebilsinKajetanabaronaGallapl.GallensteinainKatarine,roj.pl.Ravbar(ZgodovinskiarhivLjubljana(=ZAL),LJU340,Lazarinijevagenealoškazbirka,šk.VIII,Dienersperg).6ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,glavnaknjigaX,fol.34;Q17,2.modrikvatern,fol.D13–D14,24.4.1761;Q10,1.citronastikvatern,fol.E22,11.1.1783,22.1.1783.–BaronZoissejesFranči-škoKsaverijogroficoParadeiseroženilnaGracarjevemturnudne11.februarja1756,lenekajmesecevpredtastovosmrtjo(Witting,Beiträge,str.135,prim.tudiARS,AS730,GospostvoDol,fasc.123,TopografijaKranjskeI,Gracarjevturn,str.376).7ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,Q10,1.citronastikvatern,fol.E22;prim.tudiARS,AS730,GospostvoDol,fasc.123,TopografijaKranjskeI,Gracarjevturn,str.376.8ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,glavnaknjigaII,fol.10;Q10,1.citronastikvatern,fol.D23–D24,14.8.1775,23.4.1776.–ARS,AS730,GospostvoDol, fasc. 123,TopografijaKranjske I,Gracarjevturn,str.376.9ARS,AS730,GospostvoDol, fasc. 123,TopografijaKranjske I,Gracarjevturn,str.376.–FrancAntonBreckerfeldjedružinoParade-iservsekakordobropoznal.ZnjegovegadomovanjaStaregagradupriNovemmestuje,denimo,grofLovrencRegulatParadeiserleta1775nakranjskoc.kr.sirotinskokomisijonaslovilprošnjo,povezanozupravoGracarjevegaturnadonjegoveskorajšnjepolnoletnosti(pravtam,fasc.127,Notataprogenealogicis,str.353).10Dolgoživostobehzbolelihbratovkaže,danajbržnišlozaprogresivno


umrlibrezpotomstva.ZatontevejeParadeiserjevjeBreckerfeldsiceropisalzelojedrnato,znekajsko-pimistavki,11abibiloiznjihprejkonemočnapisaticelopovest.KotjebilapriValvasorjevempotomstvudomala

tradicija,nihčeodbratovinsesterParadeisernidoča-kalsmrtinasvojempravemdomu.Gracarjevturnstazaradišolanjažezgodajzapustilaobasinova,podob-nausodapajebilanamenjenatudihčerkama.KoješlodružinigmotnonajtežeinjeGracarjevturnprišelvrokezakupnika,jematileta1772hotelaobesvojihčerkispravitivkakšnoustanovozaplemkinje.12Atudičestakdajvkateroprišli,kotbomovideli,tamnistaostali.LovrencaRegulatasopoDienerspergovirodbinskitradicijižeprejnamenilizačastnika,karpaočitnoniustrezalonjegovemuznačaju.Sedemnajst-letenjenamrečleta1768zapustilkadetnico,uradnozaradi nagnjenosti do duhovniškega stanu.13Todanazadnjenioblekelnitimašniškeobleke,ampakjestopilpredoltarinpostalnaslednikokleščenerodbin-skeposesti.PosvečenemuživljenjusejenavedenegaletazvstopomvfrančiškanskisamostanzapisallenjegovbratdvojčekKajetan z redovnim imenomSalezij.14Leta1774ješemladoletenprejelmašniškoposvečenjeinz28letileta1779postalprofes.Kmaluzatempajeresnozbolelinostanekživljenjapreživelkotbolnišničnioskrbovanec.PoBreckerfeldovihinza njimWittingovih navedbah semu je leta 1785omračilum,takodanajbikončalvbolnišniciusmi-ljenihbratovvLjubljani.15VresnicisogaposlalinazdravljenjekusmiljenimbratomvGradec,16kjerjeumrlšelepo27letih,dne2.septembra1812,star61let.Vsedosmrtijesiceruradnoostalfrančiškanin

bolezen,nepoznamopanenjenihsimptomovnerazlogovzastanje,kigaviridoslednooznačujejokotblaznost(Wannsinnigkeit).DuševnabolezenjebilavParadeiserjevirodbinislejkoprejdedna.BolezenskeznakejenamrečžezgodajkazalnjunpolbratranecFrancMihaelAvguštinbaronZois(1760–1828),sinMarijeKsaverije,roj.groficeParadeiser(Slovenski biografski leksikon.Četrta knjiga Táborska – Žvanut.Ljubljana:Sloven-skaakademijaznanostiinumetnosti,1980–1991,str.832).11ARS,AS730,GospostvoDol,fasc.123,TopografijaKranjskeI,str.212–213;Gracarjevturn,str.375–376.PritemjeBreckerfeldzagrešiltudinekajmanjšihfaktografskihspodrsljajev.12ARS,AS730,GospostvoDol,fasc.119,GenealogicaA–P,Gallpl.Gallenstein,pismo26.6.1772.13ZAL,LJU340,Lazarinijevagenealoškazbirka,šk.XXV,Parade-iser.14Letovstopa1768jeizračunanoponavedbiobsmrti,dajedopolnil44 let redovništva (Arhiv Frančiškanskega samostanaNovomesto(AFSNM),Cataloguspriori,s.p.,leto1812;NecrologiumProvinciae,II.septembris).15Witting,Beiträge,str.135.–SalezijjesubdiakonatprejelvLjubljani27.marca1773,diakonatpravtam18.marca1774,mašniškoposvečenjepa24.septembra1774vGornjemGradu,pričemerjezaradimladole-tnosti potreboval dispenzo (Nadškofijski arhivLjubljana (=NŠAL),Zapuščineduhovnikov,fasc.383,ZapuščinaFrancPokorn,Ordinacijskizapisnik1577–1824,str.198).16MordajebilkratekčasresvbolnišnicivLjubljani,todanajpoznejesredi naslednjega leta se je za vedno znašel vGradcu.Zapuščinskiinventarponjegoviumrlimaterinamrečuvodomanavaja,dajetamnazdravljenju(ARS,AS309,ZapuščinskiinventarjiDeželnegasodiščavLjubljani,šk.39,fasc.XX,G–164,17.7.1786,str.1).

takoformalnodopolnil44letredovništva.17 Podobnožalostnousodojedoživelnjegov33-letni

bratLovrenc Regulat,kije,uradnoblazen,preživelvbolnišnicišesedemletvečkakorKajetan–skoraj34letdosmrtiv72.letustarosti,15.marca1823.18 Malopredizbruhombratovebolezniseje16.febru-arja1784pri33letihoženilzdevetletstarejšovdovoMarijoAntonijopl.Iljašić,roj.baronicoGallenfels,19 skatero,kotjebilomogočepričakovati,nistaimelaotrok,popetihletihzakonapasejeleta1789tudiprinjemrazviladuševnabolezen.20BreckerfeldpriopisuGracarjevegaturnaporoča,dasogrofaomenjenegaletabrezupanjanaozdravitevposlalikusmiljenimbratomvLjubljano.21Šezaživimsoistoletoopra-vili popis zapuščine,22 a je nazadnje preživel vsesvojesorodnike:svaka–skrbnika,sestro,prav takozblaznelega brata in ženo.NaGracarjevem turnupasejeznjegovimodhodomvelikospremenilo,sajse jegradskorajpovsemizpraznil.Tri letaprej jenamreč11.maja1786zakapjoumrla67-letnamati,Frančiška Ksaverija baronica Gall,23Valvasorjevazadnjašeživečavnukinja.Njenprecejmlajšisoprogse jeodselil24 invgradujenekajčasaostala lešeženazblaznelegasina,umrlačetrtstoletjapoznejevLjubljani.25 Obeh hčerk, groficeMarije Jožefe inMarije

Terezije Paradeiser,vletihokolimaterinesmrtiinizbruhaboleznipribratihženibilovečdoma,astavsajnekajčasašeostalivneposrednibližiniGracar-jevegaturna.Leta1781stanamrečkupilisosednjograščinoVolavčezinkorporiranimimenjemOstrož,kijebilapoprejlepčasvrokahnjunihprednikovinjojenazadnjeposedovalnjunsvakbaronZois,soprog17AFSNM,Cataloguspriori,s.p.,leto1812;NecrologiumProvinciae,II.septembris.Pripis»saeculizatus«vnekrologijunemorebititočen,si-cerseimepatraSalezijaParadeiserjavnekrologijusplohnebiznašlo.18ŽULjubljana–MarijinoOznanjenje,M1803–1825,fol.293.19Podatekoporokipo:Witting,Beiträge,str.135,inŽUŠentjernej,P 1773–1785. –NevestaMarijaAntonija pl. Iljašić, rojena 1742, jebilavdovapoSigmunduLovrencupl.Iljašiću,graščakunasosednjemVrhovem,skaterimjeimelašestotrok(SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.297;ŽUŠentjernej,R1766–1772,R1773–1784;ARS,AS1075,Zbirkarodovnikov,št.115,Illiaschitsch).20Witting,Beiträge,str.135.21ARS,AS730,GospostvoDol, fasc. 123,TopografijaKranjske I,str.213.22Kotzblaznelega(in die Wahnsinnigkeit verfallenen)gaimenujetudiinventarnjegovezapuščine,sestavljen1.avgusta1789naGracarjevemturnu.LovrencRegulattorejniumrl,ajeveljalza»duševnomrtvega«.TakojedeželnapravdavLjubljaniže25.maja1789imenovalainven-turnekomisarje,mednjimiumetnostnegaizvedencazapopisbolnikove»zapuščine«(ARS,AS309,ZapuščinskiinventarjiDeželnegasodiščavLjubljani,šk.92,fasc.XXXVIII,P–215,1.8.1789,str.49,77).23ŽUŠentjernej,M1785–1799.24FrancSaleškibaronGalljeumrl28.avgusta1793vstarosti60letinsogapokopalinaJežicipriLjubljani(L.SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.268).NjegovopremoženjesopopisalinabližnjihČrnučah,kjerježivelkotstanovskimostninskiprejemnik(ARS,AS309,ZapuščinskiinventarjiDeželnegasodiščavLjubljani,šk.39,fasc.XX,G–177).25GroficaAntonijaParadeiser je vŠentjerneju 30. avgusta 1790 šebotrovala nekemu kmečkemu otroku (R 1785–1791).Umrla je 24.julija 1815 naStarem trgu vLjubljani v starosti 73 let (NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Jakob,M1808–1832,str.78;SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.228).

BorisGolec:JANEZVAJKARDVALVASORNADOLENJSKEMINNJEGOVOTAMKAJŠNJENEZNANOPOTOMSTVO


polsestreFrančiškeKsaverije.26Tustatridesetletnicibržčasčakali,aliseboodkodpojavilpričakovaniženin.TajezaJožefonazadnjeleprišel,vendarnevpričakovanipodobi»žlahtnegagospoda«.33-letnagroficajetakoprelomilastradicijoinse14.februarja1786omožilaznajemnikomgraščineRadeljcapriBučki,46-letnimneplemičemJanezomJurijemSvet-linom.Dejstvi,daporokanibilavnevestinidomačišentjernejskižupniji,temvečvženinovinaRaki,indanišelnevestizapričonihčeodsorodnikov,prej-konepričataonestrinjanjuParadeiserjevedružinezJožefino,stanuneprimernoporoko.27NaRadeljcoješlaznjoalizanjotudinjenavodeničnasestraTere-zijaintamženaslednjeleto,20.aprila1787,končalasvojoživljenjskopot,stara39let.28Nekajletprejstasestrisklenilivzajemnodednopogodbo,pokaterisozdajVolavčevcelotipripadleJožefi.29TavzakonusSvetlinomniimelaotrok30insejeposmrtisestre,tragičniusodibratovinzgodnjiovdovitvi(med1790in 1792)31 pri 39 letih vnovič omožila, enakokotprvičtuditokratzneplemičem.Mož,skaterimje2.julija1792vTrebnjemstopilapredoltar,jebil45-le-tnivdovec,novomeškiokrožnizdravnikdr.FrancSedej.32Poznalagajeverjetnoženekajčasa,sajjebilmeddrugimskrbniknjenegazblaznelegabrataLovrencaRegulata.Kojedr.SedejzJožefonanekinačinpriženilturnskograščino,jojemogelvimenubolnegalastnika,opravilnonesposobnegasvaka,tudiprodati.TakoješelGracarjevturnspomladi1798nadražbo,dveletipoznejepajedr.Sedejvsvakovemimenukončno sklenil šekupoprodajnopogodbo skupcem, poštnimmojstrom JanezomVincencemPavlinom,kijeposestžeprejuživalkotzakupnik.33 26ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,glavnaknjigaX,fol.34;Q17,2.modrikvatern,fol.E13–E15,17.11.1781;MajdaSmole,Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlo-venije,1982,str.535.27ŽUŠentjernej,oklicnaknjiga1781–1808,30.1.1786.Oklicnaknjigarazkriva,dasejerodilanaGracarjevemturnu,živelanaVolavčah,predporokopanaRadeljci.–NŠAL,ŽARaka,P1783–1771,s.p.,14.2.1786.Poročnamaticadaježeninu42innevesti30let.28NŠAL,ŽARaka,M1784–1791;prim.Witting,Beiträge,str.135.29ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,glavnaknjigaX,fol.34;Q5,1.rumenikvatern,fol.F25–26,7.9.1785.30VkrstnihmaticahžupnijeRaka inprav takratodcepljenežupnijeBučka ni vpisa nobenegaSvetlinovega otroka (NŠAL,ŽARaka,R1784–1792;ŽABučka,R1788–1823),patudipoznejeseotrocinikolinepojavljajo.31KdajnatankojeJanezJurijSvetlinumrl,niznano.BilješenavzočpricenitvizapuščinesvakaLovrencaRegulatagrofaParadeiserja1.avgusta1789(ARS,AS309,ZapuščinskiinventarjiDeželnegasodiščavLjublja-ni,šk.92,fasc.XXXVIII,P–215,1.8.1789,str.26,31).9.avgusta1790jepostallastnikhišenaStaremtrguvLjubljani,karjeonjemtudizadnjiznanipodatek(prim.VladislavFabjančič,Knjiga ljubljanskih hiš in njih prebivalcev. I. del. Stari trg.Ljubljana,1944(tipkopisvZgodovinskemarhivuLjubljana),s.p.,Staritrg22).32NŠAL,ŽATrebnje,P1788–1815,str.7;prim.tudiSchivizvonSchi-vizhoffen,Der Adel,str.422,inWitting,Beiträge,str.135.–NobedenodmladoporočencevniprebivalvTrebnjem,ampakstasetuzgoljporočila.Vtrebanjskikrstnimaticitudinizasleditikrstovnjunihotroknenjunihbotrovanjkrščencem(NŠAL,ŽATrebnje,R1789–1808).33ARS,AS315,Deželna deska zaKranjsko, glavna knjiga II, fol.10;Q20,5.modrikvatern,fol.A15–A16,24.4.1800.–Sprodajnopogodbojebilazagotovljenatudivsota17.300goldinarjev,namenjena

ZakoncaSedejnamrečnistaživelanaGracarjevemturnu,ampakkotstanovalcaJacominijeve–SkremovehišenaGlavnemtrguvNovemmestu.34Tusejimajeletodnipoporoki,21.junija1793,kojebiloJožefiže40let,rodilaedinkaJožefa Alojzija Sedej.35TodataedinaValvasorjevaprapravnukinjaizšentjernejske–Paradeiserjevevejejeumrlažepodvehletih,23.julija1795.36Znjenosmrtjosotakougasnilišeza-dnjiupi,dabisepolihistorjevokranjskopotomstvonadaljevalo. Jožefani bilavečmlada,Sedejpa jekmaluumrl.Lepet tednovzatem,ko je leta1800vimenubolnegasvakaprodalGracarjevturn,gajenamrečmedopravljanjemdolžnostipobralanenava-dnavročinskabolezen,kisejenajprejrazširilamedfrancoskimivojnimiujetniki.37

S prodajoGracarjevega turna spomladi 1800se je v tej podgorjanski graščini sklenilo bivanjeValvasorjevihpotomcev.Skratkoprekinitvijo–odprodajegraščineParadeiserjuleta1737dovnovičneprimožitveleta1745–jetrajalocelostoletje,vseodleta1699,kosejetjaomožilapolihistorjevavdovazdvemahčerkama.VelikomanjveselokotobprihoduValvasorjevihženskjebiloozračjeobodhoduzadnjepolihistorjevepotomkezgradu.OdhajalajenjegovapravnukinjaMarija Jožefa Sedej(1753–1810),kijetakoalitakožedolgoživeladrugod.KomajverjetnojeGracarjevturnzapustilaskakšnimpredmetom,kiješespominjalnapolihistorja,sicerpajeodšlaodtodzvsemidobrimiinslabimispomini,meddrugimnasvojadvazblaznelabrata.Istoleto1800sejesploh

zavzdrževanjehospitaliziranegagrofaParadeiserja,izbrisanaizdeželnedeskešeletriletaponjegovismrti,leta1826(pravtam,glavnaknjigaII,fol.11).Prim.Smole,Graščine,str.165.34Ohišiinnjunembivanjuvnjejgl.MetaMatijevič,Novomeške hiše in ljudje s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja.(Gra-divoinrazprave31).Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2007,str.193.35KANM,šk.67,R/281770–1828,str.559–560.36KANM,šk.69,M/61770–1831,str.35.37KANM,šk.69,M/61770–1831,str.53;Matijevič,Novomeške hiše,str.134.

Gracarjevturndanes.(Foto:B.Golec)



zvsemumaknilaizrodnihkrajevpodGorjanci,sajjejeseni,polletazamoževoprodajoGracarjevegaturna,prodalašesvojeVolavče.38MarijaJožefa jekot petičnavdovanekaj naslednjih let še ostala vdolenjski»prestolnici«39 insenazadnjepreselilavLjubljano,kjerjenaStaremtrgu4.decembra1810tudiumrla,stara57let.40HišonaStaremtrgu,po-dedovanopoprvemmožuSvetlinu, je prodala želeta1803,41svojepreostalopremoženje–denar inpremičnine–pajevoporokivolilaotrokomsvojihtrehporočenihpastork.42Drugihbližnjihsorodnikovnamrečni imela,čeodmislimoobazblaznelabra-ta–dvojčka,kipasejuvoporokinispomnila.JanezKajetangrofParadeiser,frančiškanskipaterSalezij,jebilžečetrtstoletjavoskrbivbolnišniciusmiljenihbratovvštajerskemGradcu,kjerjepreminilčezslabidveleti(1812).43DrugibratLovrencRegulatjeobsestrinismrtipravtakožedobrihdvajsetletživotarilvbolnišničnioskrbi,insicerpriusmiljenihbratihvLjubljani.Tamjeposkoraj34letihhospitalizacijeumrl (1823) kot zadnjiValvasorjev potomec naKranjskem.44 SsmrtjoLovrenca Regulata grofa Paradeiser-

ja15.marca1823jetorej130letposmrtiJanezaVajkarda izumrladolenjskaoziromakranjskavejaValvasorjevihpotomcev,intopravvpolihistorjevemrodnemmestu,kjerjesam182letprejzagledallučsveta.Vestosmrtižedesetletjabolnegainizjavno-stiumaknjenegagrofaterokončanjustranskeveje

38ARS,AS315,DeželnadeskazaKranjsko,glavnaknjigaX,fol.34;Q19,4.modrikvatern,fol.F5,11.11.1800;prim.Smole,Graščine,str.535.39VJacominijevihišijekotstanovalkaizpričanašeleta1804,insicerskupajspastorkoinštirimideklami.Živelajeodobrestinakapitalinoddvehletnihrent:odnovegalastnikaVolavčjedobivala500goldinarjev,oddeželnih stanovpa200goldinarjevvdovskepokojnine.S skupnodobrimi900goldinarji jeimelamedvsemiNovomeščaninajvišjere-dneletneprihodke.ZgodovinskiarhivLjubljana,EnotazaDolenjskoinBelokrajinovNovemmestu(=ZALNM),NME5,MestnaobčinaNovomesto,šk.11(1804),a.e.485.ZapodatkeseiskrenozahvaljujemMetiMatijevič.40NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Jakob,M1808–1832,str.36,4.12.1810;prim.SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.228.41Fabjančič,Knjiga ljubljanskih hiš,s.p.,Staritrg22.42ARS,AS308,Zbirkatestamentov,I.serija,šk.17,fasc.S237–412,testamentS–412.–Voporoki,sestavljenivdnehod11.do14.novembra1810, jezasvojeuniverzalnedediče imenovaladvasinovaJožefa inTeklepl.Fichtenau,dvaotrokaovdoveleFrančiškeKsaverijepl.CoppiniinotrokeCecilijeHartl.Pastorkamjerazdelilaoblačilainnakit,nekajdenarjaješlozavolilaslužinčadi,normalkoinubožnisklad,spomnilapasejetudišestihotroksvoje»nečakinje«(meiner Nichte)Janettepl.Lehmann,roj.baroniceZoispl.EdelsteinizGradca.Vresnicinišlozapravonečakinjooporočnice,temvečzahčerkonjenepolsestreizPara-deiserjevegaprvegazakona.TudiJožefpl.Fichtenaua,kijebilporočenznjenopastorko,sevoporokinavečmestihimenujepreprosto»mojzet«(mein Schwiegersohn).43AFSNM,Cataloguspriori,s.p.,leto1812;NecrologiumProvinciae,II.septembris.44ŽULjubljana–MarijinoOznanjenje,M1803–1825,fol.293.–Zako-nitidedičigrofaLovrencaRegulatasobilitrijesorodniki,otrocinjegovestarejšepolsestreFrančiškeKsaverijegroficeParadeiser,por.Zoisbaro-niceEdelstein:slaboumniAvguštinZois,FrancKsaverijZoisinIvana,por.pl.Lehmann(ARS,AS774,GospostvoRibnica,šk.46,Iustitialia,procesAntonaRudežazLovrencemRegulatomgrofomParadeiserjemzaradizaostankanakupninizaGracarjevturn1818–1825).

grofovParadeisernidomalanikogarnaKranjskemvečvznemirila, takokot se jekomajkdozavedal,za čigavega potomca je šlo.45 ZadnjiValvasorjevpravnukvnjegovirodnideželijesicerumrlravnovčasu,kojepreučevanjedeželnezgodovinedobiloinstitucionalni okvir in nov zagon z ustanovitvijoKranjskegadeželnegamuzejavLjubljani(1821).StempajetudiJanezVajkardValvasorspetpridobivalnavrednosti inugledu,zdaj tudikotneprecenljivivirzaznanstvenipristopkpreteklostiKranjske inširšegaprostora.V zvezi zDolenjsko kaže omeniti tudi tisti del

Valvasorjevegapotomstva,ki jepreživeldodana-šnjihdni–nesicervSloveniji–inizviraiz druge, štajerske veje pl. Dienerspergov.46Njenazačetnica,polihistorjevavnukinjaAntonija Jožefa Katarina pl. Dienersperg(1712–1769)sejezVolavčomožilanaPonikvossvojimsorodnikomPetromDominikompl.Dienerspergominmožupovilakartrinajstotrok.Odtehjebilodesetsinov,povečiničastnikov,asejerodnadaljevallepoenemsamemsinu,Francu Ksa-veriju(1743–1814),graščakunaDobrnipriCelju.OtemValvasorjevempravnukuinnjegovihbratih,kisoleta1766skupajznjimdobilibaronskinaslov,lahkomarsikajizvemoizspominovnjegovegasinainnadaljevalcaroduFranca Ksaverija ml. (1773–1846).47Zzadnjimse jeglavninapolihistorjevegapotomstvapreselilavGradec,kjernjendobršendelživišedandanašnji.

Franc Ksaver ml. baron Dienersperg (1773–1846)innjegovgluhonemistricAnton (1733–1797)sta kot edina iz štajerskevejeDienerspergovvsajnekajčasaživelatudinaDolenjskem.Prvegajeočeleta1784,staregaenajstlet,odpeljalktrebanjskemužupnikuRudolfubaronuZierheimu,prikateremjenadaljevalšolanjeinopravljalizpitenanovomeškigimnaziji.Kotjezapisalvsvojihspominih(1835),jevTrebnjemostalneprekinjenotriletaterobičajnopreživljalpočitnicenagradovihRakovnikinOtočec,netorejprisorodnikih.Kopasogastaršijulija1787odpeljalidomov,jeznjimispotomaobiskal–polegraznihdružinskihprijateljevodMirnedoŠrajbar-skegaturna–tudisorodnikenaGracarjevemturnuinVolavčah.48NjegovstricAntonnasprotnobržčasnikolinispo-

znaldolenjskegasorodstvapodGorjanci,ajeediništajerskiDienersperginzadnjiValvasorjevpotomec,kateregaživljenjesejeizteklonaDolenjskem.Viri

45Vestonjegovismrtivcivilnibolnišnici,starostiinvzrokusmrtijeobjavilčasnikLaibacher ZeitungnaseznamuvLjubljaniumrlihoseb(In-telligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung,Nro.23,21.3.1823,str.338).46BorisGolec,PolihistorJ.V.Valvasor,njegovibližnjiindaljnipotomci–Novaodkritjaizprezrtiharhivskihzakladov.V:Arhivistika – Zgodo-vina – Pravo. Vilfanov spominski zbornik (ZgodovinskiarhivLjubljana,Gradivoinrazprave30).Ljubljana2007,str.91–93.47ZgodovinskiarhivPtuj,ZAP70,Zbirkarokopisov,R-45,Rodbinapl.Dienersberg,Genealoško-biografskioris1835.48Pravtam,str.68–69.



ganavadnooznačujejokotnemega,vresnicipajebilgluhoneminzapovrh»nemirnegatemperamenta«.49 Kottakediniodbratovnibilpovzdignjenvbaronskinaslov.50Očitnojepotrebovalstalnoosebnovarstvo,in ko so se ga sorodniki slednjič naveličali, se je49Dne5. avgusta 1774 sta dva njegova brata, graščaka, naDobrnisklenilapogodboonjegovemdosmrtnemvzdrževanjuizdohodkovoddediščine.Pogodbojepodpisalošepetbratovinstriletnimzamikom14.maja1777tudišesti.Bratastasezavezala,daboAntonizmeničnobivalpriFrancuRajmundunaPonikviinpriFrancuKsaverijuAvguštinunaDobrni,pričemerjetrebapolegsamegavzdrževanjaupoštevatitudivisoke stroške nadzora zaradiAntonovega nemirnega temperamenta(SteiermärkischesLandesarchiv,Graz(StLA),A.Dienersperg,K1,H14,5.8.1774).50Izvirnikbaronskediplomev:StLA,A.Dienersperg,K1,H7.KarlFriedrichvonFrank,Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deut-sche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österre-ichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 1.Band.SchlossSenftenegg :Selbstverlag,1967,str.29.

znašelpritujihljudeh,novomeškihfrančiškanih.Vsamostanskioskrbije29.julija1797preminilzavo-denico,star65let.51NesrečniAntonsejetorejvrnilvmaterinokranjskodomovinovsajumret,pričemersesplohnizavedal,kamsogabratjeposlali.

51KANM,šk.69,M/61770–1831,str.50.–SchivizvonSchivizhoffen,Der Adel,str.382.


JožeMarinč:NAKMETIH,2008,akril,70x40cm

KRONIKA–RAST 1/2010 93

Lidija Markelj

KRONIKANovember – december 2009

ŠMARJEŠKETOPLICE,2.novembra–TusejeustavilapravljičnakaravanaMaliknjigobus.BREŽICE,3.novembra–VProsvetnemdomujebilanaogledgledališka

predstavaRevizor.MIRNA,3. novembra–Krajevnaknjižnica je pripravila literarni večer z

JožetomSevljakom.SEVNICA,3.novembra–VknjižnicisoodprlirazstavoRudijaStoparjain

pripravililiterarnivečer.BREŽICE,5.novembra–Vmestnihišisoodprlirazstavoliterarnolikovnega

natečajaJurijDalmatininostaliprotestanti2009.–VPosavskemmuzejujekustosinmuzejskisvetovalecizPokrajinskegamuzejaMurskaSobotamag.FrancKuzmičpredavaloTrubarju,BohoričuinDalmatinu.ČRNOMELJ,5.novembra–Vprostorihupravneenotesoodprlirazstavo

likovnekolonijevMalemNerajcu.KRŠKO,5.novembra–VKDjebilomogočeprisluhniti3.Martinovemu

koncertu.NOVOMESTO,5.novembra–Ujetitrenutkijenaslovfotografskerazsta-

vevišjebibliotekarkeMireGrahek,ki so jopostavilivKnjižniciM. Jarca.Fotografije sonastale obhaikupesmihdolenjskih osnovnošolcev.DogodekjepopestrilkitaristAndrejPekarovič.-VklubuDUsoodprlirazstavočlanovlikovnesekcijeJutro.SEVNICA,5.novembra–Sevnica-stoletjenarazglednicahjenaslovknjige

OskarjaZoranaZeliča,kisojopredstavilivLekosgalerijiAna.IzdalajojekrškazaložbaNeviodunum.ČRNOMELJ,6.novembra–Vknjižnicisopriredilirazstavolikovnegatečaja,

kijepotekalpodvodstvomakademskegaslikarjaRobertaLozarja.KRŠKO,6.novembra–VavliKDsoodprlislikarskorazstavoMatejeKavčič

Vzorcinarave.–VklubuKDjenastopiljazzovskitriokitaristaPrimožaGrašiča.LOKAPRIZIDANEMMOSTU,6.novembra–Vkapelisv.Frančiškaso

odprlirazstavoKamennakamenBorisaKoteskega.SEŽANA, 6. novembra –VKosovelovemdomu so premierno prikazali

polurni igranifilmTrst jenašnovomeškegaabsolventa režijena ljubljanskiAGRFTŽigeVirca.ŠMARJEPRIJELŠAH,6.novembra–Dela4.kolonije,ki jonovomeški

likovniustvarjalecinoblikovalecJankoOračprirejavrojstniZibiki,sopred-stavilivKD.RAKA,6.novembra–VtelovadniciOŠsoprirediligledališkopredstavo

Vajevslogu.ŠENTJERNEJ,7.novembra–VinogradniškioktetjepovabilnaMartinov

koncertvKCP.Trubarja.TREBNJE,7.novembra–VKDjegostovalagledališkapredstavaKrpan

vs.Brdavs.NOVOMESTO,8.novembra–VKCjeUrošFoerstzaigralmonokomedijo

Jamskičlovek.MENIŠKAVAS,9.novembra–Vvasi se jeustavilapravljičnakaravana

Malegaknjigobusa.SEVNICA,9.novembra–VKDsozaigralilutkovnopredstavoMineštralala.ČRNOMELJ,10.novembra–Vknjižnicijepotekalosrečanjeknjižnihmoljčkov.

NOVEMBER

kronika


METLIKA,10.novembra–Miniloje60letodustanovitveBelokranjskegamuzejskegadruštva.ObjubilejustadruštvoinBelokranjskimuzejizdalaknjigoBelokranjskaželezniškaprogaavtorjaKarlaRustje.SEVNICA, 10. novembra –V knjižnici so predstavili knjigoUkročena

lepotica:Savainnjenezgodbe,delo21avtorjev.VečerjezigranjemnacitrepopestrilaDuškaStopar.DOLENJSKETOPLICE,11.novembra–VavliKKCsoodprlikiparsko

razstavo akademske kiparkeAlenkeVidergar.Z umetnico se je pogovarjaldomačiumetnikJožeKumer.BREŽICE,12.novembra–VknjižnicisopredstavilideloEmocijeavtorjaZorana

Milivojeviča.–VsejnisobiUEsoodprliobmočnorazstavofotografij.-DružinskogledališčeKolencjevMCpripravilootroškopredstavoKekecinBedanec.KOČEVJE, 12. novembra –Zbirka likovnega salonaKočevje je naslov

likovnerazstave,kisojoodprlivPokrajinskemmuzeju,njenaavtoricajebilakustodinjaNadjaKovačič.NOVOMESTO,12. novembra–VKC J.Trdine si je bilomočogledati

lutkovnodramskopredstavoGrdiraček.RIBNICA,12. novembra–Revolucija kosav času je bil naslov razstave

BojanaGorencavgalerijiMiklovehiše.ŠENTJERNEJ, 12. novembra –Laži, ampakpošteno, se je glasil naslov

predstavegledališčaSititeater,kisojozaigralivKCP.Trubarja.ZAFARA,12.novembra–NaBildovidomačiji,narojstnihišiolimpionikove

matere,soodkrilispominskoploščoLeonuŠtuklju.ČATEŽ,13.novembra–VKDsoodprlirazstavoRezbarskeskulpture.NOVOMESTO,13.novembra–VKCJ.Trdinejebilanovomeškapremi-

erakratkegafilmaTrstjenašrežiserjaŽigeVirca,vklubuLokalPatriotpasopriredilirazstavoonjegovemnastajanju.PLETERJE, 13. novembra –V stari gotski cerkvi kartuzije Pleterje je z

Gregorijanskimkoralomvbesedisv.PavlanastopilkoralnizborljubljanskeAkademijezaglasbopodvodstvomprof.TonetaPotočnika.SEMIČ,13.novembra–VKCsoodprlislikarskorazstavoZlatkaPraha.KRŠKO,14.novembra–VČebelnakujegostovalogledališčeEdinazala.NOVOMESTO,14.novembra–VKnjižniciM.Jarcasozaključilinizšti-

rihdelavnicznaslovomLiteraturavpostprodukciji,kijihjevsodelovanjuzZaložboGogainrepubliškoJavnoagencijozaknjigopripravilaknjižnica.De-lavnicestavodilaigralecBrankoJordaninpesnicaStankaHrastelj.–ŠkofijskikonservatorijzaglasboJurijSlatkonjajevkapeliZavodaFriderikaI.BaragevŠmihelupriredildiplomskikoncertgojencaPetraSmoliča.SEVNICA,14.novembra–VLutrovskikletigradujeskoncertomgostoval

sekstetklarinetovGŠCelje.NOVOMESTO,17.novembra–VKnjižniciMiranaJarcajepotekalapriredi-

tevZgodbeizpodpulta:haikupoezijainpodelitevbralneznačkezaodrasle.NOVOMESTO,18.novembra–Napredvečerdnevasplošnihknjižnicsov

KnjižniciM.JarcapriredilivečerspriložnostnorazstavoinganasloviliVonjpostarihzemljevidih.HROVAČA,19.novembra–VskednjuŠkrabčevedomačijesopredstavili

knjigoPredčasom–portretStanetaKavčiča.Gostastabilaavtorjadr.BožoRepeindr.JožePrinčič.NOVOMESTO,19.novembra–KnjižnicaM.Jarcajepripravilaosrednjo

prireditevobdnevuslovenskihsplošnihknjižnic.–VKCJ.TrdinesozaključilifotografskinatečajDolenjskegalistaNašživalskisvet.ZmagovalnofotografijojeposnelAndrejLukšičizDolnjeTežkeVode.SEVNICA, 19. novembra –Dotik narave je naslov fotografske razstave

DušanaKlenovška,kisojopredstavilivgrajskigaleriji.–VkulturnidvoranijegostovalagledališkapredstavaČefurjiraus.KRŠKO,20.novembra–VKDsoizvedlioperetoVeselavdova.

LidijaMarkelj:KRONIKA:november–december2009

RežiserŽigaVirc,avtorkratkegaigra-negafilmaTrstjenaš.(Foto:RastoBo-žič)


METLIKA,20.novembra–GostliterarnegavečeravLjudskiknjižnicijebilFranciŠali.ZnjimsejepogovarjalMatjažRus.VečerpopestrilaklarinetistkaTinaKriž.NOVOMESTO,20. novembra–Vgaleriji Simulaker so odprli razstavo

trebanjske akademske slikarkeMajeKastelicMajaKastelic nagaja v tušu.UmetnicojepredstavilkustosgalerijeMatjažBrulc.STIČNA,20.novembra–Vokviru10. festivalaStičnasovKDpriredili

komedijoNajemnina.ŠENTJERNEJ,20.novembra–GledališčeZakonskaskupinaŠkocjanjev

KCP.TrubarjauprizoriloigroNašKnoblehar.TREBNJE,20.novembra–VKnjižniciP.Goliesoodprliknjigomat.ČRNOMELJ, 21. novembra –V cerkvi Sv.Duha je potekala zaključna

prireditev4. literarneganatečajaLepota besede.Vkulturnemprogramu stanastopilaGašperinBraneBanovec,besedilaudeležencevnatečajasoprebiraličlanigledališkeskupineZIKČrnomelj.KOČEVJE,21.novembra–VŠeškovemdomujebilkoncertzboraDeorina

inDeorinaPolovikesspremljevalnoskupino.KRKA,21.novembra–VdružbenemcentrujezmonokomedijoOptimist

nastopilŠpasTeater.NOVOMESTO,21.novembra–VKCJ.Trdinejepotekaloregijskotekmo-

vanjeodraslihpevskihzborovinmalihpevskihskupin2009.ZanajboljšizborjebilrazglašenMePZPomladzzborovodjoFernandomPablomMejiasem,kijedobiltudizlatopriznanje.ToješloševrokeMePZVivaBrežiceinvokalniskupiniSolziceGŠBrežice.SEVNICA,21.novembra–NadobrodelniprireditviOhranimoiskricevočeh

sovšportnemdomuuprizoriligledališkispektakelRokovnjači.STIČNA,21.novembra–Vokviru10.festivalaStičnasovgalerijiMuzeja

krščanstvanaSlovenskemodprlifotografskorazstavoPodobeprojektovKDStičnainrazstavografik.ŠENTJERNEJ,21.novembra–VKCP.TrubarjajenastopilametliškaFol-

klornaskupinaI.Navratila.ŠKOCJAN,21.novembra–PevskaskupinaPlamenjepovabilanatematsko

prireditev,večerpesmiovinuznaslovomIzglažkagrevgrlo.NastopilisogodciFolklornegadruštvaKUDO.ŽupančičaArtiče,osrednjagostjajebilazbirateljicaljudskegaizročilainetnološkegagradivaDušicaKunaver.KRŠKO,24.novembra–Vpočastitev20.obletniceakcijeSeversovKD

pripravilirazstavoČlovekanikar…-VklubuKDjenastopilduetjazzistovJureToriinEwaldOberleinter.BREŽICE,25.novembra–VknjižnicisopredstaviliknjigoPrebujanjevdušo

avtoriceMatejeHaneHočevar.–VProsvetnemdomusoprirediliplesnogleda-liškopredstavoplesnegadruštvaImaniRuta.KRŠKO,26.novembra–LuksuzprodukcijajevKDnaposebnempredvajanju

prikazalavselanskefilme.PrvičsozavrtelifilmEkogverila.NOVOMESTO,26.novembra–KillYourExpectationsjebilnaslovrazstave

NejcaSmodišavklubuLokalPatriot.–VknjižniciCentrabiotehnikeinturizma–GrmNovomestojepotekalosrečanjemladihliteratovsrednjihšolpodnaslovomBesede,ritem,utripisrca.GostiteljicasrečanjajebilapesnicaBarbaraKorun.ČRNOMELJ,27.novembra–VcerkviSv.Duhasoodprliregijskorazstavo

Kolaž19avtorjevzDolenjske,BelekrajineinPosavja.NarazpisujihjeizbralaumetnostnazgodovinarkaTanjaCigoj.DOBRNIČ, 27. novembra–VKD sta o etnološki dediščini spregovorila

AlenkaLamovšekinDušanŠtepec.HROVAČA,27.novembra–NaŠkrabčevidomačijijepotekalaokroglamizo

znaslovomUporabnikislovenistike.KOSTANJEVICA,27.novembra–VgostilniKmečkihramsogostiliigralko

SašoPavček.

PrizorzuprizoritveizvirneigreJanezaŽakljaNašKnoblehar v izvedbi škoc-janskih ljubiteljskih gledališčnikov.(Foto:LidijaMarkelj)



NOVOMESTO,27.novembra–VgalerijiDolenjskegamuzejasoobdesetle-tniciregijskegasodelovanjagalerijskihhišizKočevja,Novegamesta,Metlike,BrežicinKostanjevicenaKrkiodprlilikovnorazstavoKrajinaizmuzejskihdepojev,katerenosilecjebilaGalerijaB.JakcaizKostanjevice.NOVOMESTO,od27.do29.novembra–ZnastopomansamblaNovaAca-

demiavkapeliškofijskegaZavodaFriederikaI.Baragesejepričeltridnevninizprvegamednarodnegafestivalabaročneglasbe,kigajeKonservatorijzaglasboJ.SlatkonjepriredilvokviruprojektaBaročnaglasba,vezmedstaroinnovoEvropo.VkapitljujeprofesorkonservatorijaMilkoBizjakizvajalslovenskaposvetnabaročnadelazaorgle,sposvetnobaročnoglasboRomunijepasejevkapelišmihelskegazavodapredstavilromunskitriokljunastihflavtsslovitosopranistkoMihaeloMaxim.ŠENTJERNEJ,27.novembra–VkrajevniknjižnicijebilLojzePodobnikiz

Vrhpoljagost1.literarnegavečeraDomačiustvarjalecsepredstavi.PredstaviljenovopesniškozbirkoIskanja,znjimsejepogovarjalaSlavkaKristan.BUČKA,28.novembra–VKDjebilkoncertvokalneskupineMesečina.KAPELE,28.novembra–PodnaslovomKdorhočešepet,moraskrajazačetje

potekalo13.območnosrečanjepevcevljudskihpesmiingodcevljudskihvižvGD.KOSTANJEVICA,28.novembra–VLamutovemlikovnemsalonuGalerije

B.JakcasonakoncertunastopilepevkeDruštvapodeželskihženaPodGor-janciKostanjevicanaKrki,kijihvodiAndrejaŠošter.SharmonikojepevkespremljalaJožicaČelesnik.KRŠKO,28.novembra–PihalniorkesterVidemjepovabilvKDnaletni

koncert.MIRNA,28.novembra–VDomuPartizanjezvečeromVobjemubesedozi-

romaVznamenjudeseticeKUDKlasMirnapraznovaldesetletnicodelovanja.UprizorilisotudipesnitevKrstpriSavicirežiserjaStanetaTomšiča.NOVOMESTO,28.novembra–FoklornodruštvoKresjevKCJ.Trdine

povabilonaletnicelovečernikoncert.PODBOČJE,28.novembra–VKDsosenaprvemsamostojnemkoncertu

predstavilePevkeizpodBočja,kijihvodiinsharmonikospremljaKatarinaŠtefanič.KotgostjesonakoncertunastopiliharmonikarjiizDobjaterMPZPlaninaizCerkeljobKrki.STIČNA,28.novembra–Vokviru10. festivalaStičnasovKDpriredili

monokomedijoSiTiTeatraBTCinBorutaVeselkaznaslovomLaži,ampakpošteno,AlešHadalininJožiŠalejpastaposkrbelazavečeršansonovinzi-mzelenihpesmi.ŠENTJERNEJ,28.novembra–ObjubilejujeMePZVlasteTavčar,kigavodi

SonjaPovše,vKCP.TrubarjapovabilnakoncertzgostiznaslovomČudovitatrideseta.Zbor je prejel jubilejnopriznanje novomeške izpostave JSKD teržupanaobčineŠentjernej.DOBRNIČ,29.novembra–ŽPZKTDjevKDpovabilna5.letnikoncert.

KotgostjesonastopiliŠavrinskigodciizIstre.DOLENJSKETOPLICE,29.novembra–Izbrisani2jebilnaslovgledališke

predstave,kisojopripravilivKKC.ŠENTRUPERT,29.novembra–VKDjeProsvetnodruštvoJ.Lavtižarna-

stopilospredstavoVoli.BREŽICE,30.novembra–Jazpatebisestrojebilnaslovgledališkepredstave

vtamkajšnjemProsvetnemdomu.NOVOMESTO,30.novembra–ZVKDSlovenijeinStolnižupnijskiurad

NovomestostaobpredstavitviobnovljeneslikeSv.Nikolajaitalijanskegare-nesančnegaslikarjaJacopaRobustijaTintoretta,kiod16.stoletjakrasiglavnioltarnovomeškekapiteljskecerkve,vškofijskemdvorcupriredilastrokovniposvetonjenemrestavriranju.BREŽICE,novembra–Posavskimosnovnošolcem,kisosodelovalivliterar-

neminlikovnemnatečajunatemoJurijDalmatininostaliprotestanti,sopodelili

Šentjernejski pesnik Lojze Podobnik.(Foto:LidijaMarkelj)



Dalmatinoveznačke.–ZKDSlovenijeinGeometričnosrediščeSlovenijestanazivKulturnašola2009podeliliOŠBrežice.OŠŠentjernejjeprejelapriznanjeOdličnostnapodročjulikovnedejavnosti.LJUBLJANA,novembra–VKnjižniciO.Župančičasoodprlipregledno

razstavonovomeškega samoraslega likovnega ustvarjalcaNejcaSmodiša znaslovomOpus.NOVOMESTO,novembra–ZaložbaGogajepraznovaladesetletdelovanja.

Vdesetletjujeizdalaprekostoknjiginvečkot40plošč.–VpreddverjuDomastarejšihobčanovsopriredililikovnokolonijoznaslovomKobarvespregovo-rijo.VodiljojenovomeškilikovnikJankoOrač.RAZBOR,novembra–OsrednjigostnovembrskegaRazborskegavečeraje

bilhumoristToniGašperič.ZapelajemoškavokalnaskupinaVitisizRogaškeSlatine,posebniumetniškigostOskarZoranZeličpajepredstavilsvojonaj-novejšoknjigoSevnica–stoletjenarazglednicah.SEVNICA, novembra –Na literarnemvečeru poezijeRudijaStoparja in

obrazstavinjegovihdelvknjižnicijeslednjasevniškemukiparju,slikarjuinpesnikupodelilalistinoočastnemčlanstvuvknjižnici.–ObdesetletjuGŠježupanSrečkoOcvirkšolipodelilListinoObčineSevnica.Objubilejusoučenciinučiteljipripravilibogatkulturniprogram.ŠTRIT,novembra–RestavratorAlešVenejenalastnemdomuodprlpreno-

vljeniinrazširjenirestavratorskicenter.

ČRNOMELJ, 1. decembra –Vknjižnici je potekalo 3. srečanje knjižnihmoljčkov.ŠENTJERNEJ,1.do4.december–VsodelovanjuzMladinskoknjigoiz

NovegamestasovavliOŠpriredili29.knjižnisejem.NjegovgostjebilpisateljTonePartljič.KOSTANJEVICA,2.decembra–VGalerijiB.Jakca,kjerhranijovečkottri

tisočdelvelikegadolenjskegaslikarjaingrafikaBožidarjaJakca,soob110.oble-tniciumetnikovegarojstvaodprlinovopostavitevnjegovestalnerazstave.AvtorjinovepostavitvesonovomeškiarhitektJovoGrobovšek,kustosgalerijeGoranMikovanovićterumetnostnazgodovinarjaMilčekKomeljinAndrejSmrekar.METLIKA,2.decembra–ZaZimskimiuricamisosepričeleZimskekrat-

kočasnice, ki jih v hoteluBela krajina prirejaObmočna izpostava JSKDzMatjažemRusomnačelu.Naprvemvečeru jeSašoRizničgostil turističnomenedžerko leta JernejoKamnikar.–VKD jegledališčeBicikletazaigralolutkovnopredstavoBabicazima.NOVOMESTO,2.decembra–VKCJ.Trdinasopriredilipreglednoraz-

stavonovomeške ljubiteljskeslikarkeDragiceŠkrinjar (1999-2009),članiceLKDMavrica.VIŠNJAGORA,2.decembra–Praznikslovenskekulturesopraznovalis

prireditvijo,nakaterisorazstaviliilustracijeizknjigeJosipaJurčičaKozlovskasodbavVišnjiGori,terprevodeknjige.DogodeksooblikovaliilustratorjiMar-janManček,SanitagoMartinterJuditaRajnar.BREŽICE,3.decembra–Nadanodprtihvratslovenskekulturesovknjižnici

predstaviliknjigoRudijaMlinarjaznaslovomPrvidoktorterpesniškozbirkoFrancaŽivičaVkrošnjahcvetokorenine.VkulturnemprogramusonastopiličlaniliterarnesekcijeBeseda,MepZKDF.BogovičaDobova.–VPosavskemmuzejusoobiskovalciprisluhniliglasbeniskupiniPelala,kiohranjakulturoinizročiloMakedonije.ČRNOMELJ,3.decembra–VGŠsoprestavilidokumentarnomonografijo

FranjoMalgaj:Vojnispomini1941-1919.KRŠKO,3.decembra–VDvoranivparkujepotekalliterarninokturnov

prebiranjuprozeinpoezijedomačihavtorjev:VilmeMalečkar,MarijeKalčičMirtič,MirjaneMarinčič,RudijaStoparjainAntonijeJankovič.Zalepeglasbene

DECEMBER



trenutkestaposkrbelaDanielIvšanaharmonikiinAndrejaZlatičnaflavti.METLIKA,3.decembra–Rimamezanimajebilnaslovpesniškeustvarjalne

delavnicevLjudskiknjižnici.–VGalerijiKambičsoorganiziralistrokovnovodstvopoobčasnirazstaviAlojzGangl–kiparnapotivmoderno.NOVOMESTO,3.decembra–APTjepriredilkoprodukcijskoplesnopred-

stavo10minutvzhodno,kisojonaslednjidanponovili.-VKCJ.TrdinejepotekalosrečanjespisateljicoIvankoMestnikinpedagoginjoMatejoPetric.-KnjižnicaM.JarcajepriredilamonodramoMatjažaKmeclaSlovoAndrejaSmoletaodveselihur,vkaterijenastopildramskiigralecAnatolŠtern.–VKCJ.TrdinesopredstavilirazstavoIvanaSkubineDrobnepticemojegasrca.SEMIČ,3.decembra–KUDJožetaMihelčičajevavliKCpripraviloliterarni

večer.SEVNICA,3.decembra–VknjižnicisopriredilipredstavozaotrokeCirkus

NajZares,vKrmeljupasojoponovili.STIČNA,3.decembra–Gostjaliterarnegavečera10.festivalaStičnavKD

jebilapisateljicaPolonaGlavan.TREBNJE,3.decembra–Svetlobavmrežijebilnaslovrazstavedelobsojen-

cevZavodazaprestajanjekazniDob.RazstavosopripravilivGalerijilikovnihsamorastnikov,tamjepotekalatudiokroglamizaUmetnostvzaporu.LAŠKO,4.decembra–VrazstaviščuKCsoodprlislikarskorazstavoaka-

demskegaslikarjaJožetaMarinčaizKostanjevice.UstvarjalcajepredstavilalikovnakritičarkaMarlenPremšak.METLIKA,4.decembra–VLjudskiknjižnicisopredstavilipesniškozbirko

LiterarnegaklubaMetlikaPotovanjesrca7.MIRNA,4.decembra–VKDjepotekalaprireditevMirnapoje.STIČNA,4.decembra–Na10.festivaluStičnajeskomedijoIgranastopil

makedonskiTeater007.SEMIČ,5.decembra–TeaterOtočecjevKCgostovalskomedijoRdeči

kotiček.SENOVO,5.decembra–Knapasemvzela,semzmerajveselajebilnaslov

plesnoglasbeneprestavevDomu14.divizije.STIČNA,5.decembra–Vokviru10.festivalaStičnajevKDzaigralMake-

donskimandolinskiorkester.ČRNOMELJ,6.decembra–VKDsozaotrokeprirediligledališkopredstavo

Snežnakraljica.KOČEVJE,8.decembra–Vknjižnicisopredstaviliprvozgodovinskoraz-

iskovalnonalogoinpublikacijookočevarskempodobarju,slikarjuinkiparjuMichaeluRuppeju.Onjemjespregovorilavtorpublikacije,dijak2. letnikaGimnazijeKočevjeLeonOberstar.KRŠKO,8.decembra–VKDsopriredililutkovnopredstavoKakosekuha

pravljicaoRdečikapici.LJUBLJANA, 8. decembra –VTrubarjevem antikvariatu so predstavili

ploščozizbranimiglasbenimitrenutkioz.posnetkipoletnegafestivalastareglasbeSeviqcBrežice.NOVOMESTO,8.decembra–VGalerijiKrkasoodprlifotografskorazstavo

novomeškegafotografaBoštjanaPucljaOsemtaktovpavze,priZaložbiGogapajeizšlanjegovaenakonaslovljenamonografija.DOLENJSKETOPLICE,9.decembra–Gostliterarnegavečeravkavarni

topliškegahotelaBalneajebildomačinSlavkoKlančičar.Znjimsejepogo-varjalaanimatorkaMojcaHočevar.METLIKA,9.decembra–VZimskihkratkočasnicahjeVesnaŽistvhotelu

BelakrajinagostilaJožetaPluta.BREŽICE,10.decembra–VProsvetnemdomujebilalutkovnapredstava

Ostržek.NOVOMESTO,10.decembra–Vspominnapred110letiumrlegapesnika

DragotinaKettejasovsodelovanjuzZaložboGogavKnjižniciM.Jarcapriredili

OtvoritevfotografskerazstaveBoštjanaPuclja Osem taktov pavze v GalerijiKrka.(Foto:MilanMarkelj)



večerzAlešemDebeljakom.VpogovoruzavtorjemjepesnicaStankaHrasteljpredstavilanjegoveTihotapce.VklubuLokalPatriotsoprirediliumetniškivečerzrazpisanotemoDragotinKette–Natrgu.–VkavarniHostlaSitulajetekelpogovornivečersprimorskimsamostojnimfotografominkritikomvizualneumetnostiVasjoNagyjem.SEVNICA, 10. decembra –Vgaleriji na gradu so razstavili zmagovalne

fotografijenatečajaSloveniaPressPhoto2009.ADLEŠIČI,11.decembra–VKDsopredstavilidokumentarnifilmUskoška

dediščinaBelekrajine.BRESTANICA,11. decembra–NagraduRajhenburg sopripravili večer

poezijeMileKačič.ČATEŽOBSAVI,11.decembra–MojcaFunkljevdvoranihotelaToplice

gostovalazmonokomedijoKolumbovojajce.ČRNOMELJ,11.decembra–VKDjebilaletnaprojekcijafotografijFoto

klubaČrnomelj.–VKUDArtotekaBelakrajinasoodprlirazstavodomačinkŠpeleFabjaninValentineStrugarNapotiodkrivanjabistvazasvetompredstav.OrazstavijespregovorilpredsednikdruštvaMladenVukšinič.NOVOMESTO,11.decembra–VDolenjskemmuzejusopripravilirazstavo

ob60-letnicikošarkevNovemmestu.–TeaterOtočecjevKCJ.TrdinegostovalskomedijoRdečikotiček.ŠMARJETA,11.decembra–VKDjegostovalanostalgičnakomedijaKava

incigareta.MIRNA,12.decembra–VeselsemMirnčanse je imenovalaprireditevv

prostorihOŠ.NOVOMESTO,12.decembra–Ob800letnicifrančiškanskegaredasov

frančiškanskiknjižnicipripravilirazstavoDragaVuiceHvaljen,mojGospod.Predstavilisotudinjegovoenakonaslovljenoknjigo,oavtorjujespregovorilpaterFelicijanPevec,zaglasbenetrenutkepasoposkrbelikvintetPonižnihpet,pevkaUrškaDamišBurgerinorglarMatejBurger.–VklubuLokalPatriotjepotekalpesniškivečerNatrgu.SEMIČ,12.decembra–Trobentapojejebilnaslovpromenadnegakoncerta

vKC.ŠMARJETA,12.decembra–MePZPlastoformjepovabilnatradicionalni

božičnonovoletnikoncertvKD.NastopilisošehumorističnaskupinaSmehizTržiča,kitaristkaLanaJegličinimitatorTilenŠerbecTurk.RAKA,13. decembra–VOŠ sopripravili gledališkopredstavoČarobni

klobuček.ČRNOMELJ,14. decembra–VGŠ stanastopilaviolinistMatejHaas in

pianistMihaHaas.METLIKA,14.decembra–VKDsoizvedlilutkovnoigricoPolžekSamoin

priredilinovoletnikoncertGŠ.MIRNA,15.decembra–VitražjebilnaslovrazstaveRenateBukovec,ki

sojoodprlivkrajevniknjižnici.DogodekstapopestrilaMePZKresČatežindramskaskupinaPlinČatež.ŠENTJERNEJ,15.decembra–VKCP.Trubarjasozaigraliotroškopredstavo

Zajčkovahišica.NOVOMESTO,16.decembra–GalerijaSimulakerjeprirediladobrodelno

dražboumetnin,nakaterisosodelovaliumetnikiširšeDolenjske.SEMIČ,16.decembra–VKCsejeodvilkoncertGŠČrnomelj.BREŽICE,17.decembra-VdvoraniGŠsopripravilikoncertučencev.MOKRONOG,17.decembra–VKDsopripravilibožičnonovoletnikoncert

otroškegainmladinskegaPZOŠinpodružničnešole.NOVOMESTO,17.decembra–VKCJ.Trdinejebilanasporedupredstava

VinkaMoederndorferjaZelenifantek.SENOVO,17. decembra–V avliDoma14. divizije so v sporeduvrstili

predstavoRokavička.

Fotografska razstava Draga Vuice ofrančiškanihvSlovenijijenapotovanjuporazstaviščihvvečkotdesetihsloven-skihkrajihgostovalatudivrazstaviščufrančiškanskega samostana v Novemmestu.Nasliki:avtorsp.Felicijanom.(Foto:MilanMarkelj)



NOVOMESTO,18. decembra–KnjižnicaMirana Jarca,ZaložbaGoga,MestnaobčinaNovomestoinMinistrstvozakulturosopriredilipogovorInMemoriam: IvanKoštial, saj jev letu2009minilo60 letodsmrtičastnegaNovomeščana,profesorja,jezikoslovcainfolkloristaIvanaKoštiala.Njegovoživljenje indelo sta vpogovoru z etnologinjodr. IrenoRožmanpredstaviliromanistkadr.AgataŠega sFilozofske fakultete vLjubljani in profesorjevvnuk,naKoprskemživečiEvgenKoštial.–VklubuLokalPatriotsopripravilipredstavoSrđanaJovanovićaSkupinskaterapija.RIBNICA,18.decembra–VGalerijiMiklovehišesoodprlirazstavoizbora

delizLikovnezbirkeRiko,kijojeodprlaministricazakulturoMajdaŠirca.ŠENTRUPERT, 18. decembra –ŽPZ, ki ga vodi zborovodkinjaNataša

Dragan,jepovabilna2.samostojnikoncertvKD.KotgostjesonastopiliOPZdr.PavlaLunačka,kvartetflavtGŠTrebnje,plesalkeflamenka,pevcepajenaklavirjuspremljalPeterUrek.TREBNJE,18.decembra–VBaragovigalerijisopripravilirazstavoZjasli-

camipopotehslovenskihmisijonarjev.ČATEŽOBSAVI,19.decembra-Vdomukrajanovjebilbožičnikoncert

KUDAntonaKreča.ČRNOMELJ,19.decembra–VKDjebilvečersfolklornoskupinoDragatuš

ingosti,plesalciakademskefolklorneskupineOzareizKranja.DOBOVA,19.decembra–ZabožičnonovoletnikoncertvKDjeposkrbelo

KDGasilskipihalniorkesterLoče.FARA,19.decembra–VtelovadniciOŠjepotekalbožično-novoletnikoncert

tamburaškeskupineDupljak.GLOBOKO,19.decembra–VProsvetnemdomujebilpromocijskikoncert

LjudskihpevcevGloboko.KRŠKO,19.decembra–VgodbenemdomusopripravilikoncertTriotrobent

inFTSNamuč.NOVOMESTO,19.decembra–Re:produktsejeglasilnaslovlikovneraz-

stavedomačeakademskeslikarkeNatašeMirtičvGalerijiSimulaker.–PihalniorkesterKrkajepodvodstvomMatevžaNovakavKCJ.Trdinepriredilno-voletnikoncert.Koncertsopopestrilispredvajanjemfotografijorkestra,kijihnovomeškifotografBoštjanPuceljobjavilvmonografijiOsemtaktovpavze.ŠENTJERNEJ,19.decembra–ŠentjernejskioktetjevKCP.Trubarjapovabil

naletnikoncert.ČATEŽOBSAVI,20.decembra–VdvoraniHotelaToplicejebilbožični

koncertGŠBrežice.ČRNOMELJ,20.decembra–NaprazničnikoncertjevOŠMiranaJarcapova-

bilaGodbanapihala.–VKDjebilpromocijskikoncertČrnonabelemzgosti.KRŠKO,20.decembra–RotaryklubČatežjevKDpripravil12.dobrodelni

božičnikoncert.TREBNJE,20.decembra–ObčinskipihalniorkesterinTrebanjskemažorete

sopovabilinanovoletnikoncertvšportnodvoranoOŠ.KOSTANJEVICA,21. decembra–NovomeškiAPT je v nekdanji samo-

stanskicerkviGalerijeB.JakcapremiernouprizorilprojektJorgeL.Borges:Zgodovinavečnosti.KRŠKO,21.decembra–Vvrtincufilmskeglasbejebilnaslovplesnepred-

stavevKD.PODBOČJE,21.decembra–VOŠsoizvedlootroškopredstavoSapramiška.ŠMARJETA,21.decembra–VKDjepotekalastandupkomedijazMartinoIpša.BRESTANICA,22.decembra–OŠjepostreglazotroškopredstavoMuca

Copatarica.KRŠKO,22.decembra–VobjemupraznikovjebilnaslovprireditveKD

GričKrškovDvoranivparku.–ČasjezaspremembejebilnaslovgledališkepredstavevKD.NOVOMESTO,22.decembra–VKnjižniciM.Jarcasopriredililutkovno


Akademska slikarka Nataša Mirtič.(Foto:RastoBožič)


igricoSnežakikorenjaki.OREHOVICA,22.decembra–UčencipodružničnešolesovGDpripravili

prireditevPozdravnovemuletuinvgostepovabiliMePZAjda.TREBNJE,22.decembra–Zaprazničnikoncert v športnidvoraniKŠ je

poskrbelazasedbaPerpetuumJazzile.METLIKA,23.decembra–VhoteluBelakrajinasejevZimskihkratkoča-

snicahSašoĐukičpogovarjalzDenisomAvdićem.ŠENTJERNEJ,23.decembra–PlesnaskupinaHarlekinjevKCP.Trubarja

priredilapredstavoZvezdicaZaspanka.NOVOMESTO,25.decembra–Vfrančiškanskicerkvisopripravilibožični

koncertFrančiškanskegakomornegazborainorkestra.CERKLJEOBKRKI, 26. decembra–KDPlanina je v cerkvi sv.Marka

priredilobožičnikoncert.PolegMPZsonastopili šeMePZPlanina,MarijaJerele,KolednikiizBušečevasi,PetraTuršič,cerkveniOPZ,KatarinaŠtefaničinMajaBarič.ČATEŽOBSAVI,26.decembra–MatjažJavšnikjevdvoraniHotelaToplice

zaigralpredstavoOptimist.ČRNOMELJ,26.decembra–Obdnevusamostojnostiinenotnostijebilna

proslavivKDnovoletnikoncertčrnomaljskihglasbenikov.KOSTANJEVICA,26.decembra–PihalniorkesterKostanjevicanaKrkije

vtelovadniciOŠJ.Gorjupapripravilbožičnonovoletnikoncert.PODBOČJE,26.decembra–ZbornovomeškegaKonservatorijazaglasboJ.

SlatkonjejevcerkviSvetegaKrižapriredilbožičnikoncert,vokvirukateregajekrstnoizvedelBožičnokantato-ZdajrazsvetljenajenočravnateljakonservatorijaAlešaMakovca.Koncertjeponovilvcerkvisv.FabijanainBoštjanavKočevjuter6.januarjavkapiteljskicerkvivNovemmestu.SEMIČ,26.decembra–MladinskiPZzgostijevcerkvisv.Štefanaposkrbel

zabožičnonovoletnikoncert.KAPELE,27.decembra–VfarnicerkvijepotekalnovoletnikoncertKD

kapelePesemmedsosedi.KOČEVJE, 27. decembra–Vokalna skupinaCantateDomino je imela v

Šeškovemdomubožičnikoncert,nakateremsozaokrožili20letnicodelovanjainpredstavilisvojotretjoploščo.KotgostjenastopilvokalniansambelKlekizOgulina.DijakikočevskegimnazijesoobklavirskispremljaviErikaŠulerjadramskouprizorilikantatoskladateljaMatijeTomcaSlovenskibožič.ŠKOCJAN,27.decembra–CerkveniMePZDobravajevMetelkovemdomu

priredilbožičnonovoletnikoncert.PREDGRAD,27.decembra–VKDGradPolanejepotekalatradicionalna

prireditevAnževo,nakaterisonastopili:odraslainveteranskafolklornaskupinaPredgradstamburaši,foklornaskupinaStična,KUDT.RožancaklapaLavanda,BelokranjskiharmonikarjiinVinkoFugina–Šlajser.PredstavilisotudiknjigoMimiVresovnikZačaranavsinjini.KRŠKO,28.decembra–VKDsopripraviliprednovoletnikoncertBigbanda

Krško.NOVOMESTO,28.decembra–Mestnagodbajepredrotovžempriredila

prednovoletnikoncert.ŠENTJERNEJ,od28.do29.decembra–Pihalniorkesterobčine,kigavodi

MiroSaje,jevKCP.Trubarjaprirediltradicionalnibožičnonovoletnikoncert.ŠENTRUPERT,28.decembra–OktetGallusjevcerkvisv.Rupertaposkrbel

zabožičnikoncert.SEMIČ,29.decembra–DružinskogledališčeKolencjevKCzaigralolut-

kovnopredstavoČarobniklobuček.ČRNOMELJ,30.decembra–Vcerkvisv.Petrajebilkoncertbožičnihpesmi

različnihnarodovkomornegazboraMusicaPtuj.ČRNOMELJ, 31. decembra –Gledališka skupinaZIK je vKDpriredila

silvestrskopredstavoKavarnaslavnih.



ČATEŽOBSAVI,decembra–GŠBrežicejevdvoranihotelaTermepriredilakoncertharmonikarskega,citrarskega,tamburaškega,godalnega,pihalnegainsimfoničnegaorkestra,nastopilisotudiposamezniinstrumentalistiinpevci.ČRNOMELJ,decembra–ČlaniFotoklubasovKDpripraviliprojekcijo

fotografij.DOLENJSKETOPLICE, decembra–Vveselemdecembru se je zvrstilo

večkulturnihprireditev,gostjaMiklavževegavečerajebilapisateljicaIvankaMestnik,domačiVeselteaterpajeuprizorilpredstavoRecepcija.KOSTANJEVICA,decembra–DržavajepostalasoustanoviteljicaGalerije

B.Jakca,krškainkostanjeviškaobčinapaostajatasolastnicivmanjšemdelu.KRŠKAVAS,decembra–TDjevprostorihKSpripravilorazstavostarih

razglednic,fotografijindrugihdokumentovoKrškivasi.KRŠKO,decembra–Valvasorjeviknjižnicijekulturnoministrstvopodarilo

dragocenozbirkoIconothecaValvasoriana,faksimilninatisValvasorjevegrafič-nezbirke.Onjejjespregovorilurednikdr.LojzeGostiša.-NaosrednjiproslaviobdnevudržavnostiinsamostojnostivKDsonastopiliSimfoničniorkesterGŠssolistiterzdruženevokalneskupineLavrencij,Aves,IrijinoddelekzapetjeGŠKrško,marimbistLovroAšičinpevci,pevkaAlenkaGodecteropernasolistaAljažinValerijaFarasin.NOVOMESTO,decembra–VpreddverjuPUsorazstavililikovnoliterarni

podvignovomeškeljubiteljskeslikarkeJožiceŠkofinpesnikaSmiljanaTrobiša.Zaglasbenopopestritev jeposkrbelkvartetklarinetovpolicijskegaorkestra,TrobiševopoezijopajerecitiralljubljanskiigralecDemeterBitenc.-VparkupredKCJanezaTrdinejedruštvoJulijapriredilovečdnevneotroškepredstave,ustvarjalnedelavnice,obiskTausteatrazlutkami…-VjedilniciSplošnebolni-šnicesopostavilirazstavoumetniškihfotografijsesterKarolineinAneŽužekosiničkahinutrinkihiznarave.–PlesnodruštvoTerpsihorajetradicionalninovoletniparkpripravilovsodelovanjuznovomeškolutkovnoskupinoLutko-motiva.ZaigralisolutkovnoplesnopredstavoSneženakepa.SEVNICA,decembra–ObobčinskempraznikusovdvoraniAlbertaFelicija-

nanagraduJelkaKolar,VidaKrižnik,ŠtefkaVidrihinAnicaPermepripravileliterarnivečer.Nastopil je tudiPZDU.–VgalerijiEskulapvZDsoodprlifotografskorazstavo,kijojezasnovalsevniškiumetnikRudiStopar.LastnadelajerazstavilodevetljubiteljskihfotografovizDruštvaTrgSevnica.ŠENTJERNEJ,decembra–VKCP.TrubarjasonapobudoarhitektaZvoneta

PelkaprijateljisamostanaPleterjeustanoviliKDZgovornatišina.–VprostorihOŠjesamostojnorazstavopripravilanovomeškalikovnicaMarinkaStarc.Naotvoritvijenastopilaotroškafolklornaskupina.ŠENTRUPERT, decembra –Veseli december je prinesel vrsto kulturnih

dogodkov:nastopeansamblov,plesnihingledališkihskupin,Eminbožično-novoletnisejem,dneveodprtihvratKDKlativiteznagraščininaVeseligori,živejasliceitd.ŠKOFJALOKA,decembra–MedlanskimiprejemnikiSeverjevihnagradza

igralskedosežkejebilaigralkaMestnegagledališčaljubljanskegaJanaZupan-čič,kiprihajaizIvančneGorice.ŽUŽEMBERK,decembra–Božičnonovoletnikoncertsošolarjizdružiliz

božičnotržnico,koncertpasoposvetilinedavnopreminulemualpinistuTomažuHumarju,kiimasvojemestovšolskemmuzejuznanihSuhokranjčanov–nje-govamamajenamrečSuhokranjka.

SEZNAMOKRAJŠAVDU:društvoupokojecevGD:gasilskidomGŠ:glasbenašolaJSKD:javniskladzakulturnede-javnostiKC:kulturnicenterKKC:kulturno-kongresnicenterKD:kulturnidom,kulturnodruštvoKS:krajevnaskupnostKUD:kulturno-umetniškodruštvoMC:mladinskicenterMePZ:mešanipevskizborMPZ:moškipevskizborOŠ:osnovnašolaPGD:prostovoljnogasilskodruštvoPZ:pevskizborPU:policijskaupravaRIC:razvojno-izobraževalnicenterTD:turističnodruštvoUE:upravnaenotaVDC:varstveno-delovnicenterZIK:zavodzaizobraževanjeinkulturoZKD:zvezakulturnihdruštevZVKD:zavodzavarstvokulturnedediščineŽPZ:ženskipevskizbor


IZDAJATELJICA:

SOIZDAJATELJICE:

SVETREVIJE:

UREDNIŠTVO:

NASLOVUREDNIŠTVAINTAJNIŠTVA:

LEKTOR:

NAROČNINA:

PRISPEVKI:

NAKLADA:

PRIPRAVAZATISK:

TISK:

PODPORNIKI:

MestnaobčinaNovomesto,zanjožupanAlojzMuhič

ObčineČrnomelj,DolenjskeToplice,Metlika,MirnaPeč,Mokronog-Trebelno,Semič,Straža,Šentjernej,Šentrupert,Škocjan,ŠmarješkeToplice,TrebnjeinŽužemberkterZaložbaGoga

Predsednica sveta: StašaVovk (Mestna občinaNovomesto), člani:AndrejaBranceljBednaršek(Metlika),RudolfCerkovnik(Žužemberk),MarjanGrahut(ŠmarješkeToplice),AnicaJakša(Semič),KsenijaKhalil(Črnomelj),CvetkaKlobučar(Škocjan),DušanKrštinc(Straža),JožeKumer(DolenjskeToplice),MitjaLičen(KnjigarnaGoga),StanePeček(TrebnjeinMokronog-Trebelno),AleksanderRupena(MirnaPeč),IdaZagorc(Šentjernej),JožeZupan(Šentru-pert)

RastoBožič(odgovorniurednik),IvanGregorčič(Literatura),DragicaBreščak(Kultura),JožaMiklič(Družbenavprašanja),MilanMarkelj(Odmeviinodzivi),JankoOrač(likovniurednik)

MestnaobčinaNovomesto,Seidlova1,8000Novomesto,spripisom:zarevijoRast,tel.:(07)39-39-253,faks:(07)39-39-208,el.pošta:[email protected]

PeterŠtefančič

PodračunMestneobčineNovomesto,št.01285-0100015234,spripisom:zarevijoRast.Letnanaročninazafizičneosebeje18,80EUR,zapravneosebe31,30EUR.Taštevilkastanevprostiprodaji4,20EUR.Odpovedisomožnesamovzačetkukoledarskegaleta.

Prispevke sprejemajo tajništvo revije in uredniki.Nenaročenih rokopisov indrugihgradivnevračamo.Prispevkinajbodonapisanielektronsko,priporočenadolžinaje20.000znakovspresledki,Odmeviinodzivi8.000znakovspresledki,priporočeniformatMSWord.Odstopanjaodopisanegasomožnalepodogovoruzodgovornimurednikom.Vsiprispevkisolahkoobjavljenitudispletno.

500izvodov

MiM

TiskarnaNovomesto

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(UradnilistRS,št.89/98)jerevijauvrščenamedproizvode,zakatereseobračunavadaveknadodanovre-dnostpostopnji8,5odst.

Izhajadvomesečno

Izidteštevilkesopodprli:MestnaobčinaNovomesto,MinistrstvoRepublikeSlovenijezakulturo,občinesoizdajateljice,Krka,d.d.,TrimoTrebnje.

r a s tREVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA

LETNIK XXI., februar 2010, št. 1 (127), ISSN 0353–6750, UDK 050 (497.4)

rast ,1, 2010

Documents