procesot na decentralizacija: mislewe nalibrary.fes.de/pdf-files/bueros/skopje/50447-mak.pdf ·...
TRANSCRIPT
Procesot na decentralizacija:
mislewe na gra|anite
Izdava~:Fondacija Fridrih Ebert - kancelarija Skopje
Za izdava~ot:[tefan Denert
AvtoriMirjana Borota PopovskaVasil Popovski
Recezent Sne`ana Kostadinovska Milo{evska
LektorMarija Stankova
PrevodNata{a Zaeva
Pe~atiIva-kopi Skopje
Tira`300 primeroci
CIP Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski“ Skopje
342.25:316.653(497.7)”2005”342:316.653(497.7)”2005”
БОРОТА Поповска, МирјанаProcesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite / [avtori] Mirjana Borota Popovska, Vasil Popovski, prevod Nata{a Zaeva, Skopje: Friedrich Ebert Stiftung, 2006, 56, 56 str. 22 sm.Nasl. str. na pripeËateniot tekst: Decentralization process: citizens’ views. - Obata teksta me|usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki
ISBN 9989-109-28-1
1. Popovski, Vasil 2. Borota Popovska, Mirjana:Decentralization processDecentralizacija - Javno mislewe - Makedonija - 2005COBISS.MK-ID 65147146
6 7
VovedPrimerok
GLAVA 11. Procesot na decentralizacija kako na~in za
pribli`uvawe na vlasta kon gra|anite i za podobruvawe na uslugite
1.1. [to mislat gra|anite za rabotata na lokalnata samouprava?
1.2. Dali otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicite na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata?
GLAVA 22. Informiranost na gra|anite za procesot na
decentralizacija2.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti po
oblasti2.2. Ocenka na izvorite {to informiraat za procesot
na decentralizacija
GLAVA 33. Koi se o~ekuvawata na gra|anite od lokalnata
samouprava3.1. [to sakaat gra|anite da se podobri vo nivnata
lokalna samouprava?3.2. Dali op{tinata ima organizacionen i
kadrovski kapacitet da gi sproveduva novite nadle`nosti?
9
11
SODR@INA
13
13
18
21
21
41
45
45
48
6 7
GLAVA 44. Gra|anska participacija4.1. Podgotvenost na gra|anite da participiraat vo
raboteweto na lokalnata samouprava4.2. Kolku vreme se podgotveni gra|anite da odvojat za
rabota vo lokalnata samouprava na volonterska osnova
SODR@INA
51
51
53
8 9
8 9
Voved
Lokalnata samouprava go pretstavuva na~inot na koj najlesno mo`at da se presretnat barawata na lokalnoto naselenie i da se iznajdat solucii za re{avaweto na problemite. Mo`e da se definira preku trite glavni komponenti: koordinirawe na politikite; participacija na gra|anskiot sektor i biznis zaednicata; efikasnost na lokalnite programi.
Zajaknuvaweto na kapacitetot na menaxmentot i ~ove~kite resursi vo lokalnata samouprava treba da rezultira so koherentni akcii za re{avawe na lokalnite sostojbi. Osnovnoto orudie za unapreduvawe na lokalnata samouprava e decentralizacijata i gra|anskata participacija. Op{to prifateno e deka decentralizaciskoto donesuvawe na odlukite gi promovira pragmati~nite re{enija na lokalnite problemi.
Vo princip, decentralizacijata treba da odvoi pove}e prostor za integrirani programi. Vakvite programi treba da se kombiniraat so participacija na lokalnata vlast i dr`avata, privatniot sektor, gra|anskite organizacii ili socijalni grupi koi treba da poddr`at razvojni strategii {to }e gi balansiraat mo`nostite za ekonomskiot razvoj, socijalnoto vklu~uvawe i kvalitetot na `ivotot.
Makedonija, so donesuvaweto niza zakoni od ovaa oblast, e ve}e dlaboko navlezena vo decentralizaciskiot proces koj stana realnost za makedonskite gra|ani. Cvrstata re{enost na Republika Makedonija da opstoi vo ovoj proces go pravi negov esencijalen del da se slu{ne misleweto na gra|anite.
Za da se dobijat podatoci koi uka`uvaat kako gra|anite go vospriemaat ovoj proces, kreiran e specijalen pra{alnik so koj direktno se pra{uvaat gra|anite {to mislat za decentalizacijata, kolku se zapoznaeni so prenosot na
Voved
10 11
nadle`nosti i {to sakaat da znaat, kade se informiraat i vo koja mera, kade bi sakale nivnata lokalna samouprava da se anga`ira za da gi podobri uslugite i uslovite na `iveewe, kolku se podgotveni gra|anite da participiraat.
Dobienite podatoci imaat zna~ewe za kreatorite i implementatorite na lokalnata politika, i toa za pove}e sferi od menaxmentot vo lokalnata samouprava: kreirawe na prioriteti za odr`iv lokalen razvoj, definirawe na strategii, akcioni planovi, unapreduvawe na gra|anska participacija i socijalnoto vklu~uvawe, {to }e rezultira vo podigawe na kvalitetot na `ivotot. Vrednosta na podatocite se zgolemuva i so izbraniot moment vo koj se sprovede istra`uvaweto na javnoto mislewe, vo periodot od 20 do 26 juni 2005, odnosno edna nedela pred prenosot na nadle`nostote {to zapo~na na 1 juli 2005.
Se nadevame deka dobienite rezultati }e pridonesat za kreirawe na efikasni politiki na lokalno nivo, deka }e otvorat mo`nosti za ponatamo{ni istra`uvawa, koi }e go sledat celiot proces i }e prestuvaat reper za korekcija ili direkcija na ponatamo{nite lokalni praktiki.
Rakovoditel na proektot
Prof. D-r Mirjana Borota Popovska
Voved
10 11
Primerok
Primerokot e reprezentativen i gi pokriva site gra|ani na RM vrz osniva na pol, etni~ka pripadnost, vozrast, raboten status i NUTS regioni. Goleminata na primerokot e 1200 ispitanici.
Site intervjuva bea sprovedeni spored metodot lice v lice, vo domovite na ispitanicite i na nivniot maj~in jazik.
Pra{alnikot e sostaven od zatvoreni pra{awa na koi ispitanicite mo`e da izberat po eden odgovor. Ispitanicite bea zamoleni da odgovorat na sekoe pra{awe, a isto taka im be{e ostavena mo`nost i da go izberat odgovorot ne znam.
Primerok
12 13
12 13
GLAVA 1
Procesot na decentralizacija kako na~in na pribli`uvawe na vlasta kon gra|anite i
podobruvawe na uslugite
1.2.
[to mislat gra|anite za rabotata na lokalnata samouprava?
Davaweto ocenka za raboteweto na lokalnata samouprava be{e ovozmo`eno preku postavuvawe na nekolku pra{awa. Za sekoe pra{awe be{e dadena mo`nost gra|anite da ja ocenat lokalnata samouprava so ocenka od 1 do 5 (kade 1 e najslaba a 5 e najvisoka ocenka). Gra|anite treba{e da dadat ocenka za slednite oblasti: razbirawe i ispolnuvawe na barawata na gra|anite; informirawe na gra|anite; ohrabruvawe na aktivno u~estvo na gra|anite; podobruvawe na uslugite za gra|anite.
Vo tabelata 1, e dadena prose~nata ocenka za site ispitani op{tini, vo odnos na poodelni aktivnosti. Od dobienite rezultati mo`e da se vidi deka prose~niot uspeh e mnogu nizok 1,88. Nema nitu preodna ocenka, Kade poodelno, najvisoka ocenka ima za : ”Gi razbira i odgovara na barawata na gra|anite ” 1,96; a najniska za ”Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite” 1.78.
Tabela 1. Kako mo`e da ja ocenite dosega{nata rabota na va{ata lokalna samouprava so ocenka od 1 do 5, kade {to 1 korenspondira so nedovolno, 2 dovolno, 3 dobro, 4 mnogu dobro, 5 odli~no.1. Gi razbira i odgovara na barawata na gra|anite 1.962. Gi informira gra|anite. 1.943. Gi unapreduva uslugite za gra|anite 1,854. Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite 1,78
Totalna prose~na ocenka 1,88
14
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
15
Glava 1
Lokalnata samouprava gi razbira i gi ispolnuva barawata na gra|anite.
Celta na sekoja decentralizacija na vlasta e pribli`uvawe na vlasta do gra|anite. Uspehot na decentralizacijata se meri preku toa, kolku e bliska vlasta so gra|anite, odnosno vo koja mera gi razbira i gi ispolnuva nivnite barawata. Prose~nata ocenka {to ja dobila lokalnata samouprava vo ovaa oblast e 1,96. Od toa, kako {to mo`e da se vidi od tabelata , 39,8% od gra|anite lokalnata samouprava ja ocenile so 1 (edinica- nezadovolitelno), dodeka pak samo 3,1% ja ocenile so 5 (pet- odli~no). Od Tabelata 2, mo`e da se sogleda deka ne{to malku pozadovolni se gra|anite or ruralnite sredini kade prose~nata ocenka e 2.03, za razlika od gra|anite vo urbanitre sredini kade {to prose~nata ocenka e 1.93.
Tabela 2. Lokalnata samouprava gi razbira i gi ispolnuva barawata na gra|anite.
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
1 40.10% 38.80% 39.80%
2 27.40% 22.20% 26.00%
3 17.70% 14.80% 16.90%
4 4.90% 5.80% 5.20%
5 2.30% 5.20% 3.10%
Ne znae 7.60% 13.20% 9.20%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Prose~na ocena: 1.93 2.03 1.96
14
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
15
Glava 1
Lokalnata samouprava gi informira gra|anite
Informiraweto e zna~aen aspekt na lokalnata samouprava i preduslov za etablirawe i odr`uvawe na vrskata so gra|anite. Toa e eden od na~inite so koj }e bide vo mo`nost da ja pribli`i vlasta do gra|anite. Prose~nata ocenka {to ja dobila lokalnata samouprava vo ovaa oblast e 1.94. Kako {to mo`e da se vidi od Tabelata 3 , 41% od gra|anite ja ocenile so 1(edinica-nezadovolitelno) a samo 3,1% so 5(pet-odli~no). Od prose~nite ocenki mo`e da se vidi deka ne{to poinformirani se gra|anite od urbanite op{tini , kade prose~nata ocenka e 1.95, a pomalku informirani se ~uvstuvaat gra|anite od ruralnite op{tini, 1.92.
Tabela 3. Lokalnata samouprava gi informira gra|anite
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
1 40.00% 44.90% 41.30%
2 27.80% 20.30% 25.80%
3 16.90% 16.60% 16.80%
4 5.50% 4.60% 5.20%
5 2.60% 4.00% 3.00%
Ne znae 7.20% 9.50% 7.80%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Prose~na ocena: 1.95 1.92 1.94
16
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
17
Glava 1
Lokalnata samouprava gi podobruva uslugite za gra|anite
Pri~inata poradi koja se zapo~nuva decentralizacijata na vlasta e pokraj dobli`uvaweto na vlasta do gra|anite, razbiraweto na konkretnite potrebi na lokalnoto naselenie. Od detektiraweto na potrebite i mo`nostite,treba da proizlezat aktivnosti za kreirawe na konkretni proekti koi }e izlezat vo presret na definiranite potrebi, {to }e ovozmo`at podobruvawe na ̀ ivotot na naselenieto. Eden aspekt na podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot na naselenieto e i preku podobruvawe na uslugite. Poradi toa be{e pobarano od gra|anite da ocenat dali e nastanato podobruvawe na uslugite. Prose~nata ocenka e 1.85, i nema razlika me|u gra|anite na urbanite i ruralnite op{tini. Zo ocenka 1 se izjasnile 45% od ispitanicite, dodeka za ocenka 5 se izjasnile samo 2,5% od ispitanicite, kako {to mo`e da se vidi od Tabela 4.
Tabela 4. Lokalnata samouprava gi podobruva uslugite za gra|anite
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
1 44.20% 47.10% 45.00%
2 28.20% 22.50% 26.60%
3 14.00% 12.90% 13.70%
4 5.20% 5.20% 5.20%
5 2.20% 3.40% 2.50%
Ne znae 6.20% 8.90% 6.90%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Prose~na ocena: 1.85 1.85 1.85
16
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
17
Glava 1
Lokalnata samouprava go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite
Za da mo`e lokalnata samouprava soodvetno da funkcionira potrebno e da nastojuva da gi vklu~uva gra|anite vo nejzinata rabota, i toa na pove}e nivoa, kako na nivo na ispituvawe na misleweto na gra|anite za prioritetnite potrebi taka i na nivo na odlu~uvawe i implementirawe na odlukite i proektite. Za toa kolku lokalnata samouprava fo ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite, vo Tabela 5, mo`e da se vidi deka: prose~nata ocenka e najniska i iznesuva 1.78. Od toa 49.6% od gra|anite se opredelile za ocenkata 1(edinica-nezadovolitelno) , a samo 2,6% se opredelile za 5 (petka- odli~no). Mo`e da se zabele`i deka gra|anite od ruralnite sredini se malku pove}e ohrabreni za aktivno u~estvo, nivnata prose~na ocenka e 1.86, za razlika od gra|anite vo urbanite op{tini kade {to prose~nata ocenka e 1.75.
Tabela 5. Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
1 49.90% 48.60% 49.60%
2 22.50% 16.60% 20.90%
3 12.50% 15.40% 13.30%
4 4.60% 4.30% 4.50%
5 1.90% 4.30% 2.60%
Ne znae 8.60% 10.80% 9.20%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Prose~na ocena: 1.75 1.86 1.78
18
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
19
Glava 1
1.2.
Dali otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicite na lokalnata
samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata
Interesen e i odgovorot na pra{aweto ; ”Dali spored va{e mislewe i iskustvo, otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija, vo edinicata na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata?”, Tabela 6. Tuka 56.6% od ispitanicite go odbrale odgovorot ne, a 28.7% ne znae. Samo 14.7% mislat deka otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija se nastanati nekoi promeni od aspekt na unapreduvawe na rabotata. Vo ruralnite sredini malku pove}e od gra|anite mislat deka ima unapreduvawe na rabotata - 20.3%, za razlika od gra|anite vo urbanite sredini -12,7%. Iako e normalno i o~ekuvano sekoja promena da rezultira so periodi kade {to ima te{kotii za adekvatno ostvaruvawe na aktivnostite i zastoj vo rezultatite, sepak vakvite odgovori upatuvaat na zaklu~ok, deka celosniot proces na decentralizacija seu{te e odvoen od gra|anite; tie go vospriemaat kako ne{to nim dale~no i nekorisno i go kasificiraat vo ramkite na partiskata korist i raspredelba, a ne vo op{toto dobro za gra|anite.
Tabela 6. Dali spored Vas, otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicata na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena (unapreduvawe na rabotata)?
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Da 12.70% 20.30% 14.70%
Ne 58.30% 52.00% 56.60%
Ne znae 29.10% 27.70% 28.70%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
18
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
19
Glava 1
Implikacii za kreatorite i implemetatorite na lokalnata politika
Dobienite rezultati govorat deka:• Kaj gra|anite postoi visoka svest , no i visoki o~ekuvawa,
za rezultatite {to lokalnata samouprava preku procesot na decentralizacija treba da gi ostvari.
• Potrebno e lokalnite samoupravi da vlo`at napori da se pribli`at do naselenieto i da ja steknat (zgolemat) doverbata, preku unapreduvawe na donesuvawe na odluki, bazirajki gi vrz podobro pribirawe na informacii od site op{testveni agenti, {to }e dovede do podobro razbirawe na barawata i problemite.
• Lokalnite samoupravi treba da go unapredat procesot na komunikacija so gra|anite, {to treba da bide dvonaso~en-zna~i da se ovozmo`i povratna vrska , a ne da bide sveden samo na ad hok davawe informacii.
• Unapreduvaweto na komunikacijata zna~i i pottiknuvawe na aktivnata participacija na gra|anite, odnosno aktivirawe na edukativniot, tehni~kiot, socijalniot kapital na zaednicata.
• Podobruvaweto na uslugite e osnovniot princip preku koj konkretno se sogleduva efikasnosta na edna lokalna samouprava, i ova o~ekuvawe e relevantno za gra|anite.
20
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
21
20
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
21
GLAVA 2
Informiranost na gra|anite za procesot na decentralizacija
2.1.
Informiranost za prenosot na nadle`nosti po oblasti
Na ispitanite gra|ani im be{e dadena mo`nost da se izjasnat za toa kolku tie smetaat deka se informirani za prenosot na nadle`nostite vo razli~ni oblasti, navedeni vo Tabelata 7. Za sekoja oblast gra|anite mo`ea da dadat 4 tipa na odgovori , pri {to; 1-voop{to ne sum informiran, 2-delumno sum informiran, 3-dovolno sum informiran, 4-odli~no sum informiran. Presmetuvajki ja srednata vrednost mo`e da se zaklu~i deka informiranosta na gra|anite se dvi`i vo opseg od 1- voop{to ne sum informiran do 2-delumno sum informiran, {to upatuva deka pogolemiot broj od gra|anite se neinformirani za celosniot proces. Pri toa, najdobro se informirani vo oblasta obrazovanie so sredna vrednost 1.86, a najslabo vo oblasta za prenos na nadle`nosti za za{tita i spasuvawe na gra|ani i protivpo`arna za{tita- 1.44.
22
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
23
Glava 2
Tabela 7. Ocenete ja va{ata informiranost za celosniot proces na decentralizacijata na vlasta i prenesuvaweto na nadle`nostitete od centralno na lokalno nivo.1.Voop{to ne sum informiran2.Delumno sum informiran3.Dovono sum informiran4.Odli~no sum informiran
Sredna vrednost
Prenos na nadle`nosti vo obrazovanie 1,86
Prenos na nadle`nosti vo komunalni dejnosti 1,71
Prenos na nadle`nosti vo urbanisti~koto planirawe 1,66
Finansirawe na op{tinite 1,66
Prenos na nadle`nosti za lokalen ekonomski razvoj 1,62
Prenos na nadle`nosti vo kulturata 1,61
Prenos na nadle`nosti za za{tita na `ivotnata sredina 1,59
Prenos na nadle`nosti vo socijalnata za{tita i za{titata na decata 1,55
Prenos na nadle`nosti za za{tita i spasuvawe na gra|ani i protivpo`arna za{tita 1,44
22
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
23
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo obrazovanieto
Od Tabelata 8, mo`e da se vidi deka informiranosta za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na obrazovanieto e ne{to malku podobra kaj gra|anite vo urbanite sredini otkolku kaj gra|anite vo ruralnite sredni. Od toa, 36% od naselenieto i vo urbanite i vo ruralnite sredini se izjasnile deka se delumno informirani, a 6.6% gra|ani vo urbanite sredini se informirani odli~no, za razlika od 2.5%gra|ani od ruralnite sredini koi go odbrale ovoj odgovor. Vo prosek, 41.2% od gra|anite ne se voop{to informirani.
Tabela 8. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo obrazovanieto
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 39.80% 44.90% 41.20%
Delumno sum informiran 36.10% 36.60% 36.30%
Dovolno sum informiran 17.40% 16.00% 17.10%
Odli~no sum informiran 6.60% 2.50% 5.50%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
24
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
25
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 8.1 , najdobro se informirani vrabotenite vo javniot sektor 10% se opredelile deka se odli~no informirani, tuka mo`at da se priklu~at i studentite so 7.1%, dodeka pak za voop{to neinformirani se smetaat 59.2% doma}inki, 52.3% zemjodelci, 50.4% penzioneri i 46.6% nevraboteni.
Tab
ela
8.1.
In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i v
o o
br
azo
van
iet
o
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vr
abo
ten
vo
ja
vn
io
t se
kto
r
Vr
abo
ten
vo
p
ri
vat
ni
ot
sek
tor
Zem
jod
elec
Do
ma}
in
ka
Pen
zio
ner
Stu
den
tN
evr
abo
ten
Vk
upn
o
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an27
.00%
39.2
0%52
.30%
59.2
0%50
.40%
31.9
0%46
.60%
41.2
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an40
.00%
37.4
0%34
.10%
28.9
0%33
.10%
38.1
0%35
.40%
36.3
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an23
.00%
18.3
0%11
.40%
9.20
%11
.50%
23.0
0%14
.60%
17.1
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
10.0
0%5.
00%
2.30
%2.
60%
5.00
%7.
10%
3.40
%5.
50%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
24
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
25
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo komunalnite dejnosti
Od Tabelata 9, mo`e da se sogleda deka, povtorno, gra|anite vo ruralnite op{tini se pomalku informirani otkolku gra|anite vo urbanite op{tini; 52% od gra|anite vo ruralnite op{tini ne se voop{to informirani , a 47.5%od urbanite ne se voop{to informirani. Odli~no se informirani 4.2% gra|ani na urbanite sredini , a 1.5% od ruralnite. Nema nekoja pogolema razlika vo odnos na delumnata informiranost 34.7% grad i 32% selo i dovolnata informiranost 13,6% grad i 14,2% selo.
Tabela 9. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo komunalnite dejnosti
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 47.50% 52.30% 48.80%
Delumno sum informiran 34.70% 32.00% 33.90%
Dovolno sum informiran 13.60% 14.20% 13.70%
Odli~no sum informiran 4.20% 1.50% 3.50%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
26
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
27
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status,Tabela 9.1, voop{to ne se informirani 69.7% doma}inki , potoa sledat 54.5% zemjodelci, 52.5% penzioneri, 49.7% nevraboteni, 48.2%vraboteni vo privatniot sektor, 47.8% studenti i 38.7% vraboteni vo javniot sektor. Dovolno se informirani samo 13% od gra|anite. Odli~no se informirani samo 6.1% vraboteni vo privatniot sektor, 3.9% vraboteni vo javniot sektor, 3.1% nevraboten, 2.2% penzioneri i 2.7% studenti . Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast.
Tab
ela
9.1.
In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i v
o k
om
unal
ni
te d
ejn
ost
i
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an38
.70%
48.2
0%54
.50%
69.7
0%52
.50%
47.8
0%49
.70%
48.8
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an40
.00%
32.7
0%38
.60%
23.7
0%32
.40%
31.9
0%33
.90%
33.9
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an17
.40%
12.9
0%6.
80%
6.60
%12
.90%
17.7
0%13
.40%
13.7
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
3.90
%6.
10%
2.20
%2.
70%
3.10
%3.
50%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
26
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
27
Glava 2
Informiranost za prenos na nadle`nosti vo urbanisti~ko planirawe
Za ovaa oblast, Tabela 10, povtorno, poslabo, se informirani gra|anite na ruralnite sredini, ili, 59.1% voop{to ne se informirani, a 51.9% gra|ani vo urbanite sredini ne se voop{to informirani. Nema nekoja pogolema razlika kaj delumnata informiranost vo odnos na mestoto na `iveewe - 31%grad i 28, 3% selo, a dovolno se informirani samo 11,5% od gra|anite.
Tabela 10. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo urbanisti~koto planirawe
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 51.90% 59.10% 53.80%
Delumno sum informiran 31.00% 28.30% 30.30%
Dovolno sum informiran 11.50% 11.40% 11.50%
Odli~no sum informiran 5.60% 1.20% 4.40%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
28
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
29
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 10.1, povtorno najslabo informirani ili voop{to ne se informirani 76.3% doma}inki, 63.3% zemjodelci, 59.6% nevraboteni, 54% vrabo-teni vo privatniot sektor, 49.6%penzioneri, 48.7% studenti i 41.3% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 7.2% vraboteni vo pri-vatniot sektor , 5.7% vo javniot sektor, 5.3% studenti, 5% penzioneri i 2.2% nevraboteni. Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast.
Tab
ela
10.1
. In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i v
o u
rb
ani
sti
~ko
to p
lan
ir
awe
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an41
.30%
54.0
0%63
.60%
76.3
0%49
.60%
48.7
0%59
.60%
53.8
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an36
.50%
27.7
0%25
.00%
18.4
0%38
.10%
30.1
0%28
.30%
30.3
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an16
.50%
11.2
0%11
.40%
5.30
%7.
20%
15.9
0%9.
90%
11.5
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
5.70
%7.
20%
5.00
%5.
30%
2.20
%4.
40%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
28
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
29
Glava 2
Informiranost za finansiraweto na op{tinite
Golema e razlikata pome|u informiranosta na gra|anite vo urbanite i ruralnite op{tini za oblasta finansirawe na op{tinite, prika`ana vo Tabela 11. Vo urbanite op{tini 49.8% od gra|anite ne se voop{to informirani, dodeka 62.2% od gra|anite vo urbanite sredini ne se voop{to informirani za toa kako }e se finansiraat op{tinite. Delumno se informirani 31.45%od gra|anite, a dovolno se informirani samo 12.1%gra|ani na urbanite sredini i 7.1% na ruralnite sredini.
Tabela 11. Informiranost za finansiraweto na op{tinite
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 49.80% 62.20% 53.20%
Delumno sum informiran 32.50% 28.60% 31.40%
Dovolno sum informiran 12.10% 7.10% 10.70%
Odli~no sum informiran 5.60% 2.20% 4.70%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
30
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
31
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 11.1, najslabo informirani ili voop{ti ne se informirani 82.9% doma}inki, 65.9% zemjodelci, 60.4% penzioneri, 55.6% nevraboteni, 49.6%studenti i vraboteni vo privatniot sektor i 39.1%vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani 7.8%vraboteni vo javniot sektor, 6.5% vraboteni vo privatniot sektor, 5.5% penzioneri, 4.4% studenti i 2.2%nevraboteni. Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast.
Tab
ela
11.1
. In
fo
rm
ir
ano
st z
a f
in
ansi
raw
e n
a o
p{
tin
ite
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an39
.10%
49.6
0%65
.90%
82.9
0%60
.40%
49.6
0%55
.60%
53.2
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an37
.00%
33.8
0%27
.30%
13.2
0%24
.50%
30.1
0%33
.90%
31.4
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an16
.10%
10.1
0%6.
80%
3.90
%9.
40%
15.9
0%8.
40%
10.7
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
7.80
%6.
50%
5.80
%4.
40%
2.20
%4.
70%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
30
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
31
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti za lokalniot ekonomski razvoj
Vo Tabela 12, povtorno se pojavuva golema razlika vo informiraweto na gra|anite na urbanite i na ruralnite op{tini. Voop{to ne se informirani 63.7% gra|ani od ruralnite op{tini, a 53,8% od urbanite za oblasta lokalen ekonomski razvoj. Delumno se informirani 28.3%, a dovolno se informirani 11.7%
Tabela 12. Informiranost za prenosot na nadle`nosti za lokalniot ekonomski razvoj
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 53.80% 63.70% 56.50%
Delumno sum informiran 29.50% 24.90% 28.30%
Dovolno sum informiran 12.40% 9.80% 11.70%
Odli~no sum informiran 4.20% 1.50% 3.50%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
32
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
33
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 12.1, povtorno najslabo se informirani ili voop{to ne se informirani 80.3% doma}inki, 75% zemjodelci, 59.3% studenti, 58.1% nevraboteni, 55.4% penzioneri, 53.6%vraboteni vo privatniot sektor i 45.7% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani 5.8% vraboteni vo privatniot sektor, 4.4% studenti, 3,9% vraboteni vo javniot sektor, 3.6% penzioneri, 1.9% nevraboteni i 1.3% doma}inki.
Tab
ela1
2.1.
In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i z
a l
ok
aln
io
t ek
on
om
ski
raz
vo
j
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an45
.70%
53.6
0%75
.00%
80.3
0%55
.40%
59.3
0%58
.10%
56.5
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an32
.20%
29.1
0%20
.50%
11.8
0%30
.90%
25.7
0%29
.50%
28.3
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an18
.30%
11.5
0%4.
50%
6.60
%10
.10%
10.6
0%10
.60%
11.7
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
3.90
%5.
80%
1.
30%
3.60
%4.
40%
1.90
%3.
50%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
32
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
33
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo kulturata
Vo odnos na informiranosta za prenosot na nadle`nosti vo kulturata vladee pribli`no ednakva distribucija na odgovorite na gra|anite na urbanata i na ruralnata sredina, Tabela 13. Ili, 54.7% smetaat deka voop{to ne se informirani, a od toa 53.1% od urbanite i 59.1% od ruralnite sredini.Vo prosek, 32.2% smetaat deka se delumno informirani , a 9.7% se odli~no informirani. Samo 3.4% se odli~no informirani.
Tabela 13. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo kulturata
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 53.10% 59.10% 54.70%
Delumno sum informiran 33.00% 30.20% 32.20%
Dovolno sum informiran 10.00% 8.60% 9.70%
Odli~no sum informiran 3.90% 2.20% 3.40%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
Glava 2
34
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
35
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 13.1, najneinformirani ili voop{to ne se informirani 76.3% doma}inki, 63.6% zemjodelci, 59.9% nevraboteni, 56.8%penzioneri, 54.3% vrabo-teni vo privatniot sektor, 54% studenti i 39.1% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani 5.8% penzioneri, 4,8% vraboteni vo javniot i privatniot sektor 1.8%studenti i nevraboteni i samo 1.3% doma}inki. Nitu eden zemjodelec ne e odli~no informiran za prenosot na nadle`nosti vo oblasta kultura.
Tab
ela
13.1
.In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i v
o k
ultu
rat
a
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an39
.10%
54.3
0%63
.60%
76.3
0%56
.80%
54.0
0%59
.30%
54.7
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an42
.20%
32.4
0%27
.30%
17.1
0%28
.80%
32.7
0%30
.40%
32.2
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an13
.90%
8.60
%9.
10%
5.30
%8.
60%
11.5
0%8.
40%
9.70
%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
4.80
%4.
70%
1.
30%
5.80
%1.
80%
1.90
%3.
40%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
34
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
35
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na
`ivotnata sredina i prirodata
Vo Tabelata 14, e prika`ana informiranosta na gra|anite za prenosot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata. Vkupno 57.4% od gra|anite voop{to ne se informirani za ovaa oblast, a od niv, 54.8% voop{to ne se informirani od urbanite op{tini i 64.3% od ruralnite. Vkupno 28.3% od gra|anite se delumno informirani , a samo 11.3% se dovolno informirani.
Tabela 14. Informiranost za prenosotot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 54.80% 64.30% 57.40%
Delumno sum informiran 29.30% 25.50% 28.30%
Dovolno sum informiran 12.10% 9.20% 11.30%
Odli~no sum informiran 3.80% 0.90% 3.00%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
36
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
37
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 14.1, povtorno najmalku se informirani ili voop{to ne se informirani doma}inkite- 89.5%, zemjodelcite -68.2%, nevrabotenite -63.4%, vra-boteni vo privatniot sektor -55.4%, penzioneri-54%, stu-denti -52.2%, 43.5% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.3% vraboteni vo privatniot sektor, 3.9% vraboteni vo javniot sektor, okolu 2% penzioneri, studenti, zemjo-delci, nevraboteni, a nitu edna doma}inka ne e odli~no informirana za ovaa oblast.
Tab
ela1
4.1.
I
nf
or
mi
ran
ost
za
p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i
vo
o
bl
asta
za
za
{ti
ta
na
`i
vo
tnat
a sr
edi
na
i p
ri
ro
dat
aR
AB
OT
EN
ST
AT
US
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an43
.50%
55.4
0%68
.20%
89.5
0%54
.00%
52.2
0%63
.40%
57.4
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an39
.60%
27.3
0%22
.70%
7.90
%31
.70%
28.3
0%25
.20%
28.3
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an13
.00%
12.9
0%6.
80%
2.60
%11
.50%
16.8
0%9.
30%
11.3
0%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
3.90
%4.
30%
2.30
%
2.90
%2.
70%
2.20
%3.
00%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
36
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
37
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo socijalnata za{tita
i za{tita na deca
Vo Tabelata 15, vkupno 58.6% od gra|anite voop{to ne se informirani za prenosot na nadle`nostite vo ovaa oblast i toa pove}eto {to `iveat vo ruralnite op{tini ili 65.2%.Delumno se informirani 30%, a dovolno se informirani 8%.
Tabela 15. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo socijalnata za{tita i za{tita na decata
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 56.10% 65.20% 58.60%
Delumno sum informiran 31.80% 27.10% 30.50%
Dovolno sum informiran 8.40% 6.80% 8.00%
Odli~no sum informiran 3.60% 0.90% 2.90%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
38
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
39
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 15.1, doma}inkite- 84.2%, zemjodelcite- 70.5%, nevrabotenite -63% i vra-botenite vo privatniot sektor vodat na listata na neinformiranost, a potoa sleduvaat 58% studenti i 39.1%vraboteni vo ja-vniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.3% vra-boteni vo privatniot sektor, 3.5% vraboteni vo javniot sektor, 2.9% penzioneri, 2.7% studenti, 2.3% zemjodelci, 1.9% nevraboteni i 1.3% doma}inki.
Tab
ela
15.1
. I
nf
or
mi
ran
ost
za
pr
eno
s n
a n
adl
e`n
ost
i v
o s
oc
ija
ln
a za
{ti
ta i
za{
tita
n
a d
eca
RA
BO
TE
N S
TA
TU
S
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an39
.10%
62.6
0%70
.50%
84.2
0%54
.70%
58.4
0%63
.00%
58.6
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an43
.50%
23.7
0%22
.70%
11.8
0%33
.10%
32.7
0%30
.70%
30.5
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an13
.90%
9.40
%4.
50%
2.60
%9.
40%
6.20
%4.
30%
8.00
%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
3.50
%4.
30%
2.30
%1.
30%
2.90
%2.
70%
1.90
%2.
90%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
38
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
39
Glava 2
Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na za{tita i spasuvawe na gra|anite i protivpo`arna za{tita
Za ovaa oblast, prika`ana vo Tabela 16, postoi najmala informiranost kaj gra|anite, ili, 67% od gra|anite voop{to ne se informirani, 23% se delumno informirani, a dovolno samo 7.7%.
Tabela 16. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na za{tita i spasuvawe na gra|anite i protivpo`arna za{tita
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Voop{to ne sum informiran 65.70% 71.40% 67.20%
Delumno sum informiran 23.70% 20.90% 23.00%
Dovolno sum informiran 8.00% 7.10% 7.70%
Odli~no sum informiran 2.60% 0.60% 2.10%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
40
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
41
Glava 2
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 16.1, povtorno doma}inkite -78.9%, zaedno so studentite- 72.6%, nevra-botenite- 69.3% vodat na listata na voop{to neinformirani, a potoa sleduvaat: 66.2% vra-boteni vo privatniot sektor, 65.5% penzioneri, 63.6% ze-mjodelci i 60.9% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.7% vra-boteni vo privatniot sektor, 3.6% penzioneri i okolu 1% nevraboteni, studenti, vra-boteni vo javniot sektor. Nitu eden zemjodelec ili doma}inka ne se odli~no informirani za ovaa oblast.
16.1
.In
fo
rm
ir
ano
st z
a p
ren
oso
t n
a n
adl
e`n
ost
i v
o o
bl
asta
na
za{
tita
i s
pas
uvaw
e n
a gr
a|an
ite
i
pr
oti
vp
o`
arn
a za
{ti
taR
AB
OT
EN
ST
AT
US
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Voo
p{to
ne
sum
in
for
mir
an60
.90%
66.2
0%63
.60%
78.9
0%65
.50%
72.6
0%69
.30%
67.2
0%
Del
umno
sum
in
for
mir
an28
.30%
21.9
0%34
.10%
19.7
0%21
.60%
23.0
0%19
.90%
23.0
0%
Dov
olno
sum
in
for
mir
an9.
60%
7.20
%2.
30%
1.30
%9.
40%
2.70
%10
.20%
7.70
%
Od
li~
no s
um
inf
orm
iran
1.30
%4.
70%
3.60
%1.
80%
0.60
%2.
10%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
40
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
41
Glava 2
2.2.
Ocenka na izvorite {to informiraat za procesot na decentralizacija
Na ispitanicite im be{e dadena mo`nost da gi ocenat i izvorite za informirawe za celosniot proces na decentralizacija i prenos na nadle`nosti od centralno na lokalno nivo, Tabela 17. Za sekoj izvor gra|anite mo`ea da dadat 4 tipa na odgovori , odnosno: 1 voop{to ne informira, 2 delumno informira, 3dovolno informira, 4 odli~no informira. Od presmetuvaweto na srednata vrednost, mo`e da se zaklu~i, deka informiranosta na gra|anite se dvi`i vo opseg od 1 voop{to ne informira do 3dovolno informira. Zna~ajno e deka ima razlika me|u poso~enite izvori vo odnos na informiraweto. Taka, vo prvata grupa se izvorite za koi gra|anite smetaat deka informiraat vo opsegot od 2delumno do 3dovolno. Toa se: televizijata so prose~na najvisoka vrednost 2.74, potoa vesnicite so 2.49 i radioto so 2.19. Vtorata grupa izvori na informirawe se oceneti od gra|anite vo opsegot od 1 voop{to ne informira do 2 delumno informira. Od niv najvisoka prose~na ocenka dobile: nevladinite organizacii 1.52, potoa op{tinata 1.49 i na kraj Ministerstvoto za lokalna
samouprava so 1.43.
Nema nekoja zna~ajna razlika vo odgovorite na ispitanicite od ruralna ili od urbana op{tina, nitu kaj ispitanicite od razli~na etni~ka pripadnost, nitu kaj ispitanicite so razli~en raboten status.
42
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
43
Glava 2
Tabela 17. Ocenete kolku sekoj od navedenite izvori ve informira za procesot na decentralizacija i prenos na nadle`nosti od centralno na lokalno nivo .
1.Voop{to ne informira 3.Dovolno informira
2.Deluno informira 4.Odli~no informira
TELEVIZIJATA 2.74
VESNICITE 2.49
RADIOTO 2.19
NVO 1.52
OP[TINATA 1.49
MINISTERSTVOTO ZA LOKALNA SAMOUPRAVA 1.43
Sredna vrednost 1.97
Implikacii za kreatorite i implementatorite na lokalnata politika
Dobienite rezultati govorat deka:• Gra|anite se relativno slabo informirani, odnosno
pogolemiot broj od niv ili voop{to ne e informiran ili delumno e informiran za procesot na decentralizacija i za prenosot na nadle`nostite. Vakvata slaba informiranost mo`e da pridonese za: namaluvawe na podr{kata na lokalnite samoupravi od strana na gra|anite, {to mo`e da se odrazi vo nepla}awe na lokalnite danoci i taksi ili neu~estvo vo op{tinski proekti.
• Gra|anite od urbanite op{tini se podobro informirani od gra|anite vo ruralnite op{tini . Voop{to, nivoto na informiranost treba da se podigne i vo urbanite i vo ruralnite sredini. Sepak, vo ruralnite op{tini }e treba da se vlo`at pove}e napori.
• Najdobro se informirani vrabotenite vo javniot sektor, a najslabo se informirani, za site oblasti; doma}inkite,
42
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
43
Glava 2
zemjodelcite, nevrabotenite. Ova e seriozen podatok koj upatuva na toa, deka treba da se vlo`at napori za socijalna inkluzija na ovie grupi, {to e vsu{nost tokmu celta na sekoja lokalna samouprava. Podobruvawe na kvalitetot na `ivotot i socijalno vklu~uvawe, osobeno na marginaliziranite grupi, treba da bide edna od prioritetnite celi na sekoja lokalna samouprava.
• Vo site oblasti treba da se zgolemi nivoto na informirawe. Kako osobeno kriti~ni kaj oddelni grupi na gra|ani koi se direktno zasegnati se poka`aa slednite oblasti: finansirawe na op{tinite, lokalen ekonomski razvoj, za{tita na `ivotnata sredina i prirodata i socijalna za{tita i za{tita na decata.
• Site op{tini, osobeno ruralnite, treba da go podignat nivoto na informirawe za celiot proces.
44
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
45
Glava 3
44
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
45
Glava 3
GLAVA 3
Koi se o~ekuvawata na gra|anite od lokalnata samouprava
3.1.
[to sakaat gra|anite da se podobri vo nivnata lokalna samouprava?
Na pra{aweto ” Kako slednive segmenti bi sakale da gi vidite podobreni vo va{ata lokalna samouprava”, gra|anite imaa mo`nost da gi dadat slednive odgovori: 1 potrebno e da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota, 2 potrebno e delumno podobruvawe na kvalitetot na uslugata i rabotata, 3 potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata.
Gledajki ja srednata vrednost na odgovorite, mo`e da se zabele`i deka za site segmenti odgovorite se vo opsegot od 2 potrebno e delumno podobruvawe, do 3 potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata. Pritoa kako {to mo`e da se vidi od Tabelata 18, pove}eto od gra|anite se opredelile deka, kako prioritetni segmenti vo koi e potrebno golemo podbruvawe se:
Lokalniot ekonomski razvoj, {to podrazbira utvrduvawe na razvojni prioriteti i vodewe na lokalna ekonomska politika kako i razvoj na pretpriemni{tvoto 2.73;
Komunalnite dejnosti, {to podrazbira odr`uvawe na javna ~istota, rabota so voda, snabduvawe so voda za piewe i otpadni vodi, odr`uvawe na javni povr{ini i javen prevoz 2.72;
Obrazovanieto {to podrazbira osnivawe, finansirawe i administrirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, prevoz i ishrana na u~enici 2.71;
so ista sredna vrednost na odgovorite e i Socijalna za{tita i za{tita na deca i stari lica, {to podrazbira sopstvenost,
46
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
47
Glava 3
finansirawe i odr`uvawe na detski gradinki i domovi za stari lica, 2.71;
Ponatamu se podredeni:Za{tita na `ivotnata sredina, {to podrazbira za{tita
na prirodata, kvalitet na vozduhot, vodata i upravuvaweto so otpadot 2.69; Urbanizmot, {to podrazbira prostorno i urbanisti~ko planirawe 2.66; Razvoj na programi za kultura, {to podrazbira institucionalna i finansiska poddr{ka na kulturnite ustanovi i proekti 2.59;
Za{titata i spasuvawe na gra|anite i materijalnite dobra i protivpo`arna za{tita 2.57.
Tabela 18. Kako slednive segmenti bi sakale da gi vidite podobreni vo va{ata lokalna samouprava.
1. Potrebno e da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota;
2. Potrebno e delumno podobruvawe na kvalitetot na uslugata i rabotata;
3. Potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata
Sredna vrednost
Lokalen ekonomski razvoj 2.73
Komunalni dejnosti 2.72
Obrazovanie 2.71
Socijalna za{tita i za{tita na deca i stari lica 2.71
Za{tita na `ivotna sredina 2.69
Urbanizam 2.66
Kultura 2.59
Za{tita i spasuvawe na gra|anite i materijalnite dobra i protivpo`arna za{tita
2.57
46
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
47
Glava 3
Interesno e da se naglasi deka nema zna~ajna razlika vo odgovorite kaj gra|anite vo odnos na etni~ka pripadnost, urbana ruralna op{tina, obrazovanie, raboten status ili godini na starost.
Sega{niot kvalitet na uslugite vo site segmenti, gra|anite go ocenuvaat kako mnogu slab, {to mo`e da se sogleda od Tabelata 19, spored toa kolkav e procentot na gra|anite {to se opredelil za odgovorot deka e potrebno da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota
Samo okolu 8% od gra|anite smetaat dega sega{niot kvalitet na uslugi treba da se zadr`i vo kulturata i za{titata i spasuvawe na gra|ani i materijalni dobra i za{tita od po`ari, a samo 4-5% od gra|anite smetaat deka sega{niot kvalitet na uslugi treba da se zadr`i vo site ostanati oblasti.
48
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
49
Glava 3
3.2.
Dali op{tinata ima organizacionen i kadrovski kapacitet da gi sproveduva
novite nadle`nosti?
Vo odnos na pra{aweto za organizacioniot i kadrovskiot kapacitet za sproveduvawe na novite nadle`nosti, prestaveno vo Tabela 20, vo prosek, 44.4% od gra|anite smetaat deka ovoj kapacitet op{tinata go poseduva. Sepak, 29.9% ne se zapoznaeni so ovoj podatok , a 25.7% smetaat deka op{tinata nema institucionalen kapacitet za da gi sprovede novite nadle`nosti.
Tabela 19. Spored Va{e razmisluvawe, dali Va{ata op{tina ima kapacitet (organizacionen i kadrovski) da upravuva i kvalitetno da gi sproveduva novite nadle`nosti?
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Da 43.20% 47.70% 44.40%
Ne 26.10% 24.60% 25.70%
Ne znam 30.70% 27.70% 29.90%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
48
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
49
Glava 3
Implikacii za kreatorite i implemetatorite na lokalnata politika
Dobienite rezultati govorat deka:• O~ekuvawata na gra|anite od lokalnata samouprava se
golemi.• Postoi golemo nezadovolstvo kaj gra|anite za kvalitetot
na uslugite od site oblasti na nadle`nostite koi preminuvaat vo lokalnata samouprava.
• Lokalnite samoupravi treba da posvetat ednakvo vnimanie i napori za podigawe na kvalitetot na uslugite vo site oblasti {to preminuvaat vo nivna nadle`nost. Neminovno e da zapo~nat da voveduvaat praktiki so koi postojano }e se meri kvalitetot na uslugi, da vospostavuvaat standardi i da ja zgolemat efikasnosta.
• Kako prioritetni oblasti vo koi e potrebno golemo podobruvawe se: lokalniot ekonomski razvoj, komunalnite dejnosti, obrazovanieto, socijalnata za{tita, iako i drugite ne se za zanemaruvawe.
• Pzitivno e {to 44% od gra|anite mislat deka nivnite lokalni samoupravi imaat kapacitet da se spravat so novite nadle`nosti. Potrebno e lokalnite samoupravi da rabotat na pridobivawe, preku informirawe na onoj procent na naselenie od 29% {to ne znae za toa so kakvi kapaciteti raspolaga nivnata lokalna samouprava.
50
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
51
50
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
51
GLAVA 4
Gra|anska participacija
4.1.
Podgotvenost na gra|anite da participiraat vo raboteweto na lokalnata samouprava
Na pra{aweto: ”Dali vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova?”, odgovorite upatuvaat deka gra|anite od ruralnite op{tini, i toa 51.7%, se poraspolo`eni da u~estvuvaat volonterski vo op{tinski proekti, a samo 39.9% gra|ani od urbanite op{tini se raspolo`eni za toa (Tabela 20).
Tabela 20. Dali Vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova?
MESTO NA @IVEEWE Grad Selo Vkupno
Da 39.90% 51.70% 43.10%
Ne 46.10% 37.80% 43.80%
Ne znam 14.00% 10.50% 13.10%
Vkupno 100.00% 100.00% 100.00%
52
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
53
Glava 4
Tab
ela
20.1
. D
ali
Vi
e l
i~n
o b
i m
o`
ele
da
zem
ete
akti
vn
a ul
oga
vo
nek
oi
op
{ti
nsk
i p
ro
ekti
n
a v
ol
on
ter
ska
osn
ov
a?R
AB
OT
EN
ST
AT
US
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
sek
tor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
Da
47.0
0%42
.10%
43.2
0%13
.20%
28.1
0%62
.80%
47.8
0%43
.10%
Ne
40.9
0%44
.20%
40.9
0%68
.40%
65.5
0%23
.90%
37.9
0%43
.80%
Ne
znam
12.2
0%13
.70%
15.9
0%18
.40%
6.50
%13
.30%
14.3
0%13
.10%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
Tab
ela
20.2
. Dal
i V
ie
li
~no
bi
mo
`el
e d
a ze
met
e ak
tiv
na
ulo
ga v
o n
eko
i o
p{
tin
ski
p
ro
ekti
na
vo
lo
nte
rsk
a o
sno
va?
VO
ZR
AS
T
18-2
5 go
d.
26-3
0 go
d.
31-4
0 go
d.
41-5
0 go
d.
51-6
5 go
d.
Nad
65
god
.V
kup
no
Da
49.4
0%53
.10%
44.3
0%40
.60%
37.3
0%14
.30%
43.1
0%
Ne
36.0
0%32
.00%
42.1
0%46
.50%
51.3
0%80
.00%
43.8
0%
Ne
znam
14.6
0%14
.90%
13.6
0%13
.00%
11.4
0%5.
70%
13.1
0%
Vk
upn
o10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%10
0.00
%
52
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
53
Glava 4
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 20.1 , 62.8% od studentite bi zele aktivna uloga, 47% nevraboteni i vraboteni vo javniot sektor, 43%zemjodelci, 42% vraboteni vo privatniot sektor, 28% penzioneri i samo 13% doma}inki.
Vo odnos na vozrasta, Tabela 20.2, 53% na vozrast od 26-30 godini i 49% na vozrast od 18-25 godini bi zele aktivna uloga na volonterska baza vo op{tinata.
4.2.
Kolku vreme se podgotveni gra|anite da odvojat za rabota vo lokalnata samouprava
na volonterska osnova Od tie {to odgovorile deka se podgotveni da u~estvuvaat
volonterski, ili 43% od anketiranite gra|ani, interesno e deka 28% od ruralnite i 23% od urbanite op{tini bi u~estvuvale kolku {to e potrebno, volonterski na op{tinski proekti (Tabela 21) .
Tabela 21. Dokolku bi u~estvuvale vo op{tinski proekti volonterski, kolku slobodno vreme vo tekot na godinata bi mo`ele da odvoite?
MESTO NA @IVEEWE
Grad Selo Vkupno
1 - 2 dena 9.90% 9.50% 9.80%
Edna nedela 6.30% 8.90% 7.00%
1 - 2 nedeli 3.30% 5.80% 4.00%
Pove}e od 2 nedeli 7.20% 4.90% 6.60%
Kolku {to e potrebno 23.00% 28.60% 24.50%
54
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
55
Glava 4T
abel
a 21
.1.
Do
ko
lk
u b
i u
~est
vuv
ale
vo
op
{ti
nsk
i p
ro
ekti
vo
lo
nte
rsk
i,
ko
lk
u sl
ob
od
no
v
rem
e v
o t
eko
t n
a go
di
nat
a b
i m
o`
ele
da
od
vo
ite
?R
AB
OT
EN
ST
AT
US
Vra
bote
n vo
ja
vnio
t se
ktor
Vra
bote
n vo
pr
ivat
niot
se
ktor
Zem
jod
elec
Dom
a}in
kaP
enzi
oner
Stu
den
tN
evra
bote
nV
kup
no
1 -
2 d
ena
10.0
0%12
.20%
4.50
%6.
60%
5.80
%10
.60%
10.6
0%9.
80%
Ed
na
ned
ela
8.70
%5.
40%
9.10
%7.
90%
2.90
%11
.50%
6.80
%7.
00%
1 -
2 n
edel
i2.
20%
5.80
%9.
10%
2.
90%
4.40
%4.
30%
4.00
%
Po
ve}
e o
d 2
n
edel
i8.
30%
4.70
%9.
10%
2.60
%7.
90%
13.3
0%4.
70%
6.60
%
Ko
lk
u {
to e
p
otr
ebn
o24
.80%
24.8
0%27
.30%
5.30
%14
.40%
32.7
0%29
.80%
24.5
0%
Tab
ela
21.2
. D
ok
ol
ku
bi
u~e
stv
uval
e v
o o
p{
tin
ski
pr
oek
ti v
ol
on
ter
ski
, k
ol
ku
slo
bo
dn
o
vr
eme
vo
tek
ot
na
god
in
ata
bi
mo
`el
e d
a o
dv
oi
te? V
OZ
RA
ST
18-2
5 go
d.
26-3
0 go
d.
31-4
0 go
d.
41-5
0 go
d.
51-6
5 go
d.
Nad
65
god
.V
kup
no
1 -
2 d
ena
6.70
%15
.40%
13.6
0%6.
70%
7.30
%1.
40%
9.80
%
Ed
na
ned
ela
10.4
0%5.
00%
6.10
%11
.80%
2.60
%4.
30%
7.00
%
1 -
2 n
edel
i4.
30%
5.00
%2.
90%
3.90
%5.
20%
1.40
%4.
00%
Po
ve}
e o
d 2
n
edel
i6.
70%
7.50
%6.
40%
5.90
%7.
80%
2.90
%6.
60%
Ko
lk
u {
to e
p
otr
ebn
o28
.00%
29.9
0%24
.60%
22.8
0%22
.80%
8.60
%24
.50%
54
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite
55
Glava 4
Vo odnos na rabotniot status, Tabela 21.1, najraspolo`eni da odvojat vreme kolku {to e potrebno se studentite - so 32.7%, potoa nevrabotenite- 29.8%, zemjodelcite -27.3%, so po 24% vrabotenite vo privatniot i javniot sektor, a najmalku se spremni da u~estvuvaat doma}inkite -5.3% i penzionerite -14.4%.
Vo odnos na vozrasta, Tabela 21.2, gra|anite na vozrast od 18 do 30 godini so 28% bi u~estvuvale kolku {to e potrebno, no ne e pomalku za potcenuvawe i starosnata kategorija od 31 do 40 godini, koja bi u~estvuvala kolku {to e potrebno- so 24.6% i kategorijata od 41 do 65 godini koja bi u~estvuvala so 22.8%. Samo starosnata kategorija nad 65 godini bi u~estvuvala kolku {to e potrebno- so 8.5%.
Imlikacii za kreatorite i implementatorite na lokalnite politiki
• Kaj gra|anite postoi dobro raspolo`enie za u~estvo vo op{tinski proekti, i toa volonterski. Ova e osobeno zna~aen podatok, bidejki otvara mo`nosti i podgotvenost da se aktivira intelektualniot potencijal vo op{tinite.
• Za u~estvo vo op{tinskite proekti na volonterska osnova se pozainteresirani gra|anite od ruralnite op{tini, otkolku tie od urbanite.
• Celnata grupa , {to e najpodgotvena da u~estvuva volonterski kolku {to e potrebno vo op{tinski proekti, se studenti, nevraboteni i zemjodelci na vozrast od 18 do 30 godini.
• Vrabotenite vo javniot sektor i vrabotenite vo privatniot sektor se grupa koja ima iska`ano dobar interes za volontersko u~estvo vo op{tinski proekti , no so stav deka bi odvoile pomalku od slobodnoto vreme. Sepak, treba da se nastojuva ovaa grupa da se aktivira, po~ituvajki go nivniot odnos kon vremeto {to mo`at da go odvojat.
• Doma}inkite i penzionerite, kako i vozrasnata grupa nad 65 godini e najnezainteresirana za participacija.
56
Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite