zakon za za[tita na decata osnovni odredbi ^len 1 · 2007. 7. 16. · ustanovite za deca imaat...
TRANSCRIPT
-
ZAKON ZA ZA[TITA NA DECATA
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.98/2000 od 23 noemvri
2000 godina.
OSNOVNI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se ureduva sistemot, organizacijata i na~inot na obezbeduvawe za{tita na decata.
^len 2
Za{titata na decata e organizirana dejnost zasnovana na pravata na decata, kako i na pravata i obvrskite na roditelite i na dr`avata za planirawe na semejstvoto, obezbeduvawe uslovi i `ivoten standard {to odgovara na fizi~kiot, mentalniot, emocionalniot, moralniot i socijalniot razvoj na decata i obvrskite na dr`avata vo sozdavaweto na uslovi za vodewe na humana populaciona politika, davawe soodvetna materijalna pomo{ na roditelite spored mo`nostite na dr`avata za izdr`uvawe, podignuvawe, gri`a i za{tita na decata i organizirawe i obezbeduvawe na razvoj na ustanovi i slu`bi za za{tita na decata.
^len 3
Za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se ostvaruva preku obezbeduvawe na opredeleni prava i oblici za za{tita na decata.
^len 4
Prava za za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se:
1) detski dodatok;
2) poseben dodatok;
3) pomo{ za oprema na novoroden~e i
4) participacija.
Pravata od stav 1 na ovoj ~len pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon gi obezbeduva dr`avata.
Pogolem obem na pravata od stav 1 na ovoj ~len mo`e da obezbedi edinica na lokalnata samouprava.
^len 5
Oblici na za{tita na decata vo smisla na ovoj zakon se:
-
1) zgri`uvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast;
2) odmor i rekreacija na deca i
3) drugi oblici na za{tita.
^len 6
Dejnosta na za{titata na decata e od javen interes.
^len 7
Pravata na decata utvrdeni vo ~len 4 na ovoj zakon se li~ni prava i ne mo`at da se prenesuvaat.
Pravata na decata {to se sostojat vo pari~ni primawa, ne mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe.
^len 8
Kako dete vo smisla na ovoj zakon se smeta sekoe lice do napolneti 18 godini `ivot, kako i lice so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj do napolneti 26 godini `ivot.
^len 9
Se zabranuva psihi~ko ili fizi~ko maltretirawe, kaznuvawe ili drugo ne~ove~ko postapuvawe ili zloupotreba na decata.
Se zabranuva politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe i zloupotreba na decata poradi politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe.
^len 10
Zgri`uvawe i vospitanie i odmor i rekreacija na decata se organizira i obezbeduva vo javni i privatni ustanovi za deca.
Ustanovi za zgri`uvawe i vospitanie na deca se: javna i privatna detska gradinka (vo natamo{niot tekst: detska gradinka).
Zgri`uvawe i vospitanie na deca mo`e da se organizira i ostvaruva i vo drugi ustanovi i prostorni uslovi, pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Zgri`uvawe i vospitanie na deca mo`e da se organizira i ostvaruva i pri osnovno u~ili{te samo za deca na vozrast od 6 do 7 godini.
Ustanova za odmor i rekreacija na deca e detsko odmorali{te (vo natamo{niot tekst: detsko odmorali{te).
Odmor i rekreacija na deca mo`e da se organizira i obezbeduva i vo odmorali{te za deca od sezonski tip pri organizacionite edinici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 11
-
Ustanovite za deca imaat svojstvo na pravno lice i se zapi{uvaat vo sudski registar.
^len 12
Ustanovite za deca imaat statut.
Statutot go donesuva organot na upravuvawe na ustanovata za deca.
Soglasnost na statutot na javna ustanova za deca dava Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 13
Ustanovata za deca ima pe~at.
Vo sredinata na pe~atot e grbot na Republika Makedonija, a od strana e imeto na Republika Makedonija, imeto i mestoto na ustanovata.
^len 14
Razvojot na dejnosta za za{titata na decata se utvrduva so programa za razvoj na dejnosta za za{titata na decata.
Programata od stav 1 na ovoj ~len ja donesuva Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vlada).
Vladata ja utvrduva mre`ata na javnite ustanovi za deca po predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
PRAVA ZA ZA[TITA NA DECATA
1. Detski dodatok
^len 15
Za pokrivawe na del od tro{ocite vo podigaweto i razvojot na deteto se obezbeduva detski dodatok kako pari~en nadomestok.
^len 16
Pravo na detski dodatok ima eden od roditelite na deteto so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija, ako:
-deteto e dr`avjanin na Republika Makedonija;
-deteto e na {koluvawe vo Republika Makedonija i
-deteto ne e dr`avjanin na Republika Makedonija pri uslovi na zaemnost.
-
Detski dodatok mo`e da ostvari i staratel za dete pod uslovite utvrdeni vo stav 1 od ovoj ~len.
^len 17
Stranski dr`avjanin koj ima `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija mo`e da ostvari detski dodatok za dete soglasno so ovoj zakon, ako ova pravo e uredeno so me|unaroden dogovor, pod uslov na zaemnost.
^len 18
Detski dodatok se ostvaruva vo zavisnost od vozrasta na deteto i materijalnata sostojba na semejstvoto.
^len 19
Pravo na detski dodatok ima eden od roditelite na deteto do napolnuvawe na 15 godini vozrast, a za postari deca ako se {koluvaat, dodeka imaat status na redoven u~enik.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len pravo na detski dodatok ima eden od roditelite i za dete koe poradi bolest ili povreda e spre~eno redovno da ja posetuva nastavata i zaradi takvata spre~enost vonredno go prodol`uva obrazovanieto soglasno so zakon.
^len 20
Materijalnata sostojba na semejstvoto se utvrduva vrz osnova na prihodite i primawata koi gi ostvaruva semejstvoto i brojot na ~lenovite na semejstvoto.
^len 21
Semejstvo vo smisla na ovoj zakon go so~inuvaat bra~nite, odnosno vonbra~nite drugari, decata rodeni vo brak, von brak ili posvoeni, posinoci, vnuci bez roditeli zemeni na izdr`uvawe, roditeli i maloletni bra}a i sestri (dokolku nemaat roditeli i se bez sredstva za egzistencija), koi so~inuvaat zaednica na `iveewe.
^len 22
Detski dodatok ne sleduva:
-za dete koe poradi vospituvawe, {koluvawe ili osposobuvawe e vo zavod ili ustanova vo koi celosno besplatno e zgri`eno za vreme dodeka e vo zavodot ili ustanovata i
-za dete dr`avjanin na Republika Makedonija koe steknalo pravo na detski dodatok vrz osnova na me|unaroden dogovor.
^len 23
Visinata na detskiot dodatok iznesuva:
-
1) za dete do 15 godini `ivot, odnosno dodeka e redoven u~enik vo osnovno u~ili{te 5,50% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prethodnata godina i
2) za dete od 15 do 18 godini `ivot, odnosno dodeka e redoven u~enik vo sredno u~ili{te 8,50% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prethodnata godina.
2. Poseben dodatok
^len 24
Za dete so specifi~ni potrebi koe ima fizi~ki ili psihi~ki pre~ki ili kombinirani pre~ki vo razvojot do 26 godini `ivot se obezbeduva poseben dodatok kako pari~en nadomestok.
Naod, ocena i mislewe za potrebata od ostvaruvawe na poseben dodatok dava stru~en organ za ocena na specifi~nite potrebi.
^len 25
Dete so specifi~ni potrebi vo smisla na ovoj zakon e:
-so te{ka, pote{ka ili najte{ka invalidnost;
-so umeren, te`ok ili dlabok mentalen hendikep;
-so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa;
-najte`ok stepen na o{tetuvawe na vidot, sluhot ili govorot i
-so pove}e vidovi na pre~ki (kombinirani) vo razvojot.
^len 26
Pravo na poseben dodatok ima eden od roditelite na deteto so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija, ako e deteto dr`avjanin na Republika Makedonija so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija do navr{eni 26 godini `ivot, dokolku ne e institucionalno zgri`eno na tovar na dr`avata.
^len 27
Visinata na posebniot dodatok iznesuva 26,30% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prethodnata godina.
3. Pomo{ za oprema na novoroden~e
^len 28
Pomo{ta za oprema za novoroden~e se obezbeduva za prvo novorodeno dete vo vid na oprema (paket).
^len 29
-
Pravo na koristewe na pomo{ za oprema na novoroden~e ima eden od roditelite, dr`avjanin na Republika Makedonija so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija za dete rodeno na teritorijata na Republika Makedonija.
Sodr`inata na paketot ja utvrduva Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Visinata na pomo{ta za opremuvawe na novoroden~e iznesuva do 25% od prose~nata plata isplatena po vraboten vo Republika Makedonija vo prethodnata godina.
4. Participacija
^len 30
Vo zavisnost od materijalnata sostojba na semejstvoto se obezbeduva participacija vo tro{ocite za zgri`uvawe i vospitanie i odmor i rekreacija na deca vo javna ustanova za deca i odmorali{te od sezonski tip.
Participacijata od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva vo cenata na uslugata po dete {to ja pla}a roditelot.
Participacijata se obezbeduva od Buxetot na Republikata.
5. Postapka za ostvaruvawe na prava za za{tita na decata
^len 31
Postapkata za ostvaruvawe na pravoto za za{tita na deca se poveduva po barawe na roditelot, odnosno staratelot na deteto.
^len 32
Po barawe za ostvaruvawe na pravoto za za{tita na decata od ~len 4 osven za pravoto od to~ka 4, re{ava organizacionata edinica na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Po `alba protiv re{enieto na Ministerstvoto za trud i socijalna politika re{ava Komisija na Vladata.
@albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
^len 33
Po barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da dadat podatoci {to pretstavuvaat dokaz za ostvaruvawe na pravata na decata utvrdeni so ovoj zakon.
^len 34
Ostvaruvaweto na edno od pravata za za{tita na decata, ne go isklu~uva koristeweto na drugo pravo soglasno so ovoj zakon.
-
^len 35
Podnesuva~ot na baraweto e odgovoren za vistinitosta na podatocite vo baraweto.
^len 36
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata za za{tita na deca se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
^len 37
Pravoto za za{tita na deca se ostvaruva od prviot den na naredniot mesec po podnesuvaweto na baraweto.
^len 38
Podnesuva~ot na baraweto e dol`en organizacionata edinica na Ministerstvoto za trud i socijalna politika da ja izvesti za sekoja promena na faktite ili okolnostite koi bile osnova za priznavawe na pravoto za za{tita na decata, najdocna vo rok od 15 dena od denot koga nastanale tie promeni.
^len 39
Dokolku pravoto e ostvareno i isplateno sprotivno na odredbite na ovoj zakon, primeniot iznos korisnikot e dol`en da go vrati soglasno so zakon.
^len 40
Pobliskite uslovi, kriteriumi i na~inot na ostvaruvawe na pravata za za{tita na deca od ~len 4 na ovoj zakon so akt gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija.
OBLICI NA ZA[TITA NA DECATA
1. Zgri`uvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast
^len 41
Zgri`uvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast e oblik na za{tita na deca koj kako dejnost e organiziran vo detska gradinka koja ostvaruva zgri`uvawe, prestoj, nega, ishrana, vospitanie, obrazovanie, sportsko-rekreativni, kulturno-zabavni aktivnosti, merki i aktivnosti za podobruvawe i za~uvuvawe na zdravjeto i za pottiknuvawe na intelektualniot, emocionalniot, fizi~kiot, mentalniot i socijalniot razvoj na deteto do 7 godini `ivot, odnosno do vklu~uvawe vo osnovnoto obrazovanie.
2. Odmor i rekreacija na deca
-
^len 42
Odmorot i rekreacijata na decata e oblik na za{tita na deca koj kako dejnost se organizira za prestoj, aktiven odmor, socijalizacija na decata, vospitni, obrazovni, kulturno-zabavni, sportsko-rekreativni i drugi aktivnosti so decata za razvivawe na psihomotorniot razvoj na decata i sposobnost za dogovarawe, po~ituvawe na razlikite i sorabotka vo grupi, sposobnost za prifa}awe na sebesi i drugite i orientacija vo prostorot.
3. Drugi oblici na za{tita
^len 43
Za razvoj na li~nosta na deteto, talentot, mentalnite, fizi~kite, kreativnite i drugite sposobnosti, podgotvuvawe za samostoen i odgovoren `ivot se obezbeduvaat i drugi oblici na za{tita na decata kako programski aktivnosti od oblasta na kulturata, izdava~kata, zgri`uva~kata i vospitnata dejnost, ekologijata, umetnosta i sportot.
Programiranite aktivnosti od stav 1 na ovoj ~len se ostvaruvaat soglasno so posebni programi.
DETSKA GRADINKA
1. Dejnost
^len 44
Dejnosta zgri`uvawe i vospitanie na decata od predu~ili{na vozrast se obezbeduva i ostvaruva vo detska gradinka.
Detskata gradinka mo`e da obezbeduva prestoj i ishrana i za deca nad 7 do 10 godini vozrast.
Za decata koi ne se opfateni so zgri`uvawe i vospitanie vo detskata gradinka mo`e da se organiziraat i drugi skrateni voninstitucionalni formi za zgri`uvawe i vospitanie soglasno so ovoj zakon.
^len 45
Javna detska gradinka zapi{uva i prima deca vo svoi programi vrz osnova na prijavi preku celata godina.
Ako vo detskata gradinka ima prijaveno pogolem broj na deca otkolku {to ima slobodni mesta, za priemot re{ava komisija za priem na deca.
Sostavot i na~inot na rabota na komisijata od stav 2 na ovoj ~len, kako i kriteriumite za priem na deca vo gradinkata gi utvrduva upravniot odbor na gradinkata vo soglasnost so Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Komisijata ja imenuva direktorot.
-
Komisijata od stav 2 na ovoj ~len e nadle`na da re{ava i za ostvaruvawe na pravoto za participacija.
Po `alba protiv re{enieto na komisijata re{ava Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Roditelite se dol`ni pri priemot na deteto vo gradinkata da prilo`at potvrda od pedijatar za zdravstvenata sostojba na deteto.
Pravata i obvrskite na gradinkata i korisnicite na uslugite se ureduvaat so dogovor.
^len 46
Dejnosta na detskata gradinka se ostvaruva spored planovi i programi za ostvaruvawe na dejnosta.
Roditelite imaat pravo za svoite deca vo detskite gradinki da izbiraat programi za zgri`uvawe i vospitanie na decata.
Detskata gradinka e dol`na na roditelite da im gi pretstavi programite koi gi izveduva, nivnite celi, sodr`ini i metodi na rabota.
^len 47
Vo detskata gradinka aktivnostite se izveduvaat na makedonski jazik i kirilsko pismo.
Za decata na pripadnicite na nacionalnostite aktivnostite se izveduvaat na jazikot na nacionalnostite, za grupa deca, soglasno so odredbite na ovoj zakon.
^len 48
Detskata gradinka za decata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, soobrazno na vidot i stepenot na popre~enosta, mo`e da organizira zgri`uvawe i vospitanie.
Zgri`uvaweto i vospitanieto na deca so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, kategorizirani i evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite vo razvojot od soodvetna stru~na institucija se organizira i vo posebni grupi spored posebni programi.
^len 49
Javnata detska gradinka oddelni uslugi od svojata dejnost mo`e da organizira i vo drugi prostorni uslovi (osnovno u~ili{te, bolnica, dom na kultura, mesna zaednica i drugi ustanovi, vo stanot na roditelite), kako i davawe odredeni uslugi od dejnosta na gradinkata na deca i semejstva, soglasno so ovoj zakon.
Koga vo mestoto na `iveewe nema javna detska gradinka, odnosno detskata gradinka nema slobodni mesta, a roditelite imaat interes za vklu~uvawe vo detska gradinka na odreden broj deca, spored koi vo soglasnost so normativite i standardite za vr{ewe na dejnosta mo`e da se
-
formira edna grupa, detskata gradinka oddelni uslugi od svojata dejnost, vo soglasnost so Ministerstvoto za trud i socijalna politika mo`e da organizira vo drugi prostorni uslovi.
Javnata detska gradinka mo`e da organizira i povremeno ~uvawe na deca vo doma{ni uslovi koe }e go ostvaruva so postojniot kadar od detskata gradinka i nadvore{ni sorabotnici i stru~ni rabotnici so koi detskata gradinka sklu~uva dogovor so koi se ureduvaat me|usebnite prava i obvrski.
Na~inot za vr{ewe na povremeno ~uvawe na deca vo doma{ni uslovi od stav 3 na ovoj ~len gi opredeluva ministerot za trud i socijalna politika.
^len 50
Vo sostav na detska gradinka mo`e da se formira sovetuvali{te za deca i roditeli kako slu`ba vo sostav na javna ustanova za deca.
Pobliski kriteriumi za formirawe i rabota na sovetuvali{teto donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
^len 51
Vo detska gradinka mo`at da se organiziraat i drugi institucionalni aktivnosti za zadovoluvawe na specifi~nite interesi i potrebi na deteto.
Programskite aktivnosti od stav 1 na ovoj ~len, se ostvaruvaat soglasno so posebni programi.
2. Organizacija i sodr`ina na dejnosta vo detskata gradinka
^len 52
Organizacijata i sodr`inata na dejnosta se ostvaruva preku planovi i programi.
Planovite i programite za vospitno-obrazovnata dejnost na javna detska gradinka gi izgotvuva Biroto za razvoj na obrazovanieto, a po predlog na Pedago{kata slu`ba gi donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
Drugite planovi i programi za ostvaruvawe na dejnosta na javna detska gradinka gi izrabotuva nau~na ustanova, odnosno specijalizirana stru~na ustanova, a gi donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
Planovite i programite za dejnosta zgri`uvawe i vospitanie na deca sodr`at osobeno: naziv na programata, vid i traewe, osnovni zada~i, aktivnosti i formi na sorabotka so roditelite.
^len 53
Programata za zgri`uvawe i vospitanie na privatnata detska gradinka ja donesuva osnova~ot po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
-
Programata od stav 1 na ovoj ~len, vo zavisnost od vidot, obemot i karakterot na dejnosta gi sodr`i uslovite, kriteriumite i standardite za vr{ewe na dejnosta, utvrdeni so ovoj zakon.
^len 54
Detskata gradinka spored vremetraeweto ostvaruva programi za:
-celodneven prestoj;
-poludneven prestoj;
-skrateni programi;
-pilot programi i
-voninstitucionalni formi za aktivnosti so deca.
Detskata gradinka mo`e da ostvaruva i programa za prodol`en prestoj na deca spored potrebite i rabotnoto vreme na korisnicite na ovie uslugi.
^len 55
Rabotata vo detskata gradinka se organizira vo grupi, vo zavisnost od vozrasta na decata i toa:
1) do 12 meseci.................................... od 6 do 8 deca
2) nad 12 meseci do 18 meseci... ..... od 8 do 10 deca
3) nad 18 meseci do 2 godini ..............od 10 do 12 deca
4) nad 2 godini do 3 godini........... .....od 12 do 15 deca
5) nad 3 godini do 4 godini.................od 15 do 18 deca
6) nad 4 godini do 5 godini.............. ..od 18 do 20 deca
7) nad 5 godini do 7 godini.................od 20 do 25 deca.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, vo zavisnost od vozrasta na decata, mo`e da se organizira:
1) kombinirana grupa
(od 3 do 7 godini)........................... od 15 do 20 deca i
2) grupa deca so pre~ki vo razvojot...od 5 do 8 deca. Rabotata vo zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te se organizira samo za deca na vozrast od 6 do 7 godini.
Ako ne postojat mo`nosti za formirawe na grupi soglasno so ovoj ~len, soglasnost za formiraweto na grupi so pogolem broj, odnosno pomal broj deca, dava ministerot za trud i socijalna politika.
^len 56
-
Vo javnata detska gradinka i zabavi{nata grupa vo osnovnoto u~ili{te mo`e da se izveduva eksperiment za voveduvawe na novi vospitno-obrazovni sodr`ini, formi, metodi i sredstva.
Javnata detska gradinka vo koja }e se izveduva eksperimentot od stav 1 na ovoj ~len ja opredeluva ministerot za trud i socijalna politika, a zabavi{nata grupa vo osnovno u~ili{te, ministerot za obrazovanie i nauka.
^len 57
Pedago{ko-metodska praktika na studentite se izveduva vo javna detska gradinka i zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te.
^len 58
Detskata gradinka zaradi za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na decata ja sledi zdravstvenata sostojba na decata i sproveduva preventivni merki za za{tita na zdravjeto na decata.
Detskata gradinka ima obvrska vo slu~aj na pojava na naru{uvawe na normalnata zdravstvena sostojba da go izvesti roditelot na deteto, a vo slu~aj na pogolem broj na zaboleni deca, vedna{ da gi izvesti soodvetnata zdravstvena ustanova i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 59
Javnata detska gradinka donesuva godi{na programa za rabota.
Godi{nata programa za rabota sodr`i osobeno: organizacija i rabotno vreme na gradinkata, programite na detskata gradinka, rasporeduvawe na decata vo grupi, rabotata na direktorot i stru~nite i drugi rabotnici, sorabotka so roditelite, sorabotka so vospitno-obrazovni, sportski, zdravstveni, kulturni, nau~ni i drugi ustanovi, fondacii, zdru`enija, aktivnosti za vklu~uvawe na decata vo gradinka, permanentno stru~no usovr{uvawe na vrabotenite, rabota na stru~nite organi i drugi raboti za ostvaruvawe na dejnosta.
Programata za rabota od stav 1 na ovoj ~len, detskata gradinka e dol`na da ja donese najdocna do 30 septemvri vo tekovnata godina za narednata godina.
V. ZABAVI[NI GRUPI VO OSNOVNO
U^ILI[TE
^len 60
Zgri`uvawe i vospitanie se organizira i ostvaruva i vo zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te.
^len 61
Zabavi{na grupa vo osnovno u~ili{te mo`e da se organizira i za deca so pre~ki vo razvojot.
-
DETSKO ODMORALI[TE
1. Dejnost
^len 62
Dejnosta odmor i rekreacija se obezbeduva i ostvaruva vo detsko odmorali{te.
So dogovor se ureduvaat pravata i obvrskite na detskoto odmorali{te i korisnicite na uslugite na odmor i rekreacija.
^len 63
Odmor i rekreacija mo`e da se organizira i za deca so pre~ki vo razvojot.
Odmor i rekreacija za deca so pre~ki vo razvojot se organizira spored posebni programi.
^len 64
Roditelite imaat pravo za svoite deca da izberat programi za odmor i rekreacija vo detskite odmorali{ta.
Detskoto odmorali{te e dol`no na roditelite da im gi pretstavi programite koi gi izveduva, nivnite celi, sodr`ini i metodi na rabota.
2. Organizacija i sodr`ina na dejnosta
^len 65
Odmor i rekreacija vo javno detsko odmorali{te i vo sezonsko odmorali{te se ostvaruva spored planovi i programi za ostvaruvawe na dejnosta koi gi izrabotuva nau~na ili specijalizirana stru~na ustanova, odnosno stru~en organ, a gi donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
Planovite i programite za dejnosta odmor i rekreacija na deca sodr`at osobeno: naziv na programata, vid i traewe, osnovni zada~i i aktivnosti.
Programata za odmor i rekreacija na privatnoto detsko odmorali{te ja donesuva osnova~ot po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Programata od stav 2 na ovoj ~len vo zavisnost od vidot, obemot i karakterot na dejnosta, gi sodr`i uslovite, kriteriumite i standardite za vr{ewe na dejnosta utvrdeni so ovoj zakon.
^len 66
-
Javno detsko odmorali{te i sezonsko odmorali{te organizira i sproveduva programi za:
-zimuvawe;
-letuvawe;
-nastava vo priroda i
-drugi programi (ekskurzii, kampuvawe, izleti, pohodi, seminari, mini-skija~ka {kola, rekreativno-ekolo{ka {kola, ishrana na decata i drugo).
Programata za zimuvawe e nameneta za deca od u~ili{na vozrast za vreme na zimskiot raspust, a vo ostanatiot period od zimata detskoto odmorali{te mo`e da raboti kako ustanova, odnosno odmorali{te od otvoren tip spored kriteriumite utvrdeni od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Programata za letuvawe e nameneta za deca od predu~ili{na vozrast i za deca od u~ili{na vozrast za vreme na letniot raspust.
Programata za nastava vo priroda e nameneta za deca od u~ili{na vozrast i }e se ostvaruva vo soglasnost so nastavnite planovi na osnovnite u~ili{ta.
Drugite programi od stav 1 alineja 4 na ovoj ~len }e se ostvaruvaat vo zavisnost od potrebite na korisnicite i slobodnite termini vo detskoto odmorali{te.
^len 67
Rabotata vo detskoto odmorali{te se organizira vo grupi, vo zavisnost od vozrasta na decata i toa:
1) do 7 godini `ivot................................. od 6 - 8 deca
2) nad 7 do 10 godini `ivot..................od 10 - 15 deca
3) nad 10 do 13 godini `ivot............... od 15 - 18 deca
4) nad 13 do 15 godini `ivot................od 18 - 20 deca
5) nad 15 do 18 godini `ivot............... od 20 - 25 deca.
^len 68
Javnoto detsko odmorali{te i sezonskoto odmorali{te donesuvaat godi{na programa za rabota.
Godi{nata programa za rabota sodr`i osobeno: organizacija i rabotno vreme na odmorali{teto, ishranata, vidot na programite na detskoto odmorali{te, vremetraeweto na smenite na oddelnite oblici na odmor i rekreacija, rabotata na direktorot i drugite rabotnici vo odmorali{teto, sorabotka so vospitno-obrazovni, sportski, zdravstveni, kulturni, nau~ni i drugi ustanovi, fondacii i zdru`enija, rabota na stru~nite organi i drugi raboti za ostvaruvawe na dejnosta.
-
Programata od stav 1 na ovoj ~len, detskoto odmorali{te e dol`no da ja donese najdocna do 30 septemvri vo tekovnata godina za narednata godina.
OSNOVAWE I PRESTANOK
^len 69
Javna ustanova za deca so odluka osnova Vladata na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vo soglasnost so programata za razvoj.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika utvrduva kriteriumi za razvienost na ustanovite so standardite i normativite za vr{ewe na dejnosta.
^len 70
Edinicata na lokalna samouprava i gradot Skopje, mo`at da osnovaat ustanova za deca po dobieno odobrenie od Vladata, a soglasno so uslovite utvrdeni vo ovoj zakon.
Sredstvata za osnovawe i rabota na ustanova za deca od stav 1 na ovoj ~len gi obezbeduva osnova~ot.
^len 71
Ustanova za deca se osnova, ako:
-e obezbeden potreben broj deca, soglasno so propi{anite standardi i normativi za vr{ewe na dejnosta;
-se obezbedeni soodvetni prostorni uslovi, oprema i didakti~ki sredstva, soglasno so propi{anite standardi i normativi za vr{ewe na dejnosta;
-se doneseni planovi i programi za vr{ewe na dejnosta;
-se obezbedeni soodvetni i stru~ni i drugi rabotnici, soglasno so propi{anite standardi i normativi za vr{ewe na dejnosta i
-se obezbedeni potrebni finansiski sredstva. Odredbite od stavot 1 na ovoj ~len se primenuvaat i vo slu~aite na pro{iruvawe na programite za vr{ewe na dejnosta na detskata gradinka i na detskoto odmorali{te.
Standardite i normativite za vr{ewe na dejnosta od stav 1 na ovoj ~len, gi donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
^len 72
Osnova~ot e dol`en pri osnovawe na javna ustanova za deca da formira komisija koja vo soglasnost so ovoj zakon izvr{uva podgotovka za rabota na ustanovata.
^len 73
-
Ustanovata za deca mo`e da otpo~ne so rabota otkako Ministerstvoto za trud i socijalna politika }e utvrdi deka se ispolneti uslovite utvrdeni so ovoj zakon i drugite propisi i }e donese re{enie za vr{ewe na dejnosta.
Po donesuvawe na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len, ustanovata za deca se zapi{uva vo sudskiot registar.
Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da se izjavi `alba do Vladata.
Ustanovata za deca se zapi{uva vo registar na ustanovi {to go vodi Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Pobliski propisi za sodr`inata i na~inot na vodewe na registarot od stav 4 na ovoj ~len, donesuva ministerot za trud i socijalna politika.
^len 74
Ustanova za deca prestanuva so rabota, ako:
-ne se sproveduvaat odredbite od ovoj zakon, podzakonskite akti i drugi propisi;
-so pravosilna sudska odluka se utvrdi ni{tovnost na upisot na ustanovata vo sudskiot registar;
-e izre~ena merka za zabrana za vr{ewe na dejnosta, zaradi neispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta, a vo rok opredelen za izvr{uvawe na merkata ne se ispolneti uslovite za vr{ewe na taa dejnost, odnosno ne ja promeni dejnosta;
-prestanala potrebata za vr{ewe na dejnosta za koja e osnovana i
-ne ispolnuva drugi uslovi propi{ani so zakon.
^len 75
Postapkata za prestanuvawe so rabota na ustanovata za deca ja pokrenuva i vodi Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Predlog za prestanok so rabota na javna ustanova do osnova~ot podnesuva Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Odluka za prestanok so rabota donesuva Vladata.
Odlukata za prestanok so rabota se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
^len 76
Privatna ustanova na deca mo`e da osnova doma{no pravno ili fizi~ko lice vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon.
Sredstvata za osnovawe i rabota na privatnata ustanova gi obezbeduva osnova~ot.
-
^len 77
Odobrenieto za osnovawe na privatna ustanova za deca go dava Vladata po prethodno mislewe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, dokolku se ispolneti uslovite predvideni vo ~len 71 stav 1 alinei 2, 3, 4 i 5 od ovoj zakon i dokolku programite i planovite sodr`at minimum standardi i normativi za vr{ewe na dejnosta.
Odobrenie za osnovawe na privatna ustanova se izdava vrz osnova na podneseno barawe na pravno, odnosno fizi~ko lice (vo natamo{niot tekst: osnova~).
^len 78
So odlukata na Vladata za davawe odobrenie za osnovawe na privatna ustanova se utvrduva:
-vidot na dejnosta za koja se osnova ustanovata;
-potrebniot kadar, oprema, prostor, spored standardi i normativi za vr{ewe na dejnosta;
-planiran broj na opfat na deca;
-programa za vr{ewe na dejnosta;
-jazikot na koj se izveduva programata i
-po~etok so rabota na privatnata ustanova.
^len 79
Odobrenieto za osnovawe na privatna ustanova mo`e da se izmeni ili pro{iri vo slu~aj koga osnova~ot bara promena ili pro{iruvawe na programata za vr{ewe na dejnosta.
^len 80
Odobrenieto za osnovawe na privatna ustanova mo`e da go odzeme Vladata po predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, ako:
-osnova~ot osnova privatna ustanova sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 76 na ovoj zakon,
-se utvrdi deka privatnata ustanova pove}e ne ispolnuva nekoi od uslovite od ~len 71 stav 1 alinei 2, 3, 4 i 5 na ovoj zakon, ili ne gi sproveduva odredbite od ovoj zakon i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego.
^len 81
So denot na donesuvaweto na aktot za odzemawe, odnosno prestanok na odobrenieto, privatnata ustanova prestanuva so rabota.
-
Vrz osnova na aktot za odzemawe, odnosno prestanok na odobrenieto, privatnata ustanova se bri{e od registarot od ~len 73 stavovi 2 i 4 na ovoj zakon.
^len 82
Na fizi~ki i pravni lica koi vr{at dejnost za za{tita na deca, mo`e da im se izdade odobrenie za otstapuvawe na koristewe na objektot ili del od objektot na javna ustanova za deca ili sezonsko odmorali{te zaedno so opremata po pat na javen konkurs.
Konkursot go raspi{uva Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a na~inot na koristewe na objektite se ureduva so dogovor koj go sklu~uva ministerot za trud i socijalna politika soglasno so zakon.
^len 83
Objekt ili del od objekt na javna ustanova za deca i sezonsko odmorali{te so ili bez oprema mo`e da bide dadeno pod zakup soglasno so zakon.
Dogovorot za zakup go sklu~uva ministerot za trud i socijalna politika.
STRU^EN KADAR
^len 84
Stru~nite raboti za zgri`uvawe i vospitanie gi vr{at:
-stru~ni rabotnici (pedagog, psiholog, socijalen rabotnik, defektolog, logoped, lekar, pedijatar i stomatolog);
-vospituva~i;
-negovateli i
-stru~ni sorabotnici (muzi~ki pedagog, likoven pedagog, pedagog po fizi~ko vospitanie, vi{a medicinska sestra, socijalen rabotnik).
Stru~ni rabotnici mo`at da bidat lica so zavr{en VII-1 stepen na stru~na podgotovka.
Stru~ni sorabotnici mo`at da bidat lica so zavr{en VI ili VII-1 stepen na stru~na podgotovka.
Vospituva~i mo`at da bidat lica so zavr{en VI ili VII-1 stepen na stru~na podgotovka.
Negovateli mo`at da bidat lica so zavr{en IV stepen na stru~na podgotovka.
^len 85
-
Stru~ni raboti vo detska gradinka vr{at i pravnik i ekonomist so zavr{en VII-1 ili VI stepen na stru~na podgotovka.
^len 86
Stru~ni raboti za decata so specifi~ni potrebi popre~eni vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj mo`at da vr{at i pomo{nici - vospituva~i so IV ili VI stepen na stru~na podgotovka.
^len 87
Stru~nite raboti vo detskoto odmorali{te vo zavisnost od vidot na rabotite gi vr{at rabotnici so zavr{en VII-1 i VI stepen na stru~na podgotovka.
^len 88
Administrativnite, gotvarskite i tehni~kite raboti vo javna ustanova za deca gi vr{at rabotnici so zavr{en soodveten stepen na stru~na podgotovka.
^len 89
Vidot i stepenot na stru~nata podgotovka za rabotnicite od ~lenovite 84 do 88 se utvrduvaat so standardite i normativite za vr{ewe na dejnosta.
^len 90
Rabotnik vo ustanova za deca, mo`e da bide lice koe pokraj uslovite utvrdeni od ~lenovite 84 do 89 na ovoj zakon e:
-dr`avjanin na Republika Makedonija;
-fizi~ki i psihi~ki zdrav;
-go poznava makedonskiot jazik i kirilskoto pismo i
-da ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost.
Licata od stav 1 na ovoj ~len koi se vklu~eni vo grupite vo koi dejnosta se izveduva na jazicite na nacionalnostite treba da go poznavaat i vladeat literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva dejnosta.
^len 91
Rabotnicite vo javna ustanova za deca se izbiraat po pat na javen oglas.
Za itni i neodlo`ni raboti ~ie vr{ewe ne trpi odlagawe, rabotniot odnos mo`e da se zasnova i bez javno ogaasuvawe, no najmnogu do 90 dena.
^len 92
-
Rabotnicite vo ustanova za deca koi se vo neposreden kontakt so decata i hranata se podlo`uvaat na sistematski pregledi soglasno so zakon.
So propis {to go donesuva ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za trud i socijalna politika se opredeluva na~inot i postapkata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na rabotnicite.
^len 93
Rabotnicite vo ustanova za deca vo tekot na svojot raboten vek se dol`ni permanentno stru~no da se usovr{uvaat.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika go propi{uva na~inot i postapkata na stru~noto usovr{uvawe.
^len 94
Pri promeni vo obemot na rabota vo javna ustanova za deca {to se javuvaat poradi promenite vo planovite i programite, organizacijata na rabota, brojot na grupite i drugite promeni, rabotniot odnos na rabotnicite mo`e da se promeni od raboten odnos na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, vo raboten odnos na neopredeleno vreme so pokratko od polnoto rabotno vreme i obratno.
Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len se sklu~uva nov dogovor za rabota so rabotnikot.
Rabotnicite vraboteni na neopredeleno rabotno vreme pri promena na obemot na rabota vo ustanovata za deca poradi pri~inite od stav 1 na ovoj ~len, od edna ustanova za deca mo`e da se rasporedi vo druga ustanova za deca.
Vo slu~aite od stav 3 na ovoj ~len ustanovata sklu~uva nov dogovor za rabota so rabotnikot.
1. Rabotno vreme
^len 95
Rasporedot, po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme na rabotnicite vo javnata ustanova za deca vo ramkite na 40 ~asovna rabotna nedela, se utvrduva so akt na ministerot za trud i socijalna politika.
UPRAVUVAWE I RAKOVODEWE
1. Organ na upravuvawe
^len 96
Organ na upravuvawe vo javna ustanova za deca e upraven odbor.
Upravniot odbor go so~inuvaat pretstavnici na osnova~ot, na javnata ustanova za deca, na roditelite i na edinicata na lokalnata samouprava.
-
Vo javna ustanova za deca upravniot odbor broi sedum ~lena od koi ~etiri pretstavnici od osnova~ot, eden pretstavnik od javnata ustanova za deca, eden pretstavnik od roditelite na decata i eden pretstavnik od edinicata na lokalnata samouprava, na ~ija teritorija e sedi{teto na detskata gradinka.
Pretstavnicite na osnova~ot gi imenuva i razre{uva Vladata na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Pretstavnikot na javnata ustanova za deca go imenuva i razre{uva stru~niot sovet na ustanovata vrz osnova na stru~nost i kompetentnost, po postapka propi{ana so statut.
Pretstavnikot na roditelite go imenuva i razre{uva sovetot na roditelite.
Pretstavnikot na edinicata na lokalnata samouprava go imenuva i razre{uva organot na lokalnata samouprava.
^len 97
^lenovite na upravniot odbor se imenuvaat za period od ~etiri godini.
Upravniot odbor donesuva odluki so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na odborot.
So upravniot odbor rakovodi pretsedatel koj se izbira od redot na ~lenovite na odborot.
Na~inot na rabota na upravniot odbor se ureduva so statut.
^len 98
Upravniot odbor na javnata ustanova za deca:
-donesuva statut;
-donesuva godi{na programa za rabota;
-usvojuva izve{taj za rabota;
-donesuva finansov plan i ja usvojuva godi{nata smetka;
-raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor;
-donesuva akt za organizacija i sistematizacija na rabotata na ustanovata na koj soglasnost dava Ministerstvoto za trud i socijalna politika;
-donesuva akt za plati i nadomestoci;
-rasprava po naodite i mislewata, po izve{tajot za stru~niot nadzor i nadzor nad zakonitosta vo rabotata i raboteweto i
-odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut.
-
^len 99
Upravuvaweto vo privatnata ustanova i ustanovata za deca od ~len 70 na ovoj zakon go utvrduva osnova~ot.
2. Organ na rakovodewe
^len 100
So javna ustanova za deca rakovodi direktor na ustanovata, kako organ na rakovodewe.
Za direktor na javna ustanova za deca mo`e da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon i uslovite utvrdeni vo ~len 90 na ovoj zakon ima zavr{eno visoko obrazovanie i nad ~etiri godini rabotno iskustvo po diplomiraweto vo strukata.
Direktorot na javna ustanova za deca go imenuva i razre{uva ministerot za trud i socijalna politika.
Direktorot se imenuva vrz osnova na javen oglas.
Javniot oglas se raspi{uva najdocna 30 dena pred istekot na mandatot na direktorot.
Dokolku javniot oglas ne se raspi{e vo rokot utvrden vo stav 5 na ovoj ~len, javniot oglas go raspi{uva Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Direktorot na javnata ustanova za deca se imenuva za vreme od ~etiri godini.
Po istekot na rokot od stav 7 na ovoj ~len, istoto lice mo`e povtorno da bide imenuvano za direktor.
Dokolku direktorot na javna ustanova za deca bide razre{en pred istekot na mandatot ili predvremeno }e mu prestane mandatot, kako i vo slu~aj koga ne e izbran, ministerot za trud i socijalna politika imenuva vr{itel na dol`nost direktor najmnogu do {est meseci.
^len 101
Direktorot na javnata ustanova za deca:
-ja organizira i rakovodi so dejnosta na ustanovata;
-samostojno donesuva odluki od delokrugot na negovata nadle`nost utvrdena so zakon i aktite na ustanovata;
-ja zastapuva ustanovata pred treti lica;
-predlaga godi{na programa za rabota i prezema merki za nejzina realizacija;
-gi izvr{uva odlukite na upravniot odbor;
-
-odlu~uva za zasnovawe i prestanok na raboten odnos na rabotnici za vr{ewe na dejnosta, soglasno so zakon, aktite na ustanovata i kolektivniot dogovor;
-vr{i rasporeduvawe na rabotnici,
-podnesuva izve{taj za realizacija na godi{nata programa za rabota do Ministerstvoto za trud i socijalna politika;
-podnesuva izve{taj za rabota na ustanovata vo tekot na godinata do Ministerstvoto za trud i socijalna prlitika;
-podnesuva izve{taj za materijalno-finansiskoto rabotewe na ustanovata vo tekot na godinata do upravniot odbor i do Ministerstvoto za trud i socijalna politika;
-podnesuva izve{taj za realizacija na programite do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i
-vr{i i drugi raboti predvideni so zakon, statut i drugi akti na ustanovata.
^len 102
Direktorot na javna ustanova za deca mo`e da bide razre{en:
-na li~no barawe;
-ako ne go sproveduva zakonot i op{tite akti doneseni soglasno so zakon;
-ako ne ja ostvaruva godi{nata programa za rabota na ustanovata;
-ako po negova vina e nanesena {teta na decata, na nivnite roditeli ili starateli, na ustanovata ili na dr`avata;
-ako dozvoli organizirawe na dejnosta, sprotivno na zakon, op{tite akti doneseni soglasno so zakon i godi{nata programa za rabota i
-vo drugi slu~ai utvrdeni so zakon.
^len 103
Rakovodeweto vo privatnata ustanova i ustanovata za deca od ~len 70 na ovoj zakon go ureduva osnova~ot.
3. Stru~ni organi
^len 104
Stru~en organ vo javna ustanova za deca e stru~en sovet.
Stru~niot sovet go so~inuvaat site rabotnici koi vr{at stru~ni raboti i ja ostvaruvaat dejnosta vo ustanovata i direktorot.
So stru~niot sovet rakovodi direktorot.
-
Stru~niot sovet:
-utvrduva stru~ni osnovi za ostvaruvawe na programata za rabota;
-dava mislewe i predlozi do direktorot vo pogled na organizacijata za rabota i uslovite za rabota i
-vr{i i drugi raboti utvrdeni so statutot.
Vo javnata ustanova za deca mo`e da se formiraat i drugi stru~ni tela utvrdeni so statutot na ustanovata.
4. Drugi organi
^len 105
Vo javnata ustanova za deca se formira sovet na roditeli izbran od redot na roditelite na decata.
Sovetot na roditelite go sledi, razgleduva i dava mislewe za ostvaruvaweto na dejnosta na ustanovata.
Rabotata, brojot na ~lenovite, na~inot na izbor i organizacijata na sovetot na roditelite se utvrduva so statut.
EVIDENCIJA I DOKUMENTACIJA
^len 106
Vo ustanova za deca se vodi evidencija i dokumentacija.
Na~inot na vodeweto na evidencijata i dokumentacijata, kako i sodr`inata i formata na dokumentacijata so op{t akt gi utvrduva ministerot za trud i socijalna politika.
1. Evidencija na lica koi povremeno ~uvaat deca
^len 107
Detskata gradinka vodi evidencija na lica koi povremeno ~uvaat deca vo doma{ni uslovi.
Evidencijata na lica koi povremeno ~uvaat deca vo doma{ni uslovi gi sodr`i slednive podatoci;
-ime, prezime, adresa, broj na telefon na koj liceto mo`e da se najde;
-datum na ra|awe;
-pol;
-edinstven mati~en broj na gra|anite;
-formalno obrazovanie;
-
-posebni znaewa;
-dokaz za zdravstvenata sostojba i
-dokaz deka ne mu e izre~ena merka na bezbednost, zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost.
Liceto koe povremeno ~uva deca vo doma{ni uslovi, se bri{e od evidencijata posle prestanuvawe na va`nosta na dogovorot od ~len 49 stav 3 na ovoj zakon ili dokolku so pravosilno re{enie mu e zabraneto vr{ewe na ovaa dejnost.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika vodi evidencija na licata na koi im bilo zabraneto povremeno ~uvawe na deca vo doma{ni uslovi, so {to se spre~uva mo`nosta tie lica povtorno da ~uvaat deca.
Evidencijata od stav 4 na ovoj ~len gi sodr`i slednive podatoci:
-ime, prezime i adresa;
-datum na ra|awe i
-pravna osnova za zabrana za povremeno ~uvawe na deca vo doma{ni uslovi.
Podatocite od evidencijata se tajni i mo`at da se dostavuvaat samo na detskata gradinka.
PRIRA^NICI I DETSKI SPISANIJA
^len 108
Vo ustanovata za deca se upotrebuvaat prira~nici i detski spisanija.
Re{enie za odobruvawe i upotreba na prira~nicite i detskite spisanija donesuva ministerot za trud i socijalna politika, po prethodno mislewe na Pedago{kata slu`ba, odnosno specijalizirana stru~na ustanova.
XII. FINANSIRAWE
^len 109
Sredstva za finansirawe na za{titata na deca se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Buxet).
So sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se finansiraat:
-pravata za za{tita na decata;
-dejnosta na javnite ustanovi za deca;
-izgradba, odr`uvawe i opremuvawe na objektite na javnite ustanovi za deca i sezonskite odmorali{ta i
-
-programski aktivnosti vo odredeni oblici za unapreduvawe i razvoj na dejnosta i drugo.
So sredstvata za finansirawe na za{titata na decata upravuva i raspolaga Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Raspredelbata na sredstvata gi vr{i ministerot za trud i socijalna politika so re{enie.
Ministerot so akt propi{uva kriteriumi i na~in na raspredelba na sredstvata po korisnici.
Ministerot mo`e so re{enie da go zapre i da bara vra}awe na dodelenite sredstva ako istite se koristat sprotivno na namenata za koja se dadeni.
^len 110
Sredstvata od Buxetot za finansirawe za za{titata na decata se obezbeduvaat vrz osnova na Programata za razvoj na dejnosta za za{titata na decata.
Programata od stav 1 na ovoj ~len se donesuva do 31 dekemvri vo tekovnata za narednata godina.
^len 111
Sredstvata za finansirawe za za{titata na decata mo`e da se obezbeduvaat i od:
-fondacii, podaroci, legati, zave{tanija, sredstva po osnova na solidarnost vo pari i natura i drugi izvori vo soglasnost so zakonot.
Sredstvata od stavot 1 na ovoj ~len se koristat namenski.
Sredstva za finansirawe mo`at da se obezbeduvaat i od edinicata na lokalnata samouprava.
^len 112
Ustanovata za deca mo`e da obezbeduva sredstva i od:
-korisnicite;
-proda`ba na sopstveni proizvodi i uslugi i
-drugi izvori soglasno so zakon.
Ustanovata za deca mo`e da ostvaruva sredstva i po osnova na vr{ewe voninstitucionalni oblici, odnosno so vr{ewe na uslugi od povisok kvalitet od utvrdeniot so standardite i normativite od ~len 71 stav 3 na ovoj zakon.
Razlikata vo cenata na uslugata od povisok kvalitet utvrdena vo stavot 2 od ovoj ~len pa|a na tovar na roditelot korisnik na uslugata.
-
^len 113
Ustanovata za deca so op{t akt go ureduva na~inot na steknuvawe i rasporeduvawe na sredstvata po osnova na vr{ewe na uslugi od povisok kvalitet i na proda`ba na sopstveni proizvodi.
Ustanovata za deca, sredstvata steknati po osnova od stav 1 na ovoj ~len gi izdvojuva na posebna smetka za sopstveni prihodi.
Na aktot od stav 1 na ovoj ~len soglasnost dava Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 114
Javnata ustanova za deca steknuva sredstva za rabota so izvr{uvawe na godi{nata Programa za rabota vo koja e utvrden vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite, kako i vrz osnova na utvrdenite poedine~ni ceni.
Vo cenata na uslugite e sodr`ana vrednosta na rezultatite od trudot, so koj se obezbeduva nadomest na materijalnite tro{oci vo soglasnost so zakonot, platite i zaedni~kata potro{uva~ka spored kolektivniot dogovor, soodveten iznos na tekovno, osnovno i specijalno odr`uvawe i sredstva za isplata na so zakon utvrdeni obvrski.
^len 115
Cenite na uslugite {to gi dava javnata ustanova za deca i iznosot na nadomestok na tro{ocite za prestoj vo ustanova za deca {to pa|a na tovar na roditelite ~ii deca gi koristat nivnite uslugi, gi utvrduva ministerot za trud i socijalna politika.
Cenite na uslugite za kvalitetot povisok od utvrdeniot so standardite i normativite gi opredeluva ustanovata za deca so prethodna soglasnost na ministerot za trud i socijalna politika.
Cenite na uslugite na privatnata ustanova i ustanovata za deca od ~len 70 na ovoj zakon gi utvrduva osnova~ot.
^len 116
Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo javnata ustanova za deca vr{i kontrola na vistinitosta na podatocite koi javnata ustanova gi dostavuva do Ministerstvoto, kako i na zakonitosta na pravilnosta na koristeweto na sredstvata od Buxetot i sredstvata obezbedeni od drugi izvori.
NADZOR
^len 117
Ministerstvoto za trud i socijalna politika vr{i nadzor nad sproveduvaweto na ovoj zakon.
-
Ministerstvoto za trud i socijalna politika mo`e da zapre od izvr{uvawe op{t akt na ustanova za deca ako ne e vo soglasnost so Ustavot i zakon i vo rok od 15 dena }e pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika po pravoto na nadzor mo`e da ukine kone~no re{enie za pravata za za{tita na decata utvrdeni so ovoj zakon, ako utvrdi deka so nego e povreden ovoj zakon.
Po ukinuvaweto na re{enieto od stav 3 na ovoj ~len organot koj go donel re{enieto e dol`en vedna{ da go zapre negovoto izvr{uvawe.
^len 118
Ministerstvoto za trud i socijalna politika ima pravo i dol`nost da zabrani na pravno i fizi~ko lice vr{ewe na dejnost, ako vrz osnova na izvr{eniot nadzor, utvrdi deka pove}e ne se ispolneti propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta ili dejnosta se vr{i na {teta na korisnicite, a konstatiranite nedostatoci pravnoto i fizi~ko lice ne gi otstrani vo rokot opredelen od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Protiv re{enieto za zabrana na vr{ewe na dejnosta mo`e da se izjavi `alba do Komisijata na Vladata vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto.
^len 119
Po kone~nosta na re{enieto od ~len 118 na ovoj zakon, Ministerstvoto za trud i socijalna politika }e i predlo`i na Vladata da go odzeme odobrenieto od ~lenot 70 stav 1 i ~len 71 stav 1 na ovoj zakon, a koga se raboti za javna ustanova }e i predlo`i donesuvawe na odluka za prestanok na javnata ustanova za deca.
^len 120
Nad izvr{uvaweto na stru~nata rabota vo dejnosta za{tita na decata se vr{i stru~en nadzor.
So nadzorot na stru~nata rabota se utvrduva dali stru~nata rabota za ostvaruvawe na za{titata na decata e zasnovana na sovremeni, nau~ni i stru~ni metodi i dostignuvawa za toj vid na dejnost i dali taa se organizira na najcelishoden i najefikasen na~in.
So nadzorot na stru~nata rabota se dava i neposredna stru~na pomo{.
^len 121
Nadzor nad stru~nata rabota vo ostvaruvaweto na zgri`uvaweto na vospitanieto i odmor i rekreacija, vr{i Ministerstvoto za trud i socijalna politika, nad ostvaruvaweto na obrazovnata rabota Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, a nad zdravstvenata za{tita Ministerstvoto za zdravstvo.
Nadzor nad stru~nata rabota se vr{i najmalku edna{ vo godinata.
-
Izve{taj za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota se dostavuva vo rok od 15 dena po izvr{eniot nadzor do ustanovata vo koja e izvr{en nadzorot, do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i organot koj dal soglasnost za vodewe nadzor, odnosno i na osnova~ot ako ustanovata e privatna.
^len 122
Ustanovata za deca e dol`na da ovozmo`i vr{ewe na stru~en nadzor.
MANIFESTACII POSVETENI NA DECATA
^len 123
Manifestacii posveteni na decata se: "Svetski den na deteto", "Detska nedela" i "Den na deteto".
"Svetski den na deteto" e prviot ponedelnik vo mesec oktomvri.
"Detskata nedela" se odr`uva sekoja godina vo prvata polna nedela od mesec oktomvri i trae sedum dena.
"Den na deteto" e posledniot den od "Detskata nedela".
Vo vreme na traeweto na manifestaciite posveteni na decata se organiziraat kulturni, zabavni, obrazovni, sportsko-rekreativni, aktivnosti od oblasta na ekologijata i drugi aktivnosti posveteni na decata.
Aktivnostite na manifestaciite posveteni na decata se finansiraat od sredstvata {to se sobiraat vo vremetraeweto na manifestacijata.
^len 124
Za vreme na traeweto na "Detska nedela" se pla}a poseben iznos na:
- sekoj prodaden vlezen bilet za teatar, kino, umetni~ka izlo`ba i drugi kulturni manifestacii;
- sekoja po{tenska pratka vo vnatre{niot soobra}aj, osven na pe~ateni raboti;
- sekoj vlezen bilet na sportski natprevari i drugi sportski priredbi;
- sekoj prodaden vozen bilet vo `elezni~kiot, avtomobilskiot, me|unarodniot, me|ugradskiot i avionskiot soobra}aj i
- na sekoja prodadena gramofonska plo~a, muzi~ki kompakt disk i videokaseta.
Od pla}aweto na iznosot od stav 1 to~ka 1 na ovoj ~len, se isklu~uvaat izlo`bite, priredbite i drugite kulturni manifestacii organizirani od strana na u~enici i studenti vo javni ustanovi.
^len 125
-
Vladata so odluka sekoja godina go utvrduva na~inot na naplata na iznosot za "Detska nedela" od ~lenot 124 na ovoj zakon.
KAZNENI ODREDBI
^len 126
So pari~na kazna od 40.000 do 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot, ako sprotivno na odredbite na ovoj zakon, ne dava podatoci ili dava nevistinite podatoci od koi zavisi ostvaruvaweto na pravo od za{tita na decata ili koristeweto na uslugite vo ustanovite.
Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len, }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 10.000 do 40.000 denari.
^len 127
Roditelot ili staratelot na deteto, korisnik na pravo za za{tita na deca, odnosno korisnik na uslugi vo ustanovite, }e se kazni za prekr{ok so pari~na kazna od 8.000 do 10.000 denari, ako izjavata ili baraweto {to ja dal sodr`i nevistiniti ili neto~ni podatoci, a poslu`ila kako dokaz za ostvaruvawe na pravo od za{tita na decata ili za koristewe na uslugi vo ustanova za deca.
^len 128
So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice od organizacionata edinica na Ministerstvoto za trud i socijalna politika koe sprotivno na odredbite na ovoj zakon }e odobri pravo od za{tita na decata.
^len 129
So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok lice koe vr{i politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe i zloupotreba na decata poradi politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe, kako i lice koe vr{i psihi~ko ili fizi~ko maltretirawe ili kaznuvawe, ili drugo ne~ove~ko postapuvawe ili zloupotreba na decata (~len 9).
^len 130
So pari~na kazna od 40.000 do 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok ustanovata za deca, ako:
-organizira politi~ko ili versko organizirawe i dejstvuvawe i vo ustanovata se vr{i zloupotreba na decata od istite pobudi, kako i se vr{i psihi~ko ili fizi~ko maltretirawe, kaznuvawe ili drugo ne~ove~ko postapuvawe ili zloupotreba na decata (~len 9);
-ostvaruva planovi i programi {to ne se doneseni od nadle`niot organ (~lenovi 52 i 65);
-
-ostvaruva programi bez pribaveno pozitivno mislewe (~lenovi 53 i 65 stav 3);
-ne ja sledi zdravstvenata sostojba na decata i ne sproveduva merki za sproveduvawe na istata (~len 58 stav 1);
-postapi sprotivno na odredbata od ~len 58 stav 2;
-ne donese ili ne dostavi godi{na programa za rabota (~lenovi 59 i 68);
-ne gi ostvaruva standardite i normativite za vr{ewe na dejnosta (~len 71 stav 3);
-osnova ustanova za deca bez odobrenie (~lenovi 70 i 76);
-zapo~ne so rabota i vr{i dejnost, a ne gi ispolnuva propi{anite uslovi, odnosno ako vr{i dejnost bez re{enie na nadle`en organ (~len 73 stav 1);
-izvr{i izbor na rabotnici sprotivno na uslovite utvrdeni so ovoj zakon (od ~lenovite 84 do 90);
-postapi sprotivno na odredbite od ~len 92 stavovi 1 i 2;
-ne ja vodi propi{anata evidencija i dokumentacija ili ja vodi sprotivno na propi{anoto so akt (~len 106);
-ne ja vodi propi{anata evidencija (~len 107);
-koristi prira~nici, detski spisanija i druga literatura za koi nema re{enie za odobruvawe i upotreba (~len 108);
-ne gi primenuva utvrdenite ceni na uslugi od nadle`en organ (~len 115);
-dostavuva nevistiniti podatoci, kako i nezakonski ili nepravilno gi koristi sredstvata (~len 116) i
-ne ovozmo`i vr{ewe na nadzor (~lenovi 117, 120 i 121).
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 10.000 do 40.000 denari i rakovodnoto lice vo ustanovata.
So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari }e se kazni vrabotenoto lice vo ustanovata, ako:
-telesno kazni dete, odnosno psihi~ki go maltretira (~len 9);
-ja vodi evidencijata i dokumentacijata sprotivno na ~lenovite 106 i 107 i
-koristi prira~nik, detsko spisanie i druga stru~na literatura za koi nema re{enie za odobruvawe i upotreba (~len 108).
^len 131
-
So pari~na kazna od 50.000 do 100.000 denari }e se kazni za prekr{ok ustanova za deca koja sprotivno na odredbite od ~len 95 go rasporedi zapo~nuvaweto i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme.
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len, }e se kazni odgovornoto lice vo ustanovata so pari~na kazna od 10.000 do 40.000 denari.
^len 132
So pari~na kazna od 50.000 do 100.000 denari }e se kazni pravnoto lice koe ne naplatuva sredstva za "Detska nedela", odnosno koe ne go uplatuva naplateniot iznos (~lenovi 124 i 125).
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len, }e se kazni so pari~na kazna od 10.000 do 20.000 denari odgovornoto lice na organizacijata, pravnoto lice.
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 133
Postojnite organizacii za zgri`uvawe i vospitanie na deca od predu~ili{na vozrast od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da rabotat kako javni ustanovi za deca-detski gradinki.
Postojnite: Rabotna organizacija za odmor i rekreacija na deca "Mladost" Skopje, Rabotna organizacija za odmor i rekreacija na deca i mladina "Ilinden" Gostivar, Detsko odmorali{te "Pelister" Bitola, Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost Rekreativen centar "Male{evo" Berovo, Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost "Majski Cvet" Struga, od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako javna ustanova za deca - detsko odmorali{te, a sezonskite odmorali{ta prodol`uvaat da rabotat vo ramkite na organizacionite edinici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 134
Dodatocite za deca, po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e prodol`at da se ostvaruvaat soglasno so odredbite od Zakonot za op{testvena za{tita na decata ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 6/81, 40/87, 17/91 i 38/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 12/93) i soodvetnite podzakonski akti do donesuvaweto na podzakonskiot akt od ~len 40 na ovoj zakon.
^len 135
Site podzakonski akti predvideni so ovoj zakon, }e se donesat vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, }e se primenuvaat postojnite podzakonski akti, dokolku se vo soglasnost so ovoj zakon.
^len 136
-
Detskite gradinki i detskite odmorali{ta, }e ja usoglasat svojata organizacija, rabotewe i akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na aktite od stavot 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat postojnite op{ti akti, dokolku se vo soglasnost so ovoj zakon.
Dokolku postojnite op{ti akti ne se vo soglasnost so ovoj zakon, ovoj zakon se primenuva neposredno.
^len 137
Direktorite na detskite gradinki imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do imenuvaweto na nov organ na rakovodewe, soglasno so ovoj zakon.
Organite na upravuvawe na detskite gradinki izbrani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da ja vr{at svojata funkcija do izborot na nov organ na upravuvawe, soglasno ovoj zakon.
Direktorite na postojnite organizacii za odmor i rekreacija detski odmorali{ta, imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do imenuvawe nov organ na rakovodewe, soglasno ovoj zakon.
Organite na upravuvawe na postojnite organizacii za odmor i rekreacija detski odmorali{ta, izbrani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da ja vr{at svojata funkcija do izbor na nov organ na upravuvawe.
^len 138
Postojnite zabavi{ni grupi pri osnovnite u~ili{ta po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da rabotat vo sostav na osnovnite u~ili{ta preku koi obezbeduvaat sredstva za funkcionirawe od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, odnosno od Buxetot na Republikata.
^len 139
Rabotnicite so visoko, vi{e i sredno obrazovanie koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon nemaat soodveten vid i stepen na obrazovanie i imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo na soodvetnoto rabotno mesto, mo`at i ponatamu da ja vr{at rabotata na rabotnoto mesto na koe se zate~eni so vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a drugite se dol`ni da go oformat svoeto obrazovanie soglasno so ~lenovite od 84 do 89 od ovoj zakon vo rok od {est godini od denot na vleguvaweto vo sila na istiot.
Dokolku vo rokot predviden vo stav 1 od ovoj ~len rabotnicite ne go oformat svoeto obrazovanie, rabotniot odnos }e im prestane.
Po isklu~ok na stav 1 od ovoj ~len, postojniot kadar koj na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon raboti vo javnata detska gradinka kako vospituva~i i koi zavr{ile Filozofski fakultet-pedago{ka grupa-nasoka za predu~ili{ni pedagozi, Filozofski fakultet-pedago{ka grupa za ednopredmetna pedagogija, ili Filozofski fakultet-grupa pedagogija dvopredmetni studii, grupa psihologija, Filolo{ki fakultet grupa
-
makedonski jazik i grupa istorija na kni`evnostite na narodite na SFRJ, Fakultet za muzi~ka umetnost-nastavna nasoka, Fakultet za likovni umetnosti-nastavna nasoka i Fakultet za fizi~ka kultura nastavna nasoka, ako imaat zavr{eno specijalisti~ka studija za predu~ili{ni pedagozi, prodol`uvaat i ponatamu da gi vr{at rabotite na vospituva~i.
^len 140
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da va`i Zakonot za op{testvena za{tita na decata ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 6/81, 40/87, 17/91 i 38/91) i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 12/93), Zakonot za odmorali{tata na decata i mladinata ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 22/78, 17/91 i 38/91) i Zakonot za predu~ili{no i osnovno vospitanie i obrazovanie ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 19/83, 29/89, 15/90, 11/91 i "Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija" br. 14/95).