poraka juni 2018poraka.org.mk/wp-content/uploads/2018/07/glasilo-poraka... · 2018-07-23 ·...

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXXI

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

„Preku kreativnost poblisku do socijalna inkluzija” e naslovot na proektot koj CPLIP -PORAKA Strumica zapo~na da go implementira od maj 2018 godina, a finansiski epoddr`an od Op{tina Strumica preku Programata 2 od Buxetot na Op{tinata. Op{ta celV

na proektot e razvoj na socijalnoto pretpriemni{tvo za pogolema socijalna inkluzija nalicata so intelektualna popre~enost. Celta na aktivnostite e razvoj na kreativnitesposobnosti i potencijalite za sebeizrazuvawe kaj licata so intelektualna popre~enost.

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA StrumicaAktivnosti na CPLIP - PORAKA StrumicaJuni 2018 g.

Klu~ni aktivnosti vo ramki na proektot se: izrabotka na suveniri i ukrasi od gips, glina,staklo, hartija i drugi materijali; rabotilnici za izrabotka na suveniri i ukrasi;rabotno anga`irawe na licata so intelektualna popre~enost vo izrabotkata na suvenirii ukrasi i proda`ba na izrabotkite.

So noviot proekt „Preku kreativnost poblisku do socijalna inkluzija”, voveduvame novmodel na obuka i kvalifikacija na licata so intelektualna popre~enost za razvoj nanivni ve{tini, koi }e doprinesat kon kreirawe svoi proizvodi, koristej}i ja nivnatakreativnost i imaginacija, a ponatamu i plasirawe na pazarot na nivnite proizvodi igradewe na ~uvstvoto na pripadnost vo zaednicata i razbivawe na predrasudite istereotipite.

Socijalni aktivnosti na korisnicitena dnevnite centri - PORAKA Skopje

Poseta na Muzejot na EVN na Matka

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Pe~ati:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2018 g. Broj 2, god. XXXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Zajaknuvawe na kapacitetite na NSIOM inegovite organizacii - ~lenki

Nacionalniot sovet na invalidski organizacii na Makedonija(NSIOM) vo periodot juni 2017 – juli 2018 godina rabote{e naimplementacija na proekt za zajaknuvawe na kapacitetot na ~lenkite naNSIOM so poddr{ka od UNICEF. Proektot e del od aktivnostite koiEvropskiot forum za popre~enost - EDF gi realizira kako partner vopogolem regionalen proekt na UNICEF so naslov „Za{tita na decata odnasilstvo i promovirawe na socijalna inkluzija za deca so popre~enostvo Zapaden Balkan i Turcija”. Pretstavnik na RCPLIP - PORAKA vo imena NSIOM gi koordinira{e proektnite aktivnosti.

Vo ramkite na proektot, NSIOM gi organizira{e predvidenite~etiri rabotilnici za obuka nameneti za zajaknuvawe na kapacitetot nanegovite organizacii - ~lenki. Prvata rabotilnica „ôvekovi prava iKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost”, se odrà voSkopje, od 24 do 26 septemvri 2017 godina. EDF gi ovozmoì obu~uva~iteJanina Arseweva – ekspert za Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost i Gunta Anka – Generalen sekretar na EDF. Vtoratarabotilnica „Monitoring na obvrskite za ~ovekovi prava” se odrà voSkopje, od 10 – 12 septemvri 2017 godina, a obu~uva~ povtorno be{eekspertot Janina Arseweva.

Ovie dve rabotilnici im ponudija mo`nosti na u~esnicite zapojasno razbirawe na pristapot kon popre~enosta zasnovan na ~ovekoviprava i na Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost,podobruvawe na sposobnostite za kriti~ka ocena na nacionalnotozakonodavstvo i politikite vo odnos na Konvencijata i koristewe naKonvencijata pri strate{ko zastapuvawe. Isto taka, podobruvawe nakapacitetot za promocija na pristapot zasnovan na ~ovekovi prava izgolemeno znaewe za ramkite i metodologiite za procesot na monitoringvo odnos na ~ovekovite prava na licata so popre~enost.

Tretata rabotilnica „Planirawe na inkluzivni zaednici” seodrà vo Skopje od 11 do 13 maj 2018 godina. Obu~uva~ be{e Rado{ Keravica,ekspert za lokalni akcioni planovi za popre~enost vo regionot naZapaden Balkan. Ovaa obuka be{e fokusirana na procesot nadecentralizacija, odgovornostite na lokalnite vlasti i lokalniteakcioni planovi za popre~enost. Se fokusira{e i na sozdavawe koaliciiso ~initelite i kako da se vospostavi sorabotka so lokalnite samoupravi.

êtvrtata rabotilnica „Inkluzivno obrazovanie - kvalitetnoobrazovanie za site” be{e organizirana vo Skopje, od 8 do 10 juni 2018godina. Obu~uva~i bea Liljana Simi} i Sawa Miloradovi}, konsultantiza inkluzivno obrazovanie so golemo regionalno iskustvo. Rabotilnicitebea naso~eni kon zgolemuvawe na znaeweto na u~esnicite za procesot nainkluzivno obrazovanie, vklu~uvaj}i ja osnovnata filozofija, elementii fazi, konceptualnata ramka i prakti~ni pra{awa koi vlijaat naimplementacijata na inkluzivnoto obrazovanie. Isto taka, obukata be{enaso~ena i kon podobruvawe na sposobnostite na u~esnicite da se zalagaatza potrebnite re{enija vo oblasta na obrazovanieto na decata i licataso popre~enost, vo soglasnost so Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost.

SODR@INA

2 stranaZajaknuvawe na kapacitetot naNSIOM i negovite ~lenki

3 i 4 stranaAktivnosti na ON - 11-ta Sesija naKonferencijata na dràvi

5 i 6 stranaAktivnosti na EDF -Standardizacija na pristapnosta

6 i 7 stranaAktivnosti na EASPD - Zavr{nakonferencija na proekt

8 i 9 stranaAktivnosti na EASPD - Godi{nakonferencija Varna 2018

10 stranaPopre~enosta e samo pra{awe napercepcija

11 stranaObuka za spre~uvawe na semejno

nasilstvo vrz deca so popre~enost

12 stranaNastan na CPLIP - PORAKA Bitola“Pod ova nebo isti sme”

12, 13, 14 i 15 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii i servisnite slu`bi

na RCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranica - Aktivnosti naCPLIP - PORAKA Strumica

3


Aktivnosti na Obedinetite nacii

11-ta sesija na Konferencijata na dràvi potpisni~ki naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost

11-tata sesija, kako {to be{e odlu~eno na 10-tatasesija koja se odrà na 15 juni 2017 godina, se odrà vosedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork od 12 do 14juni 2018 godina.

Glavnata tema na ovogodine{nata sesija be{e„Ne ostavaj}i nikoj zad celosnata implementacija naKonvencijata za pravata na lica so popre~enost”. Pod-temite koi podetalno se razgleduvaat bea:1. Nacionalen fiskalen prostor, javni-privatni

partnerstva i me|unarodna sorabotka za zajaknuvawena implementacijata na konvencijata.

2. @eni i devojki so popre~enost.3. Politi~ko u~estvo i ednakvo priznavawe pred

zakonot.

Vkrstenata tema be{e Promovirawe navisokokvalitetni statisti~ki podatoci za popre~enosti ras~lenuvawe na podatocite spored status napopre~enost za celosno ostvaruvawe na pravata nalicata so popre~enost.

Na po~etnata sesija od Konferencijata svoiizlagawa imaa i Generalniot sekretar na ON, AntonioGuterres, Specijalniot izvestuva~ za pravata na licataso popre~enost Catalina Devandas Agular i Zasedava~otna Me|unarodnata alijansa za popre~enost, Colin Allen.Ova se nivnite glavni poraki:

Zacvrstuvaweto i za{titata na pravata na okolu1.5 milijarda lica vo svetot vo soglasnost soKonvencijata za pravata na licata so popre~enost e„moralen imperativ” kaà generalniot sekretar naObedinetite nacii, Antonio Guterres.

Toj na Konferencijata na potpisni~ki naKonvencijata vo sedi{teto na ON vo Wujork,Konvencijata ja opi{a kako eden od naj{irokoratifikuvani dogovori za ~ovekovi prava, so {to sepotvrduva deka licata so popre~enost imaat pravo naist tretman kako i sekoj drug ~ovek.

„No, potpi{uvaweto i ratifikuvaweto naKonvencijata ne se dovolni. Neophodna eimplementacijata” potencira{e Guterres. „Op{testvatamora da se organiziraat so cel site lica, vklu~uvaj}igi i onie so popre~enost, da moàt slobodno da gipraktikuvaat svoite prava. “

Generalniot sekretar poso~i deka zemjite japrimenuvaat konvencijata soglasno nivnite politiki za

Sekoj ima „moralen imperativ” da gi po~ituva pravata nalicata so popre~enost

Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost be{e usvoena od Generalnoto sobranie so rezolucija61/106 na 13 dekemvri 2006 godina. Stapi vo sila na 3 maj 2008 godina po 20-tata ratifikacija. ̂ lenot 40od Konvencijata veli deka „Dràvite potpisni~ki redovno }e se sostanuvaat na konferencija na dràvitepotpisni~ki so cel razgleduvawe na site pra{awa vo odnos na implementacijata na ovaa Konvencija.” od2008 godina pa navamu, se odràa 10 sesii na Konferencijata na dràvi potpisni~ki vo sedi{teto naObedinetite nacii vo Wujork.

razvoj, investicii i pravni sistemi, {to pretstavuvazna~aen ~ekor „ako sakame da ja ispolnime centralnatazalo`ba na 2030 Agendata za odr`liv razvoj: da neostavime nikoj zad sebe.”

„Ne moème da si dozvolime da gi ignorirameili marginalizirame pridonesite na 1.5 milijardi lica,”,kaà toj, istaknuvaj}i deka treba u{te mnogu da seraboti za licata so popre~enost vo celost dau~estvuvaat vo op{testvoto.

Licata so popre~enost se u{te ~estopati sesoo~uvaat so diskriminacija, stereotipi i nedostig napo~it za nivnite osnovni ~ovekovi prava – a osobenoènite i devojkite.

„Sekoja minuta, pove}e od 30 èni se serioznopovredeni ili se steknuvaat so popre~enost za vremena ra|awe,” elaborira{e Generalniot sekretar na ON.

Ponatamu, ̀ enite i devojkite so popre~enost sesoo~uvaat so pove}ekratni prepreki za pristap doobrazovanie, zdravstveni uslugi i rabotni mesta.

Bez zajaknuvawe na ̀ enite i rodovata ednakvost,milioni ̀ eni }e prodolàt da se soo~uvaat so dvojnadiskriminacija zasnovana na nivniot rod i nivnatapopre~enost”, dodade toj.

Generalniot sekretar detalno ja obrazloìpotrebata za novi pristapi za i so licata so popre~enost,{to opfa}aat i vklu~uvawe na popre~enosta voredovnite tekovi na nacionalnoto zakonodavstvo istrategiite za razvoj.

„Su{tinsko }e bide da se prodolì i da se {irirabotata koja ja vr{at agenciite na Obedinetite naciiza poddr{ka na vladite i za razvoj na nivnitekapaciteti na ovie temi,” prodolì toj, elaboriraj}i zapotrebata od zajaknuvawe na politi~kite ramki izakonite koi se odnesuvaat na popre~enosta, vosoglasnost so Konvencijata i so 2030 Agendata. Tojzaklu~i deka so seopfaten pregled }e se razgledaatsite aspekti od toa kako Organizacijata se osvrnuva napopre~enosta, kako i informirawe za noviot Akcionenplan na ON i ramkata za odgovornost „koi }e ni pomognatza se stremime visoko i da gi ispolnime na{itevetuvawa”.

Izrazuvaj}i se preku tolkuva~, Colin Allen,Zasedava~ so Me|unarodnata alijansa za popre~enost, janaglasi ogromnata va`nost od zaedni~ko deluvawe zada se postigne vistinska i zna~ajna promena.

4


Aktivnosti na Obedinetite nacii

„Za licata vo ovaa prostorija, i za pove}e odedna milijarda lica koi gi zastapuvame”, kaà Allen,„gradime silna i cvrsta platforma koja }e ne nosi napred.”

Catalina Devandas Aguilar, Specijalniotizvestuva~ na ON za pravata na licata so popre~enostzabeleà deka i pokraj toa {to e postignat napredok,toj ne gi opfa}a site na ist na~in. Postoi golemapobaruva~ka za javni intervencii so podobar i povisokkvalitet,” re~e taa, dodavaj}i „Samo preku zaedni~korabotewe }e uspeeme da ja ispolnime na{ata zaedni~kacel da ne ostavime nikoj zad nas.”

„Zaedno moè da gi otstranime preprekite i daja podignuvame svesta, za licata so popre~enost damoàt da imaat celosna uloga vo sekoja sfera odop{testvoto,” re~e taa.

Izbor na novi ~lenovi vo Komitetot za pravata nalica so popre~enost

Za vreme na Konferencijata na dràvitepotpisni~ki na 12 juni 2018 godina se odrà sostanok zaizbor na novi 9 ~lena vo Komitetot za pravata na licataso popre~enost. Novoizbranite ~lenovi }e gi zamenatonie ~ii mandati zavr{uvaat na 31 dekemvri 2018 godina.

Komitetot za pravata na lica so popre~enost e teloodgovorno za monitoring na implementacijata naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Sostaven e od 18 nezavisni eksperti izbrani oddràvite koi ja ratifikuvale Konvencijata. Kakoodgovor na povicite na dvièweto za popre~enost zada se opfati rodovata neednakvost vo Komitetot, mnogudràvi potpisni~ki nominiraa i glasaa zakvalifikuvani ̀ eni kandidati so popre~enost. Ova emnogu va`no bidej}i vo momentot ima samo edna ènaso popre~enost Theresia Degener, koja e Zasedava~ soKomitetot, no go napu{ta na krajot od godinata.Rodovata i geografskata zastapenost se mnogu zna~ajni.Toa zna~i deka Komitetot treba da bide sostaven odednakov broj na èni i maì, i deka ~lenovite naKomitetot treba da se od site regioni vo svetot. Na ovieizbori, za ̀ al mnogu malku kandidati so popre~enostbea nominirani od EU i evropskite zemji, osobeno ̀ eniso popre~enost. Po~nuvaj}i od januari 2019 godina, }eima samo trojca ~lenovi na Komitetot od Evropa – inieden od niv ne e èna so popre~enost. Za sledniteizbori, vo 2020 godina, gi povikuvame evropskite vladida nominiraat kvalifikuvani kandidati sopopre~enost, osobeno ̀ eni so popre~enost.

Ana Pelaez Narvaes, zamenik pretsedatel na Evropskiot forum zapopre~enost, e izbrana za ~len na Komitetot na ON za eliminacija nadiskriminacijata vrz ènite (CEDAV). Za prv pat vo 37 godi{nata istorija naKomitetot, èna so popre~enost e izbrana za ~len. CEDAV e telo sostaveno odnezavisni eksperti koe ja sledi implementacijata na Konvencijata za eliminacijana site formi na diskriminacija vrz ̀ enite. Se sostoi od 23 nezavisni ekspertiza pravata na ̀ enite od celiot svet.

Ana Pelaez Narvaes vo momentot e zamenik pretstedatel na Evropskiotforum za popre~enost i zasedava~ so komitetot na ̀ eni. Osum godini rabote{evo Komitetot za Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost kadeistovremeno gi {tite{e pravata na ̀ enite i devojkite so popre~enost. Minatatagodina ima{e prezentacija na godi{nata konferencija vo Crna Gora na tema: „Kakoda gi promovirame poddrùva~kite zaednici”. Taa saka da gi otvori vratite, nesamo kako poedinec, tuku propratena so milioni glasovi na ̀ eni so popre~enostkoi se dosega se nevidlivi.

Istoriski izbor vo Komitetot na ON za eliminacija nadiskriminacijata vrz ènite - Ana Pelaez Narvaes e prvata

èna so popre~enost ~len na ovoj Komitet

Izjava na Ana Pelaez Narvaes„Veruvam deka ima potreba ̀ enite i devojkite sistemski da se vklu~uvaat vo redovnite tekovi na

rabotata na CEDAV. Nie sme 20% od vkupnoto naselenie na èni vo svetot, no sme me|u najsiroma{nite ipostojano sme podloèni na razli~ni oblici na diskriminacija. Sakam, isto taka, da se fokusiram nazajaknuvawe na rabotata na Komitetot za CEDAV vo odnos na pove}ekratnata diskriminacija so koja se soo~uvaatmnogu nevidlivi ̀ eni, a toa zna~i napredok vo izgotvuvaweto nasoki za dràvite potpisni~ki pri re{avawena intersektorska diskriminacija i da se obezbedi da ne ostavime nikoj zad sebe. Se nadevam deka }e imamaktivna uloga vo procesot na zajaknuvawe na sorabotkata me|u telata na dogovornite tela na ON, taka {totie }e moàt da u~at edni od drugi i da usvojat konzistenten pristap, da se dviàt nanapred vo ista nasokapri spravuvawe so istite pra{awa.

Na krajot, veruvam deka treba da napravime pove}e za da gi odrazime dimenziite na ~ovekovatarazli~nost vo Komitetot za CEDAV, i osobeno, da se vklu~at lica od nevidlivite i ignorirani grupi nanaselenie, kako {to se ̀ enite so popre~enost.”

5


Aktivnosti na EDF - Evropski forum za popre~enost

Evropskata unija vo sorabotka so Evropskiotforum za popre~enost organizira{e nastan na 12 juni2018 go Wujork na koj se razgledaa razli~niteperspektivi vo odnos na pristapnosta i standardi-zacijata.

Pretstavuva{e propraten nastan na 11-tata sesijana Konferencijata na dràvite potpisni~ki naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost,koja se odrà na 12 do 14 juni vo sedi{teto na ON voWujork.

Moderator na nastanot be{e Emmanuelle Grange,[ef na oddelenieto za popre~enost i inkluzija naGeneralniot direktorat za vrabotuvawe, socijalnarabota i inkluzija pri Evropskata Komisija, a diskusiitedoprea razli~ni nacionalni i me|unarodni napori koirezultirale so standardi za op{t pristap voimplementirawe na pristapnosta.

David Capozzi, izvr{en direktor na Odbor zapristap vo SAD ja zapo~na debatata so potsetuvawe navremiwata vo koi standardite vo SAD ne bile zemani vpredvid bidej}i ne postoele zakonski osnovi za toa. Tojobjasni deka situacijata se promenila vo 1998 godina,koga standardite stanale zadolìtelni bidej}i bileinkorporirani vo zakon. Toj ponatamu objasni deka kogaOdborot za pristap vo SAD saka da publikuva novstandard, treba da se konsultiraat so eksperti i daorganiziraat javni konsultacii so industrijata i grupiteza popre~enost.

Pretstavnikot na Unijata na me|unarodnitelekomunikacii pri Obedinetite nacii (ITU), UrsulaWynhoven go naglasi potencijalot na novite tehnologiiza ispolnuvawe na Celite za odr`liv razvoj iKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Taa gi informira{e u~esnicite za programata na ITUnare~ena Internet za site za unapreduvawe napristapnosta do internetot, a koja se razviva zaedno sovladite, mediumite i IT profesionalcite za da seobezbedi deka veb stranite se navistina pristapni zalicata so popre~enost.

Vo ime na Bugarskoto ministerstvo za trud isocijalna politika, Nadezda Harizanova naglasi dekaeden od prioritetite na prvoto bugarskopretsedatelstvo so EU e predlogot za Evropskiot akt zapristapnost. Taa isto taka gi spomena zalo`biteusoglaseni od agenciite na ON za nivnite kancelariida bidat pristapni za licata so popre~enost,vklu~itelno i glavnata prostorija na sedi{teto voWujork.

Immaculada Placencia, Vi{ ekspert zapopre~enost i inkluzija vo Evropskata komisija pokaàkako naporite vo standardizacijata i vo politikite segase vklopuvaat zaedno vo EU. Od horizontalna pravna

Propraten nastan organiziran od EDF za vreme na 12-tataKonferencija na dràvi potpisni~ki

Koherentnost vo standardizacijata za poddr{ka napristapnosta

alatka koja go pretstavuva Evropskiot akt za pristapnostkon sektorsko zakonodavstvo (na primer, zaaudiovizuelni uslugi ili elektronski komunikacii),idejata e da se bara istoto nivo na pristapnost voprivatniot sektor i vo javnite agencii. Vakvite istibarawa za pristapnost, spored Placencia, }e seprimenuvaat i pri koristeweto na EU fondovite. Nakraj, soglasno standardite za pristapnost, celta e da serazglobat do detali op{tite funkcionalni barawa ida se iskoristat me|unarodnite razvitoci, kako naprimer nasokite za pristapnost do veb sodrìnite.

Tokmu za nasokite za pristapnost so vebsodrìnite, Shadi Abou-Zahra, specijalist za strategijaza pristapnost i tehnologija vo me|unarodnataorganizacija za standardi W3C WAL, ukaà na javnataodgovornost kako klu~en faktor za uspehot nastandardite na organizaciite. Za nego, potrebno e da sevklu~at site ~initeli i da se najde ramnoteà me|u nivkoja }e donese kvalitet vo standardite. So ogled natoa {to veb e dominantniot interfejs na Internet, vokoj se spojuvaat mnogu tehnologii (mobilni i TVaplikacii, softver, itn.) su{tinski e da se imakoherentni i {iroko primenlivi standardi. Evropanajverojatno mnogu brzo }e go usvoi neodamna objaveniotWCAG 2.1.

Mia Ahlgren go objasni mehanizmot za vklu~uvawepostaven na Sovetot za {vedski standardi, potro{uva~ii rabotnici, oformen od tri javni agencii, tri NVOi idva sindikati. Osobenosta na ovoj Sovet e deka sitevklu~eni organizacii odlu~uvaat za buxetot zafinansirawe na nivnoto u~estvo vo standardizacijatana nacionalno i na me|unarodno nivo. Ottuka, NVOidobivaat finansirawe da se priklu~at na komitetot zastandardizacija i da gi pokrijat patnite tro{oci ivremeto za podgotvuvawe za sostanoci, a so cel da moàtda u~estvuvaat na ednakva osnova so drugite. Ahlgren

6


Aktivnosti na EDF - Evropski forum za popre~enost

kako primer gi navede skore{nite paketi so ISOstandardi koi lesno se primenuvaat, a inicirani ivodeni od {vedska organizacija za lica so popre~enost.

Stein Erik Skotkjerra, glaven strateg zapristapnost vo Siteimprove objasni deka standardite inasokite se stolbot na se {to Siteimprove raboti kakosoftverska kompanija, kako kompanija za uslugi koi, me|udrugoto, nudat model za monitoring na pristapnosta.Pokraj vakvata biznis perspektiva, Siteimprovepristapnosta ja gleda kako del od svojata korporativnaodgovornost, koja e vo soglasnost so celite za odr`livrazvoj. Spored pretstavnikot na Siteimprove ,koherentnosta vo standardite ovozmoùva da se merattrendovite i da se spodeluvaat praktiki i ekspertizi,koi nema da ja popre~at inovacijata vo nieden slu~aj.

Posledniot govornik, Alejandro Moledo,pretstavnik za novi tehnologii i inovacii odEvropskiot forum za popre~enost ja istakna va`nostaod gradewe na kapacitetot na organizaciite na lica sopopre~enost oblasta na standardizacijata.Vklu~uvaweto }e obezbedi deka standardite odgovaraat

na celta i gi ispolnuvaat potrebite na licata sopopre~enost. Dopolnitelno, klu~en faktor eusvojuvaweto na jasna zakonska ramka so zadolìtelnibarawa i mehanizam za primena koj standardite moàtda gi poddràt i da pomagaat vo implementacijata. Zanego, standardite istovremeno treba da odat podalekuod ona {to zakonski se bara za da se olesnatprocedurite vo industrijata i vo javnataadministracija, na primer, pri javnite nabavki, da sestremi kon najvisoko nivo na pristapnost.

Site panelisti se soglasija, a nekoi i dadoaprimeri za faktot deka pristapnosta vodi kon inovacii.^lenot na Evropskiot parlament, Brando Benifei, koj be{eeden od u~esnicite, povtorno istakna deka pristapnostatreba da se pretstavuva kako benefit za site. Za vremena diskusiite, be{e naglaseno deka e poekonomi~nopristapnosta da se inkorporira od samiot po~etok,namesto potoa da se vmetnuva. Klu~en faktor koj sepokrena na debatata be{e i jasnoto ukaùvawe napristapnosta kako sostaven del od sekoj biznis i rabota.

Zavr{nata konferencija na proektot so naslov„Patot na deinstitucionalizacijata – itni akcii” (Pathof Deinstitutionalisation – Urgent Moves (PODIUM)” vo ramkina programata Erazmus+KA2 finansiran od Evropskataunija se odrà vo Budimpe{ta na 19 i 20 april 2018godina. Konferencijata pretstavuva{e dobar miks naodbeleùvawe na rezultatite od proektot ipromovirawe na novoobu~enite menaxeri zadeinstitucionalizacija, kako i mo`nost za profe-sionalni diskusii na temata deinstitucionalizacija.

Proektot PODIUM se implementira{e od stranana me|unaroden konzorcium od 6 partner organizacii od5 razli~ni nacii, i toa: FSZK Nonprofit Ltd. (Ungarija),Eotvos Lorand University (Ungarija), MDRI-S (Srbija), CUDVDraga (Slovenija), Asociatia Alternativa Brincovenesti(Romanija) i Region Midtjylland (Danska). Glavnata cel naproektot (koj zapo~na so implementacija vo septemvri2015 godina) be{e da se obu~at eksperti, menaxeri zadeinstitucionalizacija vo zemjite od centralna iisto~na Evropa, partneri vo proektot i toa Ungarija,Romanija, Srbija i Slovenija, koi vistinski }e gopoddràt lokalniot proces na deinstitucionali-zacijavo nivnite zemji so novi pristapi, vizija i znaewasteknati za vreme na obukata.

32 meseci e dolg period, i voedno pretstavuva{egolem pat za ~lenovite na konzorciumot so mnogu dilemi,

Zavr{na konferencija na evropskiot proekt“Patot na deinstitucionalizacijata – itni akcii”

Aktivnosti na EASPD

mnogu iskreni diskusii, mnogu pra{awa i golemi naporiza da se odgovori na site tie pra{awa vo vrska sodeinstitucionalizacijata. Partner organizaciitespodeluvaa i mnogu iskustva vo odnos nadeinstitucionalizacijata edni so drugi za vreme naimplementacijata na proektot. Proektot pretstavuva{egolema poddr{ka za site, bidej}i sistemite za socijalnaza{tita kako i procesot na deintitucionalizacija kajsite proektni partneri se na razli~no nivo. Toa e te{ka

Krajnata cel na procesot na deinstitucionalizacija e sekoe lice so popre~enost da ja dobiva asistencijatakoja mu e potrebna za da se po~uvstvuva deka toj/taa e yvezdata vo svojot ̀ ivot.

7


i odgovorna zada~a, a vo proektot PODIUM se sre}avaaposveteni profesionalci koi me|usebno razgovaraa socel da ja pronajdat su{tinata na toa kako pravilno dase sprovede procesot na deinstitucionalizacija, a potoada go spodelat toa znaewe so {to e mo`no pove}eeksperti i profesionalci.

Kako rezultat na ovaa postojana profesionalnadiskusija, najprvo se razvi osnoven materijal za obukaod strana na konzorciumot, a potoa site partnerorganizacii (so isklu~ok na Region Midtjylland) giprilagodija tie materijali soglasno potrebite iuslovite vo nivnite zemji. Potoa, Region Midtjylland jaorganizira{e obukata za obu~uva~i, i kako kraenrezultat od proektot, 20 menaxeri za deinstitucio-nalizacija bea obu~eni vo Ungarija, vo Romanija, voSrbija i vo Slovenija. Ponatamu, blagodarenie na ELTEuniverzitetot vo Ungarija, pristapot i vizijata koi sesostaven del na implementacijata na procesot nadeinstitucionalizacija, na najdobar moèn na~in ieti~ki i profesionalno, go pro{irija na idnatageneracija profesionalci – 31 student go zavr{ijakursot na ELTE so naslov „Teorija i praktika naìveeweto so poddr{ka”.

Zavr{nata konferencija, od edna stranapretstavuva{e proslavuvawe na gorespomenatite novimenaxeri za deinstitucionalizacija i studentite koigo zavr{ija kursot, a se razbira i samiot proekt, no oddruga strana, taa be{e mesto kade se slu~ijaponatamo{ni profesionalni diskusii so mnoguinteresni prezentacii i temi.

Organizatorite bea zadovolni od brojot nau~esnici koj nadmina 150 vo tekot na dvata dena odkonferencijata, a voedno pretstavuva{e i {arenolikapublika koja dojde od 16 razli~ni zemji (od dvakontinenta). Isto taka, vklu~eni bea i lica sopopre~enost koi bea del od publikata no i moderatorii prezenteri, {to pretstavuva vistinska primena nana~eloto „Ni{to za nas, bez nas”.

Koga stanuva zbor za delot od konferencijatakade se proslavuvaa uspesite na proektot, treba da sespomene deka na krajot od prviot raboten den seorganizira{e Ceremonija za dodeluvawe naSertifikatite vo ~ii ramki Pal Szekeres, Ministerski

komesar za socijalna integracija na lica so popre~enostsve~eno gi dodeli sertifikatite na 18-teprofesionalci koi zavr{ija „Obuka za menaxeri zadeinstitucionalizacija” organizirana od FSZK NonprofitLtd, vo Ungarija. Ponatamu, kako del od ovaa ceremonija,Dr. Peter Zaszkaliczks (Dekan na ELTE Univerzitetot zaspecijalno obrazovanie) i Dr. Gabor Juhasz (Dekan naELTE Univerzitetot za socijalni nauki) gi dodelijasertifikatite od obukata na onie 31 student koizavr{ija obuka „Teorija i praktika na poddrànoìveewe” vo ELTE Univerzitetot.

No, kako {to be{e prethodno spomenato, ovaafinalna konferencija be{e pove}e od samoproslavuvawe na proektot i negovite rezultati.Nastanot pretstavuva{e dobra osnova zaprofesionalcite od mnogu zemji da se sostanat i darazgovaraat za dilemite, pote{kotiite, dobrite i lo{iteprimeri i idnite zada~i pri procesot nadeinstitucionalizacijata voop{to. Prezentaciite beakrajno korisni i razli~ni vo temite, {to pak pomognaprisutnite da dobijat {iroka slika za razli~niteaspekti na deinstitucionalizacijata.

Na krajot, teatarskata pretstava na SlovenskaPopevka, vo koja licata so popre~enost glumea, igraa,tancuvaa i svirea zaedno vo sovr{ena harmonija be{eubavo i interesno zatvorawe na konferencijata.

Vo ramkite na konferencijata „Patot na deinstitucionalizacijata – itni akcii” , pretstavnici na RCPLIP- PORAKA: d-r Vasilka Dimoska i Vlado Krstovski, na pokana na EASPD i kako del od delegacijata naEASPD, u~estvuvaa na studiskata poseta so cel procena na procesot na tekovnata reforma nadeinstitucionalizacija vo Ungarija. Bea ostvareni pove}e sostanoci so odgovorni institucii i poseti nainstitucii vo Budimpe{ta koi vo sledniot period }e bidat transformirani vo servisni slu`bi vozaednicata. Delegacijata na EASPD dade svoi sogleduvawa i preporaki za soodvetno sproveduvawe naprocesot na deinstitucionalizacija:- Razvivawe na strategija i transformaciski planovi za sekoja institucija poedine~no,- Soodvetna zastapenost na korisnicitie vo proceost na preseluvawe od rezidenciskite institucii vo

zaednicata,- Vklu~uvawe na organizaciite koi gi zastapuvaat pravata na licata so popre~enost,- Novite uslugi da bidat locirani vo zaednicata i da bidat povrzani so redovnite uslugi, da bidat kreirani

vrz osnova na procenka na potrebite i vrz osnova na razvienite li~ni planovi za korisnicite,- Obuka na personalot za rabota vo novite uslugi i slu`bi,- Podigawe na javnata svest.

Aktivnosti na EASPD

8


Evropska konferencija “Socijalnata ekonomija kakoefektiven model za socijalna inkluzija: socijalno

pretpriemni{tvo, socijalni servisni slu`bi,vrabotuvawe”

Sektorot za socijalni servisni slu`bivrabotuva nad 10 milioni lica kako personal so nad 1.7milioni novi rabotni mesta kreirani vo Evropa voperiodot pome|u 2008 i 2015 godina. So se postarotonaselenie i promenite vo semejnite modeli, se o~ekuvadeka sektorot }e prodolì da raste vo slednite nekolkudecenii. So cel sektorot pozitivno da odgovori na ovojtrend i da prodolì da obezbeduva visoko kvalitetnisocijalni servisni slu`bi, neophodno e koja bilo ramkaza socijalni servisni slu`bi da gi opfati slednitepra{awa:- Obezbeduvawe na adekvatno, kontinuirano i

odr`livo finansirawe na sektorot, i da se garantiraobezbeduvaweto na visoko kvalitetniindividualizirani socijalni servisni slu`bi zasite i da se ovozmoùva socijalna inovacija;

- Unapreduvawe na atraktivnosta na sektorot zarabotnicite preku zgolemuvawe na platite,podobruvawe na uslovite za rabota i karierata;

- Rakovodewe so preodot vo servisni slu`bi vo mestotona ìveewe vo soglasnost so zgolemenata uloga najavnite vlasti, op{testvenite promeni iindividualnite potrebi;

- Vgraduvawe na tehnolo{kite razvitoci kako klu~nielementi za poddr{ka na inovacijata vo sektorot.

Socijalna ekonomijaSocijalnata ekonomija gi opfa}a kooperativite,

neprofitni asocijacii, fondacii i socijalnipretprijatija. Tie izvr{uvaat golem broj na komercijalniaktivnosti, obezbeduvaat {irok spektar na proizvodi

i uslugi niz evropskiot edinstven pazar i generiramilioni rabotni mesta. Socijalnite pretprijatija, istotaka, se motorot za socijalna inovacija.

Socijalni pretprijatijaSocijalnite pretprijatija gi kombiniraat

op{testvenite celi so pretpriemni~kiot duh. Sporedinicijativata na Evropskata komisija za socijalen biznis,socijalnoto pretprijatie se definira kako „operator vosocijalnata ekonomija ~ija glavna cel e da ima socijalnovlijanie namesto da pravi profit za sopstvenicite iliakcionerite. Toa deluva preku obezbeduvawe na dobrai uslugi za pazarot na pretpriemni~ki i inovativenna~in i go koristi svojot profit prvenstveno zapostignuvawe na socijalni celi. Se rakovodi na otvoreni odgovoren na~in, a osobeno, negovoto upravuvawe givklu~uva vrabotenite, potro{uva~ite i akcionerite koise opfateni so komercijalnite aktivnosti”.

„Oblikot na deluvawe” spored gorenavedenatadefinicija gi vklu~uva slednite kriteriumi:- Organizacijata mora da e angaìrana vo ekonomska

aktivnost: toa zna~i deka mora da ima kontinuiraniaktivnosti na proizvodstvo i/ili razmena na dobrai/ili uslugi;

- Mora da ispolnuva jasna i primarna socijalna cel:socijalna cel e cel od koja korist ima op{testvoto;

- Mora da ima ograni~uvawa na rasporeduvawe naprofitot i/ili imotot: celta na vakviteograni~uvawa e da se stavi prioritet na socijalnatacel pred praveweto profit;

Aktivnosti na EASPD - Godi{na konferencija 2018

Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD) vo sorabotkaso nacionalnata alijansa za socijalna odgovornost (NASO), a kako del od oficijalnata programa naBugarskoto Pretsedatelstvo so Sovetot na Evropskata unija, bea doma}ini na Evropskata konferencijana tema „Socijalnata ekonomija kako efektiven model za socijalna inkluzija - Socijalno pretpriemni{tvo,socijalni servisni slu`bi, vrabotuvawe” koja se odrà od 14 do 16 juni 2018 godina vo Varna, Bugarija.

9


Aktivnosti na EASPD - Godi{na konferencija 2018

- Mora da bide samostojna, t.e. mora da imaorganizaciska avtonomija od dràvata i drugitetradicionalni profitni organizacii; i

- Mora da ima inkluzivno upravuvawe, t.e. mora da sekarakterizira so participativni i/ili demokratskiprocesi za donesuvawe odluki.

Vreme e da se oslobodi socijalnata ekonomija zainkluzija i rabotni mesta!EASPD se obvrzuva da go poddrùva razvojot nasocijalnata ekonomija i inkluzivni op{testva nagodi{nata konferencija vo Varna.

Na konferencijata prisustvuvaa socijalniservisni slu`bi, javni vlasti i klu~ni ~initeli odgra|anskoto op{testvo. U~esnicite razgovaraa kako moèsocijalnata ekonomija da pridonese za poinkluzivno iodr`livo op{testvo.

Sostavena od {irok opseg na pretprijatija iorganizacii, raste~kata socijalna ekonomija vo Evropadokaùva deka na{ite ekonomii moàt da jazgolemat socijalnata inkluzija i da gi namalatneednakvostite, dodeka istovremeno se griàt zaekonomskiot rast. Evropskiot Komesar za vrabotu-vawe, socijalni raboti, ve{tini i mobilnost natrudot, Marianne Thyssen ja otvori konferencijata sogovor vo koj ja istakna va`nosta od socijalnataekonomija vo implementiraweto na Evropskiot stolbna socijalni prava i naglasi deka idniot Evropskisocijalen fond i InvestEU }e obezbedat mo`nosti zainvestirawe za socijalniot sektor, vklu~itelno isocijalnite ekonomski pretprijatija.

Vo svoeto pozdravno obra}awe, pretsedatelotna EASPD James Crowe potencira{e deka socijalnataekonomija e mo}na alatka „koja moè da pridonese zasozdavawe na poddrùva~ki zaednici, koi moè da gizajaknat onie koi imaat potreba od poddr{ka, osobenolica so popre~enost, i da pridonesat za sozdavawe nasoodvetni rabotni mesta i promovirawe na inkluzivnirabotni uslovi.”

Georgi Georgiev, pretsedatel na NASO, dodadena zabele{kite na Crowe velej}i deka „socijalnataekonomija e nov horizont za razvoj na socijalniteservisni slu`bi, promoviraj}i vistinska socijalnainkluzija kako i zgolemuvawe na ~ove~kiot potencijali mo`nostite za u~estvo.” Georgiev ja potvrdi va`nostaja socijalnata ekonomija, vo poddr{kata nainkluzivnite pazari na trudot, naglasuvaj}i deka„socijalnata inkluzija, preku vrabotuvaweto e klu~otna ednakvite uslovi za igra i podobar ̀ ivot za site”.

Vo Evropa vo momentot funkcioniraat 2milioni pretprijatija vo oblasta na socijalnataekonomija, i pretstavuvaat 10% od site biznisi, pagodi{nata konferencija na EASPD dade mo`nost da senadograduva na ve}e razvienata socijalna ekonomija.U~esnicite imaa mo`nost da spodeluvaat najdobripraktiki, da gi istraùvaat nacionalnite ramki i darazgovaraat kako zaedni~ki da pridonesat zasocijalnata ekonomija i da go poddrùvaat sozdavawetona se pove}e inkluzivni op{testva.

Govorej}i za ulogata na socijalnite servisnislu`bi i potrebata da se poddrì socijalnata ekonomija,Generalniot sekretar na EASPD Luk Zelderloo, re~e„obezbeduva~ite na socijalni servisni slu`bi zapoddr{ka ja formiraat vitalnata komponenta nasocijalnata ekonomija. Zaedno moè da bideme nositelina inovacii vo socijalnata ekonomija”. Toj prodolì so„za EASPD ovaa konferencija e samo po~etok idiskusiite koi }e se vodat tuka vo Varna }e ja obezbedatosnovata za na{ata deklaracija, da se poddrì rastotna socijalnata ekonomija i inkluzijata niz cela Evropa.Se nadevame deka onie koi ni se pridruìja tuka voVarna, a i drugite koi }e ni se priklu~at vo na{atazalo`ba, za zajaknuvawe na licata so popre~enost da giuìvaat svoite prava, da najdat soodvetno vrabotuvawena otvoreniot pazar na trudot i celosno da u~estvuvaatvo zaednicata”.Za vreme na konferencijata u~esnicite imaa mo`nost- Da gi pretstavat i da diskutiraat za konceptite na

socijalna ekonomija i nejzinite efekti vrz kvali-tetot na ̀ iveewe na licata so popre~enost i socijal-nata kohezija, kako i sozdavaweto na poodr`livo iinkluzivno op{testvo preku potencirawe navrednostite, inicijativite i aktivnostite;

- Da spodelat ilustrativni primeri na studii naslu~ai za toa kako organizaciite, bez razlika na toadali direktno rabotat vo poleto na popre~enost iline, moàt da bidat primeri na razli~nost i dadeluvaat kako modeli za „vklu~uvawe na popre~enostavo redovnite tekovi”;

- Da pokaàt kako socijalnata ekonomija moè dapridonese za Celite za odr`liv razvoj (SDGs) naObedinetite nacii;

- Da promoviraat pristap so koj popre~enosta }e sevklu~i vo redovnite tekovi, kako dopolnenie nainicijativnite specifi~ni za popre~enosta, voop{testvoto kako celina i posebno vo socijalnitepretprijatija i organizacii;

- Da ja prezentiraat i da diskutiraat za strategijatana EU za socijalna ekonomija;

- Da gi evaluiraat razli~nite koncepti i nivniteuslovi za uspeh;

- Da gi prezentiraat i da gi evaluiraat razli~niterabotni ramki (zakonski, finansiski i dano~niramki) povrzani so razvojot na socijalnata ekonomija.

10


„Popre~enosta e samo pra{awe na percepcija”, eproekt implementiran od Institutot za mediumi irazli~nosti od London, vo partnerstvo so Makedonskiotinstitut za mediumi i Nacionalniot sovet nainvalidskite organizacii na Makedonija, a finansiskipoddràn od Evropskata Unija. Celta e da se zgolemividlivosta preku mediumite i da se podobri javnatapercepcija na licata so popre~enost, kako neophodenpreduslov za nivno aktivno u~estvo vo javniot ̀ ivot iza ednakov tretman pri praktikuvawe na pravata islobodite. Aktivnostite se zasnovaat na inovativenpristap, pravej}i pregled na vidlivosta na licata sopopre~enost vo mediumite kako neophoden preduslov zanivno aktivno u~estvo vo javniot ìvot i ednakovtretman vo praktikuvaweto na pravata i slobodite.Dizajnot na proektot odgovara na okolinata vo koja,oslabenata uloga na mediumite kako za{titnici od javeninteres vo Makedonija, od edna strana, i te{kata klimavo koja dejstvuvaat gra|anskite organizacii,rezultira{e so namaluvawe na mediumskiot prostor zaprezentirawe na potrebite na licata vo nepovolnasituacija, a so toa i na pogre{ni pretpostavki nagra|anite vo priznavaweto na postoe~ka diskriminacija.

Nevidlivosta na licata so popre~enost vomediumite go popre~uva i nivnoto vistinsko u~estvo vojavniot ìvot i celosno praktikuvawe na ~ovekoviteprava i socijalna inkluzija. Poradi toa, aktivnostitese postaveni za da obezbedat re{enija i da osiguraatpreduslovi za namaluvawe na nevidlivosta na licataso popre~enost vo mediumite, preku postignuvawe naslednite specifi~ni celi:- Zgolemena efektivnost na organizaciite na licata

so popre~enost preku prezemawe na asertiven pristapvo komunikacijata so mediumite;

- Podobreno razbirawe i ve{tini za inkluzivnonovinarstvo na pretstavnicite od mediumite;

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA, NSIOM, MIM i MDI

Prvi aktivnosti vo ramkite na proektot„Popre~enosta e samo pra{awe na percepcija”

Institutot za mediumi i razli~nosti od London, Makedonskiot institut za mediumi i Nacionalniot sovetna invalidskite organizacii na Makedonija, a Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA kako koordinator od strana na NSIOM, izminatiot period sorabotuvaat vorealizacija na proekt finansiran od Evropskata unija.

- Vospostaveni odr`livi mehanizmi za sorabotka me|ugra|anskite organizacii i mediumite vo poddr{kana u~estvoto i inkluzijata na licata so popre~enost;

- Nevidlivosta na licata so popre~enost vo mediumitese postavuva povisoko na agendata na kreatorite napolitiki.

Vo izminatiot period, proektnite aktivnosti beanaso~eni kon organizirawe na dve tridnevnirabotilnici za gra|anski organizacii {to gi zastapuvaatpravata na licata so popre~enost vo zemjava, a koisakaat da gi podobrat svoite komunikaciski ve{tinikoristej}i gi onlajn i tradicionalnite mediumi.

„Neka se ~ue va{ata poraka!” e naslovot na dvetetridnevni rabotilnici so gra|anski organizacii {to gizastapuvaat pravata na licata so popre~enost vozemjava. Prvata se realizira{e vo Skopje vo maj, a vtoratavo Ohrid vo juni 2018 godina. Dvajca doma{ni i stranskiobu~uva~i im prenesoa znaewa i ve{tini na u~esniciteso cel tie da gi podobrat svoite komunikaciski ve{tinikoristej}i gi onlajn i tradicionalnite mediumi. Gostinpredava~ na obukite be{e d-r Vasilka Dimoska,Generalen sekretar na RCPLIP - PORAKA. Pretstavnicina triesetina gra|anski organizacii od zemjava koi {torabotat so lica so popre~enost bea zapoznaeni somediumskite alatki i tehniki za podigawe na vidlivostana nivnite organizacii, preku prakti~en pristap,razvivawe na mediumska kampawa, kako i mentorskapoddr{ka za site gra|anski organizacii pri natamo{norazvivawe i implementirawe na nivnite idei zamediumskite kampawi.

Prvata rabotilnicata zapo~na na 3 Maj, Denotna slobodata na mediumite, so {to simboli~no seispra}a poraka deka mediumite treba da ovozmoàtpogolem prostor i vidlivost so cel da se slu{ne glasotna marginaliziranite i ranlivite grupi, {to e vaènsegment od slobodata na izrazuvaweto na site segmentivo edno demokratsko op{testvo.

11


Sorabtoka na RCPLIP - PORAKA so HERA

Vo septemvri 2016 godina, vo partnerstvo sokancelarijata na UNICEF vo Skopje, Asocijacijata zazdravstvena edukacija i istraùvawe – HERA, po~nainovativen proekt za vospostavuvawe lokalnime|usektorski timovi koi }e postapuvaat vo slu~ai nadeca `rtvi na nasilstvo, so cel zajaknuvawe nakoordiniraniot pristap kon za{tita na decata.

Za taa cel, vo tekot na 2017ta be{e podgotvenpaket od alatki za obu~uva~i, a potoa se organizira{ei obuka za obu~uva~i, po koja 14 stru~ni lica od pove}esektori (me|u koi i centrite za socijalna rabota,obrazovanieto, zdravstvoto, policijata, Javnotoobvinitelstvo i gra|anskiot sektor) dobija sertifikatiza nacionalni obu~uva~i, odnosno moàt da obu~uvaatme|usektorski timovi za postapuvawe vo slu~ai na deca`rtvi na nasilstvo. Be{e podgotven i protokol zapostapuvawe na me|usektorski timovi, a se izrabotuvaai prakti~ni prira~nici za stru~ni lica vo obrazovnioti zdravstveniot sistem, so cel podobruvawe na nivniteve{tini i znaewa za prepoznavawe nasilstvo vrz decai prepra}awe na takvite slu~ai. Kon krajot na 2017godina bea formirani 4te pilot- lokalnimultisektorski timovi, vo Skopje, Gostivar, [tip iBitola. Timovite gi so~inuvaat profesionalci i stru~nilica od lokalnite centri za socijalna rabota,policiskite stanici, Osnovnoto javno obvinitelstvo,ginekolozi, pedijatri, kako i ~lenovi na Biroto zarazvoj na obrazovanieto i pretstavnici na gra|anskiteorganizacii.

Vo ovie 4 lokalni me|usektorski timovi imavkupno 65 profesionalci od site 6 sektori, koi vo tekotna 2018 dobija i dopolnitelni obuki za jaknewe nanivnite ve{tini i znaewa. Imeno, akcentot be{e stavenna podobruvawe na rabotata so deca so popre~enost koise `rtvi na nasilstvo, i na ovaa tema se sprovedoa 2dvodnevni obuki za ~lenovite na me|usektorskitetimovi. Obukite se odràa na 27/28 april i 04/05 maj voSkopje, kade obu~uva~i bea Vlado Krstovski – RCPLIP- PORAKA, Tawa Stankova – specijalen edukator irehabilitator i Vesna Matevska – HERA.

Obuki za podobruvawe na rabotata so deca so popre~enostkoi se `rtvi na semejno nasilstvo

Preku sodrìnite na obukite za deca sopopre~enost - ̀ rtvi na nasilstvo, u~esnicite se steknaaso osnovni teoriski, no i prakti~ni znaewa i ve{tiniza toa {to zna~i popre~enost, kakva klasifikacija napopre~enosti postoi i koi se karakteristikite, odnosnonajzna~ajnite ne{ta za vidovite popre~enosti kaj decata.Ponatamu, bea opfateni zakonskite implikacii pripostapuvawe so deca ̀ rtvi, kako i prakti~ni nasoki zavodewe razgovor so dete ̀ rtva soglasno raznite vidovipopre~enosti. Dopolnitelno, zna~aen del od obukatabe{e posveten na prevalencijata na nasilstvo kaj decaso popre~enost, naj~estite pri~ini i posledici od istotoi kako da se spravime so slu~aj na nasilstvo vrz dete sopopre~enost. Osoben interes kaj u~esnicite predizvikaaprakti~nite alatki za komunikacija so deca sopopre~enost, koi im se navistina potrebni vo nivnatasekojdnevna rabota.

12


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Nastan “Pod ova nebo isti sme”Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna

popre~enost – PORAKA Bitola organizira{e nastan„Pod ova nebo isti sme” koj se odrà na 12.5.2018 vosorabotka so Me|unarodniot Slavjanski univerzitet „G.R.Deràvin” i zdruènieto „Civitas” od [tip. U~esnicibea korisnicite na socijalnite klubovi vo CPLIP –PORAKA Bitola, CPLIP – PORAKA [tip i CPLIP –PORAKA Prilep, kako i u~enici od u~ili{teto zao{teten sluh i govor „Ko~o Racin” od Bitola.

Nastanot be{e podelen vo dva dela. Vo prviotdel be{e organizirana rabotilnica od strana naprofesorite, asistentite i studentite od fakultetotza psihologija pri Me|unarodniot SlavjanskiUniverzitet „G .R. Deràvin” zaedno so licata sointelektualna popre~enost na koja se pravea ra~niizrabotki. Vo vtoriot del be{e organizirana izlo`ba

Soglasno planiranata programa za rabotaCentarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Bitola i socijalniot klub voizminatiot period redovno gi realiziraat svoiteaktivnosti. Vo tekot na mesec maj, pokraj redovniterabotilnici se odbeleà i 24 Maj, denot naSeslovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij. Gostin voSocijalniot klub be{e Dragi Atanasovski, profesorpo etika i religija, koj govore{e za zna~ajnostite naverskite praznici. Na negova pokana, korisnicite nasocijalniot klub bea gosti vo crkvata Sv.Bogorodicakade go slave{e svoeto ime.

Vo tekot na mesec juni, redovno te~eaplaniranite aktivnosti i rabotilnici vo socijalniotklub. Na pokana na Pece Cvetkovski, profesor pofizi~ka kultura se realizira{e i poseta na VilaDihovo vo seloto Dihovo koe se nao|a vo podno`jeto naplaninata Pelister. Na krajot od mesecot se realizira-

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Bitola

na dela vo arapska tehnika na Ver~e Andonova, ~len naCPLIP – PORAKA [tip. Isto taka, bea izloèni irakotvorbi od trite socijalni klubovi, koi seizrabotuvale vo tekot na izminatata godina. Naizlo`bata bea pokaneti i prisustvuvaa lokalnitemediumi, sredni i osnovni u~ili{ta Vo Bitola, kako inevladini organizacii.

Dru`bata od site tri socijalni kluboviprodolì vo Zoolo{kata gradina, kade {to korisnicitebea voodu{eveni od raznovidnite divi i doma{niìvotni.

Krajot go zaokruì posetata na drevniot gradHeraklea Linkestis koj {to go osnoval Filip IIMakedonski. So pomo{ na vodi~ predvoden od Zavod iMuzej na grad Bitola, be{e raskaàna celata istorijaokolu nastanuvaweto na ovoj grad.

{e i kulinarska rabotilnica vo koja be{e vklu~en ieden od roditelite na korisnik vo socijalniot klub.

13



Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Veles

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Debar, vo sorabotka so OOU „SaidNajdeni” od Debar organizira{e ednodnevna rabotilnicaza razmena na znaewa i iskustva od oblasta na intelek-tualna popre~enost i autizam. Rabotilnicata se odràna 14.5.2018 godina vo prostoriite na u~ili{teto, aprisustvuvaa lica so intelektualna popre~enost i nivniroditeli - ~lenovi na CPLIP – PORAKA Debar,nastavnici, psiholozi, defektolozi od Debar, kako ipsiholozi, defektolozi i socijalni rabotnici odPodgradec, Albanija. Anila Bebri, direktor na dnevencentar za lica so popre~enost od Podgradec, japrezentira{e programata za rabota na dnevniot centari sorabotkata koja ja imaat vospostaveno so roditelitena nivnite korisnici, i na~inite na koi ja unapreduvaatovaa sorabotka so cel gradewe na se podobri odnosiroditeli – deca so intelektualna popre~enost. Inva[emo, socijalen rabotnik, na prisutnite im japrezentira{e ABA terapijata, koja e nameneta za rabotaso deca so autizam. Potoa slede{e diskusija i razmenana mislewa i iskustva na site prisutni, a potoa sredbaso Gradona~alnikot na op{tina Debar, Ru`di Lata nakoja povtorno se afirmiraa problemite i potrebite nalicata so intelektualna popre~enost vo op{tinata.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Debar

CPLIP – PORAKA Debar po povod mesec Ramazan,a na inicijativa od organizacijata Merhamet organiziraasredba, poto~no Iftarska ve~era za 42 lica sointelektualna popre~enost. Za vreme na ve~erataprisutnite podetalno se zapoznaa so aktivnostite iplanovite na dvete organizacii i se dogovorija zaponatamo{na sorabotka. Organizacijata Merhamet napogolemiot del od ~lenstvoto na CPLIP – PORAKADebar, po povod Ramazan Bajram, im dodeli paketi sohrana. Pretsedatelot na CPLIP – PORAKA Debar, kakoznak na blagodarnost, vra~i Blagodarnica i skulpturiizraboteni od fabrikata Knauf Radika od Debar.

“Drugaruvame, spoznavame, u~ime, napreduvame”e proekt poddràn od Fondacijata Otvoreno op{testvoso poddr{ka od Gradona~alnikot na Op{tina Veles, vorealizacija na CPLIP - PORAKA Veles. Celna grupa seu~enicite od pette redovni osnovni op{inski u~ili{tavo Veles na vozrast od 10 do 12 godini, so osnovna celda se razbere deka celta na inkluzivnoto obrazovaniee stimulativna sredina vo koja se razbiraat i prifa}aatu~enicite so posebni obrazovni potrebi zemaj}i gipredvid nivnite mo`nosti, sposobnosti i kreativnost,nasproti nesposobnosta, ograni~uvawata i nemo`nosta.Vo ramkite na proektot se planirani edukativno –informativni i kreativno – tvore~ki rabotilnici iLetna {kola so vremetraewe od 5 dena vo Detskoodmorali{te „Majski cvet”, Struga za 15 u~enici od petteredovni osnovni op{inski u~ili{ta vo Veles na vozrastod 10 do 12 godini i 10 u~enici so posebni obrazovnipotrebi od POU „Maca Ov~arova”.

Proektot e vo traewe od {est meseci i se reali-zira od mesec mart. Realizirani se 5 edukativno-informativni rabotilnici na koi u~enicite odredovnite osnovni op{tinski u~ili{ta imaa mo`nostda steknat odredeni znaewa, ve{tini i sposobnosti natema „Kako e da si dete so posebni potrebi”, koj e na~inotda im se obezbedi pokvaliteten ìvot, podobrenakomunikacija i integracija vo op{testvoto.

Vo prostoriite na posebnoto osnovno u~ili{teso u~eni~ki dom „Maca \. Ov~arova”, se realiziraa 5kreativno-tvore~ki rabotilnici so cel po~ituvawe irazvivawe na individualnite sposobnosti na sekoe detei zaedni~ko kreirawe na kvalitetno pominato vreme.

So primena na sovremeni metodi i aktivnosti: dramametod, art rabotilnica, sportski aktivnosti i muzikoterapija, u~enicite so posebni obrazovni potrebi imaamo`nost da gi pokaàt svoite mo`nosti, ve{tini isposobnosti pred svoite vrsnici so tipi~en razvoj odredovnite u~ili{ta i me|usebno da sorabotuvaat.

Vo periodot od 07 – 12.07.2018 godina, }e serealizira letniot kamp na koj u~enicite od redovniteu~ili{ta }e bidat obu~eni za tutori na u~enicite soposebni potrebi. Tutorite, svoite znaewa i iskustva }egi primenat za direktna poddr{ka na u~enici so popre-~enost vklu~eni vo redovniot obrazoven sistem, no i }egi spodeluvaat so ostanatite u~enici od mati~notou~ili{te. So ova }e postigneme harmoni~en odnos pome|uu~enicite, }e izgradime svest i pozitiven stav za ona{to e „razli~no od niv” bidej}i prifa}aweto i vklu~uva-weto na licata so posebni potrebi vo sekojdnevniotìvot e edno od zna~ajnite principi na deluvawe.

14



Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Gevgelija

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Skopje

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Gevgelija realizira{e rabotil-nica za razvivawe na prakti~ni ve{tini na korisnicitena socijalniot klub pod naslov “Podaruvame so qubov”.Glaven akcent na rabotilnicata be{e izrabotuvawe nasve~eni ukrasni plika, ma{ni za podaroci, ukrasuvawena predmeti za podarok, izrabotka na |erdani inarakvici za podaroci za sve~eni priliki i rodendeni.Korisnicite izrabotuvaa bukvi od glina so koi napi{aa“dobredojdovte” i “sre}en rodenden”. Ovaa rabotilnicase sprovede zaedno so roditelite na licata so intelek-tualna popre~enost koi se dogovorija izrabotkite dabidat izloèni za proda`ba vo Domot na kulturata ivo centarot na gradot, so {to gra|anite vo Gevgelija }eimaat mo`nost da se zapoznaat so potencijalite imo`nostite na licata so intelektualna popre~enost.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Skopje, poto~no dnevnite centriPORAKA Skopje i vo izminatiot period realiziraa nizasocijalni aktivnosti. Na pokana na Op{tina Aerodrom,korisnicite na dnevniot centar PORAKA Skopje odAerodrom se vklu~ija vo odbeleùvaweto narodendenot na Op{tinata preku izlo`ba na svoiizrabotki. PZU VITA DENT, vo sorabotka so Lakalut, voprostoriite na dnevniot centar PORAKA Skopje voAerodrom odràa dentalna edukacija za korisnicite ivideo prezentacija za zdrava ishrana naso~ena konpodobro oralno zdravje.

Na po~etokot na mesec maj korisnicite nadnevnite centri zedoa u~estvo na prviot sportski saemorganiziran od gra|anskata organizacija TAKT izdruènieto SOLIS. Korisnicite u~estvuvaa vo minimaratonot za {to sekoj od niv dobi i sertifikat zauspe{no zavr{uvawe na trkata, Po povod denot naDirekcijata za za{tita i spasuvawe na RepublikaMakedonija del od korisnicite na dnevniot centarPORAKA Skopje vo Aerodrom prisustvuvaa na sve~enostaza odbeleùvawe na ovoj nastan. Vo kasarnata GoceDel~ev vo Skopje tie ja prosledija smotrata na del odpostojaniot sostav na silite za za{tita i spasuvawekako i na materijalno - tehni~kite sredstva na Direk-cijata. Sekoga{ koga vremenskite uslovi go dozvoluvaattoa, timot na dnevnite centri na PORAKA Skopjenastojuva da realizira aktivnosti na otvoreno. Soogled na atraktivnosta i vozbudata da se stigne dovrvot so ̀ i~arnica kako nesekojdnevno iskustvo i ovojpat Mileniumskiot Krst na Vodno be{e odbran zarekreacija i druèwe vo priroda. “Kako da se ograbibanka” e imeto na teatarskata pretstava koja korisnicitena dnevnite centri PORAKA Skopje imaa mo`nost da japrosledat kako plod na dolgogodi{na sorabotka ipoddr{ka na na{ite aktivnosti od strana na Dramskiotteatar. Vo tekot na mesec maj be{e organizirana i posetana kino Milenium pri{to se prosledi dolgometra`niotanimiran film “Princovata strana na prikaznata”.

Konstantin Haxi-Ristov, u~enik vo Me|unarodnatagimnazija NOVA, na sopstvena inicijativa izrazi ̀ elbada realizira prakti~na nastava so korisnicite nadnevniot centar. Kako {to zaedni~ki se dogovorija, sitezaedno pominaa aktiven sportski den na bliskotoigrali{te u~ej}i za ve{tinite na ko{arkata.

Vo tekot na mesec juni se organizira{e posetana izlo`beniot prostor “Matka’’. Preku postaveniteeksponati koi ja objasnuvaat istorijata na elektri~nataenergija vo Makedonija na opipliv i interaktiven na~inse zdobivme so novi i korisni informacii. Po posetatakorisnicite uìvaa vo krajbre`jeto na rekata Treska.

15



Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Prilep

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA [tip

Aktivnostite vo Centarot za poddr{ka na licaso intelektualna popre~enost – PORAKA Prilep i vosocijalniot klub prodolìja redovno da se realiziraatspored predvidenite programi i vo izminatiot period.Vo tekot na mesec april redovno se sproveduvaasportskite aktivnosti vo sportskata sala na OOU „KireGavrilovski – Jane”. Se realiziraa nekolku rabotilnicina koi se izrabotuvaa veligdenski rakotvorbi, a i serazgovara{e za zna~eweto na ovoj golem hristijanskipraznik. Aktivnostite za usvojuvawe na kognitivnite,prakti~nite i socijalnite ve{tini se realiziraa sporedplaniraniot raspored.

Vo tekot na mesec maj, korisnicite na socijalniotklub bea gosti na nastan „Pod ova nebo isti sme” koj goorganizira{e i go sprovede CPLIP – PORAKA Bitola,a vklu~uva{e rabotilnici vo Slavjanskiot univerzitet„G.R. Deràvin”, druèwe so ~lenovite na CPLIP –PORAKA Bitola i CPLIP – PORAKA [tip, i da giposetat Zoolo{kata gradina vo Bitola i lokalitetotHeraklea vo blizina na Bitola. Korisnicite nasocijalniot klub, i ovoj mesec prodolìja so sportsko-rekreativnite aktivnosti na terenite na OOU „KireGavrilovski – Jane”, kako i so redovno predvidenite

ostanati aktivnosti. Edna od rabotilnicite na krajotod mesecot be{e nameneta za odbeleùvawe na 24 Maj,denot na Seslovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij.

Aktivnostite vo Socijalniot klub redovno serealiziraa i vo mesec juni. Vo tekot na ovoj mesec,Zdruènieto za op{testvena akcija, edukacija ipreventiva bea gosti vo socijalniot klub i imaa mo`nostda se zapoznaat i da se druàt so korisnicite.

Aktivnostite na Centarot za poddr{ka na licaso intelektualna popre~enost – PORAKA [tip, kako ina socijalniot klub se realiziraat soglasnopredvidenite programi za rabota. Vo tekot na maj voramkite na socijalniot klub se realiziraa nizaaktivnosti na koi se usvojuvaa kognitivnite, prakti~nitei socijalnite ve{tini. Se realiziraa i tematskirabotilnici za izrabotka na razli~ni rakotvorbi. Vosorabotka so Zdrènieto Civitas se organiziraa irealiziraa nekolku izlo`bi na delata na Ver~eAndonova. Edna od niv be{e odràna vo Domot nakulturata Lazar Sofijanov vo Kratovo. Voedno,korisnicite imaa mo`nost da go razgledaat gradot imesnosta Kuklica. Drugata izlo`ba se odrà vo ramkitena nastanot „Pod ova nebo isti sme” koj go organizira{eCPLIP – PORAKA Bitola. Izlo`bata be{e postavenavo Slavjanskiot univerzitet „G.R. Deràvin”. Korisnicitena socijalniot klub imaa mo`nost da se druàt so~lenovite na CPLIP – PORAKA Bitola i CPLIP –PORAKA Prilep. Na krajot od mesec maj se realizira{eu{te edna izlo`ba. Ovoj pat vo Domot na kulturata„Naum Naumovski – Bor~e” vo Kru{evo. Ovoj nastan seiskoristi za interesna pro{etka niz gradot irazgleduvawe na znamenitostite, a voedno be{erealizirana i poseta na fabrikata Vitaminka vo Prilep.

Vo tekot na mesec juni prodolìja aktivnostiteso istiot intenzitet kako i prethodno. Se realiziraapredvidenite rabotilnici za izrabotka na rakotvorbi,se organiziraa i dru{tveni igri, a redovno sesproveduvaa i kognitivnite, prakti~nite i socijalnite

aktivnosti. ̂ lenovite na socijalniot klub prisustvuvaana zavr{niot nastan na Akademijata EUROART vo Domotna Mladi vo [tip, go posetija i Basketfest koj se odràna plo{tadot „Sloboda”, i prisustvuvaa na nastanot „Nasekoe dete mu treba semejstvo”, organiziran odMinisterstvoto za trud i socijalna politika na RM iUNICEF.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXXI

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

„Preku kreativnost poblisku do socijalna inkluzija” e naslovot na proektot koj CPLIP -PORAKA Strumica zapo~na da go implementira od maj 2018 godina, a finansiski epoddr`an od Op{tina Strumica preku Programata 2 od Buxetot na Op{tinata. Op{ta celV

na proektot e razvoj na socijalnoto pretpriemni{tvo za pogolema socijalna inkluzija nalicata so intelektualna popre~enost. Celta na aktivnostite e razvoj na kreativnitesposobnosti i potencijalite za sebeizrazuvawe kaj licata so intelektualna popre~enost.

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA StrumicaAktivnosti na CPLIP - PORAKA StrumicaJuni 2018 g.

Klu~ni aktivnosti vo ramki na proektot se: izrabotka na suveniri i ukrasi od gips, glina,staklo, hartija i drugi materijali; rabotilnici za izrabotka na suveniri i ukrasi;rabotno anga`irawe na licata so intelektualna popre~enost vo izrabotkata na suvenirii ukrasi i proda`ba na izrabotkite.

So noviot proekt „Preku kreativnost poblisku do socijalna inkluzija”, voveduvame novmodel na obuka i kvalifikacija na licata so intelektualna popre~enost za razvoj nanivni ve{tini, koi }e doprinesat kon kreirawe svoi proizvodi, koristej}i ja nivnatakreativnost i imaginacija, a ponatamu i plasirawe na pazarot na nivnite proizvodi igradewe na ~uvstvoto na pripadnost vo zaednicata i razbivawe na predrasudite istereotipite.

Socijalni aktivnosti na korisnicitena dnevnite centri - PORAKA Skopje

Poseta na Muzejot na EVN na Matka

poraka juni 2018poraka.org.mk/wp-content/uploads/2018/07/glasilo-poraka... · 2018-07-23 ·...

Documents