primerjalna analiza obdavČitve invalidskih...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI IN
NEMČIJI
Comperative analysis of taxable sheltered companies in Slovenia and Germany
Kandidatka: Tadeja Sreš Študentka rednega študija Številka indeksa: 81583519 Program: univerzitetni Študijska smer: računovodstvo in revizija Mentor: dr. Majda Kokotec - Novak
Bakovci, julij 2008
1
PREDGOVOR V Sloveniji in drugod v Evropski uniji se stopnjuje problem zaposlovanja ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi, kar je povezano s splošnim gospodarskim stanjem, rastočo brezposelnostjo na eni strani, po drugi strani pa z vedno večjimi pritiski konkurence zniževati stroške, kar pomeni tudi zmanjševanje delovne sile. Invalidom ostaja edina realna možnost zaposlovanja v invalidskih podjetjih in delavnicah. Invalidska podjetja v Sloveniji so gospodarske družbe, ki nimajo posebnih statusnih značilnosti, ki bi jih ločevala od drugih gospodarskih subjektov. Poseben pravni položaj imajo na področju davkov, delovnih razmerij in socialne varnosti. Glede na to, da imajo invalidska podjetja v Evropski uniji enoten namen koristiti javnemu interesu in da področja invalidskih podjetij urejajo nacionalne zakonodaje, je zanimivo primerjati poslovanje in posledično obdavčitev slovenskih invalidskih podjetij z nemškimi. Namen naloge je prikazati, kako so obdavčena invalidska podjetja oziroma delavnice v Sloveniji in Nemčiji. Podrobneje je predstavljen sistem obveznega zaposlovanja invalidov, v okviru katerega so predstavljene statusno-organizacijske značilnosti invalidskih podjetij, v nadaljevanju pomembnejši davki, ki bremenijo invalidska podjetja, številne olajšave in oprostitve, katerih so invalidska podjetja deležna zaradi statusa. V prvem poglavju je opredeljeno področje in problem, ki je raziskan. Navedeni so tudi namen, cilji in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju so podane predpostavke in omejitve, ki so bile prisotne pri pisanju diplomskega dela. Na koncu pa so navedene metode raziskovanja. V drugem poglavju je predstavljen položaj invalida na trgu dela v Sloveniji, obveznost zaposlovanja predpisanega števila invalidov, statusne in organizacijske značilnosti invalidskih podjetij ter dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi značilnosti kvotnega sistema v Nemčiji, organizacij, ki vzpodbujajo zaposlovanje invalidov, statusno-organizacijskih značilnosti integracijskih podjetij in invalidskih delavnic ter ciljnih skupin, ki jih le-te zaposlujejo. V četrtem in petem poglavju sta predstavljena pomembna davka, ki bremenita invalidska podjetja v obeh državah, to sta davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb. Nemška invalidska podjetja so obremenjena še z obrtnim davkom in solidarnostnim prispevkom, ki ju ne poznamo v Sloveniji. V nadaljevanju obeh poglavij so predstavljene še nekatere vzpodbude in olajšave za zaposlovanje invalidov. V šestem poglavju so predstavljeni izračuni davčnih obveznosti invalidskega podjetja po slovenski in nemški zakonodaji. Namen analize je pridobitev hitrega in sistematičnega pregleda obdavčitve invalidskih podjetij. V zadnjem delu so predstavljene sklepne ugotovitve, do katerih smo prišli skozi raziskavo problema.
2
KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 4
1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 5 1.4 Uporabljene metode raziskave..................................................................................... 5
2 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V SLOVENIJI ......................................................... 6
2.1 Položaj invalidov na trgu dela v Sloveniji................................................................... 6 2.2 Pravne podlage zaposlovanja invalidov ...................................................................... 7 2.3 Oblike zaposlovanja invalidov .................................................................................... 8 2.4 Kvotni sistem zaposlovanja ......................................................................................... 9 2.5 Invalidska podjetja..................................................................................................... 13
2.5.1 Opredelitev poslanstva invalidskih podjetij ....................................................... 13 2.5.2 Status in pogoji delovanja invalidskih podjetij .................................................. 14
2.5.2.1 Invalidska podjetja skozi čas ....................................................................... 14 2.5.2.2 Status delovanja invalidskih podjetij........................................................... 15
2.5.3 Dejavnosti in poslovanje invalidskih podjetij .................................................... 16 2.6 Ugotovitve 2. poglavja .......................................................................................... 18
3 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V NEMČIJI ........................................................... 19
3.1 Položaj invalidov in njihova vključenost v delovno okolje ter pomembni izvajalci pospeševanja zaposlitve invalidov .................................................................................. 19 3.2 Kvotni sistem............................................................................................................. 20
3.2.1 Obveznost zaposlovanja invalidov in zaposlitvena kvota .................................. 20 3.2.2 Izračun števila obveznih delovnih mest za invalide ........................................... 21 3.2.3 Nadomestna dajatev............................................................................................ 22
3.3 Integracijski projekti.................................................................................................. 24 3.3.1 Opredelitev in namen integracijskih projektov .................................................. 24 3.3.2 Naloge in ciljne skupine zaposlovanja ............................................................... 25 3.3.3 Pospeševanje integracijskih projektov ............................................................... 25
3.4 Invalidske delavnice .................................................................................................. 27 3.4.1 Opredelitev in njihova vloga pri zaposlovanju invalidov................................... 27 3.4.2 Dejavnosti in naloge invalidskih delavnic.......................................................... 28
3.5 Ugotovitve 3. poglavja .............................................................................................. 29 4 OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI.................................... 30
4.1 Davek na dodano vrednost ........................................................................................ 30 4.2 Davek od dohodkov pravnih oseb ............................................................................. 33 4.3 Vzpodbude za zaposlovanje invalidov ...................................................................... 39
4.3.1 Subvencije plač invalidov................................................................................... 39 4.3.2 Odstopljena sredstva........................................................................................... 40 4.3.3 Oprostitev davka na izplačane plače .................................................................. 43 4.3.4 Posebnosti pri oddaji javnega naročila ............................................................... 44 4.3.4 Proračunske subvencije ...................................................................................... 44
4.4 Ugotovitve 4. poglavja .............................................................................................. 44
3
5 OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V NEMČIJI ........................................ 45 5.1 Opredelitev statusa družbeno koristnih podjetij in pojma « Zweckbertriebe«.......... 45 5.2 Davek na dodano vrednost (Umsatzsteuer) ............................................................... 47
5.2.1 Obravnava davka na dodano vrednost v integracijskih podjetjih....................... 48 5.2.2 Obravnava davka na dodano vrednost v invalidskih delavnicah........................ 50
5.3 Davek od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuer) ........................................... 52 5.3.1 Obravnava davka od dohodkov pravnih oseb v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah ................................................................................................. 54
5.4 Obravnava obrtnega davka v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah...... 55 5.5 Vzpodbude in subvencije pri zaposlovanju invalidov v Nemčiji .............................. 57
5.5.1 Finančne subvencije pridobljene s strani agencije za zaposlovanje ................... 57 5.5.2 Finančne subvencije pridobljene s strani integracijskih servisov....................... 58
5.6 Ugotovitve 5. poglavja .............................................................................................. 59 6 PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI IN NEMČIJI................................................................................................ 60
6.1 Ugotovitve na podlagi praktičnih izračunov ............................................................. 64 7 SKLEP ............................................................................................................................. 65 8 POVZETEK.................................................................................................................... 66 9 SEZNAM LITERATURE.............................................................................................. 68 10 SEZNAM VIROV......................................................................................................... 68 11 SEZNAM TABEL, GRAFOV IN SLIK ..................................................................... 71
4
1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zaposlitev oziroma delo še vedno predstavlja najpomembnejši instrument potrditve posameznikove sposobnosti delati in njegove pripravljenosti prispevati k dobrobiti vseh članov družbe. Invalidi v praksi nimajo enakih možnosti pri nastopanju na trgu dela in vključevanju v zaposlitev. Analize stanja na področju zaposlovanja kažejo, da je položaj invalidov na trgu dela manj ugoden, da se invalidi v manjši meri vključujejo na trg dela, da je stopnja brezposelnosti višja od splošne stopnje brezposelnosti in trajanje brezposelnosti daljše kot pri neinvalidnem prebivalstvu. Invalidska podjetja s svojim poslanstvom, zaposlovanjem invalidov, predstavljajo pomemben vidik socialne ekonomije, ker invalidi zahtevajo drugačen pristop k reševanju socialne in delovne problematike v podjetju. Zato v zadnjih letih v številnih državah prihaja do novih oblik zaposlovanja invalidov, ki omogočajo tesnejše vključevanje v običajna delovna okolja. Primerjalni pregled položaja invalidskih podjetij oziroma delavnic v Sloveniji in Nemčiji zajema njihov davčni vidik, subvencije in vzpodbude, status teh podjetij kot tudi zakonske osnove, ki regulirajo njihovo delovanje. Neposredna primerjava obdavčitve invalidskih podjetij med državama je težka zaradi nacionalnih razlik oziroma posebnosti pri zaposlovanju invalidov. Med državama prihaja do razlik glede opredelitve statusa podjetij, ki zaposlujejo invalide, njihovih dejavnosti in pravnih okvirjev, ki posledično vplivajo na obdavčitev in primerjavo le-teh. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je prikazati, kako so obdavčena invalidska podjetja oziroma delavnice v Sloveniji in Nemčiji, katere so posebnosti obdavčitve ter katere davčne olajšave in oprostitve so jim priznane po zakonu. Cilji diplomskega dela so:
• predstaviti položaj invalidov na trgu dela v Sloveniji in Nemčiji; • predstaviti pravne podlage in oblike zaposlovanja invalidov v obeh državah; • analizirati kvotni sistem obeh držav; • predstaviti pomen in značilnosti invalidskih podjetij v Sloveniji; • opredeliti pojem integracijski projekti v Nemčiji; • predstaviti invalidske delavnice in njihovo vlogo zaposlovanja invalidov v Nemčiji; • analizirati davčno obravnavo invalidskih podjetij v Sloveniji in Nemčiji, ugotoviti
njihove posebnosti in razlike med državama.
5
Izhajali smo iz osnovne trditve, da so invalidska podjetja v Sloveniji najbolj razvita oblika socialnega podjetništva in da je njihov obstoj v veliki meri odvisen od ugodnosti, ki jih tem podjetjem namenja država. Obdavčitev in sistem ekonomskih olajšav je v zdajšnjih tržnih pogojih slabši, kot je bil v preteklosti. Prav tako smo izhajali iz trditve, da so v Nemčiji integracijski projekti in invalidske delavnice pripomogli k večji zaposlenosti invalidov in da je veljavna zakonodaja z vidika obdavčitve le-teh ugodna. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljali smo, da se v času raziskave zakonske podlage za izbrano področje niso spremenile in pravilnost uporabljenih podatkov ter virov. V diplomskem delu je uporabljena davčna zakonodaja Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije, dostopna domača in tuja literatura, strokovni članki s tega področja ter informacije z interneta. Ob tem je uporabljeno tudi znanje, pridobljeno v času študija na fakulteti, z omejitvijo, da je to znanje zgolj teoretično, brez večjih praktičnih izkušenj. Pri raziskavi smo naleteli na ovire pri pridobivanju podatkov za Nemčijo, ker so težko dostopni v knjižnicah v Sloveniji, zato smo se pri raziskavi davkov v Nemčiji v večji meri posluževali podatkov z interneta. 1.4 Uporabljene metode raziskave Pri raziskovanju teme diplomskega dela smo uporabili mikroekonomsko metodo raziskovanja, saj smo se osredotočili na obdavčitev invalidskih podjetij oziroma delavnic. Raziskava je statistično ekonomska, ker smo primerjali davke, ki jih plačujejo invalidska podjetja oziroma delavnice v Sloveniji in Nemčiji. V diplomskem delu je uporabljen deskriptivni pristop, predvsem v teoretičnem delu, ko smo predstavili pravno-formalne osnove invalidskih podjetij oziroma delavnic in obdavčitev le-teh. V sklopu deskriptivnega pristopa so uporabljene naslednje metode:
• Metoda deskripcije, ker smo opisovali določena dejstva, pojave ter njihovo emperično potrjevanje odnosov in vezi, vendar brez znanstvenega tolmačenja in pojasnjevanja.
• Komparativna metoda, saj smo primerjali obdavčitev in olajšave invalidskih podjetij med dvema državama.
• Metoda kompilacije, ker smo povzemali spoznanja drugih avtorjev, ki so raziskovali to področje.
• Metoda klasifikacije, saj smo se omejili na določene davke, s katerimi se srečujejo invalidska podjetja.
6
2 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V SLOVENIJI 2.1 Položaj invalidov na trgu dela v Sloveniji Za invalida se v skladu s 3. členom zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI) šteje oseba, ki status invalida pridobi po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne, duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje (Ur. l. RS, št. 16/2007). Invalidi nimajo enakih možnosti pri vključevanju v zaposlitev. Prav zaposlitev in delo sta pomembna dejavnika za zagotavljanje večje neodvisnosti invalidov in s tem možnosti za njihovo samostojno življenje v skupnosti in aktivno vključevanje tudi na druga področja življenja (Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Kresal 2007, 27). Na alokacijo delovne sile (npr. zagotavljanje vključenosti invalidov na trg delovne sile) skušajo moderne države vplivati z izvajanjem različnih ukrepov in programov, ki so del aktivne politike zaposlovanja ali pasivne politike zaposlovanja (Greuv 2007, 11; povz. po Svetilnik 2002, 144-145). Aktivna politika zaposlovanja je usmerjena na usklajevanje ter regulacijo ponudbe in povpraševanja po invalidih, na opravljanje oziroma zmanjševanje njihove brezposelnosti (Kobal 2001, 3).
Po drugi strani pa moderne države vplivajo na večjo vključenost invalidov na trgu delovne sile s socialno politiko. V socialni politiki najdemo ukrepe, s katerimi država zagotavlja posameznikom socialno varnost v času brezposelnosti. Socialna varnost se zagotavlja z denarnimi dajatvami (denarno nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni, invalidnina, invalidski dodatek, socialna pomoč) in pravico do predčasne upokojitve. Takšni ukrepi so del pasivne politike (Gruev 2007, 11-12). V Sloveniji se delež invalidov giblje med osem in devet odstotkov celotne populacije. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa je na svetu invalidnih 600 milijonov ljudi, kar je skoraj 10 odstotkov vsega prebivalstva. Med temi je več kot 60 odstotkov starih od 15 do 64 let, največ, okrog 80 odstotkov, pa jih živi v deželah v razvoju (Vertot, 2007, 11). Jung (Inštitut RS za rehabilitacijo 2004, 26) predstavi razloge za visoko brezposelnost invalidov, ki so naslednji: nedostopnost izobraževanja ali usposabljanja v spretnostih, ki so potrebne za zaposlitev, domneve delodajalcev, da niso sposobni delati, pomanjkanje strokovno podpornih služb, premalo je podporne zakonodaje in politik.
7
TABELA 1: ZAPOSLENI IN BREZPOSELNI INVALIDI V SLOVENIJI PO VRSTAH INVALIDNOSTI - SKUPAJ IN PO SPOLU, OKTOBER 2007
Zaposleni invalidi Brezposelni invalidi skupaj ženske moški skupaj ženske moški
Delovni invalidi
30.739
13.116
17.626
8.149
3.320
4.829
Kategorizirani mladostniki
647
307
340
807
408
399 Status invalida priznan po ZZRZI
964
432
532
1.140
543
597
Vojni, vojaški mirnodobni in civilni vojni invalidi
62
4
58
19
2
17
Invalidi z ugotovljeno telesno okvaro
796
389
407
30
12
18
Invalidne osebe po predpisih EU
2
-
2
-
-
-
Skupaj
33.210
14.248
18.962
10.145
4.285
5.860 Vir: Prirejeno po Vertot (2007, 11). V mesecu oktobru 2007 je bilo v Sloveniji 10.145 brezposelnih invalidov. Glede na spol je bil delež moških brezposelnih invalidov večji, in sicer okoli 57,8%. Prav tako je bil večji delež moških med zaposlenimi invalidi. Med vsemi zaposlenimi invalidi je največ delovnih invalidov, to je 92,6%. 2.2 Pravne podlage zaposlovanja invalidov Splošna ureditev zaposlovanja je vsebovana v zakonu o zaposlovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB). ZZZPB ureja (Ur. l. RS, št. 107/2006, 1. člen) posredovanje zaposlitev in dela, zavarovanje za primer brezposelnosti in štipendiranje iz javnih sredstev. Osrednja institucija na tem področju je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanja, ki sodeluje z drugimi institucijami, npr. s centri za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. Osrednji zakon na področju zaposlovanju invalidov je zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI)- (Ur. l. RS št. 63/2004), ki je bil sprejet leta 2004 in je bil kasneje večkrat spremenjen in dopolnjen. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB2; Ur. l. RS št. 16/2007) ureja zaposlitveno rehabilitacijo, vrste zaposlitev za invalide, programe socialne vključenosti, kvotni sistem zaposlovanja invalidov, finančne in druge vzpodbude za zaposlovanje invalidov. Namen zakona je povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti (prav tam, 2. člen).
8
ZZRZI se je resnično začel v celoti izvajati šele od 1.1.2006 dalje, potem ko so bili sprejeti vsi potrebni podzakonski predpisi. Z začetkom leta 2006 celovito področje zaposlovanja invalidov urejajo:
• Pravilnik o merilih za priznanje statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije, za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov in delo rehabilitacijskih komisij (Ur. l. RS, št. 117/2005);
• Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Ur. l. RS, št. 117/2005);
• Pravilnik o invalidskih podjetjih (Ur. l. RS, št. 117/2005); • Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Ur. l. RS, št. 117/2005); • Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS, št. 32/2007).
2.3 Oblike zaposlovanja invalidov Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov predvideva za invalide, ki so zaposljivi, različne vrste zaposlitev (Ur. l. RS, št. 16/2007, 36. člen):
• zaposlitev v običajnem delovnem okolju, • zaščiteno zaposlitev v zaposlitvenem centru, • podporno zaposlitev, • zaposlitev v invalidskih podjetjih.
a) Zaščitena zaposlitev Zaščitena zaposlitev je zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu. Zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, vendar je tudi opravljanje dela invalida na domu opredeljeno kot zaščiteno delovno mesto (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/2007, 41. člen). Z zaposlitvenimi centri se zagotavljajo zaščitena delovna mesta invalidom, ki zaradi invalidnosti dosegajo od 30% do 70% pričakovanih delovnih rezultatov in jim je o tem Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izdal odločbo, da so zaposljivi na zaščitenih delovnih mestih (Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Ur. L. 117/2005, 2. člen). Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v Sloveniji na koncu leta 2006 delovalo 8 zaposlitvenih centrov, v katerih je bilo zaposlenih okrog 100 invalidov (Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Kresal 2007, 37). b) Podporna zaposlitev Podporno zaposlovanje se uporablja kot alternativa zaposlovanja v invalidskih podjetjih in varstveno delovnih centrih (pokriva koncept t.i. sheltered employment oziroma zaščitenega zaposlovanja) in se ne nanaša na odprti trg dela. Temelji na vključevanju usposabljanja in zaposlovanja v skupnost. Odprto je za vse vrste invalidnosti in vse stopnje, tudi za tiste invalide z najtežjimi prizadetostmi (Čufer in Tabaj 2004, 124).
9
Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnem okolju. Strokovna podpora obsega: informiranje, svetovanje in usposabljanje, osebno asistenco, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela in ocenjevanje njegove delovne uspešnosti. Tehnična podpora obsega prilagoditev delovnega mesta in sredstev za delo. Strokovna podpora z informiranjem in svetovanjem se zagotavlja tudi delodajalcu in delovnemu okolju invalida (ZZRZI – UPB2, Ur. l. RS, št. 16/2007, 49. člen). Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih bo predstavljeno v poglavju 2.5. 2.4 Kvotni sistem zaposlovanja V državah Evrope, kjer že dalj časa deluje trg dela, so za zaščito skupin brezposelnih, ki na trgu ne morejo enakovredno nastopati, poleg ukrepov izenačevanja, uvedli tudi zakonsko obvezno zaposlovanje invalidov, tako imenovani kvotni sistem oziroma kvotno-davčni sistem (Inštitut RS za rehabilitacijo, Presen 2004, 94). V Sloveniji je uveljavljen kvotno-davčni sistem, ker delodajalcem dovoljuje nadomestno izpolnjevanje kvote s sklenitvijo pogodb o poslovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. S 1. januarjem 2006 je v Sloveniji začela veljati Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov in drugi podzakonski predpisi, pripravljeni na podlagi Zakona o rehabilitaciji ter zaposlovanju invalidov. Tako je bil v slovenski pravni sistem uveden kvotni sistem zaposlovanja invalidov, uvedene so bile zelo koristne vzpodbude delodajalcem, ki na novo zaposlujejo invalide, hkrati pa so začele veljati spremembe na področju odpuščanja invalidov. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov pomeni (Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id=3&content=12):
• obveznost delodajalcev, da od skupnega števila zaposlenih delavcev zaposlujejo predpisan odstotek invalidov ali
• nadomestno izpolnjevanje kvote s sklenitvijo pogodb o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali z invalidskim podjetjem v predpisani minimalni letni vrednosti ali
• plačevanje mesečnih prispevkov v višini 70% minimalne plače za vsakega manj zaposlenega invalida v okviru kvote.
Slika 1 prikazuje delovanje kvotnega sistema v Sloveniji.
10
SLIKA1: SHEMA KVOTNEGA SISTEMA V SLOVENIJI
Vir: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, (http://www.svzi.gov.si/index.php? dep_id=3&content=6). Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v RS in zaposluje najmanj 20 zaposlenih. Povezane družbe so tudi zavezanke za izpolnjevanje kvote na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih (Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, Ur. l. RS, št. 32/2007, 2. člen). Zavezanec za kvoto ni tuje diplomatsko in konzularno predstavništvo, invalidsko podjetje in zaposlitveni center. Kvota je obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. Vlada Republike Slovenije je na predlog Ekonomsko socialnega sveta sprejela Uredbo o višini kvote v posameznih dejavnostih (Ur. l. RS, št. 111/2005). S 1.5.2007 je vstopila v veljavo nova Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS št. 32/2007). V skladu s 4. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov se kvota določi različno po dejavnostih v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/2007).
11
TABELA 2: DELEŽ KVOTE GLEDE NA PODROČJA KLASIFIKACIJE DEJAVNOSTI V VELJAVI OD 1.5.2007
Kvota (%) Šifra Dejavnost
05 B-ribištvo in ribiške storitve
50-52 G-trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
2% 55 H-gostinstvo 65-67 J-finančno posredništvo 75 L-dejavnost javne uprave in obrambe
90-93 O-druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
45 F-gradbeništvo 3% 60-64 I-promet, skladiščenje in zveze
70-74 K-poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
80 M-izobraževanje
01-02 A-kmetijstvo, lov, gozdarstvo 10-14 C-rudarstvo 6% 15-37 D-predelovalne dejavnost
40-41 E-oskrba z el. energijo, plinom in vodo 85 N-zdravstvo in socialno varstvo
Vir: Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS, št. 32/2007, 3. člen).
Kvota je lahko različna po dejavnostih, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev. Pri povezanih gospodarskih družbah se kvota izračuna za vsako posamezno gospodarsko družbo posebej.
Za zavezance, ki zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih, se kvota zmanjša za 1 odstotno točko. To praktično pomeni, da so delodajalci iz katerekoli dejavnosti (razen tistih, za katere je predpisana 2% kvota) z manj kot 50 zaposlenimi delavci, zavezani k izpolnjevanju kvote, kot je določena z Uredbo in znižane za 1 odstotno točko. To pomeni, da mora delodajalec, ki opravlja dejavnost, za katero je npr. predpisana 4% kvota in ima manj kot 50 zaposlenih delavcev, dejansko zaposlovati 3% invalidov. Med zaposlene se štejejo prijavljeni v zavarovanje na obrazcih M-1 (podlage 01, 02, 05, 13, 16, 19, 29, 34, 40, 51, 52, 84, 85) glede na število ur delovne obveznosti. V skupno število zaposlenih se štejejo tudi družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu, samostojni podjetniki, posamezniki in druge osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo poklicno oziroma drugo dovoljeno dejavnost ter so zavarovani na teh podlagah. V kvoto se štejejo invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalide skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, http://www.svzi.gov.si/index. php?dep_id=3&content=6).
12
V kvoto se štejejo invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Pri izpolnjevanju kvote se šteje invalid, zaposlen v podporni zaposlitvi za dva invalida, za izpolnitev kvote pa se šteje tudi sklenitev pogodbe o pogodbenem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/2007, 63. člen). TABELA 3: PRIMER IZRAČUNA KVOTE PRI ZAVEZANCU X
Datum
Skupno število zaposlenih
Število invalidov
Kvota po Uredbi
Zahtevano število invalidov Zaokrožitev Razlika**
Znesek plačila v Sklad***
31.1. 102 3 6 6,12 6 3 1.130,91 €28.2. 109 3 6 6,54 7 4 1.507,88 €31.3. 106 4 6 6,36 6 2 753,94 €
* Zaokroževanje: decimalke od 1 do 4 – navzdol, decimalke od 5 - 9 navzgor. ** Razlika: razlika med dejanskim številom zaposlenih invalidov in predpisano kvoto. ***Znesek plačila: na dan izplačila plač zavezanec vplača na TRR Sklada obračunan znesek za obračunski mesec 70% minimalne plače (npr. 15.2.2007 za mesec januar 2007). Vir: Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, (http://www.svzi.gov.si/index.php?dep _id=3&content=7). Nadomestna izpolnitev kvote pomeni, da delodajalec lahko za vsakega manjkajočega invalida sklene pogodbo z invalidskim podjetjem, ki pokriva stroške dela v višini ene minimalne plače na mesec. Če je denimo pogodbena vrednost 10.437 evrov in stroški dela v storitvi ali izdelku pomenijo 50 odstotkov, je kot stroške dela iz takšne pogodbe mogoče uveljaviti 5.218 evrov. Če to vrednost delimo z minimalno plačo, to pomeni približno 10 minimalnih plač. Delodajalec bi torej lahko odvisno od potreb pokril kvoto enega invalida za obdobje 10 mesecev ali 10 delavcev za obdobje enega meseca (Marcon 2006, 24). Analiza uveljavitve kvotnega sistema v Sloveniji v prvi polovici leta 2006 je pokazala, da je delež podjetij, ki izpolnjujejo kvoto, 23-odstoten. Podjetjem v povprečju za izpolnitev kvote primanjkuje 1,5 zaposlenega invalida. Največ je podjetij, ki bi za izpolnitev kvote morala zaposliti le še enega invalida (prav tam). V obdobju januar - junij 2006 so zavezanci za kvoto izpolnjevali kvoto na naslednje načine (Zapisnik projektnega sveta, 7. seja, http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/page upl oads/dokumenti__pdf/proj_svet_seja7_zapisnik.pdf):
• zaposlovali so predpisano kvoto invalidov, ali so imeli sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom (23% vseh zavezancev),
• plačevali so prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v Sklad (49% zavezancev) ali
• zaposlovali so večje število invalidov, kot je predpisano z Uredbo in so bili prejemniki nagrade za preseganje kvote ( 28% zavezancev).
13
2.5 Invalidska podjetja 2.5.1 Opredelitev poslanstva invalidskih podjetij Osnovno poslanstvo invalidskih podjetij je usposabljanje in zaposlovanje invalidov. S funkcijo usposabljanja invalidsko podjetje pomaga invalidom v druge oblike zaposlovanja ali v zaposlitve pod splošnimi pogoji. S funkcijo zaposlovanja pa invalidska podjetja omogočajo delo in zaposlitev invalidom, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delavno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo zaposlovati pod splošnimi pogoji (Vrzel 2005, 6). Invalidska podjetja glede na poslanstvo lahko umestimo v socialnoekonomski ali t.i. tretji sektor, ki se v razvitem svetu hitro razvija kot odgovor na določene potrebe ljudi, ki jih ne morejo uspešno rešiti niti privatni profitni sektor niti državne oz. javne službe. Pri opredelitvi tretjega sektorja je bistveno, da morajo organizacije najprej postaviti neprofitno poslanstvo (Čufer in Tabaj 2004, 82). Neprofitno poslanstvo invalidskih podjetij vključuje usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, strokovno obravnavo pri integraciji invalidov v delovno in življenjsko okolje, humanizacijo dela in socialne storitve (organiziran prevoz na delo, prilagoditev delovnega mesta) (prav tam). Pavel (2005, 7) utemeljuje izraz socialno podjetje kot neprofitno organizacijo (v skladu s svojim socialnim poslanstvom), ki na osnovi izvajanja povsem ekonomske dejavnosti na komercialni način zagotavlja zaposlitev in plače ranljivim skupinam ljudi, ki se ne morejo zaposliti pod splošnimi pogoji na odprtem trgu dela. Ob tem zagotavlja tudi podporno okolje, v katerem ti ljudje lahko razvijajo svoje sposobnosti. Bistvena cilja socialnih podjetij sta (Pavel 2005, 14):
• zagotoviti podporno okolje, v katerem lahko osebe s posebnimi potrebami razvijajo svoje sposobnosti, ki so eden od pogojev produktivnega delavca;
• postati in ostati podjetje, ki samo vzdržuje in svojim vključenim zagotavlja stalno zaposlitev.
Primarni cilj invalidskih podjetij ni ustvarjanje dobička iz prodaje proizvodov in storitev, pač pa usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter ustvarjanje in ohranjanje zaposlitve. Proizvodni programi in storitve, ki jih invalidska podjetja izvajajo, so podrejeni temu primarnemu poslanstvu. Temeljno poslanstvo invalidskih delavnic oziroma podjetij se skozi čas ni spreminjalo. Zaposlovala naj bi tiste invalide, ki se zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti na odprtem trgu (prav tam, 8).
14
2.5.2 Status in pogoji delovanja invalidskih podjetij 2.5.2.1 Invalidska podjetja skozi čas Invalidska podjetja imajo na slovenskih tleh dokaj dolgo tradicijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so se pričele odpirati prve invalidske delavnice, ki so se kasneje z zatonom dogovorjene ekonomije preoblikovale v invalidska podjetja. Leta 1976 je bil sprejet Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki je določal osnovne pogoje za ustanavljanje in delovanje invalidskih delavnic. Ta zakon je pomemben, saj je na neki način krovni zakon za področje zaposlovanja in poklicne rehabilitacije vseh invalidov. Ustanovitelj invalidske organizacije je za njeno ustanovitev moral pripraviti proizvodni oziroma delovni program, predvideti temeljno kadrovsko sestavo, ustrezno vlogo invalidske organizacije ter zagotoviti potrebna osnovna in obratna sredstva. Status invalidske organizacije je lahko pridobila organizacija, če je poleg prej naštetih pogojev povprečno na leto zaposlovala najmanj 40% invalidnih oseb od skupnega števila vseh zaposlenih. Sredi leta 1993 je Zakon o podjetjih nadomestil Zakon o gospodarskih družbah, ki je s samo enim členom v 11. poglavju določal, da je invalidsko podjetje družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna delniška družba, ki med celim poslovnim letom usposablja in zaposluje najmanj 40% invalidnih oseb od vseh zaposlenih v družbi, če pridobi predhodno soglasje Vlade RS (Uršič 1996, 56). Od leta 2004 ureja ustanavljanje in delovanje invalidskih podjetij Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). GRAF 1: VSE ZAPOSLENE OSEBE V INVALIDSKIH PODJETJIH IN MED TEMI ZAPOSLENI INVALIDI V OBDOBJU 2001- 2006
-
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
16,0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto
štev
ilo (v
100
0)
Skupno število zaposlenih vinvalidskih podjetjihZaposleni invalidi po statusuinvalidnosti-skupaj
Vir: Vertot 2007, 13. Iz grafa je razvidno, da se vztrajno zvišuje število zaposlenih v invalidskih podjetjih, posebno invalidov. Konec leta 2006 je bilo tako v invalidskih podjetjih zaposlenih 13.685, od tega je bil delež invalidov 46,7%.
15
Skladno s 83. in 101. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, št. 16/2007) je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 1.1.2007 vzpostavilo Register invalidskih podjetij v RS. V letu 2007 je bilo registriranih 167 invalidskih podjetij. 2.5.2.2 Status delovanja invalidskih podjetij Status invalidskega podjetja v skladu s 52. in 53. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ima gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska družba v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, torej kot družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna družba in izpolnjuje naslednje pogoje (ZZRZI- UPB2, Ur. l. RS, št. 16/2007):
• najmanj 40% zaposlenih ima status invalida; • ima izdelan poslovni načrt; • zaposluje in usposablja invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali
zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, kjer ni ustreznih delovnih mest;
• zaposluje najmanj enega strokovnega delavca z ustrezno strokovno izobrazbo. Če zaposluje in usposablja več kot tri invalide, oziroma ima na vsakih 20 invalidov zaposlenega enega strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje strokovnih pogojev, ima pa certifikat o poklicni kvalifikaciji.
Status invalidskega podjetja podeli gospodarski družbi z odločbo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi predhodnega mnenja Vlade RS, če izpolnjuje prej naštete pogoje (Pravilnik o invalidskih podjetjih, Ur. l. RS, št. 117/05, 5. člen). V okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve deluje strokovna komisija, ki je pristojna za obravnavo vlog in ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa invalidskega podjetja, nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za ohranitev statusa in nadzor nad uporabo finančnih sredstev iz naslova oprostitev in olajšav. S pridobitvijo statusa so povezane državne ekonomske olajšave pri poslovanju invalidskega podjetja, ki izhajajo iz področnih zakonov. Invalidska podjetja poslujejo po tržnih zakonitostih, vendar ob hkratnem uresničevanju socialnih ciljev, za kar prejemajo znatne državne ekonomske olajšave (Gruev 2007, 9). Gospodarski družbi se lahko z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je pri nadzoru ugotovljeno (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/07, 60. člen):
• da ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa po ZZRZI; • da nenamensko uporablja sredstva iz naslova oprostitev in olajšav; • da huje krši predpise.
Glede na načine in motive ustanavljanja lahko razlikujemo dve vrsti invalidskih podjetij. V prvi skupini so tista, ki so jih ustanovili invalidi sami, njihove organizacije ali njihovi sorodniki in pri katerih je osnovni cilj zagotovitev delovne integracije za najtežje prizadete.
16
V drugo skupino lahko uvrstimo invalidska podjetja, ki so jih ustanovile večje gospodarske družbe oziroma podjetja v okviru kadrovskih sanacij ali prestrukturiranja. Njihov osnovni motiv je znižanje stroškov poslovanja in ohranitev določenih programov, ki so na meji rentabilnosti, in s tem ohraniti vsaj minimalni kapitalski donos (Čufer in Tabaj 2004, 83). GRAF 2: USTANOVITELJSKA STRUKTURA INVALIDSKIH PODJETIJ NA DAN 1.3.2004
52%
13%7%
28% gospodarska družbafizična osebazdruženje, društvomešani ustanovitelji
Vir: Prirejeno po Informacije o invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji 2005. Invalidska podjetja lahko ustanovijo različne osebe glede na pravno organiziranost. Iz grafa je razvidno, da so največ invalidskih podjetij ustanovile gospodarske družbe, ki so v večini primerov tudi njihove večinske lastnice (52%). Sledijo mešani ustanovitelji, to pomeni, da je invalidsko podjetje ustanovilo več ustanoviteljev z različnimi pravnimi oblikami (28%), fizične osebe (13%) in združenja (7%). Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo v letu 2007 od skupno 167 invalidskih podjetij organiziranih kar 98,2% kot družba z omejeno odgovornostjo in 1,8% je bilo organiziranih kot delniške družbe. Nobeno invalidsko podjetje pa ni bilo organizirano kot komanditna družba (Register invalidskih podjetij, http://www.mddsz. gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_republiki_sloveniji/register_invalidskih_podjetij/). 2.5.3 Dejavnosti in poslovanje invalidskih podjetij1 V invalidskih podjetjih opravljajo proizvodno, storitveno ali pa tako proizvodno kot tudi storitveno dejavnost. Proizvodna dejavnost so najpogosteje dodelavni posli ali ena faza proizvodnega procesa pogosto družbe ustanoviteljice. V primerih, ko je to edina dejavnost invalidskega podjetja, gre pravzaprav za popolno odvisnost invalidskega podjetja od družbe ustanoviteljice, ki praviloma tudi trži program in sprejema poslovne odločitve.
1 Povzeto po Informacije o invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji 2005 (http://www.mddsz.gov.si/ fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ip_info05.pdf).
17
Invalidi v večini invalidskih podjetjih običajno opravljajo pomožna dela v proizvodnji, v montaži, storitve čiščenja, vratarska, receptorska in kurirska dela, lažja administrativna dela, pa tudi druga bolj zahtevna dela v proizvodnji, le da so pogoji za opravljanje teh del prilagojeni njihovi preostali delovni zmožnosti, prav tako pa je zahtevnost dela odvisna tudi od izobrazbe oziroma usposobljenosti, tako da izobraženi invalidi delajo oziroma zasedajo delovna mesta v skladu z njihovo izobrazbo oziroma usposobljenostjo. Po številu zaposlenih, ki opravljajo posamično dejavnost, zajemata pomembno vlogo storitvena in proizvodna dejavnost. V letu 2004 se je s storitveno dejavnostjo ukvarjalo 6.429 (47,4%) zaposlenih, s proizvodno pa 7.151 (52,6%), od tega se je s storitveno dejavnostjo ukvarjalo 3.120 (49%) invalidov, s proizvodno pa 3.228 (51%) invalidov. Organizacija vsa sredstva, ki jih pridobi, v celoti porabi za delovanje in razvijanje svoje dejavnosti. Dobička, če ga seveda ustvarijo, ne razdelijo med zaposlene in lastnike, tako kot v profitnih organizacijah, ampak ga porabijo za uresničevanje svojega poslanstva, lasten razvoj in višjo kakovost dela (Čufer in Tabaj 2004, 82). Invalidsko podjetje je dolžno revidirati računovodske izkaze (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/07, 59. člen) in obvestiti ministrstvo, ko
• se lastniški delež posameznega družbenika oziroma delničarja poveča na (d) 25% osnovnega kapitala družbe;
• širi ali krči dejavnosti; • pridobi ali odtuji nepremičnine, v katerih poteka glavnina dejavnosti; • sprejme sklep o prenehanju gospodarske družbe in • sprejme druge pomembne razvojne odločitve, ki lahko vplivajo na ohranjanje
delovnih mest za invalide. Pri poslovanju so uspešna predvsem tista invalidska podjetja, ki imajo svoje ali večinoma samostojne proizvodne programe oziroma svojo dejavnost. Manj uspešna pa so praviloma taka, ki so povezana z matičnim podjetjem in nimajo samostojne proizvodnje ali svoje dejavnosti (Hafner 2007, 24). Po 57. členu ZZRZI mora invalidsko podjetje najmanj 60% ustvarjenega dobička, doseženega s prodajo na trgu, nameniti za povečanje osnovnega kapitala ali porabiti na enak način kot finančna sredstva iz naslova olajšav in oprostitev, ki so podrobneje opredeljena v poglavju 4.3.2. Na uspešnost poslovanja invalidskih podjetij vpliva poleg sposobnosti poslovodstva tudi vrsta dejavnosti, ki jo invalidsko podjetje opravlja, in skupno število preostalih zaposlenih glede na število zaposlenih invalidov. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so večja invalidska podjetja praviloma uspešnejša od manjših (Kotnik 2006, 46).
18
2.6 Ugotovitve 2. poglavja Višja brezposelnost invalidov v Sloveniji je posledica dejstva, da ljudje s posebnimi potrebami v moderni družbi nimajo enakih možnosti na trgu dela. Država poskuša z različnimi ukrepi vzpodbujati zaposlovanje invalidov. Kvotni sistem je eden izmed možnih ukrepov pospeševanja zaposlovanja invalidov in pomeni instrument obveznega zaposlovanja invalidov z določitvijo obvezne kvote zaposlenih invalidov med zaposlenimi pri delodajalcu. Delodajalec ima možnost, da v okviru obvezne kvote izbira med možnosti, s katerimi bo izpolnil obveznosti. Lahko zaposli obvezni delež invalidov, izbere plačilo dajatve za neizpolnjevanje kvote, ali se odloči za poslovno sodelovanje z invalidskimi podjetji ali pa zaposluje nad kvoto in si pridobi določene stimulacije. Na drugi strani delujejo podjetja, ki jim je dodeljen status invalidskega podjetja s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, če izpolnjujejo predpisane pogoje: zaposlujejo 40% delež invalidov, imajo izdelan poslovni načrt in se organizirajo v eno izmed kapitalskih družb. Invalidska podjetja niso namenjena ustvarjanju dobička na trgu dela kot druge gospodarske družbe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ampak je njihov glavni smisel zagotavljati ustrezno okolje za zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Zadnje raziskave o delovanju invalidskih podjetjih pravijo, da jih je glede na pravno obliko največ organiziranih kot družbe z omejeno odgovornostjo (94%), da so jih v večini ustanovile gospodarske družbe, ki so večinoma tudi njihove večinske lastnice. Invalidska podjetja v Sloveniji opravljajo bodisi storitveno bodisi proizvodno dejavnost. Da bi dodatno zagotovili razvidnost poslovanja, morajo po zakonu ZZRZI najmanj 60% ustvarjenega dobička nameniti za povečanje osnovnega kapitala ali ga porabiti kot druga finančna sredstva. Vsekakor je pomembna varovalka revizija računovodskih izkazov in preveritev upravljanja z odstopljenimi sredstvi in ugodnostmi, ki jih podjetja imajo.
19
3 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V NEMČIJI 3.1 Položaj invalidov in njihova vključenost v delovno okolje ter pomembni izvajalci pospeševanja zaposlitve invalidov Invalidne osebe so osebe, katerih fizične funkcije, mentalne zmožnosti ali psihološko zdravje odstopajo od običajnega stanja, značilnega za določeno starostno obdobje, predvidoma v obdobju, daljšem od šestih mesecev, zaradi česar je omejeno življenje osebe v družbi (Sozialgesetzbuch Neutes Buch 2004, 2. člen). V letu 2006 je bilo v Nemčiji okoli 6,7 milijonov prebivalcev s statusom invalidne osebe, kar je skoraj 90.000 več kot pri zadnjem zvišanju števila invalidov v letu 2003. Statistika kaže, da je vsak 12. prebivalec Nemčije invalid. Delež invalidov glede na celotno prebivalstvo je bil 8%, od tega je 52% moških (Bundesarbeitgemeinschaft der Integrationsämter und Hauptfürsorgestellen-BIH, Jahresbericht 2006/07, 2007, 10). Deveta knjiga socialnega zakonika (nem. Sozialgesetzbuch Neutes Buch v nadaljevanju SGB IX) z naslovom Rehabilitacija in vključenost invalidnih oseb, ki je stopil v veljavo julija 2001, podpira celoten koncept socialne politike Zveznega parlamenta do invalidnih oseb. Leta 2004 so z dopolnitvijo devete knjige socialnega zakonika in s sprejetjem dodatnih zakonov želeli zagotoviti mehanizme, ki bi invalidom omogočili obdržati službo (Inštitut RS za rehabilitacijo, Urlich 2004, 64). Integracijski servisi (nem. Integrationsämter), ki so organizirani po posameznih zveznih deželah, pospešujejo in zagotavljajo poklicno vključevanje invalidov na splošen trg dela, svetujejo invalidom in njihovim delodajalcem pri zagotavljanju in ustvarjanju novih delovnih mest, nudijo finančne vzpodbude invalidom in delodajalcem ter odločajo, ali ima delodajalec dovolj tehtne razloge za odpoved delovnega razmerja (ZB Extra 2004, 16). Za podporo in pomoč pri delu z invalidi ustanavljajo integracijski servisi strokovne službe, ki se ukvarjajo z invalidi iste vrste invalidnosti. Za izvajanje strokovnih služb so odgovorni integracijski servisi. Integracijske strokovne službe (nem. Integrationsfachdienste)(prav tam):
• oskrbujejo in spremljajo težke invalide, ki zaradi specifičnosti svoje invalidnosti potrebujejo spremstvo pri delu;
• nudijo individualno pomoč za zaposlene v invalidskih delavnicah, ki se pripravljajo na prehod na splošni trg dela;
• svetujejo invalidnim učencem, ki so zaključili šolanje, in se željijo zaposliti na splošnem trgu dela;
• so kontaktna oseba za delodajalce, ki po pogodbi z integracijskim servisom informirajo in svetujejo podjetjem.
20
3.2 Kvotni sistem 3.2.1 Obveznost zaposlovanja invalidov in zaposlitvena kvota V Nemčiji so zavezanci za izpolnitev obveznega števila invalidov vsa javna in zasebna podjetja, ki letno v povprečju zaposlujejo najmanj 20 delavcev. Zavezana so, da mesečno zaposlijo težke invalide v višini najmanj 5% vseh delovnih mest (SGB IX 2004, 71. člen). Za javne delodajalce se štejejo (prav tam):
• zvezni uradi s podrejenimi službami, urad predsednika vlade, zvezni parlament, zvezni svet, zvezna sodišča, tožilstva;
• deželni in državni uradi, predsedniška pisarna in njej podrejene službe; • regijske javnopravne skupnosti in društva posameznih regij; • razne javne institucije, ustanove, zavodi, skladi itd.
Zaposlitvena kvota (nem. Beschäftigungsquote) predstavlja minimalni delež obvezno zaposlenih invalidov glede na celotno število zaposlenih v podjetju. Za majhna podjetja velja posebna ureditev določitve zaposlitvene kvote. Delodajalci, ki zaposlujejo letno povprečno manj kot 40 delavcev, morajo mesečno zagotoviti eno delovno mesto za težkega invalida, tisti z letnim povprečjem manj kot 60 delavcev, pa dve delovni mesti (SGB IX 2004, 71. člen). V praksi redki delodajalci upoštevajo možnosti posebne ureditve za majhna podjetja. Glavni vzroki se kažejo v nepoznavanju te ureditve in slabi komunikaciji med kadrovsko in nabavno službo (Beschäftigungspflicht, http://de.wikipedia.org/wiki/Besch%C3%A4ft igungspflicht). Ciljno skupino težjih invalidnih oseb, ki so jih delodajalci zavezujoči zaposliti v okviru kvote, sestavljajo (SGB IX 2004, 72. člen): 1. invalidi, ki so zaradi vrste in stopnje invalidnosti drugače obravnavani pri zaposlovanju, posebej tisti,
• ki pri zaposlitvi potrebujejo stalno pomoč; • pri katerih zaposlitev zaradi invalidnosti ni samo začasno povezana z višjimi
izdatki delodajalca; • ki imajo zaradi invalidnosti nižjo delovno storilnost (uspešnost); • katerih dokazana stopnja invalidnosti je najmanj 50% in je posledica duševne in
psihične bolezni; • ki zaradi vrste in stopnje invalidnosti niso izšolani za noben poklic.
2. invalidi, ki so dopolnili 50 let. Podjetja s poslovnimi enotami, ki vsako za sebe imajo manj, vendar skupaj več kot 20 delovnih mest, so prav tako zavezana k zagotavljanju obveznih delovnih mest za invalide (Ausgleichabgabe, http://de.wikipedia.org/wiki/Ausgleichsabgabe). Zvezna vlada si pridržuje pravico, da glede na razvoj zaposlitvene situacije težkih invalidov ponovno določi višino kvote (ZB Extra 2004, 3).
21
3.2.2 Izračun števila obveznih delovnih mest za invalide V število obveznih delovnih mest invalidov se šteje (SGB IX 2004, 75. člen):
• vsak težek invalid, ki je zaposlen; • težek invalid, ki je zaposlen za krajši delovni čas, vendar ne manj kot 18 ur
tedensko; • težek invalid, ki dela manj kot 18 ur tedensko, po odločitvi agencije za
zaposlovanje zaradi vrste in stopnje invalidnosti; • invalid, ki je v okviru vzpodbud premeščen iz invalidske delavnice na splošni trg
dela; • invalidni delodajalec; • imetnik rudarske izkaznice, tudi če ni težek invalid.
Pri izračunu minimalnega števila obveznih delovnih mest za invalide se ne prištevajo delovna mesta, ki jih zasedajo vajenci oziroma pripravniki (SGB IX 2004, 74. člen). Nemški kvotni sistem pozna večkratno obračunavanje števila obveznih delovnih mest za invalide. Večkrat se v kvoto štejejo invalidi (SGB IX 2004, 77. člen):
• ki se pri delu soočajo z težavami zaradi invalidnosti; njihovo delovno mesto se v kvoto upošteva dvakrat ali največ trikrat glede na odločitev agencije za zaposlovanje;
• ki se poklicno izobražujejo ali so udeleženi v zaposlitveni rehabilitaciji, ki se odvija v podjetju ali javnih službah; ti invalidi se upoštevajo dvakratno;
• ki se zaposlijo pri delodajalcu, ki jih je usposabljal; v prvem letu zaposlovanja se njihovo delovno mesto upošteva dvakratno.
Vse dokler delodajalec ne zaposli predpisanega števila težkih invalidov, je dolžan plačevati »nadomestno« oziroma »kompenzacijsko« dajatev (nem. Ausgleichabgabe) za vsako delovno mesto, ki ga ne zapolni invalid. S plačilom nadomestne dajatve se ne preneha obveznost zaposlovanja težkih invalidov (prav tam). TABELA 4: VIŠINA MESEČNE NADOMESTNE DAJATVE GLEDE NA ODSTOTEK IZPOLJENE OBVEZNOSTI
Izpolnjena obveznost v %
Višina nadomestne dajatve na mesec
od 3% do 5% 105 evrovod 2% do 3% 180 evrovod 0% do 2% 260 evrov
Vir: Ratgeber für Menschen mit Behinderung 2007, 51. Iz tabele je razvidno, da se višina nadomestne dajatve na mesec določi glede na povprečno letno izpolnitev zaposlitvene kvote.
22
V primeru, da izračunana kvota ne predstavlja celega števila, npr. delež 0,5 in več, se zaokroži navzdol pri delodajalcih, v povprečju letno z manj kot 60 zaposlenimi, pri ostalih pa se zaokroži navzgor (SGB IX 2004, 74. člen). Delodajalci, ki imajo v povprečju letno predvideno manj kot 40 delovnih mest in nimajo zaposlena nobenega težkega invalida (obvezno bi morali imeti zaposlenega vsaj enega invalida), so dolžni plačati 105 evrov nadomestne dajatve (prav tam). Delodajalci, ki imajo v povprečju letno predvideno manj kot 60 delovnih mest in imajo zaposlena manj kot dva težka invalida (zaposliti bi morali najmanj dva invalida), so zavezani plačati 105 evrov nadomestne dajatve, če pa ne zaposlujejo nobenega invalida, pa 180 evrov mesečno (prav tam). Že več let počasi, vendar nepretrgoma, narašča povprečna zaposlitvena kvota (odstotek zaposlenih invalidov v celotnem številu zaposlenih v podjetju). TABELA 5: RAZVOJ ZAPOSLITVENE KVOTE V OBDOBJU 2000 - 2005 v %
Vrsta delodajalca / Leto 2005 2004 2003 2002 2001 2000 Zasebna podjetja 3,7 3,6 3,6 3,4 3,4 3,3 Javna podjetja 5,7 5,6 5,4 5,2 5,1 5,2 Povprečna zaposlitvena kvota 4,2 4,1 4 3,8 3,8 3,7
Vir: BIH 2007, 12. Iz tabele je razvidno, da so delodajalci v letu 2005 izpolnjevali obveznost v povprečju za 4,2% in se je zaposlitvena kvota glede na leto 2000 zvišala za 0,5%. Vsa leta so javna podjetja zaposlovala višji odstotek invalidov kot zasebna. Zasebni delodajalci so v letu 2005 v povprečju zagotovili 3,7% delovnih mest invalidom, kar je za 0,4% več glede na leto 2004. Izpolnitev zaposlitvene kvote ni povezana z velikostjo podjetij. Podjetja z manj kot 40 zaposlenimi izpolnjujejo povprečno letno kvoto v višini 2,7%, medtem ko podjetja s 500 do 1.000 zaposlenimi le 4,3%. Zaposlitvena kvota desetih največjih podjetij v Nemčiji se je v letu 2005 gibala okoli 5,8% (BIH 2007, 12). 3.2.3 Nadomestna dajatev V primeru, da delodajalec ne zaposluje predpisanega števila invalidov, je zavezan, da za vsako nezasedeno delovno mesto invalida plačuje mesečno nadomestno dajatev. Nadomestna dajatev se obračunava in usklajuje letno. Višina nadomestne dajatve se spreminja glede na spremembe socialnih prispevkov. Delodajalec plača nadomestno dajatev integracijskemu servisu, pristojnemu na področju, kjer ima delodajalec sedež (SGB IX 2004, 77. člen).
23
Iz sredstev nadomestnih dajatev se financirajo dejavnosti delodajalcev in invalidov, delovanje strokovnih služb ter vzpodbud, ki jih odobri agencija za zaposlovanje. Določen (30%) delež nadomestnih dajatev mora dati integracijski servis v poseben integracijski sklad (nem. Ausgleichsfonds). Ministrstvo za delo in socialo ustanovi in vodi poseben sklad na deželni ravni, s katerim se upravljajo sredstva, pridobljena iz nadomestnih dajatev, ki so namenjena za pospeševanje zaposlovanja invalidov (SGB IX 2004, 78. člen). Prihodki iz nadomestnih dajatev so v letu 2006 znašali okoli 466 milijonov evrov. Po nakazilu 30% zbranih sredstev v integracijski fond je integracijskim servisom ostalo približno 326 milijonov evrov sredstev, s katerimi se financirajo njihove dejavnosti. V zadnjih petih letih so se prihodki iz nadomestnih dajatev močno znižali. V letu 2006 so se glede na leto 2003 znižali za približno 20% (BIH 2007, 15). TABELA 6: SKUPNI IZDATKI INTEGRACIJSKIH SERVISOV IZ NADOMESTNIH DAJATEV V OBDOBJU 2005- 2006
v mio evro
Storitve/Leto 2006 2005 Programi zaposlovanja 14,51 26,97 Storitve težkih invalidov 26,14 25,97 Storitve delodajalcev 156,69 168,29 Storitve integracijskih projektov 46,85 50,32 Storitve strokovnih služb 68,28 75,46 Vzpodbude 70,68 102,94 Izobraževanje in informiranje 5,25 5,61 Raziskave in analize 2,92 4,28 Drugi ukrepi 1,81 1,07 Skupaj 393,13 460,91
Vir: BIH 2007, 17. Tabela nam prikazuje, da so se izdatki integracijskih servisov v letu 2006 glede na leto 2005 znižali za približno 15%. Integracijski servisi so imeli v obeh letih največ izdatkov za storitve delodajalcev, razne vzpodbude in storitve strokovnih služb. Vlada je s soglasjem zveznega parlamenta pooblaščena, da (SGB IX 2004, 79. člen):
• lahko glede na potrebe po delovnih mestih za invalide zviša zaposlitveno kvoto največ do 10% ali jo zniža največ do 4%. Pri javnih delodajalcih je določena kvota lahko višja kot pri zasebnih;
• spreminja predpise o uporabi sredstev iz nadomestnih dajatev in o upravljanju posebnega fonda.
24
3.3 Integracijski projekti 3.3.1 Opredelitev in namen integracijskih projektov Integracijski projekti (nem. Integrationsprojekte) so podjetja, ki zaposlujejo invalidne osebe na splošnem trgu dela, katerih udeležba pri zaposlovanju je ovirana zaradi njihove vrste ali stopnje invalidnosti in zato, ker naletijo z vključevanjem v delovno okolje na določene težave, kljub vsem izčrpajočim vložkom in možnostim integracijskih strokovnih služb (SGB IX 2004, 132. člen). Integracijske projekte razdelimo v tri skupine (prav tam):
1. pravno in gospodarsko samostojna podjetja (nem. Integrationsunternehmen) ali; 2. zasebno ali javno vodeni deli podjetja (nem. Integrationsbetrieb) ali; 3. zasebno ali javno vodeni oddelki (nem. Integrationsabteilung).
Integracijska podjetja (nem. Integrationsunternehmen) so ponavadi pravno in gospodarsko samostojna podjetja, ki so pridobitno usmerjena. Organizirajo se lahko kot podjetniki posamezniki, osebne ali kapitalske družbe. Po pravilih trgovinskega in podjetniškega prava so obvezane knjigovodsko izkazovati dobiček ali izgubo. Status socialnega oziroma družbeno koristno naravnanega podjetja nima vpliva na njegovo izvajanje pridobitne dejavnosti (Kommunalverband für Jugend und Soziales 2005, 4). Pojem »Projekt« sam po sebi ne pove ničesar, v praksi pa pojem »Integrationsprojekte« predstavlja značilnosti delovanja integracijskih podjetij. Integracijska podjetja so nekakšen vmesni člen med invalidskimi delavnicami in splošnim trgom dela (prav tam). Značilnosti integracijskih podjetij so (Integrationsbetriebe, http://www.faf-gmbh.de/Integr ationsbetriebe.htm):
1. pripadnost k splošnemu trgu dela; 2. zaposlujejo invalidne in neinvalidne osebe; 3. so tržno usmerjene in težijo h kakovosti in 4. ustvarjajo delovna mesta pod splošnimi pogoji zaposlovanja.
Integracijska podjetja zaposlujejo najmanj 25% težkih invalidov, delež le-teh pa praviloma ne sme presegati meje 50%. Zgornje meje števila zaposlenih težkih invalidov ni potrebno upoštevati integracijskim podjetjem, ki so v preteklosti, kljub večjemu deležu težkih invalidov, uspešno poslovala (KJVS 2005, 6). V praksi morajo biti integracijska podjetja donosna in konkurenčna na trgu, hkrati pa morajo zagotoviti trajna delovna mesta za posebej težke invalide (BIH 2007, 22). Število integracijskih projektov narašča. V letu 2006 je bilo v Nemčiji skupno 499 integracijskih podjetij, od tega se je na novo ustanovilo 52. Glede na leto 2002 se je njihovo število zvišalo za 37% (BIH 2007, 23).
25
3.3.2 Naloge in ciljne skupine zaposlovanja Integracijska podjetja zaposlujejo težke invalidne osebe na splošnem trgu dela. Skupino težkih invalidov sestavljajo (KJVS 2005, 5):
• invalidne osebe z duševnimi motnjami ali osebe s težko telesno, duševno invalidnostjo, ki neugodno vpliva na njihovo delovno uspešnost in jim s tem preprečuje zaposlitev na splošnem trgu dela, razen v integracijskih podjetjih;
• invalidne osebe, ki se jih usmerjeno pripravlja za prehod iz invalidskih delavnic v podjetja in javne službe, ki delujejo na splošnem trgu dela;
• težko prizadeti mladostniki, ki imajo možnost zaposlitve na splošnem trg dela le, če so se pred tem poklicno izobraževali ali prekvalificirali v integracijskih podjetjih.
Zaposlovanje ponujajo tistim težkim invalidom, katerih delovna sposobnost je višja, kot je zahtevana raven sposobnosti v invalidskih delavnicah. Integracijska podjetja imajo funkcijo premeščanja med splošnim trgom dela in invalidskimi delavnicami (BIH 2007, 21). Naloge integracijskih projektov so opredeljene v 133. členu Socialnega zakonika. Integracijski projekti ponujajo težkim invalidom zaposlitev in delavno varstvo, po potrebi poskrbijo za nadaljnje poklicno izobraževanje, nudijo zaščito pri posredovanju zaposlovanja v podjetju na splošnem trgu dela ali javnih službah (SGB 2004, 133. člen). Skupno število zaposlenih v integracijskih podjetjih je v letu 2006 znašalo 17.711. Od tega je bilo zaposlenih le okoli 35% žensk. V povprečju so integracijski projekti zaposlovali 77% invalidov, od tega je bil največji delež invalidov (45%) in posebno težkih invalidov (42%) (BIH 2007, 21). 3.3.3 Pospeševanje integracijskih projektov Integracijski servisi lahko v okviru svoje pristojnosti namenijo sredstva iz nadomestnih dajatev integracijskim projektom za izgradnjo, razvoj, širitev in opremljanje (vključno s podjetniškim svetovanjem) ter za pokritje posebnih stroškov, ki jih imajo pri zaposlovanju invalidov (SGB IX 2004, 134. člen). Čeprav integracijski projekti spadajo na splošni trg dela, veljajo za njih posebne vzpodbude določene v 134. členu. Koncept vzpodbujevanja integracijskih podjetij je zastavljen tako, da je v fazi ustanovitve potrebno zagotoviti poleg neinvalidnih delovnih mest še najmanj 8 delovnih mest za težke invalide. Delovna mesta tistih, ki se izobražujejo, so (npr. pripravnik) obravnavana enako kot ostala delovna mesta v podjetju (KVJS 2005, 4). Vrste in obseg vzpodbud ter njihova razdelitev so odvisne od presoje integracijskega servisa, pristojnega na določenem območju. Vzpodbude dobiva integracijsko podjetje, ki izpolnjuje družbene in socialne cilje. V kapitalske družbe so lahko udeleženi tudi zasebniki, vsekakor pa morajo integracijska podjetja obvladati 51% družbe (prav tam, 4).
26
TABELA 7: SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI V INTEGRACIJSKIH PODJETJIH V LETU 2006
Dejavnosti integracijskih podjetij v mio. evro v % Ostalo podjetniško svetovanje 0,33 0,7 Ustanovitev 9,22 19,7 Širitev 3,52 7,5 Modernizacija 0,56 1,2 Pokrivanje posebnih stroškov 17,07 36,4 Storitve pri dodatnih obremenitvah 15,83 33,8 Podjetniško svetovanje pri ustanovitvi 0,32 0,7 SKUPAJ 46,85 100,0
Vir: Prirejeno po BIH 2007, 21. Iz tabele je razvidno, da so integracijski servisi v letu 2006 namenili za približno 47 milijonov evrov sredstev za pospeševanje dejavnosti v integracijskih podjetjih. Največji delež sredstev so namenili za pokrivanje posebnih stroškov in za stroške storitev pri dodatnih obremenitvah. Invalidi in neinvalidi v integracijskih podjetjih naj bi delali skupaj. Delo naj bi potekalo na dodatnih delovnih mestih. Namen vzpodbud je, da se ustanovijo nova delovna mesta. Premestitev že obstoječih delovnih mest iz drugih enot podjetja v integracijska podjetja se ne vzpodbuja (KJVS 2005, 6). Da pridobijo vzpodbude, se morajo integracijska podjetja organizirati kot osebne ali kapitalske družbe ali kot podjetniki posamezniki. Če so integracijski projekti registrirani kot društva ali kot nesamostojni integracijski oddelki ali deli podjetij in so nosilci nepridobitne dejavnosti, ne dobivajo vzpodbud na podlagi 132. člena (prav tam). Višina vzpodbud za izgradnjo in modernizacijo delovnih mest za invalide je odvisna od deleža zaposlenih invalidov in se obravnava za vsak primer posebej. Obvezno je, da je vložek podjetja pri investicijah najmanj 20% (KJVS 2006, 7). Pri zaposlovanju invalidov, katerih invalidnost posebno neugodno vpliva na njihovo delo, lahko integracijska podjetja uveljavljajo posebne stroške. Integracijski servis in strokovna služba skupaj ocenita, za katere delavke ali delavce pride to v poštev. Ponavadi so to delavci, ki so bili prej zaposleni v invalidskih delavnicah. K posebnim stroškom prištevamo npr. varstvo pri delu, nadaljnjo poklicno izobraževanje (KSJV 2005, 7). Pred ustanovitvijo integracijskega podjetja se je potrebno posvetovati in raziskati trg. Integracijski servis ne pomaga samo pri iskanju svetovalnega podjetja, ampak pokriva 80% stroškov, vendar ne več kot 5.200 evrov za posvet in oceno. Subvencije v višini do 2.600 evrov letno so namenjene za tekoče podjetniško svetovanje (prav tam).
27
3.4 Invalidske delavnice 3.4.1 Opredelitev in njihova vloga pri zaposlovanju invalidov Invalidske delavnice (nem. Werkstätte für behinderte Menschen) so institucije, ki vključujejo v delovno življenje invalide, ki se zaradi vrste in težavnosti invalidnosti še niso oziroma se ne bodo nikoli zaposlili na splošnem trgu dela. Invalidom (SGB IX 2004, 136. člen):
• ponujajo primerno poklicno izobrazbo in zaposlitev za primerno denarno nadomestilo glede na delovno uspešnost;
• omogočajo, da obdržijo, razvijajo, zvišujejo ali ponovno pridobijo delovno zmožnost in pri tem skrbijo za osebno rast.
Delovanje invalidskih delavnic podrobneje ureja pravilnik o invalidskih delavnicah (Werkstättenverordnung - WVO). Pravilnik določa pogoje in naloge zaposlovanja ter uporabo finančnih sredstev. Temeljne značilnosti invalidskih delavnic so (Bundesarbeitsgemeinschaft Werkstätten für behinderte Menschen –BAG-WfbM, http://www.bagwfbm.de/page/24):
• usmerjenost invalidskih delavnic ni pridobitne narave, ampak so ustanove za vključevanje invalidov v poklicno rehabilitacijo v Nemčiji;
• niso del splošnega dela trga, zaposleni niso »delavci na čakanju«; • so ustanove posebne vrste: njihov primarni cilj ni doseganje dobička, ampak
oskrbovanje odraslih invalidov in njim prilagojena možnost zaposlitve. Namen invalidskih delavnic ni dobičkonosna proizvodnja, ta je pomembna samo toliko, da zagotavlja sredstva za denarno nadomestilo zaposlenih invalidov. Njihova glavna oziroma zakonsko določena naloga je, da s pedagoškimi, terapevtskimi, oskrbovalnimi storitvami vključujejo invalide v delovno in družbeno okolje.
V boju s konkurenco na trgu jim zakonodajalec poskuša omiliti pogoje poslovanja na trgu, da si zagotovijo naročila, nemoten potek proizvodnje in zaslužek, in sicer (BAG-WfbM, http://www.bagwfbm.de /page/24):
• delodajalcem, ki so zavezani k zaposlovanju obveznega števila invalidov in ne izpolnjujejo predpisanega števila, se znesek nadomestne dajatve zniža, če ti oddajo naročilo za nakup izdelkov v invalidskih delavnicah;
• delodajalci, ki z naročili pripomorejo k zaposlitvi v invalidskih delavnicah, lahko v višini 50% zneska naročila (za nakup izdelkov) zmanjšajo znesek nadomestne dajatve;
• pri oddaji javnih naročil imajo invalidske delavnice poseben status. Naročnik mora izbrati invalidsko delavnico kot najugodnejšega ponudnika, če ponudbena cena ni višja za več kot 15% ponudbene cene ostalih ponudnikov.
Primer (Rechnenbeispiel, http//www.wfbm-bayern.de/rechenbeispiel.asp): V podjetju XY je zaposlenih 80 delavcev. Zaposlenega imajo enega invalida, čeprav bi morali glede ne kvoto zaposlovati 4 invalide.
28
Njihova mesečna nadomestna dajatev bi znašala 780 evrov. Invalidski delavnici so oddali naročilo v mesečnem znesku 2.000 evrov. Znesek stroškov v invalidski delavnici znaša 1.500 evrov. Podjetju se za 50% stroškov, ki jih imajo v invalidski delavnici, zniža mesečna nadomestna dajatev (0,5*1.500=750). Mesečna znižana dajatev znaša 30 evrov (780-750=30). Letno znižanje obveznosti nadomestne dajatve je 9.000 evrov (750*12=9.000). Invalidske delavnice so zastopane skoraj v vseh gospodarskih dejavnostih. Opravljajo naslednje dejavnosti (BAG-WfbM, http://www.bagwfbm.de/page/24):
• storitve po naročilu: npr. obdelava kovin s CNC tehniko, montaža in pakiranje; • storitve: pranje, vrtnarska in poljedelska dela; • proizvodnja in prodaja lastnih izdelkov: igrače, izdelki iz keramike, vrtno pohištvo,
pridelki iz ekološkega kmetovanja. Invalidske delavnice s primernimi ukrepi pospešujejo prehod usposobljenih invalidov na običajna delovna mesta. Ponujati morajo najmanj 120 delovnih mest za invalide. Omenjene delavnice ponujajo širok izbor poklicno izobraževalnih in delovnih mest, strokovnih delavcev in posebno strokovno službo. Zaposlujejo invalide ne glede na vrsto in težavnost invalidnosti, za katere se pričakuje, da bodo z vključevanjem v delovno okolje dosegli minimalno delovno uspešnost. 3.4.2 Dejavnosti in naloge invalidskih delavnic2
1. Dejavnosti pri postopku vključevanja in na področju poklicnega izobraževanja V postopku vključevanja invalida v delovni proces invalidskih delavnic se ocenjuje, katero delovno mesto pride v poštev za posameznega invalida. Na podlagi ocen se pripravi načrt vključevanja invalida v določen delovni proces. Proces vključevanja ponavadi poteka 3 mesece, v posameznih primerih pa se lahko skrajša za 4 tedne, če se ugotovi, da ta čas že zadostuje za potek vključevanja.
2. Dejavnosti na področju poklicnega izobraževanja Na področju poklicnega izobraževanja so dejavnosti usmerjene k izobraževanju, izboljševanju in pripravi invalida k doseganju minimalne delovne uspešnosti. Dejavnosti trajajo 2 leti, vendar se praviloma odobrijo za 1 leto. Preden se izteče prvo leto, je potrebno predložiti strokovno dokazilo, da je invalid sposoben nadaljnjega izobraževanja oziroma izboljšanja splošnega stanja.
3. Dejavnosti na delovnem področju
Dejavnosti invalidskih delavnic na delovnem področju so namenjene invalidom, ki: • zaradi vrste in težavnosti invalidnosti še niso ali ne bodo nikoli mogli doseči
minimalnih delovnih uspehov;
2 Povzeto po SGB IX 2004, 136. člen.
29
Dejavnosti pa so namenjene: • za sprejem, izvedbo in varstvo primerne zaposlitve; • sprejemanje ukrepov za ohranitev in izboljšanje pridobljenega znanja ter
nadaljnji osebni razvoj; • pospeševanje prehoda primernih invalidov na trg dela s primernimi ukrepi.
Invalidske delavnice dobijo od pristojnih izvajalcev rehabilitacije poleg ugodnosti še denarno nagrado. Za izplačilo denarnih nadomestil (nagrad) namenijo najmanj 70% doseženih rezultatov (dobička) njihove dejavnosti. Denarna nagrada znaša mesečno 26 evrov za vsakega zaposlenega invalida, čigar plača in prej omenjena denarna nagrada mesečno ne presega zneska 325 evrov. Če je plača višja od 299 evrov, znaša mesečna denarna nagrada razliko do 325 evrov. Izplačilo denarne nagrade je odvisno od spremembe višine plače (SGB IX 43. člen). V poklicnem izobraževanju udeleženci v invalidskih delavnicah ne dobijo plače, ampak zato dobijo določeno nadomestilo za izobraževanje (nem. Ausbildungsgeld) ali nadomestilo za prehod (nem.Übergangsgeld). Nadomestilo za izobraževanje je zakonsko določeno in znaša od sprejema v delavnico 67 eurov mesečno za prvih 12 mesecev. Osnovni znesek se lahko zviša glede na uspešnost (WfbM, http://de.wikipedia.org/wi ki/Werkstatt_f%C3%BCr_behinderte_Menschen). 3.5 Ugotovitve 3. poglavja V Nemčiji se srečujejo s porastom invalidnih oseb; statistika kaže, da je vsak 12. prebivalec invalid. Z dopolnitvijo Devete knjige socialnega zakonika in s sprejetjem novih področnih zakonov so v letu 2004 ponudili delodajalcem nove možnosti in finančne vire za zaposlovanje invalidov. Javna in zasebna podjetja, ki letno zaposlujejo najmanj 20 delavcev, morajo zaposliti najmanj 5% invalidov. Posebna ureditev velja za majhna podjetja. Če obveznih delovnih mest ne zasedejo invalidi, so podjetja dolžna plačati nadomestno dajatev, ki je odvisna od odstotka izpolnjene obveznosti v prejšnjih letih. Odstotek izpolnjene zaposlitvene kvote je višji pri javnih delodajalcih. Nemški kvotni sistem pozna večkratno vračunavanje invalidov, in sicer posamezni invalid se v določenih pogojih lahko šteje v kvoto dvakrat ali trikrat. S sredstvi, prejetimi iz naslova nadomestnih dajatev, upravljajo integracijski servisi, ki finančno vzpodbujajo integracijska podjetja. Integracijska podjetja se pojavljajo v obliki pravno samostojnih podjetij, kot oddelki ali deli podjetij in delujejo na splošnem trgu dela. Zaposlujejo invalide kot tudi neinvalide, so tržno usmerjena, delež zaposlenih invalidov pa se giblje od 25% do največ 50%. S strani integracijskih servisov prejemajo vzpodbude, če so organizirane kot kapitalske družbe. Višina in obseg vzpodbud sta odvisna od odločitve pristojnega integracijskega servisa. Na drugi strani delujejo invalidske delavnice, ki zaposlujejo invalide, katerih delovna sposobnost ne dosega ravni, ki je potrebna za sprejem v integracijska podjetja. Invalidske delavnice so nepridobitno usmerjene in njihova glavna naloga je, da s strokovnim pristopom invalidom omogočijo vključitev v delovno življenje.
30
4 OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI V tem poglavju bomo obravnavali dva temeljna davka, ki bremenita invalidska podjetja v Sloveniji, to sta davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb, proti koncu pa bomo predstavili davčne olajšave, subvencije in olajšave, ki so jih deležna invalidska podjetja zaradi svojega statusa. 4.1 Davek na dodano vrednost3 Slovenija je davek na dodano vrednost, kot moderno obliko obdavčevanja prometa blaga in storitev, uveljavila 1. julija 1999 na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost. V naslednjih letih je zakon doživel številne spremembe in dopolnitve, usmerjene v nadaljnje približevanje evropskim predpisom s tega področja in pripravi za vstop v Evropsko unijo. Prenovljen zakon (ZDDV-1) na podlagi Okvira reform za povečanje gospodarske in socialne blaginje Republike Slovenije je začel veljati 1. januarja 2007 (Vraničar 2007, 48). V preteklosti so invalidska podjetja bila oproščena prometnega davka, z uvedbo DDV-ja niso bila več oproščena. Predstavniki invalidskih podjetij so pred uvedbo trdili, da jih uvedba DDV-ja postavlja na trgu v neenakovreden položaj in ogroža njihovo poslovanje, če bi DDV morali obračunavati po splošni davčni stopnji. Obdavčljive transakcije Predmet DDV so naslednje transakcije:
dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju RS za plačilo;
pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo;
opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju RS za plačilo;
uvoz blaga.
Davčni zavezanec Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Za davčnega zavezanca se šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Skupnosti. Invalidska podjetja ne predstavljajo tu nobene izjeme. Kot za vse ostale davčne zavezance, veljajo tudi zanje enaka merila za obračun in plačilo DDV.
3 Povzeto po Vraničar 2007. Zakon o davku na dodano vrednost s komentarjem in Pojasnila Davčne uprave RS, http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosno/.
31
Stopnje DDV- ja Predpisani sta dve stopnji DDV, splošna (20%) in nižja (8,5%). Za blago, pridobljeno znotraj Skupnosti, se uporablja enaka stopnja DDV, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju Slovenije. Po nižji stopnji 8,5% od davčne osnove se obračunava DDV za dobave blaga in storitev iz Priloge I Zakona od davka na dodano vrednost (ZDDV-1, UR. l. RS, št. 117/2006, 52/2007). Davčna osnova Osnova za obračun DDV je plačilo dobavitelju za opravljeno dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Davčno osnovo povečujejo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški (provizije, stroški pakiranja, prevoza idr., ki jih dobavitelj zaračuna), razen DDV. Iz davčne osnove so izključeni določeni popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika. Kraj obdavčitve Promet blaga se načeloma obdavči tam, kjer je blago porabljeno oz. uporabljeno. Tako se enako obravnava uvoženo blago in na davčnem območju proizvedeno blago, hkrati pa je izvoz blaga oproščen plačila DDV. Enako se obravnava tudi promet blaga med državami članicami, pri čemer pa so zaradi ukinitve fiskalnih meja med državami članicami uvedene določene izjeme. Glede na to, da na mejah med državami članicami ni fiskalne kontrole in je zato kontrolo mogoče zagotoviti le post festum prek dokumentacije pri davčnem zavezancu, lahko deluje sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja le v prometu med zavezanci za DDV. Pri prometu storitev velja, da se storitev obdavči tam, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki opravlja storitev, razen pri točno določenih storitvah, pri čemer se kraj opravljene storitve določi glede na druge okoliščine (dejanski kraj opravljene storitve, kraj sedeža prejemnika storitve ipd.). Oprostitve Razlikujemo med t. i. nepravimi in pravimi oprostitvami. Neprave oprostitve v sistemu DDV pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunavajo davka, pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. Plačila DDV so oproščene določene dejavnosti, ki so v javnem interesu (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, verske skupnosti, šport in športna vzgoja, kultura itn.), zavarovalne in pozavarovalne transakcije, najem oz. zakup nepremičnin, finančne storitve, dobava znamk, igre na srečo, dobava objektov ali delov objektov in zemljišč razen novogradenj oz. novovseljenih zgradb, dobava zemljišč, dobava zlata Banki Slovenije.
32
Prava oprostitev pa pomeni, da davčni zavezanec DDV ne obračuna in plača, hkrati pa ima pravico do odbitka vstopnega davka. Tako so popolnoma brez obremenitve z DDV izvoz blaga, dobave blaga v druge države članice, dobave blaga, ki so izenačene z izvozom blaga ali dobavami blaga v druge države članice, in storitve, ki so opravljene ali porabljene v tretjih državah oz. v drugih državah članicah, vkolikor je prejemnik davčni zavezanec, identificiran za namene DDV. Plačila DDV so oproščene dobave blaga in storitev v carinskih in davčnih skladiščih. Odbitek DDV Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je upravičen, da svojo davčno obveznost zmanjša za vstopni DDV. Vstopni DDV so tisti zneski davka, ki so izkazani na računih o nabavi blaga oz. opravljeni storitvi. Pravico do odbitka vstopnega DDV pa ima davčni zavezanec le za nabavo blaga in storitev, ki jih uporabi za namene svojih obdavčenih transakcij in določenih oproščenih transakcij ter v primeru občasne dobave novega prevoznega sredstva v drugo državo članico. Davčni zavezanec si lahko odbije DDV v tistem davčnem obdobju, ko je prejel blago oz. mu je opravljena storitev, če razpolaga z računom oz. carinsko deklaracijo. Če davčni zavezanec opravlja hkrati obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek DDV, ki si ga sme odbiti, z odbitnim deležem, ki se lahko določi za vse transakcije ali pa ločeno za vsako področje dejavnosti ob zagotavljanju ustreznega knjigovodstva. V primeru, ko je znesek odbitka vstopnega DDV višji ali nižji od tistega, do katerega je davčni zavezanec upravičen in če se spremenijo dejavniki, ki se merodajni za odbitek vstopnega DDV (odpoved nakupov in znižanje cene), je treba popraviti prvotni odbitek. Identifikacija za namene DDV Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazca DDV-P2 in DDV-P3). Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke pa se ne nanaša na male davčne zavezance, za katere velja posebna ureditev, ki je zapisana v 94. členu ZDDV-1. Mali davčni zavezanci so oproščeni obračunavanja DDV. Za malega davčnega zavezanca pa šteje:
• davčni zavezanec, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa in
• davčni zavezanec, član kmečkega gospodinjstva, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov.
Izdajanje računov Za opravljeno dobavo blaga ali storitev je treba izdati račun. Račun lahko v imenu in za račun davčnega zavezanca izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba ob predpisanih pogojih.
33
Poenostavljeni račun lahko izda davčni zavezanec na ozemlju Slovenije drugim osebam, kot so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci. Knjigovodstvo Davčni zavezanci lahko zagotavljajo vse informacije za izračun davčne obveznosti v svojem knjigovodstvu. Posebej pa morajo voditi evidenco o določenih prenosih blaga v drugo državo članico in evidenco prejetega blaga od davčnega zavezanca iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem blagu. Obračun DDV Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka. Obračun DDV mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV, ne glede na to, ali je za davčno obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati DDV. Davčno obdobje Davčno obdobje je koledarski mesec. Če je davčni zavezanec v preteklem koledarskem letu dosegel obdavčljiv promet blaga in storitev v vrednosti do vključno 210.000 evrov, je davčno obdobje koledarsko trimesečje. Za davčnega zavezanca, ki šele začne opravljati obdavčljivo dejavnost, je, ne glede na vrednost pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje koledarski mesec. 4.2 Davek od dohodkov pravnih oseb4 V preteklem davčnem sistemu so imela invalidska podjetja poseben status - ob izpolnjevanju določenih pogojev so bila oproščena plačila od dobička. Zaradi precejšnjih izigravanj te oprostitve in tudi goljufij, je spremenjena davčna zakonodaja odpravila poseben status invalidskih podjetij (Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Mlakar 2007, 131). Ker v letu 2005 za invalidska podjetja ni veljala več oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb (prej davek od dobička), so se s tem poslabšali pogoji poslovanja teh podjetij, saj invalidska podjetja zaradi nizke oziroma podpovprečne produktivnosti ne zagotavljajo zadostnih materialnih pogojev za vlaganje v izboljšanje svojega delovanja in tudi ne v izboljšanje pogojev dela zaposlenih invalidov (Kotnik 2006, 26).
4 Povzeto po: Pojasnila Davčne uprave RS, http://www.durs.gov.si/si/davki_predpis i_in_pojasnila/davek _od _dohodkov_pravnih_oseb_pojasnila/splosno/.
34
Kotnik (2006, 45) meni, da ni dobra rešitev, ki jo je prinesel ZZDO, da morejo invalidska podjetja plačevati davek od dohodkov/dobička. Res je, da v velikem delu članic Evropske unije invalidska podjetja/invalidske delavnice plačujejo davek od dobička. Tudi v Sloveniji so bila invalidska podjetja v preteklosti deležna večjih olajšav, saj niso plačevala prometnega davka in tudi ne davka od dobička. Smiselno bi bilo povečati prag za reinvestiranje dobička ali pa povečati davčne olajšave v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. To bi delovalo kot dober motivacijski instrument za večja vlaganja. 1. Pravne podlage Temeljni predpis je Zakon o davku od dohodkov pravih oseb (ZDDPO-2, Ur. l. RS, št. 117/06) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06). ZDDPO-2 ureja sistem in določa obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Po tem zakonu so obdavčeni:
• dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji,
• dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost za izračun in plačilo davčnega odtegljaja.
Postopek pobiranja davka od dohodkov pravnih oseb podrobneje ureja posebni del Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06). 2. Zavezanci Zavezanci za davek so pravne osebe domačega prava (razen Republike Slovenije in lokalnih skupnosti), pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino. Zavezanci rezidenti so obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje. Za rezidenta šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji. Nerezidenti so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj. 3. Oprostitve Oprostitev davka je določena le za zavezance, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na to oprostitev pa so tudi ti zavezanci dolžni plačati davek od pridobitne dejavnosti. V tem primeru se pri določanju davčne osnove prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti, izvzamejo iz davčne osnove.
35
4. Davčna stopnja Na podlagi določil ZDDPO-2 se dosedanja 25-odstotna splošna davčna stopnja za obračun davka postopoma znižuje in je v letu 2007 znašala 23 odstotkov, v letu 2008 22 odstotkov, v letu 2009 bo 21 odstotkov in od leta 2010 naprej 20 odstotkov. Posebna stopnja davka 0 odstotkov pa je določena za investicijske sklade, pokojninske sklade, zavarovalnice in družbe tveganega kapitala. 5. Davčna osnova Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije. Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma v letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi odstopanji oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov. 6. Davčne olajšave Zakon omogoča uveljavljanje davčnih olajšav, vendar največ v višini davčne osnove, za naslednje namene: a) Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini 20 odstotkov za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Zavezanci, ki opravljajo svojo dejavnost na manj razvitih področjih države, lahko uveljavljajo dodatno olajšavo v višini 15 oziroma 20 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj, ki ima naravo državne pomoči. Za neizkoriščeni del davčne olajšave zaradi prenizke davčne osnove lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. Če so vlaganja v raziskave in razvoj nepovratno financirana iz sredstev proračuna RS oz. proračuna EU, zavezanec ne more uveljavljati olajšave. b) Olajšava za zaposlovanje V okviru olajšav za zaposlovanje lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove, v naslednjih primerih:
• zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja davčno olajšavo v višini 50 odstotkov plač te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70 odstotkov plač te osebe. V primeru zaposlovanja invalidov nad predpisano kvoto po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov plač za te osebe;
36
• zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plač tej osebi, vendar največ v višini 20 odstotkov povprečne mesečne plače, zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec dela te osebe.
c) Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje To olajšavo lahko uveljavlja zavezanec delodajalec, ki v skladu s pogoji iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delno ali v celoti plačuje premije po pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta, s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU. Olajšava se prizna v višini plačanih premij, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca, ne več kot 2.390 evrov letno in največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. d) Olajšava za donacije Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti. To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju. Poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka lahko zavezanec uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU. Zavezanec lahko za znesek olajšave za izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, in ki je zaradi prenizke davčne osnove tekočega davčnega obdobja ni koristil, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih. 7. Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanje davka Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb se ugotavlja na podlagi davčnega obračuna za davčno obdobje, ki je po navadi koledarsko leto. Davčni zavezanec pa kot davčno obdobje lahko izbere tudi poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. V tem primeru mora o izbiri obvestiti davčni organ, izbranega davčnega obdobja pa ne sme spreminjati tri leta.
37
Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb in priloge, ki so sestavni del davčnega obračuna, je določen s pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. 8. Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove Po splošnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu. a) Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so:
• izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
• odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let, • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, • stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, • kazni, ki jih izreče pristojni organ, • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba, • davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je
imel pravico, • obresti od nepravočasno plačanih davkov, • obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja
od 12,5 odstotka, • donacije, • podkupnine.
b) Posebnosti glede določenih vrst odhodkov 1. Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki
opravlja zgolj funkcijo nadzora, so priznani v višini 50 odstotkov. 2. Rezervacije, oblikovane v skladu s standardi, so priznane v višini 50 odstotkov,
razen posebnih rezervacij pri bankah, borznoposredniških družbah in zavarovalnicah, ki se kot odhodek priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ v višini, kot je določeno v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje.
3. Obresti od presežka posojil, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadar koli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev, če ta posojila presegajo štirikratnik (v letu 2007 osemkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, so davčno nepriznane.
4. Delno so priznani odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitev in odpisa poslovnih terjatev ter finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov, razen slabitev kratkoročnih finančnih naložb in finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Slabitve, ki ob obračunu niso priznane kot odhodek, se priznajo ob prodaji ali drugačni odtujitvi terjatev, finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov.
5. Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
38
6. Amortizacija se kot odhodek prizna v obračunani višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah, kot so določene v zakonu. V tem primeru se bo višje obračunana amortizacija kot odhodek priznala v kasnejših davčnih obdobjih, ker zakon dopušča možnost priznavanja celotnih stroškov amortizacije kot davčni odhodek, če zavezanec sredstva prej ne odtuji.
TABELA 8: NAJVIŠJE LETNE AMORTIZACIJSKE STOPNJE PO ZDDPO-2
Amortizacijske skupine Najvišje letne am. stopnje
Gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami
3 %
Deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin
6 %
Oprema, vozila in mehanizacija 20 % Deli opreme in oprema za raziskovalne dejavnosti
33,3 %
Računalniška, strojna in programska oprema
50 %
Večletni nasadi 10 % Osnovna čreda 20 % Druga vlaganja 10 %
Vir: ZDDPO-2, Ur. l. RS, št. 117/2006, 33. člen.
7. Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo in nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku; poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili pa tudi v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in povračila stroškov v zvezi z delom, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so davčno priznani odhodek, štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini. Ti vključujejo med drugim tudi uporabo službenih avtomobilov za privatne namene.
39
4.3 Vzpodbude za zaposlovanje invalidov 4.3.1 Subvencije plač invalidov Subvencija plače je pravica invalida, zaposlenega na zaščitenem delovnem mestu oziroma zaščiteni zaposlitvi oziroma v invalidskem podjetju, ki jo uveljavlja invalid pri Skladu RS za vzpodbujanje in zaposlovanje invalidov zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/2007, 68. člen). Osnova za izračun subvencije plače invalida na zaščitenih delovnih mestih, v podporni, in pri zaposlitvi v invalidskih podjetjih je minimalna plača. Višina subvencije je odvisna od stopnje invalidnosti. Merila in postopek za določitev višine subvencije plače za invalide predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo (prav tam, 69. člen). Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Ur. l. RS, št. 117/2005) je v veljavi od leta 2006. Določa merila za ocenjevanje delovnih rezultatov invalidov, ki so namenjena določanju višine subvencije plače za čas njihove zaposlitve in postopek, po katerem izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izvajajo storitev ocenjevanja delovnih rezultatov. Upravičenci so invalidi, za katere oceni Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po pravilniku, ki ureja merila za priznanje statusa invalida, merila za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in merila za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov (Ur. l. RS, št. 117/2005):
• da so zaposljivi le v zaščitni zaposlitvi (3. člen); • da so zaposljivi samo v podporni zaposlitvi in da kljub prilagoditvi delovnega
mesta in nudenju ustreznih podpornih storitev ne morejo dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na svojem delovnem mestu (4. člen);
• da so zaposleni v invalidskem podjetju in ko je ugotovljeno, da zaradi invalidnosti ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov na svojem delovnem mestu (5. člen).
TABELA 9: VIŠINA SUBVENCIJE GLEDE NA OBLIKO ZAPOSLITVE IN DELOVNE REZULTATE
višina subvencije v % oblika zaposlitve delovni rezultati v % 10% minimalne plače mesečno
invalidsko podjetje, podporna zaposlitev
nad 90% do vključno 95%
20% minimalne plače mesečno
invalidsko podjetje, podporna zaposlitev
nad 80% do vključno 90%
30% minimalne plače mesečno
invalidsko podjetje, podporna zaposlitev
nad 70% do vključno 80%
40% minimalne plače mesečno zaščitena zaposlitev
nad 60% do vključno 70%
50% minimalne plače mesečno zaščitena zaposlitev
nad 50% do vključno 60%
50% minimalne plače mesečno zaščitena zaposlitev
nad 30% do vključno 50%
Vir: Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Ur. l. RS, št. 117/2005, 16. člen).
40
Z uveljavitvijo novega Pravilnika o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Ur. l. RS, št. 117/2005) so bile narejene uskladitve zahtevkov za subvencije plač s Pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem (Ur. l. RS, št. 54/1997). Pravico do subvencije plače v višini 10% minimalne plače imajo zaposleni invalidi, ki so bili razporejeni v prvo skupino; invalidi, ki so bili razporejeni v drugo skupino, pa pravico do subvencije plače v višini 20 % minimalne plače, in invalidi, ki so bili razporejeni v tretjo skupino, pravico do subvencije v višini 30% minimalne plače (Ur. l. RS, št. 117/05, 17. člen). V nadaljevanju je v tabeli prikazana uskladitev subvencije plač invalidov v skladu s novim pravilnikom. TABELA 10: USKLADITEV SUBVENCIJE PLAČ
skupina invalidov
subvencija plače v %*
uskladitev subvencije plače v % z novim pravilnikom
I. 25% zajamčene plače 10% minimalne mesečne plače
II. 50% zajamčene plače 20% minimalne mesečne plače
II. 75% zajamčene plače 30% minimalne mesečne plače Vir: Lastna tabela, 2008. Opombe: *subvencija plače invalidov v skladu s Pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem (Ur .L. RS, št. 54/97, 7. člen). Za subvencije plač invalidom je Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v 156 invalidskih podjetjih v letu 2006 izplačal 790.842.692,12 SIT oziroma 3.300.128,01 EUR (Zapisnik projektnega sveta, 10. seja, http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/p ageuploads/dokumenti__pdf/proj_svet_seja10_zapis.pdf). 4.3.2 Odstopljena sredstva Prispevke za socialno varnost plačujejo delojemalci, koristniki storitev socialnega zavarovanja in delodajalci, za izplačane plače in druge osebne prejemke. Zavezanci plačujejo prispevke iz bruto prejemkov za čas dela in od bruto nadomestil za čas odsotnosti iz dela. V slovenski pravni ureditvi poznamo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za brezposelnost in zavarovanje za starševsko varstvo.
41
Invalidska podjetja obračunavajo in oblikujejo prispevke za socialno varnost kot odstopljena sredstva. To so:
a) Odstopljeni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju govori v 226. členu o odstopu prispevkov invalidskim podjetjem. Pravi, da podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov iz prvega odstavka 204. člena tega zakona, se prispevki zavarovanca in delodajalca za obvezno zavarovanje po tem zakonu, ki se obračunajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, vplačajo na poseben račun pri delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma v skladu z zakonom. Za zavarovance, ki so oproščeni plačila prispevkov, plača te prispevke Republika Slovenija iz državnega proračuna (Ur. l. RS, št. 109/06, 112/06, 114/06, 17/07).
b) Odstopljeni prispevki za zdravstveno varstvo
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju govori v 60. členu o tem, da zavod določa merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavarovancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek, lahko pa jih tudi zmanjša ali odpiše. 60. člen pravi, da podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci iz prvega odstavka 45. člena tega zakona in osebam iz 1. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki so pri njih v delovnem razmerju, se vsi prispevki po tem zakonu obračunavajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom. Zavod za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se odpove plačilu prispevkov (Ur. l. RS, št. 72/06).
c) Odstopljeni prispevki za starševsko varstvo Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih govori v 11. členu, da so invalidska podjetja oproščena plačevanja prispevka za starševsko varstvo in poškodbe pri delu. (Ur. l. RS, št. 110/06). S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001) so bili v letu 2002 prispevki za starševsko varstvo izvzeti iz sistema odstopljenih prispevkov. Ponovno so bili vključeni junija 2003 z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 76/2003). Kakor vse gospodarske družbe morajo tudi invalidska podjetja pri obračunu plač in nadomestil za plače obračunati ustrezne davke in prispevke. Odstopljeni prispevki se nanašajo na vse zaposlene, ne samo invalide.
42
TABELA 11: PRISPEVKI, KI SE OBRAČUNAVAJO IN OBLIKUJEJEJO KOT ODSTOPLJENA SREDSTVA
Vrsta prispevka delojemalca (v %) Obračunani prispevki
Odstopljeni prispevki
a) Prispevek za ZPIZ 15,5 15,5 b) Prispevek za zdravstveno varstvo 6,36 6,36 c) Prispevek za starševsko varstvo 0,10 0,10 d) Prispevek za zaposlovanje 0,14 ---- Skupaj prispevki 22,10 21,96 Vrsta prispevka delodajalca v (%) Obračunani
prispevki Odstopljeni prispevki
a) Prispevek za ZPIZ 8,85 8,85 b) Prispevek za zdravstveno varstvo 6,56 6,56 c) Prispevek za starševsko varstvo 0,10 0,10 č) Prispevek za poškodbe 0,53 0,53 d) Prispevek za zaposlovanje 0,06 ---- Skupaj prispevki 16,1 16,04
Vir: Lastna tabela, 2008. Iz tabele je razvilo, da invalidska podjetja plačujejo samo prispevek za zaposlovanje, ostali prispevki pa predstavljajo odstopljena sredstva. V letu 2006 so invalidska podjetja na račun odstopljenih sredstev na posebnih računih zadržala povprečno 5.452,76 evrov na zaposlenega v invalidskem podjetju; od tega 3.322,33 evrov na račun izplačil v blagajno ZPIZ in 1.830 evrov na račun izplačil v blagajno ZZZS (Zapisnik 10. seje projektnega sveta. http://www.mddsz.gov.si/file admin/mddsz.go v.si/pageup loads/dokumentipdf/proj_ svet_seja10_zapis.pdf).
Poraba odstopljenih sredstev mora biti povezana z invalidnostjo na delovnem mestu v smislu prilagoditev, ki so potrebne zaradi invalidnosti, odpravljanja invalidnosti in preprečevanja nastanka invalidnosti.
ZZRZI v 61. členu določa, da so invalidska podjetja dolžna prikazovati finančna sredstva na posebnem kontu in jih uporabljati za naslednje namene:
a) investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, b) izboljšanje delovnih pogojev za invalide, c) ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide, d) pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti, e) pokrivanje izpada prihodka zaradi večjih težav iz tekočega poslovanja, f) izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, g) plačilo revidiranja računovodskih izkazov in h) druge razvojne namene, ki zagotavljajo večjo zaposljivost invalidov.
43
Odstopljeni prispevki za socialno varnost invalidskih podjetij se morajo tako v skladu s določbami 61. člena ZZRZI ločeno prikazovati, ne pa tudi odvajati, to je plačevati. Finančna sredstva (to je znesek obračunanih, a neplačanih odstopljenih prispevkov) se vodijo zgolj evidenčno (Kotnik 2006, 25). Kotnik (1999, 26) ugotavlja, da se odstopljenih sredstev ne bi smelo obravnavati kot strošek podjetja, saj bi morali obravnavati kot strošek podjetja le tiste stroške dela, ki dejansko bremenijo podjetje. Dosledno obravnavanje navedenega stališča lahko povzroči zaplete pri sestavi davčnega izkaza invalidskega podjetja. Nadzor nad odstopljenimi prispevki izvede strokovna komisija, ki pregleda stanja na kontu, na katerega invalidska podjetja knjižijo sredstva iz naslova oprostitev in olajšav, pregleda račune, ki so bili plačani s tega konta, in popis osnovnih sredstev, iz katerega mora biti razviden datum nakupa in vrednost kupljene opreme iz finančnih sredstev iz naslova oprostitev in olajšav (Pravilnik o invalidskih podjetjih, Ur. l. RS, št. 117/2005, 12. člen). 4.3.3 Oprostitev davka na izplačane plače Zakon o davku na izplačane plače je bil sprejet 1996, leta 2005 je bila sprejeta sprememba tega zakona, s katero bi se naj davek znižal, in sicer leta 2006, 2007, 2008, leta 2009 pa se ukinil. Davek na izplačane plače plačujejo pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in so po posebnih zakonih zavezanci za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje (Ur. l. RS, št. 21/06, 1. člen). Davka ne plačujejo invalidska podjetja in tuja predstavništva in konzulati, ki delujejo v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 21/06, 2. člen). S tem davkom so obdavčene plače in vsa nadomestila, ki presegajo višino, določeno z zakonom in kar je prikazano v naslednji tabeli. TABELA 12: STOPNJA DAVKA NA IZPLAČANE PLAČE OD 1.1.2008 DO 31.12.2008
Mesečna bruto plača zaposlenega Stopnja davka
do 688,53 EUR 0% nad 688,53 do 1.669,17 EUR 1,1% nad 1.669,17 do 3.129,69 EUR 2,3% nad 3.129,69 EUR 4,4%
Vir: Zakon o davku na izplačane plače (Ur. l. RS, št. 21/2006, 6. člen).
44
4.3.4 Posebnosti pri oddaji javnega naročila Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006) v poglavju Posebni primeri naročanja obravnava pridržana naročila. Zaposlitveni centri in invalidska podjetja imajo poseben status pri javnih naročilih oziroma pri tako imenovanih pridržanih naročilih. Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev izbrati ponudnika, ki je invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja za več kot 5% ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center. Naročnik, ki namerava oddati takšno javno naročilo, je dolžan to navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji (prav tam, 19. člen). 4.3.4 Proračunske subvencije Statut Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 114/2006) v 75. členu opredeljuje sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij. Zavod lahko ob pogojih iz zakona, drugih predpisih, finančnega načrta in drugih splošnih aktov namenja sredstva tudi za aktivnosti, pripomočke in objekte na področju preventive invalidnosti, rehabilitacije invalidov in delovanju invalidskih podjetij. V letu 2006 je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za usposabljanje invalidov in za sofinanciranje delovnih mest v invalidskih podjetjih izplačal 140,1 milijonov SIT, kar je za 40,9 % manj glede na leto 2005. Za te transfere je značilna neenakomerna dinamika plačil po posameznih letih. Velika večina izplačanih sredstev je bila namenjena za prekvalifikacijo delovnih invalidov in storitve zavodov za usposabljanje invalidov. V letu 2006 je bilo za adaptacijo delovnih mest invalidov izplačano le 3,4 milijonov SIT (ZPIZ, http://www.zpiz.si/src/letno_porocilo/2006/4.html). 4.4 Ugotovitve 4. poglavja leto 2005 predhodni podatki za Pri obdavčitvi invalidskih podjetij veljajo v Sloveniji z davkom na dodano vrednost in davkom od dohodkov pravnih oseb enaki predpisi kot za ostale gospodarske družbe, ki nimajo statusa invalidskega podjetja. V preteklosti so bila z davčnega vidika invalidska podjetja na boljšem položaju, saj so bila do leta 2005 oproščena davka od dobička pravnih oseb, pred uveljavitvijo davka na dodano vrednost pa so bila oproščena prometnega davka. Invalidskim podjetjem so zagotovljene ekonomske olajšave zaradi zmanjšanja produktivnosti invalidov in višjih stroškov, povezanih z usposabljanjem, zaposlovanjem in izvajanjem posebnih socialnih aktivnosti. Oprostitve in olajšave invalidskih podjetij po veljavni zakonodaji so vzpodbude za zaposlovanje invalidov, za invalidska podjetja pridejo v poštev subvencije plač invalidov, odstopljeni prispevki, oprostitev davka na izplačane plače, ki počasi izgublja na pomenu in se leta 2009 ukinja, ter ostale vzpodbude. Invalidska podjetja - kot uspešni tržni subjekti so ob sedanjem sistemu ekonomskih olajšav v slabšem položaju kot v preteklosti.
45
5 OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V NEMČIJI 5.1 Opredelitev statusa družbeno koristnih podjetij in pojma »Zweckbertriebe« Družbena koristnost podjetij v Nemčiji je definirana v 52. členu zakona o davčnem postopku (Abgabenordnungsgesetz-AO), ki pravi, da podjetje oziroma organizacija uresničuje družbeno koristne, cerkvene in dobrodelne cilje in namene, če je dejavnost usmerjana v splošno dobro celotne družbe. Ta dejavnost je nepridobitna. Prednosti družbeno koristnih podjetij so številne davčne oprostitve in olajšave, ki so pogojene z izvajanjem nepridobitne dejavnosti. Oproščene so davka od dohodkov pravnih oseb, obrtnega in zemljiškega davka. Te davčne prednosti dajejo družbe koristnim podjetjem pozitivno zunanjo podobo in se uporabljajo kot sredstva za pospeševanje zaposlovanja (Ahner in ostali 2005, 1). Pojem »Zweckbetrieb« pomeni v nemškem davčnem izrazoslovju »podjetje ali poslovanje z določenim namenom«. Določen namen pomeni delovanje podjetja v korist celotne družbe, ki v prvi vrsti ne teži za čim večjim dobičkom in ima zaradi tega davčne ugodnosti. V besedilu diplomske naloge bomo uporabljali izraz »namensko podjetje«. Po zakonu o davčnem postopku je namensko podjetje opredeljeno kot (AO, 64. člen):
1. podjetje, katerega dejavnost je usmerjena k uresničevanju namenov, določenih v statutu;
2. podjetje, ki določene namene lahko doseže le z dejavnostjo; 3. podjetje, katerega poslovanje mora biti konkurenčno v tolikšni meri, kot je
potrebno za izpolnitev namenov podjetja. Če podjetje izpolnjuje vse zgoraj naštete pogoje, ima določene davčne ugodnosti ali oprostitve. Namenska podjetja razdelimo na splošna, privilegirana in posebna namenska podjetja (Ahner in ostali 2005, 19): a) splošna namenska podjetja Opredeljena so v 65. členu zakona o davčnem postopku. Namensko podjetje je davčno ugodno podjetje, če uresničuje družbeno koristne, dobrodelne in cerkvene namene. b) privilegirana namenska podjetja Privilegirana namenska podjetja imajo posebne davčne ugodnosti, ne da bi morale izpolnjevati predpostavke 65. člena AO. To so dobrodelne ustanove, bolnišnice itd.
46
c) posebna namenska podjetja V 68. členu AO so predstavljena posebna namenska podjetja, h katerim se prištevajo: domovi za ostarele, varstveni centri, otroški vrtci, dijaški domovi, invalidske delavnice, ustanove za zaposlovanje in rehabilitacijo in ustanove za oskrbo slepih in telesnih invalidov. V 3. točki 68. člena AO so določeni pogoji davčnih ugodnosti za:
• invalidske delavnice, ki so po predpisih tretje knjige socialnega zakonika subvencionirane in ponujajo zaposlitev invalidom, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti na splošnem trgu dela;
• ustanove za zaposlovanje in rehabilitacijo, katerih cilj je vrnitev osnovnih funkcij, potrebnih za vključevanje v delovno življenje;
• integracijska podjetja, ki zaposlujejo najmanj 40% težkih invalidov. SLIKA 2: OBDAVČITEV INVALIDSKIH DELAVNIC V NEMČIJI
Vir: Prirejeno po Stocku 2007, 5. Iz slike je razvidno, da so invalidske delavnice oproščene določenih davkov, če opravljajo dejavnost, ki izpolnjuje pogoje nepridobitnosti. Ko prestopijo mejo obdavčitve, pa so zavezanke za davke.
PODROČJE DEJAVNOSTI
PODROČJE GOSPODARSKEGA POSLOVANJA
NEPRIDOBITNA DEJAVNOST
(izpolnjuje določene namene)
PRIDOBITNA DEJAVNOST
(če so prihodki večji od 35.000 €)
Oproščenost: -davka od dohodkov pravnih oseb, -obrtnega davka. Zavezani k znižani stopnji davka na dodano vrednost (7%).
Zavezanost: -davka od dohodkov pravnih oseb, -obrtnega davka. Zavezani k splošni stopnji davka na dodano vrednost (19%).
47
SLIKA 3: OBDAVČITEV INTEGRACIJSKIH PODJETIJ V NEMČIJI
Vir: Prirejeno po Stocku 2007, 14. Integracijsko podjetje ima davčne ugodnosti, če zaposluje več kot 40% invalidov, prav tako so njihove storitve obdavčene z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost. Družbeno koristne organizacije se pravno lahko organizirajo kot društva, kapitalske družbe, skladi in ustanove. Osebne družbe in posamezniki se ne morejo registrirati kot družbene koristne organizacije. Najbolj priljubljena oblika je družba z omejeno odgovornostjo, saj je bolj primerna kot društva, ki uresničujejo zakonsko določene nepridobitne namene (Ahner in ostali 2005, 4). 5.2 Davek na dodano vrednost (Umsatzsteuer) Z davkom na dodano vrednost so obdavčene (Umsatzsteuergesetz-UStG, 1.člen):
• dobave blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja dejavnosti na ozemlju Zvezne republike Nemčije za plačilo,
• uvoz blaga v Zvezno republiko Nemčijo in na avstrijsko področje. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki neodvisno opravlja obdavčene dobave blaga ali storitev v Nemčiji v okviru opravljanja dejavnosti. Neodvisno od tega ali je rezident ali nerezident, je davčni zavezanec lahko posameznik, združenje posameznikov, pravna oseba, ali katerakoli druga ekonomska enota. Iz definicije davčnih zavezancev so izvzete zaposlene osebe. Državni organi, kot je zvezna država, dežele in občine, se ne štejejo za davčne zavezance v okviru transakcij, ki jih opravljajo kot javna oblast (UStG, 2. člen).
INTEGRACIJSKO PODJETJE
NOSILEC NEPRIDOBITNE
DEJAVNOSTI
NOSILEC PRIDOBITNE DEJAVNOSTI
NAD 40% Oproščenost: -davka od dohodkov pravnih oseb, -obrtnega davka. Zavezani k znižani stopnji davka na dodano vrednost (7%).
POD 40 % Zavezanost: -davka od dohodkov pravnih oseb, -obrtnega davka. Zavezani k splošni stopnji davka na dodano vrednost(19%).
DELEŽ INVALIDOV
48
Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje po splošni davčni stopnji 19% od davčne osnove in je enak za dobavo blaga in storitev. Po nižji davčni stopnji 7% od davčne osnove so obdavčene dobave blaga in storitev, določene v 2. odstavku 12. člena zakona o davku na dodano vrednost (Umsatzsteuergesetz- UStG) in se uporablja priloga H šeste direktive. Do leta 2007 je veljala splošna davčna stopnja 16%, nižja davčna stopnja je ostala nespremenjena (UStG, 12. člen).
Davčno osnovo predstavlja celotno plačilo, ki ga je prejemnik dolžan plačati za dobavljeno blago oz. storitev, razen DDV. Po zakonu pa se v davčno osnovo ne vštevajo odobreni popusti in znižanja (UStG, 10. člen).
Za kraj dobave blaga se šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, če dobava vključuje tudi prevoz. V ostalih primerih je kraj obdavčitve tam, kjer se nahaja blago v času dobave blaga (UStG, 3. člen). Poleg splošne ureditve obdavčitve nemški zakon o DDV-ju predvideva tudi posebne ureditve obdavčevanja za kmetijsko dejavnost, rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke oz. starine, potovalne agencije, investicijsko zlato, mala podjetja, katerih letni obdavčljivi promet (obdavčen in DDV oproščen promet) ne presega 17.500 EUR in katerih v tekočem letu najverjetneje ne bo presegel 50.000 EUR (velja le za davčne zavezance s sedežem v Nemčiji), dobavitelje, ki nimajo sedeža in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci (Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, http://www.slovenijajutri.go v.si/fileadmin/urednik/zakonodaja/zakon_o_davku_na_dodano_vrednost.pdf). Zvišanje davka na dodano vrednost za 3 odstotke, na 19, bi naj nemške davkoplačevalce stalo okoli 18 milijard letno. Z zvišanjem DDV-ja želijo financirati zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in znižanje stroškov zaposlovanja (Davki, http://www.r tvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=10902 9). Po predstavitvi splošnih značilnosti davka na dodano vrednost se bomo v nadaljevanju posvetili specifičnosti uporabe DDV-ja v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah. 5.2.1 Obravnava davka na dodano vrednost v integracijskih podjetjih Storitve, ki jih opravljajo integracijska podjetja, niso davčno oproščena davka na dodano vrednost po 4. členu 18. odstavka zakona o davku na dodano vrednost, ker storitve glede na cilje v statutu in samo organiziranost podjetij neposredno ne koristijo invalidom. Za integracijska podjetja velja znižana stopnja 7% davka na dodano vrednost, če z dejavnostjo podjetja izključno in direktno uresničujejo družbeno koristne, dobrodelne in cerkvene cilje, določene od 51. do 68. člena zakona o davčnem postopku (UStG, 12. člen, 8a točka) in predpostavko, da zaposlujejo najmanj 40% invalidov, ki je določena v 68. členu 3c točke AO.
49
Z letom 2007 je začelo veljati dodatno besedilo k 8. odstavku 12. člena zakona o DDV-ju, ki pravi, da znižana davčna stopnja davka na dodano vrednost velja le za storitve, ki so izpeljane v okviru nepridobitne dejavnosti. Ne velja, če podjetje ne opravlja storitve pod pogoji nepridobitnosti ali opravlja storitve kot konkurenti, ki za svoje storitve obračunavajo davek na dodano vrednost po splošni davčni stopnji. Pojasnili Ministrstva za finance z dne 2.3.2006 (BStBI. 2006 I S. 242) in 9.2.2007 (BStBI.I 2007 S. 218) pojasnjujeta uporabo nižje davčne stopnje (7%) DDV-ja v integracijskih podjetjih5. Pri storitvah, opravljenih v integracijskih podjetjih, je potrebno najprej preveriti, če je upravičena uporaba nižjih davčnih stopenj oziroma posebne davčne ugodnosti. Upravičena je takrat:
1. ko skupni promet storitev letno ne presega zneska 35.000 evrov (to je meja o določitvi dejavnosti podjetja na pridobitno ali nepridobitno);
2. ko letni promet na zaposlenega težkega invalida ne presega 17.500 evrov; Primer (povzeto po Peters 2007, 56):
Izhodiščni podatki v % Št. invalidov 18 45Št. neinvalidov 22 55Skupaj 40 Neto promet 450.000 € Plače in prispevki Za invalide 270.000 € Za neinvalide 396.000 € Subvencije agencije za zaposlovanje
126.000 €
Druge subvencije 50.000 €
Kriterij: neto promet na zaposlenega invalida (450.000/18) je 25.000 evrov > 17.500 evrov. Uporaba nižje davčne stopnje DDV ni upravičena:
3. če vrsta in obseg dejavnosti ni pridobitno usmerjena; 4. če je nižja davčna stopnja uporabljena kot reklamno sredstvo za vključevanje v
različne gospodarske povezave z podjetji; 5. če podjetje predloži dokaze, da so bili stroški plač in prispevkov, izplačani
invalidom, višji, kot je razlika med prometom obdavčenim po 19% in 7% davčni stopnji.
5 Povzeto po Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 9.2.2007: http://www.bundesfinanzministerium.de /nn_92/DE/BMF_Startseite/Aktuelles/BMF__SchreibenVeroffentlichungen__zu__Steuerarten/umsatzsteuer /179,templateId=raw,property=publicationFile.pdf.
50
Primer (povzeto po Peters 2007, 58):
Izhodiščni podatki v % Neto promet * 19%
85.500 € 45
Neto promet * 7% 31.500 € 55Skupaj 54.000 € Znesek izplačan invalidom
Plače in prispevki 270.000 € Subvencije za plače
-126.000 €
Skupaj 144.000 € Druge subvencije -50.000 € Skupaj 94.000 €
Opomba: Razlika med prometom, obdavčenim z 19% in 7% DDV-jem v višini 54.000 evrov, je manjša, kot so skupni stroški, potrebni za pokritje stroškov zaposlovanja invalidov, ki znašajo 94.000 evrov. Uporaba nižje stopnje DDV-ja je upravičena. Uporaba nižje davčne stopnje DDV-ja ni upravičena, če začasno zaposlujejo invalide, ki so sposojeni od drugih podjetjih, da s pomočjo njih izpolnjujejo predpisani delež invalidov, ali če so v izvajanje storitev vključeni podizvajalci, ki ne uporabljajo nižje davčne stopnje DDV-ja. 5.2.2 Obravnava davka na dodano vrednost v invalidskih delavnicah Tudi za invalidske delavnice velja uporaba znižane stopnje 7% davka na dodano vrednost, če z dejavnostjo izključno in direktno uresničujejo družbeno koristne, dobrodelne in cerkvene cilje, določene od 51. do 68. člena zakona o davčnem postopku (UStG, 12. člen, 8a,). Glede na dopolnitev besedila v 8. odstavku 12. člena zakona o DDV-ju, ki je začel veljati s 1.1.2007, je Ministrstvo za finance, z dne 9.2.2007, izdalo pojasnilo k tej dopolnitvi. V pojasnilu Ministrstvo za finance razlikuje med izdelki, ki so bili proizvedeni v invalidskih delavnicah in ostalimi storitvami6. Davčno ugodna je prodaja izdelkov, proizvedenih v invalidskih delavnicah, če vrednost ustvarjenih izdelkov znaša več kot 10% prodajnega iztržka (davčne osnove) v invalidski delavnici. To pomeni, da ta prodaja v prvi vrsti ne služi za doseganje dobička. V tem primeru je prodaja obdavčena po nižji 7% davčni stopnji. Prodaja drugih izdelkov ni mogoča po nižji davčni stopnji.
6 Povzeto po Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 9.2.2007: http://www.bundesfinanzministerium.de /nn_92/DE/BMF_Startseite/Aktuelles/BMF__SchreibenVeroffentlichungen__zu__Steuerarten/umsatzsteuer /179,templateId=raw,property=publicationFile.pdf.
51
Primer: Invalidska delavnica je vmesni člen med proizvajalcem računalnikov in končnim uporabnikom. Od proizvajalca računalnika nabavi računalnik po ceni 600 evrov. Po končani vgradnji ga proda končnemu porabniku za 650 evrov. Ustvarjena vrednost v invalidski delavnici je 50 evrov. Ker ustvarjena vrednost znaša 7,7% (50/650*100) in je manjša od 10% prodajnega iztržka, za to prodajo ne velja nižja davčna stopnja DDV-ja. Kot ostale storitve so obravnavane storitve, ki niso vezane na proizvodnjo v invalidskih delavnicah in na splošno ne uresničujejo družbeno koristnih namenov, ki so davčno ugodni. Vkolikor so ostale storitve izjemoma opravljene v namenskem podjetju, velja za njih nižja davčna stopnja. Zakonodajalec pri davčnih ugodnostih ni naredil razlike med ostalimi storitvami, ki izpolnjujejo družbeno koristne namene, in tistimi, ki jih ne izpolnjujejo. Pri obravnavi davka na dodano vrednost invalidskih delavnic se pojavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu so zavezane tega davka. Pri obdavčitvi moramo izhajati iz njihovih pravnoorganizacijskih značilnosti. Invalidske delavnice se najpogostejše organizirane kot društva. V pojasnilu Ministrstva za finance, z dne 29.1.2007 so podrobneje razloženi primeri obdavčitve storitev z davkom na dodano vrednost7: 1. Storitve invalidskih delavnic a) Storitve delovnega področja v invalidski delavnici Storitve delovnega področja so glede na 12. člen zakona o DDV-ju obdavčene z nižjo 7% davčno stopnjo. b) Prehrana invalidov Oskrba z prehrano so storitve, ki neposredno koristijo invalidom. Glede na predpostavke 18. točke 4. člena zakona o davku na dodano vrednost so te storitve neobdavčene.
c) Prehrana ostalih zaposlenih
Tudi prehrana ostalih zaposlenih je oproščena davka na dodano vrednost po 18. točki 4. člena UStG, če se prehrana obravnava kot nadomestilo za opravljeno delo. Catering storitve niso davčno oproščene, ker te storitve neposredno ne vplivajo v korist invalidov.
7 Povzeto po Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 29.1.2007: http://www.bundesfinanzministerium .de/nn_58004/DE/BMF__Startseite/Aktuelles/BMF__Schreiben/Veroffentlichungen__zu_ _St euerarten/ums atzsteuer/179,templateId=raw,property=pubicationFile.pdf).
52
d) Prevoz invalidov na delovno mesto Prevozne storitve, ki jih organizirajo invalidske delavnice, so obravnavane kot oproščene davka na dodano vrednost, po 18. točki 4. člena zakona o davku na dodano vrednost, ker služijo v dobro invalidom. e) Oskrbovalne storitve
Invalidske delavnice se glede na temelje svojih nalog obravnavajo kot nekakšna vrsta rehabilitacijskih institucij. Če se storitve, kot so zdravniška oskrba in organiziranje prostega časa, izmenjujejo med invalidskimi delavnicami, so te storitve oproščene davka na dodano vrednost v skladu 18. točko 4. člena zakona o davku na dodano vrednost.
f) nabava in druge storitve invalidskih delavnic Nabava in druge storitve invalidskih delavnic so oproščene po 18. točki 4. člena zakona o davku na dodano vrednost (UStG), če glede na statut in druge predpise koristijo invalidom. 2. Storitve pripravljalno - oskrbovanega oddelka priključenega k invalidskim delavnicam Oskrbovalne in negovalne storitve, ki se izvajajo v tem oddelku, so oproščene davka na dodano vrednost v skladu s 18. točko 4. člena UStG:
• v kolikor so te storitve v tem oddelku izvajale dobrodelne organizacije, registrirane kot društva;
• če so storitve teh organizacij v prejšnjem koledarskem letu bile v najmanj 40% primerov v celoti ali v večjem delu pokrite s strani socialnega zavarovanja in socialne podpore .
5.3 Davek od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuer) V Nemčiji obdavčitev dobička pravnih oseb v večini ureja zakon od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz – KStG), določitev davčne osnove in dejansko odmero pa številni drugi zakoni. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb razlikuje neomejene in omejene davčne zavezance. Neomejeni davčni zavezanci so rezidenti, saj so obdavčeni vsi njihovi prihodki. Zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb so kapitalske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, vzajemna zavarovalna združenja, druge pravne osebe zasebnega prava, gospodarska podjetja javnega prava itd. Omejeni davčni zavezanci so nerezidenti in nekatera nemška javna podjetja, ki so obdavčeni glede na prihodke, dosežene v državi (KStG, 1. in 2. člen). Kapitalske družbe v Nemčiji so zavezanke za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuer), obrtnega davka (Gewerbesteuer) in solidarnostnega dodatka (Solidaritätszuschlag).
53
Vsi davki se plačujejo na državni in zvezni ravni, razen obrtnega davka, ki je občinski. Davčna osnova se določa na podlagi trgovinskega zakonika (Handelgesetzbuch - HGB), zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz - EstG) in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz – KStG). Davčna osnova se zmanjša za znesek, ki je neobdavčen, določen v 24. in 25. členu KStG. Do konca leta 2007 je davčno osnovo zniževal znesek obrtnega davka, kar pa je bilo ukinjeno z reformo v Nemčiji. Davčna stopnja za obdavčitev znaša 15% in je začela veljati s 1.1.2008 (KStG, 23. člen). Prejšnja davčna stopnja je znašala 25%. Neobdavčen znesek, ki zniža davčno osnovo, znaša za določene družbe in društva 3.835 evrov in 13.498 evrov za pridobitne in gospodarske zadruge ter društva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (KStG, 24. in 25. člen). Na znesek davka se plača še 3,5% (5,5% do 31.12.2007) solidarnostni prispevek, ki je namenjen obnovi vzhodnega dela Nemčije. Omejitve pri priznavanju poslovnih odhodkov so predvsem pri osebnih stroških (darila, počitniške hiše), vseh vrstah dividend in davkih, ki jih plača fizična oseba. Polovica nagrade članov nadzornega telesa ni priznan odhodek. Plačila upravi so v načelu odhodek, razen če predstavljajo skrito razdelitev dobička. Stroški, ki so neposredno povezani, v poslovnem smislu, z neobdavčenim dohodkom, se ne priznajo kot odhodek. Donacije za podporo neprofitnim dejavnostim so odhodek do 5% celotnih prihodkov ali (po izbiri) do 0,2% vseh prihodkov in plač. Zgornja meja 5% se poveča na 10%, v primeru donacij znanstvenim, dobrodelnim in nekaterim drugim dejavnostim. Donacije za navedene aktivnosti, ki presegajo 25.565 EUR, se lahko prenašajo v naslednja leta. Za donacije javnim ustanovam in določenim (neprofitnim) privatnim ustanovam so odhodek do 20.450 EUR (Prikaz posameznih davčnih institutov v Nemčiji, Danski in Avstriji, http://www.slovenijajutri.gov.si/filedmin/urednik/zakonodaja/_zakon_o_davku_oddohodk ov_pravnih_oseb.pdf). Pri amortiziranju so dovoljene metode: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, padajočega časovnega amortiziranja in metoda funkcionalne amortizacije. Lahko se uporabljajo alternativno, če so izpolnjeni zahtevani pogoji. Sprememba iz padajoče časovne v enakomerno časovno metodo je dovoljena, obratno pa ne. Za osnovna sredstva (premičnine) se uporablja splošna tabela najvišjih dovoljenih stopenj, ki jo izda Ministrstvo za finance. Če se pridobljeno ali proizvedeno osnovno sredstvo (premičnina) amortizira po metodi padajoče časovne amortizacije, je letna amortizacijska stopnja omejena na dvakratno enakomerno časovno stopnjo s splošno zgornjo mejo 20% (za sredstva, pridobljena pred 1.1.2001 je omejitev trikratna enakomerna časovna stopnja oziroma splošna zgornja meja 30%). Sredstva manjše vrednosti (pod 410 EUR) se lahko odpišejo v letu pridobitve, če gre za premične sredstva in če se lahko uporabljajo neodvisno od drugih sredstev (Prikaz posameznih davčnih institutov v Nemčiji, Danski in Avstriji, http://www.slovenijajutri.gov.si/filedmin/urednik/zakonodaja/_zakon_o_davkuodohodkov _pra vnih_oseb.pdf).
54
Davčne olajšave Pospešena amortizacija- zavezanec lahko uporabi do 10% stopnjo pospešene amortizacije v letu obnove in v naslednjih 9 letih. Uporabi jo lahko v primeru obnov v smislu modernizacije in vzdrževalnih ukrepov na zgradbah, ki so locirane v razvojno pomembnih območjih, in na zgradbah, ki se kvalificirajo kot zgodovinski spomeniki. Za merjenja, ki so se začela po 31.12.2003, se prizna amortizacija le do največ 9% v letu obnove in v naslednjih 7 letih, in do 7% v nadaljnjih 4 letih. Dodatna amortizacija porabi se lahko kot dodatna amortizacija pri uporabi metod enakomernega časovnega amortiziranja, funkcionalnega amortiziranja in v nekaterih primerih padajočega časovnega amortiziranja. Po predstavitvi osnovnih značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb se bomo v nadaljevanju osredotočili na posebnosti v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah. 5.3.1 Obravnava davka od dohodkov pravnih oseb v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah Obravnava davka od dohodkov pravnih oseb v integracijskih podjetjih je odvisna od njihove organiziranosti. Integracijska podjetja so v splošnem lahko organizirana v različne pravne oblike (društva, ustanove, osebne in kapitalske družbe). Najpogostejša oblika je družba z omejeno odgovornostjo (GmbH) in družba z omejeno odgovornostjo, ki ima status nepridobitnosti (gGmbH). Finančne vzpodbude s strani integracijskih servisov dobivajo integracijska podjetja le v primeru, če so organizirane kot kapitalske družbe. Kapitalske družbe pa so zavezane plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Iz tega lahko sklepamo, da so integracijska podjetja, ki dobivajo finančne pomoči, obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb, čeprav je njihov namen zaposlovanje težkih invalidov in bi pri tem imele lahko davčne ugodnosti. Primer: Integracijsko podjetje XXY je z opravljanjem storitev A in storitev B doseglo v letu 2008 naslednje dobičke: Dobiček storitve A 10.000 € Dobiček storitve B 50.000 € Skupni znesek za obdavčitev 60.000 € Ker 60.000 € presega mejo neobdavčitve (35.000 € - meja nepridobitnosti), je potrebno obračunati 15% davek od dohodkov pravnih oseb. Davek od dohodkov pravnih oseb 15% (60.000 *0,15) je 9.000 €. Solidarnostni dodatek 3,5% (9.000*0,035) je 315 €. Skupna obveznost integracijskega podjetja je 9.315 evrov. Po drugi strani pa zakon o davku od dohodkov pravnih oseb v 9. točki 5. člena pravi, da so davka oproščene tudi družbe in združenja, ki izpolnjujejo predpostavke družbene koristnosti. Integracijska podjetja so družbeno koristna, če imajo zaposlenih 40% delež invalidov (68. člen, 3c točka).
55
Iz tega lahko sklepamo, da so integracijska podjetja lahko oproščena davka od dohodkov pravnih oseb, saj delujejo v okvirih nepridobitnosti (ne presežejo meje 35.000 evrov po 64. členu AO). To so ponavadi tista, ki so organizirana kot društva, ustanove in ne dobijo vzpodbud s strani integracijskih servisov. Invalidske delavnice so ponavadi organizirane kot društva, ki izvajajo nepridobitno dejavnost. Te so oproščene davka od dohodkov pravnih oseb. 5.4 Obravnava obrtnega davka v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah Obrtni davek je občinski davek. Zavezanci za plačilo obrtnega davka so hkrati zavezanci davka od dohodkov pravnih oseb, to so kapitalske družbe, osebne družbe in podjetniki posamezniki. Organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so zavezane k plačilu obrtnega davka, če se vpišejo v trgovinski register in če prihodki z naslova pridobitne dejavnosti presegajo mejo 5.000 evrov. Plačevanja obrtnega davka so oproščeni dohodki iz svobodnih poklicev (na kulturnem, znanstvenem področju itd.) (Gewerbesteuer, http://de. wikipedia.org /wiki/Gewerbesteuer). Ker integracijska podjetja prejemajo finančne vzpodbude in so zavezane davka od dohodkov pravnih oseb, so hkrati zavezane tudi za obrtni davek. Obrtnega davka so po 3. členu 6. točke zakona o obrtnem davku oproščena podjetja (Gewerbesteuergesetz - GewStG ), ki izpolnjujejo družbeno koristne namene in tiste, ki so oproščene plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Invalidske delavnice so oproščene obrtnega davka. Obrtni davek se obračuna, če letni znesek prihodkov invalidske delavnice presega mejo 35.000 evrov (do 31.12.2006 - 30.678 evrov). Davčno osnovo po predpisih zakona o dohodnini in zakona od dohodkov pravnih oseb prestavlja dobiček pridobitne dejavnosti obrtne delavnice (GewStG, 7. člen). Davčna osnova se zaokroži na 100 evrov in se pomnoži s stopnjo obrtnega davka, določeno na državni ravni (GewStG, 11.člen.). Stopnja obrtnega davka (Steuermesszahl), določena na državni ravni, je 3,5% in se je znižala z 5,5% (za kapitalske družbe 5%, veljala do 31.12.2007). Znesek obrtnega davka, obračunanega po državni stopnji, je osnova za obračun obrtnega, po stopnji, ki jo določijo posamezne občine. Občinska stopnja obrtnega davka (Hebesatz) je faktor, ki nastopi pri obračunu obrtnega davka. Stopnja obrtnega davka na občinski ravni se lahko spremeni 30. junija v koledarskem letu, vendar ni nujno, da vsako leto. Stopnja je enaka za vsa podjetja, ki poslujejo v isti občini. Najnižja stopnja znaša 200%, v primeru če občina ne določi višje stopnje (GewStG, 16. člen).
56
TABELA 13: OBČINSKE STOPNJE OBRTNEGA DAVKA POMEMBNIH MEST V NEMČIJI NA DAN 1.7.2007 Vir: Gewerbesteuer, http://de.wikipedia.org/wiki/Gewerbesteuer. Iz tabele je razvidno, da je najnižjo občinsko stopnjo obrtnega davka imelo mesto Berlin, vendar poskušajo s pravnimi sredstvi dvigniti stopnjo na višjo raven. Neobdavčeni znesek, ki ni obdavčen z obrtnim davkom, je določen v 11. členu zakona o obrtnem davku in določa, da pri osebnih družbah in fizičnih osebah znaša 24.500 evrov, pri vseh ostalih družbah pa 3.900 evrov. Za ta znesek se zniža davčna osnova in ne velja za kapitalske družbe (d.o.o., d.d.). Primer: Integracijsko podjetje s sedežem v Hamburgu ima v letu 2008 prihodke iz pridobitne dejavnosti v višini 48.000 evrov in dobiček v višini 15.562 evrov. Koliko znaša obveznost plačila obrtnega davka, če znaša stopnja občinskega obrtnega davka 470%? Dobiček 15.562 € Zaokrožitev na 100 € 15.500 € Neobdavčen znesek -3.900 € Davčna osnova 11.600 € 3,5% obrtnega davka 460 € (0,035*11.600) 470% občinskega obrtnega davka (4,7*460) Skupaj obrtni davek 2.162 € Odgovor: Obveznost za plačilo obrtnega davka znaša 2.162 evrov.
Mesta Občinska stopnja davka na dan 1.7.2007 v %
Frankfurt am Main 460 München 490 Hamburg 470 Essen 470 Leverkusen 460 Düsseldorf 445 Bergisch Gladbach 455 Köln 450 Bonn 450 Berlin 410
57
5.5 Vzpodbude in subvencije pri zaposlovanju invalidov v Nemčiji8 5.5.1 Finančne subvencije pridobljene s strani agencije za zaposlovanje a) Subvencija za povračilo stroškov izobraževanja Če se invalid zaradi svoje invalidnosti ne more izučiti za določen poklic, se delodajalcu prizna subvencija v višini 60% stroškov izobraževanja prejšnjega leta, v posebnih primerih pa v višini celotnih stroškov šolskega leta. Trajanje vzpodbud: za čas poklicnega izobraževanja ali drugega nadaljnjega izobraževanja. b) Subvencija za povračilo stroškov izobraževanja težkih invalidov Delodajalcu se odobri subvencija v višini 80% stroškov izobraževanja, ki jih je imel z izobraževanjem težkega invalida v prejšnjem letu (k temu so prišteti tudi socialni prispevki delodajalcev), v posameznih primerih pa se priznajo celotni stroški izobraževanja. Trajanje vzpodbud: za čas poklicnega izobraževanja ali drugega nadaljnjega izobraževanja. c) Subvencija za poskusno delo Če se s poskusnim delom invalidov izboljšajo možnosti vključevanja v delovno življenje, se s subvencijo krijejo stroški za dobo treh mesecev poskusnega dela. d) Subvencija plače invalida Subvencijo za plače invalidov se prizna delodajalcem, ki najmanj za eno leto zaposlijo invalide, ki so:
• zaradi svoje invalidnosti težko zaposljivi; • stari nad 50 let in so pred tem bili najmanj 6 mesecev brezposelni.
Višina subvencije je odvisna od: • obsega najmanjše storilnosti invalida in potreb po vključevanju invalidov; • praviloma do 50% plače (vključno s socialnimi prispevki delodajalca); • do 70% pri težkih invalidih .
Trajanje subvencije je praviloma do 12 mesecev, za posebej težke invalide do 24 mesecev, do 36 mesecev za invalide stare nad 50 let in se jih zaposli za eno leto. V primeru trajanja 12 mesecev pa 30% plače, vključno z socialnimi prispevki delodajalca. Po preteku 12 mesecev se delež subvencionirane plače zniža za 10%.
8 Povzeto po Bundesarbeitgemeinschaft der Integrationsämter und Hauptfürsorgestellen. 2007. Behinderte Menschen im Beruf (Finanzielle Förderung), dostopno na: www. Integrationsaemter.de//files/599/ZB- info-02-2007.gxd.pdf.
58
e) Subvencija plače posebno težkega invalida Subvencije prejemajo delodajalci, ki zaposlujejo:
• posebno težke invalide, zaradi njihove vrste in stopnje invalidnosti, • invalide, ki so dolgotrajno brezposelni, • ki se bodo po končanem šolanju zaposlili v invalidskih delavnicah in integracijskih
projektih, • ki se bodo zaposleni s krajšim delovnim časom.
Višina subvencije znaša 70% plače (vključno s socialnimi prispevki delodajalca). Trajanje subvencije je praviloma do 36 mesecev, do 60 mesecev za invalide stare nad 50 let, do 96 mesecev za invalide, stare nad 55 let, 12 mesecev po zaključnem šolanju invalidov, če so na razpolago sredstva za subvencijo. Po preteku 12 mesecev se delež subvencionirane plače zniža za 10%, pri težkih invalidih, starejših od 50 let, pa po 24 mesecih. Znižanje deleža subvencioniranja plače ne velja, če subvencioniranje traja samo 12 mesecev. f ) subvencije za stroške prilagoditve delovnih mest invalidom Dodeli se delodajalcem, ki zaposlijo invalide za dalj časa in tistim, ki niso zavezani poravnati stroškov v zvezi s preureditvijo delovnih mest. Višina subvencije znaša do 100% nujno potrebnih stroškov za opremljanje in prilagajanje delovnih mest za invalide. 5.5.2 Finančne subvencije, pridobljene s strani integracijskih servisov a) Subvencija za stroške izobraževanja posebno prizadetih invalidov (mladina in mlajši odrasli) Subvencijo dobi podjetje z manj kot 20 zaposlenimi, ki poklicno izobražuje posebej težkega invalida, ki še ni dopolnil 27 let. Subvencija se nanaša na plačila v zvezi z zaključevanjem šolanja, stroškov vpisa, plačila izpitov in stroškov zunanjih izobraževalnih oddelkov. Višina in čas trajanja subvencije je odvisna od posameznega primera. b) Zagotovitev delovnih in izobraževalnih mest za invalide Delodajalci prejmejo subvencije ali kredit za investicijske stroške in svetovanje o uporabi delovnih orodij, če:
• zaposlujejo invalide, čeprav zakonsko niso zavezani ali če zaposlujejo večje število invalidov, kot je predpisano s kvoto;
• zaposlujejo posebej prizadete invalide; • zaposlujejo invalide, ki so več kot 12 mesecev brezposelni; • izboljšajo delovne pogoje ali preprečijo odpoved delovnega razmerja; • če delodajalec prevzame del skupnih stroškov.
59
Višina subvencije je odvisna od posameznega primera. h) subvencije za stroške izgradnje ustanov, primernih za delo in izobraževanje invalidov Subvencije prejemajo delodajalci:
• ki skrbijo za ustrezno vzdrževanje in izgradnjo prostorov; • ki vzpostavijo delovna mesta za invalide s krajšim delovnim časom; • ki opremijo delovna mesta z ustreznimi delovnimi pripomočki.
Subvencije ali kredit pridobijo za prvo ali nadomestno zaposlitev invalidov, servisiranje, vzdrževanje, modernizacijo in za poučevanje o uporabi delovnih orodij. Višina subvencije je lahko v višini celotnih stroškov. g) subvencije za prekomerne obremenitve Dodeli se delodajalcem:
• ki imajo v povprečju višje stroške ali obremenitve pri zaposlovanju posebno težkih invalidov ali invalidov s krajšim delovnim časom,
• če so bile porabljene vse druge možnosti pomoči, • če je za delodajalce nesprejemljivo, da nosi te stroške, • če zaposlijo invalida, ki je bil prej zaposlen v invalidski delavnici.
Višina subvencije je odvisna od situacije primera. Trajanje subvencije se plačuje glede na posamezne primere. 5.6 Ugotovitve 5. poglavja Pri obdavčitvi integracijskih podjetij v Nemčiji, ki prejemajo finančne vzpodbude, z davkom na dodano vrednost in davkom od dohodkov pravnih oseb, veljajo enaki predpisi kot za ostale gospodarske družbe. Na znesek davka od dohodkov pravnih oseb se plača še solidarnostni prispevek. V Nemčiji pa integracijska podjetja bremeni še obrtni davek. Za integracijska podjetja velja znižana 7% stopnja davka na dodano vrednost in oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb, če z dejavnostjo podjetja izključno in direktno uresničujejo družbeno koristne, dobrodelne in cerkvene cilje in ob predpostavki, da zaposlujejo najmanj 40% invalidov. Invalidske delavnice z namenom vključevanja invalidov v delovno okolje niso pridobitno usmerjene. Zato so njihove storitve obdavčene z nižjo stopnjo DDV- ja in so oproščene davka od dohodkov pravnih oseb in obrtnega davka. Vzpodbude za zaposlovanje invalidov v Nemčiji izplačujejo integracijski servisi na regionalni ravni in agencija za delo na zvezni ravni.
60
6 PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI IN NEMČIJI Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih je v Sloveniji in Nemčiji organizirano zelo različno, zato je primerjava obdavčitev in oprostitev le-teh težka. Zaradi neprimerljivosti bom iz primerjave izvzela invalidske delavnice. Primer: Invalidsko podjetje X d.o.o. s sedežem v Sloveniji se ukvarja s predelovalno dejavnostjo in ima zaposlenih 113 delavcev, od tega je 49 invalidov. V poslovnem letu 2007 je podjetje imelo celotne prihodke v višini 1.600.000 evrov in celotne odhodke v višini 1.200.000 evrov. Koliko znaša davek od dohodkov pravnih oseb invalidskega podjetja v primerjavi s podjetjem, ki davčne olajšave za zaposlovanje invalidov ne bi moglo uveljaviti? Delež invalidov v podjetju
• (49/113)*100 =43,36%=43% Vrsta invalidnosti:
• Od skupno 49 zaposlenih invalidov je bilo 46 zaposlenih po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in trije, ki jim je priznana 100% invalidnost.
Predpostavke: • V letu 2007 in 2008 niso na novo zaposlili invalidov. • Vsi zaposleni invalidi so imeli enako plačo v višini minimalne plače v Sloveniji, in
sicer do 1.8.2007 je znašala mesečna plača 521,83 evrov, od 1.8.2007 pa 538,53 evrov. V letu 2008 so imeli enako plačo kot v 2007.
• Podjetje ni imelo drugih olajšav. TABELA 14: PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV (ZDDPO-2, 56. člen) v evrih s centi Zap. št.
Število invalidov
Vrsta olajšave za zaposlovanje
Plača zaposlenih 50% plače 70% plače
1 46 D **291.222,96 145.611,48 -
2 3 E ***18.986,28 - 13.290,4 Skupaj olajšava 158.902 D – invalid (po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov), E – invalidna oseba s 100 - odstotno telesno okvaro ali gluha oseba. ** Plača zaposlenih = mesečna plača*št. mesecev*št. invalidov 521,83*8 *46 = 192.133,44 evrov (prvih osem mesecev) 538,53*4*46 = 99.089,52 evrov (naslednje štiri mesece) Skupaj = 291.222,96 evrov *** 521,83*8*3 = 12.523,92 evrov 538,53*4*3 = 6.462,36 evrov Skupaj = 18.986,28 evrov
61
Skupna davčna olajšava za zaposlovanje invalidov v podjetju X d.o.o. za leto 2007 znaša 158.902 evrov. TABELA 15: OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB INVALIDSKEGA PODJETJA PO SLOVENSKI ZAKONODAJI Zneski v evrih s centi Zap. št.
Postavka/ Leto 2007 Z olajšavo
2007 Brez
olajšave
2008 Z olajšavo
1 Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih
1.600.000,00 1.600.000,00 1.600.000,00
2 Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov- zmanjšanje
0,00 0,00 0,00
3 Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov- povečanje
0,00 0,00 0,00
4 Davčno priznani prihodki (1-2+3) 1.600.000,00 1.600.000,00 1.600.000,005 Odhodki, ugotovljeni po
računovodskih predpisih 1.200.000,00 1.200.000,00 1.200.000,00
6 Popravek odhodkov na raven davčno priznanih odhodkov- zmanjšanje
0,00 0,00 0,00
7 Popravek odhodkov na raven davčno priznanih odhodkov- povečanje
0,00 0,00 0,00
8 Davčno priznani odhodki (5-6+7) 1.200.000,00 1.200.000,00 1.200.000,009 Razlika med davčno priznanimi
prihodki in odhodki (4-8)
400.000,00 400.000,00 400.000,00
10 Razlika med davčno priznanimi odhodki in prihodki (8-4)
0,00 0,00 0,00
11 Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja
0,00 0,00 0,00
12 Povečanje davčne osnove 0,00 0,00 0,0013 Davčna osnova (9+11+12) ali
(11+12-10), če je ›0 400.000,00 400.000,00 400.000,00
14 Davčna izguba (11+12-10), če je ‹0 0,00 0,00 0,0015 Zmanjšanje davčne osnove in
davčne olajšave 158.902,00 0,00 158.902,00
16 Osnova za davek (13-15) 241.098,00 400.000,00 241.098,0017 Davek (23%) (2008- 22%) 55.452,54 92.000,00 53.041,5618 Davčna obveznost 55.452,54 92.000,00 53.041,56
Vir: Lasten izračun, 2008.
62
Davčna obveznost podjetja X d.o.o. ob uveljavitvi davčne olajšave za invalide znaša v letu 2007 55.452,54 evrov, ob predpostavki, da podjetje ni imelo drugih olajšav. Če podjetje ne uveljavi te olajšave, se njegova davčna obveznost zviša za 36.547,46 evrov (92.000-55.452,54). Predvidena davčna obveznost invalidska podjetja v letu 2008 z uveljavitvijo davčne olajšave znaša 53.041,56 evrov, kar je za 2.410,98 evrov manj glede na leto 2007. Znižanje davčne obveznosti je posledica znižanja splošne davčne stopnje iz 23% na 22%. Primer: Koliko znaša davčna obveznost integracijskega podjetja, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, s sedežem v Münchnu v Nemčiji v letu 2007 in v letu 2008, ob predpostavki, da ima enake celotne prihodke in odhodke kot invalidsko podjetje v Sloveniji? TABELA 16: OBRAČUN SKUPNE DAVČNE OBVEZNOSTI INTEGRACIJSKEGA PODJETJA Zneski v evrih s centi Zap. št.
Postavka / Leto 2007 2008
1 Davčno priznani prihodki
1.600.000,00 1.600.000,00
2 Davčno priznani odhodki 1.200.000,00 1.200.000,003 Razlika med davčno priznanimi prihodki in
odhodki (1-2)
400.000,00 400.000,00
4 Razlika med davčno priznanimi odhodki in prihodki (2-1)
0,00 0,00
5 Davčna osnova 1 400.000,00 400.000,006 Zmanjšanje davčne osnove in davčne olajšave 0,00 0,007 Osnova za davek 400.000,00 400.000,008 Obrtni davek* 78.714,86 68.6009 Davek od dohodka pravnih oseb** 80.321,30 60.00010 Solidarnostni dodatek*** 4.417,67 2.100
11 Skupna davčna obveznost (8+9+10) 163.453,83 130.700Vir: Lastni izračun, 2008. * Izračun obrtnega davka v letu 2007 Osnova za obrtni davek 400.000 - Neobdavčen znesek (za kapitalske družbe) 0 Davčna osnova 400.000 5% obrtnega davka (za kapitalske družbe) na državni ravni 490% občinskega obrtnega davka (München) 0,05* 4,9/(1+0,05*4,9)*400.000 Znesek obrtnega davka 78.714,86 evrov
63
**Izračun davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2007 (25%) Osnova (zmanjšana z zneskom obrtnega davka) *stopnja davka = (400.000 – 78.714,86)*0,25= 80.321,3 evrov *** Izračun solidarnostnega dodatka v letu 2007 (5,5%) Znesek davka od dohodkov pravnih oseb* stopnja solidarnostnega dodatka = 80.321,3*0,055= 4.417,67 evrov * Izračun obrtnega davka v letu 2008 Osnova za obrtni davek 400.000 Neobdavčen znesek (za kapitalske družbe) 0 Davčna osnova 400.000 3,5% obrtnega davka (za kapitalske družbe) na državni ravni 490% občinskega obrtnega davka (München)- ob predpostavki, da se stopnja v letu 2008 ni spremenila. 0,035* 400.000*4,9 Znesek obrtnega davka 68.600 evrov **Izračun davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2008 (15%) Osnova *stopnja davka= 400.000*0,15= 60.000 evrov *** Izračun solidarnostnega dodatka v letu 2008 (3,5%) Znesek davka od dohodkov pravnih oseb * stopnja solidarnostnega dodatka = 60.000*0,035= 2.100 evrov Izračunana skupna davčna obveznost integracijskega podjetja v letu 2007 je znašala 163.453,83 evrov, za leto 2008 pa se predvideva davčna obveznost v višini 130.700 evrov. Predvidena davčna obveznost v letu 2008 se bo glede na leto 2007 znižala za kar 21%. Nižja davčna obveznost je rezultat davčnih reform v Nemčiji, ki se kaže predvsem v znižanju splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, stopnje solidarnostnega prispevka ter drugačnega obračunavanja obrtnega davka in davka od dohodkov pravnih oseb. V letu 2008 znesek obrtnega davka ne zniža davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, kot je to veljalo še v letu 2007. V letu 2008 se spremeni formula za izračun obrtnega davka.
64
6.1 Ugotovitve na podlagi praktičnih izračunov Pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb invalidskega podjetja v Sloveniji za leto 2007 smo ugotovili, da davčna olajšava za invalide zniža davčno obveznost za 36.547,46 evrov oziroma 39%. Seveda je pa višina davčne olajšave za invalide odvisna od števila invalidov, višine njihove plače in vrste invalidnosti. Ob predpostavkah, da invalidsko podjetje posluje enako uspešno, da ima enako število zaposlenih invalidov in da le-ti v letu 2008 prejemajo enake plače kot v letu 2007, se davčna obveznost invalidskega podjetja za leto 2008 zniža za 2.410,98 evrov oziroma 4,35% glede na leto 2007, kar pa je posledica znižanja splošne davčne stopnje iz 23% na 22%. Pri izračunu davčne obveznosti nemškega integracijskega podjetja s sedežem v Münchnu ugotavljamo, da v Nemčiji ne poznajo davčnih olajšav za zaposlovanje invalidov. Poleg davka od dohodkov pravnih oseb bremeni integracijsko podjetje tudi solidarnostni prispevek, ki se obračuna od zneska davka od dohodkov pravnih oseb (od leta 2008 naprej) in obrtni davek, ki se obračunava in plačuje po stopnjah določenih na državni in občinski ravni. Skupna davčna obveznost integracijskega podjetja v Nemčiji se je v letu 2008 - glede na leto 2007 znižala za 21%, kar je posledica davčnih reform v Nemčiji, ki so začele veljati z januarjem 2008. Nižja davčna obveznost je rezultat znižanja stopnje obrtnega davka in solidarnostnega prispevka iz 5,5% na 3,5% in splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 25% na 15%. Nekaj je tudi sprememb pri obračunu obrtnega davka in davka od dohodkov pravnih oseb. Pri primerjavi obdavčitve invalidskih podjetij v Sloveniji in Nemčiji ugotavljamo, da so bolj obdavčena invalidska podjetja v Nemčiji, ker v tam ne morejo uveljavljati olajšave za zaposlovanje invalidov. Ob predpostavki, da sta invalidski podjetji obeh držav imeli enako uspešno poslovanje, je davčna obveznost invalidskega podjetja v Nemčiji za leto 2007 za kar 108.001,29 evrov oziroma 1,94 krat večja kot v Sloveniji. V letu 2008 se davčna obveznost nemškega invalidskega podjetja občutno zniža, vendar je davčna obveznost invalidskega podjetja v Nemčiji večja za 2,26 krat v primerjavi s slovenskim. Tako velika razhajanja so zaradi neupoštevanja davčne olajšave za zaposlovanje invalidov v Nemčiji, po drugi strani pa zaradi obrtnega davka in solidarnostnega prispevka, ki ju v Sloveniji ne poznamo.
65
7 SKLEP Brezposelnost invalidov v obeh analiziranih državah je precej visoka in obe državi skušata brezposelnost znižati z obvezno kvoto zaposlovanja invalidov in ustanavljanjem invalidskih podjetij ter delavnic. Kvotna sistema v obeh državah se razlikujeta v načinu določanja obveznega števila zaposlovanja invalidov, saj se v Sloveniji višina kvote določa glede na dejavnost, s katero se podjetja ukvarja, v Nemčiji pa je 5% kvota enaka za vse delodajalce. Oba kvotna sistema omogočata večkratno upoštevanje invalida v kvoto, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obeh državah so organizirana invalidska podjetja kot kapitalske družbe, invalidi v invalidskih podjetjih v obeh državah opravljajo lažja dela. Vzpodbude, ki jih prejemajo delodajalci, ki zaposlujejo invalide, so po vsebini dokaj enake. Razlike se kažejo zaradi drugačne organiziranosti institucij, ki pospešujejo zaposlovanje invalidov. Na začetku diplomskega dela smo postavili hipotezo, da je obstoj invalidskih podjetij v Sloveniji v veliki meri odvisen od ugodnosti, ki jih tem podjetjem namenja država in da je obdavčitev in sistem ekonomskih olajšav v zdajšnjih tržnih razmerah slabši, kot je bil v preteklosti. Na podlagi teoretičnih spoznaj smo ugotovili, da je temu res tako. Do leta 2005 so bila invalidska podjetja po tedanjem zakonu o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) oproščena plačevanja davka od dobička pravnih oseb. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) je odpravil poseben status invalidskih podjetij. Prav tako so bila invalidska podjetja v preteklosti oproščena tedanjega prometnega davka, z uveljavitvijo davka na dodano vrednost leta 1999 pa so postale zavezanke še za ta davek. Z novim pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide so se znižali deleži subvencioniranja plač invalidom. Do leta 2006 se je delež subvencionirane plače gibal od 25% do 75% zajamčene plače, sedaj pa znaša od 10% do 30% minimalne mesečne plače. Naša druga trditev je bila, da so integracijski podjetja in invalidske delavnice v Nemčiji pripomogle k večji zaposljivosti invalidov in da veljavna zakonodaja ugodno vpliva na njihovo obdavčitev. Na podlagi spoznanj lahko ugotovimo, da je naša trditev delno zastavljena v pravi smeri. Zakon o davčnem postopku pravi, da so integracijska podjetja oproščena davka od dohodkov pravnih oseb in obrtnega davka, če zaposlujejo več kot 40% delež invalidov in ne presežejo mejo nepridobitnosti. Invalidske delavnice so nepridobitno usmerjene in so tako oproščene davka od dohodkov pravnih oseb. Po drugi strani to ne velja za integracijska podjetja, ki prejemajo finančne vzpodbude s strani integracijskih servisov. Ta so enako obdavčena kot ostale gospodarske družbe. Pri obravnavi davka na dodano vrednost vsebujejo pojasnila Ministrstva za finance različne razlage in kriterije uporabe nižje stopnje davka v integracijskih podjetjih in invalidskih delavnicah. Temeljni cilj diplomskega dela je bila analiza obdavčitve invalidskih podjetij v Sloveniji in Nemčiji, kar smo tudi v kar največji meri uresničili. Pri analizi obdavčitve invalidskih podjetjih smo se omejili na najpomembnejša davka, to sta davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. Na podlagi praktičnega izračuna in primerjave davčne obveznosti invalidskega podjetja v Sloveniji in Nemčiji ugotavljamo, da so invalidska podjetja v Nemčiji bolj obdavčena kot v Sloveniji.
66
Razlogi za to se kažejo v tem, da Nemčija pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ne pozna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov, da integracijska podjetja poleg davka od dohodkov pravnih oseb bremeni še solidarnostni dodatek in obrtni davek. 8 POVZETEK Zaposlovanje invalidov odločno vpliva na njihove ekonomske, socialne in druge življenjske možnosti. Kvotni sistem je le eden od možnih ukrepov, katerega namen je omogočiti večje zaposlovanje invalidov, razdelitev socialnega bremena in znižanje stroškov za socialne transferje. Invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe posebnega pomena. Gospodarske družbe dobijo s statusom invalidskega podjetja tudi določene ugodnosti, da kljub omejenim delovnim zmožnostim invalidov in posledično manjše produktivnosti ostanejo konkurenčni na trgu. Invalidska podjetja v Sloveniji so z davkom na dodano vrednost in davkom od dohodkov pravnih oseb enako obdavčena kot ostale gospodarske družbe. Davčne olajšave invalidskih podjetij so subvencije plač invalidov, odstopljeni prispevki, oproščenost davka na izplačane plače in ostale vzpodbude. Obdavčitev integracijskih podjetij v Nemčiji, ki so organizirane kot kapitalske družbe in prejemajo finančne vzpodbude, je enaka kot pri ostalih gospodarskih družbah. Invalidske delavnice so zaradi svojega nepridobitnega delovanja oproščene davka od dohodkov pravnih oseb. Primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Sloveniji in Nemčiji je pokazala, da so bolj obdavčene invalidska podjetja v Nemčiji, ker tam ne poznajo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb olajšave za zaposlovanje invalidov in ker davčno obveznost povečujeta solidarnostni prispevek in obrtni davek, ki ju v Sloveniji ne poznamo. Ključne besede: invalid, kvotni sistem, invalidska podjetja, integracijska podjetja/ delavnica, davek na dodano vrednost, davek od dohodkov pravnih oseb, obrtni davek, vzpodbude. ZUSAMMENFASSUNG Die Beschäftigung wirkt sich sehr positiv auf ökonomische, soziale und andere Möglichkeiten von den behinderten Menschen. Die Beschäftigungsquote ist nur eine von Möglichkeiten, zur Förderung um behinderten Menschen zu beschäftigen, um Verteilung von Sozialpflichten und Kostensenkung von Sozialhilfen. Integrationsunternehmen sind Kapitalgesellschaften mit besonderem Status, weil sie die Arbeitsplätze für die behinderte Menschen ermöglichen. Weil behinderte Menschen nicht volle Arbeitsleistungen erbringen können und daraus niedrige Pröduktivität erfolgt, haben die Gesellschaften mit dem Status des Integrationsunternehmens bestimmte Steuervorteile, um auf dem Markt wettbewerbsfähig zu bleiben.
67
Integrationsunternehmen in Slowenien zahlen Umsatzsteuer und Körperschaftsteuer so wie alle andere Gesellschaften. Die Steuervorteile des Integrationsunternehmens sind Lohnsubventionen von behinderten Menschen, keine Zahlung von Sozialbeiträgen sowie die Steuer an ausgezahlten Löhnen und andere Förderungen. Die Besteuerung von Integrationsunternehmen in Deutschland, die als Kapitalgesellschaften organiziert sind und die finanzielle Förderungen bekommen, ist die gleiche wie bei anderen wirtschaftlichen Gesellschaften. Wegen nicht Erwerbstätigkeit, sind die Werkstätte für behinderte Menschen von Körperschaftsteuer befreit. Die Integrationsunternehmen in Deutschland zahlen höher Steur als in Slowenien, weil dort bei Körperschaftsteuererklärung keine Vergünstigung für Beschäftigung von behinderten Menschen besteht. Die Steuerpflicht des Integrationsunternehmens in Deutschland ist höher wegen Solidäritetzuschlag und Gewerbesteuer, die Slowenien nicht kennt. Schlüsselwörter: (der) behinderte Mensch, (die) Beschäftigungsquote, (das) Integrationsunternehmen, (die)Werkstatt für behinderte Menschen, (der) Umsatzsteuer, (der) Körperschaftsteuer, (der) Gewerbesteuer, (die) Förderung.
68
9 SEZNAM LITERATURE
1. Čufer, Anka in Tabaj Aleksandra. 2004. Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetij. Socialno delo 43, 79 - 85.
2. Gruev, Rahela. 2007. Vpliv davčnih olajšav in oprostitev na zaposlovanje invalidov Magistrska naloga. Maribor: Pravna fakulteta.
3. Hafner. Andraž. 2007. Dobiček prinaša lastna proizvodnja. Finance 139, 24. 4. Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zavod za varstvo pri delu,
d.d. Ljubljana. 2007. Vodnik po pravicah invalidov v slovenski zakonodaji. Ljubljana: Inštitut za delo pri Pravni fakulteti.
5. Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. 2004. Pravica do enakih možnosti in enake obravnave – usposabljanje in zaposlovanje invalidov v Evropski uniji in Sloveniji. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo.
6. Kobal, Barbara. 2001. Primerjalna analiza ureditve oprostitev in olajšav za invalide, invalidske organizacije, invalidska podjetja ter za druge oblike organiziranja invalidov v državah Evropske unije. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
7. Kotnik, Olga. 2006. Poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji v luči prejšnje in sedanje zakonodaje ter računovodskih standardov. Revizor 4, 27 - 47.
8. Kotnik. Olga. 1999. Obravnavanje odstopljenih prispevkov invalidskih podjetij pri izdelovanju računovodskih izkazov. Revizor 1, 36-39.
9. Marcon, Petra. 2006. Pogodba z invalidskimi podjetji prinaša prihranek. Finance 205, 24.
10. Pavel, Igor. 2005. Socialno podjetje, od ideje k praksi. Ljubljana: ŠENT- slovensko združenje za duševno zdravje.
11. Uršič, Cveto. 1996. Zaposlovanje invalidov. Ljubljana: Inštitut RS za rehabilitacijo in republiški zavod za zaposlovanje.
12. Vertot, Petronela. 2007. Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
13. Vraničar, Mateja. 2007. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.
14. Vrzel, Damjana. 2005. Računovodstvo odstopljenih prispevkov v invalidskih podjetjih. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.
10 SEZNAM VIROV 1. Abgabenordnungsgesetz - AO. [online]. dostopno na: http://www.gesetze-im-
internet.de/ao_1977/index.html. 2. Ahner, Tanja, R.I., T.K., M.L., G. Thun- Hohenstein, K.W. Voss, H. von Waldow.
2005. Gemeinnützigkeit- Steuern und Gestalten [online]. dostopna na: http://www.schomerus.de/pdf/Gemeinnuetzigkeit_2005.pdf.
3. Ausgleichabgabe. 2007. [online]. dostopno na: http://de.wikipedia.org/wiki/Ausgle ichsabgabe.
4. Beschäftigungspflicht. 2007. [online]. dostopna na: http://de.Wikipedia.org/ wiki/Besch% C3%A4ft igungspflicht.
5. Bundesarbeitgemeinschaft der Intergrationsämter und Hauptfürsorgestellen. 2007. Behinderte Menschen im Beruf. [online].dostopno na: www. Integrationsaemter. de//files /599/ZB- info-02 -2007.gxd.pdf.
69
6. Bundesarbeitgemeinschaft der Intergrationsämter und Hauptfürsorgestellen. 2007. Jaresbericht 2006/07: Hilfen für schwerbehinderte Menschen im Beruf [online]. dostopna na: http://www.intgrationsaemter.de/files/602/JB_BIH07_web.pdf.
7. Bundesarbeitsgemeinschaft Werkstätten für behinderte Menschen e.V.: http://ww w.bagwfbm.de/page/24.
8. Davki. [online]. dostopno na: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews &op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=109029.
9. Gewerbesteuergesetz (GewStG) [online]. dostopno na: http://www.gesetze-im-internet.de/gewstg/index.html.
10. Gewerbesteuer. [online] dostopno na: http://de.wikipedia.org/wiki/Gewerbesteuer. 11. Informacije o invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji 2005. [online] dostopno
na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddszgov.si/pageuploads/dokumenti__pdf /ip_inf05.pdf).
12. Integrationsbetriebe. [online]. dostopno na: http://www.faf-gmbh.de/Intergarionsbe triebe.html.
13. Körperschaftsteuergesetz- KStG [online] dostopna na: http://www.gesetze-im-internet. de/kstg_1977/index.html.
14. Kommunalverband für Jugend und Soziales - KVJS. 2005. Förderung von Integrationsprojekten. [online]. dostopno na: http://www.kvjs.de/fileadmin/user _upload/pdf/B rosch-Integrationsprojekte.pdf.
15. Kommunalverband für Jugend und Soziales- KVJS. 2006. Ratgeber Integrationsunternehmen [online]. dostopna na: http://www.kvjs.de/fileadmin /userupload/pdf/Integration/KVJS-Internet-Integration-R.pdf.
16. Peters, Danielle. 2007. Neuerungen in Steuerwesen für soziale Unternehmen. [online] dostopno na :www.cbp.caritas.de/aspeshared/form/show_formfile.asp?typ =publikatio nenarea=efvkelg&file_id=149134.
17. Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 9.2.2007.[online] dostopno na: http://www.bundesfinanzministerium.de/nn_92/DE/BMF__Startseite/Aktuelles/BMF_SchreibenVeroffentlichungen__zu__ Steuerarten /umsatzsteuer/179,templateId =raw,property =publicati onFile.pdf.
18. Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 29.1.2007. [online] dostopno na: http://www.bundesfinanzministerium.de/nn_58004/DE/BMF__Startseite/Aktuelles/BMF_SchreibenVeroffentlichungen__zu_Steuerarten/umsatzsteuer/179,templateId =raw, property =publicati onFile.pdf.
19. Pojasnila Davčne uprave RS. [online]. dostopno na: http://www.durs.go v.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosno.
20. Pojasnila Davčne uprave RS. [online]. dostopno na: http://www.durs.go v.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_dohodkov_pravni_oseb_pojasnila/splosno.
21. Pravilnik o merilih za priznanje statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije, za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov in delo rehabilitacijskih komisij (Ur.l. RS, št. 117/2005).
22. Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide(Ur.l. RS, št. 117/2005).
23. Pravilnik o invalidskih podjetjih (Ur.l. RS, št. 117/2005). 24. Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Ur.l. RS, št. 117/2005). 25. Prikaz posameznih davčnih institutov v Nemčiji, Danski in Avstriji. Predlog zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb. 2006.[online]. dostopna na: http://www .slove
70
nijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/zakonodaja/_zakon_o_davku_od_dohodkov_pravnih_oseb.pdf.
26. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih. Predlog zakona o davku na dodano vrednost. 2006. [online]. dostopno na: http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/u rednik/zakonodaja/_zakon_o_davku_na _dodano_vrednost.pdf.
27. Ratgeber für Menschen mit Behinderung. 2007.[online]. dostopno na http://www.bmas.de/coremedia/generator/3132/property=df/ratgeber__fuer__behinderte_mens_390.pdf.
28. Rechnenbeispiel.[online]. dostopno na: http//www.wfbm-bayern.de/rechnenbeispi el.asp.
29. Register invalidskih podjetij. Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve RS. [online]. dostopno na: http//www.mddszgov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/inva lidska_podjetja_v_republiki_sloveniji/register.invalidskih_podjetij/.
30. Sozialgesetzbuch (SGB) Neuntes Buch (IX) – Rehabilitation und Teilhabe behinderter Menschen. (BGBl. IS. 1046)[online].dostopno na: http://www.gesetze-im-internet.de/Teilliste_S.html.
31. Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov [online]. dostopna na: http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id= 3&content=12 in http://www.svzi.go v.si/index.php?dep_id=3&content=6.
32. Statut Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 114/2006).
33. Stock, Dagmar. 2007. Das Steueränderungsgesetz 2007 und die Folgen für die Werkstätten [online] dostopno na: http://www.messe2007.bagwfbm.de/page/ results? sess=79295696fc0f44604559a80a01647c23
34. Umsatzsteuergesetz-UStG [online]. dostopna na: http://www.gesetze-im-internet.de/u stg1980 /index.html.
35. Uredba o višini kvote v posamezni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 111/2005). 36. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur.l. RS, št. 32/2007). 37. Uredba o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti. (Ur.l. RS, št.
69/2007). 38. Zakon o davku na izplačane plače (Ur.l. RS, št. 21/2006). 39. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) (Ur.l. RS, št. 114/2006). 40. Zakonu o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 107/2006). 41. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB2; Ur.l.
RS št. 16/2007). 42. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.L. RS, št. 109/06, 112/06,
114/06, 17/07). 43. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 72/06). 44. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.l. RS, št. 110/06). 45. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2 Ur.l. RS,št. 117/2006) 46. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2 Ur. l. RS, št. 117/2006). 47. Zapisnik projektnega sveta. 7 seja. Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve
RS.[online]. dostopno na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz gov.si/pageu ploads/dokumenti__pd f/proj_svet_seja7_zapisnik.pdf.
48. Zapisnik projektnega sveta. 10 seja. Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve RS.[online]. dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz gov.si/pageu ploads/dokumenti__pd f/proj_svet_seja10_zapis.pdf.
71
49. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije- ZPIZ. 2006. Letno poročilo. [online]. dostopno na : http://www.zpiz.si/src/letno_porocilo/2006/4.html.
50. ZB extra. 2004. Sozialgesetzbuch IX novelliert. [online] dostopno na: http://www. integratio nsaemter. de/files/599/ZB- extra.pdf.
51. Werkstätte für behinderte Menschen. [online]. dostopno na: http://de.wikipedi. org/wiki/Werkstattf%C3% BCr_behinderte_Menschen.
11 SEZNAM TABEL, GRAFOV IN SLIK SEZNAM TABEL: TABELA 1: ZAPOSLENI IN BREZPOSELNI INVALIDI V SLOVENIJI PO VRSTAH INVALIDNOSTI - SKUPAJ IN PO SPOLU, OKTOBER 2007.......................................... 7 TABELA 2: DELEŽ KVOTE GLEDE NA PODROČJA KLASIFIKACIJE DEJAVNOSTI V VELJAVI OD 1.5.2007......................................................................... 11 TABELA 3: PRIMER IZRAČUNA KVOTE PRI ZAVEZANCU X................................ 12 TABELA 4: VIŠINA MESEČNE NADOMESTNE DAJATVE GLEDE NA ODSTOTEK IZPOLJENE OBVEZNOSTI .............................................................................................. 21 TABELA 5: RAZVOJ ZAPOSLITVENE KVOTE V OBDOBJU 2000 - 2005................ 22 TABELA 6: SKUPNI IZDATKI INTEGRACIJSKIH SERVISOV IZ NADOMESTNIH DAJATEV V OBDOBJU 2005- 2006 ................................................................................ 23 TABELA 7: SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI V INTEGRACIJSKIH PODJETJIH V LETU 2006................................................................................................. 26 TABELA 8: NAJVIŠJE LETNE AMORTIZACIJSKE STOPNJE PO ZDDPO-2 ........... 38 TABELA 9: VIŠINA SUBVENCIJE GLEDE NA OBLIKO ZAPOSLITVE IN DELOVNE REZULTATE .................................................................................................. 39 TABELA 10: USKLADITEV SUBVENCIJE PLAČ ........................................................ 40 TABELA 11: PRISPEVKI, KI SE OBRAČUNAVAJO IN OBLIKUJEJEJO KOT ODSTOPLJENA SREDSTVA............................................................................................ 42 TABELA 12: STOPNJA DAVKA OD 1.1.2008 DO 31.12.2008 ..................................... 43 TABELA 13: STOPNJE OBRTNEGA DAVKA POMEMBNIH MEST V NEMČIJI NA DAN 1.7.2007 ..................................................................................................................... 56 TABELA 15: OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB INVALIDSKEGA PODJETJA PO SLOVENSKI ZAKONODAJI ................................... 61
72
TABELA 16: OBRAČUN SKUPNE DAVČNE OBVEZNOSTI INTEGRACIJSKEGA PODJETJA .......................................................................................................................... 62 SEZNAM GRAFOV: GRAF 1: VSE ZAPOSLENE OSEBE V INVALIDSKIH PODJETJIH IN MED TEMI ZAPOSLENI INVALIDI V OBDOBJU 2001- 2006.......................................................... 14 GRAF 2: USTANOVITELJSKA STRUKTURA INVALIDSKIH PODJETIJ NA DAN 1.3.2004 ............................................................................................................................... 16 SEZNAM SLIK: SLIKA1: SHEMA KVOTNEGA SISTEMA V SLOVENIJI ............................................ 10 SLIKA 2: OBDAVČITEV INVALIDSKIH DELAVNIC V NEMČIJI ............................ 46 SLIKA 3: OBDAVČITEV INTEGRACIJSKIH PODJETIJ V NEMČIJI ......................... 47