Invalidska podjetja – pomembna oblika zaposlovanja invalidov

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo pripravili analizo invalidskih podjetij, ki nam bo služila kot podlaga za ureditev teh vprašanj v zakonu in pri pripravi strategije, politike na področju zaposlovanja invalidov.

I. Zakonske določbe

Pravna podlaga za ustanavljanje invalidskih podjetij

Pravna podlaga za ustanavljanje invalidskih podjetij je določena v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami) in v Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76). Po 569. členu Zakona o gospodarskih družbah lahko pridobi status invalidskega podjetja družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba, ki med celim poslovnim letom usposablja in zaposluje najmanj 40 odstotkov invalidnih oseb od vseh zaposlenih v družbi, če pridobi predhodno soglasje Vlade RS. Po 29. členu Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb so invalidska podjetja gospodarske družbe, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot druge invalidne osebe.

Vlada RS na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izda predhodno soglasje, da lahko gospodarska družba ob izpolnitvi vseh predpisanih pogojev posluje kot invalidsko podjetje. Za pridobitev statusa invalidskega podjetja in s tem povezanih pravic morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- podjetje mora biti organizirano kot gospodarska družba,- celo poslovno leto mora usposabljati in zaposlovati najmanj 40 odstotkov invalidnih

oseb od vseh zaposlenih v podjetju, - usposabljati oziroma zaposlovati mora invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost

in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot drugi invalidi,

- imeti mora dovoljenje (predhodno soglasje) Vlade RS.

Vlada pri presojanju pogojev upošteva naslednje kriterije: - ustreznost registracije (izpis iz sodnega registra),- zadostno število zaposlenih invalidov oziroma invalidov na usposabljanju,- program mora ustrezati sposobnostim in zmožnostim invalidov, ki jih podjetje

zaposluje,- podjetje mora imeti strokovno usposobljene vodilne in druge odgovorne delavce za

delo z invalidi,- poslovni in proizvodni prostori morajo omogočati neovirano delovanje invalidskega

podjetja,- tehnični in prostorski pogoji morajo biti prilagojeni potrebam invalidov,- invalidsko podjetje mora biti spoznavno kot samostojna organizacijska enota.

Kot invalidi so upoštevane osebe s pravnomočno odločbo pristojnega organa:- delovni invalidi po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list

RS, št. 106/99 s spremembami in dopolnitvami),

1

- invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76),

- vojni invalidi po Zakonu o vojnih invalidih (Ur. list RS, št. 63/95 s spremembami in dopolnitvami) in

- kategorizirani mladostniki po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76, 3/80) – (opomba: z dnem uveljavitve Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS št. 54/00) je ta prenehal veljati).

Ekonomske olajšave invalidskih podjetij

Invalidska podjetja nimajo posebnih statusno-pravnih značilnosti in se njihov nastop na trgu ne razlikuje od drugih gospodarskih subjektov. Lahko pa imajo ta podjetja poseben pravni položaj na področju davkov, delovnih razmerij, socialne varnosti in podobno. Tako lahko invalidska podjetja prejemajo za vsakega zaposlenega invalida mesečno subvencijo po Pravilniku o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem (Uradni list RS, št. 54/97). Invalidskemu podjetju pripada nadomestilo za invalide, ki so pri njem v delovnem razmerju v mesecu, za katerega se daje nadomestilo in jim je bil status invalida priznan s pravnomočno odločbo pristojnega organa. V skladu določili Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami in dopolnitvami) so invalidska podjetja oproščena plačila davka od dobička.

Odstopljena sredstva

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov iz tega zakona, prispevki zavarovanca in delodajalca po tem zakonu, ki se namenjajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, odvajajo na poseben račun pri delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma v skladu z Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Za zavarovance, ki so oproščeni plačila prispevkov, plača te prispevke Republika Slovenija iz državnega proračuna.

Enaka ureditev je določena za prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

II. Stanje

Za analizo podatkov o ustanavljanju invalidskih podjetij, številu in strukturi zaposlenih ter izobrazbeni strukturi zaposlenih v invalidskih podjetjih, o dejavnosti, ki jo invalidska podjetja opravljajo in o velikosti invalidskih podjetij po številu zaposlenih smo uporabljali odgovore invalidskih podjetij na vprašalnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2001 in 2002, ki je zajemal 151 delujočih invalidskih podjetij.

Ustanavljanje invalidskih podjetij

Leta 1988 je v Sloveniji delovalo 11 invalidskih delavnic, ki so se z uveljavitvijo Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ, št. 77/88 s spremembami in dopolnitvami) preoblikovala v invalidska podjetja. Leta 1993 je v Sloveniji imelo status invalidskega podjetja že 63 podjetij, po uveljavitvi Zakona o gospodarskih družbah istega leta pa se je število invalidskih podjetij

2

močno povečalo. Tako je že naslednje leto imelo status invalidskega podjetja 95 gospodarskih družb, konec leta 2001 pa že 153.

TABELA IN GRAF: ŠTEVILO INVALIDSKIH PODJETJIH PO LETIH

Invalidska podjetja lahko ustanovijo različne osebe. Iz analize podatkov o strukturi ustanovitelja invalidskih podjetij je razvidno, da je več kot polovica invalidskih podjetij (53%) ustanoviteljica gospodarska družba – »matera«, v 11 odstotkih je ustanovitelj fizična oseba, v 5 odstotkih je ustanovitelj društvo oziroma združenje, v 2 odstotkih je ustanovitelj občina in v 1 odstotku invalidskih podjetij je ustanovitelj Republika Slovenija. V 28 odstotkih invalidskih podjetij je več ustanoviteljev, od tega je več kot 5 ustanoviteljev v 7 odstotkih invalidskih podjetij.

Število in struktura zaposlenih v invalidskih podjetjih

Število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih iz leta v leto narašča, ne le zaradi večjega števila invalidskih podjetij, ampak se zaposlitve v invalidskih podjetjih povečujejo tudi med letom. Po podatkih vprašalnika je bilo 1. februarja 2002 v invalidskih podjetjih 12.969 zaposlenih, od tega 6.202 invalidov. Od 6.202 zaposlenih invalidov je bilo kar 5.443 delovnih invalidov, kar je 87,7 odstotka vseh zaposlenih invalidov, 488 invalidov po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, 261 kategoriziranih mladostnikov in 10 vojnih invalidov. Glede na kategorijo invalidnosti med delovnimi invalidi je bilo le 1.096 ali 20 odstotkov invalidov II. kategorije, 4.347 ali 80 odstotkov pa III. kategorije.

3

GRAF: ŠTEVILO ZAPOSLENIH INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH PO VRSTAH INVALIDNOSTI ZA LETO 2001

Izobrazbena struktura zaposlenih v invalidskih podjetjih

Izobrazbena struktura vseh zaposlenih v invalidskih podjetjih je zelo nizka, saj jih kar 33 odstotkov nima niti dokončane osnovne šole, 54 odstotkov vseh zaposlenih pa ima le do 2 leti priznano poklicno ali strokovno izobraževanje. Samo 5 odstotkov vseh zaposlenih je z višjo ali visoko izobrazbo. Še slabša je izobrazbena struktura pri zaposlenih invalidih v invalidskih podjetjih.

GRAF: IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V INVALIDSKIH PODJETJIH

Dejavnost in uspešnost poslovanja invalidskih podjetij

V invalidskih podjetjih opravljajo proizvodno, storitveno ali pa proizvodno in storitveno dejavnost. Pri proizvodni prevladuje lesna, tekstilna, obutvena in usnjarska, kovinska ter grafična dejavnost, pri storitveni pa čiščenje, varovanje in montaža. Glede na uspešnost poslovanja invalidskih podjetij ugotavljamo, da je 16 invalidskih podjetij, ki se pretežno ukvarjajo z grafično, kovinsko, lesno in tekstilno proizvodno dejavnostjo ter s čiščenjem in varovanjem leta 2001 poslovalo z več kot 10 milijonsko izgubo. Sicer je v letu 2001 večina invalidskih podjetij poslovalo uspešno. Podatki, dobljeni na podlagi vprašalnika, kažejo, da je leta 2001 70,8 odstotkov invalidskih podjetij poslovalo z dobičkom, 8,4 odstotkov s pozitivno ničlo ter 20,8 odstotkov z izgubo. Brez odstopljenih sredstev bi bili podatki o uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij drugačni, kar opravičuje namen take zakonske rešitve.

4

Velikost invalidskih podjetij

Po velikosti med invalidskimi podjetji prevladujejo srednja podjetja, kjer je zaposlenih od 50 do 249 delavcev, sledijo mala podjetja, ki zaposlujejo od 10 do 49 delavcev, mikro podjetja z od 5 do 9 zaposlenimi, najmanj pa je velikih podjetij z več kot 250 zaposlenimi. Srednjih invalidskih podjetij je kar 46,9 odstotkov, malih 35,5 odstotkov, mikro 12,8 odstotkov in velikih 4,8 odstotkov oziroma 7 podjetij.

GRAF: VELIKOST INVALIDSKIH PODJETIJ

Invalidska podjetja so pomemben institut za zaposlovanje invalidov, zato je nujno, da ohranijo pomembno vlogo tudi v novem Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, v katerem naj bi bil koncept invalidskega podjetja kot gospodarske družbe, ki deluje pod posebnimi pogoji, bolj dodelan.

Špela Kolar

5