porocilo jan mar 2014 skupina lasko 15 5 2014

Sk

JA

kupina Laš

P

ANUA

La

ko in Pivov

Poroč

AR –2014

aško, 15. ma

varna Lašk

čilo

MAR4

aj 2014

o, d. d.

REC

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 3

K A Z A L O 1 UVOD 4

2 POSLOVNO POROČILO 5

2.1 Sestava Skupine Laško 5

2.2 Prodaja 6

2.3 Investicije 12

2.4 Financiranje in odprodaja naložb 14

2.5 Finančna tveganja 18

2.6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov v času obračunskega obdobja in po njem 21

3 RAČUNOVODSKO POROČILO 28

3.1 Konsolidirani računovodski izkazi 28

3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 32

3.3 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 37

Priloge: Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja

Priloga 3 – Zbirni izkaz denarnih tokov

Priloga 4 – Zbirni izkaz likvidnosti


1 UVOD Poslovanje Skupine Laško v prvem trimesečju leta 2014, kljub nadaljevanju zelo zaostrenih gospodarskih razmer na domačem trgu, kaže na to, da je bila strateška odločitev dosegati rast prodaje na najpomembnejših tujih trgih pravilna. Prodajni rezultati so namreč v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 nekoliko boljši. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo leto 2013 prvo, v katerem smo uspeli po nekaj letih negativnih trendov spet povečati količine prodanih pijač.

Zviševanje prodanih količin pijač ter povečevanje prihodkov iz prodaje pa bo tako kot v preteklem letu mogoče dosegati le s povečevanjem prodaje pijač na tujih trgih. Gospodarski analitiki sicer Sloveniji predvidevajo minimalno gospodarsko rast v letu 2014, vendar menimo, da se to še ne bo odražalo pri zviševanju potrošnje na domačem trgu.

Rezultat intenzivnega dogovarjanja uprave z bankami upnicami v celem letu 2013 in v prvem trimesečju leta 2014 je bil za Skupino Laško konec aprila z bankami upnicami podpisan Sporazum o restrukturiranju in mirovanju, kjer so vključeni tudi pomembni mejniki finančnega restrukturiranja, končna zapadlost večine kreditov družb pa je reprogramirana do konca leta 2016. Pogodba pomeni pomembno prelomnico pri zagotavljanju dolgoročnejše stabilnosti poslovanja Skupine, saj je to prvi dolgoročnejši reprogram obveznosti do bank upnic, ki so nastale zaradi napačnih odločitev v preteklosti.

Konec februarja letos je bil s strani prodajnega konzorcija, katerega del so tudi Pivovarna laško, Pivovarna Union in Radenska, podpisan Aneks k Pogodbi za prodajo 53,12 % deleža družbe Mercator, družbi Agrokor, ki med drugim spreminja ceno s 120 EUR na delnico na 86 EUR na delnico in podaljšuje datum za zaključek transakcije na 30. 6. 2014. Za Skupino Laško aneks pomeni sodelovanje pri prodaji, v enakem obsegu in strukturi kot do sedaj, nova prodajna cena 86 EUR na delnico pa pomeni, da bo Skupina Laško v celoti prejela 75.580.240 EUR kupnine. Uspešno zaključena transakcija bo družbe Skupine bistveno razbremenila obveznosti do bank upnic.

V letu 2014 se nadaljujejo tudi prodajni procesi lastniških deležev v družbah Radenska, Delo in Birra Peja, ki so bili začeti v jeseni 2013. Uspešno zaključeni procesi odprodaje omenjenih družb in še nekaterega drugega premoženja Skupine, ki ne predstavlja osnovne dejavnosti, so navedeni tudi kot pomembni mejniki dezinvestiranja v Sporazumu o restrukturiranju in mirovanju Skupine Laško do leta 2016.

Začetek leta 2014 je bil za družbe Skupine Laško uspešen še na enem področju. Družbe Skupine so na najprestižnejšem svetovnem ocenjevanju kakovosti Monde selection dobile kar deset medalj, od tega dve Grand gold medalji in sedem zlatih medalj. Uspehi, ki jih zadnja leta dosegamo na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti izdelkov, dokazujejo da imamo v Skupini visoko kakovostne blagovne znamke, ki se lahko merijo z najboljšimi v branži tudi v svetovnem merilu.


2 POSLOVNO POROČILO

2.1 Sestava Skupine Laško

Skupino Laško poleg obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo še odvisne družbe: RADENSKA, d. d., Radenci, z odvisno družbo Miral Radenska, d. o. o.,

Radenci,

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana ter od nje odvisna družba

BIRRA PEJA, Sh. a., Peć, Kosovo s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija,

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., in

VITAL Mestinje, d. o. o.

Skupino poleg proizvajalcev pijač dopolnjujejo še družbe: DELO, časopisno iz založniško podjetje, d. d., Ljubljana, z odvisno družbo

Izberi, d. o. o., Ljubljana,

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo (do začetka julija 2011 se je imenovala RA&LA, d. o. o., Sarajevo),

FIRMA DEL, d. o. o., Laško in

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb.


2.2 Prodaja

1. Skupina Laško

Prodaja

V prvem četrtletju letošnjega leta beležimo zelo dobre prodajne rezultate tako v Sloveniji kot na tujih trgih, čeprav je tudi leto 2014 zaznamovano z zelo slabo ekonomsko situacijo v regiji. Dodatne davčne obremenitve in padec kupne moči se posledično odražata v večji nagnjenosti k varčevanju, spremenjenih nakupnih navadah v smeri preudarne in manjše potrošnje ter cenovno občutljivem kupcu. Sprememba strukture potrošnje se nadaljuje in se kaže v nadaljni rasti diskontnih trgovcev ter vse večji naklonjenosti trgovskim blagovnim znamkam.

Še vedno ostaja pereč problem plačilna nedisciplina, trgovci zaradi slabe likvidnosti krčijo število artiklov in predvsem zmanjšujejo zaloge, delež proizvodov prodanih v cenovnih akcijah pa se povečuje.

Kljub oteženemu poslovanju pa v skladu s petletno poslovno strategijo in izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb ohranjamo tržne deleže na slovenskem trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.

Skupina Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Vital, Birra Peja) je v prvih treh mesecih 2014 prodala 727.749 hl vseh pijač, kar je za 10 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013 oziroma 5 % nad zastavljenim planom. V vseh segmentih pijač je zaznati rast trgovskih znamk. Količinska prodaja Skupine Laško

Prodaja piva se je povečala za 10,8 % s primerljivim obdobjem 2013 oz. je 4,8 % nad planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 7,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013 oz. 5,1 % nad zastavljenim planom. Prodaja vod (mineralne in izvirske vode in vode z okusi) znaša 10,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013 in je 5,2 % nad zastavljenim planom.

Term. plan Indeks Indeks Indeks(v hl) I.-III./2014 I.-III./2013 I.-III./2014 Plan 2014 2014/2013 2014/t.plan 2014/l.plan

Pivo 406.676 367.181 388.066 2.316.805 110,8 104,8 17,6Izvirske vode 42.222 34.329 36.583 218.409 123,0 115,4 19,3Mineralne vode 134.756 126.955 132.366 719.774 106,1 101,8 18,7Minralne vode z okusi 1.571 - 2.626 14.662 / 59,8 10,7Vode z okusi 30.025 28.229 26.684 150.645 106,4 112,5 19,9Brezalkoholne pijače 112.499 105.061 107.044 589.966 107,1 105,1 19,1Ostale alkoholne pijače - 2 - - / / /

Skupaj 727.749 661.759 693.369 4.010.261 110,0 105,0 18,1


Marketing in razvoj

Blagovna skupina PIVO

Laško

Razvoj – prvo četrtletje leta 2014 zaznamuje priprava redesigna celotne blagovne linije Laško na primarni in sekundarni embalaži. Redesign se izvaja z namenom ponovne uskladitve (poenotenja) in osvežitve celotne blagovne linije. Spremembe na nosilni blagovni znamki Laško Zlatorog so manjše, večje spremembe pa sta deležni blagovni znamki Laško Club in Laško Malt. Redizajnirana embalaža bo prihajala na trg sukcesivno od aprila dalje.

Tržna komunikacija – v okviru Olimpijskih iger v Sochiju smo na TV SLO oglaševali Pivovarno Laško kot sponzorja OKS. Poleg rednih prodajnih aktivnosti smo izvajali projekte pospeševanja prodaje na smučiščih.

Na izvoznih trgih so potekale ustaljene prodajne aktivnosti pospeševanja prodaje. Oglaševalskih projektov v prvem četrtletju ni bilo.

Union

Praznovanje častitljive obletnice Pivovarne Union bomo v letošnjem letu obeležili na trgovskih policah s posebno retro izdajo piv Union Triglav, Union Amber, Union Ležak in Union Bok. V ta namen smo pripravili tudi serijo Unionskih pločevink z retro motivi. Sredi pomladi 2014 bomo na trg vstopili s prenovljenim designom piva Union in hkrati pričeli z razvojem nove embalaže za leto 2015.

Ob obeležju 150 letnice obstoja smo pripravili tudi korporativni TV oglas in krajša produktna oglasa za Union pivo, ki se bodo predvajali od maja dalje.

V segmentu Radlerjev smo pripravili redesign linije brezalkoholnih radlerjev in predstavili nov okus Marelice v nepovratni 0,33 l steklenici in 0,5 l pločevinki.

Blagovna skupina BREZALKOHOLNE PIJAČE

Marketinške aktivnosti pri BZ Sola so se v začetku leta začele v Horeci s promocijo Multi Sole z znanim slovenskim stand up komikom. V mesecu februarju smo skupaj z Rdečimi noski pripravili družbeno odgovorni projekt z imenom Mala pozornost za male junake. V drugem delu akcije, do konca junija 2014, pa bomo od vsake prodane plastenke Sola Limonade namenili 1 cent društvu Rdeči noski.

Za blagovno skupino Ora je bil v fazi razvoja lansiran nov okus (premium-zardela grenivka) ter pri okusih Ora green in Ora exotic nova surovina s sadnim deležem. Izvedli smo redesign etiket; izpostavili sadje ter novo imenovanje okusov. Oglaševanje: tiskani mediji, FB, radio.

Aktivnosti na prodajnem mestu (cenovne akcije, paletne izpostavitve, končnice, degustacije, nagrajevanje nakupov).

Pri blagovni znamki Stil smo zamenjali umetna sladila z naravnim – stevia.


Za blagovno znamko Pepsi smo v prvem kvartalu izvajali predvsem aktivnosti na prodajnem mestu.

Blagovna skupina VODE

Za vse naše blagovne znamke v tej blagovni skupini so potekale aktivnosti na prodajnem mestu, s poudarkom na vodnem projektu.

Za Radensko Classic je potekalo TV oglaševanje med zimskimi športi in v oglasnih blokih med OI na TV SLO in oglaševanje v tiskanih medijih. Na prodajnem mestu so potekale aktivnosti pospeševanja prodaje (Radenska Light – v okviru svetovnega dneva voda, Radenska Classic; končnice, paletne izpostavitve).

Radenska Naturelle: oglaševanje na TV »lepota prihaja iz globin, tiskani oglasi (lepota prihaja iz globin), co branding z Ilirijo (splet, tiskani oglasi, TV), prireditve (promocija junior size, BB).

Radenska In: TV oglaševanje med prenosi zimskih športov in med prenosi OI, tiskani oglasi radio.

ZA: priprava komunikacijskih materialov in aktivnosti za sezono; na prodajnem mestu aktivnosti pospeševanja prodaje; razvijanje novega segmenta pijač.

Zala: poudarek na aktivnostih pospeševanja prodaja in opreme prodajnih mest; priprava posodobitve transportnega pakiranja.

Oda: ključni dogodek prvega trimesečja 2014 so bile za Odo, uradno vodo olimpijske reprezentance Slovenije, Zimske olimpijske igre v Sochi-ju. Potekalo je oglaševanje na TV in v tisku s podporo spleta, na prodajnem mestu pa so tekle prodajne akcije in izpostavitve na stojalih z označitvijo nagradne igre. Vzporedno so tekle aktivnosti priprave nove enote embalažnega pakiranja ter operativna priprava materialov za izvedbo plana aktivnosti v sezoni.

Oaza: Razvoj novega okusa limeta kumkvat.

2. Skupina Laško – Slovenija

Prodaja

Spremenjeni, bolj agresivni nastop na trgu ob upoštevanju vseh elementov upravljanja blagovnih skupin kaže odlične prodajne rezultate, ki močno presegajo lanske količine kot tudi ambiciozni plan, zato tudi v letu 2014 nadaljujemo s projekti optimizacije prodajnega mesta z vidika boljše prodaje pijač v sodelovanju z izbranimi trgovci. Posebna pozornost je namenjena planogramom, optimizaciji asortimana, promocijskim aktivnostim, označevanju, merjenju in upoštevanju obnašanja kupcev v prodajnem prostoru. Projekte upravljanja blagovnih skupin povezujemo tudi z nadgradnjo aktivnosti za razvoj kategorije pijač, kot so: rešitve za povratno embalažo, razvoj kombiniranih obrokov (pivo – pizza, brezalkoholne pijače – sendvič), osveževanje in dodelava standardov za promocije (cenovke, navodila za potnike, označevanje dodatnih pozicij ...), tematske aktivnosti (olimpijske igre Sochi), upravljanje z impulzivnimi hladilniki itd. Standarde prilagajamo posameznim


prodajnim kanalom in kupcem s ciljem celovite ureditve skupine piva, vod in brezalkoholnih pijač.

Usmerjeni smo v izvajanje aktivnosti na prodajnem mestu s ciljem trajne in dobičkonosne rasti naših blagovnih znamk / izdelkov.

Tržni deleži – po podatkih agencije za tržne raziskave Nielsen (Panel trgovine na drobno, januar – marec 2014) je bila v prvih treh mesecih v skupini pivo rast absolutne prodaje 6,1 %, predvsem na račun trgovskih znamk. Tržni delež piv Pivovarne Laško in Union je bil na ravni predhodnega leta. Rast v prvih treh mesecih je bila tudi v skupini vod, in sicer 6,5 %. Kumulativni tržni delež vod (količinski, januar – marec 2014) Skupine Laško (Radenska, Pivovarna Union in Pivovarna Laško) je znašal 50,1 %, kar je 1,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani.

V kategoriji brezalkoholnih pijač je v prvem četrtletju po raziskavi Nielsen, Panel trgovine, januar – marec 2014) še vedno zaznati padec potrošnje. Padec absolutne prodaje v trgovini na drobno v skupini sadnih pijač je bil 16,2 %, ledenih čajev 14,1 % in gaziranih pijač 1,6 %. Količinska prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na domačem trgu je 6 % večja od prodaje v prvih treh mesecih lanskega leta ter za 9,8 % večja od planirane. Najpomembnejši segment je pivo, ki smo ga prodali 4 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013 oziroma 10 % več od zastavljenega plana.

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na domačem trgu je 2,7 % večja od prodaje v prvih treh mesecih lanskega leta ter za 3,6 % manjša od planirane. Prodaja piva je znašala 4,4 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013 oziroma 5,5 % manj od planiranega.

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na domačem trgu je za 12,9 % večja od prodaje v prvih treh mesecih lanskega leta ter za 12,9 % večja od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih beležimo rast za 10,8 % glede na lansko leto in 10 % več, kot planiramo. Pri prodaji negaziranih vod smo 28 % nad planom, v segmentu brezalkoholnih pijač pa 17,4 % nad planom.


Pivo 229.462 220.185 226.446 1.276.529 104,2 101,3 18,0Izvirske vode 37.002 30.530 32.643 187.475 121,2 113,4 19,7Mineralne vode 99.667 89.917 90.623 504.533 110,8 110,0 19,8Mineralne vode z okusi 1.541 - 2.626 14.621 / 58,7 10,5Vode z okusi 29.819 27.997 26.515 149.751 106,5 112,5 19,9Brezalkoholne pijače 76.311 73.171 74.885 371.477 104,3 101,9 20,5Ostale alkoholne pijače - 2 - - - / /

Skupaj 473.802 441.802 453.739 2.504.387 107,2 104,4 18,9


Vital Mestinje, d. o. o.

Prodaja Vitala na domačem trgu je 13,3 % manjša od prodaje v prvih treh mesecih lanskega leta ter za 6,1 % manjša od planirane.

3. Skupina Laško – tuji trgi

Prodaja

Prodaja Skupine Pivovarna Laško na tujih trgih je bila letos za 15,5 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 6,0 % večja od planirane, kar je dober rezultat, saj je plan prodaje na tujih trgih zastavljen zelo ambiciozno tudi za leto 2014. Na tujih trgih smo prodali največ piva, in sicer 20,6 % več kot lani ter 9,6 % več od planiranega. Vode smo prodali 1,3 % manj kot lani ter 11,6 % manj, kot smo planirali. Prodaja brezalkoholnih pijač tudi beleži rast, in sicer 13,5 % več kot lani ter 12,5 % več od planiranega. Količinska prodaja Skupine Laško na trgih izven Slovenije

Struktura prodaje Skupine Laško po članicah je naslednja: Pivovarna Union (87.751 hl), Pivovarna Laško (77.694 hl), Radenska (35.307 hl), Vital (1.231 hl) ter Birra Peja (lastni izdelki in licenčni izdelki 51.963 hl). Birra Peja na Kosovu proizvaja po licenci pivo Laško Zlatorog za trge Kosova, Makedonije, Albanije in Črne gore ter Sola ledeni čaj breskev za trge Kosova in Makedonije.

Izvozna komerciala je organizirana na nivoju Skupine Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju z marketing službo Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

Na trgu Hrvaške je Skupina ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo skrbi za pospeševanje prodaje izdelkov Skupine na Hrvaškem. Preko tega podjetja vršimo prodajo proizvodov v PET embalaži za trg Hrvaške in Bosne in Hercegovine, ki ga služnostno polnimo na hrvaškem trgu. V Bosni in Hercegovini ima Skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu za koordinacijo z uvozniki in principali.


Pivo 177.214 146.997 161.620 1.040.276 120,6 109,6 17,0Izvirske vode 5.220 3.799 3.939 30.934 137,4 132,5 16,9Mineralne vode 35.089 37.039 41.742 215.241 94,7 84,1 16,3Minralne vode z okusi 30 - - 41 / / 73,2Vode z okusi 206 232 170 895 81,6 81,2 23,0Brezalkoholne pijače 36.188 31.890 32.159 218.488 113,5 112,5 16,6

Skupaj 253.947 219.957 239.630 1.505.874 115,5 106,0 16,9


Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na tujih trgih je za 18,5 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 3,7 % večja od planirane. Najpomembnejši je segment prodaje piva, manjši delež pa predstavljajo tudi maltozne pijače. Prodaja na ključnih trgih Italije, Bosne in Hercegovine, Kosova in Madžarske je večja od lanskega leta in tudi večja od planirane. Na ključnem trgu Hrvaške je Pivovarna Laško presegla lanskoletne rezultate, vendar še ne dosega zastavljenih planov.

Pivovarna Union, d. d.

Prodaja Pivovarne Union na tujih trgih je za 31,0 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 13,3 % večja od planirane. Prodaja piva je večja od lanskega leta za 44,6 % in večja od plana za 13,4 %, prodaja brezalkoholnih pijač je za 6,3 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 13,6 % večja od planirane. Prodaja vod pa je manjša od prodaje v lanskem letu za 17,8 % in manjša od plana za 27,0 %. Prodaja na ključnih trgih Kosova, Italije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške je večja od lanskega leta ter večja od plana, prodaja na ključnem trgu Madžarske je večja od lanskega leta, vendar še ne dosegamo plana. Prodaja v Makedoniji je bila manjša od lanskega leta, a večja od planirane.

Radenska, d. d.

Prodaja Radenske na tujih trgih je za 6,2 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 16,6 % manjša od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, manjši segment pa predstavljajo izvirske vode, brezalkoholne pijače ter vode z okusi. Ključni trgi Italija, Avstrija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Kosovo še ne dosegajo lanskoletnih količin in plana. Ključna trga Makedonija in Madžarska pa beležijo rast prodaje nad lanskoletnimi količinami ter nad planom.

Vital, d. o. o.

Vital na tuje trge prodaja manjše količine sirupov, pri čemer je dosežena za 46 % večja prodaja glede na lansko obdobje in za 10,6 % večja prodaja glede na plan.

Birra Peja, Sh. a.

Prodaja lastnih blagovnih znamk Birra Peje in licenčnih blagovnih znamk na Kosovu in tujih trgih je za 6,3 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 18,6 % večja od planirane. Prodaja piva je bila za 3,2 % manjša kot v istem obdobju lanskega leta in večja od planiranih količin za 17,2 %. Prodaja vode je bila za 47 % večja od prodaje v istem obdobju lanskega leta in za 50,8 % večja od planiranih količin. V sredini leta 2012 je Birra Peja začela tudi s proizvodnjo in distribucijo licenčno proizvedenega Sola ledenega čaja breskev, prodaja brezalkoholnih pijač v prvem tromesečju leta 2014 je bila za 36,4 % večja glede na leto 2013 ter za 10,9 % večja od planirane.


2.3 Investicije

V prvem četrtletju smo pričeli z realizacijo ključnih investicijskih projektov, ki se nanašajo na prenovo najpomembnejših polnilnih linij.

Začeti investicijski projekti predstavljajo prvo fazo pri dokončni obnovi proizvodne opreme, ki podjetjem v Skupini Laško prinašajo največjo dodano vrednost, hkrati pa omogočajo potrebno fleksibilnost pakiranj, kar nam zagotavlja vzdrževanje konkurenčnega položaja na trgu.

Investicije v Pivovarni Laško, d. d.

V prvem četrtletju je bil pri investicijah glavni poudarek na dokončanju prenove suhega dela linije ST2. Linija je že v obratovanju in pripravljena na sezono, s polno kapaciteto pa bo predvidoma delovala prihodnje leto, ko bodo prenovljeni še ostali stroji. Do konca kvartala smo za namen te investicije porabili 1.746.336 EUR.

Druga večja investicija je bila prenova stroja Kisters za različne formate pakiranja. V ta namen smo porabili 160.294 EUR.

Pričeli smo pridobivati projektno dokumentacijo za investicije v odplinjeno vodo ter hlajenje kvasa.

V prvem kvartalu smo zaključili z dobavami zabojev 10 v višini 220.770 EUR. Za to vsoto bomo prerazporedili sredstva za nekatere druge investicije.

Za namen nabave računalniške opreme ter opreme za pospeševanje prodaje (hladilniki, točilni aparati) smo porabili 117.160 EUR.

Investicije v Pivovarni Union, d. d.

V prvem trimesečju smo izvedli predelavo tehnoloških poti za pivo v fermentaciji, s katero smo pridobili na fleksibilnosti pivskih poti in tankov ter možnost pranja cistern. To nam bo olajšalo in pocenilo transportiranje piva in pivskih mešanic na služnostno polnjenje v plastenke.

Dokončan je sistem MEPIS za spremljanje proizvodnje. Sistem že deluje in na voljo so že prvi podatki. Projekt bomo prevzeli po zaključnem sestanku Skupine in izvajalca.

Na polnilni liniji S4 smo zaključili montažo opreme za pakiranje povratnih steklenic. Nova oprema omogoča tudi pakiranje v nov polovični zaboj. Investicija je v fazi poizkusnega obratovanja, potekajo še zadnje nastavitve in optimizacija proizvodnje. Do sedaj smo porabili 277.000 EUR. Prevzem opreme pa načrtujemo do konca meseca maja.

Nabavili smo večje število polovičnih zabojev in steklenic, zaradi česar smo prerazporedili sredstva planirana za prenovo polnilne linije. Vrednost teh osnovnih sredstev znaša 774.000 EUR.

Del sredstev za investicije smo porabili tudi za nakup vračljive embalaže, opreme za pospeševanje prodaje (sodi, hladilniki, točilni aparati …).


Dokončali smo projekt Filter za pivo Pall. Filter sedaj deluje in zagotavlja vse potrebne tehnološke parametre. V začetku leta 2014 smo opravili zaključni sestanek z izvajalcem in opravili prevzem opreme.

V varilninici smo zamenjali oba para valjev za mletje slada.

Pričeli smo z investicijo Pivnica. Do sedaj smo preselili restavracijo za zaposlene na novo lokacijo. Hrano nam dobavlja pogodbeni dobavitelj. Izpraznili smo prostor dosedanje kuhinje in restavracije. Urejamo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in zbiramo ponudbe za izbor dobavitelja opreme oz. izvajalca gradbenih del. V prvem trimesečju smo porabili 165.000 EUR.

Investicije v Radenski, d. d.

V prvem četrtletju 2014 smo v Radenski za investicije porabili 132.269 EUR, kar predstavlja 9,2 % letnega plana za investicije. Del tega zneska se nanaša tudi na nedokončano investicijo iz preteklega leta.

V enakem obdobju smo za nabavo osnovnih sredstev porabili 87.118 EUR oz. 12,5 % razpoložljivega proračuna.

Izvedli smo pripravljalna, gradbena in instalaterska dela za projekt menjave pihalno-polnilnega bloka na liniji Sidel-2 v vrednosti 51.546 EUR. Ker je omenjeni projekt ravno v fazi implementacije, pričakujemo večji del faktur iz tega naslova v naslednjem četrtletju.

Sanirali smo dotrajana tla v skladiščnih ter proizvodnih prostorih, prav tako smo sanirali poškodbe na proizvodnih objektih, in sicer v znesku 18.502 EUR.

Nabavili smo električni viličar nosilnosti 4,5 t. Vozni park viličarjev je namreč v večini starejši od 15 let, zato smo bili primorani nabaviti novega, sicer v planu že lansko leto. Za to nabavo smo porabili 51.845 EUR.

Za nabavo hladilnikov za potrebe trga smo porabili 30.432 EUR.

Implementacija sistema MEPIS za spremljanje proizvodnje je v zadnjih fazah. Sistem sicer že deluje. V tem obdobju smo za ta projekt namenili 12.079 EUR. Projekt bomo prevzeli po uskladitvah v Skupini Laško ter z izvajalcem.

Ostali manjši del sredstev smo porabili za večletna projekta racionalizacije stroškov v energetiki in za Projekt izvedbe lastnega vodovoda v Turjancih. Manjši del je bil porabljen za nabavo raznih manjših osnovnih sredstev (iz naslova dotrajanosti starih ali iz naslova nepredvidenih okvar).

Pri nabavi povratne embalaže smo od planiranih 195.565 EUR na letnem nivoju v prvem četrtletju porabili 48,9 % planiranega proračuna oz. 95.675 EUR. Sredstva smo porabili za nabavo povratne steklenice volumna 1 liter (zelene in bele) ter za nabavo 18,9 litrskih PC balonov za vodo za coolerje.


2.4 Financiranje in odprodaja naložb

Financiranje v Skupini Laško

Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že od konca leta 2008 prisotna v slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti v okviru visoko zadolžene Skupine Laško, najbolj pa v matični družbi Pivovarni Laško, d. d.

Že nekaj let se srečujemo s težavami pri uravnavanju tekoče likvidnosti, in kot običajno, so likvidnostno najslabši predvsem prvi trije meseci leta, ko je naša prodaja zaradi ne sezone nižja. V tem obdobju je običajno slabša tudi plačilna disciplina nekaterih naših predvsem največjih kupcev, ki predstavljajo preko 70 % naše skupne realizacije. Naše terjatve so plačane v povprečju v 70-tih dneh. V prvem kvartalu sta pivovarni imeli še zaveze po kreditnih pogodbah do bank v skladu z dne 29. 7. 2013 dogovorjenim reprogramom kreditnih obveznosti do 30. 4. 2014, vse v skladu s prodajnim procesom naložbe v Mercator. Dne 28. 2. 2014 je prišlo med kupcem in prodajalci do pomembne spremembe vsebine pogodbe o prodaji naložbe v Mercator, ko se je med drugim s podpisom Aneksa k prodajni pogodbi spremenila cena s 120 EUR/delnico na 86 EUR/delnico in podaljšal rok zaključka prodajnega procesa na 30. 6. 2014.

Skupina Laško je v prvem kvartalu letošnjega leta izpostavljenost do bank iz naslova glavnic kreditov znižala za 2,2 mio. EUR neto, od tega Pivovarna Laško 0,4 mio. EUR, Pivovarna Union 1,1 mio. EUR, medtem ko je Radenska izpostavljenost do bank v prvem kvartalu letos povečala za 0,2 mio. EUR neto, kar pomeni vključno s spremembami koriščenja odobrenega revolving kredita. Razlika pa odpade na ostale družbe v Skupini Laško. Zadolženost znotraj Skupine ostaja na enakem nivoju kot konec leta 2013.

V prvem kvartalu letos je imela Skupina Laško do bank za 4,2 mio. EUR obveznosti iz naslova obresti iz finančnih obveznosti in ustvarila EBITDA v višini 6,2 mio. EUR. Največji delež obresti je odpadel na Pivovarno Laško, d. d., in sicer 2,7 mio. EUR ob ustvarjenem EBITDA-ju v višini 2,2 mio. EUR, kar pomeni, da je v prvem kvartalu letošnjega leta ustvarjeni EBITDA zadostoval za pokritje zgolj 84 % obresti iz naslova glavnic prejetih kreditov do bank.

Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., so 30. 4. 2014 podpisale z vsemi 18 bankami upnicami Sporazum o restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega restrukturiranja, končna zapadlost večine kreditov družb pa je reprogramirana do konca leta 2016.

Projekt definiranja koncepta operativnega in finančnega restrukturiranja družb je z aktivnim sodelovanjem družb, upnic in svetovalcev tekel celo leto 2013. Njegov cilj je bil definirati sporazum, ki na eni strani zagotavlja družbam Skupine Laško finančno stabilnost z dolgoročnim reprogramom kreditov in razdolžitvijo Skupine na vzdržno raven dolga. Na drugi strani pa zagotavlja upnikom izpolnitev pričakovanj po čim hitrejši razdolžitvi ob hkratnem maksimiziranju vrednosti tudi za lastnike. Na ta način zagotavlja družbam Skupine Laško dolgoročni razvoj kvalitetnih blagovnih znamk in ohranitev delovnih mest.


Definiranih je bilo 17 različnih scenarijev restrukturiranja Skupine in na podlagi analiz s finančnega, davčnega in pravnega stališča je bil skrbno izbran koncept, ki je rezultiral v podpisani Sporazum.

Sporazum za obdobje do konca leta 2016 regulira zaveze do upnikov. Poleg razdolževanja z odplačili upnikom iz denarnega toka osnovne dejavnosti postavlja pomembne mejnike razdolžitve iz konzorcijskega prodajnega procesa družbe Mercator in prodajnih procesov družb Radenska, Birra Peja in Delo, ki so bili začeti v letu 2013.

Eden izmed ključnih mejnikov za vse deležnike, tako za upnike, družbo, kot tudi lastnike, je dokapitalizacija Pivovarne Laško, d. d., o kateri bodo po transparentno speljanem procesu iskanja vlagatelja v Pivovarno Laško na skupščini družbe Pivovarna Laško, d. d., odločali lastniki.

Prvi pomemben mejnik je odplačilo kreditov iz kupnine prodaje naložbe Mercator do konca julija 2014. Konec leta 2014 je drugi mejnik, ko so planirana odplačila kreditov iz kupnine za naložbe ne osnovne dejavnosti. Tretji, ključni mejnik, je razdolžitev iz dokapitalizacije v sredini leta 2015.

Če prvi mejnik ne bi bil izpolnjen, je potrebno tretji mejnik izpolniti v krajšem roku. Restruktiriranje s tem ne bi bilo prekinjeno, se pa super večina upnikov (85 % terjatev bank upnic) lahko odloča o drugačnih možnostih. Neizpolnjevanje določil Sporazuma, vključno z načrtom odplačil iz denarnega toka osnovne dejavnosti in mejnikov dezinvestiranja, povzroči prenehanje Sporazuma, samo če tako odloči super večina upnikov.

Odprodaja naložb Skupine Laško

Skupina Laško tudi v letu 2014 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb in tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja. Na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško sta se za doseganje cilja razdolžitve Skupine na vzdržno raven in zagotovitve ohranitve uveljavljenih blagovnih znamk in delovnih mest poleg nadaljevanja že začetih procesov dezinvestiranja pričela v septembru 2013 tudi procesa prodaje naložb osnovne dejavnosti, to je družb Radenska in Birra Peja. Projekt prodaje obeh družb vodi M&A svetovalec UniCredit banka Slovenije, d. d.

Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., ki so se pričeli že v letu 2010, so se v letih 2013 in 2014 nadaljevali. V januarju 2013 je UVK rok za prodajo družbe podaljšal do 31. 3. 2013 in v marcu še do 31. 7. 2013. Že drugič je bila s potencialnim kupcem podpisana prodajna pogodba z več odložnimi pogoji, ki pa jih kupec do dogovorjenega datuma ni izpolnil, zato je bil postopek prodaje s tem kupcem v začetku aprila neuspešno končan. Družba Delo, d. d., je z ostalimi potencialnimi kupci nadaljevala razgovore za prodajo družbe ČZP Večer, d. d. V juniju je bila podpisana dvomesečna pogodba o ekskluzivnosti s kupcem, ki se je v preteklosti že zanimal za Večer. Kupec je opravil skrbni pregled poslovanja, a se za nadaljevanje postopka ni odločil. Dne 26. 7. 2013 je družba Delo na Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) naslovila prošnjo za vnovično podaljšanje roka za prodajo 79,24 % deleža Večera, a je AVK prošnjo zavrnila.


Dne 28. 2. 2014 ob 12. uri je bila v prostorih družbe Delo, d. d., javna dražba za prodajo delnic družbe ČZP Večer. Na dražbi je komisija ugotovila, da v predvidenem roku ni bilo vplačanih varščin za udeležbo na dražbi. Dražba ni uspela.

Predmet prodaje na javni dražbi je bil paket 202.788 (79,24 %) navadnih imenskih delnic ČZP Večer, d. d., z oznako VEMG, katerih imetnik je družba Delo, d. d., razpisana začetna izklicna cena pa je bila 3.098.000,00 EUR.

Družba Delo, d. d., si bo še naprej prizadevala izpolniti odločbo UVK, opr. št. 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ki družbi Delo, d. d., nalaga odsvojitev 191.943 delnic (75 %) in bo nadaljevala z aktivnostmi za čimprejšnjo prodajo delnic družbe ČZP Večer, d. d.

Prodaja Dela, d. d., je bila v letu 2012 začasno ustavljena, saj nismo prejeli nobene zavezujoče ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Glede na potek prodajnega postopka za družbo Večer bomo tudi s postopki prodaje Dela, d. d., nadaljevali. Projekt prodaje Dela, d. d., v okviru projekta restrukturiranja Skupine Laško vodi M&A svetovalec UniCredit banka Slovenije, ki je s postopki prodaje pričel s 1. 9. 2013. Poslan je bil teaser potencialnim kupcem. Tistim, ki so podpisali NDA, smo v decembru posredovali tudi informacijski memorandum. V marcu 2014 smo prejeli nezavezujoče ponudbe.

Prodaja družbe Mercator, d. d. Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., Radenci, NLB, d. d., Nova KBM, d. d., Gorenjska banka, d. d., Prvi faktor – Faktoring, d. o. o., Banka Koper, d. d., Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., NFD, d. o. o., Banka Celje, d. d., in NFD holding, d. d., je dne 14. 6. 2013, z družbo Agrokor, d. d., podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupnega 53,12-odstotnega deleža v družbi Mercator, d. d.

Podpis sporazuma o prodaji je rezultat obsežnega postopka, ki ga je vodi londonska skupina mednarodne investicijske banke ING Bank N. V. Postopek je bil voden v skladu z mednarodno dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane investitorje. Ob tem je bila zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse deležnike Mercatorja.

Skladno s prodajnim sporazumom bi člani konzorcija prejeli plačilo 120 EUR na delnico, kar za skupni 53-odstotni delež predstavlja kupnino v višini 240 mio. EUR oz. za 23,34-odstotni delež družb Skupine Laško kupnino v višini 105,5 mio. EUR.

Zaključek transakcije, kar vključuje nakazilo kupnine, je med drugim vezan na izpolnitev večih pogojev, med drugim izdajo relevantnih regulatornih dovoljenj, reprogramiranje dolgov družbe Mercator in podpis Escrow Agreement-a družb Skupine Laško z zastavnimi upnicami na delnicah MELR. Najkasnejši predvideni datum zaključka transakcije je bil predviden konec aprila 2014.

Dne 28. 2. 2014 je bil s strani prodajnega konzorcija podpisan Aneks k Pogodbi za prodajo 53,12 % deleža družbe Mercator, d. d. (MELR) družbi Agrokor, d. d., ki med drugim spreminja ceno s 120 EUR na delnico na 86 EUR na delnico in podaljšuje datum za zaključek transakcije na 30. 6. 2014. Za Skupino Laško to pomeni sodelovanje pri prodaji, v enakem obsegu in strukturi kot do sedaj:


17.498 delnic MELR, ki so v lasti Pivovarne Laško, d. d., (PL),

464.390 delnic MELR, ki so v lasti Pivovarne Union, d. d., (PU),

96.952 delnic MELR, ki so v lasti Radenske, d. d., (RA).

Nova prodajna cena 86 EUR na delnico pomeni, da bo Skupina Laško v celoti prejela 75.580.240 EUR kupnine. Struktura prejete kupnine po posameznih družbah Skupine Laško bo naslednja:

Pivovarna Laško, d. d., (PL) prejme 27.304.828 EUR kupnine,

Pivovarna Union, d. d., (PU) prejme 39.937.540 EUR kupnine,

Radenska, d. d., (RA) prejme 8.337.872 EUR kupnine.

Eden od pogojev za uspešen zaključek prodajne transakcije je podpis Aneksa k Escrow Agreement-u (EA) najkasneje do 15. 5. 2014.

Prodaja družbe Radenska, d. d., Radenci se je pričela na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško, in sicer s 1. 9. 2013. V septembru je bil za Radensko poslan teaser potencialnim investitorjem nato pa še informacijski memorandum. V decembru so na sedežu Radenske že potekale prezentacije vodstva potencialnim investitorjem, v januarju in februarju 2014 pa skrbni pregled in razgovori z investitorji, ki so posredovali zavezujoče ponudbe.

Birra Peja, Sh.a, Peć Za Birro Peja pa je bil v oktobru poslan teaser potencialnim kupcem in nato v januarju 2014 tistim, ki so izpolnjevali pogoje za to, še informacijski memorandum, v marcu pa smo prejeli nezavezujoče ponudbe.

Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila v decembru 2012 neuspešno zaključena, saj ni bilo resnih interesentov za nakup. V januarju 2013 smo pričeli s postopki prodaje proizvajalne opreme in ostalega premoženja Jadranske pivovare. S posrednikom pri prodaji smo sklenili sporazum za prodajo proizvajalne opreme, ki se je v delu proizvajalne opreme tudi realiziral in se bo finančno zaključil do konca meseca maja 2014.

Preko posrednika pri prodaji, NLB, d. d., so že v letu 2012 potekale aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe, vendar ponudb nismo prejeli. S strani posrednika je bilo ocenjeno, da na trgu trenutno ni zanimanja za nakup večinskega deleža delnic Thermane.

Tudi v letu 2014 nadaljujemo s prodajo, za poslovanje, nepotrebnega premoženja, in sicer:

za Pivovarno Laško: hotela Hum v Laškem, športne dvorane Tri lilije v Laškem in skladišča na Letališki 32 v Ljubljani. Skladišče je bilo tudi prodano in transakcija finančno zaključena konec decembra 2013.


za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovna stavba v Radencih,

obe pivovarni pa sta pričeli tudi s postopki za prodajo nekaterih počitniških kapacitet.

Skupina bo še naprej intenzivno izvajala vse prodajne postopke, zato se vse aktivnosti dezinvestiranja pospešeno nadaljujejo tudi v letu 2014.

2.5 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tveganja, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti finančnih sredstev ter obvladovanja finančnih obveznosti.

Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini Laško se osredotoča na nepredvidljivost in nelikvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani, ter skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost poslovanja Skupine. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri kreditnih tveganjih tudi prodajna služba.

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito spremljanje ter ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2014 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanja izpostavljenosti posameznim tveganjem na vzdržno raven. Pred vsemi tveganji se družbe ne morejo zavarovati v celoti, lahko pa jih s pravočasnimi ukrepi zmanjšajo oz. se jim izognejo. V ta namen družbe izvajajo sprotno prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter glede na želeno izpostavljenost tveganjem sprejemajo ustrezne ukrepe. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje, vsa prepoznana tveganja pa imamo evidentirana v registru tveganj, ki se glede na nastalo situacijo po potrebi dopolnjuje. Med finančnimi tveganji so za Skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Likvidnostno tveganje

Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., je konec prvega tromesečja še izkazovala znaten presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Po skoraj leto dni trajajočih aktivnostih smo z bankami dosegli dogovor o dolgoročnem finančnem prestrukturiranju družb Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske do konca leta 2016, ki vsebuje tudi pomembne mejnike odprodaje finančnih naložb kot del procesa prestrukturiranja družb. Tako so dne 30. 4.


2014 podpisale Sporazum o prestrukturiranju in mirovanju do 31. 12. 2016 in tako zapadlost svojih kreditov dolgoročno reprogramirale, kar pomeni znatno izboljšanje strukture virov financiranja. Da bi se izognili plačilni nesposobnosti, družbe Skupine upravljajo z likvidnostnim tveganjem, oblikujejo in izvajajo politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje pričakovanih denarnih odlivov in zadostnih denarnih prilivov zanje na letnem ter mesečnem nivoju.

S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu zaenkrat še zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev, vendar ocenjujemo, da bo glede na zaostrovanje razmer na finančnem trgu in glede na še trajajočo finančno krizo likvidnostno tveganje vedno težje obvladljivo.

Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize.

Aktivnosti odprodaje vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena, nadaljujemo tudi v letu 2014 z namenom doseči vzdržno raven finančnega dolga. V času do zaključka postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni situaciji. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu ter tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Tveganje spremembe poštene vrednosti

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov. V prvem tromesečju je imela Skupina za 10,6 mio. EUR slabitev finančnih naložb, in sicer Pivovarna Laško za 3,8 mio. EUR, Pivovarna Union za 5,6 mio. EUR in Radenska za 1,2 mio. EUR. Slabitve so nastale iz naslova padca vrednosti naložbe v Mercator.

Kreditna tveganja

zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje, in aktivno izvajamo postopke upravljanja s terjatvami, pospešeno izterjujemo dolžnike tako s pisnim opominjanjem, telefonsko izterjavo kot tudi izterjavo na terenu in izterjavo preko zunanje izterjevalne družbe in tudi po sodni poti. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri zavarovalnici SID, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev


detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, s hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo ter se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago.

Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Še vedno je pri nekaterih naših največjih kupcih prisotna povečana finančna nedisciplina in zamuda pri unovčitvi terjatev, to pa se posledično odraža v konstantnih težavah pri zagotavljanju dnevne tekoče likvidnosti Skupine zlasti v času nesezone. Ocenjujemo, da obstaja precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v letu 2014, kar je posledica finančne krize na vseh segmentih gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje

predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu predvsem zaradi že najetih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Od konca leta 2013 je referenčna obrestna mera sicer nekoliko v porastu, kar pa na obresti trenutno nima večjega vpliva. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri in naši krediti so s 30. 4. 2014 reprogramirani do 31. 12. 2016, zato bomo dogajanja na finančnem trgu spremljali in v primernem trenutku tudi ustrezno ukrepali. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še vedno visoka, vendar obvladljiva.


2.6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov v času obračunskega obdobja in po njem

POSLOVNI DOGODKI V ČASU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Odškodninske tožbe zoper Atka-Prima, d. o. o. / Boško Šrot

V začetku leta 2011 so bile pred pristojnimi sodišči vložene odškodninske tožbe zoper toženi stranki Atka-Prima, d. o. o., in Boško Šrot, s katerimi tožeče stranke od toženih strank zahtevajo plačilo odškodnine iz naslova oškodovanja tožečih strank zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Tožbe so vložile: dne 12. 1. 2011 Pivovarna Laško, d. d., zaradi plačila 13.336.488,76 EUR s pp ter dne 15. 2. 2011 Pivovarna Union, d. d., zaradi plačila 51.662.307,74 EUR s pp, Radenska, d. d., Radenci zaradi plačila 46.238.893,69 EUR s pp, Delo, d. d., zaradi plačila 8.003.311,06 EUR s pp in Fructal, d. d., zaradi plačila 10.784.720,85 EUR s pp. Postopki so v teku.

Odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, UVK in takratnega direktorja UVK – sedaj AVK

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) so dne 14. 9. 2012 vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo oz. Urad za varstvo konkurence RS (v nadaljevanju: UVK) in direktorja UVK. Razlog za vložitev tožb je po mnenju družb Skupine Laško protipravna preprečitev prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, s strani UVK v letu 2011. Družbe Skupine Laško namreč zaradi odločbe UVK z dne 26. 4. 2011, ki je družbam Skupine Laško v zaključni fazi prodajnega procesa delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2011 onemogočila razpolaganje z delnicami družbe Mercator, d. d., zavezujoče ponudbe družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, niso mogle sprejeti. UVK je po mnenju družb Skupine Laško družbam Skupine Laško protipravno preprečil sklenitev prej omenjenega posla z družbo Agrokor, d. d., zaradi česar je družbam Skupine Laško do dneva vložitve tožbe posledično nastala škoda v skupni višini 59,2 mio. EUR (Pivovarni Laško 21.877.385,84 EUR s pp, Pivovarni Union 31.322.586,77 EUR s pp, Radenski, d. d., Radenci 6.157.355,78 EUR s pp).

Dne 14. 10. 2013 smo prejeli sodbo Vrhovnega sodišča RS, s katero je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zgoraj navedena odločba UVK z dne 26. 4. 2011 nezakonita. Sodba Vrhovnega sodišča je bila posredovana sodišču, ki obravnava odškodninske zahtevke tožečih strank.

Dolžnik Infond Holding, d. d.

Zoper dolžnika Infond Holding, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 1.892.319,26 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 28.107.482,28 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 17.062.078,14 EUR in Delo, d. d., v višini 6.771.147,94 EUR, skupaj 53.833.027,62 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Dne 24. 9. 2013 je bila izvedena prva vmesna delitev stečajne mase. Pivovarna Laško, d. d., je prejela znesek 89.382,56 EUR, Pivovarna Union, d. d., znesek 1.485.332,23


EUR, Radenska, d. d., Radenci znesek 805.916,99 EUR in Delo, d. d., znesek 319.831,10 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Dolžnik Center naložbe, d. d.

Zoper dolžnika Center naložbe, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 6.487.493,35 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 19.991.859,46 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 26.414.066,45 EUR in Delo, d. d., v višini 547.784,42 EUR, skupaj 53.441.203,68 EUR.

Dne 30. 12. 2013 je bila izvedena prva vmesna delitev stečajne mase. Pivovarna Laško, d. d., je prejela znesek 410.236,03 EUR, Pivovarna Union, d. d., znesek 1.695.898,66 EUR, Radenska, d. d., Radenci znesek 1.670.291,01 in Delo, d. d., znesek 34.639,10 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Tožba manjšinskih delničarjev Jadranske pivovare – Split, d. d.

Dne 4. 4. 2012 je Jadranska pivovara – Split, d. d., prejela tožbo, s katero 28 malih delničarjev izpodbija odločitev oz. sklep skupščine Jadranske pivovare, ki je bila dne 24. 2. 2012, o iztisnitvi malih delničarjev oz. uveljavljajo ničnost tega sklepa. Dne 13. 2. 2013 je Jadranska pivovara prejela sodbo, s katero je prvostopno sodišče ugodilo tožbi dveh delničarjev in ugotovilo, da je sklep skupščine o iztisnitvi malih delničarjev ničen. Zoper sodbo je Jadranska pivovara vložila pritožbo. Jadranska pivovara je dne 10. 7. 2013 prejela sodbo Višjega sodišča v Zagrebu, s katero je višje sodišče razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Dne 3. 12. 2013 je Jadranska pivovara prejela sodbo, s katero je prvostopno sodišče ponovno ugodilo tožbi dveh delničarjev in ugotovilo, da je sklep skupščine o iztisnitvi malih delničarjev ničen. Zoper sodbo je Jadranska pivovara vložila pritožbo. O pritožbi sodišče še ni odločilo.

Denacionalizacijski zahtevki v Radenski, d. d., Radenci

Postopek poteka pred Upravno enoto Gornja Radgona po ZDen in v sodnem nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu po ZIKS. Upravičenci zahtevajo vrnitev lastninskega deleža na stvareh, podjetju, blagovnih znamk in vrelcev v času podržavljenja in plačilo odškodnine.

Upravna enota Gornja Radgona je z odločbo z dne 27. 6. 2012 odločila, da se zavrne zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega podjetja Zdravilišče Slatina Radenci, Höhn in Comp., javna trgovinska družba v Radencih /s popravnim sklepom z dne 31. 8. 2012 pravilno Kuranstalt Sauerbrun Radein AG/, v deležu 48 %, last Wilhelmine Höhn Šarič, ki jo je dne 4. 5. 1993 vložil pravni naslednik dr. Rudolf Höhn Šarič. V pritožbenem postopku je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 25. 2. 2013 pritožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona kot neutemeljeno zavrnilo. S strani upravičenca je vložena tožba in se postopek nadaljuje pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

V nepravdnem sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu se vodi postopek za vrnitev premoženja po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je bil


vložen 20. 12. 2010. Upravičenci so vnuki dr. Antona Šariča. Okrajno sodišče v Novem mestu je izdalo sklep, ki ga je Radenska prejela dne 19. 6. 2013, s katerim je predlog za vrnitev podržavljenega premoženja zavrnilo. Vložena je pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, ki je pritožbo upravičencev zavrnilo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki je prav tako zavrnilo vrnitev zaplenjenega premoženja. Zadeva je s tem pravnomočno končana, kar se nanaša na redna pravna sredstva.

Tožba Perutnine Ptuj, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju dne 31. 12. 2010 zoper Pivovarno Laško, d. d., vložila tožbo zaradi plačila 10.116.488,71 EUR s pp. Tožbo tožeča stranka utemeljuje s tem, da je zakoniti zastopnik Pivovarne Laško, d. d., podpisal patronatsko izjavo z dne 10. 1. 2009, s katero bi se naj Pivovarna Laško, d. d., zavezala, da bo izpolnila obveznost, ki jo ima Perutnina Ptuj, d. d., nasproti družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., iz naslova posojilnih pogodb. Postopek je v teku.

Izvršba NKBM, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je s pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je bila sklenjena dne 5. 6. 2009 med družbami Nova kreditna banka Maribor, d. d., (NKBM) kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno Laško, d. d., kot zastaviteljem, družbi NKBM zastavila 345.304 delnic družbe Radenska, d. d., Radenci z oznako RARG, za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila pri NKBM. Navedeno pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor Boško Šrot.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22. 11. 2011 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče v gospodarskem sporu tožeče stranke NKBM zoper toženo stranko Pivovarna Laško, d. d., zaradi dopustitve poplačila terjatve v znesku 7.349.552.52 EUR s pp iz vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev odločilo, da se dovoli izvršba na zastavljenih 345.304 delnicah RARG za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2011, ter da je tožena stranka Pivovarna Laško, d. d., dolžna dopustiti prodajo navedenih vrednostnih papirjev in poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene z njihovo prodajo. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva dne 8. 12. 2011.

Na podlagi navedene sodbe oz. predloga za izvršbo NKBM je sodišče v izvršilnem postopku dne 22. 12. 2011 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na zastavljene delnice RARG, s prodajo teh delnic in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Delnice RARG v izvršilnem postopku še niso bile prodane. S strani upnika NKBM je bil predlagan odlog izvršbe, na podlagi katerega je sodišče s sklepom z dne 28. 10. 2013 odločilo, da se izvršba odloži do 1. 10. 2014.

Tožba MIP, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Dne 21. 3. 2013 smo od Okrožnega sodišča v Celju prejeli tožbo družbe MIP, d. o. o., Gornji Vakuf – Uskoplje, zaradi plačila 1.135.481,43 EUR. V tožbi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za izgubljeni dobiček v višini 1.085.481,43 EUR, ki naj bi ji nastal zaradi neupravičenega odstopa Pivovarne Laško, d. d., od prodajne pogodbe, in odškodnino zaradi okrnjenega ugleda in dobrega imena tožeče stranke v višini 50.000,00 EUR. Dne 22. 4. 2013 smo podali odgovor na tožbo, v katerem zatrjujemo,


da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče v tej zadevi še ni odločilo.

Tožba Pivovarne Laško, d. d., zoper MIP, d. o. o.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 25. 9. 2012 zoper družbo MIP, d. o. o., vložila tožbo, s katero od tožene strane zahteva plačilo 200.975,51 EUR s pp zaradi neplačila proizvodov, ki jih je Pivovarna Laško, d. d., prodala in izdobavila toženi stranki, ter plačilo 245.316,75 EUR s pp iz naslova nevrnjene embalaže, skupaj torej 446.292,26 EUR s pp. Dne 23. 4. 2013 smo prejeli odgovor na tožbo, v katerem tožena stranka zatrjuje, da zahtevek Pivovarne Laško, d. d., ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče v tej zadevi še ni odločilo.

CEN ADRIA, d. o. o. – v stečaju, Matulji (R. Hrvaška)

Pivovarna Laško, d. d., je zoper Cen Adrio, d. o. o., Matulji v letu 2006 vložila predlog za izvršbo, s katerim je zahtevala plačilo neplačanih računov v skupnem znesku 857.292,53 kn (114.764,73 EUR) s pp. Zoper sklep o izvršbi je Cen Adria, d. o. o., vložila ugovor in se zadeva sedaj nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v pravdnem postopku. Med postopkom je Cen Adria, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d., in Jadransko pivovaro – Split, d. d., Vranjic, v letu 2006 vložila nasprotno tožbo zaradi povračila škode v znesku 25.000.000,00 kn (3.346.720,21 EUR), ki naj bi Cen Adrii, d. o. o., nastala zaradi predčasne odpovedi Pogodbe o poslovnem sodelovanju (Ugovor o poslovnoj suradnji).

Zoper Cen Adrio je bil v letu 2012 uveden stečajni postopek.

V zadevi Pivovarna Laško zoper Cen Adria je Pivovarna Laško dne 8. 11. 2013 prejela sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je sodišče Pivovarni Laško prisodilo znesek v skupnem znesku 1.688.990,71 kn (221.361,82 EUR). Cen Adria je zoper sodbo vložila pritožbo.

Nepravdni postopki zaradi sodnega preizkusa denarne odpravnine

Predlagatelji Skandij, d. o. o., (384 delnic PULG; pcto: 211.084,80 EUR), Enlux, d. d., (22 delnic PULG; pcto: 12.093,40 EUR), Marko Potočnik (118 delnic PULG; pcto: 64.864,60 EUR in 1451 delnic RARG; pcto: 30.819,24 EUR), BPH, d. o. o., (169 delnic RARG; pcto: 3.589,56 EUR), Sonja Slatnar (2.063 delnic RARG; pcto: 39.197,00 EUR in 50 delnic PULG; pcto: 24.344,00 EUR), Javna razsvetljava, d. d., (22 delnic PULG; pcto: 12.093,40 EUR), Mif Invest, d. d., (50 delnic PULG; pcto: 24.344,00 EUR) in Nina Pintar (100 delnic PULG; pcto: 44.700,00 EUR) so zoper nasprotnega udeleženca Pivovarno Laško, d. d., vložili zahteve za sodni preizkus denarne odpravnine za odkup delnic družbe Pivovarna Union, d. d., oziroma delnic družbe Radenska, d. d., Radenci. Posamezni predlagatelji zahtevajo, da sodišče ugotovi primerno denarno odpravnino za odkup vseh delnic PULG oz. RARG predlagateljev, nekateri od predlagateljev pa tudi, da je glavni delničar Pivovarna Laško dolžan od predlagatelja odkupiti njegove delnice PULG oz. RARG in z njim skleniti ustrezno kupoprodajno pogodbo. V odgovorih na predloge predlagateljev smo zahtevkom predlagateljev v celoti nasprotovali.


Zadeve predlagateljev Enlux, d. d., Skandij, d. o. o., Marko Potočnik, Javna razsvetljava, d. d., BPH, d. o. o., Mif Invest, d. d., in Sonja Slatnar so pravnomočno zaključene. Od navedenih predlagateljev smo oz. bomo (Pivovarna Laško) odkupili njihove delnice.

Kazenska preiskava opr. št. II KP 53791/2010

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9. 3. 2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. 6. 2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper osumljene Marka Pogačnika, Tomaža Toplaka, Boška Šrota, Igorja Bavčarja, Pivovarno Laško, d. d., in Istrabenz, d. d. Osumljenima Marku Pogačniku in Tomažu Toplaku se očita zloraba uradnega položaja po 244. členu KZ, osumljenima Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ za dejanje, ki naj bi ga storila Boško Šrot in Igor Bavčar. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30. 8. 2005. Preiskava še ni zaključena.

Kazenska zadeva opr. št. X K 59294/2010

Kazenska zadeva se nanaša na dva sklopa kaznivih dejanj, in sicer na eni strani na dejanja, povezana s sklepanjem posojilnih pogodb z Infond Holdingom in Centrom naložbe, in na drugi strani na dejanja, povezana s prodajo delnic Istrabenz, d. d., z oznako ITBG. Prvotno je bil postopek združen, sedaj pa je postopek s sklepom sodišča razdružen na dva postopka, in sicer zoper obd. Boška Šrota in soobd. Igorja Bavčarja zaradi kaznivega dejanja po 240/I Kazenskega zakonika-1 (KZ-1).

Dne 7. 3. 2013 je Pivovarna Laško, d. d., zoper obdolžene Boška Šrota, Igorja Bavčarja in ostale zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prodajo svežnja delnic ITBG v letu 2007, vložila premoženjskopravni zahtevek. S premoženjskopravnim zahtevkom družba uveljavlja povrnitev škode (izgubljenega dobička) v višini 25.490.616,16 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zaradi podcenjene prodaje svežnja delnic ITBG. Prvostopenjsko sodišče je dne 19. 7. 2013 v tej zadevi izdalo obsodilno sodbo, Pivovarno Laško, d. d., pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Kazenska zadeva opr. št. X K 6155/2013

Dne 29. 11. 2013 smo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli obvestilo oškodovancu o predobravnavnem naroku v kazenski zadevi zoper obd. Boška Šrota, Matjaža Rutarja, Vesno Rosenfeld in pravno osebo Atka-Prima, d. o. o., zaradi kaznivega dejanja po II. odst. 244. čl. KZ-1 in drugih.

Dne 17. 1. 2014 smo sodišče seznanili s potekom odškodninskih tožb zoper obd. Boška Šrota ter pravno osebo Atka-Prima, d. o. o., ter da zaradi vloženih odškodninskih tožb premoženjskopravnega zahtevka zoper obd. Boška Šrota ter pravno osebo Atka-Prima, d. o. o., v tem kazenskem postopku ne bomo uveljavljali. Dne 24. 2. 2014 smo zoper obd. Vesno Rosenfeld (Pivovarna Union 23,2 mio. EUR) in obd. Matjaža Rutarja (Pivovarna Laško 2,3 mio. EUR, Pivovarna Union 36,8 mio. EUR, Delo 8,9 mio. EUR, Radenska, 2,4 mio. EUR) vložili premoženjskopravne zahtevke.


Vložitev kazenske ovadbe

Pivovarna Laško, d. d., je dne 25. 10. 2013 zoper bivšega direktorja Pivovarne Laško, d. d., Boška Šrota vložila kazensko ovadbo. Pivovarna Laško, d. d., meni, da obstoji sum, da so v ravnanju bivšega direktorja Boška Šrota pri zastavi 345.304 delnic RARG, ki so bile zastavljene družbi NKBM na podlagi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev z dne 5. 6. 2009, podani znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Višine škode, nastale Pivovarni Laško, d. d., zaradi zgoraj navedenega škodljivega posla v tem trenutku še ni mogoče oceniti (dejanska škoda bo znana na dan prodaje delnic v izvršilnem postopku NKBM zoper Pivovarno Laško, d. d., – glej dogodek: Izvršba NKBM, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.), zato bo oškodovana pravna oseba Pivovarna Laško, d. d., premoženjskopravni zahtevek za povrnitev premoženjske škode vložila naknadno.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2014

Konzorcij prodajalcev Poslovnega sistema Mercator, d. d., (v nadaljevanju: Mercator), v katerem so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., NLB, d. d., Nova KBM, d. d., Gorenjska banka, d. d., Prvi faktor – Faktoring, d. o. o., Banka Koper, d. d., Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., NFD, d. o. o., Banka Celje, d. d., in NFD holding, d. d., (v nadaljevanju: Konzorcij prodajalcev), je dne 14. 6. 2013 z družbo Agrokor, d. d., (v nadaljevanju: Agrokor) podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupaj 53-odstotnega deleža v družbi Mercator (v nadaljevanju: SPA).

Eden izmed pogojev za izpolnitev SPA je bil restrukturiranje dolgov družbe Mercator. Pogoj bi moral biti izpolnjen do 31. 1. 2014. Kupec je 31. 1. 2014 pred iztekom roka z izjavo konzorciju prodajalcev podaljšal rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 4. 2. 2014.

Kupec je dne 3. 2. 2014 posredoval izjavo s spremembo pogoja restrukturiranja dolga in podaljšal rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 28. 2. 2014, kar je potrdil tudi konzorcij prodajalcev.

Konzorcij prodajalcev in kupec Agrokor sta dne 28. 2. 2014 podpisala usklajen aneks k SPA. Aneks med drugimi spremembami redefinira ceno, ki znaša 86 EUR na delnico, in podaljšuje rok za izvedbo transakcije do 30. 6. 2014.

Zaključek transakcije je vezan na izpolnitev nekaterih odložnih pogojev. Eden izmed odložnih pogojev je pridobitev potrebnih soglasij ustreznih organov družb Skupine Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., se je na 7. seji dne 6. 3. in 12. 3. 2014 skupaj z nadzornim svetom Pivovarne Union, d. d., seznanil z vsebino aneksa št. 1 k prodajni pogodbi delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., ter s podlagami in obrazložitvijo glede prodaje in v nadaljevanju 7. seje dne 14. 3. 2013, ločeno od nadzornega sveta Pivovarne Union, d. d., dal soglasje, da Pivovarna Laško, d. d., proda družbi Agrokor, d. d., Trg Dražena Petrovića 3, Zagreb, 317.498 navadnih imenskih delnic z oznako MELR izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d. d., ki predstavljajo 8,43 % delež družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., po fiksni ceni 86 EUR za delnico.


Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na seji dne 14. 3. 2014 nadalje tudi soglašal s predlogom uprave, da Pivovarna Laško, d. d., kot večinska lastnica Pivovarne Union, d. d., na skupščini Pivovarne Union, d. d., ki je obvezna v skladu s 330. členom ZGD-1, glasuje za sklep, da Pivovarna Union, d. d., proda družbi Agrokor, d. d., Trg Dražena Petrovića 3, Zagreb, 464.390 navadnih imenskih delnic z oznako MELR izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d. d., ki predstavljajo 12,33 % delež družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., po fiksni ceni 86 EUR za delnico. Skupščina Pivovarne Union, d. d., je dne 15. 4. 2014 omenjeni sklep sprejela.

Soglasje za prodajo delnic družbe Mercator, d. d., družbi Agrokor, d. d., po ceni 86 EUR za delnico je dne 11. 3. 2014 podal tudi nadzorni svet družbe Radenska, d. d., Radenci in dne 14. 3. 2014 nadzorni svet družbe Pivovarna Union, d. d.

Z zgoraj navedenimi soglasji so pridobljena vsa potrebna interna soglasja organov družb Skupine Laško za podajo delnic družbe Mercator, d. d., katerih imetnice so družbe Skupine Laško, družbi Agrokor, d. d.

Odprodaja ostalega premoženja

Več o odprodaji ostalega premoženja je opisano v poglavju 2.4 Financiranje in odprodaja naložb pod naslovom Odprodaja naložb Skupine Laško. POSLOVNI DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Izravnalna zahtevka družb Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., v skladu z 542. členom ZGD-1

Družba Pivovarna Laško, d. d., je 23. 4. 2014 prejela dopisa »Izravnalni zahtevek po 1. odst. 542. člena Zakona o gospodarskih družbah«, oba datirana z dne 22. 4. 2014, s strani družb Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., s katerima sta jo navedeni družbi obvestili o nerevidiranih višinah njunih izravnalnih zahtevkov za pokritje čistih izgub obeh družb za čas trajanja pogodbenega koncerna z obvladujočo družbo Pivovarna Laško, d. d. Nerevidirana višina zahtevka družbe Pivovarna Union, d. d., za obdobje od 11. 4. do 26. 4. 2012 znaša 0 (nič) EUR. Nerevidirana višina zahtevka družbe Radenska, d. d., za obdobje od 6. 2. do 26. 4. 2012 pa znaša 1.044.183,99 EUR. Dopisoma sta bila priložena tudi prikaza njunih izračunov.

Dne 23. 4. 2014 je družba Pivovarna Laško, d. d., poslala družbama Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., odgovora na njuna prejeta dopisa, v katerih ju obvešča, da se je seznanila z njunima izravnalnima zahtevkoma, in ju hkrati pozvala k dopolnitvama s potrditvama njunih višin s strani revizorjev.

V računovodskih izkazih družbe Pivovarna Laško, d. d., za obdobje, končano dne 31. 12. 2013, je iz gornjega naslova izkazana rezervacija v višini 1.044.183,99 EUR.

Podpis Sporazuma o restrukturiranju in mirovanju

Več o podpisu Sporazuma je opisano v poglavju 2.4 Financiranje in odprodaja naložb pod naslovom Financiranje v Skupini Laško.


3 RAČUNOVODSKO POROČILO

3.1 Konsolidirani računovodski izkazi

Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 3. 2014

Plan(v EUR) I.-III./2014 I.-III./2013 I.-XII./2014

Čisti prihodki od prodaje 50.815.290 49.995.645 270.296.625Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 290.785 424.002 40.290Drugi poslovni prihodki 828.109 741.416 1.094.466Stroški blaga, materiala in storitev (32.755.879) (33.005.296) (170.781.251)Stroški dela (11.683.490) (11.966.647) (48.202.208)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (4.007.432) (4.513.441) (17.113.859)Prevrednotovalni poslovni odhodki (98.630) (697.693) (2.633.819)Drugi poslovni odhodki (1.166.783) (913.703) (8.874.070)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 2.221.970 64.283 23.826.174

Finančni prihodki 90.182 90.915 30.898.777Finančni odhodki (14.719.181) (5.615.351) (13.876.171)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (12.407.029) (5.460.153) 40.848.780

Davki 1.657.027 271.874 (8.963.986)

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (10.750.002) (5.188.279) 31.884.794

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (497.803) (343.688) 31.021.614Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (10.252.199) (4.844.591) 863.180


Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 31. 3. 2014

Plan(v EUR) 31. 3. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 286.155.516 284.057.058 208.688.684Neopredmetena sredstva 72.248.502 72.409.028 64.608.374Opredmetena osnovna sredstva 170.517.407 170.065.814 124.407.805Naložbene nepremičnine 5.847.032 5.847.085 4.253.120Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 427.413 427.413 203.792Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.206.560 1.207.647 611.640Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 267.227 287.276 408.742Dolgoročna posojila 313.386 283.544 261.377Dolgoročne poslovne terjatve 2.195.778 2.196.510 3.570Dolgoročne terjatve za odloženi davek 33.132.211 31.332.741 13.930.264

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 161.358.245 169.578.147 105.595.310Nekratkoročna sredstva za prodajo 9.208.603 9.208.603 -Zaloge 24.908.190 21.918.999 16.838.522Kratkoročne terjatve iz poslovanja 54.267.682 52.960.981 44.547.133Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 328.275 351.495 -Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 65.110.367 75.658.238 7.676.033Kratkoročna posojila 5.731.954 6.475.107 4.949.038Denarna sredstva in denarni ustrezniki 1.803.174 3.004.724 31.584.584

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 647.888 856.090 205.280

Skupaj kratkoročna sredstva 162.006.133 170.434.237 105.800.590

SKUPAJ SREDSTVA 448.161.649 454.491.295 314.489.274



(nadaljevanje)

Plan(v EUR) 31. 3. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014

KAPITAL 47.470.953 58.213.883 102.666.286

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 9.313.550 9.804.281 2.857.032

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 38.157.403 48.409.602 99.809.254Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 2.566.995 30.993.977 19.005.106Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.331 3.650.331Presežek iz prevrednotenja 5.701.570 5.701.570 9.579.884Čisti poslovni izid preteklih let - (72.940) -Čisti poslovni izid (10.252.199) (28.354.042) 31.058.991Prevedbena rezerva (12.599) (12.599) 11.637

OBVEZNOSTI 400.690.696 396.277.412 211.822.988

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 13.894.150 13.929.629 2.685.822Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 5.256.748 5.293.280 2.345.669Druge rezervacije 8.418.608 8.587.422 249.862Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 218.794 48.927 90.291

Dolgoročne obveznosti 4.643.819 17.225.540 129.444.751Dolgoročne finančne obveznosti 4.643.529 17.225.540 129.444.453Dolgoročne poslovne obveznosti 290 - 298

Kratkoročne obveznosti 375.706.686 358.968.015 76.728.245Obveznosti za nekratkoročna sredstva za prodajo 1.090.807 1.090.807 -Kratkoročne poslovne obveznosti 46.525.297 40.130.798 26.026.403Kratkoročne finančne obveznosti 328.090.582 317.746.410 50.701.842

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 6.446.041 6.154.228 2.964.170

Skupaj kratkoročne obveznosti 382.152.727 365.122.243 79.692.415

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 448.161.649 454.491.295 314.489.274


Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 3. 2014

(v EUR) I.-III./2014 I.-III./2013

DOBIČEK IZ POSLOVANJA OBDOBJA 2.221.970 64.283Prilagoditve za:Amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 3.766.986 4.242.635Amortizacijo neopredmetenih sredstev 240.445 270.806Odpise dolgoročnih sredstev - 361.076Odpise kratkoročnih sredstev 90.735 333.130Neto gibanje v rezervacijah (35.479) (21.880)

Skupaj prilagoditve 4.062.687 5.185.767

SPREMEMBE OBRATNEGA KAPITALAZaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (2.989.191) 537.716Poslovne terjatve in druge terjatve (1.145.233) (2.648.462)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 6.550.795 3.850.958

Skupaj spremembe obratnega kapitala 2.416.371 1.740.212

NETO DENARNI TOK IZ POSLOVANJA 8.701.028 6.990.262

Denarni tokovi pri poslovanjuDenar ustvarjen pri poslovanju 8.701.028 6.990.262

POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 8.701.028 6.990.262

Denarni tokovi pri naložbenjuNakupi opredmetenih osnovnih sredstev (4.218.526) (1.289.296)Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (79.919) (76.962)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 708.954 2.445.135Prejete obresti 83.969 90.915Prejete dividende in kapitalski dobički 6.213 -

NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (3.499.309) 1.169.792

Denarni tokovi pri financiranjuPlačane obresti (4.165.866) (4.733.659)Povečanje / zmanjšanje finančnih dolgov (2.237.403) (2.687.315)

NETO DENARNI TOK IZ FINACIRANJA (6.403.269) (7.420.974)

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

(1.201.550) 739.080

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 3.004.724 2.188.615Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 1.803.174 2.927.695


3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

Analiza poslovanja Skupine Laško

Podatki o poslovanju

Skupinski računovodski izkazi Skupine Laško so izdelani v skladu s pravili pripoznavanja in merjenja MSRP in vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in od nje odvisnih družb, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in prevladujoči vpliv. Družbe/skupine, vključene v konsolidacijo Skupine Laško za obdobje, končano 31. 3. 2014, so: Skupina Union (Pivovarna Union, d. d., in od nje odvisna družba Birra Peja, Sh. a., Kosovo z odvisno družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija), Radenska, d. d., Radenci, Vital Mestinje, d. o. o., Jadranska pivovara-Split, d. d., Laško Grupa, d. o. o., Zagreb in Skupina Delo (Delo, d. d., in od nje odvisna družba Izberi, d. o. o.).

Zaradi nematerilalnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd. Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Laško

v obdobju januar – marec 2014

a.) Poslovni izid iz poslovanja

Skupina Laško je v prvem trimesečju leta 2014 realizirala 50,8 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kaj je 0,8 mio. EUR oz. 16 % več kot v enakem obdobju leta 2013. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev v prvih treh mesecih leta 2014 znašajo 49,8 mio. EUR, kar je za 2 mio. EUR oz. 4,2 % več kot v primerljivem obdobju preteklega leta ter predstavlja 19-odstotno realizacijo letnega plana. Glede na to, da gre za izrazito nesezonsko obdobje, je realizacija v mejah pričakovanj. Na domačem trgu je skupina ustvarila 43,1 mio. EUR, kar je 1,1 mio. EUR oz. 2,6 % več kot v preteklem

(v EUR) I.-III./2014 I.-III./2013 Plan I.-XII./2014

Čisti prihodki od prodaje 50.815.290 49.995.645 270.296.625EBIT 2.221.970 64.283 23.826.174

EBITDA 6.229.402 4.577.724 40.940.033Neto odhodki za obresti1 -4.155.861 -4.811.159 -13.757.487

Čisti dobiček oz. izguba -10.750.002 -5.188.279 31.884.794

Donosnost kapitala (ROE)2 -20,3 % -6,1 % 39,6 %

Donosnost sredstev (ROA)3 -2,4 % -1,0 % 8,3 %EBIT marža4 4,4 % 0,1 % 8,8 %

EBITDA marža5 12,3 % 9,2 % 15,1 %

1 Finančni prihodki za obresti - finančni odhodki za obresti2 Čisti dobiček oz. izguba / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju3 Čisti dobiček oz. izguba / povprečno stanje sredstev v obdobju4 EBIT / čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev5 EBITDA / čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev


primerljivem obdobju. Na tujem trgu so čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev v primerjavi s prvim tromesečjem leta 2013 večji za 15,9 % oz. 0,9 mio. EUR ter znašajo 6,7 mio. EUR. V strukturi znašajo prihodki na tujem trgu 13,4 %, medtem ko so v primerljivem obdobju preteklega leta znašali 12 % čistih prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev. Rast prihodka na izvoznih trgih je posledica povečane količinske prodaje tako lastnih kot tudi trgovskih blagovnih znamk, kar smo dosegli z intenzivnejšim delom, skupnim nastopom družb Skupine Laško ter s pospešenim izvajanjem tržnih aktivnosti.

Celotni poslovni prihodki prvega trimesečja znašajo 51,9 mio. EUR in za 1,5 % oz 0,8 mio. EUR presegajo poslovne prihodke prvega trimesečja leta 2013.

Poslovni odhodki Skupine Laško v prvem trimesečju leta 2014 znašajo 49,7 mio. EUR in so v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2013 manjši za 1,4 mio. EUR oz. za 2,7 %. Med poslovnimi odhodki predstavljajo največji delež (37,2 %) stroški materiala, ki znašajo 18,5 mio. EUR, sledijo stroški storitev (26,9 %) v višini 13,4 mio. EUR, stroški dela (23,5 %) v višini 11,7 mio. EUR, stroški amortizacije (8 %) v višini 4 mio. EUR, stroški drugih storitev (2,4 %) v višini 1,2 mio. EUR ter nabavna vrednost trgovskega blaga (1,9 %) v višini 0,9 mio. EUR. Stroški materiala, storitev ter drugi poslovni odhodki beležijo manjše povečanje, medtem ko so stroški dela, strošek amortizacije ter prevrednotovalni poslovni odhodki v primerjavi s prvim tromesečjem leta 2013 manjši.

Stroški materiala in storitev tega obdobja predstavljajo 19 % letno planiranih, kar ustreza deležu realiziranih čistih prihodkov od prodaje v primerjavi z letno planiranimi. Stroški dela dosegajo 24 %, strošek amortizacije 23 %, drugi poslovni odhodki pa 13 % letno planiranih.

V prvem trimesečju leta 2014 je Skupina Laško realizirala 2,2 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar predstavlja 9,2 % planiranega za leto 2014. V enakem obdobju preteklega leta je znašal dobiček iz poslovanja 64 tEUR.

Poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) v prvih treh mesecih leta 2014 znaša 6,2 mio. EUR, kar je za 1,7 mio. EUR oz. 36,1 % več kot v primerljivem obdobju preteklega leta.

b.) Poslovni izid iz financiranja

Skupina Laško je v prvih treh mesecih leta 2013 realizirala 14,6 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, ki je delno posledica finančnih odhodkov za obresti iz naslova bančnih posojil, večji del pa predstavljajo finančni odhodki iz naslova oslabitve finančnih naložb. V tem obdobju znašajo neto obrestni odhodki 4,1 mio. EUR, kar je za 0,7 mio. EUR manj kot v primerljivem preteklem obdobju ter 2 mio. EUR manj kot znaša EBITDA tega obdobja. Finančni odhodki iz naslova slabitve naložb v višini 10,6 mio. EUR se v celoti nanašajo na slabitev delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR). V primerljivem preteklem obdobju je bila pripoznana slabitev v MELR v višini 0,8 mio. EUR.



a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 31. 3. 2014 znašajo 72,4 mio. EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 46,5 mio. EUR in dobrega imena iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 17,2 mio. EUR ter vrednost blagovnih znak Skupine Delo v višini 4,8 mio. EUR. Preostanek vrednosti v višini 3,9 mio. EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence in podobno.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 31. 3. 2014 znašajo 170,5 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta povečala 0,5 mio. EUR. V tem obdobju je Skupina Laško povečala opredmetena osnovna sredstva za nove nabave v vrednosti 4,5 mio. EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 4 mio. EUR.

c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2013 ni spremenila.

d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 31. 3. 2014 znašajo 1,2 mio. EUR in se v primerjavi z 31. 12. 2013 niso spremenila.

e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2013 ni spremenila.

f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Obe naložbi sta bili v preteklih letih v celoti oslabljeni, zato je njuna vrednost na dan 31. 3. 2014 enaka nič EUR.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 31. 3. 2014 znašajo 0,3 mio in se nanašajo predvsem na stanovanjska posojila ter se glede na zadnji dan leta 2013 niso bistveno spremenila.

h.) Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema na dan 31. 3. 2014 znašajo 0,3 mio. EUR in so se v prvem tromesečju leta 2014 znižale za plačane anuitete v višini 20 tEUR.


i.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 31. 3. 2014 znašajo 33,1 mio. EUR. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 so se povečale za 1,8 mio. EUR iz naslova oslabitve naložbe v delnice poslovnega sistema Mercator.

j.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost finančne naložbe v družbo Večer, d. d., v višini 3,1 mio. EUR ter vrednost vseh sredstev družbe Jadranska pivovara-Split, d. d., v višini 6,1 mio. EUR, ki se v skladu z MSRP 5 obravnavajo kot sredstva iz naslova ustavljenega poslovanja in v celoti izkažejo kot nekratkoročna sredstva za prodajo. k.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 31. 3. 2014 znaša 24,9 mio. EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 povečala za 3 mio. EUR.

l.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve, vključno s terjatvami za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb, na dan 31. 3. 2014 znašajo 54,6 mio. EUR in so v primerjavi z 31. 12. 2013 večje za 1,3 mio. EUR. Povečanje je predvsem posledica zamud pri plačilih največjih kupcev na domačem trgu.

m.) Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva na dan 31. 3. 2014 znašajo 65,1 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 10,5 mio. EUR. Zmanjšanje se v glavnem nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo borzno vrednost. Poštena vrednost naložbe v delnice MELR na dan 31. 3. 2014 znaša 61,5 mio. EUR.

n.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 31. 3. 2014, znašajo 5,7 mio. EUR, kar je za 0,7 mio. EUR manj kot zadnji dan leta 2013. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja depozitov pri bankah.

o.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 31. 3. 2014 znaša 38,2 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 8,5 %. Kapital se je zmanjšal za izkazano izgubo prvega trimesečja v višini 10,3 mio. EUR.

p.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na dan 31. 3. 2014 znaša 9,3 mio. EUR in predstavlja 19,6 % celotnega kapitala. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 se zmanjšal za 0,5 mio. EUR. Zmanjšanje se v celot nanaša na tekočo izgubo prvega tromesečja leta 2014.


r.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 31. 3. 2014 znašajo 400,7 mio. EUR, kar predstavlja 89,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 332,7 mio. EUR predstavljajo 74,2 % celotnih virov sredstev in so se v primerjavi z 31. 12. 2013 zmanjšale za 2,2 mio. EUR.

s.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost rezervacij na dan 31. 3. 2014 se v primerjavi z 31. 12. 2013 ni bistveno spremenila. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 5,3 mio. EUR, druge rezervacije 8,4 mio. EUR, dolgoročne pasivne časovne razmejitve pa 0,2 mio. EUR. Večji del drugih rezervacij v višini 5,6 mio. EUR se nanaša na premalo plačane koncesijske dajatve v obdobju od 2005 do 2013, preostali del v višini 2,9 mio. EUR pa na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen.

t.) Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti na dan 31. 3. 2014 znašajo 4,6 mio. EUR, kratkoročne finančne obveznosti pa 328,1 mio. EUR. Posojila pri bankah so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 zmanjašala za 2,2 mio. EUR. Posojila pri bankah so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.

u.) Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti, ki na dan 31. 3. 2014 znašajo 46,5 mio. EUR in predstavljajo 10,4 % vseh obveznosti do virov sredstev, so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 povečale za 6,4 mio. EUR. Povečanje je predvsem posledica podaljševanja plačilnih rokov dobaviteljem.

v.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 6,4 mio. EUR in se nanašajo na vnaprej vračunane odhodke. Vrednost le teh se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 ni bistveno spremenila.

z.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31. 3. 2014 znašajo 382,2 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 162 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi znaša 220,2 mio. EUR, kar predstavlja veliko likvidnostno tveganje. Skupina bo likvidnostno tveganje ublažila in odpravila z odprodajo dela premoženja in reprogramom kratkoročnih posojil. Dne 30. 4. 2014 je bil z bankami podpisan Sporazum o restrukturiranju in mirovanju, ki definira pomembne mejnike finančnega restrukturiranja, končna zapadlost kreditov Pivovarne Laško, d. d., Pivovarne Union, d. d., in Radenske, d. d., pa je reprogramirana do konca leta 2016 (podrobno pojasnilo v točki 4.4.13 v Letnem poročilu Skupine Laško 2013).


3.3 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom

Računovodski izkazi posamičnih družb Skupine Laško so prikazani v prilogah k temu poročilu. V nadaljevanju navedene komentarje je potrebno brati v povezavi s temi računovodskimi izkazi.

1. Analiza poslovanja družbe Pivovarna Laško, d. d.


Izkaz poslovnega izida Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar –

marec 2014

POSLOVNI PRIHODKI

Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – marec 2014 ob 10,7 % večji količinski prodaji pijač ustvarila 17 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem obdobju preteklega leta za 7,2 % boljši rezultat. V primerjavi z načrtovanimi prihodki za to obdobje so le ti višji za 7,6 %. Na ravni letnih načrtovanih prihodkov dosežena realizacija predstavlja 18,7 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 76 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 24 %. Na tujih trgih so se prihodki povečali za 25,7 %, delno zaradi večje količinske prodaje, delno pa zaradi večje prodaje profitabilnejših izdelkov. Na domačem trgu so prihodki višji za 1,3 % in so približno na istem nivoju kot preteklo leto. Dinamični plan prihodkov za prvo trimesečje je na domačem trgu presežen za 8 % na tujem pa za 3,7 %. V primerjavi z letnimi načrtovanimi prihodki dosežena realizacija na domačem trgu predstavlja 18,7 %, na tujem trgu je dosežena letna realizacija v višini 17,8 %.

Pivovarna Laško, d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 17,1 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 4,4 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.



EBITDA 2.241.120 2.053.227 14.569.935Neto odhodki za obresti1 -3.203.792 -3.466.542 -11.622.572

Čisti dobiček oz. izguba -5.222.671 -2.929.007 30.161.883



EBITDA marža5 13,2 % 13,0 % 16,1 %



Načrtovane prihodke za to obdobje je družba presegla za 7,9 % ter realizirala 18,8 % planskih prihodkov leta 2014. POSLOVNI ODHODKI Poslovni odhodki Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – marec 2014 znašajo 16 mio. EUR, kar je za 3,1 % več kot v enakem obdobju leta 2013. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 19,8 % letno načrtovanih odhodkov.

Dobro tretjino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala, in sicer 5,2 mio. EUR, kar je 5,1 % več kot v primerljivo enakemu obdobju preteklega leta. V primerjavi z letnimi načrtovanimi stroški stroški materiala dosegajo 19,5 %. Tudi razmerja med posameznimi vrstami stroškov ostajajo podobna kot v letu 2013. Povečali so se stroški surovin, in sicer so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za 10,1 %, kar je predvsem posledica povečane proizvodnje. Znižali so se stroški energentov zaradi nižje cene plina, medtem ko so cene osnovnih surovin ostale skoraj na lanskoletnem nivoju.

Stroški storitev predstavljajo 21 % vseh poslovnih odhodkov in so vrednostno primerljivi z lanskoletnimi. V primerjavi z letnimi načrtovanimi odhodki za storitve stroški le teh dosegajo 17,3 % letnega plana. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 1,3 mio. EUR, kar je za 10,9 % manj kot v letu 2013. Za 17,7 % oz. 0,07 mio. EUR so se povečali stroški vzdrževanja. Največji porast beležijo stroški svetovalnih storitev, ki predstavljajo 12 % delež stroškov storitev in so večji za 0,2 mio. EUR.

Stroški dela v višini 2,5 mio. EUR so na nivoju primerljivega obdobja lanskega leta, stroški plač so nižji za 4 %, kar je predvsem posledica prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas s 1. 3. 2013 na Pivovarno Union, d. d., in nižjih plač novo zaposlenih delavcev. Drugi stroški dela so višji za 39,8 % zaradi večjega izplačila odpravnin presežnim delavcem. V primerjavi z načrtovanimi vrednostmi so stroški dela nižji za 4,6 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Pivovarna Laško, d. d., je v nesezonskem obdobju januar – marec 2014 ustvarila 1,1 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 0,2 mio. EUR več od ustvarjenega pred letom dni. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2014 ustvarila 7 mio. EUR negativnega izida iz financiranja.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 20,6 tisoč EUR in so za 18,9 % nižji kot v preteklem letu.

Finančni odhodki v višini 7 mio. EUR so v prvih treh mesecih leta 2014 v primerjavi s preteklim letom višji za 79,8 % oz. za 3,1 mio. EUR.

Takšno odstopanje je predvsem posledica opravljene slabitve delnic MELR, ki je v primerjavi z lanskim letom večja za 3,5 mio. EUR. Finančni odhodki za obresti v prvih treh mesecih leta 2014 znašajo 3,2 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem


leta 2013 za 7,4 % manjši ter presegajo v tem obdobju ustvarjen dobiček iz poslovanja za 2,1 mio. EUR.

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 7 mio. EUR, kar je za 80,5 % slabši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta. ČISTI POSLOVNI IZID Pivovarna Laško, d. d., v tem obračunskem obdobju izkazuje celotno izgubo v višini 5,87 mio. EUR, kar je predvsem posledica negativnega finančnega izida, in čisto izgubo obračunskega obdobja v višini 5,22 mio. EUR.

V tem obdobju je družba ustvarila EBITDA v višini 2,24 mio. EUR, kar je za 9,15 % več kot v letu 2013. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Laško, d. d., na dan 31. 3. 2014

Bilančna vsota Pivovarne Laško, d. d., na dan 31. 3. 2014 v višini 354,7 mio. EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2013 zmanjšala za 2,3 mio. EUR oz. za 0,7 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 povečala za 2,4 mio. EUR. Za 1,6 mio. EUR se je povečala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek je večja za 0,6 mio. EUR zaradi slabitve delnic MELR. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se v primerjavi z 31. 12. 2013 ni bistveno spremenila.

Kratkoročna sredstva v višini 50,8 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 manjša za 4,8 mio. EUR oz. za 8,7 %. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 31. 3. 2014 znaša 22,5 mio. EUR. V primerjavi z 31. 12. 2013 so se za 0,7 mio. EUR zmanjšali dani depoziti in kratkoročna posojila, za 1 mio. EUR so se zmanjšale kratkoročne poslovne terjatve. Vrednost zalog se je v primerjavi z zadnjim dnem leta povečala za 0,8 mio. EUR, vrednost denarnih sredstev se je v primerjavi z 31. 12. 2013 zmanjšala za 0,1 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 62,9 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2014 manjši za 5,2 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31. 12. 2013.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki znašajo 26 tEUR, so se v primerjavi z 31. 12. 2013 zmanjšale za 2,4 mio. EUR zaradi prenosa kratkoročnega dela dolgoročnega kredita med kratkoročne finančne obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31. 3. 2014 znašajo 28 mio. EUR in so za 3,9 mio. EUR višje kot na zadnji dan leta 2013.

Kratkoročne finančne obveznosti Pivovarne Laško, d. d. na dan 31. 3. 2014 znašajo 256,4 mio. EUR, kar je za 1,3 mio. EUR oz. 0,5 % več kot na dan 31. 12. 2013. Delno se


sprememba nanaša na prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti, delno pa na odplačila dolga in obresti. Na dan 31. 3. 2014 znašajo kratkoročna posojila do bank 213,9 mio. EUR, do družb v skupini pa 42,6 mio. EUR. Dne 30. 4. 2014 je bil kot rezultat intenzivnega dogovarjanja uprave Skupine Laško z bankami upnicami podpisan Sporazum o restrukturiranju in mirovanju. Večina kreditov po tem Sporazumu zapade do konca leta 2016.


2. Analiza poslovanja družbe Pivovarna Union, d. d., Ljubljana


Izkaz poslovnega izida Pivovarne Union, d. d., v obdobju januar –

marec 2014

POSLOVNI PRIHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v prvem kvartalu leta 2014 ustvarila 18,1 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je za 7,3 % več kot v enakem obdobju leta 2013 ter realizirala 18,4 % načrtovanih poslovnih prihodkov leta 2014.

Družba je ob 10,6 % povečani količinski prodaji pijač ustvarila 17,3 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 4,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013. Realizirani prihodki predstavljajo 17,8 % letno načrtovanih prihodkov. 93,1 % vseh čistih prihodkov so prihodki od prodaje pijač, ostalo pa prihodki od prodaje storitev, trgovskega blaga in ostalega.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 79,4 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 20,6 %. Ob za 2,7 % količinsko večji prodaji je Pivovarna Union v Sloveniji v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta ustvarila za 0,1 % višji prihodek od prodaje pijač in dosegla 18 % letno načrtovanih prihodkov. Ostali prihodki na slovenskem trgu v višini 1 mio. EUR so manjši za 5,1 %. Na izvoznih trgih pa je ob 31 % povečanju količinske prodaje pijač ustvarila za 22,4 % višji prihodek in dosegla 16,9 % letno načrtovanega. Ostali prihodki, doseženi na tujih trgih, v višini 0,2 mio. EUR, so višji za 131 %. Glavnina rasti prihodka izhaja iz prodaje na izvoznih trgih, kar smo dosegli z intenzivnejšim delom, skupnim nastopom družb Skupine Laško ter s pospešenim izvajanjem tržnih aktivnosti. Na vseh trgih, tako domačem kot na izvoznih, pa beležimo rast prodaje trgovskih blagovnih znamk. Pozitivni vpliv na prodajo pa so predvsem v mesecu marcu imele tudi boljše vremenske razmere kot v primerljivem vremensko slabšem marcu leta 2013.



EBITDA 2.728.128 2.000.081 20.754.300Neto odhodki za obresti1 -852.716 -1.159.703 -2.034.600

Čisti dobiček oz. izguba -3.966.016 -927.219 25.187.000



EBITDA marža5 15,8 % 12,0 % 21,3 %



POSLOVNI ODHODKI

Pivovarna Union, d. d., je imela v prvem kvartalu leta 2014 16,5 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je za 0,3 % več kot v enakem obdobju leta 2013 in predstavlja 20,1 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 44,1 %, vseh poslovnih odhodkov so stroški materiala v višini 7,3 mio. EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 so višji za 10,4 % oz. za 0,7 mio. EUR in dosegajo 19,2 % načrtovanih za leto 2014. Največjo rast so imeli stroški surovin ter opremnega materiala, in sicer 0,7 mio. EUR, največje znižanje pa stroški energije in sicer 0,1 mio. EUR.

Na vrednostno povečanje stroškov surovin, opremnega in embalažnega materiala ter vode je vplivala večja proizvedena količina pijač zaradi večje prodaje.

Stroški storitev v višini 3,95 mio. EUR predstavljajo 24 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 1,3 % višji ter so 19,4 % letno načrtovanih. Večji del stroškov storitev so stroški marketinga v višini 1,6 mio. EUR, ki so v primerjavi z enakim obdobjem 2013 višji za 32,4 % oz. za 0,4 mio EUR. V obdobju januar – marec 2014 je družba v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 znižala stroške prevozov (spremenjen način dostave), vzdrževanja, stroške plačilnega prometa in odobritve posojil ter stroške nekaterih drugih storitev (stroški študentskih servisov, kadrovskega outsourcinga, storitev pri prodaji ...).

Stroški dela v višini 2,9 mio. EUR so v primerjavi z lanskoletnimi stroški dela višji za 0,4 % in predstavljajo 23,6 % letno načrtovanih. Povečanje je predvsem posledica prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas s 1. 3. 2013 na obe pivovarni.

Odpisi vrednosti v višini 1,1 mio. EUR so nižji za 31,9 % zaradi manjše amortizacije, kar je posledica nizke ravni investiranja v preteklih letih.

Drugi poslovni odhodki v višini 0,4 mio. EUR so nižji za 21,7 % in so 18,3 % letno načrtovanih. Ti odhodki so manjši predvsem zaradi spremenjenega Zakona o vodah, ki je družbi bistveno znižal koncesijo za vodo. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – marec 2014 ustvarila za 1,6 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 277,1 % več kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi povečane prodaje. Doseženi dobiček iz poslovanja predstavlja 10 % letno načrtovanega. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 6,4 mio. EUR.

Finančni prihodki v višini 0,3 mio. EUR so primerljivi z obdobjem januar – marec preteklega leta.

Finančni odhodki v višini 6,7 mio. EUR so v analiziranem obdobju leta 2014 višji za 4,9 mio. EUR oz. za 266 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 5,6 mio.


EUR, ki je v primerjavi z lanskim letom višja za 5,2 mio. EUR. Ostali finanačni odhodki so nižji za 21,9 % oziroma za 0,3 mio. EUR, glavnina so obresti za posojila, ki so nižja zaradi odplačila dela kreditov. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid v analiziranem obdobju je dosežena izguba v višini 4,0 mio. EUR, kar je posledica negativnega finančnega izida zaradi slabitve delnic MELR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 2,7 mio. EUR, kar je za 0,7 mio. EUR oz. za 36,4 % več kot v primerljivem obdobju lani. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Union, d. d., na dan 31. 3. 2014

Bilančna vsota Pivovarne Union, d. d., na dan 31. 3. 2014 v višini 185,2 mio. EUR je v primerjavi z 31. 12. 2013 nižja za 2,1 % oziroma za 4,1 mio. EUR, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 povečala za 1,1 % oziroma za 1,1 mio. EUR. Vrednost posameznih skupin dolgoročnih sredstev se ni bistveno spremenila, razen terjatev za odložene davke. Te so se povečale za 0,9 mio. EUR zaradi slabitve delnic MELR na tržno vrednost.

Kratkoročna sredstva v višini 83,2 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 manjša za 5,9 % oziroma za 5,2 mio. EUR.

Družba ima zaloge v višini 9,2 mio. EUR višje za 22,4 % oziroma za 1,7 mio. EUR, predvsem zaradi večje nedokončane proizvodnje in povečane zaloge surovin in materialov pred začetkom sezone. Vrednost kratkoročnih finančnih sredstev v višini 38,1 mio. EUR je manjša za 12,7 % oziroma za 5,5 mio. EUR. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 34,8 mio. EUR so nižje za 1,3 % oziroma za 0,5 mio. EUR, terjatve za preveč plačan davek od dohodka pa so višje za 0,3 mio. EUR.

Denarna sredstva v višini 0,5 mio. EUR so nižja za 63,6 % oziroma za 1 mio. EUR kot v primerljivem obdobju lani. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 70,1 mio. EUR je zaradi izgube prvih treh mesecev leta 2014 manjši za 5,4 % oziroma za 4 mio. EUR. V strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 37,9 %.

Na dan 31. 3. 2014 je imela Pivovarna Union, d. d., 95,8 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank (iz naslova glavnic in obresti). V primerjavi z 31. 12. 2013 so se le te zmanjšale za 1,2 mio. EUR zaradi odplačila dela glavnice in obresti.

Druge kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti v višini 0,7 mio. EUR so ostale na ravni 31. 12. 2013.


Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 15,7 mio. EUR so višje za 8,8 % oziroma za 1,3 mio. EUR. Za 1,9 mio. EUR so se povečale kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, medtem ko so se druge kratkoročne poslovne obveznosti zmanjšale za 0,6 mio. EUR.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 1,3 mio. EUR in so za 0,1 mio EUR oz. za 6,3 % nižje kot v primerljivem obdobju lani. Nanašajo se na vnaprej vračunane odhodke (vkalkulirani regres, vodna koncesija, zavarovalne premije, superrabati ...).

Kratkoročne obveznosti Pivovarne Union, d. d., na dan 31. 3. 2014 presegajo kratkoročna sredstva za 29,6 mio. EUR in le 37,9 % sredstev je lastniško financiranih. V teku so prodajni postopki za prodajo delnic MELR, pogajanja za odprodajo naložbe v odvisno družbo Birro Pejo, Sh. a., konec aprila 2014 pa smo podpisali tudi Sporazum o restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega restrukturiranja, končna zapadlost večine kreditov družbe pa je reprogramirana do konca leta 2016.


3. Analiza poslovanja družbe Radenska, d. d., Radenci


V obdobju januar – marec 2014, kljub višjim čistim prihodkom iz prodaje in doseženim višjim EBIT-om, izkazujemo negativno donosnost kapitala in sredstev zaradi negativnega čistega dobička, ki je posledica slabitve finančnih naložb v višini 1,2 mio. EUR in iz tega naslova tudi obračunane terjatve za odloženi davek, v enakem obdobju lani je bila izvedena slabitev finančnih naložb v višini 0,09 mio. EUR. Izkaz poslovnega izida Radenske, d. d., v obdobju januar – marec 2014

POSLOVNI PRIHODKI

Radenska, d. d., je v obdobju januar – marec 2014 ob 8,8 % boljši količinski prodaji pijač ustvarila 5,7 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem obdobju preteklega leta za 7,0 % boljše. V primerjavi z letnimi načrtovanimi prihodki dosežena realizacija predstavlja 18,8 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 88,2 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 11,8 %. Na tujih trgih so se prihodki zmanjšali za 4,7 %, na domačem trgu pa so višji za 10,2 %.

Radenska, d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 5,7 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 6,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirala 18,9 % planskih prihodkov leta 2014. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Radenske, d. d., v obdobju januar – marec 2014 znašajo 5,6 mio. EUR, kar je za 0,1 % več kot v enakem obdobju leta 2013. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 20,0 % letno načrtovanih odhodkov.


Čisti prihodki od prodaje 5.706.488 5.330.869 30.287.341EBIT 108.701 -214.371 2.174.029

EBITDA 621.138 355.888 4.468.005Neto odhodki za obresti1 324.892 250.506 1.449.403

Čisti dobiček oz. izguba -522.272 -29.094 5.831.006

Donosnost kapitala (ROE)2 -0,8 % 0,0 % 8,4 %

Donosnost sredstev (ROA)3 -0,6 % 0,0 % 7,1 %EBIT marža4 1,9 % -4,0 % 7,2 %

EBITDA marža5 10,9 % 6,7 % 14,8 %



Stroški materiala v višini 2,1 mio. EUR predstavljajo 37,1 % poslovnih odhodkov in so za 3,9 % nižji kot v enakem obdobju leta 2013. Družba beleži celo padec nekaterih nabavnih cen, najpomembnejši kategoriji sta PET granulat in sladkor. Povečali so se stroški odpisa embalaže, ker v primerljivem obdobju lani še nismo nabavljali palet.

Stroški storitev v višini 1,4 mio. EUR predstavljajo 26,2 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 10,8 % višji. Največji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 0,5 mio. EUR, kar je za 16,8 % več kot v enakem obdobju leta 2013. V prvih treh mesecih leta 2014 smo imeli nekaj novih sponzorstev, več se je nabavilo reklamnega materiala, več se je tudi oglaševalo, kot v enakem obdobju lani. Za stroške drugih storitev je bilo porabljeno 0,4 mio. EUR, kar je za 27,7 % več kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi višjih stroškov storitev pospeševalcev na terenu, storitev pri prodaji proizvodov, stroškov Horece, višjih stroškov kanalščine in storitev čiščenja odpadnih voda. Tudi stroški prevozov v višini 0,2 mio. EUR so višji za 5,1 %.

Zaradi varčevanja in zato zmanjšanih aktivnosti vzdrževalnih del so se stroški vzdrževanja znižali za 14,8 %.

Stroški dela v tem obdobju znašajo 1,4 mio. EUR in so na ravni leta 2013. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Radenska, d. d., je v nesezonskem obdobju januar – marec 2014 ustvarila 0,1 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 0,3 mio. EUR več od ustvarjenega pred letom dni in 5 % planiranega za leto 2014. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Radenska, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2014 ustvarila 0,8 mio. EUR negativnega izida iz financiranja.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 0,4 mio. EUR in so na ravni leta 2013.

Finančni odhodki v višini 1,3 mio. EUR so v prvih treh mesecih leta 2014 v primerjavi s preteklim letom višji za 344,0 % oz. za 1,0 mio. EUR.

Takšno odstopanje je predvsem posledica opravljene slabitve delnic MELR v letu 2014, v višini 1,2 mio. EUR, v lanskem letu pa je prevrednotenje znašalo 0,09 mio. EUR. Poslovodstvo ocenjuje, da pomeni padec borzne cene MELR trajno slabitev, zato se slabitev v celoti izkazuje med finančnimi odhodki.

Finančni odhodki za obresti v prvih treh mesecih leta 2013 znašajo 0,1 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 za 41,7 % manjši.

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 0,8 mio. EUR, kar je za 1,0 mio. EUR slabši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta. ČISTI POSLOVNI IZID

Radenska, d. d., v tem obračunskem obdobju izkazuje celotno izgubo v višini 0,7 mio. EUR, kar je predvsem posledica negativnega finančnega izida in čisto izgubo obračunskega obdobja v višini 0,5 mio. EUR.


V tem obdobju je družba ustvarila EBITDA v višini 0,6 mio. EUR, kar je za 74,5 % več kot v letu 2013. Izkaz finančnega položaja Radenske, d. d., na dan 31. 3. 2014

Bilančna vsota Radenska, d. d., na dan 31. 3. 2014 v višini 80,3 mio. EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2013 zmanjšala za 0,7 mio. EUR oz. za 0,9 %. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 povečala za 0,01 mio. EUR. Za 0,2 mio. EUR se je zmanjšala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek se je povečala za 0,2 mio. EUR zaradi slabitve naložbe MELR.

Kratkoročna sredstva v višini 18,4 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 manjša za 0,7 mio. EUR oz. za 3,7 %. Zaradi pravočasne priprave na sezono so se povečale zaloge repromaterialov. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 31. 3. 2014 znaša 7,8 mio. EUR in se je glede na zadnji dan leta 2013 zmanjšala za 1,2 mio. EUR zaradi slabitve naložbe v Mercator. Poslovne terjatve na dan 31. 3. 2014 so na enaki ravni kot na dan 31. 12. 2013. Družba pričakuje, da bo davčni organ vrnil vplačane akontacije za leto 2013 v roku 60 dni od oddaje davčnega obračuna, zato družba izkazuje terjatev za preveč plačan davek od dohodka v višini 0,3 mio. EUR. Vrednost denarnih sredstev se je v primerjavi z 31. 12. 2013 zmanjšala za 0,02 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 61,9 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2014 manjši za 0,5 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31. 12. 2013.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31. 3. 2014 znašajo 4,0 mio. EUR in so za 0,8 mio. EUR nižje kot na zadnji dan leta 2013. Zmanjšale so se obveznosti do obvladujoče družbe in obveznosti do dobaviteljev v tujini iz naslova investicij.

Kratkoročne finančne obveznosti Radenske, d. d., na dan 31. 3. 2014 znašajo 8,7 mio. EUR, kar je za 0,2 mio. EUR oz. 2,7 % več kot na dan 31. 12. 2013. Družba je koristila okvirni kredit za tekoče poslovanje.

Pasivne časovne razmejitve na dan 31. 3. 2014 znašajo 0,6 mio. EUR, kar je za 0,4 mio. EUR oz. za 154,9 % več kot na dan 31. 12. 2013, zaradi vnaprej vračunanih-ocenjenih stroškov prodaje (trade marketing) in se nanašajo na prvi kvartal leta 2014.


4. Analiza poslovanja družbe Vital Mestinje, d. o. o.


Izkaz poslovnega izida Vitala Mestinje, d. o. o., v obdobju januar –

marec 2014

POSLOVNI PRIHODKI

Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2014 ustvaril 1,15 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 2,7 % več kot v enakem obdobju leta 2013. 22 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 96,8 %, na tujih pa 3,20 % vse prodaje.

Družba je ustvarila 1,16 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 2,73 % več kot v enakem obdobju leta 2013. Dosegla je 22 % vseh planiranih prihodkov za leto 2014. POSLOVNI ODHODKI

Družba je v obdobju januar – marec 2014 imela 1,19 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 2,0 % več kot v enakem obdobju leta 2013 in predstavlja 23 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 71,28 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 0,85 mio. EUR. Ti stroški so v primerjavi z letom 2013 višji za 3,24 %.

Višji stroški surovin so nastali zaradi povečanja polnjenja pijač. Letos smo v obdobju januar – marec napolnili za 14 % več pijač kot v letu 2013.

Stroški energije so znašali 109 tEUR in so za 10 % nižji od primerljivega obdobja.

Stroški vzdrževalnih del v obdobju januar – marec so ostali na ravni lanskih.

Stroški storitev v višini 68 tEUR so višji za 6 %. Večji strošek v letu 2014 med storitvami je strošek marketinga v višini 17 tEUR, ki je višji zaradi novih stroškov, in


Čisti prihodki od prodaje 1.146.632 1.116.668 5.166.821EBIT -35.389 -45.579 43.997

EBITDA 35.002 24.959 323.145Neto odhodki za obresti1 2.947 7.244 11.656

Čisti dobiček oz. izguba -32.442 -38.335 55.653

Donosnost kapitala (ROE)2 0,0 % 0,0 % 0,1 %

Donosnost sredstev (ROA)3 0,0 % 0,0 % 0,0 %EBIT marža4 -3,1 % -4,1 % 0,9 %

EBITDA marža5 3,1 % 2,2 % 6,3 %



sicer trade marketinga – pospeševanje prodaje trgovina. Stroški storitev predstavljajo 22 % letno načrtovanih.

Stroški dela v višini 177 tEUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 višji za 4 %, kar je posledica porodniškega dopusta in zaposlitev dodatnega delavca – nadomeščanje porodniške.

Odpisi vrednosti v višini 70 tEUR so ostali na ravni leta 2013 in predstavljajo 25 % letnega plana.

Drugi poslovni odhodki v višini 7 tEUR so ostali na ravni leta 2013 ter predstavljajo 19 % letnega plana. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2014 ustvarila 35 tEUR izgube iz poslovanja, kar je za 22 % manj kot v enakem obdobju leta 2013. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje pozitiven finančni izid v višini 3 tEUR. Finančni prihodki znašajo 4 tEUR, finančni odhodki pa 1 tEUR. Finančni prihodki so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 nižji za 60 %, kar je posledica slabih obrestnih mer v bančništvu. ČISTI POSLOVNI IZID

Čista izguba poslovnega obdobja znaša 32 tEUR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 35 tEUR, kar je 40 % več kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Izkaz finančnega položaja Vitala Mestinje, d. o. o., na dan 31. 3. 2014

Bilančna vsota Vital Mestinje na dan 31. 3. 2014 je ostala na ravni 31. 12. 2013, spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti. SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb.

Kratkoročna sredstva v višini 2,5 mio. EUR so večja za 2,66 % oziroma za 68 tEUR. Družba ima zmanjšane zaloge materiala in nedokončane proizvodnje za 25,64 % in večje zaloge proizvodov za 3,79 % oz. za 16 tEUR. Vrednosti za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev nimamo.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 978 tEUR so višje za 24,2 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač ter iz naslova kavciranja embalaže.

Denarna sredstva v višini 210 tEUR so nižja za 12,36 % v primerjavi z 31. 12. 2013.


OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 3,47 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2013 nižji za 32 tEUR.

Dolgoročne obveznosti so ostale nespremenjene, glede na stanje 31. 12. 2013.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 58 tEUR so nižje za 25,75 %, zaradi mesečnega odplačevanja obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 711 tEUR so višje za 2,5 % oziroma za 17 tEUR, predvsem zaradi povečane nabave.


5. Analiza poslovanja družbe Delo, d. d., Ljubljana


Izkaz poslovnega izida družbe Delo, d. d., v obdobju januar – marec

2014

POSLOVNI PRIHODKI

Poslovni prihodki prvega trimesečja so višji od planiranih za to obdobje za 2 % (+166 tEUR) in za 4 % oz. za 421 tEUR nižji kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Prihodki iz naklade so za 55 tEUR višji od planiranih in hkrati 304 t EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2013. Oglasni prihodki so od planiranih višji za 8 % (+161 tisoč EUR) in za 4 % oz. za 93 tEUR nižji kot v istem obdobju leta 2013. Družba Delo, d. d., je v prvem trimesečju leta 2014 realizirala 24,7 % letno planiranih čistih prihodkov od prodaje. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki so v obdobju januar – marec 2014 za 2 % nižji od planiranih (-249 tEUR) in za 7 % nižji od lanskih (-725 tEUR). Stroški storitev so v primerjavi s planom nižji za 4 % (-138 tEUR) in v primerjavi s preteklim enakim obdobjem nižji za 7 % (-254 tEUR). Stroški dela so enaki planiranim in glede na primerljivo obdobje leta 2013 nižji za 7 % (nominalno -283 tEUR). Stroški materiala so glede na prvo trimesečje leta 2013 nižji za 7 % (-141 tEUR). Poslovni odhodki prvega trimesečja predstavljajo 25 % planiranih za leto 2014. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba Delo, d. d. je v prvih treh mesecih leta 2014 zabeležila pozitivni izid iz poslovanja v vrednosti 148 tisoč EUR.


Čisti prihodki od prodaje 10.031.768 10.517.518 40.547.401EBIT 148.179 -156.098 666.351

EBITDA 612.631 294.634 2.461.495Neto odhodki za obresti1 -126.917 -153.621 -499.785

Čisti dobiček oz. izguba 36.538 -295.873 178.726

Donosnost kapitala (ROE)2 0,3 % -1,9 % 1,3 %

Donosnost sredstev (ROA)3 0,1 % -0,8 % 0,6 %EBIT marža4 1,5 % -1,5 % 1,6 %

EBITDA marža5 6,1 % 2,8 % 6,1 %



POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba Delo, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2014 ustvarila 112 tEUR negativnega izida iz financiranja.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 19 tEUR in so za 35 % višji v primerjavi z istim obdobjem leta 2013.

Finančni odhodki v višini 130 tEUR so v prvih treh mesecih v primerjavi z letom 2013 nižji za 15 % oz. za 23 tEUR. ČISTI POSLOVNI IZID

Družba Delo, d. d., v tem obračunskem obdobju izkazuje pozitivni poslovni izid v vrednosti 37 tEUR. Čisti poslovni izid je boljši za 332 tEUR v primerjavi z istim obdobjem leta 2013 ter za 438 tEUR v primerjavi s planom. Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 31. 3. 2014

Bilančna vsota Dela, d. d., na dan 31. 3. 2014 v višini 32,7 mio. EUR se je v primerjavi z 31. 12. 2013 znižala za 771 tEUR oz. za 2,3 %, kar je posledica znižanja dolgoročnih in kratkoročnih sredstev. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva v višini 24,7 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2013 znižala za 390 tEUR. Znižala so se za 144 tEUR neopredmetena dolgoročna sredstva in za 242 tEUR opredmetena osnovna sredstva zaradi obračunane amortizacije.

Kratkoročna sredstva v višini 7,8 mio EUR so se v primerjavi z 31. 12. 2013 znižale za 382 tEUR. Največje znižanje za 253 tEUR se odraža na kratkoročnih terjatvah iz poslovanja ter 150 tEUR pri danih depoziti na banki.

Aktivne časovne razmejitve v višini 224 tEUR so na enakem nivoju kot konec leta 2013. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 13,9 mio. EUR je v primerjavi s koncem leta 2013 višji za 37 tEUR, kar je posledica pozitivnega izida v prvih treh mesecih leta 2014.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 1,7 mio. EUR so v primerjavi z letom 2013 ostale na enakem nivoju.

Delo, d. d., je imelo na dan 31. 3. 2014 za 9,1 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. V primerjavi z 31. 12. 2013 se je zadolženost znižala za 557 tEUR. Za 357 tEUR so se znižale dolgoročne finančne obveznosti ter za 200 tEUR znižale kratkoročne finančne obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 3,9 mio. EUR ostajajo na nivoju konca leta 2013.


Pasivne časovne razmejitve v višini 3,1 mio. EUR so se v primerjavi z 31. 12. 2013 znižale za 6 % oz. 803 tEUR, kar je posledica črpanja razmejenih prihodkov za prvo tromesečje iz naslova plačil naročnine za leto 2014, izvedene v mesecu decembru 2013.

6. Analiza poslovanja družbe Birra Peja, Sh. a., Kosovo


Izkaz poslovnega izida družbe Birra Peja, Sh. a., v obdobju januar –

marec 2014

POSLOVNI PRIHODKI

Kosovska odvisna družba Birra Peja, Sh. a., je v prvem kvartalu leta 2014 zabeležila 3,5 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 8 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Vrednostna rast prodaje se nanaša tako na lastne proizvode in storitve, kjer je zabeležena 7 % rast, kot tudi na trgovsko blago (programa SOLA in Laško Zlatorog), katerega prodaja je bila večja za 14 %. Strukturno razmerje čistih prihodkov od prodaje proizvodnje in trgovine se glede na enako obdobje preteklega leta pravzaprav ni spremenilo, trgovina predstavlja slabo četrtino. Vrednostno predstavlja prodaja na kosovskem tržišču v primerjavi z geografsko sosednjimi več kot 90 %, po vrstah pijač pa se največ (60 %) proda piva, sledijo brezalkoholne pijače (več kot 30 %) ter voda.

Glede na enako obdobje preteklega leta, ko se je enkratno zaračunala večja količina nevrnjene povratne embalaže, je družba v prvem kvartalu 2014 zabeležila pomembno manj drugih prihodkov iz poslovanja (I.-III./2014: 25 tEUR; I.-III./2013: 182 tEUR). POSLOVNI ODHODKI

Gibanje pomembnejših kategorij direktnih stroškov proizvodnje in trgovskega blaga je bilo v prvem kvartalu usklajeno z gibanjem čistih prihodkov od prodaje iz obeh


Čisti prihodki od prodaje 3.492.517 3.225.842 22.547.969EBIT -451.335 -439.692 1.366.736

EBITDA 172.502 144.961 3.825.306Neto odhodki za obresti1 -313.170 -273.765 -1.590.485

Čisti dobiček oz. izguba -764.505 -713.457 -223.749

Donosnost kapitala (ROE)2 -14,7 % -16,4 % -4,2 %

Donosnost sredstev (ROA)3 -2,9 % -2,6 % -0,9 %EBIT marža4 -12,9 % -13,6 % 6,1 %

EBITDA marža5 4,9 % 4,5 % 17,0 %



naslovov. Stroški dela so ostali na enakem nivoju kot preteklo leto, rahlo pa se je povečala amortizacija, kar je posledica prevrednotenja zgradb konec leta 2014. POSLOVNI IZID

V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je ob skoraj enakem EBIT in rahlo povečani amortizaciji na eni strani EBITDA za slabo petino boljši, povečani odhodki za obresti pa so po drugi strani botrovali 7 % povečanju čiste izgube. Izkaz finančnega položaja družbe Birra Peja, Sh. a., na dan 31. 3. 2014

Družba se še vedno spopada z resnimi likvidnostnimi težavami, ki še bolj pridejo do izraza zlasti v prodajno nesezonskih mesecih. Kratkoročne obveznosti presegajo kratkoročna sredstva za slabih 16 mio. EUR in le dobrih 18 % sredstev je lastniško financiranih. V teku so pogajanja za morebitno odprodajo obvladujočega lastniškega deleža Pivovarne Union, d. d.

porocilo jan mar 2014 skupina lasko 15 5 2014

Documents