pomlad 2014 1

pomlad 2014

2 pomlad 2014

pomlad 2014 3

Uvodnik

Vsaka pomlad je nekakšen nov začetek družinskega življenja na prostem, naj gre za delo na vrtu ali posedanje in gibanje na za zdaj še sramežljivem sončku. V pomladni reviji smo prav tako začeli na začetku, pri semenih –

o njih smo se pogovarjali z Darjo Fišer, gonilno silo domiselnega projekta Zelemenjava, ki gradi na načelih vzajemne koristi in samooskrbe. V intervjuju z njo pa boste izvedeli tudi, kako pridelati zelenjavo kar na domačem balkonu in kako sredi zime popestrimo svojo prehrano z okusnimi pridelki z mikrovrta, za nameček pa smo dodali še navodila za izdelavo pravcatega »hotela za žuželke« in ptičje valilnice. Poleg samooskrbe je eden od načinov za premagovanje današnje krize iskanje blaga in storitev v lokalni skupnosti, naj bo to izbira bližnjega vulkanizerja, ki okoliškim strankam mimogrede brezplačno popravi kakšno malenkost, ali kupovanje mleka na sosedovi kmetiji, kjer vam gospodinja poleg tega ponudi še domača jajca, ali celo zahajanje v vaško gostilno. Andrej se je od zavoda za zaposlovanje denimo poslovil tako, da kruha ne peče več za hobi, pač pa je odprl butično pekarno. V tokratni reviji smo tako velik poudarek namenili samooskrbi in lokalnim ponudnikom ter predstavitvi skritih kotičkov in zakladov, kot so odličen domač sladoled v slaščičarni Ilich v Mariboru, simpatična trgovinica z lokalno ponudbo sredi Kamnika, cvetoči travniki žafrana na Veliki planini ali narcise na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Anja se je med sprehodom po Amsterdamu navdušila nad tem, kako Nizozemci cenijo kose lesa z zgodovino, kar bi si naša še vedno preveč potrošniška družba lahko resnično vzela za zgled. Lahko se zgledujemo tudi po mladinskem hotelu v Podkornu, ki so mu lastniki ob spoštovanju tradicije povrnili domačnost in duha nekdanjih časov. V tem duhu vam ponujamo nasvete, kako obnoviti odslužene kose pohištva, in vam na koncu predstavljamo še Aljošo, ki se je lotil obnove stare hiše in v njej sam izdelal prav vse, razen nosilnih zidov.

Letnemu času primerno nismo pozabili na predloge za barvanje pirhov, velikonočni pogrinjek, otroško

zabavo in čudovito poroko, upamo, da vam bo pomladna revija v navdih in da jo boste vedno znova radi prelistali.

Petra Slapar

4 pomlad 2014

pomlad 2014 5

JASNA SIMONETATedni pred izidom

revije so vedno polni pričakovanja, kaj bo

nastalo izpod rok naših ustvarjalcev, potem pa

z vsake strani zaveje pomlad.

TJAŠA KRIŽNAR Delo pri spomladanski reviji mi je bilo všeč, ker smo za hip prehiteli mraz in ustvarjali tople stvari, ki nas čakajo pomladi.

TINA CIPOTKo pomladna revija nastaja, je zunaj še prava zima. Komaj čakam prve pomladne rožice in revija mi pomlad prinese malce bolj zgodaj. Ko jo delamo, ko se bliža rok izida, vem, da je tudi pomlad že za vogalom. Končno!

PETRA SLAPARUživam ob načrtovanju idej

za vsako novo številko, ko se ustvarjalna energija

iz besede prelije v dejanja in končno v fotografije …

ko me nato čaka najtežji del – izbrati prave fotografije.

Ustvarjalci

KLEMEN BRUMECPomlad je čas, ko

vstanem v svetlo jutro, pretegnem izmučeno

telo, dam jajca na mizo in začnem

počasi razmišljati o zimski številki revije

Dominstil.

6 pomlad 2014

TANJA TUTAPomladanska revija

je razprla vrata moje domišljije in spustila svež

zrak skozi misli. Pripravljena na

nove izzive!

VESNA VOGRIN sobazrazgledom je za pomladno revijo vezla

in si pela pomladne pesmice.

SUZANA ŠLEBIRPomladi se vedno znova navdušim nad barvami in vsem ljubkim … morda še malo preveč :), zato mi je bilo ustvarjanje s Pirate Piško pravi užitek. Skupaj sva našli pravo mero minimalizma in kičeraja. Upam, da vam bo všeč :)

ANA BULATTokratno nastajanje

revije je bilo zame malenkost drugačno – predvsem v smislu

samega dela, ki je bilo tokrat bolj skupinsko. Druženje, debatiranje, smeh … vse to močno

zaznamuje tokratno številko. Upam, da

vam bo prebiranje te všeč. Lepo pomlad vam želim. In čim

manj pomladanske utrujenosti!

VALENTINA VOVKZelo rada spoznavam nove in zanimive ljudi. Tokrat je bilo posebno zanimivo, ker sem intervju s Petro Green opravila v Londonu, drugega, z Andrejem Gerželjem v Ljubljani. Na koncu smo ugotovili, da se Petra in Andrej poznata, saj sta oba iz Postojne.

MARJAN ROSECSvetlo zelena je moja najljubša barva, ker je barva pomladi. Iz sivine se prebijejo žarki in zbudijo svet okoli nas. Vsak letni čas je nekaj posebnega, a pomlad nosi prav poseben čar. Vrtnar sem in takrat, ko se pojavijo prvi popki na vejicah, mi zaigra srce. Življenje kliče ... in delo :)

pomlad 2014 7

Petra Slaparurednica

Sandra Pohole, K8 dizajnoblikovanje in prelom

Teja Klečizdelava ikon

Jasna Simonetaurednica italijanske izdaje

Tea Mejaklektura

PKDV, SVETOVANJE, d.o.o.

Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.simarec, 2014št. 9

UvodnikZelemenjava

Pomladno razkošje pri GionuPrenavljamo

PirhiVelikonočni pogrinjek

TrničPoroka – naredi sam

Škatle za piškoteVezenje

Otroška zabavaIdeje za doma narejene igrače

Skriti kotičkiPekarna osem

room39Prepletanje tradicije in sodobnosti

Obline kamna in lesaPomladno razkošje v Arboretumu

Nasveti za vrt Naredi sam

Stari amsterdamski les

Kazalo

8 pomlad 2014

ZelemenjavaPiše: Tina Cipot

Foto: Klemen Brumec

V šali pravi, da je staršem neskončno hvaležna, ker je nikoli niso silili k vrtnim opravilom, čeprav je bilo v Ormožu, od koder prihaja, nekaj najbolj običajnega doma imeti vrt. „S tem mi niso priskutili pletja, okopavanja in košnje, kot to slišim od mnogih znancev, tako da mi je zdaj sklanjanje nad gredo velik privilegij in pravi užitek,“ dodaja.

Pravite, da so nastanku Zelemenjave botrovale vse te sadike, ki so vam pognale iz semen.Ker se mi jih je zdelo škoda zavreči, sem jih podarila prijateljem in znancem, ti pa so nato dali predlog, da dogodek ponovimo. Naslednjo pomlad smo tako prvič izmenjali semena, dober mesec dni zatem sadike, poleti pa plodove. Zdaj se dobivamo že na Zelemenjavnih piknikih, učilnicah, servisih in delavnicah ...

Vse skupaj se je začelo z baziliko na njenem balkonu. Darja Fišer, docentka prevajalstva na ljubljanski filozofski fakulteti in ena od pobudnic in gonilnih sil Zelemenjave, jo namreč obožuje, zato se jo je po oddaji doktorata za predah od znanosti in posedanja za računalnikom lotila pridelovati sama. Kmalu so sledili druge dišavnice in zelišča, nato pa se je opogumila še s paradižnikom, papriko, bučkami, jajčevci, stročjim fižolom in grahom. Bolj iz trme kot z upanjem na bogat pridelek je uspešno eksperimentirala tudi z manj običajnimi balkonskimi rastlinami, kot so krompir, cvetača in brokoli. Da, na balkonu!

Kaj je pravzaprav poslanstvo Zelemenjave?Poslanstvo Zelemenjave ni bilo vnaprej določeno, ampak se sproti spreminja glede na želje, potrebe in pobude udeležencev. Čeprav je sprva kazalo, da gre le za izmenjavo vrtnih presežkov, se je kmalu izkazalo, da so razsežnosti naših druženj veliko večje in da z neformalnimi in prijetnimi srečanji utrjujemo vezi med sokrajani, gradimo skupnost in si delimo tudi znanje in izkušnje.Na Zelemenjavi se vsi počutijo dobrodošli in koristni, saj vsak po svojih zmožnostih in interesih prispeva k naši skupnosti. Nekdo znosi težke škatle v avto, drug izdela logotip, tretji nas nauči, kako se znebiti polžev. V skupnosti so vsa ta raznovrstna znanja in spretnosti nujno potrebni, naša družba pa prepogosto ceni samo nekatere. Znati angleško ni vedno vredno več kot znati uporabiti sekiro in žago, kar se je lepo pokazalo ob minuli ujmi. Prav tako starejše po nepotrebnem odrivamo na rob,

pomlad 2014 9

čeprav so polni dragocenih izkušenj, ki bi nam lahko prihranile marsikatero drago napako.

Nam lahko predstavite ekipo, ki se skriva za imenom Zelemenjava?Najlepša hvala za to vprašanje, pri Zelemenjavi sodeluje zelo veliko število ljudi, brez katerih je že zdavnaj ne bi več bilo, saj sama vsemu delu ne bi bila kos, predvsem pa ne bi prišla do vseh teh čudovitih idej. Uradnega članstva nimamo, nalog pa tudi ne. Dobrodošel je vsak, ki si želi pomagati in postori tisto, kar ga najbolj veseli.Fenomenalnega imena se je domislila Zala Velkavrh iz ekipe ProstoRož, ki nam pomaga z vso logistiko za dogodke v parku Tabor. Moja desna roka in še marsikaj drugega je oblikovalka Polona Brajer, ki skrbi za spletno stran, piše odlične vrtnarske nasvete pa tudi natovarja, raztovarja in razvaža

vso robo za zelemenjavne dogodke. Jerneja Pavček z zanimivimi delavnicami vzgaja zelene prstke, Iva Gruden pa skrbi za izmenjavo kuharic. Arhitektka Urša Pogačnik izdeluje lične plakate za vse dogodke in je po mojem rekorderka v številu izvedenih menjav. Naše dogodke vselej mojstrsko ujame v objektiv Robert Bogataj, z dobrotami iz domače pečice pa nas razvaja Katja Goričan.

Kakšne so želje in načrti za prihodnost Zelemenjave?Željo imamo samo eno, in sicer da bi se na druženjih vselej imeli lepo in bi od njih veliko trajnega odnesli. Da naše izkušnje in učinkoviti triki za zeleno vrtnarjenje in modro gospodinjenje ne bi šli v pozabo, jih zbiramo na spletni strani, prispeva jih lahko vsak, nato pa so pod licenco Creative Commons vsem tudi prosto dostopni:

10 pomlad 2014

http://www.zelemenjava.si/drobtinice/vasi-prispevki.Načrtov imamo pa veliko. Ker so bili odzivi na Zelemenjavno učilnico, ki smo jo priredili konec februarja, tako dobri, marca pripravljamo Zelemenjavno delavnico, na kateri bomo poleg glav zaposlili še roke. Začele so se tudi že priprave na 2. vseslovensko Zelemenjavo, ki bo 17. maja po vsej državi, in alternativni vrtnarski festival Chelsea Fringe, ki izvira iz Londona, razširil pa se je tudi že na Dunaj in v Dublin ter ga bomo letos prvič priredili tudi v Ljubljani.

Kaj zdajle, na začetku marca, klije v lončkih pri vas doma?Za zdaj sem posejala jajčevce, paprike, feferone in čilije vseh barv in oblik. S paradižniki, bučami in kumarami načrtno zavlačujem, ker sem jih lani, ko sem se tega opravila lotila prvič v življenju, posejala prezgodaj in se je stanovanje v nekaj tednih spremenilo v pravo pravcato džunglo. Morje sadik v kombinaciji z mačjimi posvojenci je še kar naporen trening za živce, še zlasti ko se ti zjutraj mudi v službo in kak mahajoč rep prevrne cel pladenj prepikiranih in skrbno označenih sadik.

Prebrala sem, da ste vrtičkarica brez vrta, načrtujete, da se bo to spremenilo?Svojega vrta še vedno nimam, so pa za moj problem slišali tudi drugi in mi prijazno ponudili

gostovanje na svojem vrtu. Tako sem zdaj ponosna članica akcije Zasadi svoj vrt, ki v sodelovanju z Botaničnim vrtom in RTV Slovenija skrbi za skupnostni vrt ob Dolenjski progi. Poleg gredic sem v okviru akcije dobila tudi mentorico, ki me uči vrtnariti, in sosede vrtičkarice, ki mi delajo družbo na vrtu in mi zalivajo paradižnik, ko sem na službeni poti ali na dopustu. Ravno te dni pa mi je skupina simpatičnih mladih vrtičkarjev v Murglah odstopila še par gredic za gojenje solate, da jo bom lahko za slastno kosilo nabrala kar mimogrede na poti iz službe.

S kakšnimi izzivi ste se srečali ob urejanju vrta na balkonu?Mislim, da je prvi izziv, s katerim se sreča čisto vsak, to, da nobenega načrta iz priljubljene knjige, oddaje ali predavanja ne moreš neposredno prenesti na svoj balkon, ker je vsak nekaj posebnega. Ne spreminja se samo lega, eni imajo streho nad glavo, drugi ne, eni imajo odprto ograjo, drugi ne, tistim v višjih nadstropjih nagaja veter, tistim v nižjih pa senca, ki jo meče krošnja bližnjega drevesa. Balkon je treba opazovati v različnih letnih časih in ob različnih delih dneva, šele tako lahko res dobro spoznamo razmere na njem in se jim ustrezno prilagodimo. Kjer je svetlobe manj, bomo sadili listnato zelenjavo, kjer je je več, plodovke. Če imamo težave z vetrom,

pomlad 2014 11

se bomo odločili za nizko zelenjavo, saj bi nam visoko že prvi močnejši sunek polomil.Moja največja začetniška napaka je bila, da sem nakupila veliko majhnih loncev. Zelo hitro se je izkazalo, da je njihova edina prednost, da so privlačni na pogled, sicer pa je bil z njimi vedno križ. Zemlja v njih se namreč prehitro pregreje in izsuši, zato jih pogosto in preveč zalivamo, zaradi česar so rastline potem ves čas pod stresom. Veliko več uspeha imam, če več rastlin skupaj posadim v čim večji lonec ali samozalivalno korito z dvojnim dnom, v katerih rastlin ne zalivam od zgoraj, ampak samo dodajam vodo v rezervoar, od koder jo potem same črpajo, kadar in kolikor jo potrebujejo.

Kaj pa pravijo vaši najbližji na balkonsko vrtno eksperimentiranje?Na začetku sem se spopadala s predsodki vseh vrst od domačih, sosedov in znancev, sploh ko sem domov privlekla tovarno deževnikov za kompostiranje kuhinjskih odpadkov. Dvomi so uplahnili, ko so se na lastne oči prepričali, kaj vse se da pridelati na domačem balkonu, pa tudi,

ko so videli, da mislim resno in da ne nameravam odnehati. Se pa vedno trudim, da je balkon vzorno urejen in ga je veselje pogledati ter da moja korita in rastline niso nikomur v napoto. Svoje najbližje tudi na veliko razvajam z balkonskimi dobrotami, kar ima naravnost čudežne učinke.

Koncept, ki ga letos preizkušate, je mikrovrtnarjenje. Kaj to pravzaprav pomeni?Zveni učeno, pa je v resnici čisto preprosto. Na čim manjšem prostoru se zunaj sezone trudim pridelati nekaj svežega zelenja, ki mi popestri pust zimski jedilnik. Tako na okenski polici v plastično embalažo, ki mi ostane od kupljenega korenčka, solate ali gob, dodam tanko plast lanske balkonske zemlje in po njej zelo na gosto posujem semena sončnic, ajde, graha, rdeče pese, kreše, zelišč ipd., zalijem in zavijem v polivinilasto vrečko. Ko semena vzklijejo, vrečko odstranim, mikrovrt redno zalivam, v približno tednu dni pa goste mlade rastlinice kak centimeter nad zemljo porežem in z njimi popestrim sendvič, jajca, solato, pa tudi testenine, riž in juhe. Ni treba torej čakati, da zelenjava zraste do polne velikosti, ampak dobimo

12 pomlad 2014

njen značilni okus že pri čisto mladih rastlinicah. Mikrovrtnarjenja se lahko loti čisto vsak, ne glede na majhno stanovanje ali pomanjkanje izkušenj, saj en pladenj zadošča za en obrok, rastlinice pa porežemo tako hitro, da niti ni dovolj časa, da bi se pojavile bolezni ali škodljivci. Mikrovrt je prav tako idealna priložnost, da na učinkovit način porabimo presežke in ostanke semen iz prejšnjih sezon. Ker rastlinice rastejo dobesedno pred našimi očmi, bo mikrovrt najbrž zelo zanimiv eksperiment tudi za radoveden vrtnarski podmladek.

Imate svojo najljubšo zelenjavo?Če že moram izbirati, bi rekla, da redkvica, ker odpre sezono, solata, ker jo jem vsak dan, paradižnik, ker je domač neprimerljivo boljši od kupljenega, grah, ker se kar sam že na vrtu skotali

v usta, korenček in rdeča pesa, ker z njima ni praktično nobenega dela, in brstični ohrovt, ker me razvaja vso zimo.

Poznate staro vražo, da se za sadike nikoli ne sme reči hvala, saj to lahko uroči rastlino in potem ne raste? Cenim tradicijo in izročila. A v tem primeru ne vem, ali obstaja kakšno bolj čarobno gnojilo kot beseda hvala. Je čisto kratka, tako da nam ne vzame veliko časa, tako je lahka, da jo lahko povsod vzamemo s seboj, pa še lepo pristaja starim in mladim, desnim in levim, bogatim in revnim. Jaz se nikoli ne pozabim zahvaliti vsem, ki mi nesebično in dobrohotno priskočijo na pomoč ali mi kaj podarijo, pa mi odlično uspevajo tako medčloveški odnosi kot vrtni potaknjenci.

Več informacij o vseh prihajajočih dogodkih in Zelemenjavah najdete na www.zelemenjava.si

pomlad 2014 13

14 pomlad 2014

Pomladno razkošje pri Gionu

Piše: Tina CipotFotografira: Klemen Brumec

Kako okrasiti stanovanje za spomladanske praznike? Ne zaženimo se v divjo kombinacijo barv, ostanimo raje pri sveži belini z enim ali dvema barvnima poudarkoma. Rumena bo tako še bolj sijoča, zelena še bolj sveža. Na mizo postavimo različne posodice in gostom ponudimo dišeče jedi, ki se jim ni mogoče upreti. Naj bo pojedina namenjena tudi očem. In kako pripraviti pomladni branč brez šunke in hrena?

KLIK

Z A LINK

pomlad 2014 15

16 pomlad 2014

Morda bi poskusili s kuhanim jajcem na redkvicah z drobnjakom? Že barve nas bodo zapeljale. Za zahtevnejše okuse je tu pečeni losos s čebulicami, sušenimi paradižniki in kislim zeljem, ki izpopolni nenavadno kombinacijo okusov. Kaj pa koleraba? Pustimo spomine iz otroštva in poskusimo nekaj novega – skuhajmo jo in ji na koncu dodajmo malce smetane za kuhanje ter žlico soka rdeče pese, da jo obarvamo v privlačno barvo pomladi.

pomlad 2014 17

Če smo že pri rdeči pesi – svež pesni gomolj skuhajmo, olupimo in narežimo na rezine. Nato jo prepražimo na kokosovi maščobi in začinimo s soljo, poprom ter muškatnim oreščkom. K pesi se odlično prilega sir s pehtranom in kislo zelje.

Za praznično mizo se klepet dobrih prijateljev ali družine pogosto razlega še dolge ure, zato vsak rad seže še po prigrizku, denimo polnjenih olivah in belem kruhu, kot sladica pa naj bo namesto klasične potice sirova torta. Poplaknemo z belim vinom. Pa dober tek!

18 pomlad 2014

Izbrane malenkosti najbolj polepšajo dom

Z vami določimo in naredimo dekoracijo, ki najbolj ustreza vašemu stilu!

ZABAVNI GUMBI IZVIRNI MODELČKIRAJSKI VRT

www.simbiont.si 031 402 026 3D tisk

pomlad 2014 19

Stoli in mizica – naredi samVsak od nas ima doma kak kos pohištva, za katerega ni povsem prepričan, ali naj ga da na kosovni odpad ali naj ga še obdrži. Prenovili smo odslužen stol in nočno omarico, ki sta bila barvno popolnoma neusklajena, in iz rjave omarice in belega stola naredili skladna pohištvena kosa. Kaj potrebujete? Barve, čopiče in blago za tapeciranje sedeža.

Izbrane malenkosti najbolj polepšajo dom

Z vami določimo in naredimo dekoracijo, ki najbolj ustreza vašemu stilu!

www.simbiont.si 031 402 026 3D tisk

Atelje Mali

Ideja in izvedba: Tjaša Križnar, Suzana Šlebir

20 pomlad 2014

PirhiPirhi so indoevropski pomladni simbol,

v krščanstvu simbol Kristusovega vstajenja.

Vir: Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, 2004.

Ideja in izvedba: Tjaša KrižnarFotografira: Klemen Brumec

pomlad 2014 21

Pirhu pravijo na Koroškem pisánka, na Štajerskem písanka, v Beli krajini písanica,

v Prekmurju in Porabju reménka.

22 pomlad 2014

Ideja in izvedba: Suzana ŠlebirFotografira: Klemen Brumec

Po ljudskem izročilu so bili pirhi sprva enobarvni – rdeči ali rumeni, sčasoma so postali čedalje bolj okrašeni.

pomlad 2014 23

Med ornamenti prevladujejo abstraktni motivi, na primer

geometrični liki, valovnice, spirale in rastlinski motivi,

povezani v skladne kombinacije.

24 pomlad 2014

Pirhi so tradicionalna obredna jed, ki simbolizira kaplje Kristusove krvi, zato so deležni blagoslova velikonočnih jedi.

Ideja in izvedba: Suzana ŠlebirFotografira: Klemen Brumec

pomlad 2014 25

Ob veliki noči so marsikje na vasi otroci tekmovali v sekanju,

zbijanju ali tolčenju pirhov. Kdor je s kovancem zadel pirh,

si ga je prisvojil, zmagal pa je tisti, ki si jih je pridobil največ.

26 pomlad 2014 Izvedba in fotografija: Ana Bulat

pomlad 2014 27

Pirhe smo pobarvali in porisali z barvami, flumastri ali jih oblepili z okrasnimi trakovi in znamkami.

28 pomlad 2014

Velikonoc̆ni pogrinjek

Za velikonočni pogrinjek smo skrbno kombinirali robustne vaze z nežnim pecivom in pirhi, ki jih bomo ponudili za velikonočni zajtrk. Vazo smo naredili iz hitrosušečega se betona, mi smo jo prebarvali

v sivo, ter mizo okrasili z vrbovimi vejami in pomladnim cvetjem. Velikonočne zajčke smo tokrat smo naredili iz krušnega testa, za

posladek pa pito iz gozdnih sadežev, okrašeno z zajčki.

Ideja in izvedba: Tjaša Križnar, Suzana ŠlebirPeče: Ana Bulat

Fotografira: Klemen Brumec

pomlad 2014 29

Ideje za pomladne pogrinjke – vaze lahko prebarvate.

30 pomlad 2014

Prtičke smo obarvali z modro prelivajočo se barvo in namizne pogrinjke okrasili z zajčki iz modelirne mase. Pomagali smo si z modelčkom za piškote v obliki zajčka. Modelček smo tokrat naročili kar po meri, izdelan je bil s 3D tiskom.

pomlad 2014 31

Naredimo kvasec: zmešamo toplo mleko, sladkor, kvas in olje. Dobro premešamo, pokrijemo s krpo in pustimo na toplem.

V večji posodi zmešamo obe vrsti moke, dodamo jajce, sol in vaniljev sladkor. Prilijemo kvasec, po potrebi počasi dodajamo še toplo vodo in ugnetemo gladko testo. Pustimo ga v posodi, da vzhaja do dvojne velikosti.

Iz pripravljenega testa oblikujemo kroglice premera 4 cm. Pustimo, da malce vzhajajo (15 minut), jim s škarjami pristrižemo ušesa, ki jih razpotegnemo nazaj in v sredini malce oblikujemo. Pečemo pri 180 °C približno 12 minut, do zlatorjave barve.

Zajčki znajo med peko spremeniti obliko, a so otroci ne glede na to nad njimi navdušeni.

Kvas̆eni zajc̆ki - okrogli 400 bele moke 100 pirine moke 3 žlice olja 1 zavitek suhega kvasa 50 g sladkorja

ščep soli 1 dl toplega mleka ½ vrečke vaniljevega sladkorja 1 jajce

32 pomlad 2014

Pita z jagodic̆evjem 300 g moke (250 g bele in 50 g pirine) 220 g masla 1 vaniljev sladkor 2 žlici sladkorja v prahu 1 žlička bio limonine lupinice 5 žlic hladne vode (oz. po potrebi)

4 jabolka 350 g zamrznjenega jagodičevja (maline, borovnice, jagode …) 3 žlice ruma 4 žlice sladkorja 2 žlički škroba

V samostoječem mešalniku (ali ročno) zmešamo moko, na koščke narezano hladno maslo, vaniljev sladkor, sladkor v prahu in limonino lupinico. Po žlicah dodajamo hladno vodo in na hitro ugnetemo testo. Zavijemo ga v folijo in v hladilniku pustimo počivati dobre pol ure.

Medtem pripravimo nadev: v kozico stresemo narezana jabolka in zamrznjeno jagodičevje. Dodamo rum in sladkor, premešamo in na srednjem ognju kuhljamo, dokler se sadje malce ne razpusti (približno 10–15 minut). Vmešamo še škrob, ki nadev malce zgosti, in odstavimo.

Pekač dobro namastimo, testo razvaljamo in ga položimo v pekač. Robove odrežemo, zgnetemo in iz ostankov testa s piškotnim modelčkom izrežemo zajčke, ki jih bomo uporabili na vrhu pite. Na testo vlijemo nadev, poravnamo in pečemo pri 175 °C približno 40–45 minut.

* Izrezane zajčke lahko spečemo posebej in jih pozneje umestimo na pito, lahko pa jih damo nanjo že pred pečenjem.

pomlad 2014 33

Zajc̆ki z repki 500 g bele moke ½ žličke soli 20 g svežega kvasa 40 g sladkorja 1,5 dl mleka 30 g masla po potrebi topla voda

Tako kot pri okroglih zajčkih naprej naredimo kvasec: zmešamo toplo mleko, sveži kvas in sladkor in nekaj časa pustimo.

Moki primešamo sol, stopljeno maslo in zraven vlijemo kvasec. Po potrebi dodajamo toplo vodo in ugnetemo voljno testo. Pustimo, da na toplem vzhaja do dvojne velikosti, najbolje kar v posodi, pokriti z debelo krpo.

Testo na pomokani mizi razvaljamo, narežemo na 1,5 do 2 cm široke trakove in naredimo zajčke. Trak prepognemo, dvakrat zavijemo, spodnji del pa malce razširimo in zapolnimo s kroglico, ki služi kot repek. Pustimo, da na pekaču vzhajajo še dobrih 20 minut, nato jih pečemo pri 180 °C približno 12–14 minut.

34 pomlad 2014

TrničTrniči so vrsta posušenih sirov značilne hruškaste oblike, ki jih pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicami, t. i. »pisavami«. Trniči se uporabljajo v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem.

pomlad 2014 35

Recepti: Majolka, Kamnikwww.majolka.si

Fotografira: Klemen Brumec

Krompirjevi svaljki z mladimi koprivami in trnicemKrompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Dodamo moko in jajca, zmešamo in iz testa oblikujemo svaljke. Skuhamo jih v slanem kropu. Za omako koprive speremo in jih na hitro popečemo na maslu, dodamo malo česna in sladke smetane. Omako pretlačimo in solimo po okusu, vanjo lahko damo tudi malo naribanega trniča ali pa ga ponudimo za zraven.

ˆKLIK

Z A LINK

36 pomlad 2014

Pis̆c̆anc̆ji file s trnic̆em in zelenjavno riz̆otoNamočen ješprenj skuhamo v slani vodi. Posebej na maslu spečemo zelenjavo (korenje, bučke, papriko, rdečo peso ...) in dodamo kuhan ješprenj, svežo baziliko in nariban trnič. Piščančji file posolimo in spečemo, na že pečeno stran damo narezan paradižnik in nariban trnič.

pomlad 2014 37

Regrat s slanino in trnic̆em

Regrat naberemo, očistimo in operemo. Čezenj damo še topel narezan kuhan krompir,

da se zmehča. Narezano slanino popečemo na vroči ponvi, damo čez regrat in nanj

naribamo trnič.

Polenta s trnic̆em in pec̆en prs̆ut po kras̆koPolento skuhamo v slanem kropu in dodamo nariban trnič. Debelejše rezine pršuta popečemo na olivnem olju, zalijemo z rdečim vinom (priporočljiv je teran), pelati in baziliko. Vse skupaj serviramo in čez polento naribamo še trnič.

38 pomlad 2014

DIY porokaIdeja in izvedba: Tjaša Križnar, Suzana Šlebir

Fotografira: Klemen Brumec

najlepši dan v življenju je lahko v slogu »naredi si sam«

Poroka

Rdeča nit »naredi si sam« poroke je dejstvo, da lahko z malo spretnosti skoraj vse osnovne stvari izdelamo sami

in hkrati tako sami izberete svojo barvno paleto. Mi smo izhajali iz pudraste osnove, ženin in nevesta pa sta si

v duhu pomladi izbrala tudi glavne junake – ptičke. Vsak par si seveda lahko izbere svojo temo in barvo.

Torta izdelana v Rustiki

pomlad 2014 39

40 pomlad 2014

Iz lesa smo izrezali majhne ptičke, ki so služili namesto naprsnih šopkov ali okraskov, in jih

ustrezno pobarvali. Tiste s črnimi krili so si nadeli ženin in svatje, tisti s svetlimi krili pa so bili za

nevesto in družice. Seveda smo tudi vabila, sedežni red in zahvale barvno uskladili z vodilnima

barvama, pudrasto roza in mahovnato zeleno, ter seveda ptički.

Zahvale in ptički: 100% Suzi

pomlad 2014 41

ptički

vabila

KLIK

Z A LINK

42 pomlad 2014

Ti so krasili tudi poročno torto v izbranih barvah ter

nas spremljali v dekoracijah na mizi in stolih. Z barvo za

table smo prebarvali večja ptička, ki sta naznanjala

mladoporočenca, ter manjše posodice za namizno dekoracijo.

V posodice smo dali mah, vanje zataknili črne in svetle

ptičke ter jih razporedili po mizi. Za pridih svežega

cvetja so poskrbele bele ranunkule v vazicah. Mah,

nalepljen na leseno deščico, je služil tudi kot blazinica

za prstane.

ranunkule

pomlad 2014 43

blazinica

44 pomlad 2014

broške

pomlad 2014 45

listki želja

46 pomlad 2014

Pri »naredi si sam« poroki je pomembno, da svate povabimo k aktivnemu sodelovanju, in tako vsi skupaj

poskrbimo za odlično razpoloženje. Zato nismo pozabili na kopico zabavnih pripomočkov za izdelavo voščil

za mladoporočenca, od tabel, na katere lahko svatje zapisujejo lepe želje ter se z njimi fotografirajo, do listkov

želja, zataknjenih v mahovnato podlago, ki jih bosta mladoporočenca lahko shranila za spomin.

pomlad 2014 47

spomini

48 pomlad 2014

šiviljskipribor

Novo življenje škatel za piškoteIdeja in izvedba: Ana Bulat

Fotografiral: Klemen Brumec

KLIK

Z A LINK

pomlad 2014 49

pralni prašek

50 pomlad 2014

shranjujemo za piškote

pomlad 2014 51

shranjujemo za piškote

svinčniki

52 pomlad 2014

Kdo se ne spominja stare mame ob vezenju najrazličnejših prtičkov, ki so prekrivali klubske mizice sredi dnevne sobe ali košarico z jedmi na poti na velikonočni blagoslov. Predstavljamo vezenine v novi podobi: z vezenim likom smo okrasili stropno luč iz blaga in blazino. Uporabili smo večje vbode.

Vezenje - tradicija babic v novi preobleki

Ideja in izvedba: Vesna VogrinFotografira: Klemen Brumec

pomlad 2014 53

54 pomlad 2014

Izvezli smo tudi sliko, tokrat z napisom »happy«. Za vzorce vezenin na keramiki ne potrebujete posebnih ročnih spretnosti, saj jih kar s svinčnikom prenesete na keramiko, mi smo na skodelico narisali srček.

pomlad 2014 55

Vezena lisička, pri kateri smo uporabili dve različno debeli nitki, pa krasi torbo.

Ideja in izvedba: Tjaša KrižnarFotografira: Klemen Brumec

56 pomlad 2014

Otroska zabava v stilu

pomlad 2014 57

Z malo truda in domišljije lahko otrokom pričarate pravo zabavo na kmetiji. Glavni junaki so znani – pujsi, piščanci, kravice in ovčke. Izdelamo jih iz balonov, ki smo jim nalepili oči in nosove. Da bo zabava v stilu, smo tudi mafine in pokovko »oblekli« v lisast (kravji) vzorec. V mafine smo zapičili še simpatične kravje podobice, vrečke s pokovko pa smo zapičili v slamo. Seveda nismo pozabili na kockast prt in klasične posode iz starih časov, pikčasto posodo za pokovko in kanglico za mleko, v katero smo zataknili cakepopse. Mizo smo opremili tudi s pisanimi zastavicami.

Zivali s kmetije za otrosko veselje

Ideja in izvedba: Suzana Šlebir, Tjaša KrižnarPeče: Katra Jezeršek

Fotografira: Klemen Brumec

58 pomlad 2014

pomlad 2014 59

Pujski iz kvas̆enega listnatega testa 1,1 kg bele moke 6 dl mleka 60 g kvasa 100 g sladkorja 1 poravnana velika žlica soli 80 g margarine 2 jajci 0,5 kg margarine za postopek listanja

Sestavine zmešamo in damo za pol ure v skrinjo.

Testo razvaljamo na pol centimetra debeline. Označimo si tretjine. Na levi dve tretjini enega zraven drugega zložimo lističe margarine. Tretjino brez maščobe zapognemo čez srednjo tretjino. Enako naredimo še s tretjo tretjino. Nastane pravokotnik, ki ga obrnemo za 90 stopinj in spet razvaljamo na pol centimetra debeline. Zdaj si označimo četrtine. Levi rob testa zapognemo do črte prve četrtine, desnega prav tako do sem. Nato desni rob prepognemo vse do levega roba

testa. Testo si razdelimo na tri ali štiri dele. Vsak del posebej razvaljamo na pol centimetra debeline.

Listnato testo lahko uporabimo tudi za pripravo francoskih rogljičkov, mi smo se lotili pujskov.

Z okroglim modelom ali kozarcem izrežemo kroge za glavo. Ker bodo pujski polnjeni z marmelado, za vsakega potrebujemo dva velika kroga. Nato z manjšim kozarčkom izrežemo rilce. Iz ostankov testa naredimo še trikotna ušesa. Nosnice naredimo z zobotrebcem. Nato se lotimo

sestavljanja in lepljenja pujskove glave. Na sredino prvega kroga damo žličko marelične marmelade. Rob kroga premažemo z rumenjakom in čezenj položimo drugi krog. Z rumenjakom prilepimo še rilec in ušesa, na koncu pa še oči iz dveh rozin.

Pujske položimo na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih pustimo, da nekoliko počivajo. Pred peko jih premažemo z mešanico razžvrkljanega jajca in mleka. Pečemo jih na srednjem vodilu pri 200 °C približno 20 minut – ko so zlatorjavi, jih vzamemo ven in jih pustimo, da se nekoliko ohladijo.

60 pomlad 2014

Otroci se bodo lahko okrepčali tudi s pujski iz listnatega testa in se odžejali s sokom ali mlekom. Oboje smo ponudili s pisanimi slamicami. In še na nekaj nismo pozabili – pripravili smo očarljiv foto kotiček s tematiko kmetije, kjer bomo lahko z otroki posneli prikupne fotografije z zabave.

pomlad 2014 61

62 pomlad 2014

Ideje za doma narejene igračeDomišljija je dragocena lastnost otrok, zato jo je treba negovati in spodbujati. Prav zato vam prinašamo nekaj zamisli za doma narejene igrače – tokrat smo zašli v gozd in na gradbišče.

Potrebujete: za prst debele razvejane vejice, različne palčke – od ražnjičev do zobotrebcev ali vžigalic, veje, ki se jih še drži lubje. Za buldožerja potrebujemo kos neuporabnega brusilnega papirja. Izdelali smo traktor, buldožer in jelene. Za kolesa smo nažagali veje, skozi večji del veje smo zvrtali luknje ter z žeblji pritrdili kolesa.

Izdelal: Andrej PohlinFotografira: Klemen Brumec

pomlad 2014 63

Ideja: çe imate doma polomljene plastiçne igraçe, za kolesa lahko uporabite kolesa neuporabnih igraç. Veje smo pritrdili v narezane krogce ter tako naredili drevesa. Iz manjçih vejic bodo otroci z veseljem sestavili æe druge pripomoçke, kres, ograjico ... Gradbiæçe lahko dopolnite z razliçno velikimi kamni. Buldoåer mora namreç imeti delo.

64 pomlad 2014

Sobotno popoldne smo v Mariboru zaokrožili v slaščičarni Ilich, domačini so nas povabili na najboljši sladoled v mestu. Poskusili smo dva sadna in dva mlečna okusa, sladoled je izvrsten. Če ne verjamete nam in ogromnemu številu obiskovalcev, ki se vsakodnevno sladkajo z njim (pozimi in poleti), potem je dodaten dokaz osvojeno drugo mesto na evropskem prvenstvu v pripravi sladoleda v Berlinu oktobra 2012. V domačem sladoledu je ogromno znanja italjanskih mojstrov, pri katerih se je učil lastnik,

Skriti kotički

Slaščičarna

Ilich

pomlad 2014 65

ter dober izbor surovin: vsi sladoledi so brez dodanih arom in umetnih barvil. Slaščičarno najdete v starem jedru Maribora, kjer se boste dopoldne družili z upokojenci, opoldne z dijaki, popoldne z mladimi družinami in zvečer z zaljubljenci. Lastnika bosta poskrbela, da boste uživali ob sveže pečenih domačih maslenih rogljičkih, tortah ali maslenih piškotih. Morda boste imeli srečo, kot smo jo imeli mi, in boste ujeli prisrčno kulturno druženje, kakršna prirejajo v slaščičarni.

Skriti kotički

Piše: Petra SlaparFotografira: Klemen Brumec

66 pomlad 2014

Gorska narcisaTravniki, posejani z narcisami (Narcissus poeticus radiiflorus),

so simbol karavanškega zaledja Jesenic. Fotografije so iz Javorniškega Rovta,

ki jih narcise krasijo vse do sredine maja.Fotografira: Petra Slapar

pomlad 2014 67

68 pomlad 2014

Trgovina Polonika Trgovina Polonika v Kamniku je osvežujoča pridobitev za mestno jedro, ne samo zaradi svoje posebne ponudbe, ki je fokusirano na lokalne in eko lokalne živilske pridelke in simpatičnih lastnic, temveč tudi zaradi opreme trgovine. Prijetno počutje v trgovini ustvarjajo lesene police, nekatere so pokrite s strešniki. Kljub raznovrstni ponudbi trgovina deluje minimalistično, saj so odvečni shrambni prostori kupcu skriti. Navdušeni smo nad pultom, ki je dekoriran s poleni in minimalističnim vinotočom, zasnovo trgovine

pomlad 2014 69

sta skupaj naredila solastnica Polona Štolfa in njen mož. Pestro ponudbo bodo še nadgrajevali, kot pravi solastnica Nika Novak, ki se zaveda, da je do množice stalnih kupcev dolga pot, zato se iskreno veseli vseh, ki se dnevno vračajo ali po okusne domače sadne jogurte, preverjene mesnine ali le specialno olje.

Trgovini želimo dolgo in uspešno pot.

V današnjih časih je odpiranje trgovine na robu zamrlega mestnega jedra ne samo pogumno dejanje temveč tudi dokaz, da imamo še posameznike, ki se zavedajo pomembnosti lokalne samooskrbe, lokalnih ponudnikov hrane, ko hrana ne prepotuje tisoče kilometrov predno pristane na našem krožniku.

Piše: Petra SlaparFotografira: Klemen Brumec

70 pomlad 2014

ŽafranKLIK

Z A LINK

Fotografira: Ana Pogačar

pomlad 2014 71

Na Veliki planini, največji slovenski visokogorski pašni planini, še med snežnimi zaplatami lahko opazimo vijolične žafranove cvetove. Ko sneg skopni, pašnike prekrije odeja spomladanskega žafrana (Crocus vernus). Cvetlica ima najraje globoka in sveža rastišča na uravnanem svetu in v ulekninah. Nad zemljo se poleg cveta pokažejo samo ozki listi, podobni travi.

Fotografira: Klemen Brumec

72 pomlad 2014

Pekarna OsemPiše: Valentina Vovk

Fotografira: Klemen Brumec

Na Gornjem trgu 10 v starem mestnem jedru Ljubljane je sredi decembra svoja vrata odprla Pekarna Osem. Osmica očitno ni hišna številka, temveč je v resnici le pokonci postavljen znak za neskončnost, del interne šale lastnikov. Gre za majhno butično pekarno, kakršnih smo vajeni iz drugih evropskih prestolnic, denimo Pariza. Pri nas pa so se v zadnjih letih razmnožile manjše pekarne s skorajda identičnim izborom kruha in različnih peciv, ki so v primerjavi s pekarnico na Gornjem trgu precej večji in že tako rekoč industrializirani obrati. Osmico sta »zakuhala« Andrej Gerželj in njegovo dekle Barbara Debevec, ki je njegovo idejo ves čas vneto podpirala. Sama je poskrbela tudi za preprost, a arhitekturno učinkovit in všečen interier.

prazen. »A nimate več kruha?« … »Menda ni že vsega zmanjkalo?« … »Joj, neee, pa tako sem lačen, res nimate nič več?« so spraševali potencialni kupci, medtem ko sva sedela na stopnicah in se pogovarjala. Čez kako uro bo še ajdov kruh, a vam ga rezerviramo, sta jim odgovarjala Andrej in prijateljica Tanja, ki mu pomaga pri prodaji. Seveda sem si ga hitro rezervirala še sama, saj se mi je apetit ob omamnih vonjavah in mislih na sveže zapečeno hrustljavo skorjico vse bolj prebujal. Za piko na i je poskrbel še gospod, ki je vstopil v pekarno in Andreja prijazno prosil, naj premisli o tem, ali ne bi morda pekel malo manjših čabat, ker so tako okusne, da že resno ogrožajo njegovo skrbno vzdrževano linijo.

V nekaj mesecih, odkar se je pekarna odprla, so jo meščani vzeli za svojo, pograbili pa so jo tudi mediji. Tudi na družabnih omrežjih, kot je Instagram, boste pogosto naleteli na fotografije domačih baget, zavitih v lične papirnate vrečke, potiskane z ilustracijami Zorana Pungerčarja. Na to, kako zelo je »vroča«, sem se prepričala na lastne oči. Z Andrejem sva se namreč v pekarni dobila malo čez poldne in na moje veliko začudenje je bil osrednji pult, kjer je za stekleno pregrado navadno razstavljen kruh, popolnoma

Andrej Gerzelj

pomlad 2014 73

Kaj ga je potegnilo v peko kruha, me zanima. Andrej pove, da ga peka veseli že od mladih nog. Poskusil je marsikaj in moral pogosto kako testo žal tudi zavreči. V bistvu se mi to še danes včasih zgodi. Kadar imam navdih in čas, se lotim eksperimentiranja in včasih me vnema lahko tudi preveč zanese, pove v smehu. Kot mladenič je bil panker in s svojim bendom je prepotoval kar veliko sveta. Videl in poskusil je kruh iz malih družinskih pekarn – še posebej veliko jih je v Franciji in na Nizozemskem –, ki so ga popolnoma očarale. Takrat je začel razmišljati o tem, kako lepo bi bilo, če bi imel nekoč tudi sam podobno pekarno. Ideja je v njem zorela kar nekaj časa in le čakala je na pravi trenutek za uresničitev.

Kako pa veš, kdaj je tisti pravi trenutek, kako zbereš pogum in tvegaš, me zanima. Takšna odločitev ni preprosta, na prvem mestu pa je vsekakor obrtniško znanje, pove Andrej. Sam se je preizkusil v različnih poklicih, nazadnje, pred uresničitvijo svoje ideje, pa je bil brezposeln. Za mlado družinico je bilo treba poskrbeti, zato ni sedel doma, obupaval nad gospodarsko krizo in brezperspektivnostjo, ampak se je odločil, da uresniči svojo dolgoletno željo in svoj konjiček spremeni v posel. Andrej prizna, da je pred tem

74 pomlad 2014

napisal nešteto prošenj za službo, kot tudi to, da se najbrž ne bi odločil za ta korak, če bi redno zaposlitev imel. Tako pa mu je kriza pravzaprav pomagala, ugotavljava skupaj. Če bi hodil v službo, bi se po vsej verjetnosti že kmalu začel dolgočasiti, pogrešal bi čas za svoj konjiček, pa še razjedalo bi ga dejstvo, da je njegova želja ostala neuresničena.

In kakšna je cena za uresničene sanje, bi še rada vedela? Hja, to je pa odvisno od posameznika in situacije, poudari Andrej. Nekaj tveganja je prav gotovo, predvsem pa se je treba zavedati, da je treba v to vložiti precej časa in zelo trdo delati. Njegov delovnik se denimo začne že ob petih zjutraj. Ko večina Ljubljančanov še sladko spi, že mesi testo in se vneto pripravlja na osmo uro, ko pekarna odpre vrata kupcem. V Pekarni Osem lahko kupci izbirajo med osmimi vrstami kruha, kar pomeni, da mora Andrej speči okoli dvesto kosov kruha. Takoj zjutraj jih v prodajo ponudi le nekaj, do enajste ure pa se spečejo še preostali. To je ura,

Andrej prisega na lokalno pridelane surovine, če je le mogoče. Za peko uporablja moko iz majhnega mlina na Dolenjskem. To moko se lahko pri njem tudi kupi, prav tako prodaja domače oljčno olje, ki ga uporablja pri nekaterih recepturah.

Njegovi kruh je brez aditivov, kot jih uporabljajo industrijske pekarne. Kakovosten domač beli kruh je gotovo boljši kot denimo pirin ali ajdov, ki ima zraven še dodatke.

Trenutno so v pekarni Osem najbolj »vroče« francoske štruce, pa kisli kruh in tako imenovana osmica. Sicer pa se povpraševanje hitro menja.

Vzorce, s katerimi je potiskana papirnata embalaža, je »zakuhal« priznani ilustrator Zoran Pungerčar.

ko je pri njem ponudba najbolj pestra, potem pa kruha hitro zmanjka, o čemer sem se prepričala tudi sama. Svež kruh se peče do dveh, potem pa se Andrej že začne pripravljati na naslednji dan.

Približno do pol druge ure je trajal tudi najin pogovor, medtem pa se je spekel že tudi ajdov kruh. S pomokanim plaščem (od sedenja na stopničkah) in vročim hlebcem kruha pod pazduho sem se v omamno dišečem oblaku pomikala proti domu. Ko sem ga položila na svoj kuhinjski pult, ga je bilo le še tri četrt.

pomlad 2014 75

www.k8dizajn.si http://facebook.com/k8dizajn sandra@k8dizajn.si

Svet vrhunskih okusov

Poroçnetorte

Rustika

Gostilna, kavarna, galerija MajolkaMaistrova 11, 1241 Kamnik

Rezervacije: 031 85 63 72 ali

info@majolka.si

76 pomlad 2014

Petra, ki se je rodila na začetku sedemdesetih v Postojni, pravi, da je bila precej čudaški otrok. No, vsaj tako so jo videli drugi, in verjetno je to eden od razlogov, zakaj ni imela veliko prijateljev. Tako se je pogosto zatekala v domišljijski svet, namišljene dogodke ter okolja in si nadevala različne identitete. Kot otrok je zelo veliko časa preživela tudi pri stari mami, ki ji je rada pripovedovala zgodbe iz svoje mladosti. Življenje osebne služkinje pri veliki dami v svetovljanskem Trstu v času pred drugo svetovno vojno je bilo pestro. »V noninih zgodbah je bil poseben poudarek posvečen finim oblačilom, ki jih je gospodarica podarila Tinci po slabem letu nošnje. Mlada Tinca je bila tako vedno pražnje oblečena in z gospo ju je zelo zabavalo, ko so se jima ljudje na ulici, misleč, da sta mati in hči, globoko klanjali … ker obleka naredi človeka, kajne?« pripoveduje Petra.

Morda so prav ta pripovedovanja prispevala k temu, da se je že od mladih nog nagibala k umetniškim poklicem, saj se je že kot dvanajstletnica odločila, da bo umetnica. Kaj drugega ji niti ni preostalo, si je mislila takrat. Odrasli so vedno govorili, da so umetniki malo prismuknjeni, in ker so to pogosto rekli tudi njej, je bila odločitev tako rekoč na dlani.

Njena devet let starejša sestra, ki je študirala farmacijo, je nekoč domov prinesla modne skice, ki jih je nekdo pozabil v predavalnici na Tekstilni fakulteti. Petra jih je videla in takoj ji je postalo jasno, kaj bo šla študirat. Tako se je leta 1991

Petra Green/room39

V Londonu teče življenje še veliko hitreje. Če bi se dve mamici radi dobili na pijači in si vzeli vsaj urico časa za pogovor, je potrebnih kar nekaj telefonskih klicev, da se uskladita. Tako nekako je potekalo tudi dogovarjanje med Petro in mano, dokler se nisva na kratko, vsekakor krajše, kot sva načrtovali, ujeli na Liverpool Streetu.

kot najmlajša v generaciji vpisala na Naravoslovno-tehniško fakulteto v Ljubljani, smer oblikovanja oblačil in tekstilij.

Študijske klopi je drgnila v eni najmočnejših generacij fakultete, s Sanjo Grcić, Uršo Draž, Mojco Celin in Barbaro Plavec. Od leta 1994 je občasno delala kot oblikovalka in predstavljala svoje mini kolekcije na skupinskih modnih revijah, ki jih je povečini organizirala Sanja Grcić. Leta 1996 je bila tudi ena glavnih nagrajenk na Goriškem Mittelmoda Premiu, za nagrado pa je dobila trimesečno prakso pri Maison Gattinoni v Rimu. Po končanem študiju je nekaj let delala kot samostojna modna oblikovalka v sklopu kolektiva V.o.o.d.o.o., kjer so delovali tudi Zoran Garevski, Jelena Proković in Nataša Peršuh. Leta 2001 se je pridružila metliškemu Kometu, kjer se je naučila oblikovati spodnje perilo. Potem jo je ljubezen odpeljala v London, tam pa so ji izkušnje in pridobljeno znanje

pomlad 2014 77

pomagali do zaposlitve pri oblikovanju spodnjega perila. To delo je opravljala vse do leta 2008, potem pa si je zaradi materinstva in usklajevanja obveznosti zaželela spremembe, predvsem pa mirnejšega delovnega okolja.Kako si poslovno pristopila k produktnemu dizajnu, saj si pred tem oblikovala kolekcije spodnjega perila in sledila hitro spreminjajočim se modnim zapovedim? Najbrž obstaja razlika.Skozi delo, spremembo okolja in predvsem materinstvo sem spoznala, da me pri oblikovanju najbolj privlači ustvarjalni proces sam, in ne ljubezen do končnega izdelka – v mojem primeru spodnjega perila. Spoznala sem, da si želim imeti popoln nadzor nad ustvarjanjem, kar je v popolnem neskladju z delom v veliki organizaciji ter v službi želja in zahtev stranke. Po drugi stani sem se tudi mode iskreno povedano naveličala, nenehna potreba po sledenju trendov in minljivost teh je le voda na mlin velikim korporacijam, vodi k večji potrati in razvrednotenju izvirnosti, inovativnosti, kakovosti in etike v oblačilni industriji. Podobno je tudi v produktnem dizajnu, pred tem si ne zatiskam oči. Razlika je predvsem ta, da tu komercialno uspešen in oblikovalsko dovršen

izdelek lahko pridobi status ikone oblikovanja in ostane v prodaji še dolgo po smrti oblikovalca. Anglija je velik trg, kako opozoriti nase in na svojo blagovno znamko?Predvsem z izvirnostjo in kakovostjo. Da postaneš viden in prepoznaven, pa so potrebna različna orodja in platforme, ki ti pomagajo predstaviti izdelke v najboljši luči. Kakovostna fotografija je nepogrešljiva, imeti moraš všečno spletno stran, biti navzoč v glavnih družabnih medijih, pomembno pa je tudi redno razstavljanje na sejmih. To so ključni koraki k večji prepoznavnosti blagovne znamke. Ob vsem tem moraš biti strašansko potrpežljiv in vztrajen, saj lahko traja tudi do pet let, preden se naložba v blagovno znamko poplača.Koliko časa v povprečju poteče od zamisli do izvedbe, skozi koliko faz greš?Zelo različno, odvisno od izdelka in njegove zasnove. Včasih nov vzorec uresničim v nekaj dneh, drugič pa traja tedne in mesece. Sicer se ne držim neke ustaljene poti, in prav v tem je čar samostojnega dela. Vsakokrat ko se lotim ustvarjanja nečesa novega, se nekaj novega tudi naučim, kar se mi zdi neprecenljivo. Večina mojih izdelkov je nato dokončana prek kooperantov.

Kako se lotiš iskanja kooperantov, ali so ti stalni? Kje poiščeš dobavitelje za metrsko blago, filc, keramiko in usnje?Kooperante in dobavitelje iščem prek spleta, včasih tudi na sejmih. Nekateri mi sami pišejo in ponudijo svoje storitve, odločam pa se predvsem na podlagi osebnih referenc. Sicer pa mislim, da smo v naši panogi ustvarjalci precej odprti in radi delimo izkušnje, stike in včasih celo skupinsko nabavljamo surovine.

78 pomlad 2014

Pri nas je večina mladih oblikovalcev brez stalne zaposlitve. Prisiljeni so se organizirati drugače, recimo v skupine ali zadruge, kar je še zlasti priljubljeno v zadnjem času. Tako si delijo stroške, denimo za najem trgovine in ne nazadnje tudi obveznosti. Mladi oblikovalci poskušajo ustvarjati svoje male manufakture, izdelke pa nato pogosto prodajajo na tako imenovanih umetniških tržnicah. Končni kupec ni znan, zato so serije majhne, ker mora ustvarjalec poleg svojega časa in dela nositi še vse stroške produkcije. Kako se tega lotevajo mladi, neodvisni oblikovalci v Angliji?Popolnoma enako, razlika je le ta, da se v Angliji na tak način dela že veliko dlje. Zato so te proizvodne in tržne poti že tako ustaljene, da tvorijo enakopraven delež kreativne panoge, katere skupna vrednost je ocenjena na približno 70 milijard funtov na leto. https://www.gov.uk/government/news/creative-industries-worth-8million-an-hour-to-uk-economy

Kaj pa trženje in promocija blagovne znamke? Pri nas se oblikovalci precej pritožujejo, da jim ob množici papirjev in promociji primanjkuje časa za ustvarjalno delo. Kako se sama spopadaš s tem? Promocija je zame tudi del ustvarjalnega procesa. Res pa je dan veliko prekratek, še zlasti ko imaš družino. V Sloveniji pa je dejansko kontraproduktiven predvsem neurejen in nepregleden pravni in davčni položaj kreativcev.Glede na to da imaš majhne otroke, predvidevam, da si moraš čas zelo dobro razporediti. Najbrž nimaš običajnega delovnika?Organizacija, struktura … kaj je že to? Trenutno imam enega otroka v šoli, drugega pa občasno v vrtcu, septembra gre tudi mlajša hči v šolo in takrat bom spet lahko vzpostavila običajen osemurni delovnik brez visokih stroškov za varstvo. Do takrat pa delam, kadar imam čas, energijo in voljo, in se sproti spopadam s potrebami in izzivi.

pomlad 2014 79

Kako vidiš room39 čez približno pet let? V katero smer bi se rada razvijala?Upam, da mi bo do takrat že uspelo pritegniti ključnega vlagatelja ali poslovnega partnerja. Ta je potreben predvsem zato, da bi pripomogel k predstavitvi in širitvi koncepta in vrednot room39 na svetovnem trgu.Kako poteka fotografiranje za različne editoriale v Angliji? Ali te povabijo, se ponudiš sama … kako sploh prideš zraven?Proračuna za odnose z javnostjo nimam. Stilisti in uredniki me sami pokličejo, če se jim zdi, da moj izdelek sodi v zgodbo ali trend, ki ga predstavljajo. V večini primerov potrebujejo fotografije izdelkov

v visoki ločljivosti, včasih pa izdelek sam. Na fotografiranju nisem navzoča in izdelek mi na koncu vrnejo. Kako poteka v Angliji povezovanje med mladimi oblikovalci ter gospodarstveniki in podjetniki? Ali obstajajo sejmi, kjer se lahko predstavijo, organizacije, ki jih zastopajo in ponujajo? Mislim predvsem na preskok iz neke manjše manufakture, ki jo obvladaš še sam, na večje serije. Udeležba na sejmih je seveda prvi korak, saj imaš tu na nekaj kvadratnih metrih visoko koncentracijo kreativcev, proizvajalcev, medijev in kupcev. To je idealno mesto za spletanje poslovnih vezi. Preskok iz butične na množično proizvodnjo je ovira, kjer veliko samostojnih podjetij pade in propade. Ne nujno zaradi pomanjkanja sredstev, temveč najpogosteje zaradi razvodenitve identitete blagovne znamke. Zato se uspešni oblikovalci trudijo ohranjati butično proizvodnjo lastne linije izdelkov. S tem se po eni strani ohranja pristnost in seveda ekskluzivnost, po drugi pa sodelujejo z velikimi proizvajalci, ki na svoja pleča prevzamejo strošek množične proizvodnje, predvsem pa imajo že utečene tržne poti. Tudi sama sem ravno pred enim mesecem dokončala oblikovanje kolekcije posteljnine in dekorativnih blazin za ameriško verigo trgovin CB2, ki bo v prodaji na ameriškem in vzhodnih trgih predvidoma spomladi 2015.

Piše: Valentina VovkFotografije: Arhiv room39

80 pomlad 2014

Domačijo smo z našo ekipo obiskali že pred tremi leti, ko je tam deloval Hostel Pr' Tatko. Lastnica Martina Gregori je dom svoje stare mame, kjer je z bratranci in sestričnami preživljala brezskrbne počitnice, želela ohraniti v čim bolj pristni obliki. Takrat nas je očaral pogum, da je Martina staro hišo ovrednotila in dala na voljo turistom z vsega sveta, ki so cenili stik s kulturo kraja in njegovo preteklostjo.

Prepletanje tradicije in sodobnosti

Tik pred koncem leta so po spletu in tiskanih medijih zakrožile slike komaj prenovljene domačije Pr’ Gavedarjo v Podkornu, ki krepko presegajo običajno pojmovanje oddiha na podeželju.

Prenova pa je bila neizogibna, a kljub temu sta se naročnica in arhitekturni biro AKSL, ki mu je bil zaupan projekt, odločila, da ostane podoba domačije čim bolj nedotaknjena. Obnove so se zato lotili spoštljivo, ohranjene so bile vse sobe s pohištvom vred, kjer pa to ni bilo mogoče, je bilo to rekonstruirano ali nadomeščeno z opremo Cvetnoetno, ki je nastala iz sodelovanja med arhitektko Špelo Leskovic in modno oblikovalko Almiro Sadar. Pozornost, s katero je biro pristopil k projektu, je razvidna že iz dejstva, da jim je uspelo ohraniti in restavrirati stenske poslikave po sobah.

pomlad 2014 81

Takšne poslikave so sicer pogosto krasile domove izpred sto let, izdelovali so jih obrtniški mojstri in z njimi pričarali videz dragocenih tapet iz gosposkih hiš. Danes dajejo prostorom domačije poseben pečat, skupaj s starinskimi talnimi oblogami in prijetno toplimi domačimi tekstilnimi dodatki.

Martinina velika želja je bila, da bi gostje lahko podoživeli posebno počutje, ki ga je bila sama deležna v otroštvu, zato se je, potem ko z drugimi arhitekti ni našla prave stične točke, obrnila na Špelo Leskovic iz biroja AKSL, ki je nekaj počitnic preživela prav na tej domačiji.

82 pomlad 2014

Spomini in zgodbe so tako dobili prave akterje, saj je sedanja podoba domačije Pr' Gavedarjo plod sodelovanja arhitektov, oblikovalke, obrtnikov in restavratorjev, s pomočjo katerih je bilo mogoče preseči golo reproduciranje preteklosti in na novo ovrednotiti elemente tradicije. Novodobni prostori, kot so kuhinja, jedilnica in kopalnice so tako zaživeli v diskretno minimalističnih oblikah. Le nekaj poudarkov, kot je srček na stolu, nas opominja, da smo se res sredi Alp. Še najbolj prepoznavna prvina prenove domačije v Podkornu so nedvomno kopalnice po sobah, saj so to samostojne lesene enote, ki nas na prvi pogled

Piše: Jasna SimonetaFotografije: Arhiv AKSL

bolj spominjajo na omare. Pomembno povezovalno vlogo med prostori v hotelu Pr' Gavedarjo nosi tekstil Almire Sadar. Na njem nanizani tradicionalni motivi iz križnih vbodov in kvačkanih vzorcev se odločno postavljajo ob bok svetovnim smernicam ponovnega odkrivanja ljudske motivike in ročnih spretnosti. Posteljna pregrinjala, prtiči, blazine in preproge so hkrati arhaični in trendovski, preprosti in dovršeni.

Pogled skozi prostore hotela Pr' Gavedarju nakazuje novo zgodbo o spoštljivem spletanju sodobnosti in tradicije in lahko si le želimo, da bi postalo zgled za posege v našo stavbno dediščino.

pomlad 2014 83

Obline kamna in lesa

Aljoša Kralj obdeluje les. Obdeluje tudi kamen (in še marsikaj). Dom si je obnovil sam in ga opremil z lastnoročno izdelanim pohištvom, ob katerem stojijo njegove skulpture. Sam sicer ni obrtnik, ni umetnik. Ali pač?

Tanjina in Aljoševa hiška je dom sončnega zatona. Zlati odtenki gladko zaobljene lesene opreme obarvajo čisto vsak vogal s sončno toplino. Svetli apnenčasti kamen v zidu nas sicer kmalu spomni, da smo na precej kamniti zemlji, na Krasu.

Z vrat izžareva gostoljubni nasmeh Aljoše, ki me prijazno povabi v dnevno sobo, da se posedeva ob ognju, ki ga je zakuril izrecno zame.Aljoša, dolgo časa si prenavljal domove drugih. Končno je nastopil tvoj trenutek. Kaj je tvojega v tej hiši? Vse razen nosilnih zidov. Pod obstoječo strukturo sem zgradil temeljno ploščo, postavil nov pod in od tam gor uredil vse od napeljav do oblog.Koliko časa je trajala obnova doma? Hiše sem se lotil leta 2010, s Tanjo pa sva se vselila, takoj ko je bila nared kopalnica. Preostalo sva dokončala v letu ali dveh.Obnovitvena dela se pogosto vlečejo v nedogled. Ali ti je kdo pomagal? Prijatelji in sorodniki so mi svetovali in pomagali pri bolj zahtevnih stvareh, na primer kaminu ali vodovodu. Večino pa sem opravil kar sam v prostem času. Ročno delo mi je v veselje in rad vlagam čas in denar v nekaj, v kar verjamem.Zato sta odločila, da bosta obnavljala, ne pa kupila ali gradila nove hiše? Neutemeljena gradnja po mojem ni etična izbira. Naokrog je toliko neizkoriščenih zgradb, ki žalostno propadajo. Obenem raste vse več novogradenj, ki jim manjkata smotrnost in duša. Zato sem vedno vedel, da bom obnavljal. Nama se je posrečilo, da sva dobila stavbo od Tanjinih sorodnikov.

»Ljubezen do dela in prostora. Zaradi tega

sem raje obnavljal, ne pa gradil na novo.«

Po mojem mnenju se človek drugače počuti v hiši z zgodovino. Odkrival bo njeno zgodbo, na novo uporabil kak zanimiv del …Obratno od brezosebnega cementa je torej ... Kamnita stena, ki jo je sezidal nekdo pred časom, kot sem jaz danes postavil svoj dom ali oblikoval mizo, na kateri Tanja kuha: z ljubeznijo do dela

in željo po spoštovanju prostora.Prenova morda res več stane, osebno pa mi zadoščenje pri ponovni uporabi izvirnega kosa, ki pripoveduje o svoji preteklosti, pomeni veliko več.

To je tudi načelo tvojega obrtniškega dela. Ali te ponavadi navdihne material ali imaš prej načrt in greš potem iskat primeren kos?Zanimivi kosi mi pogosto pridejo pod roko, ker mi jih spravijo znanci v delavnicah. Takrat kos preučim, da dojamem njegov potencial, potem pa pustim, da me vodi navdih. Pri mojem ustvarjanju je vse precej naravno.Idejo torej dokončuješ med izdelovanjem: ali se ne bojiš, da bi ti spodletelo? To je ena najlepših značilnosti naravnih materialov (in pa moja življenjska filozofija): če se pokvari, bo

84 pomlad 2014

koristno za kaj drugega, kar tudi ne škodi prostoru. Les bo na primer prišel prav za kurjavo.Hišo torej ogrevate na drva?Da, skoraj izključno s kaminom na polena. Priklopil sem ga na centralno ogrevanje in zadostuje za ogrevanje vse hiše. Poleg tega sem kamin zgradil tako, da je odmaknjen od stene in obložen z ognjevarnim materialom, ki oddaja toploto. Sobo torej ogrevamo tudi neposredno, podobno kot pri lončeni peči.Plamenček ob kaminu si izdelal sam?To je nastalo iz preostanka plošče za kaminet (pokaže vogalček med polico in zidom). Takoj mi je prišlo na misel, da ga lahko izkoristim za dekoracijo.Kje si se naučil obdelovanja kamna in kje si našel orodje?Orodje sem si priskrbel v petnajstih letih dela. Pred tem sem oblikoval na roko, kar me je izurilo v razumevanju prvin. Mojstrske veščine so mi posredovali prijatelji umetniki Borut Soša, Robin Soave in Marco Milcovich. Drugo sem pridobil z vajo.… ki dela mojstra: po hiši imaš razstavljene kipe in izdelke. Zakaj nisi poklicni umetnik?Za to moraš imeti stike, po možnosti mecena, vlagati denar v promocijo in razstave, jamstev za uspeh pa je malo. Težko bi vzdržal stres takega življenja, ki tako veliko zahteva, posebno finančno. Nekaj let sem sicer študiral na DAMS-u (program za sodobno umetnost na bolonjski univerzi, op. a.), a ko gre za življenjsko izbiro, raje izdelujem kaj uporabnega zase in širši krog znancev. Kaj še oblikuješ?Kamen, les, železo, apno, cement, keramiko in druge materiale uporabljam v gradnji in umetnosti z vrezovanjem, lepljenjem, kolažem, mozaikom in še kako. Katera je bila prva stvar, ki si jo izdelal? Star sem bil sedem ali osem let, ko sem oblikoval okvirček za sestrično. Sledili so obeski in od najstniških let naprej – marsikaj!

Uspavajoča toplota prasketajočega ognja naju prisili, da se premakneva v kuhinjo. Zunaj še vedno dežuje in Aljoši se ne mudi. Kot nalašč za klepet ob skodelici čaja ...

pomlad 2014 85

Piše in fotografira: Tanja Tuta

86 pomlad 2014

V vajini kuhinji se morda še bolj kot v drugih prostorih spajajo sodobne linije in pridih domačije. Ali si si sam zamislil načrt?Tako je. Ko sem stopil v hišo, sem takoj vedel, kje bo kaj. Delovna pulta sem oblikoval iz repenskega kamna, napo iz preprostega lesa. Nekaj stvari za kuhinjo sva sicer tudi kupila, na primer korito. Se je načrt izkazal za uspešnega?Povsem zadošča najinim potrebam. Ta kamnita plošča je v bistvu neuničljiva. In sorazmerno težka: kar štirje možakarji so bili potrebni, da smo daljši del lahko postavili na mesto. Sicer pa, čeprav kamna ne bo načel zob časa, moraš vseeno popaziti.

Zakaj? Kaj lahko poškoduje kamen?Nekatere kisline povzročijo madeže na površini, na primer citronska. Drugače je kamen izredno trpežen.Kaj pa les v kopalnici? Kako to, da sta ga uporabila tudi v vlažnem okolju?Najino pohištvo je večinoma leseno in v kopalnici pride do izraza vsestranska uporabnost lesa. Les brez skrbi lahko uporabimo v vlažnih prostorih, le izbrati moramo ustrezno vrsto in jo natreti z zaščitnim oljem. V našem primeru vestno opravlja tudi funkcijo estetske harmonizacije: topla barva lesa, zaobljenost oblik in mehkoba ob dotiku povezujejo raskavost izvirnih zidov in linearnost modernih ploščic in keramike.

Hiša dejansko vsebuje preplet slogov. Lastnika sta zamejska Slovenca, zato sta v njunem domu prisotna tako italijanski smisel za estetiko in slovenska pristnost. In v Aljoševih ustvarjalnih rokah se je želja po ohranjanju dediščine prelila v zelo osebno okolje, v sončni svet kamna in lesa.

pomlad 2014 87

Pomladno razkosvje v Arboretumu

Fotografira: Klemen Brumec

88 pomlad 2014

pomlad 2014 89

Tulipan je od nekdaj visoko cenjen okras vrtov, v srednjem veku so ga opevali pesniki in slavili kot podobo lepote, ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega hrepenenja. V Perziji in arabskih deželah cvet tulipana velja za ljubezensko izpoved, njegova simbolika je podobna simboliki vrtnice. Visokorasla cvetlica, ki na vitkem steblu dviga cvet k soncu, simbolizira zaljubljenca, ki dviguje svoj obraz in pogled, k soncu, k svoji ljubezni. Tulipan je bil zlasti nekoč sinonim za lepoto, oblika cveta (čaša), pa romantična podoba neustavljive ljubezni, opoja in omamne naslade.

90 pomlad 2014

Žužki in ptice, dobrodošli!V domači delavnici lahko z malo spretnosti nastanejo lična zavetišča za žuželke in gnezdilnice za ptice.

Hotel za žužkeKoristne žuželke uničijo večino škodljivcev. Ker na naših vrtovih velikokrat ni starih dreves in grmov, primernih za odlaganje jajčec, lahko koristne žuželke v svoj vrt povabimo s tako

imenovanim hotelom za žužke. Lahko je velik ali majhen, pomembno je, da je izdelan tako, da daje zavetišče različnim koristnim žuželkam, ki bodo poskrbele za naravno ravnotežje.

Naš hotel bodo obiskovali pikapolonice, divje čebele, čmrlji, strigalice …

V leseno ogrodje postavimo razdelke z različnim materialom, od kosov lesa, strešnikov, votlih opek, uporabimo lahko tudi lubje, navrtana polena, slamo, seno, storže, zložene

vejice, narezano trstičje, karkoli, kar je čim bolj luknjičavo ali ima čim več špranj. Domovanje za žuželke postavimo v zavetno lego na višino 1,5 metra od tal in ga zavarujemo pred

dežjem in snegom. Hotel postavimo v bližino rastlin, ki proizvajajo nektar, saj bomo s tem poskrbeli za prehranjevanje.

Ideja in izvedba: Marjan RosecFotografiral: Klemen Brumec

pomlad 2014 91

92 pomlad 2014

ValilnicaČez zimo smo pticam v krmilnicah pridno nastavljali hrano, zdaj pa jim lahko izdelamo valilnico, v kateri bodo lahko skrbele za zarod. Hišico izdelamo iz smrekovega ali borovega lesa, lahko je eno- ali dvokapna, odprtina pa naj bo v premeru od 2,6 pa tja do 3,2 cm. Prevelika vhodna odprtina omogoča lahek dostop plenilcem. Zato je tudi pomembno, da valilnico postavimo v zavetno lego, torej ne preveč na sonce,

vsaj 4 metre visoko in tudi ne preblizu drugim valilnicam, seveda pa tudi dovolj daleč od ljudi. Izredno pomembno je, da je valilnica dobro pritrjena in v povsem navpičnem položaju. Dobro je tudi, da jo lahko odpremo in jo po gnezdilni sezoni tudi očistimo. Ptičji ščebet nam bo polepšal dneve, ptice pa bodo z lovom na škodljivce skrbele za boljši pridelek v sadovnjaku in na vrtu.

pomlad 2014 93

Dvignjene gredeZadnja leta so dvignjene grede postale izredno priljubljene, saj poskrbijo ne le za bolj urejen videz zelenjavnega vrta, temveč tudi za boljši pridelek. Zemlja v njih je bolj rahla in zračna, hitreje se ogrejejo in dlje vzdržujejo toploto. Odvečna voda lahko odteka v podlago in se ne zadržuje na gredi, obenem pa se v globini ustvarjajo zaloge vode za bolj sušne dni. Če na gredo postavimo še mini rastlinjak – toplo gredo, bomo lahko še dolgo v mrzle dni uživali v solati in drugih vrtninah.

94 pomlad 2014

Da bo kotic̆ek z nakitom urejenČe se nam ogrlice, zapestnice in uhani valjajo po predalih in škatlicah, se morda pogosto jezimo nad zavozlanimi vrvicami in žičkami. Izdelava stojala za nakit je preprosta, sploh če pri tem recikliramo kakšen predmet, ki ga najdemo v domači ropotarnici.

Stojalo za zac̆imbe

Les očistimo in po potrebi pobrusimo,

nato pa prebarvamo z želeno barvo.

V deščice spredaj privijemo manjše

kovinske zanke za obešanje uhanov ter

malce večje kaveljčke, ki so praktično

obešalo za ogrlice in zapestnice. Prav

pridejo tudi poličke, na katerih so nekoč

ždeli kozarčki z začimbami. Zdaj

lahko tja odložimo lake za nohte ali

parfumčke. Idealen kotiček za damo,

se vam ne zdi?

Ideja in izvedba: Marjan Rosec, Tina CipotFotografiral: Klemen Brumec

pomlad 2014 95

Najprej okvir previdno očistimo in odstranimo

vse morebitne ostanke stekla, ostrih

delcev in žebljičke. Z brusnim papirjem

zdrgnemo luščečo se barvo, po želji okvir

prebarvamo ali zgolj polakiramo, nato pa v zgornji rob okvirja privijemo kaveljčke

za ogrlice. Zatem kos lepenke zavijemo v

barvit darilni papir in ga z vročim silikonom

pritrdimo v okensko odprtino kot ozadje.

Za uhančke uporabimo kovinsko mrežico, ki jo dobimo v trgovinah za mojstre. S škarjami za pločevino jo previdno odrežemo v primerni

velikosti in jo z vročim silikonom prilepimo v odprtino. Robove

lahko »skrijemo« z vrvico in tako

okenskemu okvirju vdahnemo še bolj

rustikalen videz. Za daljše ogrlice lahko

na robove okvirja pritrdimo še dodatna

obešala, denimo stare ročaje za predale in

podobno.

Star okenski okvir

KLIK

Z A LINK

96 pomlad 2014

Kje?

Kje je zvonček? – Tam na mahu ziblje se in spava.

Kje vijolica sestrica? – V skritem grmu diha v strahu.

Kje trobentica? – Nanjo deček poigrava. Kje je dete? – Žarki zlati z njim igrajo se na trati.

Srečko Kosovel

Minljiv romantični venček

… krhek, tako kot je krhko cvetje, ki ga naberemo med sprehodom ob koncu zime. Cvetlice bodo zdržale le do večera, potem pa jih bomo nadomestili z zakladki z domače gredice in praprotjo, ki smo jo dan prej dali v vodo.

Takšen venček lahko krasi naša vrtna vrata, za prijetno dobrodošlico našim gostom.

pomlad 2014 97

Kje?

Kje je zvonček? – Tam na mahu ziblje se in spava.

Kje vijolica sestrica? – V skritem grmu diha v strahu.

Kje trobentica? – Nanjo deček poigrava. Kje je dete? – Žarki zlati z njim igrajo se na trati.

Srečko Kosovel

Za izdelavo tega nežnega, a nadvse trpežnega venčka potrebujemo le nekaj vrbovih vejic z mačicami. Našli jih boste na bregovih rek in potokov, vrbove veje se z lahkoto oblikujejo, saj je njihov les zelo prožen.

Najprej zvežemo vrhove vejic, tako da jih prekrižamo, nato pa na enak način še spodnje repe, ki jih z vrvico povežemo z zgornjim vozlom. Tako smo oblikovali srce, ki ga okrasimo z nežno čipko.

Naš venček bo še dolgo krasil vrata, okno ali kuhinjo, saj so suhe mačice tako rekoč večne.

Trpežen pomladni

venček

Piše in fotografira: Con un filo

KLIK

Z A LINK

98 pomlad 2014

Naredi sam

Zajci so tradicionalen velikonočni, ptički pa pomladni lik. Pripravili smo vam dva zanimiva nasveta naredi sam – preprostega zajčka in pomladne ptičke. Načrt in nasvet v slikah najdete na povezavi.

Ideja in izvedba: Šivilja in the houseFotografiral: Klemen Brumec

KLIK

Z A N AVODILA

pomlad 2014 99

KLIK

Z A N AVODILA

Ideja in izvedba: Šivilja in the houseFotografiral: Klemen Brumec

100 pomlad 2014

Stari amsterdamski les

Les je v Amsterdamu viden na vsakem koraku: kot del zunanje arhitekture stavb, kot prevladujoči material pri notranji opremi, priljubljen je tudi lesen nakit. Zanimiv pa je podatek, da je danes Nizozemska brez starih naravnih gozdov, zadnjega so namreč izsekali leta 1871.

Čeprav surovine nimajo več, pa je Amsterdamu kot bogatemu zgodovinskemu mestu uspelo obdržati veliko starega lesa. Nešteto je starinarnic, kjer prodajajo predmete, ki izhajajo iz časov daleč pred umetnimi materiali, in kjer je mogoče kupiti starinske kose masivnega pohištva. Mnogo je tudi japonskih antikvariatov, ki prodajajo umetniško izrezljane komode in kredence. Nizozemska je bila namreč kar dvesto let edina država, s katero je Japonska trgovala. Ti umetniški kosi pohištva krasijo amsterdamska stanovanja, mimoidoči pa jih lahko mirno opazuje skozi ogromna okna, ki jih navadno ne zakrivajo zavese. Nasprotno – Amsterdamčani so ponosni na svoj dovršeni, grobi dizajn, radi se pohvalijo z dnevno sobo ali jedilnico: njihovo okno tako postane izložba, v kateri so simetrično

Piše in fotografira: Anja Slapničar

pomlad 2014 101

102 pomlad 2014

postavljene vaze s svežim cvetjem, ki ga imajo na pretek in je na voljo vse leto, ter velikimi svečniki. Tudi ti so velikokrat leseni, sveče pa so nujno prižgane vsak večer, da pričarajo bolj intimno ozračje v restavracijah in drugih lokalih.

Restavracije v starem mestnem jedru so postavljene v stare meščanske hiše, mnoge od njih so obdržale lesene pode, stene in strope. Na stenah so starinske slike mlinov na veter in kolonialnih ladij, ki plujejo v viharjih, uokvirjene v čudovite okvirje. Zato je zvečer razpoloženje prav zares čarobno, saj s skrbno postavljeno minimalno osvetlitvijo in svečami pričarajo čase, ko so v krčme zahajali mornarji in osvajalci.

Stari les se ceni in je umetniško vključen v moderni dizajn. Prav tako so pristni novi kosi, ki so dejansko iz masivnega lesa, in ne zmleto žaganje, prevlečeno s plastičnimi in umetnimi živimi barvami. Ta les je surov, minimalno obdelan, včasih neprebarvan ali nezaščiten z lakom. Jedilne in

kavarniške mize in so izdelane iz desk, morda so le povoskane ali premazane z oljem. Les, ki je starejši, pa ne potrebuje niti tega, saj se z uporabo naolji in dobi sijaj kar sam. Take jedilne mize so najbolj iskane in cenjene. Obročki od kozarcev in posode in madeži hrane in pijače pa imajo seveda dodatno vrednost, ker pripovedujejo zgodbo takšne mize. Zamislite si, da je za isto mizo nekoč jedel mornar, ki je priplul iz novo osvojene dežele.

Tudi stene so oblečene v les, včasih kar z deskami izpod žage, z lubjem in štrlečimi trskami vred. Leseni so okvirji koles, modni dodatki in jedilni pribor. Leseno je težko posodje – ki je dejansko staro ali narejeno v sodobnem času in postarano.

Starost lesu daje vrednost. Opaziti je, da so modni kosi pohištva, ki so iz naravnega materiala. Starost se poudarja, ker se spoštuje poreklo in se želi poudariti, da je kos iz 'pravega' materiala, in torej trpežen in vzdržljiv. Ceni se pristna in osnovna surovina – les.

pomlad 2014 103

104 pomlad 2014

Se vidimo kmalu ...