POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

Podiplomski študij psihologije

Pomen in vloga vrednot

Pregled vsebine

Vrednote in spol Vrednote in kultura Dimenzije medkulturnega prostora Vrednote v življenju in življenjskih odločitvah Vrednote in obnašanje

Razlike med spoloma - Rokeach Razlike med spoloma - Rokeach (1973)(1973)

VREDNOTE MOŠKI(N=665) ŽENSKE(N=744) P rang rang

mir na svetu 3.8 1 3.0 1 <0.001***družinska varnost 3.8 2 3.8 2svoboda 4.9 3 6.1 3 <0.01**sreča 7.9 5 7.4 5 <0.05*samospoštovanje 8.2 6 7.4 6 <0.01**modrost 8.5 8 7.7 7 <0.05*odrešenje 9.9 12 7.3 4 <0.001***udobno življenje 7.8 4 10.0 13 <0.001***občutek dovršitve 8.3 7 9.4 10 <0.01**enakost 8.9 9 8.3 8zvesto prijateljstvo 9.6 11 9.1 9narodna zavest 9.2 10 9.8 11notranja harmonija 11.1 13 9.8 12 <0.001***zrela ljubezen 12.6 14 12.3 14svet lepote 13.6 15 13.5 15družbena priznanost 13.8 16 15.0 17 <0.001***veselje 14.2 17 15.0 16 <0.01**razburljivo življenje 14.6 18 15.8 18 <0.001***

Razlike med spoloma - naši podatki Razlike med spoloma - naši podatki (n=1975)(n=1975)

ČUTNE Pearsonov r -,057 Sig. ,011VARNOSTNE Pearsonov r ,052 Sig. ,021STATUSNE Pearsonov r -,126 Sig. ,000PATRIOTSKE Pearsonov r -,119 Sig. ,000SOCIETALNE Pearsonov r ,132 Sig. ,000SOCIALNE Pearsonov r ,105 Sig. ,000TRADICIONALNE Pearsonov r ,05 Sig. ,011KULTURNE Pearsonov r ,019 Sig. ,408SPOZNAVNE Pearsonov r ,030 Sig. ,187AKTUALIZACIJSKE Pearsonov r ,012 Sig. ,590VERSKE Pearsonov r ,028 Sig. ,213

HEDONSKE Pearsonov r -,056 Sig. ,013

POTENČNE Pearsonov r -,131 Sig. ,000

MORALNE Pearsonov r ,132 Sig. ,000

IZPOLNITVENE Pearsonov r ,024Sig. ,289

DIONIZIČNE Pearsonov r -,106

Sig. ,000

APOLONSKE Pearsonov r ,109

Sig. ,000

Individualizem - kolektivizem Pionirska opažanja

Tönnies: gemeinschaft - gesellschaft Emil Durkheim: organska in mehanska solidarnost Max Weber: protestantska – katoliška etika William James: though – tender mindedness Vseskozi se vsiljuje vzporednica z maskulinostjo/femininostjo

Bakan Agentnost in komunija

Hofstede in raziskovanje medkulturnih razlik Dimenzije medkulturnega prostora Težišča: vrednote, samopodoba, odnosi z drugimi, atribucije,

zadovoljstvo z življenjem Novi pogledi

Glej članek Oyserman, D., Coon, H. M., & Kemmelmeier, M. (2002). Rethinking Individualism and Collectivism: Evaluation of Theoretical Assumptions and Meta-Analyses. Psychological Bulletin, Vol. 128, No. 1, 3–72.

Dimenzije medkulturnega prostora Gert Hofstede, 1980: dimenzije

vrednot (v medkulturnem prostoru) Majhna – velika distanca moči Individualizem – kolektivizem Maskulinost - femininost Visoko izogibanje negotovosti

– nizko izogibanje negotovosti Dolgoročnost – kratkoročnost

Harry Triandis, 1998 Idiocentrizem - alocentrizem

Fons Trompenaars Univerzalizem – partikularizem Individualizem –

komunitarnost Nevtralnost – emocionalnost Specifičnost – difuznost Dosežki – askripcija Odnos do časa Odnos do narave

Hofstede, G. (1980). Culture's consequences: International differences in work-related values. Beverly Hills CA: Sage Publications

Triandis, H.C. (1995). Individualism and collectivism. Oxford: Westview Press

Pomen Hofstedovih dimenzij I

Individualizem Vezi med posamezniki so rahle

Pričakuje se, da bo vsak predvsem skrbel zase in za svojo ožjo družino

Identiteta temelji na posamezniku. Posameznik je enkraten.

Prevladujoča “jaz” zavest, osebni interesi nad skupnimi. Pomen osebnih ciljev in iniciative.

Pravica do osebne lastnine, mišljenja in mnenj. Identity is based on the individual.

Severna Amerika, severna Evropa

Kolektivizem Od rojstva je posameznik močno integriran v kohezivne skupine

Te skrbijo za varnost v zameno za nevprašljivo lojalnost

Identiteta temelji na pripadnosti socialni skupini. Pomembnost vzdrževanja notranje skupinske harmonije. Prevladujoča “mi” zavest, skupni intresi nad osebnimi. Zaupanje v skupinske odločitve, mnenja določa skupina.

Azija, Latinska Amerika, Afrika

Pomen Hofstedovih dimenzij II

Distanca moči Stopnja, koliko neka kultura tolerira neenako porazdelitev moči med posamezniki, ustanovami in organizacijami

Visoka:

Neenakost se pričakuje in sprejema. Latinska Amerika, Afrika, Azija.

Nizka:

Enakost je ideal. Severna Evropa, Severna Amerika.

Izogibanje negotovosti

Koliko se kultura čuti ogroženo ob negotovih situacijah

Visoka:

Negotovost se čuti kot ogrožanje. Drugačno je nevarno. Netolerantnost so odklonskih idej in obnašanj. Odpor do inovacij. Grčija, Portugalska, Gvatemala, Belgija, Japonska.

Nizka:

Negotovost je normalna v žviljenju. Toleranca odklonskih in inovativnih idej ter obnašanj. Singapur, Jamajka, Danska, Švedska, Anglija.

Maskulinost - femininost

Koliko v kulturi prevladujejo “moške” in “ženske” vrednote

Maskuline kulture:

Materialni uspeh in napredek. Možje agresivni, ambiciozni in trdi, ženske nežne in skrbne. Japonska, Avstrija, Anglija, Nemčija, ZDA, Avstralija

Feminine kulture:

Skrb in socialna gotovost. Moški in ženske so lahko nežni. Skandinavija, Nizozemska.

Dolgoročnost – kratkoročnost (konfucijanski dinamizem)

Poudarjanje dolžnosti, morale in kreposti nasproti hitrim rezultatom in trošenju

Dolgoročne kulture

Adaptacija tradicije modernemu kontekstu. Spoštovanje statusa in reda. Vztrajnost, varčnost, počasni rezultati. Kitajska, Koreja, Japonska.

Kratkoročne kulture

Spoštovanje tradicije. Osebna trdnost. Malo varčevanja, pričakujejo se hitri rezultati. Zahodne družbe, Pakistan, Nigerija, Filipini.

Težišča Individualizem

Centralizira osebno Osebni cilji, osebna enkratnost,

osebna kontrola, osebne vrednote Periferalizira socialno

Samopojmovanje Doseganje in vzdrževanje pozitivne

samopodobe JE ključno (Baumeister, 1998)

Zadovoljstvo s seboj, uspešnost in sprejemljive osebne posebnosti se visoko cenijo (Oyserman & Markus, 1993; Triandis, 1995)

Samodefiniranje s pomočjo abstraktnih osebnostnih potez (Fiske, Kitayama, Markus, & Nisbett,1998)

Dobro počutje, zadovoljstvo se opira na lastno uspešnost, avtonomnost in veljavo (Diener & Diener, 1995; Markus & Kitayama, 1991).

Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene k sebi, jazu, ki se pojmuje kot stabilni vzrok delovanja (Choi, Nisbett, & Norenzayan, 1999; Miller, 1984; Morris & Peng, 1994; Newman, 1993).

Dekontekstualizirani slog razmišljanja Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost so

pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši

Kolektivizem Periferalizira osebno Centralizira socialno

skupino, skupne cilje, skupne vrednote)

Samopojmovanje Doseganje in vzdrževanje pozitivne

samopodobe NI tako ključno (Baumeister, 1998)

Identiteta se gradi na skupinski pripadnosti (Hofstede, 1980; Hsu, 1983; U. Kim, 1994; Markus & Kitayama, 1991)

Zadovoljstvo s seboj se gradi na izpolnjevanju socialnih vlog in obligacij (Triandis, 1995; Kwan & Singelis, 1998)

Samodefiniranje s pomočjo socialnih in kontekstnih deskriptorjev (Fiske, Kitayama, Markus, & Nisbett,1998)

Dobro počutje in zadovoljstvo z življenjem se bolj opira na odnose z drugimi in na vključenost v kolektiv

Presoje in kavzalne atribucije so usmerjene h kontekstu in situaciji

Situacijsko specifični slog razmišljanja Odnosi z drugimi in skupinska pripadnost

so pojmovani kot trajnejši in intenzivnejši

Iz Hofstedovih originalnih študij (55 držav, 88000 oseb)

Novi primerjalni podatki (sečišče: ZDA, negativne vrednosti pomenijo visok individualizem in kolektivizem) (Oyserman in sod. 2002).

Kulturni model - naše študije

Primerjalni podatki Slovenija, Avstrija, Japonska MDS klastri faktorske analize

2 faktorja 4 faktorji več faktorjev

Scatterplot 2D

Final Configuration, dimension 1 vs. dimension 2

Dimension 1

Dim

ensi

on 2

POSTEN

DRUZABOTROCI

NARAVA ZNANJE

DOBROTA

DELAV

DOLGO_Z

UGLED

PARTNER

SVOBODA

MORALA

SLOGA POKLICSPORT

VERA

UDOBNO

PATRIOT

ZAKONI

SOLIDAR

LEPOTAMIR

USTVAR

ZVESTOBA

KULTURASPOLNOST MOC

DENARNAPRED

SAMOIZP

ZDRAVJE

PROSTI_C

NAC_ENAK

PRIVLAC

VZN_ZIV

VARNOST

DRUZ_SR

POCITEK

PRAVICA

HRANA

PRIJAT

MODROST

ENAKOST

NAR_PON

SLAVA

PROSTO_G

ZABAVA

UPANJELJUBEZ

RESNICA

REDUMETNOST

POLIT

REKORD

-1,2

-0,8

-0,4

0,0

0,4

0,8

1,2

1,6

-1,4 -1,0 -0,6 -0,2 0,2 0,6 1,0 1,4

potenčne vrednote

hedonske vrednote

izpolnitvene vrednote

moralne vrednote

DIONIZIČNE VREDNOTE

APOLONSKE VREDNOTE

SLOSLO

Scatterplot 2D

Final Configuration, dimension 1 vs. dimension 2

Dimension 1

Dim

ensio

n 2

POSTEN

DRUZAB

OTROCINARAVA

ZNANJE

DOBROTA

DELAV

DOLGO_ZUGLED

PARTNER

SVOBODA

MORALASLOGA

POKLICSPORT

VERA

UDOBNO

PATRIOTZAKONI

SOLIDAR

LEPOTA

MIRUSTVAR

ZVESTOBA

KULTURA

SPOLNOST

MOCDENAR

NAPRED

SAMOIZP

ZDRAVJE

PROSTI_C

NAC_ENAK

PRIVLAC

VZN_ZIV

VARNOSTDRUZ_SR

POCITEKPRAVICA HRANA

PRIJAT

MODROST

ENAKOST

NAR_PON

SLAVA

PROSTO_G

ZABAVA

UPANJE

LJUBEZ

RESNICARED

UMETNOST

POLIT

REKORD

-1,2

-0,8

-0,4

0,0

0,4

0,8

1,2

-1,4 -1,0 -0,6 -0,2 0,2 0,6 1,0 1,4

potenčne vrednote

hedonske vrednote

izpolnitvene vrednote

moralne vrednote

APOLONSKE VREDNOTE

DIONIZIČNE VREDNOTE

JAPJAP

Tree Diagram for 54 Variables

Complete Linkage

1-Pearson r

Linkage Distance

SOLIDAR MODROST LEPOTA

UMETNOST KULTURA NARAVA LJUBEZ VERA

MORALA SLOGA

DOBROTA PRAVICA POCITEK

ZVESTOBA VARNOST ENAKOSTNAC_ENAK

MIR RESNICA UPANJE NAPRED ZNANJE ZAKONI

RED DELAV

NAR_PON PATRIOT OTROCI PRIVLAC

SPOLNOST VZN_ZIV

SAMOIZP USTVAR HRANA DENAR

UDOBNOPROSTO_G

ZABAVAPROSTI_C SPORT ZDRAVJE POKLIC DRUZ_SR PARTNER UGLED

DOLGO_Z REKORD POLIT SLAVA MOC PRIJAT

SVOBODA DRUZAB POSTEN

0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4

apolonske

dionizične

moralne

izpolnitvene

hedonske

potenčne

SLOSLO

Tree Diagram for 54 Variables

Complete Linkage

1-Pearson r

Linkage Distance

HRANA VZN_ZIV NAPRED

PROSTO_G USTVAR

UMETNOST KULTURA LEPOTA PRIVLAC

UDOBNO ZABAVA

PROSTI_C SVOBODA

POLIT VERA

REKORD SLAVA MOC

DENAR POKLIC UGLED

MODROST ZNANJE LJUBEZ

SAMOIZP RESNICA PRAVICA

ENAKOSTNAC_ENAK

MIRSPOLNOST

SPORT PARTNER DRUZAB UPANJE

ZVESTOBA RED

ZAKONI NAR_PON PATRIOT SLOGA

MORALA DELAV

DOBROTA POCITEK

VARNOST ZDRAVJE

PRIJAT NARAVA OTROCI

DOLGO_Z DRUZ_SR SOLIDAR POSTEN

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2

apolonske

dionizicne

moralne

izpolnitvene

potencne

hedonske

JAPJAP

  slov 1 slov 2 jap 1 jap 2 avs 1 avs2

slov 1 1.00 -.82 .69 -.62 .70 -.62

slov 2 -.82 1.00 -.75 .76 -.72 .73

jap 1 .69 -.75 1.00 -.84 .77 -.64

jap 2 -.62 .76 -.84 1.00 -.68 .62

avs 1 .70 -.72 .77 -.68 1.00 -.78

avs 2 -.62 .73 -.64 .62 -.78 1.00

Kulturni model - Kulturni model - nad.nad.

Korelacije med nasičenji vrednot za dve faktorski dimenziji pri avstrijskem, japonskem in slovenskem vzorcu.

Korelacije med rangom vrednot treh nacionalnih vzorcev.   slovenija avstrija japonska

Slovenija 1.00 .85 .76

Avstrija .85 1.00 .71

Japonska .76 .71 1.00

Primerjalni podatki Slovenija, Avstrija, Japonska

-2 -1 0 1

čutne

varnostne

statusne

patriot.

societ.

sicialne

tradic.

kulturne

spoznav.

aktualiz.

verske

Japonci

Avstrijci

Slovenci

Primerjalni podatki Slovenija, Avstrija, Japonska

-1,50E+00 -1,00E+00 -5,00E-01 0,00E+00 5,00E-01

hedonske

potenčne

moralne

izpolnitvene

dionizične

apolonske

JAPONCI

AVSTRIJCI

SLOVENCI

Kulturni model - zaključki Zaključki

univerzalnost tem večja, čim bolj generalne so vrednotne kategorije obstajajo medkulturne razlike v relativnem pomenu kategorij vrednot

HIPOTEZE IN NJIHOVO PREVERJANJEčetrta hipoteza predpostavlja, da so najkompleksnejše kategorije vrednot univerzalne in da jih najdemo v vseh kulturnih okoljih; DApeta hipoteza predpostavlja, da so manj kompleksne kategorije vrednot manj univerzalne, torej bolj odvisne od kulturnih vplivov; DAšesta hipoteza predpostavlja, da obstajajo med različnimi kulturnimi okolji razlike v relativnem vrednotenju istih vrednot in

vrednotnih kategorij; DA

Vrednote v življenju

Vrednote in življenjske odločitve šola, študij, poklic versko prepričanje politično prepričanje

Druge pomembne spremenljivke izbira partnerja (pomen skupnih vrednot!) načrtovanje družine odnos do tujcev

Vrednote in obnašanje (ne)skladnost obnašanja z vrednotami

Vpliv vrednotne orientacije na izbiro študija

delež skupne variance med prediktorskimi in kriterijskimi delež skupne variance med prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkamispremenljivkami

multipli R 0,661 (R2=0,436)

 

intervalno skaliranje ordinalno skaliranje

multipli R

kvadratni R

prilagojeni kvadratni R

multipli R

kvadratni R

prilagojeni kvadratni R

.661 .436 .357 .843 .711 .670

.572 .327 .313 .666 .443 .432

.508 .258 .253 .535 .286 .282

.485 .235 .232 .543 .295 .293

 

 

54 posameznih vrednot

kategorije srednjega obsega

kategorije večjega obsega

kategorije največjega obsega

Centroidi fakultet (OVERALS)

OVERALS: aplikacija multivariatne logike (kanonična faktorska analiza) na nominalne podatke

interpretacija dimenzij:

1: dionizična - apolonska usmeritev2: transpersonalne (moralne, potenčne) - personalne (izpolnitvene, hedonske)

Povprečja fakultet

kategorije večjega obsega

0 50 100

hedonska

potenčna

moralna

izpolnitvena

mf

pf

pef

fmf

fdv

btf

agrft

fs

ag

teof

ff

Povprečja

fakultet kategorije

največjega obsega

0 50 100

dionizična

apolonska mf

pf

pef

fmf

fdv

btf

agrft

fs

ag

teof

ff

Vrednote in versko prepričanjeVrednote in versko prepričanje

30

40

50

60

70

80

dionizične apolonske

neverni

zmerno verni

zelo verni

-0,4

-0,2

0

0,2

0,4

0,6

1 2

neverni

zmerno verni

zelo verni

dionizične apolonske

Vrednote in politično prepričanjeVrednote in politično prepričanje

-0,5

-0,4

-0,3

-0,2

-0,1

0

0,1

0,2

1 2

levo

neodločeni

desno

dionizične apolonske

30

40

50

60

70

80

90

hedonski potenčni moralni izpolnitveni

levo

neodločeni

desno

Izbira partnerja

Pomen skupnih vrednot Pomen skupnih vrednot

narašča s časom partnerskega odnosa

Skupne vrednote krepijo jakost in trajanje partnerskega odnosa partnerji tudi približujejo

svoja stališča, prepričanja in vrednote

trajanje odnosa

pomen vrednot

vrednote enegain drugega partnerja

Načrtovanje družine, število otrok

Multipla korelacija 54 vrednot s številom otrok znaša 0,412 (R2 = 0,17) (Musek, 2003)

Najpomembnejši prediktorji vera v Boga, prosti čas, red in disciplina, smisel za

kulturo, polno in vznemirljivo življenje, denar in imetje, mir in počitek, veselje in zabava, slava in občudovanje, ljubezen

njihova multipla korelacija znaša 0,356 (nekaj manj kot 13 % skupne variance)

Osebe z največ otroki višje ocene pomembnosti verskih in potenčnih vrednot nižje vrednosti hedonskih in čutnih vrednot pri osebah z najmanj otroki ali brez otrok je obratno

Odnos do tujcev / priseljencev Vrednote kot prediktor odnosa do tujcev / priseljencev

multipla korelacija med 54 vrednotami in odnosom do tujcev je 0,775 (R2 = 0,60) (Musek, 2003)

samo 5 vrednot korelira 0,653 (R2 = 0,453) Kako je s tem pri srednješolski mladini? Interakcija med spolom in tipom šole

najbolj pozitiven odnos pri gimnazijkah nato pri dijakinjah strokovnih šol in nato pri enih in drugih

dijakih razlika med spoloma pa je v gimnazijah bistveno večja kot v

strokovnih srednjih šolah Interpretacije

zakaj je pri ženskah odnos bolj pozitiven? večji občutek konkurenčnosti pri moških razlike v evolucijsko oblikovanih spolnih strategijah

Regresijska analiza vpliva vrednot Regresijska analiza vpliva vrednot na odnos do priseljecevna odnos do priseljecev

Spol in tip šole kot moderatorja odnosa do tujcevSpol in tip šole kot moderatorja odnosa do tujcev

skupine

gimnazijkegimnazijcisrednješolkesrednješolci

Odn

os d

o pr

isel

jenc

ev (

vsot

a to

čk)

34

32

30

28

26

24

22

Vrednote in obnašanje

(Ne)skladnost med vrednotami in obnašanjem

Model odnosa med vrednotami in obnašanjem

Dejavniki, ki vplivajo na odnos Smo lahko optimisti ali pesimisti?

Model odnosa vrednote - obnašanje Obnašanje ni vedno v skladu z vrednotami (stališči,

načeli, prepričanji...) Je problem v nepoznavanju vrednot? Je problem v naravi odnosa vrednote - obnašanje?

VREDNOTEVEDENJSKE

NAMEREOBNAŠANJE

Dejavniki, ki vplivajo na odnos med vrednotami in obnašanjem

potrebe, motivi situacijski pritiski druge vrednote besedno - vedenjsko

osvajanje vrednot samorefleksija prejšnje obnašanje metaodločitve

SITUACIJSKI PRITISKI

POTREBE, MOTIVI

DRUGE VREDNOTE

BESEDNO/VEDENJSKO OSVAJANJE

SAMOREFLEKSIJA

PREJŠNJE OBNAŠANJE

METAODLOČITVE

Predhodne odločitve - metaodločitvePredhodne odločitve - metaodločitve

IZBIRNA SITUACIJA

("golob na strehi" ali "vrabec v

roki")

ODLOČITEV("vrabec v

roki")

meta-odločitev

("golob nastrehi")

izbirna situacija

odločitev("golob na

strehi")

metaodločitev

brez metaodločitve

takojšnja zadovoljitev

poznejša zadovoljitev

Kaj lahko zaključimo?

Smo lahko optimisti ali pesimisti? mnogi dejavniki zmanjšujejo skladnost vedenjske namere povečujejo skladnost

Pomen oblikovanja vrednotnega sistema v vzgoji in samodelovanju utrjevanje vedenjskih namer

Literatura Musek, J. (1990). Human values in the context of age, gender and personality. Psychol. Beitr. (Lengerich),

1990, 32, 1/2, str. 36-44. Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubjana: Filozofska fakulteta – Znanstveni inštitut Filozofske

fakutlete. Str. 49-70. Musek, J. (1992). Dimensions of personality and value orientations. V: Marjanovič-Umek, L. (ur.), Žagar, D.

(ur.). Department of psychology : 40 years : collection of scientific papers. Ljubljana: Faculty of Philosophy, Department of Psychology, 1992, str. 11-27.

Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy. V celoti. Musek, J. (1993). The universe of human values : a structural and development hierarchy. Stud. psychol.,

1993, let. 35, 4/5, str: 321-326. Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 147-188. Musek, J. (1994). Osebnostne poteze in vrednotne usmeritve. Psihol. obz. (Ljubl.), maj 1994, vol. 3, št. 1,

str. 13-28. ali: Musek, J. (1994). Values and Value Orientations in the Background of European Cultural Traditions.

Anthropos (Ljublj.), 26, international issue (1994), str. 272-280. Musek, J. (1998). Political and religious adherence in relation to individual values. Stud. psychol., 1998, 40,

1/2, str: 47-59. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy. Str.

3-74, 201-358. Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Str. 203-228. Pogačnik, V. (1986). Jaz, struktura osebosti in vrednote. Anthropos, 1-2, 58-65.

Literatura Ajzen, I.  &  Fishbein,  M. (1977). Attitude-behavior relations: A theoretical  analysis and  review  of

empirical research. Psychological Bulletin, 84, 888-918. Bentler, P. M., & Speckart, G. (1981). Attitudes "cause" behaviours: A structural equation analysis. Journal

of Personality and Social Psychology, 40, 226-238. Bond, M. H. (1988) Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values:

The Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015.

Chaiken, S., & Stangor, C. (1987). Attitudes and attitude change. Annual Review of Psychology, 38, 575-630.

Chinese Culture Connection (1987). Chinese values and the search for culture-free dimensions of culture. Journal of Cross-Cultural Psychology, 18, 143-164.

Cooper, J., & Croyle, R. T. (1984). Attitudes and attitude change. Annual Review of Psychology, 35, 395-426.

Sagiv, L. and Schwartz, S. H. (1995).Value priorities and readiness for outgroup social contact. Journal of Personality and Social Psychology, 69, 437-448.

Schlenker, B. R. (1982). Translating actions into attitudes. In L. Berkowitz (Ed.), Advances in experimental social psychology (Vol. 15, pp. 194-248). New York: Academic Press.

Schwartz, S. H. & Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3, 550-562.

Schwartz, S. H. & Bilsky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and structure of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878-891.

Schwartz, S. H. (1991) The universal content and structure of values: Theoretical advances and empirical tests in 20 countries. Advances in Experimental Social Psychology, 25, 1-65.

Snyder, M., & Kendzierski, D. (1982). Acting on one's attitudes: Procedures for linking attitude and behaviour. Journal of Experimental Social Psychology, 18, 165-183.

Zanna, M. P., Olson, J. M., & Fazio, R. H. (1980). Attitude-behaviour consistency: An individual differences perspective. Journal of Personality and Social Psychology, 38, 432-440.

Spletne strani

http://mentalhelp.net/psyhelp/chap3/ http://www.maccoby.com/ http://www.swarthmore.edu/SocSci/kgergen1/

newaging.html http://www.valdosta.peachnet.edu/~whuitt/psy702/

morchr/morchr.html http://www.wsu.edu:8001/vcwsu/commons/topics/

culture/values-beliefs/religion/religious-systems.html