PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI

Prof. dr. Janek MusekI. letnik pedagogike

PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI

Predavanje 2:OCENJEVANJE IN

RAZISKOVANJE OSEBNOSTI

Pregled vsebine

Uvod in historiat Osnove ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Osebnostni vpraalniki in lestvice Lestvice motivov, interesov, vrednot Projekcijske tehnike Druge oblike osebnostne diagnostike Pravila, naela in posebnosti osebnostne

diagnostike

Zakaj ocenjevanje osebnosti? Medosebne razlike

Niti dva loveka nista enaka (niti ED!) Razlikujemo se v posameznih lastnostih Razlikujemo se kot osebnosti v celoti

Spoznavna in praktina potreba po poznavanju osebnostnih lastnosti in osebnosti Tenja po spoznavanju osebnostnih

lastnosti je eden temeljnih, evolucijsko pogojenih motivov

Poznavanje osebnosti je nujno za medsebojne odnose in soitje

Osebnost bistveno vpliva na obnaanje, doseke in uspenost

Ima dolgo zgodovino, a kratko znanstveno preteklost V em se razlikuje znanstveno

ocenjevanje osebnosti od obiajnega? Sistematino, na zakonitih principih

utemeljeno reduciranje napake ocenjevanja

Manjanje napake ocenjevanja sluajna napaka sistematina napaka obe sta v obiajnem ocenjevanju veliki, v

znanstveno utemeljenem ocenjevanju in merjenju ju skuamo zmanjati

S tem pridobimo VELJAVNOST ocen

X = T + er + es

Sluajna in sistematina napaka

Primeri: merjenje telesne viine v evljih; merjenje inteligentnosti pri poznavanju testa, utrujenosti; merjenje nezaelene osebnostne lastnosti pri vplivu socialne zaelenosti, vpliv navodil na reevanje testov (gre za enak vpliv zaelenosti, poznavanja, utrujenosti).

Primeri: nepozornosti v merjenju; individualna napana razumevanja vpraanj; sluajna odstopanja, tudi e so velika, se pojavljajo v obeh smereh, tako da to ne vpliva na aritmetino sredinoTODA: majhno tevilo sluajnih odstopanj lahko vpliva tudi na povpreje!

Konkretni primeri Kako pogosto vas boli glava (ocene od 1 /zelo redko/ do 5 /zelo pogosto/) Srednja pogostost se razlino pojmuje, za nekatere je to enkrat na teden (a), za veino je

to priblino enkrat na mesec (b), za tretje dvakrat v letu (c) itd., te razlike se distribuirajo po sluaju in to ne vpliva na povpreje (pa pa na variabilnost). Recimo, da 10 ljudi dejansko boli glava enkrat na mesec. 3 sodijo k a in bodo dali dal oceno dokaj redko, 4 sodijo k b, in bodo dal oceno srednje, 3 sodijo k c, in bodo dali oceno dokaj pogosto. Srednja ocena bo ustrezala veinski oceni, eprav dejanskih odstopanj od te ocene veliko. Povpreje bo v obeh primerih 3. Variabilnost pa bo bistveno veja kot pri vzorcu drugih 10 ljudi, ki vsi ocenjujejo kot veina (b). V prvem primeru bo standardni odklon 0,82 in v drugem primeru 0.

Priblino enako tevilo ljudi ocenjuje prestrogo kot jih ocenjuje premilo, odstopanja bodo v tem primeru sluajno razporejena.

Pri navodilu, da je treba ocenjevati strogo, pa bodo odstopanja sistematina.

Zelo redko

3Dokaj redko104Srednje

3Dokaj pogostoZelo pogosto

Koliko vas pripada temu tipu osebnosti elite si, da bi vas drugi ljudje imeli radi in vas obudovali, pa

vendar ste tudi kritini do sebe. eprav imate nekatere osebnostne ibkosti, ste jih v splonem zmoni premagovati in obvladovati. Imate doloene sposobnosti, ki so znatne, pa jih e niste dovolj izkoristili. Medtem ko ste navzven disciplinirani in samokontrolirani, ste v notranjosti lahko tudi zaskrbljeni in negotovi. Vasih resno dvomite, ali je bila vaa odloitev ali vae dejanje pravilno. Radi imate doloeno mero sprememb in raznolikosti, ovire in omejitve pa vas spravljajo v nezadovoljstvo. Kar ponosni ste na to, da znate neodvisno razmiljati in da ne sprejemate stali in mnenj drugih brez zadovoljivih dokazov. Ugotovili ste e, da ni modro, e se preve razkrivate drugim. So trenutki, ko ste ekstravertni, zgovorni in druabni in spet tudi trenutki, ko ste introvertni in zadrani. Nekatere vae ambicije in priakovanja so malce nerealistina.

Vasih veljavnost ni dovolj Forerjev (Barnumov) uinek Uporaba ohlapnih, za vse veljavnih opisov

doivljanja in obnaanja Kako naredimo vtis, da smo sijajen poznavalec in

diagnostik osebnosti Je podlaga arlatanskega osebnostnega

ocenjevanja (astrologija in druge mantike) Forer (1948) je besedilo pobral iz horoskopa Psihologi se moramo varovati barnumovskega pristopa

Ocenjevanje mora biti tudi distinktivno, diskriminativno, zajeti mora razlike med nami

Historiat osebnostne diagnostike Zgodovinski primeri testiranja

Sv. pismo, Gedeon Kitajska

Antina osebnostna diagnostika Fiziognomika Mantina psihodiagnostika

astrologija druge mantike

Frenologija Predhodniki znanstvenega ocenjevanja

osebnosti

Zgodovinski primeri Zgodovinski primeri

testiranja Sv. pismo, Gedeon Kitajska:

mandarinski izpiti glasba, pesnenje zgodovina,

filozofski teksti lokostrelstvo pisanje raunanje umetnost

pogovora in nastopanja

pravo, strategija, gospodarstvo, geografija, finance, zgodovina

Jerobaal, to je Gedeon, se je zgodaj odpravil z vsemljudstvom, ki je bilo z njim. Utaborili so se pri studencuHaradu. Tabor Madiancev pa mu je bil na severni strani prigriu Moreju v ravnini. Gospod je rekel Gedeonu: "Preve jeljudstva, ki je s teboj, da bi mu dal Madiance v roke. Sicer bi se Izrael ponaal zoper mene, e: Z lastno mojo sem se reil!' Zato zdaj klii glasno, da bo ljudstvo slialo:,Kdor se boji in trepeta, naj se vrne in odide od gorovja Galaad!' In vrnilo se jih je izmed ljudstva dvaindvajset tiso, ostalo jih jedeset tiso. Gospod pa je rekel Gedeonu: e je preveljudstva. Popelji jih k vodi, da ti jih tam preberem! O katerem tipotem poreem: ,Ta pojde s teboj', ta naj gre s teboj. O katerem koli pa ti poreem:,Ta ne pojde s teboj', naj ne gre. In peljal je ljudstvo k vodi. Gospod pa je rekel Gedeonu: Vsakega, ki bo srebal vodo s svojim jezikom, kakor pes loka, postavi posebej! In vsakega, ki bo pokleknil, da bi pil, postaviposebej! In bilo je tevilo tistih, ki so z roko nosili vodo v ustain jo tako srebali, tri sto mo. Vse drugo ljudstvo pa jepokleknilo, da je pilo vodo. Nato je Gospod rekel Gedeonu: ,S tristo momi, ki so vodo srebali, vas bom reil in ti dalMadiance v roke; vse drugo ljudstvo pa naj gre vsak na svojdom. Ko so vzeli ive ljudstva in njih trombe v svoje roke, jeodpustil vse izraelske moe, vsakega k njegovemu otoru. Le tristo mo je obdral. Tabor Madiancev pa je bil pod njim v ravnini.

Antina osebnostna diagnostika Hipokrat

4 telesni sokovi, 4 lastnosti 4 temperamenti, spoznamo jih po obnaanju Prva klasifikacija duevnih bolezni Manija, melanholija, frenitis (vnetje moganov)

Galen Opis temperamentov (pozneji opisi, ki so prevladali, se nekoliko razlikujejo)

Platon Zanimanje za medosebne razlike Razumno in nerazumno obnaanje Notranji konflikt in potlaevanje

Aristotel Ve pobud, med drugim zagovornik fiziognomike (levje dolge noge znak hrabrosti)

Teofrast Opisi znaajev Negativni znaajski skei

Znanstvena vrednost Sklepanje iz podobnega obnaanja na podobne vzroke Nezmonost preverjati hipoteze

Fiziognomika povezanost telesnega z duevnim

(primer: ustva, posebna stanja, npr. pijanost)

sklepanje iz videza na osebnostne lastnosti

ivalska fiziognomika Aristotelove dedukcije Sklepanje po analogiji in brez

preverjanja (pogosto napano) pogosto v zvezi z astrologijo in

naukom o temperamentih VENDAR: tevilne povezave med

telesnim in duevnim so dognane in sama predpostavka ima veljavo Psihofiziologija emocij Psihologija izraza Konstitucijska psihologija Psihosomatika

Lev ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti Torej je lev hraber

Ta lovek ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti (kot lahko

sklepamo po analogiji z levi) Torej je ta lovek hraber

ivalska fiziognomika

Fiziognomika in temperament

Fiziognomika in astrologija

Pozneja fiziognomika Barthelemy Cocles Johannes Baptista Porta

(1535-1615) Caspar Johann Lavater (1741-

1801)

Barthelemy Cocles: Physiognomonia (1533)

Della Porta

Astrologija makrokozmos se zrcali v mikrokozmosu kakor na nebu, tako na zemlji usodo in osebnost posameznika doloa

konstelacija nebesnih sil ob rojstvu mapiranje gibanja nebesnih teles zodiakalni

pas horoskop znamenja (zodiakalni pasovi), planeti,

hie kombinatorina interpretacija

Zodiakalna tipologija osebnosti

1. avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematien, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv

2. ustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje moan, pada v ekstreme, zamerljiv, maevalen, zavidajo, ljubosumen

3. druaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodloen, pogajalski, ceni vrednost, pravinost in ravnovesje, rad uiva in flirta

4. druaben, prijazen, optimistien, liberalen, reformist, ut za politiko, neodvisen, aljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv

5. impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimistien, raziskovalen, odprt

6. komunikativen, zgovoren, radoveden; rad pie, bere, se ui, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen

7. kritien, analitien, rad zbira, delaven, ut za detajle, praktien, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etien, skromen, portvovalen

8. obutljiv, ustven, mil, neizrazit, empatien, souten, zvest, prilagodljiv, sprejemajo, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, ibke volje, konfuzen

9. optimistien, prisren, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, ut za duhovno, pravien, moralistien, zaitniki, superioren

10. ponosen, samozavesten, domiljav, aroganten, egocentrien, kreativen, rad v srediu pozornosti, igriv, teatralien, energien, povren

11. praktien, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, obuduje mo, rad pomaga, ima ut za varnost

12. zaitniki, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje obutljiv, radodaren, topel, druinsko in lastninsko usmerjen

Zodiakalna tipologija osebnosti - KLJU

1. avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematien, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv KOZOROG

2. ustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje moan, pada v ekstreme, zamerljiv, maevalen, zavidajo, ljubosumen KORPION

3. druaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodloen, pogajalski, ceni vrednost, pravinost in ravnovesje, rad uiva in flirta TEHTNICA

4. druaben, prijazen, optimistien, liberalen, reformist, ut za politiko, neodvisen, aljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv VODNAR

5. impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimistien, raziskovalen, odprt OVEN

6. komunikativen, zgovoren, radoveden; rad pie, bere, se ui, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen DVOJKA

7. kritien, analitien, rad zbira, delaven, ut za detajle, praktien, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etien, skromen, portvovalen DEVICA

8. obutljiv, ustven, mil, neizrazit, empatien, souten, zvest, prilagodljiv, sprejemajo, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, ibke volje, konfuzen RIBI

9. optimistien, prisren, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, ut za duhovno, pravien, moralistien, zaitniki, superioren STRELEC

10. ponosen, samozavesten, domiljav, aroganten, egocentrien, kreativen, rad v srediu pozornosti, igriv, teatralien, energien, povren LEV

11. praktien, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, obuduje mo, rad pomaga, ima ut za varnost BIK

12. zaitniki, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje obutljiv, radodaren, topel, druinsko in lastninsko usmerjen RAK

RIBI

VODNAR

KOZOROG

STRELEC

KORPION

TEHTNICA

DEVICA

LEV

RAK

DVOJKA

BIK

OVEN

Zodiakalna tipologija osebnosti

Druge mantike hiromantija (hiromantika,

palmistika) e vrsta drugih

! "" !# $ %

Frenologija Gall (1758-1828), Spurzheim korak naprej

vzrona hipoteza, ne veutemeljevanje na analogijah ali avtoritativnih predpostavkah

duevne moi moganska sredia

kritike frenologije pomanjkljivo preverjanje napani zakljuki in

napana posploevanja

Franz Joseph Gall

Kranioskopija

Frenoloki zemljevidi

Predhodniki znanstvene psihodiagnostike psihologija izraza grafologija pedagogika: ocenjevanje znanja medicinska / klinina diagnostika konstitucionalna psihologija

Psihologija izraza in grafologija psihologija izraza spontano izraanje osebnosti v dri (statini

izraz) in gibih (dinamini izraz) grafologija

Ludwig Klages (1872-1956)

Grafoloke ole 2. polovica 19. stoletja in

dalje Francoska (Michon,

Crpieux-Jamin) vicarska (Max Pulver)

Prostorska simbolika Nemka (Preyer, Busse,

Ludwig Klages) Italijanska (Moretti) Angleka (Singer, Hilliger)

Prostorska simbolike Uporaba v grafologiji in

projekcijskih tehnikah (npr. Test Drevo /Risanje drevesa/)

Grafologija nadaljevanje

Intelektualne kapacitete irina rk globina inteligentnosti Razmak med rkami odprtost inteligentnosti Razmak med besedami smisel za kritiko in argumente

Grafologija nadaljevanje

Velikost pisave: koncentracija in ekspanzija jaza Centripetalno - miselna koncentracija Centrifugalno ekspanzija jaza

Velika pisava: ekspanzija jaza na raun realnosti

Majhna pisava: mentalna koncentracija, pozornost na realnost

Srednja pisava (ravnovesje)

Grafologija Morettijev sistem

Okrogla pisava (girlande) prilagodljivost, druabnost Oglata pisava (arkade) napetost, agresivnost

Ocenjevanje znanja Jan Amos Komensky

(1592-1670) olske ocene prototip

ocenjevalne lestvice

Predhodniki znanstvene psihodiagnostike

klinina diagnostika medicina sistemi psihopatoloke

diagnostike, od Emila Kraepelina (1865-1926) do DSM

Metode ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Vpraalniki osebnosti Lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Druge metode

Preskusi sposobnosti - pionirji Francis Galton (1822-1911)

zanimanje za sposobnosti in znaaj (predlogi za merjenje enega in drugega)

statistine metode, antropometrija, londonska ola

uvedel ocenjevalne lestvice fizioloki koncept inteligentnosti

(hitrost moganskih procesov) neposredno in testno merjenje

Reakcijski asi, asociacijski asi Testne naloge

razoaranje nad neposrednimi indikatorji inteligentnosti Nizke korelacije med reakcijskimi asi in ocenami inteligentnosti

Alfred Binet (1857-1911) Alfred Binet

praktini cilj teoretski in operacionalno

psihometrini koncept inteligentnosti (inteligentnost je to, kar meri moj test)

Binetov test, binetariji Princip merjenja

inteligentnosti Reevanje umskih

problemov Teavnost nalog Pravilnost in nepravilnost

reitev ustrezna logika merjenja

graduacija nalog po teavnosti

pojem umske starosti binetariji, standardizacije

in norme

Dopolnite spodnja niza s pravilnim tevilom:6 10 18 34 ___1 1 2 3 5 8 13 21 ___

V oklepaj vpiite besedo, ki kona prvo in zane drugobesedo:RAZ (____) AVINE

proti je kakor proti ?

Pozneji razvoj William Stern (1822-1911)

pojem IQ Binetariji

Nemija, ZDA, drugi Terman (1877-1956)

Stanford-Binet tudija nadarjenih otrok

Novi testi inteligentnosti Yerkes (1876-1956)

skupinski testi Verbalni (Army alpha) Neverbalni (Army beta)

Wecshler (1896-1981) klinini test (WB, WISC,

WAIS) Individualno testiranje Verbalni in neverbani del Vsak ve podtestov

IQ = MSKS x 100

Matrini testi Merjenje g faktorja Progresivne matrice Domino testi (D-48)

Primarne sposobnosti Primarni faktorji inteligentnosti (Thurstone) Baterije sposobnosti

Npr. DAT serija Presojanje besednih odnosov Raunanje Presojanje abstraktnih odnosov Zaznavna urnost in tonost Presojanje mehanskih odnosov Presojanje prostorskih odnosov Presojanje ploskovnih odnosov rkovanje Uporaba jezika

Oznaite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirjuPRIHODNOSTa. starost b. preteklost c. bodonost . upanje

Napiite kar najve besed, ki zaenjajo na rko k

Kateremu od desnih teles pripada pla na levi strani?

Napiite vsote naslednjih vrstic:

17 + 84 + 29 =64 + 17 + 6 =13 + 26 + 18 =

Vpiite v prazne prostore tri rke, ki nadaljujejo niz:

a b x c c x d e x f g x _ _ _

Merjenje multiplih inteligentnosti Gardnerjeva koncepcija inteligentnosti Emocionalna inteligentnost

MEIS (Mayer & Salovey, 1997) Identifikacija, uporaba, razumevanje in upravljanje

emocij Duhovna inteligentnost

Lestvica duhovnosti

Tipi, vrste in oblike preskusov sposobnosti vrsta sposobnosti

inteligentnost ustvarjalnost emocionalna (socialna, praktina, moralna) inteligentnost specifini talenti in sposobnosti senzorne, motorine in psihomotorine sposobnosti

preskusi moi in hitrostni preskusi individualni in skupinski preskusi raunalniko vodeni preskusi veljavnost in zanesljivost testov standardizacija, norme, profili

Vpraalniki, lestvice in inventarji osebnosti

ocenjevanje osebnostnih lastnosti: potez in dimenzij

Robert SessionsWoodworth (1869-1962) Personal Data Sheet

(med 1. svetovno vojno)Vekrat se mi zdi, da stvari niso takne, kot so videti.___TAKO JE ___NI TAKO

Pogosto me muijo none more. ___TAKO JE ___NI TAKO

Veliko bolj sem utrujen kakor drugi.___TAKO JE ___NI TAKO

Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi.___TAKO JE ___NI TAKO

Vekrat se mi brez vzroka tresejo roke.___TAKO JE ___NI TAKO

Princip uporabe vpraalnikov

Identifikacija in opis obutij in vedenja (NE REEVANJE PROBLEMOV!)

samoocenjevanje akumulacija postavk

koliko? da se zagotovijo merske karakteristike (npr. veljavnost in

zanesljivost) Dovolj vpraanj, da zajamemo vse pomembne aspekte merjenega

pojava in da zagotovimo dovolj veliko zanesljivost odgovorov vrednotenje postavk

vsota tokovnih vrednosti je mera dimenzije ne gre za teavnost in pravilnost odgovorov!

standardizacija, norme, profili

Samoocenjevanje in njegovi problemi

tonost samoocenjevanja v mnogih pogledih samega sebe pa najbolje poznamo toda tudi slepa pega pristranosti v odgovorih

socialna zaelenost druge naravnanosti Steretopije

razline interpretacije vpraanj in odgovorov Barnumov uinek

lastnosti, ki so prisotne pri vseh kontrolne lestvice

Kdaj smo in kdaj nismo dobri samoocenjevalci? SMO: Ko gre za lastnosti, ki jih pogosto

opaamo, jih dobro prepoznavamo in lahko njihovo pojavnost pri nas primerjamo s pojavljanjem pri drugih

NISMO: Ko gre za lastnosti, ki so

prestinega pomena (zaelene si bolj, nezaelene pa manj prisojamo) Socialna zaelenost (tenja po

odobravanju) Pozitivna (samo)iluzija Sebisluna pristranost

Ko se pojavljajo napake ocenjevanja (npr. halo uinek, uinek simpatije)

Ko se pojavljajo naravnanosti in stereotipije (slogi) odgovarjanja Akviescenca in negativizem

Ko gre za razline interpretacije vpraanj in odgovorov (?)

Ko gre za pojave, ki jih ni mogoe zajeti s samoocenjevalnimi tehnikami (npr. zelo kompleksnih doivljanj) (?)

Ko gre za pojave, ki jih je teko opazovati in ocenjevati

Kontrolne lestvice Kontrola socialne zaelenosti

Ali ste se e kdaj v ivljenju zlagali? DA NE Ste si e kdaj prisvojili nekaj, za kar ste vedeli, da

pripada drugemu? DA NE Se pri jedi vedno obnaate tako, kot zahteva

bonton? DA NE Druge kontrolne lestvice

Kontrolne lestvice MMPI

Tipi, vrste in oblike vpraalnikov vsebina dimenzije

Osebnostne poteze e zlasti pomembno je

merjenje temeljnih dimenzij osebnosti E, N, P; pet faktorjev (E, A, C,

N, O) monodimenzionalni,

multidimenzionalni tip odgovora

da, ne da, ne, nekaj vmes ocenjevalna lestvica

raunalniko vodeni vpraalniki veljavnost in zanesljivost

vpraalnikov osebnosti

Zgodnji vpraalniki Woodworth PDS, Mooney, Bell, Bernreuter,

Cornell Index MMPI (Hathaway & McKinley) CPI (Gough), GZTS (Guilford & Zimmerman),

EPPS (Edwards) 16PF (Cattell) Eysenckovi vpraalniki

MMQ, EPI, EPQ (PEN) (Eysenck) Merjenje velikih pet faktorjev osebnosti

NEO, NEO-PI, NEO-PI-R (Costa & McCrae) IPIP vpraalniki (Goldberg), NEO-FFI, Saucier 40

BFMM (Saucier) BFQ, BFO (Caprara, Barbaranelli & Borgogni) TIPI (Gosling &), BFI (John & Srivastava; John,

Donahue & Kentle) Vpraalniki jaza, samopodobe,

samospotovanja, shem jaza, spolnih shem SDQ (Marsh & ONeill), Tennessee SCS (Fitts),

Offer SIQ Rosenberg SES, Coopersmith SEI BSRI (Bem)

Pomembne lestvice in inventarji Merjenje stali, preprianj in vrednot

lestvice stali lestvice vrednot

Allport, Vernon, Lindzey: Study of Values Rokeach Value Survey Schwartz Value Survey Musek MLV, Poganik

Merjenje motivov in interesov inventarji interesov

Osebnostne poteze Seznami Ocenjevalne lestvice bipolarne lestvice semantini diferencial

Veljavnost in zanesljivost lestvic in inventarjev

Projekcijske tehnike teorija projekcije

projekcija psihinih vsebin

nestrukturirano gradivo Carl Gustav Jung (1975-

1961) Hermann Rorschach (1884-

1929) vrste projekcijskih tehnik uporabnost projekcijskih

tehnik

Vrste projekcijskih tehnikdruge

projekcijske in izrazne tehnike

asociativne(Rorschach)

tehnike kreacije (TAT)

tehnike risanja in pisanja

tehnike dopolnjevanja

igralne tehnike

tehnikekonstrukcije

tehnike izbiranja in razvranja

PROJEKCIJSKE TEHNIKE

Primeri...

Kako dale gre lahko projekcija?

projiciranje lastne konstitucije?

Uporabnost projekcijskih tehnik vpraljivost projekcijske hipoteze nezadostne merske karakteristike

zelo problematine veljavnost, zanesljivost, objektivnost in obutljivost kaj sploh merijo? ne merijo zanesljivo tolmaenje je subjektivno podatki so neprecizni, v glavnem kvalitativni

(nominalni nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih meril uporabne so kot tehnike irokega spektra

vir kvalitativnih informacij dopolnjevanje z mersko ustreznejimi tehnikami

Naela in problemi ocenjevanja osebnosti kombinacija makroskopskih in mikroskopskih tehnik interaktivnost, konvergentnost, divergentnost in

integracija informacij problemi samoocenjevanja vpraalnika premisa in eksterna validacija

Vsebinska veljavnost Kriterijska veljavnost

O veljavnosti ne odloa vsebina, temve korelacija s kriterijem

Konvergentna in diskriminativna veljavnost Npr. test nevroticizma visoko pozitivno korelira z drugimi merami

nevroticizma in visoko negativno z merami psihinega zdravja

Integracija in interaktivnost informacij linearno in nelinearno

souinkovanje potez nelinearni uinek

surgentnost - popularnost anksioznost uni uspeh

surgentnost

popularnost

anksioznost

uni uspeh

inteligentnost

uni uspeh

Uni uspeh: souinek anksioznosti in vestnosti

anksioznost:

Poteze kot lupe in zastiralci ekstravertnost

katalizacijski, amplifikacijski uinek samoopozarjanje

obutljivost na situacije

agresiv nost

Profilna interpretacija vsak je agresiven na drugaen nain...

0123456789

AB

C

ABC

A 5 8 9 5B 5 2 9 5C 2 5 9 2

int eks agr sta

Povzetek Uvod in historiat Osnove ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Osebnostni vpraalniki in lestvice Lestvice motivov, interesov, vrednot Projekcijske tehnike Druge oblike osebnostne diagnostike Pravila, naela in posebnosti osebnostne

diagnostike

Literatura Bucik, T. (1997). Osnove psiholokega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.

175-226. Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 40-55. Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 51-94. Musek, J. (2005). Predmet, metode in podroja psihologije. Ljubljana, Filozofska

fakulteta. Musek, J. (1999). Psiholoki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.7-

15, 179-183. Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.151-178. Musek, J. (2005). Psiholoke dimenzije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.

(podatki o merjenju temeljnih dimenzij osebnosti, 17-52). Anastasi, A. (1961 in pozneje). Psychological testing. New York: Macmillan. 187-334; 491-

637. Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen:

Hogrefe & Huber. ali: Aiken, L. R. (1997). Psychological testing and assessment (9th ed.). Boston: Allyn & Bacon.

Literatura pregledi, revije Borkenau, P., & Liebler, A. (1993). Convergence of stranger ratings of personality and intelligence with self-

ratings, partner ratings, and measured intelligence. Journal of Personality and Social Psychology, 65, 546-553.

Butcher, J. N. and Rouse, S. V. (1996). Personality: Individual Differences and Clinical Assessment Annu. Rev. Psychol. 1996, Vol. 47: 87-111.

Cronbach, L. J., & Meehl, P. E. (1955). Construct validity in psychological tests. Psychological Bulletin, 52, 281-302. (klasika)

Fiske, D. & Pearson, P.H., 1970: Theory and Techniques of Personality measurement. Annual Review, 49-86.

Jannarone, R. J., Roberts, J. S. (1984). Reflecting interactions among personality items: Meehls paradox revisited. Journal of Personality and Social Psychology, 47, 621-628.

Jones, L. V. & Appelbaum, M. Psychometric methods. Annu. Rev. Psychol. 40, 1989. Lubinski, D. (2000). Scientific and Social Significance of Assessing Individual Differences: "Sinking Shafts

at a Few Critical Points". Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 405-444. Matarazzo, J.D. (1992). Psychological Testing and Assessment in the 21st Century. American Psychologist,

47, 1007-1018. Ozer, D. J. and Reise, S. P. (1994) Personality Assessment. Annu. Rev. Psychol. 1994 45: 357-388. Reise, S. P. & Waller, N. G. (1993). Traitedness and the assessment of response pattern scalability. Journal

of Personality and Social Psychology, 65, 143-151. Rushton, J. P., Brainerd, C. J., & Pressley, M. (1983). Behavioral development and construct validity: The

principle of aggregation. Psychological Bulletin, 94, l8-38. Wiggins, J. S. & Pincus, A. L. Personality: Structure and Assessment. Annu. Rev. Psychol. 43, 1992.

Journal of Personality Assessment (Lawrence Erlbaum Associates)

Spletni viri http://ipip.ori.org/ipip/ http://nw3.nai.net/~dakenny/interp.htm (medosebno zaznavanje) http://personality-project.org/revelle/syllabi/d05.html http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/readings-measurement.html http://psychology.about.com/science/psychology/cs/test/index.htm http://trochim.human.cornell.edu/ http://www.2h.com/Tests/personality.phtml http://www.lib.uchicago.edu/e/su/tests/ http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/ (osebnostni in inteligentnostni testi)