UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

Prednosti in slabosti družinskih podjetij na

podlagi primera iz podjetja Esperanca in Neimar

deisgn d.o.o

September 2015 Martina Shundovska

UNIVERZA MARIBOR

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH

PODJETIJ NA PODLAGI PRIMERA IZ PODJETJA

ESPERANCA IN NEIMAR DESIGN D.O.O

Benefits and disadventiages of family business in case of

Esperanca in Neimar design d.o.o

Kandidat: Martina Shundovska

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Finance in bančništvo

Mentor: prof. dr. Jernej Belak

Študijsko leto: 2015

Maribor, september 2015

i

POVZETEK

Družinsko podjetje je posebna oblika podjetja in prispeva velik delež k gospodarskemu

razvoju posamezne države. Družinska podjetja imajo posebne značilnosti, zaradi katerih

imajo edinstven pomen in se ločijo od nedružinskih podjetij

Diplomski seminar smo razdelili na dva vsebinska dela, in sicer teoretični in praktični. .

V teoretičnem delu smo opredelili družinsko podjetje kot pojem in smo pojasnili

njegove splošne značilnosti. Navedli smo njegove prednosti in slabosti na splošno in na

podlagi praktičnega primera.

V praktičnem delu diplomskega seminarja smo se omejili na eno podjetje, ki ima jasno

oblikovano vizijo in je v lasti ene družine. Proučili in predstavili smo njegove prednosti

in slabosti ter opisali kadrovsko strukturo, kako so razdeljene funkcije med zaposlenimi

in družinskimi člani.

Podali smo tudi informacije o premoženju, prihodkih in odhodkih podjetja, ki smo jih

dobili iz računovodstva za dve leti nazaj.

Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, družine,

družinski člani, sestava premoženja, prihodki, odhodki.

ii

ABSTRACT

Family business represents a special form of companies, and a large share of the

economic development in each country. Family businesses have special characteristics

which copied the importance of undertaking a unique and distinguished from non-

family firms.

Graduate seminar is divided into two substantive parts, namely theoretical and practical

parts.

In the theoretical part we define concept as a family business and we clarify its general

characteristics. Clearly, we cited the advantages and disadvantages of family business in

general, and on a practical example.

The practical part of the thesis was limited to one company with a clearly formulated

vision and is owned by one family The pros and cons exist within that and we describe

the staffing of the company. We described how the partial feature among employees

and family members.

We have given the information on the composition of the assets, revenues and expenses

of the company, which was obtained from the accounting officer for two years ago.

Key words: family business, the strengths and weaknesses of the family business,

family, family members, composition of assets, revenues, and expenses.

iii

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ....................................................................................................................... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ......................................................................................... 1

1.2 Namen in cilji ............................................................................................................................ 2

1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................................. 2

2. Družinsko podjetje .................................................................................................. 4

2.1 Opredelitev pojma družinsko podjetje .................................................................................... 4

2.2 Splošne značilnosti družinskega podjetja ............................................................................... 7

2.3 Nasprotja med družinskim in poslovnim sistemom ............................................................. 10

3. Prednosti in slabosti družinskega podjetja ......................................................... 12

3.1 Prednosti družinskega podjetja ............................................................................................. 12

3.2 Slabosti družinskega podjetja ................................................................................................ 15

4. Prednostih in slabostih družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar design

d.o.o'' .............................................................................................................................. 17

4.1 Predstavitev podjetja .............................................................................................................. 17

4.3 Organizacija in kadrovska struktura podjetja ..................................................................... 23

4.4 Obseg in sestava premoženja, prihodki in odhodki v podjetju ........................................... 25

4.4.1 Bilanca stanja za leti 2013 in 2014 ............................................................. 25

4.4.2 Izkaz uspeha podjetja za leti 2013 in 2014 ................................................ 28

5. Sklep ........................................................................................................................ 30

iv

KAZALO SLIK

Slika 1: Prepletanje družinskega in poslovnega sistema ............................................................................ 11 Slika 2: Lyncestis Herakleja, Bitola ........................................................................................................... 20 Slika 3:Etno hiša, ZOO, Bitola .................................................................................................................. 20 Slika 4: Postaja za tehnični pregled, Bitola ................................................................................................ 21 Slika 5: Hotel Epinal, Bitola ...................................................................................................................... 21 Slika 6: Kadrovska struktura družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' .......................... 24 Slika 7: Zaposleni po dejanski stopnji izobrazbe v leta 2015..................................................................... 25

v

KAZALO TABEL

Tabela 1: Opredelitev družinskega podjetja ................................................................................................. 5 Tabela 2: Bilanca stanja 2013 .................................................................................................................... 26 Tabela 3: Bilanca stanja za leto 2014......................................................................................................... 27 Tabela 4: Izkaz uspeha podjetja za leta 2013 ............................................................................................. 28 Tabela 5: Izkaz uspeha podjetja za leta 2014 ............................................................................................. 28

vi

1

1. UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V življenju se pogosto srečujemo z besedama družina in podjetje. Če člani

družine najdejo svojo pridobitniško korist v istem podjetju, nastane družinsko podjetje.

Prav to je tema diplomskega projekta. Diplomski projekt naj bi predstavil družinsko

podjetje ter prednosti in slabosti tega. Na podlagi številnih raziskav je ugotovljeno, da

družinska podjetja najdemo v vseh velikostih, največkrat v gospodarsko razvitih tržnih

ekonomijah, in so posebne narave. Zaradi tega se razlikujejo od nedružinskih podjetij.

V Evropi in ZDA je bilo ugotovljeno, da družinska podjetja prevladujejo oziroma

zavzemajo pomemben delež v strukturi vseh podjetij. Z družinskimi podjetji se

srečujemo v vseh velikosti, obstajajo med malimi in tudi srednje velikimi podjetji (Duh,

2003, str. 13).

Najstarejša družinska podjetja na svetu so ustanovljena na Japonskem, v Franciji in

Italiji (Duh, 2008, str. 33). V letu 2000 je v 16 državah (od tega 13 evropskih) potekala

mednarodna raziskava PRIMA, s katero so primerjali značilnosti družinskih podjetij v

posameznih okoljih. Raziskava PRIMA je bila ponovljena v Sloveniji z namenom

ugotoviti, kolikšen je delež družinskih podjetij. Rezultati so pokazali, da je delež zares

družinskih podjetij v Sloveniji (40,7 odstotka) znatno večji od deleža takih podjetij v

mednarodni raziskavi PRIMA (28,3 odstotka). To pomeni, da so podjetja v Slovenija v

večini družinska. S to oceno pridemo do ugotovitve, da družinska podjetja v Sloveniji

zaposlujejo vsaj 26 odstotkov aktivnega prebivalstva in ustvarjajo vsaj 22 odstotkov

celotne dodane vrednosti. Slovenska družinska podjetja so relativno majhna, večina se

uvršča v skupino mikropodjetij, zato so v manjši meri formalizirala svoj sistem odločanj

(Žaler, 2008).

Družinsko podjetje je po svoji strukturi in medsebojnih odnosih organizacija, v kateri

delujeta dva zelo različna sistema, zato je tudi zelo zapletena organizacija. Na eni strani

je družinski sistem, ki temelji na čustvih in družinskih vrednotah, na drugi strani pa

racionalni poslovni sistem (Žaler, 2008). Njihova bistvena značilnost je prepletanje

dveh različnih sistemov, družinskega in poslovnega. Posledica tega pa je morebitni spor

oziroma nesporazum med družinskimi člani. Kakovost odnosa med družinskimi člani

vpliva na uspešnost in razvoj družinskega podjetja. Osnova družinskega sistema so

čustva članov in dolgoročna lojalnost med njimi. Poslovni sistem je zgrajen na podlagi

pogodbenih odnosov. V nasprotju s tem je sistem v nedružinskih podjetjih popolnoma

neodvisen.

2

1.2 Namen in cilji

Namen diplomskega seminarja je ugotoviti, katere so prednosti in slabosti družinskih

podjetij na splošno ter predstaviti tiste, s katerimi se soočajo družinski člani v

družinskem podjetju Esperanca in Neimar design d.o.o.

Cilji diplomskega seminarja so:

opredelitev pojma družinsko podjetje ter predstavitev tistih značilnosti,

po katerih se ločijo od nedružinskih,

opredelitev nasprotja med družinskim in poslovnim svetom,

ugotoviti prednosti in slabosti družinskih podjetij na splošno ter njihova

opredelitev na praktičnem primeru.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke diplomskega seminarja so:

Družinska podjetja predstavljajo pomemben delež gospodarstva v večini

evropskih držav.

Zaradi prepletanja dveh sistemov prihaja do številnih konfliktov, ki

imajo psihološko podlago

Predpostavimo, da bodo pridobljeni podatki resnični, ustrezni in

verodostojni.

V teoretičnem delu se bomo omejili na slovensko in angleško literaturo. Na kratko

bomo predstavili podjetje Esperanca in Neimar deisgn d.o.o, ki je v lasti ene družine.

Osredotočili se bomo na njegove prednosti in slabosti ter na obseg in sestavo

premoženja.

Omejitve za opazovanje trenutnega stanja v podjetju bodo določili solastniki in preostali

zaposleni v podjetju.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Diplomska naloga bo razdeljena na dva dela. Teoretični, v katerem bomo predstavili

prednosti in slabosti družinskega podjetja na splošno, po pregledu literature številnih

avtorjev, in empirični del.

V teoretičnem delu bomo uporabili strokovno literaturo, ki jo bomo poiskali v

univerzitetni knjižnici, v knjigah, člankih iz časopisov in revij. Uporabili bomo metode

opazovanja, deskriptivno metodo in metoda »case study«. Osredotočili se bomo na

analizo prednosti in slabosti podjetja Esperanca in Neimar design d.o.o, priložnosti in

3

nevarnosti, s katerimi se sooča na trgu. Za pisanje praktičnega dela je treba sodelovati z

lastniki in zaposlenimi v podjetju. Najprej bomo vzpostavili stik z lastniki in jih prosili

za pogovor o prednostih ter slabostih v podjetju, za podatke o bilanci stanja ter izkaz

poslovnega izida za dveh leti nazaj in se informirali o kadrovski strukturi podjetja.

Datum in uro pogovora bodo določili lastniki, vendar jih bomo prosili, naj bo v enem

tednu od dne, ko jih bomo poklicali. Pred pogovorom bomo pripravili vprašanja in

pogovor snemali, če se bodo strinjali. Potem jih bomo prosili, da nam dovolijo obisk

podjetja in pogovor z zaposlenimi.

4

2. DRUŽINSKO PODJETJE

2.1 Opredelitev pojma družinsko podjetje

Družinska podjetja so način življenja za veliko uspešnih družin. Za vsako moderno

državo je značilno, da želijo mladi nadaljevati šolanje. In če imata starša lastno podjetje,

se lahko otrok nato zaposli pri njiju oziroma nadaljuje kariero na drugem področju.

Raziskovalci še niso oblikovali enotne splošno uporabne definicije družinskega

podjetja. Razlog je predvsem ta, ker obstaja več vrst družinskih podjetij, od klasičnih pa

vse do nekaterih svetovno znanih podjetij (Žaler, 2008).

Enotna opredelitev družinskega podjetja, za opredelitev malega in srednje velikega

družinskega podjetja, po mnenju avtorjev (Brockhaus; Handler; Nwubauer in drugi) ni

mogoča, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Zato je pomembno, da raziskovalci družinskih

podjetij natančno opredelijo, kakšno podskupino družinskih podjetij so proučevali. To

pa pomeni, da mora raziskovalec natančno opredeliti kriterije, ki jih je uporabil za

razmejitev proučevane podskupine družinskih podjetij od preostalih podjetij (Duh,

2000, str. 38).

Za opredelitev malih in srednje velikih družinskih podjetij so primerni predvsem

naslednji kvalitativni kriteriji (Duh, 2000, str. 38-39):

podjetje je v večinski lasti družine,

člani družine – lastniki tudi upravljajo in vodijo podjetje ter

obstaja želja, da se podjetje ohrani v lasti in vodenju družine (izraža se

lahko skozi šolanje otrok za podjetje, njihovim postopnim vključevanjem v

podjetje).

Družinsko podjetje je (Žaler, 2008):

podjetje, ki ga v praksi kontrolirajo člani ene same družine,

podjetje, v katerem večinski delež pripada družinskim članom,

podjetje, katerega vodenje in lastništvo bo preneseno na naslednjo

generacijo družine,

vsako podjetje, katerega večinski lastnik je ena družina, vanj pa sta

vpletena najmanj dva družinska člana.

5

Neubauer, Koing in Wanger poudarjajo, da družinsko podjetje namreč ni pravni pojem,

ampak je bolj sociološki pojem, ki označuje povezanost podjetja in družine z

ekonomskega, narodno gospodarskega in sociološkega vidika ter s tem v širšem

pomenu upošteva družbene odnose znotraj družine (Duh, 2003, str. 13). Poznamo veliko

različnih opredelitev družinskega podjetja. Zanimiv pristop k opredelitvi in raziskavi

družinskega podjetja je podal Duh (Duh, 2003, str. 14-15), po Handleju (Handler,

1989), ki povzema štiri različne vidike, s pomočjo katerih raziskovalci opredeljujejo

družinsko podjetje. Ti vidiki so:

lastništvo – management,

soodvisni podsistemi – vpletenost družine v podjetju,

generacijski prenos,

večkratni pogoji.

V tabeli 1 so navedene starejše definicije družinskega podjetja na podlagi teh vidikov

(Duh, Družinsko podjetje, 2003, str. 14-15) po (Handler, 1989).

Tabela 1: Opredelitev družinskega podjetja

Lastništvo - management

Alcorn (1982)

"Profitna organizacija, ki je lahko

samostojni podjetnik, družabništvo,

korporacija ... Če je del delnic v odpri

lasti, mora družina voditi podjetje."

Barry (1975) ''Podjetje, ki ga v praksi upravljajo in

vodijo člani ene družine.''

Barnes & Hershon (1976) ''Večinski delež je v rokah

posameznika ali članov ene družine.''

Dyer (1986)

''Družinsko podjetje je podjetje, v

katerem na določitve v zvezi z

lastništvom ali managementom

vplivajo družinski odnosi.''

Lansberg, Perrow &

Rogolsky (1988)

''Družinsko podjetje je podjetje, v

katerem imajo člani družine po zakonu

nadzor nad lastništvom''

Stern (1986) ''Gre za podjetje, ki je v lasti in ga

vodijo člani ene ali dveh družin.''

Soodvisni podsistemi (vpletenost družine v podjetje)

Beckhard & Dyer (1983)

''Podsistemi v sistemu družinskega

podjetja vključujejo podjetje in družino

kot entiteto, lastnika kot entiteto in

povezujoče organizacije, kot je svet

direktorjev.''

Davis (1983) ''Je interakcija med dvema vrstama

organizacije, podjetjem in družino, ki

6

vzpostavlja osnovni značaj

družinskega podjetja in opredeljuje

njegovo enkratnost.''

Generacijski prenos

Churchill & Hatten (1987)

''To kar po navadi razumemo z

''družinskim podjetjem'' … je bodisi

pojav ali pričakovanje, da je ali bo

mlajši član družine od starejšega

prevzel nadzor nad podjetjem''

Ward (1987)

''Podjetje, katerega vodenje in

lastništvo bo prešlo na naslednjo

generacijo družine.''

Večkratno pogoji

Donnelley (1964)

''Podjetje poimenujemo kot družinsko

podjetje, kadar je bilo tesno povezano

z vsaj dvema generacijama družine in

kadar je imela ta povezava vzajemen

odnos na politiko podjetja ter na

interese in cilje družine''

Rosenblatt, de Mik, Anderson

& Johnson (1985)

''Vsako podjetje, v katerem je večina

lastništva v rokah ene družine in v

katerem sta ali sta bila najmanj dva

člana družine neposredno vključena v

podjetje.''

Vir: (Duh, 2003, str. 14-15)

V nadaljevanju opredelitev družinskega podjetja po (Neubauer, 1992, str. 172) je

opredeljeno na podlagi naslednjih kriterijev (Duh, 2003, str. 15) :

člani družine vodijo družinsko podjetje,

lastnik kapitala mora biti najmanj ena družina,

družbena pogodba mora vsebovati določila, ki preprečujejo osebam, ki

niso člani družine, vključitev v podjetje,

podobo podjetja zaznamujejo družina in njene vrednote,

dedovanje.

Avtorja poudarjata, da rezultati jasno kažejo, kako izbira definicije vpliva na število

družinskih podjetij. Za razpravo o definicijah družinskega podjetja in njihovi uporabi za

raziskovalne namene so pomembne tudi ugotovitve raziskovalcev o pristopih pri

oblikovanju definicij (Rebernik, 2008, str. 103).

Skupine pristopov pri definiranju družinskega podjetja so različne. Ena skupina temelji

na tem, da je za opredelitev podjetja kot družinskega potrebna udeležba družine pri

podjetju; družina mora sooblikovati specifično ravnanje podjetja. Druga skupina

ugotavlja, da določena skupina pristopov pri oblikovanju definicije družinskega podjetja

zelo pogosto temelji na prepričanju, da sta za ustanovitev družinskega podjetja

7

pomembna dva pogoja: lastniški nadzor in prožnost za odzivanje stranke (Stoilkovska,

2011, str. 183).

Petar Leach and Tony Bogod (Leach, 1999, p. 3) poudarjata, da ima vsako družinsko

podjetje samostojni posel, lasten nabor prepoznavnih osebnosti, svoje skrbi, cilje in

razmerja v obliki, kot tudi vrsto drugih osebnih in gospodarskih značilnosti.

Družinsko podjetje je tisto, ki ga ustanovi družina. Vloga družine v družinskem

podjetju je utrjevati prednosti družinskega podjetja in nadzorovati oz odpravljati

slabosti.

William O'Hara (Duh, 2008, p. 33) pravi: ''Pred multinacionalkami so bila družinska

podjetja, pred industrijsko revolucijo so bila družinska podjetja ter pred antično Grčijo

in Rimskim imperijem so bila družinska podjetja.'.

2.2 Splošne značilnosti družinskega podjetja

Značilnosti družinskih podjetij nam pomagajo bolje razumeti razvojne pa tudi druge

posebnosti družinskih podjetij. Da smo prišli do teh ugotovitev, je bila narejena

raziskava o značilnostih malih in srednje velikih družinskih podjetij v okviru projekta

STRATOS. Projekt je obsegal 1132 malih in srednje velikih podjetij iz osmih evropskih

držav. Primerjali so tudi mala in srednje velika družinska ter nedružinska podjetja.

Družinska podjetja so ločili od nedružinskih tako, da so upoštevali kriterij lastništva

kapitala. Vsako podjetje, kjer je najmanj 60 odstotkov kapitala v lasti družine, je bilo

opredeljeno kot družinsko. Avtorja Donckels in Frohlich sta ugotovila, da se družinska

podjetja razlikujejo od nedružinskih (Duh, 2003, str. 25).

V nadaljevanju so naštete tipične značilnosti družinskih podjetij ki so bile ugotovljene

na podlagi podatkov projekta STRATOS (Duh, 2003, str. 25-26).

Podjetniki v družinskih podjetjih so bolj raznovrstni, aktivni in

prilagodljivi.

Družinska podjetja potrebujejo manj socialne varnosti in gospodarskega

sodelovanja.

Bolj so navznoter usmerjeni od družine odvisni sistemi.

Družinska podjetja se nagibajo k boljšemu plačilu, kot to določajo

kolektivne pogodbe, in tudi bolj skrbijo za zadovoljstvo sodelavcev.

Značilno za družinska podjetja je, da so bolj tipičen ''stabilizator'' in manj

progresiven ali dinamičen dejavnik v gospodarstvu, ker so manj usmerjena k

dobičku in rasti kot pa nedružinska podjetja.

Družinska podjetja so manj pripravljena za izvoz in za strategije

internacionalizacije.

8

Informacije o strateškem obnašanju družinskih podjetij potrjujejo bolj

konzervativno držo, ki odgovarja tipu ''popolneža'', ''rutinerja'' in

''organizatorja''.

Specifičnost družinskih podjetij je ta, da so lastniki le-teh odločno opredelili, da naj bi

se ohranilo podjetje v rokah družine. Izgradnja podjetja naj bi bil za družino poglavitni

cilj. Večina podjetnikov v družinskih podjetjih je inovativnih in spodbujajo tveganih

inovacij, kreativnost uvrščajo med manj pomembne značilnosti. Družinska podjetja

manj sodelujejo z drugimi podjetji na proizvodnem področju. Razlog za ta pojav je

velika načelna neodvisnost. Značilno za mala in srednje velika podjetja je tudi, da

družinsko podjetje predstavlja ekonomsko osnovo družini in ga dedujejo družinski člani

skozi več generacij. Značilna je tudi kratka življenjska doba. Razlog za to so neustrezno

ravnanje pri prehodu podjetja iz ene generacije v drugo ter problemi in konflikti, ki

vplivajo na podjetje (Duh, 2003, str. 16-28). Donckels in Frohli sta ugotovila na podlagi

podatkov projekta STRATOS, da je obojestranska odvisnost od kulture okolja in

splošnega gospodarskega stanja v družinskih podjetja manj intenzivna. Glavni vzrok za

to je prevladujoča vloga podjetnika, ki je največkrat tudi lastnik. Druga značilnost

družinskega podjetja je, da so manj pozorni na udeležbo sodelavcev pri odločanju, pri

delitvi dobička, na dobre delovne pogoje in samouveljavitev sodelavcev, na

informiranje o ciljih in strategijah podjetnika, na izdatke za dodatno izobraževanje

zaposlenih (Duh, 2003, str. 26).

Nekateri avtorji pojasnjujejo značilnosti družinskih podjetij na podlagi lastnosti, po

katerih se ločijo od nedružinskih. Za družinska podjetja so značilni močna zavezanost

podjetju, podpirajoči osebni odnosi in motivirajoče delovno okolje. Poznavanje in

razumevanje razvojnih posebnosti družinskih podjetij je zelo pomembno za oblikovanje

in vzpostavitev podpornega okolja za razvoj družinskih podjetij (Rebernik, 2008, str.

108)

Zanimive so tudi značilnosti, ki jih opredeljuje Dunnova v (Duh, 2003, str. 26-27).

Opravila je raziskave na Škotskem in prišla do naslednjih ugotovitev:

manager - član družine, ki želi biti prisoten v odnosih do zaposlenih,

kupcev in dobaviteljev;

skrb za družine, za člane družine kot tudi za preostale zaposlene;

skrb za dobro ime;

značilnost, ki najmočneje poudarja razlike med družinskimi in

nedružinskimi podjetji, je vpliv sprememb in odnosov v družini na upravljanje

ter vodenje družinskega podjetja.

Dunnova na podlagi že uveljavljena raziskave navaja dejavnike, ki pojasnjujejo, zakaj

se družinska podjetja ločijo od nedružinskih. V nadaljevanju so pojasnjeni pomembni

dejavniki, ki jih avtorica obravnava kot notranje. Ti dejavniki so (Duh, 2003, str. 27-

28):

Bolj ''skrivnostna'' podjetja

9

Se bojijo, da bi nepravilno tolmačenje informacij uničilo ugled družine in podjetja kakor

tudi odnose znotraj družine.

Prednost pri zaposlovanju

Družinska podjetja pogosto dajejo prednost pri zaposlovanju članom družine. To je ena

od družinskih vrednot. Pogosto tudi velja, da je služba v podjetju pravica, ki je dana ob

rojstvu.

Družinski in poslovni interesi niso vedno konstantni

Spremembe v družini pogosto vplivajo na poslovne odločitve. Na primer med več

možnimi nasledniki ne morejo izbrati pravega.

''Podjetje služi družini''

Morali spoštovati načelo ki velja za družinskih podjetja, da ''podjetje služi družini'', ne

pa nasprotno, da ''družina služi podjetju''.

Zelo previdna in oprezna

Družinska podjetja niso naklonjena spremembam, ki bi kakorkoli vplivale na kulturo

podjetja oziroma na vrednote podjetja, ki so se razvile skozi generacije.

Želja po ohranitvi podjetja v družinski lasti

Razlog za to je, da družinska podjetja zelo težko dobijo finančno pomoč od zunaj, saj

niso pripravljena ponuditi udeležbe v kapitalu podjetja. Zato svoj razvoj pogosto

financirajo z reinvestiranjem dobička.

Kratka življenjska doba

Razlogi za to so neustrezno ravnanje pri prehodu podjetja iz ene generacije v drugo,

spremembe in konflikti v družini, ki vplivajo na podjetje ves čas.

Stoilkovska poudarja, da v začetni fazi lahko eno podjetje opredelimo za družinsko, če

je mogoče ugotoviti tri posebnosti tega podjetja: organizacijska kultura, strategija za

trajnostni razvoj in pristojnosti upravitelja (Stoilkovska, 2011, p. 184).

(Duh, 2003, str. 28) po Neubauer in Ward ugotavlja, da sta za družinska podjetja zelo

pomembna potreba po samostojnost in neodvisnost podjetja, kakor tudi dolgoročno

ohranjanje podjetja za družino. Pojasnjuje, da cilj ohranitve podjetja za družino je

usmerjen na družinsko premoženje in tudi na družino kot družbeno tvorbo, njeno

tradicijo in skupne vrednote.

10

Značilno za družinska podjetja je, da so relativno uspešna pri dobavnih panogah, kjer

poslovanje vključuje dobavne odnose z drugimi podjetji, ki cenijo in spoštujejo

prisotnosti lastnika. (Leach, 1999, p. 5)

Številni avtorji opredeljujejo značilnosti družinskih podjetij na podlagi prednosti in

slabosti. Zato so v nadaljevanju navedene še nekatere prednosti in slabosti, zlasti tiste,

za katere menimo, da lahko dodatno prispevajo k poznavanju in razumevanju

družinskih podjetij.

2.3 Nasprotja med družinskim in poslovnim sistemom

Družinski in poslovni sistem sta dva različna sistema. Ko se začneta prekrivati,

nastanejo težave v podjetju. Pojavljajo se nesoglasja in spori med člani. Avtorja Leach

in Bogod (Leach, 1999, pp. 26-27) poudarjata, da razmišljamo o družini kot o sistemu

in o podjetju kot sistemu. Pri tem pa ni začetna skrb povezana z značilnostmi

posameznikov v obeh sistemih, temveč z značilnostmi, ki se nagibajo k opredelitvi

odnosov med posamezniki v vsakem sistemu.

Na poslovni sistem vplivajo različne družinske želje, enakopravnost družinskih članov

in stabilnost družine. Te lastnosti izhajajo iz družinskega sistema. Cilji poslovnega

sistema so doseganje želene delovne rasti in pripravljenost odzivati se na morebitne

spremembe. Poslovni sistem je bolj racionalno osredotočen. Zgrajen je na podlagi

pogodbenih razmerij, v katerih ljudje delajo na določenih delovnih mestih v zameno za

dogovorjeno plačilo, in za večino del je vedenje zavestno določeno. To je usmerjeno

tudi navzven v smeri, ki proizvaja blago ali storitve za tržišče, pri tem se poudarjajo

učinkovitost in rezultati, t. j. usposobljenost in produktivnost svojih članov. Da bi

zagotovili preživetje, poslovni sistem deluje tako, da sprejema večino sprememb, ne pa,

da jih čim bolj minimalizira.

Leach in Bogod (Leach, 1999, p. 27) pojasnjujeta, da družinski sistem temelji na

globokih čustvenih vezeh med člani, lahko so tako pozitivne kot negativne. Te vezi in

res veliko vedenja v družinskih razmerjih vplivajo na podzavest (potreba bratov za

prevlado, očeta, da je močnejši od svojih sinov, in tako naprej). Družinski sistem mora

biti usmerjen tudi navznoter, dajati velik pomen dolgoročni zvestobi, negi in vzgoji

družinskih članov. Poleg tega je konservativna struktura, ki deluje za zmanjšanje

sprememb – ohranjanje ravnovesja družine nedotaknjeno.

Avtorji Benenson, Crego in Druckerju (Benson, 1990, p. 8) poudarjajo, da se pojavljajo

težave v primeru, ko vrednote družinskega sistema preveč pritiskajo na poslovnega. Te

težave so:

zaporedje rojstev otrok lahko močno vpliva na izbiro naslednika,

pri delitvi premoženja nastanejo težave, če je samo eden od potomcev

zainteresiran za delo,

ko mora eden od otrok nastopiti kot nadrejen,

11

konkurenca med isto generacijo,

družinski interesi vplivajo na poslovne odločitve,

če otrok, ki ni usposobljen za delo, nasledi družinsko podjetje,

družinski člani imajo prednost pred nedružinskimi.

V nadaljevanju sta z diagramom prikazana poslovni in finančni sistem kot dva različna

sistema, ki se med seboj prepletata.

Slika 1: Prepletanje družinskega in poslovnega sistema

Vir: (Leach, 1999, p. 28)

k

o

n

f

l

i

k

t

12

3. PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKEGA

PODJETJA

3.1 Prednosti družinskega podjetja

Vezi med člani in enaki poslovni interesi je tisto, po čemer se družinsko podjetje

razlikuje od nedružinskega. Družina ima močan osebni delež zakoreninjen v številnih

generacijah in poslovno zgodovino (Randel, 2001, p. 4).

Številni avtorji opredeljujejo značilnosti družinskih podjetij na podlagi prednosti in

slabosti (Neubauer 1992; Leach 1991; Kets de Vries 1993) ter v okviru teh nekateri

poudarjajo značilnosti psihološke narave. V nadaljevanju bomo navedli nekatere

značilnosti v pomenu prednosti in slabosti – zlasti tiste, za katere menimo, da lahko

dodatno prispevajo k poznavanju in razumevanju družinskega podjetja (Duh, 2003, str.

28).

Pomembno je, da podjetje obsežno pozna svoje prednosti, ki obstajajo na

konkurenčnem trgu, in jih zna tudi povsem izkoristiti. Med prednosti družinskih podjetij

uvrščamo to, da imajo zaposleni lažji dostop in neposredne stike z najvišjim vodstvom –

člani družine. Osebni stil vodenja in tesni stiki s podjetniško družino ter sodelavci

vodijo do pozitivnega, motivacijskega delovnega vzdušja (Duh, 2003, str. 29).

Peter Leach in Tony Bogod pripisujeta zavezanost in fleksibilnost v času, delu in

denarju kot najpomembnejšo prednost družinskega podjetja. Na podlagi tega družinska

podjetja hitro sprejemajo odločitve (Leach, 1999, p. 5). Duh poudarja, da visoka stopnja

fleksibilnosti omogoča individualno zadovoljevanje potreb na trgu in s tem gotovo

mesto na trgu (Neubauer, 1992, str. 181); (Duh, 2003, str. 29). Fleksibilnost v času, delu

in denarju spet vodi do konkurenčne prednosti za družinsko podjetje. Lahko se hitro in

preprosto prilagaja spreminjajočim se razmeram (Leach, 1999, p. 7).

Zavezanost kot prednost izhaja iz tega, da lahko ljudje, ki ustanovijo družinsko podjetje,

postanejo zelo navezani nanj, to je njihova ustanovitev, vir iz katerega črpajo denar za

svoje potrebe. Ta globoka naklonjenost vpliva na predanost in zavezanost, kar pa vpliva

na člane, ki vodijo družinsko podjetje. Družinska povezanost prispeva k zvestobi

zaposlenih. Delavci se počutijo bolj povezani med seboj. Vsi skupaj še bolj prispevajo k

uresničitvi skupnih ciljev (Leach, 1999, pp. 5-6).

13

Duh pojasnjuje, da imajo managerji – člani družine dolgoročnejši pogled na podjetje.

Tudi člane podjetja mnogo bolj skrbi položaj podjetja v družbi in si bolj prizadevajo za

ugled, manj pa za kratkoročne finančne učinke (Duh, 2003, str. 28).

Strateško planiranje zmanjšuje tveganje, omogoča poslovanje za učinkovitejše

obvladovanje nepredvidenih dogodkov ter je tudi v skupnih prostorih znak mnogih

uspešnih novih vlaganj in dolgoročnih preživelih. Dejstvo, da imajo družine po navadi

precej jasen pogled na svoje poslovne cilje, npr. v prihodnjih desetih ali petnajstih letih,

lahko predstavlja pomembno prednost. (Leach, 1999, p. 7).

Dr. Peter Davis, eden od vodilnih članov za poslovna vprašanja v družinski lasti z

Wharton Business School, dolgoročno planiranje družinskega podjetja označi kot

potencialno zelo pomembno prednost. Kot je pojasnil na londonskem seminarju, je

družinsko podjetje v zasebni lasti edini subjekt, ki lahko resnično gradi na dolgi rok.

(Leach, 1999, pp. 7-8).

Družinsko podjetje mora uravnotežiti enakomerno družinske zahteve z zahtevami

poslovanja. Za doseganje tega ravnovesja je treba opredeliti načrte in politike za

obravnavo petih osrednjih spremenljivk: (Randel, 2001, pp. 4-5):

1. Kontrola: vzpostavitev na pravičen način, kako bo družina obravnavala

odločanja v družini na področju upravljanja in lastništva podjetja.

2. Kariera: nagrajevanje z napredovanjem in nagrade na podlagi

uspešnosti.

3. Kapital: ustvarjanje sporazume, tako da se lahko družinski člani

reinvestirajo, in če je treba prodajo svoje naložbe brez upoštevanja drugih

interesov družinskih članov.

4. Konflikt: reševanje sporov, da se poslovne družine srečujejo zaradi

svojih delovnih in osebnih življenj.

5. Kultura: z uporabo družinskih vrednot predstavlja poslovna kultura

sprejete družinske vrednote.

Druge prednosti družinskega podjetja sta Leach and Bogod pojasnila v knjigi Guide to

the family business, (Leach, 1999, pp. 6-10):

veliko znanje

Družinska podjetja imajo pogosto posebne načine dela, posebno tehnološko in

komercialno znanje, ki jih njihovi konkurenti ne obvladujejo, znanje, ki se bo kmalu

uveljavilo v poslovnem svetu, in ga je možno zavarovati v družini. Ta ideja znanja je

pomembna za potomce ustanoviteljev, ki povezujejo poslovanje. Otroci se med

odraščanjem od svojih staršev učijo o poslovanju, in ko pride čas zanje, da se jim

pridružijo pri delu, imajo že zelo veliko vedenja o tem, kaj se dela v družinskem

podjetju (Leach, 1999, p. 6).

Jasno oblikovano in stabilno kulturo

14

Gre za kulturo, ki je projekcija družinskih vrednot. Stabilnost v družinskem podjetju je

ena od njegovih unikatnih in dragocenih sredstev, a je kljub temu treba proučiti, ali je

stabilna poslovna kultura v resnici postala ovira za spremembo in prilagodljivost

(Leach, 1999, p. 8). Kultura družinskega podjetja igra pomembno vlogo pri ugotavljanju

uspešnosti poslovanja od prve generacije naprej. Družinska podjetja so predstavljena

kot stabilni sistemi na svojemu tržišču, tako kupcem, dobaviteljem in partnerjem, s

katerimi sodelujejo (Dyer, 1988, str. 18).

Duh tudi poudarja, da družina močno vpliva na prevladujoče vedenje, norme in

vrednote v podjetju. Vrednote, ki jih spoštujejo člani družine, oblikujejo skupni cilj

zaposlenih ter pomagajo ustvariti občutek identifikacije in pripadnosti podjetju.

Pojasnjuje, da je družinska kultura navadno stabilna kultura in se izoblikuje v daljšem

obdobju (Leach 1991, 8), vpliva na to, da je podjetje veliko bolj osebno (Duh, 2003, str.

29).

Zanesljivost in ponos

Pripadnost in stabilna kultura sta v ozadju dejstva, da so družinska podjetja na splošno

zelo trdne in zanesljive strukture – in se zaznavajo kot taka v tržnem okolju. Številni

kupci raje poslujejo z družbo, ki je bila ustanovljena za dolgo časa ter v kateri so si

prizadevali zgraditi odnos med vodstvom in osebjem, ter ki stalno ne spreminja

delovnih mest v podjetju ali pa jih nadomešča s tujci. Tudi obveznosti v družinskem

podjetju, kar smo prej omenili, niso samo skrita sila, ampak se kažejo v prijaznosti,

zaposleni so bolj izobraženi, spretnejši, standard storitev in skrb za stranke pa sta na

precej višji ravni. Tesno povezan z zanesljivostjo je pojem ponosa: ljudje, ki vodijo

družinsko podjetje, so na splošno zelo ponosni na poslovanje, na svoje dosežke, , in

delujejo tako, da je njihovo osebje ponosno, da je povezano z družino in s tem, kar

počnejo (Leach, 1999, pp. 10-11).

Podjetje si tudi pridobi veliko poznanstev na podlagi stabilne kulture, že vnaprej

poznane poslovne etike in poslovnega sistema. Trudi se dolgoročno ohraniti

poznanstva, ker to daje občutek varnosti, sposobnosti in občutek zanesljivosti. Mnogi

poslovni partnerji poslujejo s podjetji z dolgoročno tradicijo, zato ker sta jim način

poslovanja in način dela že dobro poznana (Syms, 1992, str. 55).

Hitro sprejemanje odločitev

Znotraj družinskega podjetja obstajajo jasni odnosi, so neodvisna pri sprejemanju

odločitev in tudi to je razlog za hitre spremembe (Neubauer, 1992, p. 181); (Kets de

Vries, 1993, p. 181); (Duh, 2003, str. 29). V poslovno-družinskem nadzoru so

odgovornosti običajno zelo jasno opredeljene in postopek odločanja je namenoma

omejen na enega ali dva ključna posameznika. Proces odločanja se začne načeloma na

vrhu, pri vodstvu to prouči potezo, nato je opravljena študija izvedljivosti, ki jo potem

prouči posebej imenovana komisija; bančništvo, računovodstvo in pravni svetovalci

družbe so vsi vključeni v proces (Leach, 1999, p. 10). Za sprejete kakršnekoli odločitve

ni potrebna organizacija raznih sestankov kot v klasičnih podjetjih. Dovolj je le

družinsko kosilo, odločitve se sprejmejo zelo hitro, zaradi tega, ker je celotna moč v

rokah ustanovitelja. Vsi stremijo k tistemu, kar je najboljše za podjetje, imajo enako

vizijo o podjetju in želijo sprejeti najboljšo odločitev.

15

Manjša funkcija zaposlenih

Omenili smo, da je pomembna konkurenčna prednost družinskega podjetja obsežno

poznavanje podjetja. Pogosto imajo otroci že od zgodnjega otroštva stik s podjetjem,

delo v času počitnic pa jim nudi priložnosti, da se o njem več naučijo. Ta vrsta znanja

daje članom družine seveda prednost pred drugimi pri vstopanju v podjetje (Kets de

Vries, 1993, str. 62); (Neubauer, 1992, p. 181); (Duh, 2003, p. 29).

3.2 Slabosti družinskega podjetja

Kot tudi izjemno dragocene prednosti ima družinsko podjetje nekatere resne in

endemične slabosti. Tako kot niso poslovne prednosti značilne samo za družinska

podjetja, niso niti slabosti, toda družinsko podjetje je posebej občutljivo na te

pomanjkljivosti (Leach, 1999, p. 11).

(Kos, 2008) pravi: ''Vse naštete prednosti lahko na neki točki postanejo tudi slabosti

družinskih podjetij, pri čemer ta neželen prehod večinoma nastane kot posledica

čustvenih konfliktov ali razhajanj.''Leach in Bogod na primer navajata, da družinska

podjetja niso dobra pri formalizaciji svojih načrtov, analiziranju predpostavk, da so se

tako odločili, testiranju preteklih rezultatov glede na prejšnje napovedi, skratka prednost

je, da je razmišljanje dolgoročno, medtem ko je slabost, da je to razmišljanje

nedisciplinirano (Leach, 1999, p. 8).

(Duh, 2003, p. 29) po Leachu ugotavlja, da je dolgoročno razmišljanje družinskega

podjetja kot prednost hkrati tudi določena slabost, in sicer zaradi pomanjkanja izdelanih

planov, ki bi ta razmišljanja in poglede vsebovali.

Med slabosti družinskih podjetij uvrščamo:

Rigidnost, togost

Družinska podjetja se pogosto bojijo sprememb, s katerimi bi lahko vznemirila

družinske člane. Lažje je, da delajo iste stvari na enak način. S tem zastarele metode

vodenja označimo kot slabost družinskega podjetja. Vedenjski vzorci postanejo

zakoreninjeni v družinsko podjetje – ker jih zavezuje tradicija, ne želijo sprememb, zato

ker sprememba pomeni prekinitev družinske tradicije, na katero so družinska podjetja

zelo ponosna. Rigidnost podjetja ima močni učinek na rast in razvoj podjetja (Leach,

1999, pp. 11-12).

Nasledstvo

Prehod v družinskih podjetjih iz ene generacije v mrežo in zamenjavo vodstva, ki ga

vsebuje, je proces, ki je običajno težaven (Leach, 1999, p. 14). Nezadostno urejeno

nasledstvo lahko ogrozi obstoj podjetja. Vpliva na zaposlovanje in motiviranje

managerjev, ki niso člani družine. Tudi nesloga in nestrokovnost posameznih članov

družine lahko vodita do upočasnitve procesa odločanja (Duh, 2003, str. 30). Duh tudi

navaja, da je zelo težka izbira naslednika med več otroki. Izbira enega lahko vodi do

razprtij. Mnogi lastniki in managerji, ki so se soočili z nujnostjo izbire, raje odlašajo z

16

odločitvijo. V procesu odhajanja se ne sme podcenjevati generacijske zavisti (Duh,

2003, str. 32).

Financiranje rasti v družinskih podjetij

(Vadnjal, 1999, str. 5) meni, da je financiranje v družinskem podjetju eden od

najpogostejših notranjih konfliktov družinskega podjetja, zato ker je pogosto en sistem,

družinski ali poslovni, poškodovan na račun drugega. Družinsko podjetje ima očitno še

veliko bolj omejene možnosti, ko gre za zbiranje kapitala. Udeležba v kapitalu s strani

nedružinskih članov je nezaželena, lastno povečanje kapitala s strani nedružinskih

članov je nezaželeno, lastno povečanje kapitala z lastniki deležev, ki je v celoti odvisno

od udeležbe pri dobičku, pa je zelo težko (Duh, 2003, str. 30). Družinsko podjetje ima

pogosto težave s samim konceptom pridobivanja denarja iz zunanjih virov. To se

najpogosteje pojavlja v zvezi z dolgoročnim kapitalom za pomembne projekte, ali z

ustvarjanjem novih delitve poslovanja, ali drugih kratkoročnih oblik finančnih sredstev,

ki bi pomagali podjetju s precej manjšimi pomanjkljivosti denarnih tokov (Leach, 1999,

pp. 12-13).

Družinska podjetja so že propadala, ker so vztrajala pri svojih izdelkih, čeprav ni bilo

povpraševanja po njih. Nezmožnost upravljanja tranzicije v družinskem podjetju se ne

nanaša samo na probleme prenosa podjetja na naslednjo generacijo, temveč tudi na

probleme povezane z večjimi spremembami v poslovanju, ki bi lahko rezultirale v

čustvenih pretresih družine (Ward, 1987, p. 200).

Visoka stopnja centralizacije odločitev in dela

Tista slabost je povezana z nizko stopnjo formalizacije ter malim številom inštrumentov

vodenja, ki lahko vodi do preobremenitev oziroma tudi do nepogrešljivosti družinskih

podjetnikov (Neubauer, 1992, str. 182); (Duh, 2003, p. 30).

Favoriziranje družinskih članov in čustveni vplivi na poslovne odločitve

Pogosto se vodstvena mesta ohranjajo za člane družine, s tem pa se zmanjšuje možnost

zaposlitve v družinskem podjetju za nedružinske člane. S tem so namreč omejene tudi

možnosti napredovanja za nedružinske člane (Neubauer, 1992, str. 182); (Duh,

Družinsko podjetje, 2003, p. 30).

Družina je sistem, ki temelji na čustvih s poudarkom na skrbi za lojalnost, medtem ko

poslovni sistem temelji na uspešnosti in rezultatih, bolj na podlagi nalog. Družinsko

podjetje je fuzija teh dveh sistemov. Čeprav zagotavlja vrhunsko zmogljivost, ni

presenetljivo, da to lahko privede tudi do resnih težav. Ko so vzorci čustvenega

obnašanja v vzponu v poslovanju, je v komercialnem smislu zelo neracionalno in

neprimerno (Leach, 1999, p. 16).

Za mnoge ključne probleme v družinskih podjetjih (Kets de Vries, 1993, str. 63)

ugotavlja, da so psihološke narave in jih obravnava kot slabosti (Duh, 2003, str. 30).

V nadaljevanju bomo pojasnili nekatere ključne probleme po Kets de Vries, ki jih

obravnava Duh (Duh, 2003, str. 30-32), ki imajo psihološko tematiko in so obravnavani

kot slabosti družinskega podjetja.

17

Nepotizem

Nepotizem se kaže tako, da družinski interese pogosto prevladujejo nad poslovnimi.

Pogosto so družinski člani dobrodošli v podjetju ne glede na svoje sposobnosti.

Velikokrat se zgodi, da lastniki zapirajo oči pred slabostmi svojih ljubljenih sinov ali

hčera, in takšna nesposobnost postavlja v težaven položaj nedružinske člane. Situacije,

ko člani družine zahtevajo zelo visoko stopnjo pripadnosti podjetju od zaposlenih, ki

niso z njimi v sorodu, so pogoste, a zelo nesprejemljive. Takšne zahteve so

sprejemljive, samo če vodstvo podjetja ustrezno nagrajuje nedružinske člane za dobro

opravljeno delo, če je obstoječi sistem osredotočen samo na člane družine, ki pa

bistveno ne doprinašajo k uspehu podjetja, pa ne (Duh, 2003, str. 30).

Sindrom razvajenega otroka

Podjetnik, ki postaja obseden s svojim podjetjem, je dober primer tega sindroma.

Takšen način življenja pa mu nudi zelo malo časa za družino. To želi nadomestiti z

neke vrste darili, neko vrsto odplačila za to, da ni na voljo čustveno ali kako drugače.

Na žalost pa takšna darila ne bodo nikoli nadomestila pomanjkanja pozornosti v

otroštvu, in tako postane posedovanje prevladujoč kriterij namesto niza vrednot in

medsebojnega razumevanja (Duh, 2003, str. 31).

Po Duhu in Bogodu so tudi vojna rož, očetovo dominantno obnašanje in molzenje

podjetja (v primeru, da člani družine – zaposleni prispevajo malo ali sploh nič v

podjetje), finančni apetiti družinski članov, konflikti med družinskimi člani,

modernizacija zastarele spretnosti klasificirani kot preostale slabosti, ki vplivajo na

družinska podjetja (Duh, 2003); (Leach, 1999).

4. PREDNOSTIH IN SLABOSTIH DRUŽINSKEGA

PODJETJA ''ESPERANCA IN NEIMAR DESIGN''

D.O.O

4.1 Predstavitev podjetja

Družinsko podjetje ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' je bilo ustanovljeno leta 1995 v

Bitoli, v Republiki Makedoniji, kot samostojni podjetnik, saj za to obliko ni bil potreben

začetni kapital. Ob nastanku se je ukvarjalo z montažo gradbenih elementov, pozneje s

planiranjem, revizijo in nadzorom stanovanj, poslovnih, industrijskih in javnih zgradb,

urbanističnim načrtovanjem in oblikovanjem, statičnimi izračuni za stavbe, na primer

pri izvajanju, spremljanju in popolnem inženiringu.

Ustanovitelj je pridobil svoje znanje na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Po koncu

študija je delal v državnem gradbenem podjetju, kjer je pridobil svoje prve gradbene

izkušnje. Najlažji in najcenejši način za ustanovitev svojega lastnega podjetja je bil

začetek v majhni pisarni v lastni stanovanjski hiši. Ukvarjal se je z montažo gradbenih

elementov, začel delati male in lažje projekte. Lastnik in njegova žena sta se ukvarjala s

trgovino na drobno in finančnimi posli, administrativnimi in knjigovodskimi deli.

18

Pozneje je ustanovitelj in lastnik podjetja zbral maloštevilno ekipo predanih in delavnih

posameznikov. Skupina je vsebovala štiri diplomirane arhitekte. Vsi skupaj so skrbeli za

rast in razvoj podjetja. Ker je podjetje postajalo vse večje in večje, se je pojavila potreba

po večjem prostoru. Leta 1992 so se preselili v večjo pisarno.

Danes ima omenjeno družinsko podjetje pisarniški prostor, velik 45 , in skladišče, na

naslovu ''Prvi'' 4/4 v Bitoli,postalo je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o). Cilji in

želje so postale večje, kot so bile prej. Danes se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjo

prostorov in objektov. Dela na veliki projektih, v okolici je prepoznavno kot zaupno in

uspešno podjetje s hitro rastjo.

Esperanca in Neimar design d.o.o'' je licencirana z:

A-dovoljenjem za projektiranje konstrukcij,

licenco B za revizije projektov,

licenco B za izvedbo.

V podjetju je okrog 28 zaposleni, od teh je 18 terenskih delavcev, ki opravljajo dela, kot

so gradnja in izvedba na že skiciranih hišah, stavbah in drugih objektih. Osnovni kapital

podjetja je 4.954,51 evra.

Predmet poslovanja podjetja so tudi vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva, urejanje

in dizajn notranjosti, arhitekturno in gradbeno projektiranje ter tehnično svetovanje.

V nadaljevanju bomo navedli nekatere pomembnejše projektirane, revidirane in

nadzorovane zgradbe in realizacijo.

Arheološki muzej - Heraklea, Linkestis v Bitoli. Osnovni projekt za

prilagajanje prostora za muzejske razstave in izvedbene faze gradnje; dostop

parter in parkiranje z zunanjim sanitarijami.

Investitor: IMG (International management skupina)

Postaja za tehnični pregled, Bitola. Revizija osnovne zasnove, strokovno

tehnični nadzor, tehnična dokumentacija za proizvodnjo, e-laboratorij,

realizacija delov stavbe.

Investitor: "Gorgji Naumov" – Bitola

Notranja (interierna) rešitev za makedonski vinotoč na ozemlju

Makedonije – nagrada za rešitev – dizajn.

Investitor: Ministrstvo za kmetijstvo.

Hotel ''Epinal'', Bitola, projekt za rekonstrukcijo;

Investitor: "K.A.K." DOO Skopje

19

ZOO Bitola, delna obnova habitatov volka, lame, zebre, rekonstrukcija

skladišča.

Investitor: ZOO Bitola Garden

Občinska stavba, ul.''Prvi Maj'' št. 61 Bitola.

Investitot: Bitola

Pravna Fakulteta, Kičevo. Osnovni projekt za rekonstrukcijo.

Investitor: Univerza ''Kliment Ohridski'' Bitola.

Hotel ''Radika-resort'', Mavrovo.

Investitor: ''Radika-resort'' d.o.o

20

Slika 2: Lyncestis Herakleja, Bitola

Vir: Spletna stran podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o''

Slika 3:Etno hiša, ZOO, Bitola

Vir: Spletna stran podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o''

21

Slika 4: Postaja za tehnični pregled, Bitola

Vir: Spletna stran podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o''

Slika 5: Hotel Epinal, Bitola

Vir: Spletna stran Hotel Epinal, dostopno na:

http://www.hotelepinal.com/gallery/images/sokak/Shirok%20Sokak%2001.jpg

22

Vizija podjetja je postati eno od najuspešnejših gradbenih podjetij, na območju

Makedonije, usmerjeno v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, komunalne in

telekomunikacijske infrastrukture,ter tudi razširiti svoje dejavnosti v sosedje države.

Poslanstvo podjetja je zagotavljanje vsem zaposlenim, družinskim in nedružinskim

članom, primerne pogoje delovanja, stimulativnega zaslužka ter zdravo delovno okolje,

uresničevanje interesov lastnikov in interesov drugih udeležencev, s katerimi sodelujejo.

Trudili se bodo za zadovoljstvo kupcev, okolja, zaposlenih, kot tudi kakovostno

realizacijo načrtovanih projektov.

Cilji družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' so, da bi še naprej

uspešno delovali, ohranjati ugled in povečali prepoznavnost podjetja. Družinsko

podjetje želi zagotavljati zadovoljstvo zaposlenih z ugodnimi pogoji za uspešno delo,

ugodno klimo in kulturo v podjetju.

4.2 Prednosti in slabosti družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar

design d.o.o''

Proučevano družinsko podjetje ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' je v lasti ene same

družine. Vloge družinskih članov, ki so zaposleni v podjetju, so razdeljene glede na

izobrazbo in delovne sposobnosti. Prednosti in slabosti, ki so jih zaposleni družinskega

podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' navedli, so pojasnjene v nadaljevanju.

Pomembne prednosti podjetja so predanost poslu in družini ter velika količina znanja in

izkušenj. Ustanovitelj in zaposleni želijo obdržati dobro ime ter ugled podjetja.

Družinski člani bodo v primeru slabega poslovanja združili svoje moči in storili vse, da

bo šlo podjetju bolje. Družinsko podjetje je en veliki vir, iz katerega se člani financirajo.

Obstoj podjetja in njegova hitra rast ter razvoj so rezultat truda, vztrajnosti in skupnih

moči zaposlenih. Vnema družinskih članov pozitivno vpliva tudi na nekatere

nedružinske člane, ki so zaposleni v podjetju, saj se tako počutijo kot del celote, nič

manj kot družinski člani.

Ustanovitelj je bil pred ustanovitvijo družinskega podjetja zaposlen v isti panogi, kjer je

dobil izkušnje, kar je velika prednost za podjetje. Vsi zaposleni imajo tudi primerno in

kvalificirano znanje za položaj, ki ga zasedajo. Torej, količina znanja, kvalificiran kader

in izkušnje so velika prednost za podjetje, ki ga starši poskušajo prenesti na svoje

otroke. Imajo poseben način opravljanja dela, ki se loči od njihove konkurence.

Stabilna kultura in dolgoročno razmišljanje, torej izoblikovana dolgoročna vizija

podjetja, so velike prednosti, ki prav tako prispevajo k uspehu podjetja. Jasno

oblikovani odnosi, dobra organiziranost, izpolnjevanje želja odjemalcev, predložitev

nove ideje dizajna, različna kombinacija materialov, kot tudi pravočasno končanje

objektov prinašajo zadovoljstvo kupcev.

23

Zaposleni v podjetju obiskujejo različne delavnice za arhitekturo in dizajn ter si tako

pridobivajo nova znanja. Z novo tehnologijo in novimi materiali omogočijo nove

konstrukcije gradnje (jekleni nosilci, železobeton, steklo, umetne snovi). Arhitektura je

usklajena s potrebami industrijske proizvodnje, racionalno uporabo vseh sredstev. To je

še ena prednost podjetja, po kateri se razlikuje od konkurence.

Vsi zaposleni se motivirajo na poseben način. Nagrajujejo se, tako da gredo skupaj na

kosilo, proslavljajo dobro končan projekt in imajo dvakrat na leto počitnice.

Člani družinskega podjetja, katerih osebni dohodek je v večji meri odvisen od

poslovanja podjetja, so tako pripravljeni vlagati veliko več svojega časa, denarja in

energije kot zaposleni v klasičnem podjetju (Rosenblatt, 1990, str. 98).

Fleksibilnost z vidika dela, časa in sredstev je zelo pomembna prednost v družinskem

podjetju Esperanca. Vsi zaposlen delajo, kolikor je treba, vložijo, kolikor je treba, in ne

zahtevajo dodatnega plačila od podjetja. Vsi delajo razumno in se trudijo, da se delo

čim prej konča.

Hitro sprejemanje odločitev je tudi prednost družinskega podjetja. Družinski člani so pri

svojih odločitvah neodvisni zaradi lastniške moči. Imajo jasno opredeljene funkcije v

vodstvu, se počutijo varno in zato prevzemajo odgovornost ter se nalog lotevajo z večjo

vnemo.

Slabosti, ki so jih izpostavili zaposleni družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar

design d.o.o'', so:

prevelika vezanost na makedonski trg,

potreba po novih delavcih je vsak dan večja, prav tako potreba po

denarju in novih strojih,

čustveni vplivi na poslovanje.

Belak navaja, da je potreben samo določen nadzor, ki skrbi, da ti čustveni vplivi ne

prevladujejo nad poslovnimi, ki so ključni in pomembni za podjetje (Belak, 2005).

Ustanovitelj podjetja je pojasnil, da se medsebojni odnosi v družinskem podjetju iz leta

v leto spreminjajo. Slabost je bila v tem, da se je včasih zgodilo, da je bil preveč

popustljiv do delavcev. Rezultat je bil podcenjevanje dela. To je vodilo do nepotrebnih

konfliktov. Težko je ločiti družinski od poslovnega sistema, ko z istimi ljudi preživiš

veliko časa.

4.3 Organizacija in kadrovska struktura podjetja

Podjetje ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' je organizirano tako, da je lastnik hkrati

direktor podjetja in tudi sodeluje v projektnem timu. Manjše lastniške deleže v podjetju

imata še druga dva zaposlena, lastnikova žena in žena lastnikovega brata. Dve sta

diplomirani arhitektki s končano sedmo stopnjo izobrazbe. V tehničnem timu sodelujejo

trije nedružinski člani, zaposleni v podjetju, z izkušnjami in primernim znanjem, od

24

katerih ima ena osmo, preostali dve pa sedmo stopnjo izobrazbe. Podjetje ima tri glavna

področja delovanja. Tehnični sektor, ki vsebuje projektni tim, sestavljen iz šestih

diplomiranih arhitektov, finančno-računovodsko področje, ki ga sestavljajo zaposleni s

sedmo stopnjo izobrazbe, in proizvodno-delovni sektor. Pri upravljanju podjetja

direktorju pomaga računovodkinja, ki skrbi za finančne in administrativne zadeve.

Proizvodno-delovni sektor je sestavljen iz osemnajstih delavcev s četrto stopnjo

izobrazbe, ki omogočajo realizacijo in gradnjo na objektih. En delavec je tudi vodja

dobave, ki skrbi za izbiro in pravočasno dobavo materialov, drug delavec pa je vodja

gradbenih storitev, ki skrbi, da delavci ne zamudijo na delo in se pogovarja z lastnikom.

V nadaljevanju sta grafično predstavljeni organizacijska shema družinskega podjetja in

stopnja izobrazbe zaposlenih.

Slika 6: Kadrovska struktura družinskega podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o''

Vir: Organizacija in kadrovska struktura 2015 podjetja ''Esperanca in Neimar design, d.o.o''

25

Slika 7: Zaposleni po dejanski stopnji izobrazbe v letu 2015

Vir: Organizacija in kadrovska struktura 2015 podjetja ''Esperanca in Neimar design, d.o.o''

4.4 Obseg in sestava premoženja, prihodki in odhodki v podjetju

4.4.1 Bilanca stanja za leti 2013 in 2014

Izkaz bilance stanja ali finančnega stanja nam prikazuje finančno stanje v podjetju na

določen dan v letu ali za določeno obdobje. Lastniški kapital, skupaj z obveznostmi,

predstavljajo sredstva v podjetju. Bilanca stanja se pripravi na koncu računovodskega

obdobja in jo najdemo v letnem poročilu podjetja. Bilanca stanja ima dve strani, aktivo

in pasivo, vsota vseh sredstev mora biti enaka vsoti vseh obveznostih do dobavitelja,

torej aktiva mora biti enaka kot pasivi.

V nadaljevanju bomo prikazali bilanco stanja podjetja ''Esperanca in Neimar design',

d.o.o' za obdobje od enega do dveh let nazaj. V bilanci stanja so prikazana sredstva, ki

jih ima družinsko podjetje v lasti, in viri teh sredstev, kar podjetje dolguje. Zneski bodo

prikazani v evrih.

Iz tabele lahko ugotovimo, da so sredstva stvari, pravice in denar oziroma vrednosti, s

katerimi organizacija posluje, jih obvladuje in od katerih pričakuje gospodarsko korist.

So tudi pravice, ki izhajajo iz vlaganja denarja organizacije v druge organizacije zaradi

donosov.

Za leto 2013 lahko zabeležimo aktivne časovne rezervacije, ki jih leto pred tem ni bilo.

Terjatev do države in terjatev od posojila prav tako ni bilo, medtem ko so v letu 2014

bile. Medtem ko ni zabeleženih obveznosti iz posojil in kreditov za leto 2013.

Sredstva znašajo 127.853,08 evra, enako kot obveznosti. V nadaljevanju je prikazana

tabela bilance stanja za leto 2014. Znesek obveznosti do virov je enak s znesek sredstva

in znaša 295.303,07 evra.

26

Tabela 2: Bilanca stanja 2013

BILANCA STANJA (znesek v EUR)

31.12.2013 31.12.2012

A. OSNOVNA DOLGOROČNA

SREDSTVA 32.433,49 12.686,90

OPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA 31.226,70 11.480,11

a) Transportna sredstva 3.916,86 5.085,65

b) Orodja, naprave in pisarniška

oprema in pohištvo 27.309,84 6.394,46

NEOPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA 1.206,79 1.206,79

a) Patenti, licence, koncesije in

zaščitne pravice 1.206,79 1.206,79

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 95.169,44 31.237,10

a) Zaloga materiala 1.897,57 110.120

b) Kratkoročna finančna sredstva 11.371,02 11.371,02

c) Kratkoročne terjatve do kupcev 17.939,96 11.445,72

d) Terjatve iz naslova predujmov

dobaviteljem 13.804,90 0

e) Terjatve do države 8,60 0

f) Terjatve do posojila 11.371,02 11.371,02

g) Denar TRR 49.730,70 7.896,37

h) Aktivne časovne rezervacije 250,14 0

AKTIVA 127.853,08 43.924

A. KAPITALSKE REZERVE 52.919,28 -3.998,61

a) Osnovni kapital 4.954,51 4.954,51

b) Rezerve iz dobička 8.537,68 0

c) Zadržani dobiček 5.781,33 4.143,14

d) Prenesena izguba 14.734,47 14.734,47

e) Dobiček tekočega leta 48.380,21 1.638,19

B. DOLGOVI 74.933,80 47.922,62

a) Kratkoročne obveznosti do

dobavitelja 58.183,41 43.328,02

b) Obveznosti za davke in prispevke

na plače in za plače 5.499,56 2.408,47

c) Kratkoročne obveznosti za davek 11.250,82 1.778,93

d) Obveznosti iz posojil in kreditov 0 407.196

PASIVA 127.853,08 43.924

Vir: Bilanca stanja 2013, podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'', 2014

27

Tabela 3: Bilanca stanja za leto 2014

BILANCA STANJA (znesek v EUR)

31.12.2014 31.12.2013

A. OSNOVNA DOLGOROČNA

SREDSTVA 62.970,77 32.433,49

OPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA 62.970,77 31.226,70

c) Transportna sredstva 13.919,05 3.916,86

d) Orodja, naprave in pisarniška

oprema in pohištvo 23.911,22 27.309,84

e) Zemljišča 25.140,49 0

f) Nedvižnosti 25.140,49 0

NEOPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA 0 1.206,79

b) Patenti, licence, koncesije in

zaščitne pravice 0 1.206,79

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 232.072,85 95.169,44

i) Zaloga materiala 0 1.897,57

j) Kratkoročna finančna sredstva 3.167,64 11.371,02

k) Kratkoročne terjatve do kupcev 179.400,79 17.939,96

l) Terjatve iz naslova predujmov

dobaviteljem 13.804,90 0

m) Kratkoročne preostale terjatve 476,39 416,39

n) Denar TRR 19.831,30 49.730,70

o) Aktivne časovne rezervacije 259,43 250,14

p) Terjatve do države 29.196,71 8,60

AKTIVA 295.303,07 127.853,08

C. KAPITALSKE REZERVE 118.538,20 52.919,28

f) Osnovni kapital 14.863,54 4.954,51

g) Rezerve iz dobička 0 8.537,68

h) Zadržani dobiček 54.161,54 5.781,33

i) Prenesena izguba 14.734,47 14.734,47

j) Dobiček tekočega leta 55.709,90 48.380,21

D. DOLGOVI 176.764,86 74.933,80

e) Kratkoročne obveznosti do

dobavitelja 164.890,95 58.183,41

f) Obveznosti za davke in prispevke

na plače in za plače 185,12 5.499,56

g) Kratkoročne obveznosti za davek 6.353,08 11.250,82

h) Obveznosti do zaposlenih 3.711,27 0

PASIVA 295.303,07 127.853,08

Vir: Bilanca stanja 2014, podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'', 2015

28

4.4.2 Izkaz uspeha podjetja za leti 2013 in 2014

Z izkazom uspeha podjetja pridemo do zelo pomembnih informacij našega delovanja

oziroma natančneje do računskega dobička ali izgube iz poslovanja, (poslovni prihodki

zmanjšani za poslovne odhodke), in ta dobiček je povečan za pozitivno ali negativno

razliko med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Do čistega dobička pridemo, ko

je rezultat pozitiven. Negativni dobiček pa je čista izguba iz rednega delovanja.

V nadaljevanju so prikazani izkazi poslovnega izida za leti 2013 in 2014 za obdobje od

01. 01. do 31. 12. 2013 in za obdobje od 01. 01. do 31. 12. 2014.

Tabela 4: Izkaz uspeha podjetja za leto 2013

Izkaz uspeha podjetja (v EUR)

2013 2012

A. Poslovni prihodki 497.986,74 156.870,48

a) Prihodki od prodaje 497.986,74 156.870,48

B. Poslovni odhodki 441.870,12 155.218,06

b) Stroški surovin in drugih materiale 363.040,64 110.654,85

c) Stroški dela 9.016,14 15.123,05

d) Stroški zaposlenih 44.939,81 25.372,44

e) Materialni stroški storitev 19.280,11 0

C. Finančni prihodki 1.050,35 0

D. Finančni odhodki 76,59 0

E. Dobiček iz rednega delovanja 57.090,38 1.652,42

F. Izguba iz poslovanja 0 0

G. Dobiček pred obdavčitvijo 57.090,38 1.652,42

H. Izguba pred obdavčitvijo 0 0

I. Čisti dobiček poslovnega leta 56.917,90 1.638,19

J. Čista izguba poslovnega leta 0 0

K. Povprečno število zaposlenih na

podlagi delovnih ur v

obračunskem obdobju

28 13

L. Število mesecev poslovanja 12 12

Vir: Izkaz uspeha podjetja ''Esperanca in Neimar design, d.o.o'' 2013

29

Tabela 5: Izkaz uspeha podjetja za leto 2014

Izkaz uspeha podjetja (v EUR)

2014 2013

A. Poslovni prihodki 579.700,38 497.986,74

f) Prihodki od prodaje 578.562,83 497.986,74

g) Ostale prihodke 1.137,55 0

B. Poslovni odhodki 517.673,26 441.870,12

h) Stroški surovin in drugih

materialov 284.793,53 363.040,64

i) Stroški dela 20.293,69 9.016,14

j) Stroški zaposlenih 663.476,26 44.939,81

k) Materialni stroški storitev 121.636,67 19.280,11

C. Finančni prihodki 35,86 1.050,35

D. Finančni odhodki 0 76,59

E. Dobiček iz rednega delovanja 62.062,99 57.090,38

F. Izguba iz poslovanja 0 0

G. Dobiček pred obdavčitvijo 62.062,99 57.090,38

H. Izguba pred obdavčitvijo 0 0

I. Čisti dobiček poslovnega leta 55.709,90 56.917,90

J. Čista izguba poslovnega leta 0 0

K. Povprečno število zaposlenih na

podlagi delovnih ur v

obračunskem obdobju

27 28

L. Število mesecev poslovanja 12 12

Vir: Izkaz uspeha podjetja ''Esperanca in Neimar design d.o.o'' 2013

Iz tabele je razvidno, da imamo v letu 2013 večji poslovni dobiček, ki znaša 3.503.866

evra. V letu 2014 se dobiček zmanjša za 74.364 evrov in znaša 3.429.502 denarov.

Zmanjševanje je posledica nižanja plač v R. Makedoniji, drastičnega upadanja

socialnega standarda, zaradi česar posledično ljudje nimajo dovolj finančnih sredstev za

gradnjo hiš oziroma stavb.

30

5. SKLEP

V družinskem podjetju sta dva nasprotujoča razvita sistema, in sicer poslovni in

družinski sitem. Težko je ju je ločiti in ločeno obravnavati, zato ker se prikrivata in

povzročata konflikte. Obravnavali smo prednosti in slabosti na praktičnem primeru

družinskega podjetja Esperanca in Neimar design d.o.o in ugotovili, da ima vsako

podjetje svoje prednosti in slabosti, zaradi katerih je ranljivo. Čustvene komponente

prav tako zelo vplivajo na ranljivost družinskega podjetja. Razmejitve med družinskim

in poslovnim sistemom, med interesni udeležencev v podjetju so jasne, z usklajenostjo,

razumevanjem in potrpežljivostjo se bomo izognili večjim problemom. Prišli smo do

zaključka da ne obstaja enotna definicija družinskega podjetja. Številni avtorji

opredelijo pojem družinskega podjetja različno. Nobena opredelitev ni označena kot

pravilna ali napačna. Cilji družinskega podjetja so dolgoročni in imajo stabilen razvoj.

Za družinsko podjetje je značilno tudi, da v veliki meri skrbijo za interese družinskih

članov in svojo dolgoročno materialno vrednost. Moramo paziti, da družinske interesi in

vrednote ne nadvladajo poslovnih, zato ker lahko pride do nepotizma in altruizma, kar

lahko ogrozi obstoj družinskega podjetja.

31

LITERATURA IN VIRI

1. Belak, D. J. (2005 št.3/4). Etika družinskega podjetja. Naše gospodarstvo, 111.

2. Belak, J. (2003). Podjetništvo, politika podjetja in menagement. Maribor:

Evrocentar.

3. Benson, B. B. (1990). Your Family Business: A Success Guide for Growth and

Survival. Homewood: Business One Irwn.

4. Duh, M. (2000). Posebnosti managementa družinskega podjetja. Revija za

management in razvoj, 38-55.

5. Duh, M. (2003). Družinsko podjetje. Maribor, Gubno: MER Evrocentar.

6. Duh, M. (torek, 20. maj 2008). Nasledstvo je ključno vprašanje. Finančni večer,

33.

7. Duh, M. (2015). Upravljanje podjetja in strateški management.

8. Dyer, W. J. (1988). Family Bussines Review. Culture and Continuity in Family

Firms.,18-24. Pridobljeno iz

http://familywealtheducators.com/uploads/Gibb_1988.pdf

9. Handler, W. C. (1989). Methodological Issues and Considerations in Studying

Family Bussines. Family Business Review, 257-276.

10. Herega, J. (2010). Družinska podjetja in posebnosti virov financiranja. Ptuj:

Ekonomsko poslovna fakulteta-Maribor.

11. Kos, B. (2008). V Družinsko podjetništvo. Pridobljeno iz

http://www.blazkos.com/družinskopodjetništvo.php

12. Leach, P. B. (1999). Guide to the family business. London: Kogan Page.

13. Mojca, J. B. (2008). Special knowledge needs of family enterprises in transition

economies. Knowledge Management Research & Practice, 187-198.

14. Neubauer, H. (1992). A changing World: Its Impact on Smal and Medium-sized

Enterprises.

15. Randel, S. C. (2001). Strategic Planning for the Family Business: Parallel

Planning to Unite the Family and Business. New York: Palgrave.

32

16. Rebernik, M. D. (2008). Različnost kot podjetniška priložnost. (K. Š. Rebnik,

Ured.) Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

17. Rosenblatt, P. C. (1990). The family in business. San Francisko: Jossey Bass.

18. Stoilkovska, A. (2011). The chalenges od a family business. UTMS Journal of

Economics 2, 181-187.

19. Syms, M. (1992). Mind Your Own Bussines and Keep It in the Family. New

York: MasterMedia Limited.

20. Vadnjal, J. (1999). Družinsko podjetništvo. Ljubljana: Gea College.

21. Ward, J. L. (1987). Keeping the Family Business Healthy. San Francisco:

Jossey-Bass Inc.

22. Žaler, J. (17. April 2008). Družinsko podjetje - prednost ali ovira? Pridobljeno iz

http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=24