Orientacija s pomočjo vetra innjegovih vplivov

Kadar se orientiramo s pomočjo vetra,moramo biti poučeni o tem, v katero smer pihaveter in kateri veter je značilen za določenopokrajino.

Orientacija po soncuSonce zjutraj vzhaja na vzhodni strani neba,

zvečer pa zahaja na zahodni. Okoli poldneva,ko je najvišje nad obzorjem, je na jugu. Topoznavanje nam lahko služi za grobo orientacijopo soncu. Za natančnejšo orientacijo po soncumoramo biti bolj natančni, saj sonce ne vzhajaniti ne zahaja vsak dan v isti točki obzorja.

Orientiramo pa se lahko tudi po sencah,ker je okoli poldneva sonce vedno na jugu,sence predmetov (dimniki, stebri, zvoniki,drevesa ... ) pa opoldne vedno kažejo protiseveru.

Po vzhodu in zahodu sonca se lahkonatančno orientiramo le štiri dni v letu.Spomladi 21. 3. in jeseni 23. 9. vzhaja soncenatančno na vzhodu in zahaja natančno nazahodu. V začetku poletja, ko je pri nas najdaljšidan (okoli 22. 6), vzhaja na SV in zahaja na

SZ. Na začetku zime, ko je no I1i\Jd:lIJ~1\ (okoli22. 12.), pa vzhaja na]V in zahu] \ nu JZ.

Znano je, da sonce obkr ži Z rnljo v 24urah ter da je ob 12. uri nad jug m (pri l '1\1

moramo biti pozorni na zimski in poletni ČHS),Če je ob 12. uri nad jugom, je torej ob 6. IId

nad vzhodom in ob 18. uri nad zahodom,

Tabela: Položaj sonca glede na strani neba

SMER NEBA POLETNI ČAS ZIMSKI ČAS

vzhod 7.00 6.00

jug 13.00 12.00

zahod 19.00 18.00

sever 1.00* 24.00*

* sonce je pod obzorjem!!

Orientacija s pomočjo senceOšiljeno palico (količek) zapičimo v tla,

usmerjeno direktno proti soncu, tako dapalica ne daje nobene sence. Počakamo nekajminut, da se pojavi senca, ki vedno kaže protivzhodu.

~jentacija po mesecurientacija po mesecu je manj zanesljiva

fi orientacija po soncu ali zvezdah.

~ela: Lunine mene in njihova lega na nebu (ure so podane za zimski čas, za preračun v~tnega moramo prišteti eno uro)

LUNINAMENA VZHOD JUG ZAHOD SEVER

plnaluna 18.00 24.00 6.00 12.00

f.i krajec "D« 12.00 18.00 24.00 6.00

~nji kraj ec »C< 24.00 6.00 12.00 18.00

dflj 6.00 12.00 18.00 24.00v

~Je tabele: Ce Je polna luna 111je ura 12.00, je mesec na severu.III

.... !

flikra;ec~ zadnii kra;ec

~entacijapo zvezdah ..../Lronoči se lahko orientiramo po ~

Jah, če je le nebo jasno. Da se tega~J110, potrebujemo nekaj časa, da zvezdeljemo in v njih začnemo prepoznavatil$1vof)eneobhke. Lahko pa najdemo tudi~ oblike in ugotovimo, kako bi se po

polna luna

I njih lahko orientirali. Ko se v orientaciji pozvezdah že malo izurimo, za okvirno orientacjozadostuje katera koli zvezda.

Na severni polobli nam najbolj pravpride zvezda Severnica, ki leži blizu severneganebesnega pola, zato z njeno pomočjo določimosever. Severnico običajno iščemo s pomočjodrugih ozvezdij, ki so hitreje prepoznavna. Vrazličnih letnih časih lahko za določanje smerineba poiščemo tudi druge zvezde.

Za orientacijo na južni polobli je potrebnomalce več iznajdljivosti, ker ni zvezde, ki bibila zelo blizu južnemu nebesnemu polu, takokot je na severu Severnica. Med najbolj znanaozvezdja za orientacijo na južni polobli sodiJužni križ.

Za orientacijo po zvezdah je potrebnovedeti, da se Zemlja premika, zato ozvezdijne vidimo ves čas na istem mestu. Navideznose vrtijo okoli Severnice v smeri nasprotiurinega kazalca. Vsako noč in v vseh letnih

časih sprem111J3Josvojo lego. Veliki voz jetako jeseni ob 21.00 čisto pri tleh in se ponočidviguje nad Severnico, spomladi pa je ob istiuri nad našo glavo in se ponoči spušča protitlom, pod Severnico. Zato si z nekaterimiozvezdji lahko pomagamo le v letnem času,ko so nad obzorjem, nekatera ozvezdja (npr.Veliki voz, Kasiopeja) pa so nad obzorjem vesčas. Zanimivo je, da se vse v vesolju premikatako, da ozvezdij ne vidimo ves čas na istemmestu, le da se to opazi šele po mnogo letihin ne za časa enega življenja. Tako gledamozvezdo Severnico kot najbližjo severu zdaj,včasih pa so bile to druge zvezde in bodo tudiv prihodnosti.

PI

i~.maj ,J.1.2:00 p'

,P- -"fi"I II I

i ", I

'-o.

Mali vozOzvezdje Malega voza j S SII1vlJ'1\0 It

7 zvezd v obliki voza. Prva zv zda o] 'l\lI nllvlečnega droga je Severnica, ki I žl v ln 'risevera - od nje potegneš črt pravol Ol nna obzorje in tam, kjer se stikata bz r] lnnamišljena črta, je sever. Vendar s zv zdeMalega voza bolj šibke, zato niso vedn vi ne.Nekatera druga ozvezdja so sestavljena iz b ljsvetlih zvezd in nam lažje pomagajo pri iskanjuSevernice.

,p -.. ti ~ . !1'/cc.r.

\ '2.'2.:00I ,

<s_ - .--~"'Q.

.....•"1>- .• ".''0

ct'~-4,

\, \ ~S.j~l1." 1.0 Z.l:OO~

~,~,,

'ofl.,

I 'I ).I I

I /

A I

,JO' ' ~ - -<:/ 4S. nov.,9" 2.2.: Oo

I

d

Veliki voz v različnih letnih časih

SEVER.

kako poiščemo severnico z Velikim vozom in Kasiopejo

Veliki vozTo je ozvezdje, s katerim običajno

poiščemo Severnico. Sestavljeno je iz 7 precejsvetlih zvezd v obliki voza in nikoli ne zaide.Razdaljo med zadnjima dvema zvezdamav vozu (imenujeta se (x in P) prenesemo vsmeri nad vozom skoraj petkrat. Tam se nahajsvetla zvezda Severnica. Zelo natančno okobo videlo, da namišljena črta ne zadane točnoSevernice, vendar je dovolj blizu, da Severnicoprepoznamo.

KasiopejaŠe eno ozvezdje, ki nikoli ne zaide.

Sestavljeno je iz 5 zvezd v obliki črke W aliM, odvisno, kako je obrnjeno. Leži v Rimskiali Mlečni cesti (svetlejši trak, ki poteka po I

nebu), skoraj nasproti Velikemu vozu gledena zvezdo Severnico. Med prvo in zadnjozvezdo potegnemo črto in nanjo naredimopravokotnico iz prve zvezde (če vzamemo, da jev obliki črke W). Na pravokotnico nanesemopribližno dvakratno razdaljo med obema I

zvezdama in tako pridemo do Severnice.Prva zvezda v vlečnem drogu Velikega

voza, Severnica in prva zvezda v Kasiopejiležijo v skoraj ravni črti.

140

OrionNa Mlečni cesti so še druga ozvezdja, s

katerimi lahko določimo smeri neba. Najdemojih lahko tako, da sledimo svetlemu traku ponebu. Eno najbolj znanih je Orion, tik zravenMlečne ceste, ki ga vidimo tako na severnemkot na južnem polu. Na severnem polu z njimdoločimo vzhod, zahod ali jug, zvečer pa jeviden med oktobrom in aprilom (sredi noči jeviden že avgusta).

Najbolj vidnih je 7 zvezd. Pri orientacijipomagajo srednje 3, ki jim pri nas rečemoRimščice ali Kosci, nekateri narodi jihimenujejo Tri Marije. Kosci vzhajajo skorajtočno na vzhodu, čez 6 ur so najvišje in takratkažejo jug, čez nadaljnjih 6 ur pa zahajajo blizuzahoda. Vzhod lahko določiš tudi še potem,ko se Orion dviguje - potegneš črto levo odsredine Koscev pod kotom 450 proti obzorjuin kjer črta pride do obzorja, je vzhod. Prizahajajočem Orionu potegneš črto na desnostran od sredine Koscev pot kotom 450 in takodo ločiš zahod.

Če med Kosci potegneš črto in jo podaljšašv levo, prideš do najsvetlejše zvezde na nebu,do zvezde Serij, ki leži v ozvezdju Velikegapsa.

,0.•., .<)..,,, ''bo ••• - •. "'O

......_.. o J

/-...•... :'.•

'1lJkJO

Orion

OrelPri ozvezdju Orla, ki leži na Mlečni cesti,

si z njegovo naj svetlejšo zvezdo Atair lahkopomagamo tako kot s Kosci v Orionu. Arairnamreč vzhaja blizu vzhoda in zahaja bhzuzahoda. Konec aprila vzhaja opolnoči in protikoncu oktobra zahaja opolnoči.

~.O

.•.ArAIR.. o~....,

o "I "

J "I "I "I 'o

J \J \I \

I \o \\\

oOrel

JUG

Južni križ v'

Južni nebesni pol določimo malo tezje kotsevernega, ker se v bližni ne nahaja n~benazvezda. Pri tem nam pomaga ozvezdje Juznegakriža, ki ga najdemo ravno tako na Mlečnicesti, le da na južnem polu. Zavede ~a~lahko ozvezdje Lažni križ, vendar ima JUZl1l

križ na svoji levi temno packo, ki se imenuj~Vreča oglja - to so gosti oblaku prahu, kizastirajo pogled na zadaj ležeče zvezde. Polegtega ležita na Mlečni cesti tudi dve. zvezdi,ki ju v angleščini imenujejo »The Pomt~rs«,Kazalki (Hadar in Rigil Kentaun), saj kažeta,kje najdemo Južni križ. Kov ga naJdem?,povežemo zvezdi, ki imata dalj so razdaljo, mto črto podaljšamo. Namišljena črta se seka znamišljeno črto, ki jo potegnemo še od Kazalk_ na mestu, kjer se sekata, je južni nebesni pol.Od tam potegnemo črto proti obzorju in takodoločimo jug.

l- - - - - - -....._'"iCKAZ.A~r.1 JV ~NI POL

Južni križ

orientaciia po eni zvezdi

Orientacija po eni zvezdiZ.a okvirno določitev smeri neba si na

Zemlji določimo dve točki (z majhno razdaljo,ne preveliko) ali postavimo dve palici inopazujemo zvezdo, ki jima je blizu. Predvsemopazujemo smer gibanja zvezde, ker nam togibanje lahko pokaže smeri neba. Če se zvezdadVigUJe,Je. n~ vzhodni strani, če se spušča, je~a zahodn~. Ce gre proti desni, je na jugu, ince gre proti levi, je na severu. Na južni polobliJe obratno.

?rientacija po reliefnih znamenjih10 vegetaciji

Pri ..orientaciji po reliefnih pojavih alivegetaciji gre za razne pojave, ki so posledicadelovanja sonca. Tudi orientacija po tehznamenjih l1! tako zanesljiva kot orientacija posoncu 111 zvezdah.

. Severna stran navpičnih predmetov111 nikoli obsijana s soncem. Zato včasihopazimo:

• ~avljišča v večini primerov ležijo najuzru strani dreves.

• Mah vleži na severni strani dreves, skalah rusevin (to ne drži vedno, saj mah vpnmernih pogojih raste tudi krog in krogdebla, od vrha do tal, ponekod pa sploh neraste) .

• Severne stene poslopij so včasih vlažnena njih se lahko nabira soli ter v obliki belihoz. sivih madežev.Sonce vpliva na rast rastlin:

• Nekatere rastline so obrnjene proti sončnistrani (npr. cvet sončnice).

• Drevesa imajo običajno redkejše letnicena južni strani (na gostoto letnic vplivatudi veter ter relief in struktura tal).

· v V hribih ločimo severno pobočje odjuznega.

• Nas:vernem sneg obleži precej dlje kotna juznern,

• ~evern~ pobočja so večkrat manj poraslam bolj strma. To je zaradi geološkeganastanka gora, značilnost Slovenije.Vedno moramo biti pozorni, kako so nadoločenem področju nastale gore. O tem sepozanimamo pred odhodom na določenopodročje.

• Drevesa na severnih Pobočjih rastejopočasneje kot na južnih.

• Gozdna meja in ostali vegetacijski pasovina severnih Pobočjih ležijo nižje kot najužnih.

• Planine in travnate senožeti so pravilomadomene južnih pobočij.

Orientacija po znamenjihurbanizacije in načinu gradnje

Ponoči, zlasti pri oblačnem nebu (visokain srednja oblačnost), opazimo odsev lučivečjih naselij.Poti in kolovozi so narejeni tako, da: secepijo pod ostrim kotom, če gremo stranod naselja.Nekateri objekti imajo v prostoruposebno lego zaradi tradicije ali religije.Oltarji pravoslavnih cerkva so npr.večkrat obrnjeni proti vzhodu, katoliškipa proti zahodu. Pri džamijah je minaretnavadno na jugu, vhod pa na severu. Najug je po tradiciji obrnjen tudi spomenikmuslimanskega groba, medtem ko sostarejši krščanski grobovi obrnjeni v smerivzhod - zahod.

4. BRANJE KARTEKaj je karta?

Zemljevid ali geografska karta jepomanjšana grafično ponazorjena risba delazemeljskega površja, gledanega iz zenita (izvišine pravokotno na zemeljsko površje)in prenesenega na ravno ploskev. Karta jeosnoven pripomoček pri spoznavanjuzemeljskega površja in razlaganju pojavov nanjem.

Katera karta je najprimernejša zaskavtske potepe?

Za orientiranje v naravi je najboljšipripomoček večbarvna topografska karta(TK) v merilu 1 : 25.000, na kateri soprikazani vsi značilni elementi izbranegaobmočja. Uporabimo lahko tudi topografskekarte v merilu 1 : 50.000 ali 1 : 100.000, nakaterih je prikazano večje območje, a zatomanj podrobno.

Merilo 1 : 25 000500 m o1, •• ,1 .. "1" •. 1" .. 1,,.,1

Kaj nam pove merilo?Merilo nam pove, kolikokrat je neka

razdalja na zemljevidu manjša od razdaljev naravi. Večje je merilo (npr. 1 : 5.000imenujemo veliko merilo, 1 : 100.000 je srednjemerilo in 1 : 1.000.000 je majhno merilo),bolj podrobna in natančna je karta. Vednose vprašamo, koliko je 1 cm na karti »dolg« vnaravi. (Če je merilo kartel: 50.000, je 1 cmna karti dolg 50.000 cm v naravi.) Odgovor vmetrih pa dobimo, če delitelju (drugi številkipri merilu) odvzame mo 2 ničli.

Primer: Če merilu 1 : 25.000 odvzamemo2 ničli, dobimo, da je 1 cm na karti enak 250m v naravi.

Merilo, napisano na spodnjem robu karte,je lahko podano kot:• številčno merilo,• grafično merilo ali• opisno merilo.

Kaj je številčno merilo?Številčno ali numerično merilo je napisano

v obliki razmerja (1 : 50.000) ali ulomka(1/50.000). Število 1 pomeni enoto dolžine nakarti, 50.000 pa pove, kolikokrat je razdalja vnaravi večja kot pri prikazu na karti.

Tabela 4: Merilo in razdalje

MERILO RAzDALJE1 : 25.000 1 cm na karti je 250 m v naravi1: 50.000 1 cm na karti je 500 m v naravi1 : 100.000 1 cm na karti je 1000 m v naravi

Kaj je grafično merilo?Grafično merilo je na kartah prikazano kot

daljica z naneseno in oštevilčeno razdelitvijo.Je bolj praktično za uporabo, saj z

neposrednim prenašanjem razdalje s karte namerilo dobimo razdaljo v naravi.

1 cm na karti ustreza 250 m v naravi

5001

10001

15001

14~