Agrometeorologi pomagamo pri

pridelavi zelenjave

Dr. Andreja Sušnik Oddelek za agrometeorologijo

Urad za meteorologijo andreja.susnik@gov.si

Agrometeorološki seminar - Roving seminar, Hoče, 3. 12. 2015

Pridelava hrane je bila/je/bo odvisna od vremena

Agrometeorologija – globalno, regionalno

Pridelava hrane & agrometeorologija v Sloveniji

Agenda & sodelovanje z udeleženci (anketa)

Od nekdaj je imelo vreme/podnebje pomembno vlogo pri pridelavi hrane

• Varstvo pred neugodnimi vremenskimi razmerami (suša, pozeba)

• Kvaliteta/količina pridelka

• Okoljski vplivi (poraba vode, pesticidov,…)

Moderna tržna kmetijska pridelava še bolj temelji na vremensko pogojenih tehnoloških aktivnosti

Tudi obeti niso dobri: • vremenski ekstremi • večja poraba hrane

Vir: Big Data, CGIAR, 2014

Poraba kalorij se povečuje

Globalna poraba hrane 60 % več do leta 2050

Ob robu podnebne konference v Parizu

• Vsi meseci v svetovnem merilu nadpovprečno topli, celo najtoplejši doslej, zaradi pojava El Niño.

• Povprečna svetovna temperatura v letu 2015 bo predvidoma kar za 1 °C višja od temperature v predindustrijskem obdobju.

• Topla leta kot letošnje v prihodnje vse pogostejša. Pričakujemo, da bodo tako vroča poletja, kot je bilo doslej izjemno poletje 2003, sredi tega stoletja povsem običajna.

Svetovno podnebje v letu 2015

Svetovno podnebje 2015 – 5-letno drseče povprečje globalne temperature (WMO, 2015)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

100 110 120 130 140

2003 2006 2007 2012 2013

Struktura ocenjene škode glede na vzroke ….

Vir: SURS 1994-2008, URSZR 2009-2012

0

50

100

150

200

250

300

350

400

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Oc

en

jen

a š

ko

da

(v

milj. E

UR

)

Suša Poplave Neurje, močan veter, toča Potres Drugo

mio

EU

R 214 mio EUR

ŽLEDOLOM MOČA/POPLAVE 2014 MOKER OKTOBER 2015

... kmetijske suše in državne pomoči 2003–2014

Naravna nesreča = 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna

www.dmcsee.org

Povečevanje težav s sušo v JV Evropi v JV Evropi (še en primer sodelovanja z WMO)

Velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji

Kmetijska gospodarstva leto 2013

72.377 (število)

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo leto 2013

6,6 (ha)

Osnovna površina zemljišč za tržno pridelavo zelenjave in povprečna površina

zemljišč tržnih pridelovalcev zelenjave, statistične regije, Slovenija, 2013 (vir: SURS)

Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) ha 2014

Njive 175.069

Žita 98.293

Stročnice za suho zrnje 691

Korenovke in gomoljnice 3.821

Industrijske rastline 11.867

Zelenjadnice in jagode

4.138

Cvetje in okrasne rastline 73

Zelena krma z njiv 55.649

Drugo na njivah 200

od tega sadike zelenjadnic, zelišč in jagod

13

od tega zemljišča za pridelavo semen 187

Neobdelane njive 338

ha 2014

Trajni travniki in pašniki

279.916

Trajni nasadi 27.235

Sadovnjaki, vinogradi, oljčniki 26.891

Sadovnjaki 9.886

Vinogradi 16.009

Oljčniki 996 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 344

482 219 ha KZU leta 2014

Manj kot 2 % KZU v strukturi

rabe njiv in vrtov

Medletna variabilnost - suho leto 2013, mokro leto 2014

Skupni pridelek zelenjadnic 2014 nekoliko večji od 2013

V letu 2014 je bilo v Sloveniji pridelanih okrog 71.000 ton zelenjadnic, od tega več kot polovico (59 %) za prodajo. Skupni pridelek zelenjadnic, tržnih in netržnih, je bil v letu 2014 za 14,4 % večji kot v prejšnjem letu. V letu 2014 na slovenskih njivah pridelali za polovico več in krompirja kot v letu 2013. Paradižnika za 4 % manj, pridelek graha večji za 60 %, stročjega fižola za 39 %, rdeče pese za 32 %, motovilca za 30 % in kumar za 27 % glede na leto 2013. (vir: SURS, 2014)

Indeksi kmetijske proizvodnje (2010 = 100); 2002–2014 (Vir: KIS, 2014)

Kaj je agrometeorologija?

o Navodila za agrometeorološko prakso - Guide to Agricultural Meteorological Practices (GAMP) 2010 Edition (WMO-No.134) (obnovljena leta 2012)

o http://www.wamis.org/agm/gamp/GAMP_Chap01.pdf

Agrometeorologija je interdisciplinarna znanost, ki proučuje

sistem medsebojne povezanosti med vremenom in kmetijskimi kulturami, domačimi živalmi, rastlinskimi boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi živalmi v ekosferi. Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlin nam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimbolj izkoristimo ugodne podnebne danosti in se poskušamo izogniti neugodnim, da bi tako dosegli optimalno kakovost in velikost pridelka.

Planiranje v kmetijstvu

Strateško (dolgoročno) Taktično (< 10 dnevno)

Zahteva poznavanje razmerij med vremenom in podnebjem ter tveganji v kmetijstvu z namenom uresničevanja ciljev pridelovalcev - agrometeorološke informacije kot pomoč pri planiranju

Odločevalski sistem v celotni verigi pridelavi hrane

..meteorološki podatki so vključeni v podporne sisteme odločanja v kmetijstvu

Podpora mora biti primerna, časovno ustrezna, prijazna uporabniku pri upravljanju kmetovanja zato je dnevno sledenje vremena/podnebja ključno.

Odločitev na kmetiji Časovna skala napovedi (leta)

Logistika (načrtovanje setve/spravila) Znotraj sezone (>0.2)

Taktične odločitve (gnojenje/škropljenje) Znotraj sezone (0.2)

Vrsta rastline Sezonska (0.5 – 1.0)

Sekvence rastlin Medletno (0.5 – 2.0)

Kolobar (ozimine/poletne rastline) Letno/dvoletno (1 – 2)

Industrijska pridelava (poljščine, pašniki,..) Desetletno (cca 10)

Raba kmetijskih zemljišč >20

Raba zemljišč in prilagoditev Podnebne spremembe

..agrometeorološki podporni sistem

Zbiranje podatkov in poraba podatkov kot osnovne meritve ali kompleksnejših izvedenih vrednosti (indeksi, kazalniki, modeli)

Numerični vremenski modeli

Daljinsko zaznavanje

Poletna suša 2013

GIS tematske karte

Od osnovnih do kompleksnih agrometeoroloških podatkov

Kje: Na spletu ARSO/Meteoportal

Kaj:

oAgroklimatski podatki (dolgoletna povprečja, arhiv):

o Temperature tal, Temperaturni pragovi, Pozebe, Vsote efektivnih temperatur zraka, Fenologija, Vodna bilanca, ETo;

o Upoštevanje sprememb podnebja - prilagoditve!

Zakaj:

o Osnova „pametne“ rajonizacije;

o Strategije, tveganje, ranljivost, ukrepi kmetijske politike, prilagoditve na podnebne spremembe.

Podnebna izkaznica kmetijskih zemljišč

WWI, 2013

Tipizacija suše: o blag primanjkljaj,

ko je DISS ≤ 1;

o zmerna suša, ko je 1 < DISS ≤ 2;

o močna suša, ko je 2 < DISS ≤ 3.

Dekadni indeks sušnega stresa DISSk KORUZA, Murska Sobota , 1961–2014 na tleh s slabo in dobro vodno zadrževalno sposobnostjo

S

D

Klimatologija suše z dolgoletnimi nizi vodne bilance koruze

2014 moča – nič sušnega stresa

2013 suša

o Agrometeorološki podatki on-line, napovedi , priporočila in opozorila, vremenska napoved;

o Zgodnje opozarjanje na sušo (padavine, SPI, meteorološka vodna bilanca, kazalci kmetijske suše), slano, feno razvoj;

o Tedensko operativno napovedovanje namakanja (modeli vodne bilance) – „tailored“ produkt.

Zakaj:

o Namakanje, varstvo rastlin, kmetijske operacije, izbor tehnologije in obvladovanje tveganj;

o Podpora tržni in ekonomični pridelavi.

Ažurni podatki za kmetijsko pridelavo

Kje: Na spletu ARSO/Meteoportal

Kaj:

Modelska napoved- pregledovalnik

napoved

www.meteo.si

Planiranje taktičnih odločitev - setev

Setev jarine že pri T tal 3 °C, vrtnine na Primorskem pri Ttal 8 °C

Setev graha, čičerike in boba, Agraria Koper, 15. marec 2015

Temperatura tal

PORTOROŽ, TEMPERATURA TAL NA RAZLIČNIH GLOBINAH, januar-junij 2015

Spomladanska pozeba

Opozorila ARSO na možnost pozebe

BILJE, MINIMALNA TEMPERATURA ZRAKA, april 2015

Cvetenje breskev na Goriškem, 8. april 2015

Nekroze

Deformacije Dehidracija, porjavelo tkivo

Oroševanje proti pozebi

Oroševanje Brez oroševanja

Prekrivke

Agrometeorološki podatki – varstvo rastlin

Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj številnih rastlinskih bolezeni. Na vinski trti je težko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), težave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Prav tako so bili izjemno ugodni za razvoj paradižnikove ali krompirjeve plesni (Phytoftora infestans) v letu 2014.

Če po škropljenju dežuje, je količina spranega fungicida odvisna od količine in intenzivnosti padavin.

V primeru, da je padlo okoli 20 mm dežja je delovanje fungicidne obloge

oslabljeno,

in obloga je sprana, če je padlo 50 mm in več dežja.

Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana

Upoštevanje prognoze – veter, dež

Planiranje košnje

Ljubljana, april 2015 Padavine in latenje trav/cvetenje regrata – indikatorja za košnjo in vremenska napoved

Prvi cvetovi regrata 13.4. Začetek latenja Travniški lisičji rep 17.4. Travniška latovka 22.4. Pasja trava 30.4. Visoka pahovka 2.5. Košnja za silažo: prva dekada maja

Latenje trav košnja

Komunikacija produktov prilagojena lokalnim možnostim (kanalom) in lokalnim potrebam

Informacija: ažurna in relevantna za aktivnost

Raznolikost uporabnikov – prevod v razumljiv jezik in s primerno razlago

Dostopni kanali do agrometeoorloških produktov in nasvetov za različne skupine uporabnikov (regija VI WMO – Evropa)

Posamezen pridelovalec

Majhna skupina

Skupine

Vaška skupnost

Manjši pridelovalci

Srednje veliki pridelovalci

Veliki pridelovalci

Pridelovalna združenja

Zadružniki

Podjetja

Agrometeorološki informacijski sistem

ARSO

Agro/Meteorološki monitoring:

37 klimatoloških

156 padavinskih

61 avtomatskih m. postaj

37 postaj: meritve temperature zraka 5 cm nad tlemi

9 postaj meritve temperature tal ob terminih

11 avtomatskih postaj -polurne meritve temperature tal

6 avtomatskih postaj – polurne meritve vol. % vode v tleh

Fenološki monitoring: 46 lokacij

Več o tem v predavanjih, ki sledijo!

Veliko agrometeoroloških podatkov je prosto dostopnih!

na spletu, v digitalni obliki, v analizah, kartah, študijah, socialnih omrežjih itd.

Samodejne postaje nadomeščajo klasične

Lokalne postaje Druge mreže

• AgrometeorološkI podatki in napovedi

• Spletni servis (Meteoportal)

• Podatki - so dovolj jasni in dostopni? Uporabniki - so dovolj oziroma primerno poučeni?

• Publikacije: Brošura, Vetrnica (Hidrometeorologija), materiali v mapicah

• Izobraževanje, seminarji, mednarodna aktivnost

• Partnerstvo…

Zahvala/Acknowledgement:

Roving seminar was supported by WMO

Kontakt: Oddelek za agrometeorologijo/Urad za meteorologijo/ARSO tel 01 4784073/74 gp.arso@gov.si

Kako agrometeorologi pomagamo pri pridelavi hrane?

Program seminarja - dopoldanski del

Logistika: o Označba kosila (da/ne) o Potrdilo o udeležbi

(organizator izda tekom/po dogodku)

o Fotografiranje o Objavljene prezentacije na

spletu o Parkirišče

Program seminarja - popoldanski del

Vabljeni k sodelovanju – vprašalnik, diskusija