naslovnica spredaj kg maj 11končna od kg_maj_11 celota _ končna_tisk.pdfzakonu. ti določajo...

Konjunkturna gibanjaŠtevilka 2, letnik XIX, junij 2011

SKEP - Analitska skupina GZS

Konjunkturnagibanja

Ocena in analiza tekočihgospodarskih gibanj

Junij 2011

KONJUNKTURNA GIBANJA Strokovna revija

Številka 2, letnik XIX, junij 2011

Izdajatelj in urednik:

SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana tel. 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: [email protected] http://skep.gzs.si Avtorji:

SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek; Majda Dekleva; mag. Jože Renar; Antonija Božič Cerar; Tatjana Čerin; Marko Djinović Zunanji strokovnjaki: mag. Irena Roštan; mag. Marjan Širaj; Vlasta Turel; mag. Gorazd Justinek Tisk: Birografika Bori d.o.o. Naklada: �500 izvodov Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2011, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d'Instituts Européens de Conjoncture Economique Zaščiteni blagovni znamki: SKEP KONJUNKTURNA GIBANJA

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806 Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518.

VSEBINA Stran

Se optimizem skriva ali ga res ni? 1. Mednarodno okolje in izgledi za 2011-2012 ................................3

a) Trendi v svetovnem gospodarstvu..............................................3 b) Gibanje evra ..............................................................................4 c) Cene svetovnih surovin.............................................................. 5

2. Slovensko poslovno okolje in izgledi za 2011-2012 ....................8 a) Trendi v slovenskem gospodarstvu ............................................8 b) Konkurenčnost po IMD lestvici................................................. 10 c) Poslovne pričakovanja podjetij................................................ 10

3. Izvoz, uvoz blaga.........................................................................11 4. Industrija .................................................................................... 13 5. Gradbeništvo .............................................................................. 15 6. Trgovina...................................................................................... 16 7. Turizem....................................................................................... 17 8. Druge storitvene dejavnosti ....................................................... 17 9. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010.............................. 18 10. Poslovanje bank, obresti ...........................................................20 11. Likvidnost, plačilna disciplina, stečaji ......................................22 12. Trg dela.......................................................................................23

a) Zaposlenost ............................................................................23 b) Brezposelnost in prosta delovna mesta ...................................24

13. Plače in obremenitve dela ......................................................... 25 a) Plače ....................................................................................... 25 b) Stroški dela ............................................................................. 27

14. Dajatve in javne finance.............................................................28 a) Javnofinančna gibanja .............................................................28 b) Javnofinančna politika .............................................................29

15. Trgovanje in ravnanje z odpadki po direktivi EU ......................30 DOKUMENTACIJA - Analitske in statistične tabele .............................. 33

@ SKEP, 2011. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno.

Se optimizem skriva ali ga res ni? Plačilna nedisciplina je zares in vidno pokazala, kako globoke so sistemske in operativne slabosti v zasebnem in javnem sektorju, v državi in gospodarstvu samem. Pravi razlogi za nedisciplino niso zgolj v zlorabah zaupanja in vrednot, ki so nekaj kilometrov čez mejo in tudi sicer v zdravih družbah nedopustni pri vsakem posamezniku, zato se pospešeno rešujejo tudi po sodnih poteh. Insolvečni postopki tečejo hitro, zdrava jedra ostanejo in tudi v interesu države poslujejo naprej. Pri nas nam to ne gre od rok. Seveda so globlji vzroki za množico podjetij na robu preživetja v pomanjkanju realnega denarja, realnih poslov na domačem in tujih trgih. Katastrofalno stanje na domačem trgu je v veliki meri odraz neučinkovitosti in tudi zlorab javnega naročanja. Z izborom ponudnikov izvajalcev javnih storitev po najnižji ceni je v času pred krizo, pa tudi v zadnjih dveh letih in še danes, generiralo kolaps gradbeništva.

Prek 700 do 800 milijonov evrov terjatev je po ocenah ostalo zamrznjenih in izgubljenih v podjetjih v stečaju in prisilnih poravnavah. V skoraj enakem znesku, za okoli 800 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom poprej poslabšal neto poslovni izid gospodarskih družb za leto 2010. Prvič po letu 2001 ima slovensko gospodarstvo neto izgubo, ki jo je dramatično poslabšalo za 2,8 milijarde evrov finančne neto izgube, v slabi polovici na račun stroškov financiranja, ostalo na račun odpisov terjatev in prevrednotenja premoženja. Izgubi sta največ prispevale družbe iz finančnega sektorja ter gradbeništvo.

V takem stanju so napovedi konjunkturnih trendov močno otežene, čeprav so jasne. Motor rasti slovenskega gospodarstva je le izvoz, ker je graditeljstvo in z njim povezano povpraševanje na domačem trgu še vedno prepuščeno prostemu padanju. Poslovno zaupanje med gospodarstveniki se slabša iz objektovnih in subjektivnih razlogov. To kažejo različne ankete, tudi majska anketa SKEP GZS. Izvoznikom naročila rastejo, vendar višje cene energentov in surovin, ki še očitno niso dosegle vrha, ni mogoče pokrivati z višjimi prodajnimi cenami. Stabilnost in predvidljivost proizvodnje za več kot nekaj mesecev je velika izjema, pričakovane oživitve investicij ni, zato je do stabilne rasti zaposlovanja očitno še daleč. Izgubljamo na konkurenčnosti, izgubljamo izvozne tržne deleže. Zato je to resno opozorilo za pripravljavce javnih, državnih in lokalnih proračunov, da bo treba ukrepati bolj radikalno. Brez tega bo država le še dražja, konkurenčnost gospodarstva pa še manjša.

Finančni strokovnjaki, ki sestavljajo Fiskalni svet Vlade RS, sicer v poročilu za leto 2011 poudarjajo, da so primanjkljaj in javni dolg, tudi »krizni primanjkljaj«, v Sloveniji povsem »evropski«; da so v primerjavi z EU 27 nadpovprečni izdatki države za izobraževanje, šport, kulturo, zdravstvo in socialno varnost, da pa so podpovprečni med drugim za »posege v gospodarstvo«. Prav to je problem, ker učinka te porabe ni in ker ni odločnosti, da se ta razmerja in način delovanja bistveno spremenijo.

Ni namreč mogoče mimo tega, da je javno finančna blagajna v dveh kriznih letih, 2009 in 2010, vsako leto posebej, izkazala po nekaj manj kot 2 milijardi evrov primanjkljaja, da se javnofinančna konsolidacija v letu 2010 še ni prav začela in da jo je vlada napovedala začeti izvajati v letu 2011. Pa bo vendarle nujno moralo priti do sprememb, če bomo hoteli ustvarjati tekoči presežek. Zagotoviti bi ga morali za vsaj tri do štiri leta, sicer razdolževanja ne bo. Sledile bodo posledice, ki konkurenčnosti in blaginji ne bodo v prid.

Brez zategovanja ne bo šlo. Na pravem mestu in danes, ne v prihodnje, od vrha navzdol do sleherne občine. Ne zgolj z zamrznitvijo sicer izvedljivih investicij in neodločenostjo za nove, ki prinašajo delovna mesta in nove trge.

Hkrati gospodarstvo terja razbremenitev nepotrebnih bremen v številnih predpisih. Po analizah Ministrstva za javno upravo so bremena ocenjena na 350 mio evrov letno. Vlada mora zagotoviti »pametno« zakonodajo, jo sama izvajati in izvajanje zagotavljati z učinkovitimi sankcijami. Odstraniti mora umetno bariero nedotakljivosti administrativnih vrhov in uradništva ter sprostiti pozitivno selekcijo kadrov. Tudi od tega bo močno odvisna ponovna oživitev rasti in vzdržnost javnih financ.

Pomanjkanje zaupanja in odgovornosti socialnih partnerjev in administracije, ki blokirajo spremembe vseh vrst in na vseh ravneh, ogrožajo razvoj in ohranitev primerne ravni socialno naravnane Slovenije. Čakajo nas reforme, ne le pokojninska in zdravstvena. Čakamo na reformo trga dela, na transparentnost socialnih transferjev, celovito bazo vključenih v terciarno izobraževanje, itd….; na spodbude in sankcije za delo, ki bo obšlo državne blagajne. Brez tega ne bo izravnanega tekočega proračuna, ne navzgor obrnjenih kazalcev konkurenčnosti, niti zaključnih računov in anket z več pozitivnimi predznaki; nenazadnje tudi z več motiviranimi kadri, ki so porok, da bomo v prihodnje zasebno in javno bolj konkurenčni in trajnostno naravnani kot to uspevamo danes.

Alenka Avberšek Izvršna direktorica za zakonodajo in politike, GZS

© SKEP - Analitska skupina GZS Konjunkturna gibanja, št. 2, junij 2011

3

1. Mednarodno okolje v letu 2011 in obeti za leto 2012

a) Trendi v svetovnem gospodarstvu

Leto 2011 v svetovnem gospodarstvu prinaša tako olajšanje, kakor tudi nove skrbi. Spodbudno je, da statistični podatki potrjujejo napovedi analitikov o postopnem a stabilnem okrevanju gospodarstva na globalni ravni. Svetovno gospodarstvo naj bi po ocenah v letu 2011 zraslo za 4,2 % in v letu 2012 za 4,5 %. Za razliko od leta 2010 rast ni več spodbujena pretežno z javnofinančnimi spodbudami, temveč se generira iz gospodarske aktivnosti. Vendar pa okrevanje med posameznimi deli sveta ni enakomerno.

Razmerja v svetovnem gospodarstvu se spreminjajo v prid hitro rastočim ekonomijam, pretežno izven Evropske unije in OECD. Bistveno hitreje se krepi aktivnost v Aziji, pod-saharski Afriki in v Latinski Ameriki, medtem ko ZDA in predvsem Evropa le stežka ohranjata konkurenčnost in tržne deleže. Skrbi so povezane predvsem s stanjem in trendi v evro območju, kjer se težave z reševanjem državnih dolgov ne izboljšujejo, tržni deleži evropskega gospodarstva na svetovnih trgih pa se zmanjšujejo.

Trendi kazalcev konjunkture – svet, realne stopnje rasti, v %

2010 2011 ocena

2012 napoved

Gospodarska rast BDP – svet 4,7 4,2 4,5 • ZDA 2,9 2,6 3,1 • Japonska 3,9 0,8 2,3 • Kitajska 10,3 9,3 9,0 • Indija 10,4 8,0 8,2 • Rusija 5,0 5,5 6,0

Evropska unija - EU 27 1,8 1,8 1,9 Evro območje - EU 16 1,8 1,6 1,8

Nemčija 3,6 2,6 1,9 Rast cen evro območje 1,6 2,6 1,8 Rast svetovne trgovine (blago) 12,2 7,8 8,4 Cena nafte, US$/sod (Brent, povprečje) 79,6 110 105,5 Razmerje 1 EUR=US$ (predpostavka) 1,33 1,36 1,37

Vir: AIECE – Združenje evropskih konjunkturnih inštitutov. EK, OECD, lastne ocene

Svetovna trgovina je konec leta 2010 že dosegla pred-krizne ravni, njena rast pa se letos nekoliko umirja in bo po napovedih letos dosegla okrog 8 %. Ankete med nabavnimi menedžerji kažejo zmeren optimizem in krepitev novih naročil. Vendar pa se tudi v svetovni trgovini kažejo velike razlike med »razvitimi« in »rastočimi« gospodarstvi.

‐5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

Evro območje

ZDA Japonska "rastoča" Azija

Kitajska Latinska Amerika

2010 2011 2012

Tržnideleži v svetovnem izvozu (letna rast v %)

Vir: AIECE, maj2011 SKEP GZS

Tveganja na svetovni ravni izhajajo predvsem iz negotovosti glede hitrosti in obsega okrevanja Japonske po naravni katastrofi, razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu in Severni Afriki (države MENA), gibanja cen surovin, vzdržnosti javnih financ in stabilnosti finančnih trgov. Zelo verjetno se bosta okrepila inflacija in obrestne mere. Poleg tega se zaradi konsolidacije javnih financ v prihodnjih letih lahko povečajo posredni davki in nadzorovane cene. Pozitivno bi lahko presenetila hitrejša rast zasebnega povpraševanja in vlaganj korporativnega sektorja. Možno je tudi, da bi se že pokazali kratkoročni učinki nekaterih izpeljanih strukturnih reform.

Rast gospodarstva v evro območju je za leto 2011 ocenjena na 1,6 do 1,9 % in za 2012 na 1,8 do 2,0 %. To je nekoliko več, kot je bilo pričakovati jeseni. Izboljšuje se predvsem poslovna klima, krepijo se nova naročila ter investicije v stroje in opremo. Okrevanje je razmeroma enakomerno porazdeljeno med sektorje gospodarstva, z izjemo gradbeništva.

Zunanja konkurenčnost in dolžniška kriza ostajata glavna izziva za evropsko ekonomsko politiko, ki bo morala najti vzvode za rast in ustvarjanje delovnih mest. Razmere na trgu dela za zdaj ne obetajo večjih izboljšav. Stopnja brezposelnosti naj bi vsaj še v naslednjih dveh letih ostala v povprečju 9 do 10 odstotna. Inflacija se je letos nekoliko okrepila in bo dosegla blizu 3 %, v letu 2012 pa okrog 2,5 %. Stanje javnih financ se izboljšuje le počasi, do leta 2012 pa naj bi se javnofinančni primanjkljaj evro območja znižal na 3 do 4 odstotke BDP. Za Evropo je ključna uresničitev strukturnih reform za povečanje konkurenčnosti in prilagajanje trga dela. To pa pomeni usklajeno in dosledno ukrepanje za dosego ciljev strategije EU2020 in preslikava prioritet za rast v

Konjunkturna gibanja, št. 2, junij 2011 © SKEP - Analitska skupina GZS

4

evropski proračun v novi finančni perspektivi od 2014 dalje, o čemer se pogajanja začenjajo še letos. Razlike med državami so kljub razmeroma spodbudni skupni rasti evro območja velike. Doslej je le Poljska že presegla raven izpred krize, zelo blizu sta tudi Nemčija in Švedska. Nemško gospodarstvo poganjata izvoz in domače povpraševanje. Krepijo se investicije v stroje in opremo, pričakuje se tudi postopna oživitev investicij v gradbeništvu. Povečujeta se zaposlovanje in produktivnost. Vse to bo pripomoglo k zastavljenim fiskalnim ciljem, ki si jih je Nemčija postavila v ustavnem zakonu. Ti določajo največ 0,35 % deficit v BDP do leta 2016. V Franciji rast - ta naj bi v letih 2011 in 2102 po oceni dosegla 1,8 in 2,0 % - temelji predvsem na domačem povpraševanju in investicijah, medtem ko je prispevek zunanje trgovine k rasti negativen. Tudi Francija načrtuje zakonsko zavezujoče določbe glede javnega dolga in deficita. Italijo še naprej pestijo dolgoročna strukturna neravnovesja, zato je tudi ocenjena rast BDP za 2011 in 2012 razmeroma skromna: 1,0 in 1,3 %. Zasebna potrošnja raste le skromno saj se razpoložljivi dohodek zaradi razmer na trgu dela še ni okrepil, glavni generator rasti pa je izvoz blaga. Na Italijo pa zaradi geografske bližine močneje kot na druge EU države vplivajo zaostrene razmere na srednjem Vzhodu in Severni Afriki.

Zadolženost podjetij v EU se le počasi znižuje in po zadnjih podatkih dosega 106,7 % BDP. Velika podjetja so vire financiranja pridobivala tudi z izdajo vrednostnih papirjev, medtem ko majhna in srednja podjetja ostajajo močno odvisna od bančnih posojil. Pogosto so se podjetja odločala tudi za restrukturiranje posojil in podaljševanje njihove zapadlosti, zaradi česar je 70 % obveznosti podjetij že dolgoročnih.

Vir: European Commission Spring Forecast, May 2011

Gospodarska aktivnost ZDA je letos nekoliko hitrejša od pričakovanj in bo po ocenah v letu 2011 dosegla 2,6 %, v letu 2012 pa se bo okrepila na 3,1 %. Stopnja brezposelnosti naj bi se znižala na raven med 8 in 9 odstotkov. Ameriške monetarne oblasti so za spodbudo rasti ukrepale z nižanjem obrestnih mer in z obsežnim izdajanjem dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev. Rast pa je podprta tudi z nizkimi obrestnimi merami, rastočimi korporativnimi dobički in ciklično rastjo investicij v stroje in opremo. Konec aprila je bil po dolgotrajnih pogajanjih sprejet proračunski zakon za 2011, ki pa ni usmerjen v zniževanje primanjkljaja, saj ni bil dosežen dogovor glede strategije za normalizacijo javnih financ.

Stabilna in visoka rast bo še naprej krepila moč azijskih gospodarstev, s Kitajsko in Indijo na čelu, sledijo pa nekatere manjše države kot so Indonezija, Malezija, Tajska, Vietnam itd. Največji kratkoročni izziv za »rastočo« Azijo je trenutno obvladovanje inflacije, srednjeročno pa izboljšanje povezovanja v regiji, zmanjševanje neenakosti, ter okoljska osveščenost. Kitajska rast naj bi se po napovedih v letih 2011-12 rahlo upočasnila, na okrog 9 %, kot posledica ukrepov za obvladovanje inflacije ter nižanja javnofinančnih izdatkov.

Nedavna katastrofa na Japonskem je opozorila na veliko ranljivost Azije za naravne katastrofe, saj se po statistiki na tej celini zgodi kar 70 % vseh svetovnih naravnih katastrof. Ocenjena ekonomska škoda zaradi potresa in kasnejšega cunamija za Japonsko je ocenjena na približno 220 milijard evrov ali 5,7 % BDP. Posledice občutijo predvsem v logistiki ter v proizvodnih verigah elektro in avtomobilske industrije. Tržni delež Japonske kot dobaviteljice sestavnih delov je okrog 8,5 %. Ta je največji v proizvodnji prevoznih sredstev in v proizvodnji električnih naprav, blizu 10-odstoten, ter v industriji pisarniške in računalniške opreme. Poleg sanacije posledic katastrofe ter premisleka o uporabi jedrske energije pa je za Japonsko zaskrbljujoča tudi rast javnega dolga. Gospodarska rast za Japonsko za letos je ocenjena na 0,8 % in za leto 2012 na 2,3 %.

a) Gibanje evra

Evropska valuta, kljub negotovim razmeram v posameznih državah znotraj evro področja, še vedno ohranja svojo stabilnost. Ta se odraža tako skozi politiko obrestnih mer, kakor tudi prek obvladovanja inflacijskih pritiskov. Primanjkljaj in zadolženost evro območja sta še vedno bistveno nižja kot v ZDA ali na Japonskem. Zaradi povečanih tveganj, ki izhajajo iz stanja javnih financ več držav članic evro območja pa je Evropska komisija skupaj z državami članicami sprožila t.i. Evropski semester, ki pomeni povečan in predvsem bolje strukturiran nadzor posameznih ekonomij, preko Programov Stabilnosti in Nacionalnih reformnih programov, ter njune navezave na nacionalne proračune. V pripravi pa je tudi nabor kazalnikov za merjenje konkurenčnosti in prepoznavanje neravnovesij. Obenem je v evro območju izjemno pomembno izvesti korenite in daljnosežne strukturne reforme, da bi se okrepila sposobnost za rast, konkurenčnost in prožnost.

Evro se v primerjavi z ameriškim dolarjem, z izjemo kratkotrajnih nihanj, krepi že vse od začetka leta. Tako se je aprila 2011 vrednost evra v primerjavi z dolarjem


5

dosegla najvišjo povprečno mesečno vrednost po decembru 2009. Vrednost evra se je glede na dolar aprila povečala za 3,2 % na 1,44 USD za 1 EUR, medletno pa je bila višja za 7,7 %. Vrednost evra se je okrepila tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 5,3 % na 120,42 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,9 % na 0,8829) in švicarskim frankom (za 0,9 % na 1,30 CHF za 1 EUR).

Gibanje izbranih tečajev valut 1 EUR je enot valute USD CHF GBP 2007 1,37 1,64 0,682008 1,47 1,59 0,802009 1,39 1,51 0,892010 1,33 1,38 0,862011 Januar 1,34 1,28 0,85 Februar 1,36 1,30 0,85 Marec 1,40 1,29 0,86 April 1,44 1,30 0,88

Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB

Evropska Komisija je 10. maja sprejela paket pravnih aktov, ki bodo podlaga za pogojevanje in program za pomoč Portugalski. Program finančne pomoči je ocenjen na 78 milijard evrov v obdobju 2011 – 2014 za financiranje fiskalnih potreb ter za podporo bančnemu sektorju. Tako kot v primeru Grčije in Irske, bo 1/3 pomoči zagotovil Mednarodni denarni sklad (MDS), 2/3 oziroma 52 milijard evrov pa EU, pri čemer naj bi se ta financirala iz dveh delov, predvidoma v enakem obsegu po 26 milijard evrov. Portugalska se bo pred odobritvijo pomoči morala zavezati k izpolnjevanju strogega programa ekonomskih politik. Program predvideva fiskalno konsolidacijo v višini 10 % BDP v treh letih, liberalizacijo zaščitenih poklicev, povečanje posrednih davkov in znižanje socialnih prispevkov in znatno krepitev bančnega sistema s povečanjem kapitala bank iz zasebnih virov. Program predvideva, da Portugalska ne bo imela dostopa do trgov v naslednjih dveh letih.

Evropski stabilizacijski mehanizem ESM.

Za zagotovitev učinkovitega mehanizma za morebitno finančno pomoč državam, katerih skupna valuta je evro, je Evropski svet sprejel odločitev o vzpostavitvi stalnega mehanizma za zaščito finančne stabilnosti območja evra kot celote. Evropskega stabilizacijskega mehanizma (European Stability Mechanism – ESM) kot mednarodne organizacije, katere članice bodo države članice območja evra. ESM bo aktiviran, za zagotovitev finančne stabilnosti na območju evra kot celote. Dostop do finančne pomoči ESM bo odvisen od izpolnjevanja strogih pogojev programa ekonomskih politik in ob skrbni analizi vzdržnosti javnega dolga, ki jo bosta v imenu držav članic izvedla Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad v povezavi z Evropsko centralno banko. ESM bo predvidoma potrjen na Evropskem svetu konec junija 2011.

0,7

0,8

0,9

1,0

1,1

1,2

1,3

1,4

1,5

1,6

jan.

09fe

b.09

mar

.09

apr.0

9m

aj.0

9ju

n.09

jul.0

9av

g.09

sep.

09ok

t.09

nov.

09de

c.09

jan.

10fe

b.10

mar

.10

apr.1

0m

aj.1

0ju

n.10

jul.1

0av

g.10

sep.

10ok

t.10

nov.

10de

c.10

jan.

11fe

b.11

mar

.11

apr.1

1

CHF GBP USD

GIBANJE TEČAJA EVRA DO USD, CHF, GBP

Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije

b) Cene svetovnih surovin

Cene surovin so po krizi pričele naraščati veliko prej kot pa se je začelo okrevanje gospodarstva. Odzvale so se namreč na visoko povpraševanje s strani Kitajske in drugih hitro rastočih azijskih držav. Deloma pa je rast cen tudi odraz razmeroma šibkega dolarja ter nizkih obrestnih mer na denarnih trgih. Cene surovin so že v letu 2010 dosegle in presegle pred krizne ravni in v letu 2011 ponovno dosegajo zgodovinsko najvišje ravni.

Po letošnjih spomladanskih napovedih strokovne skupine združenja evropskih konjunkturnih inštitutov (AIECE – Working Group on Commodity Prices) naj bi se cene surovin na svetovnih trgih merjene v dolarjih, izraženo s skupnim HWWI indeksom, v letu 2011 v povprečju zvišale za 30 %, v letu 2012 pa naj bi se, v povprečju za 2 % znižale.

Spremembe cen surovin in glavnih skupin, v US dolarjih

Stopnje rasti v US dolarjih 2010 2011

napoved 2012

napoved VSE SUROVINE – SVET (HWWI indeks) 29 30 -2

- Vse surovine brez energentov 30 27 4 Hrana 11 37 2 Industrijske surovine 39 23 5 - Surovine kmetijskega izvora 34 18 2 - Neželezne kovine 37 22 10 - Surovine za proizvodnjo jekla 48 32 -3 Energenti 28 31 -4 - Industrijski premog 38 27 -2 - Surova nafta 28 31 -4

Vir: World commodity prices 2011-2012, AIECE Commodity Group Report, May 2011

Cena nafte, ki jo poleg običajnih tržnih dejavnikov močno opredeljujejo tudi geopolitični vplivi, se je zaradi krepitve povpraševanja in nemirov na Srednjem vzhodu


6

in v Severni Afriki aprila 2011 povzpela na 120 dolarjev za sod. V času od začetka krize v letu 2008 je cena nafte dejansko padala samo v zadnjem četrtletju 2008 in v prvem četrtletju 2009, ko je padla na 44 dolarjev za sod. Vse od tedaj pa neprenehoma raste. Po napovedih AIECE naj bi cena nafte letos sicer že dosegla najvišjo raven in se bo do konca leta umirila na ravni okrog 110 dolarjev za sod, kar je tudi ocenjena vrednost povprečne cene nafte za leto 2011, medtem ko naj bi le-ta v letu 2012 padla na 105,5 dolarjev. Znižanje je ocenjeno na podlagi podatkov o visokih zalogah držav proizvajalk in presežnih kapacitet v rafinerijah, ter podkrepljeno z ocenami o zadržanem povpraševanju v naslednjem letu.

0

20

40

60

80

100

120

140

00 Q1 01 Q1 02 Q1 03 Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1

SKEP GZS

Nafta Brent, 2000 -2012, Cena za sod v USD po četrtletjih

Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, maj 2011

Oskrba z zemeljskim plinom je, podobno kot nafta, izpostavljena številnim geopolitičnim tveganjem. To velja predvsem za Evropo, ki je pri oskrbi odvisna od Rusije in Severne Afrike. Rast cene za 2011 je ocenjena na 19 % in za 2012 še za dodatnih 6 %. Zemeljski plin bi, ob omejevanju jedrske energije, lahko bil najprimernejši substitut za proizvodnjo energije. Večji vpliv na cene energentov zaradi dilem o uporabi jedrske energije za zdaj sicer ni pričakovan. Na ceno industrijskega premoga letos močno vplivajo poplave v Avstraliji in nekaterih drugih proizvajalkah (Indonezija, Kolumbija, Južna Afrika). Pogodbena cena med Avstralijo in Japonsko - ki služi kot referenčna pogodba drugim - za drugo četrtletje 2011, je dosegla 330 dolarjev za metrično tono, kar je 47-odstotno povečanje glede na letošnje prvo četrtletje. V celem letu naj bi cena premoga v povprečju presegla lansko za 27 %, v letu 2102 pa naj bi se v povprečju znižala za 2 odstotka.

Trgi kovin so že tradicionalno najbolj občutljivi na nihanja v svetovnem gospodarstvu in so se tudi najhitreje prilagodili povečanemu povpraševanju iz

držav, ki jih je kriza manj prizadela. Svetovno povpraševanje po aluminiju se je v letu 2010 zvišalo za 14 %, predvsem zaradi povpraševanja Kitajske, ki potroši 40 % celotne svetovne proizvodnje. Ponudba ne sledi rasti povpraševanja v zadostni meri, hkrati pa ostaja cena elektrike, kot glavnega stroška pri proizvodnji aluminija, visoka. Vse to so osnove za oceno o nadaljnji rasti cene letu 2011 za 17 % in v 2012 za 19 %. To bo potisnilo ceno tone aluminija na svetovnih trgih konec leta 2102 prek 3 tisoč dolarjev za tono. Za trg bakra so značilne omejitve v ponudbi zaradi omejenih količin zalog rude in relativno starih kapacitet. Povpraševanje bo po ocenah nekoliko popuščalo predvsem v letu 2102. Povprečna rast cene v letu 2011 za 28 % bo tako predvsem posledica rasti v prvi polovici leta. V letu 2012 pa pričakujejo ohranitev cene na ravni blizu 9.700 dolarjev za tono. Rast ponudbe za cink bo v letu 2011 presegla rast povpraševanja, saj se odpirajo in širijo kapacitete rudnikov v Indiji in Mehiki. To bo nekoliko zadrževalo rast cene, ki naj bi se v letu 2011 glede na predhodno leto v povprečju povečala za 18 %, v letu 2012 pa le še za 7 %. Cene svinca bodo v prihodnjem obdobju med nekovinami najbolj umirjene, saj je na trgu presežek proizvodnje in zalog. Po ocenah naj bi zrasle letos za 7 % v letu 2012 pa naj bi ostale na enaki ravni. Povpraševanje po kositru je odraz rasti proizvodnje elektronskih naprav, računalniške opreme, mobilnih telefonov ipd., kar se odraža tudi v visoki rasti cene v letih 2010 in 2011, ko se je le-ta zvišala skoraj za 100 %. Zaradi pričakovane povečane ponudbe, predvsem s strani Indonezije se bodo cene postopno umirjale in se v letu 2011 po pričakovanjih znižale za 13 %. Trg niklja je razmeroma uravnotežen, a močno odvisen od proizvodnje jekla. Cena niklja naj bi se gibala podobno kot ostale nekovine: v letu 2011 se bo zvišala za 18 % in v 2012 za 10 %.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1

SKEP GZS

Neželezne kovine, 2000 -2012, HWWI index cen v USD, 2010=100

Neželezne kovine

Aluminij

Baker

Kositer



7

Močna rast jeklarske industrije je potisnila cene surovin za proizvodnjo jekla nekoliko navzgor, vendar še daleč pod rekordne ravni iz leta 2008. To je posledica še naprej skromne aktivnosti v gradbeništvu, pa tudi spremembe cenovne politike pri trgovanju z železovo rudo. Dolgoletno letno pogodbeno ceno je zamenjala četrtletna cena, ki izraziteje upošteva tudi stroške prevoza. S tem so proizvajalci železove rude dosegli bolj prožen in tržno naravnan cenovni sistem, ki pa je povprečno letno ceno železove rude v letu 2010 potisnil za 64 % nad ceno iz leta 2009. V letu 2011 naj bi cene železove rude narasle še za 40 %. Proizvajalci v jeklarski industriji pa se bodo v prihodnje težko prilagajali zahtevam evropske klimatske politike, ki zahteva znižanje emisij in uvaja tudi davčne spodbude in obremenitve glede na obseg emisij, kar bo povečalo stroške jeklarjev, ki tehnično ne morejo izpolniti zahtev po nižjih emisijah. Ukrepi bi lahko povzročili umik jeklarske industrije izven EU.

Cene industrijskih surovin kmetijskega izvora bodo po oceni HWWI letos v poprečju za 18 % višje kot lani, v letu 2012 pa za 2 %. Cena bombaža je od avgusta 2010 do marca 2011 zrasla za 3 krat, kot posledica presežka povpraševanja nad ponudbo. V letu 2011 je pričakovati prilagoditev ponudbe, saj naj bi se proizvodnja zaradi ugodnejših vremenskih razmer in povečanja obdelovalnih površin povečala za dobrih 13 odstotkov. To pomeni, da se bo cena v preostalem delu leta 2011 umirila, a bo lansko še vedno presegla za 89 %. V letu 2012 je pričakovati umiritev rasti cene na sicer visoki ravni. Ponudba volne se težje prilagaja povpraševanju, saj vzreja ovac terja več časa. Zaradi rasti cen bombaža pa se je povečalo tudi povpraševanje po volni in vplivalo na rast cene, ki bo po ocenah letos za 42 odstotkov višja od lanske, v letu 2012 pa naj bi se zmanjšala za 5 odstotkov. Razmerje cen med bombažem, volno in umetnimi vlakni je bilo v preteklih letih razmeroma stabilno, kaj so vlakna v veliki meri substituti in so jih proizvajalci v tekstilni industriji lahko hitro menjali. Razmerje med bombažnimi in poliestrskimi vlakni pa je letos zgodovinsko na najnižji ravni.

Surova guma bo tudi letos med surovinami zabeležila visoko rast - za 58 % glede na povprečje leta 2010 - kar je posledica nizke proizvodnje zaradi slabih vremenskih razmer. V prihodnje naj bi bila ponudba in povpraševanje bila bolj usklajena, predvsem zaradi povečanja proizvodnje v Indoneziji in Vietnamu, kjer bodo obrodili nasadi zasajeni v letu 2005. Za leto 2012 analitiki pričakujejo nadaljnjo rast cen surove gume za 10 %. Tudi cene celuloze so se že vrnile na visoke ravni iz leta 2008, vendar bodo ostale razmeroma stabilne na ravni med 900 do 1.000 dolarji za tono.

0

50

100

150

200

250

00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1

SKEP GZS

Tekstilne surovine, 2000 - 2012HWWI indeks cen v USD, 2010 = 100

Bombaž Volna


Cene hrane in prehranskih surovin naj bi se v povprečju letos zvišale za 37 odstotkov in v letu 2012 ostale razmeroma stabilne. Najbolj rastejo cene žitaric (pšenica, ječmen, koruza), v letu 2011 ocenjeno za 54 % in pijač, za 29 %. Pridelava kave v največjih proizvajalkah (Brazilija, Kolumbija) je namreč precej pod pričakovanji, svetovne zaloge pa so nizke. Proizvodnja kakava je odvisna od razmer na Slonokoščeni obali, glavni državi proizvajalki, ki se sooča s politično krizo. Cena je letos zato zrasla že za četrtino. Razmere pa je v precejšnji meri ublažila visoka rast proizvodnje v Gani. Trg sladkorja naj bi se v letu 2012 normaliziral s povečanjem ponudbe in prilagoditvijo cen navzdol. Cene oljaric naj se letos v poprečju znižale za 34 %.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1SKEP GZS

Prehrambene surovine, 2000-2012HWWI indeks cen v USD, 2010=100

Skupaj brez energentov

Žitarice

Oljarice

Pijače, sladkor



8

2. Slovensko poslovno okolje v 2011 in izgledi za 2012

a) Trendi v slovenskem gospodarstvu

Slovensko gospodarstvo v letih 2010 in 2011 razmeroma počasi okreva po močnem padcu BDP v letu 2009. Kriza je Slovenijo prizadela relativno bolj kot povprečje drugih držav EU, kar se odraža tudi v razmeroma počasnem prilagajanju na nova ravnovesja in doseganje tržnih deležev na izvoznih trgih. Z vidika mednarodnih tržnih pogojev, poslovnih pričakovanj podjetij in druge signale je mogoče za Slovenijo po napovedi SKEP GZS v splošnem mogoče računati le na zmerno konjunkturo, z okoli 1,7 odstotno gospodarsko rastjo v 2011 in 2,4-odstotno v 2012. Tveganja so večinoma usmerjena navzdol: nizka naložbena dejavnost, omejena dostopnost in visoke cene svetovnih surovin, slab dotok finančnih virov, visoka plačilna nedisciplina. Med pozitivnimi tveganji je mogoče računati na nekoliko višjo aktivnost v predelovalnih dejavnostih ter nekaterih storitvenih dejavnostih, medtem ko ostaja zlasti gradbeništvo v velikem delu še naprej v zelo resnih težavah.

Ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev 2011 – 2012

Realne stopnje rasti v % 2010 2011 2012 Gospodarska rast - BDP 1,2 1,7 2,4

Zasebna potrošnja 0,5 2,2 2,3 Državna potrošnja 0,8 2,3 2,5 Investicijska potrošnja -6,7 -0,5 3,0 Izvoz blaga in storitev 7,8 9,1 8,0 Uvoz blaga in storitev 6,6 7,0 8,1

Brezposelnost – stopnja po ILO (%) 7,2 8,0 8,1 Zaposlenost -2,7 -2,2 -0,7 Plača na zaposlenega -realno 2,1 1,0 1,1 Inflacija - letno povprečje 1,9 2,6 2,4

Vir: SKEP - Analitska skupina GZS

Rast izvoza ponovno ocenjujemo, kot glavni motor gospodarske aktivnosti z možno realno rastjo skupnega izvoza blaga in storitev za leto 2011 na 9,1 % in za leto 2012 8-odstotkov. Rast uvoza naj bi bila okoli 7 odstotna v letu 2011, nekaj hitrejšo rast uvoza od rasti izvoza bi lahko beležili v 2012 (8,1 odstotka), predvsem zaradi višjih cen surovin in vmesnih proizvodov ter morebitnega okrevanja investicij predvsem v drugi polovici leta 2012.

Padanje tržnega deleža Slovenije na svetovnem blagovnem trgu v letu 2010 za 8,4 % kaže na pešanje izvozne konkurenčnosti gospodarstva. Po podatkih za 14 najpomembnejših trgovinskih partneric, kamor Slovenija izvozi več kot tri četrtine vsega blaga, so se lani bistveno bolj kot v EU krčili tržni deleži zunaj EU. Izrazitejši padec tržnega deleža v EU v drugem polletju je bil predvsem

posledica padca na francoskem in italijanskem trgu. Padanje tržnega deleža na našem najpomembnejšem, nemškem trgu se je v drugem polletju umirilo, hkrati se je nadaljevala rast na avstrijskem trgu, čeprav se je ta močno upočasnila. Zunaj EU so se po padcu v prvem v drugem polletju povečali tržni deleži na hrvaškem, srbskem in ameriškem trgu, a ob hkratnem močno pospešenem padcu na ruskem in makedonskem trgu.

Vir: Ekonomsko ogledalo UMAR, april 2011.

Investicijska dejavnost, ki je precej padla v zadnjih dveh letih, predstavlja zelo veliko tveganje v napovedi, a po oceni SKEP do leta 2013 ni mogoče pričakovati vidnejšega izboljšanja. Tako ocenjujemo, da bodo v 2011 investicije v osnovna sredstva glede na preteklo leto še za 0,5 odstotka nižje in nato v letu 2012 pričakujemo rahel obrat navzgor. Podjetja, ki bodo investirala v nove proizvodnje kapacitete bodo v večji meri kot doslej investicije izvedla v tujini in ne v Sloveniji, kar dolgoročno pomeni izgubo delovnih mest in dohodka v Sloveniji. Doma pa se bodo bolj okrepile investicije v opremo in stroje. V gradbeništvu zaradi nesolvenčnosti in stečajev podjetij že prekinjajo pogodbe za izvajanje del, kar pomeni odlog izvedbe del, saj je potrebno z novim razpisom pridobiti novega naročnika.

-22

-18

-14

-10

-6

-2

2

6

10

BDP Izvoz Investicije Zasebnaporaba

Državnaporaba

20082009201020112012

OCENA GLAVNIH KOMPONENT POVPRAŠEVANJA SLOVENIJE, stopnje rasti, v %

Vir: Ocene in napovedi SKEP GZS, april - maj 2011 SKEP GZS

Dodana vrednost na zaposlenega gospodarskih družb je v letu 2010 znašala 36.044 evrov, ali nominalno za 4,7 (realno za 2,8) % več kot leto pred tem. Slovenija precej zaostaja po dodani vrednosti na zaposlenega za povprečjem EU, zaradi nezadostnega razvoja v gospodarsko strukturo v smeri visoke tehnologije in na znanju temelječe dejavnosti. Okrepiti je potrebno razvoj in izvoz visokotehnoloških proizvodov.

Rast zasebne potrošnje bo po pričakovanjih skromna zaradi negotovih razmer na trgu dela. Realni razpoložljivi prejemki gospodinjstev, ki opredeljujejo tržno kupno moč, bodo po sedanjih pričakovanjih lahko le skromno


9

naraščali. Predvsem s stališča konkurenčnosti namreč ne bo možnosti za vidnejše povečevanje stroškov dela - tako plač kot tudi drugih osebnih prejemkov. Za leto 2011 tako ocenjujemo, da bi lahko povprečne plače s sprejeto politiko realno zrasle za 1 odstotek in v 2012 za 1,1 odstotka. Vendar pa zaradi še vedno visokih obremenitev gospodarstva z davki in prispevki, bo posledično lahko rast stroškov dela tudi v 2011 prehitevala rast produktivnosti, kar pa še dodatno poslabšuje stroškovno konkurenčnost podjetij. Razmere na trgu dela niso obetavne, izboljšave lahko po sedanjih predpostavkah pričakujemo šele proti koncu leta 2012. Vendar pa so možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest še vedno zelo negotove. Zaposlenost bi se lahko v 2011 znižala še za 2,2 odstotka ter dodatno za 0,7 odstotka v letu 2012. Pričakovano je tudi povečanje brezposelnosti v naslednjem letu - ILO stopnja brezposelnosti bi v 2011 dosegla 8 odstotkov in v 2012 8,1 odstotka. Nevarnost povečevanja brezposelnosti predstavljajo tudi preseljevanja delov proizvodnje v tujino, ter zapiranje podjetij zaradi poslovnih razlogov.

Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za naslednje leto pa 2,5-odstotno, kar je nad povprečjem v območju evra in EU. Sicer pa bo Slovenija letos po napovedih iz Bruslja beležila 5,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, naslednje leto pa petodstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto BDP, ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46-odstotnega.

Poleg tega Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU.

Po napovedih bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna.

Vir: European Commission Spring Forecast, Maj 2011

Slovenski finančni sektor je v letu 2010 (že drugo leto zapored) posloval z izgubo. Po podatkih AJPES iz zaključnih računov za leto 2010 je neto čista izguba finančne in zavarovalniške dejavnosti znašala 486,5 milijonov evrov. Kapitalska ustreznost slovenskih bank, v primerjavi s povprečjem primerljivih bank EU, ostaja

nizka. Dokapitalizacija bank in zavarovalnic je nujna, vendar je vztrajanje pri domačem lastništvu lahko tudi tvegano z vidika javnih financ kakor tudi za učinkovitost poslovanja teh institucij. Tveganje predstavlja tudi pričakovana rast obrestnih mer na mednarodnih trgih. Visoka odvisnost gospodarstva od bančnih posojil in njihova prezadolženost ter visoka odvisnost bank od tujih finančnih virov in nelikviden domač kapitalski trg vplivajo na zadržano gospodarsko rast. Rast bančnih posojil nebančnemu sektorju je dosegla vrh konec leta 2007, ko je znašala okoli 40 % letno. Strm padec rasti je dosegel dno (skorajda ničelno stopnjo) v začetku leta 2010. Marca je 2011 medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju znašala o,5 %, a je bila od tega stopnja rasti posojil nefinančnim družbam negativna(-3 %). Posojila nefinančnim družbam so se marca zmanjšala za 57 milijonov evrov.

Slovenija je ohranila bonitetno oceno deželnega tveganja "AA", vendar z opozorili ratinških agencij o nujnosti sprememb v javnem sektorju, na trgu dela ter izvedbe pokojninske reforme. Agencija S&P je svoja opozorila decembra podkrepila s spremembo ocene izgledov za prihodnost iz stabilne v negativno. Dodatni dejavnik zviševanja stroškov tujega dolžniškega financiranja so leta 2010 znižane bonitetne ocene slovenskih bank. Tveganje refinanciranja narašča z izpostavljenostjo bank in države. Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2011,

Inflacija naj bi se v napovednem obdobju povišala in bi lahko dosegla blizu 3-odstotno povprečno letno rast. V naslednjem obdobju je pričakovati tudi pritiske s strani cen surovin (politični nemiri, naravne nesreče, protekcionizem v dobaviteljskih verigah, špekulativni nakupi surovin…). Cene življenjskih potrebščin so se aprila povišale za 0,8 %, medletna inflacija pa se je znižala na 1,7 %. Po prvih podatkih Eurostata je bila medletna rast cen v evro območju aprila 2,8 %.

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

jan

apr

jul

okt

jan

apr

jul

okt

jan

apr

jul

okt

jan

apr

jul

okt

jan

apr

SlovenijaEU27FrancijaAvstrijaNemčija

Vir: Eurostat SKEP GZS

INFLACIJA (HICP), 2007-2011Medletne stopnje rasti v %

2007 2008 2009 2010 2011


10

Cene industrijskih proizvodov se predvsem pod vplivom gibanja cen surovin še naprej postopoma povišujejo v celotnem evrskem območju. Tudi marca se je v celotnem evrskem območju nadaljevala krepitev rasti cen pri industrijskih proizvajalcih (medletno 6,6 %). Ključni razlog ostajajo dražje surovine na svetovnih trgih, ki se najbolj kažejo v višjih cenah v proizvodnji energentov in kovin ter tudi v višjih cenah v proizvodnji živil (7,4 %). Tudi pri nas je medletna rast cen industrijskih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu, relativno visoka (marca 4,8 %) in je v glavnem posledica višjih cen v proizvodnji kovin, v manjši meri pa sicer čedalje višjih cen v proizvodnji živil (3,1 %). Ohranja pa se visoka medletna rast cen uvoženih živil (marca 12,5 %).

-6-5-4-3-2-10123456789

1011

2007 2008 2009 2010 2011

jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan ap

cene življenskih potrebščincene pri proizvajalcihuvozne cene

Vir: Statistični Urad RS SKEP GZS

GIBANJE CEN Medletne stopnje rasti v %

b) Konkurenčnost po IMD lestvici

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2011, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), pridobila eno mesto in med 59 državami, ki so bile zajete v raziskavo, pristala na 51. mestu. Lani je Slovenija doživela največji padec med državami v raziskavi - padla je za 20 mest. Na področju ekonomske uspešnosti je Slovenija glede na leto prej izgubila eno mesto in se uvrstila na 43. Pri vladni učinkovitosti je zadržala 53. mesto, pri poslovni učinkovitosti je pridobila eno mesto in se uvrstila na 56., medtem ko je pri razvitosti infrastrukture napredovala za tri mesta na 31. Zaostanek za primerljivimi uspešnimi novimi članicami unije, kot sta Češka in Estonija, se ne zmanjšuje, najbolj kritična sklopa pri Sloveniji sta poslovna in vladna neučinkovitost.

Priporočila za izboljšanje konkurenčnosti je IMD razdelili v štiri sklope: ukrepe za zagotavljanje večje

fleksibilnosti na trgu dela, javna naročila, poenostavitev administrativnih postopkov in izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema. Med drugim priporočajo zmanjšanje formalnih postopkov pri odpuščanju, bolj prožno plačno politiko, prenovo reguliranih poklicev, vzpostavitev kapice na socialne prispevke, zaščito podizvajalcev v javnih naročilih, hitrejše in enostavnejše pridobivanje gradbenega dovoljenja ter povečanje učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj.

Pri vladni učinkovitosti je bil največji napredek pri družbenem okviru (+12 mest na 34.) in največji padec pri institucionalnega okvira (za sedem mest na 53.). Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija najbolj napredovala na področju produktivnosti in učinkovitosti (+13 mest na 37.), medtem ko je padec za tri mesta prizadel finance (56. mesto) in menedžerske prakse (57. mesto). Na področju infrastrukture v primerjavi z lansko lestvico ni bistvenih sprememb - mesto so pridobile tehnološka infrastruktura (36. mesto) in izobraževanje (25. mesto), medtem ko so mesto izgubile znanstvena infrastruktura (38. mesto) ter zdravje in okolje (30. mesto).

Prvo mesto na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2011 si delita Hongkong in ZDA, do desetega mesta pa sledijo Singapur, Švedska, Švica, Tajvan, Kanada, Katar, Avstralija in Nemčija. ZDA so sicer lani, ko so pristale na tretjem mestu, prvič v desetletjih izgubile vodilno mesto. Za Slovenijo so se na lestvici IMD tokrat uvrstile Južnoafriška republika, Jordanija, Argentina, Bolgarija, Grčija, Ukrajina, Hrvaška in Venezuela. Grčija je letos utrpela največji padec na lestvici - navzdol se je premaknila za deset mest.

b) Poslovna pričakovanja podjetij, maj 2011

Po anketi SKEP »Poslovna pričakovanja ter učinki protikriznih ukrepov 2011«, izvedeni maja letos, so se poslovna pričakovanja znova zelo poslabšala glede na lanski september, ko smo jih povpraševali po komponentah za leto 2011. Pozitivni impulzi se kažejo le na strani povpraševanja na izvoznih trgih. Kriza gradbeništva, kjer letos marca beležijo še za tretjino nižji obseg gradbenih del, se kaže tudi v anketi. Ocenjene investicije, bodo v javnem sektorju v saldu odgovorov (povečanje – zmanjšanje) manjše (saldo -55 %), prav tako v zasebnem sektorju (saldo -40 %). Tudi poslovno zaupanje se je glede na septembrsko anketo zelo poslabšalo (saldo -53 %).


11

3

6

15

-13

42

7

37

-21

-23

-8

36

10

-47

-53

64

-6

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70

Cene-prodajne

Cene -nabavne

Poslovno zaupanje

Investicije

Zaposlenost

Prodaja na tujem trgu

Prodaja na domačem trgu

Prihodki družbe

maj.11

sep.10

POSLOVNA PRIČAKOVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ

SKEP GZSVir: Anketa GZS - Poslovna pričakovanja

Saldo % odgovorov "povečanje-zmanjšanje"

Zaposlitvene napovedi so za 2011 še vedno negativne, saj maja letos le 13 % anketiranih podjetij meni, da bi lahko povečalo število zaposlenih, 35 % pa, da se bo število zaposlenih delavcev zmanjšalo. Za 2011 je še naprej prevladujoč delež tistih, ki pričakujejo zvišanje nabavnih cen, ta delež se je glede na lanski september še povečal. Pri prodajnih cenah je prevladal pesimizem, ter so zaostreni pogoji privedli do tega, da za 2011 25 % podjetij napoveduje možnost povečevanja cen in 31 % upadanje prodajnih cen.

Ob sedanji ravni sklenjenih pogodb in pričakovanih naročilih nekaj manj kot 25 odstotkov anketiranih meni, da njihovo poslovanje ni ogroženo, da je poslovanje zagotovljeno za 2 meseca ocenjuje nekaj nad 32 odstotkov podjetij, za 4 mesece je poslovanje zagotovljeno po oceni 15 odstotkov anketiranih, za 6 mesecev 14 odstotkov in za eno leto nekaj manj kot 10 odstotkov vprašanih.

3. Izvoz, uvoz blaga Zunanjetrgovinske aktivnosti slovenskih podjetij so bile v letu 2010 ključen vir domačega gospodarskega okrevanja. Izvoz je v preteklem letu dosegel 18,2 milijarde evrov in porastel glede na leto 2009 za 13,7 odstotka. Podobno je bilo tudi na strani uvoza, ki je v letu 2010 znašal 19,6 milijarde in je glede na preteklo leto zrasel za 14,6 %.

40

50

60

70

80

90

100

110

-400

-200

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

IzvozTrgovinska bilancaUvozPokritost uvoza z izvozom [%]Trend izvoza

Izvoz, uvoz in trgovinska bilanca v mio EUR, 2009 - 2011

Vir: SURS SKEP GZS

Še posebej so spodbudni podatki, ki kažejo, da je bilo že v prvih dveh mesecih leta 2011 za skoraj 3,1 milijarde evrov realiziranega izvoza, kar pomeni, da se pozitiven trend nadaljuje. Podobna situacija je bila zabeležena tudi na uvozni strani, kjer je bilo v prvih dveh mesecih leta 2011 realiziranih za 3,3 milijarde evrov poslov. To pomeni, da se je trend povečane aktivnosti iz lanskega leta nadaljeval v prvih mesecih letošnjega leta. Tudi povprečen dvomesečni trend izvozne aktivnosti (linearna črta na grafu) nakazuje vztrajno pozitivno rast v zadnjih dveh letih ter v prvih mesecih leta 2011.

Slovenija sicer še naprej beleži primanjkljaj v trgovinski bilanci (izjemi sta bili le junij 2009 in junij 2010). V februarju 2011 je pokritost izvoza z uvozom padla pod 92 %, kar je bila predvsem posledica močno povečane uvozne aktivnosti podjetij, ki je bila peta najvišja v zadnjih dveh letih.

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz

2009 2010 2011 (jan-feb)

Evropska unijaDržave nečlanice Evropske unijeEvropska monetarna unija

Izvoz in uvoz glede na regijsko usmerjenost, 2009 - 2011, v mio EUR

SKEP GZSVir: SURS


12

Geografski pregled zunanjetrgovinske aktivnosti kaže na primanjkljaj v trgovinski bilanci z državami EU ter EMU. Po drugi strani, v države nečlanice EU več izvozimo kot uvozimo. Pri slednjih je bila v prvih dveh mesecih leta 2011 bilanca sicer uravnotežena.

V letu 2010 je bila zaznana močna rast izvoza v države EU (16,8 %) glede na preteklo leto. Slednje je sicer tudi posledica nizke aktivnosti v letu 2009. Še zlasti je zanimiva ugotovitev, da je ob tem izvoz v države nečlanice EU zrastel »le« za slabih 7 odstotkov, medtem ko je uvoz iz teh držav zrastel za več kot 17,5 odstotka.

Države partnerice - rang glede na delež v izvozu/uvozu , 2010

Mesto Izvozna partnerica Uvozna partnerica

1 Nemčija Nemčija 2 Italija Italija 3 Avstrija Avstrija 4 Francija Francija 5 Hrvaška Madžarska 6 Poljska Hrvaška 7 Srbija Nizozemska 8 Madžarska Češka 9 Rusija Španija 10 BiH Kitajska 11 VB Belgija 12 Češka Poljska 13 Nizozemska Srbija 14 Romunija BiH 15 Združene države Slovaška

Vir: SURS

Bolj natančen pregled geografske strukture zunanjetrgovinskih aktivnosti Slovenije pokaže, da sta bili v letu 2010 najpomembnejši izvozni partnerici še vedno Nemčija ter Italija. Na tretjem mestu je Avstrija izpodrinila Francijo, ki je zasedla četrto mesto. Na petem mestu je sledila Hrvaška. Na šesto mesto se je prebila Poljska (v letu 2009 je bila na devetem mestu). Med najpomembnejših 15 izvoznih držav partneric pa sta se prebili tudi Romunija (14. mesto) ter ZDA (15. mesto).

Na uvozni strani je bila slika v letu 2010 popolnoma enaka kot v letu 2009. Tako na prvih sedmih mestih ni bilo nobenih sprememb, države pa so se zvrstile v naslednjem zaporedju (Nemčija, Italija Avstrija, Francija, Madžarska, Hrvaška, Nizozemska). Tudi na ostalih mestih, ki sledijo ni bilo večjih sprememb. Še najbolj izstopa vzpon Kitajske na deseto mesto.

Tudi v prvih dveh mesecih leta 2011 na izvozni strani ni bilo večjih premikov. Izstopa le skok Rusije na sedmo mesto. Sodelovanje s slednjo je namreč v letu 2009 močno upadlo, kljub dejstvu, da je gospodarska

aktivnost v Rusiji ostala na relativno visoki ravni. Intenziviranje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo je mogoče iskati tudi v izredno aktivnih odnosih med obema državama na najvišji politični ravni, rešitvi vprašanja klirinškega dolga ter sodelovanju v okviru projekta Južni tok.

Na uvozni strani izstopa dejstvo, da je bila februarja letos na prvem mestu Italija, ki je tako prehitela Nemčijo, kar se ni zgodilo že zelo dolgo obdobje.

Države partnerice - rang glede na delež v izvozu/uvozu

Mesto

Izvozna partnerica (jan 2011)

Izvozna partnerica (feb 2011)

Uvozna partnerica (jan 2011)

Uvozna partnerica (feb 2011)

1 Nemčija Nemčija Italija Nemčija 2 Italija Italija Nemčija Italija 3 Francija Francija Avstrija Avstrija 4 Avstrija Avstrija Francija Francija 5 Hrvaška Hrvaška Hrvaška Hrvaška 6 Poljska Poljska Madžarska Madžarska 7 Madžarska Rusija Nizozemska Nizozemska 8 VB Srbija Kitajska ZDA 9 Srbija Madžarska Češka VB 10 Češka VB Turčija Češka 11 Nizozemska BiH Belgija Španija 12 BiH Češka Španija Poljska 13 Rusija Nizozemska Poljska Kitajska 14 Romunija Romunija Rusija Srbija 15 Švica Španija Srbija Rusija

Vir: SURS

Zunanjetrgovinska struktura slovenskega gospodarstva se ne spreminja, kljub občutnim spremembam v državah zunanjetrgovinskih partnericah. Zunanjetrgovinske aktivnosti Slovenije v preteklih dveh letih se niso znatneje spreminjale, kljub dejstvu, da so nekatere države zunanjetrgovinske partnerice beležile močno zmanjšano gospodarsko aktivnost. Po drugi strani pa se v državah, kjer gospodarska aktivnost ni bila zmanjšana, menjava z njimi ni občutneje povečala.

Podatki iz zaključnih računov za leto 2010 za gospodarske družbe kažejo, da je prihodke od prodaje na tujih trgih je v lanskem letu ustvarilo 14.073 družb (v letu 2009 jih je bilo 13.457), kar nakazuje na pozitiven trend. Vendar je potrebno ob tem imeti v mislih, da je 492 velikih družb ustvarilo 66,7 %, 589 srednje velikih družb pa 14 % vseh prihodkov v tujini. To pomeni, da je dobrih tisoč podjetij ustvarilo skoraj 81 % vseh prihodkov v tujini.

Slovenska podjetja so v letu 2010 ustvarila za 15,1 milijarde evrov čistih prihodkov na trgu EU, kar je 22 % več kot predhodno leto. To pomeni, da so podjetja


13

močno intenzivirala poslovanje s partnerji v EU. Na trgih izven EU so slovenska podjetja lansko leto ustvarila za 6,8 milijarde čistih prihodkov, kar je 10 % več kot v letu 2009.

Prihodki ustvarjeni na tujih trgih predstavljajo le 29 % (20 % v EU in 9 % izven EU) vseh prihodkov slovenskih podjetij. Dve tretjini prihodkov podjetja ustvarijo še vedno na domačem trgu, kjer pa je povpraševanje še vedno relativno nizko.

Prihodki na tujih trgih, 2009 - 2010

PRIHODKI (mio EUR)

Prih. v 2010

Prih. v 2009

Indeks 2010 2009

Delež v %,

2010

Delež v %,

2009

Čisti prih. od prodaje na trgu EU

15.099 12.422 122 20 17,7

Čisti prih. od prodaje na trgih izven EU

6.791 6.174 110 9 8,8

Vir: AJPES

Pregled po dejavnostih po realiziranem prometu v tujini pokaže, da prevladujejo predelovalne dejavnosti, ki so prispevale skoraj 64 odstotkov celotnega prometa v tujini. V okviru slednjih prevladuje proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja farmacevtskih preparatov.

Pri razvrstitvi po regijah, glede na ustvarjene prihodke v tujini, je ponovno na prvem mestu Osrednjeslovenska (30,7 %). Sledijo ji Jugovzhodna (14,3 %) ter Podravska (10,9 %) in Savinjska (10,3 %). Glede na leto 2009 sta se odstotka nekoliko znižala pri prvih dveh, na račun povečanja deležev pri ostalih regijah, kar je pozitivno v smislu večje regijske disperzije zunanjetrgovinske aktivnosti v Sloveniji.

Primanjkljaj tekočega računa v plačilni bilanci se je v letu 2010 znižal na 1,1 % BDP. K izboljšanju je prispevalo tudi boljše črpanje sredstev EU, ki je bilo v zadnjem četrtletju 2010 najvišje doslej, deloma pa tudi manjši presežek v storitvenem delu povezan z manj potovanji v tujino.

Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se v začetku letošnjega leta povečuje. Marca je dosegel 166,3 milijona evrov in tako že presegel sezonsko sicer visok primanjkljaj v zadnjem četrtletju lani. Največ je k primanjkljaju tekočega računa v prvih mesecih letos prispeval primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino (-283.2 mio evrov), ki je bil večji od presežka storitev 235 mio evrov).

Od začetka gospodarske in finančne krize poteka prestrukturiranje zunanjega dolga Slovenije. V letih 2009 in 2010 je neto zunanji dolg do tujine povečevala predvsem država. Zmanjšujejo se posojila iz tujine in povečujejo izdani dolžniški vrednostni papirji države in bank. Ker pretežni del izdanih obveznic pokupijo nerezidenti, se že od četrtega četrtletja 2009 povečujejo neto odlivi dohodkov od naložb v vrednostne papirje. Konec marca 2011 je imela Slovenija za 42,8 milijarde evrov bruto zunanjega dolga. Neto zunanjega dolga je bilo ta čas 11,7 milijarde evrov.

4. Industrija Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v prvih treh mesecih 2011 beležila nadaljevanje že začetega pozitivnega trenda iz leta 2010. Industrija tako kljub težkim razmeram na trgih tako doma kot v tujini, daje pobudo za krepitev gospodarske rasti, čeprav je obseg proizvodnje še vedno razmeroma nizek. Industrijska proizvodnja se je v prvih treh mesecih leta 2011 sicer še vedno na nižji ravni kot pred krizo, letom 2007. V prvem četrtletju 2011 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani proizvodnja tako povečala za 9 odstotkov. Po namenskih skupinah je v prvem četrtletju 2011 najbolj naraščala proizvodnja za investicije - za 10,5 odstotka, proizvodnja za vmesno porabo za 9,6 odstotka, proizvodnja za široko porabo pa za 6,5 odstotka. Marca 2011 povečanje industrijske proizvodnje glede na marec lani znaša 7,1 odstotka. Glede na marec 2007 je proizvodnja industrije še vedno zaostaja za 3,1-odstotka. Kljub ugodnemu trendu pa so se po aprilski anketi SURS vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece glede na marčevske rezultate večinoma znižale, razen vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje in pričakovana proizvodnja; ta je ostala enaka kot prejšnji mesec. Industrija - stopnje rasti, v %

2010 I-III 2011 Obseg proizvodnje – Industrija (B+C+D) * 6,5 9,0 - B Rudarstvo 12,6 -2,8 - C Predelovalne dejavnosti 6,9 9,4 - D Oskrba z elektriko, plinom in paro 1,6 5,9 Zaposlenost v industriji -5,5 -3,0 Produktivnost v industriji 12,7 12,4 Prejeta nova naročila 13,4 14,4 Prihodek od prodaje 8,1 8,0

Vir: Statistični urad RS, maj 2011, * Podatki so prilagojeni številu delovnih dni.


14

-45

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

2006

jan

2007

jan

2008

jan

2009

jan

2010

jan

2011

jan

ProizvodnjaZalogeNova naročilaZaposelne osebe

PROIZVODNJA, ZAPOSLENOST, ZALOGE IN NOVA NAROČILAMedletne realne stopnje rasti, v %

Vir: Statistični urad RS SKEP GZS

Zaloge končnih izdelkov pri industrijskih proizvajalcih, ki so se zmanjševale že v 2010 (-9,7 %), so bile v prvih treh mesecih 2011 glede na enako obdobje lani manjše za 1,3 odstotka. Predvsem se zmanjšujejo zaloge proizvodov za vmesno porabo.

Kljub splošnim ugodnim trendom industrijske proizvodnje v globalu, so tri predelovalne panoge v prvem četrtletju 2011 še zapisale zmanjšanje proizvodnje (v obdobju enega leta pa kar pet panog), kar morda nakazuje na sicer pozitivne, vendar bolj umirjene rasti od predhodnih. Predelovalne dejavnosti so v prvem četrtletju 2011 skupaj presegle lansko raven za 10,2 odstotka. Najbolj so k rasti proizvodnje prispevale proizvodnja drugih vozil in plovil z 31,5-odstotno rastjo, računalniških električnih in optičnih izdelkov z 31,3-odstotno rastjo, usnja in usnjenih izdelkov z 26,6-odstotno rastjo, kovin 19,6-odstotno in kovinskih izdelkov z 16,5 odstotno rastjo proizvodnje. Znižanje proizvodnje pa so zabeležile proizvajalci drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (-11,2 %), proizvajalci izdelkov iz gume in plastičnih mas (-5,8 %) ter proizvajalci oblačil (-4 %). Tabela v Dokumentaciji.

Po podatkih iz letnih poročil za leto 2010 so bile med dejavnostmi najpomembnejše predelovalne dejavnosti, tako po številu zaposlenih kot po vrednosti sredstev. V letu 2010 se je v 6.906 družbah s področja predelovalnih dejavnosti število zaposlenih povečalo za 0,4 odstotka, prihodki (brez upoštevanja sprememb zalog) so se povečali za 11,7 odstotka, odhodki za 13,2 odstotka ter zabeležili za 45 odstotkov več neto čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih je bila 34.205 EUR ter se je glede na 2009 povečala nominalno za 7 odstotkov, stroški plač pa za

6,6 odstotka. Strošek dela v dodani vrednosti je predstavljal 64,2 odstotka.

Zaposlenost (po evidenci delovno aktivnih - SRDAP SURS) se je po 5,6-odstotnem znižanju delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v letu 2010, po oktobru 2010 v trendu le začela postopno zmanjševati. Število zaposlenih se je v prvem četrtletju letos glede na enako četrtletje lani zmanjšalo za 3 odstotke, ravno tako za 3 odstotke v obdobju enega leta. Produktivnost dela v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, se je ob povečevanju zaposlenih v povprečju povečala za 12,4 odstotka.

Medtem, ko so nova naročila v 2010 prihajala predvsem iz tujih trgov, so se v 2011 začela povečevati tudi domača naročila. Tako so se nova naročila v prvem četrtletju 2011 glede na enako obdobje lani v povprečju povečala za 14,4 odstotka – tuja naročila za 13,4 odstotka in domača za 19,6 odstotka.

28-

24-

20-

16-

12-

8-

4-

0

4

8

12

16

2008 2009 2010 2011

SlovenijaEU27NemčijaFrancijaAvstrijaItalija

Vir: Eurostat SKEP GZS

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI IN EU27 Medletna rast v %

Obseg proizvodnje v industriji se od maja 2009 v EU in evro območju v trendu izboljšuje, marca 2011 pa je zabeležila 0,3 odstotni padec mesečne proizvodnje. Marca 2011 je bila glede na lanski marec v EU zabeležena za 4,6 odstotkov višja proizvodnja, v evro območju za 5,3 odstotka, v Sloveniji pa za 7,1 odstotka. V letu dni so najvišjo proizvodnjo dosegle Estonija (32,7 %), Litva (14,5 %), Švedska (13,7 %). Nemčija je beležila 10,9, Francija 3,3, Italija 3,1-odstotno rast industrijske proizvodnje. Med državami za katere ima Eurostat podatke je šest držav v letu dni zabeležilo nižjo proizvodnjo, te so: Grčija (-7,5 %), Irska (-5,4 %), Portugalska (-2,4 %), Danska (-1 %), Španija (-1 %) ter Finska (-0,9 %).


15

5. Gradbeništvo Podjetja v gradbeništvu se v letu 2011 še naprej soočajo z zmanjševanjem povpraševanja in upočasnjenim izvajanjem že začetih projektov, ter visoke plačilne nediscipline, kar jim povzroča vedno resnejše težave pri poslovanju. Gradbeni sektor, ki je bil v času visoke konjunkture, nizkih obrestnih mer in visokih vlaganj s strani države (infrastruktura) preobsežen, je pred težavnim procesom prestrukturiranja in sancije.

Zaradi dolgotrajnega upadanja povpraševanja na vseh segmentih gradbenih del je vedno več podjetij v gradbeništvu insolventnih. Med prvimi desetimi podjetji po prihodkih (rang za 2009) so že štiri v postopkih zaradi insolventnosti. Njihov skupni obseg prihodkov pa med prvimi desetimi znaša kar 56 %. To bo imelo posledice tudi za številna podjetja v gradbenih verigah, s področij zaključnih del, notranje opreme, projektiranja, ipd., kjer je pričakovati tudi zmanjševanje števila zaposlenih.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je spustila na raven iz leta 2005, na tej ravni je ta čas tudi obseg vrednosti del v gradbeništvu EU.

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DELIndeks rasti, v % (2005=100)

80

90

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

2008 jan

jul 2009 jan

jul 2010 jan

jul 2011 jan

EU27 gradbeništvo

SLO gradbeništvo

Vir: Eurostat, desezonirani podatki SKEP GZS

Vrednost opravljenih del v gradbeništvu je bila v Sloveniji v prvih treh mesecih v letu 2011 znatno nižja od pričakovanj. Upad obsega izvedenih del v gradbeništvu je namreč v prvem tromesečju med najvišjimi po letu 2008, saj je dosegel kar 24,1 %. To zelo poslabšuje že tako slabo stanje v panogi, pa tudi že širše. Znižanje v prvem četrtletju 2011 glede na enako obdobje v lanskem letu je po preliminarnih podatkih pri stavbah znašalo 39,1 %, od tega pri stanovanjskih stavbah 37,2%, pri nestanovanjskih stavbah 39,5 %, pri gradbenih

inženirskih objektih pa 6,3 %. V državah EU se je v prvih treh mesecih 2011 glede na isto obdobje leta 2010 po nepopolnih podatkih (16 držav od 27 tih) vrednost gradbenih del v povprečju znižala za 1,6 % odstotka. Večji padec gradbenih del kot Slovenija je zabeležila le Španija (37,1 %), za nami pa je Bolgarija (15,8 %).

Vrednost opravljenih gradbenih del – realne stopnje rasti, v %

2010 I-III 2011 GRADBENIŠTVO -16,9 -24,1 Stavbe -14,6 -39,2

stanovanjske -36,7 -37,7 nestanovanjske -6,7 -39,6

Gradbeni inženirski objekti -18,4 -6,3 Vir: Statistični urad RS, februar 2011

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

6020

08 ja

n

2009

jan

2010

jan

2011

jan

Vrednost opravljenih gr. delStavbeGradbeni inženirski objekti

Vir: Statistični urad RSSKEP GZS

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL Medletne realne stopnje rasti, v %

Poslovne tendence v slovenskem gradbeništvu za naslednje tri mesece so zelo neugodne. Podjetja pestijo nezadostna povpraševanja, velika konkurenca in neurejene razmere na trgu javnih naročil.

Zaposlovanje v gradbeništvu še naprej upada. V letu 2010 je bilo gradbeništvu v povprečju 78.548 delovno aktivnih, v prvih treh mesecih letos pa 69.693, kar je 13,8 odstotka manj kot lani v tem času. V gradbeništvu je bilo v prvih štirih mesecih 2011 izdanih 2.188 delovnih dovoljenj, aprila 2011 je bilo tako veljavnih 26.843 delovnih dovoljenj za tujce.

V gradbeništvu so se po letnih poročilih gospodarskih družb v letu 2010 prihodki (brez upoštevanj sprememb zalog) zmanjšali za 5,8 odstotka, odhodki pa za 0,8 odstotkov, dodana vrednost za 13,3 odstotka ter zaposlenost za 4,4 odstotka. Neto čisti dobiček podjetij v gradbeništvu, ki je še v 2009 znašal 44,2 milijonov evrov, je bil v letu 2010 močno negativen - v 2010 so ustvarili 236,3 milijona EUR neto čiste izgube.


16

6. Trgovina Prihodek od prodaje v trgovini na drobno (trgovina na drobno z živili, pijačami, neživili in motornimi gorivi) je po lanskoletnem 0,1-odstotnem padcu prihodka v treh mesecih 2011 glede na lansko enako obdobje realno porasel za 3,3 odstotka. To pomeni le rahlo izboljšanje trenda glede na zadnji dve leti. Marca 2011 je bil prihodek od prodaje v trgovini na drobno za 0,1 odstotka večji kot marca 2010, za 0,9 odstotka višji kot pred krizo, glede na marec 2005 pa za 1,1 odstotka višji.

90

100

110

120

130

140

150

160

2008

M01

2008

M07

2009

M01

2009

M07

2010

M01

2010

M07

2011

M01

47 Trgovina na drobno

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila

Vir: Statistični urad RS; podatki z izločenimi vplivi sezone in koledarja SKEP GZS

INDEKSI PRIHODKOV V TRGOVINI, SLOVENIJA (2005=100)

Med trgovci na drobno so 1,8-odstotno realno rast prihodkov dosegli v trgovini z neživili, medtem ko se je prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom že tretje leto zapored realno znižal, letos v prvih treh mesecih za 1,1 odstotka. Med trgovci z neživili so v prvih dveh mesecih 2011 največji padec prihodka, tako kot že v letu 2010, zabeležili trgovci s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom (nad -5 %) ter trgovci na drobno po pošti in internetu (nad -1,5 %). Največje povišanje prihodka pa letos v prvih dveh mesecih beležijo nespecializirane prodajalne pretežno z neživili (nad +15 %) ter specializirane prodajalne s tekstilnimi oblačili in obutvijo (nad +10 %).

Realna rast prihodkov v trgovini – po dejavnostih, v %

Trgovina: 2010 I-III 2011

na drobno skupaj * (SKD 47) -0,1 3,3 na drobno brez motornih goriv -1,2 0,5 • z živili, pijačami, tobakom -1,2 -1,1 • z neživili (brez motornih goriv) -1,3 1,8 na drobno in debelo z motornimi vozili in popravili (SKD 45) 12,1 15,7

na debelo in posredništvo (SKD 46)** 1,1 13,3 (I-II) Vir: Statistični urad RS, maj 2011 – začasni podatki * vključuje trgovino z živili, neživili, motornimi gorivi. ** nominalna rast

V trgovini na drobno je bilo marca 2011 zaposlenih 55.357 oseb, oziroma 49,9 odstotka vseh zaposlenih v celotni trgovini. Glede na marec 2010 se je število zaposlenih zmanjšalo za 992 oseb oz. za 1,8 odstotka.

Marca 2011 so države EU27 v primerjavi z marcem 2010 evidentirale za 1,0 odstotek, EA17 za 1,7 odstotka manj, Slovenija pa za 0,1 odstotka več prihodkov od prodaje v trgovini na drobno. V tem času so med članicami EU najvišje rasti prihodka v trgovini na drobno zabeležile Poljska (6,9 %), Luksemburg (5,7 %), Litva (5,2 %), Estonija (4,2 %). Slovenija z 0,1-odstotno rastjo prihodka zaseda 11 mesto po rasti prihodka od prodaje na drobno. Najbolj pa se je prihodek zmanjšal v Španiji (-9,6 %), Danski (-8,7 %) ter Portugalski (-6,8 %). Pri naših največjih izvoznih partnericah - Franciji se je prihodek povečal za 3,6 odstotka, v Avstriji in Nemčiji pa zmanjšal za 1,1 oz. za 0,6 odstotka.

90

100

110

120

130

jan.

08 jul.

jan.

09 jul.

jan.

10 jul.

jan.

11

SLOEU 27NemčijaFrancijaItalijaAvstrija

PRIHODEK OD PRODAJE V TRGOVINI NA DROBNOIndeks realne rasti, v % (2005=100)

Vir: Eurostat, desezonirani in deflacionirani podatki SKEP GZS

Prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili še naprej raste letos, v prvih treh mesecih 2011 je bil glede na lani realno višji za 15,7 odstotka. V obdobju enega leta (III 2011/III 2010) pa je prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili višji za 9,3 odstotka. Po podatkih ACEA - Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je bilo v Sloveniji marca 2011 glede na marec 2010 v povprečju za 0,2 odstotka več, v EU pa za 5,0 odstotkov manj novih registriranih avtomobilov. V Franciji so ta čas beležili porast registracij za 6,1 %, v Nemčiji za 11,4 %, medtem ko Velika Britanija beleži zmanjšanje registracij za 7,9, Italija za 27,6 % in Španija za 29,1 %. Marca 2011 se je povpraševanje po novih gospodarskih vozilih glede na marec lani povišalo v EU za 9,7 odstotka, v Sloveniji za 57,5 odstotka.

V trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh bilo marca 2011 zaposlenih 14.809 oseb, oziroma 13,3 odstotka


17

vseh zaposlenih v celotni trgovini. Glede na marec 2010 se je število zaposlenih zmanjšalo za 196 oseb oz. za 1,3 odstotka.

Drugi mesec zapored se je v 2011 povečal tudi prihodek v trgovini na debelo in posredništvu ter je glede na prva dva meseca lani nominalno višji za 15,2 odstotka, v EU za 12,7 odstotka ter v EA17 za 12,2 odstotka. V trgovini na debelo in posredništvu je bilo marca 2011 zaposlenih 36,8 odstotka vseh zaposlenih v trgovini ter se je število zaposlenih glede na marec 2010 zmanjšalo za 1.619 oseb oz. za 3,9 odstotka.

V letu 2010 se je, po podatkih iz letnih poročil, v 13.947 družbah s področja trgovine, število zaposlenih zmanjšalo za 0,8 odstotka, prihodki (brez upoštevanja sprememb zalog) so se povečali za 5,1 odstotka, odhodki za 5,2 odstotka. Zabeležili so za 5,5 odstotka več neto čistega dobička kot v letu 2009. Dodana vrednost na zaposlenega v trgovini je dosegla 35.908 EUR se je glede na 2009 nominalno povečala za 2,9 odstotka, stroški plač pa za 3,8 odstotka. Strošek dela v dodani vrednosti predstavlja 61,7 odstotka.

7. Turizem Turistično gospodarstvo v Sloveniji še vedno močno občuti negativne učinke svetovne gospodarske krize. Skupni turistični obisk, merjen s prenočitvami, je bil v prvem četrtletju letos za 3 % višji kot lani v tem času. Obisk domačih gostov je bil enak, spodbuden podatek pa je, da je bil obisk tujih gostov kar za 6,5 % višji. Hkrati pa se je močno zmanjšala povprečna doba bivanja turistov, saj je bila rast števila turistov precej višja kot rast prenočitev.

Obisk se je najbolj povečal v obmorskih občinah (+ 20 %), v Ljubljani (+12 %), v zdraviliških občinah je bil enak kot lani, v gorskih za 3 % slabši.

Sorazmerno rasti obiska tujih turistov se je v prvem četrtletju za 7,5 % povečal tudi priliv iz tujskega turizma, na 376,3 milijonov evrov. Prebivalci Slovenije so za turistična potovanja v tujino porabili 172,8 milijona evrov, kar je za 2 % več.

V turističnem gospodarstvu je zaznati skromen optimizem glede prihajajoče glavne poletne turistične sezone zaradi nekoliko povečanega števila rezervacij. Izgledi so, da bodo imeli nemiri v nekaterih državah arabskega sveta za posledico zmanjšanje turističnega obiska v južnem delu Sredozemlja ter povečanje v severnem delu in tudi pri nas.

-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

2009 jan

jul 2010 jan

jul 2010 jan

Zmogljivosti - ležišča Število sobPrenočitve turistovPrihodi turistov


TURIZEM, medletna rasti v %

Upanje na novo rast turističnega obiska vliva tudi nova gospodarska rast, ki se pojavlja v vse številnejših pomembnih izvornih turističnih državah. Zelo dobro 15 % rast obiska (merjeno s prenočitvami) smo imeli iz Italije, iz Madžarske 24 % rast in iz Hrvaške 4 % rast, iz Nemčije zgolj 1 % rast. Zaskrbljujoč je 14 % padec obiska iz Avstrije ter nadaljnji padec obiska iz Velike Britanije (-5 %). V prvem četrtletju se je kar za 30 % povečal obisk iz ZDA. Nadaljuje se dobra rast obiska iz Srbije ter iz Bosne in Hercegovine (+ 11 %). Rast obiska iz Ruske federacije je bila 24 %.

8. Druge storitvene dejavnosti Poslovanje v nekaterih storitvenih dejavnostih je še vedno negotovo, razlike med posameznimi dejavnostmi pa so velike. Arhitekturno in tehnično projektiranje, radijska in televizijska dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga ter varovanje, še vedno beležijo upadanje prihodka. Druga storitvena podjetja (skladiščenje, kopenski in cevovodni promet), predvsem povezana z tujimi trgi pa nadaljujejo naraščajoč trend prihodka iz lanskega leta.

Prihodek od prodaje storitev se je v prvih dveh mesecih 2011 v primerjavi s prihodkom lanskega enakega obdobja najbolj zmanjšal v dejavnosti radijske in televizijske dejavnosti (-21 %), v drugih informacijskih dejavnostih (-9,7 %), v arhitekturnem in tehničnem projektiranju (-5,1 %), itd. Nekatere storitvene panoge pa, tudi zaradi izboljšanja na mednarodnih trgih, v 2010 ter v 2011 beležijo naraščajoči trend prihodka. Najbolj se je prihodek ta čas povečal v drugih storitvenih in tehničnih dejavnostih za 22,6 odstotka, sledijo dejavnosti kopenski promet in cevovodni transport (18,4 %), skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (18,2


18

%), pravne in računalniške dejavnosti (15,9 %), zaposlovalne dejavnosti (10,7 %) itd.

Realna rast prihodkov v storitvenih dejavnostih, v %

2010 I-II 2011

74 Druge strokovne in tehnične dej. 4,6 22,6 49 Kopenski promet; cevovodni transport 22,4 18,4 52 Skladiščenje in spremlj. prometne dej. 24,5 18,2 69+70.2 Pravne in računovodske dej. 11,7 15,9 78 Zaposlovalne dejavnosti 18,2 10,7 82 Pisarniške poslovne storitvene dej. 8,2 9,0 62 Računalniško programiranje, svetovanje 2,2 8,1 53 Poštna in kurirska dejavnost 3,8 6,7 79 Dejavnost potovalnih agencij 0,2 5,2 55+56 Gostinstvo 2,9 5,1 61 Telekomunikacijske dejavnosti 2,1 2,9 59 Dej. filmov, video in zvočn. zapisi 0,5 1,9 81.2 Čiščenje -3,1 1,3 58 Založništvo -0,6 -0,5 73 Oglaševanje in raziskovanje trga -5,3 -2,3 80 Varovanje in poizvedovalne dej. -1,3 -3,9 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje -12,5 -5,1 63 Druge informacijske dej. 5,6 -9,7 60 Radijska in televizijska dej. -3,2 -21,0

Vir: Statistični urad RS - originalni podatki, maj 2011 – začasni podatki

9. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010

Poslovno leto 2010 je bilo za gospodarske družbe v mnogočem še težje kot leto 2009, saj so se pokazale vse posledice krize, ki so jih podjetja v letu 2o09 še lahko premostila iz rezerv ali s kratkoročnimi varčevalnimi ukrepi. Že tako oslabljene poslovne rezultate družb iz 2009, so številni dejavniki (manj izvoznih naročil, slaba plačilna disciplina ter insolvenčnost podjetij, dogajanja na borzno-finančnem področju) v 2010 še poslabšali. Za leto 2010 je na AJPES oddalo podatke iz letnih poročil 55.734 poslovno aktivnih družb, ki so skupaj zaposlovale 462.643 oseb ali za 0,1 odstotka manj kot v 2009. Družbe so po prvih nerevidiranih podatkih ustvarile za 6,8 odstotkov več prihodkov (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog), skupni odhodki pa so se od prihodkov povečali za več – za 8,5 odstotka. 14.073 izvoznikov (družb) je v 2010 ustvarilo 21,9 milijard evrov čistih prihodkov na tujem trgu ali za 17,7 odstotka več kot v 2009. Delež izvoza (blaga in storitev) v celotnih prihodkih družb v Sloveniji je v letu 2010 znašal 29,2 % (v 2009 26,4 % in v 2008 28,1 %), medtem ko je za predelovalne dejavnosti v 2010 predstavljal 62,5 % (v 2009 59,1 % in v 2008 60,3 %).

Čisti dobiček je v 2010 izkazalo 33.758 družb (v 2009 32.487 družb). Skupaj so ustvarile za 2.576 milijonov EUR oziroma 0,7 odstotka manj čistega dobička kot v 2009. Podjetja z čistim dobičkom so zaposlovala 342.616 delavcev, kar je 74,1 vseh zaposlenih (v 2009 71,9 % in v 2008 82,4 %). Čisto izgubo je lani ugotovilo 19.623 družb (v 2009 19.125 družb). Ustvarjene je bilo 2.833 milijonov EUR čiste izgube, kar je za 37,5 odstotka več kot v 2009. Podjetja z čisto izgubo so zaposlovala 116.457 delavcev, kar je 25,2 odstotka vseh zaposlenih (v 2009 27,4 % in v 2008 17,8 %). Večje zneske čiste izgube - nad 500 tisoč EUR - je v letu 2010 ugotovilo 517 družb (v 2009 448 družb), ki so skupaj ustvarile 84,1 odstotka celotne čiste izgube (v 2009 79 odstotka).

98.414

69.47173.671

90.901

131.541

13.095 12.890 12.890 15.421 19.125 19.623

2.833 mio

2.116 mio

1.704 mio

684 mio565 mio

761 mio

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000Št. zaposlenih

Št. Družb z izgubo

Čista izguba v mio EUR

GOSPODARSKE DRUŽBE Z ČISTO IZGUBO

SKEP GZSVir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročil.

Čista izguba v

Gospodarske družbe so v letu 2010 prvič po letu 2001 izkazale čisto neto izgubo v višini 256,5 milijona evrov. Medtem ko je v 2009 že 6 področij dejavnosti SKD (A, B, …S) izkazalo neto čisto izgubo, se je v 2010 število področij dejavnosti z neto čisto izgubo še povečalo na 10. Že drugo leto zapored je največjo neto čisto izgubo, 486,5 milijonov evrov izkazalo področje finančne in zavarovalniške dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. Drugo in tretje najvišje neto čisto izgubo pa sta v 2010 zabeležili gradbeništvo v vrednosti 236,3 milijonov evrov in finančne in komunikacijske dejavnosti v vrednosti 214,9 milijonov evrov. Med dejavnostmi so po obsegu največji neto čisti dobiček ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 360,8 milijonov evrov, ter oskrba z električno energijo, plinom in paro, 173,5 milijonov evrov.


19

6491.4222.591

24.07569.481

154.954173.504

360.781

15.822

-25.563

-6.638-7.843-21.751

-59.425

-214.941-236.289-486.503Finančne in zavarovalniške dej.

GradbeništvoInformacijske in komunikacijske dej.

GostinstvoPoslovanje z nepremičninami

Promet in skladiščenjeKulturne, rekreacijske dej.

Druge raznovrstne poslovne dej.Rudarstvo

Kmetijstvo, gozd., ribištvoDejavnost javne uprave in obrambe

IzobraževanjeDruge dejavnosti

Zdravstvo in socialno varstvoOskrba z vodo, odplakami

Strokovne, znanstvene in tehnične dej.Trgovina, vzdrževanje motornih vozilOskrba z el. energijo, plinom in paro

Predelovalne dejavnosti

NETO ČISTI DOBIČEK / IZGUBA, v tisoč EUR, 2010

SKEP GZSVir: AJPES

-345-477

Družbe po velikosti, 2010

Družbe Zaposleni Prihodki * Sredstva Velikost

Število v % Deleži, v % Mikro 51.805 93,0 28,0 17,4 20,1 Majhne 2.434 4,4 15,6 13,1 12,7 Srednje 774 1,4 16,3 15,4 9,9 Velike 721 1,3 40,0 54,1 57,3 SKUPAJ 55.734 100 100 100 100

Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb RS v letu 2010, 13. 5. 2011

* čisti prihodki od prodaje

Gospodarske družbe so v 2010 skupaj ustvarile za 16.675 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je nominalno za 4,5 odstotkov več kot leto pred tem. Dodana vrednost na zaposlenega je za leto 2010 znašala 36.044 EUR, nominalno za 4,7 odstotka več. Ob upoštevanju 1,8 odstotne rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2010 pa je bilo to realno za 2,8 odstotka več kot v letu 2009.

24.70126.211

27.94429.066

31.158

33.53835.279

34.168

36.044

15.50216.283

17.22118.103

18.97920.061

21.376 21.67422.719

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

DV na zaposlenega

Stroški dela na zaposlenega

DODANA VREDNOST IN STROŠEK DELA NA ZAPOSLENEGA V EUR, 2002-2010

SKEP GZSVir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročilOpomba: DV/zaposlenega je izračunana na podlagi podatkov iz letnih poročil, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. Iz teh podatkov rasti DV/zap. ne smemo računati.

Nekaj glavnih indikatorjev poslovanja 2010

Nominalne stopnje rasti Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog)

+6,8 %

Odhodki +8,5 % Čisti dobiček -0,7 % Čista izguba +37,5 % NETO ČISTI DOBIČEK -48,0 % Dodana vrednost +4,5 % DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA +4,7 %

Vir: AJPES, informacija o poslovanju gospodarskih družb RS v letu 2010, 13. 5. 2011

Prvi izračuni kazalnikov poslovanja so izkazali poslabšanje uspešnosti poslovanja družb pri vseh kazalnikih (kazalniki gospodarnosti, koeficient zadolženosti, dobičkovnosti prodaje, dobičkovnost kapitala in sredstev in čistega poslovnega izida) kazalniki produktivnosti pa so se zvišali. Največ poslovnih prihodkov so v letu 2010 družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, 67,6 odstotka, (v 2009 70,3 %), ostalo s prodajo na tujih trgih EU 29,9 odstotka. Med poslovnimi odhodki, ki so se v 2010 povečali za 7,9 odstotka, so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev (74 %), na drugem mestu pa so bili stroški dela (14 %). Stroški dela na zaposlenega so se nominalno zvišali za 4 odstotkov. Po letnih poročilih gospodarskih družb je v letu 2010 povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega znašala 1.373 EUR in je bila od 2009 realno višja za 2 odstotka (nominalno za 3,8 %), v predelovalnih dejavnostih pa 1.326 in realno višja za 4,3 odstotka (nominalno za 6,2 %). Delež stroška dela v dodani vrednosti za vse gospodarske družbe je za 2010 znašal 63 odstotka (v 2009 63,4 %), ki se je glede na 2009 zmanjšal za 0,7 odstotka.

8,1

5,2

9,2

3,6

5,8

7,4

3,8

-4,8

4,7

5,9

4,6

7,4

5,1

3,9

5,4 5,8

0,6

4

-5-4-3-2-10123456789

10

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

DV na zaposlenega Stroški dela na zaposlenega

RAST DODANE VREDNOSTI IN STROŠKA DELA NA ZAPOSLENEGA V GD, nominalna rast v %

Vir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročilOpomba: Rasti DV/zaposlenega je izračunana na podlagi podatkov iz letnih poročil, ki so jih družbe predložile za posamezna leta.


20

Ob koncu leta 2010 so imele gospodarske družbe za 100.206 mio EUR sredstev oz. obveznosti do virov sredstev, kar je za 0,6 % manj kot ob koncu leta 2009. Kapital družb v vrednosti 37.936 mio EUR je bil za 5,5 odstotka večji kot v prejšnjem letu. Kratkoročnih obveznosti so imele družbe za 0,9 % več dolgoročnih obveznosti pa za 10,9 % manj. Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 37,8 % kapitala (v 2009 35,1 %), 27,4 % dolgoročnih obveznosti, 34,2 % kratkoročnih obveznosti.

Projekt Kazalniki poslovanja – KAPOS GZS 2010 Na osnovi računovodskih izkazov gospodarskih družb, ki jih vsako leto zbere AJPES bomo tudi tokrat na GZS pripravili obdelavo in prikaz podatkov o poslovanju gospodarskih subjektov na agregatni ravni, po dejavnostih, po podpodročjih dejavnostih in tudi regijah. Projekt GZS tako omogoča kvantitativno primerjalno analizo poslovanja družb, posameznim družbam pa možnost primerjanja svojih poslovnih rezultatov - po kazalcih in kazalnikih, na vseh ravneh.

10. Poslovanje bank, obresti

Bilančna vsota bank je po podatkih Banke Slovenije po padcu v februarju znova narasla v marcu in je znašala 51,74 mrd EUR, kar pomeni 1,8 % medletno rast. Povečanje je odraz večjih vlog države za 1,04 mrd EUR in izdaje vrednostnih papirjev SID banke za 350 mio EUR. Na strani aktive se je to odrazilo v povečanju najbolj likvidnih oblik terjatev. Banke so nadaljevale z odplačilom kreditov najetih v tujini. Ponovno so se zmanjšala posojila nebančnemu sektorju. Bilanca stanja bank

v mio EUR 2009 2010 Januar2011

Rast v%

AKTIVA Denar 1.454 1.121 987 -57,5Krediti 39.618 39.269 39.838 1,2- od tega podjetjem 20.165 19.772 19.919 -1,4Fin. sred./vred. papirji 8.876 8.278 8.303 -4,8Ostalo 1.665 1.660 1.702 -1,7PASIVA Fin. obvez. do Evrosistema 2.100 581 415 -80,2Obveznosti do bank 15.933 15.218 14.868 -2,8- od tega do tujih bank 13.024 11.725 11.408 -8,4Obveznosti do nebančnega sektorja(vloge) 23.570 23.495 24.526 -0,2-vloge prebivalstva 13.801 14.292 14.389 3,2Dolžniški vred. papirji 3.435 4.498 4.507 30,2Podrejene obveznosti 1.550 1.585 1.585 2,2Kapital 4.295 4.125 4.118 -4,9Ostalo 729 813 812 -0,8BILANČNA VSOTA 51.612 50.319 50.829 -2,5

Vir: Banka Slovenije – Bilten, maj2011

Obseg posojil nebančnemu sektorju se je po rahlem povečanju v januarju, ko se je povečevalo kreditiranje podjetjem, v februarju in marcu zmanjšalo za skupno 128 mio EUR. K zmanjšanju je prispevalo predvsem zmanjšanje kreditiranja podjetij, ki je februarja in marca skupaj znašalo 121 mio EUR. Februarja so k temu prispevale predvsem velike domače banke, marca pa banke v večinski tuji lasti. Februarja so, zaradi zmanjšane kreditne aktivnosti doma, podjetja in nefinančne institucije močno okrepile zadolževanje na tujem. Po podatkih UMAR so se podjetja v prvih dveh mesecih letos na tujem neto zadolžila za 172,1 milijonov evrov, kar je za 3,5-krat več kot v enakem obdobju lani. Kreditiranje gospodinjstev je marca ponovno naraslo, k čemur so prispevale predvsem velike domače banke, povečala pa so se dolgoročna posojila. Struktura ročnosti kreditov nebančnemu sektorju se ni bistveno spremenila, delež dolgoročnih kreditov tako ostaja na 73-odstoten.

Banke že več kot dve leti poslujejo v razmerah močno omejenega tujega financiranja. V letu 2010 se je zmanjšal obseg novo najetih posojil v tujini, zaradi zapadanja posojil, pa so se banke razdolžile za 1,3 milijarde evrov. Razdolževanje bank v tujini se je, po rahlem obratu v februarju, marca nadaljevalo in v prvem četrtletju 2011 doseglo dodatnih 555 milijonov evrov. Medtem ko so do februarja pri tem prevladovale domače banke, so marca svoje obveznosti do tujine zmanjševale predvsem banke v večinski tuji lasti. Banke so skušale del virov nadomestiti z izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev, kar pa jim je le deloma uspelo.

Po februarskem umiku vlog države iz bank, so se po izdaji obveznice RS, v marcu vloge države povečale za 1,04 mrd EUR in sicer predvsem pri velikih domačih bankah. Vloge gospodinjstev so se v marcu zmanjšale.

Izkaz poslovnega izida bank

v mio EUR 2010 2011(jan.)

Rast v % (jan.)

Prihodki od obresti 2.055 214 5,9Odhodki od obresti 1.017 128 9,4Čiste obresti 1.038 86 1Neobrestni prihodki 433 28 -9,9Bruto dohodek 1.472 115 -1,9Operativni stroški 766 57 1,7Neto oslabitve in rezerve 798 36 25Dobiček pred obdavčitvijo -92 22 -32,5Davki -1 Dobiček po obdavčitvi -91

Vir: Banka Slovenije – Bilten, maj2011


21

Kazalci uspešnosti bank glede na leto 2010 kažejo na izboljšanje, so pa v prvem četrtletju 2011 še vedno slabši v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. Povprečni donos na kapital (ROE) in donos na aktivo (ROA) sta bila v prvem četrtletju ponovno pozitivna (4,6 % in 0,4 %). Obrestna marža je bila v prvem četrtletju 2011 z 2,2 %, ponovno na ravni prvega četrtletja lani. Operativni stroški pa ostajajo na ravni 1,5 %, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v prvem četrtletju 2010.

Po izgubi, ki jo je bančni sektor beležil v letu 2010, je v prvem četrtletju 2011 ponovno posloval z dobičkom, ki je znašal 46 milijonov evrov pred obdavčitvijo. Stroški oslabitev in rezervacij se v primerjavi s prvima dvema mesecema niso povečevali.

Kazalci uspešnosti poslovanja bank

2010 2010 (I-III)

2011(I-III)

Povprečni donos na aktivo -0,2 0,5 0,4Povprečni donos na kapital -2,3 6,2 4,6Operativni stroški/aktiva 1,5 1,4 1,5Obrestna marža* 2,1 2,2 2,2

Vir: Banka Slovenije – Bilten, maj2011 * Osnova je povprečna obrestonostna aktiva.

Ključne obrestne mere ECB je Svet guvernerjev ECB. aprila 2011 prvič po juliju 2008 zvišal za 25 bazičnih točk. Osrednja obrestna mera ECB, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja Evrosistema, se je dvignila na 1,25 %, kar velja od 13. aprila 2001. Z dvigom želi ECB preprečiti višanje inflacije in zagotoviti cenovno stabilnost evroobmočja. Druge pomembnejše centralne banke (FED, Bank of England) so svoje ključne obrestne mere pustile nespremenjene. Maja 2011 je ECB obrestne mere ohranila na isti ravni.

Harmonizirana dolgoročna obrestna mera za oceno konvergence v evro območju, letno v % * (donosi na sekundarnem trgu)

Sept. 2010 Jan. 2011 Apr. 2011

Belgija 3,12 5,56 5,33Nemčija 2,30 3,02 3,34Irska 6,14 8,75 9,79Grčija 11,34 11,73 13,86Španija 4,09 5,38 5,33Francija 2,68 3,44 3,69Italija 3,86 4,73 4,84Luksemburg** 2,67 3,30 3,58Nizozemska 2,52 3,23 3,65Avstrija 2,80 3,54 3,76Portugalska 6,08 6,66 7,30Slovenija 3,64 4,29 4,53Finska 2,58 3,27 3,57Ciper** 4,60 4,60 4,60Malta 3,90 4,51 4,73

Vir: ECB; * obrestne mere 10-letnih državnih vrednostnih papirjev ; ** Za Ciper so navedeni podatki za primarni trg, za Luksemburg pa gre za približek.

Obrestne mere, ki prikazujejo donosnost državnih obveznic evro območja z dospelostjo blizu deset let na sekundarnem trgu, ki se uporabljajo kot dolgoročne obrestne mere pri oceni konvergence v evroobmočju so v tabeli prikazane. Obrestne mere so se v nekaterih državah evroobmočja zaradi negotovosti na državnih dolžniških trgih zvišale in dosegle rekordne vrednosti v aprilu. Najvišje ostajajo v Grčiji, kjer so zrasle na 13,9 %, sledijo Irska (9,8 %), Portugalska (7,3 %) ter Španija in Belgija (5,3 %). Tudi za Nemčijo so se nekoliko zvišale (na 3,3 %), vendar ostajajo na najnižji ravni med vsemi državami evrobmočja. Hitro rast in večanje razlik gre pripisati predvsem prepričanju, ki vlada na finančnih trgih, da je možnost prestrukturiranja grškega državnega dolga bolj verjetna in strahu, da bi se kriza lahko razširila tudi na druge bolj ranljive države. Za Slovenijo se pribitek nad nemškimi obveznicami ohranja na istem nivoju in je v aprilu 2011 znašal v povprečju 119 bazičnih točk.

Obrestne mere medbančnega denarnega trga evro območja (EURIBOR) in TOM, letno v %

1 mes. 3 mes. 6 mes. 1 leto TOM 2007 4,08 4,28 4,35 4,45 3,35 2008 4,28 4,64 4,73 4,83 6,18 2009 0,89 1,22 1,43 1,61 1,12 2010 0,57 0,81 1,08 1,35 1,91 2011 januar 0,79 1,02 1,25 1,55 2,38 februar 0,89 1,09 1,35 1,71 2,64 marec 0,90 1,18 1,48 1,98 1,18 april 1,13 1,32 1,62 2,09 2,46 maj* 1,24 1,44 1,72 2,16 2,38

Vir: ECB, Statistični urad republike Slovenije * podatki za EURIBOR so na 20. maj 2011

Na medbančnih trgih obrestne mere (predvsem tiste daljše ročnosti) naraščajo, a še vedno ostajajo pod dolgoletnim povprečjem. 3-mesečni EURIBOR, ki je kazalnik likvidnosti na medbančnem trgu, od januarja 2011 postopno narašča in je v aprilu dosegel povprečno stopnjo 1,32 %. TOM, ki je zaradi nizke inflacije v letu 2009 vztrajal na ničelni ravni, ostaja na nivoju 0,2 odstotka na mesečni ravni, na letni ravni pa je v maju 2011 znašal 2,38 odstotka. Zakonska zamudna obrestna mera se je zaradi porasta ključne obrestne mere ECB dvignila na 9,25 odstotkov (ključna obrestna mera ECB povečana za 8 odstotkov).

Posojilni pogoji za podjetja v območju evra so se po anketi ECB v prvem četrtletju letos zaostrili, število bank, ki so poslabšale pogoje, pa je bilo nekoliko večje od števila bank, ki so jih izboljšale. Glavna dejavnika zaostrovanja pogojev sta bila omejen dostop do financiranja in likvidnost bank. Povpraševanje podjetij po posojilih v evrobmočju raste, predvsem zaradi večjih potreb po financiranju osnovnih sredstev, pa tudi zaradi


22

financiranja obratnega kapitala za poslovanje in zalog. Za drugo četrtletje letos banke pričakujejo nadaljnje zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva.

Obrestne mere za podjetja v Sloveniji ostajajo visoko nad ravnjo iz evroobmočja, čeprav so obrestne mere za kredite v letu 2010 stagnirale. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami se sicer znižujejo predvsem zaradi postopnega zviševanja obrestnih mer v evrskem območju, a so še vedno med najvišjimi v evroobmočju. Ohranjajo se na ravni nekaj več kot 2 odstotnih točk. Pri novo odobrenih dolgoročnih posojilih so se obrestne mere v prvem četrtletju 2011 gibale na ravni okrog 4,8 %, pri kratkoročnih pa okrog 5,5 %.

V Sloveniji je bilo poslovanje podjetij oslabljeno zaradi omejenih možnosti financiranja in njihove prezadolženosti, vendar so podjetja v letu 2010 povečevala zadolževanje pri tujih bankah, kar nakazuje, da se slovenske banke niso pravočasno odzvale na naraščajoče povpraševanje.

Banka Slovenije za leto 2011 napoveduje nizko rast posojil, razloge pa vidi tako na strani povpraševanja zaradi počasnega okrevanja gospodarstva, kot tudi na strani ponudbe, saj so banke zaradi kopičenja terjatev ohranile ostre kreditne pogoje.

11. Likvidnost, plačilna disciplina, stečaji

Problem likvidnosti za gospodarske družbe in samostojne podjetnike predstavlja eno največjih ovir za normalno poslovanje. Plačilni roki se podaljšujejo, število neplačnikov narašča, vsak mesec pa so višje tudi vrednosti neporavnanih obveznosti. Med slabimi plačniki se pojavljajo tako velika kot mala in srednja podjetja, izjema ni niti država.

Dospele neporavnane obveznosti nad 5 dni

Število pravnih oseb

Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti

v EUR 2010 december 6.102 387.029.118 2011 januar 5.941 412.297.346 2011 februar 6.135 412.686.888 2011 marec 6.577 434.807.603 2011 april 6.379 447.160.164

Vir: AJPES

Zapadle neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga več kot 5

dni neprekinjeno je aprila 2011 beležilo že 6.379 oziroma 30 % več kot aprila 2010. Povprečni dnevni znesek zapadlih neporavnanih obveznosti iz istega naslova pa je pri pravnih osebah znašal že 447 milijona evrov, 60 % več kot aprila 2010. Samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z neporavnanimi obveznostmi iz istega naslova, je bilo 8.881 ali 34 % več kot leto pred tem, znesek obveznosti pa je znašal 105,4 milijonov EUR ali 55 % več kot aprila 2010.

Obvezni večstranski pobot

Z namenom izboljšanja stanja medsebojnih neporavnanih obveznosti je letos stopil v veljavo Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki uvaja obvezni 60 dnevni plačilni rok in obvezni večstranski pobot. Ta naj bi spodbudil bolj dejavno ravnanje dolžnikov, ki morajo svoje zapadle obveznosti do upnikov prijaviti v večstranski pobot. Doslej sta bila izvedena dva obvezna pobota. Aprila 2011 je svoje obveznosti prijavilo v večstranski pobot 21.344 dolžnikov v skupnem znesku 1.402.362.338 evrov. Vsaj del obveznosti je v tem krogu uspelo pobotati 10.485 ali 49,12 % dolžnikom, ti dolžniki pa so pobotali skupaj 89.982.806 evrov. Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je v prvem večstranskem pobotu zmanjšala za skoraj 90 milijonov evrov. Maja 2011 so upniki prijavili svoje obveznosti v večstranski pobot v skupnem znesku 1.263.189.075 evrov, pobotanih pa je bilo 81.576.626 evrov. Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je v drugem večstranskem pobotu 81,6 milijonov evrov.

Vir: AJPES

Med dejavnostmi, je bilo aprila 2011 največje število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v gradbeništvu (1.426) in trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (1.360), ki skupaj predstavljajo že skoraj polovico vseh pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi. Sledijo predelovalne dejavnosti (791) in strokovne in znanstvene in tehnične dejavnosti (721). Podobna je bila zastopanost tudi pri povprečnem dnevnem znesku neporavnanih obveznosti, in sicer gradbeništvo (135,8 mio evrov), finančne, zavarovalniške dejavnosti (74,6 mio evrov, kar se nanaša na 85 pravnih oseb iz te dejavnosti), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (58 mio evrov) in predelovalne dejavnosti (41,5 mio evrov).

Število subjektov z neporavnanimi obveznostmi nad 365 dni neprekinjeno narašča in je glede na leto prej višje za blizu 60 %. Aprila jih je bilo med pravnimi osebami 1. 725 in med samostojnimi podjetniki 2.606.

Dolgoročna plačilna nesposobnost je po podatkih AJPES povzročila hitro rast števila insolventnih postopkov. Število stečajnih postopkov gospodarskih subjektov (gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, zasebniki) v zadnjih dveh letih hitro narašča. V letu 2010 je bilo število začetih stečajnih postopkov


23

glede na enako obdobje preteklega leta večje kar za 54 %, v primerjavi z letom 2008 pa se je v letu 2010 število začetih stečajev več kot podvojilo. Raste tudi število začetih prisilnih poravnav, medtem ko je bilo število začetih likvidacijskih postopkov konec leta 2010 približno na ravni iz leta 2009.

Število uvedenih stečajnih postopkov za gospodarske družbe 2005 2006 2007 2008 2009 2010

284 355 254 226 276 438Vir: AJPES

Zaradi težav v poslovanju, ki so povezane tudi s težavami pri plačilih, je bilo v letu 2010 začetih 438 stečajnih postopkov družb (v 2009 276), kar je za 61 % več (v 2009 za 24 % več) in 35 prisilnih poravnav (v 2009 14). V prvih štirih mesecih je AJPES beležil že 231 začetih stečajnih postopkov in 25 začetih postopkov prisilne poravnave.

Stalna rast števila postopkov zaradi insolventnosti (stečajnih postopkov in postopkov prisilnih poravnav) nad gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki posamezniki, spodbujen s finančno in gospodarsko krizo, narekuje ustrezne spremembe veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. list RS. št. Ur.l. RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010, 26/2011), v smeri dodatnega zavarovanja položaja upnikov – gospodarskih subjektov v postopkih zaradi insolventnosti in njihovega boljšega poplačila, zlasti s:

o skrajšanjem procesnih rokov in povečanjem učinkovitosti odločanja v postopkih zaradi insolventnosti;

o okrepitvijo položaja ter podelitvijo večjih pristojnosti upniškemu odboru v postopkih zaradi insolventnosti;

o spremembami v postopku prisilne poravnave v smeri njihove poenostavitve zlasti za male in mikro družbe ter večje zaščite navadnih upnikov;

o odpravo nesorazmernih davčnih bremen za upnike v postopkih zaradi insolventnosti.

12. Trg dela

a) Zaposlenost

V prvem četrtletju 2011 se je število delovno aktivnih prebivalcev znižalo za 1,7 odstotka glede na enako lansko obdobje. Število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah se je zmanjšalo za 2,9 odstotka, samozaposlenih

pa povečalo za 8,8 odstotka. Pazljivost pri zaposlovanju - še vedno prevladujejo pogodbe za določen čas - ki se je nakazovala že ob koncu lanskega leta, se je nadaljevala tudi v prvih dveh mesecih letos. Zaposlenost se povečuje predvsem pri samostojnih podjetnikih, vendar je njihov delež v skupni zaposlenosti razmeroma majhen. Rast registrirane brezposelnosti se je marca in aprila ustavila, kar gre sicer verjetno priprisati seznonskim vplivom.

Po številu delovno aktivnih oseb je bilo v prvem četrtletju 2011 glede na enako obdobje lani največje zmanjšanje v gradbeništvu (-11.197 oseb), v predelovalnih dejavnostih (-5.810 oseb) ter v trgovini (-3.137 oseb).

Aktivno prebivalstvo, I-III 2011

Število Rast v % AKTIVNO PREBIVALSTVO (A+B) 936.776 0,1 A. Delovno aktivno prebivalstvo 821.880 -1,7 Zaposleni 728.058 -2,9 - pri pravnih osebah 671.351 -2,3 - pri fizičnih osebah 56.707 -9,9 Samozaposleni 93.822 8,8 - s.p. 54.199 2,7 - osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost 6.751 -2,7 - kmetje 32.872 24,1 B. Registrirani brezposelni 114.896 15,6

Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje

Obseg delovno aktivnega prebivalstva se je marca 2011 v primerjavi z marcem lani zmanjšal za 1,6 odstotka. V podjetjih in družbah je bilo zaposlenih 728.997 oseb, kar je za 2,9 odstotka manj. Samozaposlenih je bilo 94.107 oseb, kar je za 9,5 odstotka več kot marca lani. Med njimi so prevladovali samostojni podjetniki, katerih število se je povečalo za 3,5 odstotka.

Delovno aktivno prebivalstvo po statističnih regijah, I-III 2011

Število Rast v %

SLOVENIJA 821.880 -1,7Pomurska 38.896 1,4Podravska 119.549 -0,7Koroška 23.990 -4,2Savinjska 102.120 -2,8Zasavska 11.956 -4,1Spodnjeposavska 23.116 -2,1Jugovzhodna Slovenija 52.313 -2,0Osrednjeslovenska 271.546 -1,6Gorenjska 69.501 -1,6Notranjsko-kraška 17.350 -3,6Goriška 45.735 -2,2Obalno-kraška 45.808 -1,8

Vir: Statistični urad RS

V prvem četrtletju 2011 se je zaposlenost zmanjšala v 11 od 20 področij SKD dejavnosti. Zmanjšanje zaposlenosti


24

je bilo v gradbeništvu (-13,8 %), poslovanju z nepremičninami (-4,2 %), gostinstvu (-3,7 %), rudarstvu (-3,6 %), predelovalnih dejavnostih (-3,1 %), prometu in skladiščenju (-2,9 %), trgovini in popravilih (-2,8 %), kulturnih, razvedrilnih dejavnostih (-2,6 %), oskrbi z električno energijo (-3,2 %), drugih dejavnostih (-1,9 %), v javni upravi (-1,1 %). Največ priliva zaposlenosti so beležili v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (19,3 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3,1 %), izobraževanju (1,9 %), zdravstvu in socialnem varstvu (1,4 %). Kljub napovedanemu zmanjšanju števila zaposlenih se je število zaposlenih v vseh dejavnostih javnega sektorja v prvem četrtletju 2011 ponovno povečalo za 0,6 odstotka (SKD O-R).

V predelovalnih dejavnostih je bil glede na enako lansko obdobje v prvem četrtletju 2011 zabeležen 3,1-odstotni padec števila delovno aktivnih. Med njimi je bilo največje zmanjšanje v proizvodnji tekstilij (-23 %), drugih vozil in plovil (-22,8 %), računalniških, električnih in optičnih izdelkov (-14,3 %) ter še v ostalih 15 dejavnostih. Le v 5 dejavnostih so število zaposlenih ta čas povečali. Najbolj v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (+12,5 %), montažnih strojev in naprav (+6,2 %) ter gume in plastičnih mas (+1,6 %).

Delovno aktivno prebivalstvo v predelovalnih dejavnostih

Število

2010 Rast v %I-III 2011

C – Predelovalne dejavnosti 184.148 -3,1 C10-Prz. živil 12.805 -3,2 C11-Prz. pijač 1.843 -4,4 C13-Proizvodnja tekstilij 0 -23 C14-Proizvodnja oblačil 4.267 -6,7 C15-Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. 5.116 12,5 C16-Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. 3.707 -3,8 C17-Prz.papirja in izd. 8.770 -6,4 C18-Tiskarstvo in razmnoževanje 4.315 -5,1 C19-Prz.koksa in naftnih derivatov 4.488 -12,8 C20-Prz.kemikalij in kemičnih izd. 45 -0,9 C21-Prz.izd.iz gume in plast. 6.455 1,4 C22-Proizvodnja izd. iz gume in plast.mas 5.353 1,6 C23-Prz.nekovinskih mineralnih izd. 13.282 -2,3 C24-Proizvodnja kovin 7.926 -9,1 C25-Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav 7.471 -0,2 C26-Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. 29.181 -14,3 C27-Prz.elektr. naprav 6.699 -0,9 C28-Prz.dr.strojev in naprav 18.365 -3,9 C29-Prz.mot.voz.,prikolic 13.303 1,4 C30-Prz.dr.vozil in plovil 12.837 -22,8 C31-Proizvodnja pohištva 568 -9,6 C32-Dr.raznovrstne predelovalne dej. 8.322 -2,2 C33-Popravila in montaža strojev in naprav 3.003 6,2

Vir: Statistični urad RS.

-16-14-12-10-8-6-4-202468

10121416

2008 2009 2010 2011

SlovenijaGradbeništvoTrgovinaPromet in skladiščenjeGostinstvoInformacijske in komunik. dej.Finančne, zavarovalniške dej.Poslovanje z nepremičninamiPredelovalne dejavnostiJavna uprava, obramba, soc. varstvo

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH PO DEJAVNOSTIHMedletne stopnje rasti v %


V prvih štirih mesecih 2011 je bilo skupaj izdanih 10.544 delovnih dovoljenj, kar je kar za 21 odstotka manj glede na enako obdobje lani. Ob koncu aprila je bilo veljavnih 74.356 delovnih dovoljenj, kar je za 19,2 odstotka manj kot ob koncu aprila 2010.

c) Brezposelnost in prosta delovna mesta

Januarja in februarja letos se je število brezposelnih še povečevalo, marca in aprila pa zmanjšalo. Vendar pa je v zadnjih dveh mesecih, ko se število brezposelnih znižuje, opazno nadaljnje povečevanje deleža brezposelnih, ki so stari 50 let in več ter delež dolgotrajno brezposelnih oseb. Ob koncu aprila je bilo tako v Sloveniji v povprečju registriranih 111.561 brezposelnih, kar je za 12.245 oseb ali za 12,3 odstotka več kot aprila lani. V prvih štirih mesecih 2011 je bilo za 14.666 oseb ali za 14,8 odstotka več brezposelnih kot lani ta čas.

55.000

60.000

65.000

70.000

75.000

80.000

85.000

90.000

95.000

100.000

105.000

110.000

115.000

120.000

J F M A M J J A S O N D

2003 2004 20052006 2007 20082009 2010 2011

REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE, 2003-2011Gibanje števila brezposelnih po mesecih

Vir: Zavod RS za zaposlovanje SKEP GZS


25

Konec aprila 2011 je bilo med brezposelnimi 43,7 odstotka dolgotrajno brezposelnih, 28,9 odstotka trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečaja ter 13,9 odstotka iskalcev prve zaposlitve. 35,7 odstotkov brezposelnih je starih do 25 let do 39 let, 35,4 odstotkov brezposelnih, starih nad 50 let.

Napoved zaposlovanja za leto 2011

Anketa Zavoda za zaposlovanje (jan-marec 2011) kaže, da se bo zaposlenost v anketiranih gospodarskih družbah letos v povprečju zvišalo za 0,4 %. Ob teh napovedih pa je potrebno upoštevati, da precejšnje število (večjih) poslovnih subjektov, ki so v težavah, na to anketo ni odgovorilo. Najbolj pesimistični so v F-gradbeništvu (-6,1 %), v L-poslovanje z nepremičninami (-5,2 %), v B-rudarstvu (-4 %), med pomembnejšimi dejavnostmi pa naj bi se število zaposlenih zmanjšalo še v C-predelovalnih dejavnostih ter v H-dejavnosti prometa in skladiščenja (-0,2 %), F-finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-0,7 %). Zaposlenost naj bi najbolj porasla v N-drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, za 8,4 %, M-strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (2,6 %), E-oskrbi z vodo in odpadki (2,4 %), trgovini in popravilih (2,1 %). Po napovedih delodajalcev naj bi se letos zmanjšalo število zaposlenih z osnovno šolo ali manj (-2,3 %), povečalo pa na vseh ostalih ravneh močno zlasti število zaposlenih s končanim bolonjskim študijem (+11,5 %).

Vir: Zavod za zaposlovanje

Marca 2011 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 12,2-odstotna, decembra 2010 10,8-odstotna in še lani marca 10,6-odstotna.

Slovenija - stopnja brezposelnosti, v %, 2002 – 2011

v % Stopnja registrirane brezposelnosti

Stopnja anketne brezposelnosti (ILO)

2002 11,6 6,4 2003 11,2 6,7 2004 10,6 6,3 2005 10,2 6,5 2006 9,4 6,0 2007 7,7 4,9 2008 6,7 4,4 2009 9,2 6,0 2010 10,7 7,3 December 2010 11,8 8,0 Marec 2011 12,2 8,1

Vir: Statistični urad RS in Eurostat

Mednarodna primerljiva ILO stopnja brezposelnosti, ki jo izračunava Eurostat (anketna brezposelnost) je bila decembra 2010 8-odstotna, marca 2011 pa 8,1-odstotna. V povprečju je bila brezposelnost marca 2011 v državah OECD 8,2-odstotna, v EU že 9,5-odstotna, še nekaj višja pa v evro območju, 9,8-odstotna. Med 20 EU državami, za katere ima Eurostat podatke, ima 10 držav višjo

brezposelnost in 9 držav nižjo od slovenske. Najvišjo brezposelnost beležijo Španija (20,7 %), Irska (14,7 %), Slovaška (13,9 %), najnižjo pa Nizozemska (4,2 %), Avstrija (4,3 %), Luksemburg (4,5 %). Nemčija je marca zabeležila 6,3, Francija 9,5 in Italija 8,3-odstotno brezposelnost.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A

2008 2009 2010 2011

Štev

ilo p

rost

ih d

elov

nih

mes

t

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

110.000

120.000

Štev

ilo re

gist

riran

ih b

rezp

osel

nih

Prosta delovna mesta

Registrirani brezposelni

PROSTA DELOVNA MESTA IN REGISTRIRANI BREZPOSELNIGibanje števila - mesečno povprečje, 2008-2011

Vir: Zavod RS za zaposlovanje SKEP GZS GZS

Ponudba prostih delovnih mest se z letošnjim letom sicer že delno povečuje, aprila 2011 glede na lanski april je bilo za 8,1 odstotka več prostih mest. Tudi v prvih štirih mesecih 2011 so delodajalci v povprečju mesečno prijavili za 16,7 odstotka več prostih delovnih mest kot v enakem obdobju 2010 - v povprečju mesečno 15.303 prostih delovnih mest.

13. Plače in obremenitev dela a) Plače

Po nekoliko hitrejši rasti plač v zadnjih dveh mesecih 2010 (zaradi izplačil 13 plač), so se izplačila v januarju in februarju 2011 znižala, marca pa ponovno zvišala. Upočasnitev rasti plač je bila v prvem četrtletju letos izrazitejša v javnem sektorju, kjer se je v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno povečala za 1,4 odstotka. Marca 2011 je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji znašala 1.523,98 EUR in je bila nominalno za 1,7 odstotka višja (realno za 0,2 odstotka nižja) kot marca lani. V prvem četrtletju 2011 je bila povprečna bruto plača v Sloveniji nominalno za 3,1 odstotka in realno za 1,4 odstotka višja kot v enakem obdobju lani.


26

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

2007 2008 2009 2010 2011

mesečne st. rastimedletne st. rasti


v %

RAST BRUTO PLAČ NA ZAPOSLENEGAMesečne in medletne nominalne stopnje rasti v %

Po kolektivnih pogodbah je pri pravnih osebah (brez javnega sektorja) marca 2011 (zajeta podjetja, ki so poročala) plačo prejemalo 425.652 zaposlenih oz. za 3,6 odstotkov manj kot marca 2010, njihova masa izplačanih bruto plač pa se je zmanjšala za 0,1 odstotka. Na osnovi individualnih pogodb je marca plačo prejelo 20.624 zaposlenih, kar je za 2,4 odstotka manj kot marca lani. Ta čas je bila za 3,2 odstotka nižja tudi masa izplačanih bruto plač.

Po tej evidenci je pri pravnih osebah javnega sektorja po kolektivnih pogodbah plačo prejemalo 155.244 zaposlenih oz. za 0,7 odstotka več kot marca 2010, kjer se je tudi masa bruto izplačanih plač povečala za 1,3 odstotka. Na osnovi individualnih pogodb je tu plačo prejemalo 3.751 zaposlenih oz. za 0,6 odstotka manj, masa plač pa se je povečala za 0,5 odstotka.

Povprečne mesečne plače na zaposlenega v Sloveniji

Znesek v EUR Realna rast v % 2010 I-III 2011 2010 I-III 2011

SLOVENIJA SKUPAJ bruto 1.494,88 1.504,63 2,1 1,4 neto 966,62 976,26 2,1 1,6

D - Predelovalne dejavnosti bruto 1.311,57 1.348,09 7,1 3,6 neto 867,58 890,30 6,4 3,4


Panožna primerjava pokaže, da so se, razen treh dejavnostih (Oskrba z vodo, odpadki; Kulturne in razvedrilne dejavnostih in Zdravstvo in socialno varstvo), povprečne bruto plače v prvem četrtletju 2011 glede na enako obdobje lani povečale. Najvišje povišanje bruto plač so beležile dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva ( realno za +5,3 %), sledi gradbeništvo (+3,7 %)

ter predelovalne dejavnosti (+3,6 %). Dvig v predelovalni dejavnosti je možno pripisati večjim naročilom ter posledično višji proizvodnji, predvsem iz tujih trgov. Hitreje od slovenskega povprečja se je rast plač povečala v gostinstvu (realno za 2,9 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+2,5 %), poslovanju z nepremičninami (+2,4 %), rudarstvu (+1,8 %) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (+1,5 %).

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

2008 2009 2010 2011

SLOVENIJAPREDELOVALNE DEJAVNOSTIGRADBENIŠTVOTRGOVINADEJ. JAVNE UPRAVESTROKOVNE, ZNANSTV. DEJ.

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT baza SKEP GZS

BRUTO PLAČE NA ZAPOSLENEGA V IZBRANIH DEJAVNOSTIH, medletna nominalne rast, v %

Povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega po dejavnostih

I-III 2011 I-III 2011I-III 2010

v EUR Realna rast, v %

SLOVENIJA - SKUPAJ 1.504,63 1,4A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 1.277,62 5,3B Rudarstvo 1.856,66 1,8C Predelovalne dejavnosti 1.348,09 3,6D Oskrba z el. energijo, plinom, paro 1.979,23 -0,1E Oskrba z vodo, odpadki 1.401,37 -1,8F Gradbeništvo 1.210,07 3,7G Trgovina, vzdrževanje mot. vozil 1.335,47 1,5H Promet in skladiščenje 1.409,68 0,6I Gostinstvo 1.090,86 2,9J Informacijske in komunikacijske dej. 2.100,30 -0,7K Finančne in zavarovalniške dej. 2.112,48 0,6L Poslovanje z nepremičninami 1.493,20 2,4M Strokovne, znanstv. in tehni. dej. 1.742,88 -1,3N Druge raznovrstne poslovne dej. 967,99 2,5O Dej. javne upr., obrambe, soc. varn. 1.776,38 -0,5P Izobraževanje 1.732,13 -1,0Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.726,69 -2,6R Kulturne, razvedr. in rekreac. dej. 1.716,41 -1,9S Druge dejavnosti 1.394,10 1,0



27

Uskladitev minimalne plače

V skladu s 6. členom Zakona o minimalni plači se znesek minimalne plače enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin december na december preteklega leta SURS. Znesek v skladu z zakonom določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Tako se je po opravljeni razpravi na Ekonomsko socialnem svetu, z veljavnostjo od 1. januarja 2011 minimalna plača uskladila za rast cen življenjskih potrebščin, za 1,8 % in znaša 748,10 evrov (Uradni list RS, št. 3/ 2011). Marca je minimalno plačo prejemalo 37.922 zaposlenih, kar je za 4,3 odstotka manj kot marca lani.

Regionalna primerjava povprečne bruto plače za prvo četrtletje 2011 pokaže, da se je le-ta nominalno zvišala v vseh statističnih regijah. Najvišje povišanje bruto plače so beležili v Spodnjeposavki regiji (realno za 4,4 %), sledi Koroška regija (realno za 3,7 %) in v Jugovzhodna Slovenija (realno za 3,2 %). Realno gledano, pa se je povprečna bruto plača znižala za 0,5 odstotka v Goriški regiji. Najvišjo povprečno plačo prejemajo zaposleni v Osrednjeslovenski regiji (1.698,26 EUR) in najnižjo pa v Notranjsko-kraški regiji (1.289,73 EUR). Več v Dokumentaciji.

Med predelovalnimi dejavnostmi so v večini dejavnostih v prvih dveh mesecih 2011 zabeležili povečanje povprečne bruto plače, razen v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (-5 %), popravilih in montaži strojev in naprav (-2,7 %), proizvodnji pijač (-1,6 %) ter v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (-0,1 %) glede na enako obdobje lani. Najbolj pa so se povprečne bruto plače ta čas zvišala pri proizvajalcih farmacevtskih surovin in preparatov (+34,4 %), drugih vozil in plovil (+12,1 % ), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+10 %), računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (+9,1 %), ter proizvajalcih tekstilij (+8,6 %).

-14-12-10-8-6-4-202468

101214161820

2009 2010 2011

PREDELOVALNE DEJAVNOSTIObdelava in predelava lesaProizvodnja izdelkov iz gume Proizvodnja drugih strojev in napravProizvodnja kovinProizvodnja oblačilProizvodnja živilProizvodnja električnih naprav

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT baza SKEP GZS

BRUTO PLAČE NA ZAPOSLENEGA V IZBRANIH PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, medletna nominalna rast, v %

Na osnovi letnih poročil gospodarskih družb za leto 2010 so družbe povečale stroške dela za 3,8 odstotka - za plače so namenile 3,7 odstotka več kakor v letu 2009, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj je bilo za 3,7 odstotka več, tudi drugi stroški dela so bili lani višji za 4,6 odstotka glede na leto 2009. Stroški dela so v Sloveniji predstavljali 14,0 odstotkov vseh odhodkov gospodarskih družb. Med njimi je bilo 72,5 odstotka stroškov plač, 13,5 odstotka stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter 14 odstotkov drugih stroškov dela.

Spremembe Zakona o delovnih razmerjih

Na marčevski seji Ekonomsko socialnega sveta je tekla razprava o izhodiščih oziroma osmih ciljih, ki so jih pripravili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v zvezi s spremembami Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalci smo cilje podprli in dosegli dogovor o načinu nadaljnjega dela. Na predlog ministrstva se bo po izvedbi referenduma za nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 pričela intenzivna razprava na ESS o ključnih interesnih vprašanjih, ki naj bi jih prinesle spremembe ZDR.

d) Stroški dela

Davčni primež, kot razmerje med bruto plačo in vsemi davki in prispevki, na posameznega zaposlenega s povprečno plačo, je v Sloveniji v letu 2010 znašal 42,4 %. S tem je Slovenija na osmem mestu po obremenitvi plač med 34 državami OECD. Povprečni davčni primež za države OECD pa znaša 34,9 %. Tako imajo višjo povprečno davčno obremenitev povprečne plače od Slovenije še Belgija (55,4 %), Francija (49,3 %), Nemčija (49,1 %), Avstrija (47,9 %), Italija (46,9 %), Madžarska (46,4 %) ter Švedska (42,7 %). Najnižjo pa imajo v Koreji, Novi Zelandiji, Mehiki in Čilu – pod 20 %.

Delež davka od dohodka (dohodnina) v stroških dela je v Sloveniji primerjalno razmeroma nizek, 9,5-odstoten, v državah OECD ta znaša 12,2 odstotka. Delež prispevkov za socialno varnost, ki jih plača delojemalec v Sloveniji je z 19 odstotki najvišji v OECD, kjer ta znaša 8,5 odstotka. Delodajalci pa so bili v Sloveniji za socialno varnost obremenjeni s 13,9 odstotki, v OECD ta obremenitev znaša 14,2 odstotka.

Delež davka od dohodka in prispevkov za socialno varnost, 2010 1

Obdavčitev dela

Davek od dohodka

Prispevki delojemalca

Prispevki delodajalca

OECD 34,9 12,2 8,5 14,2 Belgija 55,4 21,6 10,8 23,0 Francija 49,3 9,9 9,6 29,7 Nemčija 49,1 15,7 17,2 16,2 Avstrija 47,9 11,4 14,0 22,6 Italija 46,9 15,4 7,2 24,3


28

Madžarska 46,4 11,0 13,2 22,2 Slovenja 42,4 9,5 19,0 13,9 Češka 42,2 8,6 8,2 25,4 Finska 42,0 18,0 5,8 18,2 Estonija 40,0 12,3 2,1 25,6 Španija 39,6 11,7 4,9 23,0 Slovaška 37,8 6,4 10,6 20,8 Portugalska 37,7 9,7 8,9 19,2 Turčija 37,4 10,3 12,9 14,2 Grčija 36,6 2,2 12,5 21,9 Poljska 34,3 5,9 15,5 12,9 Velika Britanija 32,7 14,7 8,3 9,7 ZDA 29,7 13,9 7,0 8,8 Irska 29,3 13,0 6,6 9,7 Švica 20,8 9,4 5,7 5,7

1) Posameznik brez otrok na ravni dohodka povprečnega delavca. Vir: Taxing wages, 2009-2010, Maj 2011, OECD

Davčni primež za družino z dvema otrokoma pa je v državah OECD v povprečju znašal 24,8 odstotka, v Sloveniji pa 22,4 odstotka.

14. Dajatve in javne finance a) Javnofinančna gibanja Javnofinančni prihodki so bili v štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno za 7,1 % oz. realno za 5,3 % višji. Absolutno so znašali 4.550,5 milijonov evrov, kar je več kot leto prej. Realni porast je tudi odraz nizke lanske osnove na katero primerjamo. Še vedno se na gibanje, strukturo in obseg javnofinančnih prihodkov odraža upad gospodarske aktivnosti kot posledica globalne finančne in gospodarske krize. V primerjavi z EU je v Sloveniji davčno nadpovprečno obremenjeno delo, podpovprečno pa kapital. Aprila 2011 so bili javnofinančni prihodki realno višji od marčevskih za 1,8 odstotka in so znašali 1.197,3 milijonov evrov. Javnofinančni prihodki, Slovenija, I-IV 2011

Nominalni indeksi Realni indeksi I-IV 2011 mio EUR I-IV 2011

I-IV 2010IV 2011 IV 2010

I-IV 2011I-IV 2010

IV 2011 IV 2010

Davek od dobička 237,6 270,8 -152,6 266,2 -150,0 Dohodnina 692,2 105,4 106,3 103,7 104,5 DDV in trošarine 1.475,3 105,5 87,2 103,7 85,7 Prispevki za socialno varnost 1.908,4 101,9 100,6 100,2 98,9 Carine in uvozne dajatve 32,8 121,8 110,0 119,8 108,2 Ostali prihodki 204,1 98,7 92,6 97,1 91,0 Skupaj 4.550,5 107,1 112,5 105,3 110,6 Vir: UJP, preračun GZS

Prihodki davka od dohodkov pravnih oseb izkazujejo v štirih mesecih 2011 glede na enako obdobje 2010 kar 166,2 odstoten realni porast, ob tem, da so bili ti prihodki vsakokrat v zadnjih dveh letih prepolovljeni. Tako so v absolutnem znesku ti prihodki v štirih mesecih letos le za 15,7 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju 2009 in še vedno kar za 306,4 milijonov evrov nižji kot v enakem obdobju 2008, torej več kot še enkrat nižji. Čeprav je porast davka od dohodkov pravnih oseb spodbuden z javnofinančnega vidika, pa poslovni rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 2010 še vedno odražajo vpliv gospodarske krize, saj so družbe prvič po letu 2001 izkazale neto čisto izgubo v znesku 256,5 milijonov evrov. Gotovo se ti rezultati lahko odrazijo pri mesečnih akontacijah tega davka. Delež teh prihodkov v vseh javnofinančnih prihodkih se je močno zmanjšal že v letih 2009 in 2010, sedaj pa ta delež znaša 5,2 odstotka.

4,5

44,1 41,9

32,9 32,4

15,2

5,2

4,8

0,60,7

15,5

2,1

0%

20%

40%

60%

80%

100%

I-IV 2010 I-IV 2011

Davek od dobička

Dohodnina

DDV in trošarine

Carine in uvozne dajatve

Prispevki za socialno varnost

Ostali prihodki

SKEP GZSVir: UJP

STRUKTURA VPLAČIL JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV

DDV in trošarine, Slovenija, 2000 – 2011

v mio EUR DDV po

obračunu DDV od

uvoza Trošarina Skupaj

2000* 742,4 1.376,3 652,3 2.771,1 2001* 643,5 1.510,3 765,5 2.919,3 2002 472,5 1.540,0 756,2 2.768,8 2003 440,7 1.960,0 846,0 3.246,8 2004 1.236,0 1.228,6 910,6 3.375,1 2005 2.224,8 506,4 960,4 3.691,6 2006 2.339,4 588,0 955,5 3.882,9 2007 2.500,9 653,3 1.158,0 4.312,2 2008 2.645,9 745,0 1.213,3 4.504,2 2009 2.485,0 548,9 1.415,0 4.448,9 2010 2.433,4 702,5 1.439,2 4.575,1 I-IV 2011 821,8 252,7 400,8 1.475,3

Vir: AJPES in UJP; * podaljšano proračunsko leto

Dohodnina je bila v štirih mesecih letos na enako obdobje lani realno višja za 3,7 %. To je po eni strani


29

posledica dinamike plač, torej prihodkov iz zaposlitve, po drugi strani pa so se povečali tudi prihodki od drugih podvrst dohodnine, predvsem od dohodka od premoženja in od premoženjskih pravic. Samostojni podjetniki so v letu 2010 ustvarili za 5 % večji podjetnikov dohodek. Delež dohodnine v vseh javnofinančnih prihodkih je nekoliko nižji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in znaša 15,2 odstotka.

Prihodki DDV in trošarin so v štirih mesecih 2010 znašali 1.475,3 milijonov evrov, kar predstavlja 32,4 % vseh javnofinančnih prihodkov. To je za 0,5 odstotne točke manj kot v enakem obdobju leta prej. Ti prihodki so se v tem obdobju realno povečali za 3,7 %. Izrazito realno višji so prihodki DDV od uvoženega blaga in storitev, kar za 28,9 %. Prav ti prihodki so v preteklih dveh letih močno upadli. Prihodki DDV po obračunu so bili realno višji za 3,3 %. Trošarinski prihodki so bili v štirih mesecih letos za 7,2 % realno nižji kot leto prej. Na to so vplivale tako trošarinske stopnje kot prodane količine blaga, ki so obremenjene s trošarinami.

0

50

100

150

200

250

2000* 2001* 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I-IV2011

DDV po obračunuDDV od uvozaTrošarina

SKEP GZSVir: AJPES in UJP; * podaljšano proračunsko leto

POVPREČNI MESEČNI DDV IN TROŠARINEv milijon EUR

Stopnje obveznih prispevkov za socialno varnost se tudi v letošnjih štirih mesecih niso spremenile. Prilivi od prispevkov so bili v tem obdobju na enaki realni ravni kot leto prej in sledijo gibanju mase plač. Obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili realno višji za 0,3 %, za zdravstveno zavarovanje za 0,2 %, medtem ko so bili prispevki za zaposlovanje realno nižji za 0,4 % in prispevki za porodniško varstvo nižji za 5,3 %.

Z 18. majem je začela veljati novela zakona o davčni službi. Novela s ciljem opravljanja računovodskih in finančnih nalog na področju pobiranja davkov na enem mestu predvideva prenos določenih nalog z davčnih uradov na Generalni davčni urad oziroma na novo Upravo

za računovodstvo in finance. S tem naj bi se povečala učinkovitost davčne uprave. Novela med drugim predvideva: • Reorganizacijo posameznih nalog davčnih uradov oz. njihov

prenos v pristojnost za ta namen ustanovljene Uprave za računovodstvo in finance.

• Vzpostavitev novega informacijskega sistema, naloge se bodo izvajale na enem mestu, s čimer bo s centralizacijo računovodskih in finančnih nalog zagotovljena celovitost knjigovodskih evidenc.

• Spremenjene obveznosti oseb, ki opravljajo naloge izterjevalca. To funkcijo bodo namreč lahko, da bi povečali učinkovitost izterjav, opravljali tudi tisti, ki trenutno še nimajo za to potrebnega strokovnega izpita. Izpit bodo sicer morali pridobiti v kratkem roku.

b) Javnofinančna politika

Zaradi vplivov finančne in gospodarske krize so si lani in si tudi še letos tako EU kot posamezne države članice prizadevajo za stabilizacijo in vzdržnost javnih financ. EU in posamezne članice so zaradi stabilnosti evra že finančno pomagale Grčiji, Irski in Portugalski. Te države pa so in morajo še sprejemati ostre ukrepe za izboljšanje javnofinančnega položaja in za znižanje javnega dolga. Javnofinančne ukrepe morajo spremljati tudi ukrepi strukturnih reform.

Konsolidirane javne finance za države EU in EU, 2010

% BDP Prihodki

skupaj Odhodki

skupaj Primanjkljaj Dolg

EU 27 44,0 50,3 6,4 80,0 Evro območje 17 44,4 50,4 6,0 85,1 Slovenija 43,4 49,0 5,6 38,0 Avstrija 48,3 53,0 4,6 72,3 Italija 46,0 50,5 4,6 119,0 Madžarska 44,6 48,9 4,2 80,2 Belgija 48,9 53,1 4,1 96,8 Bolgarija 34,5 37,7 3,2 16,2 Ciper 41,3 46,6 5,3 60,8 Češka Republika 40,5 45,2 4,7 38,5 Danska 55,3 58,2 2,7 43,6 Estonija 40,1 40,0 +0,1 6,6 Finska 52,3 55,1 2,5 48,4 Francija 49,2 56,2 7,0 81,7 Grčija 39,1 49,5 10,5 142,8 Irska 34,6 67,0 32,4 96,2 Latvija 35,2 42,9 7,7 44,7 Litva 34,2 41,3 7,1 38,2 Nemčija 43,3 46,6 3,3 83,2 Nizozemska 45,9 51,2 5,4 62,7 Poljska 37,8 45,7 7,9 55,0 Portugalska 41,5 50,7 9,1 93,0 Romunija 34,3 40,8 6,4 30,8 Slovaška 33,1 41,0 7,9 41,0 Španija 35,7 45,0 9,2 60,1 Švedska 52,7 53,0 0,0 39,8 Velika Britanija 40,6 50,9 10,4 80,0 Vir: Eurostat, Euroindicators 60/2011, Provision of deficit and debt data for 2010 – first notification, 26. April 2011

Opomba: Zaradi zaokroževanja primanjkljaj ni vedno matematična razlika med prihodki in odhodki.


30

Na ravni EU se je javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 glede na leto 2009 zmanjšal za 19 milijard evrov oziroma kot odstotek BDP od 6,8 % na 6,4 %. Največji javnofinančni primanjkljaj kot odstotek BDP je v letu 2010 zabeležila Irska, 32,4 %, sledita pa Grčija, 10,5 % in Velika Britanija, 10,4 %. Javnofinančni presežek 0,1 % je zabeležila le Estonija, najmanjši javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 sta dosegli Švedska, 0,0 % in Luksemburg 1,7 %. Poleg njih sta samo še Finska in Danska zabeležili manj kot 3 % javnofinančni primanjkljaj, ki ga kot še dopustnega določa Sporazum o rasti in stabilnosti v EU. Slovenija je v letu 2010 zmanjšala javnofinančni primanjkljaj kot odstotek BDP na 5,6 % iz 6,0 % v letu 2009. Dolg sektorja država na ravni EU pa se je v letu 2010 povečal za 1.059 milijard evrov oziroma od 74,4 % na 80,0 % BDP. Kar 12 držav EU je v letu 2010 zabeležilo večji javnofinančni dolg kot 60 % v primerjavi z BDP, ki ga kot še dopustnega določa Sporazum o rasti in stabilnosti v EU. Največji javnofinančni dolg v letu 2010 imajo Grčija, 142,8 %, Italija, 119,0 % in Belgija, 96,8 % BDP. Najmanjši javnofinančni dolg v letu 2010 imajo Estonija, 6,6 %, Bolgarija, 16,2 % in Luksemburg, 18,4 % BDP. Slovenija je v letu 2010 povečala dolg sektorja država na 38,0 % BDP, v letu 2009 je bil 35,2 %.

Letno poročilo Fiskalnega sveta 2011

Fiskalni svet, kot neodvisna strokovna institucija, daje naknadna mnenja in ocene o javnofinančni politiki Republike Slovenije. Poročilo 2011 ima šest tematskih sklopov: fiskalna politika Slovenije, politika konkurenčnosti in razvoja, pokojninska reforma, davčna politika, javnofinančna konsolidacija in primerjave gospodarskih napovedi. Poglavitne ugotovitve so, da so bili sprejeti ukrepi, ki so upočasnili rast javnofinančnih odhodkov, vendar se javnofinančna konsolidacija v letu 2010 še ni prav začela. Manjka pogled, kako in kdaj priti do presežka v saldu javnih financ in do zmanjševanja javnega dolga. Srednjeročno je prednostna naloga fiskalna politika, dolgoročno pa je treba stabilizirati javni dolg, strukturo in učinkovitost javnega sektorja. Konsolidacija javnih financ je predvsem odvisna od verodostojnosti vladnih ukrepov in zaupanja socialnih partnerjev. Koristno bi bilo pripraviti davčno strategijo, predvsem zaradi spremembe strukture davkov in ne toliko zaradi splošne ravni davkov.

Zaradi nujnosti fiskalne konsolidacije in oslabljenega potenciala za rast v srednjeročnem obdobju je Vlada Republike Slovenije konec marca 2011 sprejela Srednjeročni javnofinančni okvir (SFO) s katerim določa, da se do konca leta 2013 dejanski primanjkljaj zniža pod 3 % BDP, da se uravnotežen strukturni javnofinančni položaj doseže v času trajanja enega gospodarskega cikla (6-8 let) in da zgornja meja dolga v času konsolidacije (do leta 2016) ne sme preseči 45 %

BDP (ciljna vrednost dolga pa znaša 40 %). Ukrepi se nanašajo na omejevanje rasti sredstev za zaposlene, investicij in subvencij ter na povečanje učinkovitosti v sektorju država. Zaradi spremenjene makroekonomske napovedi so javnofinančni prihodki nižji, kot so bili ocenjeni na podlagi jesenske napovedi UMAR. Tako je zgornja meja javnofinančnih odhodkov v letu 2011 nižja za 107 milijonov evrov v primerjavi s staro oceno. Ta razlika se do konca leta 2015 kumulativno povečuje. Uresničitev začrtane konsolidacije in z njo povezana manjša potreba po zadolževanju bi pomenila tudi relativno manjša plačila obresti in s tem manjše izrinjanje izdatkov države, kot v primeru, da bi zaradi odlašanja konsolidacije dolg in cena zadolževanja zaradi poslabšanja percepcije kreditodajalcev naraščala.

Poročilo o razvoju 2011, s katerim UMAR spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, izpostavlja, da so ob zaostrenih razmerah v javnih financah in omejenem manevrskem prostoru denarne politike za povečanje potenciala za rast in blaginjo ključne strukturne spremembe. Z gospodarsko krizo so se porušila tudi nekatera makroekonomska ravnovesja, zlasti na področju javnih financ. Nezadostna konsolidacija javnih financ ogroža percepcijo Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. Omejen dostop do finančnih virov za državni in posredno zasebni sektor bi povečal stroške servisiranja dolga, kar bi, ob naraščajočih izdatkih povezanih s staranjem vplivalo na zmanjšanje potenciala za nadaljnji gospodarski razvoj.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila tudi z dokumentom Pakt za evro – možne zaveze Slovenije za leti 2011 in 2012. Eden od ciljev pakta je tudi vzdržnost javnih financ. Vlada meni, da je potrebna zakonska omejitev dolga države na raven 45 odstotkov BDP ter izravnane javne finance do 2016. Prav tako meni, da je potrebna sprememba pokojninskega sistema z zvišanjem upokojitvene starosti na 65 let, indeksacija pokojnin v razmerju 60 % s cenami in 40 % s plačami, uveljavitev enotne vstopne točke in poenotenje meril za transferje.

15. Trgovanje in ravnanje z odpadki po direktivi EU

V bližnji prihodnosti bo učinkovitejša izraba surovin iz odpadkov nujna in neizogibna. Odprto ostaja le vprašanje, kako to spodbuditi in olajšati ob zagotavljanju ustrezne zaščite zdravja ljudi in okolja.

V zadnjih tridesetih letih se je določena praksa na področju odpadkov že uveljavila. Postopoma so se


31

uveljavila načela in pravila ravnanja z odpadki, ki so bila določena v prvi krovni direktivi o odpadkih 75/442/EGS leta 1975. V Sloveniji smo že leta 1978 sprejeli Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. l SRS št. 8/1978), ki je bil oblikovan po avstrijskem vzoru in je sledil načelom krovne evropske direktive.

Poleg pravil ravnanja in obveznosti ki izhajajo iz krovne direktive o odpadkih 2010/98/ES, predelavo oziroma ravnanje z odpadki ureja tudi t.i. "IPPC" direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru nad onesnaževanjem. Nekateri odpadni materiali so pomembne surovine v proizvodnih napravah in celovita okoljska "IPPC" dovoljenja vključujejo tudi postopke predelave teh odpadkov v napravi. Veljavnost teh dovoljenj je časovno omejena. Podaljševanje celovitih okoljskih dovoljenj je vezano na dokazljivem sledenju in upoštevanju meril najboljših razpoložljivih tehnik kar posredno zagotavlja ustrezno zaščito okolja in zdravja ljudi tudi na področju predelave oziroma ravnanja z odpadki v napravah.

Zahteve po izpolnjevanju visokih okoljskih standardov v napravah, kjer se izvaja ravnanje z odpadki, se utrjuje v novi "IPPC" direktivi 2010/75//EU, ki govori o emisijah iz industrije (direktiva IED). Direktiva, ki mora biti prenesena v slovenski pravni red najkasneje do 7. januarja 2013, določa 6 dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, ki morajo pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje. V okviru posameznih dejavnosti so našteti postopki ravnanja, ki med drugimi zajemajo mešanje, prepakiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.

Statistike članic EU kažejo, da količine nastalih odpadkov naraščajo sorazmerno z gospodarsko rastjo. Čeprav gre vse več odpadkov v predelavo, se skupne količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih bistveno ne zmanjšujejo. Uporaba odpadkov v industrijskih napravah kot surovine, je tako pomembno tudi za doseganje ciljev okvirne direktive 2008/98/ES o odpadkih, saj ti določajo, da bo do leta 2020 potrebno povečati pripravo za ponovno uporabo in reciklažo papirja, kovin, plastike in stekla, ki kot odpadki nastajajo v gospodinjstvih in njim sorodnim virom, na najmanj 50 % skupne teže.

Nova krovna direktiva o odpadkih še ni bila prenesena v naš pravni red. Medtem ko definicija odpadka ostaja nespremenjena, krovna direktiva o odpadkih, 2008/98/ES, na novo uvaja definiciji stranskega proizvoda in statusa prenehanja odpadka, ki naj bi olajšali zasuk k večjemu deležu reciklaže oziroma snovne

in energetske predelave. To sta stranski proizvod in status prenehanja odpadka.

Stranski proizvod je snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, kateri glavni namen ni proizvodnja tega izdelka. Zagotovljena mora biti njegova nadaljnja neposredna uporaba, ki mora biti zakonita in ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. Definicija stranskega proizvoda bo pomagala razreševati dileme kako razvrstiti posamezni materialni tok iz proizvodnje, ki se bo, če ustreza vsem merilom za stranski proizvod, lahko izognil statusu odpadka.

Odpadku preneha status odpadka, če zanj obstaja možnost nadaljnje uporabe; tehnološki postopek predelave; standard, ki določa tehnične/tržne lastnosti snovi ali izdelka ter trg ali povpraševanje. Ta definicija bo razreševala problematiko istih materialnih tokov, ki kot odpadki prihajajo iz različnih virov in vstopajo v industrijske proizvodne naprave kot surovine.

Za skupni evropski trg se pripravljajo skupna merila za prekvalifikacijo posameznih materialnih tokov odpadkov v surovine. Merila, ki se prenašajo v prakso preko evropskih uredb, z neposredno veljavnostjo v državah članicah, se določajo na podlagi strokovnih izhodišč, ki so objavljeni v posebnih študijah za vsak posamezni materialni tok. Študiji za odpadno železo in aluminij ter za odpadni papir sta že objavljeni. Prva tovrstna uredba sveta št. 333/2011 za odpadno železo, jeklo in aluminij, je bila že objavljena in bo stopila v veljavo po 9. oktobru 2011.

Medtem, ko je po stari direktivi prenehal status odpadka šele po njegovi predelavi v proizvodnem procesu, nova direktiva prenaša to možnost na samo pripravo odpadkov, ki kot surovine ustrezne kakovosti vstopajo v proizvodni proces. S tem naj bi se sprostilo, poenostavilo in poenotilo predvsem trgovanje in prekomejno trgovanje z izbranimi materialnimi tokovi. V primeru prekvalifikacije materiala iz odpadka v surovino bo pošiljko spremljala izjava o skladnosti, ki bo vsebovala predvsem tehnične podatke o kakovosti in čistosti materiala. Izjava bo nadomestila evidenčni list odpadka oziroma obrazec iz priloge VII evropske uredbe 837/2010, ko gre za pošiljke zelenega odpada preko meja.

V skladu z evropsko uredbo bodo lahko podjetja, ki bodo izvajala ustrezne postopke v okviru preverjenih sistemov kakovosti izvedla prekvalifikacijo odpadkov, ki ustrezajo določenim merilom v surovine. Uredba predvideva preverjanje postopkov, ki so potrebni za


32

prekvalifikacijo odpadka s strani zunanjega akreditiranega preveritelja.

Poleg naštetih materialnih tokov je napovedana priprava strokovnih izhodišč, z merili oziroma postopki, za pretvorbo gradbenih odpadkov v uporabne gradbene agregate, bioloških odpadkov v kompost in gorljivih odpadkov v goriva. Med drugim krovna direktiva o odpadkih do 2020 predvideva direktiva tudi ponovno uporabo, snovno predelavo in recikliranje nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov, ki nastajajo pri rušenju objektov na najmanj 70 % skupne teže.

Ob prekvalifikaciji odpadka v surovino mora proizvajalec preveriti ali ima kakšne obveznosti, ki izhajajo iz evropske uredbe REACH, ki ureja področje kemikalij. REACH uredba narekuje, da morajo proizvajalci in uvozniki več kot ene tone snovi na leto opraviti registracijo. V pomoč jim večja evropska panožna združenja pripravljajo posebna navodila, standardne obrazce in generične varnostne liste za posamezne materialne tokove.


33

DOKUMENTACIJA

Analitske in statistične tabele

Kazalo

TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA 1999 – 2011, letna in mesečna povprečja.............................................34 TABELA 2: GIBANJE CEN 1993 – 2011, letna in mesečna povprečja ................................................................................. 35 TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – nova posojila podjetjem v domači valuti ................................................................36 TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – nove vloge v domači valuti..................................................................................... 37 TABELA 5: INDEKSI OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA OD PRODAJE IN ZAPOSLENIH OSEB .......................38 TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, I-III 2011 .........................................39 TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, I-III 2011...............................................................39 TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2000 – 2011...................................................................40 TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, I-III 2011 ................................................................. 41 TABELA 10: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO REGIJAH GZS, I-III 2011 ................................................................. 41 TABELA 11: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, I-III 2011.....................................................................42 TABELA 12: GIBANJE CEN SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH ZA GLAVNE BLAGOVNE SKUPINE 2010 –2012..........................43 TABELA 13: GIBANJE CEN POSAMEZNIH SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH 2010-2012........................................................43 TABELA 14: GIBANJE CEN SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH ZA GLAVNE BLAGOVNE SKUPINE 2010 –2012..........................44 TABELA 15: IZBRANI KAZALCI KONJUNKTURE ZA EVROPSKE DRŽAVE V LETIH 2010-2012 ..................................................44


34

TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA * 1999 – 2011, letna in mesečna povprečja

SIT USD GBP CHF JPY SEK DKK CZK PLN HUF HRK RUB LETO

Enot tuje valute za 1 evro 1999 193,6253 1,0668 0,6592 1,6004 121,43 8,8102 7,4356 36,88 4,2269 252,74 26,52 2000 205,0316 0,9240 0,6095 1,5577 99,53 8,4459 7,4538 35,60 4,0078 260,06 7,6364 26,04 2001 217,1851 0,8956 0,6219 1,5104 108,73 9,2557 7,4522 34,06 3,6700 256,62 7,4834 26,16 2002 226,2237 0,9449 0,6288 1,4672 118,06 9,1590 7,4305 30,82 3,8535 242,89 7,4128 29,68 2003 233,7045 1,1309 0,6919 1,5207 130,96 9,1244 7,4307 31,84 4,3983 253,52 7,5697 34,67 2004 238,8615 1,2433 0,6786 1,5441 134,40 9,1250 7,4400 31,91 4,5323 251,78 7,4983 35,81 2005 239,6371 1,2448 0,6839 1,5483 136,87 9,2801 7,4517 29,79 4,0226 248,04 7,4021 35,20 2006 239,6009 1,2556 0,6818 1,5731 146,06 9,2533 7,4591 28,34 3,8951 264,13 7,3249 34,11 2007 - 1,3706 0,6846 1,6427 161,24 9,2521 7,4508 27,76 3,7831 251,32 7,3381 35,02 2008 - 1,4706 0,7965 1,5871 152,33 9,6169 7,4559 24,959 3,5151 251,74 7,2242 36,42 2009 - 1,3933 0,8911 1,5099 130,23 10,6200 7,4463 26,45 4,3298 280,54 7,3413 44,14

2010 - 1,3268 0,8582 1,3823 116,46 9,5469 7,4472 25,29 3,9950 275,35 7,2887 40,28 I-IV 2011

- 1,3862 0,8607 1,2899 114,49 8,8892 7,4555 24,36 3,9500 270,66 7,3928 40,14

USD GBP CHF JPY SEK DKK CZK PLN HUF HRK RUB

LETO Enot tuje valute za 1 evro

2008 Julij 1,5770 0,7931 1,6193 168,45 9,4566 7,4599 23,53 3,2591 231,82 7,2297 36,83 Avgust 1,4975 0,7928 1,6212 163,63 9,3984 7,4595 24,29 3,2920 235,88 7,1947 36,25 September 1,4370 0,7992 1,5942 153,20 9,5637 7,4583 24,50 3,3747 240,68 7,1223 36,37 Oktober 1,3322 0,7867 1,5194 133,53 9,8506 7,4545 24,77 3,5767 260,15 7,1639 35,21 November 1,2732 0,8306 1,5162 123,28 10,1275 7,4485 25,19 3,7326 265,32 7,1366 34,80 December 1,3449 0,9045 1,5393 122,51 10,7538 7,4503 26,12 4,0044 265,02 7,2245 37,90 2009 Januar 1,3239 0,9182 1,4935 119,73 10,7264 7,4519 27,17 4,2300 279,86 7,3603 42,33 Februar 1,2785 0,8869 1,4904 118,30 10,9069 7,4514 28,46 4,6467 298,30 7,4309 45,81 Marec 1,3050 0,9197 1,5083 127,65 11,1767 7,4509 27,23 4,6210 304,14 7,4430 45,15 April 1,3190 0,8976 1,5147 130,25 10,8796 7,4491 26,77 4,4326 295,26 7,4172 44,21 Maj 1,3650 0,8844 1,5118 131,85 10,5820 7,4468 26,73 4,4103 281,93 7,3515 43,57 Junij 1,4016 0,8567 1,5148 135,39 10,8713 7,4457 26,54 4,5084 280,46 7,2954 43,56 Julij 1,4088 0,8609 1,5202 133,09 10,8262 7,4458 25,79 4,2965 272,06 7,3307 44,39 Avgust 1,4268 0,8627 1,5236 135,31 10,2210 7,4440 25,65 4,1311 270,05 7,3287 45,20 September 1,4562 0,8913 1,5148 133,14 10,1976 7,4428 25,35 4,1584 271,84 7,3102 44,76 Oktober 1,4816 0,9156 1,5138 133,91 10,3102 7,4438 25,86 4,2146 268,49 7,2419 43,62 November 1,4914 0,8989 1,5105 132,97 10,3331 7,4415 25,81 4,1646 270,92 7,2952 43,18 December 1,4614 0,8997 1,5021 131,21 10,4085 7,4419 26,09 4,1439 273,22 7,2907 43,90 2010 Januar 1,4272 0,8831 1,4765 130,34 10,1939 7,4424 26,13 4,0703 269,43 7,2938 42,57 Februar 1,3686 0,8760 1,4671 123,46 9,9505 7,4440 25,98 4,0144 271,21 7,3029 41,28 Marec 1,3569 0,9016 1,4482 123,03 9,7277 7,4416 25,54 3,8906 265,38 7,2616 40,12 April 1,3406 0,8746 1,4337 125,33 9,6617 7,4428 25,31 3,8782 265,53 7,2594 39,13 Maj 1,2565 0,8571 1,4181 115,83 9,6641 7,4413 25,66 4,0567 276,78 7,2630 38,27 Junij 1,2209 0,8277 1,3767 110,99 9,5723 7,4409 25,78 4,1055 281,49 7,2225 38,15 Julij 1,2770 0,8357 1,3460 111,73 9,4954 7,4522 25,33 4,0814 283,75 7,2198 39,13 Avgust 1,2894 0,8236 1,3413 110,04 9,4216 7,4495 24,81 3,9899 281,45 7,2525 39,19 September 1,3067 0,8399 1,3089 110,26 9,2241 7,4476 24,65 3,9548 282,10 7,2874 40,26 Oktober 1,3898 0,8764 1,3452 113,67 9,2794 7,4567 24,53 3,9496 274,01 7,3277 42,15 November 1,3661 0,8551 1,3442 112,69 9,3166 7,4547 24,63 3,9520 275,51 7,3830 42,34 December 1,3220 0,8481 1,2811 110,11 9,0559 7,4528 25,17 3,9962 277,62 7,3913 40,74 2011 Januar 1,3360 0,8471 1,2779 110,38 8,9122 7,4518 24,45 3,8896 275,33 7,4008 40,26 Februar 1,3649 0,8464 1,2974 112,77 8,7882 7,4555 24,28 3,9264 271,15 7,4149 39,95 Marec 1,3999 0,8665 1,2867 114,40 8,8864 7,4574 24,39 4,0145 270,89 7,3915 39,81 April 1,4442 0,8829 1,2977 120,42 8,9702 7,4574 24,30 3,9694 265,29 7,3639 40,54

Vir: Banka Slovenije na osnovi podatkov ECB – Evropske centralne banke, februar 2011; * do januarja 1999: ECU.


35

TABELA 2: GIBANJE CEN 1993 – 2011, letna in mesečna povprečja

CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN UVOZNE CENE CENE INDUSTRIJSKIH IZDELKOV **

Letne stopnje rasti v %

1993 32,9 - 21,6 1994 21,0 - 17,7 1995 13,5 - 12,8 1996 9,9 - 6,8 1997 8,4 - 6,1 1998 7,9 - 6,0 1999 6,1 - 2,1 2000 8,9 - 7,6 2001 8,4 - 8,9 2002 7,5 - 5,1 2003 5,6 - 2,5 2004 3,6 - 4,3 2005 2,5 - 2,7 2006 2,5 5,8 2,3 2007 3,6 4,0 4,2 2008 5,7 1,3 3,9 2009 0,9 -3,3 -1,3 2010 1,8 7,4 2,1 I-IV 2011 1,7 8,9 (I-III) 5,7

Medletne in mesečne stopnje rasti v % medletna * mesečna medletna * mesečna medletna * mesečna

2009 Januar 1,6 -0,4 -2,4 -1,6 1,9 0,4 Februar 2,1 0,5 -1,3 1,8 1,1 0,2 Marec 1,8 1,0 -2,7 -1,0 0,3 -0,7 April 1,1 0,2 -3,8 -0,9 -0,5 -0,5 Maj 0,7 0,6 -4,8 0,4 -0,6 -1,6 Junij 0,3 0,5 -5,2 0,4 -2,4 0,3 Julij -0,6 -0,9 -4,7 1,3 -3,0 -0,2 Avgust 0,0 0,0 -5,0 0,0 -3,3 0,1 September -0,1 -0,2 -4,5 0,6 -2,8 0,3 Oktober 0,0 0,1 -3,7 -0,3 -2,4 0,0 November 1,6 0,9 -2,1 -0,4 -1,9 -0,2 December 1,8 -0,5 0,4 0,1 -1,2 -0,2

2010 Januar 1,5 -0,8 3,3 1,3 -1,4 0,1 Februar 1,3 0,4 3,2 1,7 -1,2 0,4 Marec 1,4 1,1 5,4 1,0 -0,2 0,4 April 2,3 1,0 8,3 1,8 1,0 0,7 Maj 2,1 0,4 9,4 1,4 2,9 1,3 Junij 1,9 0,3 8,7 -0,2 3,0 0,3 Julij 2,1 -0,7 7,6 0,3 3,4 0,2 Avgust 2,3 0,3 7,9 0,3 3,5 0,2 September 2,0 -0,5 7,7 0,4 3,2 0,0 Oktober 1,9 0,1 7,6 -0,4 3,5 0,3 November 1,4 0,3 8,9 0,9 3,8 0,2 December 1,9 0,1 10,3 1,4 4,2 0,2

2011 Januar 1,8 -0,8 10,4 1,3 5,2 1,1 Februar 1,4 0,0 8,5 0,0 5,9 1,1 Marec 1,9 1,6 7,9 0,4 6,0 0,4 April 1,7 0,8 … … 5,7 0,4

Vir: Statistični urad RS;

* medletno = mesec/enak mesec predhodnega leta; ** Indeks cen industrijskih proizvodov (skupni indeks na domačem in tujem trgu).


36

TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – nova posojila podjetjem v domači valuti

Posojilo do 1 mio EUR

Posojilo nad 1 mio EUR Do 31.12.06 na vloge v SIT, od 1.1.07 na vloge v EUR

variabilna oz. fiksna

OM do 1 leta

fiksna OM nad 1 do 5 let

fiksna OM nad 5 let

variabilna oz. fiksna

OM do 1 leta

fiksna OM nad 1 do 5 let

fiksna OM nad 5 let

2003 9,44 9,26 7,28 8,51 8,58 6,112004 7,18 6,92 8,16 5,88 5,36 5,182005 6,14 5,95 6,14 4,85 5,23 5,412006 5,99 5,66 5,74 4,56 4,64 5,212007 5,91 6,08 6,35 5,22 5,76 5,182008 6,66 6,85 6,43 6,24 6,45 6,542009 5,91 6,54 5,74 5,29 6,28 5,922010 5,68 6,17 5,67 4,89 5,76 6,08I-III 2011 5,63 6,16 5,46 4,80 5,52 -2008 Januar 6,22 6,29 6,35 5,62 - - Februar 6,15 6,44 4,99 5,59 - - Marec 6,24 6,42 5,73 5,76 5,63 - April 6,47 6,66 6,95 6,07 6,32 - Maj 6,63 7,03 6,05 6,24 5,47 5,93 Junij 6,73 6,85 7,02 6,25 6,63 6,53

Julij 6,83 7,18 6,90 6,57 6,91 -Avgust 6,90 7,07 7,46 6,64 6,53 -September 7,04 7,28 6,82 6,71 6,94 7,17Oktober 7,32 7,30 7,18 6,88 6,76 -November 6,98 7,03 6,60 6,58 7,24 -December 6,39 7,30 5,39 5,93 7,74 -

2009 Januar 5,89 7,03 5,33 5,44 6,61 - Februar 5,84 7,27 5,37 5,38 6,35 6,01 Marec 6,02 6,60 6,18 5,53 6,34 6,50 April 6,00 6,62 6,09 5,54 6,05 4,11 Maj 6,00 6,43 6,37 5,54 6,10 4,36 Junij 5,98 6,30 6,62 5,49 6,19 6,12

Julij 5,84 6,37 4,53 5,27 6,36 4,84Avgust 5,88 6,32 4,29 5,22 6,20 -September 5,91 6,38 6,14 5,25 6,66 6,80Oktober 6,01 6,29 5,35 5,15 6,47 6,72November 5,87 6,74 6,36 5,03 5,94 6,70December 5,65 6,11 6,24 4,63 6,06 7,08

2010 Januar 5,77 6,10 4,36 4,98 6,15 3,48 Februar 5,80 6,37 7,02 5,08 6,31 6,70 Marec 5,77 6,37 4,48 5,04 5,64 6,80 April 5,62 5,96 4,14 4,68 5,98 6,70 Maj 5,47 5,68 4,63 5,17 6,03 6,33 Junij 5,46 6,30 4,90 4,90 5,61 -

Julij 5,73 6,30 6,31 4,71 5,40 -Avgust 5,70 6,08 6,74 4,70 5,84 6,06September 5,78 6,15 6,87 4,92 4,98 8,16Oktober 5,78 5,96 6,97 4,78 5,72 -November 5,69 6,32 5,74 4,68 6,00 5,31December 5,59 6,43 5,92 5,05 5,43 5,20

2011 Januar 5,51 6,29 6,20 4,65 5,71 4,46 Februar 5,69 6,03 4,54 4,75 5,45 - Marec 5,69 6,15 5,64 4,99 5,40 -

Vir: Banka Slovenije – Bilten


37

TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – nove vloge v domači valuti

GOSPODINJSTVA

PODJETJA Vezane vloge Vezane vloge Do 31.12.06 na vloge v SIT,

od 1.1.07 na vloge v EUR do 1 leta

nad 1 letom do 2 leti

nad 2 leti do 1 leta nad 1 letom

do 2 leti nad 2 leti

2005 3,34 3,45 3,80 3,63 3,74 3,29 2006 2,96 3,17 3,44 3,27 3,45 3,62 2007 3,36 3,93 3,86 3,89 4,07 3,99 2008 4,30 5,09 5,17 4,31 5,20 4,53 2009 2,51 3,91 4,37 1,91 3,87 3,42 2010 1,81 3,41 4,09 1,38 3,61 3,33 I-III 2011 2,02 3,66 4,23 1,65 3,78 3,40 2008 Januar 4,08 4,60 4,65 4,22 4,54 3,84 Februar 3,95 4,40 4,81 4,20 4,85 3,50 Marec 4,03 4,61 4,65 4,31 5,21 4,87 April 4,14 4,98 5,23 4,35 5,25 4,51 Maj 4,20 5,07 5,33 4,33 5,15 4,98 Junij 4,30 5,18 5,17 4,42 5,36 3,55

Julij 4,40 5,24 5,12 4,52 5,53 5,37 Avgust 4,39 5,27 5,51 4,58 4,99 3,97 September 4,53 5,30 5,45 4,73 5,15 5,21 Oktober 4,65 5,51 5,38 4,58 5,68 4,95 November 4,56 5,47 5,34 3,96 5,22 4,01 December 4,45 5,42 5,38 3,56 5,46 5,43

2009 Januar 4,08 5,19 5,07 3,29 4,91 3,02 Februar 3,40 4,73 4,97 2,64 4,39 5,00 Marec 2,82 4,21 4,43 2,34 4,27 4,02 April 2,44 3,82 4,43 1,98 3,18 2,68 Maj 2,28 3,64 4,34 1,86 3,82 3,75 Junij 2,40 3,73 4,44 1,89 3,81 2,34


2010 Januar 1,91 3,49 4,12 1,48 3,69 3,11 Februar 1,75 3,47 4,18 1,41 3,55 3,35 Marec 1,69 3,40 4,06 1,46 3,86 4,09 April 1,66 3,28 4,20 1,36 3,75 3,14 Maj 1,72 3,32 3,78 1,30 3,59 3,77 Junij 1,83 3,31 4,16 1,30 3,39 2,00


2011 Januar 2,04 3,63 4,24 1,64 3,77 2,81 Februar 1,98 3,61 4,08 1,62 3,56 3,16 Marec 2,04 3,73 4,37 1,69 4,02 4,22

Vir: Banka Slovenije – Bilten


38

TABELA 5: INDEKSI OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA OD PRODAJE IN ZAPOSLENIH OSEB PO DEJAVNOSTIH

OBSEG PROIZVODNJE 1) – realno

NOVA NAROČILA 2)

ZAPOSLENI

2010 I-III 2011 I-III 2011 I-III 2011

INDUSTRIJA SKUPAJ 106,8 109,7 114,9 97,0 B RUDARSTVO 112,6 97,2 - 96,4 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 107,1 110,1 - 96,9 10 Proizvodnja živil 101,4 105,5 - 96,8 11 Proizvodnja pijač 95,1 108,8 - 95,6 12 Proizvodnja tobačnih izd. - - - - 13 Proizvodnja tekstilij 95,0 102,4 116,1 77 14 Proizvodnja oblačil 97,1 96,0 104,2 93,3 15 Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. 112,5 126,6 - 112,5 16 Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. 105,5 108,7 - 96,2 17 Prz.papirja in izd.iz papirja 101,3 106,6 106,2 93,6 18 Tisk.in razm.posnetih nosilcev zapisa 95,7 101,3 - 94,9 19 Prz.koksa in naftnih derivatov 105,5 z - 87,2 20 Prz.kemikalij,kemičnih izd. 114,6 112,5 151,8 99,1 21 Prz.farmac.surovin in preparatov z z z 101,4 22 Prz.izd.iz gume in plastičnih mas 117,4 94,2 - 101,6 23 Prz.nekovinskih mineralnih izd. 98,6 108,0 - 97,7 24 Proizvodnja kovin 109,5 119,6 109,2 90,9 25 Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav 107,6 116,5 125,6 99,8 26 Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. 94,1 131,3 142,9 85,7 27 Prz.električnih naprav 123,0 110,8 112,7 99,1 28 Prz.dr.strojev in naprav 107,8 116,3 152,6 96,1 29 Prz.mot.voz.,prikolic in polprikolic 115,8 108,4 104,9 101,4 30 Prz.dr.vozil in plovil 96,9 131,5 92,6 77,2 31 Proizvodnja pohištva 94,2 105,4 - 90,4 32 Dr.raznovrstne predelovalne dej. 104,4 88,8 - 97,8 33 Popravila in montaža strojev in naprav 100,9 107,5 - 106,2 D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 101,8 3) 106,4 - 97,7

Vir: Statistični urad RS – SI-STAT baza, maj 2011

1) podatki niso desezionirani in niso prilagojeni številu delovnih dni. 2) Skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 so podatki o prejetih novih naročilih izračunani in objavljani samo za dejavnosti iz nekaterih oddelkov po SKD 2008. 3) Zbiranje, čiščenje in distribucija vode in Oskrba s paro in toplo vodo sta izključena Dodatne opombe: za 2011 so podatki začasni in prikazani po dejavnosti SKD 2008 z – podatki so zaupni – ni pojava


39

TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, I-III 2011

PRIHODI TURISTOV * PRENOČITVE *

Indeks rasti Struktura v % Indeks rasti Struktura v %

Skupaj 105,3 100 103,1 100Domači 103,4 47,1 100,1 51,0Tuji 107,2 52,9 106,5 49,0

iz Italije 113,2 28,2 115,0 25,0iz Hrvaške 107,0 13,4 103,9 14,8iz Avstrije 89,6 10,6 86,1 11,3iz Srbije 106,4 6,8 111,5 7,1iz Madžarske 119,1 4,8 124,5 5,4iz Nemčije 102,0 5,4 101,1 5,4iz Ruske federacije 130,2 2,1 124,0 4,4iz Združenega kraljestva 97,0 2,7 95,5 3,8iz Bosne in Hercegovine 116,2 2,6 111,4 2,6iz Francije 104,6 1,9 107,2 1,6iz Združenih držav 117,2 1,5 130,3 1,5iz Ukrajine 169,5 1,1 147,7 1,3iz Češke republike 106,1 1,4 105,6 1,2iz Poljske 128,5 1,1 119,2 1,1iz Bolgarije 126,6 1,6 140,5 1,0iz Romunije 113,7 1,1 118,7 1,0iz Makedonije 92,8 1,1 98,9 0,9iz drugih evropskih držav 125,4 0,8 133,9 0,8iz Nizozemske 87,4 0,8 91,2 0,7iz Slovaške 100,8 0,8 106,3 0,7

TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, I-III 2011

PRIHODI TURISTOV * PRENOČITVE *

Indeks rasti Struktura Indeks rasti Struktura

Skupaj 105,3 100 103,1 100Zdraviliške občine 104,0 32,3 100,0 39,4Gorske občine 100,9 24,7 96,6 26,1Obmorske občine 115,8 13,5 120,4 13,7Ljubljana 107,5 10,6 111,9 7,0Mestne občine 106,7 10,5 107,1 7,9Druge občine 104,4 8,4 106,4 5,9

Vrste nastanitvenih objektov Hoteli 107,3 71,2 105,8 70,3Apartmajska in počitniška naselja 107,2 7,1 102,5 8,5Delavski počit. dom. in apartmaji, otr. in ml. počit. dom. 93,4 5,8 88,9 6,4Kampi 105,0 3,8 102,4 4,6Zasebne sobe, apartmaji, hiše 102,3 2,9 96,5 3,3Penzioni 101,2 2,4 96,9 1,9Gostišča 110,6 1,9 108,2 1,4Planinski domovi in koče 95,0 1,3 86,4 1,0Mladinski hoteli 110,4 1,3 116,1 0,9Prenočišča 100,5 0,7 110,5 0,6Turistične kmetije z nastanitvijo 107,2 0,7 95,8 0,5Začasne nastanitvene zmogljivosti in marine 67,6 0,4 75,7 0,3Moteli 59,0 0,3 47,5 0,2Drugi nastanitveni objekti 81,6 0,1 90,1 0,1

Vir: Statistični urad RS; * začasni podatki


40

TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2000 – 2011

BRUTO PLAČA NETO PLAČA

v SIT oz. v EUR Nominalna

rast v % Realna

rast v % v SIT oz. v EUR

Nominalna rast v %

Realna rast v %

2000 191.669 10,6 1,6 120.689 10,4 1,4 2001 214.561 11,9 3,2 134.856 11,7 3,0 2002 235.436 9,7 2,0 147.946 9,7 2,0 2003 253.200 7,5 1,8 159.072 7,5 1,8 2004* 264.463 5,7 2,0 166.102 5,7 2,0 2005* 277.279 4,8 2,2 176.311 6,1 3,5 2006* 290.635 4,8 2,2 185.342 5,1 2,5 2007** 1.284,79 EUR 5,9 2,2 834,50 EUR 7,9 4,2 2008 ** 1.391,43 EUR 8,3 2,5 899,80 EUR 7,8 2,0 2009 1.438,96 EUR 3,4 2,5 930,00 EUR 3,4 2,5 2010 1.494,88 EUR 3,9 2,1 966,62 EUR 3,9 2,1 I-III 2011 1.504,63 EUR 3,1 1,4 976,26 EUR 3,3 1,6

BRUTO PLAČA NETO PLAČA

v EUR Mesečna

nom. rast v % Medletna

nom. rast v % v EUR

Mesečna nom. rast v %

Medletna nom. rast v %

2009 Januar 1.416,40 -2,8 6,8 917,15 -2,3 6,1 Februar 1.381,87 -2,4 4,2 898,74 -2 4 Marec 1.425,05 3,1 5,3 921,69 2,6 4,9 April 1.423,19 -0,1 5,1 920,67 -0,1 4,7 Maj 1.415,38 -0,5 4,1 917,56 -0,3 3,9 Junij 1.429,12 1 4,7 924,64 0,8 4,6 Julij 1.424,23 -0,3 3,8 922,14 -0,3 3,6 Avgust 1.415,08 -0,6 0,7 918,28 -0,4 1 September 1.433,93 1,3 2,4 929,36 1,2 2,7 Oktober 1.448,13 1 1,7 935,11 0,6 1,9 November 1.570,53 8,5 1,3 999,49 6,9 1,8 December 1.488,19 -5,2 2,1 957,14 -4,2 2

2010 Januar 1.448,12 -2,7 2,2 936,77 -2,1 2,1 Februar 1.431,45 -1,2 3,6 930,01 -0,7 3,5 Marec 1.499,23 4,7 5,2 967,32 4 5 April 1.483,44 -1,1 4,2 960,02 -0,8 4,3 Maj 1.475,04 -0,6 4,2 956,55 -0,4 4,2 Junij 1.491,57 1,1 4,4 965,71 1 4,4 Julij 1.480,69 -0,7 4 960,14 -0,6 4,1 Avgust 1.487,20 0,4 5,1 964,55 0,5 5 September 1.485,58 -0,1 3,6 963,84 -0,1 3,7 Oktober 1.487,86 0,2 2,7 964,48 0,1 3,1 November 1.634,48 9,9 4,1 1.041,19 8,0 4,2 December 1.534,04 -6,1 3,1 988,96 -5,0 3,9

2011 Januar 1.496,35 -2,5 3,3 971,83 -1,7 3,7 Februar 1.493,54 -0,2 4,3 969,92 -0,2 4,3 Marec 1.523,98 2,0 1,7 987,03 1,8 2,0


* V podatkih o bruto in neto plači na zaposlenega v SIT je od vključno januarja 2004 naprej upoštevana spremenjena metodologija izračuna povprečnih mesečnih plač, vključno s pravnimi osebami z 1-2 zaposlenima v zasebnem sektorju.

** Podatki o plačah se od januarja 2007 zbirajo v evrih. Podatki v SIT za leto 2006 so za namene izračunov indeksov preračunani v evre po menjalnem razmerju 1 EUR=239,64 SIT.


41

TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, I-III 2011

v EUR Nominalna stopnja

rasti v % Realna stopnja

rasti v %

bruto neto bruto neto bruto neto

SKUPAJ - SLOVENIJA 1.504,63 976,26 3,1 3,3 1,4 1,6A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 1.277,62 859,68 7,1 6,6 5,3 4,8B RUDARSTVO 1.856,66 1.198,49 3,5 2,9 1,8 1,2C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 1.348,09 890,30 5,4 5,2 3,6 3,4D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 1.979,23 1.271,84 1,6 2,1 -0,1 0,4

E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA 1.401,37 927,28 -0,1 0,2 -1,8 -1,5

F GRADBENIŠTVO 1.210,07 811,41 5,5 7,4 3,7 5,6G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 1.335,47 871,55 3,2 3,5 1,5 1,8H PROMET IN SKLADIŠČENJE 1.409,68 932,81 2,3 2,8 0,6 1,1I GOSTINSTVO 1.090,86 742,76 4,7 5,7 2,9 3,9J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 2.100,30 1.292,73 1,0 1,5 -0,7 -0,2K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 2.112,48 1.295,69 2,3 2,3 0,6 0,6L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 1.493,20 968,67 4,1 4,5 2,4 2,8M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 1.742,88 1.095,16 0,4 0,8 -1,3 -0,9N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 967,99 670,04 4,2 4,7 2,5 2,9

O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 1.776,38 1.140,53 1,2 1,2 -0,5 -0,5

P IZOBRAŽEVANJE 1.732,13 1.117,91 0,7 0,8 -1,0 -0,9Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1.726,69 1.097,94 -0,9 -0,3 -2,6 -2,0R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 1.716,41 1.100,95 -0,2 0,3 -1,9 -1,4S DRUGE DEJAVNOSTI 1.394,10 906,64 2,7 3,3 1,0 1,6


TABELA 10: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO REGIJAH GZS, I-III 2011

v EUR Nominalna stopnja

rasti v % Realna stopnja

rasti v % Statistične regije

bruto neto bruto neto bruto neto

SKUPAJ - SLOVENIJA 1.504,63 976,26 3,1 3,3 1,4 1,6 Pomurska 1.304,92 873,30 2,0 2,2 0,3 0,5 Podravska 1.372,86 904,85 1,8 2,2 0,1 0,5 Koroška 1.367,72 903,17 5,5 5,5 3,7 3,7 Savinjska 1.366,55 903,33 4,1 4,6 2,4 2,9 Zasavska 1.428,62 934,77 4,5 4,5 2,8 2,8 Spodnjeposavska 1.380,28 908,59 6,2 5,9 4,4 4,1 Jugovzhodna Slovenija 1.477,81 971,45 5,0 4,9 3,2 3,1 Osrednjeslovenska 1.698,26 1.075,60 2,8 3,1 1,1 1,4 Gorenjska 1.451,41 951,59 3,7 3,9 2,0 2,2 Notranjsko-kraška 1.289,73 861,51 4,2 4,4 2,5 2,7 Goriška 1.438,28 949,45 1,2 1,9 -0,5 0,2 Obalno-kraška 1.474,13 959,65 2,3 2,4 0,6 0,7



42

TABELA 11: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, I-III 2011

Število

I-III 2011

Rast v %, I-III 2011 I-III 2010

Delež, v %

Rast v %, III 2011 III 2010

SLOVENIJA SKD dejavnost - SKUPAJ 821.880 -1,7 100,0 -1,6A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 38.038 19,3 4,6 19,7B RUDARSTVO 2.918 -3,6 0,4 -3C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 184.148 -3,1 22,4 -3C10 Proizvodnja živil 12.805 -3,2 1,6 -3,3C11 Proizvodnja pijač 1.843 -4,4 0,2 -10,3C12 Proizvodnja tobačnih izdelkov - - - -C13 Proizvodnja tekstilij 4.267 -23 0,5 -23,3C14 Proizvodnja oblačil 5.116 -6,7 0,6 -6,5C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 3.707 12,5 0,5 13,8

C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 8.770 -3,8 1,1 -3

C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 4.315 -6,4 0,5 -6,5C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 4.488 -5,1 0,5 -4,4C19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 45 -12,8 0,0 -8,2C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 6.455 -0,9 0,8 -0,7C21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 5.353 1,4 0,7 1,2C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 13.282 1,6 1,6 2C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 7.926 -2,3 1,0 -3,1C24 Proizvodnja kovin 7.471 -9,1 0,9 -9,2C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 29.181 -0,2 3,6 0,4C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih 6.699 -14,3 0,8 -15,2C27 Proizvodnja električnih naprav 18.365 -0,9 2,2 -0,6C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 13.303 -3,9 1,6 -3,2C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 12.837 1,4 1,6 -0,1C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 568 -22,8 0,1 -21,5C31 Proizvodnja pohištva 8.322 -9,6 1,0 -10C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 3.003 -2,2 0,4 -2,1C33 Popravila in montaža strojev in naprav 6.027 6,2 0,7 6,5

D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 7.825 -2,3 1,0 -2,2

E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA 9.100 0,4 1,1 0,3

F GRADBENIŠTVO 69.693 -13,8 8,5 -14,4G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 109.679 -2,8 13,3 -2,5H PROMET IN SKLADIŠČENJE 46.958 -2,9 5,7 -2,4I GOSTINSTVO 32.342 -3,7 3,9 -3,6J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 22.672 1 2,8 1,1K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 24.217 0,4 2,9 0,5L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 4.153 -4,2 0,5 -4M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 47.391 3,1 5,8 3,5N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 26.133 0,6 3,2 1,3

O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 51.220 -1,1 6,2 -1,5

P IZOBRAŽEVANJE 64.486 1,9 7,8 1,9Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 53.337 1,4 6,5 1,5R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 13.889 -2,6 1,7 -2,9S DRUGE DEJAVNOSTI 13.159 -1,9 1,6 -1,8T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJE 521 0,6 0,1 0



43

TABELA 12: GIBANJE CEN SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH ZA GLAVNE BLAGOVNE SKUPINE 2010 –2012 v US$ Stopnje rasti v US$ glede na preteklo leto oziroma preteklo četrtletje

2010 2011 2012 2010 2011 2012 SKUPINE SUROVIN I II III IV I II III IV I II III IV

INDEKS HWWA - SUROVINE SKUPAJ 29 30 -2 3 2 -1 12 15 7 -3 -2 0 1 -3 0

1. SUROVINE SKUPAJ, brez energentov 30 27 4 4 4 6 10 10 2 2 3 0 0 0 0 Prehrambene in tropske surovine 11 37 2 -2 -4 14 17 14 1 1 1 0 0 1 1 Žitarice 9 54 1 -4 -6 22 22 16 8 1 -1 0 0 0 -1 Pijače, sladkor 21 29 -5 1 -6 14 12 16 -3 0 1 -3 -3 0 0 Oljarice in olja 3 34 10 -4 1 8 19 11 1 1 2 3 3 2 2 Industrijske surovine 39 23 5 6 7 4 8 8 2 2 3 0 1 0 0 Surovine kmetijskega izvora 34 18 2 5 4 3 7 6 3 0 0 0 1 1 1 Neželezne kovine 37 22 10 8 -2 0 15 9 -3 3 6 3 1 2 0 Staro železo in železova ruda 48 32 -3 2 44 14 -7 9 13 3 0 -4 0 -8 0 2. ENERGENTI 28 31 -4 3 2 -3 13 17 8 -4 -3 0 1 -4 -1 Industrijski premog 38 27 -2 23 6 -6 16 18 -3 0 2 0 -4 0 4 Surova nafta 28 31 -4 2 2 -3 13 17 9 -4 -3 0 1 -4 -1 Zemeljski plin -5 19 6 13 -14 8 3 11 4 2 2 1 2 0 0

Vir: World Commodity Prices 2010-2012 - AIECE Working Group on Commodity Prices, Essen, Maj 2011

TABELA 13: GIBANJE CEN POSAMEZNIH SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH 2010-2012 v US$ Stopnje rasti, glede na preteklo leto, pri četrtletnih podatkih glede na preteklo četrtletje

2010 2011 2012 SUROVINE 2010 2011 2012

I II III IV I II III IV I II III IVJečmen 24 31 5 3 1 10 14 10 5 0 1 1 1 1 0Koruza (ZDA) 14 71 5 -4 -4 19 32 19 12 1 0 1 1 1 0Riž -10 2 -3 -1 -18 2 13 -1 -2 -1 -1 -1 0 0 0Pšenica 9 50 -5 -4 -3 39 13 16 5 0 -2 -1 -2 -2 -2Kava (ZDA) 28 50 -1 3 6 19 10 23 2 3 4 -4 -4 1 1Kakav 8 -2 -3 -4 -3 -5 -3 13 -9 -3 1 0 0 1 0Čaj 4 -4 -2 -13 -11 10 7 -4 -5 -3 -4 0 3 1 3Sladkor 25 15 -26 8 -37 30 44 6 -15 -8 -8 -5 -5 -10 -6Soja 3 34 10 -5 0 7 21 11 1 1 2 3 3 2 2Bombaž (ZDA) 64 89 -20 9 7 7 47 40 6 -7 -7 -7 -7 -3 -3Volna (Avstralija) 32 42 -5 5 -5 1 22 29 -10 10 -5 -10 5 5 5Kavčuk (Thai) 81 58 10 23 -1 3 34 24 3 -2 3 4 3 2 2Mehki les 14 0 5 -5 1 3 1 -4 2 0 2 1 2 2 2Celuloza 42 6 -5 10 12 3 -2 0 6 0 -2 -3 -2 -1 -1Aluminij 30 17 19 8 -3 0 12 7 -4 5 11 5 2 4 1Baker 46 28 1 9 -3 3 19 12 -1 0 3 2 -1 -2 -3Svinec 24 7 0 -3 -12 4 18 9 -4 3 2 0 2 5 3Nikelj 48 18 10 14 13 -6 11 14 -9 2 3 2 4 6 5Kositer 51 51 -13 13 4 15 27 15 6 -2 0 -6 -7 -4 -6Cink 30 18 7 4 -11 -1 15 4 6 3 2 -1 1 5 2Staro železo (ZDA) 23 13 -2 5 8 0 0 13 -1 -2 0 0 -1 0 0Betonsko železo 7 9 2 2 14 -14 3 9 0 3 2 0 -2 0 0Vir: World Commodity Prices 2010-2012 - AIECE Working Group on Commodity Prices, Essen, Maj 2011


44

TABELA 14: GIBANJE CEN SUROVIN NA SVETOVNIH TRGIH ZA GLAVNE BLAGOVNE SKUPINE 2010 –2012 v EUR Stopnje rasti v EUR glede na preteklo leto oziroma preteklo četrtletje

2010 2011 2012 2010 2011 2012 SKUPINE SUROVIN I II III IV I II III IV I II III IV

INDEKS HWWA - SUROVINE SKUPAJ 36 22 -5 10 11 -3 7 15 3 -3 -2 -2 1 -3 0

1. SUROVINE SKUPAJ, brez energentov 37 19 1 11 13 5 5 9 -2 2 3 -2 0 0 0 Prehrambene in tropske surovine 17 29 -1 5 5 12 12 13 -2 1 1 -2 0 1 1 Žitarice 14 45 -2 3 2 20 16 15 4 1 -1 -2 0 0 -1 Pijače, sladkor 27 21 -8 8 2 12 7 15 -7 0 1 -5 -3 0 0 Oljarice in olja 9 26 7 2 10 6 13 11 -3 1 2 1 3 2 2 Industrijske surovine 47 16 2 14 17 3 2 8 -1 2 3 -2 1 0 0 Surovine kmetijskega izvora 42 11 -1 12 13 1 2 5 0 0 0 -2 1 1 1 Neželezne kovine 45 15 6 16 7 -1 9 9 -7 3 6 0 1 2 0 Staro železo in železova ruda 57 24 -6 9 57 12 -12 8 10 3 0 -6 0 -8 0 2. ENERGENTI 36 26 -6 10 11 -5 7 16 4 -4 -3 -2 1 -4 -1 Industrijski premog 45 19 -5 31 15 -7 11 17 -7 0 2 -2 -4 0 4 Surova nafta 36 23 -7 9 10 -5 7 16 5 -4 -3 -2 1 -4 -1 Zemeljski plin -1 12 3 21 -6 7 -2 10 0 2 2 -1 2 0 0

Vir: World Commodity Prices 2010-2012 - AIECE Working Group on Commodity Prices, Essen, Maj 2011

TABELA 15: IZBRANI KAZALCI KONJUNKTURE ZA EVROPSKE DRŽAVE V LETIH 2010-2012 Ocene in prognoze za nekatere pomembne slovenske partnerje in konkurente, realne stopnje rasti v %

GOSPODARSKA RAST (BDP) UVOZ KAZALCI

2010 2011 ocena

2012 napoved 2011

ocena 2012

napoved

EU 27 * 1,8 1,8 1,9 - -

Evro območje * 1,8 1,6 1,8 - - Avstrija 2,0 2,5 2,0 6,1 6,0 Belgija 2,2 2,2 - 5,4 - Češka republika 2,3 2,2 2,6 9,7 9,5 Danska 2,1 1,6 2,0 6,7 4,4 Finska 3,1 4,0 3,0 10,5 6,0 Francija 1,6 1,7 1,7 6,1 5,8 Grčija -4,5 -3,5 1,1 -6,0 -1,5 Irska -1,0 0,5 1,8 6,0 6,2 Italija 1,3 0,8 1,0 3,1 3,9 Madžarska 1,2 2,8 3,0 9,6 9,3 Nemčija 3,6 2,6 1,9 8,4 6,8 Nizozemska 1,8 1,8 1,5 5,0 3,8 Norveška - 3,3 3,8 5,0 5,5 Poljska 3,8 4,1 3,9 12,5 13,7 Slovenija 1,2 1,7 2,4 6,2 6,1 Slovaška 4,0 3,8 4,7 11,7 14,4 Španija -0,1 1,0 1,6 3,6 4,3 Švedska 5,5 3,9 2,9 7,9 5,4 Švica 2,8 2,3 6,2 7,5 Velika Britanija 1,3 1,5 1,8 2,1 0,8 Vir: AIECE – Združenje evropskih konjunkturnih inštitutov, European Economic Outlook - General Report, Essen, Maj 2011; SKEP je član AIECE od leta 1993.

Ocene in napovedi za Slovenijo, SKEP, april - maj 2011;

* Eurostat in AIECE – European Economic Outlook, Essen, Maj 2011

naslovnica spredaj kg maj 11končna od kg_maj_11 celota _ končna_tisk.pdfzakonu. ti določajo...

Documents