Revija Modri Jan ○ Brezplačna revija ○ Letnik 4, Številka 2 ○ Na leto izidejo 3–4 številke ○ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih, Minka Mehonić ○ Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar ○ Besedila: Darja Štukelj, Minka Mehonić, Bojana Močnik ○ Oblikovanje in likovno-tehnično urejanje: Lea Živčič ○ Oblikovanje naslovnice: Boris Kralj ○ Lektura: Melita Silič ○ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Produkcija: AV studio d.o.o. ○ Vodja produkcije: Minka Mehonić ○ Tiskana naklada: 16.000 izvodov ○ Tisk: Ednas print d.o.o. ○ Spletna stran: www.modri-jan.si in www.modra-energija.si ○ Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ○ Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in drugih materialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d.o.o. ○ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva.

Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* *PEFC – Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Živjo prijateljček!

Se že pripravljaš na počitnice? Poletje je tu in z njim nova številka revije, ki te bo kratkočasila in tudi kaj novega naučila. Na primer, kako nastanejo puščave in kaj lahko naredimo, da preprečimo njihovo širjenje. Ali veš, da je puščava odličen prostor za pridobivanje energije? Ti povem, zakaj ima kaktus bodice? Si že slišal, da imamo tudi v Sloveniji puščavo? Spoznal boš veliko novega, kot vedno pa te tudi tokrat čakajo predlogi za ustvarjanje in nagradni izzivi.

Lepo počitnikuj in pazi se sonca! Midva pa se zopet vidiva 8. septembra.

Puščava 4Kako nastanejo puščave 6Ekosistem: puščava 8HE Krško 10

Da okolje ne bo postalo puščava! 12Vodič za preživetje v puščavi 14

Oaza 16Kaktus 18Kamela 20

Turistični vodnik 22Puščava v Sloveniji 24Sahara 26

Strip 28Pesem Kamela Nela 29Packa Rijina puščava 30

KazaloPredstavljamo

Maša Bračko 32Miran Stanovnik 34

Nagradna zgodbica 36Nagradni labirint 37Pobarvanka 38Nagradna sestavljanka 39Izdelaj svojo puščavo 40Najdi sence 42Modri kviz 43Pisma za Modrega Jana 44

Modro za starše

Svetovni dan boja proti širjenju pušcav in suše 48

Modro za učitelje

Prikazovalnik vode 49Zaključek Ekoprojekta 3 50Nov projekt za vrtce 51

Na obisku

Razmišljaj in ustvarjaj

Bralni koticek

Spoznaj naravo

Bodi moder

V Sloveniji in po svetu

4

Pušcava

Zdaj že veš, da skoraj tri četrtine Zemlje prekriva voda. Pa veš, da so kar ena petina vsega kopnega puščave? Evropa je edina celina brez puščav.

Še nekaj je zelo zanimivo pri puščavah: temperature! Ni res, da je ves čas neznosna vročina. Čez dan termometer sicer pokaže 40 0C in več, vendar je ponoči tako mraz, da pogosto tudi zmrzuje. Ker v puščavi ni vlage, ki bi v vodnih kapljicah zadržala dnevno toploto, so noči v puščavah zelo hladne.

Kaj sploh so puščave? To so območja, kjer skoraj nikoli ne dežuje, zato so to najbolj suhi kraji na svetu. Kadar pa le dežuje, zacvetijo pisane puščavske rastline.

ˇ

Predstavljamo

Po temperaturi in količini padavin delimo puščave na vroče, hladne, polsuhe in priobalne. Po videzu pokrajine pa jih ločimo na peščene, skalne in kamnite puščave, slednje so tudi najpogostejše.

5

Pušcava kot vir energijeKer je sonce vir energije, ki ne onesnažuje in ga nikoli ne zmanjka, je odlično za pridobivanje električnega toka. In kje je največ sonca, če ne v puščavi?! Zato so vroče puščave kot nalašč za gradnjo sončnih elektrarn. Največja sončna elektrarna na svetu je v puščavi Mohave v ZDA (na sliki).

ˇ

Predstavljamo

Največ jih je nastalo zaradi premikanja zračnih mas, ustvarjata pa jih tudi sonce in veter, ki drobita skale v drobna peščena zrnca. Potem smo tu še ljudje, ki onesnažujemo okolje in škodujemo naravi, zato se puščave širijo in zavzemajo vedno večje površine. Razloga za nastanek puščav sta torej dva: narava in ljudje.

Kako nastanejopušcave?

6

Ali veš?

Predstavljamo

• NajvečjapuščavanasvetujeSaharavAfriki.• Oblakpeska,kiganosipuščavskiveter,imadovoljmoči,da

obrusi barvo z avtomobila.• Deskanjepopuščavskempeskujepravtakozabavnokotpo

snegu ali na morskem valu!• Vpuščavahseskrivavelikozakladov,kotsozlato,srebroin

diamanti ter surova nafta in zemeljski plin.

ˇ

Kako nastanejopušcave?

Kako ljudje širimo pušcavo?

•PREtiRaNa Paša Domače živali popasejo preveč

rastlin, zato sta sonce in veter še bolj nevarna. Prst se spremeni v prah in rastline ne uspevajo več.

•škodljivi PliNi Izpušni plini avtomobilov, letal

in tovarn segrevajo ozračje, kar pospešuje širjenje puščav.

•UNičEvaNjE goZdov Sekamo gozdove in delamo vedno

več polj in pašnikov, vendar ta zemlja postaja sčasoma manj rodovitna in nazadnje se spremeni v puščavo.

Kako narava vpliva na širjenje pušcave?

•NaRava Sonce segreje skale, ki se zato

raztegnejo, ponoči pa spet ohladijo in skrčijo. Zaradi tega so šibke in se ob sunkih vetra drobijo.

•PodNEbNE sPREMEMbE Vedno manj padavin prav tako

vpliva na širjenje puščav.7

ˇ

ˇ

8

ˇ

Predstavljamo

Ekosistem: pušcava Poznamo veliko ekosistemov in nekaj si jih že spoznal v reviji Modri jan, na primer morje, gozd, travnik, polje in mesto. Eden od ekosistemov je tudi puščava.

Kaj je ekosistem?To je ekološki sistem, ki ga sestavljajo vsi živi organizmi (rastline, živali, človek in mikrobi), neživa narava (voda, svetloba, zrak, toplo-ta, mineralne snovi) in energija.

9

Rastline•Imajodolgekorenine,skaterimi

črpajo in zbirajo vlago.•Zbirajoinskladiščijovodo.•Imajolistevoblikiiglicintrnjev,

ki izgubljajo manj vlage od velikih listov.

Živali•Večinaživalisenaplanprikažev

hladnejših nočnih urah.•Nekatereživalinikolinepijejo,

ampak vodo pridobivajo s semeni (npr. legvan). •Nekateredvoživkeprespijo

sušna obdobja.

Ljudje•Nomadiseselijoizkrajavkrajin

sledijo virom vode in hrane.•Živijovšotorihizblaga,kiga

stkejo iz kozje dlake. •Redijočrede,pijejomlekosvojih

živali in ga predelujejo v sir.•Naobrobjupuščavinvoazah

gradijo naselja.•Gradijohišeizblata,kiposkrbijo

za prihranek energije – kadar zunaj žge sonce, je v njih hladno, ko je zunaj mraz, pa ohranjajo toploto.

Predstavljamo

Tudi v puščavah živijo rastline, živali in ljudje, ker pa je okolje precej ne-prijazno za življenje, so se morali vsi zelo prilagoditi, da lahko preživijo. Poglej, kako so se prilagodili!

10

HE Krško, najmlajša slovenska hidroelektrarna HE krško je četrta od šestih hidroelektrarn, ki jih gradijo na spodnji savi, in kot že samo ime pove, stoji v bližini kraja krško.

Predstavljamo

11

Ali veš?HE Krško bo prek daljinskega vodenja delovala popolnoma samodejno in brez posadke.

Jez sestavljajo strojnica in prelivna polja. V strojnici se vodna energija pretvarja v električno, pet prelivnih polj z zapornicami pa uravnava nivo gladine vode v akumulacij-skem bazenu. Kadar je v strugi Save več vode, pa imajo prelivna polja tudi varnostno vlogo.Z zajezitvijo Save je nastalo aku-

mulacijsko jezero, ki je dolgo celih 9 km. Vsebovalo bo 6,31 milijona m3 vode, od katerih se bo 1/6 lah-ko izkoristila za proizvodnjo elek-trične energije. Tako bo HE Krško v slovenski elektroenergetski sis-tem prispevala približno en od-stotek trenutne letne proizvodnje električne energije.

Predstavljamo

11

12

Da okolje ne bo postalo pušcava!ˇ

Bodi moder

13

Varcuj z vodoVoda je dragocena, saj brez nje ljudje, živali in rastline ne moremo preživeti.

! Zapirajmo pipo med umivanjem zob in med tuširanjem. Vrt zali-

vajmo z deževnico, tudi avto operimo z deževnico, ne onesnažujmo rek …

Prispevaj k ohranja-nju rodovitnosti zemljeČe bo zemlja rodovitna, bo bogato obrodila in nahranila ljudi in živali.

! Vsako leto kolobarimo (op. kaj je kolobarjenje, si spoznal v prejšnji

številki revije), ne uporabljajmo agresivnih in strupenih snovi pri gnojenju, zatiranju škodljivcev in pridelavi rastlin.

Prispevaj k ohranjanju gozdovGozdovidajejosencoinzadržujejovlago, zaradi vlage se naredijo oblaki in iz njih nato dežuje.

! Preprečimo prekomerno sekanje dreves, odstranjujmo obolela drevesa,

varčujmo s papirjem in drugimi proizvodi iz dreves ter reciklirajmo papir.

Posadi drevoPuščavo lahko tudi ozelenimo.

! Posadimo drevesa in trave, katerih korenine učvrstijo prst, uredimo

namakalni sistem in shranjujmo deževni-co v vodnih zbiralnikih.

ˇ

Bodi moder

14

Bodi moder

Vodic za preživetje v pušcaviglavne nevarnosti, ki ti pretijo, če se znajdeš sam sredi puščave, so dehidracija zaradi pomanjkanja vode, žgoče sonce, vročina podnevi in mraz ponoči ter nevarne puščavske živali. kako se lahko zavaruješ pred njimi?

Poišči vodoČlovek lahko preživi brez vode največ dva dni, zato jo čim prej poišči. Opazuj, kje se zbirajo jate ptic, poglej okrog skal in pod njimi ali naredi luknjo v kaktus, ki je pravi shranjevalnik vode.

vaRčUj s tEkočiNoVodo pij le po požirkih in dihaj skozi nos, ker boš tako počasneje osušil svoje grlo in ustnice.

1

2

ˇˇ

1515

Zaščiti sE PREd soNcEMGlavosizavarujzvelikoruto,kisi jo ovij tudi čez obraz, in tako prepreči, da bi ti puščavski pesek prišel v pljuča. Obleci oblačila svetlih barv, ker ne absorbirajo svetlobe. Dolgi rokavi in hlačnice te bodo varovali pred opeklinami in prehitrim izhlapevanjem znoja, ki hladi telo.

HRaNaNe jej preveč hrane, saj boš po njej še bolj žejen. Potrebuješ jo le za moč in energijo. Košček energijske ploščice in grizljanje oreščkov bosta zadostovala. Če pa hrane nimaš s sabo, poišči male hroščke, mravlje ali nestrupene koreninice.

PUsti slEdiTako kot sta Janko in Metka za sabo puščala kamenčke, tudi ti naredi sled. Tako boš vedel, iz katere smeri si prišel in se ne boš vrtel v krogu. Za sled lahko uporabiš kamenje ali v tla zapi-čiš paličice.

Noč iMa svojo MočPotuj zvečer in zgodaj zjutraj. Ker so takrat temperature nižje, boš lahko hodil hitreje in dlje. Ponoči pa bodo nate prežale nevarne živali in hud mraz, zato si poišči zavetje v skalah ali ob kaktusu in se zavij v toplo spal-no vrečo.

PaZi sE NEvaRNiH iN stRUPENiH živaliKojoti, volkovi, strupene kače, pajki in škorpijoni so zelo nevarni. Ne sezuvaj si čevljev, ker se pajki in škorpijoni radi skrijejo vanje, preglej skalo, preden se usedeš nanjo, in poišči dobro zavetje za čez noč.

Poišči ZavEtjESkrij se pred neposrednim soncem in tako zaščiti pred opeklinami, izčrpanostjo in prehitro porabo vode. Poišči skalo, kaktus, grmovje ali kaj podobnega in se skrij na njegovo severno stran – stran od sonca.

4

5

6

3

7

8

Bodi moder

16

Oaza

Spoznaj naravo

Zelo pomembna je za karavane ljudi, ki potujejo po puščavi. Tukaj si lahko odpočijejo, napojijo živali in si obnovijo zaloge vode.

Kako nastane? Dež, ki pade nekje daleč v hribovju, ponikne v zemljo, teče pod puščavo in skozi razpoko prodre na površje. Tam nastane oaza.

oaza je tisti delček v puščavi, ki se napaja z vodo in ne pozna suše. tam rastejo datljeve palme, koruza in pomaranče, veliko je tudi živali, ljudje pa so zgradili naselja in celo mesta.

Fogarske oaze so oaze, ki so nastale vzdolž podzemnih namakalnih kanalov, imenovanih fogare. Z njihovo pomočjo zbirajo vodo iz podzemnih plasti in jo vodijo do oaz.

Ali veš?

17

Spoznaj naravo

FatamorganaPoznaš zgodbice o tem, kako se žejni popotnik z zadnjimi močmi plazi po puščavi in potem kar naenkrat pred sabo zagleda vodo? Ko se ji končno približa, voda izgine. To sploh ni voda, ampak odsev neba. Ta privid nastane, kadar se sončna svetloba pri prehodu skozi vroče plasti zraka prelomi in odbije. Pojav imenujemo fatamorgana. Zagotovo si jo že videl v poletni vročini, ko se zdi, da so na suhi asfaltni cesti pred nami luže.

Vrste oazGledenavodnevireoazerazdelimo na:•rečne,•izvirne,•vodnjakaste,•fogarske in•lijakaste.

Življenje ob oazahOaze omogočajo preživljanje stalno naseljenemu kmečkemu prebivalstvu, ki se ukvarja s polje-deljstvom. Nomadska plemena, ki se ukvarjajo z nomadsko živino-rejo, pa oaze uporabljajo samo za oskrbo z vodo.

Poznaš tisto šalo o balončkih v puščavi? takole gre:

Grejo trije balončki čez puščavo. In prvi reče: »Pazi kaktusssss …« Nato drugi: »Kje ga vidiššššš?« In tretji: »Kaj praviššššš …!«

18

Kaktus

Balončki so se seveda nabodli na kaktusove bodice in splahneli. Ali veš, zakaj ima kaktus bodice namesto listov? Tako z izhlapevanjem izgubi manj vode, pa še branijo ga pred živalmi, ki bi ga rade pojedle.

Spoznaj rastlino

Kaktus je zelo zanimiva rastlina, saj je prilagojena na življenje v puščavi. Kadar dežuje, vsrka vodo in jo shrani v steblu. Tako si nare-di zalogo za dolga sušna obdobja. Kaktus se kiti z najlepšimi in najbolj barvitimi cvetovi v pušča-vi, ki cvetijo le nekaj dni ali celo samo eno noč.

Najvišji kaktus je orjaški saguaro, ki lahko zraste do 12 metrov. V njegovem zavetju si nekateri ptiči izdolbejo gnezda in se v njih naselijo. Super, kajne?

Ali veš?

Spoznaj rastlino

19

Kamela

Kamela se veliko solzi, zato da lažje izloči pesek, ki ji ga puščavski veter zanese v oči. Pred peskom in prahom jo varujejo tudi trepalnice in celo nosnice, ki jih lahko popolnoma zatisne. Pesek ji ne more do živega!

Kako pa je s sušo? Ni problema. V grbi hrani maščobo za obdobja, ko ji primanjkuje hrane. Tako ima nahrbtnik z malico vedno s sabo! Brez hrane in vode zdrži več dni ali celo tednov, nato pa z lahkoto v

10 minutah spije tudi do 100 litrov vode. To je približno 500 kozarcev vode!

Tudi nasploh kamela ni nikakršna krhka gospodična. Prej super baba! Zdrži brez vode, brez hrane, nese tovor, ki tehta tja do 400 kilogramov, zmore dolge razdalje in povrhu vsega še odlično vidi in voha. Po drugi strani zna biti precej trmasta; ni tako redko, da brcne in tudi ugrizne, zato je nikar ne razjezi!

Prav simpatična žival je kamela, kajne? Njene ustnice so vedno videti nasmejane, oči solzne in trepalnice zelo dolge. a vsaka stvar ima svoj namen.

20

Spoznaj žival

Kamela ima v ustih 34 ostrih zob, ki so pozelenela od prežvekovanja trave. Zaradi nenehnega prežvekovanja ima tudi grozen zadah. Ponoči telesa kamel postanejo dokaj hladna in čeprav jih ves dan greje sonce, se nikoli ne pregrejejo. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane no-madskih plemen v severni Afriki. Poznamo enogrbe kamele, ki živijo na afriški celini in dvogrbe, ki živijo v Aziji.

21

Spoznaj žival

Jahanje kamele je zelo naporno, saj se pri

normalni hoji ziblje kot barka na razburkanem morju; ko teče, te

živahno premetava gor in dol.

22

Turisticni vodnikkdo je tisti, ki nas spremlja na potovanjih in nam razkaže vse znamenitosti? turistični vodnik! tudi mama in očka, vendar onadva ne vesta vsega o kraju, ki ga obiščete.

Spoznaj poklic

ˇ

23

Turisticni vodnik Turistični vodnik pa mesto pozna do podrobnosti, veliko ve o zgodovini in znamenitostih, pozna trgovine, gledališča in galerije, ve, kje je dobra hrana in najboljša zabava. Pozna veliko domačinov, lokalne turistične vodnike in običajno celo govori njihov jezik.

Kdor hoče biti turistični vodnik, mora dokončati šolanje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Po koncu šolanja pa

mora narediti izpit za vodnika pri GospodarskizborniciSlovenije.

Nekaj lasnosti dobrega turističnega vodnika: imeti mora znanja z najrazličnejših področij – od umetnosti do športa, biti mora družaben, vesel, govoriti mora več jezikov, obvladati organizacijo, rad mora imeti ljudi in potovanja.

Kot vidiš, je poklic turističnega vodnika zahteven, a hkrati zanimiv in nikoli dolgočasen!

Spoznaj poklic

ali veš, da imamo tudi v sloveniji puščavo? in to ne le eno, kar dve sta! Ne glej tako nejeverno, nista tisti v pravem pomenu besede. sta naselji z imenom Puščava. Eno je na Pohorju in drugo v Mokronogu.

Pušcava v Sloveniji

Pohorska pušcavaZnana je predvsem po stari romarski cerkvi, ki je med največjimi v Sloveniji. Je odlična destinacija za nedeljski družinski izlet, saj je narava tam slikovita in razgled z griča zelo lep. Tam teče reka Radovna, ki se v bližini izlije v Dravo. Dravo pa že dobro poznaš, saj je energetsko zelo bogata reka z veliko elektrarnami.

ˇ

ˇ

ˇ

Pohorska Puščava

24

V Sloveniji

Pušcava na DolenjskemDruga Puščava se nahaja v Mirnski dolini v Mokronogu. Naselje ima le okrog 120 prebivalcev in je super izhodiščna točka za izlet, saj se na tem območju stikajo tri evropske regije – alpski, dinarski in panonski svet in lahko si pred-stavljaš, da je veliko za videti. Pa še zanimivost: na Puščavi je tudi železniška postaja, od koder je naš pisatelj Prežihov Voranc začel svoje znamenito po-potovanje Od Mokronoga do Pijane gore in o tem napisal tudi potopis.

Puščava Na DoLENjskEm

25

V Sloveniji

ˇ

26

SaharaNajvečja puščava na svetu je sahara, ki pokriva kar tretjino afriškega kontinenta. velika je za dve Evropi! ime je dobila po arabski besedi »sahra«, ki pomeni puščava.

Po svetu

Nekoč je bila Sahara zelena in rodovitna.

Kako vemo? Na stenah jam so našli zelo stare risbe, ki pričajo o tem. Potem

je postalo bolj vroče, vlažno podnebje se je spremenilo v suho, jezera in reke

so se izsušili in nastala je puščava. Danes je edina reka, ki teče prek

Sahare, Nil v Egiptu.

Sahara je podnevi zelooo vroča. Tukaj je bila izmerjena

najvišja temperatura na zemlji in sicer kar 58 °C! Nič čudnega,

da imajo žejne rastline tako globoke in razvejane korenine,

le tako lahko pridejo do vode globoko pod

površjem.

PRogasta HijENa

27

Po svetu

Saharo si zagotovo predstavljaš kot

območje peska, ki mu ni konca. Ne, ne, ni čisto tako. Le petina Sahare je peščena, ostalo so

gore, kamnite planote in kotanje.

V Sahari lahko srečaš nomadske pastirje, ki skozi puščavo

vodijo karavane kamel, otovorjene z datelj-ni, dragocenimi kovinami in drugimi stvarmi.

Imenujejo se tuaregi, kar pomeni »ljudje tančic«. Seveda, saj imajo obraze skoraj popolnoma skrite pod tanko tkanino,

v katero so oviti!

gEPaRd

kača kobRaNka

Napisal in narisal: tomo turkPušcava

28

ˇ

Bralni koticek

29

Kamela Nela

Napisala: darja štukelj

Le poglej, kako se zibljez boki sem in tja!Z očmi lepo mežika in zapeljivo se smehlja.

Tale mična gospodičnaje kamela Nela – prva v karavaniin vodja krdela.

Pot jo vodi čez puščavo,malo za delo in za zabavo.S sabo nosi razvedrilo, v grbi svoje okrepčilo.

30

Napisala: darja štukeljBralni koticek

Packa Rijina pušcavaPacka Rija je kmetovala. Pred hišo je imela kar nekaj zemlje, zato ji ni bilo prav veliko mar, kam in kako je zasadila lopato. In tako je imela nekje vrtiček s korenčkom, malo stran takega s paradižnikom, bolj na desno veliko njivo s krompirjem, nekje na sredi koruzico in tako naprej. Vse naokrog so se pasle ovce in koze, ki so požulile že skoraj vso travo in se kdaj pa kdaj lotile celo vrta. Da bi lahko širila svoje vrtičke, je pridno sekala tudi bližnji gozd.

Nekega jutra, ko je Packa Rija zaspano zamežikala skozi okno, pa jo je čakalo veliko presenečenje. Vse je izginilo, vrtovi, njive, živali, trava, gozd – ničesar ni bilo več, le rumen pesek do koder je segal pogled. »Puščava!« je vzkliknila presenečena Packa Rija. Stekla je ven in se navdušeno povaljala po vročem

pesku. Delala je prevale, poskakovala in neskončno uživala. In šele, ko ji je bilo že pošteno vroče in so se ji usta čisto osušila, je opazila, da je zašla. Njenega doma ni bilo nikjer, samo puščava. Pa je odšla na pot, da bi poiskala svojo hiško.

Hodila je in hodila, vse težje in počasneje in kar naenkrat zagledala znan obraz. »Kam pa kam, Packa Rija?« jo je prijazno vprašala Sončica. »Domov,« je utrujeno odgovorila in prosila: »Mi lahko pomagaš?« Sončica je zaskrbljeno odkimala z glavo: »Ne morem ti pokazati poti iz puščave, lahko pa zmanjšam svojo moč, da boš lažje potovala naprej.« V hipu je bila vročina bolj znosna in Packa Rija je malce živahneje nadaljevala svojo pot.Zdelo se ji je, da hodi že celo večnost,

ˇ

31

noge je imela težke in po čelu ji je pot lil kot v potokih, ko je nenadoma pred sabo zagledala Puhca. »Ja Packa Rija, kaj pa ti v tej vročini?! Saj te bo še opeklo!« »Puhec, prosim daj mi vode, saj sem kot suha sliva,« je prosila. »Žal ne bo šlo. Nimam vode, saj veš, kako zelo dragocena je vsaka kapljica. Želiš, da ti malo popihljam okrog glave?« Puhec je naredil najlepšo šobico, kar jih je kdaj videla, in izpustil najhladnejšo sapico, kar jih je kdaj čutila. In res je lažje stopala skozi puščavo.

A ni minilo dolgo, ko so jo zapustile prav vse moči. Noge je niso ubogale in po vseh štirih je gazila po mehkem pesku. Ust sploh ni mogla več zapreti, iz njih pa je utrujeno visel najdaljši jezik na svetu in se vlekel za njo po razbeljenem pesku. Takrat pa …

fatamorgana! Nedaleč stran se je vabljivo lesketala modra vodna gladina. Z največjo muko se je priplazila do tja in razočarano ugotovila, da namesto hladnega jezera tam stoji Modri Jan. »Modri Jan, kje pa je voda?« »Ni vode, Packa Rija. Vso si porabila, ker si tako nepremišljeno kmetovala. Nikjer na svetu ni niti kapljice vode več!« »Neeeee!!!« je obupano zakričala Packa Rija in trdno zaprla oči, prepričana, da je njenega življenja konec.

Ker se ni nič zgodilo, je previdno poškilila na eno oko. Pogumno je odprla še drugo oko in olajšano ugotovila, da so bile vse le sanje. Ne sanje, najhujša nočna mora! Takoj je skočila iz postelje in se, trdno odločena, da bo odslej bolj preudarno in varčno kmetovala, odpravila v nov dan.

32

družina bračko je prav posebna družina, ki ni veliko doma. Njihovo najdaljše potovanje je trajalo kar 374 dni, saj so potovali po celem svetu in obiskali 16 držav. o najmlajši članici družine Maši bračko pa več izveste v tem intervjuju.

katero je bilo tvoje prvo večje potovanje in kam ste se odpravili?Moje prvo večje potovanje je bilo potovanje v Mehiko, ko sem bila stara dve leti.

kako je potekalo vaše enoletno potovanje okoli sveta?Z letali, vlaki, avtobusi in rikšami smo potovali skozi 16 držav. Kjer nam je bilo všeč, smo se ustavili. Obiskali smo Himalajo, tropske otoke, puščave, džungle, jahali kamele, snorkljali, hranili delfine in počeli še marsikaj drugega.

kako si se v tem času učila (oziroma tvoja sestrica, ti si bila takrat verjetno še v vrtcu)?Učili sva se obe. Moja sestrica se je učila s pomočjo računalnika, učil jo je ati. Mene je učila mama.

kako so sošolci in učitelji sprejeli tvojo (oziroma sestrino) enoletno odsotnost?Učitelji so nam pomagali tako, da so nam pošiljali učne liste in teste. Ko smo se vrnili, je sošolce zanimalo, kako je bilo na potovanju in z mamico sva za njih naredili predstavitev.

katero potovanje ti je najbolj ostalo v spominu in zakaj?Najbolj mi je v spominu ostalo potovanje po Avstraliji. Tam smo potovali z avtodomom in srečali krokodile, emuje, kenguruje in delfine.

kaj bi priporočila drugim otrokom, na kaj naj bodo pozorni, ko se odpravijo na potovanje?

Maša Bracko ˇ

Intervjuvala: Majna šilihNa obisku

33

Priporočila bi jim, da naj bodo v bližini staršev, da se ne izgubijo.

kaj še rada počneš v prostem času?V prostem času rada berem, rišem, skačem po trampolinu in se igram z barbikami.

kako doma in na potovanjih skrbiš

za naravo oziroma okolje?Za naravo skrbim tako, da odpadke pospravim za seboj in jih ločujem.

kaj bi svetovala sovrstnikom, kako naj se vedejo do narave?Svetovala bi jim, naj vedno pospravijo smeti za seboj in naj se raje kot z avtom, vozijo s kolesom.

Več si lahko preberete na www.brackotinapotovanju.si.

Na obisku

34

Miran stanovnik, slovenski ča-stnik in motorist, je reden ude-leženec najtežje avtomobilistič-ne in motoristične preizkušnje na svetu REli dakaR. Zakaj najtežje na svetu? ker je teren, po katerem vozijo, zelo zahte-ven – prečkati morajo blato, travo, skale in puščavske sipine.

Intervjuvala: Majna šilih

koliko let oziroma od kdaj se že ukvarjate z motociklizmom?Lasten motor sem imel že pri dese-tih letih. Tekmovalno pa se z mo-tociklizmom ukvarjam že več kot dvajset let.

kdo vas je navdušil za motocikli-zem?Prav posebej nisem rabil nikogar, da

bi me navdušil, ker me je že lastna želja dovolj močno vlekla v športno motoristične vode.

kdo vam je dal oziroma kdaj ste do-bili vzdevek »Puščavski lisjak«?Vzdevek se me je prijel leta 1996 po uspešnem zaključku prve dakarske dirke. Ne spomnim se točno, kdo bi lahko bil avtor tega vzdevka. Pred-videvam, da nekdo od prijateljev iz novinarskih vrst.

katera dirka vam je najbolj ostala v spominu in zakaj?Prvi nastop na reliju Dakar leta 1996. To je bila moja dirka in borba z neznanim. Kljub vsemu sem dirko senzacionalno zaključil in bil dele-žen tudi nagrade za »fair play«.

kakšne načrte imate za naprej?Ker skupaj z mojimi dirkaškimi kole-gi ugotavljamo, da sem vedno hiter, bom z dirkanjem nadaljeval. Seveda pa imam kot amaterski tekmovalec nekaj omejitev s časom in denarni-mi sredstvi.

MiranStanovnik

Intervjuvala: Majna šilih

ali bodo tudi v svetu hitrostnih preizkušenj motorjev in avtomobi-lov svoje mesto dobili Eko motorji oziroma avtomobili?EKO agregati so že na poti v naš šport in nekaj ekip se je na najtežjih dirkah že preizkusilo z električnimi agregati.

kako usklajujete poklic slovenskega častnika športne enote slovenske

vojske z motociklizmom?Moram se pohvaliti s tem, da imajo kolegi in sodelavci veliko razumeva-nja za moje aktivnosti in ko sem na dopustu zaradi dirk, poprimejo tudi za moje delo. Je pa res, da v voja-ško okolje in življenje vedno znova prinašam tudi izkušnje, ki so zelo dragocene za vse nas.

katero prevozno sredstvo najpogo-steje uporabljate izven tekmovanj?Največ se vozim s kolesom in ma-lim skuterjem.

kako skrbite za okolje?Skrb za okolje lahko izrazimo na skoraj vsakem koraku in na tem področju poskušam biti čimbolj dosleden z izpolnjevanjem veljavnih predpisov s tega področja in tudi s številnimi samoiniciativnimi dejanji. Med njimi je tudi uporaba osebne-ga avtomobila na plinski pogon in razumska poraba energentov.

kaj bi svetovali našim bralcem glede varovanja okolja?Nisem strokovnjak s področja varo-vanja okolja, vendar vem, da lahko sami naredimo največ v tej smeri, če ravnamo po svoji vesti in zdravi kmečki logiki …

35

Na obisku

Nagradna zgodbicaIzberi si svojega hišnega ljubljenčka (bernardinca Karlija, zajčka Branka ali želvici Taško in Toni) in opiši, kako bi preživel svoj dan z njim. Svojo kratko zgodbico mi pošlji do 16. 8. 2013 preko spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov hsE d.o.o., koprska 92, 1000 Ljubljana in med vsemi bom izžrebal 3 in avtorje nagradil s knjigicami naših junakov.

NagRadE so kNjigicE:

Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli

Čudežna bolha Megi in zajček Branko

Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni

1

2

3

36

Pomagaj Erazmu Predjamskemu najti pot do svojega gradu. Rešitev mi do 16. 8. 2013pošlji preko obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov hsE d.o.o., koprska 92, 1000 Ljubljana. Med prispelimi rešitvami bom izžrebal 8 srečnežev in jih nagradil z zvončki za kolo ali igrico Spomin.

Nagradni labirint

IME IN PRIIMEK

POŠTNA ŠT. IN KRAJ

ULICA

STAROST

37

38

PobarvankaSi vedel, da je ena največjih turističnih atrakcij v Novi Mehiki puščava s snežno belimi sipinami? Ker pa Mehičani obožujejo žive barve, brž pobarvaj spodnjo sliko!

Razmišljaj in ustvarjaj

Nagradna sestavljankaIzreži kvadratke in sestavi slona. Nalepi ga na spodnjo šablono in ga do 16. 8. 2013 pošlji preko spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov hsE d.o.o., koprska 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Izžrebal bom 3 srečneže in avtorje nagradil z Ustvarjalnim kovčkom, ki vsebuje komplet 16 barvnih plastelinov, 2 modelčka in 4 pripomočke za oblikovanje.

39

IME IN PRIIMEK

POŠTNA ŠT. IN KRAJ

ULICA

STAROST

40

Si ustvarjalen in si v svoji sobi želiš čisto pravo mini puščavo? Z nekaj truda si jo lahko ustvariš kar sam ;)

Potrebuješ:

• pokrovodškatle za čevlje• mekollepilo• mivko,pesek• zobotrebce• plastelin• pokrovodkozarcaza

vlaganje• lastenmaterialza

domišljijske dodatke

Izdelaj svojo puščavo

2

Pokrov od škatle obrni, tako da je rob na vrhu in ga namaži z mekol lepilom.

Po lepilu posuj mivko ali droben pesek in tako boš dobil puščavo. Če želiš imeti še kakšno sipino, zmečkaj papir in ga premaži z lepilom ter posuj z mivko ali peskom.

1

Razmišljaj in ustvarjaj

41

3

4

5

Iz plastelina izdelaj palme s kokosovimi orehi in kaktus. Da bo kaktus malo pikal, lahko vanj zatakneš zobotrebce.

Narediš lahko tudi različne živali, ki jih vidimo v puščavi. To so kamele, škorpijoni, kuščariji in kače.

Za oazo lahko naliješ vodo v pokrov za vlaganje. Lahko dodaš še kakšen dodatek po lastni izbiri.

Razmišljaj in ustvarjaj

42

Poveži slike z njihovimi sencamiBlizu bregov reke Nil se v višave nad puščavo dvigajo mogočne egipčanske piramide, ki veljajo za eno najstarejših sedmih čudes sveta. In kaj predstavljajo piramide? To so grobnice kraljev starega Egipta - faraonov. Tvoja naloga je, da egipčanskim simbolom najdeš njihove sence.

Razmišljaj in ustvarjaj

Vprašalnik

Si pozorno prebral mojo revijo? Svoje novo pridobljeno znanje lahko preveriš, če odgovoriš na vprašanja. Črko pri pravilnem odgovoru vpiši v spodnje krogce in spoznal boš ime puščavske rastline. Rešitev mi do 16. 8. 2013 pošlji preko spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si. Izžrebal bom 5 nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

Modri kviz

43

GEsLo številka 131 2 53 4 6

4. koliko metrov v višino zraste najvišji kaktus?

• 100mD• 12m T• 1mP

5. kam si puščavski ljudje ponavadi zavežejo ogromno »ruto«?

• Okoliglaveindelaobraza u• Okolistopal E• OkolidlaniF

6. kaj je oaza?• Tistidelčekvpuščavi,kisenapajaz

vodo in ne pozna suše s• Brezalkoholnapijača L• Puščavskodrevo D

1. kolikšno površino našega planeta prekriva voda?

• ¾ k• 1/10Z• 2/2 h

2. Ponoči je v puščavi:• VročeŽ• Mrzloa• Prijetnotoplo v

3. Največja puščava na svetu je:• Sahara k• Namib š• PuščavaPacka j

Izpolni zgodbico, stran 42:soNčica • vstoPNicE • sEdEžE • lUči • ljUdi • lUtkE • Packa Rija• ModRi jaN • PREdstavi • PUHEc • lasE

modri kviz, stran 43:odgovor: sEjEM agRa

rešitve revije modri jan številka 12

vitan šuman, 7 let

marjana šuligoj, 12 let

Nik Diego Damiš, 7 let44

Vaša pisma bom pokazal tudi svojim prijateljem na plaži.

Tudi ob dolgih in svetlih poletnih večerih zelo rad prebiram vaša lepa pisma in zgodbice, prijetne risbice ter simpatične pesmice. Vsake se razveselim. Pošljite mi jih preko obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov hsE d.o.o., koprska ulilca 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan in nagradil vas bom.Pridno ustvarjajte.

Pisma za Modrega Jana

manca Peternel, 6 let

Taja Bagari, 5 let

Lara skoršek, 8 let sara mislej, 9 let selina muzelj

Lara šrimpf, 7 let

rebeka Patekar, 7 let

45

46

Veverička je šla na sprehod in je srečala lešnik.»Dober dan lešnik, kako si kaj? Kaj delaš?«Lešnik je rekel: »Igram se z žogico.«Ko se je tako igral, jo je vprašal, če bi se igrala z njim. Veverička je odgovorila: »Ja, igrala se bom s teboj, če sem lahko glavna.« Lešnik je dovolil.»Hvala«, je rekla veverička. Igrala sta se: Žival, ne jezi se! Prva je kocko metala veverička in dobila šest. Prijela je figurico – veveričko z lešnikom in šla ven ...Ko je drugič vrgla kocko, je dobila pet.

Prijela je figurico in jo premaknila za pet jamic.Ko sta se ob igri tako zabavala, je prišel ježek in prav takrat se mu je začel majati zob.Ker je bil ježek videti žalosten, ga je veverička vprašala, kaj mu je ...Ježek je rekel: »Bolimezob!Grestazmenoj k zobozdravniku? Mene je zelo strah, zato ne upam sam!«Veverička in lešnik sta takoj rekla, da bosta šla z njim.Ko so šli po poti, je ježek med potjo žalostno smrkal in malo jokal. Ko so bili blizu, je vedno bolj jamral.Zobozdravnik komar Marko jih je že

Gozdni zobobol

Bralni koticek

47

čakal pred vrati in jih veselo pozdravil. Vstopili so.Ježek je sedel na stol in ni hotel odpreti ust ... Ker se je bal ... da ga bo še bolj bolelo. Veverica ga je z repom požgečkala in takrat se je naaaasmejal in odprl usta. Zobozdravnik komar Marko je hitro vzel klešče in mu izpulil bolni zobek ...Komar Marko je vprašal ježka, kako in kje si je poškodoval zobek.Ježek je rekel:»Tekal sem sem ter tja po gozdu in zavohal sladkor. Šel sem bližje in našel sladkor v zlomljeni posodici, ki so jo v gozdu pustili ljudje. Samo malo sem

polizal in potem me je začelo močno boleti.«Zobozdravnik komar Marko se je začudil: »Kako to, da ljudje puščajo odpadke v gozdu? Odpadki vendar sodijo v smetnjak!«»Tako je,« so rekle vse živali in lešnik.Če ne bi bilo v gozdu smeti, bi bilo lepše in bolj čisto.Živali in lešnik so se zahvalile zobozdravniku komarju Marku in se poslovile. Med potjo so si veselo prepevale in živele srečno do konca dni vsaka v svojem domu, lešnik pa z veverico v njeni duplini.

Zgodbo so pripovedovali otroci skupine Ptičkov (6 let)Uredila in zapisala: vzgojiteljica tatjana

vrtec jadvige goležBetnavska 1002000 Maribor

48

Modro za starše

Svetovni dan boja proti širjenju pušcav in suše 17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše. Ta dan nas opominja na to, da se tej problematiki lahko učinkovito zoperstavimo s po-večanim in učinkovitim delovanjem in sodelovanjem na vseh ravneh.

Vsako leto je uničenih 24 milijard ton rodovitnih tal. Tako je v zadnjih 20 le-tih propadlo vsaj toliko kmetijskih tal, kot meri celotna površina obdelovalnih kmetijskih tal v ZDA. Tudi napovedi za v prihodnje niso optimistčne, po-vršine obdelovalne zemlje se bodo še zmanjšale. To bo dramatično vplivalo na gospodarski položaj in preskrbo s

hrano in s tem na možnost preživetja ranljivih regij.

191 držav je decembra 1996 pri Združenih narodih sprejelo in potrdilo konvencijo ZN o boju proti dezertifika-ciji (UNccd) v tistih državah, ki doži-vljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki. Ključna vloga konvencije je v globalnih naporih za izkoreninje-nje revščine, za dosego trajnostnega razvoja in razvojnih ciljev tisočletja. Konvencija, poleg okoljske zaščite teh regij, promovira tudi ekonomski in socialni razvoj v območjih, ki jih ogroža dezertifikacija.

ˇ

49

Modro za starše

Svetovni dan boja proti širjenju pušcav in suše

Modro za Učitelje

Prikazovalnik vodeVoda je omejen vir, saj je za uporabo na voljo manj kot 1 odstotek sladke vode na Zemlji. Raba vode raste kar dvakrat hitreje od prebivalstva, v Evropi povprečno 150 litrov na osebo na dan.

Koliko vode pa v enem dnevu porabite vi?

PRikaZovalNik iZtoka vodEolajša spremljanje in nadzor količine porabe vode. Stalen nadzor iztočene vode direktno na armaturah omogoča prihranke ne le pri rabi vode, temveč tudi pri energiji, ki jo porabimo za njeno ogrevanje. Krepi zavedanje o tem, koliko vode dejansko porabimo pri določenih opravilih in spodbuja k preudarni rabi.

spletna aplikacija »vodni agent« pa z obdelavo pridobljenih podatkov omo-goča:•preglednadporabovode,•kategorizacijoporabnikovvode,•vnosneomejenegaštevilameritevza posamezen dan,•razčlenjenvnosopravljenihmeritev (število porabnikov, količina porabljene vode),•samodejnokalkulacijoporabljene vode.

Da bi prikazovalnik pretoka in spletna aplikacija »vodni agent« služila svo-

jemu namenu, skrbi društvo vodna agencija – skupnost, ki načrtno ozave-šča in izobražuje na področju odgovor-nega odnosa do vode, hkrati pa uvaja inovativne metode nadzora porabe vode v vzgojno-izobraževalne namene. Prihod vodne agencije v vrtce in šole prinese direkten nadzor porabe vode, sistemsko spremljanje in obdelavo podatkov o porabi vode. V šolah tako predlagajo organiziranje skupin »vo-dnih agentov«. Ti delujejo v skladu z načeli, ki jih izvajajo po že obstoječih učnih vsebinah z novim orodjem in programom, ki so ga pripravili na OŠ Zadobrova.

Slogan Društva vodna agencija: BREZ VODE NAS NI.

Več na http://www.vodnaagencija.si.

50

5. marca smo uspešno zaključili že tretji vseslovenski okoljevarstveni projekt za osnovne šole Modri jan potuje in okoljevarstvene naloge dodeljuje.

Učenci so lahko s pomočjo učiteljev oziroma mentorjev tudi v letošnjem šolskem letu izbirali med 16 predlaganimi eko nalogami ali izdelali čisto svojo. Zaključno poročilo je poslalo 471 razredov, kar je ponovno potrdilo, da je projekt dobro zastavljen in zanimiv za osnovnošolce. Prav vsi prispeli projekti so objavljeni na spletni strani www.modri-jan.si. Vsak sodelujoči osnovnošolec je prejel Modro diplomo, vsak mentor pa potrdilo o sodelovanju.

Delo komisije je bilo nadvse zanimivo in poučno, a hkrati tudi težko. Izbrati je morala tri razrede, iz vsake triade enega, ki so prejeli glavne nagrade – obisk Modrega Jana in prijateljev ter njihovo zabavno in poučno Eko aNiMacijo.

Po temeljitem pregledu vseh prispelih projektov, se je komisija odločila, da nagrade podeli naslednjim:•1. triada: Eko ModNa REvija-OŠStična,IvančnaGorica,PŠVišnjaGora•2. triada: oPoZoRilNi ZNak »vaRčUj Z vodo« - OŠ Vič, Ljubljana •3. triada: svEtloba iZ iZRabljENiH batERij-OŠBrinje,Grosuplje

Vsem mladim ustvarjalcem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za prejete naloge in ideje. Že sedaj vas vabimo, da se nam jeseni pridružite pri četrtem okoljevarstvenem projektu.

Uspešno zakljucen tretji EKOPROJEKT

Modro za Učitelje

ˇ

Eko modna revija - OŠ Stična Opozorilni znak - OŠ Vič Svetloba iz izrabljenih baterij - OŠ Brinje

Prijave do

30. 8. 2013

51

V začetku maja se je začel tudi nov ustvarjalen in poučen eko projekt, s katerim lahko vrtci pridobijo »Modro plaketo« - tablo iz ekološkega materi-ala, ki predstavlja vizualno potrdilo o njihovi skrbi za okolje.

kaj MoRa vRtEc stoRiti? V okviru projekta je razpisanih pet tem, ki obsegajo obveščanje, poučeva-nje, varčevanje, delovanje in spodbu-janje k varovanju in ohranjanju okolja. Vsaka tema vsebuje eno nalogo, ki jo mora izpolniti vrtec kot organizacija in

drugo, ki je namenjena delu z otroki. Naloge za delo z otroki so simpatične, poučne in ustvarjalne ter usmerjene k varovanju okolja.

Vsak vrtec, ki bo izpolnil vsaj en te-matski sklop in poslal poročilo o iz-polnjenih nalogah, bo prejel »Modro plaketo«.

Če se želite pridružiti projektu, obišči-te spletno stran www.modri-jan.si, kjer najdete navodila za izvedboprojekta.

Modro za Učitelje

Skrbimo za okolje!

Vrtec Modrega Jana

Nov projekt za vrtce