druga številka

Junij 2013 Številka 2

Glasilo Društva Novita

C T

A NOVI

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje Številka 2/2013

2

KAZALO

Stran 3 Uvodnik - Evropsko leto državljanov

Stran 4 Medgeneracijski projekt Od 0 do 100 - skupaj

Stran 6 Program za starejše Tukaj sem z nami si

Stran 8 Ostale aktivnosti

Stran 8 Otroške delavnice

Stran 8 Festival prostovoljstva

Stran 9 Resno o … Neformalno učenje – vedno in povsod

Stran 13 Vrstice za vsakogar

Stran 13 Spomin in urjenje spomina

Stran 16 Zgodbe preteklih dni

Stran 18 Sprehod po Ljubljani – užijmo sončne žarke, pojdimo v naravo

Stran 20 Intervju: Delovna terapevtka Milica Medved

Stran 22 Beseda prostovoljca

Stran 23 Naj zadiši iz kuhinje

Stran 24 Za krajši čas

Stran 25 Pristopna izjava


3

1

Prva polovica leta se počasi izteka in čas je za izid nove številke glasila.

V tem času se je veliko dogajalo. Pričeli smo z izvajanjem novega medgeneracijskega projekta, programa za starejše in delavnicami za osnovnošolce.

Pridružilo se nam je kar nekaj novih prostovoljk.

Decembra se je zaključilo Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, vendar se s tem niso zaključile niti zmanjšale medgeneracijske aktivnosti, ki jih izvajamo. Letos smo, tudi glede na trenutno situacijo v državi, še bolj poudarili medgeneracijsko solidarnost, in sicer s spodbujanjem otrok in mladostnikov, da lahko z drobnimi pozornostmi na različnih področjih življenja tudi sami spreminjajo in vplivajo na mnoga življenja.

Tudi leto 2013 je Evropska komisija tematsko obarvala, tokrat ga je razglasila za evropsko

leto državljanov pod sloganom »Za Evropo

gre. Za vas gre«. Letos namreč mineva 20.

Prvi rezultati so že vidni in vse bolj se potrjuje hipoteza, da je medgeneracijsko sodelovanje v družbi zelo potrebno in ga je potrebno ponovno vzpostaviti, še posebno

tam, kjer je medgeneracijski prepad bolj izražen, ter da te težave samo teorija ne bo rešila. Čeprav medgeneracijsko sodelovanje ni nič novega v družbi in so tako delovali

že naši predniki, pa se je predvsem s hitrim razvojem in individualizacijo pomaknilo v ozadje.

Medgeneracijska solidrnost

UVODNIK

2

obletnica državljanstva EU, uvedenega z Maastrichtsko pogodbo. Več o Evropskem letu si lahko preberete na spletni strani Evropske komisije (ec.europa.eu).

V tej številki smo vam pripravili pester izbor različnih prispevkov za vsakogar, vaj za krepitev spomina in sprostitev, foto utrinkov.

Naslednja številka glasila izide ob koncu leta. Prijetno branje vam želimo.

Predsednica Društva Novita, Tadeja Krajnc

NOVIC T A glasilo društva Novita

Urednica: Tadeja Krajnc

Foto: arhiv društva

Lektoriranje: Janja Sterle in Marta Gorjup

Glasilo izhaja v elektronski obliki in izide dvakrat letno.


4

MEDGENERACIJSKI PROJEKT OD 0 DO 100 - SKUPAJ

1

Medgeneracijski projekt Od 0 do 100 – skupaj

je nastal na podlagi zaznane potrebe po

ponovni vzpostavitvi aktivnega sodelovanja

med generacijo otrok in starostnikov ter s

tem kakovostnega, zdravega in ustvarjalnega

preživljanja časa. Projekt se izvaja v Ljubljani

na več različnih lokacijah in se bo zaključil do

1. 5. 2014.

Odraščanje se je spremenilo, včasih so otroci

veliko časa preživeli na prostem ob raznih

fizičnih aktivnostih (tudi) s starimi starši.

Skupaj so se igrali, učili brati, pisati, računati,

kuhati, skratka prosti čas so preživljali

kakovostno, ustvarjalno, zdravo in poučno s

spoštovanjem do starejših. Danes pa opažamo,

da so otroci večino časa prepuščeni sami sebi,

veliko družin, predvsem v mestih, ne živi več

skupaj s starimi starši. Otroci skorajda nimajo

stika s starejšimi. Namesto s pravimi prijatelji

se igrajo z virtualnimi, preproste družabne igre

pa so zamenjale računalniške. Opažamo, da so

mladi s tem veliko izgubili.

Cilji projekta:

• krepitev zavedanja o pomenu medgeneracijskega sodelovanja,

• vključevanja socialno izključenih, priseljencev različnih kultur,

• detabuizacija starosti in spoznavanje lepot staranja, • razvijanje lastnih ustvarjalnih sposobnosti in

razvijanje občutka odgovornosti so sebe, skupine in skupnosti, primarno med mladimi, posledično pa na celotni lokalni skupnosti z aktivno participacijo, neformalnim izobraževanjem, s širitvijo evropske zavesti o enakih možnosti in brez diskriminacije posameznika ali katere koli skupine.

Mladi smo v akciji


5

3

Kaj je program Mladi v akciji?

Program MLADI V AKCIJI je program Evropske

unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na

področju mladine. Omogoča finančno podporo

projektom neformalnega učenja in mobilnosti

mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega

sodelovanja na področju mladine.

Program je namenjen mladim med 15. in 30. letom,

da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v

oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z

Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da na

podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo

ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z

namenom povečevanja njihove zaposljivosti in

vključevanja v družbo. Več o programu najdete na

spletni strani www.mva.si.

T. K.

2

Zato smo zasnovali medgeneracijski projekt,

pri katerem želimo združiti otroke in

starostnike različnih kultur v skupno

ustvarjanje in povezovanje z aktivno

participacijo, s prostovoljnim delom, z

vključevanjem mladih z manj

priložnostmi; z namenom, da razvijajo svojo

ustvarjalnost, samopodobo in izboljšajo

medsebojne odnose, pridobijo nova znanja in

kompetence ter da postanejo aktivni

državljani. Širši pomen projekta se kaže v

povezovanju lokalne skupnosti, saj skozi

projekt povezujemo mlade, osnovno šolo in

dom starejših občanov v lokalni skupnosti.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru

programa Mladi v akciji.

MEDGENERACIJSKI PROJEKT OD 0 DO 100 - SKUPAJ

nadaljevanje

Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.


6

PROGRAM ZA STAREJŠE “TUKAJ SEM Z NAMI SI”

3

to lahko človeka zelo prizadene in postane ranljiv. Zato je program namenjen tudi tem osebam, ponuja jim pomoč in podporo pri soočanju z navedenimi situacijami preko izobraževalnih, ustvarjalnih, pogovornih in svetovalnih aktivnosti z namenom kvalitetnega, človeka dostojnega, družbeno koristnega preživljanja prostega časa v tretjem življenjskem obdobju.

Cilji programa so odziv na potrebe, težave, stiske in želje populacije starejših ljudi v lastnem okolju. Želimo si, da bodo ti posamezniki čim dlje ostali samostojni, vključeni v družbo in bodo s prenašanjem

Brezplačen program ”Tukaj sem - z nami si” je namenjen osebam po 50. letu starosti in se izvaja v prostorih Četrtne skupnosti Golovec v Ljubljani po vnaprej določenem urniku.

2

je izredno pomembno pri kvalitetnem življenju tudi oz. predvsem po 50. letu starosti.

Vendar ima starost v naši družbi predvsem negativen predznak, saj so starejši mnogokrat ravno zaradi svoje starosti, upokojitve in nerazumevanja tretjega življenjskega obdobja (tudi) s strani družbe odrinjeni na stran, mnogi v osamljenost in občutek nekoristnosti, ki lahko vodi tudi v depresijo in bolezen.

Zaradi socialnih, zdravstvenih, materialnih in fizičnih težav se pričnejo umikati, zmanjšujejo se jim socialne mreže, telesne spremembe postanejo vidne navzven, drastično se jim spremeni dnevna rutina. Vse

1

Različne socialne aktivnosti omogočajo starejšim, da so vključeni v družbo in ostajajo aktivni na

različnih področjih. Populacija starejših ljudi je ogromna zakladnica znanja, ki pa ostaja vse prevečkrat neizkoriščena. Z vključevanjem v

različne aktivnosti in s prenašanjem svojega znanja in izkušenj lahko te osebe veliko doprinesejo skupnosti, pomagajo skrbeti za povezanost in solidarnost med krajani in širijo svojo socialno mrežo – nova poznanstva.

Vsako starostno obdobje ima svoje značilnosti in v vsakem imamo ljudje neko poslanstvo. Sprejemanje dejstva, da je starost le del življenja,

Foto utrinki


7

PROGRAM ZA STAREJŠE “TUKAJ SEM Z NAMI SI”

nadaljevanje

5

• Učenje tujega jezika – Pričeli smo z angleščino

• Zdravstvene urice - Vodeno

merjenje krvnega tlaka, sladkorja, nasveti, pogovor,…

• Vadba za starejše - Zdravo

in vitalno staranje si zagotovite z redno in prilagojeno telesno aktivnostjo.

• Predavanja - Raznolike teme

in področja. • Individualna svetovanja -

Tudi osebe v tretjem življenjskem obdobju se srečujejo z nešteto življenjskimi preizkušnjami. To so lahko osebe, ki nikoli v življenju niso prosile za pomoč. Na voljo smo vam za pomoč, nasvete in svetovanja tam, kjer sami ne najdete rešitve. Nekdo je v stiski, ko se mora naročiti na nek specialistični pregled, spet drugi potrebuje pomoč, ker ne more več ustrezno poskrbeti za bolnega člana družine. Svojci razmišljajo o odhodu starša v DSO. Staršev / partner zboli za demenco, kako naprej?

• Družabne igre - Družabne igre imajo tudi sekundaren vpliv in to je krepitev intelektualnih sposobnosti, npr.: krepitev spomina, besednega zaklada, motoričnih spretnosti ipd.

4

svojega znanja in izkušenj ohranili ali si povrnili občutek koristnosti ter še naprej delovali v dobrobit skupnosti.

Na voljo jim je več različnih aktivnosti tako za krepitev

fizičnih zmogljivosti kot možganskih celic. Ponujamo jim celovito podporo s posluhom za njihove potrebe

in želje.

Program je zasnovan na širšem izboru aktivnosti, prilagojen zahtevam in sposobnostim uporabnikov.

V grobem je razdeljen na dva dela. En del programa je družabno-ustvarjalni, drugi del pa je izobraževalno-svetovalni. Uporabnikom so ponujene raznovrstne aktivnosti kot so:

• Ustvarjalne delavnice - Za

ustvarjanje ni nikoli prepozno. Ponujamo vam možnost ustvarjanja različnih in zanimivih izdelkov.

• Starejši delijo znanje –

Generacija, bogata z znanjem in izkušnjami, ki jih ne smemo prezreti. Zato vabimo vse, ki ste aktivni na katerem koli področju, da to podelite z drugimi. Se ukvarjate z zelišči, čebelarstvom, ste napisali knjigo, delujete kot prostovoljec, klekljate, kvačkate, rišete? … Oglasite se nam.

• Družabništvo - vabljeni na

kavo ali čaj, branje časopisa, knjige ali klepet s kom od prisotnih.

• Mala knjižnica - na voljo je

zbirka knjig Društva za prebiranje ali izposojo. T. K.

Urnik mesečnih aktivnosti najdete na spletni strani www.drustvo-novita.org. Za dodatne informacije nas pokličite na telefon 070-285-081 ali nam pišite na e-pošto [email protected].


8

2

medsebojno pomagajo in sodelujejo. Delavnice so brezplačne, namenjene osnovnošolskim otrokom in se

izvajajo v prostorih Četrtne skupnosti Golovec na Litijski 38. Julija in avgusta delavnic delavnic ne bo.

T. K.

1

Za osnovnošolce dvakrat mesečno

organiziramo ustvarjalno-

izobraževalne delavnice.

Prijava poteka na podlagi oddane

prijavnice, ki jo izpolnijo in podpišejo starši ali skrbniki ter se nahaja na naši spletni strani www.drustvo-novita.org. Tam je objavljen tudi urnik delavnic. Namen delavnic je otrokom ponuditi možnost kakovostnega in

varnega preživljanja prostega časa v popoldanskem času in med šolskimi počitnicami ter s tem vsaj nekoliko razbremeniti starše. Tematike in način dela so prilagojeni skupini otrok, delavnice so zasnovane tako, da si za dosego končnega rezultata otroci

OSTALE AKTIVNOSTI

Otroške delavnice

OSTALE AKTIVNOSTI

Festival prostovoljstva 2013

2

podarili slasten mafin. Vse mafine na naši stojnici so spekle naše prostovoljke.

Veseli nas, da se je na naši stojnici pristavilo kar nekaj tujcev, ki so tudi prispevali misli in se posladkali z mafini.

Ves čas osrednje prireditve je na odru potekal animacijski program pod vodstvom ambasadorja prostovoljstva Boštjana Kluna.

T. K.

1

Tradicionalni osrednji dogodek, 14. festivala prostovoljstva je letos potekal 23. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Festival prostovoljstva je namenjen promociji in predstavitvi prostovoljskih organizacij iz celotne Slovenije. To je odlična priložnost, da se organizacije, ki delujejo na najrazličnejših področjih, na enem mestu predstavijo širši javnosti.

V društvu Novita smo se odločili popoldan na stojnici preživeti koristno in ga čim bolj izkoristiti. Zato smo mimoidoče obiskovalce poprosili, naj sa stanovalce domov za starejše občane napišejo lepo misel, ki jim bo polepšala dan. V zameno pa smo prav vsakemu


9

RESNO O …

Neformalno učenje – vedno in povsod

3

sposobnosti in motivacije. Takšne spretnosti bolj neposredno prispevajo k splošni motivaciji za učenje kot pa k posebnim nalogam in odgovornostim v zvezi z osebnim razvojem. Obstaja tanka meja med temi učnimi izkušnjami, kljub temu pa je pomembno izpostaviti posebnosti učenja, ki so zagotovljena prek sodelovanja v mladinskih organizacijah in njihovih programih. Omeniti velja tudi vseživljenjsko

učenje, ki je učenje na vseh nivojih

(formalno, neformalno in priložnostno). Gre za učenje za zaseben, družaben ali drug namen, ki prispeva k znanju in veščinam, razvoju kulturne integracije in socializacije. Zajema vse oblike življenja od rojstva do konca življenja, s tem pa posameznik izboljša svoja znanja in veščine ter osebno zori. Neformalno učenje in izobraževanje kot sestavni del vseživljenjskega učenja sta dobila polno priznanje v Evropskem letu vseživljenjskega učenja leta 1996. Vsa ta leta EU stremi k prepoznavanju neformalnega in priložnostnega učenja tudi v svoji Strategiji 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zavedajo se, da se formalno, neformalno in priložnostno učenje prepletajo in skupaj tvorijo celotno znanje, veščine in kompetence posameznika. Predvsem se jim zdi neformalno učenje pomembno za mlade in starejše. Za starejše kot integracijski dejavnik, za mlade pa kot možnost izpostavitve znanj pri iskanju službe. V Sloveniji je teden vseživljenjskega učenja (TVU) najvidnejša

2

zagotoviti mladim orodje za nadaljnji razvoj njihovih sposobnosti in odnosov. Učenje je stalen proces, ena od njegovih ključnih funkcij je praktično učenje (learning by doing). "Neformalno" ne pomeni nestrukturirano; proces neformalnega učenja je deljen in oblikovan tako, da ustvarja okolje, v katerem je učenec arhitekt razvoja spretnosti. Neformalno učenje je proces, ki se razlikuje od neformalnega izobraževanja, zato se lahko zgodi v različnih okoljih. Mladinske organizacije ponujajo neformalno učenje preko programov, hkrati pa se lahko neformalne učne izkušnje organizira v okviru delovnega mesta. Pomembno je priznati, da posamezne spretnosti, pridobljene s pomočjo sodelovanja z mladinskimi organizacijami, niso povezane le z zaposlitvenimi možnostmi, ampak tudi prispevajo k razvoju človeških

1

Današnje priložnosti za učenje so neomejene in takojšnje. Posamezniki se vse bolj učijo in pridobivajo nove veščine in kompetence zunaj formalnega izobraževanja. Tako imamo ves čas možnost neformalnega učenja. Gre za učenje izven formalnega šolskega sistema, za načrtovane aktivnosti s cilji, ki vsebujejo podporo pri učenju.

Neformalno učenje izvajamo tudi v društvu Novita preko

različnih delavnic za starejše in otroke. S tem se starejši in

otroci naučijo novih ročnih spretnosti, potrpežljivosti, razvijajo kreativnosti itd. Prostovoljci, ki organiziramo delavnice, širimo svojo kreativnost, učimo se reševanja problemov, ki nastanejo povsem nepričakovano, postajamo fleksibilni, utrjujemo veščine timskega dela in se učimo dela z različnimi ljudmi. Potrebno je razlikovati med

neformalnim izobraževanjem in

neformalnim učenjem.

Posebnost neformalnega izobraževanja je, da so posamezniki, udeleženci aktivno vključeni v proces izobraževanja/učenja. Cilj metod, ki se uporabljajo, je

V življenju se ves čas učimo. Ko se kot dojenčki rodimo, se začnemo učiti hoditi, govoriti, starši nas učijo družbenih norm, olike itd. Gre za primarno socializacijo, ki se nadaljuje v vrtcu. Nato stopimo v formalno izobraževanje, ki nam ga zagotavlja šola. Ves čas pa poteka neformalno oz. priložnostno učenje. Gre za veščine, ki jih pridobimo skozi življenje, v prostem času, preko družine in delovnih izkušenj. Večinoma povsem


10

Praesent laoreet, nunc vel porttitor elementum, sem nisi commodo ante,

ut consequat est mi et diam. Praesent

dignissim tincidunt libero. Curabitur augue

justo, pretium sed, placerat vel, porta eget,

pede.

Morbi neque libero, tincidunt adipiscing,

aliquam ut, nonummy

6

dostopne tudi učečim se odraslim. Cilj je podpirati izobraževanje starajočega se prebivalstva ter ljudi, ki jim manjka osnovna izobrazba, ki so prikrajšani zaradi neugodnih družbeno-ekonomskih razlogov, imajo posebne učne potrebe in se težje vključujejo v proces učenja oziroma ne sodelujejo v njem.

Torej več kot dovolj priložnosti za udejstvovanje in učenje. Seveda pa ne obstajajo le možnosti v

okviru Evropske unije. Tudi v Sloveniji obstaja veliko možnosti neformalnega učenja. Predvsem v okviru prostovoljstva (za mlade in starejše) in mladinskega dela. Na spletni strani prostovoljstvo.org lahko najdete ponudbo prostovoljskih del različnih organizacij z različnih področij. Če je volja, se za vsakega najde nekaj.

Neformalno in priložnostno učenje igrata pomembno

vlogo pri priložnostih za pridobitev veščin in kompetenc, ki se jih potrebuje v današnji t.i. na

znanju temelječi družbi.

Prostovoljstvo je ključno za izkušnjo

5

Evropska unija daje možnost tako mladim kot starejšim, da pridobijo izkušnjo neformalnega izobraževanja v tujini. Obstajajo različni programi, kot so program Mladi v akciji, Leonardo da Vinci in Grundtvig, ki so v nadaljevanju na kratko predstavljeni. Program Mladi v akciji sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. V okviru tega programa izvajamo v društvu Novita enoletni medgeneracijski projekt »Od 0 do 100 – skupaj«, o katerem si lahko več preberete na strani 4. Program Leonardo da Vinci

odgovarja na učne potrebe posameznikov in delodajalcev ter bogati ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpira povezovanje socialnih partnerjev in razvoj konkurenčnosti z vlaganjem v znanje delovne sile in izvedbo evropskih politik. Cilj programa je podpirati pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica, povečati število in kakovost mednarodnih usposabljanj in povečati zaposljivost posameznikov in njihovo vključenost na evropski trg dela. Program Grundtvig pokriva

izobraževalne potrebe osebja v vseh oblikah izobraževanja odraslih (formalnega, neformalnega, priložnostnega) ter organizacij, ki izvajajo, omogočajo ali sistemsko urejajo to izobraževanje. Priložnosti za neformalno učno izkušnjo so

4

promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. S TVU se prispeva k udejanjanju slogana 'Slovenija,

učeča se dežela' ter pomaga pri uresničevanju nacionalnih in evropskih strategij na področju izobraževanja. Poslanstvo TVU je promovirati pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema – kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. Vrednote, katerih pomen zagovarja TVU, so:

• Znanje in ključne spretnosti za ustvarjalno vključevanje v družbo in svet dela,

• naklonjen odnos do učenja in izobraževanja ter osveščenost o njunem pomenu in vseprisotnosti,

• enake možnosti kakovostnega učenja in izobraževanja za vse ljudi vseh generacij,

• socialna vključenost in zaposljivost ter

• dejavno državljanstvo. Čeprav se vseživljenjsko učenje še vedno enači s področjem izobraževanja odraslih, se počasi le spreminjata pogled in zavest o učenju od zibelke do groba in je izobraževanje odraslih le del tega vseživljenjskega procesa. Res pa je, da postajamo dolgoživa družba in se prebivalstvo razmeroma hitro stara, zato področje izobraževanja in učenje odraslih postaja vedno pomembnejši del vseživljenjskega učenja, zlasti v tretjem življenjskem obdobju.

RESNO O …


nadaljevanje


11

9

Na ravni EU so zato v letu 2006 pričeli z izdajanjem potrdil

imenovanih Youthpass in Europass. S tem so želeli izboljšati prepoznavnost in potrditev neformalnega učenja, saj so uvideli, da je potrebno potrditi udeležbo in zapisati rezultate programa. Vzpostavili so osem glavnih kompetenc, ki naj bi jih posameznik pridobil tekom neformalnega učenja. Te so: • sporazumevanje v maternem

jeziku, • sporazumevanje v tujem jeziku,

• digitalna pismenost,

• matematična pismenost, znanost in tehnologija,

• samoiniciativnost in podjetnost,

• medosebne in družbene kompetence,

• učenje učenja ter

• splošna kultura.

Kljub temu pa delodajalci niso dovolj seznanjeni s potrdilom

Youthpass in lahko se zgodi, da pri prijavi na neko delovno mesto delodajalec ne bo vedel, kaj to je, zato je potrebno stremeti k večji prepoznavnosti potrdila. Tudi v Sloveniji obstaja možnost potrdila o neformalnem učenju – NEFIKS. Gre za orodje, ki beleži in priznava neformalno pridobljeno znanje z osmimi kompetencami opisanimi zgoraj. Ideja je zrasla iz zavesti, da se mladi učijo v različnih življenjskih situacijah, pridobivajo dragocene življenjske izkušnje, ki so fleksibilno prenosljive v zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, priznavanje izkušenj itd. Priporočilo kot možno

8

izobrazbe k realnim učnim rezultatom; postavlja posameznika v središče pozornosti. Kar to postavlja nove zahteve izobraževalnim politikam in razvoju ustreznih metod, ki lahko zagotovijo

zanesljivo

potrjevanje resničnih kompetenc posameznika. Neformalno učenje je v državah EU čedalje bolj priznano, vendar še vedno ne dovolj, saj ureditev priznavanja neformalnega izobraževanja ureja vsaka država na svoj način. Žal tudi v Sloveniji to področje še ni urejeno, razen v tretjem (nevladnem) sektorju. Vsaka nova stvar potrebuje nekaj časa, da pridobi zaupanje ljudi in je sprejeta. Tako je tudi z neformalnim izobraževanjem. Ko bodo podjetja uvidela prednosti neformalnega izobraževanja, ki je komplementaren formalnemu izobraževanju, bodo v svoje vrste zaposlovala ljudi z različnimi sposobnostmi, ki jim bodo pomagali rasti. Pomembno je, da delodajalci

nimajo pred očmi le formalne

izobrazbe, zato so potrebna tudi

potrdilo o neformalnem izobraževanju, kjer je zapisano, kaj so bile naloge posameznika ter katere veščine in kompetence je pridobil.

7

neformalnega in priložnostnega učenja, ki zagotavlja možnosti učenja za vse. Žal je neformalno učenje skozi prostovoljstvo še vedno pogosto nevidno. Kot posledica sprememb na trgu dela je fokus vse bolj usmerjen na razvoj veščin in kompetenc, vključno z mehkimi veščinami: družbenimi veščinami, informacijskimi veščinami, s čustvenimi veščinami, kreativnostjo, podjetniškim duhom itd. S tem pa sta zunajšolsko izibraževanje in formalno izobraževanje postala komplementarna. Priznavanje učnih rezultatov je sedaj pojmovano kot gonilo za zaposljivost, mobilnost in socialno vključenost. Trenutno je položaj mladih na trgu dela zelo težak. Stopnja brezposelnosti mladih se je v primerjavi s povprečnimi stopnjami brezposelnosti podvojila. Tisti mladi, ki pa so zaposleni, se soočajo s težavo doseganja položajev, ki bi bili pomembni v smislu njihovih sposobnosti, izobrazbe in izkušenj. To se delno zgodi zaradi diskriminacije na podlagi starosti in ker trg dela in družba na splošno resničnih kompetenc mladih ne priznavata dovolj. Koncept dejanskih kompetenc vključuje posameznikovo kombinirano znanje, veščine in učne dosežke, ne glede na to, ali so jih pridobili s formalnim, z neformalnim ali s priložnostnim učenjem. Pri priznavanju dejanskih kompetenc gre za osredotočenost na posameznikove kombinirane kompetence in zmožnosti, ki teži k spremembi paradigme stran od strogega poudarka formalne

RESNO O …


nadaljevanje


12

10

orodje za priznavanje neformalno pridobljenega znanja je NEFIKS-u dala Univerza v Ljubljani. Pot do želene kariere je vedno bolj povezana z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem. Ne glede na to, ali gre za izobraževanje ali usposabljanje, je znanje tisto, ki predstavlja konkurenčno prednost. Lahko bi dejali, da ni več razlike med učenjem, delom in življenjem, vse troje je namreč postalo eno. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da primarni namen prostovoljstva in mladinskega dela ni nabiranje izkušenj za poznejšo zaposlitev. Prostovoljstvo je altruistična aktivnost, primarni namen je promoviranje dobre, oziroma izboljšanje kvalitete življenja posameznika. V zameno nam aktivnost da občutek spoštovanja in vrednosti. S prostovoljstvom razvijamo različne veščine, se socializiramo in se zabavamo. Šele nato je lahko namen prostovoljstva tudi poznejša možnost zaposlitve. V nekaterih primerih je žal prostovoljstvo še vedno videno kot nepotrebno zapravljanje časa. Obstaja nizka stopnja ozaveščenosti o koristih, ki jih prostovoljstvo prinaša družbi. Doseganje družbenega priznavanja neformalnega izobraževanja pomeni dati mesto prostovoljnemu delu kot enemu od ključnih sredstev za razvoj civilne družbe.

Učenje izven formalnega

izobraževanja je pomembno

11

za posameznika, podjetja in

družbo. Osredotočenost na dejanske kompetence pomeni

vrednotenje vseh veščin ljudi ne glede na to, ali so jih pridobili prek formalnega ali neformalnega okvira.

Zavedaj se, da ni pomembno, kaj znaš, ampak je pomembno, kaj znaš narediti!

Več si lahko preberete na spletnih straneh: • Evropske komisije (pod:

izobraževanje): http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/informal_en.htm

• Nefiks: http://www.nefiks.si

• Zavod Movit: http://www.movit.si

• Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/si

S. R.

12

RESNO O …


nadaljevanje


13

VRSTICE ZA VSAKOGAR

Spomin in urjenje spomina

1

Ljudje se lahko naučimo izjemno veliko različnih stvari. Lahko se naučimo tujih jezikov, brati, računati, hoditi, voziti avto, popravljati stroje, izpolnjevati obrazce, in še in še bi lahko naštevali. Vse to učenje bi bilo nesmiselno, če si nič od naučenega

ne bi tudi zapomnili. Spomin je ena od najbolj presenetljivih

človekovih zmožnosti.

Ob najmanjši zunanji pobudi se nam pred očmi zvrstijo dogodki iz preteklosti z vsemi podrobnostmi, s prizori, čustvi, z zvoki, celo okusi in vonjavami. Spomin nam omogoča, da presojamo, posplošujemo, rešujemo probleme, komuniciramo itd., s pomočjo že naučenih dejstev. Omogoča nam upravljanje s časom, primerjanje preteklosti s sedanjostjo, načrtovanje in predvidevanje prihodnosti …, celo zavedanje sebe temelji na spominih iz preteklosti. Toda spomin nas tudi nepričakovano pusti na cedilu in to mnogokrat ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali.

Različni raziskovalci so skušali razložiti delovanje spomina. Precej priznan model strukture spomina je trifazni model, ki sta ga razvila Atkinson in Shiffrin. Ločujeta trenutni spomin ali senzorni

register, kratkotrajni ali delovni

spomin in dolgotrajni spomin.

Dražljaji morajo prepotovati pot od trenutnega spomina prek kratkotrajnega do dolgotrajnega, ki šele omogoča uskladiščenje določenih informacij.

Trenutni spomin predstavlja fazo selekcije oz. izbora dražljajev, ki bodo šli v obdelavo. Zanimivo je, da se le majhno število iz množice

2

najrazličnejših dražljajev, ki nenehno bombardirajo naš organizem, uspe prebiti naprej, večji del pa se jih porazgubi. Gre za neke vrste varnostni filter, ki ščiti našo duševnost pred poplavo vseh vtisov.

V kratkotrajnem spominu so informacije, ki prihajajo iz senzornega registra. V njem se zadržijo le kratek čas, do največ dvajset sekund. Kratkotrajni spomin ima tudi funkcijo delovnega spomina, in sicer takrat, ko vanj prikličemo neke informacije, ki so uskladiščene v dolgotrajnem spominu (npr. pri reševanju neke naloge). Za kratkotrajni spomin je značilno, da ima omejeno kapaciteto skladiščenja informacij, ugotovili so, da si lahko zapomnimo približno sedem med seboj nepovezanih enot (npr. številk, besed, likov …). Dokaz za obstoj kratkotrajnega spomina je retrogradna amnezija, pojav, da po šoku ali udarcu posameznik pozabi na vse dogodke nekaj minut pred udarcem, ker je bil moten proces skladiščenja v dolgotrajni spomin, starejši spomini pa ostanejo neokrnjeni.

Dolgotrajni spomin je dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse informacije, ki so bile sprejete pred več kot 20 minutami. Dolgotrajni spomin ima ogromno, po mnenju nekaterih celo neomejeno kapaciteto. Glavni problem torej ni skladiščenje zaradi pomanjkanja prostora, temveč tako skladiščenje, ki omogoča priklic, kadar določeno informacijo potrebujemo. Določene informacije se namreč po določenem času lahko pozabijo oz. izginejo zaradi interference, prepletanja starih in novih informacij ali zaradi

3

posameznih poškodb spominskih sistemov.

Poleg procesa pomnjenja imamo opravka tudi s pozabljanjem.

Pozabljanje pomeni stopnjo izgube informacij oz. njihovo nedostopnost, saj nezmožnost spominjanja še ne pomeni, da smo informacijo izgubili za vedno. Pravzaprav ima pozabljanje v okviru kratkotrajnega spomina celo pozitivno funkcijo, saj nam omogoča, da si zapomnimo tisto bolj pomembno na račun nepomembnega.

Vsekakor je pri pozabljivosti

potrebno ločevati med normalno, bolezensko in starostno pozabljivostjo.

Če ne prej, se večina ljudi sreča s pozabljivostjo v starosti. Dokazano je namreč, da s starostjo spominske funkcije pešajo. Upad spomina je odvisen od različnih dejavnikov in okoliščin ter ne zajema vseh spominskih funkcij enako izrazito.

Starostniki imajo običajno težave s pozornostjo, z zmanjšanjem reakcijske hitrosti, zmanjšanjem kapacitete kratkotrajnega spomina in s priklicem informacij iz dolgoročnega spomina. Pogosto se ne morejo takoj spomniti določenega podatka (npr. imena, dogodka …). Na srečo pa pri starostnikih v večini primerov dobro deluje proceduralni spomin, ki skrbi za to, da lahko nemoteno izvajajo določene procese, od gibalnih do umskih veščin, ki so jih usvojili v času življenja.


14

4

Dokazano je, da lahko možgane ohranjamo v kondiciji, tako kot lahko to počnemo z mišicami našega telesa. Tako kot potrebuje telo mišično kondicijo, da zmore določene telesne napore, tako tudi možgani potrebujejo stalno miselno kondicijo, da so sposobni miselnih naporov.

Dokazano je, da konstantna miselna aktivnost, ki je drugačna od vsakodnevne rutine in monotonije, izboljša spomin in druge spoznavne sposobnosti. Naši možgani namreč ostajajo dinamični do pozne starosti in zato je pomembno, da redno izvajamo vaje za vadbo spomina ter jih na ta način ohranjamo dejavne. Raznovrstne vaje na novo povežejo nevrone med seboj ali pa utrjujejo že obstoječe povezave. To nam omogoča, da hitreje razmišljamo, povezujemo različne informacije in si tudi količinsko več zapomnimo.

Predstavljamo vam nekaj vaj, ki pripomorejo k izboljšanju spomina in zbranosti ter pri rednem izvajanju skrbijo za prožnost možganov.

Vaja 1:

Preberite spodaj naštete besede in nato v 2 minutah zapišite prebrane besede v enakem vrstnem redu, ne da bi jih še enkrat pogledali.

Zima, koledar, pismo, pikapolonica, zelje, trikotnik, njiva, morje, miš, noga, sedem,

pesem, dojenček, film, streha.

5

Vaja 2:

Spodaj je 7 slikovnih parov. Dobro si oglejte vsak par, nato zaprite oči in si predstavljaje sliko, na primer ptiča, ki sedi na roži, ali kako vlak vozi okrog televizorja. Ko ste vajo končali, pokrijte desno stran in preizkusite, ali ste si zapomnili druge slike parov. Nato skrijte levo stran in se poskusite spomniti pokritih slik.

Vaja 3:

V spodnjem kvadratu poiščite števila od 1 do 30 v pravem zaporedju (1, 2, 3…) in sicer naprej in na enak način nazaj. Lahko si pomagate tako, da s prstom pokažete na najdeno število, poskusite igro končati v treh minutah.

VRSTICE ZA VSAKOGAR


nadaljevanje


15

6

Vaja 4:

V spodnji skupini črk poiščite imena nekaterih živali. Poskusite v 3 minutah odkriti vseh 12.

Vaja 5:

V 1 minuti se spomnite 10 imen na črko J:

1. ____________________________

2. ____________________________

3. ____________________________

4. ____________________________

5. ____________________________

6. ____________________________

7. ____________________________

8. ____________________________

9. ____________________________

10. ____________________________

Nove vaje sledijo v naslednji številki

7

Viri:

• Bistrina spomina. (b.l.). Dostopno na: http://www.bistrinaspomina.si/o_spominu.html (Pridobljeno 2.5.2013).

• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

• Pentek, M., Kogoj, A., Vakselj, N., Škerlep, M. (1996). Vaje za krepitev spomina in zbranosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije.

• Šešok, S. (2006). Spomin- Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vestn, 75, str. 101-104.

• Vpliv starosti na pešanje spomina. (2012). Dostopno na: http://memohelp.si/vpliv-starosti-na-pesanje-spomina/ (Pridobljeno 2.5.2013).

L. B.

VRSTICE ZA VSAKOGAR


nadaljevanje


16

Današnji časi so tako drugačni od časov izpred petdesetih ali več let. Verjetno se vsi spomnimo, ko so nam o tistih časih govorile babice in dedki. Zato sem se odločila, da eno izmed zgodb tistega časa tudi zapišem.

Pogovarjala sem se z zakoncema, ki sta lansko leto praznovala šestdeseto obletnico poroke. Gospa stara 85 let in gospod 84 let. Zgodb, ki jih imata na zalogi je ogromno, le delček teh pa bom zapisala tukaj.

1

V otroštvu sta oba živela v majhni vasi trideset kilometrov iz Ljubljane, kamor sta tudi hodila v osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je gospa obiskovala srednjo uršulinsko šolo, nato je pet let delala v tovarni. Bila pa je tudi kurirka za partizane. Ker je nekdo izdal, da je kurirka, so jo Nemci zaprli za pol leta. Najprej je bila v Sloveniji, nato so jo odpeljali na prisilno delo v

Judenberg. Delali so na kmetijah. Takrat je bila stara sedemnajst let.

Zanimalo me je, ali so jim dali kaj jesti. Povedala je, da so dobili

hrano trikrat na dan, v majhnem plastičnem lončku. Največkrat je bila to svinjska pesa ali razne pomije, mogoče pa so dobili tudi kakšen manjši kos kruha. Ni bilo tipično koncentracijsko taborišče, vendar pa so tudi tam ubijali ljudi. Sama pravi, da je preživela, ker njen prekršek v tistem času ni bil tako velik. Po kapitulaciji Nemčije so bili vsi osvobojeni. Odpeljali so jih do Jesenic, od koder so sami odšli domov. Pove, da jih je ob prihodu na Jesenice pričakala hrana, vendar je sama ni jedla, ker jim niso ponudili pribora.

Gospod je po končani osnovni šoli obiskoval triletno srednjo obrtno šolo za vajenca, kjer se je izučil za ključavničarja. Pri osemnajstih letih

2

je odšel v Mladinsko delavsko

brigado. Leta 1947 je odšel v vojsko

v Sarajevo, kjer je pomagal graditi železniško progo Šamac – Sarajevo. V vojski v Srbiji je deloval kot šef kuhinje. Kuhali so za kar 2000 vojakov. Pravi, da še danes ne ve, zakaj so ga izbrali za šefa kuhinje, saj ni imel nobenih izkušenj. Pravi pa, da so takrat imeli vse podatke o njem. Povedal je en primer, kako so skuhali obrok za tako ogromno število vojakov. Pripeljali so dva tovornjaka zelja, nato so zelje prepolovili s sekirami in ga zmetali v ogromne kotle, kjer so ga nato skuhali za vse vojake. V vojski je bil dve leti. Ko se je končno vrnil domov, je imel le dva dni časa za počitek, nato pa so ga že pozvali na delo. Delal je kot kuhar v Mladiki; to je bilo v času spopadov za Trst. Danes ima v Mladiki svoje pisarne Ministrstvo za zunanje zadeve, takrat pa je bila to bolnišnica za oficirje. V Mladiki ni le delal, ampak je tam tri mesece tudi živel. Pove, da so bili ostali kuharji in perice kar jezni nanj, saj je brez šole postal glavni kuhar in s tem tudi njihov šef. V Mladiki so imeli veliko zaloge čokolade in kave. Omenjene

dobrine so bile v tistem času luksuz

in jih nisi mogel dobiti v trgovinah, oficirji pa so imeli te privilegije. Ker je imel gospod dostop do skladišča, je lahko prinesel domov nekaj

3

čokolade, da so se posladkali.

Poročila sta se leta 1952, rodila sta se jima dva sinova. Ker sta imela v lanskem letu 60. obletnico poroke, me je zanimalo, kako sta jo praznovala. Skromno, sta mi odvrnila, da sta si poleg kave privoščila še kosilo, nekje blizu doma.

Kakšno je bilo otroštvo? Gospa

pove, da starejši niso upoštevali otrok. Pozimi so morali z vozom tovoriti gnoj v hrib. Zgodilo se je, da včasih niso mogli niti dihati, vendar ni bila navada, da bi otroke vozili k zdravniku. Gospod pove, da mu je mati umrla pri devetnajstih letih, tako je njegova najstarejša sestra (takrat stara štirinajst let) prevzela vsa hišna opravila. Oče je bil tisti, ki je prinašal domov denar. Doma so imeli manjšo kmetijo z dvema prašičema, dvema kravama in s telico. Ker niso imeli dovolj hrane, da bi jih nahranili, so trnje zmešali s travo.

Ste imeli kaj časa za igranje kot današnji otroci? Gospa pove, da ne

veliko, saj je bilo potrebno delati. Tepli so jih s palico. Spomni se, da je enkrat odšla k sosedom, čeprav ji je oče naročil, naj ostane doma. Ko se je vrnil domov in videl, da je ni doma, jo je pretepel s trnovo šibo. Pove, da je takrat tepež zalegel. Tudi v šoli so jih tepli s palico. Spomni se, da je učitelju rekla, da ima ajdovca

v glavi (je brez pameti) in si je s tem prislužila deset udarcev.

Gospod pove, da so bili v tistih časih med premožnejšimi družinami. Leta 1964 je kupil prvi avto, nam vsem znan kot fičo. Bil je eden redkih, ki

je imel avto. Pove, da takšnih

VRSTICE ZA VSAKOGAR

Zgodbe preteklih dni


17

VRSTICE ZA VSAKOGAR

Zgodbe preteklih dni

nadaljevanje

4

različnih aparatov, kot jih imajo danes, niso imeli. Radio so dobili leta 1968, dve leti pozneje pa televizor. Za kuhanje so imeli štedilnik na drva. Ker so bili lonci za kuho zelo dragi, so jih popravili, ko so dobili kakšno luknjo; ni bilo tako kot danes, ko enostavno kupiš nov lonec. Za gretje so imeli peč; gospa se spomni (ko je bila otrok), da je bilo toplo, saj je bila peč ves čas v uporabi, ker so v njej tudi kuhali. Pove, da so bile zime precej hujše, kot so sedaj, saj se je temperatura spustila tudi do -30 stopinj. Spomnita se, da je bilo leta 1952 kar dva metra snega, ki so ga kidali prav tako kot sedaj. Njena mama je vstajala ob štirih zjutraj, da je zamesila kruh, tako jih je vsak dan pred odhodom v šolo čakal sveže pečen kruh. Enkrat na teden so jedli tudi meso, drugače pa ješprenj, zelje, ričet, ovseno kašo itd. Kis so pridelali iz jabolk, olje pa so kupovali v trgovini. Ob nedeljah so po navadi jedli tudi juho. Ko je bilo konec vojne, so imeli dostop tudi do riža in makaronov. Gospod poudari, da si v Ljubljani lahko kupil vse dobrine, ki si jih želel, le da si imel dovolj denarja. Gospa se spomni, da so zaradi primanjkovanja hrane otroci stali zraven mame, ko je lupila jabolko, in jedli olupke. Ko sem vprašala za telefon, sta se mi nasmehnila in povedala, da so dobili telefon šele okoli leta 1980.

Kako ste se dogovarjali za kakšno zadevo? Zato me je zanimalo, kako

so se dogovarjali za kakšno zadevo. Gospod pove, da si se enostavno usedel na vlak in odšel do človeka, ki si ga potreboval. Če ga ni bilo doma, si pač moral priti še enkrat. Tudi prali so na roke, v bližnjih

5

potokih, po gozdovih pa so imeli tudi rezervoarje z vodo. Pravita, da je bil tudi kolo takrat luksuz, povesta, da si bil pravi gospod, če si

imel kolo. In ne kot sedaj, ko ljudje še dobra kolesa mečejo stran. Za pospravljanje so uporabljali sirkove in brezove metle, saj sesalca še niso poznali.

Spominjata se, da so prvič odšli na morje leta 1975 in od takrat dalje vsako leto. Ker je bil gospod član in nekaj časa tudi predsednik železničarskega sindikata, je bilo letovanje na morju zelo poceni, zato so si ga tudi lahko privoščili. Na smučanje niso hodili, so se pa otroci naučili smučati na bližnjem hribu, saj takrat še ni bilo smučarskih središč in infrastrukture.

Kako ste praznovali praznike, na enak način kot danes? Gospod

pove, da so novo leto praznovali kot veselico. En sosed je prinesel harmoniko, zbrala se je vsa vas. Gospa doda, da so se igrali Rehtar

bit, kjer je en posameznik drugega udaril po riti, ta pa je moral ugotoviti, kdo ga je udaril. Gospa pove, da so veliko noč praznovali podobno kot danes, le da so prej vsi nesli dobrote na žegen v cerkev. Za pusta so se ravno tako našemili, razlika je bila le, da so maske naredili doma in jih niso kupili. Mama je spekla krofe. Nato so šli po hišah in po navadi dobili denar ali pa krofe.

Kje vidita razliko med današnjimi in takratnimi časi? Gospa pove,

da so bili ljudje bolj pridni, bolj

delavni in pohlevni, kar delno pripisuje tudi temu, da ni bilo

6

alkohola v takšnih količinah kot sedaj. Strinjata pa se, da je sedaj bolje kot včasih, saj včasih ni bilo različnih dobrin, kot sta kava in sladkor. Vendar je bil večji mir ter manj slabih stvari. Hrana ni bila zastrupljena, voda je bila bolj zdrava, ker se v kmetijstvu škropiva niso uporabljala. Tatvin po hišah ni bilo. Asfaltiranih cest v tistih časih ni bilo, dobili so jih šele po letu 1980, razen v večjih mestih.

Povesta, da sta do sedaj v svojem življenju zamenjala štiri valute. Najprej so bile marke, nato dinar, temu je sledil tolar, sedaj pa evro.

Dobro je, da nas starejši s svojimi življenjskimi

zgodbami opominjajo, kako je bilo včasih, da ne

pozabimo in znamo ceniti vse, kar imamo danes. Torej,

ko boste imeli možnost govoriti s starejšimi ljudmi,

jih le povprašajte o tistih časih, verjemite, da ima vsak na zalogi ogromno zgodb in

izkušenj!

Iskrena hvala obema sogovornika za njuno življenjsko pripoved in še na mnoga zdrava skupna leta.

S. R.


18

VRSTICE ZA VSAKOGAR

Sprehod po Ljubljani – užijmo sončne žarke, pojdimo v naravo


19

VRSTICE ZA VSAKOGAR

Sprehod po Ljubljani – užijmo sončne žarke, pojdimo v naravo

nadaljevanje


20

INTERVJU

Delovna terapevtka v domu starejših

1

Nepogrešljiv člen v ekipi strokovnjakov, ki skrbijo za celostno obravnavo starostnikov v domu, je tudi delovni terapevt. V Sloveniji deluje približno 500 delovnih terapevtov. Delovna terapija je pri nas še vedno premalo znana veja terapevtske obravnave. Posebnosti in izzive tega poklica je predstavila Mili Medved, delovna terapevtka v domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Prodorna sogovornica v pogovoru pojasnjuje, zakaj je delovna terapija v starosti pomembna in kako pomemben vpliv na stanovalce imajo medgeneracijske dejavnosti. Kaj vas je pritegnilo k študiju delovne terapije? Koliko časa ste že delovna terapevtka v domu? Želela sem delati z ljudmi, jim pomagati, zato sem se odločila za zdravstvo. Delovna terapija je bila pred 30 leti še zelo nepoznana stroka, vendar me je pritegnil opis poklica, kjer so bila na prvem mestu zahtevane veščine ustvarjalnost, spretnosti, kreativnost, dobra komunikacija. Po študiju delam ves čas s starostniki, v DSO Moste že 20 let. Kakšna je razlika med delovno terapijo in fizioterapijo? Poklica se zelo dopolnjujeta. Fizioterapevt klientu lajša bolečine, mu razgiblje sklepe in veča mišično moč; delovni terapevt pa njegovo delo nadgradi z namensko aktivnostjo. Klient preko dela- okupacije izboljšuje ali se na novo nauči aktivnosti, ki so zanj pomembne – npr. oblačenje, hranjenje, uporaba računalnika, ohranjanje spomina, iti na banko … Zakaj mislite, da ta poklic ni bolj prepoznaven?

2

Poklic je vedno bolj prepoznaven, veliko aktivnosti poteka v tem smislu. Pri nas je prisoten šele od 60. let prejšnjega stoletja in doslej je študij dokončalo okoli 500 študentov. V svetu, predvsem v Skandinaviji, pa je ta poklic zelo cenjen. K vam prihajajo tudi študentje na prakso. Opažate kakšne razlike v primerjavi s časom, ko ste bili sami študentka? Študentje, ki prihajajo na prakso, so zelo samozavestni in imajo veliko znanja. Študij se spreminja, vedno več poudarka je na integriteti klienta in partnerskemu odnosu klient –terapevt. Modeli in pristopi se razvijajo, ves čas se je treba dodatno izobraževati in študentje mi pomenijo tudi možnost, da ohranjam korak z razvojem stroke. Predvsem pa je njihova prisotnost dobra za stanovalce, ki jih imajo v obravnavi. Zaposleni ste v domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Kako poteka delovni dan v domu? Kaj stanovalci najraje počnejo? Vsi zaposleni se trudimo, da bi bil dan stanovalcev čim bolj podoben dnevu doma. Tisti, ki se še zmorejo urediti, vstanejo navadno zelo zgodaj in pred zajtrkom tudi pospravijo sobo. Druge pa »zneguje« negovalno osebje in jim pomaga. Po zajtrku poteka mnogo aktivnosti: razgibavanje, individualne terapije, delo v delavnici, skupine za miselni trening in druženje po oddelkih … Posamezniki se pritožujejo, tako kot večina upokojencev, da nimajo nobenega časa. Popoldan je namenjen počitku, obiskom svojcev, prireditvam, sprehajanju. Najraje pojejo, se sprehajajo in

3

opravljajo razna gospodinjska dela. S katerimi težavami se največkrat soočate pri svojem delu? Kje vidite prostor za izboljšave? Kot delovna terapevtka se vključujem v vse aktivnosti stanovalcev preko celega dneva. Stanovalcev je 210, jaz pa sem sama in to je največji problem. Seveda je tudi drugega kadra premalo. Vprašajte stanovalke v delavnici. Ko pridem kaj iskat, me zasujejo z vprašanji, jaz pa jim lahko le rečem: »Ni me tu, niste me videli.« in tečem naprej. Kakšna je starostna struktura stanovalcev v vašem domu? Visoka: Od skupno 210 stanovalcev jih je 90 starejših od 85 let, povprečna starost pa je 83 let. Je starostnike težko motivirati? Starostnik težko najde motivacijo, ker omejitve na funkcionalnem področju nanj vplivajo, da se čuti nesposoben. Kot terapevtka moram

poznati njihove izkušnje, vrednote, interese, navade in spretnosti, da jim ponudim aktivnosti, ki so zanje pomembne in smiselne, da uspešno sodelujejo; in uspeh veča motivacijo. Družba se vse bolj zaveda pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja. Kakšni so učinki sodelovanja otrok in starostnikov z vidika delovne terapije? Mladi prinesejo v Dom mladost in življenje, starejši pa dobijo možnost, da svoja znanja in izkušnje podelijo z njimi ter se tako počutijo koristni. To je zanje motivacija, spodbuda, da najdejo smisel tudi na drugih področjih, so bolj aktivni in njihovo življenje je kvalitetnejše – to pa je tudi cilj delovne terapije.


21

INTERVJU

Delovna terapevtka v domu starejših

nadaljevanje

4

Z Društvom Novita sodelujete že več kot eno leto, v katerem smo izvedli kar nekaj ustvarjalnih in pogovornih delavnic. Kaj sodelovanje z našim društvom pomeni za vaš dom? Z društvom zelo radi sodelujemo. Z otroki smo vedno sodelovali, sedaj pa skupaj z Novito iščemo ideje in aktivnosti. Njihove prostovoljke vse organizirajo, nam pa prihranijo čas in se lahko več posvetimo drugim aktivnostim. V domu imate kar nekaj stanovalcev z demenco. Kaj za takšne stanovalce pomeni sodelovanje z mladimi? Otroci so zelo empatični in takoj najdejo stik z osebami z demenco. Čas otroštva jim je najdlje v spominu in z otroki se radi pogovarjajo, jim dajejo nasvete, se igrajo in smejijo z njimi. To jih sprošča, daje zadovoljstvo in znak, do so koristni in del družbe, čas jim hitro mine, hkrati pa so bolj mirni pa tudi utrujeni. Samo pozitivno. Podatki kažejo, da je stanovalcev domov za starejše vedno manj in so nekateri domovi slabo zapolnjeni. Zakaj je tako? Že dalj časa skupnost socialnih domov opozarja, da je treba več narediti za bivanje starostnikov v domačem okolju, ne pa graditi domove za starejše. Domska oskrba znaša na dan približno toliko kot ura pomoči na domu in je torej relativno zelo poceni. V času krize pa pride prav vsak evro in brezposelni otroci živijo tudi s pomočjo pokojnin staršev, pa tudi več časa imajo, da skrbijo zanje …

5

Starostniki so ena od skupin, ki odpirajo neverjetne možnosti delovanja delovnih terapevtov, saj bi jih lahko usposobili, da bi dlje časa živeli v svojem okolju in jim ne bi bilo treba oditi v dom za starostnike. Menite, da v Sloveniji naredimo dovolj za to, da bi starejše čim dlje obdržali doma? Strinjam se, da je to veliko področje eno največjih možnosti delovanja delovnih terapevtov. Ostati čim dlje aktiven in skrbeti zase je želja vsakogar. Premalo se naredi na tem področju in kot sem že omenila, domovi za starejše so po mojem mnenju še vedno prepoceni. Že manjši, včasih samo enkraten

poseg delovnega terapevta v okolju - stanovanju lahko doprinese, da starostnik ohrani samostojnost. Zaposlovanje delovnih terapevtov za delo na terenu je zelo majhno. Zelo malo zdravstvenih domov zaposluje tudi delovnega terapevta. Nekaj je delovnih terapevtov zasebnikov, ki pridejo tudi na dom. Na vsak način premalo, pa tudi časi niso nič kaj spodbudni, saj mnogi kolegi trošijo čas že z iskanjem potrditve svojega dela v lastni instituciji, kjer so zaposleni. Naši najboljši promotorji so zadovoljni posamezniki. P. C.


22

Beseda prostovoljca

1

Družba je postala zelo individualistična. Vsak se umika v nek svoj svet, v svoje težave, svoje probleme, ki jih po svojih najboljših močeh rešuje sam. Posledica takšnega načina delovanja je tudi vedno večji prepad med generacijami. Otroci ne vedo več, kako so se njihovi dedki in babice igrali, kakšne se bile njihove vrednote … Na drugi strani pa starejši čedalje manj vedo o otrocih in njihovem svetu.

Da bi se ti na videz različni svetovi lahko spet povezali in bi si različne generacije med seboj lahko pomagale in vzpostavile neko novo kvaliteto odnosov, je tukaj društvo Novita.

Da želim postati prostovoljka v društvu Novita, sem se odločila ravno zaradi zavedanja, da je potrebno ponovno zgraditi most med različnimi generacijami. S spremembami lahko ustvarimo prijaznejšo ter bolj povezano in solidarno družbo. Del tega sem želela postati tudi sama, saj verjamem, da je treba s spremembo začeti najprej pri sebi.

Da ne bi ostalo le pri razmišljanju in praznih besedah, sem se aktivno vključila v delo prostovoljke na medgeneracijskih delavnicah. Kakšnih večjih pričakovanj v zvezi s samim prostovoljskim delom nisem imela, saj sem vedno odprta za novosti in pripravljena na nove izzive. Pa vendar … Kljub temu da se mi zdi koncept medgeneracijskega povezovanja zelo dober in ga podpiram, sem

2

imela na prvem srečanju z dvema tako različnima skupinama, kot so otroci in starostniki, manjše pomisleke, kako ti dve skupini združiti ali, kaj narediti, če ne bosta dobro sodelovali ipd. Kajti večkrat je sama zamisel dobra, v praksi pa težje izvedljiva. Ampak takšni pomisleki so se kaj hitro razblinili. Otroci so z zanimanjem poslušali pripovedovanje starostnikov o drugačnem načinu življenja, kot so ga sami vajeni danes. Prav tako je bilo neprecenljivo videti starostnike, ki so z nasmeškom pozdravljali otroke ob koncu srečanja in jih vabili, naj jih še obiščejo. Takšne in podobne izkušnje so tudi mene notranje obogatile in tako sem kot prostovoljka društva Novita še z večjim veseljem aktivno sodelovala pri medgeneracijskih delavnicah. To notranje zadovoljstvo se je na ta način širilo tudi izven meja društva in medgeneracijskih delavnic na vsakdanje življenje in tako pripomoglo k drugačnemu pogledu na sodelovanje različnih generacij. Predvsem pa mi je dalo še eno potrdilo, da je vse mogoče in da lahko z združenimi močmi nastanejo tako lepi izdelki kot tudi nova raven odnosov – toplejših, strpnejših in predvsem prijaznejših.

Prostovoljka T. Š.


23

NAJ ZADIŠI IZ KUHINJE

KOKOSOVA RULADA (brez peke)

SESTAVINE:

TESTO: • 350 g Albert keksov

• 200 g sladkorja

• 1 žlica kakava • 1 rezina (vrstica) čokolade

POSTOPEK:

Albert kekse zmelješ in preliješ z vročo vodo s sladkorjem, dodaš kakav in stopljeno čokolado ter narediš gosto maso (testo) primerno za valjanje.

3-5 žlic vode zavreš in zmešaš s sladkorjem, da se ves raztopi in zmešaš skupaj s kokosovo moko. Ko se nekoliko ohladi, dodaš še margarino, ki jo penasto umešaš.

Na peki papir posut s sladkorjem potlačiš testo in ga razvaljaš na enako debelino (priporočena debelina 0,5 cm) Nanj enakomerno naneseš ohlajen nadev. Vse skupaj zviješ tako, da ima rulada max. 5 cm premera (odvisno, kako velika kolobarčke želite) in daš v hladilnik za 1 uro.

Rulado lahko pozneje serviraš tako, da jo narežeš na tanke kolobarčke.

HRUSTLJAVE BANANE Z LIMONINO OMAKO

SESTAVINE (za 4 osebe):

BANANE • 4 banane

• 2 jajci

• 100 g ostre moke • vanilijev strok

• ščepec soli

• žlička sezamovih semen • 50 g kokosove moke

POSTOPEK:

Banane olupimo in jih po dolžini razpolovimo. Jajca z moko umešamo v gladko maso, narahlo posolimo, dodamo sredico vanilijevega stroka, kokosovo moko in prilijemo sojino mleko. Masa mora biti precej gosta, da nam ne steče po pekaču. Koščke banan potopimo v testo in jih položimo na pomaščen pekač. Potresemo s sezamom in jih zapečemo v vroči pečici 10 - 15 min. pri 180 - 200 stopinj celzija.

Medtem pripravimo omako: v ponvi raztopimo sladkor in ga rahlo karameliziramo. Dodamo tanke rezine limonine lupinice. Škrob razmešamo v limoninem soku ter prilijemo h karamelu. Dolijemo še rum in pomarančni sok ter vse skupaj na hitro pokuhamo. Omako prelijemo po pečenih bananah in jih postrežemo.

NADEV: • 100 g sladkorja

• 100 g kokosove moke

• 100 g margarine

OMAKA: • 1 dl sojinega mleka

• 1 neškropljena limona

• 2 žlički škroba • 100 g trsnega sladkorja

• 0,5 dl belega ruma

• 2 dl svežega pomarančnega soka


24

Za krajši čas

Misel za vas

Življenje je simfonija za tiste, ki imajo ušesa, da slišijo; toda res redki so ljudje, ki glasbo slišijo. Zakaj? Ker pridno poslušajo hrup, ki sta jim ga v glave vnesli njih pogojenost in programiranost. Da boš res slišal simfonijo, moraš biti občutljiv za vsak glas slehernega instrumenta v orkestru. (Anthony de Mello)


25

Pristopna izjava

!Spletna(stran:!www.drustvo+novita.org!

e+mail:!info@drustvo+novita.org(Tel.:(070+285+081(

(

(

Pristopna izjava Spodaj podpisani/a ________________________________________, rojen/a___________________, Ime in priimek zapišite s tiskanimi črkami

Stanujoč/a ___________________________________, poštna št., kraj ________________________,

e-pošta_____________________________________, tel.___________________________________, izjavljam, da želim postati član/članica Društva NOVITA ter da sem seznanjen/a s statutom društva in da ga bom spoštoval/a.

Letna članarina znaša (ustrezno označite)

10€ (upokojenci, študenti, brezposelni)

20€ (zaposleni)

brezplačno za otroke do 15. leta

50€ pravne osebe

Članarino nakažite na račun Društva Novita, po spodnjih podatkih:

TRR odprt pri PBS: SI56 9067-2000-0792-745 Namen: plačilo članarine za leto 201�

Koda namena: OTHR

Referenca/sklic: datum plačila

Kraj in datum Podpis

_______________________________ ________________________________

Zakoniti zastopnik Če je oseba mlajša od 15. let ________________________________

Prosimo, da nam natisnjeno in podpisano izjavo pošljete na naslov:

Društvo Novita Brezje pod Nanosom 3a

6225 Hruševje (

Postanite član Društva Novita in s tem podprite prizadevanja Društva. Član društva lahko postane vsak, ki izpolni pristopno izjavo, se zaveže, da bo deloval v skladu s Statutom društva in plačeval članarino.

Letna članarina znaša

• 20 € za zaposlene

• 10 € za brezposelne osebe, dijake in študente

• 50 € za pravne osebe

• za otroke do 15. leta je brezplačna.

Pristopno izjavo najdete v glasilu.

Postani prostovoljec V Društvu Novita vam nudimo veliko različnih možnosti, kjer lahko izrazite svojo kreativnost in celo odkrijete kakšen skriti talent, za katerega morda niste vedeli, da ga imate. Odločitev za prostovoljno delo ni vedno lahka. Vprašati se moramo, kaj je tisto, kar nas razveseljuje in na kakšen način se lahko vključimo v mnoge dejavnosti, ki jih ponujamo različne organizacije. Izkušnje, ki jih pridobimo s prostovoljnim delom, so neprecenljive.

Kako se vključiti? Na naši spletni strani najdete aktualne projekte in dejavnosti. Če bi se radi z nami posvetovali, smo dosegljivi preko telefona ali elektronske pošte. Če niste prepričani, ali je delo s starejšimi ali mladimi za vas, vas vabimo, da se udeležite kakšne naše delavnice. Morda vas bo ravno ta izkušnja prepričala, da se nam pridružite.

druga številka

Documents