Številka 34

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto X, št. 1 (34) - marec 2007

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

Jože Ilc

Zakonske zamudne obrestistroškov postopka

Dida Volk

Spremembe ZIZ v letu 2006

doc. dr. Konrad Plauštajner

Gradbeni spori

mag. Srđan Šimac

Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke (3. del)

dr. Bojan Kukec

Intervju z mag. Rudijem Voukom

odvetnik st-34-prelom-OK:odvetnik st/31-prelom 3/20/07 11:50 AM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikJože Ilc: Zakonske zamudne obresti stroškov postopka

ČlankiDida Volk: Spremembe ZIZ v letu 2006

doc. dr. Konrad Plauštajner: Gradbeni spori

Članki – primerjavemag. Srđan Šimac: Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove

stranke (3. del)

IntervjuMag. Rudi Vouk: Zavzemanje za manjšinske pravice je idealistični

konjiček (dr. Bojan Kukec)

Odvetniška zbornica SlovenijeIz dela UO OZS (Tanja Sedušak)

StatistikaOdvetniška tarifa

Sodna praksa VS RSOpustitev ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ni nujno kršitev 88. člena

ZDR (dr. B. K.)

Recenzije Mag. Boštjan Tratar in Matjaž Rems: Pritožbe – zbirka vzorcev s

pojasnili in sodno prakso (dr. Bojan Kukec)Dr. Martina Šetinc Tekavc: Konkurenčna prepoved v statusnih,

pogodbenih in delovnih razmerjih (dr. Bojan Kukec)

Prikazi Vzorci aktualnih pogodb (Ana Jug)

Mag. Suzana Gale Robežnik in Romana Kuhar Puc: Reševanjeinsolventnih postopkov v praksi (Andrej Razdrih)

Pravna zgodovinadr. Janez Kranjc: Burna dvajseta leta prejšnjega stoletja

Magistrske naloge Obdavčitev dohodkov športnikov (dr. Bojan Kukec)

Mediji o odvetništvuDržava odgnala odvetnike od azila (dr. B. K.)

Ustavno sodišče RSBoštjan Koritnik: Ustavnemu sodišču grozi ohromitev

RekreacijaTibor Gregl: Odvetniki nogometaši obranili naslov

Metod Žužek: Skilex 2007

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (6. poglavje)

RazvedriloŠale o odvetnikih

Anekdota (iz dela uredniškega odbora Odvetnika)

Zgodovinadr. Peter Čeferin: Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška

zbornica v letih 1979/1981

Novice ZIZ-E: podzakonski akt že aprila (I. V.)

Za učinkovitejše sodstvo (I. V.)Odločitve evropskega ombudsmana (I. V.)

E-kazenski vpisnik (I. V.)Spremembe OZ (B. K.)

EditorialJože Ilc: Statutory default interest on costs of proceeding

ArticlesDida Volk:: Amendments of Execution of Judgments in Civil Mattersand Insurance of Claims Act (ZIZ) in the year 2006doc. dr. Konrad Plauštajner: Construction disputes

Articles – comparisonsSrđan Šimac, LL.M.: Why mediation is beneficial for attorneys and theirclients? (part 3)

InterviewMag. Rudi Vouk, LL.M.: Striving for minority rights is an idealistichobby (by dr. Bojan Kukec)

Bar Association of SloveniaThe work of the Managing Board of the Bar Association of Slovenia(Tanja Sedušak)StatisticsAttorneys’ price list

Jurisprudence of the Supreme Court of Republic of SloveniaOmission of offering of a new employment contract is not necessarily aviolation of Article 88 of the Employment Relationships Act (by dr. B.K.)

CritiqueBoštjan Tratar, LL.M. and Matjaž Rems: Complaints – collection ofspecimens with explications and case-law (by dr. Bojan Kukec)Dr. Martina Šetinc Tekavc: Prohibition on competition clause in status,contractual and employment relationships (by dr. Bojan Kukec)

ReviewsSpecimens of topical contracts (Ana Jug)Suzana Gale Robežnik, LL.M. and Romana Kuhar Puc: Solving ofinsolvency proceedings in practice (by Andrej Razdrih)

History of lawdr. Janez Kranjc: Stirring twenties of the last Century

Master of science thesisTaxation of sportsman’s incomes (dr. Bojan Kukec)

Attorneys in mediaThe State drove attorneys away from asylum (by dr. B.K.)

Constitutional CourtBoštjan Koritnik: The Constitutional Court threatened to be paralysed

RecreationTibor Gregl: Attorney football players preserved the titleMetod Žužek: Skilex 2007

From the court hallsIgor Karlovšek: Murder of Sonja Lipec (chapter 6)

AmusementJokes about attorneysAnecdote (from the work of the editorial board of “Odvetnik”)

Historydr. Peter Čeferin: From the archives of the Bar Association of Slovenia –the Bar in years 1979/1981

NewsZIZ-E: Implementing regulation already in April (I.V.)For more efficient judiciary (I.V.)Decisions of the European ombudsman (I. V.)E-Criminal record (I. V.)Amendments of the Code of Obligations (B. K.)

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Tibor Gregl, odvetniški pripravnik v Grosupljem. Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani – specialistcivilnega materialnega in procesnega prava. Ana Jug, odvetnica v Novi Gorici. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik,univ. dipl. pravnik, Pravna praksa, GV Založba, d.o.o. Dr. Janez Kranjc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Doc. dr. Konrad Plauštajner, odvetnik v Ljubljani. AndrejRazdrih, odvetnik v Ljubljani. Tanja Sedušak, v. d. glavne tajnice OZS. Mag. Srđan Šimac, predsednik Visokog trgovačkog suda(gospodarskega sodišča) Republike Hrvaške v Zagrebu. Dida Volk, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Irena Vovk, novinarkaurednica Pravne prakse.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 35/2007!

3

5

13

15

17

20

22

26

28

30

31

34

35

36

37

38

1314232325

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. prav., sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-34-prelom-OK:odvetnik st/31-prelom 3/20/07 11:50 AM Page II

3Odvetnik 34/marec 2007

Tožnik vloži tožbo, s katero zahteva varstvo kršenepravice. V tožbi zatrjuje, da je toženec dolžan izpol-niti obveznost, ki jo tožniku dolguje. Sodišče odlo-

ča o zahtevku, ki je zapadel do konca glavne obravnave vskladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP. Upoštevati mora-mo utemeljenost zahtevka in s tem povezano zapadlost.

Kdaj zapade toženčeva obveznost? Toženčeva obveznostzapade takrat, kadar tožnik ne izpolni poslovne obveznostiali povzroči neposlovno obveznost (odškodnino, obogati-tev).

Pri pogodbeni obveznosti je vodilo 289. člen OZ, kidoloča:

»Če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obvez-nosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev neke-ga roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obvez-nosti, dolžnik pa po svoji strani od upnika, da izpolnitevtakoj sprejme.«

Obveznost zapade v skladu z dogovorom ali pogoji po289. členu OZ. Kadar se pogodba razveže, vsaka strankadolguje drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imelaod tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti. Po petemodstavku 111. člena OZ mora stranka, ki vrača denar, pla-čati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo. Pri kršitvipogodbene obveznosti ima upnik po prvem odstavku 243.člena OZ pravico do navadne škode in izgubljenega dobi-čka, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogod-be kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva,ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.Subsidiarno se pri povrnitvi škode, ki je posledica prekr-šitve pogodbene obveznosti, uporabljajo določila o nepo-godbeni škodi po 246. členu OZ.

Pri nepogodbeni obveznosti odškodninska obveznostzapade od trenutka nastanka škode po 165. členu OZ. Podrugem odstavku 168. člena OZ se povračilo škode odmer-ja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon nedoloči kaj drugega (npr. četrti odstavek 168. in 169. člen

OZ). Pri obogatitvi se mora upoštevati 193. člen OZ, kidoloča:

»Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pri-dobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obre-sti in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pri-dobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.«

Dajatvena sodba je tista sodba, ki tožencu naloži dolo-čeno izpolnitev. Ta izpolnitev pa ni nastala z izdelavo sodbe.Dajatvena sodba vsebuje predhodno ugotovitev, da je tož-beni zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek je utemeljen, čeje toženec kršil pravila odgovornosti za poslovne in nepo-slovne obveznosti, kar določa OZ v členih, ki so že nave-deni. Dajatvena sodba ni oblikovna, ki bi kot taka ustano-vila obveznost. Obveznost je nastala na podlagi kršitvetoženčevih pogodbenih in zakonskih obveznosti. Dajatvenasodba vsebuje ugotovitev, da je tožbeni zahtevek utemeljen,in nato zaključek, da je toženec dolžan izpolniti tožbenizahtevek. Tožbeni zahtevek je vsebovan v izreku. Predho-dna ugotovitev v izreku ne obstaja.

Ugotovitev, da je tožbeni zahtevek utemeljen, je zajetav obrazložitvi sodbe. Ugotovitveni del je tako podstat dajat-vene sodbe – to se pravi njena podlaga. Izrek dajatvenesodbe pa je le predikat, to je povedek, ki izhaja iz ugoto-vitvene podstati, da je tožbeni zahtevek utemeljen in vposledici tega sodišče nalaga tožencu konkretno obveznost.

Če se povrnem k denarnim terjatvam, nikakor ni izda-ja sodbe tista osnova, ki bi utemeljevala plačilo zamudnihali zlasti pogodbenih obveznosti. Izdaja sodbe je le pov-zetek sodnega postopka in podeljeno sodno varstvo tožni-ku. Tožnikova tožba na plačilo konkretne terjatve je zah-tevek o tožnikovi pravici, ki jo mora toženec izpolniti. Toje zahtevek o glavni stvari. Pravdni stroški so stranska daja-tev, ki spremlja tožbeni zahtevek kot glavno stvar. Pravdnistroški kot stranska stvar delijo usodo terjatve kot glavne-ga zahtevka. Pravdni stroški niso nastali šele z izdajo sodbein izrekom, ki odmerja stroške strankam.

Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS v obra-zložitvi pojasnjuje:

»Noben zakon ne določa, v kakšnem roku mora zave-zanec povrniti stroške postopka (npr. na dan izdaje odloč-be, ob vročitvi odločbe, po preteku določenega roka alikaj podobnega). Rok za prostovoljno povrnitev stroškovpostopka določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali dru-gega odstavka 21. člena ZIZ. Ta rok sicer predstavlja pari-cijski rok, to je rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti. Vprimeru odločanja o stroških postopka pa je ta rok zaizpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ. Čezavezanec stroškov postopka v tem roku ne povrne, pridev zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamu-dne obresti.«

To ne bo držalo!Že separatni stroški imajo svoja pravila, kar je uteme-

ljeno v 156. členu ZPP in 165. členu OZ.

Zakonske zamudne obresti stroškov postopka

Jože Ilc

Vrhovno sodišče RS je sprejelo načelno pravno mnenje(objavljeno v Pravnih mnenjih I/2006):

»Zavezanec za povrnitev stroškov postopka, ki tečepred sodiščem, mora na zahtevo upravičenca plačati tudizakonske zamudne obresti od stroškov postopka.

Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, kiga določi sodišče na podlagi drugega odstavka 313. členazakona o pravdnem postopku (ZPP) ali drugega odstav-ka 21. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), jehkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstav-ka 299. člena obligacijskega zakonika (OZ). Zakonskezamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvidan po poteku tega roka.«

Uvodnik

odvetnik st-34-prelom-OK:odvetnik st/31-prelom 3/20/07 11:50 AM

Pravdni stroški nastajajo glede na potek pravde. Tožnikmora ob vložitvi tožbe plačati sodno takso. Sodišče boodmerilo vrnitev sodne takse šele s sodbo. Takso odmeriv nominalnem znesku, čeprav je lahko poteklo več let odnjenega plačila. Tožnik bi bil lahko upravičen zahtevatizamudne obresti od naslednjega dneva, ko je plačal sodnotakso, saj je plačilo takse obveznost; tožnik je imel izda-tek, ki se ne valorizira. Enako bi lahko veljalo za ostalestroške, ki tožniku nastajajo v sodnem postopku, če ome-nim zgolj plačilo za izvedence, priče in sodne oglede. Vsistroški so nujni, potrebni in plačani ter se ne valorizirajo.Ker mora tožnik dobiti ekvivalent svoje terjatve, je upra-vičen najmanj do plačila zamudnih obresti. Tožnikova ter-jatev kot glavni zahtevek ni nastala z izrekom sodbe, ampakže prej, takrat ko je toženec prekršil tožnikovo pravico. Čepripada tožniku obrestni zahtevek za glavno dajatev, bienako lahko zahteval tudi za stroške kot stransko dajatevin nujni izdatek za realizacijo tožbe.

Načelno pravno mnenje smatra, da rok za prostovoljnopovrnitev stroškov postopka določi sodišče na podlagi313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ (pa tudidrugega odstavka 433. člena ZPP in prvega odstavka 41.člena ZIZ). Po navedenem mnenju je to paricijski rok, kiodlaga izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. členaOZ. Paricijski rok je sodni rok. Tukaj ne gre za neko dolž-nikovo dobro voljo, ampak nalog sodišča, v katerem moraizpolniti sodbo. Paricijski rok je čas, ki odloži sodno izvr-šbo. Obveznost je že zapadla od trenutka, ko je bil tožbe-ni zahtevek utemeljen.

Če bi sledili načelnemu mnenju, da je paricijski rokprostovoljni rok, potem v tem roku (3 dni, 8 dni, 15 dni)ne bi smele teči nobene zamudne obresti. Tudi od glavni-ce ne bi smel tožnik zahtevati obresti, ker gre pač za čas,v katerem toženec ni v zamudi. To ni res. Če je tožnikprišel v zamudo denimo z dnevom vročitve tožbe in jepostopek trajal leto dni ali dalj, je dolžan plačati zamudneobresti od nastanka dneva zamude. Nemogoče bi bilo, dabi denimo zamudne obresti začele teči 1. 2. 2005, sodbabi bila tožencu vročena 1. 2. 2007 in potem bi obrestinehale teči 15 dni, kolikor je prostovoljni rok, in potemspet začele teči po preteku tega roka. Če obresti ne bismele teči v paricijskem roku za stroške, potem ne bi smeleteči tudi za glavnico. Opredelitev paricijskega roka kot roka

za prostovoljno izpolnitev bi lahko povzročila dolžnikovopravico do diskonta.

Tretji odstavek 373. člena OZ določa:»Če dolžnik predčasno izpolni de narno obveznost, ima

pravico odbiti od dolga obresti za čas od dneva plačilado zapadlosti le, če je k temu upravičen po pogodbi aliče je to v skladu z običaji.«

Paricijski rok ni nobena pravica dolžnika, ampak leobvestilo in nalog, da mora v sodno postavljenem rokuizpolniti svojo že obstoječo in priznano obveznost, sicer bosledil izvršilni postopek.

Vezati tek zamudnih obresti na potek paricijskega rokapovzroča nadaljnjo dilemo o zamudi in toženčevi obvez-nosti za zamudo in izpolnitev. Paricijski rok začne teči prvidan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naloženaizpolnitev po tretjem odstavku 313. člena ZPP. Dan izda-je sodbe je na sodbi kot listini naveden kot dan, ko jesodišče končalo postopek na prvi stopnji in naznanilo, dabo sodbo izdalo pisno. Če bi bila sodba izdana isti dan,ne bi bilo problemov. Dejstvo je, da ima sodišče po tre-tjem odstavku 321. člena rok 30 dni za pisno izdelavosodbe. Ta rok se v praksi podaljša tudi za nekaj mesecev.Tako ima sodba denimo datum 1. 3. 2006, stranki pa jevročena 1. 9. 2006.

Kaj je z vmesnim časom? Če povzemamo načelno mne-nje, toženec v tem času do prejema sodba res ne ve, kakšnosodbo je sodišče izdelalo in kakšna je njegova obveznost.Dokler toženec sodbe ne dobi, naj potem takem ne bi bilv zamudi glede na tretji odstavek 313. člena ZPP. Sodiščepa izreče v sodbi, da obresti tečejo od konkretnega datu-ma, ki je lahko pred izdajo sodbe ali se ujema z izdajosodbe.

Kdo je zdaj v zamudi: stranka ali sodišče? Kadar sodiš-če zamuja pri izdelavi sodbe, težko sprejmem sklep, da sostranke dolžne plačati sodno zamudo. Merila zamude mora-jo veljati za vse enako. Če je stranka v zamudi šele s pre-jemom odpravka sodbe, potem zamudne obresti ne bi smeleteči za glavnico tudi za ves čas, odkar je sodišče končaloobravnavo in se ubadalo s pisanjem sodbe.

Zato menim, da je načelno prav no mnenje Vrho-vnega sodišča RS neutemeljeno na podlagi stališč,ki sem jih podal v tem članku.


Uvo

dnik



Čla

nki

družbi. Uveden je institut povezanihoseb (opredelitev povezanih oseb najde-mo v 200. b členu ZIZ). V primeru prisilneprodaje dolžnikovega premoženja (pre-mičnega, nepremičnega, deleža družbeni-ka v družbi) za ceno, nižjo od ugo-tovljene oziroma ocenjene, je vsakkupec dolžan dati izjavo v smislu 200 b.člena ZIZ (povezane osebe). Če je kupecupnik ali z njim povezana oseba v smis-lu 200 b. člena ZIZ in je kupil stvar zanižjo ceno od ugotovljene oziroma ocen-jene, se šteje, da je bil upnik vendarlepoplačan do višine ugotovljene oziromaocenjene vrednosti stvari. Navedena prav-na fikcija pa velja samo, če dejanskodosežena kupnina ne zadostuje za popol-no poplačilo tega upnika.

Izjavi kupca v smislu 200 b. členaZIZ lahko upnik ali dolžnik (odvisnoseveda od vsebine izjave) nasprotujetav roku 8 dni. Pri izvršbi na premičnineo resničnosti izjave in posledično tudio višini poplačila odloča sodišče, v osta -lih primerih7 pa tako ali tako odločasodišče. Če ugotovi, da izjava kupca, dani z upnikom povezana oseba, ni resnič-na, s sklepom o poplačilu poplača upni-ka do višine ugotovljene oziroma ocen-jene vrednosti stvari. ● Odločba Ustavnega sodišča RS,

št. U-I-110/03, z dne 14. 4. 20058

obravnava določbo prvega odstavka73. člena ZIZ in s tem predlog zaodlog izvršbe tretjega.Po novem je spremenjen pogoj, na

podlagi katerega sodišče odloži izvršbona predlog tretjega. Do sedaj je moraltretji verjetno izkazati, da bi imel s takoj -šnjo izvršbo nenadomestljivo škodo,odslej pa bo svoj položaj tretjega inutemeljenost odloga na svoj predlogizkazoval tako, da bo za obstoj svojepravice na predlaganem predmetu razpo-lagal s pravnomočno sodno odločbo ali

kakšno drugo javno listino, z zasebnolistino, ki ima naravo javne listine, aliče bo obstoj svoje pravice opiral nadejstva, ki so splošno znana. V tehprimerih namreč tretji dokazuje obstojpravice z veliko verjetnostjo, ki meji žena gotovost, zato je kakršnokoli tehtan-je škode nepotrebno. Če tretjemu obsto-ja njegove pravice ne bo uspelo takoizkazati, mu še vedno ostane, da izkažeza verjetno, da bi imel s takojšnjo izvršbonenadomestljivo ali težko nadomestlji-vo škodo.● Odločba Ustavnega sodišča RS,

št. U-I-351/04, z dne 20. 10. 20059

obravnava določbo četrtega odstavka24. člena ZIZ in s tem ureditev spre-membe dolžnika po vložitvi predlo-ga za izvršbo. Kadar pride do spremembe dolžni-

ka po vložitvi predloga za izvršbo, seizvršba nadaljuje zoper novega dolžni-ka, vendar mu mora sodišče vročiti sklepo izvršbi. Novi dolžnik mora biti sez-nanjen z vsebino sklepa o izvršbi, ki seglasi na starega dolžnika, da lahkoučinkovito uveljavlja ugovor iz 12. točkeprvega odstavka 55. člena ZIZ, tj. daobveznost ni prešla nanj. To se največkratzgodi, če je dolžnik10 izbrisan iz sod-nega registra po postopku, predvide nemv zakonu o finančnem poslovanju pod-jetij, in za dolgove dolžnika do upnikovodgovarjajo (aktivni11) družbeniki.Pasivni12 družbeniki pa po vročenemsklepu lahko ugovarjajo, da terjatev niprešla nanje. Z novo ureditvijo v 56.ačlenu (ugovor novega dolžnika) pa lahkonovi dolžnik, čeprav se sklep o izvršbine glasi nanj, ugovarja sklepu o izvršbi,kadar mu ga vroči sodišče skupaj s skle-pom o nadaljevanju postopka na podla-gi petega odstavka 24. člena ZIZ, ven-dar le iz razloga po 12. točki prvegaodstavka 55. člena ZIZ.13

● Odločba Ustavnega sodišča RS,št. U-I 322/05, z dne 9. 3. 2006 obrav-nava prvi stavek tretjega odstavka97. člena ZIZ in s tem ureditevpoplačila upnika pri izvršbi na pre-mičnine.Po spremenjenem postopku mora

izvršitelj v osmih dneh po odvzemugotovine oziroma v osmih dneh popreteku roka iz četrtega odstavka 96. členaZIZ14 upniku in dolžniku osebno vroči-

Vletu 2006 pa so bile sprejetekar tri novele ZIZ, delno zara-di nekaterih ustavnih odločb

(ZIZ-C in ZIZ-D), pa tudi zaradi uskla-ditev z določbami pravnih aktov Evropskeunije in mednarodnih pogodb, ki se vSloveniji uporabljajo neposredno (ZIZ-C),in nekatere manjše spremembe zaradiuskladitev s pozneje sprejetimi zakoniin pospešitve izvršilnih postopkov. Zad-nja sprememba in dopolnitev ZIZ (ZIZ-E)sta nastali kot posledica projekta Zman-jševanje sodnih zaostankov na področjuizvršbe,5 katerega cilj so bile informa-tizacija izvršilnega postopka, njegovapoenostavitev in pospešitev ter razbre-menitev sodnikov, strokovnih sodelavcevin sodnih referentov, predvsem v fazidovolitve izvršbe.

1. Spremembe na podlagiodločb US RS

● Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004,6ki obravnava določbi drugega odstavka188. člena in drugega odstavka194. člena ZIZ, ki omogočata pro-dajo nepremičnine v izvršilnempostopku upniku po ceni, nižji odugotovljene vrednosti nepremičnine,čeprav znesek, dobljen s prodajonepremičnine, ne zadošča za poplači-lo upnikove terjatve, zato pomenitabistven in nesorazmeren poseg vdolžnikovo lastninsko pravico iz 33.člena ustave. Zakonodajalec je to odločbo upošte-

val ne le pri nepremičninah, ampak tudipri premičninah in deležu družbenika v

Spremembe ZIZ v letu 2006

Dida Volk

Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ iz leta 1998,1 ki je bil ob spre-jetju pravzaprav novela takratnega skupnega jugoslovanskega Zakona oizvršilnem postopku – ZIP,2 je v osmih letih doživel kar nekaj spremembin dopolnitev. V nepolnih štirih letih od uveljavitve3 je bila z novelo ZIZ-Aspremenjena in dopolnjena kar polovica »aktualnih« določb, torej tistih, kise večinoma uporabljajo v praksi.4

9 Ur. l. RS, št. 96/05, z dne 28. 10. 2005.10 Običajno družba z omejeno odgovornostjo. 11 Aktivni družbeniki v smislu obrazložitve vodločbi US RS, št. U-I-135/2000-77, z dne 9. 10.2002.12 Spet v smislu obrazložitve v navedeni odločbiUS RS. 13 Da obveznost ni prešla na dolžnika. 14 Roka za nasprotovanje upnika ali dolžnika izjavikupca po 200. b členu ZIZ.

7 Pri izvršbi na nepremičnine in na delež družbeni-ka v družbi.8 Ur. l. RS, št. 46/05, z dne 9. 5. 2005.

1 Ur. l. RS, št. 51/98. 2 Iz leta 1978, z obsežnejšo novelo v letu 1990. 3 Zakon je začel veljati 15. 10. 1998.4 Gl. D. Volk: Uvodna pojasnila k ZIZ, Uradnilist RS, 2002.5 Gre za projekt tesnega medinstitucionalnegasodelovanja (angl. twinning), ki poteka naVrhovnem sodišču RS.6 Ur. l. RS, št. 132/04, z dne 10. 12. 2004.



Čla

nki ti obračun terjatve z obvestilom o

delitvi kupnine ter obvestilom o pravi-ci in pravnih posledicah iz petegaodstavka tega člena.15 Če se upnik indolžnik ne strinjata z obračunom ter-jatve, lahko v osmih dneh od dneva pre-jema obračuna terjatve pri izvršiteljuvložita zahtevo, da o obračunu terjatveodloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takojposreduje sodišču, ki mora o njej odloči-ti v 30 dneh od prejema. Če nobena odstrank ne vloži zahteve, da o obračunuterjatve odloči sodišče, velja obračunterjatve z obvestilom o delitvi kupnineza dokončnega. Na podlagi dokončne-ga obračuna terjatve, z obvestilom odelitvi kupnine, oziroma pravnomočne-ga sklepa sodišča je izvršitelj dolžan v8 dneh od dokončnosti obračuna ter-jatve z obvestilom o delitvi kupnine oziro-ma od prejema prav nomočnega sklepasodišča opraviti poplačilo upnika, pre-sežek kupnine pa, če za to ni ovir, izroči-ti dolžniku; sicer pa se denar za dolžni-ka položi pri sodišču.

Zaradi poenotenja sistema poplači-la upnikov zdaj tudi o poplačilu večupnikov odloča izvršitelj, seveda poenakem postopku, predvidenem pripoplačilu enega upnika. Navedena spre-memba poleg poenotenja poplačil upnikovpomeni tudi razbremenitev sodišč, ki somorala do zdaj izdajati sklepe o poplačiluveč upnikov.

2. Izvršitelji

Vsaka sprememba ZIZ vsebuje tudispremembe na področju ureditve službeizvršitelja kot tudi spremembe pooblastilin nalog izvršiteljev pri opravljanju dejan-ja izvršbe in zavarovanja. Žal je ure ditevizvršiteljev že od začetka neprimerna16

in ni vključena v obstoječi zakon, poman-jkljivosti se kažejo predvsem v »komu-nikaciji« med sodiščem in izvršiteljem.

Z zadnjimi spremembami se izvršiteljiodslej imenujejo za opravljanje službeizvršitelja na območju Republike Sloveni-je. Ta sprememba naj bi pripomogla kvečji učinkovitosti izvršbe. Zahtevana stop-nja izobrazbe se znižuje na peto, sred-njo stopnjo izobrazbe (srednjo tehniško

in drugo strokovno ter splošno srednjoizobrazbo). Izvršitelja odslej obveznopredlaga upnik v predlogu za izvršbo,sicer se predlog šteje kot nepopolnavloga.

S spremembo se razširja seznampodatkov, ki jih za namene opravljan-ja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovan-ja lahko pridobijo izvršitelji, ko lahkobrezplačno pridobijo še podatke omotornih vozilih, ki so dolžnikova last(iz registra motornih vozil) in EMŠOdolžnika (iz centralnega registra prebi-valstva) ter davčno številko (iz evidencdavčnih organov).17

Med ostalimi spremembami gledeposlovanja izvršiteljev je pomembnanova ureditev glede roka, v kateremmora izvršitelj začeti opravljatineposredna dejanja izvršbe in za -varovanja, saj mora začeti takoj oziro-ma najpozneje v 30 dneh po prejemudokazila o plačilu varščine oziroma povročitvi sklepa, s katerim je določen zaizvršitelja. Izvršitelj mora opravljatidejanja izvršbe in zavarovanja v vrst-nem redu, kot je prejel sklepe o določitviza izvršitelja, razen ko je treba združi-ti zadeve istega dolžnika in opravitidejanja izvršbe ter zavarovanja. Prejš -nja ureditev je združitve dopuščala, zdajpa je združitev več zadev zoper istegadolžnika obvezna.

Zaradi zagotavljanja večje pregled-nosti poslovanja izvršiteljev se podat-ki iz letnih poročil izvršiteljev o skup-nem številu zadev v delu, skupnemštevilu rešenih zadev, skupnem številuna koncu leta nerešenih zadev in letnipregled v postopku sodne izvršbe izter-janih denarnih sredstev za vsakegaposameznega izvršitelja posebej enkratna leto objavijo na spletni strani mi -nistrstva, pristojnega za pravosodje, inso javno dostopni do objave podatkovza naslednje leto.

3. Informatizacija izvršilnegapostopkaBistvena skupna točka (skoraj vseh)

sprememb in dopolnitev novele ZIZ-Eje informatizacija izvršilnih postopkov,vse z namenom poenostavitve inpospešitve izvršilnega postopka, pa tudizaradi razbremenitve sodnikov, strokovnihsodelavcev in sodnih referentov, pred-vsem v fazi dovolitve izvršbe, torej vprvi fazi izvršilnega postopka. Zato jepredvideno, da se bodo predlogi zaizvršbo lahko vlagali na predpisanihobrazcih, pri čemer bo minister za

pravosodje določil,18 v katerih primerihoziroma pri katerih vrstah izvršbe se bodopredlogi za izvršbo morali vlagati le naobrazcih, sicer se bodo šteli kot nepopolnevloge. Predlogi za izvršbo se bodo lahkopošiljali tudi po elektronski poti, zato sebodo lahko obdelovali v elektronski obli-ki, obenem pa je treba tudi tipizirati pred-loge za izvršbo. Sklepi (denimo sklepo dopolnitvi vloge, sklep o izvršbi) inodredbe se bodo pri avtomatiziraniobdelavi opremili zgolj s strojnim odti-som sodnega pečata.

Predlogom za izvršbo ne bo večtreba prilagati nobenih listin (vero-dostojne listine, izvršilnega naslovaitd.) in dokazov, temveč se bodo vsarelevantna dejstva in okoliščine le določnooznačila in opisala v obrazcu, na tej pod-lagi pa bo sodišče brez preverjanjaresničnosti vsebine podatkov izdalo sklepo izvršbi.

Pri izvršbi na podlagi verodostojnelistine (takih je 80 odstotkov vseh zadev,ki jih (izvršilna) sodišča prejmejo v reše-vanje) se bodo predlogi za izvršbo pošil-jali ne glede na določbe o krajevni pris-tojnosti, določene z zakoni, enemu sodiščuv Sloveniji, Okrajnemu sodišču v Ljub -ljani, ki bo centralno obdelovalo vseprispele predloge. V tako izdanem sklepuo izvršbi bo navedeno tudi krajevno pris-tojno sodišče, ki bo izvršilni postopekvodilo in v njem odločalo po pravno -močnosti sklepa o izvršbi.

Ker informacijski sistem, ki biomogočal opisano vlaganje predlogovza izvršbo, v času uveljavitve novele ZIZ-Eše ni dokončan, bo minister za pravosod-je, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vla-ganje po elektronski poti, objavil sez-nam vlog in drugih pisanj ter datum, odkaterega je mogoče za vloge in pisanjas seznama vlaganje po elektronski poti.Do uvedbe informacijskega sistema, kibo omogočal elektronsko vlaganje pred-logov za izvršbo in nasprotno izvršbona obrazcih, ki jim ne bo treba več pri-lagati nobenih dokazil in listin, se bodopredlogi za izvršbo vlagali po določbahveljavnega ZIZ, torej na sedaj krajevnopristojna sodišča, predlogom pa bo treba(kot do zdaj) prilagati vsa potrebnadokazila in listine.

4. Spremembe pri izvršilnihsredstvih

● Izvršba na premičnineZ enega leta na tri mesece je skraj -

šan rok, v katerem lahko upnik v primeruneuspešnega (prvega) rubeža predlaga,da izvršitelj znova opravi rubež.

Določen je najdaljši rok, v kateremmora biti opravljena prodaja: v trehmesecih po rubežu oziroma v istem roku

17 Slednje le za namene prodaje vrednostnihpapirjev.18 V podzakonskem predpisu, ki ga bo sprejel venem letu od uveljavitve novele ZIZ-E.

15 Peti odstavek 97. člena ZIZ: »Na podlagidokončnega obračuna terjatve, z obvestilom odelitvi kupnine oziroma pravnomočnega sklepasodišča, je izvršitelj dolžan v osmih dneh oddokončnosti obračuna terjatve z obvestilom odelitvi kupnine oziroma od prejema pravnomočne-ga sklepa sodišča opraviti poplačilo upnika,presežek kupnine pa, če za to ni ovir, izročitidolžniku; sicer pa se denar za dolžnika položipri sodišču.«16 Ureditev izvršiteljev, kot jo poznamo danes,prvič srečamo v novem zakonu o izvršbi inzavarovanju iz leta 1998. Izvršitelji so začeli delo-vati maja 2000.



Čla

nkiod dneva predloga za prodajo, če je upnik

predlagal le rubež in cenitev.19

Upnik predlaga odlog izvršbeneposredno pri izvršitelju, ne prisodišču, kot je bilo urejeno do zdaj.Izvršitelj mora predlog za odlog takojposlati v odgovor dolžniku in mu določi-ti rok za odgovor. Če se je dolžnik vroku, ki mu ga je določil izvršitelj, izja -vil proti odlogu, izvršitelj predlog zaodlog skupaj z izjavo dolžnika takojodstopi sodišču, ki v tem primeru odločio predlogu za odlog s sklepom.

Prav tako zaradi ekonomičnosti inhitrosti postopka, kot je določen skrajnirok treh mesecev od dneva rubeža zadatum prodaje,20 je določen tudi rokdveh mesecev, v katerem mora izvršiteljopraviti drugo dražbo ali ponovno pro-dajo z neposredno pogodbo. Če izvršiteljtega roka ne bi spoštoval, lahko upnikna podlagi nove ureditve v 44. a členuZIZ predlaga odstavitev izvršitelja.● Izvršba na dolžnikova denarna

sredstva pri organizacijah za plačil-ni prometPrejšnja ureditev je poznala rok enega

leta od prejema sklepa o izvršbi, popreteku katerega je organizacija za plačil-ni promet, če na dolžnikovem računu nibilo nobenega priliva sredstev, vrnila sklepsodišču, ki je izvršbo ustavilo. Sedaj jeta rok skrajšan na tri mesece, dodanapa je še nova situacija, ki upošteva šestanje na računu pred prejemom sklepao izvršbi. Če takrat, ko organizacija zaplačilni promet prejme sklep o izvršbi,na dolžnikovem računu ni sredstev, predprejemom sklepa pa najmanj tri mesecena dolžnikovem računu ni bilo nobene-ga priliva sredstev oziroma sredstev vvezavi, vrne sklep o izvršbi takoj po pre-jemu sodišču, ki izvršbo ustavi.● Izvršba na nematerializirane vred-

nostne papirjeDodana je jasnejša opredelitev, da

se le za prodajo nematerializiranih vred-nostnih papirjev, ki niso uvrščeni naborzo, smiselno uporablja določba četrte-ga odstavka 93. člena ZIZ.21

● Izvršba na nepremičnineČe so nepremičnine na območju

različnih sodišč, je za dovolitev izvršbekrajevno pristojno tisto sodišče, naobmočju katerega je nepremičnina. Spre-memba se nanaša na krajevno pristoj -nost sodišča za opravljanje izvršbe, sajje predvideno, da je za izvršbo pristoj -no vsako posamezno sodišče, na območjukaterega je nepremičnina.

Po spremenjeni ureditvi upniku k pred-logu za izvršbo ni treba več priložitiizpiska iz zemljiške knjige, ampak morabiti v predlogu za izvršbo nepremični-na, vpisana v zemljiški knjigi, označe-na z vsemi podatki, potrebnimi za vpogledv zemljiško knjigo.

Poleg objave odredbe o prodaji nasodni deski morajo sodišča odredbo oprodaji objaviti tudi na svoji spletnistrani. S tem sta zagotovljeni bistvenovečja publiciteta razglasov o prodajinepremičnin in tudi večja možnost pro-daje.

Zaradi težav, ki so jih imela sodiščav praksi, ko niso mogla ugotoviti natančne-ga naslova predkupnih oziroma odkup-nih upravičencev ter zastavnih upnikov,se po spremenjeni določbi zdaj osebam,ki imajo vknjiženo predkupno oziromaodkupno pravico, in zastavnim upnikomvroča na naslovu, vpisanem v zemljiš-ki knjigi, ne glede na kraj njihovegadejanskega bivanja, razen če so ga pose-bej sporočili sodišču.

Zaradi spremembe 39. člena ZIZ, napodlagi katere se varščina ne more večpoložiti v gotovini, ampak zgolj znakazilom na račun sodišča, je bil spre-menjen tudi način vračila vplačanevarščine tistim ponudnikom, katerihponudbe niso bile sprejete. Varščina seodslej vrne na transakcijski račun ponud-nikov v 15 dneh.

Naslednja sprememba se nanaša nadaljši, tridnevni rok pred dražbo, vkaterem lahko ponudniki položijo varšči-no. Prej so lahko varščino položili tikpred dražbo, zdaj pa morajo to storitinajmanj tri delovne dni prej, sicer sedražbe ne morejo udeležiti.

Ureditev novega postopka v primeruprodaje nepremičnine pod ugotovljenovrednostjo22 velja tudi pri prodaji zneposredno pogodbo.

Drugače je urejen postopek, če kupecv določenem roku ne položi kupnine,saj je prej sodišče s sklepom razvelja -vilo prodajo in določilo novo prodajo,zdaj pa ima možnost na predlog upni-ka in glede na okoliščine prodaje, dapozove k plačilu kupnine drugega oziro-ma naslednje najboljše kupce, ki v topri volijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka189. člena ZIZ, in jim določi rok zapoložitev kupnine.

Pravica izpodbijati terjatev druge-ga upnika, njeno višino in vrstni redje razširjena tudi na dolžnika, če ter-jatve, njene višine ali vrstnega reda brezsvoje krivde ni mogel izpodbijati z drugi-mi pravnimi sredstvi med izvršilnimpostopkom. Pravico do izpodbijanja jetreba priznati ne le upnikom in osebam,ki imajo pravico do poplačila iz kup-

nine, temveč tudi dolžniku, če tega nemore storiti z ugovorom (po izteku roka).Do tega pride na primer pri poplačiluzastavnega upnika,23 v korist kateregasodišče ne izda niti sklepa o izvršbi nitisklepa o pristopu. Tudi v primerudolžnikovega izpodbijanja v sporih orelevantnih dejstvih vedno odloča pravd-no, ne izvršilno sodišče (202. člen ZIZ).

5. Nove takse in odvetniškatarifaKo bo začel veljati podzakonski pred-

pis iz tretjega odstavka 40. člena in tret-jega odstavka 67. člena ZIZ,24 se bododo uveljavitve sprememb zakona o sod-nih taksah v izvršilnem postopku plače-vale te takse:– za predlog za izvršbo, v katerem je

navedeno eno sredstvo izvršbe, seplača taksa v višini 20 evrov;

– za predlog za izvršbo, v katerem stanavedeni dve ali več sredstev izvršbe,se za drugo in vsako nadaljnje nave-deno sredstvo izvršbe plača dodat-na taksa v višini 5 evrov;

– za predlog upnika po tretjem odstavku34. člena zakona pa taksa v višini 6evrov za vsako predlagano sredstvooziroma predmet izvršbe;

– za sklep o izvršbi, za sklep o ugo -voru zoper sklep o izvršbi in za sklepo predlogu za odlog izvršbe se plačataksa v višini 20 evrov;

– za sklep, s katerim sodišče odloči opredlogu upnika po tretjem odstavku34. člena zakona, in za sklep o ugo -voru zoper sklep, s katerim sodiščeodloči o predlogu upnika po tretjemodstavku 34. člena zakona, se plačataksa v višini 6 evrov;

– za ugovor zoper sklep o izvršbi seplača taksa v višini 20 evrov;

– za ugovor zoper sklep, s katerimsodišče odloči o predlogu upnika potretjem odstavku 34. člena zakona,se plača taksa 6 evrov;

– za pritožbo zoper sklepe iz četrte aline-je se plača taksa v višini 80 evrov;

– za odgovor na pritožbo se plača taksa20 evrov.

Enako bo veljalo za odvetniškestoritve, ko bo odvetnik, ne glede naodvetniško tarifo, do uveljavitve spre-memb odvetniške tarife za vložitevpredloga za izvršbo upravičen doplačila v višini 80 evrov.

22 Povezane osebe iz 200.b člena ZIZ.

19 Primer iz drugega odstavka 81. člena ZIZ.20 Člen 92 ZIZ.21 Vrednostni papirji, ki so uvrščeni na borzo, seprodajo na borzi prek pooblaščenega udeležen-ca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi izvršitelj.

23 Ali pa v primerih nadomestila za osebneslužnosti, stavbne pravice in stvarnega bremena,terjatev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. členaZIZ.24 Predvidoma najkasneje do 25. 11. 2007.



Čla

nki

kot po OZ, različni so scenariji gledespremembe cen ipd.

Ob tem je opozoriti na dve spre-membi OZ, ki sta zelo pomembni zapravno regulativo pogodbenih odnosovna področju gradbeništva. ZOR je v1107. členu določal, da se splošne inposebne uzance uporabljajo le, če sose o njihovi uporabi pogodbene stran-ke posebej dogovorile. To je v sodnihsporih dajalo prednost uporabi ZOR.

OZ je v 12. členu opredelil, da sev obligacijskih razmerjih gospodarskihsubjektov za presojo potrebnih ravnanjin njihovih učinkov upoštevajo: (a) poslovni običaji, (b) uzance in (c) praksa, vzpostavljena med stranka-

ma. Torej imamo povsem drugačno situa-

cijo kot v času ZOR. PGU kot zbraniin zapisani poslovni običaji se bodo lahko– ne glede na določbo 12. člena OZ –po volji strank izključile kot pravni vir.Če stranke tega ne bodo storile, jih bosodišče uporabilo kot materialno pravo.Poslovni običaji kot pravila družbene-ga ali strokovnega ravnanja so po dru-gem odstavku 5. člena OZ kogentnopravo, ker so jih stranke pri svojem ravna-nju dolžne upoštevati.

Zato bodo pogodbene stranke ravna-le optimalno, če bodo v pogodbi z upo-rabo posebne klavzule navedle vrstnired uporabe materialnega prava.1

Še več pozornosti je treba nameni-ti izbiri prava v arbitražnih sporih, zla-sti kadar je prisoten tuji partner. Greza zahtevno materijo, ki je lahko pred-met posebne razprave, vendar je kotsplošno ugotovitev dodati, da je izbira

materialnega prava, po katerem se boreševalo sporno razmerje pred arbi-tražo, za stranke pomembnejše vprašanje,kot sta to izbira same arbitraže in pro-cesnih pravil njenega postopka. Deni-mo klavzula »za to pogodbo se bo upo-rabilo slovensko pravo« posledičnopomeni, da bo v primeru spora arbi-traža uporabila slovensko pravo, vključnoz možnostjo uporabe kolizijskih pravil.To bi dopuščalo arbitraži poseg v pogod-bo. Če bi se zapisalo, »da je za vsavprašanja, ki niso urejena s to pogod-bo, odločujoče slovensko pravo«, bi bilpravni učinek nasproten, torej bi pogod-ba prevladala nad slovenskim pravomin se celo z njegovimi prisilnimi pred-pisi ne bi moglo posegati vanjo.

Ugotovimo torej lahko, da speci-fičnost, obsežnost in zapletenost grad-benih razmerij niso v prid enostav -nosti situacij, če pride med pogod-benimi strankami do zapletov innesporazumov. Manj kot je strokov -ne pozornosti pri pripravi gradbenepogodbe, več je možnosti za nasta-nek spora in tudi negotovost končneodločitve je s tem večja.

II. Najpogostejša spornapodročja gradbenih razmerij

Pravzaprav ni področja ali razmer-ja med udeleženci gradbenih razmerij,ki ne bi moglo biti sporno, še zlasti čese pri tem ne omejimo ozko samo nanaročnika in izvajalca gradbenih del,ampak upoštevamo tudi druge ude-ležence, kot so projektant, nadzorniorgan ter podizvajalci.

Hkrati ni dvoma, da je največ spo-rov prav med naročnikom in izvajal-cem, predvsem v zvezi s: (a) pravno kvalifikacijo njunega pogod-

benega razmerja, (b) ureditvijo pogodbene cene in (c) odgovornostmi izvajalca za izved-

bo del. Vsi ti trije vsebinski sklopi bodo zato

v središču te predstavitve, pri čemer nambodo konkretne sodne ali arbitražeodločitve pokazale pot, kako v praksiravnati, da se možnost spornih situacijomeji na razumno mero, če se jim neda v celoti izogniti. Tukaj bo govor odejanskih spornih situacijah, in ne »navi-deznih«, ki jih zlasti v podizvajalskihrazmerjih ustvarjajo glavni izvajalci s»virtualnimi« reklamacijami in podo-bno, samo z namenom, da se izognejotakojšnemu plačilu svojih obveznosti.

1 Npr.: »Določbe te pogodbe imajo prevlado naddoločbami PGU, ki veljajo le za razrešitev vpra-šanja, razmerij in okoliščin, o katerih ta pogod-ba ne govori. Za ostala obligacijskopravna vpra-šanja, ki niso urejena s to pogodbo ali v PGU,veljajo določbe obligacijskega zakona – OZ, čeprvima pravnima viroma ne nasprotujejo.«

I. Glavni vzroki za nastanekspornih situacij pri gradbenipogodbi

Medsebojna prepletenost pravic inobveznosti pogodbenih strank, sodelo-vanje tretjih, denimo podizvajalcev,nastop različnih dogodkov med gradnjoin po njej so okoliščine, ki nosijo v sebikali nesoglasij, ki lahko preidejo v sodniali arbitražni spor. Če k temu dodamoše subjektivne elemente, kot so napačnorazumevanje ali izpolnjevanje pogod-benih obveznosti ter slabo ali dvoum-no pripravo glavnih pogodbenih določil,denimo z raznimi nerazumljivimi do -datki izmaličene klavzule o ceni, imamopred seboj situacijo, ki nujno vodi predsodišče ali arbitražo.

Vsi pravni sistemi z določenimikogentnimi normami v gradbenih spo-rih ščitijo naročnika, ki se v tem odno-su šteje za nestrokovnjaka, čeprav jedrugače lahko gospodarstvenik. Vendarje ta zaščita omejena, saj je pretežnidel pogodbene ureditve teh odnosov pre-puščen avtonomiji pogodbenih strank.Zato mora predvsem naročnik že v sti-pulacijski fazi pogodbe pokazati po trebnoskrbnost pri oblikovanju pogodbenegateksta, če ne drugače, tudi s pomočjotretje osebe, saj tudi tukaj velja načeloignorancia iuris nocet.

Pogodbene stranke se premalo zave-dajo pomena uporabe materialnega pravana gradbena razmerja, če pride do spora.Ni vseeno, ali bo sodišče sporno raz-merje subsumiralo pod Pogodbene grad-bene uzance (PGU) ali samo pod OZ,saj imata oba pravna vira za iste situa-cije lahko različne rešitve. OZ nima deni-mo določb o pogodbeni kazni, PGUpriznavajo poleg nje tudi celotno škodo,če je to dogovorjeno v gradbeni pogod-bi. Omenjena pravna vira različno obra-vnavata vlogo avansa, različno se urejanaročnikov prevzem rizikov glede objek-ta, strogost pisnosti je po PGU večja

Gradbeni spori doc. dr. Konrad Plauštajner

Gradbena pogodba spada med tiste sodobne pogodbe, pri katerih je vred-nost predmeta pogodbe relativno velika. Ko naročnik in izvajalec sklene-ta takšno pogodbo, je njen predmet šele na papirju, gradnja traja lahkodalj časa in napake zgrajenega objekta se lahko pokažejo šele čez leta,škodljive posledice so lahko ogromne. To so glavne objektivne okolišči-ne, ki same po sebi ustvarjajo t. i. visečnost pogodbenega razmerja medpogodbenima strankama, čeprav je predmet gradnje gotov in predan naroč-niku.



Čla

nkiGradbeno pravo je pravo, ki se pri-

lagaja ter spreminja in hkrati postajanovo. Kar kaže tudi OZ v odnosu dostarega ZOR. Ob tem se moramo zave-dati, če pogledamo OZ, da se spori nerešujejo le v okviru njegovih zgolj 16členov gradbene pogodbe (členi 649 do665), ampak se lahko sporna razmerjapovežejo pravzaprav s katerokoli določboOZ, odvisno od narave spora. To dajegradbenim sporom povsem nove raz-sežnosti, kar pred stranke, sodišča aliarbitraže postavlja velike strokovne zah-teve.

1. Vpliv kvalifikacije pogodbenegarazmerja na sporno razmerje

Gradbena pogodba je novejša imen-ska pogodba obligacijskega prava, gledekatere v teoriji in praksi ni dvoma, daje le specifična vrsta podjemne pogod-be.2 Obe pogodbi imata veliko skup-nega, zato je treba pri gradbeni pogod-bi vse pomanjkljive določbe ali neure-jena vprašanja reševati po splošnih pra-vilih podjemne pogodbe,3 čeprav je tonačelo posebej poudarjeno le pri pogla-vju o odgovornosti za napake.4 Zato solahko pravne posledice konkretnegapogodbenega razmerja močno odvisneod njegove pravne kvalifikacije, torejali gre za eno oziroma drugo vrstopogodbe. Pri opredelitvi pravne nara-ve konkretnega pravnega razmerjasodišče ni vezano na stališča strank, alikako sta stranki imensko opredelilipogodbo. To nedvomno izhaja iz 83.člena OZ o razlagi pogodb.5

Pomen razločevanja med gradbenoin podjemno pogodbo ima zato obsežnepraktične posledice, kar se zlasti vežena vprašanja:(a) obstoja pogodbenega razmerja, (b) spremembe cen in (c) uporabe materialnega prava.

Gradbena pogodba mora biti po dru-gem odstavku 649. člena OZ sklenje-na v pisni obliki, kar je šteti za kogen-tno določbo, veljavno tudi za vse dopol-nitve ali spremembe pogodbe.6 PGU(uzanca 8) zahtevajo pisnost tudi za

obveščanje med strankami, ker drugačeni pravnih učinkov. Pri podjemni pogod-bi se lahko posel sklene tudi ustno.7

Do različnosti kvalifikacij pogod-benega razmerja prihaja predvsem v pri-merih, ko se dejanski stan pokriva stistim delom definicije gradbe iz650. člena OZ, ki pomeni v odnosu dopredhodno taksativno naštetih prime-rov gradbe t. i. pravni standard. 8 Tosodišču nalaga, da v vsakem konkret-nem primeru opredeli za takšen objekt,ki se zaradi večjih in zahtevnejših delopredeli kot gradba.9

Če se neko sporno razmerje kvali-ficira kot podjemna pogodba, potem jetakšen v ustni obliki sklenjen poselzavezujoč.10

Opozoriti je na pomen kvalifikaci-je pogodbenega razmerja zaradi možno-sti spremembe cene. V pogodbenempravu velja, da sklenjena pogodba zave-zuje v dogovorjeni vsebini. Četudi sepo pogodbi spremenijo okoliščine, pri-zadeta stranka načelno nima pravice zah-tevati razveze ali spremembe pogodbe.Možna je uporaba instituta rebus sicstantibus pod pogoji 112. člena OZ, kiveljajo za vse pogodbe. Vendar pravi-la OZ o gradbeni pogodbi posegajo vsplošna pravila OZ o pogojih za spre-membo pogodbene vsebine zaradi spre-menjenih okoliščin. Razlog je iskati vposebni naravi gradbene pogodbe.11 Četo apliciram na konkreten primer, je izha-

jati iz naslednjega dejanskega stanja.Izvajalec, ki je korektno opravil svojedelo, je imel zaradi nepričakovanegapovišanja cen železa občutne dodatnestroške. Ker je bil posel (projektiranje,izdelava, dobava, montaža in preizkusopreme ter vse druge dobave in stori-tve, vezane na novi objekt) sklenjen nafiksno ceno, bi izvajalec v primeruobstoja gradbene pogodbe po 656. členulahko zahteval od naročnika plačilopovišanja cen prek 10 odstotkov, kar bimu v konkretnem primeru prineslo večkot milijon evrov. Če bi se izkazalo, daje bila sklenjena podjemna pogodba, bimu zaradi neprožnosti 643. člena OZ(izrecno jamstvo podjemnika za dogo-vorjeno plačilo) ne pripadalo nič.

Omenili smo, da ima lahko različnauporaba materialnega prava različneučinke na pogodbeno razmerje. Pri temsem poudaril glavne vsebinske razločkemed OZ in PGU. Zlasti na slednje sestranke pogosto sklicujejo, prednost jimdajejo predvsem izvajalci del. Vendarje treba upoštevati, da je uporaba PGUmožna le pri gradbeni pogodbi, ne patudi pri podjemni.12

2. Cena in njene spremembe

OZ je glede določitve cen za grad-bena dela skop in okviren, PGU sopodrobnejše in bolje sledijo praksi. Taje morala izoblikovati posebna pravila,upoštevajoč predmet pogodbe, ki ga obsklenitvi pogodbe še ni, čas izpolnitveizvajalčeve zaveze in možnost nastoparazličnih poslovnih rizikov. Vendar velja,da določitev cene v gradbeni pogodbi

2 Člen 649 OZ: »Gradbena pogodba je podjem-na pogodba …«3 Cigoj: Veliki komentar ZOR, člen 641.4 Člen 660 OZ: »Če ni v tem poglavju drugačedoločeno, se uporabljajo glede odgovornosti zanapake gradbe ustrezne določbe iz poglavja tegazakonika o podjemni pogodbi.«5 Sodba VS RS III Ips 31/01: »Pravna kvalifi-kacija ni del dispozitivnosti prava. Če je pogod-beni predmet izdelava in gradnja opreme v obsto-ječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogočepravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, tem-več kot podjemno pogodbo.«

6 Sodba VS RS št. II Ips 33/01: »Pogoju, da morabiti gradbena pogodba pisno sklenjena, je zado-ščeno tudi z zapisom in sprejemom ponudbe delz opisom del, cenami in rokom izvedbe.«7 Sodba Višjega sodišča Koper št. I Cpg 85/2000:»Ker je bila med strankama sklenjena pogodbao delu, ne pa gradbena pogodba (izvedba stroj-nih instalacij na objektu), za odmik od pogod-benih del (v obliki dodatnih del) ni potrebnopisno soglasje naročnika oz. sklenitev aneksa kprvotni pogodbi, razen če se nista stranki izre-cno dogovorili, da je to pogoj za njegovo veljav-nost.«8 Člen 650 OZ: »Z ‘gradbo‘ so mišljene v tempoglavju stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodo-vodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnja-ki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelavaterja večja in zahtevnejša dela.«9 Sklep Višjega sodišča Ljubljana št. I Cpg761/98: »Za pravilno odločitev o terjatvi je trebaugotoviti, kako so taka dela povezana z osno-vno gradbeno pogodbo. Za pravilno oceno nara-ve tega dela bi sodišče prve stopnje moralo natanč-neje razčistiti vprašanje, za kakšno delo gre. Možnoje, da gre za povsem samostojno delo, ki z delipo sklenjeni gradbeni pogodbi nima posebnezveze.«Sodba VS RS št. IIIIps 11/93: »Za gradbeno pogod-bo je značilno, da ima za predmet večja in zah-tevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev,priprave, gradbeno dovoljenje, projekt itd. Eno-stavnejša in manjša dela pa so predmet pogod-be o delu. Če sta pogodbo sklenili dve gradbe-ni podjetji, to samo po sebi ne opredeljuje nju-

nega razmerja kot razmerja iz gradbene pogod-be.«Sklep VS Rs št. II Ips 422/2000: »Fasada samani gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujenin tako pomemben del gradbe, da lahko napa-ke na njej vplivajo na solidnost gradbe kot celo-te (644. člen ZOR ).«Sodba VS RS št. II Ips 49/99: »Prekritje streheje možno opredeliti le kot pogodbo o delu (600.člen ZOR).«10 Sklep VS RS št. III Ips 107/01 v zvezi s sodboVišjega sodišča Ljubljana I Cpg 1097/99. Pro-blem: zavezanost podizvajalca po ustni pogod-bi. Stališče višjega sodišča: »Ustna pogodba pod-izvajalca za gradbena dela na obstoječem objek-tu ne veže. Uspešna revizija: Sanacija estrihovpohodne strehe in pomanjkljive izolacije so delaza odpravo napak na nekaterih delih stano-vanjskega bloka in so zato dela podjemne pogod-be. Ta se lahko sklene tudi v ustni obliki, zatoje za podizvajalca zavezujoča.«11 Kranjc, Vesna: Pravna narava pogodbe, grad-bena, podjemna ali prodajna pogodba, Podjetjein delo, št. 2/06.12 Sodba VS RS št. II Ips 49/99: »Prekritje stre-he ni gradba. Zato za pogodbo, s katero se dogo-vori prekritje strehe, ni predpisana pisna obli-ka, pa tudi gradbene uzance, na katere se revi-zija izrecno sklicuje, ne pridejo v poštev.«



Čla

nki pomeni hkrati dogovor o obsegu del,

ki so obsežena s pogodbeno ceno.Ker prihaja med naročniki in izva-

jalci gradbenih del najpogosteje do spo-rov prav zaradi napačnega zapisa aliinterpretacije pogodbenih klavzul ocenah in možnostih njihovih sprememb,ni odveč ponoviti, da poznamo le trivrste cen. Te so:

a. skupaj dogovorjena cena (654.člen OZ, 22 PGU): je cena, določenav skupnem znesku za celotno gradbo.IZV. je dolžan opraviti gradbo ne gledena dejansko potrebne količine del. PGU32: Ta cena se ne spremeni zaradinastalih presežnih ali manjkajočih del.Ta cena obsega vrednost vseh del, kijih je izvajalec lahko predvidel, neglede, ali jih v svoji ponudbi ni upošte-val. Denimo dodatna ojačitev temeljevzaradi specifičnosti zemljišča ne spadamed nepredvidena dela. Tveganjenapačnega predvidevanja nosi izvaja-lec.

b. enotna cena – cena za enoto(654. člen OZ, 22 PGU): cena jedoločena od merske enote dogovorje-nih del (m2, m3, tekoči meter, posa-mezna vrsta ali faza del). IZV. tukajjamči samo za ceno enote. Ta cena seod skupaj dogovorjene cene razločujepo tem, da ima IZV. pravico do plačiladejansko izvedenih količin del, četudije vedel ali mogel vedeti, da bo nujnoopraviti večje količine merskih enot.Manjkajoča dela se ne plačajo.

c. klavzula »ključ v roke« (659.člen OZ, 34 PGU): IZV. se zaveže, dabo izvedel vsa dela, ki so potrebna, tudipresežna, nepredvidena in nepredvi-dljiva – tveganje IZV. je tukaj največje.Zavezanost in trdnost po tej klavzuli seveže le na obseg del, in ne na ceno! Ponašem pravu ta klavzula ne pomenivrste storitve (npr. projektantske aligradbene), ampak le določitev obsegagradbenih del. S to klavzulo izvajalecne prevzame odgovornosti za celotenobjekt.

V praksi stranke te razmeroma jasneklavzule izmaličijo z raznimi nera-zumljivimi dodatki, kar neposredno inpo nepotrebnem povzroča spore. Klav-zule, kot so denimo:– ključ v roke + enotna cena– fiksna cena po sistemu količinski

ključ– funkcionalni ključ v roke– ključ v roke na enoto– enotna cena + fiksnost izmer– fiksna enotna cena in dejansko izve-

dene količine– fiksne enotne cene do konca gra-

dnje

– cene so fiksne do pridobitve grad-benega dovoljenja in predaje objek-ta

– v pogodbenem členu o ceni jedoločen »ključ v roke«, v členu oobračunu in plačilu del je zapisa-no: »opravljena dela po tej pogod-bi bo izvajalec obračunal po enot-nih cenah iz predračuna in po dejan-sko izvedenih količinah, potrjenih vknjigi obračunskih izmer«,

so večinoma sporne iz je iz njih včasihnemogoče razbrati pogodbeno voljostrank glede oblikovanja pogodbenecene in možnosti njenih sprememb.

Pogodbene stranke včasih nimajo pra-vih predstav, kaj pomeni fiksnost (nespre-jemljivost) cene po 656. členu OZ. Izva-jalčeva pogodbena cena je bila fiksna,vendar jo je sestavljalo pet podpostavk.Dve od njih sta se med gradnjo povečaliza več kot 10 odstotkov, kar hkrati nipomenilo tudi več kot 10-odstotnegapovečanja dogovorjene cene. Ker lahkopri gradnji govorimo le o eni ceni inso morebitne podpostavke le informa-cijskega pomena, ni bilo mogoče priz-nati zahtevanega povišanja. Tukaj jetreba znova opozoriti na že povedano,da je možnost povečanja cene po 656.členu OZ (enako velja tudi za določbo656. člena OZ) pomemben odstop odnačela pacta sunt servanda, kar našepravo dopušča zaradi specifičnosti grad-bene pogodbe.13

Spremembe cene ni mogoče zahte-vati, potem ko je pogodbeno razmerježe prenehalo, kar se včasih dogaja vobliki »naknadnih zahtevkov«.14 Tegane gre enačiti s primerom, ko se izve-dejo dodatna dela, ki s pogodbo nisobila dogovorjena.15

Dogovor pogodbenih strank ima svojpomen tudi v drugih primerih, vezanihna ugotavljanje cene, njene spremem-be ali na plačila. Avtonomnost strank,da določijo, kako bodo revaloriziralecene16 ali kako se bodo izvajala plačila,17

ima prednost pred določbami OZ aliPGU ter lahko ustvari popolnost posla.18

Kadar takšnega dogovora ni, še zlastiče ga zahteva zakon, ali pogodbenastranka svojih interesov ne zavaruje zustrezno notacijo, ji sodišče ne podelipravnega varstva in s tem denimo zah-tevka do plačila.19

Sodna praksa kaže na raznovrstnostsporov, ki so vezani na pogodbeno cenogradbenih del ali njeno spremembo, karte spore po številu uvršča pred spore,vezane na odgovornost izvajalca grad-benih del.

3. Odgovornost izvajalca za napake

Izvajalec gradbenih del odgovarjanaročniku za rezultat, torej govorimo oobligaciji uspeha (obligation détermi-née, obligation de résultat). Poleg njegalahko v določenih primerih solidarnoodgovarja naročniku tudi projektant,zlasti če napaka izvira iz projekta, ven-dar projektantova odgovornost ni tema

13 Sodba VS RS št. II Ips 87/93: »Obe sodiščista pravilno ugotovili, da gre za gradbeno pogod-bo po 630. členu ZOR, zato se utemeljenost zah-tevka zaradi spremembe cene presoja po določ-bah 636. člena ZOR.«Sodba VS RS št. II Ips 429/98: »Ker sta stran-ki sklenili gradbeno pogodbo, ima toženčevaobveznost dopustno podlago in uporaba člena623/2 ZOR iz poglavja o pogodbi o delu ne pridev poštev.«14 Sklep Višjega sodišča Maribor št. Cpg 61/95:»Prevzemnik del mora svojo zahtevo po spre-membi pogodbene cene sporočiti naročniku dokončnega obračuna. Z izročitvijo gradbenih delin s plačilom cene obveznostno razmerje medpogodbenima strankama preneha, razen če zakonne določa drugače (npr. za skrite napake).«Sodba VS RS št. II Ips 286/2003: »Če izvajalecni zajel vseh potrebnih del za dogovorjeni obsegdela, gre to njemu v škodo, saj bi moral obsestavljanju popisa del in ocenitve njihove vred-nosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka(drugi odstavek 18. člena ZOR).«

15 Sodba Višjega sodišča Ljubljana št. I Cp597/02: »Pogodbena cena ne obsega vrednostipoznejših del, iz česar jasno izhaja, da je tože-ča stranka upravičena do posebnega plačila zavsa dodatna dela, ki niso bila prvotno dogo-vorjena s pogodbo oz. s prilogo k pogodbi.«16 Sodba CS Rs št. III Ips 36/95: »Določbi 636.in 637. člena ZOR sta uporabljivi samo takrat,kadar med strankama ni sporazuma o spremembicen.«17 Sklep VS RS št. III Ips 43/97: »Stranki pogod-be se lahko dogovorita za plačilo na podlagisituacij. Začasna situacija je samostojna podla-ga plačilne obveznosti, čeprav naročeni posel šeni končan.«Sodba VS Rs št. III Ips 27/2000: »Dogovor oplačevanju naročenega dela po začasnih situa-cijah ima za posledico naročnikovo dolžnost, daznesek iz začasne situacije plača, če ji ni ugo-varjal.« 18 Sodba VS RS št. II Ips 478/2004: »Strankegradbene pogodbe s končnim obračunom ure-dijo medsebojna razmerja in določijo način izvr-šitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.Ta obračun ima zato pravno naravo izvensodneporavnave.«19 Sodba Viš.s. Koper št. I Cpg 36/2005: »Člen633 ZOR določa, da mora imeti izvajalec za vsakodmik od gradbenega načrta oz. od pogodbe-nih del pisno soglasje naročnika, pri čemer zadela, ki jih je opravil brez takega pisnega sogla-sja, ne more zahtevati povečanja dogovorjenecene.«Sodba VS RS št. III Ips 109/2001: »Če upnik včasu, ko je dolžnik že v zamudi, izjavi, da si pri-držuje pri dokončnem obračunu uveljavljatipogodbeno kazen, mu kasneje tega ni treba večponavljati, ker je z že navedeno izjavo pridobilpravico terjati pogodbeno kazen.«



Čla

nkitega prikaza. Izvajalčeva odgovornost

ni odgovornost iz kršitve pogodbe, kobi se mu morala dokazovati krivda. Greza njegovo objektivno odgovornost, kitemelji v jamčevanju. V zvezi z napa-kami gradnje ima naročnik do izvajal-ca jamčevalni zahtevek in dovolj je, čedokaže le obstoj škode, vzročna zvezase domneva. Škoda, ki jo izvajalec pov-zroči tretjim, se presoja po klasičnihpravilih civilnega prava. Naročnik jepoleg izvajalca po 187. členu OZ (prej207. člen ZOR) solidarno zavezan kpovračilu škode le za tisto škodo, ki jenastala v času izvajanja gradbenih del.20

Izvajalec odgovarja naročniku zanaslednje vrste napak:– vezane na pomanjkljivost projekta,

če kot strokovnjak ne opozori na nje-gove napake in ne predlaga izboljšav.Vendar ni dolžan opraviti pri temterenskih raziskav ali npr. opravitipreračuna statike,21

– v zvezi s pomanjkljivosti materia-la, če ga je dal sam ali naročnik,

– za napake, ki so povezane z naročni-kovimi navodili, pri čemer je v odvi-snosti od okoliščin danega primeraodvisno, ali bo glede na njegovo opo-zorilo naročniku ta odgovornostzmanjšana ali celo izključena,

– povezanih s solidnostjo gradbe –drugi odstavek 662. člena OZ. 22

Analiza sodne prakse kaže, da seizvajalčeva odgovornost od začetka izva-janja del do njihovega dokončanja gibljev tri temeljne smeri. Dolžan je:

(1) izvesti gradbena dela po projektu, (2) kvalitetno in skladno s pravili stro-

ke (3) ter v dogovorjenem roku.

Vsako odstopanje od teh temeljnihobveznosti povzroči njegovo odgovor-nost, ki se lahko zmanjša ali izključi lepod točno določenimi pogoji.

Izvajalec del je naročniku odgovo-ren za delo svojih podizvajalcev,23 karprvemu narekuje, da mora vse rekla-macije posredovati glavnemu izvajal-cu, medtem ko mu nadzorni organ odgo-varja samo na temelju t. i. obligacijeprizadevanja, in ne na temelju jamčeva-nja.24

Naročnik mora biti pri uveljavlja-nju svojih zahtevkov do izvajalca skr-ben. Čeprav obstaja izvajalčeva nepra-vilna izpolnitev pogodbenih obvezno-sti, naročnik ne bo uspešen, če svojihzahtevkov ne bo pravilno in pravočasnouveljavljal.25 Omejujejo ga razmeromakratki reklamacijski roki, ki so za vidnein skrite napake povzeti iz podjemnepogodbe (prvi odstavek 633. in 634.člena OZ), za napake, vezane na solid-

nost objekta, znaša rok reklamacije po663. členu OZ šest mesecev. Za vložitevtožbe velja enoletni prekluzivni rok,razen če se stranki glede odprave napa-ke dogovorita drugače.26 Če naročnikta rok zamudi, mu je pravica do tožbeugasnila, ima jo le v primeru izva-jalčeve tožbe, npr. na plačilo, pravicopobotnega ugovora, vendar le do višineizvajalčevega zahtevka.27

Naročnik mora pri oblikovanju svo-jih zahtevkov do izvajalca upoštevati,da ima izvajalec pravico, razen če bibila gradba neuporabna ali izvršenaproti izrecnim pogodbenim pogojem, samodpraviti reklamirane napake (639. členOZ). Menim, da bo sodna praksa k temudodala tudi naročnikovo pravico, danapake odpravi s pomočjo tretje osebe,če obstajata utemeljen razlog in dvomo izvajalčevi strokovni sposobnosti.Takšno stališče bi bilo skladno z načelomskrbnosti izvrševanja obveznosti po 6.členu OZ.28

Ko naročnik uveljavlja svoje zah-tevke do izvajalca, mora upoštevati vsetisto, kar so v njegovem imenu v poslunaredili njegovi predstavniki, npr. nadzor-

20 Sodba in sklep VS RS II Ips 107/ 97: »Izva-jalec odgovarja za škodo tretjim, čeprav je delalpo naročilu naročnika, vendar pa je solidarnaodgovornost naročnika in izvajalca podana leza škodo, povzročeno z izvajanjem del, ki so bilaizvedena v časovne okviru, ko so se izvajala (člen207 ZOR – solidarna odgovornost naročnika inizvajalca del za škodo tretjim).«Sodba Višjega sodišča Celje št. Cp 413/2004:»Določbe čl. 207 ZOR določa pravna podlagasolidarne odgovornosti naročnika in izvajalcadel po podjemni pogodbi in se ne nanaša le naodgovornost naročnika in izvajalca gradbenepogodbe kot ene od podvrst podjemne pogod-be.«21 Sklep Višjega sodišča Koper št. Cpg 89/94:»Če je projektant izdelal projekt za investitorjapo posebni pogodbi, izvajalec pa dela po pro-jektu po posebni pogodbi z investitorjem, pričemer je povzročil nadaljnjo škodo investitorjutudi zaradi izvajanja del v nasprotju s projek-tom, odgovornost projektanta in izvajalca zaškodo nasproti investitorju ni solidarna.« 22 Prvi in drugi odstavek 662. člena OZ se gla-sita:»(1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake vizdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, čese take napake pokažejo v desetih letih od izro-čitve in prevzema del.(2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanj-kljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena grad-ba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve inprevzema del, razen če je specializirana orga-

nizacija dala strokovno mnenje, da je zemljiščeprimerno za gradnjo, in se med gradnjo nisopojavile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o ute-meljenosti strokovnega mnenja.«Tretji, četrti in peti odstavek so izpuščeni.23 Sodba Višjega sodišča Ljubljana št. II Cp1319/93: »Izvajalec, ki je v pogodbenem raz-merju z naročnikom del, je odgovoren tudi zadelo podizvajalcev in torej tudi za odpravo napak,ki jih pri delu zagreši podizvajalec.«24 Sodba Višjega sodišča. Ljubljana št. Cpg1153/2000: »Nadzorni organ ne odgovarja zajamčevalni zahtevek investitorja iz gradbenepogodbe, ampak je lahko le odškodninsko odgo-voren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzo-ra. Jamčevalni zahtevek je utemeljen lahko samoproti izvajalcu in investitorju.« 25 Sodba Višjega sodišča Ljubljana št. I Cp2091/99: »Večkratno pozivanje izvajalca k odpra-vi napak ne zadošča za izpolnitev pogoja za uspe-šno uveljavitev jamčevalnih sankcij (notifikaci-ja). Če naročnik ne dokaže, da je izvajalca obve-stil o napakah (in to opredeljeno) znotraj rokaiz prvega odstavka 645. člena ZOR, kar je nadalj-nji pogoj tako za ohranitev roka za pravočasnouveljavljanje pravic naročnika iz naslova jam-čevanja (drugi odstavek 645. člena ZOR), kottudi za t. i. perpetuacijo ugovora zoper terjatevza plačilo gradbene cene (drugi odstavek 616.člena v zvezi s 641. členom ZOR).«Sodba Višjega sodišča Ljubljana št. I Cp 597/2002:»Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditveno gra-divo obeh strank ne vsebuje trditve, da naroč-nik zaradi napak izvršenega posla uveljavlja zni-žanje plačila kot svojo izbirno pravico (620. vzvezi s 641. členom ZOR). Tudi po izdelavi izve-deniškega mnenja in zaslišanju izvedenca tože-na stranka zoper izvajalčev zahtevek na plačiloni nikoli izoblikovala nedvoumnega ugovora naznižanje cene zaradi napak izvršenih del. Če jetako, je odveč vsako razpravljanje v tej smeri.Vsaka pravdna stranka je odgovorna za pravo-časno in pravilno uveljavljanje svojih stvarnihpredlogov, sodišče pa te dolžnosti pravdnih strankne more nadomestiti z lastno aktivnostjo.«

Sodba VS RS št. II Ips 687/2001: »Tožnica jeizpolnitev prevzela, kasnejše dokončanje gradnje(in s tem tudi kasnejša pridobitev uporabnegadovoljenja) pa je posledica okoliščin na njenistrani. Zato tudi do plačila pogodbene kazni niupravičena (270. člen in naslednji ZOR).«Sodba VS RS št. II Ips 577/94: »Estetske napa-ke stopnic niso ‘napaka v izdelavi gradbe, kizadeva njeno solidnost‘ v smislu prvega odstav-ka 644. člena ZOR.« (Sporen je bil tudi rekla-macijski rok, 1 ali 6 mesecev.)26 Sodba VS RS št. II Ips 29/2006: »Zahteva zapravočasno grajanje napake je določena v koristprevzemnika posla zaradi sodnega uveljavljanjajamčevalnega zahtevka. Če prevzemnik te pra-vice ne uveljavlja, pač pa se z naročnikom dogo-vori drugače, je takšno ravnanje v skladu s splo-šnim načelom o svobodi urejanja obligacijskihrazmerij iz 10. člena ZOR. V takšnem primeruje lahko grajanje pravočasno zaradi drugačne-ga dogovora strank.«Sklep VS RS št. III Ips 75/2001: »Izvajalec, kije sprejel obveznost, da bo napako odpravil, sene more več sklicevati na rok iz 616. člena ZOR(ali na drugi odstavek 645. člena ZOR, kadarje z napako prizadeta solidnost gradbe).«27 Sklep Višjega sodišča Ljubljana št. I Cpg314/2003: »Tožeča stranka je svojo pravico uve-ljavljala v pravdi, čeprav ne s pobotnim ugovo-rom, temveč z nasprotno tožbo, ki je prav takonačin, s katerim se lahko upira plačilu vtoževa-ne terjatve prevzemnika posla. Smisel določbedrugega odstavka 616. člena ZOR je omogoči-ti naročniku, ki je sicer zamudil rok za vložitevtožbe po prvem odstavku 616. člena ZOR, dakljub zamudi lahko zahteva znižanje plačila inpovračila škode, v kolikor prevzemnik posla protinjemu uveljavlja zahtevek za plačilo.«28 Sklep Višjega sodišča Ljubljana št. I Cp205/2001: »Zakon je podjemniku dal prednost,da on lahko v prvi vrsti napako odpravi, le brez -uspešen potek naknadnega roka za odpravonapak ima za posledico, da nastopijo subsi-diarne sankcije, ki jih lahko naročnik izbere alter-



Čla

nki ni organ. Če je ta ravnal malomarno in

izvajalcu potrdil tisto, česar ne bi smel,je s tem naročniku odškodninsko odgo-voren, vendar slednji nima več zahtev-ka do izvajalca.29

Sporno je lahko tudi vprašanje, aligre v primeru obstoja konkretne napa-ke na gradbi za jamčevalni ali za garan-cijski zahtevek. Pri jamčevalnih zahtevkihso pogoji uveljavljanja vezani na ome-njene notifikacijske roke, ki jih prigarancijskem zahtevku ni. Sodna pra-ksa, ko ugotavlja, da garancijski zah-tevki niso vezani na časovno omejenonotifikacijo,30 s tem jasno napotujenaročnike, da naj se za napake, ki sepojavijo v garancijski dobi, sklicujejona garancijo, čeprav gre dejansko zastvarno napako, saj so pri tem v lažjempoložaju. Ni jim treba dokazovati, da

so pravočasno in na pravilen načinreklamirali napako. Gledano s stališčapogodbenih strank, in katere rizike moravsaka prevzeti, ni nobenega razloga, dabi se glede omenjenega vprašanja v pre-velikem obsegu varovalo izvajalca grad-benih del. V obeh primerih naročnikuni treba, da bi dokazal kaj več kot leobstoj napake.31

Specifičnost »gradbe« in njen social-ni ter premoženjski pomen se kažetatudi v tem, da po 661. členu OZ prei-dejo pravice naročnika nasproti izvajalcuzaradi napake gradbe na vse poznejšepridobitelje gradbe ali njenega dela, npr.stanovanja. S tem je rešeno vprašanjeaktivne legitimacije kasnejših pridobi-teljev lastništva gradbe ali njenega dela.32

Odgovornost izvajalca gradbenih delje skozi izbrane sodne primere zagoto-vo le delno predstavljena. Poudarek je

bil na predstavitvi izvajalčeve odgo-vornosti po predaji objekta, zato sovprašanja njegove odgovornosti v časuizvajanja gradbenih del ostala zunajtega prikaza. Vendar je res, da se izva-jalčeve napake pri izvrševanju gradbe-ne pogodbe običajno pokažejo v obli-ki posledic na objektu, ko je ta naročni-ku že predan.

III. SKLEP

Gradbeništvo je motor vsakegagospodarstva, tako tudi našega. V BDPSlovenije je udeleženo s 5,7 odstotka,vendar se povečuje. V letu 2006 je slo-vensko gradbeništvo doseglo rast karza 18 odstotkov. Obsežnost teh poslov,velika premoženjska vrednost predme-tov gradbenih pogodb, njihovo daljšečasovno trajanje do realizacije gradbe,velika verjetnost nastopa spremenjenihokoliščin, prisotnost številnih strokovnihudeležencev pri realizacij posla, silovittehnični razvoj, ki dopušča zelo zahtev -ne in kompleksne gradbene operacije,so najpomembnejše značilnosti gradbenihrazmerij in hkrati glavni vzrok sporov,predvsem med naročnikom in izvajal-cem. Pri tem ni prezreti okoliščine, daje danes sodobno gradbeništvo, kolikorse ne izvaja znotraj lokalnih meja, prav-zaprav vedno posel z mednarodnim ele-mentom, kar ustvarja nove pravne raz-sežnosti, na katere mora pravo, če nočepostati cokla razvoja, dati tudi primer-ne odgovore.

Zato se pravni teoriji in zlasti sodnipraksi v gradbenem pravu zastavljajonova vprašanja in izzivi, krog te prav -ne problematike pa zagotovo še ni skle-njen.

nativno (znižanje plačila, razdor pogodbe, odpra-va napake po naročniku na izvajalčev račun).«Sodba VS RS št. II Ips 395/98: »Ker tožena stran-ka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpra-vila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak,pa ni bil primeren, je sodišče druge stopnje svojoodločitev utemeljeno oprlo na tretji odstavek620. člena ZOR, ob ugotovitvi, da bo tudi poodpravi napak stanovanje manjvredno, pa tudina peti odstavek istega člena ZOR.«29 Sodba Višjega sodišča Ljubljana št. I Cp1886/05: »Toženka ne more ugovarjati kvalitetiin obsegu del, ki jih je v skladu z gradbenopogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno poo-blaščenec naročnika.« 30 Sklep Višjega sodišča Maribor št. Cpg 304/94:»Ena izmed razlik med jamčevanjem za napakein garancijo je prav v tem, da lahko stranka zah-teva odpravo napak ves čas garancijskega rokain notifikacija ni vezana na določen čas (6 mese-cev) po odkritju napak – 502. člen ZOR. Posodni praksi začne teči enoletni rok za vložitevtožbe tudi od zadnjega dne sanacijskih del, kiso bila opravljena na zahtevo stranke, saj bi josicer izvajalec izigral z navidezno pripravljenostjoodpraviti napake.«

31 Sodba in sklep VS RS št. II Ips 230/97: »Škoda,ki je v zvezi z odpravo napake, sodi v okvir jam-čevalnih zahtevkov, in le škoda na drugih dobri-nah se presoja po splošnih odškodninskih pred-pisih. Če gre za odškodninski zahtevek po splo-šnih določbah ZOR, mora oškodovanec doka-zati protipravno ravnanje, škodo in vzročnozvezo, medtem ko mora povzročitelj škode doka-zati, da zanjo ni kriv. Če gre za jamčevalni zah-tevek, pa mora oškodovanec dokazati le obstojškode (v zvezi z napako). Vzročna zveza se dom-neva, odgovornost pa je objektivna.« Sodba Višjega sodišča Maribor št. Cpg 84/93:»Kadar tožeča stranka opira svoj odškodninskizahtevek na 2-letno garancijo iz gradbene pogod-be, je pravna podlaga za plačilo odškodnine člen504 ZOR, in ne člen 618 istega zakona. Odškod-ninska odgovornost iz garancije pa temelji naobjektivni odgovornosti dajalca garancije.«32 Sodba in sklep Višjega sodišča Ljubljana št. ICp 322/2001: »Jamčevalna upravičenja naroč-nika proti izvajalcu zaradi napake gradbe prei-dejo na kasnejšega pridobitelja gradbe ali nje-nega dela, pri čemer novemu pridobitelju ne pri-čne teči nov rok za obvestilo o napaki in za tožbo.«

Ministrstvo za pravosodje vskladu s spremembami indopolnitvami zakona o izvr-

šbi in zavarovanju (ZIZ-E), v skla-du s katerimi je bilo predvidenopisno ali elektronsko vlaganje pred-logov za izvršbo v postopku izvr-šbe na podlagi verodostojne listinena predpisanih obrazcih pri poseb-nem oddelku Okrajnega sodišča vLjubljani, pripravlja poseben podza-konski akt, ki bo objavljen aprila. Na podlagi tretjega odstavka 40. čle -na ZIZ bo podzakonski akt predpi-sal:– obliko in vsebino obrazca pred-

loga za izvršbo.

– vrste izvršb, v katerih se bodopredlogi za izvršbo pošiljali napredpisanih obrazcih,

– vrste izvršb, v katerih se bodopredlogi za izvršbo obdelovali vinformacijskem sistemu avtoma-tizirano,

– potek takega postopka.V podzakonskem aktu bo mini-

ster za pravosodje določil seznamvlog in drugih pisanj, ki se bodolahko pošiljali po elektronski poti,oziroma seznam strank, ki bodo lahkopošiljale vloge in druga pisanja poelektronski poti. Določil bo tudi načinpodpisa vlog ter način identifikaci-je strank. Ker bo njegova uporaba

vezana na tehnične izpolnitve pogo-jev za vlaganje po elektronski poti,bo v njem določen tudi datum, odkaterega bo mogoče vlaganje pred-logov za izvršbo na centralni odde-lek za verodostojno listino v Ljub-ljani.

Ministrstvo za pravosodje meni,da bo začetek delovanja posebnegaoddelka Okrajnega sodišča v Ljub-ljani, t. i. centralnega oddelka zavlaganje predlogov za izvršbo vpostopku izvršbe na podlagi vero-dostojne listine, konec letošnjegapoletja odločilen korak k zmanjše-vanju sodnih zaostankov.

Irena Vovk

ZIZ-E: podzakonski akt že aprila



Čla

nki –

pri

mer

jave

I. Zakaj je mediacija dobra zastranke in njihove odvetnike

Dolžnost vsakega odvetnika je pra-vilno in učinkovito opravljati svojo od -vetniško dejavnost. Prav v vestnem, pra-vočasnem in učinkovitem opravljanjuodvetniške dejavnosti2 se skriva odgo-vor na vprašanje, zakaj je mediacija dobraza odvetnike. Zato, ker je v interesunjihovih strank!3

Skratka, če je prva in najpomemb-nejša odvetnikova dolžnost delovati skla-dno z interesi stranke in če je dosegmirnega sporazuma v sporu v njenemnajboljšem interesu, je tudi etičnadolžnost odvetnika, ne zgolj opozoritistranko na tako možnost, temveč stori-ti vse, kar je v njegovi moči, da dotakšne rešitve tudi pride. In nasprotno,če obstaja možnost poravnave v inte-resu stranke, je zagotovo to tudi v inte-resu odvetnika.

1. Zakaj je mediacija dobra zastranke4

Stranke gredo v poravnavo iz enegasamega razloga, in to je, da bodo s

poravnavo zaščitili svoj interes. Včasihje to vprašanje enostavne matematike,včasih pa so razlogi veliko bolj zaple-teni. Naloga odvetnika je, da napravianalizo oziroma napoved stranke zauspeh v sporu, prav tako pa tudi oceni,v katerem postopku bi njegova stran-ka imela največje možnosti za uspeh.Razumljivo je, da je treba s takšno ana-lizo in oceno seznaniti stranko, šelepotem sledi odločitev o izbiri najpri-mernejšega načina za rešitev konkret-nega spora.

1.1. Razlogi, zaradi katerih se stran-ke odločijo za mediacijo, so:5

• Postopek mediacije je neformalenin elastičen ter daje strankam naj-boljše obete, da se lahko izjasnijoo svojih in nasprotnih interesih.

• V mediaciji se razkrijejo vse podrob-nosti spora, ne samo njihova prav -na interpretacija.

• Stranke svobodno in neposrednoizmenjujejo svoje poglede o pred-metu spora.

• Stranke obdržijo nadzor nad postop-kom.

• Mediacija se lahko kadarkoli preki-ne.

• Zmanjšana je možnost nesporazu-mov med strankami in njihovimi poo-blaščenci.

• Pojavu emocionalnih frustracij pristrankah, ki pred sodiščem pogostospremlja postopke, se je mogočeizogniti.

• Rezultat mediacije je v rokah strank. • S poravnavo v mediaciji ni zmago-

valca niti poraženca (nihče ni »izgu-bil svoje poštenosti« – win-win solu-tion).

• Komunikacija med strankami se zmediacijo izboljša.

• V nasprotju s sojenjem se v media-ciji odstranijo vsi vzroki in posle-dice pravde.

• Mediacija omogoča ohranjanje dobrihmedsebojnih odnosov med stranka-mi v sporu in tudi v prihodnje.

• V mediaciji ni (naj)pomembnejše,kdo ima v sporu prav, saj se ugo-tavljajo interesi strank, ne pa nji-hova pravica.

• Doseže se obojestransko zadovolj-stvo s skupno rešitvijo.

• Nevtralnost mediatorja.• Postopek mediacije je zaupen. Ni

tveganja neželenih odkritih odnosovmed strankami (kot npr. poslovnaskrivnost, zaščita poslovne reputa-cije).

• Za rešitev spora ob pomoči media-cije potrebujemo mnogo manj časa(hitrost).

• Stroški mediacije so znatno nižji,omejeni so in razdeljeni.

• Mediacija ponuja veliko možnostiza rešitev spora (presoja sodišča paima samo eno rešitev).

• Izključena je negotovost glede pravain dejstev.

• Izključena so tveganja neugodnesodne odločitve.

• Sodna poravnava v mediaciji, ki jerezultat odprtih pogajanj, daje manjpovoda strankam za naknadno spod-bijanje oziroma pravdo.6

• Poravnavo stranke prostovoljnoizvršijo, kar izključuje potrebo počesto dolgotrajnem in dragem izvršil-nem postopku pred sodiščem. Vsi navedeni razlogi s svojo močjo

argumentacije in številčnostjo jasnokažejo na prednost mediacij glede navse druge načine reševanja sporov.

Zakaj je mediacija dobraza odvetnike in njihove

stranke (3. del) mag. Srđan Šimac1

V Odvetniku št. 32 – oktober 2006 in št. 33 – december 2006 sta bilaobjavljena prva dva dela prispevka mag. Srđana Šimca. V tej številki objav-ljamo tretji in s tem zadnji del prispevka hrvaškega kolega.

6 Marschik M. (2002): odvetnik v Zürichu, Quovadis?, Odvjetnik, št. 3-4/2002, str. 21.7 Auster Miller, S. povzeto po Goodman, A. H.(2002): Basic skills for the new mediator, SolomonPublication, Locqvile, str. 40 in str. 24–25, pov-zeto po Šimac S. (2006), str. 56–58.

5 Rubičič V.: prav tam, str. 55, kjer avtor povze-ma stališče: »Danes je v modernem razumevanjumediacij opredeljeno, da mediacija ni zgolj for-malni postopek kot predhodni postopek sodnemuali arbitražnemu postopku, temveč povsem samo-svoj način reševanja sporov. Pri tem se izhaja izpredpostavke, da če stranke tako želijo, je lahkomediacija celo edini način reševanja sporov.Nekatere statistike celo kažejo, da je bila uspeš-nost mediacij celo 90-odstotna (npr. v Ameriki),kadar so se stranke zanjo odločile. Pri nas pa semeni, da je mediacija samo ena od tegob v času,ki ga je treba premostiti, preden pride do obra-vnave glavne stvari. Morda prav zato, ker je bilamediacija obvezna v družinskem pravu.« Prav tam,str. 36.

1 Avtor je predsednik Visokog trgovačkog suda(gospodarskega sodišča) RH v Zagrebu.2 Kapardis A. (2003): Psycohology and Law,2. izd., Cambridge University pres, str. 211.3 Na prvi Evropski konferenci sodnikov z naslo-vom Hitro reševanje sporov in vloga sodnika(Strasbourg 24.–26. 11. 2003) je Šimac na majh-nem papirju postavil enako vprašanje mediator-ju iz Londona Toniju Allenu (direktorju Centraza učinkovito reševanje sporov – Centre forEffective Dispute Resolution, CEDR iz Londona),ki je sedel poleg njega? Allen je odgovoril: »Tvojevprašanje je velik izziv. Način, na kakršnega mi»prodajamo« mediacijo, je korist, ki jo ima zastranke (hitrejši in bolj kreativen rezultat, boljšipostopek, manj formalnosti ter manj nasprotovanjin izgub) za odvetnike. Skratka, če z mediacijo dobišzadovoljno stranko, mora biti to dobro tudi za nje-govega odvetnika.«4 Šimac S. (2006): prav tam, str. 55 in tam nave-deni obširni razlogi v opombah.



Čla

nki –

pri

mer

jave

1.2. Pet primerov iz prakseameriškega odvetnika7

Avtor zelo povedno povzema petpraktičnih primerov, katerih prikaz bipresegal obseg tega dela. Naj zgolj nave-dem zanimiva področja opisovanja ravna-nja strank in odvetnikov, kot so denimoenostavni matični izračun, slika stran-ke kot poslovnega subjekta v javnosti,negotov uspeh v sodnem postopku, potre-ba po opravičilu nasprotne stranke.

2. Zakaj je mediacija dobra zaodvetnike

2.1. Če je stranka zadovoljna, sepoveča ugled odvetnika

Preveriti možnost mediacije je vednov interesu odvetnika. To pomeni, dapomaga k novim zadevam v prihodno-sti. Zadovoljna stranka bo gotovo v pri-hodnje uporabljala storitve odvetnika,ki je bil že uspešen v zunajsodnem spo-razumevanju – mediaciji.8

Raziskave kažejo, da je najpogostejšiugovor strank glede dela odvetnikov ta,da zavlačujejo postopke, ne da bi imeliv očeh njihove interese. Prav tako paraziskave kažejo, da se stranke pogo-sto rade vračajo k odvetniku, ki je zanjih dosegel sporazumno poravnavo, insicer prej kot k tistemu, ki je spor rešilv rednem pravdnem postopku.

2.2. Profesionalni izziv

Avtor obširno razdeluje posamezneelemente odvetnikovega dela v media-ciji, kot denimo hitri zaslužek inizključitev tveganja plačila od nezado-voljne stranke, povečanje kreativnostiv delu, izključitev napetosti v sodnempostopku, zadovoljstva z lastnim pri-spevkom k rešitvi spora za obe stran-ki, možnost boljšega spoznavanja strankskozi mediacijo, izključitev tveganjamorebitne neugodne odločitve v sod-nem postopku, možnost izbire media-torja,9 ponudba nove odvetniške stori-tve za stranke, znanja in vednosti, pri-dobljena v postopku mediacije, lahkopovečajo odvetniško učinkovitost,10 lastniprispevek k interesom širše družbeneskupnosti.

II. Sklep

Preobremenjenost sodišč povzročaneučinkovitost, počasnost v zagotavlja-nju pravne zaščite, nezadovoljstvo strank,ki kar kličejo po novih rešitvah. Enaod možnosti za odpravo in popravotakšnega stanja je zagotovo uporabaveč oblik alternativnega reševanja spo-rov v praksi. Mediacija kot specifičnaoblika posredovanja v sporu med stran-kama ima velike prednosti glede na drugeoblike reševanja sporov. Na poti k širšiuporabi mediacije v vsakodnevni pra-ksi reševanja sporov je treba priznatiprispevek odvetnikov, ker so sestavnidel pravosodnega sistema, ki pa nefunkcionira in ni učinkovit, zato vsi nosi-jo svojo odgovornost.

Temeljna naloga vseh udeležencevsodnih postopkov – tudi odvetnikov jev tem, da rešijo čim več sporov, ki sesicer znajdejo na sodiščih. Širše izo-braževanje odvetnikov, sodnikov, državnihtožilcev, pravnikov v gospodarstvu indrugih udeležencev sodnih postopkov– ali celo širše javnosti – upoštevajočvse prednosti, ki jih ponuja postopekmediacije kot alternativnega načinareševanja sporov, bi lahko povzročilo,da to ozračje, da do pravice prideš samopred sodiščem, ne bo več edina možnost.Zato bi morali tudi odvetniki okrepitizavest, da je v večini primerov najboljšapot za stranke, ki jih zastopajo v sporu,prav tista, ki je zanje najugodnejša gledena čas in stroške ter brez angažiranjadržavnega sodnega aparata.

Prispevek odvetnika v tej smeribi lahko vplival na sprememboobstoječih družbenih razmer. Zatoje odgovor na vprašanje, zakaj biodvetniki tako ravnali ali zakaj jemediacija dobra za odvetnike: Zato,ker je to v najboljšem interesu nji-hovih strank!

Prevedel: dr. B. K.

8 Goodman A. H.: prav tam, str. 70 in 41, Šimac,str. 58.9 Te možnosti v slovenskem pravnem sistemu ni (op.dr. B. K.).10 Tudi to stališče je sporno, vsaj v slovenskem siste-mu mediacij (op. p., prav tam). Sicer pa je pre-vod v tem delu nekoliko skrajšan in prirejen, seve-da v soglasju z avtorjem. Za celotno besedilo glej:Odvjetnik, št. 5-6/2006, str. 60.

Dopisujte v Vaše glasilo

• o izkušnjah iz neposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja onovih predpisih!

Za učinkovitejšesodstvo Skladno z normativnim delovnim pro-

gramom vlade za leto 2006 in cilji,ki si jih je zastavilo pravosodno mini-strstvo v preteklem letu, je vlada spre-jela in državnemu zboru posredovala:– dva nova zakona, in sicer zakon o

varstvu pravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja in zakono upravnem sporu,

– 11 novel zakonov (med pomemb-nejšimi zakonskimi spremembamiin dopolnitvami so spremembe indopolnitve zakona o izvršbi in zava-rovanju in zakona o prekrških),

– sprejetih pa je bilo tudi 28 podza-konskih predpisov. Zakon o varstvu pravice do soje-

nja brez nepotrebnega odlašanja varu-je pravico iz prvega odstavka 23. členaustave. K varovanju pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlašanja zavezujeSlovenijo tudi Konvencija o varstvu člo-vekovih pravic in temeljnih svoboščinSveta Evrope. K sprejetju zakona pa jeSlovenijo zavezovala tudi sodba ESČPv primeru Lukenda proti Sloveniji.

V zakonu, ki je začel veljati s 1.januarja2007, je zato določen sistemučinkovitih pravnih sredstev za varstvopravice do sojenja brez nepotrebnegaodlašanja. V zakonu so določena pred-vsem pospešitvena pravna sredstva – skaterim pravnim sredstvom naj pristoj-ni sodni organ doseže dejansko pospešitevreševanja zadeve, glede katere se je stran-ka pritožila. Urejeno je tudi vprašanjepravičnega zadoščenja za kršitve pra-vice do sojenja brez nepotrebnegaodlašanja – tako odškodnine kot obja-vo sodbe.

Eden glavnih ciljev zakonskih spre-memb in dopolnitev na področju pra-vosodja v letu 2006 je povečanje učin-kovitosti sodstva v skladu s projektomLukenda, projektom odprave sodnihzaostankov. Za dosego tega cilja je bilasprejeta nova pravna ureditev uprav -nega spora, ki bo pripomogla kizboljšanju stanja na področju upra-vnega sodstva.

Glavni cilj nove zakonske ureditveupravnega spora, ki velja od 1. januar-ja 2007, je povečanje učinkovitostiodločanja sodišč v upravnem sporu,skrajšanje sodnih postopkov z name-nom povečati zaupanje ljudi v delova-nje sodišč ter preprečevanje nastopanerazumnih zamud pri sojenju obnezmanjšani pravni varnosti.

Z namenom razbremenitve sodiščje bil pripravljen tudi zakon o spre-membah in dopolnitvah zakona onotariatu. V skladu s spremembamibodo notarji lahko opravljali vse obli-ke alternativnega reševanja sporov, torejvse tiste, ki niso ali ne bodo z zako-nom pridržane kateremu izmed državnihorganov. I.V.



Inte

rvju

● Spoštovani kolega, naj vam česti-tam za priznanje pravnik leta, ki ste gaprejeli na Dnevih slovenskih pravnikov2006 v Portorožu. Čeprav je iz obra-zložitve razvidno, da ste samostojniodvetnik v pisarni Grilc iz Celovca odleta 1997, da ste maturirali na Zveznigimnaziji za Slovence v Celovcu in štu-dirali pravo na Dunaju ter bili tajnikDruštva koroških slovenskih pravnikov,vas prosim še za kakšen podatek o vašiživljenjski in poklicni poti?

Mag. Vouk: Z manjšinskim vprašanjemoziroma s pravnim položajem koroških Slo-vencev se ukvarjam pravzaprav že od dija-ških let. Koroški Slovenci včasih radi jamra-mo. Hotel sem vedeti, ali je naša zaščitares tako slaba, kot se mi je kot dijaku v raz-burkanih 70. letih zdelo, ali morda ne dela-mo vsega, kar bi pravzaprav lahko storili.Hotel sem vedeti, kako bi se dalo kaj spre-meniti, če je res tako slabo. Tako torej nibilo presenečenje, da me je poklicno zane-slo na pot pravnika, poleg tega pa vednospet v kako politično funkcijo. Najprej jebilo to v dijaških in študentskih organiza-cijah, nato v občinski politiki in v samo-stojnem političnem gibanju koroških Slo-vencev, zdaj pa sem podpredsednik Narod-nega sveta koroških Slovencev. Glede pokli-ca pa sem seveda zelo hitro ugotovil, dačlovek od zavzemanja za manjšinske pra-vice ne more živeti, z drugimi dejavnostmimoraš ustvariti temelje, da si potem splohprivoščiš takšen »idealistični konjiček«. Vkakšni drugi odvetniški pisarni to verjetnone bi bilo mogoče.

● Čeprav se vaše aktivnosti preple-tajo med strokovnim – odvetniškim terpolitičnim delom v dobro slovenskenarodne skupnosti na avstrijskemKoroškem, pa vas morda prav zaraditega prosim, da opišete, kje so stičnetočke med tema dvema družbenima vlo-gama, kje pa lahko pride tudi do konf-likta interesov. Ali se vam je to že kdajzgodilo in kako?

Mag. Vouk: Seveda. Pravnik morauporabljati in interpretirati veljavni prav -ni red, politik pa ravno nasprotno skušadoseči, da se pravni red spremeni v poli-

tično želenem smislu. Treba je biti pozo-ren, da se ti dve vlogi ne pomešata, dase politične izjave ne štejejo za interpre-tacijo veljavnih zakonov in narobe, da seizjave o veljavnem pravu ne vidijo le kotskromne politične želje. Pri koroških Slo-vencih je pravzaprav tragično, da se žedesetletja bojujemo za uresničitev pravic,ki jih avstrijski pravni red, predvsemavstrijska državna pogodba, tako in takopredvideva, tako da do pravega politič-nega dela, kaj bi bilo treba za ohranitevin razvoj slovenske narodne skupnosti šestoriti, komaj pridemo.

● Opravljali ste že obilo političnihfunkcij (npr. 1999–2001 predsednikNarodnega sveta koroških Slovencev,obnovitelj koordinacijskega odborakoroških Slovencev, članstvo Sveta za slo-vensko narodno skupnost pri Uraduzveznega kanclerja na Dunaju ter od leta2003 podpredsednik Narodnega svetakoroških Slovencev). Kako usklajujetenaporno delo v odvetniški pisarni s poli-tičnim udejstvovanjem?

Mag. Vouk: Včasih seveda ni pre-prosto, kot sem že povedal, v kakšni drugiodvetniški pisarni tega verjetno ne bi bilomogoče uskladiti. Vendar to ni odločilniproblem, saj večina političnega dela doma,na Koroškem, seje, prireditve ipd. pote-ka ob večerih ali ob koncu tedna. Teža-vnejši so »uradniški termini« uradnikov,ki so v Sloveniji ali Avstriji pristojni zamanjšinske zadeve. Včasih imaš občutek,

da se sploh ne zavedajo, da mi nismo (sole redke izjeme) poklicni funkcionarji, tem-več da si moramo za vsak termin najprejpoiskati čas. Redno nas vabijo na sestan-ke na Dunaj ali v Ljubljano denimo ob12. uri, tako da je zaradi enega samegasestanka izgubljen ves dan. Ampak če bibil sestanek denimo ob 17. uri, bi bilotreba delati nadure itd.

Ob tem je čedalje večja tudi biroka-cija, predvsem kadar gre za obravnava-nje prošenj za subvencije našim društvom,za katere smo seveda hvaležni. Seveda jetreba obračunati in utemeljiti vsak evro,ampak ravno spomladi letos je denimo vSloveniji ta birokracija dosegla nov vrhu-nec, izmislili so si nove obrazce, po kate-rih naj bi vsako prošnjo opremili s točko-vanjem po različnih kategorijah in izpol-njevali na kile papirja.

● Kakšen je in kako ste izvedli t. i.Voukov trik, da ste dosegli upoštevenpravni interes s storitvijo prometnegaprekrška in v zvezi z oblikami oziromapravilno objavo dvojezičnih kra jevnihtabel? Zadeva v zvezi s pravnim inte-resom je danes (v predvideni reformiUstavnega sodišča RS pa bo še tolikobolj) za slovenske odvetnike zanimiva,saj se predvideva precejšnja zaostritevobstoja pravnega interesa za dostop doslovenskega ustavnega sodišča. V čem jepravno bistvo vašega »Škocjanskegaprimera«, če se ne motim iz maja 1992,ki je na avstrijskem ustavnem sodiščutrajal kar sedem let?

Mag. Vouk: Žal moram nekoliko razo-čarati: pravnega interesa ravno glede dvo-jezične topografije nam avstrijsko usta-vno sodišče še vedno ne priznava. Vztra-ja pri stališču, da ni subjektivne pravicedo dvojezične topografije, temveč da grele za objektivno ustavno prav no in med-narodnopravno dolžnost Republike Avstri-je. Že desetletja se bojujemo, da bi vsajnašim zastopniškim organizacijam priz-nali pravico do uveljavljanja kolektivnihmanjšinskih pravic, pa nam ne uspe. Neka-teri kolektivne pravice odklanjajo iz ideo-loških razlogov, v njih vidijo neke nacio-nalistične preostanke iz prejšnih stoletij.Zanimivo je, da so to prav tisti, ki čistoupravičeno poudarjajo pomen sindikatovin kolektivnih pogodb, če gre za zaščitopravic delojemalcev. Drugi pa nam tehkolektivnih pravic kratkomalo nočejo priz-nati, ker natančno vedo, da bi bilo potemtreba uresničiti še marsikatero drugo manj-šinsko pravico, ki je doslej zapisana zgoljna papirju. »Trik« je bil kratkomalo v tem,da mora ustavno sodišče po uradni dolž-nosti vsako normo, ki je prejudicialna,preveriti glede njene ustav nosti, predenjo uporablja v konkretnem primeru. Trebaje bilo torej pred ustavno sodišče spravi-

Zavzemanje za manjšinske pravice jeidealistični konjiček

Pogovarjali smo se z mag. Rudijem Voukom, odvetnikom izCelovca in pravnikom leta 2006

dr. Bojan Kukec



Inte

rvju

ti prekršek, ker nisem upošteval najvišjedopustne hitrosti v nekem kraju, ta naj-višja dopustna hitrost pa je odrejena pravv obliki krajevne table. Če je ustavno sodiš-če hotelo preveriti, ali sem res storil pre-kršek, je moralo najprej preveriti tudi, alikrajevna tabla sploh ustreza ustavnimdoločilom, med njimi členu 7 državnepogodbe. Ker krajevna tabla ni bila dvo-jezična, čeprav gre za kraj z zadostnimdeležem slovenskega prebivalstva, je biloustav no sodišče torej prisiljeno razvelja-viti protiustavno krajevno tablo. Na ta načinsmo doslej dosegli že 12 pozitivnih odlo-čitev ustavnega sodišča, nekaj novejšihprimerov pa še leži pri ustavnem sodiš-ču in čaka na odločitve.

Poleg dejstva, da bi Avstrija, sevedakot pravna država, morala uresničiti raz-sodbe ustavnega sodišča, pričakujem, dabi nam vsaj zaradi teh primerov, ki doka-zujejo očitno pomanjkanje v možnostihpravne zaščite, omogočili uveljavljanjemanjšinskih pravic na nekoliko bolj dosto-janstven način.

● Kako je z izvršbo oziroma ure-sničitvijo ustavnih odločb avstrijskegaustavnega sodišča, upoštevajoč zadnjedogodke, ko je koroški deželni glavarnamesto dvojezičnih krajevnih napisovdodal nemškim napisom le tablici s slo-venskim imenom kraja, in ko je februar-ja lani g. Haider za nekaj metrov pre-stavil enojezična napisa v Pliberku inDrveši vasi in tako po njegovem mnenjuuspešno izigral sodbo ustavnega sodiš-ča?

Mag. Vouk: O izvršbi odločitev ustav -nega sodišča v avstrijski ustavi ni žal ničzapisano. Predvideno je le, da je za izvr-šbo pristojen zvezni predsednik, ki lahkouporabi vse možnosti, vključno z vojsko.Vendar je to določilo brez vsebine, kerdoločbe, ki bi natančneje urejevala načinizvršbe, kratkomalo ni. Doslej tudi ni bilapotrebna, ker je obstajal družbeni kon-senz, da je odločitve ustav nega sodiščaseveda treba spoštovati. V bistvu še vednomenim, da nadaljnja določila niso potre-bna, saj je na voljo dovolj drugih instru-mentov: od uveljavljanja ustavnopravneodgovornosti deželnega glavarja pred usta-vnim sodiščem, kar pa bi morala predla-gati zvezna vlada, do kazenskopravnihsankcij zaradi zlorabe uradnega položa-ja.

Vsaj na slednjem področju se zdaj ven-darle nekaj premika: 5. marca sta se koro-ški deželni glavar in njegov namestnikmorala zagovarjati pred preiskovalnimsodnikom, in če se pravna država jemljeresno, bi moral slediti kazenski postopek.

● Ali nameravate ukrepati tudi predmednarodnimi sodišči (npr. ESČP v

Strasbourgu, Sodišče ES vLuksemburgu, v Haagu, Ženevi itd.)?Ali že imate pred katerim od teh sodiščpendentne zadeve in v zvezi s čim?

Mag. Vouk: Takšne pritožbe še nisovložene. Če se ne bo politika zelo hitroprikopala do nekih rešitev, pa bodo ver-jetno vložene na ESČP. V dveh primerihže teče polletni rok za vložitev take pri-tožbe, prvi se bo iztekel konec aprila, drugipa na začetku julija. Kar zadeva pritož-bo v Ženevi pred pristojnimi organi OZN,smo jo že začeli pripravljati in bo vlo-žena, če avstrijska vlada ne bo, kot napo-vedano, do poletja našla sprejemljive reši-tve. Tukaj nam strokov njaki dajejo zelodobre možnosti.

Nekoliko drugače pa je pri SodiščuES. Po nekaterih dobrih začetkih v 90.letih je Evropska skupnost na »manjšin-sko oko« žal spet postala nekoliko slepa.Ko je šlo za to (kandidatkam za članstvopredpisati, kako naj ravnajo z manjšina-mi), so bili kar ažurni. Glede »starih čla-nic« oziroma nadaljevanja prizadevanj zamanjšinsko zaščito, zdaj ko imamo raz-širjeno Evropo, pa je ta vnema spet splah-nela.

● Kakšno je vaše stališče glede vpisav imenik tujih odvetnikov po 34.b členuZOdv, ki ga je prinesla novela tegazakona z »evropskim odvetnikom«?

Mag. Vouk: Načelno je to treba poz-draviti. Svet postaja globalna vas, zato nemorejo le odvetniki ostati vsak v svojemkotičku. Vpis ponuja možnost spremljatidomačo stranko tudi v tuji državi. Prak-tično pa se stvar precenjuje: vpisanih tujihodvetnikov je le peščica, za uspeh osta-jajo še vedno merodajni poznavanje pra-vnega reda, jezika, navad in poznanstva.Pomembnejša se mi zato zdijo čezmejnapovezovanja odvetniških pisarn – vsaj vsosednjih državah je treba imeti stike skolegi in partnerji.

● Kaj menite o porajajočih se ide-jah, da naj bi se brezplačna pravnapomoč slovenskim odvetnikom pora-vnavala podobno kot avstrijskim, karpomeni, da bi se nagrada ne plačevalaodvetnikom, temveč nakazovala v pose-ben pokojninski sklad (ki ga pa za zdajpri nas še ni)? Kakšne so avstrijskeizkušnje z odvetniškim pokojninskimskladom in ali to v Avstriji deluje?

Mag. Vouk: V Avstriji sistem funk-cionira in med kolegi pravzaprav ni spo-ren. Pritožbe so samo zato, ker v civil-nopravnih zadevah sodišča včasih zelonepremišljeno odobravajo pravno pomočstrankam. Tako stranke s pravno pomo-čjo lahko deloma vodijo pravde, ki se jihstranka, ki mora odvetniške storitve pla-čati, zaradi prevelike tveganosti nikdar ne

bi lotila. Teoretično bi lahko odvetnik, kije stranki dodeljen za pravno pomoč, odo-britev pravne pomoči izpodbijal zaradi sla-bih obetov, kar pa je sila kočljiva zade-va za odvetnika, ki mora seveda v prvivrsti zastopati interes stranke. S takšnoprenagljeno odobritvijo pravne pomoči sinavsezadnje sodišča ne naredijo nič dobre-ga, in namesto da bi najprej natančnejein objektivno pregledala obetavnost zade-ve, si nakopljejo pravde, ki jih sicer splohne bi bilo. Je pa to še vedno boljši sistemkot denimo v Nemčiji, kjer država izposebnega sklada plačuje takšne odvet-niške storitve, kar privede do tega, da neka-teri živijo od zastopanja »kverulantov«.

● Koliko je vseh odvetnikov naKoroškem oziroma v Avstriji, ki razu-mejo ali so sposobni nastopati predsodišči (pisno in ustno) v slovenskem jezi-ku?

Mag. Vouk: Slovenskih odvetnikovnas je Avstriji le malo: štiri pisarne vCelovcu, ena v Beljaku, ena v Pliberku,en kolega ima pisarno na Dunaju in enakolegica je partnerica v neki večji dunaj-ski pisarni.

● Ali ste pripravljeni sodelovati inpostati član uredniškega odbora revijeOdvetnik?

Mag. Vouk: Če bo čas dopuščal, rad.

● Koliko in kakšne revije oziromaodvetniška glasila imate v Avstriji?

Mag. Vouk: Uradno glasilo Avstrij-ske odvetniške zbornice je Österreichi-sches Anwaltsblatt, ki izhaja mesečno inima (vključno s predhodnimi občili) tra-dicijo, ki sega v avstro-ogrsko monar hijo.Že nekaj let izhaja tudi zasebni časnikAnwalt aktuell, ki je neka mešanica medpravnim in reklamnim glasilom. Sevedase odvetniki udejstvujejo in objavljajo vštevilnih drugih revijah, naj omenim lenajstarejšo Juristische Blätter, ki ima pravtako svoje korenine že v monarhiji, doštevilnih specializiranih revij za posame-zna pravna področja. Praktik ne more večvseh pregledati.

Posebnega glasila koroški odvetnikinimamo, če izvzamemo obvestila našekoroške odvetniške zbornice in pa obča-sne objave Kärntner juristische Gesell-schaft. Slovenski odvetniki nimamo svo-jega glasila, ker nas je preprosto prema-lo. Imamo pa Društvo koroških sloven-skih pravnikov, v katerem nismo člani leodvetniki, temveč tudi slovenski sodniki,državni tožilci, pravniki iz uprave in drugipravniki. Slovenski pravniki na Koroškemsmo pravzaprav ostali na ravni »ustnegaizročila«, ki pa je včasih učinkovitejše odpisnih objav.



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

Glavna tema, ki jo je na sejahoktobra, novembra, decembra2006 in januarja 2007 obrav -

naval Upravni odbor OZS, je bila rešitevproblema zavarovanja odvetniške pokli-cne odgovornosti.

Dne 26. 11. 2006 je Zavarovalni-ca Triglav, d. d., Odvetniški zborni-ci Slovenije posredovala odpovedpogodbe o zavarovanju poklicne odgo-vornosti s trimesečnim odpovednimrokom. Razloga za odpoved sta bilaizredno slab škodni rezultat in ugo-tovitev, da škode ves čas močno inne nadzorovano naraščajo. Hkrati zodpovedjo pogodbe je ZavarovalnicaTriglav posredovala novo ponudbo zazavarovanje poklicne odgovornostiodvetnikov v letu 2007, po kateri bibil vsak odvetnik zavarovan za zava-rovalno vsoto 24.000.000 SIT(100.150,23 evrov) z letnim agrega-tom za vsakega posameznega odvet-nika v dvakratniku zavarovalne vsote.Za navedeno zavarovalno vsoto s sou-deležbo posameznega odvetnika privsaki škodi, ki znaša 10 odstotkovod priznane odškodnine, vendar nemanj kot 450 evrov, je bila danaponudba za letno zavarovalno pre-mijo 227.500 SIT (949,34 evrov) s6,5-odstotnim DPZP, kar znaša242.287,50 SIT oziroma 1.011,05 evrov.Prav tako so se zaostrili splošni pogo-ji, kar smo opazili tudi pri drugihzavarovalnicah.

Nova ponudba Zavarovalnice Tri-glav je bila po mnenju upravnega odbo-ra nesprejemljiva, zato je komisija, kijo je imenoval UO OZS, ves čas iska-la primerne rešitve. Zavarovalnice, kiso bile pozvane k ponudbi, za skleni-tev zavarovanja, kot ga določa 9. členzakona o odvetništvu, niso bile zain-

teresirane. Po pogajanjih z Zavaroval-nico Triglav je prišlo do dogovora zanadaljnje kolektivno zavarovanje odve-

tniške poklicne odgovornosti skladnoz zakonom o odvetništvu.

Upravni odbor OZS je na kore-spondenčni seji 22. 1. 2007 podal sogla-sje in sklenjena je bila pogodba za doboenega leta. Skladno s to pogodbo znašaza zavarovalno vsoto 100.000 evrov(23.964.000 SIT) letna zavarovalnapremija za posameznega odvetnika 250evrov in 6,5 odstotkov ZPDP (63.804SIT) z 10-odstotno odbitno franšizo,minimalno 2.500 evrov (599.100 SIT).Odbitna franšiza, kot smo že navedli,je posledica povečanega številka odškod-ninskih zahtevkov. Zavarovalna vsota100.000 evrov, ki je enaka dosedanji,je v celoti v skladu s priporočili, kijih je odvetniškim zbornicam in čla-nicam posredoval Svet evropskih odve-tniških združenj (CCBE).

Odvetnicam in odvetnikom je Odve-tniška zbornica Slovenije v pismu, vkaterem jih je obvestila o navedeni pro-blematiki in njeni rešitvi, priporočila,

Iz de la UO OZS

Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 28. februarja 2007

1114 odvetnikov, 152 kandidatov, 367 pripravnikov, 47 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki– vpisanih 1114 – med njimi 699 odvetnikov in 415 odvetnic– v razdobju od 1. 12. 2006 do 28. 2. 2007 se jih je vpisalo 20 – 9 odvetnikov

in 11 odvetnic– izbrisalo se jih je 10 – 6 odvetnikov in 4 odvetnice – ponovni vpis 1. 1. 2007: Tatjana Ivić, odvetnica iz Ljubljane, in Nikolaj

Grgurevič, odvetnik iz Maribora– ponovni vpis 1. 2. 2007: Milomir Jovanović, odvetnik iz Ljubljane

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 152 – med njimi 49 kandidatov in 103 kandidatke– v razdobju od 1. 12. 2006 do 28. 2. 2007 se jih je vpisalo 16 – 3 kandidati in

13 kandidatk– izbrisalo pa se jih je 25 – 11 kandidatov in 14 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 367 – med njimi 122 pripravnikov in 245 pripravnic– v razdobju od 1. 12. 2006 do 28. 2. 2007 se jih je vpisalo 31 – 11 pripravni-

kov in 20 pripravnic– izbrisalo pa se jih je 25 – 7 pripravnikov in 18 pripravnic

Odvetniške družbe– aktivno posluje 47 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe– na seji 16. 1. 2007 je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi:

Odvetniške družbe Rozman in Vesel, o.p. – d.n.o., Ljubljana in Odvetniške družbe Markelj – Čebular o.p., d.n.o., Domžale

– na seji 13. 2. 2007 pa je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi:Odvetniške pisarne Godič & Selaković o.p., d.n.o., Maribor

Imenik tujih odvetnikov– na podlagi 34. b člena zakona o odvetništvu je v imenik tujih odvetnikov vpi-

sanih 6 odvetnikov


naj še dodatno zavarujejo odvetniškopoklicno odgovornost pri izbrani zava-rovalnici oziroma sklenitev zavarova-nja za odbitno franšizo.

Seja, 16. 1. 2007

1. Odvetniška točka v evrih

Na podlagi uveljavitve Zakona ouvedbi Eura (Ur. l. RS, št. 114/06) jebil sprejet

Sklep: Vrednost odvetniške točke110 SIT se preračuna skladno z Ured-bo Sveta št. 1086/2006 na 0,459 evra.Končni znesek na obračunu odvetniškihstoritev oziroma na računu se zaokrožina dve decimalni mesti.

2. Pojasnilo o odvetniški tarifi

Odvetnica iz Brežic je posredovalav presojo sklep Okrajnega sodišča vLjubljani, s katerim ni priznalo stroškovza cestnino in parkirnino z obrazložit-vijo, da jih odvetniška tarifa ne določa.

Sklep: Odvetnici se posreduje poja-snilo, da je stališče Okrajnega sodiščav Ljubljani pravilno, saj odvetniška tari-fa stroška cestnine in parkirnine nedoloča.

3. Zaprosilo za obvezno razlagotretjega odstavka 23. točke kodeksa

Odvetnika, ki ustanavljata odve-tniško družbo, sprašujeta, ali lahko vtridesetih dneh po odprtju nove pisar-ne v sredstvih javnega obveščanja obja-vita obvestilo, da sta začela poslova-ti v novi odvetniški družbi ter kje imata sedež oziroma poslovni naslov. Hkra-ti ju zanima, ali lahko objavita obve-stilo v več sredstvih javnega obveščanja.

Sklep: Odvetnika se obvesti, da jeskladno s 23. pravilom kodeksa odve-tniške poklicne etike dovoljeno obve-stilo v sredstvih javnega obveščanja ozačetku in kraju poslovanja, vendarnajveč v 30 dneh po odprtju pisarne.To določilo velja tudi za odvetniškedružbe.

Iz kodeksa tudi izhaja, da je tovrst -na objava dovoljena v več sredstvihjavnega obveščanja.

4. Preklicevanje glavnih obravnav

Upravni odbor se je seznanil s po -sredovano korespondenco med Višjimsodiščem v Ljubljani in Okrožnimsodiščem v Ljubljani glede na pismoodvetniške zbornice, s katerim je opo-zorila na preklicevanje narokov, ki so

ODVETNIŠKA TARIFATar. št. 18Sestavljanje vlogvrednost točke 0,459 EUR1. Tožbe – od vrednosti obravnavanega spornega predmeta:

Vrednost predmeta

nad točk do točk nad EUR do EUR točk EUR

750 344,25 100 45,900

750 3.000 344,25 1.377,00 200 91,800

3.000 10.000 1.377,00 4.590,00 300 137,700

10.000 20.000 4.590,00 9.180,00 400 183,600

20.000 35.000 9.180,00 16.065,00 500 229,500

35.000 50.000 16.065,00 22.950,00 600 275,400

50.000 65.000 22.950,00 29.835,00 700 321,300

65.000 80.000 29.835,00 36.720,00 800 367,200

80.000 100.000 36.720,00 45.900,00 900 413,100

100.000 120.000 45.900,00 55.080,00 1000 459,000

120.000 160.000 55.080,00 73.440,00 1100 504,900

160.000 200.000 73.440,00 91.800,00 1200 550,800

200.000 240.000 91.800,00 110.160,00 1300 596,700

240.000 280.000 110.160,00 128.520,00 1400 642,600

280.000 320.000 128.520,00 146.880,00 1500 688,500

320.000 360.000 146.880,00 165.240,00 1600 734,400

360.000 400.000 165.240,00 183.600,00 1700 780,300

400.000 440.000 183.600,00 201.960,00 1800 826,200

440.000 480.000 201.960,00 220.320,00 1900 872,100

480.000 520.000 220.320,00 238.680,00 2000 918,000

SAMO V GOSPODARSKIH SPORIH

DO 3000 TOČK

nad točk do točk nad EUR do EUR točk EUR

520.000 560.000,00 238.680,00 257.040,00 2100 963,900

560.000 600.000,00 257.040,00 275.400,00 2200 1.009,800

600.000 640.000,00 275.400,00 293.760,00 2300 1.055,700

640.000 680.000,00 293.760,00 312.120,00 2400 1.101,600

680.000 720.000,00 312.120,00 330.480,00 2500 1.147,500

720.000 760.000,00 330.480,00 348.840,00 2600 1.193,400

760.000 800.000,00 348.840,00 367.200,00 2700 1.239,300

800.000 840.000,00 367.200,00 385.560,00 2800 1.285,200

840.000 880.000,00 385.560,00 403.920,00 2900 1.331,100

880.000 920.000,00 403.920,00 422.280,00 3000 1.377,000

* Opomba: Ker je prišlo v začetku pri preračunavanjih OT do napak, objavljamo aktualno razpre-delnico, čeprav je kar nekaj kolegov (npr. odvetnik Alojz Osojnik iz Velenja) že po koncu redakcijeprejšnje številke Odvetnika poslalo v obliki prispevka za revijo preračunano tarifno postavko 18 OTin 1 TT za objavo. Skladno s sklepom na seji uredniškega odbora revije 21. 2. 2007 ter v soglasju znavedenim avtorjem smo se odločili za objavo te zadnje različice OZS.


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

razpisani mnogo pred glavno obravna-vo. V dopisu podpredsednik višjegasodišča ugotavlja, da je situacij, kosodišče prekliče že razpisane naroke,odločno preveč, zaradi česar je na vsesodnike naslovil dopis, ki jih poziva kskrajno restriktivnemu pristopu pripreklicevanju že razpisanih narokov indolžnosti, da mora vsako obvestilostrankam o preklicu naroka nujno vse-bovati tudi navedbo razloga za preklicnaroka. V zvezi z dopisom OZS, ki jeopozorila na konkreten primer prela-ganja obravnav, je priložil izčrpnoporočilo sodnice, iz katerega je razvi-dno, da je bilo zgolj nekaj obravnavpreklicanih zaradi razlogov na stranisodišča.

Pripravila: Tanja Sedušak

PRERAČUN TARIFE

točka SIT EUR

1 110,00 0,459

5 550,00 2,295

10 1.100,00 4,590

20 2.200,00 9,180

30 3.300,00 13,770

50 5.500,00 22,950

100 11.000,00 45,900

160 17.600,00 73,440

200 22.000,00 91,800

250 27.500,00 114,750

300 33.000,00 137,700

500 55.000,00 229,500

600 66.000,00 275,400

700 77.000,00 321,300

1000 110.000,00 459,000

2000 220.000,00 918,000

3000 330.000,00 1.377,000

TOČKA – SIT TEČAJ PRERAČUN V EUR

110,00 239,640 0,4590

ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

vabi

odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike,člane Odvetniške zbornice Slovenije,

da se udeležijo

ODVETNIŠKE ŠOLE30. marca 2007

in

SKUPŠČINE ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE31. marca 2007

v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu

P R O G R A M

PETEK 30. marec 2007

9.00–9.30 sprejem udeležencev

9.30–10.30 ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IN SODNA PRAKSAvišja sodnica svetnica Marta Klampfer

10.30–11.30 PROBLEM FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ IN DRUGA AKTUALNAVPRAŠANJA ETAŽNE LASTNINEprof. dr. Miha Juhart

11.30–12.30 SPREMEMBE PRI DELU ODVETNIKOV PO NOVEM ZAKONU OUPRAVNEM SPORUdoc. dr. Erik Kerševan

12.30–13.30 ZAMUDNE OBRESTI Z VIDIKA ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA RSvrhovni sodnik Vladimir Balažic

13.30–15.30 odmor za kosilo

15.30–17.00 NADZORSTVENA PRITOŽBA IN ROKOVNI PREDLOG PO ZAKONU OZAGOTAVLJANJU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGAODLAŠANJAvrhovni sodnik Jernej Potočar

ZVPSBNO Z VIDIKA ODVETNIKOV IN PRAVIC STRANKodvetnik Roman Završek

17.00–18.00 AKTUALNA VPRAŠANJA SODNE PRAKSE IZ ODLOČB VRHOVNEGASODIŠČA RSvrhovni sodnik Marko Šorli

18.00–19.00 VLOGA ODVETNIKA V KAZENSKEM POSTOPKU, V KATEREM SOUPORABLJENI UKREPI ZAŠČITE PRIČmag. Goran Klemenčič

20.00 družabni večer v GH Bernardin

SOBOTA 31. marec 2007

9.30 SKUPŠČINA ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE



Sodn

a pr

aksa

VS

RS

mu morala ponuditi ustrezno zaposli-tev za nedoločen čas. Kolikor pa te mož-nosti ni bilo, je bila tožena stranka dol-žna ponuditi tožniku sklenitev novepogodbe, čeprav bi bila zaposlitevneustrezna ali samo za določen čas. Vtem primeru bi šla tožniku na podlagičetrtega odstavka 90. člena ZDR tudipravica do sorazmernega dela odprav -nine. Sodišče je ugotovilo, da je takodelovno mesto bilo in je tožena stran-ka večkrat zaporedoma sklepala delov -no razmerje za določen čas z drugimdelavcem, čeprav naj bi bili pravi raz-logi socialne narave.

Sodišče druge stopnje je ugodilopritožbi tožene stranke in prvostopenj-sko sodbo spremenilo tako, da je tož-beni zahtevek v celoti zavrnilo. Preso-dilo je, da je sodišče prve stopnje zmo-tno razlagalo določbo tretjega odstav-ka 88. člena ZDR. Ta določba nalagadelodajalcu le, da ponudi delavcu skle-nitev pogodbe o zaposlitvi za ustreznodelo in za nedoločen čas. Smisel te obvez-nosti je namreč v tem, da mora delo-dajalec s ponudbo nove pogodbe ozaposlitvi delavcu omogočiti nadalje-vanje delovnega razmerja, če obstajatrajna potreba po njegovem delu podspremenjenimi pogoji. Zato tožena stran-ka ni ravnala v nasprotju s tretjimodstavkom 88. člena ZDR, ko tožnikuni ponudila sklenitve pogodbe o zapo-slitvi za določen čas in je izpodbijanaodpoved zakonita.

Zoper pravnomočno sodbo, izdanona drugi stopnji, je tožnik vložil revi-zijo zaradi bistvenih kršitev določbpravdnega postopka in zaradi zmotneuporabe materialnega prava. Navaja, daje tretji odstavek 88. člena ZDR napa-

čno tolmačilo pritožbeno sodišče. Nave-dena določba ne govori o drugem ustrez-nem delu za nedoločen čas. Govori okakršnemkoli delu, tudi o istem delupod spremenjenimi pogoji. Ker zakonglede drugega dela ne postavlja nobe-nih omejitev, ga je treba razumeti čimširše v dobro delavca. In ker je delo pritoženi stranki obstajalo, bi sodišče drugestopnje moralo pritrditi prvostopenj-skemu sodišču, da je bila odpoved neza-konita.

Sodišče druge stopnje je napačnouporabilo materialno pravo v zvezi sprekluzivnim rokom, v katerem moradelodajalec odpovedati pogodbo o zapo-slitvi. Glede tega je materialno pravonapačno uporabilo že sodišče prve stop-nje, vendar tožnik zoper to ni mogelvložiti pritožbe. Po navedbah tožnikaje tožena stranka že v letu 2002 vede-la, da tožnika ne bodo potrebovali. Zatoje rok 30 dni začel teči že 1. 1. 2003,ko je začel veljati novi ZDR. Potekelje 30. 1. 2003, odpoved pa je bila danadosti kasneje. Tudi zato je bila odpo-ved nezakonita.

Ker o prekluzivnem roku sodbasodišča druge stopnje nima razlogov,je podana tudi bistvena kršitev določbpravdnega postopka.

Revizija je bila v skladu s 375. čle-nom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l.RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno bese-dilo – ZPP) vročena Vrhovnemu drža-vnemu tožilstvu RS in toženi stranki,ki je nanjo odgovorila in predlaga, dajo revizijsko sodišče zavrne kot neute-meljeno.

Revizija ni bila utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizij-sko sodišče izpodbijano sodbo preiz-kusi samo v delu, ki se z revizijo izpod-bija, in v mejah razlogov, ki so v njejnavedeni. Po uradni dolžnosti pazi lena pravilno uporabo materialnega prava.

Z navedbo, da je podana bistvenakršitev določb pravdnega postopka, kerizpodbijana sodba nima razlogov o pre-kluzivnem roku iz petega odstavka88. člena ZDR, tožnik smiselno uve-ljavlja kršitev iz 14. točke 339. členaZPP. Taka kršitev bi bila podana tudi,če sodba nima razlogov o odločilnihdejstvih, zaradi česar se ne more preiz-kusiti. Vendar po presoji revizijskegasodišča za tak primer ne gre. Res jesicer, da izpodbijana sodba izrecne obra-zložitve o roku iz petega odstavka 88.člena ZDR nima. Očitno predvsem zato,ker tožena stranka v tej smeri pritožbeseveda ni vložila. Toda sodišče drugestopnje je sprejelo kot pravilne dejan-

Vrhovno sodišče RS je revizijozavrnilo in odločilo, da toženastranka sama krije svoje stro-

ške odgovora na revizijo.

Iz obrazložitve

Sodišče prve stopnje je v ponov-ljenem postopku presodilo, da je odpo-ved pogodbe o zaposlitvi tožniku izposlovnega razloga nezakonita, in ugo-tovilo, da mu delovno razmerje ni pre-nehalo 11. 4. 2003, zato ga je toženastranka dolžna pozvati nazaj na delo inmu priznati vse pravice iz dela ter izpla-čati zapadlo plačo in druge denarne zah-tevke. Sodišče je štelo za dokazano, daje zaradi poslovnega razloga preneha-la potreba po opravljanju dela na delov -nem mestu upravljavec naprav.

Tožnik je imel 1. 3. 2003 sklenje-no pogodbo o zaposlitvi za to delovnomesto, razporeditve v letu 2002 pa sobile zgolj začasne. Tožniku je bilapogodba odpovedana 27. 2. 2003, onameravani odpovedi pa ga je toženastranka obvestila 19. 2. 2003. Z dej-stvom, da delo tožnika ne bo več po -treb no, se je tožena stranka seznanilatakrat, ko je bil pripravljen seznam, nekjejanuarja oziroma februarja 2003. Zatorok za odpoved, določen v petem odstav-ku 88. člena ZDR, ni potekel.

Sodišče pa je presodilo, da je tože-na stranka kršila določbo tretjega odstav-ka 88. člena ZDR, ker tožniku ni ponu-dila sklenitve pogodbe o zaposlitvi podspremenjenimi pogoji. V prvi vrsti bi

Opustitev ponudbe nove pogodbe o

zaposlitvi ni nujno kršitev88. člena ZDR1

Dejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločenčas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delu zadoločen čas, ne pomeni kršitve določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.

V tej delovnopravni zadevi je šlo za prenehanje delovnega razmerja izposlovnih razlogov in štiri leta trajajočo dilemo iz prakse: Ali je deloda-jalec vedno dolžan ponuditi delavcu novo pogodbo o zaposlitvi (PZ) podspremenjenimi pogoji (88. in 90 člen ZDR)?

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS, Delovno-social-ni oddelek, opr. št. VIII Ips 69/2006, z dne 25. 4.2006.



Sodn

a pr

aksa

VS

RS

ske ugotovitve sodišča prve stopnje, karpomeni tudi dejanske ugotovitve o tem,kdaj je navedeni rok začel teči. Iz takihdejanskih ugotovitev, sprejetih tudi popritožbenem sodišču, pa izhaja mate-rialnopravna presoja, da je bila odpo-ved dana v okviru navedenega roka.Zato sodišču druge stopnje ni bilo trebaše posebej ponavljati razlogov o tem.

Materialno pravo ni bilo zmotnouporabljeno. Pri tem je revizijsko sodiš-če vezano na dejansko stanje, kot ga jeugotovilo sodišče prve stopnje in pre-sojalo sodišče druge stopnje (tretji odsta-vek 370. člena ZPP). Zato revizijskihnavedb, ki se nanašajo na dejansko sta-nje in dokazno oceno sodišča o tem,kdaj je tožena stranka zvedela za odpo-vedni razlog, ni mogoče upoštevati.Revizijsko sodišče je vezano na dejan-sko ugotovitev, da je bila odpoved danav roku tridesetih dni od seznanitve zrazlogom za odpoved oziroma šestihmesecev od nastanka razloga.

Tožena stranka je tožniku odpove-dala pogodbo o zaposlitvi iz poslov -nega razloga po prvi alinei prvegaodstavka 88. člena ZDR: prenehanjepotreb po opravljanju določenega dela,pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi,zaradi ekonomskih, organizacijskih, teh-noloških, strukturnih ali podobnih raz-logov na strani delodajalca. V tem delu– glede utemeljenosti razloga za rednoodpoved – tožnik odločitve sodišč v revi-ziji ne izpodbija. Sporni sta le vpraša-nji, ali je tožena stranka pri tem ravna-la v skladu z določbami tretjega in pete-ga odstavka 88. člena ZDR.

O ponudbi sklenitve nove pogodbeo zaposlitvi (tretji odstavek88. člena ZDR)

Delodajalec lahko redno odpovepogodbo o zaposlitvi, če zaradi eko-nomskih, organizacijskih, tehnoloških,strukturnih ali podobnih razlogov nastrani delodajalca preneha potreba poopravljanju določenega dela pod pogo-ji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineaprvega odstavka 88. člena ZDR). Delo-dajalec mora preveriti, ali je možno zapo-sliti delavca pod spremenjenimi pogo-ji ali na drugih delih oziroma ali ga jemogoče dokvalificirati za delo, ki gaopravlja, oziroma prekvalificirati zadrugo delo. Če taka možnost obstaja,mora delodajalec delavcu ponuditi skle-nitev nove pogodbe (tretji odstavek88. člena ZDR).

Ponudba sklenitve nove pogodbe ozaposlitvi pomeni nadaljnjo zaposlitevdelavca pri istem delodajalcu: pod spre-menjenimi pogoji na istih delih (tudi z

možnostjo dokvalifikacije) ali na dru-gih delih (tudi z možnostjo prekvalifi-kacije). Nova zaposlitev naj bi bila pra-viloma ustrezna, to je zaposlitev, za kate-ro se zahteva enaka vrsta in stopnja izo-brazbe, kot se je zahtevala za oprav-ljanje dela na prejšnjem delovnem mestu(tretji odstavek 90. člena ZDR).

Odpravnina po 109. členu ZDRje obveznost delodajalca, če delavcuodpove pogodbo o zaposlitvi iz poslov -nega razloga (in iz razloga nesposob-nosti). Gre torej za posledico odpove-di pogodbe o zaposlitvi v tistih prime-rih, ko za delavca to pomeni izgubozaposlitve. Če pa delodajalec ponudidelavcu sklenitev nove pogodbe in dela-vec tako ponudbo sprejme, delavec doodpravnine ni upravičen. V takem pri-meru do izgube zaposlitve ne pride. Pritem pa ZDR v 90. členu loči dve situa-ciji. Delodajalec je svoje obveznosti vceloti prost le, če z delavcem sklenenovo pogodbo o zaposlitvi za ustreznozaposlitev za nedoločen čas (tako žetretji odstavek 88. člena ZDR). V četr-tem odstavku 90. člena pa ZDR izre-cno ureja primer, ko je ponujena in spre-jeta nova zaposlitev neustrezna. V takemprimeru ima delavec pravico do soraz-mernega dela odpravnine, o višini semora dogovoriti z delodajalcem.

Navsezadnje pa je treba upoštevati,da je po tretjem odstavku 88. člena ZDRobveznost delodajalca dvojna. Najprejmora preveriti, ali in pod kakšnimipogoji je presežnemu delavcu mogočezagotoviti nadaljnjo zaposlitev. Če takemožnosti ni (ne obstaja), tudi ni podla-ge za ponujanje nove pogodbe o zapo-slitvi. Samo če taka možnost obstaja,delodajalec mora delavcu ponuditi skle-nitev nove pogodbe. Take možnosti ni,če delodajalec nima prostih delovnihmest ali če delavec ne izpolnjuje pogo-jev za zasedbo prostih delovnih mest.Kadar gre za manjše število presežnihdelavcev, tudi ne gre za izbiro presež-nih delavcev po določenih kategorijahvseh zaposlenih delavcev (97. in 100.člen ZDR). Ukinitev delovnega mestapomeni tudi, da delavca ni mogočezaposliti na istem delovnem mestu podspremenjenimi pogoji.

Revizija nima prav, da iz tretjegaodstavka 88. člena ne izhaja, da jeobveznost delodajalca le ponudba ustre-zne zaposlitve za nedoločen čas. Če delo-dajalec takega dela nima, delavcu nidolžan zagotavljati drugega dela. Lahkosicer delavcu ponudi tudi neustreznozaposlitev (manj zahtevno delovno mestos posledično nižjo plačo, za določenčas, s krajšim delovnim časom, v dru-

gem kraju ipd.), vendar ne kot obvez-nost, temveč le kot možnost, ki jo dela-vec lahko sprejme ali ne. Dejstvo, dadelodajalec delavcu, ki je bil pri njemzaposlen za nedoločen čas, ne ponudisklenitve nove pogodbe o zaposlitvi nadrugem delu za določen čas, ne pome-ni kršitve določbe tretjega odstavka88. člena ZDR.

O roku za redno odpoved izposlovnega razloga (peti odstavek88. člena ZDR)

Delodajalec mora podati odpovednajkasneje v 30 dneh od seznanitve zrazlogi za redno odpoved in najkasne-je v šestih mesecih od nastanka razlo-ga. V primeru večjega števila presež-nih delavcev ima ZDR posebno uredi-tev (členi 96 do 102), v kateri so tudiroki za odpoved pogodbe o zaposlitvidoločeni drugače.

Razlog za odpoved pogodbe o zapo-slitvi po prvi alinei prvega odstavka88. člena je prenehanje potreb po oprav-ljanju določenega dela zaradi razlogovna strani delodajalca, ne pa neposre-dno (ekonomski, organizacijski, tehno-loški, strukturni ali podobni) razlogi kottaki. Ni torej pomembno, kdaj se je delo-dajalec »seznanil« s temi razlogi ozi-roma začel določene spremembe.Pomembno je, kdaj je bilo dokončnoznano, da bo delo delavca (delavcev)postalo nepotrebno.

V obravnavani zadevi je sodiščeprve stopnje ugotovilo, da je bila odpo-ved pogodbe o zaposlitvi dana v okvi-ru subjektivnega roka iz petega odstav-ka 88. člena ZDR. Gre za dejansko ugo-tovitev, na katero je revizijsko sodiščevezano (tretji odstavek 370. člena ZPP).Pri tem je sodišče izhajalo iz pravilnerazlage določb 88. člena ZDR o tem,kdaj je ta rok začel teči.

Ker glede na navedeno zatrjevanirevizijski razlogi niso bili podani in jeizpodbijana sodba materialnopravnopravilna, je revizijsko sodišče obe revi-ziji zavrnilo kot neutemeljeni (378. členZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizi-jo niso prispevale ničesar bistvenega kodločitvi o reviziji, je sodišče odloči-lo, da krije stroške za odgovor na revi-zijo tožeča stranka (prvi odstavek155. člena ZPP).

Pripravil: dr. B. K.



Rece

nzije

Knjiga obsega 727 strani in je raz-deljena v naslednje vsebinske celote:kazalo, predgovor uredništva založbe,uvod z naslovom Pravica do pravnegasredstva po 25. členu Ustave (pogre-šam ustrezne določbe mednarodnih, vSloveniji že ratificiranih konvencij, npr.6. in 13. člen ESČP itd.), skledi 18 zaklju-čenih poglavij, ki pa so med seboj pre-cej nesistemsko urejena. Ni jasno, aliso se zaradi preglednosti in praktično-sti založnik in avtorja odločili za takšnočlenjenje pomembnih vsebin, zagotovopa ta metoda ni skladna s sprejetimistandardi citiranja. Tako denimo razvr-šča v samostojna poglavja nepravdnipostopek, dedni postopek in zemlji-škoknjižni postopek, pri čemer vsi vemo,da vse tri vsebinske celote spadajo vnepravdni postopek.

Vsebinsko kazalo je sestavljeno iz18 osnovnih zaokroženih celot: prav-dni, nepravdni, dedni, zemljiškoknji-žni, izvršilni, davčni postopek in uprav -ni spor, postopek v delovnih in social-nih razmerjih, upravni postopek in prav -no varstvo v postopkih oddaj javnih naro-čil, postopkek o prekrških, kazenskipostopek in pritožba zoper policistovo

ravnanje. Sledi ustavno sodišče – usta-vna pritožba in pobuda za oceno usta-vnosti, pritožba na ESČP, nadzorstve-na pritožba in pobuda za vložitev pred-loga za službeni nadzor sodnikovegadela in zakon o varstvu pravice do soje-nja brez nepotrebnega odlašanja, pogla-vje pa zaključi z naslovom Vzorci pri-tožb s področja gospodarskega poslo-vanja.

Preobsežno bi bilo kritično obrav -navanje vseh poglavij, še zlasti vzor-cev, ki so za praktike na več mestihvprašljivi.

Graje in pohvale

Uredništvo založbe bralcu ne pove,da je v obsežnem delu v knjigi povze-to tudi zakonodajno gradivo in pravniviri (npr. iz EKČP s protokoli, pri čemerse uredništvu prikrade tudi takšna napa-ka, da Protokola št. 1 (sic!) k EKČP(varstvo lastnine) sploh ne citira šte-vilčeno (ne na str. 638–640 niti ne vvsebinskem kazalu na str. 11).

Ker je knjiga izšla v letu 2006, bibilo verjetno oportuno omeniti, da je Slo-venija že 13. maja 2004 podpisala Pro-tokol št. 14 k EKČP, ki spreminja nadzor-ni sistem konvencije, ratificirala pa ga je19. junija 2005. To predvsem zaradi nje-gove vsebine, ki spreminja nadzorni sistemin je zagotovo, po reformi iz novembra1998, ko je bila opuščena Komisija, naj-radikalnejši. To pomeni, da vnaša obšir-

Kot recenzent omenjene knjigenaj začnem s pripombo. Zah-tevnejši pravni strokovnjaki se

zagotovo ne bodo zadovoljili s priču-jočim delom. Morda bo knjiga zelouporabna za laike, pri čemer pa bodoimeli slednji kar nekaj težav pri upo-rabi predloženih vzorcev, saj so ti mesto-ma pomanjkljivi. Notorno dejstvo je,da pravni strokovnjaki, kadar smo upo-rabljali argumentacijo v svojih pravnihvlogah, nismo mogli mimo tako kvali-tetnih znanstvenih strokovnih del, kotje denimo knjiga prof. dr. M. Pavčni-ka (2004) Argumentacija v pravu, 2.,spremenjena in dopolnjena izdaja (izšlaje pri Cankarjevi založbi), zato je ugo-tovitev uredništva založbe vsaj sporna,če že ne netočna.

Noben priročnik ne more nadome-stiti poglobljenega pravnega znanja, kipa pride do posebnega izraza prav prisnovanju, argumentaciji ter oblikovanjusistema pravnih sredstev, katerega pred-stavitev na najbolj pregleden način jeprav vodilna vsebina obravnavane knji-ge, če sem prav razumel namen založ-nika in avtorjev.

mag. Boštjan Tratar in Matjaž Rems

Pritožbe – zbirkavzorcev s pojasnili in

sodno prasko dr. Bojan Kukec

V predgovoru obsežnega priročnika, ki naj bi bil nekakšen nasled-nik priročnika o vzorcu tožb, uredništvo založbe pojasnjuje, »da se ježe dolgo časa soočalo s potrebo, da po zgledu tujih (nemških) založbpripravi priročnik, ki bi na podoben način obravnaval pritožbe, kot pra-viloma redna pravna sredstva v postopkih; bodisi nasproti državnimorganom bodisi nasproti podjetjem (dodal bi še: očitno tudi proti fizič-nim osebam, op. p.). Z obravnavanim priročnikom smo želeli posamez-nikom omogočiti vpogled v ‘skrivnost‘, na kakšen način sestaviti pri-tožbo, kaj uveljavljati v njej (npr. nepravilno in nepopolno ugotovitevdejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava, kršitve pro-cesnih pravil itd., povsem samovoljno odločanje uradnih oseb), kako jozasnovati, da bi lahko imela uspeh v nadaljnjem postopku. Pripravilismo veliko vzorcev z zgoraj navedenih področij, jih opremili s pojasni-li ter dodali obstoječo sodno prakso. Praktik bo tako na enem mestunašel številne napot ke in se bo lahko uspešno soočal s pisanjem pri-tožb, ugovorov, revizijo, ustavno pritožbo itd. v najrazličnejših postop-kih. Gre za delo, ki ga bodo s pridom uporabljali tudi zahtevnejši pra-vni strokovnjaki v vsakodnevni praksi, saj se bodo s pravilno sestavopravnih sredstev izognili očitkom nesposobnosti.«

Zbrala in uredila: mag. Boštjan Tra-tar in Matjaž RemsZaložnik: Založniška hiša Primath,d. o. o.Ljubljana, 2006, 727 strani



Rece

nzije

ne in pomembne reforme v sistem soje-nja (npr. sodnik posameznik, prijateljskaporavnava – friendly settlement – v vsakifazi postopka). Morda je avtorje odvrni-lo od prikaza vsebine tega protokola dej-stvo (čeprav so pred tem kot pravne virenavedli šest ostalih najpomembnejših pro-tokolov k EKČP), da je zadnji protokolzavezujoč (skladno z 19. členom) šeleprvi dan po preteku treh mesecev od dneva,ko vse pogodbenice (46 držav) EKČPizrazijo soglasje k njemu. Torej je pri-čakovati, da bo knjiga »živela« še nekajčasa, čeprav po dat ka o nakladi v njej nizaslediti, zato bi bila ta vsebina vseka-kor dobrodošla, saj bo slej ko prej pri-šlo do uveljavitve omenjenega protoko-la, ki bo s tem postal neposredni pravnivir tudi v Sloveniji.

Naslednja pripomba se nanaša naobliko in vsebino vzorcev. Ti večino-ma (str. 105 – Vzorec revizije, str.314–320 – tri vrste pritožb zoper sodbosodišča, pri čemer iz vsebine ni raz -vidno, kakšne so med njimi razlike itd.)niso sestavljeni skladno s procesnimikavtelami. Avtorja se prehitro zadovo-ljita zgolj z navedbo pritožnik: in tože-nec: brez navedbe vrednosti spornegapredmeta, brez posebnega poglavja obra-zložitev, brez še nekaterih določb, kijih običajno pišemo v izrednih pravnihsredstvih, ki sicer niso obvezne (kot deni-mo, da je bila revizija vložena v trehizvodih – 373. člen ZPP, en izvod zaDržavno pravobranilstvo Slovenije, drugiza nasprotno stranko; koliko in kdaj jeplačala sodno takso; da je pooblastilospecialno – novo – drugi odstavek95. člena ZPP – priloženo, kajti izred -na pravna sredstva (revizijo) lahko vložile odvetnik ali oseba z opravljenim pra-vniškim državnim izpitom – celo stran-ka sama je ne more – tretji in četrtiodstavek 86. člena ZPP. Zato bi avtor-ja morala (laičnega) bralca opozoriti nate posebnosti in jih v vzorcih vsaj ozna-čiti, pa četudi sami (uspešnih) revizijne bodo pisali.

Moti, da se takšen pristop v knji-gi celo večkrat ponavlja. Tako na stra-neh 314–320 avtorja ne upoštevata, dateorija in sodna praksa izrecno zahte-vata, da je treba skladno s 335. čle-nom ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1v pritožbi zoper sodbo sodišča v delov -nem sporu navesti (obligatorno) določ-be o strankah in njihovih zakonitihzastopnikih (76. do 85. člen ZPP) terpooblaščencih (86. do 101. člen ZPP),o ugotavljanju vrednosti spornega pred-meta (39. do 45. člen ZPP), kar veljapredvsem takrat, ko je od tega odvi-sna pravica do revizije, torej v prime-

rih, ki niso navedeni oziroma ki jih nezajemajo določbe od 1. do 4. točke31. člena ZDSS-1. Pritožbeno sodiščemora upoštevati določbe o denarnih zah-tevkih, če pa se tožbeni zahtevek nenanaša na denarni znesek, mora stran-ka označiti vrednost spornega predmeta.In če tega ne stori, mora sodišče ravna-ti po določbi 45. člena ZPP (tako tudipravna teorija: Cvetko A. et al. (2005):ZDSS-1 s komentarjem, GV Založba,Ljubljana, 2005, str. 97), to pomeni, danepopolno vlogo vrne v popravo indopolnitev (108. člen ZPP).

Ves čas se v knjigi nekritično pov-zema tudi zahtevke, ki glede zamud-nih obresti ali pravdnih stroškov zah-tevajo zakonite, namesto pravilno:zakonske zamudne obresti (str. 118 itd.).V tej kratki recenziji podajam zgolj nekajdobronamernih pripomb o pomanjklji-vostih in nedoslednostih, ki jih bralecopazi že na prvi pogled.

Po drugi strani pa je treba avtorjapohvaliti, da sta v priročnik uvrstilakar nekaj najaktualnejših vsebin, kotje denimo dopuščena revizija (čepravbi bralec rad videl tudi njen vzorec, nezgolj pojasnilo (str. 313) kot procesninovum v slovenskem delovnem pravu.

Druga takšna aktualna tema je pov-zetek zakona o varstvu pravice do soje-nja brez nepotrebnega odlašanja (Ur. l.RS, št. 49/06), za katerega sicer ne piše,da se začne uporabljati in veljati s1. januarjem 2007, vendar pa je za bral-ca aktualno gradivo. Morda bi bilodobrodošlo, ko bi avtorja (kot na neka-terih drugih mestih knjige pri posa-meznih členih oziroma izrekih sodnihodločb) komentirala tudi tisto, za mar-sikaterega najbolj sporno določbo citi -ranega ZVPSBNO (drugi odstavek16. člena) – o denarni odškodnini, kibo po novem za posamezno pravno-močno rešeno zadevo znašala od 300do 5000 evrov.

Tovrstni pravni diskurzi očitno nisobili namen knjige, verjetno pa bi tudipresegali njeno, že tako obširno zgrad-bo.

Ta recenzija je napisana zato, dabodo ob morebitnem ponatisu avtor-ji in založnik lahko s pridom upo-rabljali nekatere pomisleke in pri-pombe, predvsem pa naj se razumekot dobronamerni prispevek nekoga,ki je iz odvetniških vrst in ni »uža-ljen«, če knjiga vsebuje celo vzorecpritožbe odvetniku zaradi previsoke-ga računa (str. 725).

Odločitveevropskegaombudsmana

Družba Ius Software je obzačetku mandata (22. februar-

ja 2007) novoizvoljene varuhinječlovekovih pravic dr. ZdenkeČebašek Travnik pripravila brez-plačno zbirko Odločitve evrop-skega varuha človekovih pravic,in sicer v okviru sistema Ius-info/ Euro Ius-info. Nova zbirka sku-paj z zbirko Judikatov ESČP zao-krožuje celoten pregled dokumentovna področju civilne družbe. Zbir-ki sta dostopni na www.ius.info.

V novi zbirki je mogoče najtiveč kot 1500 odločitev evropske-ga varuha človekovih pravic vangleškem jeziku, zbranih od leta1996 do danes. Zbirka povezujedokumente odločitev z aktivnimipovezavami na evropsko zakono-dajo in pravno prakso, omogočapa tudi iskanje v polnem besedi-lu. Dokumenti odločitev sestavljajotrije deli: pritožbe, raziskave inodločitve.

I. V.

E-kazenskivpisnik

Ministrstvo za pravosodje pou-darja, da bi elektronski

kazenski vpisnik sodiščem omo-gočal hiter in neposreden dostopdo podatkov, ki so pomembni zaučinkovito vodenje postopka intudi za vročanje sodnih odločb,tudi brez povezave z evidencozaprtih oseb. Če bi bil elektronskikazenski vpisnik vzpostavljen, bibili dostopni vsi podatki.

Vzpostavitev povezave z evi-denco zaprtih oseb, ki jo vodiUprava RS za izvrševanje kazen-skih sankcij in, ki je v prenovi,zaključena bo predvidoma juni-ja 2007, pomeni le dopolnitevelektronskega kazenskega vpi-snika.

I. V.



Rece

nzije

splošnim obligacijskim pravom, v dru-gem delu je opredeljena konkurenčnaprepoved oziroma zakonita prepovedkonkuriranja v času trajanja delovne-ga, statustnopravnega in pogodbene-ga razmerja, v tretjem delu pa kon-kurenčna klavzula oziroma pogodbe-na omejitev ravnanja njenih naslov -nikov.

Avtorica v knjigi obširno razčleniterminološke dileme in nedoslednostiter s tem utemelji, zakaj sta institutaobravnavana v ločenih poglavjih. Kov splošnem delu ugotavlja povezaveomenjenih treh vej prava s posamez-nimi pravnimi pojmi, ki urejajo kon-kurenčno prepoved, ugotavlja, da nivedno pomembno, ali gre za omeje-vanje v času trajanja ali po preneha-nju delovnega razmerja. Samokritičnougotavlja, da se je lahko v pričujo-čem delu (ne)dosledna uporaba (nakakšnem mestu) zgodila tudi njej, sajje opisno poimenovanje v naslovuomenjene konkurenčne prepovedi mišlje-no v širokem smislu, in sicer obsegatako konkurenčno prepoved na podla-gi zakona, v času trajanja določene-ga razmerja kot tudi konkurenčnoprepoved, vsebovano v konkurenčniklavzuli, ki velja po prenehanju raz-merja med upravičencem in naslov -nikom omejitvene klavzule (str. 18).

Izvirno znanstveno delo postrežez obsežnim znanstvenim aparatom:navaja 60 naslovov literature (mono-grafij), 73 strokovnih člankov ter 171virov, kamor uvrsti zakone, zbirkeodločb (npr. SZD), sodbe in skleperazličnih sodišč (npr. ustavnega sodiš-ča, vrhov nega sodišča), splošne kolek-tivne pogodbe, uredbe EU, UstavoRS, pa tudi podatke iz arhiva Držav -nega zbora RS.

Naj se v nadaljevanju osredotočimle na vprašanje, ki je praktikom (odvet-nikom in sodnikom) v današnjem časunajbližje.

Knjiga se sicer dotika problemapravične odmene (angl. considera-tion), vendar bralca ne zadovolji doce-la. Še vedno ostaja nejasno, kako vprimeru kršitve konkurenčne klavzu-le (39. člen ZDR) pravično določitiin ugotoviti nadomestilo za njeno spo-štovanje. Po drugem odstavku ome-njenega člena se mora denarno nado-mestilo za spoštovanje konkurenčneklavzule določiti s pogodbo o zapo-slitvi in mora znašati mesečno naj-manj tretjino povprečne (ni jasno, brutoali neto – op. p.) mesečne plače delav-ca v zadnjih treh mesecih pred pre-nehanjem pogodbe o zaposlitvi. Prak-tiki (npr. odvetniki) smo na to vpra-šanje že naleteli pri našem vsakda-njem delu. Tovrstne sodne prakse vSloveniji še ni. Pravna teorija pa (očit -no) doslej te težave bodisi še ni zaz-nala ali pa se mu izogiba (npr. Belo-pavlovič, N., et al. (2003): Zakon odelovnih razmerjih s komentarjem, GVZaložba, Ljubljana, str. 171–173, trdi,da »zakonske določbe le deloma sle-dijo teoretičnim zahtevam, deloma paso z njimi v nasprotju …«).

Če bi člen tolmačili dobesedno,je delavec še vedno lahko prikrajšanpri svobodni izbiri poklica in gospo-

Znanstvenoraziskovalno delo jevredno pozornosti, saj razčleniinstituta konkurenčne prepove-

di v širšem smislu, poda sistemizaci-jo instituta in ločitev pojmov konku-renčne prepovedi in konkurenčne klav-zule ter pregled posameznih značil-nosti v slovenskem, pa tudi v dvehtujih pravnih redih – v Angliji inNemčiji. Dotakne se tudi ustavno -pravnih temeljev slovenske ureditveter je tehten teoretičen prispevek kteoriji konkurenčne prepovedi, zlastis poglobljeno primerjalnopravno ana-lizo, ki je ponekod tudi interdiscipli-narna.

Dr. Martina Šetinc Tekavc je bilapred kratkim izvoljena za sodnicoDelovnega in socialnega sodišča vLjubljani. Od leta 1997 do 2005 jedelala kot asistentka za gospodarskopravo ter druge pravne predmete nakatedri za pravo Ekonomske fakulte-te Univerze v Ljubljani, delovala paje tudi kot strokovna sodelavka naUstavnem sodišču RS. Leta 2000 jemagistrirala z nalogo Mediacija kotmetoda alternativnega reševanja spo-rov, leta 2004 pa je uspešno ubrani-la doktorsko disertacijo.

Knjiga je sestavljena iz devetihzaključenih vsebinskih celot: uvod,konkurenčna prepoved in konkuren-čna klavzula, ustavno, konkurenčnoin obligacijsko pravo – splošni del,konkurenčna prepoved, konkurenčnaklavzula, zaključki, literatura in viri,seznam kratic, priloge in stvarno kaza-lo.

Knjižno delo je v bistvu povzetekin dopolnjena doktorska disertacija,razdeljena na tri vsebinske dele: vprvem, splošnem delu je avtorica preu-čevala povezavo konkurenčne prepo-vedi z ustavnim, konkurenčnim in

dr. Martina Šetinc Tekavc

Konkurenčna prepovedv statusnih, pogodbenih

in delovnih razmerjihdr. Bojan Kukec

V knjižni zbirki Scientia iustitia, ki objavlja za tisk pripravljene doktorskedisertacije, je izšlo že deveto delo – tokrat izpod peresa dr. Martine ŠetincTekavc z naslovom Konkurenčna prepoved v statusnih, pogodbenih in delo-vnih razmerjih.

Avtorica : dr. Martina Šetinc TekavcZaložnik: Uradni list, d.o.o.Urednik: prof. dr. Marijan Pavčnik,Ljubljana, november 2006, 336 stra-ni



Rece

nzije

saj je želela natančno teoretično raz-členiti posamične lastnosti institutovkonkurenčne prepovedi in konkuren-čne klavzule v različnih državah. Resje tudi, da v slovenski sodni praksita dva instituta še nista bila poglob-ljeno obravnavana. Zanimiva je miselo vprašanju dopustnosti uporabe dolo-čil o pogodbeni kazni v zvezi s kon-kurenčno prepovedjo in klavzulo, kipa je avtorica podrobneje ne razdela,čeprav nakazuje na povezavo z delov -nopravnim in splošnim obligacijsko-pravnim urejanjem tega vprašanja vnemškem pravu, kjer je natančno obra-vnavana.

Res je, da je ureditev nedoreče-na in da v zvezi z njo relevantnesodne prakse v Sloveniji še ni.

Ker pa je recenzija objavljena vreviji Odvetnik, naj opozorim, danajdemo v knjigi tudi zanimive vse-bine o odvetnikih. Denimo v pogla-vju Prepoved ustvarjanja skrivnegadobička (str. 163–164), ko avtoricazapiše: »V kategorijo skrivnega dobi-čka sodi povečanje vrednosti delnicdruge družbe, ki jih ima delavec vlasti, brez vednosti družbe delodajal-ke, sprejemanje različnih provizij, kilahko prehaja že v prejemanje pod-kupnin, čeprav se mnenja o tem, kajsodi v podkupnino in kaj v običajnoposlovno vljudnost, razlikujejo. V pri-meru Islamic Republic of Iran Ship-ping Lines1 je tožnikov odvetnik odtožencev prejel provizijo, ki jo je sodiš-če obravnavalo kot podkupnino in jezato pripadla tožnikom, podobno jebilo odločeno tudi v drugih primerih,kjer je šlo za odvetnike ali drugeosebe z razmerjem zaupnosti do delo-dajalca. Razmejitev med provizijo inpodkupnino je lahko odvisna tudi oddružbenih konvencij (na primer izro-čitev cigarete, steklenice viskija kotposlov no darilo ob božiču) in poslo-vnih običajev.«

Pritrditi je treba avtorici, da jebil namen njenega dela dosežen.Področje je obravnavala z različ-nih vidikov in s tem prispevala kpravni misli ter (morda) pomagalatudi praksi, da bo lažje našla rešit -ve, ki bodo ustrezale udeležencemrazmerij, v katerih se pojavljatakonkurenčna prepoved in konku-renčna klavzula.

darske pobude, saj v takšnem prime-ru sploh ne bi bil upravičen do denar -nega nadomestila zaradi spoštovanjakonkurenčne klavzule. Zato lahko pridedo resnejšega problema, ker v času,ko bi se nadomestilo izplačevalo (npr.zaradi izračuna dobička), ne bo znano,ali je upravičen do izplačila denar -nega nadomestila, in če je, v kolikšnivišini. Gre za nedorečenost ZDR, kinam v praksi povzroča obilo težav,kot je komentatorka ZDR že predvi-dela. Podobno navaja tudi Kresal, B.,et al. (2002): ZDR s komentarjem instvarnim kazalom, str. 157, »da selahko s pogodbo o zaposlitvi določivišja odmena«.

Koliko naj bi takšna višja odme-na znašala, kdaj gre za uporabo splo-šnih načel obligacijskega prava, ko jetreba odračunati dohodke upravičen-ca do nadomestila, kako je s tekomzamudnih obresti itd., so pomembnavprašanja, na katera bralec prikaza-nega dela išče odgovore, pa jih nimogoče najti (str. 265 itd.).

S poudarkom zgolj na enem vpra-šanju, ki se odvetnikom in sodnikompostavlja v vsakdanjem delu, sem želelzgolj opozoriti, kako zahtevna je tema-tika, s katero se je spopadla avtoricav svojem (sicer odličnem) doktorskemdelu.

Dragocena so avtoričina opozo-rila v primerjalnopravnem smislu(doktrina restraint of trade) iz angle-ške ali nemške teorije v zvezi z pro-blemom sorazmernosti (str. 276 innasl.). Ugotovitev znanstvene razi-skave avtorice, da gre pri institutukonkurenčne klavzule izvorno za pogod-beni značaj, zaradi česar je ta v delov -nem pravu tujek, bi lahko bila temateoretičnih diskusij. Res pa je, kot jeugotovila, da gre pri obravnavani temiza tri pravna področja, ki se stikajov institutu konkurenčne prepovedi ozi-roma klavzule. Tudi opozorilo Ustav -nega sodišča RS, ko je razveljavlja-lo določila zakona in posebej opozo-rilo, da ureditev ni bila dovolj natan-čna oziroma da so sestavine zakon-ske prepovedi konkurence v medse-bojnem učinkovanju pomenile neso-razmeren in zato neutemeljen posegv delavčevo svobodo dela in podjet-ništva, kar je za delavce pomenilovisoko stopnjo pravne negotovosti(odločba US RS, št. U-I 81/97, str.280), je zagotovo dobrodošlo.

Naj pritrdim stališču avtorice (str.282), da je njena primerjalnopravnaanaliza (Anglija, Nemčija, Slovenija)opozorila na vrsto zanimivih vprašanj,

1 Islamic Republic of Iran Shipping Linec ca. Denby[1987] 1 Ll LR 367.

Spremembe OZ

Vlada RS je na seji 18. januar-ja določila besedilo Predlogazakona o spremembi in dopol-

nitvi Obligacijskega zakonika (OZ). Veljavna določba 376. člena OZ

določa, da obresti nehajo teči, ko vsotazapadlih, pa ne plačanih obresti dosežeglavnico. Ta ureditev – pravilo veljaza zamudne in za pogodbene obresti– lahko pripelje do položaja, ki dolžni-ka vzpodbuja k neplačilu njegoveobveznosti do upnika, saj zamudneobresti po določenem času prenehajoteči. V kakšnem času se to zgodi, jeseveda odvisno od višine obrestnemere.

Ko vsota zapadlih, pa ne plačanihobresti doseže glavnico, upnik izgubipravico do zamudnih obresti za obdob-je dolžnikove zamude po dnevu, koso obresti dosegle glavnico. Dolgo-trajnejši kot je sodni postopek, večjaje verjetnost, da bo ta posledica zgoljzaradi trajanja sodnega postopka tudinastopila. Varovalko za tako situacijodoloča drugi odstavek 380. člena OZ,po katerem ima upnik pravico do raz-like do popolne odškodnine. Vendar-le pa upnik ob vložitvi tožbe ne ve,koliko časa bo trajal sodni postopekin kako naj oblikuje svoj tožbenizahtevek, da bi zahteval odškodninov višini povprečne obrestne mere.

Eden od pokazateljev, kako perečje problem v praksi, je tudi dejstvo,da je Ustavno sodišče RS v lanskemletu prejelo že šest zahtev za ocenoustav nosti 376. člena OZ.

S predlaganimi spremembami indopolnitvami zakona se določa prav-ilo, da obresti nehajo teči, ko vsotaza pad lih, pa ne plačanih obresti dosežeglav nico, le za pogodbene obresti.

V smislu odločbe US RS U-I-300/04(Ur. l. RS, št. 28/06) o delni razveljav-itvi 1060. člena OZ je edino ustavno inzakonito, da velja za vse, tudi za že obsto-ječe obveznosti. Iz razlogov te odločbeje namreč razvidna odločitev US, da časnastanka obligacijskega razmerja ni razu-men in stvaren razlog za razlikovanjemed dolžniki, zato jih je glede prene-hanja teka zamudnih obresti postavilo venak položaj. Enako pa mora veljati tudiza upnike. Zato se s predlogom zakonapredlaga taka prehodna ureditev, ki neustvarja nerazumnega in nestvarnegarazlikovanja med upniki, do kakršnegabi prišlo, če bi sprememba zakona vel-jala samo za na novo nastala obligaci-jska razmerja.

B. K.



Prik

azi

– intelektualna lastnina– zakup, najem, leasing, posodba– finančna razmerja– zastopanje in posredovanje– distribucija in poslovno sodelovanje– javna naročila– akti gospodarskih družb– menično poslovanje– delovno pravo.

Tudi ta priročnik bi brez pomisle-kov lahko nosil naslov VEM (vse naenem mestu). Menim, da je v strokov -ni knjižnici vsakega pravnika, ne leodvetnika, nepogrešljiv. Svojega dela sibrez njenega ne predstavljam več. Pane da bi napisala to recenzijo v rekla-mo založbi Dashofer, vendar sem s pri-ročnikom resnično zadovoljna. Ko gauporabljam, me spremlja občutekpospravljene pisarne, saj točno vem, kjeme bo čakal odgovor na vprašanje alipomočnik pri mojem delu. Kot da binekdo drug opravil delo namesto menein v moji strokovni knjižnici v dva regi-stratorja zložil vse, kar potrebujem napodročju gospodarskopogodbenega prava.

Priročnik v obliki registratorja navse-zadnje omogoča shranjevanje lastnihizdelkov in vzorcev, strokovnih člankov,sodne prakse in drugih virov, ki boga-tijo priročnik in osebno knjižnico odvet-nika.

Cena priročnika je primerna tudi zaplitvejše žepe, saj znaša 104,34 evra.

Za preostalimi pregradnimi kartoniso vzorci pogodb, njihova pravnapodlaga, nasveti, priporočila in opo-zorila avtorjev, izkušenih strokovnja-kov, najpogostejše napake, pri sklepa-nju pogodb, vpogled v aktualno sodnoprakso in razlaga davčno-finančnihposledic.

To zadnje je spet tisto, kar me jeprepričalo, da sem se odločila za nakuppriročnika. Kljub temu da postaja dav-čno svetovanje posebna veja svetovanja,zaupana davčnim svetovalcem, mi kotodvetnici ni vseeno za davčno-finančneposledice obligacijskega razmerja, zla-sti v katerem sodelujem kot sestavljav-ka pogodbe. Te davčno-finančne posle-dice so zapisane pregledno in v razum-ljivem jeziku, tako, da je bralcu takojjasno, kaj določena posledica pogod-benega razmerja pomeni v poslovnemživljenju ali poslovnih knjigah pogod-benih strank.

Tako je denimo pri menjalni pogod-bi pregledno podano mesto pogodbe vposlovnem procesu in evidentiranje.Pogodba se knjigovodsko evidentira priobeh strankah. Kako se to stori, je pri-kazano v preglednicah, ki zajemajo trikolone, in sicer dogodek, vknjižbe vbreme in vknjižbe v dobro. Pri kupcuse najprej vknjiži morebitni predujemkot povečanje terjatev na kreditni stra-ni ter povečanje obveznosti do dobavi-teljev na debetni strani, zatem se na kre-ditni strani vknjiži povečanje stanja ustre-zne kategorije sredstev ter vzpostavitevterjatev do države za vstopni DDV itd.

Knjigovodskemu evidentiranju slediše podpoglavje financiranje, v kateremavtor ugotavlja možne vire financiranja.Konča pa se s podpoglavjem obdavči-tev, ki obravnava vse možne davke indruge javne dajatve v predstavljenemobligacijskem razmerju.

Kot že rečeno, so pogodbe razvr-ščene v enajst tematsko zaokroženihskupin, in sicer:– prodaja, menjava, darilo– podjem, mandat, hramba

Priročnik z naslovom Vzorci aktual-nih pogodb vsebuje vzorce aktual-nih pogodb gospodarskega, civil-

nega in delovnega prava s komentarji,opozorili in davčno-finančnimi posle-dicami. Sestavljata ga dve priročni mapi,v katere so vstavljeni teksti, ki so temat-sko razporejeni od številke 1 do 15, med-tem ko šestnajsti pregradni karton zoznako *A vsebuje najpomembnejšegospodarske pogodbe v štirih tujih jezi-kih, angleščini, nemščini, hrvaščini initalijanščini.

Priročniku je priložena zgoščenkaz vsemi vzorci pogodb, ki jih vsebujepriročnik, česar sem se pravzaprav šenajbolj razveselila. Ne gre za to, da bipogodbe razmnoževala in jih v taki obli-ki posredovala naprej, saj so pravice avtor-jev zaščitene. Gre zgolj za to, da medij,kot je zgoščenka, omogoča hitrejšo, boljenostavno in učinkovito rabo priročni-ka. Poleg tega vsebuje zgoščenka tudipravne podlage pogodb, uporabne sez-name, odgovore na vprašanja iz prakse,računovodske izkaze v angleškem innemškem jeziku ter slovarček angleškihin slovenskih pravnih izrazov.

Za pregradnim kartonom številka 1se nahaja vsebina (kazalo) priročnikas predgovorom avtorja dr. Boruta Stra-žišarja in predstavitvijo preostalih avtor-jev, večinoma znanih pravnih stroko-vnjakov s posameznih specializiranihpodročij, nazorni in simpatično izdela-ni piktogrami, seznam pravnih virov ternavodilo za uporabo priložene zgo-ščenke.

Vsebina za pregradnim kartonomštevilka 2 je rezervirana za aktualneinformacije s pravnega področja. Zatotokrat zajema novosti, ki jih je prineselnovi zakon o gospodarskih družbah.Založba jamči aktualizacijo priročnikaštirikrat letno.

Vsebina za pregradnim kartonomštevilka 3 je rezervirana za Pogodbe-no pravo Evropske unije, začenši z raz-lago pogodbenega prava Evropske unijev širšem in ožjem smislu.

Vzorci aktualnih pogodb Ana Jug

Več kot dve desetletji sta moje pravno oziroma odvetniško delo spremljaliknjigi Gospodarske pogodbe – prvi in drugi del, ki jih je leta 1980 izdaloZdruženje društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije in Center za samou-pravno normativno dejavnost – založnik DDU Univerzum Ljubljana.

Slovo, ki ni bilo lahko, ker je navada pač železna srajca, mi je olajšalDashoferjev priročnik Vzorci aktualnih pogodb. V enem dnevu me jeprepričal, kajti priročnik je vsekakor primerno nadomestilo mojega dose-danjega strokovnega pripomočka.

Avtorji: mag. Aleš Ferčič, Kle-mentina Ihanec, dr. Dušan Jova-novič, mag. Aleš Kobal, dr. Bran-ko Mayr, mag. Peter Podgorelec,mag. Andreja Primec, mag. Nata-ša Samec, dr. Borut Stražišar Založba: Verlag Dashofer, Založbad.o.o., Ljubljana, 2006



Prik

azi

delitve statusa davčnih obveznosti, inanaliza plačil DDV, davka na dobičekpravnih oseb in drugih davkov, kar jerazumljivo, saj se Romana Kruhar Pucukvarja z davčnim pravom. Pri stečaj-nem postopku avtorica opozarja napopravke DDV v primeru stečaja in pri-silne poravnave ter tudi na nekatere drugeza stečajni postopek pomembne dav-čne vidike. Škoda, da zaradi aktualnihsprememb davčne zakonodaje ti do dat -ki izgubljajo svojo aktualnost.

V drugem delu se je odvetnica Suza-na Gale Robežnik ob pregledu zakoni-tih določil ZPPSL ustavila predvsempri vlogi upnika, predvsem s stališča,kako naj poskrbi za svoje zakonite pra-vice. Uporabni so vzorci tožb na ugo-tovitev obstoja ali neobstoja prerekaneterjatve, vzorci tožb, ki jih imajo upni-ki zaradi škode, ki jo povzroči bivšeposlovodstvo, in to z vidika ZFPPOD,ZGD in OZ (kot denimo spregled prav -ne osebnosti, podjetij by-pass).

Prikazana sta položaj lastnikov kapi-tala v primeru stečaja in kdaj družbe-nik odgovarja za obveznosti družbe,vse pa je obogateno s praktičnimi pri-meri in sodno prakso.

Priročnik, ki so mu priloženi iz vleč -ki iz zakonskih besedil, ki jih obravnava,je pisan za pravnike brez izkušenj zinsolventnimi postopki in za gospo-darstvenike, ki se pri svojem delu sre-čujejo s problemi pri stečaju in prisil-ni poravnavi, zato je poenostavljen indidaktičen. Avtorici želita odgovoritina vprašanja, ki jima jih najpogostejepostavljajo poslušalci na njunih preda-vanjih.

Recenzent dr. Krešo Puharič je vpredgovoru zapisal, da »priročnik nimazgolj praktične narave, ampak avtori-ci skušata v njem opozoriti tudi na gle-dišča pravne teorije, sočasno pa z nabo-

Knjiga ima zanimiv (tržno usmer-jen) podnaslov: Kako priti dosvojega denarja od dolžnikov,

ki so plačilno nesposobni. Recenzijo jenapisal priznani strokovnjak prof. dr.Krešo Puharič.

Do zdaj so o insolventnih postopkihpisali knjige oz. komentarje v glavnemteoretiki, če omenim le temeljno delodr. Nine Plavšak (GV Založba, 2000) inpriročnik dr. Janeza Šinkovca (Primath,1999), ki ga je s sodno prakso opremilnekdanji sodnik Drago Škerget.

Avtorici obravnavane knjige, obesta tudi stečajni upraviteljici, sta seinsolventnih postopkov lotili iz strogopraktičnega vidika, pri čemer sta imelipred očmi, kako včasih dokaj zaplete-no tvarino predstaviti tako, da bo razum-ljiva tudi laiku.

Besedilo sta opremili z vzorci tožb:izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj,odškodninske tožbe proti bivšemu poslo-vodstvu po ZFPP in ZGD, odškodnin-ska tožba po 6. členu ZGD (spregledpravne osebnosti), tožba na ugotovitevobstoja prerekane terjatve. Priložili pasta tudi veliko judikature.

Delo sta avtorici razdelili na dvevsebinsko zaključeni celoti. V prvemdelu Kruhar Puceva obdela postopkeprisilne poravnave, stečaja in likvida-cije, podrobneje pa tudi zakon o fina-nčnem poslovanju podjetij.

V drugem delu (od strani 161 dalje)pa Suzana Gale Robežnik podrobnejeanalizira položaj upnikov v stečajnempostopku z vzorci odškodninskih tožb,ki jih imata na voljo upnik in zlasti ste-čajni upravitelj, skupaj s primeri izsodne prakse.

V prvem delu so pri obravnavipostopka prisilne poravnave zanimivitudi dodatki, in sicer davčni vidik postop-ka prisilne poravnave, ki obsega opre-

rom sodne prakse opozoriti na vsebin-ske odzive na zadevna, zlasti zahtevnapravna vprašanja«.

Tu pa je težava tega priročnika, sajje vsebina knjige tako neuravnotežena:iz povsem poljudnega sloga prehaja vvisoko strokovno dikcijo, ki je za ne -pravnika slabo razumljiva. Enako je scitirano sodno prakso. Dosti pregled-neje bi bilo, če bi avtorici navajalisamo jedra odločb Vrhovnega sodiščaRS, kot pa da v večini primerov nava-jata celotna besedila odločb, kar je zapraktično uporabo manj primerno, šezlasti za pravnega laika. Poleg tega jimajo je na nekaterih mestih zagodel tiskar-ski škrat, tako da je iz nepregledno obli-kovanega besedila težko izluščiti sta-lišče vrhovnega sodišča. Delo je biloočitno oddano v časovni stiski, saj bipotrebovalo natančno lekturo, pa tudipozornejšo vsebinsko redakcijo, da nebi prihajalo do nepotrebnega podvaja-nja vsebin (npr. odškodninska odgo-vornost poslovodnih organov), da bi biliuporabljeni viri natančneje citirani terda bi se izognili nekaterim vsebinskimnetočnostim in površnostim (ZOR :OZ, odsotnost novega ZDR, citiranjeZPPSL iz leta 1997).

Ne glede na naštete pomanjklji-vosti je delo zanimiv korak naprejpri obravnavi insolvenčnih postop-kov, zlasti z vidika davčne proble-matike in odškodninske odgovorno-sti poslovodstva ter družbenikov.

Avtorja: mag. Suzana Gale Robež-nik in Romana Kruhar PucIzdajatelj: Založba Legat, 2005

mag. Suzana Golob Robežnikin Romana Kuhar Puc

Reševanje insolventnihpostopkov v praksi

Andrej Razdrih

Knjiga je izšla že leta 2005, vendar v strokovni javnosti ni zbudila poseb-nega zanimanja. Ker gre za delo, ki posega na pravno področje, ki ni naj-bolj v ospredju zanimanja odvetnikov, ena od avtoric pa je naša kolegicamag. Suzana Gale Robežnik, je prav, da knjigo – čeprav z zamudo –predstavimo tudi v našem glasilu.



Prav

na z

godo

vina

Tudi če odmislimo ideološke argu-mente, je bila Severjeva uredba nena-vadna, saj je posegala v veljavno kanon-sko ter civilno pravo oziroma je pome-nila revizijo Občega državljanskegazakonika. Zanimivo pa je, da se avstrij-sko ustavno sodišče in vrhovno sodiš-če v tem vprašanju nista mogla poe-notiti, kar je via facti t. i. Severjevimzakonskim zvezam zagotovilo dejanskoveljavo. Problem načelne narave jepotemtakem rešilo naključno (nazor-sko) razhajanje med sodniki dveh naj-višjih sodišč.

Severjeva uredba je dvignila karnekaj prahu. Med drugim je o njej kro-žila krilatica, da je »le en srečen Sever-jev zakon, to je zakon Severja, ki pa niSeverjev zakon«.

Zaradi Severjeve uredbe je prišlo dokar nekaj sodnih sporov, ki so, kot smože omenili, prišli vse do vrhovnega inustavnega sodišča. Ko v enem od takihsporov dunajsko okrajno sodišče natemelju strokovnega mnenja innsbruškegaprofesorja civilnega prava Friedricha vonWoeßa Severjeve zakonske zveze nipriznalo, je krščanskosocialno usmer-jeni satirični časopis Kikeriki,4 ki zakon-skim zvezam, sklenjenim na temelju dis-penza deželnega glavarja razumljivo nibil naklonjen, objavil avgusta 1920naslednjo »rdečo bulo«:

»Glede na to, da proti našemu dis-penznemu zakonu, ki smo ga v svojinezmotljivosti povzdignili v zakrament,niso nastopili le pristaši cerkvenegaprava, ki smo ga razveljavili, marvečtudi predstavniki civilnega prava in takoimenovane znanosti brez predpostavk,razglašamo s tem ex cathedra, da v časusocializma ni več civilnega prava, zna-

nost pa lahko obstaja le, če nam dajeprav. Zato zoper dunajskega okrajnegasodnika Otta Weinbergerja in innsbru-škega profesorja Woeßa razglašamoveliko rdeče izobčenje. Dano na Dunaju,St. Marx, v drugem letu našega vlada-nja. Papež Severus I. l. r.«

Pamflet proti Severju ni bil naklju-čen. V tem času je po eni strani nara-šča strah pred socializmom oziromaširitvijo idej oktobrske revolucije, ki jemalo pred tem v carski Rusiji pomet-la tudi s pravosodnim sistemom, po drugistrani pa sta se postopoma uveljavljalaoziroma utrjevala tudi nacizem in faši-zem.

Strah pred komunističnimi idejamio, po mnenju nekaterih, pretiranih delav-skih pravicah ponazarja še en pamfletiz časopisa Kikeriki. Pod naslovom Izsodne dvorane prihodnosti je časopisleta 1919 objavil naslednje »sporočilo«:»Spartakovski5 senat okraja Favoritenje včeraj obravnaval primer Meier. Meierje bil prejšnji petek zaloten s kladivomv roki in je očitno hotel zabiti žebelj.Čeprav je Meier tajil sleherni namen,da bi delal, ga je senat spoznal za kri-vega poskusa dela in ga obsodil na šti-rinajst dni podpore za nezaposlene.«

V času po prvi svetovni vojni sobile razmere marsikje tako kaotične, dase pogosto ni vedelo, kdo pije in kdoplača oziroma kaj je prav in kaj ne. NaMadžarskem je, kot vemo, prišlo do revo-lucije po zgledu sovjetske, ki ji je sle-dila protirevolucija. V ideološko pre-gretem ozračju, ki so ga mnogi izrab-ljali za osebne obračune, je bilo pogo-sto najbolj varno molčati. Ko so npr.bivšega pravosodnega ministra Vilmo-sa Vaszonyija vprašali, kaj misli o novihrazmerah, je dejal: » Ljudje pravijo, damolčim, vendar to ni res, saj samo nične rečem.«

Vaszonyijev odgovor je bil značilenza čas nastajajočih totalitarnih sistemov,ko ni bilo varno govoriti in še manjvarno govoriti resnico. Tako naj bi bilv Italiji, kjer se je pohod fašistov naRim leta 1922 končal s prevzemompopolne oblasti, neki ugledni rimskiodvetnik na steno svoje pisarne pri-trdil tablo z napisom »Ni«. Obisko-valcem, ki so ga spraševali po pomenuin smislu nenavadnega napisa, je odgo-voril, da gre le za popravek pisne napa-

Primer takega naključja so t. i.Severjeve zakonske zveze, ki sobile v času nastanka precejšnja

senzacija in jabolko številnih sporov. Albert Sever je bil rojen pred 140

leti v Zagrebu.1 Po očetovi smrti se jemati preselila na Dunaj, kjer se je Albertizučil za mesarja, nato pa je delal vpapirnici in kot uradnik bolniške bla-gajne. Ko je delal v skladišču papirni-ce, se je seznanil s popularnim delav-skim voditeljem Franzem Schuhmeier-jem,2 ki ga je navdušil za socialnode-mokratsko idejo. Sever, ki je bil nadar-jen organizator, je na posamezne okra-je omejeno stranko reorganiziral kotenotno stranko in s tem ustvaril raz-mere za njen razvoj v smeri sodobne,množične politične stranke. Bil je izvo-ljen v državni zbor (1911–1918), po raz-padu monarhije pa je bil član ustavo-dajne skupščine. Najbolj znan je postalz uredbo, ki jo je sprejel kot nižjeav-strijski deželni glavar (1919–1921). Takratso namreč zakonci, ki so bili sicer loče-ni od mize in postelje, še vedno velja-li za poročene, saj je za katoličanezakonska zveza lahko prenehala le ssmrtjo ali razglasitvijo za mrtvega.3 PoSeverjevi uredbi so se ločeni lahkoznova poročili, če so dobili spregled(dispenz) deželnega glavarja.

Burna dvajseta letaprejšnjega stoletja

dr. Janez Kranjc

Čeprav je pravo samostojna veda, njeno vsebino usodno zaznamujejo ne -pravniki. Zakone le redko pripravljajo pravniki, in tudi če jih, gre nava-dno le za redakcijo. Vsebino navadno določijo politiki. Pravnikom preo-stane njihova razlaga in uporaba.

Posamezna pravna norma je pogosto rezultat naključja oziroma raz-merij politične moči.

1 Po priimku bi lahko sklepali na slovensko pore-klo očeta, medtem ko je bila mama nemško govo-reča Avstrijka. Več o njem gl. v Oesterrecih Lexikonin drei Bänden, Herausgegeben von ErnstBruckmüller, Band III, 2004, s. v. 2 Franz Schuhmeier (1864–1913) je bil pomožnidelavec, ki se je prebil do pomembnega social-demokratskega politika in (od 1901) člana dr -žavnega zbora na Dunaju. Bil je urednik časopi-sa Ljudska tribuna (Volkstribüne). Leta 1913 gaje ustrelil Paul Kunschak, brat krščanskosocial-nega politika in enega od soustanoviteljevAvstrijske ljudske stranke (ÖVP) LeopoldaKunschaka (1871–1953). 3 Gl. paragrafa 111 in 112 ODZ. Danes ne velja-ta več.

4 Kikeriki je bil satirični list, ki je izhajal na Dunaju.Leta 1861 ga je začel izdajati novinar in drama-tik O. F. Berg. V času prve republike je postajalvse bolj antisemitski in v času kanclerja Dolfußaso ga leta 1933 prepovedali.

5 Spartakovci (Spartakisten – poimenovani pot. i. Spartakovih pismih, ki sta jih ilegalno izda-jala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht) so seimenovali v Nemčiji privrženci radikalne sociali-stične Spartakove zveze, ki so se po letu 1918 bori-li za revolucijo in republiko ljudskih svetov.Preoblikovali so se v Komunistično partijoNemčije.



Prav

na z

godo

vina

ke. Če jim je zaupal, je tudi povedalkatere. Fašisti so namreč v sodnih dvo-ranah namestili napise, da je pravica zavse enaka. Po mnenju odvetnika je šlopri tem za pisno pomoto, saj fašističnapravičnost, kot je kmalu postalo splo-šno znano, nikakor ni bila enaka za vse.

To ni bilo nič manj res za nacisti-čno pravosodje. Kot je veliko kasnejedejal nemški ustavni sodnik Willi Gei-ger, bi lahko v Nemčiji namesto prav-danja kar metali kocke.6 O tem, kakodeluje nacistično pravosodje, je januar-ja leta 1924 v namišljenem poročilu osojenju v Nemčiji pisal avstrijski časo-pis Arbeiterzeitung: »Socialni demokratje nekomu s kljukastim križem dejal:‘Spravite vendar revolver, saj se bo nakoncu še sprožil.’ Torej nevarna grož-nja, dva meseca zapora. Tisti s kljuka-stim križem je streljal, ker se je grož-nje ustrašil. Torej ga je treba oprosti-ti.«

Eden od najuglednejših odvetni-kov v Nemčiji, ki je začel svoje delov pravosodju še v času weimarske repu-blike, je bil Paul Ronge.7 Ko je nasto-pil referendarsko službo v Braunsber-

gu v takratni Vzhodni Prusiji,8 mu jevišji državni tožilec dejal, da mora pri-seči zvestobo državni ustavi. Ob tem jedodal: »Sam je sicer nisem prebral, sajse lahko kadar koli spremeni. Zato brezskrbi prisezite.«

Ko je bil že ugleden odvetnik, jeRonge svoje delo opisal z naslednjimibesedami: »Kot pravi Daniel Spitzer9

o Wagnerjevih operah, ‘očarljivi trenutkiin presneto dolgočasne četrt ure’, takolahko tudi o sodišču rečemo: ‘občasnokakšen zanimiv trenutek, sicer pa uresvinčenega, čeprav skrbno negovanegadolgega časa’.«

Kot tožilec je Ronge nekoč za obto-ženca, ki je bil očitno nedolžen, pred-lagal oprostitev. Po koncu obravnave gaje predsednik senata nahrulil: »Vi stemi tožilec. Če ne bi predlagali opro-stitve, bi ga lahko obsodili.« Ronge muni ostal dolžan. »Gospod svetnik, dočesa vam je pravzaprav, do sodbe alido obsodbe?«

Kot odvetnik je Ronge spoznal nena-vadni svet prestopništva. Nekoč je zago-varjal vlomilca, ki je dejanje sicer priz-nal, do konca pa je tajil, da mu je nekdo

6 In Deutschland kann man, statt einen Prozesszu führen, ebenso gut würfeln. Willi Geiger(1909–1994) je bil sodnik nemškega zveznegaustavnega sodišča. 7 Paul Ronge (1901–1965). Bil je eden redkih juri-stov v nacistični Nemčiji, ki ni bil član nacističnestranke in je ohranil neomajno poklicno etiko inneokrnjen ugled. Po Stauffenbergovem atentatu jeza las ušel aretaciji in obsodbi.

8 Danes leži mesto na Poljskem in se imenujeBraniewo.9 Daniel Spitzer (1835–1893) je bil avstrijski prav-nik in publicist, znan po satirah in aforizmih. Meddrugim je leta 1880 objavil novelo ZaljubljeniWagnerijanec (Verliebte Wagnerianer), ki je doži-vela več ponatisov in na katero meri Rongejevaprimerjava.

pomagal. Ko ga je po koncu obravna-ve, na kateri je bil obtoženec obsojenna dve leti zapora, Ronge vprašal, zakajni povedal po pravici, saj bi si s temskrajšal kazen za vsaj šest mesecev,mu je klient dejal: »Gospod doktor, vipa res nič ne razumete. Če bi izdalkolego, bi dobil leto in pol, on pa tudi,kar bi zneslo skupaj tri leta. Zdaj semdobil samo dve leti, kar je celo letomanj.«

Če smo na začetku ugotovili, da navsebino pravnih norm odločilno vpli-vajo nepravniki, potem lahko to seve-da trdimo za vse delo pravosodja, ki sesrečuje s pravnimi posledicami včasihzelo nepravnih situacij.

Zlasti odvetniki se pogosto sre-čujejo z vprašanjem, kako lahko svojedelo združijo s pravno etiko. »Kakolahko zagovarjate (očitne) zločin-ce?« je pogosto vprašanje, ki se obtem zastavlja. Na tako vprašanje najbi bil neki pariški odvetnik odgovo-ril z naslednjimi besedami: »Velikoraje bi zagovarjal nadškofe in članeMarijine družbe, vendar žal le redkokaj ušpičijo.«

Odvetnikov odgovor je bil dokajznačilen, saj je odgovoril po pravi-ci, vendar se je spretno izognil bistvuzastavljenega vprašanja. Tudi to jedel umetnosti.



Mag

istr

ske

nalo

ge

Katarino Srebotnik), ki sta zamenjalidavčno rezidenstvo z namenom opti-mizacije njunih davčnih obveznosti. Pritem je kritično izrazil mnenje, da drža-ve kot denimo Monako ali Združeniarabski emirati ne čakajo odprtih vratna davčne rezidente, temveč je zatakšen sprejem potrebno še marsikajdrugega.

Če pogledamo magistrsko delo sformalnopravnega vidika: obsega 202strani, strukturirano pa je v tri vse-binske sklope.

V uvodnem delu avtor poda temelj-ne pojme, kot so šport, športnik, kajpravni viri govorijo o tem, kaj pome-ni vrhunski športnik, poklicni šport-nik po zakonu o športu, pa tudi, kakoso športniki opredeljeni po vzorčnikonvenciji OECD ter po zakonu odohodnini.

V osrednjem delu – znanstvenirazpravi se avtor spopade z zahtev -nim področjem temeljnih načel iz zako-na o dohodnini ter odgovori na vpra-šanja, kdo je zavezanec za dohodni-no in kakšen je obseg davčne obvez-nosti, kateri so njegovi viri dohodkovin kaj je predmet obdavčitve. Pojasniodvisno in neodvisno razmerje, nači-ne opravljanja športne dejavnosti ternačina ugotavljanja davčne osnove innjihov izračun (nominirani odhodki).Ne izogne se niti nekaterim posebnimprimerom, kot so dohodki, prejeti prekštudentskega servisa, iz prenosa pre-moženjskih pravic, nagrade in prizna-nja, darila (donacije), dobitki v nagrad-nih igrah, ki niso igre na srečo, kadrov-ske in druge štipendije, itd. Nadaljeobdela vrste dohodkov športnikov:dohodki, prejeti od kluba, dohodki odtekmovanj in nagrade (v okviru tehtudi primere, ko so nagrade neobdav-čene), startnine, dohodke, povezane z

reprezentanco v individualnih in kolek-tivnih športih, štipendije ter sponzor-stva. Nato prouči prenos dohodka natretjo (pravno) osebo ter dohodke odstoritev in iz premoženjskih pravic.

Primerjalno prikaže problematikos primeri iz tuje davčne prakse (npr.nekdanjega teniškega igralca Agassi-ja. V znanstvenoraziskovalnem deluves čas uporablja primerjalni medna-rodnopravni vidik, zato obdela tudidoločbe vzorčne konvencije OECD oizogibanju dvojnega obdavčevanjadohodka in premoženja, pomembne zašportnike, pri čemer prikaže poslovnidobiček, licenčnine, avtorske honorar-je, po vzorčni konvenciji OECD patudi samostojne osebne storitve terdohodek iz zaposlitve (primer Johan-sonn proti ZDA). Nazadnje oriše sla-bosti 17. člena vzorčne konvencije incelo predlaga njegovo odpravo po zgle-du Nizozemske.

V tretjem, sklepnem delu anali-zira vpliv zakona o dohodnini na obrav -navano temo ter ponudi 15 stališč,predlogov ter pobud (sumarno), ki bilahko vplivale na ureditev obdavčitvedohodkov športnikov de lege ferenda.

Kot vsako resno znanstveno delose tudi ta magistrska disertacija končas seznamom citirane strokovne lite-rature, ki obsega 102 vira (od tega33 tujih).

Avtor v nalogi predstavi tudi 14primerov iz sodne in davčne prakseter zaradi lažje ponazoritve doda šešest tabel.

Za kako obsežno in resno znan-stvenoraziskovalno delo je šlo, namkaže podatek, da magistrska nalogavsebuje 383 sprotnih opomb pod tek-stom, ki so pri tako sistematičnemzbiranju in obdelavi razpoložljive znan-stvene literature ter zavzemanju in potr-jevanju (ali zavrženju) znanstvenih hipo-tez nujne.

V akademskih krogih je znana kri-latica, da mora kandidat (pa naj greza specialista, magistra ali doktorjaznanosti), na področju, ki se ga loti,obdelati (vsaj s teoretičnega stališča),vedeti in obvladati vsaj trikrat večpomembnih podatkov in teorije kotčlani komisije. Tokrat smo tisti, ki smozagovor poslušali, ugotovili, da je bilta delež še višji. Zato je 45-minutnizagovor, vključno s proceduralnimiopravili, minil, kot bi trenil. Kandidatje namreč že po tistem, ko je svojeznanstvenoraziskovalno delo oddal(novembra 2006), v svojem zagovoruargumentacijo za svoja stališča nadgra-

Gre torej prvo samostojno delo,ki celostno obravnava obdav-čitev dohodkov športnikov v

Sloveniji. Na sploh je področje pravain športa oziroma športnega prava vSloveniji pravnoteoretično še precejneraziskano. Magistrska naloga je zatozastavljena širše kot zgolj davčnopra-vno, saj na trenutke posega na drugapravna področja, kot so denimo delo-vno pravo, civilno pravo, statusnopravo, avtonomno pravo športnih orga-nizacij.

Avtor v magistrskem delu siste-matično zbere in obdela tujo ter doma-čo pravno literaturo, ki obravnavaobdavčitev dohodkov, ki jih dosegajošportniki pri opravljanju svojega pokli-ca. Pri tem se ne zadovolji zgolj steoretičnimi stališči, ampak v svojinalogi obdela tudi tujo in domačo dav-čno (sodno in upravno) prakso. Pre-cej več je primerov iz tuje prakse, sajslovenski primeri na obravnavanempodročju niso pogosti. Odločitve inargumentacijo črpa iz tujih (angleških,nemških in avstralskih) že znanih pri-merov, nato pa jih prilagodi (aplicira)slovenski davčni zakonodaji in takopredvidi, kakšne bi bile odločitve vSloveniji v primerljivih dejanskih sta-njih.

Na takšen način in s to metododela je mag. Jernej Podlipnik nalo-gi dal praktično uporabnost, ne zgoljpravnoteoretično zasnovo.

V magistrskem delu avtor komen-tira aktualno dogajanje na področjušporta v Sloveniji, ki deloma zadevaprav obdavčevanje. Zato je bilo zatiste, ki smo poslušali njegovo obram-bo in zagovor magistrske naloge, zade-va še toliko bolj aktualna in zanimi-va. Ni pozabil omeniti dveh uspešnihslovenskih športnic (Jolando Čeplak,

Obdavčitev dohodkovšportnikov

dr. Bojan Kukec

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 13. 2. 2007 odvetniški pri-pravnik z Vrhnike Jernej Podlipnik z odliko ubranil magistrsko nalogoz naslovom Obdavčitev dohodkov športnikov.

Kot je že v uvodni predstavitvi magistrskega dela ugotovil mentor prof.dr. Bojan Škof, je kandidat posegel na povsem novo področje, ki se gado zdaj, vsaj na Slovenskem, ni še nihče lotil, zato imajo njegove empiri-čne raziskave ter sklepna stališča in ugotovitve iz znanstvenoraziskoval-nega dela še toliko večjo težo.



Med

iji o

odv

etni

štvu

dil še z najaktualnejšimi dogodki tukajin zdaj (hic et nunc).

Ta ažurnost in aktualnost obra-vnavane teme sta prišli še zlasti doveljave pri postavljanju vprašanj vsehtreh članov komisije (iz občinstva vpra-šanj ni bilo), ki so zastavili kar nekaj(tako teoretično kot praktično) zani-mivih vprašanj, na katera so dobilikompetentne odgovore.

Razen mentorja prof. dr. BojanaŠkofa, ki je želel primerjavo med slo-vensko in avstrijsko davčno ureditvi-jo ter s tem povezanim ugodnejšimdavčnim statusom športnikov, sta pred-sednik komisije prof. dr. Mitja Novakin član komisije doc. dr. Renato Vren-čur podala vsak po dve vprašanji. Čezgolj omenim predsednikovo vpraša-nje o delovnopravnem statusu, in sicerv smislu zakona o delovnih razmer-jih (4. člen), ki določa sedem ele-mentov delovnega razmerja športni-kov, in s tem povezano njihovo obdav-čitev, se mi je zdelo najzahtevnejševprašanje člana komisije, ki ga je zani-malo, kakšna je pravna narava odškod-nine, ki jo plača en klub drugemuklubu pri prestopu igralca.

Kandidat je postregel s kar nekajaktualnimi slovenskimi primeri (aktual-ni prestop košarkarja Miliča) pa tudiz znanim primerom Bosman (problembelgijskega nogometaša brez pogodbe,ki je želel prestopiti v francoski klub,pa ga klub ni pustil brez odškodnine,zato je Sodišče Evropskih skupnosti otem izdalo odločitev, ki pomeni vodil-no zadevo (leading case) za vse po -dobne primere do danes (pa tudi zadruge poklice, ne zgolj za športnike).

Kaj zapisati za konec? Človekuzaigra srce, ko vidi, da se v nje-govem okolju porajajo kolegi, kibodo zagotovo še imeli kaj reči –tako na znanstvenoraziskovalnempodročju kot tudi v praksi. Mordani odveč pričakovanje, da bi kan-didat magistrsko temo lahko raz-širil celo v doktorsko disertacijo.Očitno je komisija ugotovila, daje mag. Podlipnik zaoral ledinotam, kjer do zdaj na Slovenskemralo še ni oralo.

Odvetniškemu kolegu iskrene česti-tke!

vlogo in jih je treba kar naprej pozi-vati k dopolnitvam, to pa povzročadodatna opravila in dodatne stroške«,pove S.

Maša Gedrih, Dnevnik, Objektiv,6. 1. 2007, str. 14–15

3. Najpozneje v treh mesecih bo vLjubljani začela delati pisarna izbrisa-nih stalnih prebivalcev Slovenije. Polo-vica potrebnega denarja za triletno delo-vanje bo dobila iz Sorosove fundacije.Z njim bo poleg potrebne opremeplačevala še enega ali dva zaposlena instoritve dveh slovenskih in še dveh ita-lijanskih odvetnikov.

Franc Milošič, Delo, 5. 1. 2007,str. 3, v članku: V treh mesecih v Lju -bljani pisarna za izbrisane

4. Kaj lahko stori zastopnik Slo-venije iz britanske odvetniške pisarnepri reševanju jedrskega spora med Slo-venijo in Hrvaško?• »Celoten spor je tako ali tako neum-

nost. Odvetniki vedno poberejo denar,vendar pa dober odvetnik lahkomarsikaj naredi. Britanski odvetni-ki bi hipotetično glede na več izkušenjpred takimi sodišči lahko doseglibolj ugoden rezultat za Slovenijo.Upamo na najboljše in da je vladaizbrala take zastopnike, ki bodo zasmiselno poravnavo.« (M. T., nekda-nji predsednik republiškega komi-teja za energetiko).

• »Ni potrebe, da se za take stvarinajemajo tujci. Morda imajo večizkušenj, vendar Slovenijo, po zako-nu, državno pravobranilstvo zasto-pa tudi v sporih pred mednarodni-mi sodišči. Ne verjamem, da lahkotujci opravijo bolje. Naše državnopravobranilstvo je dovolj kvalifici-rano, da bi v takem sporu lahkozastopalo Slovenijo, zato ni razlo-ga, da tujim podjetjem plačujemovisoke svetovalne stroške.« (M. K.,predsednik OZS)

• »Kaj lahko naredijo tuji odvetniki,pa je, kot pri vsakem sporu, pravnovprašanje. Nemogoče je kakorkolinapovedati rezultat, kot pri vsakemsporu.« (B. D., častni konzul naHrvaškem).

• »Izbira tujih svetovalcev pri reševa-nju mednarodnih sporov je nekajobičajnega. Pomembno pa je, da Slo-venija izbere uspešno in uveljavlje-

1. Tudi ljubljanski višji sodniki soodločili, da Z. C. aprila 2004 na sejiDržavnega zbora ni obrekovala odvet-nice S. V. M. … M. je C. očital, da jenavedena neresnica, saj na prvi stopnjini bil nikoli obsojen zaradi goljufije,kar je dokazoval s sodbo. C. pa je svojebesede o obsodbi podkrepila s sodboVišjega sodišča, ki je oprostilno sodbospremenilo tako, da je bil M. v isti kazen-ski zadevi pogojno obsojen za napelje-vanje h kaznivemu dejanju ponareditvelistin. … Okrožni sodniki so C. opro-stili, saj so menili, da ji očitano kaz-nivo dejanje ni dokazano. Sedaj so jimpritegnili še višji sodniki. Dejstvo je,da je bil M. obsojen, ali je bilo to naprvi stopnji ali v pritožbenem postop-ku, pa ne predstavlja nič takšnega, dabi lahko govorili o objektivni prizade-tosti časti in dobrega imena. Sodniki vnjenem ravnanju niso našli niti subjek-tivnega elementa kaznivega dejanja, toje direktnega naklepa. Upoštevali so,da je C. po 12-urni seji morala prebr-skati po spominu in brez dokumenta-cije pred sabo odgovoriti na konkretnovprašanje o postopku pred dvajsetimilet.

Olga Cvetek, Delo, 29. 12. 2006,str. 7, v članku: Mariborski odvetnik nibil ob čast in dobro ime

2. Kako torej ustaviti poplavo tipi-ziranih pritožb?

V nekaterih državah je zastopanjepo odvetniku obvezno… V preteklostije bilo laično zastopanje pred sodiščemkaznivo dejanje zakotnega pisaštva,danes je to le prekršek, za katerega niniti jasno določeno, kateri organ bi galahko nadzoroval. Zakon o odvetništvusicer določa, da se kaznuje z denarnokaznijo najmanj 100.000 tolarjev zaprekršek posameznik, ki pred sodiščiproti plačilu zastopa stranko, a ni odvet-nik; z denarno kaznijo najmanj dva mili-jona tolarjev pa pravna oseba, ki niodvetniška družba. Statistika kaže, daodvetniki ne zagotavljajo uspeha, sajletno uspe od 3 do 9 odstotkov ustav -nih pritožb. Nekateri jim očitajo, daprepogosto pošiljajo malomarno napi-sane pritožbe, ki so vnaprej obsojenena neuspeh. Pa vendar jim mora stran-ka odšteti tudi po 100.000 in več tolar-jev. To seveda ne velja za vse. »Neka-teri so zelo vestni, nekateri pošljejo samo

Država odgnalaodvetnike od azila



Med

iji o

odv

etni

štvu

entuziazma nekaj le prišlo (pri nas 5ali 6 od skupaj približno 30 prijavlje-nih odvetnikov), jim moraš še to mizer-no plačilo izplačevati z dveletno zamu-do, pa bodo kmalu izginili še oni; prinas sta trenutno tu aktivna le še dvaodvetnika. Za tak škandal je sevedaodgovoren tudi zakonodajalec. Prvič,ker je predpisal, da pravno pomoč pro-silcem za azil država plačuje le, če joizvajajo »svetovalci za begunce«, kijih imenuje minister za notranje zade-ve (!), ne pa drugi, »nepooblaščeni«odvetniki…

mag. Matevž Krivic, Pravna pra-ksa, 25. 1. 2007, str. 3, v polemiki: Kakoje državi uspelo odgnati odvetnike odazila

7. Generalni državni tožilki B. B.je pravniški poklic zapisan v gene. Očeje bil sodnik, vodil je odvetniško pisar-no, mama mu je pomagala.

Klavdija Miko, Ona, 30. 1. 2007,str. 9–12, v intervjuju: Časi se spremi-njajo, glave pa ne tako hitro

8. Minister za pravosodje je minu-li četrtek izdal odločbo o razrešitvimariborskega notarja. L. Š. ga je raz-rešil, ker je bil A. obsojen za naklep-no kaznivo dejanje, ki se preganja pouradni dolžnosti, sporni posli, ki jih jenotar pred več kot desetletjem oprav-ljal za podjetje C., pa niso združljivi zugledom in neoporečnostjo notariata…Višje sodišče je pred dnevi potrdilo R.kazen, 4 leta in 8 mesecev zapora,enako dolgo pa bodo po novem mora-li v zaporu prebiti A., P. in K. Višjesodišče jim je zvišalo kazni zaradiizjemne višine pridobljene premoženj-ske koristi, in ker so kazniva dejanjaizvrševali v dolgem časovnem obdob-ju.

Tomaž Klipšteter, Dnevnik 31. 1.2007, str. 10, v članku: T. A. ni večnotar

9. Švicar L. W. je zaradi zastrupit -ve med kosilom v V. menda za las ušelsmrti. Ugledni švicarski pravnik, ki jedo januarja letos predsedoval ESČP vStrasbourgu, je ob pogovoru za N. Z.Z. izjavil, da so ga med obiskom vMoskvi, hudo zastrupili. Po trditvahzdravnikov je za las ušel smrti. To semu je zgodilo le tri dni prej, preden sov Londonu s polonijem umorili A. L….L. W. pa vztraja, da so mu stregli poživljenju, ker je kot sodnik javno in ostroobsojal rusko politiko Čečeniji.

S. Z. in Branko Soban, Dnevnik,2. 2. 2007, str. 7, in Delo, 2. 2. 2007

10. Imamo primer, ko je tuji odvet-nik zahteval 8.000 evrov samo za to,da je prevzel sodni primer slovenske-

ga voznika tovornjaka, ki je imel nesrečoin zaplet okoli nje. Tako pravi M. V.,član uprave A. zavarovanje, pravnezaščite d.d., ki kot ena izmed dvanaj-stih podružnic nemškega A. z že večkot sedemdesetletno tradicijo edina delu-je pri nas na tem področju.

Boris Lenič, Dnevnik, 9. 2. 2007,str. 24, v rubriki: Pomoč v tujini jepomembnejša

11. Pooblaščenec ga je vprašal, alije seznanjen z javnim pismom M. V.,odvetnika lastnika L. R. T. Z., ki je bilv S. N. objavljen še pred člankom v D.in v katerem je odvetnik tudi omenjalsledove vbodov z iglami na dekletih:»Ja, sem prebral, to je odvetnikovaumazana igra. Ne vem, kako lahkopustite takim odvetnikom, da še oprav-ljajo svoje delo,« se je vprašal B.

Dnevnik, 13. 1. 2007, str. 30, v član-ku: Starši žrtev izpred L. prvič spre-govorili na sodišču

12. … sodno izvršiteljico, katereizginotje je njen mož M. R., sodnik invodja preiskovalnega oddelka tukajšnje-ga Okrožnega sodišča, policiji prijavilminulo soboto…. Neuradno smo izve-deli, da je R. pustila za seboj pismo inda je od doma odšla peš brez vseh doku-mentov. Izvedeli smo tudi, prav takoneuradno, da so odkrili nepravilnostipri njenem delu sodne izvršiteljice inda je njen soprog zaradi tega odredilnadzor….

Včeraj so našli 49-letno sodnoizvršiteljico M. R. iz Č. Izginila jekonec januarja. Njen soprog, ki je pri-javil njeno izginotje, je vodja preisko-valnega oddelka S. okrajnega sodiščain naj bi nad njenim delom odredil stro-kovno revizijo. Ženska se je obesila 100m globoko v gozdu.

Dnevnik, 1. 2. in 10. 2.2007, str. 29in 30, v člankih: Izginila sodna izvršite-ljica, Pogrešani ženski našli mrtvi

13. Vpr.: V Sloveniji bi težko našliodvetnika, ki bi bil za svojega klientapripravljen drveti čez dve meji?

Odg.: Ta država je vse odvetnikeitak dobesedno odgnala od azilne pro-blematike, in to tako, da za odvetniškestoritve za azilante plačuje le po polo-vični tarifi. Diskriminacija, ki smrdi doneba!

Vpr.: No, tudi če ne gre za azilnoproblematiko, bi težko našli odvetnika,ki bi se tako boril za interese svojegaklienta?

Odg.: Saj jaz sploh nisem odvetnik.Delam pa brezplačno….

Vpr.: Pomanjkanje znanja in inte-resa za zastopanje pravic azilantovMNZ vzdržuje s polovičnim plačilom

no odvetniško pisarno, ki bo skupajz domačimi strokovnjaki za ener -getiko znala ustrezno in kompeten-tno odgovoriti na hrvaške zahteve.Kolikor poznam zadevo, bo Hrvaškaspor zelo težko dobila. Še posebej,če se bo Slovenija, ob pomoči bri-tanskih odvetnikov, na reševanjespora dobro pripravila.« (P. G.,nekdanji minister za okolje in pro-stor)

• »Omenjene pisarne ne poznam, ven-dar bi morala Slovenija izkoristitidve komparativni prednosti: da jeprof. P. G. predsednik MZJP in dav tujini uživa velik ugled slovenskipool za zavarovanje in pozavaro-vanje jedrskih nevarnosti. Upam, daso to upoštevali pri izbiri pravnihzastopnikov, saj jim lahko takšen pri-stop prinese boljšo rešitev spora«(dr. M. P., strokovnjak za medna-rodno pravo)Janja Simonič, Finance, 16. 1. 2007,

v članku: Tuji odvetniki imajo verjetnoveč izkušenj

5. Tožbo si je nakopal, ker je želelpomagati prijatelju, po krivem obtožene-mu zakonske nezvestobe, in zato neza-konito pridobival zaupne podatke.

John Grisham je avtor uspešnic,kot so Firma, Pelikanovo poročilo,Družabnik, Zadnji porotnik, Kralj po -ravnav, katerih liki pogosto le malo zatem, ko jih pisatelj iz svoje domišlji-je prelije na papir, zaživijo na velikemplatnu. Še nekaj imajo skupnega nje-gove knjige: zvečine v njih nastopajoodvetniki, kraj dogajanja so vsaj delo-ma sodne dvorane. Slavni ameriškipisatelj je te dni nehote postal junakresnične zgodbe, ki je na las takšna,kot bi si jo izmislil sam. Obtožen jeobrekovanja in povzročanja duševnihbolečin, pred sodišče ga je spravila40-letnica, ki je z anonimnimi pismipred slabim desetletjem domnevnoskušala razdreti zakon Grishamovegaprijatelja… Preden se je v celoti posve-til pisateljevanju, je namreč delal kotodvetnik. Domnevni avtorici anonimk(oblateni trener je namreč sumil nekožensko, ki ga je pred časom hotela osvo-jiti, a pri tem ni imela uspeha) je pisa-telj sklenil stopiti na prste s pomočjoizvedenca za pisavo…

A. T., Delo, 19. 1. 2007, str. 25, včlanku: Pisatelj uspešnic tokrat nasto-pa v resnični pravni kriminalki

6. Trik je res skrajno preprost: čeželiš, da neko strokovno delo ne boopravljeno, ga moraš samo dovolj slaboplačati, pa izvajalca ne bo blizu! In čejih bo na začetku pomotoma (?) ali iz



Med

iji o

odv

etni

štvu

po odvetniški tarifi odvetnikom, ki bibili pripravljeni zastopati prosilce zaazil. Je v teh razmerah sploh še pro-stor za legalistično bitko za človekovepravice?

Odg.: Ta prostor je vsak dan ožji.Kako je država naravnost prefidnoodgnala odvetnike od zastopanja pro-silcev za azil s sramotnim polovičnimplačevanjem, je sploh eden največjihškandalov. To jasno sporoča, da soodvetniške storitve za azilante vrednepol manj kot enake storitve za našedržavljane. Vesel sem bil, ko sem videl,da so prav to tudi v najnovejšemporočilu Komisije za boj proti rasiz-mu in nestrpnosti Sveta Evrope izpo-stavili kot eno od nedopustnih poslabšanjrazmer v Sloveniji glede azilske poli-tike. A tudi, če se najdejo pravniki, kibi bili ob vsem tem pripravljeni poma-gati, pa so nam vsem, ki nimamo pra-vosodnega izpita, z najnovejšo spre-membo zakona onemogočili, da bizastopali prosilce za azil pred sodišči.

Kristina Božič, Ali H. Žerdin,Dnevnik, Objektiv, 17. 2. 2007 str.10–12, intervju z mag. Matevžem Kri-vicem, zagovornikom ljudi z dna, znaslovom: Evropa pošlje papir, Janšapa ga vrže v koš.

14. Vpr.: Kaj pomeni tak sistemodprtega sojenja?

Odg.: To pomeni, da sodnik že nasamem začetku pove strankam, kakšneso njihove možnosti za uspeh v prav-di. Pri nas je to za sedaj skoraj nepred-stavljivo in bi za takega sodnika prinas odvetniki takoj zahtevali njegovoizločitev. V Nemčiji bi sodnik take-mu odvetniku zabrusil, zakaj ste prišliz zadevo pred sodišče, za katero veste,da boste po vsej verjetnosti neuspešni,kajti tako nam kažejo tudi primerjal-ne referenčne sodbe v podobnih pri-merih…

Vpr.: Ali boste prepolovili odve-tniške tarife?

Odg.: Odvetniške tarife so stvardogovora med odvetniki in strankami.Kajti pri odvetništvu gre vendarle zaprofesijo, ki je sicer v okviru pravo-sodja v drugačnem razmerju kot notar-ska družba. Notarji sodijo v javnoslužbo, odvetniki to niso. Tako, da sotu možni manjši vplivi na določeneodvetniške tarife. Vendar pa je res, daje že kar nekaj stališč Evropske komi-sije, da tudi na področju odvetništvani mogoče prepustiti odvetniškemucehu, da določa tarife. Načrtujemoustrezne zakonske spremembe.

Vpr.: Nekatera sodišča se že vrstolet pritožujejo, da jim stroški za odvet-

da niti ne omenim novega dela zaodvetnike in sodnike… Ker zakon odpi-ra novo tržno nišo: dodatno zavaro-vanje za nezgode in nesreče pod vpli-vom alkohola. Mislim, da se bo zanjodločilo kar nekaj 100 tisoč Sloven-cev. Morda bom tudi sam med njimi;če me bo kot pešca zbil avtomobil,ko bom imel v krvi pol promila alko-hola, bom zaman trdil, da sem hodilpo robu ceste; odvetniki zavarovalni-ce bodo dokazali, da sem pijan padelpod kolesa.

Dušan Keber, Dnevnik, 24. 2.2007, str. 5, v kolumni: Ne uživaj alko-hola pred menjavo žarnice

18. S. Z. je v zadevi J. kršil odve-tniški kodeks, je včeraj poročal RadioSlovenija. Ni pa kršil zaupnosti odvet-nika, je včeraj ugotovil tožilec OZSM. J. Z. grozi denarna kazen ali opo-min, je še poročal Radio Slovenija.Kot smo pisali, je S. Z. na tiskovnikonferenci komentiral M. revizijskoporočilo.

Janez Tomažič, Finance, 27. 2.2007, in Dnevnik, str. 4, v članku: Z. ni kršil načela zaupnosti

19. Zanimiva je tudi predlaganadoločba, da lahko ustavno sodišče ude-leženca v postopku ali njegovega poo-blaščenca finančno kaznuje, če zlo-rablja pravice po zakonu o ustavnemsodišču. Zagrožena kazen je od 100do 2000 evrov. Tako bo ustavno sodiščelahko kaznovalo odvetnike, če ti neoddajo popolne vloge. Odvetniki soprava vešče osebe in v interesu učin-kovitega delovanja sodstva je, da svojedelo opravljajo strokovno, kvalitetnoin vestno, je pojasnjeno v obrazložitvite zakonske spremembe. Da boodločanje o tem, ali je kakšna vloganepopolna, nedvomno, spremembenatančno določajo, kaj mora vlogavsebovati.

Samo Trtnik, Dnevnik, 1. 3. 2007,str. 3, v članku: US le o pomembnihzadevah

Pripravil: dr. B. K.

nike po uradni dolžnosti spraznijo pro-račun?

Odg.: Te pritožbe prihajajo tudi knam. Tu si bomo pa zagotovo priza-devali za bistveno znižanje tovrstneobremenitve javnih financ.

Majda Vukelič, Sobotna prilogaDela, 17. 2. 2007, str. 4–6, v inter-vjuju z ministrom za pravosodje RSdr. Lovrom Šturmom, z naslovom:Nekatere sodnike je strah odločati

15. Mislim tudi, da bi moraliobjaviti kot novico, da je TV Slo-venija konec leta 2006 predvajaladokumentarni film z naslovom Doberčlovek, Ljuba Prenner, ki je lepportret naše legendarne kolegicedr. Ljube Prennerjeve, ki se je neka-teri starejši odvetniki še spominja-mo. Scenarij je napisal vrhovni sod-nik Vasko Polič, režiral pa BorisJurjaševič.

O Ljubi Prenner v filmu govo-rijo med drugimi tudi naši starejšikolegi: Rudi Šelih, Boris Grosman,dr. Peter Čeferin, Anton Prus,Jože Ilc, Jela Mastnak in LidijaDrobnič. Za ta dokumentarec jesponzorska sredstva prispevala Odve-tniška zbornica Slovenije, zato jeomenjena v špici filma, na častnemprvem mestu. Dobili smo tudi triDVD kopije filma, ki si ga kolegilahko izposodijo na zbornici.

Pobuda in predlog člana ure-dniškega odbora revije Odvetnikodvetnika Andreja Razdriha, 5. 3.2007

16. Dvomljiva kakovost odve-tniških vlog: doslej ustavno sodišče niposebej opozarjalo na kakovost vlog,ki jih obravnava… Vendar so na ustav -nem sodišču hkrati opozorili, da vpli-va na učinkovitost dela tudi kakovostodvetniških vlog. »Nekateri odvetnikiže kar praviloma vlagajo nepopolnevloge, zaradi česar jih je treba stal-no pozivati k dopolnitvam. Pa tudikakovost takšnih vlog včasih ne pri-tiče pravnim strokovnjakom, kakršninaj bi odvetniki bili…« Hkrati pa semorajo na ustavnem sodišču ukvarja-ti tudi z obravnavo zadev, pri katerihgre za spor o upravičenosti zahtevkaza plačilo nekdanjih deset tisočakov,strošek za odvetnika za to isto vlogopa je znašal 120.000 tolarjev.

Boštjan Koritnik, Pravna praksa,št. 7-8/2007, 22. 2. 2007, str. 24

17. Vsekakor se obetajo novezaposlitve za referente v bolnišnicah,

št. 35/2007

Z Vašim prispevkom?



Ust

avno

sod

išče

RS

če spremeniti samo s spremembami Usta-ve, še preden pa se začnejo resne razpra-ve o morebitnih ustavnih spremembah, sonujno potrebne zakonske spremembe žev tem trenutku. »Ne samo zaradi tega, kerZakon o Ustavnem sodišču ne ureja posa-meznih pomembnih vprašanj, zakonskespremembe so potrebne predvsem tudizato, da se na podlagi pooblastil, ki jihUstava daje zakonodajalcu, omogoči racio-nalnejši in učinkovitejši postopek odlo-čanja zlasti v zadevah ustavnih pritožb.Teh pooblastil zakonodajalec ob uvelja-vitvi ZUstS ni izkoristil,« je pojasnil dr.Čebulj in dodal, da bo ob takšnem tren-du pripada ob sprejemanju Ustave zami-šljena vloga US povsem zbledela.

Nespoštovanje (odločitev) US

Vloga US pa »bledi« tudi ob nespo-štovanju njegovih odločb. Že drugo letozapored je namreč število odločitev US,na katere se zakonodajalec ali drugi nor-modajalec ni odzval v roku, naraslo, neka-tere pa ostajajo neizvršene že več let.

Delno neizvršena je še vedno odloč-ba US o neskladju nekaterih občinskihstatutov, ki niso določali, da so predsta-vniki občinskih svetov tudi predstavnikiromske skupnosti, z Zakonom o lokalnisamoupravi.3 Medtem ko so druge obči-ne svoje statute že uskladile z omenjenoodločbo, se Občina Grosuplje nanjo ševedno ni odzvala. Poleg te je bilo na dan31. 12. 2006 v celoti neizvršenih še 13

odločb, med katerimi se v 10 primerihna odločitve še ni odzval Državni zborRS, v enem primeru ministrstvo in v dvehprimerih občini.

Med drugim bi moral za zakonodaja-lec šest mesecev po objavi odločbe št. U-I-246/024 z dne 3. 4. 2003 odpraviti neskla-dje z Ustavo Zakona o urejanju statusadržavljanov drugih držav naslednic nekda-nje SFRJ v RS, ki državljanom, ki so bili26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnegaprebivalstva, ne priznava stalnega prebi-vanja od navedenega dne. Sicer pa je naj-starejša nespoštovana odločitev iz leta1998, z njo pa je bila ugotovljena neustav-nost določbe Zakona o ustanovitvi občinter o določitvi njihovih območij, ki dolo-ča območje Mestne občine Koper.5

Doslej US ni posebej opozarjalo nakakovost vlog, ki jih obravnava, ker pa tanedvomno vpliva na učinkovitost njego-vega dela, so tokrat nanjo posebej opo-zorili. Pojavljajo se namreč primeri t. i.tipiziranih vlog, zato so na US prepriča-ni, da bi moral zakonodajalec resno raz-misliti o tem, ali se z dejavnostjo pra-vnega svetovanja lahko ukvarja prav vsak,ne glede na to, ali je za takšno delo tudiustrezno usposobljen, kar še posebej veljav primerih, kadar svojo storitev zaraču-na. Vendar so na US hkrati opozorili, davpliva na učinkovitost dela tudi kakovostodvetniških vlog: »Nekateri odvetniki žekar praviloma vlagajo nepopolne vloge,zaradi česar jih je treba stalno pozivati knjihovim dopolnitvam. Pa tudi kakovosttakšnih vlog včasih ne pritiče pravnim stro-kovnjakom, kakršni naj bi odvetniki bili.«

Dejstvo pa, da se bo v letošnjem letuzamenjalo kar šest ustavnih sodnikov, ješe dodaten nujen razlog, zakaj so s stra-ni US predlagane spremembe6 potrebne.Tudi novoizvoljeni sodnice in sodnikinamreč potrebujejo določen čas, da se vceloti vključijo v delo US. Če bi ob temzačeli s 7000 odprtimi zadevami, ki bijih morali ne glede na njihovo pomemb-nost obravnavati po veljavnem zakonskodoločenem postopku, to pa bi lahko, kotje opozoril dr. Čebulj, pomenilo ohromi-tev dela Ustavnega sodišča. Da to ni leoddaljena grožnja, priča predvsem poda-tke, da je US samo v januarju 2007 pre-jelo že 532 zadev, od tega 36 zadev zaoceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred-pisov, 492 ustavnih pritožb in 4 spore gledepristojnosti. Obenem pa se na US sodiš-ču sreč(uje)(a)jo tudi z obravnavo zadev,kjer gre za spor o upravičenosti zahtev-ka za plačilo desetih tisočakov, medtemko je znašal strošek odvetnika za to istovlogo 120.000 tolarjev …

Kot je na predstavitvi poročila zaleto 20062 povedal predsednik USdr. Janez Čebulj, je preteklo leto

zaznamovalo povečanje pripada novihzadev, ki daleč presega vsa dosedanja pove-čanja: »US je prejelo skoraj petkrat toli-ko zadev kot v letu 1999, zato ne prese-neča, da se je bistveno povečalo tudi šte-vilo nerešenih zadev. Doslej je US zmaksimalnimi napori uspelo doseči, daje imelo pretežno v delu tri leta stare zade-ve. Ob takšnem pripadu novih zadev inob nespremenjeni zakonski ureditvi pa tegav bodoče ni mogoče več pričakovati.«

V letu 2006 je US prejelo 3053 zadev,kar je za 62,6 odstotka (3053:1877) večzadev kot v letu poprej. To je pripad zadev,ki ni obvladljiv, je večkrat poudaril dr.Čebulj.

Zaradi tako povečanega obsega delase je povečal tudi povprečni čas trajanjazadev v postopku pred US, ki je znašalv preteklem letu 356 dni (v letu poprej333 dni).

Že v poročilu o delu za leto 2005 jebilo posebej poudarjeno, da je Ustava RSdoločila (pre)številne pristojnosti US inza nameček morebitne nove prepustila šezakonski ureditvi, hkrati pa omogočila šeširok dostop do US, saj je posameznikomin pravnim osebam dala na voljo tako usta-vno pritožbo kot pobudo za začetek postop-ka za oceno ustavnosti oziroma zakoni-tosti predpisov. Po mnenju US je to mogo-

US grozi ohromitev Boštjan Koritnik

1 Vse nerešene zadeve iz leta 2004 so v pripravi,razen ene, v kateri Ustavno sodišče čaka na odlo-čitev Vrhovnega sodišča v reviziji.2 V celoti dostopno na <www.us-rs.si/media/letno.porocilo.2006.pdf>.

3 Odločba US št. U-I-345/02 z dne 14. 11. 2002(Ur. l. RS, št. 105/02 in OdlUS XI, 230)

4 Ur. l. RS, št. 36/03 in OdlUS XII, 24.5 Gre za odločbo št. U-I-301/98 z dne 17. 9. 1998(Ur. l. RS, št. 67/98 in OdlUS VII, 157).6 V tem povzetku sem navedel le nekatere, za večinformacij pa glej celotno besedilo poročila (op. 1.).

201475

644

1213 1072

1271

1877

3053

105302

878

1265 1273

11791594

2981

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

1992 1994 1999 2002 2003 2004 2005 2006

Pripad in nerešene zadeve

Pripad Nerešeno Vir: Poročilo o delu za leto 2006 Ustavnega sodišča RS

Na dan 31. 12. 2006 je imelo Ustavno sodišče RS v delu 2981 zadevali kar za 87 odstotkov (2981:1594) več kot na isti dan v letu poprej.Pri tem se je bistveno povečalo število nerešenih ustavnih pritožb, insicer kar za 116 odstotkov (2608:1206), med vsemi nerešenimi zade-vami pa jih je kar 85 odstotkov (2537:2981) iz leta 2006, 14,4 odsto-tka (430:2981) iz leta 2005 in le manjši del (14 zadev) iz leta 2004.1



Rekr

eaci

ja

metna tekma med ekipama veteranovKorotana in Zlate selekcije slovenskihnogometnih legend pod vodstvom Tone-ta Hrovatiča, v kateri so igrali: Graho-vac, Jarc, Žurman, Prelogar, Kek, Hro-vatič in Udovič. Zmagala je ekipa vete-ranov Korotana z izidom 6 : 5. Tekmaje bila humanitarna, saj so bila vsa spon-zorska sredstva v višini 4000 evrovnamenjena družini Pološak s Prevalj, kije v prometni nesreči izgubila očeta inštirinajstletno hčerko.

Finalna tekma med odvetniki inpolicisti je bila zelo kvalitetna, zma-gala pa je prva ekipa, in sicer z rezul-tatom 3 : 1. Strelci za odvetnike so biliMiha Erjavec, Blaž Škof in Aleksan-der Čeferin.

Poleg organizatorjev si pohvale zaslu-žijo tudi sodniki, ki so s svojim soje-njem pripomogli, da je turnir v celotiuspel.

Ekipe so bile razdeljene v dve sku-pini. V vsaki so bila po tri moštva.Najboljši ekipi iz vsake skupine

sta se pomerili za prvo mesto. Ves danje skoraj polna dvorana spremljala zani-mive in kvalitetne tekme, največ pa staprikazali zmagovalna ekipa in ekipaPolicije, ki sta bili tudi zmagovalki sku-pin. Ekipa odvetnikov je v svoji skupi-ni premagala ekipi novinarjev (2 : 1) inposlancev (2 : 1) pod vodstvom mini-stra Milana Zvera, za katere pa sta zai-grala tudi nekdanja nogometna repre-zentanta Ermin Šiljak in Miran Pavlin.

V tekmi za 5. mesto so novinarji zzadetkom organizatorja Kulturnega šokaTomaža Ranca premagali koroške direk-torje, medtem ko je 3. mesto osvojilaekipa poslancev, ki so z rezultatom 3 : 1premagali ekipo duhovnikov.

Pred finalno tekmo sta potekala kra-tek kulturni program in revijalna nogo-

Odvetniki nogometaši obranili

naslov Tibor Gregl

V športni dvorani na Prevaljah je v organizaciji koroških direktorjev inglavnega urednika časnika Večer Tomaža Ranca potekala humanitarna šport -na prireditev, ki so jo poimenovali Kulturni šok. Športne prireditve se jeudeležilo šest moštev.

Naslov so branili člani ekipe Odvetniške družbe Čeferin iz Grosu-plja, ki so v finalu premagali ekipo nogometnih legend, in sicer po bolj-šem streljanju kazenskih strelov.

Vir: www.mediaspeed.net

Skilex 2007

Zima je dolgo skoparila s snegom,vendar nas je z njim konec janu-

arja le obdarila, kar je omogočilo izved-bo naše tradicionalne pravniške prire -ditve. Zato velja vse priznanje koleguTonetu Koželju, ki je dostojno orga-niziral letošnje zimsko športno srečan-je Skilex 2. in 3. februarja na Kopah.Prireditev je po programu obsegalatekmovanje v veleslalomu in tekih,nadalje seminarski del ter zaključek zzabavnim delom in razglasitvijo rezul-tatov v Hotelu Slovenj Gradec.

Prireditev je v celoti uspela. Imelaje mednarodni pomen, saj so se jeudeležili tudi naši zamejski kolegi izKoroške in Hrvaške. Dogovorjeno je,da bo naslednje srečanje Skilex 2008v organizaciji kolegov iz Celja nasmučišču Celjska koča.Rezultati:VELESLALOMženske (letnik 1967 in mlajše)1. Alenka Cerar 2. Saša Dremelj 3. Tina Šoster ženske (letnik 1966 in starejše)1. Barbara Kristof Lučovnik 2. Nina Drnovšek 3. Silva Donko moški (letnik 1941 in starejši)1. Vitko Roš moški (letnik 1942 do 1951)1. Ivan Robnik 2. Edvard Sivec 3. Metod Žužek moški (letnik 1952 do 1966)1. Aleksander Cmok 2. Ladislav Hafner 3. Niko Praznik moški (letnik 1967 in mlajši)1. Jure Razgoršek 2. Mladen Klaić 3. Aljoša Štampar Strojin

TEKIženske (kategorija 2 kroga)1. Bojana Kmetec Rošic moški (kategorija 2 kroga)1. Ivan Robnik 2. Roman Rošic 3. Franci Gerbec moški (kategorija 3 krogi)1. Edvard Sivec 2. Metod Žužek 3. Ladislav Hafner

Metod Žužek


Kolikokrat sem se že zaklel, da nebom več jemal težkih primerov. Nobendenar ne more poplačati strahu pred izi-dom, nelagodja ob porazu, nihče ti neplača mučenja ob pritožbi, ob zahteviza varstvo zakonitosti, tistega mrtvegačasa, ko čakaš, kako se bo odločilo višjesodišče, in razočaranja, ko propadeš vpritožbi.

Če bi ne poznal Tomaževe matere,če bi ne bila moja nekdanja sodelav-ka…

Potisnil sem obžalovanje v kot inse poskušal čim bolj umirjeno odzvatina očitke.

– Tomaž, nobenega dokaza ni zatvojo nedolžnost. Ne morem kar stopi-ti pred sodišče in jim povedati, da tegazločina nisi zagrešil ti.

– To bi jim lahko povedal jaz…– Ne.– … pa mi niste pustili pričati.– To je pravi način. Verjemi. Če bi

te tožilec dobil za pult, bi te scefral.Tomaž Podvin se z mojo trditvijo

ni strinjal. Divje je odmahnil z glavoin se postavil predme. Trmasto me jepogledal v oči.

– Kaj pa še lahko izgubim? Takoin tako sem pečen! Hočem se zago-varjati še sam. Tam bom lahko pove-dal tem prascem, kar jim gre.

Nalašč nisem takoj odgovoril. Preu-čeval sem Tomažev obraz, ledeno zrlv vročične oči in ga skušal vsaj na tanačin pomiriti.

Medtem ko sem molčal, sem se šeenkrat več vprašal, ali nisem Tomažaspustil za pult, ker nisem bil prepričanv njegovo nedolžnost, ali sem mu pre-prečil zagovor, ker sem se resnično balzgolj tožilca in se zavedal, da obdol-ženec v svojo obrambo ne more pove-dati nič drugega kot puhlo trditev, dazločina ni storil on, v zameno pa omo-

goči tožilcu, da ga močno očrni predsodiščem.

Na svoje vprašanje nisem poznalodgovora.

– No, bom lahko povedal, da nisemmorilec, ali ne.

– Ne.– Ja, pa bom.Trmasto je stopil še korak naprej,

da mi je slab vonj iz njegovih ust vdrlv nos. Odmaknil sem se in zamahnil zdlanjo.

– Potem te ne bom več zagovarjal.– O, boste, gospod doktor. Ne more-

te mi preklicati pooblastila, ker je jutriglavna obravnava, in če me sedaj pusti-te na cedilu, bom zahteval vašo glavona odvetniški zbornici.

Imel je prav. Tega ne bi smel sto-riti, vendar pa Tomaž ni vedel, da imamše eno orožje. Lahko bi prosil sodni-ka, da obravnavo preloži za mesec dniin bi moj preklic ne pomenil nobenekršitve več.

Ampak tako daleč se nisem želelspustiti. Že zaradi Podvinove ne.

– Kdo te je napumpal s to neum-nostjo?

Ni mi hotel odgovoriti. Trmasto jemolčal in pravzaprav si nisva imela kajpovedati. Sprejel sem odločitev svojestranke in ga poskušal pripraviti nabaražni ogenj, ki ga bo pričakal za pul-tom.

– Ne glej v tožilca, ne odgovarjajnjemu, odgovarjal sodniku, govori gla-sno, premišljeno, jasno. Če ne veš odgo-vora, reci, da ne veš. Ne poskušaj uga-jati, ne išči odgovora za vsako ceno.Bodi dostojanstven v svoji žalosti, poja-sni, da si ti največja žrtev tega proce-sa, izgubil si svojo najdražjo, izgubilsi smisel svojega življenja. Če boš žestopil za pult, glej, da tožilstvu zaraditega ne boš ponudil nikakršne predno-sti.

Ne vem, ali sem se v celici zadržalše kaj dlje od desetih minut, spor s Podvi-nom me je izpraznil in vsa moja ener -gija je odtekla. Moral bi dodobra izpi-liti njegov nastop, mu pojasniti, kaj smein česa ne, kje so najbolj skrite pasti,kako razmišlja tožilec in kakšna vpra-


Iz s

odne

dvo

rane

Zadeva Podvin nikakor ni steklatako, kot sem si želel. Od vsegazačetka sem bil potisnjen v kot

in pred sodniki so se izvajali zgolj doka-zi tožilstva, ki so počasi zabijali žebljev krsto. Res je, da dokazi tožilstva nisobili popolni, ampak bilo jih je veliko,veliko psov pa pomeni zagotovo tudizajčjo smrt. Kriminalistična eksperti-za, ki je pokazala, da so vsepovsod vžrtvinem stanovanju prstni odtisi Toma-ža Podvina, je bila pravzaprav priča-kovana, saj je Podvin vendar obiskovalsvoje dekle, in to, v žargonu civilnegaprava, sploh ni bilo sporno. Ampakprstni odtisi so bili tudi na nožu, s kate-rim je morilec prerezal Sonjin vrat. Pri-čevanje žrtvine matere Tomažu ni bilov prid, dokazovanje, da ste se sprla nadan umora, namigovanje sosede, da jebil Tomaž Podvin utemeljeno ljubosu-men na Sonjo, ki je poznala tudi drugemoške…

Obramba ni imela nobenih doka-zov. Nobene priče nisem mogel pred-lagati, ki bi verodostojno povedala, daje bil v času umora Tomaž Podvin drug-je in tako nikakor ni mogel biti mori-lec.

Moje edino upanje je bilo zgoljKosmačevo vrtanje.

Tomaža sem obiskal v torek popol-dne, ko sem odpravil vso pošto tistegadne in sem se želel posebej pripravitina zaključni govor obrambe. Imel semže sestavljen obsežen osnutek, ker sizaključne govore vedno pripravim vna-prej. Tako pomembnega procesnegaakta nikoli nisem prepustil trenutniintuiciji, čeprav je bila to moja moč-nejša stran. Samo v tihem zavetju svojepisarne sem lahko res natančno premi-slil o vseh dokazih, ki naj bi dokazo-vali uresničitev posameznih znakov kaz-nivega dejanja, tu sem se lahko spustilv razpravljanje o pravni kvalifikaciji,volji, olajševalnih okoliščinah.

Tomaž je hodil po celici kakor navit,niti sekunde ni vzdržal na enem mestu.

– Slabo kaže, je zamrmral v bradoin streljal s kratkimi pogledi proti meni.

– Ja. – Samo to mi lahko rečete? Mamo

ste spravili ob vse prihranke, pa mi nima-te povedati nič drugega? Bolje, da vassploh ne bi najel.

Kri mi je butnila v obraz.

6. poglavje

Umor Sonje LipecIgor Karlovšek

AIJA, Mednarodno združenje mladih pravnikov, vabi na seminar

LAW FIRM MANAGEMENTDRAFTING CONTRACTS IN ENGLISH

NEGOTIATING DEALS IN THE CEE REGION

ki bo 27. in 28. aprila 2007 v Pragi na Češkem. Seminar bo potekal v angleškem jeziku.

Dodatne informacije in prijave na www.aija.org.


šanja najraje postavlja, a tako prazenin utrujen sem preprosto dvignil roke.

Pred obravnavo sem bil bolj živčenkot Tomaž. Ta je mirno stal med obemapaznikoma in se sploh ni potrudil, dabi stopil k meni in z menoj izmenjalše zadnje napotke.

Sodišče sem s Tomaževim predlo-gom močno presenetil, vendar pa ni bilonobenega dvoma, da prošnji ne bi ugo-dili. Zagovor je vendarle tudi obdol-ženčeva pravica. Zdelo se je, da Novakniti ni tako zelo presenečen, kot bimoral biti, ušel pa mu je prešeren smeh-ljaj, ki ga je hip kasneje spet skril zasvojo trdo, izklesano masko pravični-ka.

Podvin je dobro izkoristil svojihdeset minut. Govoril je počasi in priz-nati moram zelo, zelo prepričljivo. Strtin zlomljen zaradi Sonjine smrti je zaih-tel, potem ko se je dolgo premagovalin se je to premagovanje vtisnilo glo-boko v srca navzočih v dvorani.

Novak je izstrelil celo salvo vpra-šanj, kakor hitro je dobil besedo.

– Kako trdna je bila vaša skupnosts Sonjo Lipec? Je bila to zgolj prilož-nostna vez ali trdnejša zveza, ki je vodi-la v zakon? Kako je bilo z denarjem,kdo je sprejemal odločitve?

Obdolženec si je zapomnil, da nesme niti s pogledom poiskati odgovo-rov pri meni in je trenutek počakal, potempa začel odgovarjati sodnikom.

– Najina zveza je bila trdna in jetrajala že najmanj dve leti. V tem časusva vse odločitve sprejemala skupaj zdogovorom. Kot sem že povedal, se sSonjo preprosto ni dalo prepirati, zato

je običajno obveljalo njeno stališče.Sicer pa le redko nisva dosegla spora-zuma o pomembnih stvareh.

– Kaj pa je bilo za vaju pomembnaodločitev?

– Vse, kar ni bilo vsakdanje... Fi -nančna vprašanja, študij, potovanja, kajvem... Zdaj mi je to tako tuje, čudno,tedaj pa je bilo samoumevno, da se ostvareh pogovoriva.

Novak je našobil usta in priznaval-no prikimal.

– Kako sta se ujemala na spolnempodročju?

Obdolženec je močno trznil.Planil sem pokonci. Ni mi bilo

všeč, da se je Novak spustil na topodročje, ker je počel vedno samotisto, kar mu je koristilo in moral jeizvrtati nekaj, kar je bilo meni popol-noma neznano.

– Spoštovano sodišče, če bo tožilecpostavljal vprašanja intimnega znača-ja, prosim, da se za ta del izključi jav-nost.


Iz s

odne

dvo

raneŠale o odvetnikih

1. Letalo se pripravlja na prisilni pristanek in kapitan zaprosi potnike, dasedejo na svoja mesta in se pripašejo. Čez nekaj časa kapitan vpraša stevardeso,ali so vsi potniki na svojih mestih, saj bodo vsak trenutek začeli prisilno prista-jati.

Stevardesa odgovori: »Vsi potniki so na svojih mestih in pripasani, razen neke-ga odvetnika, ki hodi od potnika do potnika in deli poslovne vizitke!«

* * *

2. Učiteljica v šoli sprašuje otroke, kaj so njihovi starši po poklicu: »Anica,ti si prva!«

Anica: »Moja mama je zdravnica!« Učiteljica: »Lepo, in tvoj oče Lojze?« Lojze: »Moj oče je smetar!« Otroci se smejijo, a jih učiteljica okara: »Ne smejte se, tudi to je časten poklic!

Pa tvoj oče, Janezek?« Janezek: »Moj oče igra klavir v bordelu!« Učiteljica zardi in takoj preide na snov iz geografije. Popoldan pa se odpra-

vi k Janezku domov in očetu na vratih razloži, kako neprimerno se njegov sinobnaša v šoli.

Oče ji pojasni: »V resnici sem odvetnik, a kako naj to razložim sedemletne-mu otroku?«

* * *

3. Nepreviden voznik je pešca zadel tako močno, da je ta odletel celih 50metrov stran in začuda preživel. Kaj se je zgodilo čez teden dni?

Voznikov odvetnik je tožil pešca, ker je zapustil prizorišče nesreče.

* * *

4. Kakšna je razlika med kobro in odvetnikom?a. Je ni.b. Kobro se da udomačiti.

* * *

5. Odvetnik se pelje po cesti v svojem novem porscheju. Zaljubljen v avto neposveča veliko pozornosti cesti, zato se zaleti v bližje drevo. Po čudežu ostaneživ, njegov avto pa je popolnoma uničen.

»Moj Porsche, moj ubogi avto,« potarna. V tistem trenutku mu starejša ženica, ki je stala čez cesto in ga opazovala,

zavpije: »Gospod, levo roko vam je odtrgalo!«Odvetnik pa zavpije: »Moj rolex, moj ubogi zlati rolex.«

* * *

6. Odvetnik se zaleti v drug avto. Takoj opazi, da je voznik drugega avto-mobila še vedno v šoku, zato mu ponudi »ta kratkega«, da pride k sebi, za karmu je ta zelo hvaležen.

»Kaj pa vi?« ga vpraša. »Mar vi ne boste nič popili?«»Seveda. Takoj ko bodo policisti odšli.«

* * *

7. Zakaj so odvetniki dobri v postelji?Ker imajo veliko prakse pri nategovanju ljudi.

Vir: Codex Iuris Maribor, www.codex-iuris.com

Anekdota (iz dela uredniškega odbora Odvetnika)Dr. Bojan Kukec: Cenjeni kolega odvetnik Stanislav Mauri z Vrhnike! Vljud -

no Te prosim, da za naslednjo številko stanovske revije pripraviš že večkrat obljub-ljeni komentar zanimive sodne odločbe.

Stanislav Mauri: Še enkrat pozdravljen, cenjeni kolega! Načeloma ne nasprotujem Tvoji zamisli, da bi moj gnev nad stanjem naše

stroke tudi priobčil v reviji. Sicer ne vem, ali je bilo zahtevano tudi resničnoobljubljeno, vsekakor pa obupan nad stanjem naše stroke tudi v teoriji, še boljpa v praksi že nekaj časa nikakor nimam ne volje ne moči analizirati in komen-tirati številne nenamerne ali celo namerne nedoslednosti tako v normiranju kotizvajanju pravnih aktov na vseh ravneh in področjih, ki sem jim priča v zadnjemčasu!

Lepo Te pozdravim!


Moj predlog je bil sprejet, in med-tem ko so se novinarji, pripravniki inradovedneži hrupno umikali iz dvora-ne, sem Tomažu zaman skušal dopo-vedati, naj ne odgovarja na vprašanja.Videlo se je, da ga je tožilec ujel nalevi nogi, vendar se je obupno trudilpovrniti hladno brezbrižnost na obraz.

Novak je ponovil vprašanje.– V redu, mislim.Tožilec je začutil razpoko v razpo-

loženju obdolženca in je takoj zasekalše enkrat.

– Ste normalno potentni?– Ja.– Niste imeli nikoli bolezenskih

težav, povezanih s potenco?V hipu, ko so se Tomaževa lica obar-

vala rdeče, se mi je izrisala celotna slikaNovakovega načrta.

S težavami na spolnem področju jeposkušal še bolj poudariti motiv ljubo-sumja.

– Obdolženi ni osumljen spolneganasilja, posilstva ali kaj podobnega,ampak umora. Vprašanja in odgovorine bodo v ničemer razjasnili dejanske-ga stanja.

Tožilec se ni dal.– Vztrajam, da odgovori.Sodnik Dolenc je dvignil pogled proti

meni.– Zagovornik, ne vidim razloga,

zakaj ne bi celovito ugotovili načina inkvalitete skupnega življenja obdolžen-ca in umorjene.

– Kvaliteta spolnega življenja umor-jene in obdolženca ni povezana z umo-rom, ni zajeta niti v opisu obtožbe inlahko se zgodi, da bi kakršnakoli more-bitna težava v njunem spolnem življe-nju lahko neutemeljeno namigovala naeventualni motiv.

Novak ni zdržal.– Je to zaključni govor obrambe?Dolenc je hitro odločil.– Dopustil bom zasliševanje v tej

smeri, zagovornik. Obdolženi, odgovo-rite.

Tomaž se je medtem zbral in rde-čica je počasi izginjala z lic.

– Zdrav sem.Zdelo se je, da Novak komaj čaka

na takšen odgovor. S pretiranim pou-darjanjem pomembnosti se je sklonilnad svoj spis in začel brskati po njem,potem pa je dvignil fotokopijo ambu-lantnega kartona in namrščil čelo.

– Z vpogledom v vašo medicinskodokumentacijo...

Vrglo me je pokonci, kakor bi mepičila osa.

– Kako je mogoče, da ima državnotožilstvo vpogled v medicinsko doku-mentacijo!? Protestiram zaradi vdoradržavnega tožilstva v zasebne podatke

obdolženca. Ali je sodišče dovolilovpogled v kartoteko ali odredilo medi-cinsko ekspertizo, da bi bili ti podatkizavarovani z vestjo sodnega izveden-ca? Brez varovalnih določil lahko vsak-do na tožilstvu cefra in pregledujemedicinsko dokumentacijo obdolžen-ca, kolikor hoče.

Novak se je poskusil ubraniti.– Umor, kot je ta, zahteva tudi...Nisem mu pustil niti milimetra pro-

stora.

– Odločno zahtevam, da se vsa vpra-šanja, ki so povezana z medicinskodokumentacijo obdolženca, prepovedo.

– Tega mi pa vi ne morete prepo-vedati! To lahko stori samo sodišče.

– Imate podpis obdolženca, da dovo-li vpogled v kartoteko?! Nimate!

– Ne vpijte name!Preden je Dolencu uspelo poseči

vmes, sem utihnil in močno stišal glas. – Predlagam, da odloči senat.


Iz s

odne

dvo

rane Iz ar hi va

Odve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica v letih 1979–1981

Iz letnih zborničnih poročil za navedeno obdobje izhaja predvsem suho-parna ugotovitev, »da bo zakon o pravni pomoči gotovo pomemben mejnikv nadaljnjem razvoju in delovanju pravne pomoči v Sloveniji«, sicer pa vzbornici ugotavljajo, da je za odvetništvo pomemben tudi zakon o pripra-vništvu, strokovnih nazivih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcevv državni upravi in pravosodju. Po tem zakonu se uvaja enoletna priprav -niška doba za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna visokošol-ska izobrazba. Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v državni upra-vi in pravosodju, kamor spadajo tudi odvetniki, je obvezno. Odvetniki vzvezi s tem ugotavljajo, da bo morala zbornica urediti vsebino in obseg tegaizpopolnjevanja, sprejeti program in zagotoviti sredstva za strokovno izpo-polnjevanje odvetnikov. Za pridobitev pravice do opravljanja odvetniške dejav -nosti pa ostane »slej ko prej pogoj, da ima diplomirani pravnik tri leta delo-vnih izkušenj na pravnem področju«.

Leto 1981 je bilo pomembno predvsem zaradi sprejema novega zbor-ničnega statuta, sicer pa iz letnih zborničnih poročil izhaja, da je »tudi toporočevalsko obdobje minilo brez večjih notranjih in zunanjih dogodkov«.

V obravnavanem obdobju je umrlo več slovenskih odvetnikov. Naj-uglednejši med njimi je bil vsekakor dr. Ivan Stanovnik. Ob njegovemgrobu je njegov prijatelj in kolega, eden najuglednejših slovenskih odvetni-kov, dr. Vladimir Šuklje med drugim dejal:

»Umrl je mož, star mož in pokončen mož, med zadnjimi svoje generaci-je, slovenski človek z vsem svojim bitjem, dušo in telesom! Dr. Ivan Sta-novnik je bil odvetnik velikega obzorja v civilnem in kazenskem pravu. Zanjegovo delo je bilo značilno poleg dobrega pravnega znanja še izrednopoznavanje in razumevanje vseh človeških stisk in tegob, zaradi katerih soljudje iskali pravno pomoč. Zato je bil v zastopanju in obrambi svojih varo-vancev neomajno vesten, dosleden in strog, svojemu poklicnemu tovarišunevaren nasprotnik, vendar nikdar sovražen. Zato je užival velik ugled inspoštovanje pri svojih klientih in kolegih. Tak je bil mož velikih človeškihkvalitet v družini in prijateljski družbi. Po upokojitvi, po hudi operaciji, breznoge, je še hodil v pisarno ter je bil radodaren z delom, dobro voljo indobro besedo. V pozni starosti, ko je bil v telesnih sposobnostih hudo pri-zadet, ko je veliko trpel in bil navezan na ljubezen svojih domačih in tujopomoč, je ostal do zadnjih dni v 88. letu svojega življenja duševno svež, polnzanimanja za dogajanje doma, v domovini in po svetu. Umrl je mirno, ljub-ljen in nepozaben.«


Aut

hori

al S

ynop

sesmag. Srđan Šimac

ZAKAJ JE MEDIACIJA DOBRA ZA ODVETNIKEIN NJIHOVE STRANKE (3. DEL)

V zadnjem delu članka avtor poda odgovor na ključnovprašanje iz naslova strokovnega znanstvenega članka, ki seglasi: »Mediacija je dobra za stranke in njihove odvetnike zato,ker je to v najboljšem interesu strank.« Pri tem preglednonavede kar 23 razlogov, zaradi katerih se stranke odločijo zamediacijo. Stališča podkrepi s petimi primeri iz prakseameriških odvetnikov, ki so že obširno obdelani vprimerjalnopravni teoriji in praksi.

Ko tako obdela bistvene prednosti mediacije za stranke, pane spregleda niti odgovora na vprašanje, zakaj je mediacijadobra za odvetnike. Ugotovi, da zato, ker dviguje ugledodvetnika, kadar je stranka zadovoljna z njegovim delom.Prispevek odvetnikov pri uporabi mediacij v vsakodnevni praksireševanja sporov na alternativni – mirni način je izrednopomemben.

Zato bi morali tudi odvetniki okrepiti svojo zavest, da je zanjihove stranke, ki jih zastopajo v sporu, (često) najboljša potprav mediacija, upoštevajoč čas, stroške ter izognitev državnemusodnemu aparatu, saj je splošno znano, da preobremenjenostsodišč v rednih sodnih postopkih povzroča neučinkovitost,počasnost v zagotavljanju pravne zaščite in s tem nezadovoljstvostrank, ki kar kličejo po novih rešitvah. Ena od takih možnost jeprav kreativno sodelovanje odvetnikov v postopkih mediacije.


GRADBENI SPORI Gradbeništvo je pomembna gospodarska panoga in hkrati

kompleksna dejavnost. Tehnična zahtevnost gradnje, njen obsegin vrednost, čas trajanja gradnje, veliko strokovnih udeležencevter možnost nastanka napak na objektu, ko je ta že izročennaročniku, so glavne značilnosti gradnje in hkrati tudi možnivzroki za nastanek sporov, zlasti med naročnikom in izvajalcem.Avtor na več kot trideset sodnih primerih analizira slovenskosodno prakso in pri tem ugotavlja, da je največ sporov povezanihz vprašanjem cene in odgovornosti izvajalca za napake.

Posebej je prikazan vpliv pravne kvalifikacije pogodbenegarazmerja med naročnikom in izvajalcem na izvajalčevoodgovornost za izvedbo posla, možnost spremembe cene in nauporabo materialnega prava. Različnost pravnih posledic jeodvisna od tega, ali se takšno razmerje opredeli kot podjemnapogodba ali kot gradbena pogodba, ki je posebna vrsta prve inmora biti sklenjena v pisni obliki.

Srđan Šimac, LL.M.

WHY MEDIATION IN BENEFICIAL FORATTORNEYS AND THEIR CLIENTS? – PART 3

In the last – 3rd part – the author presents answer to the keytopic from the title of his expert article: “Mediation is beneficialfor clients and their attorneys, because it is in the best interest ofthe clients«. He clearly lists 23 reasons for which clients decidefor mediation. The author further corroborates his standpointswith five cases from the practice of U.S. attorneys, all of themextensively discussed in comparative legal theory and practice.While examining the substantial advantages of mediation forclients, the author doesn’t overlook the question why mediationis also beneficial for attorneys: because the reputation of anattorney is increased every time a client is satisfied with his orher work. The contribution of attorneys in the employment ofmediations in daily practice of alternative – peaceful disputeresolutions is of foremost importance. The author thereforeconcludes, that attorneys should also invigorate their perceptionin a way that mediation often provides the best path for clients,whom they represent in disputes, especially when taking intoaccount time, costs and also the non-attendance of the statejudicial apparatus, for which it is generally known that beingoverburdened in regular proceedings causes it’s inefficiency andslowness in providing of legal protection and consequentlydiscontent of the clients, seeking for new options. One of suchoptions is also the creative participation of attorneys inmediation proceedings.


DISPUTES IN THE FIELD OF CONSTRUCTIONContracts for the construction of industrial and other works

are typically of great complexity, with respect both to thetechnical aspects of the construction and to the legal relationshipbetween the parties. The obligation to be performed bycontractors under these contracts normally extends over arelatively long period of time and may cause defects or damageafter the building has been handed over to the investor. Uponsuch circumstances there are many reasons for arising ofdisputes particularly between the investor and the buildingcontractor. The author analyses more than 30 cases, whichoccurred at the Slovenian courts and concludes that the majorityof them are connected with the contract price and the liability ofthe building contractor.

Besides, it is very important how the courts define thecontract relations between the parties. In a practical way twopossible ways exist. These are the so called »service contract«and the »contract on construction works«. Only the last one,which according to the Slovenian law represents the special typeof the first mentioned contract, can influence the performanceobligation of the building contractor, contract price andsubstantive law applicable to the contract.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Boris Grosman, Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2007: 33,38 EUR oz. 8.000 SIT (posamezna številka: 8,34 EUR oz. 2.000 SIT; za študente: 2,08 EUR oz. 500 SIT). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2000 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbo lje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektron ski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st-34-prelom-OK:odvetnik st/31-prelom 3/20/07 11:50 AM Page III

odvetnik st-34-prelom-OK:odvetnik st/31-prelom 3/20/07 11:50 AM Page IV

Številka 34

Documents