S E M I N A R S K A R A B O T A

po predmetot

Me|unaroden Menaxment

TEMA:

Funkii na menaxmentot - Organizirewe

....3Op{to za funkcii na menaxmentot.....................................................4

Planirawe

Opganizirawe

Rakovodewe i

Kontrola.

Funkcija organizirawe...............................................................5Vidovi na organizacija...............................................................7 Dizajnirawe na organizacijata i organizaciskata struktura .......................................................................................9...12 veb ..13

Organiziraweto e struktuirawe na rabotni odnosi na toj na~in {to im ovozmo`uva na ~lenovite na edna organizacija da rabotat zaedno za da gi postignat celite na organizacijata. Organizacijata zna~i grupirawe na lu|eto vo sektorite spored vidot na zada~ata {to tie ja izveduvaat. Kako rezultat na organiziraweto se javuva strukturata na organizxxacijata. () . , . . , : i .Op{to za funkcii na menaxmentotPostojat ~etiri funkcii na menaxmentot i toa:

Planirawe

Opganizirawe

Rakovodewe i

Kontrola.

Planiraweto e identifikuvawe izbor na soodvetni celi i nasokata na akcijata. Postojat tri ~ekori vo procesot na planirawe i toa:

odluka za toa koj celi ke gi sredi organizacijata

odluka za toa koi nasoki na akcija treba da se sledat za da se postignat celite

odluka za toa kako da se raspredelat resursite vo organizacijata za da se postignat celite

Organiziraweto e struktuirawe na rabotni odnosi na toj na~in {to im ovozmo`uva na ~lenovite na edna organizacija da rabotat zaedno za da gi postignat celite na organizacijata. Organizacijata zna~i grupirawe na lu|eto vo sektorite spored vidot na zada~ata {to tie ja izveduvaat. Kako rezultat na organiziraweto se javuva strukturata na organizxxacijata, {to pretstavuva eden formalen sistem na zaemni odnosi za zada~i i odgovornosti {to gi koordinira i motivira ~lenovite vo organizacijata da rabotat zaedno za da gi postignat celite na organizacijata. Strukturata na organizacijata i organiziraweto odreduvaat na kakov najdobar na~in dab se koristat resursite pri sozdavaweto na proizvodite i uslugite.Vo liderstvoto spa|aat motivirawe, koordinirawe i ovlastuvawe na lica i grupi koi }e rabotat zaedno za da gi postignat celite na organizacijata. Liderstvoto e artikulirawe na jasna vizijai stimulirawe na ~lenovite na organizacijata da ja svatat ulogata {to ja igraat vo postignuvaweto na celite na organizacijata.

Kontrolata pretstavuva vospostavuvawe na precizni merki i sistemi na sledeweza da se oceni kolku dobro se postignuvaat celite na organizacijata i prevzema akcii za odr`uvawe i podobruvawe na izvr{uvawata.

Funkcija organizirawe

.

() .

, , , . , - . .

, ( ), /-/. ( ) (), , , , / .

- . , . .

, - , ( ).

. , . .

, . , . , , .

, . , , , . Vidovi na organizacija

. , : i .

. . , . .

, . . . .

, , , .

. . . .

. . . .

. .

, . , .

, . , .

Dizajnirawe na organizacijata i organizaciskata struktura Organiziraweto pretstavuva proces vo koj vrabotenite ja postavuvaat strukturata na rabotni odnosi me|u vrabotenite za da im ovozmo`i efikasno i efektivno postignuvawe na celite. Organizaciskata struktura e formalin sustem na odnosi pome|u izvr{itelite i vzaemno izvesuvawe {to odreduva kako vrebotenite da gi koristat resursite da gi postignat predvidenite organizacioni celi. Organizaciskiot dizajn e process prfeku koj menaxerite pravat posebni organizaciski izbori koi rezultiraat so konstrukcija vo odredena organizaciona struktura.Menaxerite dizajniraat organizacioni strukturi koi soodvetuvaat na faktorite ili okolnostite koi najmnogu vlijaat vrz kompanijata i najmnogu go zgolemuvaat stepenot na nesigurnost. Na ovoj na~in ne postoi najdobar na~in na dizajnirawe na organizacijata vo pretprijatieto tuku samo obid za dobli`uvawe do najdobriot na~in na organizirawe.

^etiri faktori se va`ni determinanti vo organizaciskata struktura:

1. prirodata na organizaciskata sredina;

2. vidot na strategija {to ja sledi organizacijata;3. tehnologijata koja se koristi;

4. karakteristikite na ~ove~kite resursi vo organizacijata.

Op{to zemeno, kolku pobrzo se menuva nadvore{nata sredina i kolku e pogolema nesigurnosta von ea vo tolkava mera se pogolemi problemite so koi menaxerite se soo~uvaat obiduva} i se da dobijaat pristap do retkite resursi. Vo ovaa situacia za da se zabrza donesuvaweto odluki, da se podobri komunikacijasta i polesno da se doa|a do resursi, menaxerite obi~no pravat organizaciski izbori {to vnesuvaar fleksibilnost vo organizaciskata struktura. Tie verijatno } eja decentraliziraat vlasta i }e ovlastat vreboteni na ponisko nivo da donesuvaat va`ni operativni re{enija. Za sporedba dokolku nadvore{nata stredina e stabilna, ako resursite se na raspolagawe i dokolku ima mala nesigurnost toga{ e potrebna mala koordinacija i komunikacija me|u lu|eto i funkciite za dobivawe na resursi, a menaxerite mo`at da napravat izbor na organizacija {to vnesuva pove}e formalnost vo organizaciskata struktura.Razli~ni strategii obi~no baraat primena na razli~ i organizaciski strukturi. Na primer, vo feksibilna struktura najdobro uspeva strategija naz razlikuvawe ~ija cel e zgolemuvawe na vrednosta {to potro{uva~ite ja sogleduvaat vo stokite ili uslugite na organizacijata. Fleksibilnosta pomaga na strategijata za diferencijacija bideij} i menaxerite mo`at brzo da sozdata novi ili inovativni proizvodi n- aktivnost {to baza {iroka sorabotka me|u funkciite i oddelite. Za sporedba, za poformalna struktura obi~no e najdobra strategija so mali tro{oci za da se namalat tro{ocite na site funkcii, {to od svoja strana im dava pogolema kontrola na menaxerite vrz rashodite i aktivnostite na raznite oddeli na organizacijata.Tehnologijata pretstavuva kombinacija na ve{tini, znaewe, instrumenti, ma{ini, kompjuteri i oprema {to se koriti za dizajn, proizvodstvo i distribucija na stoka i uslugi. Kako po pravilo, kolku tehnologijata {to edna organizacija e koristi e poslo`ena tolu e pote{ko za menaxerite i rabotnicite da nametnat stroga kontrola vrz tehnologijata ili efikasno da ja reguliraat. Taka kolkku tehnologijata e poslo`ena, tolku e pogolema potebata od fleksibilna struktura za da se zabrza mo`niosta na menaxerot da odgovori na neo~ekuvani situacii i da mu dade sloboda da dojde do novi re{enija za problemite so koi se soo~uvaat. Za razlika od ova kolku tehnologijata e porutinska tolku posoodvetna e formalnata struktura bide} i zada~ite se poednostavni, a potrebnite ~ekori da se proizvede stokata i da se obezbedat uslugite sen prethodno re{eni.Poslednot va`en ~ekor koj {to vlijae vrz izborot na organizaciskata struktura se karakteristikite na vrabotenite. Op{to zemeno kolku e povisoko kvalifikuvana rabotnata sila i kolku pove{ ese bara vrabotenite zaedno da rabotat vo grupi ili timovi za da gi izvr{uvaat zada~ite , tolku e verojatno deka organizacijata {e primenuva fleksibilna divrzifikuvana struktura, decentralizirana i obratno.

Od ova mo`eme da zaklu~ime deka funkcijata organizirawe e edna od najva`nite funkcii vo menaxmentot i menaxerite. Tie preku organizacionata struktura i organizacionite sposobnosti go organiziraat ptoizvodstvoto, ma{inite, vrabotenite, sektorite oddelenijata da rabotat najproduktivno.

, . , . , . . , .Pretprijatieto segogar treba da vnimava pri izborot na organizacijata koja }e ja sledi, bide} i pogre{nata organizacija mo`e da gi zgoelmi tro{ocite vo rabote{eto i da ja namali efikasnosta i efektivnosta na organizacijata. Geret Xouns, ^aril Hil - Sovremen Menaxment

veb www.kapital.com.mkwww.dadalos.org.mkwww.yahoo.comPAGE - 8 -