PEDAGOŠKI INŠTITUT

ZAKLJU NO PORO ILO EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

MEDSEBOJNA POVEZANOST STANDARDOV ZNANJA, OCENJEVANJA

ZNANJA IN DELA ZA ŠOLO

NOSILKA PROJEKTA:

Barbara Japelj Paveši

RAZISKOVALNA SKUPINA:

Barbara Japelj Paveši , Marjeta Doupona Horvat, Barbara Neža Bre ko, Maša Repež

Ljubljana, september 2003

2

UVOD......................................................................................................................................................................3

OPISNO OCENJEVANJE V PRVI TRIADI ......................................................................................................4

UVOD...................................................................................................................................................................4NA KRATKO O OPISNI OCENI ..............................................................................................................................4OPREDELITEV PROBLEMA..................................................................................................................................5REZULTATI RAZISKOVANJA OPISNEGA OCENJEVANJA .....................................................................................6NAVODILA U ITELJICAM IN U ITELJEM............................................................................................................7POMO U ITELJEM: 3, 4 IN 5 STOPENJSKE LESTVICE .......................................................................................9OCENE IN STARŠI ..............................................................................................................................................15

Kako je bilo v spri evalu zapisano, e otrok kakega standarda ni dosegel..................................................15ESA STARŠI V SPRI EVALIH NISO RAZUMELI.................................................................................................19Kaj so starši menili, da ne sodi v spri evalo? ..............................................................................................20

STARŠI IN SPRI EVALA OB KONCU PRVE TRIADE ..............................................................................23

METODA ZBIRANJA PODATKOV........................................................................................................................23REZULTATI RAZISKAVE: ..................................................................................................................................23

Razumljivost spri evala za starše .................................................................................................................23Seznanjenost staršev s standardi in cilji znanja: ..........................................................................................26Razumljivost spri evala za otroke ................................................................................................................27Stališ a staršev do ocen................................................................................................................................29Podrobnejše analize stališ staršev do ocenjevanja (faktorska analiza)......................................................34PRILOGA 1 ..................................................................................................................................................37

ZNANJE, OCENE IN U ENJE V OSEMLETKI IN DEVETLETKI............................................................49

U ENJE ZA ZNANJE ALI ZA OCENE? .................................................................................................................50Stališ a do znanja in u enja tretješolcev in etrtošolcev..............................................................................50Stališ a do znanja in u enja sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev.......................................................58

MOJA ŠOLA .......................................................................................................................................................69Stališ a tretješolcev in etrtošolcev do šole..................................................................................................69Stališ a sedmošolcev osemletke ter osmošolcev in devetošolcev devetletke do šole.....................................70

DELO ZA ŠOLO ..................................................................................................................................................73Pomo pri delu za šolo tretješolcev in etrtošolcev......................................................................................73Pomo pri delu za šolo sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev...............................................................76Obiskovanje dodatnega in dopolnilnega pouka v višjih razredih................................................................83

DODATNE DEJAVNOSTI OTROK IN AS ZA DELO ZA ŠOLO ...............................................................................90Dejavnosti tretješolcev in etrtošolcev .........................................................................................................90Dodatne dejavnosti sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev ....................................................................93

ZAKLJU EK.......................................................................................................................................................96

PRILOGA 1: ....................................................................................................................................................96PRILOGA 1: ....................................................................................................................................................97PRILOGA 2: ....................................................................................................................................................98PRILOGA 3: ..................................................................................................................................................100

3

UVOD

Pri ujo e poro ilo je posledica dveletnega raziskovanja ocenjevanja, znanja in u enja u encev v osnovni šoli na ravni prehoda med prvo in drugo triado ter v dveh zaklju nih razredih osnovne šole. V raziskavi je bil poudarek na razlikah med osemletno in devetletno šolo in novostih, ki jih uvaja devetletna šola.

V prvi triadi je velika razlika z osemletno šolo sistemati no opisno ocenjevanje otrok. Ocenjevanje smo si ogledali s strani podpore u iteljem pri izvedbi ter s strani staršev in otrok kot ciljne populacije, ki so jim opisne ocene namenjene. Zbrali smo gradiva, s katerimi razpolagajo u itelji in naj bi jim bila v pomo pri opisnem ocenjevanju in jih analizirali. Opravili smo raziskavo med starši etrtošolcev, kako so sprejeli opisna spri evala prve triade in koliko in kaj njim in otrokom v njih ni

razumljivo. Podatke smo natan no statisti no in kvalitativno analizirali1.

V drugem delu2 je raziskava vsebinsko zajela stališ a do ocen ter znanja, odnos do u enja in opis u enja samega s poudarkom na razlikah med osemletko in devetletko. Izbrali smo dve predmetni podro ji, matematiko in naravoslovje, iz ve razlogov. Znanje za razliko od u enja za ocene je pri matematiki lahko prepoznavno že mlajšim otrokom, matematika nastopa v vseh razredih osnovne šole in je tudi predmet, katerega ocena je pomembna za napredovanje v srednjo šolo. Naravoslovje je po drugi strani predmet, ki ne vpliva nujno na prehod v srednjo šolo, zanimiv pa je po stalnem slabem odnosu do njega tako med odraslimi kot med mladimi, kar smo ugotovili že v preteklih raziskavah. Evalvacijska raziskava je tudi soupadla s tretjo ponovitvijo mednarodne raziskave o matematiki in naravoslovju. Tako bo mogo e po zaklju ku mednarodne raziskave neposredno povezati izsledke te študije z neodvisno izmerjenim znanjem matematike in naravoslovja, saj smo evalvacijsko študijo izvedli na istem vzorcu otrok kot mednarodno raziskavo.

Raziskava je dala zanimive rezultate tako v prvem kot v drugem delu. Ugotovili smo, koliko so starši zadovoljni z opisnimi ocenami, esa ne razumejo in ponekod tudi odkrili izvor neusklajenosti ocen z razumevanjem staršev. V drugem delu smo ugotovili, kateri u enci in kaj se u ijo bolj za znanje in kaj za ocene, kakšna je povezanost ocen z mnenjem otrok o svojem znanju, koliko asanamenjajo u enju in kako se as za u enje povezuje z njihovo šolsko uspešnostjo, kje dobijo pomo in koliko ter kakšne so povezave med ocenami, asom za u enje in asom za druge otrokove dejavnosti izven šole. Rezultate smo predstavili opisno in s preglednicami po vsebinskih sklopih.

Na rt evalvacijske študije je v zasnovi obsegal še raziskavo o povratni informaciji o znanju u encev v višjih razredih osnovne šole, to je o odnosu u encev in njihovih staršev do spri evala in ocen v splošnem – v kolikšni meri dajejo povratno informacijo o znanju otroka in v kolikšni meri se lahko otrok po njih ravna v svojem prizadevanju za im ve je znanje. Na žalost smo bili s sredstvi omejeni in tega, finan no zahtevnejšega dela raziskovanja o ocenjevanju v višjih razredih v sklopu te raziskave ni bilo mogo e izvesti. Iz trenutnih rezultatov je sicer razvidno, kako in koliko starši sodelujejo pri otrokovem u enju, kar bo omogo ilo natan no zasnovo dodatne raziskave, e se bo zanjo pokazal interes.

1 Najve ji del tega dela raziskave sta opravili Marjeta Doupona Horvat in Barbara Neža Bre ko. 2 Ta del sta v najve ji meri opravili Barbara Japelj Paveši in Maša Repež.

4

OPISNO OCENJEVANJE V PRVI TRIADIUVOD

Od leta 1996/97 šolam za opisno ocenjevanje ni ve potrebno dobiti soglasja staršev. Nova devetletna osnovna šola, ki smo jo pri eli uvajati v šolskem letu 1999/2000 je poleg tega uvedla obvezno opisno ocenjevanje namesto števil nega ocenjevanja v prvih treh razredih in poenotila opisno ocenjevanje.

Šolarke in šolarji praviloma v asu prve triade prejmejo devet opisnih spri eval: 3 kon na in 6 ob trimestrih (2 vmesni spri evali letno).

V kon nem spri evalu šola na formularju (standardiziranem spri evalu) obvesti otroka in starše o uspehu, ki ga je otrok dosegel, poleg tega pa ga na kratko seznani s cilji in standardi, ki naj bi jih otrok dosegel.

V razsikavi Mednarodna povezanost standardov znanja, ocenjevanja znanja in dela za šolo nas je zanimalo, kakšna je komunikacijska vrednost spri evala z opisnimi ocenami, na kakšen na in sporo a, ali otrok dosega standarde, kako sporo a, kadar jih ne dosega, ali u iteljice in u itelji v spri evalo zapišejo tudi kaj, kar v spri evalo ne sodi, ali starši spri evalo razumejo, ali ga razumejo otroci ipd., skratka, ali šola nudi povratno informacijo o tem, kar se je otrok nau il in o tem, kar bi se še moral nau iti, pa se ni.

NA KRATKO O OPISNI OCENI

Zakaj je kljub tradiciji prišlo do spremembe v ocenjevanju? Kot lahko preberemo, so razlogi za uvedbo opisnih ocen naslednji:

oblikovanje otrokove samopodobe pozitivna motivacija neprimernost števil nih ocen pri inovativnih oblikah pouka izkušnje iz prakse stanje drugod po svetu.

Opisna ocena naj bi bila dobra povratna informacija. Zahteva pa od u itelja: sprotne zapise, komentarje k otrokovim izdelkom, zapiske o otrokovih dosežkih. Na koncu naj bi tako u iteljnatan no vedel, kaj otrok ve in zna, in to tudi zapisal. Opisna ocena naj bi vklju evala:

zapis o doseženih ciljih opozorilo o morebitnih pomankljivostih primerjavo z otrokovimi prejšnjimi/obi ajnimi dosežki usmeritve za nadaljne delo (vaje, ponavaljanje, utrjevanje, napotki za odpravo napak, usmeritve k ciljem)

Izrecno pa je bilo zapovedano, da se otrokovih dosežkov ne primerja z dosežki drugih otrok ali celo otroka z drugimi otroki. Z razlogi uvedbe se v raziskavi nismo ukvarjali, želeli smo preveriti le u inek spri evala na sporazumevanje med šolo, otrokom in starši.

5

OPREDELITEV PROBLEMA

Števil na ocena nudi otrokom in staršem praviloma informacijo o deležu znanja, ki ga je otrok med šolskim letom pridobil/izkazal. Tako pomeni 5 denimo nad 90% osvojenega znanja, 2 50% pridobljenega potrebnega/predvidenega znanja, trojke in štirice pa so nekje vmes.

V etrtem razredu denimo, je najve otrok odli nih. Iz podatkov še nezaklju ene raziskave Analiza pogojev za razvoj razumevanja pripovedovalnih in razlagalnih besedil izvemo, da je povpre na ocena otrok v etrtem razredu osnovne šole, ki so sodelovali na Mednarodni raziskavi bralne pismenosti, pri splošnem u nem uspehu 4.2, pri slovenš ini pa 4.1. Razli nih nivojev znanja pa je lahko toliko, kot je otrok. eprav je ve kot polovica otrok v populaciji odli nih, bi njihovo znanje gotovo lahko opisali na razli ne na ine. V sistemu števil nega ocenjevanja nimamo kaj dosti možnosti: vsi dobijo petico.

Še ve ja je raznolikost znanja pri tistih, ki dobijo dvojko. Denimo, da so se nau ili približno polovico zahtevane snovi: toda katere? Oglejmo si to na primeru:

1. primer:

Otrok se mora nau iti ve stvari: A, B, C, ,,,,Z, Ž

1. otrokse nau i vse, razen E,F,G

2. otrokse nau i vse, razen H,I,J

Oba dobita oceno 4. Iz števil ne ocene ne zvemo, kaj se otrok še mora nau iti. Za to potrebujemo pogovor z u iteljico ali u iteljem, spri evalo pa ne pove, esa otrok ne zna.

Domenvamo, da lahko ve besed pove ve – ali vsaj toliko - kot en znak. Predpostavimo tudi, da imajo opisne ocene ve jo sporo ilno vrednost kot števil ne ocene. Domevamo torej, da z besedami povemo ve , koliko, pa je odvisno od situacije. Tudi pri besedni komunikaciji namrenikoli stvari ne moremo povedati tako, da so nujno enozna ne. Poglejmo si primer:

2. primer:

Pogovarjata se A in B. B je ravno prišla s fakultete, A jo sprašuje:

A: Kako je šlo na izpitu? B: Naredila sem.

Na podlagi B-jinega odgovora lahko zagotovo sklepamo (implikacija), da je na izpitu dobila pozitivno, ne pa negativno oceno.

A-ju pa njen odgovor lahko pomeni tudi ve , s pomo jo implikature pa lahko – odvisno od konteksta – sklepa na najmanj dve možnosti, vendar ta sklep ni ve neodvisen od udeležencev v komunikaciji:

Naredila sem lahko pomeni vau, bila sem tako dobra, da sem naredila ta zame težak izpit! V tem primeru je 6 dobra ocena. Morda je bilo na izpitu celo nad pri akovanji.Naredila sem lahko pomeni tudi v nasprotju s pri akovanju sem bila tako slaba, da sem ga le naredila, nisem pa dobila dobre ocene. V tem primeru je 6 slaba ocena. Na izpitu je šlo pod pri akovanji.

6

Za skoraj nasprotna pomena, do katerih se dokopljemo s pomo jo implikature3, imamo identi enodgovor in eno implikacijo.

Vidimo torej, da besedna komunikacija nima nujno ve je informativne vrednosti kot komunikacija s številkami. Ima pa jo, kadar sta obe strani komunikacijsko kompetentni in zainteresirani zanjo. Kaj pa nam 2. primer pove o opisnem ocenjevanju? Najmanj dvoje:

1. na obeh straneh komunikacijskega toka potrebujemo kompetentni osebi, u iteljico/u itelja, ki je sposobna ubesediti na novo pridobljeno znanje u enke ali u enca

2. na drugi strani imamo starše in u enke/u ence, ki so sposobni to oceno prebrati oziroma prebano razumeti.

Poleg tega moramo upoštevati, da so vrstice za opisno oceno vsaj v kon nem letnem spri evalu skopo odmerjene in da so u iteljice ter u itelji pri pisanju svoje ocene omejeni z dokaj togimi pravili, kaj morajo, smejo in ne smejo zapisati v opisno oceno. V naši raziskavi nas je zanimalo samo, kako dobro z vidika razumevanja staršev (in nas, raziskovalk, kot tretjih oseb) spri evalaz opisnimi ocenami opravljajo svojo funkcijo. Ali staršem kaj sporo ajo in ali jim morda sporo ajo tudi kaj, esar ne bi smela?

Pred za etkom raziskave smo tako postavljeni pred dilemo, ki je ne bomo reševali, vendar se je zavedamo: ni nujno, da je opisna ocena bolj informativna kot števil na.

V idealnem primeru je na levi strani kon nega spri evala zapisano, kaj naj bi otrok znal, desno pa, kaj od tega se je dejansko nau il. Toda za dosego idealnega primera morajo biti izpolnjeni dolo eni pogoji.

REZULTATI RAZISKOVANJA OPISNEGA OCENJEVANJA

Pri prou evanju komunikativnosti oziroma sporo ilne vrednosti spri eval smo se lotili naslednjih virov:

navodil u iteljicam in u iteljem, ki so ga bili deležni med usposabljanjem za opisno ocenjevanje,preu evanje razli nih lestvic, ki se jih u iteljice in u itelji poslužujejo pri oblikovanju opisne ocene: 3, 4 in 5-stopenjskih,izpolnjenih vprašalnikov za starše, in sicer njihovih navedb o tem:

3 Pri uspešnem komuniciranju se sogovorniki ravnajo po na elu kooperacije. Kooperacija je omejena s štirimi normami oziroma maksimami:

1. Maksimo kvantitete a) tvoj prispevek naj bo toliko informativen, kot je potrebno b) tvoj prispevek naj ne bo bolj informativen, kot je potrebno

2. Maksimo kvalitete, ki pravi, da naj bo tvoj prispevek v komunikaciji resni en, oziroma a) ne reci tistega, za kar meniš, da je neresni nob) ne reci tistega, za kar nimaš dokazov

3. Maksimo relevantnosti – bodi relevanten 4. Na inovno maksimo

a) izogibaj se zamegljevanju b) izogibaj se dvoumnosti c) bodi jedrnat d) bodi urejen.

Ta na ela bi veljala za logi no komunikacijo, loveška komunikacija pa ni nujno taka oziroma je vse prej kot to, Zato je Grice na elu kooperativnosti dodal konverzacijsko implikaturo, ki nam preskrbi potrebno informacijo, s pomo jo katere se dokopljemo do »pravega« pomena. Pri sklepanju s pomo jo implikature se – nasprotno kot pri implikaciji – poslužujemo tudi domnev, zaupanja, stopnje resnosti ipd.

7

kako je bilo v spri evalu zapisano, kadar otrok esa ni znal oziroma e kakega standarda ni osvojil,esa v spri evalu niso razumeli,

ali je bilo v spri evalu zapisano kaj, kar v spri evalo ne sodi.

NAVODILA U ITELJICAM IN U ITELJEM

U iteljice in u itelji so bili pred za etkom obveznega opisnega ocenjevanja ustrezno usposabljani. Že prej smo omenili, da moramo vsako izjavo obravnavati v njenem kontekstu, kljub temu pa smo pogledali primer posameznih opisnih ocen, s pomo jo katerih so se usposabljali u itelji in u iteljice.

Iz navodil, ki so jih prejeli u itelji in u iteljice bomo navedli nekaj primerov opisov doseženega znanja, za katere menimo, da so lahko zaradi nedore enosti vir nesporazumov med starši in šolo. Kot bomo videli kasneje na primerih, se nekateri »zgledi« opisnih ocen iz navodil in kot posledica izobraževanja u iteljev za opisno ocenjevanje ponavljajo v realnih u en evih ocenah.

Primer 3: »Do števila 20 sešteva na konkretnem, grafi nem in simbolnem nivoju.«

Nekateri starši ne vedo, kaj pomeni ra unanje na konkretnem, grafi nem in simbolnem nivoju. eprav ne gre za težavno terminologijo, so izrazi nerazumljivi enako kot ostale besede, ki jih ne

poznamo, eprav opisujejo obi ajne re i ali pojave. Da bi starše seznanili s standardi in terminologijo bi bilo kurikulum in nabor standardov nujno potrebno pripravit in natisniti v taki obliki, da bi bil dojemljiv kar najširšemu krogu ljudi.

Primer 4: »(Zelo) natan no riše rte in oblike. Oko in roka sta usklajena.«

Glede te izjave imamo dve pripombi:

1. Jezik je preve poeti en oziroma premalo konkreten: oko in roka sta usklajena? Se tega ne da povedati malo bolj konkretno? Kaj to pravzaprav pomeni?

2. Uporaba pridevnikov, primernikov in presežnikov ni jasna. Kdaj se uporabi zelo, bolj, manj, malo? e manjka »zelo«, ali to pomeni, da standard ni dosežen? Ali pa je dovolj, e v oceni piše, da otrok nekaj zna, saj konec koncev ni mogo e re i, da lahko zelo zna? Nekaterih ocen se brez »šifranta« sploh ne da dešifrirati. Starši v asih upravi eno dvomijo v to, ali je ocena dobra ali ne in ali morajo svojemu otroku pomagati ali ne. Argument, da starši tako ali tako sodelujejo s šolo in tam zvejo, e in kje ima otrok težave, ni na mestu, saj v tem primeru sploh ne bi bilo treba nadomeš ati števil nih ocen z opisnimi. Opisne ocene morajo biti razumljive in napisane kot samostojno besedilo, saj je konec koncev zaklju no spri evalo posameznega razreda uradni dokument. Ni dopustno re i, da manjkajo e informacije tako ali tako poznajo starši.

Primer 4: » Dobro sodeluje v skupinskih projektih.«

Ni jasno, na kaj se nanaša »dobro sodelovanje«. Je to ocena vedenja ali kaj drugega? Naša trditev se ne nanaša na to, da ocenjevanje skupinskega dela ni potrebno, pravimo le, da je ta opis prevesplošen in nedore en.

8

Primer 5:»Pri množenju rabi ve vaje.«

Ta na videz preprosta izjava je vsakomur razumljiva, toda ne nujno tako, ko bi želel njen izjavljalec. Z drugimi besedami smo rekli: otrok pri množenju ne pride do pravih rezultatov ali pa otrok prepo asi pride do pravih rezultatov. Toda kaj natanko se skriva za besedami: rabi ve vaje? Otrok je že vadil, toda rezultata ni bilo? Otrok se trudi, toda ne zmore? Ali pa le preprosto: ni se nau il poštevanke števila 7? Pomeni so zelo razli ni, eprav je poved ista. Izjave kot je zgornja, implicirajo, da je z otrokom morda nekaj narobe, da kljub delu ne dosega rezultatov. Morda ne bi bilo slabo, e bi bili v asih malo bolj konkretni, saj implicitni jezik razumejo tudi otroci. eotroku pri napa nem rezultatu re emo: »saj vem, da si se potrudil«, pri tem pa otrok ve, da ga je polomil, bo vedel, da naši izjavi eksplicitno nekaj manjka. Izjave takega tipa so lahko zelo ponižujo e, saj poudarimo prav tisto, kar eksplicitno manjka.

Nikjer ni re eno da evfemizem (rabi ve vaje namesto ne zna poštevanke števila 7 ali celo ne zna poštevanke niti enega števila) varuje otrokovo samopodobo. e ne esa ne izre emo neposredno/direktno, še ni re eno, da tega nismo izrekli. Implicitni pomen je ravno tako pomemben kot eksplicitni. Otroku bi verjetno še najbolj pomagali, e bi staršem natan norazložili, pri em naj mu pomagajo, ne pa da jih odpravimo z besedami: »to naj še bolj vadi« ali »le ve se mora u iti, pa bo«. Z izjavami kot je primer 5 prelagamo odgovornost naprej, kot da monau iti se poštevanke ni v otrokovih in u iteljevih rokah.

Primer 6: a) »S pomo jo danih podatkov izvede sklep.« b) »Zelo dobro sklepa.«

Pri b) takoj vemo, da gre za pohvalo. Verjetno ni možno prese i izjave zelo dobro sklepa, tudi ebi rekli »izredno dobro sklepa«, pri izjavi b) takoj vemo, da smo »na vrhu«. Pri izjavi a) bi bili v dosežek tudi prepri ani, e nas le ne bi mu ila primerjava z izjavo b). e imaš podatke in iz njih nekaj sklepaš, si verjetno naredil vse, kar se je dalo. Razen e morda ne pri akujemo besedice zelo, torej: iz danih podatkov zelo dobro sklepa.

Po našem mnenju se v opisnih ocenah premalo premišljeno uporablja primerjava zelo, manj, bolj ve , kot smo že omenili zgoraj.

Primer 7: »Prehitro odgovarja na vprašanja, ne premisli dovolj, preden odgovori, in pri odgovoru v asih naredi napako.«

Ni jasno, kaj otrok dela narobe. Vse, kar lahko re emo je, da morda kadar hitro odgovori, pove napa en odgovor. Ne vemo pa, ali pove pravilen odgovor, kadar dolgo premišljuje. Ali nekdo dovolj premišljuje, preden se mu zdi, da pozna odgovor, je zgolj subjektivna ocena. Morda u iteljica misli, da otrok ugiba odgovor, e se ji zdi, da odgovarja prehitro in da otrok ni imel asapremisliti? e je to res, potem bi bilo bolje, da bi tako zapisala. »Ne premisli dovolj« nas ne napeljuje k rešitvi, e ne poznamo problema.

Primer 8:»V asih je nekriti no zadovoljen s svojim izdelkom«.

To bi lahko zapisali tudi druga e, a bi se slišalo nesramno: »misli, da je naredil dobro, a ni.« Dvakrat smo zapisali isto, le z drugimi besedami. Kaj pa bi morali zapisati, e bi želeli pomagati otroku? Poiskati bi morali bistvo težave. Zakaj otrok misli, da je nekaj dobro, nam pa se zdi, da

9

ni? Kaj je vzrok, da otrok ni naredil bolje, pa sami menimo, da bi lahko? Morda pa je naredil najboljše, kar zna? Morda je težava le v tem, da dela hitreje kot drugi. e bi delal po asneje, ni re eno, da bi naredil tudi bolje. Tega seveda ne vemo, e pa bi v opisni oceni pisali, nam ne bi bilo treba ugibati, zakaj se naše in otrokovo mnenje o izdelku razlikujeta.

Primer 9:»Ni dovolj razumljiva, kadar poro a o svojih rezultatih.«

Spet ne vemo, ali so njeni rezultati dobri, ne zna pa jih ubesediti, ali kljub teko emu govorjenju ne vemo, kakšni pravzaprav so rezultati, do katerih je prišla. Nezadovoljstvo z njenim delom je zavito v nerazumljiv jezik, deklici pa starši na podlagi te ocene ne morejo pomagati.

Primer 10: »Veliko sprašuje. Vprašanja so smiselna in usmerjena k vzrokom in posledicam.«

Zelo dobra ocena. To je primer ocene, ki bi jo težko zapisali v kon no spri evalo, ker podaja oceno splošnega otrokovega u nega uspeha. Vseeno menimo, da je ocena izvrstna, da pa je u itelji na žalost ne morejo velikokrat uporabiti, ker v formularju kon nega spri evala zanjo ni predviden poseben prostor. Potrebno je kaj veliko iznajdljivosti u iteljice/u itelja, da napiše oceno po otrokovi meri, ne da bi pri tem zapadla/zapadel v kliše.

POMO U ITELJEM: 3, 4 IN 5 STOPENJSKE LESTVICE

U itelji so si na izobraževanjih in mimo njih izdelali posebne tabele, s pomo jo katerih pišejo opisne ocene. Na teh tabelah so navedeni standardi in opisne ocene, ki naj bi ustrezale posameznemu nivoju znanja.

Lestvice so razli ne: 3, 4 ali 5 stopenjske in slednje že zelo spominjajo na obi ajen petštevil niocenjevalni sistem. Ni klju a, po katerem bi lahko rekli, emu so namenjene 3 stopenjske, emu 4 stopenjske in emu 5 stopenjske lestvice. Lestvice so rezultat u iteljske iznajdljivosti. Izdelali so jih u itelji in u iteljice sami. Lestvice potem neformalno krožijo med u itelji. Izbrali smo nekaj takih lestvic in jih v nadaljevanju predstavili.

4-stopenjska ocenjevalna lestvica

Oglejmo si primer lestvice, ki jo kot pripomo ek pri ocenjevanju matematike za 2. razred uporabljajo u itelji.

10

MATEMATIKA, 2. RAZRED

cilji/standardi A B C D 1. Like in rterišeprostoro no in s šablono

Pri risanju likov in rt je zelo

natan en. Koordinacija oko roka je usklajena. Spretno rokuje s šablono. Primerja rte in presoja

njihovo uporabo v prakti ne namene.

Pri risanju likov in rt je natan en.

Koordinacija oko roka je usklajena. Spretno rokuje s šablono.

Prostoro no riše like in rtesproš eno. Težave ima pri rokovanju s šablono in izdelki niso natan ni.

2. Sešteva in odšteva v množicinaravnih števil do dvajset.

Na simbolnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20. V tem obsegu ra una tudi ena be. Uspešno rešuje problemske naloge, v katerih nastopata obe ra-unski operaciji.

Na simbolnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20. Uporabi svoje znanje ob reše-vanju matema-ti nih zgodbic.

Na konkretnem, grafi nem in simbolnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20.

Na konkretnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20.

3. Šteje, bere in zapiše števila do 100.

Šteje, bere in za-piše števila do 100. Razlikuje desetiške enote: enice E, desetice D, stotice S. Uredi po veli-kosti naravna števila do 100.

Šteje, bere in zapiše števila do 100. Nadaljuje zaporedje števil. Pojasni odnose med števili: ve je,manjše, je enako.

Šteje in bere števi-la do sto. Nadal-juje preprosto za-poredje števil. Poiš e predhod-nik in naslednik števila. Pri zapisu ob asno zamen-juje števke.

Šteje, bere števila, zapiše števila do 100. Nadaljuje pre-prosto zaporedje števil. Pri zapisu ob asno zamen-juje števke.

4. Sešteva in odšteva v množicinaravnih števil do 100 (brez prehoda).

Na simbolnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 100.

Na simbolnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 100. V asih naredi napako.

Pri seštevanju in odštevanju v množici naravnih števil do 100 si pomaga s pona-zorili.

Na konkretnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 100.

5. Razvrsti predmete, tele-sa, like, števila po dani last-nosti; razvrs-titev prikaže z diagramom.

Razvrsti predmete, telesa, like, števila po dveh lastnostih. Razvrstitev prikaže na razli ne na ine z uporabo diagramov.

Svojo razvrstitev predmetov, teles, likov števil (po dveh lastnostih) prikaže v ponu-jenem grafi nemprikazu.

Razvrsti pred-mete, telesa, števila po dveh lastnostih (konkretni nivo). Opiše svoj kriterij razvrš anja.

6. Podatke prikaže s preglednico, figurnimprikazom in stolpci ter jih tudi prebere.

Samostojno poiš epodatke, jih zbere, uredi, prikaže s primerno obliko prikaza. Razloži ugotovitve prika-zane z razli nimi prikazi.

Zbrane podatke uredi, prikaže s primerno obliko prikaza. Razloži ugotovitve prika-zane z razli nimi prikazi.

Po navodilih u i-telja zbere podat-ke, uredi, prikaže s ponujeno obliko prikaza. Pri poda-janju ugotovitev še ni povsem samostojen.

Pri zbiranju po-datkov ni samo-stojen. Uredi jih in prikaže z diagramom. Pri podajanju ugoto-vitev še ni pov-sem samostojen.

11

Komentar:

Cilj/standard 1

e primerjamo nivo A in B vidimo, da je za nivo A potrebno zelo natan no risanje likov in rt,pri nivoju B pa le natan no risanje likov in rt. Vprašljivo je, ali je sploh možno prese i natan norisanje, zato je ta opis zavajajo . Izjava, da je u enec pri risanju likov in rt natan en, sugerira, da je u enec dosegel opredeljeni standard znanja, ne pa, da ga je dosegel le deloma, v nasprotju z u encem, ki je standard popolnoma dosegel , ker »zelo natan no« riše. Pri opisovanju nivoja B manjka podatek o primerjavi in presoji rt ter uporabi v prakti ne namene. Zgolj z branjem ocene B ne moremo vedeti, da pri doseganju standardov u encu še nekaj manjka. e z ocenama A in B primerjamo še oceno C, pridemo do nadaljnjega nesporazuma: C namre navaja, da u enec prostoro no riše like in rte sproš eno. e oceno primerjamo s standardi, ni razvidno, da standard ni dosežen, e pa ju primerjamo z ocenama A in B, pa vidimo, da se razlikuje, vendar v kakovostno primerjavo tudi tu ne bi bili prepri ani, e nas na to ne bi napeljevala razpredelnica. Natan nost in sproš enost pri risanju likov namre nista v kvalitativnem razmerju oziroma ne moremo vedeti ali je sproš eno risanje bolje ali slabše od natan nega, saj je lahko sproš eno risanje tudi natan no risanje, ki ne potrebuje ve posebnega truda, ampak je natan nost v njem že implicitno vsebovana. Ocena C z navedbo o težavah pri rokovanju s šablono sicer omeji interpretacijo, tako da pove, da izdelki, ki so narisani s šablono, niso natan ni, in s tem pove, da standard znanja ni bil dosežen.

Cilj/standard 2

Razlike glede na doseganje standardov pri razli nih opisih A, B, C in D opazimo šele, ko jih primerjamo med seboj, sicer pa vsi opisi glede na navedeni standard, standard dosegajo. Zavedamo se sicer, da je to pripomo ek za u itelja, toda u itelj razmerje med konkretnim, grafi nim in simbolnim nivojem seštevanja že pozna, e pa ga pisno posreduje naprej v podobni obliki, kot to navajajo kriteriji za oblikovanje kon ne ocene, s tem ni naredil prav veliko za razumevanje ocene. Razlika med nivojem A in nivojem B je v »uspešnem reševanju problemskih nalog, v katerih nastopata obe ra unski operaciji.« Tega pa ne moremo vedeti, e pred sabo nimamo obeh zapisov. Kdor prebere npr. opis iz nivoja B lahko upravi eno sklepa, da opis predstavlja izpolnjevanje standardov, navedenih na levi strani tabele. Enako pa lahko sklepa tudi, kdor prebere opis iz nivoja C. Nekdo, ki matemati nega izrazoslovja ni veš , bi prav lahko sklepal, da je »konkretno, grafi no in simbolno« ve od »le« simbolnega ra unanja. Edina razlika med zapisi A, B, C in D je v koli ini zapisa. Vendar koli ina zapisa ne more biti kriterij pri oblikovanju opisne ocene; nenazadnje je prostor za zapis omejen.

Cilj/standard 3

Na vseh nivojih otrok šteje, bere in zapiše števila do 100. Razlika med nivojema B in C je ve»preprostosti« zaporedja: medtem ko ocena B opisuje nadaljevanje zaporedja, ocena C opisuje nadaljevanje preprostega zaporedja. Razlika ni navedena. Nedvomno jo pozna u itelj, toda izhajajo iz navodil lahko u itelj doseženi nivo le opiše: e otrok obvlada enostavno zaporedje, potem u itelj to tudi zapiše (sklicujo se na navodila). Iz ocen nivojev C in D se vidi, da standardi niso doseženi: otrok zamenjuje števke. Nejasna je tudi razlika med A, B in C, ki se ti epredhodnikov in naslednikov števil: urediti po velikosti, pojasniti odnose ve ji, manjši, je enako med števili, poiskati predhodnike in naslednike in njihova kvalitativna kategorizacija.

12

Cilj/standard 4

Razmerje med posameznimi nivoji je podobno kot pri standardu znanja: seštevanje in odštevanje v množici naravnih števil do dvajset. Omenjena sta le simbolni in konkretni nivo.

Cilj/standard 5

Pri nivoju B izgleda, kot da je standard dosežen, piše namre , da u enec »svojo razvrstitev po dveh lastnostih prikaže v ponujenem grafi nem prikazu. Šele ko nivo B primerjamo z nivojem A, ugotovimo, da doseganje standarda pomeni razvrstitev po ne-svoji razvrstitvi, ampak po vnaprej danih lastnostih. Tudi prikaz v ponujenem grafi nem prikazu ne zadostuje za dosego standarda. Šele pri nivoju C opazimo kvalitativno razliko, saj manjka grafi ni prikaz, namesto njega otrok svoj kriterij razvrš anja opiše.

Cilj/standard 6

Poanta je v besedi »samostojno«. e preberemo le razlago nivoja B, domnevamo, da je standard osvojen, saj se vsebina besedila ujema z navedenim standardom na levi strani tabele. Na nivoju A otrok »samostojno poiš e podatke«, na nivoju B pa ne. Toda dejstvo, da otrok sam ne zbere podatkov, je poudarjeno tudi na nivoju D, kjer pa ga razumemo brez težav, saj nam besedilo samo ponuja interpretacijo, ko pravi, da otrok »pri zbiranju podatkov ni samostojen«, s imer nam sugerira, da samostojnost manjka. Nasprotno pri nivoju B ne pri akujemo morebitne samostojnosti oziroma njene odsotnosti.

3-stopenjska ocenjevalna lestvica

SLOVENŠ INA, PRVI RAZRED

Samostojno govorno povzame vsebino besedila (obnovi knjižno dogajanje).

Obnavlja besedilo s pomo jo u iteljevih vprašanj in pri tem tvori cele povedi.

Na u iteljeva vprašanja odgovarja le z besedami.

Poistoveti se s književno osebo in primerja svoje predstave s predsta-vami sošolcev.

S književno osebo se poistoveti in pove, kako si predstavlja književno osebo.

Njegove predstave o knji-ževni osebi so še zelo skromne.

Smiselno in sproš eno sodeluje v pogovoru.

V pogovore se vklju uje na pobudo u itelja.

V pogovor se le redko vklju uje.

Vedno uporablja spoštljive ogovo-re oseb in uporablja vljudnostne izraze.

Spoštljivega ogovora oseb še ne obvlada v celoti. Uporablja nekatere vljudnostne izraze.

Ne uporablja spoštljivih ogovorov oseb. Uporablja le malo vljudnostnih izrazov.

Opomba: Standardi v tem pripomo ku u iteljic in u iteljev niso posebej navedeni

Komentar:

Stopnje osvojenega znanja si sledijo od najvišje do najnižje od leve proti desni, kar je o itno.Tudi, e ne primerjamo stolpcev med seboj, lahko kar dobro »uganemo«, katero stopnjo predstavlja posamezni stolpec. Nekoliko v zadregi se znajdemo le pri povedi, ki pravi, da se otrok s knjižno osebo poistoveti in pove, kako si predstavlja književno osebo. Boljša/višja od te ocene je ocena, ki pove, da svoje predstave otrok primerja s predstavami sošolcev. e pred seboj nimamo »šifranta« v obliko zgornje tabele, ne vemo, da otrok ni dosegel predpisanega standarda. Pri tretji vrstici je govora o vklju evanju otroka v pogovor. To vklju evanje je sicer lepo opisano v vseh treh kategorijah, vendar se zdi, da gre za opis osebnostne karakteristike otroka. Introvertiranega otroka bi verjetno lahko opisali z vsemi tremi opisi, saj ni nujno, da so njegovi

13

prispevki v diskusiji nesmiselni in nesproš eni, eprav se v pogovor le redko vklju i na lastno pobudo. Kako pa bi ga v spri evalu zares opisali?

V zadnji vrstici lahko posamezne ocene preberemo lo eno, pa še vedno vemo, ali je standard dosežen, deloma dosežen ali ni dosežen. V najvišji oceni nam standard zagotavlja beseda »vedno«, v srednji oceni »še ne v celoti«, kar nam sugerira, da je otrok na dobri poti k cilju, medtem ko zadnja ocena govori o tem, da je otrok še precej dale od doseganja standarda. Seveda pa morajo tisti, ki oceno berejo, vedeti, da gre za »vljudnost« kot del u nega na rta vzgoje in izobraževanja in ne oceno otrokove »vzgojenosti«, ki jo je prinesel od doma, eprav je, seveda tudi tu, možno, da je otrok nekaj, kar se je u il v šoli, že znal od prej.

3-stopenjska ocenjevalna lestvica

ŠPORTNA VZGOJA, PRVI RAZRED

Standard (ocena) (ocena) (ocena) 1. Izvaja naravne oblike gibanja

Samostojno izvaja naravne oblike gibanja v razli nih smereh in tempu. Je spreten.

Samostojno izvaja razli ne oblike gibanja.

Giblje se ob vzpodbudi.

2. Posnema pred-mete, živali in pojme

Se izvirno in usklajeno giblje. Natan no posnema gibanje.

Posnema enostavne gibe.

3. Ravna z razli nimišportnimi pripomo ki

Samostojno uporabi športne pripomo ke.

Izbere ustrezen športni pripomo ek in ga pravilno uporabi.

Ob vodenju uporabi športne pripomo ke.

4. Te e, ska e z eno-nožnim in sonožnim odrivom in me ežogico v daljino in cilj

Te e, ska e z enonožnim in sonožnim odrivom in me ežogico v daljino in cilj.

Usvaja tehnike odriva in meta žogice (zadene).

Spoznava tehniko odriva in meta žogice.

5. Izvaja osnovne gimnasti ne prvine

Spretno izvaja osnovne gimnasti ne prvine.

Ob pomo i izvaja gimnasti ne prvine.

6. Me e, podaja, lovi in vodi žogo

Podaja, vodi in lovi žogo. Žogo poda, a je ne ulovi. Vodi jo krajšo razdaljo.

Žogo poda z obema roka-ma, jo ulovi, žoge ne vodi.

7. Zapleše dva otroška plesa

Pravilno zapleše dva otroška plesa.

Delno zapleše otroški ples.

Ob pomo i zapleše del plesa.

8. Drsi z glavo v vodi Drsi iztegnjen z glavo v vodi Usvaja razli ne igre nad in pod vodo.

Samostojno hodi in te e v vodi.

9. Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog.

Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog.

Spoznava osnovne polo-žaje telesa, rok in nog in jih izvaja ob vodenju.

10. Pozna primerna športna obla ila in obutev.

Vedno uporabi ustrezno športno opremo.

Ob asno uporabi ustrezno športno opremo.

11. Pozna preprosta pravila športnih iger

Razume in upošteva preprosta pravila.

Pozna pravila, vendar jih v igri še ne upošteva.

Komentar:

e opise iz te tabele beremo lo eno enega od drugega (zapise v isti vrstici, ki se nanašajo na isti standard), ne moremo ugotoviti, v kolikšni meri otrok dosega predpisani standard.

Prvi prvem standardu brez te tabele ne moremo vedeti, da srednji oceni manjka opis spretnosti, prav tako ne moremo vedeti, da otrok, ki je spreten, ne more biti še bolj spreten (ni besedice zelo, ki se pri nekaterih drugih ocenah pojavlja kot razlika med dvema stopnjama doseganja standarda,

14

npr. zelo natan en). Pri drugem in tretjem standardu za srednji opis ravno tako ne moremo vedeti, da ni navedena najboljša možna ocena.

Pri desetem standardu ne vemo, na kaj se nanaša izjava, da otrok ob asno uporabi ustrezno športno opremo. Da doma pozablja superge?

Težava pri oceni za športno vzgojo je tudi, da so zapisi standardov zelo obsežni in eden od drugega ve inoma neodvisni, tako da ne vemo, kateri standard opisuje u iteljica, ki ima na voljo le nekaj vrstic v kon nem spri evalu.

5-stopenjska ocenjevalna lestvica LIKOVNI POUK

5. stopnja (odl) 4. stopnja (odb) 3. stopnja (db) 4. stopnja (zd) 5. stopnja (nzd)

Rešitev likovnega problema inzmožnost besednega opisovanja likovnihpojmov

- inovativno reši posredovani likovni problem (dobro opažen na likovnem delu)- samostojno raz leni in razložiposredovane likovne pojme na izdelkih u encev in umetniških delih- samostojno poveže že usvo-jena spoznanja z novospoznanimi likovnimi pojmi in jih uporabi pri likovnem izražanju

- dobro reši posredovani likovni problem - ob minimalni u iteljevi pomo iraz leni in razlo-ži posredovane likovne pojme na izdelkih u encev in umetniških delih- z manjšo u iteljevo po-mo jo poveže že usvojena spoz-nanja z novospo-znanimi likov-nimi pojmi in jih uporabi pri likovnem izražanju

-zadovoljivo reši posredovani likovni problem - ob zmerni u iteljevi po-mo i raz leni in razložiposredovane likovne pojme na izdelkih u encev in umetniških delih- z zmerno u iteljevo po-mo jo poveže že usvojena spoz-nanja z novospo-znanimi likov-nimi pojmi in jih uporabi pri likovnem izražanju

- delno reši posredovani likovniproblem - ob veliki u i-teljevi pomo iraz leni in raz-loži posredova-ne likovne poj-me na izdelkih u encev in umetniškihdelih- z ve jo u i-teljevo pomo -jo poveže že usvojena spoz-nanja z novo-spoznanimi likovnimi poj-mi in jih upo-rabi pri likov-nem izražanju

- ne reši likov-nega problema

- ne raz leni in ne razloži posredovanih likovnihpojmov

- ne zmore povezati usvojenih spoznanj z novospozna-nimi likovnimi pojmi in jih uporabiti pri likovnem izražanju

Izvedbalikovnetehnike

- postopke likovne tehnike izvede brez u iteljeve pomo i- odkrije nove možnosti za izvajanjepostopkov likovne tehnike - dosledno in kompleksnoizvede likovno tehniko

- postopke likovne tehnike izvede ob delni u iteljevi pomo i- ob manjšem u iteljevem navodilu izvede postopke likovne tehnike - izvede likovno tehniko

- postopke likovne tehnike izvede le z u iteljevo pomo jo - po u iteljevem navodilu odkrije nove možnosti za izvajanje postopkov likovne tehnike - z u iteljevo pomo jo izvede postopke likovne tehnike

- z veliko u iteljevo pomo jo izvedepostopke likovne tehnike - težko odkriva nove možnosti za izvajanje postopkov likovne tehnike - nedosledno izvede likovno tehniko

- ne more izvestipostopkov likovne tehnike - ne more odkriti nobenih novih možnosti za izvajanje postopkov likovne tehnike - ne izvede likovne tehnike

15

Komentar:

Zgornji primer ocen iz likovne vzgoje je primer izrazito nekomunikativnih ocen, ki ne sporo ajo prakti no ni esar. e imamo pred seboj list, na katerem so zapisane domnevne stopnje likovnih standardov, si še nekoliko pomagamo, eprav ne izvemo isto ni konkretnega.

Posamezne stopnje se pri standardu »rešitev likovnega problema in zmožnost besednega opisovanja likovnih pojmov« reducira na pridevnike: inovativno, dobro, zadovoljivo, delno, pri zadnjem pa ni pridevnika. V drugem primeru, kjer je govora o u iteljevi pomo i, se stopnje delijo na samostojno, manjša u iteljeva pomo , zmerna u iteljeva pomo , ve ja u iteljeva pomo in »ne zmore«.

Navodila v gornji tabeli so tako zapletena, da lahko upravi eno domnevamo, da brez predložene pomo i tudi u itelj ne zmore napisati ocene za likovno vzgojo. Kot v posmeh so pripisane tudi števil ne ocene, ki jih vsak posamezen opis predstavlja. Starši, ki dobijo v roke tako oceno, ne morejo sklepati na ni , lahko se zanesejo le na svojo presojo, ali otrok riše »lepo« ali ne, kar pa je dale od tega kar naj bi likovna vzgoja bila.

Poleg tega v zadnji koloni, kjer ocene opisujejo najnižjo stopnjo znanja, ocene opisujejo zmožnosti otrok in ne njegovega izdelka, kar je nedopustno. Noben u itelj si ne sme privoš itizapisati, da otrok nekih postopkov ne more izvesti (razen e gre za kakorkoli gibalno oviranega otroka). V tej tabeli pa kot pripomo ek najde ravno to.

Pri standardu »izvedba likovne tehnike« stopnje med seboj niti v tabeli niso jasno lo ene. Primer tabele, iz katere o likovnem pouku ne izvemo isto ni .

OCENE IN STARŠI

Videli smo, na kakšen na in si pri oblikovanju opisnih ocen pomagajo u iteljice in u itelji, v naslednjih poglavjih pa si oglejmo še, kako so opisne ocene zares napisali in kako so jih razumeli starši.

Kako je bilo v spri evalu zapisano, e otrok kakega standarda ni dosegel

Starše smo v anketi poprosili, naj zapišejo, kot je bilo to zapisano v spri evalu, e otrok kakega standarda ni dosegel, in sicer :

5. Zanima nas, kako je bilo v spri evalu ali v poro ilu o uspehu (ob trimestrih) opisano, e vaš otrok kakega standarda oz. cilja ni dosegel ali pa ga je dosegel le deloma.

Prosimo, prepišite tisti del besedila iz spri evala, ki govori o tem, da se otrok kakšne stvari ni nau il dovolj dobro!

Starši so vestno izpolnili vprašalnik in prepisali besedilo ali njegov del iz spri evala. Mnogi so napisali sodbo o zapisanem spri evalu. Ponekod je bilo opaziti slovni ne napake, ki pa so bile po naši oceni ve krat posledica starševega prepisovanja besedila kot napake u itelja. Besedila smo izpisali in jih prilagamo poro ilu v celoti.

16

Med odgovori so bili tudi naslednji odgovori:

KOMENTARJI IN BESEDILO, KI SO GA STARŠI PREPISALI IZ SPRI EVALA

OPOZORILA IN KOMENTARJI

Vedno so opisali samo dosežene cilje, nikjer ni pisalo, da cilj ni dosežen.

/

Graditi bo morala še na poudarkih in kakšni intonaciji v povedi.

Razumljivo, vendar slabo izraženo.

Ma.: dani sliki ne doriše simetri no. Likovna vzg.: je manj natan na in izdelek hitro dokon a.Spoznavanje okolja: ni izvedla opazovalne naloge in ni predstavila nobene zanimivosti in literature.

Likovna vzgoja: presoja otroka ali izdelka?

Ve pozornosti mora nameniti nalogam z besedili, boljšemu branju, odnosu do sošolcev.

Podro ja, kjer je otrokovo znanje manjše, so pavšalno navedena, poleg tega izjava namiguje na osebnostno lastnost u enca.

Pri prepisu besedila in zapisu povedi po nareku izpuš a ali zamenjuje rke.

Motnje branja in pisanja?

Prepozna simetrijo, vendar je pri risanju manj natan en.

Pri risanju simetrije?

Jakost govora je šibka. Glasno branje še ni povsem teko e.

Kaj po ne jakost govora med doseganjem standardov?

Slo: izvedba govornega nastopa je preskromna in premalo izvirna. Tudi besedni zaklad je slabši. Glasba: izvedba ni vedno natan na. Izvajanje glasbene pravljice spremlja krajši as.

Kaj pomeni, da je izvedba govornega nastopa preskromna? Na kaj se nanaša skromnost? To lahko pomeni veliko stvari ali pa le eno samo. Kako naj otrok in starši ukrepajo?

Daljše besede prebere po asneje z delnim upoštevanjem lo il. V besedah pogosto zamenjuje rke.

Motnje branja in pisanja?

Delno upošteva... Odšteva z napakami... / Obvlada osnovna pravopisna pravila - cilj še ni dosežen.

Ne pojasni, zakaj.

Napiše krajše besedilo - cilj ni dosežen. Ne pojasni, zakaj. Zadovoljivo znanje ra unanja Kakšno je to znanje? Glede na kaj (ali

morebiti celo na koga) je zadovoljivo? Otrok je malce po asnejši. Nesprejemljivo: osebnostna lastnost

otroka.Pazi predvsem na pravilnost zapisa, manj pa na itljivost in estetskost

Ni ne zvemo o kvaliteti otrokovega zapisa, le to, kako se otrok obnaša.

Orientacija na sebi in v prostoru še ni utrjena. Pogosto je potrebna dodatna spodbuda pri urejenosti delovnega prostora. Bere po asi.

Potreben bi bil natan nejši opis, kaj konkretno pri orientaciji ne gre, kaj u i-teljico moti glede urejenosti delovnega prostora otroka, ali to vpliva na otrokovo delo, na kakšen na in. Nered sam po sebi ne govori o ni emer.

Dokaj pravilno prepozna in poimenuje osnovne geometrijske like in telesa. Dokaj pravilno ra una s števili do 20 s prehodom.

Koliko je dokaj? Dovolj dobro za otroka? Dovolj dobro za tega otroka? Iz besedila ne moremo sklepati, na kaj se nanaša dokaj.

17

KOMENTARJI IN BESEDILO, KI SO GA STARŠI PREPISALI IZ SPRI EVALA

OPOZORILA IN KOMENTARJI

Pri itljivosti in estetskosti zapisanih besedil še ni isto natan en. Do 20 sešteva ob asno še s pona-

zorili. Šteje, zapiše in bere števila do 100 ter seš-teva in odšteva v tem obsegu ob asno s stoti nimkvadratom.

isto natan en, zelo natan en, manj natan en: nedefinirane variante natan nosti

Slabše me e, podaja, lovi in vodi žogo, slabše te e,težje si predstavlja plezanje po žrdi.

Kaj pomeni, da slabše te e? Kaj pomeni, da si težje predstavlja plezanje po žrdi?

Pri poimenovanju geometrijskih teles in likov je premalo natan na. Pri zadevanju žogice v cilj pa ni vedno natan na. Sešteva in odšteva do deset, a je pri delu po asna.

Pri poimenovanju geometrijskih teles in likov ne moreš biti premalo natan en,lahko poveš le prav ali narobe.

Z nekaterimi pripomo ki ravna bolj spretno, z drugimi manj.

Ni navedeno, s katerimi pripomo ki.

Pri samostojnem zapisu še v asih pozabi na veliko za etnico in izpuš a posamezne rke ali jih zamenjuje, težave ji dela tudi besedni red v povedi. Za delo potrebuje dodatna navodila, dogovore pozablja.

Motnje branja in pisanja?

Lik. Vzgoja: Do svojih likovnih izdelkov je prevekriti en. Za delo potrebuje dodatne vzpodbude. Nalogo na hitro opravi. Ve vztrajnosti in natan-nosti pokaže pri plast. oblikovanju. Samostojno

meša barve in razvrš a temne in svetle barve. Poslika celotno površino. Figure so še stati ne,brez detajlov.

Zdi se, da tukaj ne gre za to, da cilj ne bi bil dosežen, pa pa da gre za otroka, ki se mu zdi, da ne riše dovolj lepo. Ne zvemo pa, kako dobro riše z vidika u iteljice in glede na postavljene standarde.

Med dalj trajajo im tekom tempo prilagodi sposobnostim, se ustavlja ali hodi. Izvaja le preval naprej ob u iteljevi pomo i.

Namesto sposobnostim bi bilo bolje uporabiti trenutnim zmožnostim, saj so sposobnosti osebnostna lastnost.

Narek piše z napakami. Tudi pri prepisu bi morala biti bolj dosledna in natan na.

Navaja, kakšen naj bi bil otrok. Osebnos-tna kritika. Bolje bi se bilo osredoto iti na prepis, kot na otroka, poleg tega manjka obrazložitev doslednosti in natan nosti, verjetno gre tako ali tako za eno stvar.

Prepiše tudi besedilo, vendar z napakami. Paziti bi morala na itljivost in obliko pisave. Po nareku piše povedi z manjšimi napakami. Sešteva in odšteva naravna števila do sto s prehodom, z napakami.

»Paziti bi morala«: morda že pazi; opazka o osebnostnih lastnostih.

Pisanje stavkov mu ne gre najbolje. Sploh ni jasno, ali gre za vsebino ali za obliko. V nobene primeru pa ne zvemo nikonkretnega. V tem primeru manj informativno od števil ne ocene.

Potrebuje vzpodbudo za delo. Pri poslušanju je v asih nemirna in ne sledi pripovedovanju.

Osebnostna karakteristika - nesprejemljivo. Ne zvemo, kako to vpliva na dekli inodelo, ali jo njen lastni nemir moti v tolikšni meri, da ne dokon a izdelka?

Ob vzpodbudi se neposredno likovno izrazi. Kaj to sploh pomeni? Vemo, da nekaj ni dobro, ker otrok nekaj naredi šele po zunanjem dražljaju, toda kaj in kako?

18

KOMENTARJI IN BESEDILO, KI SO GA STARŠI PREPISALI IZ SPRI EVALA

OPOZORILA IN KOMENTARJI

Bolj se boš moral potruditi pri branju besedil. Zakaj? Kaj je narobe? Kaj ne gre dovolj dobro? Bolj se boš moral truditi pomeni ne trudiš se dovolj, kar pa je lahko vedno in za vsakogar res. Otrok bi potreboval konkretno navodilo. Bolj se boš moral potruditi pri branju ima enak u inek kot: ve se u i, eprav vemo, da od dolo ene meje naprej pove evanje koli ine u enja ne zaleže ve .

Besedilnim nalogam bo moral posvetiti ve asa. V kakšnem smislu? Zakaj besedilne naloge niso dobre? Kje ima otrok težave? Ocena tega ne pove.

Pri delu je izvirna, po asna in manj natan na. Kakšen pa je izdelek? Kako vse te lastnosti deklice vplivajo na njen izdelek? Opisane so osebnostne lastnosti deklice, ki so lahko zanjo žaljive.

Otrok naj še vedno vadi glasno branje. Zakaj? Se mu zatika? Zloguje? Ne poudari smisla? Iz ocene ne zvemo.

Še utrjuj poštevanko, veš, da zmoreš, zato tudi pove aj hitrost dela. Poskušaj izboljšati hitrost svojega dela, ker veš da zmoreš... Glasno in tiho beri razli ne vrste besedil, ve inoma z razume-vanjem. Za zapise potrebuje ve asa.

Zapis je namenjen otroku, vendar za otroka ni dovolj razumljiv. Kako naj si otrok razlaga: beri z razumevanjem?

Nesproš eno, v smiselnem zaporedju in povezano govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. V okolju najde simetri ne oblike in jih ob pomo inariše v mrežo. Po asi, s pomo jo ponazoril sešteva in odšteva naravna števila do sto s prehodom.

Nesproš eno: osebnostna karakteristika? Ta izraz ne sodi v spri evalo o u nemdosežku.

Lahko bi pisala malo bolj itljivo. Te e le 3min. Uporaba »lahko«: skrajno žaljivo. Z drugimi besedami je to: Daj piši že enkrat malo bolj itljivo oziroma »nemarna je«.

Pri matematiki svetujem vaje v seštevanju in odštevanju ter dolo anju neznanega lena. Pri slovenš ini je napredovala. Priporo am pa urjenje v zapisovanju in branju krajših besed in stavkov.

Dober primer za matematiko: konkreten napotek staršem, kje lahko otroku pomagajo. e starši vedo, na kaj se nanaša napredovanje pri slovenš ini, je tudi ta zapis v redu, sicer pa bi moral biti bolj natan en

Poštevanke števil in njihove ve kratnike ni dovolj dobro utrdil.

Dobro.(op.: ne vemo, od kod se je prikradel napa en sklon, lahko pri prepisovanju?)

Ob pomo i konkretnih predmetov sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.

Veliko bolje, kot pa e bi napisala/napisal: sešteva in odšteva na konkretnem nivoju, ker je ta zapis veliko bolj razumljiv.

Njeni izdelki kljub vztrajnosti, še niso estetsko dovršeni. Pisava ni estetsko dovršena in itljiva.

Namigovanje na nesposobnost, poleg tega manjka konkretno, kaj ni v redu. Kaj pomeni estetsko dovršen izdelek?

Ni se nau il dovolj branja in pisanja Koliko je dovolj? Koliko pa se je nau il?

19

ESA STARŠI V SPRI EVALIH NISO RAZUMELI

Starše smo v anketi poprosili:

Prosimo, prepišite ali opišite besede ali stavke, ki v spri evalu niso bili dovolj razumljivi!

Navajamo nekaj odgovorov:

BESEDILA, KOT SO JIH PREPISALI ALI ZAPISALI STARŠI NA OSNOVI ALI IZ SPRI EVAL

KOMENTAR

Na abstraktnem nivoju. Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20.

Pogosta pripomba staršev: kaj je abstraktni, konkretni, grafi ni nivo?

Pri poštevanki potrebuje nekaj asa za premislek. Ob asno se še zmoti. Pri zahtevnejših ra unskihnalogah poiš e pomo .

Ta opis se nam zdi razumljiv, vendar ni namenjen nam, pa pa staršem, ti pa so navedli, da ga niso razumeli.

Na abstraktnem nivoju sešteva in odšteva. Bere naslikane in tiskane piktograme.

Pogosta pripomba staršev: kaj je abstraktni, konkretni, grafi ni nivo?

USPEŠNO sešteva in odšteva Tudi mi menimo, da »uspešno« ni dovolj natan no.

Pri lo evanju umetnostnega besedila od neumetnostnega ni vedno zanesljiv.

Verjetno sta besedi umetnostno in neumetnostno tem staršem nepoznani besedi.

Neumetnostna besedila, se identificira, realisti napripoved, pozna elemente, sonožni doskok, upošteva pravila elementarnih moštvenih in drugih iger. Obvlada pravopisna pravila. Domišljijski svet.

Težko komentiramo, ker ni celih povedi, vendar pa sklepamo, da so starši navedli besedne zveze, ki jih ne poznajo in zato ne razumejo. Nakazuje se potreba po boljšem seznanjanju staršev s standardi znanja.

Otrok piše lepo in s pisanimi rkami. Vendar je cilj delno dosežen.

Nerazumevanje je posledica o itno nedolo-enega standarda znanja, ki je le delno

dosežen.Zaznava temeljna sredstva glasbenega jezika in lastnosti tona. Se delno orientira v slikovnih glasbenih zapisih. Razume in delno uporablja na rtovan glasbeni besednjak. Stopnjuje kakovost glasbenega posluha in spomina.

Ta pripomba se v podobni obliki pojavlja pogosto v razli nih šolah po Sloveniji. Sklepamo, da je besedilo vzeto iz nekih navodil ali pomožnega materiala zau iteljice. O itno je jezik prezahteven za starše.

Pri petju in igranju upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja.

Kaj so prvine estetskega oblikovanja? To ni nikjer navedeno, pogosto se pojavlja in je vedno vir nesporazuma.

Zna upoštevati tehniko in prvino estetskega oblikovanja pri petju. Zaznava in razlikuje temeljna sredstva glasbenega jezika in lastnosti tona.

Glej zgoraj.

Pozna temeljna sredstva glasbenega jezika. Sklepamo, da starši ne vedo, kaj so temeljna sredstva glasbenega jezika. Ker seta pripomba ve krat pojavlja, kaže, da je izraz prezahteven za ve ji del staršev.

Razume simboli nost slikovnega glasbenega zapisa... Stopnjuje kakovost ritmi nega posluha.

Kaj pomeni: stopnjuje kakovost ritmi negaposluha? Ta pripomba se ve krat pojavlja.

Zazna in doživi zvo nost pesmi. Ta pripomba se ve krat pojavlja. Slikovna poetika Kaj je to?

20

BESEDILA, KOT SO JIH PREPISALI ALI ZAPISALI STARŠI NA OSNOVI ALI IZ SPRI EVAL

KOMENTAR

Opazuje in prepozna likovne elemente na pojavih in predmetih.

Otrok jih prepozna, starši pa ne vedo, kaj prepozna.

Otrok se neposredno likovno izraža, vendar pri tem ni sproš en.

Kaj pravzaprav to pomeni? Ta pripomba se ve krat pojavlja.

Slabše me e, podaja, lovi in vodi žogo. Starši o itno pri akujejo natan nejšorazlago. Je vse enako slabo? Kako slabo je slabše?

Zna plavati naprej in nazaj. Tudi me ne razumemo. Je primerno športno obut in oble en. Ne pozablja opreme? Je to ocena staršev ali

otroka?Poglablja si kakovost ritmi nega in melodi negaposluha.

Ta pripomba se ve krat pojavlja.

gradi in bogati risbo; S im gradi in bogati risbo? Premalo podatkov, prazna vsebina.

Preko gledaliških in lutkovnih predstav spoznava zna ilnosti medijev

Katere zna ilnosti? e jih šele spoznava, ali to pomeni, da jih ni spoznal, pa bi jih moral?

Vztraja pri tistih športnih dejavnostih, do katerih ima interes.

Kaj pa rezultat pri športnih dejavnostih? To, kar piše na levi, je splošna ugotovitev za ve ino ljudi. (op.: slab jezik, morda je napisano po spominu in ne neposredno iz spri evala?)

Pri grafomotori nih vajah je natan na in vztrajna. V izdelkih u encev prepozna osnovna izrazna sredstva.

Poudarjanje vztrajnosti lahko pomeni tudi pomanjkanje kake druge kvalitete, kot npr: se trudi, a…Kaj so osnovna izrazna sredstva?

In še za ilustracijo: Neka mama je ob rob zapisala (zato njen odgovor ni zajet v nobeni rubriki), da je sama glasbenica z glasbeno izobrazbo, da pa ocene iz glasbenega pouka isto ni ne razume.

Kaj so starši menili, da ne sodi v spri evalo?

Starše smo povprašali tudi, ali je bilo v spri evalih napisano kaj, za kar sami menijo, da ne sodi v spri evalo. Navajamo nekaj odgovorov:

»Pohvala gre tudi mamici!« »Redno nosi športno opremo.« »Športno opremo redno prinaša.« »Ima slabše razvit melodi ni in ritmi ni posluh.« »V asih ima enake ideje kot njegovi prijatelji.« »Boji se vode.« (Starši so dopisali, da to ni res.) »Namigovanje na gibalne motnje mojega otroka.« »Otrok ob asno fizi no obra una s sošolci.« »Smiselno dobro sodeluje v pogovoru z u itelji in obvlada temeljna na ela vljudnega pogovarjanja, katerih se pa vedno ne drži.«

V drugih navedbah smo sami našli še kopico sodb, ki v spri evala ne sodijo, te, ki smo jih navedli posebej, pa so izpostavili starši.

21

Zaklju ek

S preverjanjem razumljivosti opisnih ocen staršem smo želeli preveriti komunikativnost spri eval. Opisno oceno napisano na papirju je kot vsak drug pisni izdelek nemogo e ocenjevati izven konteksta. Ker pa so spri evala zaklju ene enote, smo njihovo razumljivost ocenjevali dvakrat, in sicer s stališ a staršev ter s stališ a tretjih bralcev (raziskovalk). Slednja smo preverjali s pomo jopragmati no lingvisti nega pristopa, kako z implikaturami izpeljemo pomen, kadar vsi podatki, potrebni za sklepanje, niso eksplicitno zapisani.

Kljub temu, da se visokemu odstotku staršev opisne ocene iz spri eval zdijo razumljive, smo v njihovih navedbah našli kopico izjav, iz katerih sami nismo mogli razbrati enozna nega pomena o tem, kaj naj bi bilo ocenjeno (in ali je standard dosežen ali ne), ali pa je bil ta preve splošen. Nekatere ocene so vsebovale tudi vrednotenje osebnostnih lastnosti otroka Iz tega sklepamo, da so bili starši glede na kvaliteto in komunikativnost opisnih ocen s spri evali preve zadovoljni in da jih niso upali kriti no oceniti.

Najve nerazumljivosti je v ocenah, ki opisujejo otrokove dosežke pri t.i. vzgojni predmetih, likovni, glasbeni in športni vzgoji. Iz navedb staršev, ki se ponavljajo, smo ugotovili, da gre pravzaprav za modificirana (a ne preve ) navodila, kako naj opisne ocene za te predmete izgledajo. e povzamemo ocene, ki so nam jih posredovali starši, ugotovimo, da opisne ocene iz vzgojnih predmetov ne povejo pravzaprav ni .

Ocene za matematiko se na prvi pogled zdijo še najmanj problemati ne, vendar so izjave šablonske, besedne zveze se ponavljajo, tako da tudi tu upravi eno sklepamo, da gre za prepisovanje iz navodil. Nekateri izrazi so nerazumljivi, a bi se jih dalo nadomestiti, kar se na nekaterih primerih opisnih ocen iz spri eval, ki so nam jih posredovali starši, tudi vidi.

V ocenah za slovenš ino (vsaj v teh ocenah, ki so nam jih posredovali starši) je veliko primerov ocen osebnostnih lastnosti in osebnostnih kritik (npr. »lahko bi ve bral« ali »ni vedno zanesljiv pri«).

Videti je, da je najve ja zadrega opisnih ocen, da staršem ne dajejo pravih napotkov glede pomo iotroku, saj so premalo natan ne. e v spri evalu piše, da mora otrok »ve asa nameniti branju« to ne pove dosti ve , kot e bi pisalo, da mora otrok ve asa posvetiti šoli. Opisna ocena, ki otrokovega znanja ne zmore opisati, pa ni bolj informativna od števil ne ocene. Da veliko staršev ni vedelo, kako naj si pomagajo z opisno oceno, nam govori tudi podatek, da se je velika ve ina(preko 90%) vprašanj, ki so jih starši po prejetem spri evalu z opisnimi ocenami postavili u iteljici, glasila: kakšna bi bila števil na ocena? O itno je, da opisne ocene z veliko besedami – zaklju no spri evalo vsako leto je napisano na dveh straneh A4 formata, vendar je navkljub temu vsakemu predmetu namenjenih le nekaj vrstic – malo povedo.

Možni predlogi za izboljšanje opisne ocene:

- Starše bi morali seznaniti z u nim na rtom v pisni obliki, seveda ne v originalni, ampak v prirejeni obliki. Iz ankete smo razbrali – sklada pa se tudi z drugje zbranimi statisti nimi podatki – da ima le 22% staršev, ki so reševali anketo, vsaj visokošolsko izobrazbo. Strokovni izrazi (med njimi tudi takšni, ki se zdijo u iteljicam in u iteljem isto vsakdanji, npr. »konkretni«, »grafi ni« in »simbolni nivo« pri matematiki). U ni na rt v pisni obliki bi moral biti narejen z namenom, da ga starši razumejo, ne pa da bi si šola/država s takim izdelkom le zagotovila alibi, eš, staršem smo celo v pisni obliki razdelili u ni na rt.

22

- U iteljice in u itelji bi morali imeti pri oblikovanju opisne ocene ve avtonomije, da bi lahko opisali znanje in še-ne-doseženo znanje posameznega otroka. Pri otroku, ki zahteva vse standarde, u iteljice in u itelji lahko zdaj le prepišejo standarde/cilje, ki so zapisani na levi strani zaklju nega spri evala. Pri otroku, ki še ni dosegel vseh standardov bi bilo treba natan no opisati, kaj je treba storiti, da bi otrok standarde dosegel. Na in, na kakršnega se opisno spri evalo dela danes, ni za otroka ni manj bole od dvojke, trojke ali štirice, e je že bil namen obvarovati otrokovo samopodobo. Poleg tega je spri evalo v današnji obliki v mnogih primerih nerazumljivo staršem, za otroke pa je sploh prezahtevno. Dolo enebesedne zveze in formulacije se ponavljajo širom po Sloveniji, zato upravi eno domnevamo, da niso plod u iteljevih ali u itelji inih idej, ampak so prevzete od drugod. Opisna ocena naj bi res opisovala otrokove dosežke, zato bi morali imeti u itelji in u iteljice pri njej ve svobode, seveda pa s tem tudi ve jo odgovornost.

- V zaklju nih spri evalih bi bilo treba lo iti standarde od ciljev ( e sploh morajo ostati zapisani.)

- U itelji smejo zapisati tudi primerjavo otrokovega znanja z njegovim znanjem iz prejšnjega obdobja. Za otroka je zelo žaljivo, e u iteljica/u itelj v spri evalo zapiše manj, kot zna otrok. Resda nih e ne more poznati vsega otrokovega znanja, vendar pa se ne zdi smiselno, da otroku, ki gladko bere (in tudi razume, kar prebere), tega ne moremo zapisati v spri evalo prvega razreda, samo zato, ker tega pa ni med standardi. Tudi tu bi morali dopustiti ve variant.

- Dogovoriti bi se bilo treba, kako napisati oceno za otroka, ki ima bralne težave zaradi disleksije. e otrok ni deležen ustrezne pomo i (posebnih materialov ipd) je nedopustno, da se v spri evalo piše, da npr. otrok zamenjuje rke. Natan nejši predlogi naj bodo stvar strokovnjakov. Enako velja za otroke z drugimi specifi nimi potrebami. pomo i?

Vprašanja, ki so nam ostala po koncu raziskave: 1. Kaj naj u iteljica oziroma u itelj napiše v spri evalo, e otrok standarde presega? (Kaj

napiše v spri evalo otroku v 1. razredu pri slovenš ini, e gladko bere, med standardi pa tega še ni? Ali mu potem npr. 3 leta zapovrstjo piše, da gladko bere?

2. Obstaja o standardih kakšna dodatna literatura, ki bi jo lahko priporo ili staršem? 3. Zakaj je v kon nem formularju zapisano, kot da so standardi in cilji ena in ista stvar? 4. Ali je potrebno opisovati otrokov napredek ali samo primerjavo s standardi? 5. Ali mora u iteljica v npr. 2. razredu poznati otrokovo spri evalo iz 1. razreda ali naj se

zanaša samo na doseganje standardov? 6. So kriteriji pri ocenjevanju za vse otroke enaki ali se individualno prilagajajo? Kako se

napiše spri evalo npr. otroku z disleksijo, še zlati, e ni deležen ustrezne pomo i?7. Kaj odgovoriti staršem, e na govorilnih urah vprašajo, kakšna bi bila števil na ocena? 8. Primerjaj števil no in opisno oceno z vidika otrokove samopodobe! Ali res opisna ocena

otroka varuje pred primerjanjem z drugimi? Se to zgodi samo zato, ker je ne razume?

23

STARŠI IN SPRI EVALA OB KONCU PRVE TRIADE

METODA ZBIRANJA PODATKOV

V oktobru 2002 je Pedagoški inštitut izvedel raziskavo med starši vseh etrtošolcev vklju enih v devetletko. Starše etrtošolcev smo spraševali po vtisih in izkušnjah, ki so jih imeli s spri evali otrok v prvi triadi, še posebj z zaklju nim spri evalom tretjega razreda. Ravnateljem šol smo poslali vprašalnike za starše, vsakemu vprašalniku pa je bila priložena kuverta, v katero so starši spravili izpolnjeno anketo in jo vrnili v šolo. Ravnatelji in u itelji so nato zbrali vse vprašalnike in jih vse skupaj poslali na Pedagoški inštitut v Ljubljani. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 863 staršev, kar je pomenilo skoraj 80% odzivnost.

REZULTATI RAZISKAVE:

Razumljivost spri evala za starše

Na anketni vprašalnik je odgovarjalo 863 staršev, med katerimi jih ima najve ji delež dokon ano srednješolsko izobrazbo (42,6%), tem sledijo respondenti, ki imajo dokon ano višjo ali visoko šolo (25,9%), poklicno šolo je dokon alo 12,9% vprašanih, manj pa jih ima dokon ano osnovno šolo (6,6%) ter magisterij ali doktorat (1,2%). Na vprašanje ni želelo odgovoriti 10% vprašanih.

Izobrazba n % veljavni % Osnovna šola 55 6,4 6,6Poklicna šola 107 12,4 12,9Srednja šola 353 40,9 42,6Višja ali visoka šola 215 24,9 25,9Magisterij ali doktorat 16 1,9 1,9Ne želim odgovoriti 83 9,6 10,0Skupaj 829 96,1 100,0

Staršem smo zastavili vprašanje: Ali se je opisna ocena v zadnjem spri evalu skladala z vašimi pri akovanji glede otrokovega znanja?

Skladanje opisne ocene s pri akovanji staršev

91.6

4.2 4.2 Da, ocena se je skladalas pri akovanji staršev

Ne, v oceni je bilozapisano, da otrok znave , kot so menili starši

Ne, v oceni je bilozapisano, da otrok znamanj, kot so menili starši

Ve ina vprašanih staršev (91,6%) je dejala, da se je opisna ocena otroka v zadnjem spri evalu skladala z njihovimi pri akovanji. 4,2% respondentov pa je dejalo, da otrok zna ve , kot so pri akovali in prav toliko jih je dejalo, da zna njihov otrok manj kot so pri akovali.

24

e primerjamo odgovore na vprašanje o opisni oceni in pri akovanji staršev glede na njihovo izobrazbo ugotovimo, da med skupinami razli no izobraženih ni statisti no zna ilnih razlik (sig=0,292).

Starše smo vprašali, ali je bilo spri evalo napisano razumljivo. Postavili smo dve trditvi Spri evalo je bilo zame napisano razumljivo. Spri evalo je bilo razumljivo za mojega otroka.

Starši so razumljivost spri evala ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri emer je 1 pomenila »nerazumljivo« in 5 »zelo razumljivo«, kako razumljivo se jim je zdelo spri evalo.

Povpre je 4.48Mediana 5Standardna napaka .03Std. dev. .74

Razumljivost opisnega spri evala - starši

Varianca .55Povpre je 3.59Mediana 4Standardna napaka .05Std. dev. 1.15

Razumljivost opisnega spri evala - otrok

Varianca 1.32

Iz tabele razberemo, da je spri evalo bolj razumljivo staršem kot otrokom. Povpre na ocena razumljivosti spri evala za starše je bila 4,45, pri emer je bil standardni odklon 0,79. Povpre na ocena razumljivosti spri evala za otroke, pa je bila nekoliko nižja – 3,56, pri emer je standardni odklon ve ji kot pri starših – 1,18.

e primerjamo odgovore glede na izobrazbo staršev ugotovimo, da je spri evalo najbolj razumljivo respondentom z magisterijem ali doktoratom – ti so razumljivost spri evala ocenili s povpre no oceno 4,9, tem sledijo respondenti z višjo ali visoko šolo (povpre na ocena 4,6). Respondenti z dokon ano osnovno, poklicno in srednjo šolo pa so razumljivost spri evala ocenili s povpre no oceno 4,4. Respondenti, ki na vprašanje o izobrazbi niso želeli odgovoriti, pa so razumljivost spri evala ocenili s povpre no oceno 4,2. Razlike med skupinami respondentov so statisti no zna ilne (sig=0,00).

Ugotovimo, da razumljivost spri evala za starše pada glede na najvišjo doseženo izobrazbo staršev. Rezultati analize so v naslednji tabeli.

25

Izobrazba

Osnovna šola Poklicnašola

Srednjašola

Višja ali visoka šola

Magisterijali

doktorat

Ne želim odgovoriti

Povpre je 4.43 4.41 4.41 4.61 4.88 4.17Mediana 5 5 5 5 5 5Standardna napaka .12 .07 .04 .05 .09 .12Std. dev. .79 .70 .76 .73 .34 1.08

Razumljivostopisnega spri evala- starši

Varianca .62 .48 .58 .53 .12 1.17

Povpre je 3.71 3.85 3.57 3.53 3.00 3.32Mediana 4 4 4 4 3 4Standardna napaka .19 .12 .07 .09 .34 .18Std. dev. 1.01 1.06 1.16 1.16 1.22 1.43

Razumljivostopisnega spri evala- otrok

Varianca 1.03 1.12 1.34 1.35 1.50 2.06

Do nasprotnih ugotovitev pa pridemo, ko primerjamo trditev »Spri evalo je bilo razumljivo napisano za mojega otroka.«, glede na izobrazbo respondentov. Respondenti z najvišjo doseženo izobrazbo so razumljivost spri evala ocenili najnižje – s povpre no oceno 3. Višje so razumljivost spri evala za otroke ocenili respondenti z višjo ali visoko izobrazbo – povpre naocena 3,5, tem sledijo respondenti s srednjo šolo (povpre na ocena 3,6), respondenti z dokon ano osnovno šolo (3,7) ter respondenti z dokon ano poklicno šolo (3,8). Respondenti, ki niso želeli navesti svoje izobrazbe, so razumljivost spri evala za otroke ocenili s povpre no oceno 3,3. Razlike med skupinami sicer niso statisti no zna ilne (sig =0,065), kljub temu pa lahko re emo, da višja ko je izobrazba staršev, manj razumljivo se jim zdi spri evalo za otoke.

V nadaljevanju smo starše vprašali ali so pri u iteljici oziroma u itelju iskali dodatna pojasnila glede spri evala.Ve ina staršev ni iskala dodatnih pojasnil (83,1%), 3% jih niso iskali, ker jim je bilo nerodno, prav toliko jih ni iskalo pojasnil zaradi drugih razlogov. Med vprašanimi je 10% dejalo, da so iskali dodatna pojasnila glede zaklju nega spri evala.

Ali ste pri u iteljici/u itelju iskali dodatna pojasnila?

n % veljavni % Ne, ni bilo potrebno 699 81,0 83,1

Ne, mi je bilo nerodno 28 3,2 3,3

Ne, zaradi drugih razlogov 29 3,4 3,4

Da 85 9,8 10,1Skupaj 841 97,5 100,0

e primerjamo odgovore respondentov glede na doseženo izobrazbo ugotovimo naslednje: najve pojasnil so iskali respondenti, ki se niso želeli izre i o svoji izobrazbi – 13,8%, v tej skupini respondentov je tudi najvišji delež teh, ki pojasnil niso iskali, ker jim je bilo nerodno – lahko torej re emo, da vsaj 22,6% vprašanih v tej skupini ni razumelo zaklju nega spri evala. Tej skupini

26

sledijo respondenti z dokon ano poklicno šolo – 12,3% jih je iskalo pojasnila, 4,7% pa je bilo nerodno zato pojasnil niso iskali. Med respondenti, ki imajo magisterij ali doktorat, jih je pojasnila glede spri evala iskalo 12,5%, v tej skupini pa ni nikogar, ki ne bi iskal pojasnil ker bi jim bilo nerodno oziroma zaradi drugih razlogov. Podoben delež respondentov, ki jim je bilo spri evalo nejasno je tudi med tistimi z visoko ali višjo šolo, – 10,5% jih je iskalo pojasnila, 2% pa je bilo za pojasnila nerodno vprašati. Najmanjši delež respondentov, ki so iskali pojasnila glede spri evala je v skupini teh, ki imajo dokon ano osnovno šolo – 7,4%.

Izobrazba

Osnovna šola

Poklicnašola

Srednjašola

Višja ali visoka šola

Magisterijali

doktorat

Ne želim odgovoriti

Ne, ni bilo potrebno 87.0% 80.2% 85.3% 84.3% 87.5% 70.0%

Ne, mi je bilo nerodno 1.9% 4.7% 3.2% 1.9% 8.8%

Ne, zaradi drugih razlogov 3.7% 2.8% 2.9% 3.3% 7.5%

Da 7.4% 12.3% 8.7% 10.5% 12.5% 13.8%Skupaj 100.0% 100.0% 100.0% 100.0% 100.0% 100.0%

Seznanjenost staršev s standardi in cilji znanja: Starše smo vprašali ali so seznanjeni s standardi in cilji znanja, ki so navedeni v spri evalu.

Poznavanje standardov znanja s strani staršev

34.5

62.3

3.2 standardi so mi poznaniže od prej

standarde sem spoznal/aravno s pomo jospri evala

navedenih standardov vspri evalu obi ajno neberem

n=835

Dobrih šest desetin vprašanih staršev je dejalo, da so standarde in cilje znanja spoznali ravno s pomo jo spri evala, nekaj ve kot tretjina je standarde in cilje poznala od prej, 3% vprašanih pa standardov v spri evalu obi ajno ne bere.

27

Razumljivost spri evala za otroke

Dobra etrtina otrok, je oceno prebrala sama in bila z njo zadovoljna, 3% otrok, ki so prebrali oceno sami, z njo niso bili zadovoljni. Nekaj manj kot šest desetin vprašanih je dejalo, da so oceno prebrali skupaj z otrokom in se o oceni pogovorili, 4% vprašanih staršev pa so oceno prebrali skupaj z otrokom, vendar je niso razumeli ne oni ne otrok. 6% vprašanih je dejalo, da otroka ocena v spri evalu ni zanimala.

Kako je oceno sprejel vaš otrok?

n % veljavni % kumulativni%

Prebral oceno, zadovoljen 241 27,9 28,6 28,6

Prebral oceno, nezadovoljen 25 2,9 3,0 31,6

Oceno prebrali skupaj, lažje razumel 489 56,7 58,1 89,7

Oceno prebrali skupaj, nismo razumeli 34 3,9 4,0 93,7

Ga ni zanimala 53 6,1 6,3 100,0

Skupaj 842 97,6 100,0

V podrobnejši analizi, kjer primerjamo odgovore glede na izobrazbo staršev, ugotovimo naslednje:

Izobrazba

Osnovna šola

Poklicnašola

Srednjašola

Višja ali visoka šola

Magisterijali

doktorat

Ne želim odgovoriti

Prebral oceno, zadovoljen

37,3% 24,5% 24,1% 36,0% 37,5% 28,0%

Prebral oceno, nezadovoljen

9,8% 2,8% 2,0% 3,3% 2,4%

Oceno prebrali skupaj, lažje razumel

51,0% 66,0% 62,4% 49,3% 56,3% 54,9%

Oceno prebrali skupaj, nismo razumeli

3,8% 2,9% 4,3% 6,3% 11,0%

Kako je ocenosprejel vaš otrok?

Ga ni zanimala 2,0% 2,8% 8,6% 7,1% 3,7%

Delež respondentov, ki so oceno prebrali skupaj z otrokom vendar je niso razumeli, je najvišji v skupini teh, ki niso želeli navesti svoje dokon ane izobrazbe – 11%, tem pa sledijo respondenti z dokon anim magisterijem ali doktoratom –6,3%. Ta delež je nižji v skupini vprašanih z višjo ali visoko šolo (4,3%) ter še nekoliko nižji v skupinah respondentov s poklicno (3,8%) in dokon ano

28

srednjo šolo (2,9%). V skupini, ki nima dokon ane osnovne šole ni nikogar, ki bi dejal, da je oceno prebral z otrokom in je nista razumela. Razlike med skupinami glede na odgovore so statisti no zna ilne (sig=0,015).

Kako je oceno sprejel vaš otrok?

Prebral oceno, zadovoljen

Prebraloceno,

nezado-voljen

Ocenoprebraliskupaj,lažje

razumel

Ocenoprebraliskupaj,nismo

razumeli

Ga ni zanimala

Ne, ni bilo potrebno 95,0% 64,0% 83,8% 27,3% 69,4%

Ne, mi je bilo nerodno 1,3% 8,0% 2,5% 21,2% 6,1%

Ne, zaradi drugihrazlogov

1,7% 8,0% 2,5% 18,2% 6,1%

Ali ste pri u iteljici/u itelju iskali dodatna pojasnila?

Da 2,1% 20,0% 11,3% 33,3% 18,4%

Iz zgornje tabele razberemo, starši katerih otrok so pogosteje iskali dodatna pojasnila glede zaklju nega spri evala pri u iteljici oziroma u itelju. Nekoliko preseneti podatek, da je med starši, ki so navedli, da so oceno v spri evalu prebrali skupaj z otrokom in je niso razumeli, le 33,3% vprašanih iskalo dodatna pojasnila pri u iteljici/lju, 21,2% pa jih pojasnil ni iskalo, ker jim je bilo nerodno.

29

Stališ a staršev do ocen

V nadaljevanju smo staršem zastavili 10 trditev, ki so se nanašale na ocene. Trditve so ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri emer je 1 pomenila “sploh se ne strinjam s trditvijo” in 5 “popolnomase strinjam s trditvijo.”

Opisna statistika

n povpre je std.nap.

std.dev.

Pomembno je, da natan no vem, kaj zna in esa ne zna moj otrok. 841 4.53 .03 .863

Standardi oz. cilji znanja, ki so navedeni na levem robu zaklju nega spri evala, so napisani nerazumljivo. 828 4.22 .04 1.013

V zaklju nem spri evalu bi moralo izrecno pisati, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen. 837 4.01 .04 1.264

Opisna ocena natan no navaja kaj zna in esa ne zna moj otrok. 842 3.86 .04 1.094

Pogrešam števil ne ocene. 835 3.73 .05 1.411

Opisne ocene preve poudarjajo otrokovo znanje, premalo pa opozarjajo na to, esa otrok ne zna. 835 3.31 .05 1.342

Opisna ocena je za otroka vsebinsko prezahtevna in je ne more razumeti. 838 3.26 .05 1.370

Na podlagi opisne ocene si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred.

836 3.23 .05 1.343

Opisna ocena omogo a primerjavo mojega otroka z drugimi otroki iz razreda.

815 2.48 .05 1.396

Pomembno je, da svojega otroka lahko primerjam z drugimi. 833 2.25 .05 1.403

V tabeli so predstavljene povpre ne ocene trditev. Starši so se najbolj strinjali z naslednjimi trditvami:

Pomembno je, da natan no vem, kaj zna in esa ne zna moj otrok. (4,53) Standardi oz. cilji znanja, ki so navedeni na levem robu zaklju nega spri evala, so napisaninerazumljivo. (4,22) V zaklju nem spri evalu bi moralo izrecno pisati, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen. (4,01)

Najmanj pa so se strinjali s trditvami:

Na podlagi opisne ocene si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred. (3,23) Opisna ocena omogo a primerjavo mojega otroka z drugimi otroki iz razreda. (2,48) Pomembno je, da svojega otroka lahko primerjam z drugimi. (2,25)

Podrobneje predstavimo še strinjanje s trditvami o ocenah glede na izobrazbo staršev:

30

Izob

razb

a

Opi

sna

ocen

a na

tan

no

nava

ja ka

j zn

a in

es

a ne

zna

moj

ot

rok.

Pom

emb-

no je

, da

nata

nno

ve

m, k

aj zn

a in

es

a ne

zna

moj

ot

rok.

Opi

sna

ocen

a om

ogo

apr

imer

javo

moj

ega

otro

ka

z dr

ugim

i ot

roki

iz

razr

eda.

Pom

em-

bno

je, d

a sv

ojeg

a ot

roka

lah

ko

prim

erjam

z

drug

imi.

Na

podl

agi

opisn

e oc

ene

si lah

ko p

reds

tav-

ljam

, s k

akšn

im

uspe

hom

lahk

o m

oj o

trok

izde

la 4.

razr

ed.

Pogr

eša

mšt

evil

ne

ocen

e.

Opi

sne

ocen

e pr

eve

pou

darja

jo

otro

kovo

zna

nje,

prem

alo p

a op

ozar

jejo

na

to,

esa

otro

k ne

zna

.

Opi

sna

ocen

a je

za o

troka

vs

ebin

sko

prez

ahte

vna

in

je n

e m

ore

razu

met

i.

V z

aklju

nem

sp

riev

alu b

i m

oralo

izre

cno

pisa

ti, a

li je

bil

zaht

evan

i sta

ndar

d zn

anja

dose

žen,

de

lno

dose

žen

ali n

i bi

l dos

ežen

.

Stan

dard

i oz.

ci

ljizn

anja,

ki s

o na

vede

ni n

a lev

em

robu

zak

ljune

ga

spri

evala

, so

napi

sani

ne

razu

mlji

vo.

povp

reje

4.00

4.43

2.92

2.45

3.73

3.83

3.29

3.31

4.10

4.43

n52

5452

5151

5251

5251

49st

d. d

ev.

1.10

3.9

441.

426

1.46

01.

372

1.43

81.

390

1.44

91.

221

.979

OSN

OV

-N

A Š

OLA

st

d. n

ap.

.153

.128

.198

.204

.192

.199

.195

.201

.171

.140

povp

reje

3.98

4.57

2.75

2.44

3.63

3.92

3.51

3.18

4.29

4.15

n10

610

610

410

710

410

410

410

510

510

3st

d. d

ev.

.915

.828

1.46

01.

500

1.15

81.

419

1.31

51.

420

1.06

31.

079

POK

LIC-

NA

ŠO

LA

std.

nap

. .0

89.0

80.1

43.1

45.1

14.1

39.1

29.1

39.1

04.1

06po

vpre

je3.

924.

582.

532.

263.

223.

823.

373.

243.

944.

23n

349

349

337

345

347

347

344

346

346

343

std.

dev

. 1.

109

.771

1.38

91.

389

1.30

51.

328

1.29

01.

363

1.25

6.9

54SR

ED

NJA

ŠO

LAst

d. n

ap.

.059

.041

.076

.075

.070

.071

.070

.073

.068

.052

povp

reje

3.78

4.51

2.26

2.13

3.10

3.42

3.09

3.18

3.93

4.26

n20

920

820

420

921

221

321

221

221

421

3st

d. d

ev.

1.06

4.8

621.

301

1.33

31.

313

1.49

21.

337

1.30

81.

293

.965

VIŠ

JA A

LI

VIS

OK

AŠO

LAst

d. n

ap.

.074

.060

.091

.092

.090

.102

.092

.090

.088

.066

povp

reje

3.69

4.06

1.80

2.19

3.06

2.94

3.38

3.40

3.06

4.75

n16

1615

1616

1616

1516

16st

d. d

ev.

.873

1.12

41.

146

1.32

81.

389

1.76

91.

360

1.59

51.

611

.577

MA

GIS

-TE

RIJ A

LI

DO

KTO

-RA

Tst

d. n

ap.

.218

.281

.296

.332

.347

.442

.340

.412

.403

.144

povp

reje

3.65

4.53

2.39

2.21

3.05

4.01

3.55

3.49

4.28

3.96

n83

8379

8181

8082

8281

81st

d. d

ev.

1.28

21.

052

1.48

91.

455

1.58

01.

317

1.45

01.

451

1.26

71.

239

NE

ŽE

LIM

O

DG

O-

VO

RITI

std.

nap

. .1

41.1

15.1

67.1

62.1

76.1

47.1

60.1

60.1

41.1

38po

vpre

je3.

874.

542.

492.

253.

253.

733.

333.

254.

014.

22n

815

816

791

809

811

812

809

812

813

805

std.

dev

. 1.

091

.854

1.39

71.

400

1.33

81.

415

1.33

51.

374

1.26

11.

006

Skup

aj

std.

nap

. .0

38.0

30.0

50.0

49.0

47.0

50.0

47.0

48.0

44.0

35

31

Ocene staršev se pri trditvah nekoliko razlikujejo, statisti no zna ilne razlike pa so med starši glede na njihovo izobrazbo pri naslednjih trditvah: “Opisna ocena omogo a primerjavo mojega otroka z drugimi otroki iz razreda.”(sig=0,003)Respondenti z dokon anim magisterijem ali doktoratom, so to trditev ocenili precej nizko - s povpre no oceno 1,8, kar pomeni da se s trditvijo ne strinjajo. Iz podatkov sklepamo, da po njihovem mnenju opisna ocena ne omogo a primerjave med otroki.Sledijo jim respondenti z dokon ano višjo ali visoko šolo. Ti so trditev ocenili s povpre no oceno 2,3, kar pomeni nestrinjanje s trditvijo. Respondenti z dokon ano srednjo šolo (2,5), poklicno šolo (2,7) in osnovno šolo (2,9) so sicer trditev ocenili nekoliko višje, vendar tudi za njih lahko re emo, da se s trditvijo ne strinjajo.

“Na podlagi opisne ocene si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4 razred.” (sig=,001)Pri tej trditvi so bili starši z višjo izobrazbo bolj nevtralni, kot respondenti z nižjo izobrazbo. Starši, ki imajo dokon ano osnovno šolo, so trditev ocenili s povpre no oceno 3,73, medtem ko so starši z doktoratom ali magisterijem trditev ocenili s povpre no oceno 3,06. Prav tako so trditev nižje ocenili respondenti, ki se o izobrazbi niso želeli izre i (3,05).

“Pogrešam števil ne ocene.” (sig=,000) S trditvijo so se najbolj strinjali respondenti, katerim se je vprašanje o izobrazbi zdelo preveosebno. Ocenili so jo s povpre no oceno 4. Lahko re emo, da so se s trditvijo bolj strinjali respondenti z nižjo doseženo izobrazbo - osnovno šolo, poklicno šolo, srednjo šolo - ti so trditev ocenili s povpre nimi ocenami med 3,82 - 3,92. Sledijo jim respondenti z višjo ali visoko izobrazbo, ki so trditev ocenili s povpre no oceno 3,4 ter respondenti z dokon anim magisterijem ali doktoratom, ki so strinjanje s trditvijo ocenili najnižje - 2,94.

“V zaklju nem spri evalu bi moralo izrecno pisati, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.” (sig=,001) Podobno kot prej, se tudi tokrat s trditvijo v ve ji meri strinjajo respondenti, ki imajo izobrazbo nižjo od magistrske ali doktorske. Povpre ne ocene trditve so v teh skupinah med 3,93 in 4,29. Za respondente z doktoratom ali magisterijem ugotovimo, da so njihovi odgovori zelo raznoliki, skupna povpre na ocena pa je bila 3,06.

“Standardi oziroma cilji znanja, ki so navedeni na levem robu zaklju nega spri evala so napisani nerazumljivo.” (sig=,025) S trditvijo se v najve ji meri strinjajo respondenti z najvišjo doseženo izobrazbo (magisterij, doktorat), ki so trditev ocenili s povpre no oceno 4,75, sledijo jim respondenti z dokon ano osnovno šolo (4,43), višjo ali visoko šolo (4,26), srednjo šolo (4,23) in poklicno šolo (4,15). Nekoliko manj so se s trditvijo strinjali respondenti, ki niso navedli svoje izobrazbe (3,96). V splošnem lahko re emo, da se vsem skupinam zdijo standardi in cilji znanja zapisani nerazumljivo najbolj pa skupinama najbolj in najmanj izobraženih.

Starši so na lestvici od 1 do 5 ocenjevali tudi trditve povezane z nacionalnim preizkusom znanja. Ocene na lestvici so ponovno pomenile: 1 “sploh se ne strinjam” in 5 “popolnoma se strinjam”.

32

Opisna statistika

N povpre je std. nap. std. dev. Ocena iz nacionalnega preizkusa mi omogo a,da svojega otroka primerjam z drugimi. 779 2.60 .05 1.473

Ocena iz nacionalnega preverjanja mi je vše ,ker natan no piše, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.

793 4.05 .04 1.144

Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju izražena tudi v odstotkih.

786 4.24 .04 1.070

Na podlagi ocene iz nacionalnega preverjanja si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred.

792 3.40 .05 1.380

N (listwise) 762

V splošnem lahko re emo, da se starši v najve ji meri strinjajo s trditvijo “Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju izražena tudi v odstotkih.” (povpre na vrednost ocene 4,24), najmanj pa so se strinjali s trditvijo “Ocena iz nacionalnega preizkusa mi omogo a, da svojega otroka primerjam z drugimi.” (povpre na vrednost ocene 2,6).

Ponovno nas je zanimalo, ali se stopnja strinjanja razlikuje glede na izobrazbo staršev, zajetih v raziskavo. Podatki o tem so v naslednji tabeli.

Odgovori med starši glede na njihovo izobrazbo se zna ilno razlikujejo pri trditvah: “Ocena iz nacionalnega preverjanja mi je vše , ker natan no piše, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.” (sig=,042) S trditvijo so se najbolj strinjali respondenti, ki so dokon ali poklicno (4,16) ali srednjo šolo (4,13), nekoliko manj pa respondenti, ki niso želeli navesti svoje izobrazbe (3,68). “Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju izražena tudi v odstotkih.” (sig=,024) S to trditvijo so se ponovno najbolj strinjali respondenti v skupini tistih, ki imajo dokon anopoklicno šolo (4,34) in respondenti z dokon ano višjo ali visoko šolo (4,39). V vseh skupinah, razen v skupini respondentov, ki niso želeli navesti svoje izobrazbe je v povpre ju trditev ocenjena z oceno nad 4. Respondenti, ki se jim je zdelo vprašanje o izobrazbi preve osebno so trditev ocenili s povpre no oceno 3,9 in se od ostalih skupin statisti no pomembno razlikujejo.

“Na podlagi ocene iz nacionalnega preverjanja si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred” (sig=,017) S to trditvijo so se vprašani strinjali nekoliko manj kot s prejšnjima dvema, kljub temu pa ugotovimo, da se s trditvijo bolj strinjajo kot ne. Povpre ne ocene se gibljejo med 3,11 in 3,78. Najnižje so trditev ocenili starši, ki niso navedli svoje izobrazbe, najvišje pa starši, ki imajo dokon ano osnovnošolsko izobrazbo. Ugotovimo tudi, da nižja ko je izobrazba vprašanega, bolj se strinja s trditvijo.

33

Izobrazba Ocena iz nacionalnega preizkusa mi omogo a, da

svojega otroka primerjam z

drugimi.

Ocena iz nacionalnega

preverjanja mi je vše , ker

natan no piše, ali je bil

zahtevani standard znanja

dosežen,delno dosežen

ali ni bil dosežen.

Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju

izražena tudi v odstotkih.

Na podlagi ocene iz

nacionalnega preverjanja si

lahkopredstavljam,

s kakšnim uspehomlahko moj

otrok izdela 4. razred.

povpre je 2.63 3.98 4.28 3.78n 49 47 47 49std. dev. 1.439 1.225 1.097 1.295

Osnovnašola

std. nap .206 .179 .160 .185povpre je 2.65 4.16 4.34 3.73n 100 101 101 101std. dev. 1.452 1.046 1.003 1.348

Poklicnašola

std. nap .145 .104 .100 .134povpre je 2.58 4.13 4.22 3.34n 323 334 328 330std. dev. 1.458 1.069 1.086 1.351

Srednjašola

std. nap .081 .059 .060 .074povpre je 2.63 4.07 4.39 3.40n 196 199 197 198std. dev. 1.470 1.078 .847 1.370

Višja ali visokašola

std. nap .105 .076 .060 .097povpre je 2.83 3.92 4.00 3.29n 12 13 14 14std. dev. 1.749 1.382 1.359 1.490

Magisterijalidoktorat

std. nap .505 .383 .363 .398povpre je 2.57 3.68 3.91 3.11n 79 80 80 80std. dev. 1.533 1.439 1.416 1.484

Ne želim odgovo-riti

std. nap .173 .161 .158 .166povpre je 2.61 4.06 4.24 3.41n 759 774 767 772std. dev. 1.468 1.132 1.071 1.376

Skupaj

std. nap .053 .041 .039 .050

34

Podrobnejše analize stališ staršev do ocenjevanja (faktorska analiza)

Za opisane trditve obeh sklopov opravimo še faktorsko analizo4 in ugotovimo naslednje: Z danimi spremenljivkami dobimo štiri faktorje, ki skupaj pojasnjujejo 45,1% skupne variance.

Faktor

Lastne vredno

sti

Uteži faktorjev pred rotacijo Uteži faktorjev po rotaciji

Skupaj Delež pojasnenevariance

Kumulati-vna

varianca%

Skupaj Delež pojasnenevariance

Kumulati-vna

varianca%

Skupaj Delež pojasne

nevariance

Kumulati-vna

varianca%

1 3.418 24.415 24.415 2.915 20.823 20.823 1.737 12.404 12.4042 2.262 16.155 40.570 1.683 12.021 32.844 1.698 12.127 24.5313 1.604 11.460 52.030 1.128 8.057 40.901 1.444 10.311 34.8424 1.122 8.014 60.043 .590 4.214 45.115 1.438 10.273 45.1155 .879 6.281 66.3246 .761 5.433 71.7577 .651 4.650 76.4078 .646 4.613 81.0219 .598 4.275 85.29510 .538 3.840 89.13611 .429 3.067 92.20212 .412 2.945 95.14713 .360 2.570 97.71814 .320 2.282 100.000

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

Faktorska analiza nam pokaže, da navedene trditve o opisnem ocenjevanju in nacionalnem preizkusu znanja predstavljajo štiri faktorje. Prvi faktor predstavlja primerjavo otroka z drugimi otroki, drugi faktor predstavlja pomembnost znanja otroka, za napovedovanje njegove nadaljnje uspešnosti, tretji faktor predstavlja pomembnost nacionalnih preizkusov znanja, etrti faktor pa predstavlja slabosti opisnih ocen.

4 Uporabili smo medoto glavnih osi, z varimax rotacijo

35

Dolo itev faktorjev

faktor1 2 3 4

Opisna ocena natan no navaja kaj zna in esa ne zna moj otrok. .083 .730 .107 -.247Pomembno je, da natan no vem, kaj zna in esa ne zna moj otrok. .050 .473 .172 .110Opisna ocena omogo a primerjavo mojega otroka z drugimi otroki iz razreda.

.663 .292 -.088 .022

Pomembno je, da svojega otroka lahko primerjam z drugimi. .747 .083 .050 .118Na podlagi opisne ocene si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred.

.305 .585 .108 -.207

Pogrešam števil ne ocene. -.021 -.134 .043 .598Opisne ocene preve poudarjajo otrokovo znanje, premalo pa opozarjajo na to, esa otrok ne zna.

.123 -.044 -.031 .594

Opisna ocena je za otroka vsebinsko prezahtevna in je ne more razumeti.

.061 -.149 -.111 .538

V zaklju nem spri evalu bi moralo izrecno pisati, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.

.016 .078 .129 .529

Standardi oz. cilji znanja, ki so navedeni na levem robu zaklju negaspri evala, so napisani nerazumljivo.

.030 .484 .225 -.065

Ocena iz nacionalnega preizkusa mi omogo a, da svojega otroka primerjam z drugimi.

.701 -.022 .232 .102

Ocena iz nacionalnega preverjanja mi je vše , ker natan no piše, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.

.062 .237 .740 .049

Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju izražena tudi v odstotkih.

.070 .216 .739 .028

Na podlagi ocene iz nacionalnega preverjanja si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred.

.340 .347 .388 -.104

Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Varimax with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 6 iterations.

Vrednosti faktorjev smo primerjali z izobrazbo staršev in prišli do naslednjih ugotovitev:

Izobrazba

Osnovna šola

Poklicnašola

Srednjašola

Višja ali visokašola

Magisterijali

doktorat

Neželimodgovoriti

Primerjava otroka z drugimi

Povpr. .112 .228 -.018 -.071 -.059 -.020

Seznanjenost z znanjem za napoved uspešnosti

Povpr. .258 .224 .030 -.106 -.501 -.128

Nacionalni preizkus znanja

Povpr. -.029 .039 -.002 .086 .014 -.304

Slabosti opisnih ocen Povpr. -.003 .053 .016 -.152 -.142 .253

Višje vrednost faktorjev pomenijo ve jo pomembnost faktorja.

Ugotovimo, da je primerjava otroka z drugimi otroki najbolj pomembna staršem z dokon ano poklicno šolo ter staršem z dokon ano osnovno šolo.

36

Prav tako je tema dvema skupinama pomembno, da vedo kakšno znanje je dosegel njihov otrok, kar jim omogo a predvidevanja, kako uspešen bo otrok v prihodnje. Slabosti opisnega ocenjevanja najmanj motijo starše z visoko izobrazbo, najbolj pa tiste, ki se o izobrazbi niso želeli izre i.

Prav tako smo vrednosti faktorjev primerjali s spremenljivko s katero smo merili razumljivost spri evala. (razumljivost smo merili na lestvici od 1 do 5, pri emer je 1 pomenila “nerazumljivo” in 5 “zelo razumljivo”)

Razumljivost opisnega spri evala

Razumljivost opisnega spri evala - starši

Nerazumljivo 2 3 4 Zelorazumljivo

Primerjava otroka z drugimi Povpr. -.245 -.735 -.151 .021 .019

Seznanjenost z znanjem za napoved uspešnosti Povpr. -1.055 -1.211 -.863 -.162 .250

Nacionalni preizkus znanja Povpr. -.523 -.630 -.430 -.085 .135

Slabosti opisnih ocen Povpr. .575 -.037 .225 .143 -.120

Slabosti opisnih ocen so najbolj mote e za starše, ki se jim je zdelo opisno spri evalo nerazumljivo in najmanj za tiste starše, ki so dejali, da je bilo opisno spri evalo zelo razumljivo. Staršem, ki so dejali, da je bilo otrokovo spri evalo zelo razumljivo je pomembno, da so seznanjeni z otrokovim znanjem, kar jim omogo a napovedovanje njihove uspešnosti v višjem razredu. Primerjava otroka z drugimi se zdi manj pomembna staršem, ki se jim je zdelo opisno spri evalo nerazumljivo.

37

PRILOGA 1 Vprašalnik za starše o razumljivosti pisnega ocenjevanja

1.) Ali se je opisna ocena v zadnjem spri evalu skladala z vašimi pri akovanji glede otrokovega znanja ? a) da, ocena se je skladala z mojimi pri akovanji b) ne, v oceni je bilo zapisano, da moj otrok zna ve , kot sem sam/a menil/a c) ne, v oceni je bilo zapisano, da moj otrok zna manj, kot sem sam/a menil/a

2.) Zanima nas, ali je bilo opisno spri evalo razumljivo napisano ali je vsebovalo tudi nerazumljive strokovne izraze ali stavke, ki se vam niso zdeli dovolj razumljivi? Prosim, ocenite s številkami od 1 (nerazumljivo) do 5 (dobro razumljivo), koliko razumljivo je bilo spri evalo! a) spri evalo je bilo zame napisano razumljivo 1 2 3 4 5 b) spri evalo je bilo razumljivo za mojega otroka 1 2 3 4 5

Prosim, prepišite ali opišite besede ali stavke, ki v spri evalu niso bili dovolj razumljivi! Lahko pišete tudi na rob tega lista oz. na dodatni papir!

3.) Ali ste pri u iteljici (u itelju) iskali dodatna pojasnila? a) ne, ker to ni bilo potrebno b) ne, ker mi je bilo nerodno c) ne, vendar zaradi drugi razlogov

prosimo, pojasnite____________________________________________________________________ d) da, prosimo, pojasnite kdaj! ( je bilo to zaklju no ali vmesno spri evalo, v katerem razredu? )

___________________________________________________________________________________ prosimo, napišite, kakšna pojasnila ste iskali_______________________________________________ ___________________________________________________________________________________

4.) Ali ste seznanjeni s standardi in cilji znanja, ki so našteti na levem robu zaklju nega spri evala?a) standardi so mi poznani že od prej b) standarde sem spoznal/a ravno s pomo jo spri evalac) navedenih standardov v spri evalu obi ajno ne berem

5.) Zanima nas, kako je bilo v spri evalu ali v poro ilu o uspehu ( ob trimestrih) opisano, e vaš otrok kakega standarda oz. cilja ni dosegel ali pa ga je dosegel le deloma. Prosimo, prepišite tisti del besedilaiz spri evala, ki govori o tem, da se otrok kakšne stvari ni nau il dovolj dobro!

Pedagoški inštitut, Center za uporabno epistemologijo, Gerbi eva 62, Ljubljana, tel.: 01 4201 26

38

6.) Kako je oceno sprejel vaš otrok? a) oceno je prebral in je bil z njo zadovoljen b) oceno je prebral, vendar z njo ni bil zadovoljen

prosimo, pojasnite zakaj________________________________________________________________ c) oceno sva prebrala skupaj, da bi jo lažje razumel, in se o zapisanem pogovorila d) oceno sva prebrala skupaj, vendar je nisva dobro razumela niti jaz niti moj otrok e) ocena ga ni zanimala

7.) Prosimo ozna ite s števili o 1 do 5, koliko se strinjate z naslednjimi trditvami, pri emer naj 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa zelo se strinjam!

Opisna ocena natan no navaja, kaj zna in esa ne zna moj otrok. 1 2 3 4 5 Pomembno je, da natan no vem, kaj zna in esa ne zna moj otrok. 1 2 3 4 5

Opisna ocena omogo a primerjavo mojega otroka z drugimi otroki iz razreda. 1 2 3 4 5___ Pomembno je, da svojega otroka lahko primerjam z drugimi. 1 2 3 4 5

Na podlagi opisne ocene si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom 1 2 3 4 5 lahko moj otrok izdela 4. razred. Opisne ocene preve poudarjajo otrokovo znanje, premalo pa 1 2 3 4 5 opozarjajo na to, esa otrok ne zna. Opisna ocena je za otroka vsebinsko prezahtevna in je ne more razumeti. 1 2 3 4 5

V zaklju nem spri evalu bi moralo izrecno pisati, ali je bil zahtevani 1 2 3 4 5 standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen.

Standardi oz. cilji znanja, ki so navedeni na levem robu zaklju nega 1 2 3 4 5 spri evala, so napisani razumljivo.

8.) e je vaš otrok sodeloval na nacionalnem preverjanju znanja, potem ste ob zaklju nem spri evalu dobili tudi oceno z zaklju nega izpita. Prosimo, ozna ite s števili od 1 do 5, koliko se strinjate z naslednjimi trditvami, pri emer naj 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa zelo se strinjam!

Ocena z nacionalnega preverjanja mi omogo a, da svojega otroka primerjam z drugimi. 1 2 3 4 5 Ocena z nacionalnega preverjanja mi je vše , ker natan no piše, ali je bil zahtevani standard znanja dosežen, delno dosežen ali ni bil dosežen. 1 2 3 4 5 Vše mi je bilo, ker je bila uspešnost na nacionalnem preverjanju izražena tudi v odstotkih. 1 2 3 4 5 Na podlagi ocene z nacionalnega preverjanja si lahko predstavljam, s kakšnim uspehom lahko moj otrok izdela 4. razred. 1 2 3 4 5

9.) Ali je bilo v spri evalu 1., 2., in 3. razreda ali poro ilih o uspehu (ob triletjih) napisano kaj, za kar menite, da ne sodi v spri evalo? Prosimo napišite!

10.) Ali nam lahko zaupate, kakšna je vaša izobrazba? a) osnovna šola b) poklicna šola c) srednja šola d) višja ali visoka šola e) magisterij ali doktorat f) ne, to vprašanje se mi zdi preve osebno

Najlepša hvala za sodelovanje!

Pedagoški inštitut, Center za uporabno epistemologijo, Gerbi eva 62, Ljubljana, tel.: 01 4201 26

39

PRILOGA 1A: ODGOVORI STARŠEV NA VPRAŠALNIK O RAZUMLJIVOSTI OPISNEGA OCENJEVANJA

Naslednji seznami vsebujejo zapise staršev na posamezna vprašanja odprtega tipa. Besedila so prepisana v originalni obliki in niso slovni no ali jezikovno popravljena.

Zapisi staršev o stavkih ali izrazih v spri evalih, ki niso bili dovolj razumljivi

Zna upoštevati tehniko in prvino estetskega oblikovanja pri petju. Zaznava in razlikuje temeljna sredstva glasbenega jezika in lastnosti tona. Zna razvrstiti in opisati kriterije razvrš anja... Razume simboli nost slikovnega glasbenega zapisa... Stopnjuje kakovost ritmi nega posluha. Zna poštevanko v obsegu 10x10 in uporablja z njo povezane koli nike. Zna plavati naprej in nazaj Zaznava temeljna sredstva glasbenega jezika in lastnosti tona. Se delno orientira v slikovnih glasbenih zapisih. Razume in delno uporablja na rtovan glasbeni besednjak. Stopnjuje kakovost glasbenega posluha in spomina. Zazna in doživi zvo nost pesmi. Vztraja pri tistih športnih dejavnostih, do katerih ima interes. Vse opisne ocene so mi bile nerazumljivo opisane. USPEŠNO sešteva in odšteva…. umetnostno besedilo / neumetnostno besedilo Trudi se za estetski zapis besedila. Stopnjuje kakovost glasbenega posluha in spomina. Podatke zbere in jih predstavi s figurnim prikazom. Sodeluje s smiselnimi povedi. Slikovna poetika, intonacija... Slabše me e, podaja, lovi in vodi žogo. simpolni nivo. Grafomotori ne sposobnosti. Razvija ob utljivost za druga nost jezikov in kultur. Zapisuje besede, ki se pišejo kot v slovenš ini in besede s podvojenimi soglasniki (ital.). Pri reševanju problemov uporabi ra unske operacije, vendar potrebuje spodbudo in pomo .Pri poštevanki potrebuje nekaj asa za premislek. Ob asno se še zmoti. Pri zahtevnejših ra unskih nalogah poiš e pomo .Pri petju in igranju upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja.V tabelah zna pokazati željene podatke in obratno. Pri petju in igranju upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja. Pri petju in igranju upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja Pri lo evanju umetnostnega besedila od neumetnostnega ni vedno zanesljiv. Pri lo evanju umetnostnega besedila od neum. ni vedno zanesljiv. Pri grafomotori nih vajah je natan na in vztrajna. V izdelkih u encev prepozna osnovna izrazna sredstva. Prepozna dele celote in jih ozna i na enostavnih primerih. Sproš eno se likovno izraža, vendar je pri delu manj natan na. Spretno ravna z likovnimi materiali in orodji. Preko gledaliških in lutkovnih predstav spoznava zna ilnosti medijev. Pozna temeljna sredstva glasbenega jezika Poglablja si kakovost ritmi nega in melodi nega posluha.

40

Otrok se neposredno likovno izraža, vendar pri tem ni sproš en. Otrok piše lepo in s pisanimi rkami. Vendar je cil delno dosežen. Opazuje in prepozna likovne elemente na pojavih in predmetih. Odtise ritmi no razgiba?! Ob pomo i se orientira v slikovnem glasbenem zapisu. Vodeno sestavlja ritmi na besedila. Na lastnih likovnih izdelkih in izdelkih vrstnikov vodeno iš e likovne naloge po oblikovalnih merilih. Ni bilo razumljivo za otroka: se identificira z osebo v pravljici; upošteva prvine estetskega oblikovanja.Neumetnostna besedila; bere preproste mreže. Neumestna besedila, se identificira, realisti na pripoved, pozna elemente, sonožni doskok, upošteva pravila elementarnih moštvenih in drugih iger. Obvlada pravopisna pravila. Domišljiski svet. Natan no izmeri in oceni dolžino in maso z nestandardno in standardno enoto. Na abstraktnem nivoju. Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20. Na abstraktnem nivoju sešteva in odšteva.Bere naslikane in tiskane piktograme. Manj spretno ravna z razli nimi športnimi pripomo ki. Pri iskanju kriterijev za razvrš anjein urejanje potrebuje pomo u itelja. Je primerno športno obut in oble en.Individualnem programu Identificira; predpisane spretnosti; gradi in bogati risbo; stati ni kipi. GV- Poglablja to no intonacijo in ritmi no izvajanje. MA- Pravilno poimenuje geometrijska telesa in like razen kvadra in kvadrata, pri opisovanju le-teh uporablja matemati ni jezik. SL- Preko gledaliških in lutkovnih predstav spoznava zna ilnosti medijev. Gladko bere krajše smiselno povezano in zaokroženo besedilo z delnim upoštevanjem lo il.Dobro pozna glavne smeri neba in ima težave pri uporabi asovnih enot. cilj je dosežen/ cilj je delno dosežen / cilj ni dosežen Besede in stavki, ki se za enjajo z: natan no , pravilno, ve inoma, samostojno, hitro, prepozna ... Iz njih je težko izluš iti, kaj je pohvala in kaj je "samo" dobro. Bere preproste mreže in se pri opisu pravilno izraža. avtomatizem, produkti, figurni prikaz, estetsko oblikovanje (za otroka) 3.r.slo.: pozna zna ilnosti posameznega medija. 3.r.glasba: pri petju in igranju upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja. ...upošteva temeljno tehniko in prvine estetskega oblikovanja. Ima razvite predpisalne sposobnosti. "Lepo interpretira" pri slo. "Cilj je dosežen" mi ni ne pove.

41

Zapisi staršev o tem, da se otrok kakšne stvari ni nau il dovolj dobro

Zna ilnosti prepoznava in jih lo i ob dodatnih pojasnilih. Zna ilnosti prepoznava in jih lo i ob dodatnem pojasnilu. Zmore te i nekaj asa neprekinjeno (ni jasno ali dosega standard šestih minut): Zalju ek prve triade, slo.: ni dosegel itljivosti besedila. Zadovoljivo znanje ra unanja Z nekaterimi pripomo ki ravna bolj spretno, z drugimi manj. Z napakami sešteva in odšteva naravna števila do 100 s prehodom. Z napakami bere umetnostna in neumetnostna besedila z delnim upoštevanjem lo il. Z napakami sešteva in odšteva naravna števila sprehodom do 100. Delno prepozna dele celote. Vse je dosegel dobro. Vezano v neenakomernem tempu bere umetnostna in neumetnostna besedila. Vedno so opisali samo dosežene cilje, nikjer ni pisalo, da cilj ni dosežen. Ve krat ne upošteva lo il in velikih za etnic na za etku povedi. Ve pozornosti mora nameniti nalogam z besedili, boljšemu branju, odnosu do sošolcev. Ve pozornosti mora nameniti besedilnim nalogam. Ve pozornosti bi moral posvetiti pravilnosti zapisa strešice, rtice, pike. Na ela vljudnega pogovarjanja v skupini - da ne sega v besedo. V asih se zgodi, da spusti kakšno rko in zamenjuje rki m in n. V frontalni pogovor se redkeje spontano vklju uje. Razume dejanja knjižnih oseb, v njihovo vlogo pa se redkeje uživi. Uspešno rešuje tudi težje naloge z besedilom, napake se pojavijo pri oblikovanju odgovorov. težave s pravilnostjo zapisa težave pri lovljenju žoge. Težave mu delata deljenje in odštevanje. Pri uporabi velike pisane za etnice ni vedno zanesljiv. Težave ima pri razumevanju sporo ila pesmi. Težave ima s pravilnostjo zapisa. Težave ima s poimenovanje kvadra. Slabše izvaja naravne oblike gibanja. Šteje in z napakami ureja po velikosti naravna števila do sto. Šteje in z napakami ureja po velikosti naravna števila do 100 Šteje in uredi po velikosti naravna števila do 1000 in jih na simbolnem nivoju sešteva in odšteva. Športna vzg.: pri menjavi smeri in ritma ni vedno zanesljiv. Še utrjuj poštevanko, veš, da zmoreš, zato tudi pove aj hitrost dela. Poskušaj izboljšati hitrost svojega dela, ker veš da zmoreš... Glasno in tiho beri razli ne vrste besedil, ve inoma z razumevanjem. Za zapise potrebuje ve asa.Spretno rešuje matemati ne probleme, težjih zmeraj ne reši. Neumetnostno besedilo zapiše z napakami. Slo: izvedba govornega nastopa je preskromna in premalo izvirna. Tudi besedni zaklad je slabši. Glasba: izvedba ni vedno natan na. Izvajanje glasbene pravljice spremlja krajši as.

Slo.: posluša, po asi bere in umetnostna besedila razume po obravnavi le teh. Tvori povezana besedila in ima težave pri pisanju osnovnih pravopisnih pravil. Slo.: napiše krajše besedilo. Ma.: reši matemati en problem. Dopolni sliko tako, da nastane simetri na oblika. Slo. Pisni del: napiše krajše besedilo (cilj je delno dosežen).

42

SL-Bere glasno, zatikajo e in dokaj pravilno. Piše po asi, itljivo. Pri pisanju se pojavljajo manjše napake. MA- Pravilno poimenuje geometrijska telesa in like razen kvadra in kvadrata. Pri reševanju enostavnih problemov zna izbrati ustrezno ra unsko operacijo. Slabše obvlada osnovna pravopisna pravila. Delno obvlada seštevanje in odštevanje do 100, delno je osvojila poštevanko in deljenje. Slabše me e, podaja, lovi in vodi žogo, slabše te e, težje si predstavlja plezanje po žrdi. Skladno z navodili izvaja nekatere naravne oblike gibanja v razli nih pogojih. Pravilno izvaja preval naprej in ob pomo i preval nazaj, hodi po nizki gredi, ob pomo i obvlada naskok na skrinjo. Simetrijo ve inoma prepozna, nariše jo s pomo jo mreže. Samostojno napiše krajše besedilo in pri tem upošteva nekatera osnovna pravopisna pravila. Sešteva in odšteva z napakami naravna števila do 1000 s prehodom. Samostojno zapiše umetniška besedila in pri tem ve inoma upošteva velike za etnice in lo ila, v besedilu izpusti in zamenja nekaj rk. Sešteva in odšteva naravna števila do 100 s prehodom, pri tem dela veliko napak. Pri reševanju problemov ima težave, saj jih ne reši pravilno. Sešteva in odšteva naravna števila do 100 s prehodom (z napakami). Samostojno, s pisanimi rkami napiše neumestno besedilo, pri emer delno upošteva osnovna pravopisna pravila. Samostojno po asi, zlogoma bere besedilo in ga obnovi. Premalo je pozoren na itljivostin estetskost zapisanih besedil. Samostojno napiše daljše besedilo, a ob tem ne upošteva osnovna pravopisna pravila. S prehodnim in neznanim lenom sešteva in odšteva s pomo jo.S ponazorili sešteva in odšteva naravna števila do 1000 S ponazorili sešteva in odšteva naravna števila do 1000 S pomo jo vodenja opazuje, zapiše in razvrš a podatke v preglednico. S pomo jo ponazoril in z napakami sešteva in odšteva, z napakami množi in deli, delno prepozna celote, reši le nekatere enostavne problemske naloge. S pomo jo izvaja preval naprej in nazaj. Pri naskoku na skrinjo in plezanju potrebuje pomo u itelja. Upošteva nekatera osnovna pravopisna pravila. Rešuje lažje besedne naloge, ob pomo i ali brez nje pa reši tudi kašno z vsaj dvema zahtevnima ra unoma. Razložene likovne naloge rešuje hitro in ima težave pri usklajevanju tehnike in likovnega problema. Figure niza obi ajno na spodnji rob podlage. Živali so upodobljene pokon no in ponavadi z enako podobo. Potrebuje dodatno motivacijo pri izbiri motivov. Razlikuje in s pomo jo vprašanj opiše razli na življenjska okolja. Razen pri prepisu potrebuje pri drugih pisnih oblikah pomo . Vaditi mora skok v daljino z zaletom, preskakovanje... Ra una do sto s prehodom desetice do sto, težave se pojavijo pri iskanju neznanega lena in pri zahtevnejših nalogah z besedilom.

Raba velike za etnice na za etku povedi v osebnih in zemljepisnih imenih še ni povsem zaneslijva (prvo oc. obdobje v 3.r.). Produkte v obsegu 10x10 je osvojila do avtomatizma, prav tako koli nike. Potrebuje nekaj asa za premilek, ob asno se še zmoti. Pri zahtevnejših problemskih nalogah poiš e

pomo .Pri zahtevnejših nalogah, ki zahtevajo ra unske operacije, poiš e pomo .Pri slovenš ini pisava ni utrjena. Besedilo razume po drugem branju. Pri množenju in deljenju se ob asno moti. Pri samostojnem zapisu še v asih pozabi na veliko za etnico in izpuš a posamezne rke ali jih zamenjuje, težave ji dela tudi besedni red v povedi. Za delo potrebuje dodatna navodila, dogovore pozablja. Pri samostojnem zapisu krajšega besedila upošteva nekaj pravopisnih pravil.

43

Pri reševanju tekstnih nalog ima težave. Pri reševanju problemov zna uporabiti ra unske operacije, kjer pa v asih potrebuje vodenje in pomo .Pri prepisu besedila in zapisu povedi po nareku izpuš a ali zamenjuje rke. Pri poimenovanju geometrijskih teles in likov je premalo natan na. Pri zadevanju žogice v cilj pa ni vedno natan na. Sešteva in odšteva do deset, a je pri delu po asna.Pri plezanju potrebuje vzpodbudo in pomo .Pri pisnem izražanju v asih pozabi na strešice in pike nad rkami, spusti še kakšno rko. Pri pisanju po nareku izpuš a rke in v asih pozabi na veliko za etnico. Pri orientaciji na telesu ob asno zamenjuje levo in desno smer. Pri ocenjevanju in merjenju je manj natan en, primerja in ra una ob vodenju in pri tem uporablja mersko enoto. Pri oblikovanju s papirjem potrebuje u iteljevo pomo . Sproš eno in manj natan no se likovno izraža. Pri matematiki svetujem vaje v seštevanju in odštevanju ter dolo anju neznanega lena.Pri slovenš ini je napredovala. Priporo am pa urjenje v zapisovanju in branju krajših besed in stavkov. Pri lo evanju umetnostnega besedila od neumetnostnega ni vedno zanesljiv. Pri lo evanju umetnostnega besedila od neumetnostnega ni vedno zanesljiv. Pri delu je izvirna, po asna in manj natan na. Pri dejavnostih z žogo ima še težave z vodenjem in zadevanjem v cilj. Pri itljivosti in estetskosti zapisanih besedil še ni isto natan en. Do 20 sešteva ob asnoše s ponazorili. Šteje, zapiše in bere števila do 100 ter sešteva in odšteva v tem obsegu ob asno s stoti nim kvadratom. Pri branju zloguje, daljše besede še rkuje.Pri branju se mu v asih zatika. Prebranega besedila v celoti ne razume, v besedilih prepozna namen in temo. Preval nazaj izvede manj natan no. Manj spretno presko i kolebnico. Pretežno pravilno rešuje... Prepozna simetrijo, vendar je pri risanju manj natan en. Prepozna in poimenuje dele celote. Pri reševanju problemov velikokrat ne ve kako bi se lotil naloge in iš e pomo u itelja.Prepozna glavene in stranske književne osebe, vedno pa ne razume motiva za njihovo ravnanje. Prepozna dele celote in jih primerja po velikosti Prepiše tudi besedilo, vendar z napakami. Paziti bi morala na itljivost in obliko pisave. Po nareku piše povedi z manjšimi napakami. Sešteva in odšteva naravna števila do sto s prehodom, z napakami. Prepiše krajše besedilo s pisanimi rkami, vendar z napakami. Prebrano besedilo zna obnoviti s pomo jo vprašanj. Pri reševanju ena b z neznanim lenom potrebuje vaje za utrjevanje znanja

Prebranega besedila ne razume v celoti. Težje pisno odgovarja in oblikuje zapis. Se trudi, vendar prepiše z napakami. Po nareku piše povedi z velikimi napakami, izpuš a glasove v besedah, besede in lo ila.Pozna temeljna na ela pogovarjanja, a jih vedno ne uporablja. Samostojno le redko govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. Pozna nekaj likovnih tehnik, ki jih uporabi na spodbudo. Izdelki so ve krat nedokon ani.Pri vrednotenju likovnih izdelkov ne sodeluje. Pozna in delno upošteva zapletenejša navodila elementarnih in drugih iger. Potrebno bi bilo hitrejše delo in ve sodelovanja med poukom.

44

Potebuje vzpodbudo za delo. Pri poslušanju je v asih nemirna in ne sledi pripovedovanju. Poštevanke števil in njihove ve kratnike ni dovolj dobro utrdil. Pojavljajo se ob asne nepravilnosti v rabi zapisov. Pozna kon na lo ila in njihov simbolni zapis. Poimenuje geometrijska telesa in like, vendar je pri poimenovanju še nesigurna. Po asi a pravilno sešteva in odšteva števila do 100 brez prehoda. Po nareku zapiše krajše povedi z malo napakami. Pri prepisu je premalo natan en,izpuš a rke. Piše besedila v katerih se pojavljajo manjše pravopisne napake. Pisanje stavkov mu ne gre najbolje. Pesmi se vedno ne nau i. Pri seštevanju in odštevanju do 1000 s prehodom preko desetice se še zmoti. Skoraj vedno potrebuje dodatna navodila. Poje s primerno jakostjo, a nekoliko pohiteva. Artikulacija je od asa do asa manj izrazita- izpuš a zadnje glasove. Med poslušanjem pogosto izgubi pozornost , a se zna sprostiti in uživeti. Pesem deklamira enakomerno, brez poudarkov. Preval nazaj izvede manj natan no. Otrok naj še vedno vadi glasno branje. Otrok je malce po asnejši. Orientacija na sebi in v prostoru še ni utrjena. Pogosto je potrebna dodatna spodbuda pri urejenosti delovnega prostora. Bere po asi.Odšteva s ponazorili in ob vodenju v obsegu do 100. Ob vzpodbudi zapleše dva otroška plesa.Obvlada temeljna na ela pogovarjanja, v razgovor se smiselno vklju uje vendar uporablja še precej nare nih izrazov. Obvlada osnovna pravopisna pravila - cilj še ni dosežen. Obvlada nekatera na ela ob vprašanjih, ob vzpodbudi, ob vodenju. Ob asno ima težave pri osnovnih pravopisnih pravilih, vendar že prepozna napake in jih samostojno odpravi. Ob vzpodbudi se neposredno likovno izrazi Ob vzpodbudi posnema predmete, živali in pojme. Ob vodenju napiše krajše neumetnostno besedilo ter deloma obvlada osnovna pravopisna pravila. Ob vodenih vprašanjih poimenuje nekaj praznikov. Ob usmerjanju tvori krajše, smiselno povezano in zaokroženo besedilo. Ob pomo i tvori smiselno besedilo. Ob pomo i prebere težje besede. Ob pomo i opredeli položaj predmeta v prostoru ter na ravnini in se po navodilih premika po prostoru in na ravnini. Ob pomo i konkretnih predmetov sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10 Ob pomo i izvaja preval nazaj Nvaja se na uporabo velike za etnice - 2.r. Pri ra unanju si pomaga s prsti - 2.r. Glasno branje postaja teko e in pravilnejše - 3.r. Njeni izdelki kljub vztrajnosti, še niso estetsko dovršeni. Pisava ni estetsko dovršena in itljiva.

Ni še isto natan en pri veliki za etnici v zemljepisnih lastnih imenih. Ni se nau il dovolj branja in pisanja. Nezanesljiva je pri lo evanju pravljice od realisti ne pripovedi. Ne razume vedno motiva za njihovo ravnanje (knjižnih oseb). Neumetnostno besedilo oblikuje ob u iteljevi spodbudi.

45

Nesproš eno, v smiselnem zaporedju in povezano govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. V okolju najde simetri ne oblike in jih ob pomo i nariše v mrežo. Po asi, s pomo joponazoril sešteva in odšteva naravna števila do sto s prehodom. Nenatan no uporablja uro. Težje sledi slikovnemu glasbenemu zapisu. Nenatan no me e žogo v cilj. Ne zna še pokazati stranic lika Ne preplava še predpisane dolžine. Pazi predvsem na pravilnost zapisa, manj pa na itljivost in estetskost (2.r.).

Ne poje vseh ljudskih in umetnih pesmi iz na rtovanega izbora pesmi. Ni osvojil nekaj osnovnih korakov nekaterih ljudskih plesov. Ne najde vseh pravopisnih napak. Samostojni zapis besedila je z napakami. Težjih primerov zmeraj ne reši. Narek piše z napakami. Tudi pri prepisu bi morala biti bolj dosledna in natan na. Napredovala je v samostojnih zapisih, kjer pazi tudi na itljivost.Napiše krajše besedilo - cilj ni dosežen. Napake so pri pisanju neumetnostnega besedila. Pri izpolnjevanju preglednic, prikazovanju podatkov s stolpci in z grafom potebuje pomo .Na vzpodbudo odgovori z besedo (ital.). Na spodbudo sogovorca se odziva s kratkim odgovorom ter pridobiva osnovne podatke o osebah, predmetih in dejanjih iz svojega okolja. Na spodbudo se vklju i v razgovor. Ob pomo i se identificira z eno od glavnih oseb. Na dano besedilo ustvari preprosto melodijo, ki ni najbolj spevna in vsebini primerna. menjava kvadrat in kvader Med dalj trajajo im tekom tempo prilagodi sposobnostim, se ustavlja ali hodi. Izvaja le preval naprej ob u iteljevi pomo i.matemati nih težav še ne obvladuje dovolj Matemati ni jezik s težavo dojema ter ga uporablja z u iteljevo pomo jo. Preprosti matemati ni zgodbi ne sledi in je ne reši. Manj spretno modelira s kiparskim materialom. Manj je zbran pri poslušanju in potem potebuje individualno dodatno razlago. Pri likih v asih zamenjuje kvadrat s pravokotnikom. Telesa zna poimenovati, ne uporablja pa matemati nih izrazov rob, ploskev Manj je spretna pri sestavljenih gibalnih nalogah. Potebuje veliko vzpodbude za sodelovanje. Ma.: v asih ima težave ob orientaciji glede na izbrani predmet. Na ravnini ji delata težave pojma levo in desno. Ma.: delno prepozna dele celote..., pri ocenjevanju je manj natan en. Slo.: za pozorno poslušanje potrebuje dodatna navodila. Ma.: dani sliki ne doriše simetri no. Likovna vzg.: je manj natan na in izdelek hitro dokon a. Spoznavanje okolja: ni izvedla opazovalne naloge in ni predstavila nobene zanimivosti in literature. MA- Pri orientaciji v prostoru in na ploskvi ima še nekaj težav. Samostojno šteje in bere števila do 20, pri urejanju in zapisu teh števil potrebuje še pomo .Lo i med nekaterimi geom.telesi in liki ter prepoznava razli ne rke. Lik. vzgoja- Do svojih likovnih izdelkov je preve kriti en. Za delo potrebuje dodatne vzpodbude. Nalogo na hitro opravi. Ve vztrajnosti in natan nosti pokaže pri plast. oblikovanju. Samostojno meša barve in razvrš a temne in svetle barve. Poslika celotno površino. Figure so še stati ne, brez detajlov. Lahko bi pisala malo bolj itljivo. Te e le 3min. Krajše besedilo bere po asi, nerazlo no in še ne upošteva lo il.

46

Italjanš ina kot drugi jezik: Razbere namembnost sporo ila po intonaciji. Kljub ponazorilom ne razume v celoti navodil, niti kratkih in preprostih besedil. S težavo posnema izgovorjavo in intonacijo v pesmih, neumetnostnih besedilih. Brez pomo i se ne odziva na vprašanja. Brez pomo i ne zmore poimenovati oseb, predmetov v svojem okolju. Med poukom se nerad vklju i.Italjanš ina kot drugi jezik: Razbere namembnost sporo ila po intonaciji. Kljub ponazorilom ne razume v celoti navodil, niti kratkih in preprostih besedil. S težavo posnema izgovorjavo in intonacijo v pesmih, neumetnostnih besedilih. Brez pomo i se Italjanš ina kot drugi jezik- Kljub ponazorilom ne razume v celoti navodil pri pouku niti kratkih in preprostih besedil. S težavo posnema izgovorjavo in intonacijo v pesmih, neumetnostnih besedilih. Brez pomo i se ne odziva na vprašanja. Brez pomo i ne zmore poimenovati oseb, predmetov v svojem okolju. V u ne dejavnosti med poukom se nerad vklju i.Graditi bo morala še na poudarkih in kakšni intonaciji v povedi. Govorno nastopi, vendar samostojno le redko tvori smiselno, povezano in zaokroženo besedilo.Glasno branje postaja bolj teko e, pri branju se navaja na pravilen izgovor prebranih besed in upoštevanje kon nih lo il.Glasbena doživetja in predstave domiselno izraža ob gibanju in likovno, nekoliko vevzpodbud potrebuje pri besednem izražanju. Geometrijska telesa opiše z besedami iz svojega vsakdana, poimenuje in prepozna tudi geometrijske like, le pri pravokotniku se še ve krat zmoti. Dosledno zapiše prepis in narek, odgovorw na vprašanja pa napiše z napakami. Pri izdelavi likovne naloge ni vedno natan en.Dokaj spreten je pri igrah z žogo. Je prilagojen na vodo, preplava 8 metrov. Dokaj pravilno prepozna in poimenuje osnovne geometrijske like in telesa. Dokaj pravilno ra una s števili do 20 s prehodom. Delno upošteva... Odšteva z napakami... Delno razume prebrano besedilo. Delno prepozna likovne elemente na predmetih. S pomo jo razlikuje pojme risba in slika. Likovno izražanje je skromno. Delno prepozna osnovne risarske materiale. S spodbudami si krepi spretnost za uporabo razli nih likovnih materialov. Delno poimenuje geometrijske like in telesa. Delno poimenuje geometrijska telesa in like, ter pri opisovanju le teh uporablja matemati ni jezik. Delno obvlada osnovna pravopisna pravila. Delno pozna smeri neba in uporablja asovne enote.Delno obvlada osnovna pravopisna pravila, prepozna nekatere napake in jih popravi. Delno izvaja na rtovan izbor pesmi in instrumentalnih vsebin. Ob pomo i s pisanimi rkami napiše krajše neumetnostno besedilo, pri emer delno upošteva osnovna

pravopisna pravila. Delno dosežena cilja: dopolni sliko tako, da nastane simetri na oblika; prepozna dele celote in jih primerja po velikosti. Daljše besede prebere po asneje z delnim upoštevanjem lo il. V besedah pogosto zamenjuje rke. Cilj je delno dosežen: prepozna dele celote in jih primerja po velikosti; reši matemati niproblem; pozna merske enote. Cilj je delno dosežen: obvlada osnovna pravopisna pravila. Branje ni gladko. Delno je osvojil naskok na skrinjo, plezanje in sonožno preskakovanje vrvice. Bolj se boš potruditi pri branju besedil. Besedilnim nalogam bo moral posvetiti ve asa.

47

Besedila bere rahlo zatikajo e, eprav lo ila pravilno naglaša, dela postanke in z intonacijo nakaže presledke. Bere še vedno z zlogovanjem, se ji pa tehnika branja izboljšuje. bere po asiBere po zlogih. V pogovoru in pri delu sodeluje ob u iteljevi vzpodbudi. Bere po zlogih. Bere glasno, zatikajo e in še z napakami. 3.r.slo.: Se vklju uje v razgovor, vendar ob asno ne upošteva pravil vljudnosti. Ma.: poštevanka še ni avtomatizirana. 3.r.ma.: Pri reševanju preprostejših problemov samostojno uporablja ra unske operacije. 3.r.ma.: Cilj ni dosežen - oceni dolžino stranice, reši matemati ni problem. 3.r.: naj vadi, utrjuje poštevanko do 100. 3.r. slo.: jakost govora je šibka. Glasno branje še ni povsem teko e.3.r. Matematika:pri reševanju problemskih nalog potrebuje dodatna pojasnila. 2.r.zaklju no s.:Pri razvrš anju predmetov in opisu kriterijev potrebuje u iteljevo pomo .1.r.ma.:Orientira se v prostoru, na telesu, vendar pri opredelitvi ni povsem prepri an.Poimenuje ve ino geometrijskih teles, le pravokotnik mu dela nekaj težav. Pri delu potrebuje ob asno dodatna navodila. 1.r.: v svoji okolici deloma prepozna osnovna geometrijska telesa in jih s pomo jo opiše. Pri reševanju posredovane likovne naloge potrebuje vzpodbudo. ... Ne vloži dovolj truda.

Pojasnila staršev, zakaj otrok s prebrano oceno v spri evalu ni bil zadovoljen

znal je vezdelo se mu je, da razume veSpri evalo daje le oceno o doseganju splošno zadanih ciljev, premalo pa individualno o otrokovih posebnih lastnostih in znanju. Sama pravi, da bi lahko pisala bolje. Otrok si ne zna predstavljati ali zna ve , manj, malo (koliko je to?). Otrok je sam vedel, kaj zna in ga napisano ni zanimalo, bolj so ga zanimale ocene. Ker mu je bilo težko ovrednotiti. Je bil zadovoljen, vendar je vedel, da bi dosegel ve , e bi ve delal. Ima tremo naglas brati (u iteljica ni verjela) Deloma ni razumela, bila je vesela, ker je uspešno napredovala. Bila je predolga. On bi raje imel števil ne ocene. Bil bi zadovoljen s števil no oceno.

48

Zapisi staršev o stvareh, ki po njihovem mnenju ne sodijo v spri evalo

V asih ima enake ideje kot njegovi prijatelji. Težave ji dela daljši tek. Preplava ve kot 20m. Težave ji dela leva in desna stran. Športno opremo redno prinaša. smiselno dobro sodeluje v pogovoru z u itelji in obvlada temeljna na ela vljudnega pogovarjanja, katerih se pa vedno ne drži. Redno nosi športno opremo. Preverjanje plavanja se ni udeležila, zato se ne ve, kakšno je njeno znanje plavanja (iz spri evala 3.r. - Lahko bi vsaj preverili!). Potrebna je dodatna motivacija, da se vklju i v u ne aktivnosti.Vklju evanje tudi odkloni. Otrok ob asno fizi no obra una s sošolci. Obvlada osnove zdrave prehrane. Ni izvedla opazovalne naloge in ni predstavila nobene zanimivosti iz literature. Namigovanje na gibalne motnje mojega otroka. Boji se vode. (kar ni res!!) 3.r. Pohvala gre tudi mamici! 2.r. Ima slabše razvit melodi ni in ritmi ni posluh.

49

ZNANJE, OCENE IN U ENJE V OSEMLETKI IN DEVETLETKI

Eden od namenov raziskave je bila primerjava med osemletno in devetletno šolo. V raziskavi smo tako od u encev osemletne osnovne šole in u encev devetletne šole zbrali nekatere informacije o njihovem u enju, znanju in porabljenem asu za u enje in dejavnosti, v katere so redno vklju eni izven šole. Primerjali smo izsledke obeh skupin u encev in ponekod odkrili pomembne razlike, pri drugih pa razlike med skupinama ni bilo. V nadaljevanju bomo prikazali tako pomembne razlike kot tudi tiste izsledke, pri katerih sicer ni razlik med obema šolskima sistemoma, vzorec rezultatov pa govori o splošnem stanju med u enci v Sloveniji.

Pomembno je, da vemo, da je raziskava zajela etrtošolce aprila 2003, torej prvo generacijo otrok, ki so bili vklju eni v devetletno šolo in so do tega asa prišli do etrtega razreda. Prav tako je zajela u ence osmega in devetega razreda, ki sicer niso prva generacija, zanje pa prav tako velja, da so njihovi odgovori lahko povezani z dejstvom, da so se šole in u enci, ki so do takrat vstopili v devetletni program, zanj prostovoljno odlo ili. Sklepamo, da so bili do devetletke pozitivno naravnani, kar je gotovo vplivalo tudi na zbrane podatke v tej raziskavi. Rezultatov torej ne smemo posploševati na celotne populacije bodo ih devetletkarjev.

Vzorec u encev sedmega in osmega razreda za to raziskavo je soupadel z vzorcem za mednarodno raziskavo TIMSS, ki smo ga posebej za to raziskavo razširili s populacijo devetošolcev. Skupen vzorec ima precejšnjo prednost pred samostojnim, saj bomo v bodo e vse tukaj navedene rezultate lahko dodatno povezali še z izkazanim znanjem matematike in naravoslovja na enotnem mednarodnem testu, kar bo omogo iloneposredne primerjave znanja in ocen. Vzorec sedmošolcev je precej ve ji, ker je tudi delež sedmošolcev v letu 2003 ve ji od deleža osmošolcev. Izbran je bil v sodelovanju s Statistics Canada in po vseh izra unih je primeren za veljavne statisti ne izra une. Vzorec devetošolcev je manjši, saj je bilo v devetem razredu leta 2003 še zelo malo otrok. Ob nekaterih podrobnejših izra unih opozarjamo na možnost nenatan nih ocen zaradi majhnega števila respondentov.

Vzorec u encev sicer predstavlja še dodaten problem, saj ni popolnoma naklju en,ampak dvostopenjski naklju en vzorec, ki bo za mednarodno primerjavo podlegel še izra unom posebnih uteži. Trenutno teh uteži še ni mogo e izra unati, saj mednarodna raziskava še ni tako dale . Za statisti ne izra une to pomeni, da so standardne napake, na osnovi katerih je dolo ena statisti na pomembnost razlik med odgovori skupin, zelo verjetno malce manjše, kot bi bile pri popolnoma naklju nem vzorcu. Statisti napomembnost razlik bi bila lahko za primerjavo celotnih populacij malce manjša. Na odgovore, ki se ne razlikujejo po skupinah, to ne vpliva. Kjer so se razlike izkazale za pomembne, pa so v resnici verjetno malo manjše. Ne glede na to smo izra une statisti ne pomembnosti razlik vklju ili v poro ilo, saj opozarjajo na nekatere izsledke, ki so za evalvacijo novega sistema lahko pomembne.

Vprašanja, ki smo jih u encem postavili v sklopu te raziskave, smo razvili na osnovi preteklih rezultatov tudi mednarodnih raziskav, pa tudi evalvacijske študije o obremenjenosti (dr. Zupan i ), v kateri so se nam odprla dodatna vprašanja o povezavi med obremenjenostjo otrok z dodatnimi dejavnostmi in u enjem za šolo.

50

U ENJE ZA ZNANJE ALI ZA OCENE?

Prvo poglavje je namenjeno raziskovanju stališ u encev do u enja, znanja in ocen. Splošen odnos do tega pokažejo tudi mnenja staršev, predvsem mater otrok ter stališ avrstnikov, ki oboja oblikujejo tudi stališ a otroka samega.

Otroke smo vprašali, koliko pomembno se jim zdi, da znajo matematiko oziroma naravoslovje, koliko pomembno se jim zdi, da imajo dobre ocene pri teh predmetih ter koliko pomembno se oboje zdi njihovim mamam in vrstnikom. Rezultate smo primerjali z njihovimi ocenami iz teh predmetov ter izra unali, ali se vzorci odgovarjanja na vprašanje o pomembnosti znanja razlikujejo od vzorcev odgovarjanja na vprašanja o pomembnosti dobrih ocen pri dolo enem predmetu. Primerjali smo razlike med osemletno in devetletno šolo.

Stališ a do znanja in u enja tretješolcev in etrtošolcev

Strinjanje s trditvami o u enju matematike

Pri matematiki sem ponavadi dober/dobra.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotki Število u encev Kumulativni odstotki

Popolnoma se strinjam 1322 53.5 307 48.3

Strinjam se 902 89.9 269 90.6

Ne strinjam se 152 96.1 45 97.6

Sploh se ne strinjam 97 100.0 15 100.0

Skupaj 2536 636

Matematika je uspešen predmet, saj je svojo uspešnost pri matematiki kot dobro ocenilo 90% u encev v obeh skupinah. Tudi razlika med skupinama u encev, ki so popolnoma prepri ani, da so dobri pri matematiki, ni velika, 5% v prid tretješolcev in ni statisti nopomembna.

Rad/a se u im matematiko.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1195 48.8 333 52.8

Strinjam se 647 75.2 193 83.4

Ne strinjam se 269 86.2 54 91.9

Sploh se ne strinjam 337 100.0 51 100.0

Skupaj 2536 631

51

Ve kot polovica etrtošolcev in malo manj kot polovica tretješolcev se popolnoma strinja s trditvijo, da se radi u jio matematiko. Manj kot etrtina tretješolcev in manj kot šestina etrtošolcev pa se matematike ne u i rada.

Moja mama misli, da je zame pomembno, da znam matematiko.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1872 76.7 506 81.6

Strinjam se 487 96.7 103 98.2

Ne strinjam se 42 98.4 7 99.4

Sploh se ne strinjam 39 100.0 4 100.0

Skupaj 2536 620

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.003). Delež u encev, ki menijo, da njihove mame mislijo, da je pomembno, da znajo matematiko, je ve ji pri u encih devetletke. V obeh skupinah se ve kot 96% u encevstrinja s trditvijo, da mama misli, da je pomembno, da znajo matematiko, ve kot 76% u encev v obeh skupinah pa se popolnoma strinja s to trditvijo.

Moja mama misli, da je zame pomembno, da imam dobre ocene pri matematiki.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1888 77.6 476 76.9

Strinjam se 444 95.8 115 95.5

Ne strinjam se 65 98.5 23 99.2

Sploh se ne strinjam 36 100.0 5 100.0

Skupaj 2536 619

Razlika med skupinama ni statisti no pomembna. V obeh skupinah se u enci podobno množi no strinjajo s trditvijo, da njihove mame mislijo, da je pomembno, da imajo dobre ocene pri matematiki. Popolnoma se s to trditvijo strinja ve kot 76% u encev v etrtemrazredu in ve kot 77% u encev v tretjem razredu. Odstotek tretješolcev in etrtošolcev,ki se s to trditvijo strinjajo, pa je enak v obeh skupinah, in sicer 96%.

52

Ve ina mojih prijateljev misli, da je pomembno, da znam matematiko.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1467 60.9 395 64.1

Strinjam se 662 88.4 171 91.9

Ne strinjam se 160 95.1 40 98.4

Sploh se ne strinjam 119 100.0 10 100.0

Skupaj 2536 616

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.006). Deleži u encev, ki menijo, da ve ina njihovih prijateljev misli, da je pomembno, da znajo matematiko, so ve ji v devetletni kot osemletni šoli. Med etrtošolci se s to trditvijo strinja 92% u encev, med tretješolci pa 88% u encev. V obeh skupinah pa se ve kot 60% u encev popolnoma strinja s to trditvijo.

Ve ina mojih prijateljev misli, da je pomembno imeti dobre ocene pri matematiki.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1507 62.4 403 65.5

Strinjam se 639 88.9 157 91.1

Ne strinjam se 165 95.7 47 98.7

Sploh se ne strinjam 103 100.0 8 100.0

Skupaj 2536 615

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.019). Odstotki u encev, ki se strinjajo s trditvijo, da ve ina njihovih prijateljev misli, da je pomembno, da imajo dobre ocene pri matematiki, so skoraj enaki v obeh skupinah, 89% v osemletki in 91% v devetletki. Popolnoma pa se s to trditvijo strinja v etrtem 66% in tretjem razredu 62% otrok, kar pomeni, da se z izjavo devetletkarji strinjajo bolj kot osemletkarji.

Jaz mislim, da je pomembno, da znam matematiko.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 2042 83.6 549 87.8 Strinjam se 330 97.1 71 99.2 Ne strinjam se 32 98.4 3 99.7

Sploh se ne strinjam 38 100.0 2 100.0

Skupaj 2536 625

53

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.001). S pomembnostjo znanja matematike se strinja ve ina tretješolcev, 97% in etrtešolcev,99%. S to trditvijo pa se popolnoma strinja ve kot tri etrtine u encev osemletke in devetletke. Ve je strinjanje ponovno opazimo v devetletki.

Jaz mislim, da je pomembno, da imam dobre ocene pri matematiki.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 2028 83.1 522 83.8

Strinjam se 340 97.0 89 98.1

Ne strinjam se 46 98.9 8 99.4

Sploh se ne strinjam 27 100.0 4 100.0

Skupaj 2536 623

Razlika med skupinama ni statisti no pomembna. Podobno kot pri pomembnosti znanja matematike se, 97% tretješolcev in 98% etrtošolcev strinja s trditvijo, da je pomembno, da imajo dobre ocene, v obeh skupinah

pa se 83% popolnoma strinja, da je pomembno imeti dobre ocene pri matematiki. Naslednja preglednica navaja podatke o tem, koliko se zdi mamam tretješolcev pomem-bno, da imajo njihovi otroci dobre ocene glede na to, koliko se jim zdi pomembno, da znajo matematiko.

Povezava stališ a mame do znanja in ocen iz matematike

Moja mama misli, da je pomembno, da imam dobre ocene pri matematiki. Popolnoma se strinjam Strinjam se Ne strinjam

se Sploh se ne

strinajm Skupaj

Popolnoma se strinjam

V (%) Skupaj(%)

91.370.1

7.2.5.5

1.00.7

0.50.4

100.076.8

Strinjamse

V (%) Skupaj(%)

33.06.6

59.711.9

6.11.2

1.30.2

100.020.0

Ne strinjam se

V (%) Skupaj(%)

21.40.4

40.50.7

28.60.5

9.50.2

100.01.7

Sploh se ne strinjam

V (%) Skupaj(%)

28.60.4

11.40.2

14.30.2

45.70.7

100.01.5

Moj

a m

ama

misl

i, da

je

pom

embn

o, d

a zn

am m

atem

atik

o.

SkupajV (%)

Skupaj(%)77.577.5

18.318.3

2.72.7

1.51.5

100.0100.0

77.5% mam tretješolcev meni, da je zelo pomembno, da ima otrok dobre ocene in 77% jih meni, da je pomembno, da otrok zna matematiko. Izmed tistih mam, ki jim je pomembno, pa ne zelo, da otroci znajo matematiko, je tretjina takšnih, ki jim je zelo pomembno, da ima otrok dobre ocene. Izmed sicer niykega števila tistih mam, ki mislijo, da znanje ni pomembno, je ve kot 60% takšnih, ki menijo, da je pomembno, da ima otrok dobre ocene.

54

Strinjanje s trditvami o u enju naravoslovnega predmeta

Rad/a se u im naravoslovne predmete.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotki Število u encev Kumulativni odstotki

Popolnoma se strinjam 1127 45.9 327 51.5

Strinjam se 748 76.3 200 83.0

Ne strinjam se 264 87.1 61 92.6

Sploh se ne strinjam 317 100.0 47 100.0

Skupaj 2536 635

Med etrtošolci se 51.5% u encev popolnoma strinja s trditvijo, da se radi u ijonaravoslovne predmete, medtem ko je enakega mnenja 45.9% u encev v tretjem razredu. V etrtem razredu je odstotek u encev, ki se strinjajo s trditvijo, da imajo radi naravoslovne predmete, še vedno velik, 83% in zelo podoben odstotkom pri vprašanju o u enju matematike.

Pri naravoslovnem predmetu sem ponavadi dober/dobra.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1277 51.2 336 52.3

Strinjam se 962 89.8 255 92.1

Ne strinjam se 145 95.6 42 98.6

Sploh se ne strinjam 109 100.0 9 100.0

Skupaj 2536 642

V obeh skupinah se u enci podobno množi no popolnoma strinjajo oz. strinjajo, da so pri naravoslovnem predmetu ponavadi dobri.

Moja mama misli, da je zame pomembno, da znam naravoslovje.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1782 73.7 465 76.0

Strinjam se 535 95.9 125 96.4

Ne strinjam se 55 98.1 21 99.8

Sploh se ne strinjam 45 100.0 1 100.0

Skupaj 2536 612

Razlika med skupinama ni statisti no pomembna.

55

Delež u encev, ki menijo, da njihove mame mislijo, da je pomembno, da znajo naravoslovje, je skoraj enak v obeh skupinah. V obeh skupinah se ve kot 95% u encevstrinja s trditvijo, da mama misli, da je pomembno, da znajo naravoslovje, 74% u encev tretjega razreda in 76% u encev etrtega razreda pa se popolnoma strinja s to trditvijo.

Moja mama misli, da je zame pomembno, da imam dobre ocene pri naravoslovju.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1834 75.8 460 75.4

Strinjam se 486 95.8 116 94.4

Ne strinjam se 65 98.5 30 99.3

Sploh se ne strinjam 36 100.0 4 100.0

Skupaj 2536 610

Razlika med skupinama ni statisti no pomembna. V obeh skupinah se u enci podobno množi no strinjajo s trditvijo, da njihove mame mislijo, da je pomembno, da imajo dobre ocene pri naravoslovju. Popolnoma se s to trditvijo strinja tri etrtine u encev v etrtem in tretjem razredu. Odstotek tretješolcev in etrtošolcev, ki se s to trditvijo strinjajo, pa je nad 94%.

Ve ina mojih prijateljev misli, da je pomembno, da znam naravoslovje.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1402 58.8 378 61.9

Strinjam se 682 87.3 173 90.2

Ne strinjam se 181 94.9 46 97.7

Sploh se ne strinjam 121 100.0 14 100.0

Skupaj 2536 611

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.018). Delež u encev, ki menijo, da ve ina njihovih prijateljev misli, da je pomembno, da znajo naravoslovje, je ve ji v devetletni kot osemletni šoli. Med etrtošolci se s to trditvijo strinja 90% u encev, med tretješolci pa 87% u encev. V obeh skupinah pa se ve kot 58% u encev popolnoma strinja s to trditvijo.

56

Ve ina mojih prijateljev misli, da je pomembno imeti dobre ocene pri naravoslovju.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiPopolnoma se strinjam 1455 61.0 390 63.9

Strinjam se 647 88.1 165 91.0

Ne strinjam se 166 95.1 43 98.0

Sploh se ne strinjam 118 100.0 12 100.0

Skupaj 2536 610

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.016). Odstotki u encev, ki se strinjajo s trditvijo, da ve ina njihovih prijateljev misli, da je pomembno, da imajo dobre ocene pri naravoslovju, so skoraj enaki v obeh skupinah, 88% v osemletki in 91% v devetletki. Popolnoma pa se s to trditvijo strinja v etrtem razredu 64% in tretjem razredu približno 61% otrok. Ve je strinjanje s pomembnostjo ocen pri naravoslovju prihaja torej ponovno iz devetletke.

Povezava stališ mame do znanja in ocen iz naravoslovja

Moja mama misli, da je pomembno, da imam dobre ocene pri naravoslovju. Popolnoma se strinjam Strinjam se Ne strinjam

se Sploh se ne

strinajm Skupaj

Popolnoma se strinjam

V (%) Skupaj(%)

93.769.1

5.13.8

0.80.6

0.40.3

100.073.7

Strinjamse

V (%) Skupaj(%)

26.45.8

69.315.4

4.00.9

0.40.1

100.022.2

Ne strinjam se

V (%) Skupaj(%)

16.40.4

38.20.9

32.70.8

12.70.3

100.02.3

Sploh se ne strinjam

V (%) Skupaj(%)

18.20.3

9.10.2

27.30.5

45.50.8

100.01.8

Moj

a m

ama

misl

i, da

je

pom

embn

o, d

a zn

am n

arav

oslo

vje.

SkupajV (%)

Skupaj(%)75.675.6

20.220.2

2.72.7

1.51.5

100.0100.0

Podobno kot pri matematiki, je 76% mam popolnoma prepri anih, da je pomembno, da ima otrok dobre ocene pri naravoslovju in 74%, da zna naravoslovje. Izmed tistih, ki se samo strinjajo s pomembnostjo znanja, je ve kot etrtina takšnih, ki se popolnoma strinjajo s pomembnostjo dobrih ocen.

T-test pokaže, da se med seboj statisti no pomembno razlikujejo odgovori med 3 pari vprašanj o znanju in ocenah, med njimi dva, ki govorita o mnenjih prijateljev in eden, ki govori o stališ u u enca samega.

57

T test – izra un razlik med stališ i do znanja in stališ i do ocen

95%Interval zaupanja za razlikoPaired Samples Test

Razl

ika

v po

vpre

ju

Std.

Dev

.

Std.

nap

.

od do t Sig.

2-ta

iled

Mama misli, da je pomembno, da znam matematiko - Mama misli, da je pomembno imeti dobre ocene iz matematike.

-.02 .54 .01 -.04 .00 -1.89 .06

Mama misli, da je pomembno, da znam naravoslovje – Mama misli, da je pomembno imeti dobre ocene iz naravoslovja.

.01 .48 .01 -.01 .03 1.19 .23

Prijatelji mislijo, da je pomembno znati matematiko – Prijatelji mislijo, da je pomembno imeti dobre ocene iz matematike.

.02 .54 .01 .00 .04 1.99 .05

Prijatelji mislijo, da je pomembno znati naravoslovje – Prijatelji mislijo, da je pomembno imeti dobre ocene iz naravoslovja.

.03 .51 .01 .01 .04 2.79 .01

Jaz mislim, da je pomembno, da znam matematiko – Jaz mislim, da je pomembno imeti dobre ocene iz matematike.

-.01 .39 .01 -.03 .00 -2.07

.04

Jaz mislim, da je pomembno, da znam naravoslovje – Jaz mislim, da je pomembno imeti dobre ocene iz naravoslovja.

.00 .39 .01 -.01 .02 .28 .78

Test je izra unan na skupni populaciji u encev. Statisti no pomembno se med seboj razlikujejo strinjanja u encev s pari naslednjih izjav:

Prijatelji mislijo, da je pomembno znati matematiko IN Prijatelji mislijo, da je pomembno imeti dobre ocene iz matematike, kjer je strinjanje z izjavo o znanjumanjše kot z izjavo o oceni. Prijatelji mislijo, da je pomembno znati naravoslovje IN Prijatelji mislijo, da je pomembno imeti dobre ocene iz naravoslovja, kjer je strinjanje z izjavo o znanjuponovno manjše kot z izjavo o oceni.Jaz mislim, da je pomembno, da znam matematiko IN Jaz mislim, da je pomembno imeti dobre ocene iz matematike, kjer je strinjanje z izjavo o znanju ve je kot z izjavo o oceni.

58

Stališ a do znanja in u enja sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev

Sedmošolce osemletke, osmošolce in devetošolce devetletke smo vprašali o znanju, ocenah in pomembnosti matematike in naravoslovja v njihovem sedanjem in bodo emživljenju. Raziskati smo želeli doseganje nekaterih ciljev devetletne šole, predvsem premik k u enju zaradi znanja in potrebe po znanju, povezovanju u enja ve predmetov med seboj ter prepoznavanju pridobivanja uporabnega znanja za vsakdanje življenje na primer matematike in naravoslovja.

Stališ a do matematike

Pri matematiki sem ponavadi dober/dobra.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 741 24.6 124 21.8 109 23.6

Strinjam se 1466 73.2 312 76.8 239 75.5 Ne strinjam se 688 96.1 110 96.1 95 96.1 Sploh se ne strinjam 117 100.0 20 100.0 18 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik5. Za primerjavo ocen in ob utka o znanju, ki ga imajo u enci, navajamo najprej porazdelitev matemati nih ocen, nato pa preglednico povezav.

Porazdelitve ocen iz matematike ob koncu drugega trimese ja

Ocene iz matematike SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

1 3.5% 1.1% 1.3% 2 22.4% 17.0% 21.8% 3 27.6% 35.6% 31.8% 4 27.3% 28.2% 24.2% 5 19.2% 18.0% 20.9%

Manj kot dve tretjini tistih u encev, ki so bili ocenjeni z odli no oceno je popolnoma prepri anih v to, da so v matematiki dobri. Po razredih padajo deleži u encev, ki so ocenjeni z negativno oceno in menijo, da so v matematiki dobri. Nenavadno velik pa je delež u encev v devetletki, ki so ocenjeni z zadostno oceno, obenem pa se imajo za dobre v matematiki. Možnosti za pojasnitev sta vsaj dve. U enci lahko menijo, da se jim godi pri oceni krivica ali pa so sre ni, da niso ocenjeni negativno. Iz podatkov o tem ne moremo sklepati.

5 Analiza variance (statisti no pomembnih razlik) je v Prilogi 2.

59

Povezava ocen in prepri anja v svojo uspešnost pri matematiki

Pri matematiki sem ponavadi dober/dobra. OCENE IZ MATEMATIKE OB DRUGEM TROMESE JU

Popolnomase strinjam

Strinjamse

Nestrinjam se

Sploh se ne

strinjam1 3.0% 24.8% 49.5% 22.8% 2 5.7% 38.7% 48.3% 7.3% 3 13.0% 59.5% 24.9% 2.6% 4 27.8% 60.6% 10.6% .9% 5 63.6% 31.0% 3.0% 2.5% SE

DM

OŠO

LCI

Skupaj 24.8% 48.5% 22.8% 3.8% 1 16.7% 50.0% 33.3% 2 3.4% 53.4% 35.2% 8.0% 3 13.4% 61.5% 20.9% 4.3% 4 19.5% 65.8% 12.8% 2.0% 5 64.2% 31.6% 4.2% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 22.5% 55.4% 18.3% 3.8% 1 83.3% 16.7% 2 2.0% 49.0% 41.8% 7.1% 3 12.6% 58.7% 25.2% 3.5% 4 25.7% 61.5% 10.1% 2.8% 5 62.8% 36.2% 1.1%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 23.8% 51.8% 20.7% 3.8%

Mislim, da mi bo u enje matematike pomagalo pri vsakdanjem življenju.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou ence

v

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 1302 43.3 230 40.9 174 38.2 Strinjam se 1345 88.1 275 89.9 233 89.3 Ne strinjam se 246 96.3 35 96.1 35 96.9 Sploh se ne strinjam 110 100.0 20 100.0 14 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. V vseh treh skupinah se u enci podobno množi no strinjajo, da jim bo u enjematematike pomagalo v vsakdanjem življenju. Skoraj 90% u encev vseh skupin je prepri anih, da jim bo matematika pomagala v vsakdanjem življenju, torej matemati noznanje prepoznavajo za potrebno.

60

Matematiko potrebujem, da se lahko u im drugih šolskih predmetov.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 535 17.8 95 16.9 61 13.4 Strinjam se 1397 64.4 273 65.5 213 60.2 Ne strinjam se 824 91.9 147 91.6 147 92.5 Sploh se ne strinjam 243 100.0 45 100.0 34 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Skoraj dve tretjini sedmošolcev in osmošolcev menita, da matematiko potrebujejo za u enje drugih predmetov. Med devetošolci je takšnih u encev manj, le 60%. 4% do 5% manj kot v drugih dveh skupinah je tudi tistih devetošolcev, ki so popolnoma prepri ani, da matematiko potrebujejo tudi za druge predmete. Matematiko glede na prejšnje strinjanje z uporabnostjo v vsakdanjem življenju u enci redkeje prepoznavajo kot potrebno za u enje drugih predmetov v šoli. Še slabše je z željami po uporabi matematike v službi.

Rad/a bi imel/a službo, kjer bi uporabljal/a matematiko.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 163 5.5 33 5.9 20 4.4 Strinjam se 627 26.4 117 26.7 102 26.8 Ne strinjam se 1188 66.2 219 65.7 192 69.0 Sploh se ne strinjam 1009 100.0 191 100.0 144 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Med željami, da bi v službi uporabljali matematiko, med skupinami ni razlik, v splošnem pa je delež tistih, ki bi jo radi uporabljali, le malce ve ji kot etrtina u encev. eprav so u enci množi no prepri ani, da jim bo matematika pomagala v vsakdanjem življenju, pa njene pomo i ne bi radi potrebovali v svojem poklicu. Rezultati bi lahko nakazovali, da u enci premalo vedo, kje vse v odraslem poklicnem življenju ljudje potrebujejo in uporabljajo matematiko, kar nakazuje pogostost povezovanja matemati nega znanja z vsakdanjimi situacijami pri pouku.

61

Kar smo se nau ili pri matematiki, povezujemo z vsakdanjim življenjem

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 606 20.3 138 24.6 70 15.4

Strinjam se 644 41.9 115 45.2 92 35.5 Ne strinjam se 1349 87.2 248 89.5 226 85.1 Sploh se ne strinjam 380 100.0 57 100.0 68 100.0 Skupaj 3041 572 462

Razlika med devetim in sedmim razredom je statisti no pomembna in razlika med devetim in osmim razredom je statisti no pomembna.

Po poro ilih u encev imajo pri pouku najve krat priložnost za povezovanje znanja matematike z realnimi situacijami osmošolci v devetletki, pa še med njimi to po ne pri ve ini ur le etrtina. Sledijo jim sedmošolci osemletke. V vseh skupinah ima manj od polovice u encev priložnost povezovati matematiko z vsakdanjostjo vsaj pri polovici ur, v devetem razredu pa le malo ve kot tretjina. Polovica devetošolcev matematiko povezuje z vsakdanjim svetom le v asih in 15% sploh nikoli. Nizki deleži u encev, ki prepoznavajo povezovanje matematike z vsakdanjostjo ne pomenijo nujno, da u itelji v razredih tega ne poskušajo, vendar bi lahko kazali na to, da vsakdanjost u encem pomeni nekaj drugega kot u iteljem.

Stališ a do biologije

Pri biologiji sem ponavadi dober/dobra.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 1143 38.1 166 29.2 127 27.6

Strinjam se 1449 86.3 282 78.7 240 79.8 Ne strinjam se 337 97.5 92 94.9 85 98.3 Sploh se ne strinjam 73 100.0 27 100.0 8 100.0 Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med osmim in sedmim razredom, ter med devetim in sedmim razredom. Sedmošolci so bolj samozavestni glede svoje uspešnosti pri biologiji kot u enci v devetletki.

Ocene iz biologije SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

1 1.3% 1.3% .4% 2 12.4% 12.6% 16.3% 3 25.4% 25.9% 24.0% 4 31.2% 27.3% 31.7% 5 29.7% 33.0% 27.5%

62

Povezava ocen in prepri anja v svojo uspešnost pri biologiji

Pri biologiji sem ponavadi dober/dobra. OCENE IZ BIOLOGIJE OB DRUGEM TROMESE JU

Popolnomase strinjam

Strinjamse

Nestrinjam se

Sploh se ne

strinjamSkupaj

1 7.9% 34.2% 34.2% 23.7% 100.0%

2 11.2% 50.6% 32.3% 5.9% 100.0%

3 23.5% 58.5% 15.8% 2.3% 100.0%

4 39.7% 52.7% 6.3% 1.3% 100.0%

5 62.1% 33.8% 2.7% 1.4% 100.0%

SED

MO

ŠOLC

I

Skupaj 38.4% 48.0% 11.2% 2.4% 100.0%

1 14.3% 28.6% 42.9% 14.3% 100.0%

2 2.9% 43.5% 37.7% 15.9% 100.0%

3 12.7% 57.0% 24.6% 5.6% 100.0%

4 25.3% 64.0% 9.3% 1.3% 100.0%

5 58.9% 36.1% 3.3% 1.7% 100.0% OSM

OŠO

LCI

Skupaj 30.1% 50.0% 15.3% 4.6% 100.0%

1 50.0% 50.0% 100.0%

2 2.7% 37.8% 54.1% 5.4% 100.0%

3 12.0% 63.9% 23.1% .9% 100.0%

4 25.0% 61.8% 12.5% .7% 100.0%

5 60.0% 38.4% .8% .8% 100.0%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 27.8% 51.7% 18.8% 1.8% 100.0%

Iz povezav med ocenami in mnenjem o lastni uspešnosti lahko vidimo, da je med sedmošolci, ki so ocenjeni zadostno, 60% takih, ki o sebi menijo, da so v biologiji dobri. Med devetletkarji je takšnih malo manj, vendar ve kot 40%.

Mislim, da mi bo u enje biologije pomagalo pri vsakdanjem življenju.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 859 28.4 146 25.6 124 26.9

Strinjam se 1510 78.4 291 76.7 236 78.1 Ne strinjam se 514 95.5 91 92.6 82 95.9 Sploh se ne strinjam 136 100.0 40 100.0 19 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. V splošnem je ve kot ¾ u encevprepri anih, da jim bo znanje biologije v pomo v vsakdanjem življenju.

63

Biologijo potrebujem, da se lahko u im drugih šolskih predmetov.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 214 7.1 44 7.7 24 5.2

Strinjam se 832 34.7 189 40.9 118 30.8 Ne strinjam se 1532 85.5 246 84.2 257 86.6 Sploh se ne strinjam 436 100.0 88 100.0 62 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Znanje biologije po teh podatkih sode ni pretirano potrebno za u enje drugih predmetov. Da biologijo potrebujejo pri drugih predmetih, meni manj kot tretjina devetošolcev, približno tretjina sedmošolcev in 40% osmošolcev. Podatki o pogostosti umeš anja biološkega znanja v realno življenje pri pouku delno razložijo takšne odgovore otrok.

Kar smo se nau ili pri biologiji, pri pouku povezujemo z vsakdanjim življenjem.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 768 25.7 141 24.9 85 18.5

Strinjam se 782 51.8 171 55.1 145 50.1 Ne strinjam se 1224 92.8 194 89.4 188 91.1 Sploh se ne strinjam 215 100.0 58 100.0 41 100.0 Skupaj 2989 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. U enje biologije povežejo z realnim življenjem vsako u no uro le pri etrtini u encev sedmega in osmega razreda in manj kot petini devetošolcev. e opazujemo deleže u encev, ki biologijo povezujejo z vsakdanjostjo vsaj pri polovici ur, izstopajo osmošolci s 5% ve jim deležem kot ostali dve skupini, še vedno pa so deleži u encev le malo nad polovico. Glede na to, da biologija ni tako abstrakten predmet kot matematika, so ti podatki precej nenavadni.

Stališ a do kemije

Pri kemiji sem ponavadi dober/dobra.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 814 27.1 128 22.7 83 18.2

Strinjam se 1402 73.9 277 71.8 180 57.5 Ne strinjam se 605 94.1 126 94.1 141 88.4 Sploh se ne strinjam 177 100.0 31 100.0 53 100.0 Skupaj 3041 572 462

64

Med devetim in sedmim razredom je razlika statisti no pomembna. Razlika je statisti nopomembna tudi med devetim in osmim razredom. O svoji uspešnosti pri kemiji imajo devetošolci mnogo slabše mnenje kot leto dni mlajši u enci v drugih dveh skupinah. Vekot 40% jih meni, da v kemiji niso dobri in od tega jih je 12% prepri anih, da v kemiji sploh niso dobri. Med ostalimi sodelujo imi u enci je takšnih manj kot 6%.

Porazdelitev ocen pri kemiji kaže najslabše ocene v devetem razredu, kjer je najmanj odli nih in prav dobrih u encev. Mnogo ve kot drugje je zadostnih ocen, skoraj dvakrat ve kot v osmem razredu, kar pa je verjetno povezano s tem, da so to ocene za predzadnje ocenjevalno obdobje v zaklju nem razredu osnovne šole.

Ocene iz kemije SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

1 2.7% .5% 2.0% 2 17.2% 14.5% 27.9% 3 23.5% 26.0% 23.7% 4 28.6% 31.5% 22.6% 5 28.0% 27.5% 23.7%

Primerjava med ocenami in mnenjem u encev o tem, koliko so dobri v kemiji, v devetem in sedmem razredu pokaže, da tretjina nezadostno ocenjenih otrok meni, da so v kemiji vseeno dobri. e primerjamo kemijo z biologijo in matematiko, so pri kemiji odli ni bolj prepri ani v svoje znanje, saj jih preko 90% priznava, da so res dobri.

Povezava ocen in prepri anja v svojo uspešnost pri kemiji

Pri kemiji sem ponavadi dober/dobra. OCENE IZ KEMIJE OB DRUGEM TROMESE JU

Popolnomase strinjam

Strinjamse

Nestrinjam se

Sploh se ne strinjam Skupaj

1 3.8% 30.8% 33.3% 32.1% 100.0%

2 8.8% 33.5% 42.7% 15.0% 100.0%

3 15.5% 52.6% 26.7% 5.3% 100.0%

4 23.9% 58.5% 15.2% 2.4% 100.0%

5 54.9% 40.0% 3.9% 1.2% 100.0%

SED

MO

ŠOLC

I

Skupaj 27.6% 46.8% 19.9% 5.7% 100.0%

1 66.7% 33.3% 100.0%

2 5.3% 38.2% 42.1% 14.5% 100.0%

3 9.3% 50.7% 33.6% 6.4% 100.0%

4 21.1% 59.1% 18.1% 1.8% 100.0%

5 48.3% 46.3% 3.4% 2.0% 100.0%OSM

OŠO

LCI

Skupaj 23.2% 50.1% 21.7% 5.0% 100.0%

1 33.3% 22.2% 44.4% 100.0%

2 1.6% 15.9% 56.3% 26.2% 100.0%

3 4.7% 44.9% 42.1% 8.4% 100.0%

4 15.7% 62.7% 17.6% 3.9% 100.0%

5 52.3% 43.9% 2.8% .9% 100.0%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 18.2% 39.7% 30.8% 11.3% 100.0%

65

Mislim, da mi bo u enje kemije pomagalo pri vsakdanjem življenju.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 639 21.2 108 19.0 55 12.0

Strinjam se 1280 63.8 262 65.1 174 50.0 Ne strinjam se 823 91.1 142 90.1 160 84.9 Sploh se ne strinjam 266 100.0 54 100.0 69 100.0 Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom.Devetošolci tudi o uporabnosti kemije v vsakdanjem življenju mislijo druga e kot mlajši u enci. Le 12% jih je popolnoma prepri anih, da je kemija uporabna in skupaj jih polovica meni, da kemija ni uporabna, od tega 15%, da sploh ni uporabna v vsakdanjem življenju. V ostalih dveh skupinah se z neuporabnostjo kemije strinja malo ve kot tretjina u encev, v popolno neuporabnost pa verjame manj kot 10% u encev in u enk.

Kemijo potrebujem, da se lahko u im drugih šolskih predmetov.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 258 8.6 53 9.4 22 4.8

Strinjam se 926 39.5 184 41.9 105 27.7 Ne strinjam se 1386 85.7 244 85.0 232 78.4 Sploh se ne strinjam 428 100.0 83 100.0 99 100.0 Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom.Kemijo glede na podatke v tabeli najmanj potrebujejo devetošolci (le 28% od vseh), najbolj pa osmošolci v devetletki, eprav jih še vedno manj kot polovica meni, da je kemija potrebna za u enje drugih predmetov. Med devetošolci je najve ji tudi delež tistih u encev, ki sploh ne potrebujejo kemije za u enje drugih predmetov, 21%, medtem ko je delež takšnih u encev v drugih dveh skupinah manjši od 15%.

66

Stališ a do fizike

Pri fiziki sem ponavadi dober/a.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 622 20.7 99 17.5 90 19.5

Strinjam se 1280 63.4 235 59.1 216 66.4 Ne strinjam se 852 91.8 173 89.7 117 91.8 Sploh se ne strinjam 245 100.0 56 100.0 38 100.0 Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med osmim in sedmim razredom. Fizika je uspešen predmet, saj je svojo uspešnost pri fiziki kot dobro ozna ilo 60% ali veu encev v vseh treh skupinah. Z uspehom so najbolj zadovoljni devetošolci, sledijo jim sedmošolci. Osmošolci so najbolj kriti ni. Najve ja razlika med skupinami je v deležu u encev, ki so popolnoma prepri ani, da so dobri v fiziki in jih je med osmošolci manj kot v drugih dveh razredih.

Ocene iz fizike SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

1 3.4% .9% 1.8% 2 21.3% 19.7% 20.5% 3 27.8% 26.9% 21.6% 4 27.3% 29.5% 30.7% 5 20.2% 22.9% 25.4%

V naslednji preglednici so zgornji podatki prikazani povezano. Med u enci, ki so bili ocenjeni z negativno oceno, jih je v vseh treh razredih precej, ki se imajo sicer za dobre v fiziki. Zanimivo je, da deleži u encev, ki mislijo, da so ponavadi v fiziki dobri, rastejo od sedmega do devetega razreda, od petine na etrtino u encev. Veliko manjši so deleži odli no ocenjenih otrok, ki menijo, da niso dobri, pod 10%.

67

Povezava med oceno in prepri anjem o lastni uspešnosti pri fiziki PRI FIZIKI SEM PONAVADI DOBER/DOBRA.

OCENE IZ FIZIKE OB DRUGEM TROMESE JU

Popolnomase strinjam

Strinjamse

Nestrinjam se

Sploh se ne strinjam Skupaj

1 3.1% 14.6% 49.0% 33.3% 100.0%

2 8.4% 30.5% 45.0% 16.1% 100.0%

3 12.6% 43.0% 37.1% 7.3% 100.0%

4 18.3% 57.1% 20.7% 3.9% 100.0%

5 51.8% 40.8% 5.4% 2.0% 100.0%

SED

MO

ŠOLC

I

Skupaj 20.9% 42.8% 28.3% 8.0% 100.0%

1 20.0% 60.0% 20.0% 100.0%

2 9.7% 28.2% 45.6% 16.5% 100.0%

3 8.3% 37.5% 42.4% 11.8% 100.0%

4 14.4% 49.4% 26.9% 9.4% 100.0%

5 38.7% 50.8% 8.1% 2.4% 100.0%OSM

OŠO

LCI

Skupaj 17.4% 42.2% 30.6% 9.9% 100.0%

1 12.5% 12.5% 25.0% 50.0% 100.0%

2 4.3% 17.4% 57.6% 20.7% 100.0%

3 8.2% 56.1% 28.6% 7.1% 100.0%

4 15.1% 63.3% 18.0% 3.6% 100.0%

5 47.8% 43.5% 7.0% 1.7% 100.0%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 19.7% 46.5% 25.7% 8.2% 100.0%

Mislim, da mi bo u enje fizike pomagalo pri vsakdanjem življenju.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 686 22.8 102 18.1 75 16.3

Strinjam se 1324 66.8 275 66.8 221 64.2 Ne strinjam se 661 88.8 115 87.2 113 88.7 Sploh se ne strinjam 335 100.0 70 100.0 52 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Fizika je še naprej uspešen predmet, saj je skoraj dve tretjini u encev prepri anih, da jim u enje fizike pomaga pri vsakdanjem življenju. Razlike med razredi so majhne. Deleži u encev, ki se popolnoma strinjajo z uporabnostjo fizike padejo od sedmošolcev do devetošolcev za 6%.

Fiziko potrebujem, da se lahko u im drugih šolskih predmetov. SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 346 11.5 56 9.9 35 7.6

Strinjam se 1017 45.4 182 42.2 144 38.9 Ne strinjam se 1177 84.6 237 84.4 212 85.0 Sploh se ne strinjam 461 100.0 87 100.0 69 100.0 Skupaj 3041 572 462

68

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Strinjanje s potrebnostjo fizike za u enje drugih predmetov se manjša od sedmošolcev (45%) preko osmošolcev (42%) do devetošolcev (39%). Tistih, ki so popolnoma prepri ani v potrebnost fizike za ostalo u enje, je med devetošolci manj kot 8%, med sedmošolci v osemletki pa malo nad 11%. Deleži u encev, ki so popolnoma prepri ani v nepotrebnost fizike za u enje drugih predmetov so precej veliki in skoraj enaki v vseh treh skupinah, okoli 15%.

Kar smo se nau ili pri fiziki, povezujemo z vsakdanjim življenjem

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 569 19.1 141 24.9 85 18.5

Strinjam se 725 43.5 171 55.1 145 50.1 Ne strinjam se 1309 87.4 194 89.4 188 91.1 Sploh se ne strinjam 373 100.0 58 100.0 41 100.0 Skupaj 2976 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Najve ji delež u encev, ki vsaj v asih povežejo fizikalno znanje z vsakdanjim življenjem, je med devetošolci, 91%. Med osmošolci pa je najve ji delež tistih, ki to v šoli po noredno, vsako ali vsaj vsako drugo uro, eprav je v vseh skupinah takšnih le okoli polovica u encev. Le petina devetošolcev in sedmošolcev ter etrtina osmošolcev povezuje znanje fizike z vsakdanjostjo redno pri vsaki u ni uri fizike.

Zaklju ek

Razkorak med otrokovo oceno in njegovim prepoznavanjem znanja skozi stališ e trditve »dober sem« je sorazmerno velik, kar kaže na to, da je povratna informacija otroku o njegovem znanju s pomo jo ocen pomanjkljiva. Izkazalo se je tudi, da otroci menijo, ne glede na to ali so prepri ani da jim bo nek predmet pomagal v vsakdanjem življenju ali ne, znanja tega predmeta ne bodo potrebovali v svojem poklicu. Rezultati bi lahko nakazovali, da u enci na tej stopnji še ne vedo dobro, kakšno znanje se potrebuje v poklicnem življenju in da u enci ne prepoznavajo povezovanja znanja naravoslovnih predmetov z vsakdanjostjo.

V splošnem je razkorak med oceno in lastnim mnenjem o znanju presenetljivo velik in bo zahteval nadaljne raziskovanje vzrokov tako za porazdelitev ocen kot za ugotavljanje, kaj u encem pomeni biti dober.

Otroci znanja iz razlilnih predmetov še vedno ne povezujejo med seboj, pa tudi v šoli ne prepoznavajo ali pa ne doživijo povezovanja znanja predmeta z vsakdanjim življenjem, kar bi jih po eni strani motiviralo za doseganje ve jega znanja, po drugi strani pa bi jim tudi pomagalo ugotoviti, kje vse bi kasneje v poklicu to znanje lahko uporabili. Skrb vzbuja predvsem zanimanje za naravoslovje in dejstvo, da sta v splošnem interes ter povezovanje znanja med predmeti in z vsakdanjostjo v devetletki nižja kot v osemletki.

69

MOJA ŠOLA

Šola je lahko bolj ali manj vzpodbudno okolje za u en evo delo. Predpostavljamo, da nastajajo razlike med devetletno in osemletno šolo tudi na tem podro ju, zato smo ob podatkih o tem, kako se u enci u ijo, zbrali tudi informacije o tem, koliko podpore utijo, da nudi u encem njihova šola kot celota.

Stališ a tretješolcev in etrtošolcev do šole

Rad/a sem v šoli.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 1245 49.9 359 55.9 Strinjam se 708 78.3 182 84.3 Ne strinjam se 202 86.4 39 90.3 Sploh se ne strinjam 339 100.0 62 100.0 Skupaj 2536 642

Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.001). U enci teh razredov so precej radi v šoli, le okoli petina jih pravi, da v šoli niso radi. eopazujemo deleža u encev, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo, da so radi v šoli, in deleža u encev, ki se strinjajo s trditvijo, da so radi v šoli, izstopajo v obeh primerih etrtošolci s 6% ve jim deležem kot tretješolci.

Mislim, da se u enke in u enci na naši šoli trudijo, da dajo vse od sebe.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 1540 61.9 418 65.8 Strinjam se 614 86.5 143 88.3 Ne strinjam se 211 95.0 49 96.1 Sploh se ne strinjam 124 100.0 25 100.0 Skupaj 1536 635

Deleža u encev, ki menijo, da se u enci njihove šole trudijo po najboljših mo eh, sta velika. Med etrtošolci je 88% u encev, ki se z izjavo strinjajo, od tega se jih 66% z njo popolnoma strinja, medtem ko sta ta odstotka v tretjem razredu 86.5% in 62%. Razlike med razredoma niso statisti no pomembne.

70

Mislim, da u iteljice in u itelji na naši šoli skrbijo za u enke in u ence.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Popolnoma se strinjam 1914 77.0 512 80.3 Strinjam se 410 93.5 94 95.0 Ne strinjam se 76 96.5 16 97.5 Sploh se ne strinjam 86 100.0 16 100.0 Skupaj 2536 638

V splošnem je tistih, ki so pritrdili izjavi, da u itelji skrbijo za u ence, ve kot 90% tako v tretjem kot v etrtem razredu. Zelo velika sta deleža otrok, ki so popolnoma prepri ani,da u itelji skrbijo zanje, ve ja od ¾.

Mislim, da si u iteljice in u itelji na naši šoli želijo, da u enke in u enci damo vse od sebe.

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Popolnoma se strinjam 2120 84.7 537 84.0 Strinjam se 265 95.3 74 95.6 Ne strinjam se 45 97.1 14 97.8 Sploh se ne strinjam 72 100.0 14 100.0 Skupaj 2536 639

Z izjavo se v obeh skupinah strinja približno enak, zelo visok delež u encev, nad 95%. Med njimi je v obeh skupinah 84% u encev, ki so v to, da u itelji želijo prizadevne u ence, popolnoma prepri ani.

Stališ a sedmošolcev osemletke ter osmošolcev in devetošolcev devetletke do šole

Rad/a sem v šoli.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 349 11.6 74 13.1 54 11.7 Strinjam se 1184 50.9 244 56.1 199 55.0

Ne strinjam se 735 75.3 131 79.2 136 84.6

Sploh se ne strinjam 742 100.0 116 100.0 71 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med devetim in sedmim razredom je razlika statisti no pomembna.

71

U enci devetega razreda so v šoli raje kot sedmošolci. Sicer je le malo ve kot polovica u encev rekla, da so radi v šoli. etrtina sedmošolcev sploh ni rada v šoli. V devetletki je takšnih okoli petine.

Mislim, da se u enke in u enci na naši šoli trudijo, da dajo vse od sebe.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 388 12.9 88 15.6 64 14.0 Strinjam se 1098 49.5 216 53.8 184 54.3 Ne strinjam se 1091 85.8 191 87.6 167 90.8 Sploh se ne strinjam 425 100.0 68 100.0 42 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med devetim in sedmim razredom je razlika statisti no pomembna. Deleži u encev, ki menijo, da se u enci njihove šole trudijo po najboljših mo eh, so ve jiv devetem kot v sedmem razredu. Med sedmošolci jih je ve kot polovica takšnih, ki mislijo, da u enci ne dajo vsega od sebe in med njimi skoraj 15% takih, ki so popolnoma prepri ani, da u enci njihove šole niso prizadevni. Med u enci devetega razreda je takšnih manj kot 10%, manj kot tistih, ki so popolnoma prepri ani v to, da se u enci njihove šole trudijo kar se da (14%).

Mislim, da se u iteljice in u itelji na naši šoli ukvarjajo z vsako u enko in u encem.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Številou encev

Kumulativniodstotki

Popolnoma se strinjam 397 13.3 84 14.9 51 11.1 Strinjam se 1095 49.8 231 55.9 182 50.9 Ne strinjam se 985 82.7 152 82.8 164 86.7 Sploh se ne strinjam 518 100.0 95 100.0 61 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Mnenje o individualni obravnavi u encev kaže, da približno polovica u encev misli, da so u enci osebno obravnavani, polovica pa, da niso. Takšnih, ki so ozna ili, da trditev sploh ne velja za njihovo šolo, je med devetošolci osmina, med sedmošolci pa šestina.

72

Mislim, da se u iteljice in u itelji na naši šoli želijo, da u enci in u enke damo vse od sebe.

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotki Število

u encevKumulativni

odstotki Število

u encev Kumulativni

odstotki Popolnoma se strinjam 1138 37.9 238 42.0 162 35.3

Strinjam se 1365 83.3 238 84.0 222 83.7 Ne strinjam se 289 92.9 50 92.8 47 93.9 Sploh se ne strinjam 212 100.0 39 100.0 28 100.0 Skupaj 3041 572 462

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik. Z izjavo se strinja v vseh treh skupinah približno enak, zelo visok delež u encev, nad 83%. Med njimi jih je skoraj polovica popolnoma prepri anih, da si u itelji želijo prizadevne u ence.

Zaklju ek

Tretješolci in etrtošolci skozi stališ a do šole izražajo, da so najbolj prepri ani v visoka pri akovanja u iteljev, ki mu sledi prepri anje v u iteljevo skrb za svoje u ence. O u encih so malo manj kot o skrbi u iteljev prepri ani, da dajo vse od sebe, najmanj pa se strinjajo z izjavo, da so radi v šoli.

Med u enci višjih razredov je vzorec stališ do šole precej druga en, kot med mlajšimi u enci. Le polovica jih je radih v šoli, prav tako jih le polovica meni, da se u enci za šolo trudijo, polovica se jih tudi strinja s tem, da se u itelji z njimi individualno ukvarjajo. Izrazito izstopajo visoka pri akovanja u iteljev do otrokove prizadevnosti, ki jih zaznava ve kot 4/5 otrok. Pozorni moramo biti, da izjave ne posplošimo na pri akovanjeu iteljev do znanja otrok. Strinjanje z izjavo... u itelji želijo, da damo vse od sebe pomeni le u iteljevo pri akovanje do otrokovega dela v šoli in za šolo in ne govori o rezultatih njegovega dela.

Med devetletko in osemletko je na višji ravni manj razlik kot med mlajšimi u enci.

73

DELO ZA ŠOLO

Dosedanje raziskave asa6, ki ga u enci porabijo za delo za šolo v asu, ko niso pri pouku, so pokazale, da po asu za šolsko delo slovenski u enci izmed svojih vrstnikov v drugih državah ne izstopajo. V Sloveniji je število ur, ki jih u enci porabijo za pouk na leto nižje od ve ine drugih držav in tako je skupaj as, ki ga u enci preživijo pri pouku in za u enje, krajši kot v drugih državah.

Raziskave so pokazale tudi, da je o tem, koliko asa mlajši u enci porabijo za šolo, težko pridobiti zanesljive informacije. Predvsem mlajši u enci ne zmorejo presojati, koliko ur so se u ili prejšnji dan, kaj šele, da bi lahko ocenili porabljen as za u enje na teden. Tudi pri starejših je bolje lo iti konec tedna od delovnih dni.

Poseben problem so razli ne dodatne oblike pouka, ki jih obiskujejo nekateri u enci, med njimi eni redno, eni pa le ob asno. Primer so inštrukcije, dodatni in dopolnilni pouk, ob asno u enje z drugo poznano odraslo osebo, ki ni pla an inštruktor (stric, prijatelj od staršev...). O tem smo v naši raziskavio spraševali u ence z množico razli nih vprašanj, da bi na koncu dobili im bolj zanesljivo sliko o u enju in pomo i, ki jo imajo u enci pri njem. Poskušali smo lo iti med u enjem ob pomo i drugega glede na to, kdo je ta druga oseba (starši, inštruktor, bratje in sestre, prijatelji) in glede na to, kakšne vrste dodatnega u enja je otrok deležen (dopolnilni ali dodatni pouk v šoli, pomo pri nalogah, pomo pri u enju iz u benika...) Glede na to, da je raziskava imela poudarek na sodelovanju staršev, smo natan neje vprašali, kako otrokom pomagajo starši. Sledijo rezultati analiz odgovorov otrok na vprašanja o delu za šolo.

Pomo pri delu za šolo tretješolcev in etrtošolcev

Kako pogosto imaš po šoli dodatne u ne ure iz matematike (dopolnilni pouk, ali te u i druga odrasla oseba)?

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiVsak dan ali skoraj vsak dan 294 12.6 85 14.4

Enkrat ali dvakrat teden 402 29.7 77 27.4

V asih 632 56.7 131 49.5

Nikoli ali skoraj nikoli 1013 100.0 299 100.0

Skupaj 2536 592

Rezultati so presenetljivi. Dodatne ure iz matematike ima po šoli vsaj 50% u encev v etrtem razredu in 57% u encev v tretjem razredu. Malo ve kot etrtina u encev v obeh

skupinah pa ima po šoli dodatne u ne ure enkrat ali dvakrat na teden, ve kot osmina otrok pa vsak dan. Sklepamo lahko, da so otroci vprašanje razumeli na razli ne na ine in da so za dodatne u ne ure šteli tudi pomo staršev pri doma i nalogi. Vseeno ostaja

6 TIMSS 99, Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja

74

dejstvo, da se s 30% otrok redno nekdo po šoli u i matematiko vsaj enkrat na teden in da razlik med devetletko in osemletko ni.

Kako pogosto imaš po šoli dodatne u ne ure iz naravoslovja (dopolnilni pouk, ali te u i druga odrasla oseba)?

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiVsak dan ali skoraj vsa dan 188 8.0 51 8.5

Enkrat ali dvakrat teden 314 21.4 78 21.5

V asih 572 45.9 125 42.3

Nikoli ali skoraj nikoli 1268 100.0 347 100.0

Skupaj 2536 601

Ponovno so rezultati nad našimi pri akovani. Dodatne ure iz naravoslovja ima po šoli vsaj v asih 42% u encev v etrtem razredu in 46% u encev v tretjem razredu. Petina u encev v obeh skupinah ima po šoli redne dodatne u ne ure, enkrat na teden ali pogosteje. Ker je naravoslovja na urniku manj kot matematike, so tudi deleži tistih, ki imajo dodatne u ene ure vsak dan, primerno manjši.

V naslednjih vprašanjih za mlajšo populacijo u encev nismo lo evali med u enjem za posamezne predmete, saj ga otroci težko lo ijo, nas pa je v splošnem zanimala pomostaršev otroku pri delu za šolo v celoti.

Kako pogosto ti pri delu za šolo pomagajo starši?

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiVsak dan 682 29.0 149 25.3 Dvakrat ali trikrat na teden 941 69.0 254 68.5

Samo ob sobotah in nedeljah 727 100.0 185 100.0

Skupaj 2536 588

Razlika med skupinama ni statisti no pomembna. Dvakrat ali trikrat na teden starši pomagajo ve kot 68% u encev, tako tretješolcem kot etrtošolcem. Vsak dan pa pomo staršev pri delu za šolo potrebuje etrtina etrtošolcev

in skoraj 30% tretješolcev. Odstotki so zelo visoki, e pomislimo, da govorijo neposredno o pomo i staršev pri delu in ne o seznanjanju staršev s tem, kaj in kako otrok po ne v šoli. O tem govori naslednje vprašanje.

75

Kako pri delu za šolo sodelujejo starši?

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki

Med tednom pogosto preve-rijo, kaj smo delali v šoli. 1956 80.8 482 79.5

V soboto ali nedeljo preverijo, kaj smo delali v šoli pretekli teden.

1341 56.6 371 61.4

Pregledajo moje doma enaloge. 2004 83.8 527 86.5

Pomagajo mi pri izdelavi plakatov za šolo. 1923 80.8 467 77.7

Pomagajo mi, da se nau im snov iz u benika. 1933 81.1 454 75.3

To, kar se moram nau iti,poiš emo še v drugih knjigah, revijah, na internetu ...

1720 72.2 410 68.0

Pri trditvi, da starši v soboto in nedeljo preverijo, kaj je njihov otrok delal v šoli, je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.032), ve krat starši preverjajo devetletkarje. Rezultat je verjetno tudi posledica druga ne organizacije dela v devetletki, med katero spada v mnogih šolah tudi puš anje šolskih torb ez teden v šoli in njihovo odnašanje domov ob petkih.

Za devetletno šolo vzpodbuden rezultat pa je statisti no pomembno nižji odstotek otrok v etrtem razredu, ki jim starši pomagajo, da se nau ijo snov iz u benika (sig. 0.001). Deleža tretješolcev in etrtošolcev sta 81% in 75%, kar pa je absolutno gledano zelo veliko.

Tudi pri trditvi, da starši pomagajo otroku, da poiš e snov, ki se jo mora nau iti, še v drugih knjigah, revijah, na internetu, je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.041). Delež tretješolcev, ki jim starši pomagajo iskati informacije je 72%, delež etrtošolcev pa 68%, kar sta ponovno zelo visoka odstotka.

Najve u encev, tako tretjega kot tudi etrtega razreda, se strinja s trditvijo, da jim starši pri delu za šolo najve krat pomagajo tako, da preverijo njihove doma e naloge. V tretjem razredu je takih u encev 84% v etrtem pa 86%. Deleži u encev, ki poro ajo, da starši med tednom pogosto preverijo, kaj so delali v šoli, jim pomagajo pri izdelavi plakatov za šolo ali jim pomagajo, da se nau ijo snov iz u benika, so vsi zelo visoki, nad 80%.

Prve tri trditve se nanašajo na seznanjanje staršev z delom svojega otroka za in v šoli. Visoki odstotki otrok, katerih starši se zanimajo za delo svojih otrok, so vzpodbudni. Manj vzpodbudni so visoki deleži otrok, ki jim starši neposredno pomagajo pri u enju ali delu za šolo, npr. pri plakatih in pri u enju iz u benikov. Izdelava plakatov je pogosta oblika dela v sodobni šoli, ki bi bila še posebej dragocena, ko bi otrok delo opravil samostojno. Odgovori na naše vprašanje pa nakazujejo, da plakati ve inoma niso samostojno delo otrok. Množi no u enje iz u benikov s pomo jo staršev kaže na to, da se otrok iz u benikov ne more nau iti sam – to pa že odpira vprašanje o ustreznosti u benikov. Pozitivno je, da se kaže vsaj padajo trend od osemletke na devetletko.

76

Pomo pri delu za šolo sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev

Populacijo višjih razredov smo o delu za šolo vprašali natan neje. Želeli smo ugotoviti, kakšno je stanje z inštrukcijami, predvsem smo natan neje vprašali po asu, ki ga u enci porabijo za u enje med tednom in vikendom. Med natan nim vprašanjem o urah u enja za vsak dan in možnostjo ve jih napak in manjkajo ih odgovorov zaradi vprašanja, ki zahteva precejšen miselni napor (spomniti se za en teden nazaj, koliko asa sem vsak dan po el dolo eno stvar) smo se odlo ili za splošnejše vprašanje o skupnem številu ur za delo za šolo v delovnem delu tedna in ob koncu tedna, za katerega glede na opazovanje u encev med odgovarjanjem in statisti nimi izra uni odgovorov lahko sklepamo, da so odgovori sorazmerno realni.

Kako pogosto imaš dopolnilni pouk oziroma inštruktorja za matematiko v tem šolskem letu?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 118 4.0 18 3.3 3 0.7

Enkrat ali dvakrat na teden 559 23.0 61 14.3 32 7.6

V asih 638 44.6 99 32.2 76 24.2 Nikoli ali skoraj nikoli 1631 100.0 372 100.0 347 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med vsemi tremi kombinacijami razredov, med devetim in sedmim, osmim in sedmim, ter devetim in osmim razredom. Dale najvedopolnilnega pouka in inštrukcij iz matematike obiskujejo sedmošolci v osemletki, najmanj pa devetošolci v devetletki. Med prvimi jih gre k dopolnilnemu pouku ali k inštrukcijam vsaj v asih 45%, med zadnjimi pa samo etrtina. Osmošolci devetletke so v sredini, med njimi jih tretjina prisostvuje dopolnilnemu pouku ali ima inštrukcije vsaj v asih.

Kako pogosto imaš dopolnilni pouk ali inštruktorja za biologijo v tem šolskem letu?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 46 1.6 8 1.5 4 0.9

Enkrat ali dvakrat na teden 113 5.4 26 6.2 8 2.6

V asih 174 11.4 27 11.1 19 6.8 Nikoli ali skoraj nikoli 2593 100.0 486 100.0 427 100.0

Skupaj 3041 572 462

77

Razlika med devetim in sedmim razredom je statisti no pomembna. Podobno kot pri matematiki, tudi k dopolnilnemu pouku biologije ali k inštruktorju najmanj pogosto hodijo devetošolci. Sedmošolci in osmošolci ga obiskujejo približno enako pogosto. V splošnem jih v vseh treh skupinah okoli 90% nikoli ne obiš e dopolnilnega pouka ali inštrukcij za biologijo.

Kako pogosto imaš dopolnilni pouk ali inštruktorja za kemijo v tem šolskem letu?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 55 1.9 9 1.6 4 0.9

Enkrat ali dvakrat na teden 203 8.8 39 8.7 12 3.5

V asih 411 22.8 58 19.2 41 12.4 Nikoli ali skoraj nikoli 2268 100.0 443 100.0 401 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, torej se deveti razred lo i od osatlih dveh. Kemija je videti malo težja od biologije, saj v vseh skupinah vsaj v asih sodelujejo pri dopolnilnem pouku ali imajo inštrukcije ve ji deleži u encev, od 12% do 23% . Odstotki padajo od devetošolcev preko osmošolcev devetletke do sedmošolcev osemletke. Manj kot 9% vseh opazovanih otrok ima redni dopolnilni pouk ali inštrukcije, med njimi v devetem razredu samo 3.5 % (vsaj enkrat na teden).

Kako pogosto imaš dopolnilni pouk ali inštruktorja za fiziko v tem šolskem letu?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 61 2.1 11 2.0 3 0.7

Enkrat ali dvakrat na teden 268 11.2 30 7.5 12 3.3

V asih 516 28.7 81 22.2 41 12.2 Nikoli ali skoraj nikoli 2101 100.0 426 100.0 402 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med osmim in sedmim, devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, torej med vsemi. Fizika je podobna kemiji po tem, da odstotni deleži otrok, ki imajo inštrukcije ali dopolnilni pouk pada od sedmošolcev do devetošolcev. Redne dopolnilne ure ali inštrukcije ima 11% sedmošolcev, 7.5 % osmošolcev in 3.3% devetošolcev. Takšnih ur nima nikoli 61% sedmošolcev, 67% osmošolcev in ve kot ¾ devetošolcev.

78

Kdo ti obi ajno pomaga pri u enju in doma ih nalogah pri matematiki?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Starši 1521 53.9 288 55.7 201 46.0 Bratje / sestre 1012 36.9 188 38.4 134 31.7 Inštruktor 269 8.8 41 7.2 35 7.6 Prijatelji 1181 43.2 220 45.3 212 49.8

V tabeli so navedeni deleži u encev, ki so potrdili, da jim navedene osebe pomagajo pri u enju in doma ih nalogah iz matematike. V primeru, ko starši pomagajo u encem pri u enju in doma ih nalogah iz matematike, je razlika statisti no pomembna med devetim in sedmim razredom, ter devetim in osmim razredom, torej odstopa deveti razred. V primeru, ko prijatelji pomagajo pri u enju in doma ih nalogah, je razlika statisti nopomembna med devetim in sedmim razredom. V primeru, da pomagajo pri u enju in doma ih nalogah inštruktorji ali bratje in sestre, statisti no pomembnih razlik med skupinami ni.

Presenetljivo veliki so deleži otrok, ki jim pomagajo starši, okoli polovice. Precej vepomagajo sedmošolcem osemletke kot devetošolcem. Bratje in sestre pomagajo ve kot tretjini sedmošolcem in osmošolcev in malo manj kot tretjini devetošolcev. Inštrukcije so najpogostejše med sedmošolci, eprav je delež 9% otrok, ki imajo inštruktorja, zelo majhen. Prijatelji najbolj pomagajo devetošolcem, celo ve kot starši. Boljši vpogled v razpored pomo i dobimo, e si ogledamo pomo u encem glede na njihove ocene ob zadnjem trimese ju.

Osebe, ki pomagajo pri delu za šolo

KDO TI POMAGA PRI DELU ZA MATEMATIKO?OCENE IZ MATEMATIKE OB DRUGEM TRIMESE JU Starši Inštruktor Bratje, sestre Prijatelji

1 63.3% 25.3% 53.2% 52.5% 2 56.0% 20.2% 44.1% 54.2% 3 60.3% 10.6% 38.5% 49.2% 4 49.2% 3.6% 34.0% 36.8% 5 47.7% 3.0% 27.2% 29.3% SE

DM

OŠO

LCI

Skupaj 53.9% 9.8% 36.8% 43.2% 1 25.0% 20.0% 50.0% 50.0% 2 59.0% 12.7% 53.2% 56.8% 3 61.8% 8.9% 43.4% 48.5% 4 55.6% 5.7% 33.3% 44.0% 5 41.8% 9.1% 23.3% 27.0% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 55.6% 8.8% 38.5% 44.4% 1 66.7% 20.0% 33.3% 50.0% 2 42.9% 20.2% 35.6% 53.3% 3 48.5% 8.3% 34.6% 55.0% 4 44.3% 4.8% 33.0% 48.5% 5 47.8% 20.2% 40.7%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 46.4% 8.4% 31.3% 49.9%

79

Ugotovimo, da starši enakomerno pomagajo vsem otrokom. Nezadostnih u encev je v vsakem razredu manj kot 2% (glej poglavje o stališ ih do u enja in znanja), zato podatkov zanje ne bomo razlagali. Zanimiv je trend upadanja pomo i staršem glede na rast ocene v sedmem razredu. V osmem razredu pomo staršev raste do dobre ocene in nato pade do odli ne ocene. V devetem razredu je vzorec enak kot v osmem, vendar ima pomembno razliko – zelo naraste pomo staršev odli nim u encem.

Kako pogosto ti pri u enju in doma ih nalogah iz matematike pomagajo starši? SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

Številou encev

Kumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 217 7.3 41 7.4 19 4.1

Enkrat ali dvakrat na teden 374 19.8 77 21.3 48 14.6

V asih 1320 64.2 241 64.9 188 55.4 Nikoli ali skoraj nikoli 1167 100.0 194 100.0 205 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, torej odstopa deveti razred. Skoraj dve tretjini otrok v sedmem in osmem razredu sta deležni vsaj ob asne pomo i strašev, petina pa redne, vsaj tedenske. V devetem razredu ob asno za pomo prosi le 55% u encev, redno, tedensko pa le sedmina. Iz primerjave med pogostostjo pomo i in ocenami ugotovimo, kateri u enci so deležni najve pomo i.

KAKO POGOSTO TI PRI DELU ZA MATEMATIKO POMAGAJO STARŠI?OCENE IZ MATEMATIKE OB DRUGEM TRIMESE JU

Vsak ali skoraj vsak

dan

Enkrat ali dvakrat na

teden V asih

Nikoli ali skorajnikoli

1 15.7% 15.7% 45.1% 23.5% 2 11.8% 16.7% 45.9% 25.7% 3 7.8% 15.8% 47.9% 28.5% 4 3.7% 8.9% 45.2% 42.2% 5 3.9% 7.4% 37.4% 51.2% SE

DM

OŠO

LCI

Skupaj 7.1% 12.5% 44.6% 35.8% 1 33.3% 16.7% 16.7% 33.3% 2 13.6% 9.1% 51.1% 26.1% 3 8.6% 15.1% 47.0% 29.2% 4 4.1% 17.1% 39.0% 39.7% 5 4.2% 10.5% 40.0% 45.3% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 7.7% 13.8% 43.8% 34.6% 1 50.0% 16.7% 33.3% 2 5.1% 17.3% 36.7% 40.8% 3 2.1% 9.9% 48.6% 39.4% 4 6.4% 4.6% 37.6% 51.4% 5 2.1% 8.5% 40.4% 48.9%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 3.8% 10.5% 41.2% 44.5%

80

Opazimo, da je vsakodnevna pomo staršev redka med boljšimi u enci, redna vsaj enkrat na teden je zna ilna za slabše sedmošolce, boljše osmošolce in slabše devetošolce. Ob asna pomo je zelo enakomerno razporejena med 37% in 52% u encev vseh skupin, nikoli pa starši ne pomagajo le polovici odli nih sedmošolcev ter malo manj kot polovici odli nih v drugih dveh opazovanih razredih devetletke.

Kdo ti obi ajno pomaga pri u enju in doma ih nalogah pri naravoslovju?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilou ence

vOdstotki Število

u encev Odstotki Številou encev Odstotki

Starši 1221 43.6 199 39.8 144 33.5 Inštruktor 123 4.7 20 4.3 11 2.7 Bratje/sestre 710 26.2 124 25.5 83 19.8 Prijatelji 887 32.8 166 33.8 156 36.5 Skupaj 3041 572 462

V primeru, ko pri u enju in doma ih nalogah iz naravoslovja pomagajo starši, je razlika statisti no pomembna med devetim in sedmim razredom. V sedmem starši pomagajo 10% ve u encem. Tudi v primeru, ko pri u enju in doma ih nalogah iz naravoslovja pomagajo bratje in sestre, je razlika statisti no pomembna med devetim in sedmim razredom in ponovno ve pomagajo sedmošolcem. V primeru, ko pri doma ih nalogah in u enju pomagajo prijatelji ali inštruktor, statisti no pomembnih razlik med skupinami ni.

Pri naravoslovju u encem drugi manj pomagajo kot pri matematiki, eprav opazimo podobne vzorce pomo i. Ve kot eni tretjini u encev pomagajo starši, v devetletki manj kot osemletki. Devetošolcem najve krat pomagajo prijatelji, ostalim pa starši. Inštruktorjev imajo u enci zelo malo.

Kako pogosto ti pri u enju in doma ih nalogah iz biologije pomagajo starši?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 73 2.5 13 2.4 10 2.2

Enkrat ali dvakrat na teden 208 9.4 49 11.3 22 7.0

V asih 867 38.5 181 44.2 130 35.2 Nikoli ali skoraj nikoli 1831 100.0 307 100.0 298 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in osmim razredom, ko je pomo staršev v devetem razredu manjša. To ne pomeni, da se u enci nasplošno manj u ijo ob pomo i, le pomo staršev preglasi pomo prijateljev.

81

Kako pogosto ti pri u enju in doma ih nalogah iz kemije pomagajo starši?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 87 2.9 18 3.3 6 1.3

Enkrat ali dvakrat na teden 233 10.8 42 10.9 37 9.3

V asih 1044 45.9 211 49.2 123 36.1 Nikoli ali skoraj nikoli 1607 100.0 280 100.0 294 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, torej odstopa deveti razred, v katerem pomo staršev pri kemiji izrazito upade. Še ob asno je pomo redka, saj zanjo prosi le malo nad tretjino devetošolcev in manj kot polovica u encev sedmega in osmega razreda.

Kako pogosto ti pri u enju in doma ih nalogah iz fizike pomagajo starši?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 126 4.2 21 3.8 5 1.1

Enkrat ali dvakrat na teden 325 15.2 57 14.2 33 8.3

V asih 1184 55.1 240 57.7 146 40.0 Nikoli ali skoraj nikoli 1333 100.0 233 100.0 276 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom. Ponovno v devetem razredu pade delež otrok, ki jim pri fiziki pomagajo starši. Okoli sedmine sedmošolcev in osmošolcev se s starši u i fiziko vsaj enkrat tedensko kar po ne tudi manj kot dvanajstina devetošolcev. V osmem razredu se s starši u i fiziko vsaj v asih 58% otrok, v devetem pa le še 40%.

Med naravoslovnimi predmeti starši najbolj pomagajo pri fiziki, nato pri kemiji in najmanj pri biologiji. Najpogosteje starši pomagajo osmošolcem, eprav je za pomozna ilno, da je veliko pogosteje kot pri matematiki le ob asna.

82

Kako pogosto ti pri u enju in doma ih nalogah za druge predmete pomagajo starši?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Kumulativni

odstotkiŠtevilo

u encevKumulativni odstotki

Številou encev

Kumulativni odstotki

Vsak ali skoraj vsak dan 116 3.9 18 3.3 9 2.0

Enkrat ali dvakrat na teden 236 11.8 45 11.5 30 8.5

V asih 1255 54.1 264 59.7 171 45.9 Nikoli ali skoraj nikoli 1366 100.0 221 100.0 248 100.0

Skupaj 3041 572 462

Razlika je statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, to pomeni, da se deveti razred razlikuje od ostalih dveh – deleži otrok, ki jim starši pomagajo pri nenaravoslovnih predmetih padajo tako kot pri drugih predmetih.

Iz tabele je videti, da starši pomagajo 60% osmošolcem, 54% sedmošolcem v osemletki in 46% devetošolcem. Pomo staršev v drugih predmetih tako sledi splošnemu vzorcu, ki pravi,

da med starši sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev svojim otrokom pomaga najve staršev osmošolcev, da je pomo staršev pretežno ob asna in da pomaga otrokom manj staršev devetošolcev kot staršev sedmošolcev.

Kako ti pri delu za šolo pomagajo starši?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Med tednom pogo-sto preverijo, kaj smo delali v šoli.

1390 47.0 255 47.0 169 37.1

V soboto ali nedeljo preverijo, kaj smo delali v šoli pretekli teden.

976 33.0 173 31.9 105 23.1

Pregledajo moje doma e naloge. 834 28.4 167 30.8 86 18.9

Pomagajo pri izde-lavi plakatov za šolo.

1414 48.1 254 46.7 177 39.0

Pomagajo mi, da se nau im snov iz u benika.

1176 39.8 220 40.5 129 28.5

To, kar se moram nau iti, poiš emo še v drugih knjigah, revijah, na internetu

1328 45.0 234 43.1 181 39.9

83

Pri vseh vrstah pomo i, razen pri iskanju informacij, je razlika statisti no pomembna med devetim in sedmim, ter devetim in osmim razredom, torej odstopa deveti razred.

Obiskovanje dodatnega in dopolnilnega pouka v višjih razredih

Deleži u encev, ki obiskujejo dodatni ali dopolnilni pouk

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Dodatni pouk za matematiko 977 35.0 147 27.6 122 27.5

Dopolnilni pouk za matematiko 1035 36.7 100 18.6 54 12.1

Dodatni pouk za naravoslovne predmete

720 25.4 95 17.7 86 19.2

Dopolnilni pouk za naravoslovne predmete

309 11.1 37 7.0 18 4.1

Razlika je statisti no pomembna med osmim in sedmim, ter devetim in sedmim razredom. Dopolnilni pouk obiskuje v splošnem mnogo manj otrok kot dodatnega, izjema so le sedmošolci, ki jih dopolnilni pouk matematike obiskuje še celo malo ve kot dodatni pouk. Dopolnilni pouk iz naravoslovnih predmetov je v devetletki zelo slabo obiskan, saj ga obiskuje v osmem razredu le 7%, v devetem pa 4% otrok. Kemija in fizika po drugih podatkih nista zelo lahka predmeta, niti nimajo vsi otroci odli nih ocen, kar bi lahko opravi ilo tako nizke odstotke. Podatki opozarjajo, da je morda vsebina pouka otrokom neprivla na ali nekoristna.

Razlogi, zaradi katerih otrok obiskuje dodatni ali dopolnilni pouk, so lahko zelo razli ni.Za razumevanje prizadevanj za znanje in/ali ocene smo v raziskavi o dodatnem pouku izlo ili dva pomembnejša razloga, ki sta povezana tudi z napredovanjem otroka v srednjo šolo: pripravo na tekmovanja in pripravo na kontrolne naloge, dodali smo še željo po znanju. Zadnji razlog na prvi pogled obsega tudi prva dva, vendar se želja po znanju, kakor smo že videli iz rezultatov raziskave, ne prekrije vedno z željo po dobri oceni pri kontrolni nalogi ali uspehu na tekmovanju. Razlogi tudi ne zajemajo oseb, ki otroka nagovorijo k pouku – o tem se nam je zdelo pomembneje vprašati otroke, ki obiskujejo dopolnilni pouk, kakor sledi v nadaljevanju.

Najprej smo obravnavali matematiko, kjer je sodelujo ih otrok tako pri dodatnem kot tudi pri dopolnilnem pouku ve kot pri naravoslovju.

84

Matematika

Zakaj obiskuješ dodatni pouk iz matematike?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Priprava na tekmovanje 714 76.9% 107 77.5% 97 81.5%

Priprava na kontrolne naloge 511 55.5% 73 52.5% 55 46.6%

Želim si znati ve 718 77.2% 104 74.8% 79 67.5%

Med skupinami ni statisti no pomembnih razlik, vendar ima osemletka malo druga envzorec odgovorov kot devetletka.77% u encev v predzadnjem razredu OŠ, ki hodijo k dodatnemu pouku, hodi tja zaradi tekmovanj in malo ve kot polovica zaradi uspeha pri kontrolnih nalogah. Devetošolci v ve ji meri kot mlajši hodijo zaradi tekmovanj (81.5%) in v manjši meri zaradi kontrolnih nalog (47%). Razlika pa je v zadnjem razlogu. Med sedmošolci je delež tistih, ki hodijo k dodatnemu pouku zaradi znanja enak oziroma ve ji od deležev pri obeh drugih razlogih. V devetletki je delež tistih, ki hodijo k dodatnemu pouku, ker si želijo znati ve , manjši od deleža otrok, ki k dodatnemu pouku hodijo zaradi tekmovanj – v osmem razredu za 3%, v devetem pa kar za 14%.

Ti podatki odpirajo celo vrsto vprašanj o namenu dodatnega pouka. Kakor je videti, v splošnem ni namenjen dopolnjevanju znanja po u nem na rtu ampak dodatnim vsebinam, predvsem tekmovalni matematiki.

RAZLOGI ZA OBISKOVANJE DODATNEGA POUKA MATEMATIKEPriprava na tekmovanja

Priprava na kontrolne naloge

Ker želim znati ve .OCENE IZ

MATEMATIKE OB DRUGEM TRIMESE JU

Štev. u .

Odsto-tek

Štev. u .

Odsto-tek

Štev. u .

Odsto-tek

1 1.6% 6 42.9% 5 38.5% 9 64.3% 2 8.0% 17 26.2% 37 56.9% 44 65.7% 3 16.6% 77 54.6% 100 69.4% 99 68.3% 4 33.3% 247 79.2% 180 58.3% 241 77.7% 5 40.6% 361 93.8% 184 48.8% 319 83.3% SE

DM

OŠO

LCI

Skupaj 708 77.2% 506 55.7% 712 77.5% 1 .7% 1 100.0% 1 100.0% 2 8.6% 1 12.5% 5 55.6% 6 66.7% 3 19.4% 13 54.2% 13 52.0% 14 58.3% 4 28.8% 31 81.6% 22 57.9% 31 79.5% 5 42.4% 55 93.2% 29 50.0% 45 77.6% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 101 77.7% 69 52.7% 97 74.0% 1 0% 0 0 % 0 0 % 0 0 % 2 5.1% 1 16.7% 4 80.0% 4 80.0% 3 9.4% 5 55.6% 7 70.0% 7 77.8% 4 31.6% 29 78.4% 16 44.4% 20 55.6% 5 53.8% 59 93.7% 27 42.9% 44 69.8%

DE

VE

TOŠO

LC

Skupaj 94 81.7% 54 47.4% 75 66.4%

85

Boljšo sliko o razlogih za obiskovanje dodatnega pouka lahko dobimo, e si ogledamo navedbo razlogov za obiskovanje dodatnega pouka glede na otrokove ocene iz matematike. Otroci so lahko ozna ili ve razlogov, zato se odstotki ne seštejejo v 100%.

Odstotki v zgornji tabeli povedo, kolikšen delež otrok, ki so bili ocenjeni z dolo eno oceno in hodijo k dodatnemu pouku, je ozna il, da hodijo tja zaradi dolo enega razloga. Npr. 26.2% zadostnih sedmošolcev je ozna ilo, da hodijo k dodatnemu pouku zaradi tekmovanj. Takšnih otrok je bilo v vzorcu 17.

Stolpec ob ocenah vsebuje informacijo o deležih otrok pri dodatnem pouku po ocenah. Precej nenavadno je, da hodijo k dodatnemu pouku otroci, ki imajo nezadostne in zadostne ocene.

Na dodatnem pouku se na tekmovanja pripravljajo odli njaki in prav dobri, na kontrolne naloge pa se bolj pripravljajo srednje dobri – z ocenami 2, 3 in 4 v sedmem, s 4 v osmem in 2 in 3 v devetem razredu ( eprav je takšnih otrok zelo malo). Zanimivo je še, da slabši otroci najve krat navedejo, da hodijo k dodatnemu pouku zaradi znanja – med dobrimi je v vseh treh razredih najve ji delež v zadnjem stolpcu zgornje tabele - celo pogosteje kot zaradi priprave na kontrolne naloge.

Pri akujemo, da bodo pri dopolnilnem pouku prevladovali slabši u enci in da bo razlog za obiskovanje pomo pri kontrolnih nalogah.

Zakaj obiskuješ dopolnilni pouk iz matematike?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Zaradi priprave na kontrolne naloge

850 83.5% 78 83.0% 38 74.5%

Ker u itelji in starši tako želijo 366 36.0% 32 34.4% 22 43.1%

Da se nau im,esar ne razum-

em pri pouku 899 88.4% 83 88.3% 45 88.2%

Med vsemi skupinami je najve ji delež otrok za razlog svojega obiskovanja dopolnilnega pouka iz matematike navedel dodatno u enje, sledijo priprave na kontrolne naloge, vekot polovico manjši deleži pa tja hodijo še, ker u itelji in starši tako želijo. Deleži otrok, ki so navedli prvi razlog, pripravo na kontrolne naloge, padajo od sedmega do devetega razreda, deleži otrok, ki so navedli zadnji razlog, dodatno u enje, pa ostajajo enaki, 88% v vseh razredih.

Iz naslednje tabele vidimo, da deleži otrok, ki sploh hodijo k dopolnilnemu pouku, padajo do devetega razreda. Proti sklepu, da otroci ta pouk manj potrebujejo, ker v devetletki ve razumejo, govorijo v devetletki veliki deleži slabo ocenjenih otrok, ki ne hodijo k dopolnilnemu pouku. V osemletki, v sedmem razredu, ve kot 70% nezadostnih in zadostnih otrok iz matematike hodi k dopolnilnemu pouku, v devetletki, v obeh zadnjih razredih pa manj kot polovica ali ravno polovica. Izrazito je tam tudi manjši delež prav dobrih in odli nih otrok, ki hodijo k dopolnilnemu pouku (4% v 9. razredu in 12% v 8. razredu proti 23% v sedmem razredu).

86

Deleži otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk, po ocenah

OBISKOVANJE DOPOLNILNEGA POUKA

RAZRED

OCENE IZ MATEMATIKE OB DRUGEM TRIMESE JU Da Ne

1 74.7% 25.3% 2 71.6% 28.4% 3 42.8% 57.2% 4 16.3% 83.7% 5 7.0% 93.0%

7

Skupaj 36.7% 63.3% 1 40.0% 60.0% 2 41.5% 58.5% 3 23.6% 76.4% 4 9.7% 90.3% 5 2.2% 97.8%

8

Skupaj 18.7% 81.3% 1 50.0% 50.0% 2 27.7% 72.3% 3 12.9% 87.1% 4 2.8% 97.2% 5 1.1% 98.9%

9

Skupaj 11.7% 88.3%

Zakaj obiskuješ dopolnilni pouk?

RAZLOGI ZA OBISKOVANJE DOPOLNILNEGA POUKA MATEMATIKEZaradi priprave

na kontrolne naloge

Ker u itelji in starši tako želijo

Da se nau im, esar ne razu-

mem pri pouku OCENE IZ MATEMATIKE OB DRUGEM TRIMESE JU Štev.

u .Odsto-

tekŠtev. u .

Odsto-tek

Štev. u .

Odsto-tek

1 7.3% 56 82.4% 39 58.2% 63 91.3% 2 44.4% 368 88.0% 187 47.0% 396 91.9% 3 32.6% 285 89.3% 96 31.3% 294 92.2% 4 12.1% 101 85.6% 23 20.4% 105 89.0% 5 3.5% 28 84.8% 13 39.4% 28 82.4% SE

DM

OŠO

LCI

Skupaj 838 87.7% 358 39.0% 886 91.2% 1 2.1% 2 100.0% 2 100.0% 2 100.0% 2 36.2% 24 82.8% 13 46.4% 28 96.6% 3 44.7% 36 92.3% 12 33.3% 36 92.3% 4 14.9% 12 92.3% 2 15.4% 11 84.6% 5 2.1% 2 100.0% 2 100.0% 2 100.0% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 76 89.4% 31 38.3% 79 92.9% 1 5.9% 2 66.7% 3 100.0% 3 100.0% 2 51.0% 22 95.7% 9 37.5% 24 92.3% 3 35.3% 10 66.7% 5 35.7% 15 88.2% 4 5.9% 2 66.7% 2 66.7% 1 33.3% 5 2.0% 0 1 100.0%

DE

VE

TOŠO

LC

Skupaj 36 80.0% 20 44.4% 43 86.0%

87

Po ocenah otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk, vidimo, da prevladujejo u enci z nižjimi ocenami, obiskujejo pa ga tudi boljši u enci. Med sedmošolci, ki hodijo na dopolnilni pouk matematike je 16% odli nih in prav dobrih, med osmošolci 17% in med devetošolci 8%, torej odstotek pada.

Nezadostni, zadostni in dobri v skoraj 90% pritrdijo, da je razlog za njihovo sodelovanje pri dopolnilnem pouku dopolnjevanje znanja. Veliko manj pogosto sodelujejo zaradi želje staršev ali u iteljev (izjema so majhna števila nezadostnih in odli nih, ki so navedli za razlog tudi to). Priprava na kontrolne naloge je pogosteje razlog med osmošolci devetletke kot sedmošolci osemletke, v obeh primerih pa je mnogo bolj pogost kot želje staršev in u iteljev. O razlogih devetošolcev ne moremo govoriti zelo natan no, ker je število u encev, ki hodi k dopolnilnemu pouku, izjemno majhno.

Naravoslovje

Spomnimo se, da za vse naravoslovne predmete skupaj (biologijo, fiziko in kemijo) dodatni pouk obiskuje 25% sedmošolcev, 18% osmošolcev in 19% devetošolcev; dopolnilni pouk pa obiskuje 11% sedmošolcev, 7% osmošolcev in 4% devetošolcev.

Zakaj obiskuješ dodatni pouk iz naravoslovja?

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Priprava na tekmovanje 553 81.3% 73 81.1% 73 85.9%

Priprava na kontrolne naloge 359 53.4% 44 48.9% 33 38.8%

Želim si znati ve 566 81.9% 62 68.9% 55 64.7%

V primeru, ko u enec obiskuje dodatni pouk iz naravoslovja zaradi priprav na tekmovanja razlika med razredi ni statisti no pomembna. V primeru, ko u enec obiskuje dodatni pouk zaradi priprav na kontrolne naloge, je razlika statisti no pomembna med devetim in sedmim razredom. V primeru, ko u enec obiskuje dodatni pouk, ker želi znati ve , je razlika statisti no pomembna med osmim in sedmim, ter devetim in sedmim razredom, torej je razlika med osemletko in devetletko. Delež otrok, ki v devetletki hodijo k dodatnemu pouku zaradi želje po ve jem znanju, je manjši od tega deleža v osemletki.

Porazdelitev povpre ne ocene iz naravoslovja

RAZREDPOVPRE NA OCENA IZ NARAVOSLOVNIH PREDMETOV OB DRUGEM TRIMESE JU

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

1 1.3% .4% .4% 2 15.4% 12.8% 21.0% 3 27.4% 29.8% 25.2% 4 33.1% 33.3% 29.4% 5 22.9% 23.7% 23.9%

Skupaj 100.0% 100.0% 100.0%

88

Iz spodnje tabele porazdelitve otrok glede na povpre no oceno iz naravoslovnih predmetov (zaokrožena tretjina vsote ocene iz biologije, kemije in fizike) ter razloge za obisk dodatnega pouka vidimo, da odli njaki v vseh treh razredih tja hodijo zaradi tekmovanj, nato zaradi ve jega znanja in nazadnje v manjši meri zaradi priprav na kontrolne naloge. Negativno in zadostno ocenjeni hodijo k dodatnemu pouku zaradi priprave na kontrolne naloge prav tako v vseh razredih, srednje dobri pa zaradi znanja. Razlika med osemletko in devetletko je, da v devetletki tudi prav dobri v ve ji meri za razlog obiskovanja dodatnega pouka naravoslovja navajajo pripravo na tekmovanja kot prav dobri v osemletki, ki za razlog prevladujo e navajajo željo po ve jem znanju.

Povezava med ocenami in razlogi za obiskovanje dodatnega pouka

RAZLOGI ZA OBISKOVANJE DODATNEGA POUKA NARAVOSLOVNIH PREDMETOV

Priprava na tekmovanja

Priprava na kontrolne naloge

Ker želim znati ve .

POVPRE NA OCENA IZ NARAVOSLOVNIH PREDMETOV OB DRUGEM TRIMESE JU

Štev. u .

Odsto-tek

Štev. u .

Odsto-tek

Štev. u .

Odsto-tek

1 .6% 2 66.7% 2 66.7% 2 66.7% 2 3.8% 17 70.8% 17 77.3% 17 73.9% 3 11.5% 46 63.9% 47 63.5% 59 77.6% 4 36.8% 184 75.7% 133 54.7% 199 79.3% 5 47.2% 293 91.3% 154 49.2% 277 86.3% SE

DM

OŠO

LC

Skupaj 542 81.7% 353 53.9% 554 82.2% 1 2 4.3% 2 66.7% 2 66.7% 1 33.3% 3 10.9% 5 62.5% 4 50.0% 6 75.0% 4 22.8% 15 71.4% 10 47.6% 14 66.7% 5 62.0% 49 89.1% 27 49.1% 40 72.7% O

SMO

ŠOLC

I

Skupaj 71 81.6% 43 49.4% 61 70.1% 1 2 3.6% 1 33.3% 3 100.0% 3 100.0% 3 8.4% 3 42.9% 3 42.9% 6 85.7% 4 30.1% 21 84.0% 12 48.0% 14 56.0% 5 57.8% 46 95.8% 15 31.3% 31 64.6%

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 71 85.5% 33 39.8% 54 65.1%

Rezultati nam še enkrat pokažejo, da je v devetletki ve otrok motiviranih za tekmovanja in manj za pridobivanje dodatnega znanja kar tako, tudi ko primerjamo le oba predzadnja razreda obeh sistemov.

Zakaj obiskuješ dopolnilni pouk iz naravoslovja? SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCI

Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki Številou encev Odstotki

Zaradi priprave na kontrolne naloge

201 73.1% 20 60.6% 6 40.0%

Ker u itelji in starši tako želijo 91 34.6% 13 40.6% 10 66.7%

Da se nau im,esar ne razu-

mem pri pouku 209 75.2% 20 62.5% 7 43.8%

89

Pri vseh treh razlogih za obiskovanje dopolnilnega pouka so razlike statisti nopomembne med sedmim in devetim razredom. Med sedmošolci, ki hodijo k dopolnilnemu pouku, jih je tri etrtine tam zaradi priprav na kontrolne naloge in enako mnogo zaradi dopolnjevanja znanja. Med devetošolci pa prevladuje kot razlog za navzo nost pri dopolnilnem pouku želja staršev in u iteljev, priprava na kontrolne naloge in dopolnilno znanje je razlog manj kot polovici tistih, ki hodijo k dopolnilnemu pouku. Osmošolci so bolj podobni sedmošolcem kot devetošolcem. Zaklju ni razred glede naravoslovja malo odstopa od matematike – slabši niso motivirani za boljše ocene iz naravoslovja, boljši pa si želijo bolj pridobiti posledice dobre uvrstitve na tekmovanjih kot naravoslovnega znanja.

Zaklju ek

V tem poglavju smo se posvetili odnosu do znanja in ocen skozi sodelovanje otrok pri neobveznem dodatnem in dopolnilnem pouku matematike in naravoslovja. Ugotovili smo, da obstajajo nekatere razlike med osemletno in devetletno šolo, še posebej v motivacijah za pridobivanje znanja, dobrih ocen in uvrstitev na tekmovanjih.

Dodatni pouk matematike je v precejšnji meri namenjen pripravi na tekmovanja. K dopolnilnemu pouku iz matematike v osemletki hodijo v ve ji meri kot v devetletki tudi boljši u enci (odli ni in prav dobri).

Dodatni pouk naravoslovja je manj popularen kot dodatni pouk matematike. Najveotrok ga obiš e zaradi priprav na tekmovanja. Med osemletkarji jih sicer enako mnogo tja hodi tudi zaradi želje po ve jem znanju, v devetletki pa je želja po znanju manjkrat razlog za sodelovanje pri dodatnem pouku naravoslovnih predmetov. Dopolnilni pouk naravoslovja otroci v osemletki pogosteje razumejo kot pripravo na kontrolne naloge kot v devetletki. V devetletki ga 2/3 obiskuje zaradi želje staršev in u iteljev.

90

DODATNE DEJAVNOSTI OTROK IN AS ZA DELO ZA ŠOLO

Poleg rednega, dodatnega in dopolnilnega pouka ter u enja izven šole imajo otroci še druge dolžnosti. Med njimi so tudi redne dodatne dejavnosti in te aji, ki jih obiskujejo celotno šolsko leto. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnosti otroci v resnici obiskujejo, kolikšni deleži otrok so vanje vklju eni in koliko asa ti porabijo za razli nevrste dejavnosti, da bi jih povezali z uspešnostjo otrok v šoli ter pomagali razumeti splošno mnenje v javnosti, da so otroci mo no obremenjeni tako s šolo kot tudi z dodatnimi dejavnostmi.

Podatke za višje razrede smo zato povezali z ocenami otrok in s asom, ki ga porabijo za u enje. Analizo smo opravili le za sedmošolce, osmošolce in devetošolce, ker mlajša populacija otrok ne zmore dajati zanesljivih samostojnih ocen o porabljenem asu za u enje. Bolje poro ajo o asu, e lahko izberejo enega od možnih odgovorov ali poro ajo o stalnih, asovno omejenih dogodkih v tednu, zato smo podatke o porabljenem asu za u enje mlajše populacije zbrali s pomo jo vprašanja s kategorijami odgovorov. Rezultate prikazujemo v nadaljevanju tega poglavja.

Dejavnosti tretješolcev in etrtošolcev

V naslednji tabeli so podatki o tem, kolikšni deleži u encev izven šole redno obiskujejo navedene skupine dodatnih dejavnosti.

Obiskovanje dodatnih dejavnosti

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIDodatne dejavnosti Število u encev Odstotki Število u encev Odstotki Te aji tujih jezikov 661 26.1 498 23.5 Glasbena šola ali igranje instrumenta 689 27.2 482 26.0

Športni treninigi 1183 46.6 334 48.7

Balet ali ples 426 16.8 524 19.5 Ra unalništvo, šah, naravoslovni krožek... 529 20.9 497 23.7

Modelarstvo, kiparstvo, keramika, slikanje... 287 11.3 567 12.9

Drugo 287 11.3 418 35.8

Pri dodatni dejavnosti ples in balet, je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.034). Prav tako je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.037) pri dodatni dejavnosti te aj ra unalništva, šah in naravoslovni krožek.

Pri obeh statisti no pomembno razli nih deležih u encev so deleži ve ji v etrtem razredu. V splošnem se okoli etrtina otrok u i dodaten tuj jezik, še malo ve jih obiskuje glasbeno šolo ali igra instrument, malo manj od polovice se jih aktivno ukvarja s športom, okoli petina obiskuje te aje ra unalništva in druge “miselne” dejavnosti, ter polovica manj se jih ukvarja z ro nimi spretnostmi.Na naslednjem prikazu so odstotni deleži tretješolcev in etrtošolcev skupaj po številu razli nih dejavnosti, ki jih obiskujejo izven šole.

91

Število dodatnih dejavnosti tretješolcev in etrtošolcev skupaj

27%

17%

7%

1%2%

14%

2%

30%

12345678

Skoraj polovica otrok ima 2 ali manj dejavnosti ter manj kot etrtina otrok obiskuje 4 ali ve dejavnosti. Število razli nih dejavnosti smo povezali z ocenami asa, ki so ga otroci navedli, da ga na navaden šolski dan porabijo za delo za šolo.

as za delo za šolo

TRETJEŠOLCI ETRTOŠOLCIŠtevilo

u encev Odstotki Številou encev Odstotki

Ni 113 4.5% 26 4.1%

Manj kot 1 uro 871 35.1% 211 33.6%

1 do 2 uri 960 38.6% 260 41.4%

2 do 4 ure 265 10.7% 81 12.9%

Ve kot 4 ure 276 11.1% 50 8.0%

Skupaj 2485 100.0% 628 100.0%

Koli ina asa, ki ga za delo za šolo porabijo etrtošolci, je ve ji od asa, ki ga porabijo tretješolci. Razlika je statisti no pomembna (sig. 0.0). V obeh skupinah se okoli petina otrok u i ve kot 2 uri na dan. Skupini se razlikujeta v razporeditvi tistih otrok, ki se u ijo1 do 2 uri in manj kot 1 uro, kjer je v tretjem razredu ve ji delež tistih, ki se u ijo manj kot 1 uro, v etrtem pa ve ji tisti delež otrok, ki se u ijo 1 do 2 uri dnevno.

92

Povezava števila otrokovih dejavnosti in asa za delo za šolo

SKUPNO ŠTEVILO DEJAVNOSTI, V KATERE JE VKLJU EN OTROK0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj

% v vrstici 14.4 21.6 28.8 11.5 10.1 3.6 5.8 4.3 100.0Ni asa % v stolpcu 4.7 3.2 4.7 3.1 6.2 7.6 13.6 25.0 4.5% v vrstici 13.2 31.0 28.3% 16.5% 7.3% 1.7% 1.2% .8% 100.0Manj

kot 1uro % v stolpcu 33.5 36.1 35.6 34.2 34.8 27.3 22.0 37.5 34.8 v vrstici 14.7 30.6 27.6 17.5 6.2 1.5 1.6 .2 100.01 do 2

uri % v stolpcu 41.9 40.2 39.2 40.8 33.5 27.3 33.9 12.5 39.2% v vrstici 10.4 31.8 28.9 15.6 7.2 3.5 1.7 .9 100.02 do 4

ure % v stolpcu 8.4 11.9 11.6 10.3 11.0 18.2 10.2 12.5 11.1% v vrstici 15.0 24.2 23.3 18.7 10.1 4.0 3.7 .9 100.0as

za

delo

za

šolo

Ve kot 4 ure % v stolpcu 11.5 8.5 8.8 11.6 14.5 19.7 20.3 12.5 10.5

% v vrstici 13.7 29.8 27.6 16.8 7.3 2.1 1.9 .8 100.0Skupaj% v stolpcu 100 100 100 100 100 100 100 100 100

Iz tabele vidimo, da ni izrazitega vzorca med številom dejavnosti in asom za delo za šolo, kar potrdi tudi izra un korelacije med obema spremenljivkama.

Korelacija med številom dejavnosti in asom za delo za šolo na nižji stopnji

SKUPNO ŠTEVILO OTROKOVIH DEJAVNOSTI

OTROKOV PORABLJEN ASZA DELO ZA ŠOLO NA

ŠOLSKI DANPearson Correlation 1.000 .023

Sig. (2-tailed) . .200 SKUPNO ŠT.OTROKOVIH DEJAVNOSTI N 3187 3113

Korelacija je zelo nizka. To pomeni, da koli ina asa za delo za šolo ni povezana s številom dodatnih dejavnosti, v katere je vklju en otrok.

Koli ina porabljenega asa za redne dejavnosti izven šole v urah na teden

TRETJEŠOLCI ETROŠOLCIN Povpre je St. dev. N Povpre je St. dev.

te aj tujih jezikov 2530 0.2 0.5 636 0.2 .6

glasbenašola 2530 0.2 0.7 636 0.4 .9

športnitrening 2528 0.5 1.2 642 0.8 1.3

balet ali ples 2530 0.1 0.5 633 0.2 .5

te aji ra .šah,nar.raz 2530 0.1 0.5 634 0.2 .6

model.slikanje,… 2530 0.1 0.4 633 0.1 .5

drugo 2531 0.3 0.7 645 0.4 .8 Skupaj 2528 1.4 2.5 631 2.4 2.5

93

Med dejavnostmi otroci najve asa porabijo za šport, sledita glasbena vzgoja in u enjetujih jezikov. V povpre ju porabijo za vse aktivnosti skupaj tretješolci okoli 1 ure in pol, etrtošolci pa 2 uri in pol. Razlika med skupinama je statisti no pomembna (sig. 0.0)

Pri dodatni dejavnosti ples in balet je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.034). Prav tako je razlika med skupinama statisti no pomembna (sig. 0.037) pri dodatni dejavnosti te aji ra unalništva, šah, naravoslovni krožek...

Pri vseh statisti no pomembno razli nih deležih u encev so deleži ve ji v etrtem razredu. V splošnem se okoli etrtina otrok u i dodaten tuji jezik, še malo ve jih obiskuje glasbeno šolo ali igra instrument, malo manj od polovice se jih aktivno ukvarja s športom, okoli petina obiskuje te aje ra unalništva in druge “miselne” dejavnosti, ter polovica manj, desetina, se jih ukvarja z ro nimi spretnostmi.

Korelacija med asom za u enje in asom za dodatne dejavnosti

OTROKOV PORABLJEN ASZA DODATNE DEJAVNOSTI

OTROKOV PORABLJEN ASZA DELO ZA ŠOLO NA

ŠOLSKI DAN

Pearson Correlation 1.000 .002 Sig. (2-tailed) . .902

OTROKOV PORABLJEN AS ZA DOD.

DEJAVNOSTI N 3113 3085

Korelacije med asom za u enje in asom za dodatne dejavnosti je zelo nizka, kar kaže, da koli ina u enja in koli ina asa za dejavnosti nista neposredno povezana.

Zaklju ek

Rezultati kažejo, da as, ki ga u enci nameni delu za šolo ni povezan s asom, ki ga ta u enec porabi za dodatne dejavnosti izven šole. V splošnem dodatnih dejavnosti otroci nimajo zelo veliko, ve ina do 2. Opazna je precejšnja razlika med osemletko in devetletko v asu, ki ga zanje porabijo. Devetletkarji porabijo v povpre ju 2.5 ure, osemletkarji pa 1.5 ure. Najpogostejše dejavnosti so šport, tuji jeziki in glasbena šola.

Dodatne dejavnosti sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev

U enci višjih razredov naj bi ve asa kot mlajši vrstniki porabili za delo za šolo. Dovolj zanesljivo lahko tudi ocenjujejo asovna obdobja, zato smo jih natan no vprašali, koliko asa porabijo na teden za u enje dolo enih sklopov predmetov, lo eno med delovne

dneve in konec tedna. Zbrane podatke smo sešteli in dobili oceno porabljenega asa za šolo med tednom in za delo za šolo preko vikenda ter oceno za celotno tedensko porabo asa. ase smo primerjali po razredih.

94

as za u enje

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIŠTEVILO UR ZA U ENJE...Povpr St.dev Povpr. St.dev Povpr. St.dev.

matematike med tednom 2.7 2.5 2.7 2.5 2.4 2.3 matematike med vikendom 1.1 1.2 1.3 1.5 1.0 1.2 naravoslovja med tednom 3.0 2.7 3.0 2.8 2.5 2.3 naravoslovja med vikendom 1.4 1.6 1.5 1.8 1.1 1.3 slov. jezika med tednom 1.8 2.0 1.7 1.9 1.5 1.7 slov. jezika med vikendom 0.9 1.2 1.0 1.5 0.8 1.3 tujih jezikov med tednom 1.8 2.0 1.9 2.5 1.6 1.8 tujih jezikov med vikendom 1.0 1.2 1.2 1.7 0.9 1.3 drugih predmetov med tednom 1.9 2.1 2.2 2.3 1.8 1.7 drugih predmetov med vikendom 1.1 1.4 1.2 1.4 1.0 1.1 Skupno število ur za u enje med tednom 11.1 8.9 11.45 9.6 9.8 7.8 Skupno število ur za u enje med vikendom 5.4 5.2 6.1 6.2 4.7 4.7 Skupno število ur za u enje na teden 16.5 12.4 17.5 13.8 14.4 10.7

Število ur za u enje razli nih predmetov se pogosto statisti no razlikuje med razredi, prav tako je razlika med asom u enja med tednom, med vikendom in skupna statisti nopomembno razli na med skupinami. Podrobneje so analize variance spremenljivk zapisane v prilogah.

Na splošno se otroci u ijo med 5 in 6 urami med vikendom in 10 do 11 ur med tednom, to je v povpre ju 2 uri na delovni in 2.5 do 3 ure na prosti dan.

Opazimo, da se najve asa u ijo v osmem razredu devetletke in najmanj v devetem razredu devetletke – kar 3 ure manj na teden. as za u enje pada tudi pri vsakem predmetu ali sklopu predmetov posebej od osmošolcev preko sedmošolcev do devetošolcev.

V naslednji tabeli so podatki o tem, kolikšni deleži u encev izven šole redno obiskujejo navedene skupine dodatnih dejavnosti. Najve u encev se ukvarja s športom, eprav celo malo manj kot mlajša populacija etrtošolcev in tretješolcev. Sledijo mu po razredih razli ne dejavnosti, v sedmem tuji jeziki, v osmem glasbena šola, v devetem pa ples in balet.

Deleži u encev, ki obiskujejo te aje tujih jezikov, glasbeno šolo, imajo športne treninge ali obiskujejo bolj intelektualne dejavnosti (ra unalništvo, šah, ...) padajo od sedmošolcev do devetošolcev, od tega najbolj u enje tujih jezikov (za polovico), nato glasbena šola (za petino) in šport (za devetino). V porastu je ples in balet, ki zraste za polovico od 7. do 9. razreda, ro ne spretnosti pa v 8. razredu od 7. razreda padejo na polovico in se spet pove ajo v 9. razredu.

95

Deleži u encev, ki obiskujejo naslednje dodatne dejavnosti

SEDMOŠOLCI OSMOŠOLCI DEVETOŠOLCIDODATNE DEJAVNOST Število

u encev Odstotki Številou encev Odstotki Število

u encev Odstotki

Te aji tujih jezikov 487 16.1 40 7.0 34 7.4 Glasbena šola ali igranje instrumenta 482 15.9 84 14.7 59 12.8

Športni treningi 1281 42.3 220 38.5 172 37.2

Balet ali ples 270 8.9 55 9.6 63 13.6 Ra unalništvo, šah, naravoslovni krožek… 391 12.9 48 8.4 34 7.4

Modelarstvo, kiparstvo, keramika, slikanje… 294 9.7 24 4.2 33 7.1

Drugo 649 21.5 89 15.6 84 18.2

Izra unali smo tudi as, ki ga u enci porabijo za vse svoje dejavnosti skupaj in ga primerjali s asom, ki ga porabijo za u enje. V primerjavo smo vklju ili še povpre nootrokovo šolsko uspešnost, ki smo jo izra unali kot zaokroženo povpre je ocen iz matematike, biologije, kemije in fizike ob koncu drugega trimese ja. Ocene asa za dejavnosti so otroci navajali v obliki odprtega odgovora ob vsaki dejavnosti posebej.

SKUPNO ŠTEVILO UR ZA DELO ZA ŠOLO

SKUPNO ŠTEVILO UR ZA DODATNE DEJAVNOSTI

POVPRE NA OCENA MAT. IN NARAV.

Povpr. N Std. dev. Povpr. N Std. Dev. 1 19.48 20 33.86 .59 22 1.33

2 18.78 317 13.06 .99 385 1.25

3 17.57 724 10.83 1.14 843 1.12

4 17.15 787 12.15 1.31 915 1.04

5 16.00 664 13.27 1.57 745 1.20

SED

MO

ŠOLC

I

Skupaj 17.19 2512 12.55 1.28 2910 1.15

1

2 16.39 38 12.86 .48 52 .90

3 17.99 139 16.11 .84 162 1.01

4 20.42 152 15.71 .98 175 .87

5 17.33 111 9.44 1.41 128 1.14

OSM

OŠO

LCI

Skupaj 18.53 440 14.31 .99 517 1.03

1 .00 1 .

2 13.67 63 12.49 .78 78 1.22

3 15.25 108 11.19 1.02 121 1.29

4 14.68 109 9.59 1.04 124 1.08

5 15.29 114 11.25 1.22 123 .99

DE

VE

TOŠO

LCI

Skupaj 14.85 394 10.99 1.04 447 1.15

96

Podatki kažejo7, da število ur za delo za šolo v sedmem razredu pada z naraš ajo opovpre no oceno za 3.5 ure na teden, as za dodatne dejavnosti pa raste z naraš ajo ooceno od 0.6 do 1.5 ure na teden.

V osmem razredu število ur za delo za šolo naraš a od zadostne do prav dobre ocene za 4 ure na teden, nato pa pade pri odli njakih za 3 ure na teden. as za dodatne dejavnosti enakomerno naraš a od zadostnih do odli nih u encev od pol ure do 1.5 ure na teden.V devetem razredu se zadostni u ijo najmanj, 13.7 ure na teden in dobri še 1.5 ure ve .Nato se as za delo za šolo spet zmanjša, saj se prav dobri u ijo pol ure manj kot dobri. Odli ni se u ijo spet pol ure ve asa od prav dobrih. as za dodatne dejavnosti pa po enakem vzorcu kot v drugih dveh razredih naraš a od zadostnih do odli nih u encev. eprimerjamo absolutni as za u enje vidimo, da se odli ni devetošolci u ijo pol ure manj kot odli ni sedmošolci in 2 uri manj kot odli ni osmošolci.

Zaklju ek

Izkazalo se je, da u enci v nižjih razredih, ki so bili zajeti v raziskavo, niso imeli pretirano velikih obveznosti z dodatnimi dejavnostmi izven pouka. Med tretješolci osemletke in etrtošolci devetletke porabijo za dodatne dejavnosti v povpre ju kar celo uro veetrtošolci, 2 uri in pol na teden. Najpogosteje imajo otroci do 2 dodatni dejavnosti.

Med njimi je najpogostejše aktivno ukvarjanje s športom, glasbena šola in te aji tujih jezikov.

Med u enci višjih razredov se je izkazalo, da ve asa za dodatne dejavnosti porabijo bolje ocenjeni otroci in v absolutnem smislu v povpre ju ne porabijo pretirano veliko asa na teden za dodatne dejavnosti. Za šolo delajo v povpre ju manj kot dve uri na dan

in do 3 ure v obeh dnevih vikenda. Devetošolci se u ijo najmanj in se po tem tudi razlikujejo od drugih.

ZAKLJU EK

Raziskava je s svojimi izsledki odprla še mnogo novih vprašanj. Med njimi je morda najpomembnejše, kako zagotoviti prehod na u enje za znanje in ali bi vzpodbude pri pouku in povezovanje znanja z nepolskimi situacijami, ki so relevantne za otroka in zahtevajo njegovo šolsko znanje, pomagale k ve ji motiviranosti otrok za u enje zaradi znanja.

Drugo pomembno podro je je pomo starejšim otrokom pri delu za šolo. Iz raziskave je razvidno, da delo dopolnilnega in dodatnega pouka prevzemajo starši in druge osebe, dodatni pouk pa ostaja naravnan bolj ali manj na pripravo na tekmovanja. V devetletki je vse manj otrok, ki bi iskale dodaten pouk zaradi želje po ve jem znanju, in to ni dober rezultat te študije. V tolažbo je dejstvo, da prehod na devetletko v sedmem razredu ne pomeni kon nega realnega stanja v višjih razredih devetletki. Ostaja upanje, da se bo vzorec u enja in stališ do znanja prenesel iz sedanjih nižjih razredov devetletke v višje, ko bo vpeljana v celoti. Rezultati na nižji ravni so namre bolj vzpodbudni.

7 Izkaže se tudi, da skupna asa za delo za šolo in za dodatne dejavnosti med seboj nista linearno povezana (part. corr. coef.=0.0026) ter da sta med 7. in 8. razredom statisti no pomembno razli ni povpre ji asa za u enje med vikendom (sig. 006), med 8. in 9. razredom so razli ni as za u enje med vikendom, med tednom in skupni (sig. 0, 0.03. 0), med 7. in 9. razredom pa as za u enje med tednom in skupni tedenski as za delo za šolo ( sig. 0.03 in 0).

97

PRILOGA 1:Primerjava statisti ne pomembnosti razlik med u enci v 3. in 4. razredih

Analiza variance df F Sig. ASGMIMP1 mama misli /pomembno/znam matematiko 1 8.672 .003 ASGMIMP2 mama misli/ pomembno/dobre ocene/mat 1 .023 .878 ASGMIMP3 mama misli/pomembno/znam naravoslovje 1 2.766 .096 ASGMIMP4 mama misli/pomembno/dobre ocene/nar 1 .116 .734 ASGMIMP5 mama misli/pomembno/ as za zabavo 1 2.961 .085 ASGMIMP6 mama misli/pomembno/dober pri športu 1 .064 .800 ASGFIMP1 prijatelj misli/pomembno/znam matematiko 1 7.699 .006 ASGFIMP2 prijatelj misli/pomembno/dobre ocene/mat 1 5.522 .019 ASGFIMP3 prijatelj misli/ pomembno/znam naravoslovje 1 5.560 .018 ASGFIMP4 prijatelj misli/ pomembno/dobre ocene/nar 1 5.835 .016 ASGFIMP5 prijatelj misli/pomembno/ as za zabavo 1 .161 .688 ASGFIMP6 prijatelj misli/ pomembno/dober pri športu 1 .495 .482 ASGSIMP1 jaz mislim/pomembno/znam matematiko 1 11.005 .001 ASGSIMP2 jaz mislim/pomembno/dobre ocene/mat 1 .957 .328 ASGSIMP3 jaz mislim/pomembno/znam naravoslovje 1 2.924 .087 ASGSIMP4 jaz mislim/pomembno/dobre ocene/nar 1 .028 .868 ASGSIMP5 jaz mislim/pomembno/cas za zabavo 1 .024 .877 ASGSIMP6 jaz mislim/pomembno/dober pri športu 1 1.622 .203 ASGPARH kako pogosto ti pomagajo starši 1 1.347 .246 ASGPARH1 starši/med tednom/kaj smo delali v šoli 1 .514 .474 ASGPARH2 starši/vikend/kaj smo delali v šoli 1 4.623 .032 ASGPARH3 starši/pregledajo doma e naloge 1 2.659 .103 ASGPARH4 starši/pomagajo/izdelava plakatov 1 2.826 .093 ASGPARH5 starši/pomagajo/nau im snov iz u benika 1 10.214 .001 ASGPARH6 starši/pomagajo/poiskati snov drugje 1 4.185 .041 ASGDEJA1 te aj tujih jezikov 1 .718 .397 ASGDEJA2 glasbena šola 1 .002 .964 ASGDEJA3 šport 1 2.785 .095 ASGDEJA4 ples 1 4.517 .034 ASGDEJA5 te aj ra ., šah, naravosl. Raziskovanje 1 4.344 .037 ASGDEJA6 modelarstvo, kiparstvo, keramika ipd 1 2.159 .142 ASGDEJA7 drugo 1 .387 .534 ASGDEJ1A as/te aj tujih jezikov 1 14.368 .000 ASGDEJ2A as/glasbena šola 1 30.057 .000 ASGDEJ3A as/šport 1 42.231 .000 ASGDEJ4A as/ples 1 21.445 .000 ASGDEJ5A as/te aji ra unalništva, šah, naravosl. raziskovanje 1 36.905 .000 ASGDEJ6A as/modelarstvo, kiparstvo, keramika 1 14.121 .000 ASGDEJ7A as/drugo 1 15.841 .000 NACDEJTA as/za vse dejavnosti skupaj 1 80.991 .000 NACDEJ1 te aj tujih jezikov 1 1.788 .181 NACDEJ2 glasbena šola 1 .384 .535 NACDEJ3 šport 1 .870 .351 NACDEJ4 ples 1 2.654 .103 NACDEJ5 te aj ra ., šah, naravosl. Raziskovanje 1 2.406 .121 NACDEJ6 modelarstvo, kiparstvo, keramika ipd. 1 1.267 .260 NACDEJ7 drugo 1 9.016 .003 NACDEJT skupaj dejavnosti 1 .032 .859 ASBMEXTO mat/kako pogosto dopolnilni ali dodatni pouk 1 2.552 .110 ASBSEXTO nar/kako pogosto dopolnilni ali dodatni pouk 1 .490 .484 ASBGALBS rad v šoli 1 12.119 .001 ASBGATTB u enci/dajo vse od sebe 1 3.349 .067 ASBGATCS u itelji/skrbijo za u ence 1 3.513 .061 ASBGATSB u itelji/želijo, da u enci dajo vse od sebe 1 .011 .916 ASBSTWEL ponavadi dober pri naravoslovju 1 3.523 .061 ASBMTENJ mat/rad se u im 1 14.628 .000 ASBMTWEL ponavadi dober pri matematiki 1 .778 .378

98

PRILOGA 2:Primerjava statisti ne pomembnosti razlik med u enci v 7., 8. in 9. razredih

Analiza variance df F Sig. BSBMHMW1 mat/kdo pomaga domace naloge starsi 2.00 5.49 .00BSBMHMW2 mat/kdo pomaga domace naloge instruktor 2.00 .93 .39 BSBMHMW3 mat/kdo pomaga domace naloge bratje,sestre 2.00 2.57 .08 BSBMHMW4 mat/kdo pomaga domace naloge prijatelji 2.00 3.35 .04BSBSHMW1 nar/kdo pomaga domace naloge starsi 2.00 8.32 .00BSBSHMW2 nar/kdo pomaga domace naloge instruktor 2.00 1.67 .19 BSBSHMW3 nar/kdo pomaga domace naloge bratje,sestre 2.00 4.02 .02BSBSHMW4 nar/kdo pomaga domace naloge prijatelji 2.00 1.21 .30 BSBGHLP1 mat/domace naloge pomagajo starsi 2.00 8.45 .00BSBGHLP2 bi/domace naloge pomagajo starsi 2.00 4.37 .01BSBGHLP4 ke/domace naloge pomagajo starsi 2.00 7.09 .00BSBGHLP5 fi/domace naloge pomagajo starsi 2.00 20.68 .00BSBGHLP6 drugo/domace naloge pomagajo starsi 2.00 7.84 .00BSBGPAR1 starši/med tednom preverijo kaj smo delali 2.00 7.99 .00BSBGPAR2 starši/preverijo v soboto ali nedeljo 2.00 8.96 .00BSBGPAR3 starši/pregledajo domaco nalogo 2.00 10.59 .00BSBGPAR4 starši/pomagajo pri izdelavi plakatov 2.00 6.52 .00BSBGPAR5 starši/pomagajo naucim snov iz ucbenika 2.00 11.20 .00BSBGPAR6 snov poiscemo se v drugih knjigah,revijah 2.00 2.26 .10BSBMDOD1 mat/dodatni pouk 2.00 9.19 .00BSBMDOD2 mat/dopolnilni pouk 2.00 80.92 .00BSBSDOD1 nar/dodatni pouk 2.00 10.06 .00BSBSDOD2 nar/dopolnilni pouk 2.00 13.64 .00BSBMDOD3 mat/priprava na tekmovanja 2.00 2.05 .13 BSBMDOD4 mat/priprava na kontrolne naloge 2.00 13.05 .00BSBMDOD5 mat/zelim znati vec 2.00 12.90 .00BSBSDOD3 nar/priprava na tekmovanja 2.00 5.21 .01BSBSDOD4 nar/priprava na kontrolne naloge 2.00 12.00 .00BSBSDOD5 nar/zelim znati vec 2.00 16.06 .00BSBMDOP1 mat/priprava na kontrolne naloge 2 50.025 .000BSBMDOP2 mat/ucitelji,starsi tako zelijo 2 11.501 .000BSBMDOP3 mat/da se naucim, cesar ne razumem 2.00 47.78 .00BSBSDOP1 nar/zaradi priprave na kontrolne naloge 2.00 14.44 .00BSBSDOP2 nar/ker ucitelji, starsi tako zelijo 2.00 .89 .41 BSBSDOP3 nar/da se naucim cesar ne razumem 2.00 10.53 .00BSBMIMP1 mama misli/ pomembno da znam mat. 2.00 3.90 .02BSBMIMP2 mama misli/ pomembno dobre ocene pri mat. 2.00 3.74 .02BSBMIMP3 mama misli/ pomembno da znam nar. 2.00 6.36 .00BSBMIMP4 mama misli/ pomembno dobre ocene pri naravoslovju 2.00 4.26 .01BSBFIMP1 prijatelji/pomembno znam mat. 2.00 3.52 .03BSBFIMP2 prijatelji/pomembno dobre ocene pri mat. 2.00 1.55 .21 BSBFIMP3 prijatelji/pomembno znam nar. 2.00 2.13 .12 BSBFIMP4 prijatelji/ pomembno dobre ocene pri nar. 2.00 3.13 .04BSBSIMP1 jaz mislim/ pomembno znam mat. 2.00 3.68 .03BSBSIMP2 jaz mislim/ pomembno dobre ocene pri mat 2.00 4.80 .01BSBSIMP3 jaz mislim/ pomembno znam nar. 2.00 6.02 .00BSBSIMP4 jaz mislim/ pomembno dobre ocene pri nar. 2.00 5.17 .01BSBDHRS1 mat/st ur /ucenje poned do petka 2.00 3.35 .04 BSBWHRS1 mat/st ur /ucenje vikend 2.00 6.85 .00BSBDHRS2 nar/st ur /ucenje med tednom 2.00 6.21 .00BSBWHRS2 nar/st ur /ucenje vikend 2.00 8.58 .00BSBDHRS3 slo. jezik/st ur / ucenje med tednom 2.00 4.47 .01BSBWHRS3 slo. jezik/st ur / ucenje vikend 2.00 3.81 .02BSBDHRS4 tuji jeziki/ st ur/ ucenje med tednom 2.00 4.09 .02BSBWHRS4 tuji jeziki/st ur/ ucenje vikend 2.00 8.28 .00BSBDHRS5 ostalo/st ur/ ucenje med tednom 2.00 7.17 .00BSBWHRS5 ostalo/st ur / ucenje vikend 2.00 4.75 .01

99

Analiza variance df F Sig. BSBDHRTD skupaj ur / u enje od pon. do pet. 2.00 5.09 .01BSBDHRTW skupaj ur/ u enje v soboto in nedeljo 2.00 7.20 .00BSBDHRTT skupaj ur/ u enje na teden 2.00 8.36 .00NACDEJ1 te aji tujih jezikov 2.00 26.08 .00NACDEJ2 glasba 2.00 1.64 .19 NACDEJ3 šport 2.00 3.12 .04NACDEJ4 ples 2.00 5.19 .01NACDEJ5 intelektualne dej. 2.00 9.47 .00NACDEJ6 ro ne spretnosti 2.00 10.05 .00NACDEJ7 drugo 2.00 5.89 .00NACDEJT skupno št. Ur/ dodatne dejavnosti 2.00 20.48 .00NACDEJ1A te aji tujih j./ur 2.00 4.79 .01NACDEJ2A glasba/ur 2.00 2.07 .13 NACDEJ3A šport/ur 2.00 .48 .62 NACDEJ4A ples/ur 2.00 1.98 .14 NACDEJ5A intelektualne dejavnosti/ur 2.00 2.64 .07 NACDEJ6A ro ne spret./ ur 2.00 3.57 .03NACDEJ7A drugo/ur 2.00 2.58 .08 NACDEJTA skupno ur / dodatne dejavnosti 2.00 .39 .68 BSBMTWEL dober pri mat. 2.00 .07 .94 BSBMAHDL mat/pomagala pri vsakdanjem življenju 2.00 .45 .64 BSBMAOSS mat/potrebujem za u enje drugih predmetov 2.00 1.70 .18 BSBMAJOB mat /rad imel službo, kjer bi jo uporabljal 2.00 .17 .85 BSBMHMDL mat/kako pogosto povezujem z vsakdanjim živ. 2.00 6.80 .00BSBMHHQT mat/kako pogosto kontrolna naloga 2.00 3.00 .05 BSBBTWEL dober rpi biologiji 2.00 22.73 .00BSBBAHDL bi/pomagala pri vsakdanjem življenju 2.00 2.56 .08 BSBBAOSS bi/potrebujem za u enje drugih predmetov 2.00 1.71 .18 BSBBAJOB bi/rad bi imel službo, kjer bi jo uporabljal 2.00 12.58 .00BSBBHMDL bi/kako pogosto povezujem z vsakdanjim živ. 2.00 2.50 .08 BSBCTWEL dober pri kemiji 2.00 26.20 .00BSBCAHDL ke/mi pomaga pri vsakdanjem življenju 2.00 21.13 .00BSBCTENJ rad se u im kemijo 2.00 27.59 .00BSBCAOSS ke/potrebujem za u enje drugih predmetov 2.00 15.54 .00BSBCAJOB ke/rad bi imel službo, kjer bi jo uporabljal 2.00 14.92 .00BSBCHMDL ke/kako pogosto povezujemo z vsakdanjim živ. 2.00 4.50 .01BSBPTWEL dober pri fiziki 2.00 3.72 .02BSBPTENJ rad se u im fiziko 2.00 .57 .57 BSBPAHDL fi/pomaga pri vsakdanjem življenju 2.00 3.03 .05BSBPAOSS fi/potrebujem za u enje drugih predmetov 2.00 3.26 .04BSBPAJOB fi/rad bi imel službo, kjer bi jo uporabljal 2.00 1.54 .21 BSBMHMDL fi/kako pogosto povezujem z vsakdanjim živ. BSBPHHQT fi/kako pogosto kontrolna naloga 2.00 1.60 .20 BSBGALBS rad sem v šoli 2.00 5.40 .00BSBGATTB u enci/trudijo, da dajo vse od sebe 2.00 4.22 .01BSBGATCS u itelji/radi u ence 2.00 1.38 .25 BSBGATSB u itelji/želijo, da dajo u enci vse od sebe 2.00 .50 .60 BSBMEXLS ma/kako pogosto dopolnilni pouk/inštruktor 2.00 49.06 .00BSBBEXLS bi/kako pogosto dopolnilni pouk/inštruktor 2.00 4.06 .02BSBCEXLS ke/kako pogosto dopolnilni pouk/inštruktor 2.00 12.31 .00BSBPEXLS fi/kako pogosto dopolnilni pouk/inštruktor 2.00 28.59 .00BSBGGRA1 ocene ob trimesecju matematika 2.00 1.61 .20 BSBGGRA2 ocene ob trimesecju biologija 2.00 .89 .41 BSBGGRA3 ocene ob trimesecju fizika 2.00 7.36 .00BSBGGRA4 ocene ob trimesecju kemija 2.00 11.44 .00

100

PRILOGA 3:Primerjava statisti ne pomembnosti razlik znotraj skupin u encev v 7., 8. in 9. razredih

Bonferroni 95% Confidence

Interval (I)

RAZRED(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error

Sig.

Lower Bound

UpperBound

7 8 .00 .04 -.09 .09 9 .01 .04 -.08 .11 8 7 .00 .04 -.09 .09

BSBMTWEL DOBER PRI MAT.

9 .02 .05 -.10 .13 7 8 -.02 .04 -.10 .07 9 -.03 .04 -.13 .06 8 7 .02 .04 -.07 .10

BSBMAHDL MAT. – POMAGALA PRI VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

9 -.01 .05 -.13 .10 7 8 -.01 .04 -.10 .08 9 -.08 .04 -.18 .02 8 7 .01 .04 -.08 .10

BSBMAOSS MAT. – POTREBUJEM ZA U ENJEDRUGIH PREDMETOV

9 -.07 .05 -.20 .06 7 8 -.04 .03 -.12 .04 9 -.13 .04 .00 -.21 -.04 8 7 .04 .03 -.04 .12

BSBMAUNI MAT. – POTREBUJEM ZA VPIS NA UNIVERZO

9 -.08 .05 -.19 .03 7 8 -.01 .04 -.11 .09 9 .02 .04 -.08 .13 8 7 .01 .04 -.09 .11

BSBMAJOB MAT. – RAD IMEL SLUŽBO, KJER BI UPORABLJAL MAT.

9 .03 .06 -.10 .16 7 8 .06 .03 -.02 .15 9 -.05 .04 -.14 .04 8 7 -.06 .03 -.15 .02

BSBMHHQT KAKO POGOSTO PRI MAT. KONTROLNA NALOGA

9 -.11 .05 .05 -.23 .00 7 8 -.20 .03 .00 -.28 -.12 9 -.16 .04 .00 -.25 -.07 8 7 .20 .03 .00 .12 .28

BSBBTWEL DOBER PRI BIO.

9 .04 .05 -.07 .15 7 8 -.08 .04 -.17 .00 9 -.01 .04 -.11 .08 8 7 .08 .04 .00 .17

BSBBAHDL BIO. – POMAGALA PRI VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

9 .07 .05 -.05 .19 7 8 .05 .04 -.04 .13 9 -.05 .04 -.14 .05 8 7 -.05 .04 -.13 .04

BSBBAOSS BIO. – POTREBUJEM ZA U ENJEDRUGIH PREDMETOV

9 -.09 .05 -.21 .03 7 8 -.20 .04 .00 -.30 -.09 9 -.14 .05 .01 -.25 -.03 8 7 .20 .04 .00 .09 .30

BSBBAJOB BIO. – RAD BI IMEL SLUŽBO, KJER BI UPORABLJAL BIO.

9 .06 .06 -.09 .20 7 8 -.02 .04 -.12 .08 9 -.11 .05 -.22 .01 8 7 .02 .04 -.08 .12

BSBBHMDL BIO. – KAKO POGOSTO POVEZUJEM Z VSAKDANJIM ŽIV.

9 -.09 .06 -.23 .05 7 8 .02 .03 -.06 .10 9 .02 .04 -.07 .11 8 7 -.02 .03 -.10 .06

BSBBHHQT KAKO POGOSTO PRI BIO. KONTROLNA NALOGA

9 .00 .05 -.12 .11

101

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 .02 .04 -.17 .02

9 -.31 .04 .00 -.41 -.21

8 7 .07 .04 -.02 .17

BSBCTWEL DOBER PRI KEMIJI

9 -.23 .05 .00 -.36 -.11

7 8 -.03 .04 -.13 .07

9 -.29 .04 .00 -.40 -.18

8 7 .03 .04 -.07 .13

BSBCAHDL KE. – MI POMAGA PRI VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

9 -.26 .06 .00 -.40 -.13

7 8 -.09 .05 -.20 .02

9 -.37 .05 .00 -.49 -.25

8 7 .09 .05 -.02 .20

BSBCTENJ RAD SE U IM KEMIJO.

9 -.27 .06 .00 -.42 -.12

7 8 .01 .04 -.08 .11

9 -.23 .04 .00 -.33 -.13

8 7 -.01 .04 -.11 .08

BSBCAOSS KEMIJA. – POTREBUJEM ZA U ENJE DRUGIH PREDMETOV

9 -.24 .05 .00 -.37 -.12

7 8 -.03 .04 -.13 .07

9 -.25 .05 .00 -.36 -.14

8 7 .03 .04 -.07 .13

BSBCAJOB KEMIJA. – RAD BI IMEL SLUŽBO, KJER BI UPORABLJAL KEMIJO.

9 -.22 .06 .00 -.36 -.08

7 8 .02 .04 -.09 .12

9 -.14 .05 .01 -.25 -.02

8 7 -.02 .04 -.12 .09

BSBCHMDL KE. – KAKO POGOSTO POVEZUJEMO Z VSAKDANJIM ŽIVLJENJEM

9 -.15 .06 .03 -.30 -.01

7 8 .01 .03 -.08 .09

9 -.08 .04 -.17 .01

8 7 -.01 .03 -.09 .08

BSBCHHQT KE. – KAKO POGOSTO KONTROLNA NALOGA

9 -.08 .05 -.19 .03

7 8 -.11 .04 .03 -.20 -.01

9 .02 .04 -.09 .12

8 7 .11 .04 .03 .01 .20

BSBPTWEL DOBER PRI FIZIKI

9 .12 .06 -.01 .26

7 8 -.02 .04 -.13 .08

9 .04 .05 -.07 .16

8 7 .02 .04 -.08 .13

BSBPTENJ RAD SE U IM FIZIKO

9 .06 .06 -.08 .21

7 8 -.07 .04 -.17 .03

9 -.09 .05 -.20 .02

8 7 .07 .04 -.03 .17

BSBPAHDL FI. – POMAGA PRI VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

9 -.02 .06 -.16 .12

7 8 -.06 .04 -.16 .04

9 -.10 .04 -.20 .01

8 7 .06 .04 -.04 .16

BSBPAOSS FI. – POTREBUJEM ZA U ENJE DRUGIH PREDMETOV

9 -.04 .06 -.17 .09

7 8 -.07 .04 -.16 .03

9 -.04 .04 -.15 .06

8 7 .07 .04 -.03 .16

BSBPAJOB FI. – RAD BI IMEL SLUŽBO, KJER BI UPORABLJAL FI.

9 .02 .06 -.11 .16

7 8 .10 .04 -.01 .20

9 .14 .05 .02 .02 .25

8 7 -.10 .04 -.20 .01

BSBGALBS RAD SEM V ŠOLI

9 .04 .06 -.11 .19

102

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 .08 .04 -.02 .18

9 .11 .04 .04 .00 .22

8 7 -.08 .04 -.18 .02

BSBGATTB U ENCI/TRUDIJO, DA DAJO VSE OD SEBE

9 .03 .06 -.10 .17

7 8 .07 .04 -.03 .17

9 .03 .05 -.08 .14

8 7 -.07 .04 -.17 .03

BSBGATCS U ITELJI/RADI U ENCE

9 -.04 .06 -.18 .10

7 8 .04 .04 -.06 .13

9 -.01 .04 -.12 .09

8 7 -.04 .04 -.13 .06

BSBGATSB U ITELJI/ŽELIJO, DA DAJO U ENCI VSE OD SEBE

9 -.05 .05 -.18 .08

7 8 -.23 .04 .00 -.32 -.13

9 -.39 .04 .00 -.49 -.28

8 7 .23 .04 .00 .13 .32

BSBMEXLS MAT. – KAKO POGOSTO DOPOLNILNI POUK/INŠTRUKTOR

9 -.16 .06 .01 -.29 -.03

7 8 -.01 .03 -.07 .06

9 -.08 .03 .01 -.15 -.01

8 7 .01 .03 -.06 .07

BSBBEXLS BIO. - KAKO POGOSTO DOPOLNILNI POUK/INŠTRUKTOR

9 -.07 .04 -.16 .01

7 8 -.05 .03 -.12 .03

9 -.17 .03 .00 -.25 -.08

8 7 .05 .03 -.03 .12

BSBCEXLS KE. - KAKO POGOSTO DOPOLNILNI POUK/INŠTRUKTOR

9 -.12 .04 .02 -.22 -.02

7 8 -.11 .03 .00 -.19 -.03

9 -.26 .04 .00 -.34 -.17

8 7 .11 .03 .00 .03 .19

BSBPEXLS FI. - KAKO POGOSTO DOPOLNILNI POUK/INŠTRUKTOR

9 -.14 .05 .00 -.25 -.04

7 8 -.09 .05 -.21 .04

9 -.05 .06 -.19 .08

8 7 .09 .05 -.04 .21

BSBGGRA1 OCENE OB TRIMESECJU MATEMATIKA

9 .03 .07 -.14 .20

7 8 -.02 .05 -.14 .09

9 .06 .05 -.07 .19

8 7 .02 .05 -.09 .14

BSBGGRA2 OCENE OB TRIMESECJU BIOLOGIJA

9 .09 .07 -.07 .25

7 8 -.14 .05 .02 -.27 -.01

9 -.18 .06 .01 -.31 -.04

8 7 .14 .05 .02 .01 .27

BSBGGRA3 OCENE OB TRIMESECJU FIZIKA

9 -.04 .07 -.21 .13

7 8 -.09 .05 -.21 .04

9 .24 .06 .00 .10 .38

8 7 .09 .05 -.04 .21

BSBGGRA4 OCENE OB TRIMESECJU KEMIJA

9 .33 .07 .00 .15 .50

7 8 .02 .02 -.04 .08 9 -.08 .03 .01 -.14 -.02 8 7 -.02 .02 -.08 .04

BSBMHMW1 MAT KDO POMAGA DOMACE NALOGE STARSI

9 -.10 .03 .01 -.17 -.02 7 8 -.01 .01 -.05 .02 9 -.02 .02 -.05 .02 8 7 .01 .01 -.02 .05

BSBMHMW2 MAT KDO POMAGA DOMACE NALOGE INSTRUKTOR

9 .00 .02 -.05 .05

103

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 .02 .02 -.04 .07 9 -.05 .03 -.11 .01 8 7 -.02 .02 -.07 .04

BSBMHMW3 MAT KDO POMAGA DOMACE NALOGE BRATJE,SEST

9 -.07 .03 -.14 .01 7 8 .02 .02 -.04 .08 9 .07 .03 .03 .00 .13 8 7 -.02 .02 -.08 .04

BSBMHMW4 MAT KDO POMAGA DOMACE NALOGE PRIJATELJI

9 .04 .03 -.03 .12 7 8 -.04 .02 -.09 .02 9 -.10 .03 .00 -.16 -.04 8 7 .04 .02 -.02 .09

BSBSHMW1 SCI KDO POMAGA DOMACE NALOGE STARSI

9 -.06 .03 -.14 .01 7 8 .00 .01 -.03 .02 9 -.02 .01 -.05 .01 8 7 .00 .01 -.02 .03

BSBSHMW2 SCI KDO POMAGA DOMACE NALOGE INSTRUKTOR

9 -.02 .01 -.05 .02 7 8 -.01 .02 -.06 .04 9 -.06 .02 .01 -.12 -.01 8 7 .01 .02 -.04 .06

BSBSHMW3 SCI KDO POMAGA DOMACE NALOGE BRATJE,SEST

9 -.06 .03 -.13 .01 7 8 .01 .02 -.04 .07 9 .04 .02 -.02 .10 8 7 -.01 .02 -.07 .04

BSBSHMW4 SCI KDO POMAGA DOMACE NALOGE PRIJATELJI

9 .03 .03 -.05 .10 7 8 .02 .04 -.07 .12 9 -.17 .04 .00 -.28 -.07 8 7 -.02 .04 -.12 .07

BSBGHLP1 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI MATEMATIKA

9 -.20 .05 .00 -.33 -.06 7 8 .07 .03 -.01 .16 9 -.06 .04 -.15 .03 8 7 -.07 .03 -.16 .01

BSBGHLP2 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI BIOLOGIJA

9 -.13 .05 .01 -.25 -.02 7 8 .03 .03 -.05 .11 9 -.15 .04 .00 -.23 -.06 8 7 -.03 .03 -.11 .05

BSBGHLP3 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI GEOGRAFIJA

9 -.18 .05 .00 -.29 -.07 7 8 .04 .03 -.05 .12 9 -.13 .04 .00 -.22 -.04 8 7 -.04 .03 -.12 .05

BSBGHLP4 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI KEMIJA

9 -.17 .05 .00 -.28 -.05 7 8 .01 .04 -.08 .10 9 -.25 .04 .00 -.35 -.16 8 7 -.01 .04 -.10 .08

BSBGHLP5 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI FIZIKA

9 -.26 .05 .00 -.38 -.14 7 8 .05 .04 -.04 .13 9 -.13 .04 .00 -.23 -.04 8 7 -.05 .04 -.13 .04

BSBGHLP6 DOMACE NALOGE POMAGAJO STARSI DRUGO

9 -.18 .05 .00 -.30 -.07 7 8 .00 .02 -.06 .06 9 -.10 .03 .00 -.16 -.04 8 7 .00 .02 -.06 .06

BSBGPAR1 MED TEDNOM PREVERIJO KAJ SMO DELALI

9 -.10 .03 .01 -.17 -.02

104

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 -.01 .02 -.06 .04 9 -.10 .02 .00 -.16 -.04 8 7 .01 .02 -.04 .06

BSBGPAR2 PREVERIJO V SOBOTO ALI NEDELJO

9 -.09 .03 .01 -.16 -.02 7 8 .02 .02 -.03 .07 9 -.09 .02 .00 -.15 -.04 8 7 -.02 .02 -.07 .03

BSBGPAR3 PREGLEDAJO DOMACO NALOGO

9 -.12 .03 .00 -.19 -.05 7 8 -.01 .02 -.07 .04 9 -.09 .03 .00 -.15 -.03 8 7 .01 .02 -.04 .07

BSBGPAR4 POMAGAJO PRI IZDELAVI PLAKATOV

9 -.08 .03 .05 -.15 .00 7 8 .01 .02 -.05 .06 9 -.11 .02 .00 -.17 -.05 8 7 -.01 .02 -.06 .05

BSBGPAR5 POMAGAJO NAUCIM SNOV IZ UCBENIKA

9 -.12 .03 .00 -.19 -.05 7 8 -.02 .02 -.07 .04 9 -.05 .03 -.11 .01 8 7 .02 .02 -.04 .07

BSBGPAR6 SNOV POISCEMO SE V DRUGIH KNJIGAH,REVIJA

9 -.03 .03 -.11 .04 7 8 -.07 .02 .00 -.13 -.02 9 -.08 .02 .01 -.13 -.02 8 7 .07 .02 .00 .02 .13

BSBMDOD1 MAT DODATNI POUK

9 .00 .03 -.07 .07 7 8 -.18 .02 .00 -.23 -.13 9 -.25 .02 .00 -.30 -.19 8 7 .18 .02 .00 .13 .23

BSBMDOD2 MAT DOPOLNILNI POUK

9 -.07 .03 -.13 .00 7 8 -.08 .02 .00 -.12 -.03 9 -.06 .02 .01 -.11 -.01 8 7 .08 .02 .00 .03 .12

BSBSDOD1 SCI DODATNI POUK

9 .01 .03 -.05 .08 7 8 -.04 .01 .01 -.08 -.01 9 -.07 .02 .00 -.11 -.03 8 7 .04 .01 .01 .01 .08

BSBSDOD2 SCI DOPOLNILNI POUK

9 -.03 .02 -.07 .02 7 8 -.05 .02 -.10 .01 9 -.03 .03 -.10 .03 8 7 .05 .02 -.01 .10

BSBMDOD3 MAT PRIPRAVA NA TEKMOVANJA

9 .01 .03 -.07 .10 7 8 -.05 .02 -.11 .01 9 -.13 .03 .00 -.20 -.07 8 7 .05 .02 -.01 .11

BSBMDOD4 MAT PRIPRAVA NA KONTROLNE NALOGE

9 -.08 .03 -.16 .00 7 8 -.06 .03 .03 -.13 .00 9 -.13 .03 .00 -.20 -.07 8 7 .06 .03 .03 .00 .13

BSBMDOD5 MAT ZELIM ZNATI VEC

9 -.07 .04 -.15 .02 7 8 -.07 .02 .01 -.13 -.02 9 -.03 .03 -.10 .03 8 7 .07 .02 .01 .02 .13

BSBSDOD3 SCI PRIPRAVA NA TEKMOVANJA

9 .04 .03 -.04 .12

105

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 -.05 .02 -.10 .01 9 -.12 .02 .00 -.18 -.06 8 7 .05 .02 -.01 .10

BSBSDOD4 SCI PRIPRAVA NA KONTROLNE NALOGE

9 -.07 .03 -.15 .00 7 8 -.10 .02 .00 -.16 -.04 9 -.12 .03 .00 -.19 -.06 8 7 .10 .02 .00 .04 .16

BSBSDOD5 SCI ZELIM ZNATI VEC

9 -.02 .03 -.10 .06 7 8 -.17 .03 .00 -.23 -.10 9 -.26 .03 .00 -.33 -.19 8 7 .17 .03 .00 .10 .23

BSBMDOP1 MAT PRIPRAVA NA KONTROLNE NALOGE

9 -.09 .04 .05 -.18 .00 7 8 -.07 .02 .00 -.12 -.02 9 -.09 .02 .00 -.15 -.04 8 7 .07 .02 .00 .02 .12

BSBMDOP2 MAT UCITELJI,STARSI TAKO ZELIJO

9 -.02 .03 -.10 .05 7 8 -.17 .03 .00 -.23 -.10 9 -.24 .03 .00 -.32 -.17 8 7 .17 .03 .00 .10 .23

BSBMDOP3 MAT DA SE NAUCIM, CESAR NE RAZUMEM

9 -.08 .04 -.16 .01 7 8 -.06 .02 .03 -.12 .00 9 -.13 .03 .00 -.19 -.07 8 7 .06 .02 .03 .00 .12

BSBSDOP1 SCI ZARADI PRIPRAVE NA KONTROLNE NALOGE

9 -.07 .03 -.15 .01 7 8 .00 .02 -.04 .04 9 -.02 .02 -.07 .02 8 7 .00 .02 -.04 .04

BSBSDOP2 SCI KER UCITELJI, STARSI TAKO ZELIJO

9 -.02 .02 -.08 .03 7 8 -.07 .02 .01 -.13 -.01 9 -.11 .03 .00 -.17 -.04 8 7 .07 .02 .01 .01 .13

BSBSDOP3 SCI DA SE NAUCIM CESAR NE RAZUMEM

9 -.04 .03 -.12 .04 7 8 -.05 .03 -.13 .03 9 -.09 .03 .04 -.17 .00 8 7 .05 .03 -.03 .13

BSBMIMP1 MAMA MISLI POMEMBNO DA ZNAM MATEMATIKO

9 -.04 .04 -.14 .07 7 8 -.03 .03 -.11 .05 9 -.09 .03 .02 -.18 -.01 8 7 .03 .03 -.05 .11

BSBMIMP2 MAMA MISLI POMEMBNO DOBRE OCENE PRI MAT

9 -.06 .04 -.17 .04 7 8 -.07 .03 -.15 .00 9 -.11 .04 .01 -.19 -.02 8 7 .07 .03 .00 .15

BSBMIMP3 MAMA MISLI POMEMBNO DA ZNAM NARAVOSLOVJE

9 -.03 .04 -.14 .07 7 8 -.03 .03 -.11 .05 9 -.10 .04 .01 -.19 -.02 8 7 .03 .03 -.05 .11

BSBMIMP4 MAMA MISLI POMEMBNO DOBRE OCENE PRI NARAVOSLOVJU

9 -.08 .05 -.18 .03 7 8 -.06 .04 -.15 .03 9 -.10 .04 .05 -.20 .00 8 7 .06 .04 -.03 .15

BSBFIMP1 PRIJATELJI POMEMBNO ZNAM MATEMATIKO

9 -.04 .05 -.16 .08

106

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 -.05 .04 -.14 .04 9 -.05 .04 -.15 .05 8 7 .05 .04 -.04 .14

BSBFIMP2 PRIJATELJI POMEMBNO DOBRE OCENE PRI MAT

9 .00 .05 -.12 .12 7 8 -.06 .04 -.14 .03 9 -.07 .04 -.16 .03 8 7 .06 .04 -.03 .14

BSBFIMP3 PRIJATELJI POMEMBNO ZNAM NARAVOSLOVJE

9 -.01 .05 -.13 .11 7 8 -.05 .04 -.14 .04 9 -.09 .04 -.19 .01 8 7 .05 .04 -.04 .14

BSBFIMP4 PRIJATELJI POMEMBNO DOBRE OCENE PRI NARA

9 -.04 .05 -.16 .08 7 8 .00 .03 -.08 .08 9 -.10 .04 .02 -.18 -.01 8 7 .00 .03 -.08 .08

BSBSIMP1 JAZ MISLIM POMEMBNO ZNAM MATEMATIKO

9 -.10 .05 .10 -.20 .01 7 8 .01 .03 -.06 .09 9 -.11 .04 .01 -.19 -.02 8 7 -.01 .03 -.09 .06

BSBSIMP2 JAZ MISLIM POMEMBNO DOBRE OCENE PRI MAT

9 -.12 .04 .02 -.23 -.01 7 8 -.01 .03 -.10 .07 9 -.13 .04 .00 -.21 -.04 8 7 .01 .03 -.07 .10

BSBSIMP3 JAZ MISLIM POMEMBNO ZNAM NARAVOSLOVJE

9 -.11 .05 .04 -.22 .00 7 8 -.01 .03 -.09 .07 9 -.12 .04 .00 -.21 -.03 8 7 .01 .03 -.07 .09

BSBSIMP4 JAZ MISLIM POMEMBNO DOBRE OCENE PRI NARAVOSLOVJU

9 -.11 .05 -.23 .00 7 8 -.09 .02 .00 -.13 -.05 9 -.09 .02 .00 -.14 -.05 8 7 .09 .02 .00 .05 .13

BSBDEJ1 DOD DEJ TECAJ TUJIH JEZIKOV

9 .00 .02 -.05 .05 7 8 -.01 .02 -.05 .03 9 -.03 .02 -.08 .01 8 7 .01 .02 -.03 .05

BSBDEJ2 DOD DEJ GLASBENA SOLA

9 -.03 .02 -.08 .03 7 8 -.03 .02 -.09 .03 9 -.06 .03 -.12 .00 8 7 .03 .02 -.03 .09

BSBDEJ3 DOD DEJ SPORT

9 -.03 .03 -.11 .05 7 8 .01 .01 -.02 .04 9 .05 .02 .01 .01 .08 8 7 -.01 .01 -.04 .02

BSBDEJ4 DOD DEJ PLES, BALET

9 .04 .02 -.01 .08 7 8 -.05 .02 .01 -.08 -.01 9 -.06 .02 .00 -.10 -.02 8 7 .05 .02 .01 .01 .08

BSBDEJ5 DOD DEJ RACUNALNISTVO, SAH, NARAV. RAZIS

9 -.01 .02 -.06 .04 7 8 -.06 .01 .00 -.09 -.02 9 -.03 .01 .19 -.06 .01 8 7 .06 .01 .00 .02 .09

BSBDEJ6 DOD DEJ MODELARSTVO,KIPARSTVO, KERAMIKA

9 .03 .02 -.02 .07

107

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 -.07 .02 .00 -.12 -.02 9 -.01 .02 -.07 .05 8 7 .07 .02 .00 .02 .12

BSBDEJ7 DOD DEJ DRUGO

9 .06 .03 -.01 .13 7 8 -.02 .12 -.30 .26 9 .32 .13 .03 .02 .62 8 7 .02 .12 -.26 .30

BSBDHRS1 ST UR ZA UCENJE PONED DO PETKA MAT

9 .34 .16 -.04 .72 7 8 -.18 .06 .01 -.32 -.04 9 .11 .06 -.04 .27 8 7 .18 .06 .01 .04 .32

BSBWHRS1 ST UR ZA UCENJE VIKEND MAT

9 .29 .08 .00 .10 .49 7 8 .02 .13 -.28 .32 9 .48 .14 .00 .15 .80 8 7 -.02 .13 -.32 .28

BSBDHRS2 ST UR ZA UCENJE MED TEDNOM NARAVOSLOVJE

9 .45 .17 .02 .04 .86 7 8 -.12 .08 -.31 .06 9 .29 .08 .00 .09 .48 8 7 .12 .08 -.06 .31

BSBWHRS2 ST UR ZA UCENJE VIKEND NARAVSLOVJE

9 .41 .10 .00 .17 .66 7 8 .06 .09 -.15 .28 9 .29 .10 .01 .06 .52 8 7 -.06 .09 -.28 .15

BSBDHRS3 ST UR ZA UCENJE MED TEDNOM SLOVENSKI JEZ

9 .22 .12 -.07 .52 7 8 -.05 .06 -.19 .09 9 .16 .06 .04 .01 .31 8 7 .05 .06 -.09 .19

BSBWHRS3 ST UR ZA UCENJE VIKEND SLOVENSKI JEZ

9 .20 .08 .03 .01 .39 7 8 -.14 .09 -.37 .09 9 .22 .10 .08 -.02 .47 8 7 .14 .09 -.09 .37

BSBDHRS4 ST UR ZA UCENJE MED TEDNOM TUJI JEZIKI

9 .36 .13 .01 .06 .67 7 8 -.22 .06 .00 -.37 -.07 9 .10 .07 -.06 .25 8 7 .22 .06 .00 .07 .37

BSBWHRS4 ST UR ZA UCENJE VIKEND TUJI JEZIKI

9 .32 .08 .00 .11 .52 7 8 -.35 .10 .00 -.59 -.11 9 .09 .11 -.17 .35 8 7 .35 .10 .00 .11 .59

BSBDHRS5 ST UR ZA UCENJE MED TEDNOM OSTALO

9 .45 .14 .00 .12 .77 7 8 -.17 .06 .03 -.32 -.01 9 .09 .07 -.07 .26 8 7 .17 .06 .03 .01 .32

BSBWHRS5 ST UR ZA UCENJE VIKEND OSTALO

9 .26 .09 .01 .05 .47 7 8 -.40 .49 -1.57 .77 9 1.57 .53 .01 .29 2.85 8 7 .40 .49 -.77 1.57

BSBDHRTD SKUPAJ UR ZA U ENJE OD PON. DO PET.

9 1.97 .67 .01 .36 3.57 7 8 -.82 .30 .02 -1.53 -.11 9 .67 .31 -.08 1.41 8 7 .82 .30 .02 .11 1.53

BSBDHRTW SKUPAJ UR ZA U ENJE V SOBOTO IN NEDELJO

9 1.49 .40 .00 .54 2.44

108

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 -1.05 .63 -2.57 .46 9 2.35 .68 .00 .72 3.97 8 7 1.05 .63 -.46 2.57

BSBDHRTT SKUPAJ UR ZA U ENJE NA TEDEN

9 3.40 .86 .00 1.34 5.45 7 8 .09 .02 .00 .05 .13 9 .09 .02 .00 .05 .13 8 7 -.09 .02 .00 -.13 -.05

NACDEJ1 TE AJI TUJIH JEZIKOV

9 .00 .02 -.06 .05 7 8 .01 .02 -.03 .05 9 .03 .02 -.01 .07 8 7 -.01 .02 -.05 .03

NACDEJ2 GLASBA

9 .02 .02 -.03 .07 7 8 .04 .02 -.02 .09 9 .05 .02 -.01 .11 8 7 -.04 .02 -.09 .02

NACDEJ3 ŠPORT

9 .01 .03 -.06 .09 7 8 -.01 .01 -.04 .03 9 -.05 .01 .00 -.08 -.01 8 7 .01 .01 -.03 .04

NACDEJ4 PLES

9 -.04 .02 -.08 .00 7 8 .05 .01 .01 .01 .08 9 .06 .02 .00 .02 .09 8 7 -.05 .01 .01 -.08 -.01

NACDEJ5 RA UNALNIŠTVO,ŠAH....

9 .01 .02 -.04 .06 7 8 .06 .01 .00 .02 .09 9 .03 .01 -.01 .06 8 7 -.06 .01 .00 -.09 -.02

NACDEJ6 MODELARSTVO, KERAMIKA, RISANJE

9 -.03 .02 -.07 .01 7 8 .06 .02 .00 .02 .10 9 .03 .02 .31 -.02 .08 8 7 -.06 .02 .00 -.10 -.02

NACDEJ7 DRUGO

9 -.03 .03 -.09 .03 7 8 .29 .05 .00 .16 .41 9 .23 .06 .00 .09 .37 8 7 -.29 .05 .00 -.41 -.16

NACDEJT SKUPNO ŠT. UR ZA DOD. DEJAVNOSTI

9 -.06 .07 -.23 .11 7 8 .05 .04 -.04 .15 9 .12 .04 .01 .02 .23 8 7 -.05 .04 -.15 .04

NACDEJ1A TE AJI TUJIH JEZIKOV - UR

9 .07 .05 -.06 .20 7 8 .05 .06 -.10 .20 9 .13 .07 -.03 .30 8 7 -.05 .06 -.20 .10

NACDEJ2A GLASBA - UR

9 .08 .09 -.12 .29 7 8 -.13 .15 -.48 .22 9 .05 .16 -.33 .44 8 7 .13 .15 -.22 .48

NACDEJ3A ŠPORT - UR

9 .18 .20 -.30 .66 7 8 .03 .06 -.11 .16 9 -.11 .06 -.26 .03 8 7 -.03 .06 -.16 .11

NACDEJ4A PLES -UR

9 -.14 .08 -.32 .05

109

95% Confidence Interval

(I) RAZRED

(J)RAZRED

MeanDifference (I-J)

Std. Error Sig.

LowerBound

Upper Bound

7 8 .00 .03 -.08 .08 9 .08 .04 .00 .17 8 7 .00 .03 -.08 .08

NACDEJ5A RA UNALNIŠTVO, ŠAH.... –UR

9 .08 .05 -.03 .19 7 8 .08 .04 -.01 .18 9 .08 .04 -.02 .19 8 7 -.08 .04 -.18 .01

NACDEJ6A MODELARSTVO, KERAMIKA, RISANJE - UR

9 .00 .05 -.13 .13 7 8 .09 .06 -.06 .25 9 .14 .07 -.03 .30 8 7 -.09 .06 -.25 .06

NACDEJ7A DRUGO - UR

9 .04 .09 -.17 .25 7 8 .18 .21 -.34 .69 9 .10 .24 -.47 .66 8 7 -.18 .21 -.69 .34

NACDEJTA SKUPNO UR ZA DOD. DEJAVNOSTI

9 -.08 .29 -.79 .62