medsebojna delitev

MEDSEBOJNA DELITEV

učbenik v obliki predstavitve

Izobraževalni program: Administrator

Modul odprtega kurikula: Medsebojna delitev

Rok Kralj

Izobraževalni program: administrator (glej: izvedbeni kurikul

Administrator 1. letnik) in drugi izobraževalni programi

Modul: Medsebojna delitev (odprti kurikul)

Avtor: Rok Kralj

Recezent: Tomaž Bojc

Lektor: Goran Peršin

Kamnik, maj 2010

Creative Commons licenca

O licencah Creative Commons

2

KAZALO VSEBINE Avtor Predstavitev in priporočila Kaj je medsebojna delitev Vsebina

1. sklop: SVET V NERAVNOVESJU Vzroki za največje probleme človeštva

2. sklop: POT K BLAGINJI Kaj je ekonomija

3. sklop: MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN Kako deliti dobrine Drugačne vrednote, drugačen svet

Priporočljivi viri Priporočljivi filmi 3

AVTOR

Rojen leta 1967 v Ljubljani, živi v Kamniku.

Po izobrazbi diplomirani ekonomist, zaposlen kot učitelj strokovno-teoretičnih predmetov na srednji šoli CIRIUS Kamnik.

Predava in piše, predvsem o medsebojni delitvi dobrin kot novem družbeno-ekonomskem principu.

4

Nazaj na kazalo vsebine

Nazaj na kolofon

PREDSTAVITEV IN PRIPOROČILA

Učbenik v obliki predstavitve (Power Point predstavitve) je učni pripomoček za predmet Medsebojna delitev v okviru odprtega kurikula v srednješolskem programu administrator; mogoče ga je uporabljati tudi pri sorodnih predmetih (npr. ekonomskih, družboslovnih) v drugih izobraževalnih programih.

Namenjen je tako učiteljem kot dijakom ter vsem drugim, ki jih tematika zanima ali so preprosto radovedni.

Učbenik v je priporočljivo uporabljati z internetno povezavo, saj je ustvarjenih veliko povezav na originalne vire (žal, nekatere povezave sčasoma niso več aktivne), kjer je mogoče izvedeti več o določeni stvari ali temi. 5


KAJ JE MEDSEBOJNA DELITEV?

Okoljska, ekonomska in družbena kriza so le različni vidiki globoke krize, ki se dotika tudi najbolj oddaljenega kotička Zemlje in slehernega njenega prebivalca.

Vsi doslej znani ukrepi za izhod iz krize (večja konkurenčnost, privatizacija, zmanjševanje stroškov, “svoboden” trg …), so se izkazali za neuspešne in neučinkovite.

Nepravična in neenakomerna porazdelitev planetarnih dobrin ter njihova nezmerna raba je namreč glavni vzrok sedanje krize človeštva – neravnovesja v družbi in v okolju. 6

KAJ JE MEDSEBOJNA DELITEV?

Vprašanje pravičnejše porazdeliti planetarnega bogastva (dobrin) je ključnega pomena za reševanje današnje globoke krize in za prihodnost, ki bo vsem ljudem omogočala življenje v miru in blaginji.

Medsebojna delitev je preprost princip, ki lahko usmeri današnjo samouničevalno ravnanje človeške družbe, še zlasti njenega ekonomskega področja, ki je odgovorno za blaginjo ljudi, na “pravo pot”.

A medsebojna delitev dobrin ni niti nov ekonomski sistem niti nova ideologija, temveč širok okvir, znotraj katerega je mogoče na različne načine deliti ključne dobrine, da bi lahko »dosegle« slehernega prebivalca planeta – kar je edina pot do blaginje človeštva in miru na planetu. 7


VSEBINA

1. sklop: SVET V NERAVNOVESJU Razmislek o svetu, v katerem živimo Kateri so največji problemi človeštva Kateri so vzroki za največje probleme človeštva

2. sklop: POT DO BLAGINJE Razumevanje ekonomije, ekologije in etike kot

celostnega pristopa, ki vodi k blaginji človeštva in miru na planetu

3. sklop: MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN Spoznavanje možnosti različnih oblik medsebojne

delitve – na lokalni, državni in globalni ravni Razmislek o drugačnih vrednotah za drugačen svet 8


SVET V NERAVNOVESJU

KRIZA ČLOVEŠTVA9

1. sklop


KRIZA KOT IZRAZ NERAVNOVESJA

Živimo v času globoke ekonomske, okoljske in družbene krize, a rekli smo že, da gre le za eno krizo – krizo človeštva, ki ima več “obrazov”.

Če se želimo resno spopasti s to krizo, ki je še zdaleč ni mogoče rešiti z nekaj “kozmetičnimi” popravki, moramo najprej poznati oziroma osvetliti največje probleme človeštva.

Šele, ko poznamo največje probleme človeštva in vzroke zanje, lahko poiščemo prave in učinkovite rešitve.

Poglejmo si torej nekaj najpomembnejših globalnih problemov in vzroke zanje. 10

KATERI SO NAJVEČJI PROBLEMI ČLOVEŠTVA?

Izpostavimo lahko naslednje probleme (problemi, ki prizadanejo največ ljudi ali človeštvo v celoti):

revščina, lakota in ozdravljive bolezni,

globalno segrevanje ozračja in onesnaževanje okolja,

brezposelnost, razseljenost, konflikti.

(Problemi so medsebojno povezani in vplivajo drug na drugega. Zato moramo tudi k njihovem reševanju pristopiti celovito, ne pa jih reševati posamično.)

11

NAJVEČJI PROBLEMI ČLOVEŠTVA (PODROBNEJE)

Wikipedia

1,02 milijarde ljudi je podhranjenih. (FAO*, 2009)

Vsak dan zaradi revščine umre 24.000 otrok mlajših od 5 let ali eden na vsake 3,6 sekunde. (UNICEF)

9 milijonov otrok (podatek za leto 2008) ne dočaka 5 leta starosti. (The State of the World Children’s 2010)

Za malarijo, ki jo je mogoče bodisi preprečiti bodisi ozdraviti, letno umre 1 do 3 milijone ljudi.

*FAO – Organizacija Združenih za prehrano in kmetijstvo

12

Dvig morske gladine in širjenje puščav – kot posledici globalnega segrevanja ozračja – naj bi prizadeli 200 milijonov ljudi. (Umanotera)

Skoraj milijarda ljudi nima dostopa do čiste pitne vode, dve milijardi in pol nimata ustreznih sanitarij. (Water.org)

Zaradi bolezni, ki so povezane z onesnaženo vodo, vsakih 20 sekund umre otrok mlajši od 5 let. (CommonDreams)

Onesnaženje zraka letno povzroči 2 milijona prezgodnjih smrti. (National Geographic)

13



Wikipedia: begunsko taborišče v Zairu

Približno 212 milijonov ljudi v svetu je brezposelnih, kar povzroča družbene napetosti in konflikte. (ILO)

Vsaj 26 milijonov ljudi je razseljenih znotraj meja njihovih držav zaradi konfliktov in kršenja človekovih pravic. (UNHCR)

V slumih (revnih predmestjih velemest držav razvoju) danes v nemogočih pogojih živi več kot 1 milijarda ljudi.

14

kratek spletni film: Slum Kibera (Nairobi)

VZROKI ZA NAJVEČJE PROBLEME ČLOVEŠTVA

(NERAVNOVESJE V DRUŽBI IN OKOLJU)15

“Najmanjši gib odjekne v celotni naravi: celotno morje se premakne zaradi enega kamna. Tako je tudi [v redu] milosti: najmanjše dejanje je zaradi svojih posledic važno za vse. Zato je prav vse pomembno.”

Blaise Pascal, Misli


NERAVNOVESJE V PORABI DOBRIN

DELEŽ SVETOVNE ZASEBNE PORABE V LETU 2005

Vir: Svetovna banka

Najrevnejši, to je 20% Zemljanov, porabi 1,5% vseh svetovnih dobrin

Najbogatejši, to je 20% Zemljanov, porabi 76,6% vseh svetovnih dobrin

Srednje bogati, to je 60% Zemljanov, porabi 21,9% vseh svetovnih dobrin

16

PREHRANSKO NERAVNOVESJE

Američani letno zavržejo približno 44 milijonov ton hrane, Britanci preko 5 milijonov ton.

Trgovine v Sloveniji letno zavržejo 15.000 ton neprodanega kruha.

V letih 2007 do 2008 je bilo v biogoriva predelanih kar 95 milijonov ton žitaric.

1,02 milijarde ljudi je podhranjenih, čeprav je hrane za vse dovolj (vseh Zemljanov je približno 6,8 milijarde – v letu 2010).

17

Več: Hrana v smeteh

Wikipedia

EKONOMSKO NERAVNOVESJE

Samo 0,13% svetovne populacije je v letu 2004 obvladovalo 25% vsega svetovnega finančnega premoženja.

Samo 12 odstotkov svetovne populacije obvladuje 85 odstotkov pitne vode in teh 12 odstotkov ne živi v revnih deželah. (Poverty Facts and Stats)

Države podsaharske Afrike (eden najrevnejših predelov sveta) letno prejmejo 10 milijard dolarjev ($) pomoči, hkrati pa morajo v istem času odplačati 14 milijard $ dolgov – glavnice in obresti. (Africa Action)

18

EKONOMSKO NERAVNOVESJE

Svetovni vojaški izdatki so v letu 2008 dosegli 1.460 milijard dolarjev ($) (CommonDreams), medtem, ko bi bilo:

6 milijard $ letno dovolj za osnovno izobrazbo vseh otrok,

9 milijard $ za čisto vodo in sanitarno ureditev,

12 milijard $ letno dovolj za osnovno zdravstveno varstvo nosečnic,

13 milijard $ za osnovno zdravstvo in prehrano (Global Issues). 19

OKOLJSKO NERAVNOVESJE IN NEENAKOMEREN “PRISPEVEK” H GLOBALNEMU SEGREVANJU OZRAČJA

V letu 2009 je bilo že do 25. septembra obremenitev okolja tolikšna, kolikor jo planet še lahko prenese v enem letu (Global Footprint Network in CommonDreams).

Povprečen Američan do četrte ure zjutraj 2. januarja proizvede toliko emisij toplogrednih plinov, kot jih povprečen Tanzanijec ustvari v celem letu.

7% svetovnega prebivalstva ustvarja 50% emisij toplogrednih plinov.

20

Wikipedia

KLJUČNA VZROKA ZA NAJVEČJE SVETOVNE PROBLEME

Ugotovimo lahko, da sta ključna vzroka za glavne svetovne probleme (revščino, lakoto, družbene konflikte, globalno segrevanje ozračja …) izjemno

nepravična porazdelitev svetovnih dobrin in njihova

nezmerna raba (tudi ta je neenakomerno porazdeljena).

A zakaj so svetovne dobrine tako nepravično porazdeljene in zakaj jih tako nezmerno uporabljamo?

21

SEBIČNOST

“Vse zase in nič za druge se zdi, da se v vseh obdobjih človeške zgodovine, glasi nizkotna maksima gospodarjev človeštva.

Takoj, ko najdejo način, kako si pridobiti celotno vrednost dohodka od premoženja zase, ne kažejo nobenega nagnjenja, da bi ga delili z drugimi.”

Adam Smith, Bogastvo narodov, 1776

Znameniti britanski filozof in ekonomist Adam Smith je že davnega leta 1776 pisal o sebičnosti (“vse zase in nič za druge”) kot osnovnemu načelu (“maksimi”) vodilnih družbenih slojev (“gospodarjev človeštva”):

22

POHLEP

S sebičnostjo je neločljivo povezan pohlep, ki v skrajni obliki vodi do konfliktov in vojn.

Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (Dnevnik) je ob 91. obletnici konca I. svetovne vojne izrekel besede, ki izražajo povezavo med pohlepom (vzrok) in vojno (posledico):

“Dogajalo se je nekaj nepojmljivega za človeški um. Človek je uničeval svojega bližnjega, sočloveka. Vzroki so bili različni. Na prvem mestu je bil pohlep po ekonomskih dobrinah.” Wikipedia

23

POHLEP IN SEBIČNOST

Celo v času hude krize sta sebičnost in pohlep v samem središču ekonomskega ravnanja.

Primer:

Kljub 45 milijard $ vredni pomoči države, je ameriška banka Citigroup za leto 2008 (na vrhuncu krize) svojim uslužbencem izplačala 5,3 milijarde $ nagrad.

In ravno največje banke so svojim ravnanjem bistveno pripomogle k nastanku krize.

Top News24

Brian Stevenson blog

EKONOMIJA KOT VOJNA

“Oboroženi konflikti med državami so strašljivi. Toda ekonomska vojna ni nič boljša.

Njene uničevalne posledice niso nič manjše od tistih, ki jih povzroča klasična vojna.”

25

Gandi

Naše razmišljanje nas napeljuje na zaključek, da je ekonomsko področje najbolj odgovorno za zdajšnje probleme oziroma za hudo krizo človeštva.

Današnja ekonomija temelji na sebičnosti in pohlepu posameznikov, skupin in držav, ki tekmujejo (si konkurirajo) za globalne dobrine.

Tekmovalnost se v končni fazi vedno zaostri in se sprevrže v konflikte: družbene, ekonomske in tudi vojaške. Okolje pa je seveda vedno “postranska žrtev” teh konfliktov.

“OROŽJA” EKONOMSKE VOJNE

Pohlep, sebičnost in tekmovalnost se izražajo s pomočjo ekonomskih mehanizmov (ekonomskih “orožij”), ki povzročajo velike razlike med ljudmi, okoljske probleme in številne konflikte. Naj naštejemo ekonomska “orožja”, ki povzročajo največ škode:

privatizacija in komercializacija skupnih dobrin,

borzne špekulacije,

na dolgovih osnovan finančni sistem,

kmetijske subvencije in vojaški izdatki.

26

PRIVATIZACIJA IN KOMERCIALIZACIJA SKUPNIH DOBRIN

Privatizacija življenjsko pomembnih dobrin (hrana, voda, energetski viri; zdravstvo, izobraževanje …) pomeni, da le-te postanejo dostopne samo nekaterim (lastnikom).

Nevarnost komercializacije pa je, da prej omenjene dobrine postanejo tržno blago, kar spet pomeni, da so dostopne samo nekaterim (tistim, ki imajo denar).

27

Primer: Leta 2000 je bolivijska oblast vse pravice za oskrbo z vodo v bolivijskem mestu Cochabamba podelila ameriški korporaciji Bechtel. Mnogi revni prebivalci niso zmogli več plačevati računov in ostali so brez dostopa do vode. Sledili so protesti in zahteve, da voda ponovno postane javna dobrina. Vojska in policija sta skušali nasilno zadušiti proteste, a na koncu je vlada popustila (po smrtni žrtvi mladega fanta) in voda je ponovno postala javna dobrina.

Več: Odlomek iz filma Corporation

BORZNE ŠPEKULACIJE

Borzne špekulacije so skrajna oblika pohlepa.

Materialno bogastvo človeštva (v obliki dobrin, denarja, deležev podjetij itd.) na borzah (finančnih, blagovnih) postane zgolj sredstvo bogatenja spretnih posameznikov in institucij.

Borze so pravzaprav zapleten mehanizem prerazporejanja svetovnega bogastva in eden glavnih vzrokov ekonomske nestabilnosti (neravnovesja) v svetu.

28

Vsak mesec se na svetovnih borzah sklene za sedem trilijonov dolarjev poslov (7.000.000.000.000 $) (Niall Ferguson: The Ascent of Money). Po nekaterih ocenah je vsaj 97 % vsega borznega prometa povsem špekulativne narave. Glej še: Špekulacije

NA DOLGOVIH OSNOVAN FINANČNI SISTEM

Samo približno 3 % denarja (podatek za ZDA) je v “fizični” obliki (kovanci in bankovci), vse ostalo so zgolj bančni računalniški zapisi.

Velika večina denarja vstopa v obtok v obliki bančnih kreditov, zaradi česar že takoj nastane primanjkljaj v finančnem sistemu, saj ni hkrati ustvarjen tudi denar za poplačilo obresti.

Nekatere centralne banke (npr. Federal Reserves, ameriška centralna banka), ki nadzorujejo denarni sistem, so v zasebnih rokah.

29Več: Ellen Hodgson Brown: The Web of Debt

Blogi: Kredit je suženjstvo, Čigav je denar, Denar kot dolg, Dolgov prost denar

KMETIJSKE SUBVENCIJE IN VOJAŠKI IZDATKI

Svetovni vojaški izdatki so v letu 2008 dosegli 1.460 milijard dolarjev (1,46 trilijona) (CommonDreams, Kruha ali vojne)

EU, ZDA in Japonska letno namenijo 350 milijard dolarjev subvencij svojim kmetijskim pridelovalcem, s čimer onemogočajo pridelovalcem hrane iz revnih držav, da enakopravno prodajajo svoje pridelke na svetovnem trgu (oziroma jih sploh ne morejo). (Global Issues)

Ti velikanski izdatki držav in prej našteti ekonomski mehanizmi (špekulacije, komercializacija itd.) ogrožajo tako blaginjo v revnih državah kot tudi blaginjo državljanov v državah, ki vodijo “ekonomsko vojno”. Takšen ekonomski sistem je glavni vzrok globoke krize človeštva.

30

ZAKLJUČEK 1. SKLOPA

Največji problemi človeštva (lakota in revščina, globalno segrevanje ozračja itd.) so posledica hudega neravnovesja v človeški družbi in v naravnem okolju, ki izhaja iz nepravične porazdelitve svetovnih dobrin in njihove nezmerne rabe.

Ekonomsko področje družbe je najbolj odgovorno za te probleme, saj ga posamezniki, skupine in države izrabljajo za uveljavitev lastnih interesov, ki izhajajo iz njihovega pohlepa in sebičnosti. Tekmovalnost (konkurenčnost) je način delovanja ekonomskega sistema, kar močnim in spretnim omogoča, da si zagotovijo največji delež celotnega svetovnega bogastva na račun vseh ostalih.

Da bi torej zares rešili hude probleme (krizo) človeštva, moramo temeljito preobraziti naš ekonomski sistem, da bo služil svojemu namenu: zagotoviti vsem ljudem, da bi živeli v blaginji.

31

KRIZA – ČAS ODLOČITVE

Zanimivo je, da beseda kriza ne pomeni samo slabega stanja v družbi, v okolju in v ekonomiji, temveč beseda izvorno pomeni čas odločitve (grška beseda krisis izhaja iz glagola krinein, odločiti se).

Odločiti se moramo torej med starim, ki dokazano vodi k počasnem uničenju okolja in družbene skupnosti, ter novim, ki nas lahko vodi k blaginji človeštva.

Odločitev je naša.

32

Blog

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE ALI V RAZMISLEK

Kateri so največji problemi človeštva?

Vzroki za največje probleme človeštva?

Kateri ekonomski mehanizmi povzročajo največje probleme človeštva?

33

POT K BLAGINJI

CELOSTNI PRISTOP34

2. sklop


KAJ JE BLAGINJA?

Ko posameznik

nemoteno zadovoljuje svoje osnovne potrebe,

se lahko v polnosti razvija in izraža kot človeško bitje (ko njegove temeljne človekove pravice niso kršene),

živi v zdravem in varnem okolju,

takrat lahko rečemo, da živi v blaginji. O blaginji človeštva lahko govorimo takrat, ko je to omogočeno slehernemu Zemljanu.

35

OSNOVNE ČLOVEKOVE POTREBE

Osnovne človekove potrebe so potrebe po:

hrani, (neoporečni) vodi, primernem bivališču (zaščiti telesa), zdravstvenem varstvu, izobraževanju.

Našteli smo najbolj osnovne potrebe, ki nam omogočajo, da obstajamo, se izražamo in razvijamo kot človeška bitja. 36

Wikipedia

KDO JE ODGOVOREN ZA ZADOVOLJEVANJE OSNOVNIH ČLOVEKOVIH POTREB IN BLAGINJO?

Posameznik je tisti, ki mora poskrbeti za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb in za svojo blaginjo;

naloga sleherne družbene skupnosti pa je, da mu zagotovi vse pogoje za to in da mu pomaga, če tega sam ne zmore. Seveda pa mora družbena skupnost zagotoviti blaginjo vseh svojih pripadnikov – to je celo njena osnovna naloga.

O pravi blaginji bomo lahko govorimo šele takrat, ko bo dosežena na najširši ravni – globalni.

Družbeno področje (oziroma družbeni podsistem), ki je najbolj odgovorno za blaginjo, je EKONOMSKO področje. Zato je prav, da najprej razmislimo, kaj sploh je ekonomija. 37

KAJ JE EKONOMIJA38


IZVOR BESEDEBeseda ekonomija je starogrškega izvora – oikonomia, ki jo

sestavljata besedi oikos in nomos. Brez poznavanja teh besed le stežka razumemo pravi pomen in namen ekonomije, zato jim moramo posvetiti nekoliko več pozornosti.

39

Že približno 350 let pred našim štetjem je grški filozof Ksenofon napisal delo z naslovom Oikonomos (Ekonomist). V uvodnem delu je zapisal:

“Nekoč sem ga slišal razpravljati o predmetu ekonomije na sledeč način.»Povej mi Kritobul, ali je ekonomija veja znanosti, kot so medicina, kovaštvo ali tesarstvo?«»Mislim da«, je odvrnil Kritobul.»Lahko torej rečemo, kaj je naloga ekonomije ...?«»Mislim, da je delo dobrega ekonomista, da je sposoben dobro upravljati s svojim premoženjem.”

Ksenofon

OIKOS Za Stare Grke je oikos pomenil dom, družino; domače

okolje z vsemi dobrinami; tudi bivati.

Danes ima pojem širši pomen: dom kot lokalno, državno in globalno okolje; družina kot lokalna, državna, globalna skupnost in skupne planetarne dobrine.

40

Sorodne besede besedi oikos: oikeo – bivati, naseljevati

enoikeo – “bivati v”

sunoikeo – “bivati z”

katoikeo – prebivalci (tisti, ki se naselijo)

perioikeo – sosed; tisti, ki biva v soseščini

Antična grška družina

NOMOS Za Stare Grke je nomos zakon; Nomos – bog zakona.

Beseda v širšem smislu pomeni upravljanje, vodenje, organiziranje, ki mora biti skladno z božanskimi oziroma univerzalnimi zakoni, torej so zakoni lahko samo etični (pravični).

41

V starogrški mitologiji je bil NOMOS, bog zakona, poročen z EUSEBIO, boginjo dolžnosti, spoštovanja in moralnosti, njuna hčerka je bila DIKE, boginja pravičnosti.

Boginja Dike

OIKOS – NOMOS, EKONOMIJA

“Ekonomija izhaja iz besede oikos, dom in nomos, zakon, kar prvotno pomeni zgolj zakonito upravljanje doma(čije) za skupno dobro celotne družine. Pomen se je kasneje razširil na upravljanje te velike družine, Države.”

Jean Jeacques Rousseau: Razprava o politični ekonomiji, 1795

Danes to Rousseaujevo razmišljanje razširimo in zapišemo, da ekonomija v najširšem smislu pomeni zakonito (modro in pravično) upravljanje s planetarnim okoljem (dom človeštva) in z njegovimi dobrinami v dobro celotne človeške družine oziroma za blaginjo človeštva.

42

J. J. Rousseau

OIKOS – LOGOS, EKOLOGIJA

Besedo ekologija (oekologie) je uvedel nemški biolog, filozof, zdravnik Ernst Haeckl leta 1866. Danes ekologija poleg znanstvenega preučevanja odnosov v naravi pomeni tudi zaščito oziroma ohranitev narave.

43

Ernst Haeckl

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Wikipedia

Ekonomija in ekologija sta torej v tesnem “sorodstvu”, prva pomeni upravljati z okoljem in dobrinami, da bi človeštvo lahko živelo v blaginji, druga pa si prizadeva, da se to okolje ohrani in da se vzdržuje ravnovesje med vsemi živimi bitji in živimi bitji ter njihovim okoljem.

3 E – EKONOMIJA, ETIKA, EKOLOGIJACELOVIT PRISTOP ZA BLAGINJO ČLOVEŠTVA

V samem izvoru besed smo našli povezanost med ekonomijo, etiko in ekologijo:

če ekonomija pomeni upravljati z okoljem in dobrinami, da ljudje lahko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe,

potem mora biti to upravljanje pravično (etično), kar je edina pot do blaginje človeštva,

hkrati pa je za njeno ohranjanje oziroma (trajnostni) razvoj potrebno vzdrževati ravnovesje med potrebami ljudi in zmožnostmi planetarnega okolja (naloga ekologije).

Ekonomija, ekologija in etika so torej celota in samo kot celota vodijo k blaginji človeštva. 44

KAKO DO BLAGINJE ČLOVEŠTVA?

Zastavlja se nam vprašanje, kako ravnati z dobrinami, da bi dosegli okoljsko ravnovesje, družbeno pravičnost in blaginjo človeštva?

V pomoč nam je lahko razmislek o ekonomskih odnosih v najmanjši človeški skupnosti – v družini.

Praviloma družinski člani med seboj ne tekmujejo, do drugih družinskih članov se ne obnašajo po načelih sebičnosti ali pohlepa, temveč si najpomembnejše dobrine medsebojno delijo.

45

ZAKLJUČEK 2. SKLOPA Cilj sleherne družbene skupnosti je blaginja vseh

njenih članov. Blaginja pa ne pomeni zgolj imeti dovolj dobrin za preživetje, temveč tudi spoštovanje človekovih pravic in bivanje v zdravem in varnem družbenem ter naravnem okolju.

Blaginjo lahko dosežemo s celovitim ekonomskim, ekološkim in etičnim pristopom, kar pomeni, da vsakdo (družbena pravičnost – etika) lahko zadovoljuje svoje osnovne potrebe (ekonomija), hkrati pa se ne poruši občutljivo okoljsko ravnovesje (ekologija).

Medsebojna delitev dobrin zajema vse tri elemente celovitega pristopa do blaginje človeštva. O tem bomo spregovorili v 3. sklopu. 46

BLAGINJA ČLOVEŠTVA – NAJPOMEMBNEJŠI SKUPNI CILJ

Najpomembnejši cilj sleherne družbene skupnosti je nedvomno blaginja vseh njenih pripadnikov, to pa lahko dosežemo samo s skrbnim upravljanjem z dobrinami in okoljem (ekonomija), družbeno pravičnostjo (etika) in trajnim vzdrževanjem okoljskega ravnovesja (ekologija).

47

EKONOMIJApotrebe ljudi

EKOLOGIJAokoljsko

ravnovesje

ETIKAdružbena pravičnost

BLAGINJA ČLOVEŠTVA

M E D S E B O J N A D E L I T E V


Kaj je blaginja?

Katere so osnovne človekove potrebe?

Kaj je ekonomija?

Kako doseči blaginjo človeštva?

48

MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN

POT DO BLAGINJE IN RAVNOVESJA, PRAVIČNOSTI IN MIRU

49

3. sklop


ZAKAJ DELITI DOBRINE?

Že v 1. sklopu smo ugotovili, da je nepravična in nezmerna raba dobrin ključnega pomena za največje probleme človeštva.

Blaginja človeštva in okoljsko ravnovesje sta odvisna predvsem od našega ravnanja z dobrinami. Pravična porazdelitev dobrin je ključ do blaginje, njihova skrbna in zmerna raba pa ključ do okoljskega ravnovesja.

A najprej moramo razmisliti, katere so ključne dobrine, ki se jih moramo naučiti deliti.

50

STARORIMSKA UREDITEV LASTNIŠTVA DOBRIN

Stari Rimljani so poznali naslednjo ureditev lastnine dobrin:

res privatae (privatna lastnina), res publicae (javne stavbe, ceste in podobno), res communes (darovi narave, ki pripadajo vsem).

Danes se favorizira privatno lastnino, na račun javnih in še bolj skupnih dobrin, ki so zgolj predmet brezvestnega izkoriščanja.

Zato je prav, da na novih osnovah in standardih ponovno uvedemo kategorijo skupnih dobrin. Medsebojna delitev pa naj postane prevladujoč način njihove družbene porazdelitve.

51

SKUPNE DOBRINE ČLOVEŠTVA (COMMONS) “NOVA” KATEGORIJA LASTNINE

Skupne dobrine so tiste dobrine, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih človeških potreb in so ključnega pomena za blaginjo človeštva – danes in v prihodnosti. V splošnem so skupne dobrine naslednje:

voda, gozdovi, obdelovalna zemlja, energetski viri, rudno bogastvo, ozračje; univerzalno zdravstveno varstvo in izobraževanje; znanje, tehnološki in znanstveni dosežki, dediščina človeštva (kulturna, jezikovna, arhitekturna …).

52

Wikipedia

PREPOZNAVANJE SKUPNIH DOBRIN – NOBELOVA NAGRAJENKA ELINOR OSTROM

Zanimivo je, da je Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2009 prejela Američanka Elinor Ostrom, ki je svoje raziskovalno delo posvetila preučevanju najboljšega načina ravnanja s skupnimi dobrinami.

Njena ključna ugotovitev je, da s skupnimi dobrinami najbolje ravnajo tiste skupnosti, ki jih tudi uporabljajo oziroma so od njih odvisni. 53

Elinor Ostrom

PRINCIP MEDSEBOJNE DELITVE –TEMELJ DRUŽBENIH ODNOSOV IN NOV EKONOMSKI OKVIR

O medsebojni delitvi ne smemo razmišljati kot novem ekonomskem sistemu ali celo novi (ekonomski) ideologiji, temveč kot principu (temelju), na katerem bodo osnovani naši družbeni odnosi.

Na ekonomskem področju pa medsebojna delitev predstavlja širok okvir, znotraj katerega je mogoče na različne načine in v različnih skupnostih deliti skupne dobrine.

Razmislimo, kako bi lahko delili skupne dobrine – na globalni, državni in lokalni ravni. Izhajati moramo iz najširše, globalne ravni, kajti le tako zares lahko odpravimo največje probleme človeštva. 54

KAKO DELITI DOBRINEna globalni, državni in lokalni ravni55


MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN NA GLOBALNI RAVNI

Nova agencija v okviru OZN bi skrbela za:

koordinacijo delitve skupnih (ključnih) dobrin med državami (za večjo preglednost bi oblikovali novo, virtualno valuto – UNCU),

nadzor nad njihovim izkoriščanjem (določitev priporočljivih količin),

oblikovanje intervencijskih skladov (hitra pomoč v primeru naravnih nesreč).

56Več: Medsebojna delitev na globalni ravni

MEDSEBOJNA DELITEV DOBRIN NA DRŽAVNI RAVNI

Tudi na državni ravni bi lahko ustanovili agencijo, ki bi imela naslednje naloge:

Spremljanje stanja skupnih dobrin v državi in priporočanje količine njihove izrabe, ki bo usklajena s priporočili globalne agencije za medsebojno delitev dobrin.

Podeljevanje pravice do uporabe in izrabe skupnih dobrin javnim in zasebnim ustanovam ter nadzor nad njihovim ravnanjem.

Koordinacija medsebojne delitve skupnih dobrin v državi in z drugimi državami (v okviru globalne menjave dobrin).

57Več: Medsebojna delitev na državni ravni

DRUGE MOŽNOSTI MEDSEBOJNE DELITVE

Možnosti medsebojne delitve so praktično neomejene.

Prednost lokalnih skupnosti in različnih organizacij ter ustanov je v izjemno dobrem poznavanju potreb svojih pripadnikov ter okolja, v katerem bivajo in delujejo.

Medsebojna delitev pomeni tudi delitev storitev, znanja, različnih predmetov in pripomočkov itd.

Poglejmo si nekaj raznolikih možnosti medsebojne delitve – nekatere so že uveljavljene, druge “živijo” zgolj kot ideje.

58

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK (UTD)

Univerzalni temeljni dohodek je nek stalni mesečni prejemek, ki ga država izplačuje slehernemu svojemu prebivalcu, ne glede na njegove druge prejemke.

Ideja o UTD izhaja iz pravice slehernega prebivalca planeta, da lahko zadovoljuje svoje osnovne potrebe.

59

Več: Univerzalni temeljni dohodek

Wikimedia Commons

ČASOVNA BANKA

Časovna banka temelji na nedenarni izmenjavi različnih storitev v okviru lokalne skupnosti ali skupine ljudi.

Osnova je 1 ura opravljenega dela, ne glede na vrsto dela (npr. pomoč v gospodinjstvu, inštrukcije, košenje trave, varstvo otroka, sprehajanje psa itd.). Ura opravljenega dela pomeni 1 enoto (“časovni denar”) v dobro v časovni banki, ura koriščenje storitve pa 1 enoto v breme.

Tak način delitve dela v skupnosti krepi medsebojne odnose in marsikomu olajša življenje.

60Več: Časovna banka Slovenije

DELITEV STORITEV

Poleg časovne banke poznamo še druge oblike “menjave” storitve.

Število voženj z avtomobilom je na primer mogoče zmanjšati s “ponudbo in povpraševanjem” po skupnih vsakodnevnih vožnjah v službo.

S tem se prihranijo denarna sredstva, zmanjša pa se tudi obremenitev okolja.

61Več: deliva.si

“KNJIŽNIČNA” IZPOSOJA RAZLIČNIH PRIPOMOČKOV

Sistem izposoje knjig, ki ga uporabljajo knjižnice, je mogoče uporabiti tudi za druge pripomočke, opremo ali karkoli drugega, kar uporabljamo ljudje.

Na primer:

orodje za hišna popravila in delo na vrtu, kolesa, kamp opremo itd.

S tem se zmanjša potrošnja, ki obremenjuje tako proračune gospodinjstev kot tudi naravno okolje.

62

KOOPERATIVE

Kooperative so nekakšna kombinacija med podjetji in solidarno skupnostjo. Kooperative temeljijo na vrednotah družbene odgovornosti, demokratičnosti, pravičnosti in enakopravnosti.

Članstvo v kooperativi je odprto; odločanje je demokratično (en član, en glas); ekonomske koristi kooperative so porazdeljene v skladu s posameznikovim dejanskim prispevkom, presežni del pa je večinoma namenjen za skupno dobro kooperative in celotne družbene skupnosti.

Poznamo gradbene, stanovanjske, storitvene, trgovske, delavske in druge oblike kooperativ. 63

Več: Kooperative

MEDSEBOJNA DELITEV “NEVIDNIH DOBRIN”

Deliti je mogoče tudi tiste dobrine (predvsem po zaslugi novega medija – interneta), ki niso oprijemljive, kot je na primer človeško znanje in druge »stvaritve človeškega uma«.

Nekaj primerov: Wikipedia (enciklopedija, ki jo lahko ustvarjajo in uporabljajo vsi uporabniki

interneta), Wikimedia Commons (delitev fotografskih, zvočnih in video posnetkov), Creative Commons (vsem dostopne avtorske pravice), Common Dreams (nekomercialni članki z aktualnimi vsebinami – stran

financirajo uporabniki sami), Project Gutenberg (vsem dostopne knjige), Odprtokodni programi (računalniški programi, ki jih lahko soustvarjajo in

uporabljajo vsi uporabniki interneta).

64

ang. beseda common/commons pomeni nekaj, kar je skupno, kar pripada vsem

ZAKLJUČEK

Našteli smo nekaj možnosti medsebojne delitve, ki se lahko razlikuje glede na ekonomske, kulturne, geografske in druge značilnosti posameznih skupnosti. In te možnosti so praktično neomejene.

Medsebojna delitev ne izključuje današnje prevladujoče menjave – tržne, temveč jo nadgrajuje na področjih, kjer ta ni uspešna. To pa je bolj pravična porazdelitev dobrin in njihova zmernejša raba.

Medsebojna delitev dobrin zagotavlja slehernemu prebivalcu planeta, da lahko zadovoljuje svoje osnovne potrebe, človeštvu pa zagotavlja dosego blaginje.

A spremembe niso mogoče, dokler ne bomo spremenili našega pogleda na svet in naših vrednot.

65

DRUGAČNE VREDNOTE, DRUGAČEN SVET

66


BRUTO NACIONALNA SREČA

Naš razvoj ne smemo meriti samo s številom novih izdelkov, z dobičkom, s širitvijo trgov itd. Gospodarska rast pogosto ni povezana z blaginjo vseh ljudi, kaj šele z njihovo srečo.

Majhna himalajska kraljevina Butan že nekaj časa meri svoj razvoj s kazalnikom Bruto nacionalne sreče (GNH – Gross National Happiness), kar pomeni:

“človeška družba se razvija takrat, kadar se prepletata in dopolnjujeta tako materialni kot duhovni razvoj.”

67

Global Voices

Več: Bruto nacionalna sreča

PRAVIČNOST

Področje, ki danes najbolj zanemarja pravičnost, je nedvomno ekonomija, ki je »zadolžena« za blaginjo ljudi.

Ekonomska pravičnost pomeni, da ima vsak človek na Zemlji dostop do osnovnih dobrin, kar mu omogoča preživetje in predstavlja temelj blaginje človeštva.

Medsebojna delitev je pot do ekonomske pravičnosti in brez nje ni družbene pravičnosti.

68

“Svet potrebuje pravičnost, ne dobrodelnosti.”

Mary Wollstonecraft

Več: Pravičnost, ne dobrodelnost

Wikipedia

MALO, A DOBRO

Zapovedi (vrednote) današnjega časa so: več, hitreje, močneje. Temu je podrejena celotna družba. Želimo več dobrin, več uspeha, več denarja itd. A za to moramo marsikaj žrtvovati – naš čas, naše odnose, naše zdravje.

Lahko pa smo zadovoljni z manj, a tisto naj bo dobro, pa naj gre za hrano, stanovanje ali za naše medsebojne odnose.

Mnogo modrosti je v starih izrekih.69

‘Pauca sed bona’ (‘malo, a dobro’). Latinski pregovor

Več: Malo, a dobro

DAJEM, TOREJ SEM“Moder človek ne služi samemu sebi;

več kot naredi za druge,

bolj je zadovoljen;

več kot daje, več prejema.

Narava ne napreduje na tuj račun;

zato moder človek koristi vsem ljudem in ne tekmuje z nikomer.”

Lao Ce

Paradoks današnjega časa je, da tisto, kar je najbolj zaželen cilj velikega dela prebivalstva in politike večine svetovnih držav, ljudi sploh ne osrečuje.

Mnogi sodobni raziskovalci so prišli do ugotovitev, da ljudi mnogo bolj osrečuje, če pomagajo drugim, kot pa, da skrbijo samo zase.

70

Več: Dajem, torej sem

Wikimedia Commons

SODELOVANJE

Največjih problemov človeštva ni mogoče rešiti drugače kot s sodelovanjem: globalno segrevanje ozračja, lakota in revščina, ekonomska kriza itd.

Na prvem mestu mora biti sodelovanje na globalni ravni, kjer že imamo organizacijo, ki je nastala za reševanje problemov človeštva – Organizacijo združenih narodov. Le podeliti ji moramo več veljave.

Tudi medsebojna delitev dobrin ni mogoča brez pravega sodelovanja.

71

“Ena izmed zakonitosti je, da so organizmi, ki s kom sodelujejo, sposobnejši od tistih, ki so egoistični.” (dr. Eva Jablonka, evolucionistka, intervju Mladina, 16. 10. 2009)

Več: SodelovanjePrimer izjemne moči sodelovanja je akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu

SKLEP

Medsebojna delitev dobrin ni nekakšen nov ekonomski sistem niti nova ideologija, temveč širok okvir, znotraj katerega je mogoče na različne načine deliti ključne dobrine, da bi lahko »dosegle« slehernega državljana in v širšem smislu slehernega prebivalca planeta.

Medsebojna delitev dobrin je torej princip, ki lahko v temelju spremeni ne samo ekonomijo, ampak tudi celotno družbo. Če pa res želimo spremembe, se moramo naučiti pravičnosti, zmernosti, sodelovanja in seveda medsebojne delitve.

Medsebojna delitev dobrin nenazadnje izhaja iz razumevanja, da živimo na skupnem planetu, ki je naš edini dom in v okviru ene družine, človeštva. 72


Katere so skupne dobrine človeštva?

Kako deliti dobrine na različnih ravneh – globalni, državni, lokalni?

Katere vrednote naj bodo podlaga resničnim spremembam?

73

PRIPOROČLJIVI VIRI

Knjige:

Tristram Stuart: Odpadki: razkrivanje globalnega prehranskega škandala

(Waste: Uncovering the Global Food Scandal, Penguin Books 2009).

E. H. Brown: Mreža dolgov (The Web of Debt, Third Millenium Press, 2007)

Stanje sveta 2010 (The State of the World 2010 in starejše izdaje; )

Dušan Rutar: Platonova prispodoba, Kinotečna vzgoja I. in II. ter druge

knjige

Barry Schwartz: Paradoks izbire (The Paradox of Choice)

Naomi Klein: Doktrina šoka (The Shock Doctrine)

Raj Patel: Vrednost ničesar (The Value of Nothing)

Carl Honore: Slavospev počasnosti (In Praise of Slow)74

PRIPOROČLJIVI VIRI

Splet:

Sharing the World Resources

Worldwatch Institute

Medsebojna delitev

Blog RTV

Umanotera

Common Dreams

Amnesty International

75


PRIPOROČLJIVI FILMI

Revni milijonar (Slumdog Millionaire) – Film o brezperspektivnem življenje otrok v slumih, kjer živi že več kot milijarda ljudi, a film je tudi zgodba o upanju, ki ga v teh “senčnih” krajih nikoli ne zmanjka.

Krvavi diamant (Blood Diamond) – v revnih državah se križajo interesi velikih podjetij, bogatih držav in pohlepnih posameznikov. Trpijo seveda običajni ljudje, a obstajajo posamezniki, ki so zanje pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje.

Zvesti vrtnar (The Constant Gardner) – farmacevtske korporacije zanima edino dobiček, zato so pripravljene početi prav vse, tudi delati poskuse na ljudeh, v revnih državah, daleč od oči javnosti. Redki, pogumni posamezniki razkrivajo njihovo početje, a morajo to plačati s svojim življenjem.

76

Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth) – Resnica nikoli ni prijetna, še najmanj pa, če od nas zahteva radikalne spremembe.

The Corporation (Korporacija) – Kako delujejo najmočnejše organizacije današnjega časa, pogosto močnejše in bogatejše od celotnih držav?

Avatar – Zgodba se odvija v prihodnosti in daleč stran od Zemlje, a v resnici gre za pripoved o našem odnosu do okolja, ki temelji na pohlepu in brezbrižnosti ter o našem odnosu do drugih ljudi, ki so pogosto zgolj ovira našim interesom. A zakaj bi tarnali, potreben je boj: boj proti omejenim posameznikom in pasivnim množicam ter proti pohlepnim korporacijam. 77


Vzpon denarja (The Ascent of Money) – Brez denarja ne moremo nič. Priče smo globoki finančni krizi, a ta ni od danes, temveč ima korenine daleč v preteklosti. Vzorci našega ravnanja z denarjem so se v stoletjih le malo spremenili – nikakor pa ne na bolje.

Mednarodna prevara (The International) – Trgovina z orožjem, umori, goljufije, droge, špekulacije, mafija, “ugledni” bankirji – imajo nekaj skupnega. Denar, predvsem v obliki kreditov. In tega ustvarjajo banke, ki tako vodijo in obvladujejo Veliko igro.

Misijon (The Mission) – Pomagati drugim in drugačnim, jih učiti ljubezni in medsebojne delitve, jih ščititi pred pohlepnimi posamezniki, institucijami in državami, je pogumno in etično dejanje. Cena je visoka, a ideja vedno preživi, čeprav telo umre.

78



medsebojna delitev

Documents