makedonija 2014-1

Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana

REPUBLIKA MAKEDONIJA Република Македонија

REPUBLIKA Makedonija

РЕПУБЛИКА

МАКЕДОНИЈА

ENIC-NARIC center Slovenija

I. SHEMA II. UVOD III. OPIS ŠOLSKEGA SISTEM IV. TABELA PRIMERLJIVOSTI V. VZORCI

REPUBLIKA MAKEDONIJA

РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА Stran 2

I. Shema

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Education_in_the_Republic_of_Macedonia



II. Uvod Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev). Zaradi spora z Grčijo, ki oporeka uporabi imena Makedonija, je v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, uradno ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM – Former Yugoslav Republic of Macedonia), precej držav (124, med njimi ZDA, Rusija in Kitajska) pa je priznalo državo pod imenom Republika Makedonija.



III. Opis šolskega sistema Izobraževanje v Republiki Makedoniji lahko v grobem razdelimo na:

1. osnovnošolsko izobraževanje 2. srednješolsko izobraževanje 3. visokošolsko izobraževanje

Osnovne informacije in kontakti so objavljeni na spletnih straneh Ministerstvo za obrazovanie i nauka (http://www.mon.gov.mk/). V Republiki Makedoniji je izobraževanje opredeljeno v sledečih zakonih:

1. Zakon o osnovnošolskem izobraževanju (Zakon za osnovnoto obrazovanie , Službeni vesnik na Republika Makedonija, br. 103/2008, 33/2010, 156/2010, 18/2011, 42/2011, 51/2011, 6/2012, 100/2012 i 24/2013);

2. Zakon o srednješolskem izobraževanju (Zakon za srednoto obrazovanije , Službeni vesnik na Republika Makedonija, br. 44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999, 29/2002, 40/2003, 42/2003, 67/2004, 55/2005, 113/225, 35/2006, 30/2007, 49/2007, 81/2008, 92/2008, 33/2010, 116/2010, 156/2010, 18/2011, 42/2011, 51/2011, 6/2012, 100/2012 i 24/2013);

3. Zakon za srednje strokovno izobraževanje (Zakon za stru čno obrazovanie i obuka , Službeni vesnik na Republika Makedonija, br. 117/2008, 148/2009, 17/2011 i 24/2013);

4. Zakon za izobraževanje odraslih (Zakon za obrazovanie na vozrasite , Službeni vesnik na Republika Makedonija, br. 7/2008, 17/2011, 51/2011 i 24/2013);

5. Zakon o učencih v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju (Zakon za u čevnici za osnovno i sredno obrazovanie , Službeni vesnik na Republika Makedonija, br. 98/2008, 99/2009, 83/2010, 36/2011, 135/2011, 46/2012 i 24/2013);

6. Zakon o visokem šolstvu (Zakon za visokoto obrazovanie )

1. Osnovnošolsko izobraževanje ; Devetletno osnovno izobraževanje je v Republiki Makedoniji regulirano z zakonom Zakon za osnovnoto obrazovanie. Osnovno izobraževanje se prične z vpisom v prvi razred osnovne šole, je obvezno in zaobjema otroke med 6 in 15 letom starosti. To se navezuje na vse otroke, ki imajo prebivališče v Republiki Makedoniji, ne glede na njihovo državljanstvo. Pouk se izvaja v makedonskem jeziku, na področjih kjer živijo etnične manjšine pa v njenem jeziku.



Listine o izobraževanju so zapisane v cirilici, na področju etničnih skupin pa listina zapisana v obeh jezikih in pisavah. Od četrtega do devetega razreda se vsako leto na koncu šolskega leta opravi eksterno preverjanje. Rezultate eksternega preverjanja se zapišejo v zaključno listino in vplivajo na splošni uspeh učenca.

2. Srednješolsko izobraževanje; S srednješolskim izobraževanjem se vsakemu pod enakimi pogoji in glede na njihove sposobnosti, po končanem osnovnošolskem izobraževanju, omogoča doseganje znanja in sposobnosti za delo in nadaljevanje izobraževanja. Srednje šole, glede na vrsto izobraževalnega šolskega programa, ki ga izvajajo, delimo na: - gimnazije ; učni plan in program traja štiri leta, po zaključku si učenec pridobi srednješolsko izobrazbo, izobraževanje se zaključi z državno maturo oziroma z učilišno maturo. Učenci lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih ustanovah. Listino o izobraževanju, ki jo pridobi učenec po končanem izobraževanju je diploma za državna matura . - stru čno osposobuvanje (strokovno usposabljanje) ; ta oblika izobraževanja je namenjena za manj zahtevna dela in daje bolj praktična znanja in veščine za različna področja dela. V to obliko izobraževanja se lahko učenci, ki so končali osnovno šolsko izobraževanje kakor tudi učenci, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja. Ti učenci sproti z strokovnim usposabljanjem opravi še osnovno šolsko izobrazbo. Strokovno usposabljanje odvisno od zahtevnosti lahko traja do 2 let, ter si učenec pridobi 1 nivo strokovne kvalifikacije. Po končanem strokovnem usposabljanju, ki je trajalo najmanj 1 leto, se učenec lahko vpiše v drugi letnik izobraževanja stru čno obrazovanie za zanimanje . Listino o izobraževanju, ki jo pridobi učenec po končanem izobraževanju je uvjerenje za stru čno osposobenost . - stru čno obrazovanie za zanimanje (strokovno izobraževanje za poklic); Ta oblika izobraževanja je namenjena za pridobivanje strokovnega kadra potrebnega za pokrivanje potreb gospodarstva. Vpišejo se lahko vsi, ki so uspešno zaključili osnovno šolsko izobraževanje. Po končanem izobraževanju učenci pridobijo 2 nivo strokovne kvalifikacije. S to izobrazbo se lahko učenci vključijo v 4. letnik tehni čkoto obrazovanie (v RS srednja strokovna šola) in si pridobijo 3 nivo strokovne kvalifikacije oziroma po 3 letih delovnih izkušenj se lahko vključijo v program za postsredno obrazovanie (v RS višješolsko strokovno izobraževanje) in si pridobijo 4 nivo strokovne kvalifikacije. Listino o izobraževanju, ki jo pridobi učenec po končanem izobraževanju je diploma za završen ispit.



- tehni čkoto obrazovanie (srednje strokovno izobraževanje): Ta oblika izobraževanja je namenjena za pridobivanje kadrov za bolj strokovna dela v gospodarstvo kot tudi za nadaljevanje izobraževanja v stroki. V prvi letni se lahko vpišejo vsi tisti, ki so uspešno končali osnovno šolsko izobraževanje kot tisti, ki so uspešno zaključili stru čno osposobuvanje (strokovno usposabljanje) . Po končanem izobraževanju si učenec pridobi 4 nivo strokovne kvalifikacije in lahko nadaljuje izobraževanje brez dodatnih obveznostih v isti stroki na višješolskem nivoju. Če pa učenec opravi še državno maturo lahko nadaljuje izobraževanje na visokošolskih strokovnih ustanovah. Listino o izobraževanju, ki jo pridobi učenec po končanem izobraževanju je diploma za državna matura oziroma diploma za završen ispit. - postsredno obrazovanie (v RS višje strokovno izobraževanje): To izobraževanje je namenjeno za pridobivanje visoko kvalificirane kadre za posamezne dele delovnih procesov. Po končanem izobraževanju si pridobijo 4. nivo strokovne kvalifikacije. Izobraževanje lahko nadaljujejo v visokih strokovnih šolah. Listino o izobraževanju, ki jo pridobi učenec po končanem izobraževanju je diploma za majstorski ispit oziroma diploma za specialisti čko obrazovanie. - obrazovanie na vozrasnite (v RS izobraževanje odraslih): Izobraževanje odraslih je integralni del izobraževalnega sistema, ki poteka na vseh nivojih izobraževanja. Regulirano je z zgoraj omenjenim zakonom. Izobraževanja se izvajajo v izobraževalnih institucijah, ki se imenujejo sredno opštinsko u čilište, sredno u čilište na gradot Skopje in državno sredno učilište. Državno sredno u čilište so izobraževalne institucije v katerih se izvajajo programi za poklice, ki so posebnega pomena za državo. Ocenjevalna lestvica: Uspeh učenca pri posameznem predmetu se ocenjuje z opisno in številčno oceno. Splošni uspeh učenca se ocenjuje številčno. Uspeh je sestavljen iz celoletnih ocen vseh predmetov ter uspeha na eksternih letnih preverjanjih. Odličen (5)...............................Odlično (5) Mnogu dobar (4).......................Prav dobro (4) Dobar (3)....................................Dobro (3) Dovolen (2)............................Zadostno (2) Nedovolen (1).....................Nezadostno (1) Vedenje učenca se ocenjuje z opisno oceno: primerno dobro nezadovolitelno



3. Visokošolsko izobraževanje; Pred-bolonjski sistem izobraževanja V Republiki Makedoniji so se pred uvajanjem bolonjskega sistema izobraževanja v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Zakon za visokoto obrazovanie, Službeni vesnik na Republika Makedonija br. 64/2000 od 3. 8. 2000 godina) izvajali naslednji študijski programi: - dodiplomski študijski programi v trajanju od treh do sedmih let, - podiplomski študijski programi v trajanju najmanj treh semestrov, - doktorski študijski programi v trajanju najmanj dveh let. ENIC-NARIC center je pri ugotavljanju primerljivosti vrednotenja makedonskega visokošolskega izobraževanja s slovenskim šolskim sistemom upošteval tudi dogovor o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja med nekdanjimi republikami SFRJ, ki je vodil v tako imenovano usmerjeno izobraževanje. Ena izmed značilnosti dogovora je tako bila usklajevanje vzgojno izobraževalnih programov, usklajevanje postopkov, pogojev in načinov pridobivanja izobrazbe med republikami, ipd. Ne glede na dogovor pa je vsaka izmed socialističnih republik imela svojo šolsko zakonodajo, na podlagi katere je lahko prišlo tudi do določenih razlik na področju izobraževanja. Glede na navedeno ENIC-NARIC center ugotavlja, da so načeloma pred-bolonjski študijski programi v bivših republikah SFRJ med seboj sorodni. Na podlagi pojasnil, ki jih je ENIC-NARIC center Republike Slovenije prejel od pristojne institucije Informativen Centar – Ministerstvo za Obrazovanie i Nauka Republike Makedonije, ki je v skladu s členom IX.2 Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Ur. l. RS št. 45/99 – mednarodne pogodbe št. 14/99) pristojen za posredovanje uradnih informacij v zvezi z visokošolskim sistemom izobraževanja v Republiki Makedoniji, je bilo ugotovljeno, da pred-bolonjskih visokošolskih študijskih programov zakonsko niso umestili v bolonjsko strukturo s tremi stopnjami visokošolskega izobraževanja, temveč so samo začeli izvajati nove, bolonjske študijske programe. Bolonjski sistem izobraževanja V skladu z Zakonom o visokem šolstvu, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje in znanost http://www.mon.gov.mk/images/pdf/Zakon%20za%20visokoto%20obrazovanie%20konsolidiran%20Fev%202013.pdf (Zakon za visokoto obrazovanie - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju besedila: Zakon za visokoto obrazovanie) je Republika Makedonija leta 2008 sprejela naslednjo bolonjsko strukturo izobraževanja: a) prva stopnja univerzitetnega študija (Baccalaureus oziroma Baccalaurea ); študijski programi trajajo tri do štiri leta (180 do 240 kreditnih točk) in se glede na vrsto programov razvrščajo v strokovne ali v akademske študijske programe,



b) druga stopnja univerzitetnega študija (Master) ; študijski programi trajajo eno do dve leti (60 do 120 kreditnih točk) in se glede na vrsto programov razvrščajo v:

- specialistične študijske programe: trajajo eno leto (60 kreditnih točk) po predhodno uspešno zaključenih triletnih akademskih študijskih programih prve stopnje (180 kreditnih točk),

- magistrske študijske programe: trajajo dve leti (120 kreditnih točk) po predhodno uspešno zaključenih triletnih akademskih študijskih programih prve stopnje (180 kreditnih točk) ali trajajo eno leto (60 kreditnih točk) po predhodno uspešno zaključenih štiriletnih akademskih študijskih programih prve stopnje (240 kreditnih točk),

- kontinuirane (enovite) študijske programe: trajajo pet let (180 + 60 + 60 kreditnih točk),

c) tretja stopnja univerzitetnega študija (Doctorate) ; trajajo 3 leta in se vrednotijo s 180 kreditnimi točkami. Z javnim zagovorom doktorske naloge se pridobi znanstveni naslov Doktor na nauki (dr.sc) ali Doktor po umetnosti (dr.art). IV. Tabela primerljivosti

Ime listine Primerljivost 1. Diploma za završen ispit (3 leta) srednje poklicno izobraževanje 2. Diploma za položen završen ispit (4 leta) srednje strokovno izobraževanje 3. Diploma za položena državna matura (4 leta) srednje strokovno izobraževanje 4. Diploma za položen završen ispit (4 leta)-gimnazija srednje splošno izobraževanje-gimnazija 5. Diploma za univerzitetsko obrazovanie prva stopnja visokošolskega izobraževanja 6. Univerzitetska diploma (4 leta) najmanj prva stopnja visokošolskega izobraževanja;

pred-bolonjski dodiplomski študijski program 7. Univerzitetska diploma (2 leti) najmanj druga stopnja visokošolskega izobraževanja;

pred-bolonjski podiplomski študijski program



V. Vzorci listin

1. Srednja strokovna izobrazba



2. Srednja strokovna izobrazba



3. Srednje splošno izobraževanje – gimnazija



4. Prva stopnja visokošolskega izobraževanja



5. Najmanj prva stopnja visokošolskega izobraževanj a; pred-bolonjski

dodiplomski štud. program



6. Najmanj druga stopnja visokošolskega izobraževan ja; pred-

bolonjski podiplomski študijski program

makedonija 2014-1

Documents