kymlicka v ljubljani

Download Kymlicka v Ljubljani

Post on 21-Mar-2016

218 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Gostujoče predavanje Willa Kymlicke s komentarji.

TRANSCRIPT

  • 8 EUR

    Kymlicka v Ljubljani Kym

    licka in Ljubljana

    Zbirka

    ZVEZKI Kymlicka v Ljubljani

    Kymlicka in Ljubljana

    9 7 8 9 6 1 2 3 7 5 7 5 1

    ISBN 978-961-237-575-1

    Gostujoe predavanje Willa Kymlicke s komentarji

    Visiting lecture by Will Kymlicka with commentaries

  • Kymlicka v LjubljaniGostujoe predavanje Willa Kymlicke s komentarji

    Fotografije: Borut Krajnc

    Kymlicka in LjubljanaVisiting lecture by Will Kymlicka with commentaries

    Photography: Borut Krajnc

    UrediliKsenija Vidmar Horvatin Tjaa Uakar

    Filozofska fakulteta

    Univerze v Ljubljani

    Oddelek za sociologijo

    Katedra za obo sociologijo

    Ljubljana, 2013

  • 3Contents5 Ksenija Vidmar Horvat Po multikulturalizmu9 Will Kymlicka Neo-liberalni multikulturalizem?49 Igor Pribac Neoliberalni multikulturalizem in postfordistina kulturna industrija61 Filip Dobrani Kapitaliziranje multikulturalizma73 Priscila Guli Multikulturalizem in kulturni rasizem85 Simon Smole Kaj pa islam?97 Jure Perpar Politina in ekonomska instrumentalizacija multikulturalizma 109 Borut Krajnc Kymlicka na Filozofski fakulteti - fotografije Kymlicka at the Faculty of Arts - photography

    125 Ksenija Vidmar Horvat After multiculturalism129 Will Kymlicka Neo-liberal multiculturalism?169 Igor Pribac Neo-liberal multiculturalism and postfordistic culture industry181 Filip Dobrani Capitalising on multiculturalism195 Priscila Guli Multiculturalism and cultural racism207 Simon Smole What about Islam?219 Jure Perpar Political and economic instrumentalisation of multiculturalism

    231 Imensko in pojmovno kazalo

  • 5Ksenija Vidmar HorvatPo multikulturalizmu

    Pred nami je drugi zvezek gostujoega predavanja. Po Zygmuntu Baumanu v januarju 2011 je le nekaj mesecev za njim gostoval Will Kymlicka. Predavanje enega kljunih sodobnih filozofov in teoretikov multikulturalizma je naslovilo vpraanje multikultura-lizma v odnosu do neoliberalizma. Kot je prepriljivo pokazal Kymlicka, je ta odnos bolj zapleten, kot menijo kritiki. Neoliberalizem podpira, uporablja, pa tudi zlorablja multi-kulturalistino paradigmo upravljanja z razlinostjo. Multikulturnost drube izkoria za proliferacijo neoliberalistine ideologije o podjetniki samoodvisnosti, vitki dravi ter trni prilonosti. Toda ekonomska motivacija, kot vselej v zgodovini, kadar nanjo apliciramo lee dialektike in nepredvidljivosti, proizvaja tudi nepriakovane uinke: opolnomoenje manjin, predvsem staroselskih skupnosti, ki z vstopom v neoliberalno globalno ekonomijo razvijajo svojo politino zavest ter emancipatorne prakse. Zgoditi se zna, da bo duh neoliberalnega multikulturalizma, ki ga je sproil kapitalistini kanon vladajoih veinskih drub in njihovih elit, uel iz steklenice. Ali se bo ta ob eksploziji novih mobilizacijskih energij tudi razpoila, bo pokazal as.

    Predavanje ne bi moglo priti ob bolj pravem asu. Evropa, pa tudi mnogi kritini avtorji z intelektualne levice in desnice, so multikulturalizmu prav v zadnjih letih napo-vedali konec. Razlogi za odpoved paradigmi, ki je postala hegemona formula za urejanje odnosov v sodobni drubi, so raznoliki. Za leve intelektualce je multikulturalizem zgolj podaljana roka globalnega multinacionalnega kapitala, ki tri kulturno raznolikost, da bi prek kulture ohranjal socialne razlike. Za desne intelektualce je multikulturalizem nemogoa utopija sanjaev, ki pozabljajo na nepremostljive kulturne (verske, civili-zacijske, druinske,) razlike, predvsem med avtohtonimi in priseljenci; pa tudi zgodovinsko nepravina politika, ki ima diskriminatorni odnos do veinskih drub. Predavanje in komentarji v tem zvezku na te razprave arijo dodatno osvetlitev,

  • 6ki po eni strani pokaejo, kaj od kritik je vredno resneje teoretske obravnave; pa tudi, kje odpoved multikulturalizmu postane simptom simptom strahu pred ekonomsko in politino emancipacijo, e si sposodimo pri Fanonu, prekletih.

    Posebnost drugega zvezka je, da je v velik meri tudentski projekt. Prvi, Will Kymlicka se je odloil za gostovanje v Ljubljani s posredovanjem tudentke Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Julije Sardeli, ki je bila na enoletnem magistrskem tudiju na CEU v Budimpeti, Kymlicka pa je bil eden od njenih predavateljev. Prevodi vseh besedil so delo tudentov. In, najpomembneje, glavnino poleminih komentarjev s Kymlicko so prispevali tudenti in tudentke Filozofske fakul-tete in Fakultete za drubene vede Univerze v Ljubljani. Prispevek Igorja Pribca je edini dialog e uveljavljenega filozofa z gostom v Ljubljani.

    To pa pomeni, da je zbirka e uspela zartati tisto kritino pot, za katero smo po tihem upali, da bo postala njeno gonilo: da bo intelektualni dialog s svetovnimi misleci postal tudi medgeneracijski dialog. Vkljuitev glasov mladih mislecev prinaa novo kvaliteto razprave pa tudi, kot s svojim prispevkom tako lucidno zakljui Priscila Guli, novo odgovornost intelektualcev.

  • Will Kymlicka

    Neo-liberalni multikulturalizem?*

    * Prevod: Andrej Stani

  • 11

    Doba neoliberalizma je pogosto opredeljena v okviru vrste sprememb v gospodarski politiki in gospodarskih odnosih, ki so povzroili mnoge nove izzive in negotovosti za posameznike. A preoblikovala je tudi strukturo drubenih odnosov, vkljuno z odnosi v druini, na delovnem mestu, v soseini in v civilni drubi. Morda je preoblikovala celo subjektivnosti ljudi njihov obutek jaza, njihov obutek za pomembnost dejanj, njihove identitete in solidarnosti (Brown, 2003). Najstroji kritiki ji pripisujejo, da je skupni uinek teh razlinih sprememb nekakna radikalna atomizacija drube. V imenu emancipacije avtonomnega in neodvisnega posameznika je neoliberalizem spodkopal vse drubene vezi in drubene solidarnosti, na katere so se posamezniki zanaali, zaradi esar morajo ljudje sami poskrbeti zase kot drube enega v vse bolj negotovem svetu (Lane, 2011).

    A sodobni svet ni ostal brez drubenih vezi in kolektivnih identitet. Kjerkoli so bile neoliberalne reforme izvedene, so delovale v gostem prepletu drubenih odnosov, ki mono pogojujejo oblike in vplive neoliberalizma. e je neoliberalizem oblikoval dru-bene odnose, je prav tako res, da so ti odnosi oblikovali neoliberalizem, v celoti blokirali nekatere neoliberalne reforme in hkrati potiskali druge reforme v nepriakovane smeri, brez nartnih rezultatov. V tem procesu lahko na delu vidimo drubeno pronost, saj ljudje spodbijajo, brzdajo, spodkopavajo ali si prisvajajo neoliberalne ideje in politike za zaito drubenih vezi in identitet, ki jih cenijo.

    V priujoem prispevku1 elim raziskati te teme z vidika etninih odnosov. Etnine identitete in etnina razloevanja so endemine in trajne znailnost sodobnih drub, navkljub napovedim teorije modernizacije iz 50-ih let 20. stoletja. Etninost ostaja pomembna podlaga (eprav nikakor ne edini temelj) osebne identitete, neformalnih omreij, drubenega statusa, kulturnih pomenov in politine mobilizacije. Dale od tega, da bi zaradi modernizacije izginjala, sociologi pravzaprav govorijo o etninem preporodu v sodobnem svetu (Smith, 1981). Zdi se, da etninost cveti v asu dravljan-skih pravic, nediskriminacije, demokratinih svoboin in globalnih komunikacij ter mobilnosti. V preteklosti je bila za mnoge manjine njihova etnina identiteta vir stigma-tizacije in zapostavljenosti, ki so jo zavraali ali skrivali. Toda v nai dobi post-kolonial-nosti in post-dravljanskih pravic so rasistine ideologije in ideologije nadvlade, ki so stigmatizirale manjine, postale delegitimirane, demokratine svoboine in globalne mree pa omogoajo lajo etnino samoorganizacijo in mobilizacijo. Rezultat tega je bil razcvet raznolikih etninih projektov, vkljuno z bojem staroselskih ljudstev, npr. Majev in Inuitov, za zemljia in samoupravljanje; zahteve poddravnih narodnih manjin, npr.

    1 Hvala Iainu Reevu za pomo pri raziskavi.

  • 12

    Valianov in Kataloncev, za jezikovne pravice in regionalno samoupravo; ali pa zahteve priseljenskih skupin, npr. indijske in kitajske diaspore, po multikulturnih pravicah in prilagoditvenih pravicah.2

    Etnine identitete in etnini odnosi so tako del podroja drubenih odnosov, s kate-rimi so se sreali neoliberalni projekti kot podlago za medsebojne boje in obojestranska prilagajanja. Prav tako kot je neoliberalizem elel preoblikovati obstojee strukture etninih odnosov, so tudi pripadniki etninih skupin rpali iz drubenih virov, prido-bljenih na podlagi lastnih etninih identitet in odnosov, da so nasprotovali in usmerjali neoliberalizem. Za tiste kritike, ki neoliberalizem vidijo kot vseobsegajoo hegemonsko silo, je bil to neenak boj, ki je pripeljal do drubene destrukturacije etninih skupin (Magord, 2008: 134) in jih prikrajal za vsakrno kolektivno zmonost izpodbijati diktat trnega fundamentalizma (npr. Hale in Millaman, 2005: 301).

    Trdim, da je zgodba bolj zapletena in bolj zanimiva. Boj ni bil tako enostranski, kot trdijo kritiki. Kot bomo videli, so se nekatere etnine skupine uspele upreti nekaterim vidikom neoliberalnega projekta, ali celo obrniti neoliberalne reforme v lastno korist. Ko so neoliberalni projekti trili ob obstojee etnine projekte, rezultati niso bili vnaprej nesporno odloeni.

    Lahko bi se nagibali k razlagi, da je odpornost etninih projektov dokaz prvobitne moi etninosti, kot da so etnine navezanosti na kri in zemljo nekako globlje v loveki psihi kot materialna in politina sredstva, ki jih uporabljajo neoliberalni akterji.3 Vendar bi bilo tudi to razumevanje napano. Zmonost etninih projektov, da se upirajo in usmerjajo neoliberalne projekte je, trdim, v veliki meri odvisna ne od njihove sposob-nosti nagovarjanja prvobitne navezanosti na kri in zemljo, temve od obsega, v katerem so bili ti etnini projekti e del javnih institucij in nacionalnih naracij, obiajno prek diskurza o multikulturalizmu in prek pravnega prizn

Recommended

View more >