onesnaženost zraka v ljubljani

Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov.

GeograFF

V prvi vrsti je tema, ki se ji knjiga posveča, relevantna za Ljubljano, saj obravnava eno prednostnih okoljskih tem, s katerimi se Ljubljana sooča – kakovost zraka. Dodaten pomen je v tem, da se loteva prometnega onesnaževanja, ki za izbrana onesnaževala predstavlja glavni vir. Zrak v mestu je zelo ranljiva okoljska sestavina zaradi lege v kotlini, splošne neprevetrenosti in visokih prometnih obremenitev. Knjiga je aktualna tudi v metodološkem smislu, saj rezultati, predstavljeni v knjigi, temeljijo na uporabi difuzivnih vzorčevalnikov, ki omogočajo gosto prostorsko mrežo meritev in temu primerno tudi gosto mrežo podatkov za prostorski prikaz onesnaženosti zraka. Ne gre le za območja ob cestah, pač pa meritve obsegajo tudi območja za prosti čas in rekreacijo, parke, trge, območja za pešce ter stanovanjske soseske. V delu so predstavljene tudi meritve črnega ogljika, kar mu daje še posebno težo in je za Ljubljano novost. Aljaž Plevnik

Knjiga Onesnaženost zraka v Ljubljani – Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 je interdisciplinarno delo sedmih avtorjev iz štirih ustanov: Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Matej Ogrin, Katja Vintar Mally), podjetja Aerosol d.o.o. iz Ljubljane (Griša Močnik, Luka Drinovec, Ivan Iskra), Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici (Asta Gregorič) in Agencije Republike Slovenije za okolje (Anton Planinšek). Avtorji se že vrsto let raziskovalno in strokovno ukvarjajo s proučevanjem kakovosti zraka tako s prostorskega in meteorološkega vidika kot tudi z razvojem merilnih inštrumentov in metod merjenja kakovosti zraka.

Poudarki iz recenzije

O avtorjih

GeograFF 14

Onesnaženost zraka v Ljubljani

Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014

9 789612 377090

ISBN 978-961-237-709-0

ISBN 978-961-237-709-0

Geo

graF

F14

Matej Ogrin, Katja Vintar Mally, Anton Planinšek, Griša Močnik, Luka Drinovec, Asta Gregorič in Ivan Iskra

Geograff 14_naslovnica_FINAL.indd 1 6.11.2014 14:39:30

Univerza v LjubljaniFilozofska fakulteta, Oddelek za geografijo




Ljubljana 2014

GeograFF 14

Geograff14_onesnazenost_zraka_7.indd 1 6.11.2014 14:45:46

GeograFF 14



Odgovorni urednik: Darko Ogrin

Recenzenti: Valentina Brečko Grubar, Igor Žiberna, Aljaž Plevnik

Kartografi: Simon Koblar, Asta Gregorič

Fotografi: Albert Kolar, Matej Ogrin, Valentina Pajk, Katja Vintar Mally

Angleški povzetek: Jean McCollister

Fotografije na naslovnici: Albert Kolar, Katja Vintar Mally

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za geografijo

Odgovorna oseba: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Oblikovanje in prelom: Jure Preglau

Tisk: Birografika Bori d. o. o.

Naklada: 300 izvodov

Prva izdaja

Cena: 12,00 EUR

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014

Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna objava, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

Publikacijo sta sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

911.375:504.5:656.11(497.4Ljubljana) 502.3:504.5(497.4Ljubljana) 504.5:621.43.068(497.4Ljubljana)

ONESNAŽENOST zraka v Ljubljani : koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 / Matej Ogrin ... [et al.] ; [kartografi Simon Koblar, Asta Gregorič ; fotografi Albert Kolar ... [et al.] ; angleški povzetek Jean McCollister]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. - (GeograFF ; 14)

ISBN 978-961-237-709-0 1. Ogrin, Matej 276345600




GeograFF 14


GeograFF 14

5

Kazalo

Uvod .........................................................................................................................................................7

1 Pregled literature ter raziskav o onesnaženosti zraka v Sloveniji in Ljubljani ...................................................................................................................92 Razvoj slovenske zakonodaje na področju varstva zraka ......................................... 15

3 Proučevanje prometnega onesnaževanja ozračja z difuzivnimi vzorčevalniki ......17

3.1 Tipi mestnega prostora ...............................................................................................................20

4 Vremenske razmere v času meritev z difuzivnimi vzorčevalniki ......................... 23

4.1 Vremenske razmere v Ljubljani v poletnem merilnem obdobju od 26. avgusta do 16. septembra 2013 .................................................................................23

4.2 Vremenske razmere v Ljubljani v zimskem merilnem obdobju od 15. januarja do 6. februarja 2014 ......................................................................................26

5 Rezultati meritev kakovosti zraka z difuzivnimi vzorčevalniki v Ljubljani poleti 2013 in pozimi 2014 ............................................................................... 31

5.1 Meritve dušikovega dioksida v poletnem merilnem obdobju 2013 .........................31

5.2 Meritve ozona v poletnem merilnem obdobju 2013 .......................................................42

5.3 Meritve dušikovega dioksida v zimskem merilnem obdobju 2014 ...........................45

5.4 Meritve benzena v zimskem merilnem obdobju 2014 ....................................................55

6 Primerjava rezultatov poletnega in zimskega merilnega obdobja ...................... 59

7 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani na osnovi podatkov poletnega in zimskega merilnega obdobja ............................ 65

7.1 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v cestnih koridorjih ....68

7.2 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v odprtem prostoru ob cestah .......................................................................................................................70

7.3 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v urbanem ozadju .......71

7.4 Ocena letne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v prečnih profilih .........72

8 Onesnaženje zraka s primarnimi onesnaževali v Ljubljani – določanje virov z aethalometrskimi meritvami črnega ogljika ............................. 79

8.1 Merilna metoda in meteorološki podatki.............................................................................80

8.2 Vremenski pogoji v času meritev črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 ..........................................................................82

8.3 Koncentracija črnega ogljika v Ljubljani med 14. januarjem in 14. februarjem 2014 ................................................................................................................84

8.3.1 Časovno spreminjanje koncentracij črnega ogljika in določanje virov .................85

8.4 Krajevna porazdelitev koncentracij črnega ogljika ...........................................................96

9 Sklepne ugotovitve na podlagi opravljenih meritev .................................................... 97

Summary .......................................................................................................................................... 101

Viri in literatura ....................................................................................................................................... 107

Seznam preglednic ............................................................................................................................... 112



6

Seznam slik ............................................................................................................................................... 114

Stvarno in imensko kazalo ................................................................................................................ 117


GeograFF 14

7

Uvod

Sodobne družbe si brez prometa ne znamo več predstavljati. Med prometnimi podsi-stemi pa je v gospodarsko bolj razvitem svetu, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, moč-no prevladujoč cestni promet. Cestni promet je v zadnjih 20 letih v Sloveniji doživel (ne)sluten razmah, kar se kaže v hitri rasti motorizacije in zato v vse večjem obsegu cestnega prometa. Osebni avto ni več družinsko prevozno sredstvo, pač pa vse bolj osebno prevozno sredstvo, saj ima vse več družin dve ali celo tri osebna vozila. Po-trebe po osebni mobilnosti zelo hitro naraščajo in so večinoma posledica spreme-njenega življenjskega sloga in družbenih trendov, ki te potrebe še dodatno poveču-jejo. Dnevna ali vikend potovanja v sto in več kilometrov oddaljene kraje so tudi v Sloveniji postala nekaj vsakdanjega, povečuje pa se tudi število dnevnih migrantov iz bolj oddaljenih krajev v zaposlitvena središča. Razvoj cestne infrastrukture (avtoce-stni križ) in izrazita prevlada vlaganj v cestno infrastrukturo tak promet spodbujata, k temu pa prispevajo tudi finančni ukrepi pri politiki osebnih prejemkov, ki omogočajo ugodno financiranje osebnega prevoza na delo. Poleg uveljavljenega prepričanja, da je avto v Sloveniji »statusni simbol«, ne moremo mimo resnice, da ob sedanjem stanju javnega prevoza in temu primerni prometni politiki osebni prevoz omogoča konkurenčnost na trgu delovne sile in enakovredno vključevanje v družbo. K temu prispeva tudi razpršena poselitev Slovenije. Zato se ljudje, ki avtomobila ne morejo voziti ali kupiti (mladoletni, invalidi, upokojenci, socialno šibki idr.), praviloma težje vključujejo v družbene strukture, saj v družbi, ki spodbuja mobilnost, nimajo enakih možnosti, družba (država) pa jim jih ne zagotavlja.

K porastu osebnega prometa je prispeval tudi razvoj turizma v Evropi, saj smo vsako leto priča že kar tradicionalnim »selitvam narodov« – poleti proti sredozemski obali, pozimi pa proti Alpam. V Sloveniji se poleti srečujemo z izrazitimi tokovi mednarodne-ga osebnega tranzitnega turističnega prometa, ko se turisti predvsem iz Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Češke, Slovaške in Madžarske množično selijo na hrvaško obalo, nemajhen delež prometnih tokov proti jadranski obali pa povzročamo tudi Slovenci.

Poleg osebnega prometa je veliko breme za ceste in okolje tudi tovorni promet, pa naj gre za tranzitni tovorni promet, ki je posledica mednarodnih blagovnih tokov, ali pa za lokalni oziroma regionalni tovorni promet, ki skrbita za prevoz storitev in blaga med mesti ter kraji znotraj države. Hitra rast storitvenih dejavnosti, zlasti trgovine, je nadomestila upad in selitev industrije tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Liberalizacija trgovine in politika enotnega trga ter prost pretok blaga, ljudi in kapitala so temeljna načela delovanja Evropske unije. Na področju tovornega prometa je zelo pomembno – ter okoljsko in socialno neugodno – neupoštevanje dejanskih stroškov tovornega prometa, pri čemer mislimo predvsem na zunanje stroške. Najbolj potraten izmed načinov tovornega prometa pa je ravno cestni tovorni promet. Podcenjenost dejan-skih stroškov močno vpliva na ekonomsko upravičenost tega prometnega podsiste-ma in posledično porast tovrstnih prometnih tokov v vsej Evropi v zadnjih desetletjih do začetka gospodarske krize.



8

Posledice naraščajočega prometa so vidne tudi v pokrajini, pri čemer vseh niti ne opazimo. Poraba prostora za velika parkirišča, nove in širše ceste, mestne obvoznice in velike garažne hiše so samo najočitnejši znaki. Pritisk prometa na prostor se kaže tudi v vse pogostejšem prometu v neposeljenih območjih, kjer skromna infrastruktu-ra ne zadostuje obremenitvam v prometnih konicah. Hrup s cest se je zaradi narašča-nja prometa močno povečal in marsikje v poseljenih območjih so protihrupne ograje že nujne. V mestih je soočanje s hrupom še težje, saj je gostota virov precej večja.

Poleg hrupa je pri prometu zelo pomembno tudi onesnaževanje ozračja. Ob majh-nih obremenitvah je razmeroma nepomembno, čeprav je odvisno tudi od strukture prometa, starosti vozil in nekaterih drugih dejavnikov. S povečanjem obremenitev pa postaja kakovost zraka v okolici cest problematična. Če k temu dodamo še dejavnike, ki zmanjšajo samočistilne sposobnosti ozračja v okolici cest, kot so gosta pozidava ali temperaturni obrat, se negativni učinki prometnega onesnaževanja še okrepijo.

Prometno onesnaževanje ozračja v Sloveniji še ni ovrednoteno glede na dejanske učinke, ki jih povzroča. V zadnjih letih v ospredje problematičnih onesnaževal vse bolj vstopajo delci, ki ob dušikovih oksidih, lahko hlapnih ogljikovodikih in ozonu števil-nim ustanovam povzročajo velike težave pri zagotavljanju evropskih meril kakovosti zraka. Uporaba difuzivnih vzorčevalnikov je pomembna pri vrednotenju prostorskih vplivov prometnega onesnaževanja, saj omogoča vpogled v prostorsko razporeditev onesnaževal, kot so dušikov dioksid, benzen in ozon. Aethalometrske meritve črnega ogljika pa so poleg stopnje onesnaženosti s črnim ogljikom pokazale tudi strukturo njegovih virov, kar je pri sprejemanju ukrepov sanacije zelo pomembno. Knjiga se po-sveča vidiku prometnega onesnaževanja ozračja in onesnaževanju s črnim ogljikom; je na neki način nadaljevanje knjige »Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani« iz leta 2008. Posveča se rezultatom meritev z difuzivnimi vzor-čevalniki poleti 2013 in pozimi 2014, zimskim meritvam pa smo dodali še meritve črnega ogljika. Delo je rezultat dveh sprva ločenih raziskav, ki pa sta se povezali z namenom skupne predstavitve stanja kakovosti zraka v Ljubljani. Predstavljeni so re-zultati meritev v okviru projekta Toplotni otok mesta (UHI), katerega naročnik je bila Mestna občina Ljubljana, partner Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, izva-jalec pa Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje. Na tem mestu gre iskrena zahvala za pomoč zvestim pomočnikom pri terenskem delu projekta, študentom geografom Nejcu Bo-bovniku, Petri Udrih, Valentini Pajk ter Simonu Koblarju. Projekt je bil izveden v okvi-ru programa Srednja Evropa (Central Europe) in ga je prek Evropskega regionalnega razvojnega sklada (European Regional Development Fund) delno financirala tudi Evropska unija. Drugi del knjige pa predstavlja raziskava raziskovalcev podjetja Aero-sol in Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici. Natis knjige so podprle Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Mestna občina Ljubljana in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


GeograFF 14

9

1 Pregled literature ter raziskav o onesnaženosti zraka v Sloveniji in Ljubljani

Slovenija zaradi svoje zavetne lege sodi med neprevetrena območja in med nepre-vetrena sodi tudi večina slovenskih mest. Izjema v tem pogledu so le obalna mesta. (Ogrin in sod., 2012) Tudi Ljubljana sodi med neprevetrena mesta, kjer ni stalnih moč-nejših vetrov, kar povzroča slabše samočistilne sposobnosti zraka. Ker leži v kotlini, so temperaturne inverzije ob radiacijskem vremenu pogoste in izrazite (Ogrin, 2010). Zaradi zgoščevanja dejavnosti in poselitve se je kakovost zraka v Ljubljani po drugi svetovni vojni slabšala. V 60. letih 20. stoletja je bila, po ugotovitvah meteorologa Paradiža (1970), med najslabšimi na svetu. V 70. letih prejšnjega stoletja se je Lju-bljana uvrščala med mesta z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji (Špes, Lampič, Smrekar, 2000), saj jo je pestila zlasti onesnaženost z žveplovim dioksidom, ki se je v 80. letih začela hitreje zmanjševati, v drugi polovici 90. let in v prvih letih po letu 2000 pa so koncentracije žveplovega dioksida po zaslugi zamenjave energentov in uveljavitve daljinskega ogrevanja upadle na raven, ki ne predstavlja ogrožanja (Ku-šar, Vintar Mally, 2004; Plut, 2007, str. 28–29). Podobno se je zmanjšala onesnaženost z žveplovim dioksidom tudi drugod po Sloveniji, a so postala problematična druga onesnaževala, kot so dušikovi oksidi, ozon in delci.

»Prve sistematične meritve netopnih in topnih usedlin ter deleža CO2 v zraku, ki jih je vpeljal Bojan Paradiž, segajo v leto 1957« (Hrček, 2014, str. 5). Že leta 1965 pa je Hidrometeorološki zavod SRS začel z občasnimi meritvami kakovosti zraka, ki so leta 1968 postale stalne. Sprva so merili onesnaženost z žveplovim dioksidom in dimom (Paradiž, 1970; cv: Palatinus, 2009). Leta 1984 je bil v Sloveniji vzpostavljen sistem analitičnega nadzorno-alarmnega sistema za merjenje onesnaženosti zraka (ANAS), kar je dodatno pripomoglo k poznavanju stanja kakovosti zraka v Ljubljani (Palatinus, 2009). Onesnaževanje ozračja v Sloveniji je bilo do 90. let 20. stoletja večinoma pogo-jeno s procesi energetike in industrije. Energetika je postopno prešla na čistejši način pretvorbe prek menjave energentov, vgradnje čistilnih naprav in povečane energet-ske učinkovitosti, medtem ko se je industrija prestrukturirala, del obratov pa je nehal obratovati. Okrog preloma stoletja se je postopno krepilo zavedanje, da v ospredje kot poglavitni vir onesnaževanja prihaja promet. Zaradi vse večjega zavedanja pro-blematike onesnaževanja ozračja se je začelo krepiti znanje s tega področja, sprva na podlagi tujih študij, nato pa vse bolj tudi na podlagi domačega raziskovanja.

Domačih del, ki obravnavajo prometno onesnaževanje ozračja, je kar nekaj; za ve-čino je značilen problemski pristop. Na eni strani so to učbeniki in ozaveščevalno gradivo, katerih poudarek je na širšem in bolj celovitem prikazu problematike pro-metnega onesnaževanja, na drugi strani pa gre za študije primerov, raziskave, ki se osredotočajo na posamezna območja in posamezna onesnaževala. Učbenik »Zrak in



10

onesnaženost. Del 1, Meteorologija« (Petkovšek, Vrhovec, 2000) je namenjen študen-tom Visoke šole za zdravstvo; v njem so razloženi osnovni fizikalni pojmi in procesi pri onesnaženosti ozračja ter meteorološki procesi, ki na onesnaženost pomembno vpli-vajo. Podobno, le da v manjšem obsegu, se v enem poglavju onesnaževanju ozračja posveča učbenik »Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike«, ki sta ga napi-sala Rakovec in Vrhovec (2000). Okoljskim učinkom prometa je deloma namenjeno tudi delo »Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji« (2009) v okviru zbirke Geo-graff, kjer se v več poglavjih posveča mnogoterim učinkom prometa, tudi njegovemu vplivu na kakovost zraka.

Z raziskovanjem prometnega onesnaženja se ukvarjal Lukan (2002), ki je v magistr-skem delu z naslovom »Možnosti zmanjšanja vsebnosti ozona v zraku zaradi emisij vozil v prometu« med drugim dokazal, da za učinkovito zmanjšanje koncentracije ozona ni dovolj samo zmanjšanje koncentracije njegovih predhodnikov, pač pa je pomembno z znižanjem koncentracij predhodnikov doseči tudi za nastanek ozona manj ugodno razmerje med predhodniki. Tako se lahko v nasprotnem primeru tudi zgodi, da kljub znižanju enega od predhodnikov (na primer dušikovih oksidov – NOx) koncentracija ozona celo naraste, če je razmerje med hlapnimi organskimi snovmi (VOC) in NOx za nastanek ozona ugodnejše.

Z delci se je v študiji »Vpliv prometa na imisijo delcev« ukvarjala Bolte (2005), ki je poda-la pomembne ugotovitve na področju onesnaževanja ozračja z delci, kjer je glavni vir promet. Predstavila je tudi metodo za izračun izpustov in koncentracij delcev z emisij-skim modelom COPERT III in disperzijskim modelom Caline 4 ter na izbranem primeru ugotovila precejšnje ujemanje izmerjenih in modelsko napovedanih rezultatov.

Študije o morebitnih vplivih prometa na ozračje ob gradnji novih cest so bile opravlje-ne tudi v okviru Skupine za evalvacijo projektov v okolju (SEPO), ki so jih izvajali večino-ma strokovnjaki Katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tako so Rakovec in sodelavci (1988, 1989) opravili študiji z naslovom »Pro-učitev razširjanja onesnaženja zraka v Zgornji savski dolini po izgradnji avtomobilske ceste od Hrušice do Žirovnice« ter »Primerjava količine NOx in CO v zraku pri tleh zaradi prometa od Hrušice do Vrbe po obstoječi cesti oz. po avtomobilski cesti«.

Pomembna študija, ki se je ukvarjala z vplivom prometnega onesnaženja na okoli-co, je bila opravljena leta 2000 na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije in objavljena pod naslovom »Tunel Golovec, meritve in ocena onesnaženosti vpliva prometa v tunelu na onesnaženost zraka v okolici«. Glavne ugotovitve avtoric ome-njene raziskave (Ciglar, Šprajcar, 2000) so bile, da je bila tedaj večina onesnaževal na portalu predora pod dopustnimi vrednostmi, močno presežene so bile le koncen-tracije dušikovih oksidov. Ker se je od leta raziskave promet skozi predor Golovec močno povečal, so narasle tudi koncentracije neposredno izpuščenih onesnaževal. Vpliv predorov na kakovost zraka na portalih predora je ugotavljalo tudi magistrsko delo z naslovom »Ekološki vidiki cestnih predorov« (Likar, 1995), ki je z disperzijskim modelom proučevalo širjenje onesnaženega zraka iz predora v neposredno okolico.

Na področju prometnega onesnaževanja zraka velja omeniti tudi diplomsko delo »Onesnaževanje zraka zaradi prometa z motornimi vozili«, ki ga je napisala Gardina (2000). Delo temeljito prikaže negativne vplive prometnega onesnaževanja. Modelsko


GeograFF 14

11

obravnavanje onesnaženja zraka je opisano v diplomskem delu in iz njega izhajajo-čem članku Žabkarjeve (2000) z naslovom »Preučevanje spreminjanja koncentracij SO2 v Zasavju s pomočjo trajektorij«, v katerem dokazuje vpliv termoelektrarne Šoštanj na koncentracije žveplovega dioksida v okolici termoelektrarne Trbovlje.

Modeliranje na področju prometa je opravil Lukan (2006), ki je z modelom MLuS 02 računal koncentracije onesnaževal. Prišel je do razmeroma dobrega ujemanja raču-nanih in izmerjenih koncentracij onesnaževal. Pred leti precej pereče prometno obre-menjevanje okolja s svincem pa je opisala Zupančičeva (1997), ki je raziskala onesna-ženost obcestnih prsti s svincem in ugotovila povečano onesnaženost zlasti znotraj desetmetrskega pasu ob cesti.

V letu 2003 je v Ljubljani potekal projekt AIRPECO. Izvajala ga je Agencija Republike Slovenije za okolje, obsegal pa je meritve dušikovega dioksida, žveplovega dioksi-da, ozona in benzena z uporabo difuzivnih vzorčevalnikov ter meritve delcev. Ključ-ne ugotovitve za dušikov dioksid so bile, da je bila letna mejna vrednost (40 μg/m3) presežena predvsem ob cestah z gostim prometom in v zimskem času. Predvsem v zimskem času pa je bila letna mejna vrednost lahko presežena tudi v središču mesta. Enodnevne meritve troposferskega ozona na poletni dan so pokazale vpliv tega dne prevladujočega jugozahodnega vetra, ki je zrak z ozonom vred potisnil iz Ljubljane na severovzhod. Vrednosti so večinoma presegle 20 μg/m3, lokalno tudi 30 μg/m3. Inter-pretacija enodnevnih meritev je le informativnega značaja in je ne moremo primerjati z osemurno mejno vrednostjo. Porazdelitev koncentracije benzena v zunanjem zraku v Ljubljani je pokazala, da so najvišje koncentracije ob prometnicah, ki so pomem-ben vir benzena. Tam lahko koncentracije presežejo letno mejno vrednost 5 μg/m3. Za ostale predele mesta, t. i. mestno ozadje, so bile izmerjene vrednosti med 1,5 in 4 μg/m3. Podobno kot z benzenom in dušikovim dioksidom je bilo onesnaženje z delci najbolj kritično pozimi, ko je pogosto prišlo do preseganja dnevne mejne vrednosti 50 μg/m3. Pri žveplovem dioksidu izmerjene vrednosti niti pozimi niso presegale mej-ne vrednosti in so pokazale na nizko onesnaženost (Čemas, 2013, str. 3–6).

V okviru projekta PEOPLE, ki ga je prav tako izvajala Agencija RS za okolje, so ugota-vljali osebno izpostavljenost benzenu glede na prevoz v službo in po drugih oprav-kih. Osebne enodnevne prejete količine benzena so pokazale največjo izpostavlje-nost in tveganje pri kadilcih, visoko tudi pri uporabnikih osebnih vozil in javnega pometa, medtem ko so imeli najnižje vrednosti kolesarji in pešci (Čemas, 2013, str. 8).

Istega leta je potekal tudi projekt SILAQ, katerega namen je bil oceniti onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 ter poiskati možnosti za zmanjšanje njihovih koncentra-cij. Slovenski partner projekta je bila Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je med ključnimi ugotovitvami projekta izpostavila (Projekt SILAQ …, 2014):

• največji vir delcev je emisija iz prometa, kar potrjuje ocene mnogih, da je cestni promet resna grožnja zdravju povsod tam, kjer ga je veliko;

• izmerjene koncentracije delcev so bile najvišje na merilnih mestih tik ob prometni cesti (Ljubljana – Figovec, Domžale). Na teh merilnih mestih prevladujejo pred-vsem grobi delci, ki jih promet povzroča z mehanskimi učinki in vključujejo delce pnevmatik, ki se s časom odrgnejo in obrabijo, delce zavornih plošč, ponovno dvignjen prah s cest, pozimi sol in podobno;



12

• koncentracije delcev PM10 in PM2,5 so bistveno višje v zimskem obdobju, pri če-mer je bilo izjema le merilno mesto Iskrba. To pomeni, da je ozračje pozimi zaradi večje stabilnosti prizemne plasti in slabšega mešanja še bolj ranljivo, izpostavlje-nost ljudi v mestih pa večja;

• na merilnem mestu v podeželskem okolju − ozadju (Iskrba) so koncentracije PM10 in PM2,5 nekoliko višje v poletnem času;

• delci so velik problem predvsem v mestnih središčih, kjer sta vzrok onesnaže-vanja promet in industrija. Glede na rezultate opravljenih študij imajo delci ne-gativen vpliv na zdravje ljudi, saj prodrejo globoko v pljuča. Nekateri fini delci so tudi kancerogeni, kar je prav tako odvisno od kemijske sestave (težke kovine, organske spojine);

• problem je zelo majhno število meritev, ki so bile opravljene v zimskem in poletnem merilnem obdobju, saj bi na podlagi daljšega niza meritev strokovno lažje ovredno-tili dobljene rezultate. V Sloveniji manjka dolgotrajnih meritev v gosti prostorski mreži, ki bi zagotovile zanesljivejše podatke o onesnaženosti zraka z delci.

V letih 2005 in 2006 je potekal projekt »Prometno onesnaževanje ozračja v Ljubljani znotraj avtocestnega obroča«, katerega nosilec je bil Oddelek za geografijo Filo-zofske fakultete Univerze v Ljubljani, partner pa Agencija Republike Slovenije za okolje. Z metodo difuzivnih vzorčevalnikov so bile opravljene meritve dušikovega dioksida, ozona (poleti) in benzena (pozimi) v najgostejši mreži do tedaj. Ključne ugotovitve raziskave so bile, da je v cestnih koridorjih zrak prekomerno onesnažen vse leto, kar zlasti velja za najbolj obljudene koridorje Slovenske ceste, ob vpadni-cah, kjer ni zgoščevanja onesnaževal zaradi goste pozidave, pa onesnaženost zraka presega dovoljeno le tik ob cestah. Prvič se je tudi ugotavljalo prečne profile kon-centracij ob cestah in ocenjevalo vpliv cestnega onesnaževanja glede na oddalje-nost od ceste (Ogrin, D., in sod., 2006; Ogrin, M., 2008). Cerkvenik (2012) je pozneje za leto 2009 ocenil deleže izpustov onesnaževal v Ljubljani in med drugim ugotovil, da je bilo kar 51,8 % trdih delcev in kar 60,4 % BTX (benzen, toluen in ksilen) pro-metnega izvora.

Po letu 2000 se je okrepilo tudi civilno gibanje za trajnostno mobilnost, kar je posledi-ca izrazite motorizacije Slovenije in s tem tudi Ljubljane ter naraščajočih problemov s porabo prostora, zastoji, energetsko neučinkovitostjo in seveda prometnim onesna-ževanjem. V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko so se združile nekatere nevladne organizacije in se vključevale v procese oblikovanja prometne politike tako na državni kot tudi na mestni ravni. V okviru te še vedno delujoče koalicije so svoja stališča podajali tudi številni strokovnjaki in odločevalci na neformalni ravni ter prek medijev vplivali na ozaveščanje javnosti. Tako je bil leta 2005 v Ljubljani organiziran posvet »Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana«, katerega rezultat je bil tudi istoi-menski zbornik leto kasneje (2006). V njem so predstavljeni številni izzivi in problemi Ljubljane na področju trajnostne prometne politike, ki so jasno pokazali potrebo po celovitem in trajnostno naravnanem sistemu prometnega razvoja v glavnem mestu. V okviru projektov Civitas (2005–2012) je Mestna občina Ljubljana vzpostavila plat-formo znanj, izmenjave stališč in izkušenj ter prevetritev nazorov prometne politike in prometnega načrtovanja.


GeograFF 14

13

Sliko onesnaženosti zraka v Ljubljani in Sloveniji nasploh močno dopolnjujejo tudi redne in občasne aktivnosti Agencije Republike Slovenije za okolje na področju kako-vosti zraka. Od zime 1989/1990 izdajajo letna poročila o kakovosti zraka, v letih 2003 in 2010 pa so izdali tudi oceno kakovosti zraka v Sloveniji. S posebnimi študijami so opredelili vire delcev PM10 v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah in Mur-ski Soboti, ukvarjali pa so se tudi z vplivom advekcije saharskega peska na koncen-tracije delcev v ozračju. Občasno opravljajo tudi meritve na posameznih problemskih območjih, kot na primer v zgornji Mežiški dolini, Zasavski dolini in Lovranu.


GeograFF 14

15

2 Razvoj slovenske zakonodaje na področju varstva zraka

V Sloveniji je bilo varstvo ozračja prvič uzakonjeno leta 1975 s sprejetjem Zakona o varstvu zraka (Berce Bratko, Černič, 1986, str. 38). Tedaj so bili sprejeti predpisi in ured-be, ki so določili mejne vrednosti onesnaževal v zraku in izpustov iz tovarn ter drugih industrijskih obratov. Zakon je bil hkrati podlaga posodobitve in razširitve mreže me-rilnih mest onesnaženosti zraka po republiki in glavnem mestu (Berce Bratko, Černič, 1986; cv: Palatinus, 2009). Leta 1979 je Slovenija podpisala Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje. S tem se je lotila problematike onesnaževa-nja iz visokih dimnikov. V okolici Ljubljane so v tem času prvič opazili poškodbe na gozdovih zaradi kislih padavin (Berce Bratko, Černič, 1986; cv: Palatinus, 2009, str. 2).

Za območje Ljubljane je bil leta 1981 sprejet Odlok o varstvu zraka Mestne občine Ljubljana, ki je omogočil izredne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z žve-plovim dioksidom in določil pogoje za razglasitev alarmantnih stanj (Hrček, Bonač, 1981; cv: Palatinus, 2009, str. 2). Šele leta 1990 je bila postavljena mejna vrednost kon-centracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku, ki je bila usklajena s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (Palatinus, 2009, str. 5), Mestna občina Ljubljana pa je leta 1996 zgradila svoj sistem meritev in ga poimenovala Okoljski merilni sistem (OMS), s katerim je v naslednjih letih redno merila tudi prisotnost dušikovega dioksi-da in trdnih delcev PM10 v zraku (Mestna občina Ljubljana, 2009; cv: Palatinus, 2009).

Leta 2002 je bila zakonodaja ponovno prenovljena. Sprejeta je bila Uredba o žve-plovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (2002), ki je znižala raven dovoljene mejne vrednosti SO2 in NO2 v zunanjem zraku. Prvič je v slo-venski pravni red uvedla tudi mejno vrednost za PM10 v zraku, vpeljala pa je tudi tako imenovano sprejemljivo preseganje (Palatinus, 2009, str. 2).

Od vstopa v Evropsko unijo tudi v Sloveniji velja evropski pravni red, vključno s tistim na področju varstva zraka. V državah članicah velja enotna zakonodaja za področje okolja in varovanja zdravja ljudi na območju celotne skupnosti. Zakonodaja določa »mejne koncentracije onesnaževal, nad katerimi je ogroženo zdravje ljudi v naselje-nih območjih ter ravnotežje naravnih ekosistemov. Države članice so dolžne izva-jati meritve onesnaževal, katerih metode, standardi kakovosti in minimalno število merilnih mest so prav tako predpisani z uredbami oz. pravilniki, podatke pa morajo poročati na Evropsko okoljsko agencijo ter tudi sproti obveščati domačo javnost o kakovosti zraka. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti onesnaževal pa morajo dr-žave načrtovati in tudi izvajati ukrepe za izboljšanje razmer« (Bolte, Murovec 2013, str. 8). Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka je Za-kon o varstvu okolja iz leta 2004 z dopolnitvami (Zakon o varstvu okolja …, 2006). Zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka, pomembna za onesnaževala, ki jih obravnavamo, je:


Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov.

GeograFF

V prvi vrsti je tema, ki se ji knjiga posveča, relevantna za Ljubljano, saj obravnava eno prednostnih okoljskih tem, s katerimi se Ljubljana sooča – kakovost zraka. Dodaten pomen je v tem, da se loteva prometnega onesnaževanja, ki za izbrana onesnaževala predstavlja glavni vir. Zrak v mestu je zelo ranljiva okoljska sestavina zaradi lege v kotlini, splošne neprevetrenosti in visokih prometnih obremenitev. Knjiga je aktualna tudi v metodološkem smislu, saj rezultati, predstavljeni v knjigi, temeljijo na uporabi difuzivnih vzorčevalnikov, ki omogočajo gosto prostorsko mrežo meritev in temu primerno tudi gosto mrežo podatkov za prostorski prikaz onesnaženosti zraka. Ne gre le za območja ob cestah, pač pa meritve obsegajo tudi območja za prosti čas in rekreacijo, parke, trge, območja za pešce ter stanovanjske soseske. V delu so predstavljene tudi meritve črnega ogljika, kar mu daje še posebno težo in je za Ljubljano novost. Aljaž Plevnik

Knjiga Onesnaženost zraka v Ljubljani – Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014 je interdisciplinarno delo sedmih avtorjev iz štirih ustanov: Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Matej Ogrin, Katja Vintar Mally), podjetja Aerosol d.o.o. iz Ljubljane (Griša Močnik, Luka Drinovec, Ivan Iskra), Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici (Asta Gregorič) in Agencije Republike Slovenije za okolje (Anton Planinšek). Avtorji se že vrsto let raziskovalno in strokovno ukvarjajo s proučevanjem kakovosti zraka tako s prostorskega in meteorološkega vidika kot tudi z razvojem merilnih inštrumentov in metod merjenja kakovosti zraka.

Poudarki iz recenzije

O avtorjih

GeograFF 14



9 789612 377090

ISBN 978-961-237-709-0

ISBN 978-961-237-709-0

Geo

graF

F14


Geograff 14_naslovnica_FINAL.indd 1 6.11.2014 14:39:30

onesnaženost zraka v ljubljani

Documents