naslavljanje vrstniškega nasilja

KULTURAPONIžEVANJA

Urednici: Neja Berlič in Simona Muršec Avtorice_ji: Neja Berlič, Simona Muršec, Mateja CapekSlikovni material: Filip Vurnik, Antonij KaradzoskiStrokovni pregled: Mateja Morić, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo KljučGrafično oblikovanje: Hana GärtnerLektura: Neja BerličIzdajatelj: Društvo Parada ponosaTisk: Modex d.o.o.

Finančno podprla: Evropska mladinska fundacija Sveta Evrope

Ljubljana, 2018

kaZalO

PROJEKT KULTURA PONIŽEVANJA .......................................................................................................................................... 4KAJ JE VRSTNIŠKO NASILJE IN KAKŠNE SO NJEGOVE POSLEDICE? .............................................................................................. 5KAJ LAHKO NAREDIM ......................................................................................................................................................... 10… če sem oseba, ki doživlja vrstniško ali spletno nasilje? ..................................................................................................... 10… če sem priča nasilja? ................................................................................................................................................... 12… če sem učitelj_ica ali mladinska_i delavka_ec? ............................................................................................................. 14

RAZSTAVA IN DELAVNICA .................................................................................................................................................... 15

PROJEKT KULTURA PONIŽEVANJA

… je nastal s ciljem povečati prepoznavnost in ozaveščenost o vzrokih in posledicah vrstniškega nasilja (bullyinga) in spletnega nasilja (cyberbullyinga), ki ga mladi_e doživljajo zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Projekt je sestavljen iz spletne kampanje ter iz razstave grafičnih umetnosti (poster art), ki jo spremljajo interaktivne delavnice. Več o razstavi in delavnici, ki ju lahko povabite na svojo šolo ali v mladinski center, si lahko preberete na koncu publikacije, več o projektu pa na spletni strani www.cultureofhumiliation.org.

V projektu se osredotočamo ne le na osebe, ki doživljajo nasilje, in na osebe, ki ga izvajajo, pač pa tudi na priče in s tem izpostavl-jamo nasilje in diskriminatorne prakse kot problem, ki presega le odnos oseba, ki doživlja nasilje – oseba, ki izvaja nasilje, ampak je zakoreninjen v širšem družbenem sistemu. Poleg tega želimo izpostaviti priče kot osebe, ki lahko odigrajo zelo pomembno vlogo pri preprečevanju vrstniškega nasilja. Večina mladih, ki se srečuje z vrstniškim nasiljem, se znajde v vlogi priče, zato jih želimo opolno-močiti za ukrepanje in pomoč.

Pred vami je publikacija, ki je nastala kot produkt projekta in namen katere je ozaveščati o problemih in posledicah vrstniškega nasilja ter predvsem o možnostih reakcije na nasilje za ljudi v različnih položajih: tako za osebe, ki doživljajo nasilje, kot za priče ter učitelje_ice in mladinske delavke_ce.

Publikacija vsebuje tudi umetniška dela in osebne zgodbe mladih, ki izražajo njihovo izkušnjo z vrstniškim nasiljem, ter sporočila mladim, ki doživljajo nasilje, in pričam nasilja, ki smo jih zbrale_i na spletu in na izvedenih delavnicah.*Nekatere zgodbe vsebujejo grafične opise nasilja, ki so za nekatere ljudi lahko neprijetni, zato svetujemo previdnost pri branju.

KAJ JE VRSTNIŠKO NASILJE IN KAKŠNE SO NJEGOVE POSLEDICE?

Definicij vrstniškega nasilja je več, kar kaže na kompleksnost tovrstnega nasilja. Razlog je v tem, da se lahko pojavlja v različnih oblikah in načinih. Lahko je na eni strani zelo direktno (pretepanje, brcanje, verbalno zmerjanje in žaljenje …) ali na drugi strani zelo subtilno, skoraj nevidno (obrekovanje, namerno izločanje iz skupine, manipuliranje s prijateljstvi …). Značilnosti vrstniške-ga nasilja so, da ne gre za enkratni dogodek, pač pa za ponavljajoče dogajanje, da med osebo, ki izvaja nasilje, in osebo, ki doživlja nasilje, obstaja neeankovredno razmerje moči ter da ima nasilje negativne posledice.

Oseba, ki doživlja nasilje, si pogosto o tem ne upa spregovoriti, ker je ustrahovan_a in lahko posledično ohromljen_a od strahu. Okolica nasilja pogosto ne opazi, bodisi zaradi lokacije, kjer se dogaja, bodisi zato, ker takšno vedenje pojmuje kot »tipično« vedenje najstnic_kov ali zgolj kot del odraščanja, neškodljivo šalo. Vendar je vsako nasilje nasilje in nanj je potrebno reagirati.

Posledice nasilja so lahko zelo resne, okrevanje pa zelo dolgo, kar prikazujejo tudi zgodbe in umetniška dela mladih, ki so imele_i izkušnjo z vrstniškim nasiljem.

Pri trinajstih letih me je zaradi moje usmerjenosti spolno nadlegovalo nekaj mojih sošolcev. Moje življenje je bilo neznosno, izostajal sem od pouka, ker se tam nisem počutil prijetno, ker sem bil drugačen in zavrnjen. Mislil sem, da bom osramočen dobesedno do smrti. Nenehno so me nadlegovali, grozili so mi s smrtjo. Vse to me je spremljalo tudi naprej skozi srednjo šolo, kjer se je zadeva s pomočjo interneta le še poslabšala. Klicali so me f*get, p*der in mnoge druge zmerljivke, ki so jih objavljali po spletu, vsem na ogled. Prejemal sem tudi slike, na katerih so fizično trpinčili geje, in če sem se kdaj res pojavil v šoli, je bila temu podobna tudi moja usoda.

zgodba Antonija Karadzoskega, ki jo lahko v celoti preberete na www.cultureofhumiliation.org

Celo življenje sem bil najvišja oseba v razredu, bil pa sem tudi zmeraj precej možat. Ob rojstvu mi je bil prip-isan ženski spol, nisem ravno spadal v okvire nekega ženskega lika. Najhujše je bilo, ko so se name spravili sošolci in me zasmehovali zaradi moje možatosti. Klicali so me Schwarzenegger, kar je takrat zelo bolelo, zdaj je pa dokaj smešno. Dokazoval sem svojo moč s polaganjem rok, ampak hkrati sem s tem pridobil tudi to, da mi je sošolec rekel, da sem preveč grd, da bi bil kadarkoli ljubljen in da je moj obraz preveč ogaben, da bi bil lahko poljubljen, kar je podzavestno ostalo z mano kar nekaj časa in mogoče še malo danes.

zgodba Filipa Vurnika, ki jo lahko v celoti slišite v videu na www.cultureofhumiliation.org ali na www.youtube.com/user/theljubljanapride

Bila sem priča spletnemu nasilju. Na družabnem omrežju so mojo prijateljico izsiljevali in ji pošiljali smrtne grožnje, zaradi tega se je tudi rezala po roki. Neznanci so ji še naprej pošiljali grožnje, ven-dar nihče tega ni vzel resno. Zapadla je v depresijo.

V osnovni šoli je bil motiv za nasilje predvsem telesna višina oz. konstitucija. Nikoli ni bilo dovolj dobro, kako si izgledal … Tudi kar se tiče materi-alizma, kdo je imel dražje stvari …

Na osnovni šoli, ki sem jo obiskovala, so bili vrst-niki zelo nesramni, nevzgojeni in tudi ne preveč razgledani, zato si, če si imel veliko znanja in ti šola ni delala težav, takoj bil outsider, zafrkavali so te in zmerjali. Zato sem bila večino časa v osnovni šoli sama.

zgodbe z delavnic Kultura poniževanja

“Besede lahko bolijo prav toliko kot nasilje”

Tvoje obrazne potezeme spominjajo na zvezde.Ko se nasmehneš,ti oči zagorijo v neskončni strasti.

Le eno napako imava.

Moje ustniceniso za poljube.Moji prstise ne prepletejo s tvojimi.Moj smehje preglasen.Moj glasje nadležen.Moje petjeje preslabo.

Najina napaka?Jaz.In zaradi tebe.Sem sama sebiNAPAKA.

pesem anonimne osebe

Zgodbe in umetniška dela mladih z izkušnjo nasilja prikazujejo posledice, ki jih pušča nasilje, če ostaja nenaslovljeno. Ravno zato je pomembno, da smo občutljive_i na pojav nasilja in nanj tudi takoj odreagiramo. Zato smo zbrale_i nekaj predlogov in nasvetov, kako reagirati na vrstniško in spletno nasilje.

Moja stegnaso tebi preširoka.Moj trebuhje tebi prevelik.Moj nosje preveč okrogel.Moji lasjeso preveč skodrani.Moje joškeso preveč povešene.Moja ritje čudne oblike.Moje rokeso predebele.Moje očiso preveč dolgočasne.

KAJ LAHKO NAREDIM ...… če sem oseba, ki doživlja vrstniško ali spletno nasilje?

• Zavedaj se, da nasilje ni tvoja krivda!• Ne verjemi osebam, ki izvajajo nasilje!• Ne odzivaj se na nasilje z nasiljem.• Naredi, kar oceniš, da je zate najbolj varno.• Ne ostani tiho v upanju, da se bo nasilje prenehalo.• Vprašaj nekoga, ki ji_mu zaupaš, za nasvet (prijatelj_ica, učitelj_ica, starš, svetovalka_ec …).• Če te je strah govoriti z odraslo osebo, prosi prijateljico_ja, da gre s tabo.• Pokliči telefonsko linijo, namenjeno svetovanju (Tom telefon: 116 111).• Osebe, ki izvajajo spletno nasilje, blokiraj in jih odstrani z vseh svojih družabnih omrežij.• Uporabi gumb za prijavo zlorabe, ki je na voljo na nekaterih spletnih straneh.• Spletno nasilje prijavi na Spletno oko: www.spletno-oko.si.• Kazniva dejanja prijavi na policijo.• Shrani dokaze nasilja (SMS-e, e-maile, chate, sporočila, slike …).• Če se srečuješ z nasiljem zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, poišči več informacij na www.cultureofhumiliation.org/obrnes-se-lahko-na.

Čas je, da spet začnemo živeti, tako jaz kot vsi ostali. Vsak je lahko ustrahovan. Vsem, ki takšno ponižanje čutijo na lastni koži, imam povedati le to: To grozno izkušnjo lahko preživite! Ni vaša krivda, to boli, ne mine hitro in ni lahko. Vedno morate verjeti vase. Svoji zgodbi lahko napišete drugačen konec, kot sem to storil jaz.

Antonij Karadzoski

Nisi sam-a.

Za vsakega

nestrpneža o

bstajata

vsaj dva zau

pnika.

Obdaj se z n

jimi

(nami) in sk

upaj

razširimo ro

ke

nestrpnežev.

Super si točno takšna

kot si.

Bodi to, kar si in

bodi ponosen na to

– tega ti ne more

vzeti nihče.

Ti siTAKO večji od nasilnežev. In jaz sem tu zate.

… če sem priča nasilja?

• Zavedaj se, da lahko pomagaš tudi brez soočenja z osebami, ki izvajajo nasilje.• Podpri osebo, ki doživlja nasilje: vprašaj, če potrebuje pomoč, pomagaj ji_mu jo poiskati in priskrbeti potrebne informacije.• Osebe, ki so same_i, povabi v svojo družbo – ne predvidevaj, da so same_i po lastni volji, razen če to jasno povejo.• Nikoli ne spodbujaj ali samo opazuj nasilnega obnašanja.• Ne nadleguj, ne draži in ne širi govoric o komerkoli, tako v živo kot na spletu.• Ne posreduj sporočil in slik, ki bi lahko bile za koga žaljive ali ogrožu-joče, in nanje ne odgovarjaj.• Povej o nasilju nekomu, ki ji_mu zaupaš (učitelju_ici, svetovalki_cu …) – če ti prijatelj_ica zaupa, da doživlja nasilje, povej nekomu, ki lahko ukrepa, četudi gre za skrivnost.• Pokliči telefonsko linijo, namenjeno svetovanju (Tom telefon: 116 111).• V primeru spletnega nasilja uporabi gumb za prijavo zlorabe, ki je na voljo na nekaterih spletnih straneh.• Spletno nasilje prijavi na Spletno oko: www.spletno-oko.si.• Kazniva dejanja prijavi na policijo.

Postavi se v kožo tistega, ki to dož

ivl-

ja, bi ti želel, da ti

drugi pomagajo?

Tudi najmanjše dejanje lahko nekoga spravi v boljšo voljo

”Postavi se za to, kar je prav, tudi če stojiš sam_a”

… če sem učitelj_ica ali mladinska_i delavka_ec?

• Ustavi kakršnokoli obliko nasilja.• Če opaziš, da je učenka_ec sam_a ali slabe volje, se z njo_njim pogovori in ugotovi, kaj je narobe.• Nauči učenke_ce spoštovanja vseh in upoštevanja meja vseh ljudi.• Jasno določi sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje.• Spodbujaj poročanje o nasilju, ki ga učenke_ci doživljajo ali le vidijo.• Poskrbi za okolje, v katerem lahko to storijo brez strahu: vsakršno poročan-je vzemi resno.• Ponudi podporo osebi, ki doživlja nasilje, in sodeluj z njo_njim (in če si tega želi, njenimi_njegovimi starši).• Pogovori se z osebo, ki izvaja nasilje, in ji_mu ponudi podporo, da prepozna problem in sprejme odgovornost.• Deli izkušnje s sodelavkami_ci in skupaj ustvarite strategijo delovanja.• Na šoli sproži postopek za sprejem pravilnika za preprečevanje nasilja.• Če si želiš dodatno strokovno usposabljanje, se obrni na katero od nevlad-nih organizacij, ki ponujajo usposabljanja za mladinske delavke_ce in učitel-je_ice – tudi v društvu Parada ponosa organiziramo tovrstna usposabljanja. • Na šolo povabi delavnico, ki mlade opolnomoči za ukrepanje v primeru nasilja.

RAZSTAVA IN DELAVNICA

V društvu Parada ponosa z namenom ozaveščanja mladih o vrstniškem in spletnem nasilju ter opolnomočenja za ukrepanje pri srečevanju z nasiljem izvajamo interaktivne delavnice in postavljamo razstave grafičnih umetnosti (poster art), ki ju lahko povabite na svojo šolo ali mladinski center.

Umetniška dela, ki so razstavljena, so delo mladih artivistk_ov (socialnih aktivistk_ov, ki določeno tematiko obravnavajo skozi umetnost), ki uporabljajo plakate kot orodje za prikaz lastne izkušnje nasilja in diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. V okviru projekta sodelujemo s kampanjo No soy tu chiste (Nisem tvoja tarča posmeha), ki je delo Daniela Arzole iz Venezuele/Čila. Osnova razstave pa temelji na delih našega člana Antonija Karadzoskega iz Makedonije, ki je v Arzolovem delu našel navdih in prav za projekt Kultura poniževanja ustvaril svojo serijo plakatov. Nekaj njegovih del lahko najdete v tej publikaciji, ostala pa si lahko ogledate na www.cultureofhumiliation.org.

Vsako odprtje razstave spremlja osebna izpoved osebe, ki je bil_a soočena z vrstniškim nasiljem na podlagi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Interaktivne delavnice so namenjene vsem mladim, tako tistim, ki doživljajo nasilje, kot tudi tistim, ki so priče nasilja in lahko odigrajo zelo pomembno vlogo pri njegovem preprečevanju. Mlade_i, ki so se udeležile_i delavnice, so z nami delile_i, česa so se naučile_i:

“Da se moramo vključiti v situacijo in ne le opazovati, ker bi si tudi sami želeli pomoči.”“Kaj narediti v primeru, če si priča nasilja ali doživljaš nasilje.”“Da imamo organizacije v Sloveniji, ki se ukvarjajo z vrstniškim nasiljem.”

“Da lahko sami naredimo zelo veliko razliko s tem, da nekomu pomagamo.”“Da je okej biti tak kot si in se je prav postaviti za druge.”

Poleg ozaveščanja o vrstniškem nasilju je cilj projekta tudi ustvarjanje varnega prostora za izmenjavo in deljenje osebnih zgodb in izkušenj diskriminacije, nadlegovanja in spletnega ustrahovanja ter premagovanja le-teh z osebnim opolnomočenjem za osebe, ki doživljajo nasilje. Varen prostor se trudimo ustvarjati tako na spletu kot tudi v živo na delavnicah.

Za več informacij nam pišite na cultureofhumiliation@ljubljanapride.org.

www.ljubljanapride.orginfo@ljubljanapride.orgwww.facebook.com/ljubljanapride/www.twitter.com/ljubljanapride/www.instagram.com/ljubljanapride/www.youtube.com/user/theljubljanapride/

Projekt je podprla Evropska mladinska fundacija Sveta Evrope.

www.cultureofhumiliation.orgcultureofhumiliation@ljubljanapride.orgwww.facebook.com/cultureofhumiliation/www.twitter.com/STOPponizevanjuwww.instagram.com/kultura_ponizevanja/www.youtube.com/user/theljubljanapride/

www.ljubljanapride.org