kud cerkno sigacan 17

Siga�čan 17

www.geocities.com/sigacan 1

�tevilka 17, leto IV

Siga�čan 17

[email protected]

Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debew na Ma�ganih; Urednic za ta wnajne rči, za use tistu,ka meji al pa �trli wad kuodr �e, pa kamr je � Dve danski dvojčici; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieribel zmatrana urednika, ta prawa »gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Izdelawa grba� �rauf; Izdelawa strani na pajčen � weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar);Nemoralna padpuora, pa gliedanje u luft � �kunta �parupk; Komisije za cenzura � Usi prod anmu,adn prod usem; Komisije za likwidacije � tejst, ka ta zadn wastane; Tisk � paglej na ta zadn stran čestspada; Lektorierajne: Kia ej ut?; Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110%nereciklieranmu papierju, za ta cajtnh se utai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej paekosistemau, tud če sma ta�ba zgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge umurje!!! Z nafta nad tjulne!!!)

No, pa smo le zopet tu. Po, za nas, dalj�ih počitnicah, vam zopetpostre�emo z novo �tevilko Siga�čana. Upam, da vas ni skrbelo, ko nastoliko časa ni bilo na spregled, brez skrbi, te�e se nas je znebiti kot�čurka, ki se je skril za napolnjeno poltonsko leseno omaro, za katerone se�e noben pesticid.

Kaj bo novega? Predvsem (končno) nova stran na internetu, �e vedno nastarem naslovu, www.geocities.com/sigacan, popolnoma prenovljena innasploh lu�tkana za vpogled. �e vedno se priporočamo za va�a mnenja,pohvale in daritve, ki jih lahko po�ljete na na� mejl (saj ga poznate kajne([email protected]) , no dajmo, po�ljite kak�no sporočilce, obljubimo, dane bomo preveč �imfali). Khm, drugače pa se �e predobro zavedamo, da jesedaj pač napočilo novo �olsko leto in s tem seveda nove muke, trpljenja inseveda naporno krav�ljanje mo�ganskih vijug z upanjem, da se bodo le-tedomislile načina, kako se izogniti, pregoljufati, spreobrniti zadeve v �oli vsvoj prid, ki bi sicer potrebovale točno tak�no naporno vijuganje mo�ganskihkrivulj, a seveda na rahlo drugačen način (a v principu isti).

Prav tako smo �e vedno isti mi, lahko bi rekli, da smo postali pametnej�i,�e lep�i, bolj duhoviti ter prebrisani, s kopico novih ter revolucionarnih idej,da nas imajo ljudje vedno raj�i, se nam klanjajo ter vpijejo za nami po ulicahin obmetavajo z darili (�e posebno te�kimi, ostrimi darili) (fej, ne morem večpisati, nos mi je v napoto, eh se bo �e zmanj�al nazaj).

Takole, da povzamem, vedno bolj�i smo (upamo) in se trudimo, da bi bilivam na ljubo �e bolj�i. Vsekakor pokukajte kaj na na�o prenovljeno stran,pustite nam svoje vtise, doldajte prenovljeno verzije prve Siga�čan igrce,berite Siga�čana in bodite zadovoljni. Mi smo tu �e naprej, pa veseli bodite!

Siga�čan 17


Rekord? Kak�en rekord? Zadnje čase se, po večini nam konkurenčnihčasopisih pi�e, da je ta de�ela dom (fanatičnih) rekorderjev. To trditev stapodkrepila tudi dva avto�toparja, ki imata nekaj skupnega tudi s Siga�čanom(ne, ne roza tangic). No, ta dva osebka sta pred nekaj tedni �topala na�tajersko, da bi se udele�ila (poučnega) seminarja o vinu, ob čimer sta vIdriji dobila �top naravnost za v Maribor. Ker je eden od njiju sprevidel, danjun čar �e deluje, je začel razmi�ljati o re-uvedbi stare nove rubrikeAvto�toparski vodnik.Zla zla pacin frgazarji. Pr� Siga�čanu sma pagruntal, de trgowin, kapredajeje kance za auto, grazi bankrot. Ana betula tam blizu neh predajefrgazarije, pa slawensku vplinjače, pa zla zla konkurenčni cin � pa samstupeeset tolarjev. Tu je, pa na�ih strakownih ugotowitwah, zla hud ekonomskudarc za trgowina. Lastniku te trgowine predlagama, de pakliče urad zawarstwa konkurence, de boda wani pa�timal stajne.Glodavci mutanti. V dobi nukleark in vse večjega sevanja, ter njegovih�kodljivih učinkov je vse mogoče. Zadnje čase se po na�ih krajih govori, daso nas napadli orja�ki mutirani voluharji in krti. Ker nismo od včeraj (ampakod lani), vsega le nismo verjeli, dokler ... nismo bili sami temu priča. Podhotelom je vse razkopano, razrito, skratka uničeno. Ni več ne dreves, negrmovja, kjer so pijančki radi opravljali svoje potrebe. Kako naj si drugačerazlagamo vse to?Lov parejd na Sigadah. Na Sigadah sa wadprl nau disko klub, tak de statam zej �e dva. Ldje s Sigad prajje, de j bi �e adn preweč, pa de bo zej �etie�i zaspat. Tiste, ka zanima tu �tancajne, imaje zej taku na Sigadah dvatačga placa, pa �e čest blizu druj drujmu sta, tadruj, ta druj ka jih zanima beldrgačna muska pa na Sigadah �e zej nimama benga prastuora. Zgljeda de utriba tut za tu paskrbit.Bejbe Rally. V Cerknem se je zopet zgodil zdaj �e skoraj tradicionalni�enski rally, kjer ste imeli edinstveno priliko videti, kaj pomeni nad 50 �enskza volanom (seveda ne enim), no vsi nosilci kromosoma XY smo pre�iveli,ter nestrpno čakamo prihodnje leto, �iveli!

Siga�čan 17

[email protected]

Starust je narust. Zgljeda, de sma u Cierknam dabil nawa predstavnicakluba crklajnskih ekscentrikaw. Gaspa, al pa »gaspadična« je zej lih utaprawih litih, de je je spjet začjelu ganit, drgač rečenu, začjela je pada�iwletsaj mlade dni. Ki weč boma wa tem u Siga�čanu �e pisal, brez skrbi.Po�ta ali pogrebno podjetje? Na Po�ti od sedaj, poleg vseh drugih storitev,prodajajo �e sveče za na grob. Da je to res pomembna pridobitev po�te, sopokazali s tem, da so po nabiralnikih delili celo reklamne letake. No, očitnogre Po�ti zelo zelo slabo. Kar predstavljamo si reklamne slogane v stilu - »Razveselite svoje najdra�je za rojstni dan z velikim paketom sveč vsehvelikosti! Bli�a se 1. november in na po�ti smo se odločili, da bomo malceposkrbeli za na�e velecenjene stranke. Ne, ne mislimo poceniti znamk alikuvert (kje ste pa to �e videli!?), ampak vam po konkurenčih cenah ponujamosveče vseh vrst! Naročite �e danes in po�tar vam jih bo dostavil v roku eneure! Zakaj se �e sedaj, pred smrtjo, na oskrbite z zalogo sveč, da vam bodoimeli va�i najbli�ji na grobu kaj pri�igati? Pokličite in naročite! Dostava takoj!«Lahko pričakujemo, da bo Po�ta začela prej ali slej prodajati tudi �are vobliki po�tnih nabiralnikov �

Siga�čan 17


Velemo� in njegov pajkecBil je nekoč velemo� �Madonca, takoj mi je postalo �al, da sem sploh tako začel zgodbo, ker

boste sedaj pričakoval nevemkaj (mogoče kak�no razsvetljenje!?), zato si,prosim, kar lepo dobro zapomnite, da to, da je bil velemo� tako velik (čepravsploh ni bi tako zelo velik), sploh nima nobene zveze z nadaljno zgodbo inpika. Velemo� bi lahko bil tudi malimo� ali pa blablamo�.

No, ta velemo� je �ivel v velehi�i (ki pa ni bila tako zelo velika) z mnogimi,lepo prepleskanimi sobami. Naključje je hotelo, da so te sobe imele tudikote, pravzaprav mnogo kotov, ki so si bili podobni kot jajce jajcu. V enemizmed teh kotov pa je skoraj neopazno prebival pajkec, čisto take navadnehi�ne sorte. Bil je celo manj�i in �ibkej�i od pajkov svoje vrste, tako da somu drugi, močnej�i pajki zasedli najbolj�e kote, sam pa se je moral zadovoljitis kotom, ki je bil zelo blizu oknu, tako, da se je velikokrat moral krepkodr�ati, da ga ni odneslo zaradi prepiha.

Smola je hotela, da ta velemo� ni bil ravno kak�en velik ljubitelj pajkov,ampak se jih je celo bal. V bistvu jih je kar sovra�il. Ob pogledu na �u�elčjeoči in kosmate noge, ki gomazijo, sta ga spreletavala leden srh in vročica,vrtelo se mu je, bilo mu je slabo in oh in sploh pogleda na pajke ni prenesel.

Na� pajek je �ivel čisto vsakdanje �ivljenje, kot ga pač �ivi povprečenpajek na tem planetu. Ves svoj prosti čas je pre�al na mimoleteče inničhudegasluteče muhe ali kak�ne druge manj�e �u�elke, ki so, bolj ponaključju kot ne, imele tisto preklemansko smolo, da so se zna�le v njegovimre�i. In kako mučni so bili zadnji trenutki njegove �rtve! Ob tem, ko je tatako lahkomisleno (torej tako lahkomiselno, kot le muhe zmorejo) letelaproti kotu, kjer je domoval na� pajek, je nenadoma začutila, da so se ji nogein tipalke zapletle v nagnusno lepljive niti. Bolj ko se jih je sku�ala oteti, boljse je zapletala vanje. Na� pajkec je samo lepo mirno čakal na robu mre�e inpo�vi�gaval, dokler muha ni omagala in zmolila �e kak�no molitvico, ker jevedela, da njen konec niti ni več tako zelo stra�no daleč. Nato se ji je počasipribli�al pajek in ji z visokim glasom (tenor!) zapel: »Bod� moja, bod� moja�«, (imel je precej pevskega talenta, kar smo pozabili povedati na začetku,vendar koga to sploh briga). Zasadil je vanjo svoje �elo (s tem ne mislim nič

Siga�čan 17

[email protected]

drugega kot le �elo in pika) in jo prav fino omamil, da se je preselila v kraljestvosanj (če temu lahko to rečemo) in to hitreje, kot, da bi jo s kolom po glavi.Nato je do zadnje kapljice posrkal njeno notranjost, zadovoljno zavzdihnil,se sit udobno usedel v improviziran naslonjač in pri�gal kubansko cigaro. Čebi ga poznali v �ivo, bi se vam po svojem obna�anju zdel tako pristno člove�ki,tako priljuden, da vam ne bi ostalo drugega, kot, da se vam zdi simpatičen.

Velemo�, pajkca torej ni maral in njegova najbolj goreča �elja v tistihdneh je bila, da bi se pajka znebil. Kakorkoli, samo, da mu ga ne bi bilotreba več gledati. Tako je nekega dne, ko je bil �e posebej nataknjen, (zasabo je imel precej slab dan v slu�bi, pa �e �ena mu je pobegnila zdostavljalcem mleka), pri�el v sobo, trdno odločen, da je danes nastopil tistidan, ko se bo pajka znebil za vekomaj. Jezno ga je gledal naravnost v oči,pajek pa ni odmaknil pogleda, le mislil si je »glej ga zlomka, danes pa utegnebit tukaj malce vroče« in se posku�ajoč ohraniti mirno kri, umirjeno zibal naeni od svojih niti. »PAJEK, SPOKAJ!« je zarjul Velemo�, z glasom, ki niobetal nič dobrega. Pajkcu je pogum �e upadel �e za eno črtico, a pogledani odmaknil. Po drobceni glavici so se mu pletle misli, kot: »� Kdo nimarad malih drobcenih �ivalic z mnogimi kosmatimi no�icami, ki so le redkokdajpri miru? Kdo nima rad dveh črnih očk, ki gledata z lepe okroglaste kosmategmote? Povejte? Kdo nima rad? Ja, kdo nima rad, da se zbudite sredi nočiin vam na prsih čepi 1 cm velik pajek in vas pomilovalno opazuje s srceparajočim pogledom, če�, kako si beden, tako si velik, pa se me boji�, zenim samim udarcem me lahko pomendra�, enkrat zamahne� z nogo pa meni več, pa malodane be�i� pred mano. TI REVA TI !!! �e bolj ko semmajhen, �e bolj se me boji�, bolj ko se moram upirati vsaki najmanj�i sapici,da me ne odnese, bolj se ti dozdevam grozen, nagnusen, ogaben, ostuden!!!«Velemo� se je najprej zdrznil, kot da bi začutil telepatsko moč drznih pajkovihmisli, vendar je s hripavim glasom zarjul: »MAR� ZALEGA OGABNA!!!OGABNE SO MI TVOJE PAJČEVINE, KO SE MI ZAPLETEJO VLASE, OD TVOJEGA OSTUDNEGA, HLADNEGA �U�ELČJEGAPOGLEDA ME ZMRAZI, NOČEM SI S TABO DELITI BIVALI�ČA,NOČEM DA SE NASELJUJE� PO MOJIH KOTIH, PA ČE PRAV SILE NAVADNI HI�NI PAJEK!!! IZGINI !!! MAR� !!! ČE NE TEPOMENDRAM!!!!« Prepih, ki ga je povzročilo Velemo�evo dretje inmahanje z rokami je tako zazibal pajčevino, na kateri se je nahajal pajek, da

Siga�čan 17


je le-tega kar fino premetavalo, vendar se mu je uspelo nekako obdr�ati.»Poglej kaj imam tukaj!!!! Hehehehe!!!« se je peklensko zare�al velemo�,ko je v sobo začel vleči velikanski sesalnik za prah. Pajkec je prestra�enoizbuljil oči: »Globinski sesalec, strah in trepet vseh pajkov? Hej, pa ne misli�s tem �« »Da!« je njegove misli prekinil velemo� » posesam te, s tvojopajčevino vred!!!« in se �e enkrat prav nemarno zare�al, ob enem nagnusnopljunil v bli�nji ko� za odpadke ter vklopil morilski stroj - sesalnik. S cevjood sesalnika je razjarjeni velemo� nevarno mahal proti kotu, kjer je bivalpajek. »Madonca, to pa zna biti malce nevarno,« je �e utegnil pomisliti pajkec,ko ga je vakuumska praznina cevi skupaj z njegovim domom � pajčevino,posrkala vase. To je bil �alosten konec, saj na� ubogi pajkec najverjetnejene bi pre�ivel v notranjosti sesalca, med vsem prahom, umazanijo in pr�icami,poleg tega pa, da ni bilo zraka, je bilo �e notri preklemansko vroče, skratkaza pre�ivetje in bivanje popolnoma nemogoči pogoji. .

Velemo�a je prav čudno spreletelo, ko je pajkca po cevi z nadzvočnohitrostjo neslo proti notranjosti sesalnika. Imel je občutek, kot da bi s pajkcemposesalo tudi ko�ček njegovega srca. Nekaj dni po tem pripetljaju se jedokaj bedno počutil, začela ga je glodati vest, prav tako, kakor vevericagloda le�nik � počasi, potiho a vztrajno. Pogledoval je proti kotu, kjer je, �ene dolgo nazaj, domoval pajkec in si dopovedoval, da je nor, če �aluje zaneko �u�elko. A vedel je. Pogre�al je svojega pajkca. Nekako ga je vzljubil,ne da bi se tega zavedal. Ker ni mogel dolgo prena�ati osamljenosti inogla�anja vesti, je od�el v bli�njo trgovino z �ivalmi in si kupil veliko, lepo insrčkano tarantelo in terarij za njo, ter jo ljubkovalno poimenoval Lojzka. Bilje tako vesel svoje nove pridobitve � hi�nega ljubljenčka, da se je kar naprejpogovarjal z njo. Razlagal ji je o svojem �ivljenju, o svoji �eni, ki ga jezapustila z bedastim mlekarjem, in o pajkcu. Lojzka ni črhnila niti besedice,pač pa ga je neumno gledala s tistimi svojimi �u�elčjimi očmi in si mislila �če�, mar pričakuje�, da se bom naučila govoriti, pa bi si kupiti papigo, idiot.Sicer pa je ta Lojzka glavni junak neke druge zgodbe. O tem pa mogočekdaj drugič.

NAUK: Tudi basen, se lahko včasih po pomoti sprevr�e v čistonavadno �torijo, in v tem primeri se je. Mogoče bi lahko slu�ila kotvodilo za vse tiste, ki jih muči strah pred pajki.

Siga�čan 17

[email protected]

Huda zima bo

Litas sma imil anu taku bel bozgawu palitje, bi se reklu. Blu je use ukopsam ma anga do�je. No ja, razn, če wad�tejema ruo�nk, ka je pa sunce takpr�igwalu, de je blu kumi za �wit. Wremienarji sa se niki zgawarjel na tu, deje tu use ukop sam zarad tega, ka se medruj ma preweč s auti wuozma.Praije, de tist dem, ka pride won ospuha, nardi istu, kot če bi medruj čez nasnapiel an rastlinak. Muo�nu je, sam lih usega pa tud ni kriwu tu, de medruj�wima zadnih 30 lit u rastlinaku. Niki je tud wad tega odwisnu, ke�nu je lita.

Se mi zdi, de je bel problem teh wremienarjeu, de na znaje paslu�at starihldi, pa sam bulje u tiste telewizje, ka jem slikaje ta na�a Zemle, won gar zwesolje. Kaku boda ki widl, če use ukop slikaje wad tak deleč, se kumi, dewije kuot na tist wakruogl kugl, ka se je wid wad tam, sma medruj. Pa bodawandruj prajl, ke�nu wreme bo. Se kdaj jem �e rata ugonat, sam weč almejn je pa tuk mimu ubri�eje � �e witr se na wasukne tukat, kot se telzmi�lujeje ke�nu wreme bo. An dan praije, de bo lipu, pa se pal ska�e, deciu dan pere. Pa pa pawije, de je ciu dan pralu, kot de na bi sami widl al pawidl tega. Pa tu pawije tak, kot de sa wandruj �e an misc ukop prajl, de bota dan pralu. Sploh nimaje benga hropta. Namis, de bi se spawidal, pa prznal,de se lahk tud wandruj kdaj ukopleje, se dilaje, kot de se ni prou neč nardilu.

Se nism mislu jamrat, sam me je lih an ma zaneslu, pa sm se ma razgawuru.Kar sm teu pawidat je, de ni tuk naruobe, de tel ldje wrjameje računalnikam,prajm le tu, de bi mogl lih ma bel paslu�at tud stare ldi, ka sa ma bel widl zaneprej ke�nu wreme bo, pa sploh nisa gliedal telewizje. Se ki jem je pawastalu. Usak dan sa mogl gliedat ga u luft, pa sa mogl tud widet, ki sedagaje. Medruj pa zej, gliedama u luft, pa na wima, ki se dagaje, usaj pa tawejčm.

Učas sa ldje tud na prbli�nu widl, ke�na zima bo, usaj na prbli�nu, samwon s tega, ka sa gliedal, kaku se �wali wabna�eje. In jest sm sli�au za litas,de bo huda zima. Pa wiste zaki, ka je pouhnu li�nkau useruot, pa zatu tudkajt wiwrc. Tu pa nej bi pamnilu, de bo huda zima. Je pa tud ris, de smsli�au, de lih tak huda na bo, zatu, ka sa warihi čest drabn, pa ka se je �epalit use spralu dal, tak, de hudu kajt snega na more bit. Sma imil �e dastso�je čez palitje. U glawnem, kot sm djau, wandruj sa usaj na prbli�nu widl,

Siga�čan 17


ki bo za prčakowat par miscau za naprej. Wremienarji pa z usa sajetehnologija kumi napawije wreme za ane tri dni naprej, pa �e se daskatukopleje.

Zej komu wrjet, jest na wim, boma widl, ka bo zima mimu, jest prajm samtu, ma �e widl ki bo, s cajtam. Lahk nas bo zamedlu, lahk boma pa tak, kot�e an par lit da zej, zwončke nabieral, swiečana, al pa �e prit.

Kako spraviti sostanovalca ob pamet 3Nakradu:Začni zbirati krompir. Na vsakega nari�i obraz in mu daj ime. Enega poimenujpo svojem sostanovalcu. Tega daj na posebno mesto, stran od drugih.Počakaj par dni, nato speci in pojej sostanovalčev krompir. Sostanovalcurazlo�i, da se preprosto ni znal vklopiti med ostale.

Prazno pločevinko pene za britje napolni z smetano. Uporabi jo za britje,nato z njo napolni usta. Pozneje se prito�i, da ti je slabo. Celoten procesponavljaj naslednjih par tednov.

Čez posteljo si namontiraj �otor. V njemu �ivi cel teden. Če te sostanovalecpobara, mu razlo�i: »Tam zunaj je d�ungla.« Prepričaj sostanovalca, da tinosi vodo in hrano.

Sredi sobe imej sesalec. Par dni ga glej s strahom v očeh, nato pa ostani karzunaj sobe, narahlo odpri vrata in �epni sostanovalcu: »Psst! Je �el?«

Razbij okno z kamnom. Če bo sostanovalec protestiral, razlo�i, da ti je bilovroče. Odpiraj in zapiraj okno kot ponavadi.

Meči pikado na goli zid. Kar naenkrat se začni igrati navdu�enje ter pojasnisostanovalcu, da si zadel v sredino.

Po�lji svojemu sostanovalcu ro�e z kartico, na kateri pi�e: »Oprosti, to se nebo več ponovilo.« Ko jih zagleda�, začni besno trgati ro�e. Ponavljaj tonaslednje tedne.

Ponesreči pokliči sostanovalca z imenom �kunta. Počni to karseda pogosto.

Siga�čan 17

[email protected]

S tedni to samo �e povečuj, dokler ga ne kliče� samo �e �kunta. Če se bosostanovalec prito�il, reci: »Oprosti, ne bom več tega počel Zlatko.«

Najemi varnostnika, da čuva sobo med spanjem.

Vse v sobi premakni na eno stran. Vpra�aj sostanovalca, če ve koliko tehtaslon, zraven pa zaskrbljujoče glej prazni del sobe.

Vadi �ivanje vsako noč. Naenkrat zagrabi palec in zakriči:»AAAEEAAARGHAAAAAAA!« Histerično joči par minut, nato se spraviv posteljo in hlipaj celo noč.

Ko sostanovalec vstopi, se pretvarjaj, da si na telefonu in jezno kriči vanjvse mo�ne psovke in �aljivke. Ko odlo�i� slu�alko reci: » To je bila tvojamama. Rekla je, da bo poklicala nazaj.«

Vsakič ko sostanovalec vstopi, takoj pogasni vse luči in pojdi v posteljo, koodide vstani in zakriči na ves glas: »Ok, fantje, zdaj lahko pridete ven!«

Siga�čan 17


Zgodilo se je nekaj nemogočega�FRIZERKE IN FRIZERJI STOPILI SKUPAJ �

Cerkno, 13. avgust 2002 � V Cerknem se je pomirila dolgoletna�vojna� med frizerji in frizerkami. Skupaj so stopili, se usedli, sepomenili in naredili tej po njihovih sedanjih ocenah bedasti �vojni�konec. Napovedujejo veliko sprememb v svojem delavnem času indosti �kruha� za vse.

Najprej bi bilo smotrno razlo�iti, za kaj je v tej vojni sploh �lo. Večkratsmo lahko v črni kroniki brali, da sta se oseba B.�. in C. �. zlasali srediglavnega trga v Cerknem. To je bilo to. To so bili eni od zunanjih znakov tevojne. Notranje znake vojne so čutile predvsem nedol�ne stranke zneurejenimi ali predolgimi lasmi, ki so med urejanjem ali kraj�anjem lasposlu�ali klevetanja, obrekovanja, kvante in falauze o drugih frizerjih s tegakonca Porezna.

A kot ka�e, se bo vse dobro izteklo. Frizerji in frizerke so si segli v roko inse odločili, da strankam ne bodo več grdo govorili o �so-kolegih�. Prednostividijo predvsem v tem, da si bo sedaj vsak �elel iti k frizerju, da se bo obiskpovečal predvsem zato, ker bo stranka lahko poslu�ala klevetanja o drugihljudeh, katere bodo mesečno določali (vsak mesec drug frizer/ka, predlogepa sprejemajo v vseh salonih do 29. v mesecu) in bo stranki enako kvalitetnonudil vse informacije o človeku v katerem koli salonu.

Vendar to �e ni vse. �e en dokaz, da je bil sestanek frizerjev res ploden, jesprememba delovnega časa frizerjev. Ugotovili so, da ni prav, da ljudjeobičajno delajo tudi ponoči, oni pa takrat spijo. Zato so se odločili, da bododelali, glede na to, da jih je vseh skupaj osem (toliko jih je bilo na sestanku),dva frizerja od 00:00 do 6:00, dva od 6:00 do 12:00, dva od 12:00 do18:00 in dva od 18:00 do 24:00. V turnusih se bodo menjavali, kar boomogočilo idealno delitev zaslu�ka in dela. S tem bodo tudi strankamomogočili obisk frizerja dobesedno kadarkoli.

�e ena presenetljiva novost je naročanje na frizerja, nič več ne bo čakanjapri frizerju/ki. Klic na linijo 090 1111 vam bo omogočil najavo svojega obiskain točno uro, ko vas bo frizer/ka sprejela. Frizerji/ki imajo namreč v načrtu

Siga�čan 17

[email protected]

uvedbo dispatcher-ja, ki bo opravljal svoje delo na novo nastalem ozemljuna poti od Stra�e do Cerknega. Tam bo namreč imel svoje prostore in telefon,na katerega se vam bo ogla�al, pa če ga boste poklicali podnevi ali ponoči.

Cerkno in Cerkljani so novosti, ki so se začele počasi uveljavljati ta teden,sprejeli z navdu�enjem, kar je tudi opaziti v obisku in zaslu�ku frizerjev, ki sotokrat zagotovo naredili pr(a)vi korak naprej.

KROMPIRJA NAJ SLOVENEC BREZČEBULE NE TENSTA NIKDAR!

Bilo je ob nekem dogodku, ki je v Cerkno prinesel malce sprostitve inrazvedrila. Tudi sam sem bil menja, da teh dveh stvari ni nikoli preveč,kvečjemu premalo, zato me je odneslo proti mestu dogajanja.

Pred vhodom je nekdo nekaj mrzlično razlagal in okoli njega se je �ezbrala gruča ljudi, ki ga je z zanimanjem poslu�ala. Ponavadi me takazborovanja niti ne pritegnejo, zato sem se hotel �e izmuzniti mimo, ko sta mikljub komaj razumljivemu slapu besed, ki je kar vrel iz govorčevih ust, nauho pri�li besedi »krompir« in pa »tenstan«.

»Opa«, sem si rekel »tu gre pa za resnej�e stvari, kot je kak�no predvolilnonabiranje glasov. Očitno zopet nekdo �iri kak�no demonsko ideologijo, kibo v plinske komore in pod ru�o spravila 5 milijonov ljudi. Ker tega preprostonisem mogel dovoliti in sem hotel poseči v tok zgodovine, sem stopil dogospoda ideologa in ga pobaral, kak�ne ideje raztresa tod okoli. Omenil mije, da je striktno proti pripravi tenstanega krompirja s čebulo in da bi jo onraje zamenjal s petr�iljem. Ob tej izjavi, ob kateri bi se �e mrtvi obračali vgrobu, sem prebledel, pozelenel in posinjel ob enem, za�ibila so se mi kolena,v �elodcu pa sem imel preklemansko slab občutek. Nemudoma sem se spustilv dialog z njim, ki je na trenutke postajal, zeeelo glasen, ker kaj takega, kotje trdil ta demon v člove�ki podobi preprosto ni dopustno. Preprosto nerazumem, kako se lahko nekomu v glavi porodi kaj tako nečlove�kega.Kako se upa nekdo tako grobo poseči na najbolj sveto področje člove�kekulinarike in na tak brezobziren način odvzeti dostojanstvo tenstanemukrompirju, ki je le eden in edini? Tenstan krompir brez čebule? Brez tegaprečudovitega plodu, ki vsebuje veliko vitamina C? Saj to je vendar zločin

Siga�čan 17


prve vrste!No, sedaj, ko sem na hitro izlil svoj �olč (kar ga je �e ostalo), pa nekaj

dejstev: Pra�en ali �tenstan��renstan� krompir je znana slovenska jed (!), kijo pripravljajo tudi v sosednjih de�elah. Postre�emo jo z mesnimi in/alizelenjavnimi jedmi, za pripravo potrebujemo:

80 dag krompirja1/2 dl olja (�e bolj�a je svinjska mast)8 dag čebulesol in poper po okusu

Krompir skuhamo in olupimo, nato ga delno ohladimo in nare�emo narezine. Čebulo nare�emo na tenke kolobarčke in jo zarumenimo na ma�čobi.Dodamo krompir, sol in poper. Med pra�enjem ga obračamo z lopatico.Nazadnje lahko, po okusu prilijemo ju�no osnovo ali juho in ga �e enkratpreme�amo.

Tako preprosto in tako učinkovito. �tevilne �ene, mo�je in otroci vsehstanov so skozi stoletja u�ivali to jed, pripravljano na zgoraj opisani način(oz. na pribli�no tak način � vendar nikoli brez čebule!). Zaradi tenstanegakrompirja se je pisala zgodovina:

Napoleon je bitko pri Waterloo-ju gladko izgubil, in to samo zato, ker nijedel tenstanega krompirja s čebulo, da bi njegov bojevni�ki ego �e malcezrasel. Leonardu Da Vinciju so v gostilni postregli s tenstanim krompirjem inker se mu je zdel precej okusen, je stopil do kuharice, ki je bila prav takookusno lu�tna in ji rekel, da jo bo v zahvalo portretiral. Ta slikarija je dobilaime Mona Liza Tenstana. Morilec Jack Razparač (za katerega govorijo, daje bil po poklicu zdravnik, v resnici pa je bil kuhar) je moril SAMO tiste(hm�samske) �enske, za katere je sli�al, da pripravljajo »tenstan« krompirbrez čebule. Ker je bil vnet zagovornik pravega tenstanega krompirja, sejim pač ma�čeval. Znamenti gangster Al Capone je bil obsojen na dosmrtnoječo z obveznim vsakotedenskim obrokom krompirja brez čebule (torej»tenstanim« krompirjem v navednicah!). Posledica � Po 2 letih je nenadomazblaznel in kar najprej kričal: »Čebulaaa! Čebulaaaa! Čebulaaaa!« in brskalpo kotih celice, če bo slučajno na�el vsaj kak�en čebulin olupek, ko pa je

Siga�čan 17

[email protected]

omagal, pa več kot »laaa, laaa, laaa« ni mogel več spraviti iz ust. Jo�ica izČem�enika je nekoč pomotoma pozabila otenstati krompir s čebulo, bila je�e tako predrzna, da je to nagnusno čorbo nato imenovala »tenstan« krompir.Posledica � Čez tri dni so jo napadle čebele, voda ji je zalila kuhinjo,koloradski hro�č ji je uničil ves nasad krompirja (ne bo ga več pripravljala �brez čebule!), lisica ji je odnesla vse kure iz koko�njaka, pa tudi na pi�čanceni pozabila, izklopili so ji elektriko, vodo in telefon, zamrznili so ji bančniračun, po�ar ji je uničil neprecenljivo zbirko posu�enih �u�elk, njen mo�,katerega umor je naročila �e pred 10 leti, se je nepričakovano �iv in zdravvrnil domov. Pokesala se je in obljubila, da bo odslej tenstan krompir kuhalasamo in izključno le s čebulo, v znanem časopisu je dala objaviti svojo izjavo(čez celo stran!), da se odpoveduje tenstanemu krompirju brez čebule, kerto sploh ni tenstan krompir, ampak zvarek. Zavarovalnica ji je povrnila vso�kodo, celo v zvezi z uničeno zbirko �u�elk. Pri javnem podjetju Umori &Čistke d.o.o., pa je uveljavljala garancijo, tako, da so tam poskrbeli, da senjen mo� prav gotovo ne bo več vračal domov. To je torej samo nekajočitnih primerov, ki dokazujejo nesporno svetost tenstanega krompirja sčebulo.

S takimi in podobnimi primeri bi lahko napolnili najmanj dve knjigi, debelikot telefonski imenik, vendar le če bi pri tem primere zgolj na�tevali.

Torej, dragi Cerkljani, če zasledita koga, da blati tenstani krompir, ječisto dovoljeno da ga malce pretepete ali začasno pohabite, ker je tak�naoseba postavljena izven zakona, tako, da nima nikakr�nih pravic. �e boljepa je, da to javite uredni�tvu Siga�čana, ker smo �e uvedli tajno policijskoslu�bo, ki bo (zgrda) poskrbela za tak�ne primere.

NEKAJ NAJBOLJ NEMOGOČIH IZGOVOROV PREDSODNIKOM

V trgovini s plo�čami nisem rjovel kot zver in se nedostojno vedel. Kernisem vedel naslova plo�če, ki si jo za rojstni dan �eli moj sin, semposkusil prodajalki popevko odpeti tako, kot si jo prepeva on.

Tistega dne, ko smo ukradli kamion s pivom, je bilo petin�tirideset stopinjv senci, in normalnemu človeku bo menda jasno, da v taki vročini to sploh

Siga�čan 17


ni prekr�ek, ampak re�evalna akcija.

�kandale dela najraje jeseni, ko de�uje. Napije se in izziva, ob tem pakriči: �Pa me zaprite, če si upate, mene, edinega krovca daleč naokrog.�

Avtomobila nisem ukradel. Ker je bil parkiran pred pokopali�čem, sempač mislil, da ga lastnik ne potrebuje več.

Ne razumem, od kod vam ta ideja, da teroriziram sodelavce? Če je torekel kateri od njih, ga kar pripeljite sem. Boste videli, potrdil bo, da semprijazen in priljubljen.

Res je na steni pisalo �Petje in kartanje prepovedano�, vendar smo mivedno ali samo peli ali pa samo kartali.

To�itelja sem udaril, ker me je on nazaj.

Siga�čan 17

[email protected]

Ljubezni iskanja

Tone je lahko le �alostno opazoval kozarec, ki ga je Helga trenutno imelaprecej uspe�no za talca: »Khm bi lahko dobil tisti kozarec mogoče nazaj?«»Ne.« »Samo ve�, je bil namenjen meni, sam sem ga naročil.« » Ne.« »Eh� grlo imam tako suho, bi mogoče lahko naredil vsaj en po�irek �« »Ne,lahko pa gre� na WC.« Tone tako uvidi, da kozarca ne bo dobil, ampak izčistega uporni�tva, se odloči �e za zadnji poizkus: »Samo ve�, pijačo bomoral nekdo plačati �« Helga mu mirno odvrne: »Sem brez skrbi, da če sise nameraval napiti, ima� več kot dovolj denarja, da to tudi uresniči�, tako,da ti tale mali kozarček ne bi smel predstavljati skrbi.« Teroristi bi Helgovrgli iz svojih vrst zaradi prevelike zlobe. Tone je ugotovil, da se mu mo�ganipočasi vse bolj streznujejo, kar samo bo sebi sicer ne bi bilo čisto ničnapačno, če ne bi to pomenilo, da se bo potem moral ukvarjati z vsemitegobami, ki jih je sedaj uspe�no, ne, ne utapljal, kajti �e zdavnaj je ugotovil,da znajo barabe očitno plavati, ampak vsaj delno zameglil. V daljavi misli je�e videl svojo mamo z njenim vsepovsod prepoznavnim valarjem v roki,Damoklejev meč je bil v primerjavi z njim nenabru�eni pipec za lupljenjekrompirja.

Zavzdihnil je in pričel z zgodbo. »No, ko sem se naslednji dan vrnil v tabar, je večina gostov �e vedela za mojo prej�njo nezgodo, nekaj jih je namrečnaskrivaj celo zadeva opazovala. Kar naenkrat sem bil �e star gost, Bobi jeiz mene izvrtal zgodbo, ki so jo seveda takoj za njim vedeli vsi, no ja, saj nerečem, hoteli so mi celo pomagati.« Malo privzdignjena desna obrv Helginegaočesa je dala jasno vedeti, da kar se nje tiče, je bila njihova pomoč verjetnonamenjena �e večjemu poni�anju Toneta. Ljudje so lahko tako zlobni.

*Preteklost*»Hejga Tone, zelo zanimivo, ve� kaj. Glej tistole damo damo tamle za

tretjo mizo, ki bere časopis? Ona pride sem skoraj vsak dan, poizkusi govoritiz njo, mogoče ti kaj uspe.« Tone navdu�eno prikima in si misli, kako super,s pomočjo vseh teh fejst fantom mi bo zagotovo uspelo! Ni mu pri�lo namisel, da če je �enska v gostilni polni mo�kih neprestano sama, pomeni to,da ali je poročena/grda kot hudič, ali obvlada judo. Pogumno, (prejle je spilpar piv) se ji pribli�a, polo�i roko na prosti stol pred njo, se nanjo nasloni,

Siga�čan 17


polo�i drugo roko na bok in z nasmehom reče: »Je stol prost?« �enska, neda bi dvignila pogled izza časopisa z nogo spretno spodnese stol in Tonetelebne na tla. Počasi se, pripisujoč celotni dogodek svoji nerodnosti, postavina majave noge in se kar usede na stol. �enska pogleda izza časopisa in sezačudeno zastrmi vanj ter si misli, da kako lahko nekdo spregleda tak�ennamig. Pogled bi lahko zvrtal luknjo v zid, Tone pa je preprosto gledal nazajz malim idiotskim nasme�kom. Sploh ni opazil, da so se ljudje okoli njiju vsiumaknili za par korakov nazaj z stoli in mizami ter dr�ijo dih. Po petih minutahmolka in srepečega, vendar neučinkovitega pogleda, �enska obupa in odlo�ičasopis. »Glej eh �« »Tone.« »Tone, kaj �eli� �« Zapaziti je bilo neverjetenoddih mno�ice, ko so uvideli, da ni nevarnosti letečih stolov. Ob tem vpra�anjuje Tonetu naenkrat postalo nerodno, saj tako daleč �e ni razmi�ljal, postalomu je vroče in okolica, ki se je prej umaknila, je pristopila neprijetno blizu.»Khm�eh.. hrrm, torej� kehm� sem hotel reči�pravzaprav� to sepravi� bi �la na zmenek?« Mno�ica je ob tem drznem dejanju zopet zajelazrak in se �e bolj umaknila. S kotičkom očesa je Tone lahko opazil Bobija,kako kuka izza �anka z vedrom na glavi za za�čito. »Kako pogumno odtebe � er Tone � lahko me pospremi� do doma.« Mno�ica osupne inopaziti se je dalo nejeverne, začudene obraze, ki niso mogli verjeti, kar soravnokar sli�ali. Pod zevajočimi pogledi odkorakata Tone in �enska iz gostilnein po cesti navzgor. »Saj res, sploh nisem vpra�al, kako ti je ime?« vpra�aTone. »Ime mi je Sara.« »Saj res s čim se ukvarja� �« Ostanek besedeTonetu zamre, ko pred njiju stopijo �tiri postave. »Ah ha, koga imamo tu,kak lep parćek, no zdaj bosta denar namesto v većerjo investirala v nas!«Tone takoj pade na kolena in izvleče denarnico: »Kar vzemite, kar vzemitesamo ne storite nama �alega �« Ko ropar iztegne roko, da vzame denarnico,mu Sara prestre�e roko in jo zvije, da se zasli�i pokanje kosti. Ropar zarjove,a mu krik prekine ostra brca v brado, ki ga propelira nazaj v kolega tako dase oba zvrneta po tleh. Tretji napade, a ga Sara z enim samim udarcempodere na tla. Preostali roparji pa se poberejo. »Fej, zlomila sem si nohtzaradi tebe!« Zakriči na tleh le�ečemu roparju in ga začne jezno brcat. »Hej... saj ni prav, da ga brca� ko je na tleh.« »Ne vidim bolj�ega trenutka � natule ma� � ve� koliko časa sem rabila, da mi je toliko zrasel, pa lakiranje,pa pedikura � ti baraba � na, na!« Tone počasi stopi proti njej z namenomda jo odvede stran. Z roko se narahlo dotakne njenega ramena � »KAJ

Siga�čan 17

[email protected]

HOČE�!!!« »Aaaaaaaaaeeeeeeeeeee!!!!«*Čez pet minut*»No daj Tone, saj ni bilo tako hudo, oprosti, daj zlezi s svetilke.« »Ga, ga,

ga � eeehehehe �« Tone se počasi tresljaje spusti na tla, kjer �e par sekundtrese in jeclja: »No dajmo no, pelji me domov.«Tako jo Tone, �e vednorahlo trzajoč, odvede do stanovanja, kjer jo vpra�a, »Sara, ali se vednotako obna�a� do mo�kih?« » Ah ne, včasih kričim ali uporabim palico �zakaj?« »No, nisem mogel, da ne bi opazil, kako si strokovno opravili stistimi �« »Ah kaj je to, bi moral videti kak�en je ostal moj zadnji fant.«Tone si je poskusil predstavljati, kako bi izgledal nekdo, ki je z njo pre�iveldalj časa in sploh ni bilo tako te�ko. » Eh, eee ... moram iti, lepo je bilo sesprehoditi s tabo.« »Bilo mi je v veselje, s teboj se dekle resnično lahkopočuti varno.« Tone tako odvihra stran čim hitreje, čim dalj od nje.

*sedanjost*»Ko sem se vrnil v bar so seveda vsi hoteli vse vedeti, nekaj se jih je kar

odkrito re�alo.« Helga mu odvrne: »No, saj ne vem kaj je bilo narobe z njo,zvenela je kot resnično sposobna �enska.« »Ja, če hoče� �iveti v stalnemterorju, eh prehudo zame, imam �e mami dovolj.« Helga tola�ujoče reče:»No, vsaj odnesel si jo dobro.« » Saj je pa v naslednji spet nisem!« Skorajizpljune Tone. »Oh super, kar povej.« » Lahko dobim kozarec, sedaj sempa res �ejen.« Helga ga dvomeče pogleda: » Oh naj ti bo ... ti samopripoveduj.« Tone na du�ek izprazni kozarec, ter globoko zajame zrak: »Nopa dajmo �«

Slovarček �e neuveljavljenih cerkljanskihizrazov

Ne začudite se preveč, čez čas vam bo vse jasno; namreč, čez kaki dve letibodo ti izrazi postali splo�no poznani�brientast � tak, ki dobro izgleda; npr.: Ta j pa �e kar brientasta!candrat se � valjati se pijan po starem placu v Cerknem; npr.: Matr, sm sebi candrau učieri, de sm �e danc čest čudn.candrawnk � nekdo, ki se candra; npr.: Sam ta j pa ris an candrawnk.candrast � tak, ki trpi posledice candranja; npr.: Pismu, sm candrast

Siga�čan 17


danc, ej!čafadl � oblačilo; npr.: Ta ima pa duobr čafadl.fliempa � �enska; npr.: Dabra fliempa ali Se ni dabra fliempa, sam ima pawrjedu čafadle.fuondl � mo�ki; npr.: Preklieti fuondli, usi sa glih! ali Ka fuondl gawari, jefliempa tihu!načafadlat se � obleči se; npr. pdb. kot zgoraj: Se ni dabra fliempa, samje pa wriedu načafadlana.sliewc � kreten, idiot; npr.: Ma, ki s ti an butawnk, buoslawnk,�tuoblawnk, bozgawc, sierkawc, ka�truon, sliewc, m pa na wim ki �e!!!�karabuon � �ivijo, adijo, čao, lep pozdrav; npr.: �karabuon, se widma!ali O �karabuon, kaku s ki?�puondla � �enski spolni organ; npr.: Ma �poundla, ki sm faliu! ali Mar� u�puondlu mater! ali Preklieta �puondla, ti w� mene zajebawa!�puondla fuondl � pretirano ne�en mo�ki; npr.: Sam, pamajm je ta bel zafuondle, pa de sploh na mara fliemp, ka j bel an tak �puondla fuondl.�trcuon � mo�ki spolni organ; npr.: Ukapaj ga, če ima� ki wad �trcuona,not za hlačem! ali Me prow an �trcuon briga, ki si ti misle�.�trcuon fliempa � mo�ača; npr.: Ke�na mačna fliempa, ma ki fliempa��trcuon fliempa!�trluoni � �enske prsi; npr.: �puondla ej, ki ima dabre �trluone!uo�pawnk � spodnjice; npr.: Ti bo� ja, �ka ma� drgač durh usranuo�pawnk! ali Tista fliempa j bla sigurnu brez uo�pawnka, ka j �e tak imijbel male čafadlaw na seb.uo�wawnk � nedrček; npr.: Pa ne sam de j bla brez uo�pawnka, tuduo�wawnka ni imij.wabliedwa � jed iz suhih sliv, sirotke in krompirja; npr.: Spiet je tawabliedwa za ju�na. ali Se s hudič trd kot plisnewa wabliedwa!�muodle � spolno občevanje; npr.: �puondla, ki se jest pa �muodlu fajnpačutm!�muodlet � spolno občevati; npr.: Ki, a grewa ma �muodlet? ali A s ti �ekdaj �muodlew?�lokule � pijača; npr.: Zadnč, ka sma bli na nmu �loklnu, je pr�la mimuana tuk brientasta fliempa m pa tuk je bla dabru načafadlana m pa tuk se jje use skuz uo�wawnk widlu, de sa se nam drujm fuondlam taku �trcuoni

Siga�čan 17

[email protected]

Neč mi ni ja

snu!

uzgnil, de sa bli trdi kot an tidn stara wabliedwa m pa �e lih de nam niusem ukop uo�pawnkaw strgalu. ali Zadnč je blu pa spiet ma preweč�lokule, tak de sma se bli cila nuč tulk candral, de sma bli �e ciu druj dančest candrast!

Kaj menite � saj ni te�ko kaj? No, poskusite se čim prej privaditi!�Pa, �karabuon!

Dobri stari časi

Po ozki stezici v parku se je le�erno z mrkimi, kratkimi, s palico podprtimiodločnimi koraki premikal majhen sključen zguban starček. Občasno je mimonjega prihitel kak otrok na kolesu ali rolerjih in ob takih trenutkih je postal,nekajkrat po�ugal s palico v smeri odhajajoče osebe in zamomljal nekajnerazumljivega, a več kot očitno negativno mi�ljenega. Počasi se je pribli�evalklopci, kjer sta �e bila posajena druga dva starčka. Eden, malce mlaj�i napogled, a le na zelo, zelo oster pogled, se je imenoval Pe�taunčk, zaradimladostni�ke nezgode z stiskalcem grozdja, to seveda ni bilo njegovo pravoime, a le-tega se tako ali tako ni nihče več spomnil, nazivi pa ostanejo. Drugistarček je bil oboro�en z gromozansko trobljo, ki je dajala vtis, kot da jo jeukradel filharmoniji in jo na begu uporabil kot oro�je. Trenutno jo je imelprislonjeno na uho in vanjo lovil sosedove besede in mogoče zraven �e signalez vesolja. Temu so pravili Lujtraunk, kajti v rani mladosti so ga velikokratvideli, kako je ponoči hodil okoli z lestvami na hrbtu, govoreč, da zvečerla�je popravlja strehe. No, po pravici povedano, to ni bil njegov edini naziv,veliko ljudi ga je imenovalo, vsaj ko je be�al pred njimi,

Siga�čan 17


»Atimuloprekljetau�pustumaje�enaprmieru!«, a ta se ni tako dobro prijela.Očitno sta bila starčka v prepiru, ki pa je bil bolj enostranski: »A ti menesploh ki �li�?!?« »Či �wi�? Ja, se wi� či �wim, se sm učas usak wečier mimutaje bajte laufau!« »Ma ne! Prajm, de si gluh!« »Ja, suh pa sm ja, wi�, tulaufajne zwečier je pamagalu.« »Bej� se salit!« »A de bi ga zalil, juheee, tupa ja, či mam �e tist fla�kuon �« Pe�taunčk je obupal nad svojim kolegomin se raje osredotočil na prihajajočega starčka: »Lej ga, �trcuona!«. Kje jedobil to ime, ni nihče nikoli izvedel, vsaj od mo�kih ne, �irilo se je preko�ensk. Mnogokatera �ena je svojemu mo�u rekla: »Glej �trcuon gre,« inmo�u, ki ni bilo seveda nič jasno, a so mu iz neznanega razloga stisnile pestikot po ukazu iz nekega dela mo�ganov, ki niso v javni uporabi, je samoprikimal. To samo pove, da lestve včasih sploh niso bile obvezen inventar,dalo se je tudi brez njih, in mogoče si si prihranil celo kako bu�ko. �trcuonje prisedel in br� poto�il »Ma ta mularije, lej ke�na je, ma ka sma bli mi tukstari, �e nisma bli tač!« »Prou ima� prou �« »E? Ke�ni mački, jest jih nawidm �« »Mpa deklieta tud nisa tak puopkau kazale �« »Pocarji �«»E?« reče prestra�eno Lujtraunk. »Kdu bo puopke mazau?« Besedopovzame Pe�taunčk: »Ja, pa tud �latal pa lizal se nisma tak wakul �« »Ja,mi sma imil lpu snu pa kazouce, pa sam bli zadawuoln!« Lujtraunk zdaj �epanično: »Ki?!? Kdu bo pal lizau wakul? Na dam puopka!« �trcuonu, kimu je bilo dovolj, se zadere v Lujtraunkaw rog: »DJAU JE, DE SE MLADIWOS CAJT LI�EJE TO WAKUL!« »A �« reče Lujtraunk, ki se je zdajočitno prvič zna�el v istem vesolju kot ostala dva: »Ja, se mi sma se tud �«Ostala dva sta ga pogledala kot nekoga, ki je ravnokar predlagal, da fevdalnisistem na koncu koncev le ni bil tako zelo slab. »Mi �e nisma bli tač!« izjaviPe�taunčk, v obrambo vseh starih ljudi, ki so se kadarkoli prito�evali nadmladimi. »Niki mrma nardit! Na mrma stit swit tak kot je!« poudari Pe�taunčk.»Triba se je uprit, nardit revolucije!« opomni �trcoun. » Ja ja, oh Patricija,njen dic me je lawiu skari dwa kilometra �« reče Lujtraunk. »Benga skriwajnepa be�ajne za stare ldi �« sanjari Pe�taunčk. » Hah �« reče Lujtraunk, kise je znova po nesreči zna�el v istem času in prostoru kot ostala dva: »Če bijemu tolar za usakič ka sm mogu laufatt, bi jemu � 38 tolarjeu pa 50stotinau!« To je zaustavilo Pe�taunčka: » Zaki 50 stotinau?« » Ja ajnkrat jewabupau �e na sred pati.«. Takrat zakriči �trcuon, ki je bil zami�ljen: »Muj�trcuon bo wladal switu!« Oba ga začudeno pogledata, �trcuon pa zardi in

Siga�čan 17

[email protected]

O DEČKU, KI MU JE LASTNA ROKA REKLA,DA JESLAB LJUBIMEC ali MESEC DNI TRAJAJOČA MORA

Pisalo se je leto Gospodovo 2000. Za marsikoga to leto ni bilo ničposebnega, toda za junaka te zgodbe je bilo nekaj najbolj groznega � boljgroznega ni do�ivel �e nihče, pa čeprav so ga na vrhuncu groze v hlačah grelilastni iztrebki. �e najbolj grozna pa je bila zanj pomlad, to je takrat, ko se včloveku zbudijo vsa čustva in nagoni.

Deček je vse do tistega usodnega pomladanskega dne, ko se mu je ritem�ivljenja čisto spremenil, srečno �ivel v skupnem gospodinjstvu s svojo Roko.Med njima ni nikoli bilo sli�ati prepira, vedno sta se v vsem strinjala, skratkaimela sta, vsaj za nekatere, idealno partnerstvo. Toda to njuno harmonično�ivljenje so prekinile zle govorice, nekateri bi jih poimenovali urok, vendar,ker mi ne verjamemo v uroke, bomo ostali kar pri zlih govoricah.

Nekega dne sta se Deček in Roka sprehajala po ulicah domačega mesteca(pozabili smo povedati, da sta bila Deček in Roka vedno skupaj in da seDeček ni nikoli prito�eval nad Roko, ker je bila vedno z njim � za razliko oddrugih, ki se nad skoraj stalno prisotnostjo svojih ljubimk vedno prito�ujejo� in verjemite, ločitev od svoje predrage Roke bi ga zelo bolela), ko ju jezmotil nek mo�ki (zanj so govorili, da je coprnik). Začel jima je govoriti okontroliranju člove�ke (in �ivalske) niti-male-niti-velike potrebe in jimaobljubljal, da se bosta odlično počutila, da bosta polna energije in tako naprej

nerodno pogleda: »Sploh na wim zaki sm tu djau, kar pr�lu mi je u glawa.«.»U glawnem �« reče Pe�taunčk, »niki je triba nardit! A se strinjata?« Zasli�ise pritrjujoče momljanje: »No, pa pa začnma, spremenma swit, nardimarevolucije!!!« »Swit nam bo padu pad nage!« » Dilal boma wi�ji lujtre!« Vsitrije vstanejo, zasli�i se pok kosti in vsi trije se zagrabijo za kri�e in stokajo.»AHA, tukaj ste!« se zasli�i �enski glas. »No, dovolj je bilo odmora, nazaj vsobe gospodje, čaka vas ovsena ka�a pa �e lulat vas moram peljat. Nodajmo �« reče ukazovalni glas. Starčki momljaje v en glas: »Ja, gospaDurnova �« in ji počasi pod njenim strogim nadzorstvom sledijo v dom zaostarele. Med potjo �trcuon, ko opazi da ga gospa Durnova verjetno ne bosli�ala, potihem reče: »Bo �e �e pr�u na� cajt, boste �e �e widl, boste �e �ewidl �«.

Siga�čan 17


in naprej, toda pod pogojem, da se vsaj mesec dni ne zdru�ita, seveda vljubezenskem pomenu besede. Roka temu ni nasedla, toda čisto drugače jebilo z Dečkom. Ta je verjel vsemu, kar je mo�ki rekel. Bil je zaslepljen zmislijo o srečnej�em �ivljenju, kot ga je �ivel, zato se je odločil, da bo upo�tevalnasvete mo�kega. Svojo odločitev je sporočil Roki. Ta je bila razumevajočain je upo�tevala njegovo �eljo, toda ni si predstavljala, da bo ta mesec dnizanjo tako dolg in mučen.

Iz dneva v dan je Roka postajala bolj nestrpna, toda bila je tiho, saj nihotela s svojo nestrpnostjo prizadeti Dečka. Najbolj pa jo je spravljalo ob�ivce to, da je iz dneva v dan bolj izgubljala kontrolo nad njim, in to samozaradi neke neumne ideje, v katero sama sploh ni verjela, je pa zato vanjotoliko bolj verjel Deček, vendar je tudi on vsak dan sproti imel večje pomislekeglede te ideje. Te pomisleke pa je vedno izzvala sku�njava, katero je le ste�avo zatrl, če� �e nekaj dni, pa bo, �e nekaj dni, pa bomo videli, če je vse,kar je mo�ki na ulici trdil, res. Vsak dan je gledal na koledar in od�tevaldneve. In s tem se je pravzaprav začela njegova (pa tudi njena) mora, saj jeopazil, da mu je �ivljenje popolnoma zagrenila sku�njava, �e bolj pa spoznanje,da je od ljubezenskega zdru�evanja z Roko takorekoč odvisen, saj drugačene bi bil toliko v sku�njavi. Čeprav ga je to morilo, ga je po drugi strani tudimotiviralo, da se te odvisnosti re�i.

Ko je vse te svoje naklepe zaupal Roki, je bila le-ta vse prej, kot vesela.To pa zato, ker ona o tem ni nikoli razmi�ljala, ker ji je pamet preveč zameglilood hrepenenje po načinu �ivljenja, ki sta ga �e nekaj tednov nazaj �ivela zDečkom �

Ko je deček na koledarju prečrtal zadnji dan tega, mesec dni trajajočegaobdobja nekak�ne abstinence, se je ves vesel odpravil v posteljo spat. Jutrinaj bi se �e pokazali prvi pozitivni učinki te abstinence. Toda ko se je zjutrajzbudil, na sebi ni opazil nobenih posebnih znakov dodatne energije; opazil ninobene spremembe. To ga je raz�alostilo, predvsem pa razočaralo.

Razočaranje pa ni trajalo dolgo, saj je kmalu spoznal neko Deklico, kimu je bila v�eč. Deček in Deklica sta postajala vedno bolj�a prijatelja, zatose je zgodilo, da je Deček čisto pozabil na Roko. In takrat mu je lastna rokarekla, da je slab ljubimec, če�, da se na svojo ljubico ne sme nikoli pozabiti.Deček se je ob teh besedah počutil grozno, saj ni vedel, kako naj se roki

Siga�čan 17

[email protected]

(klub ljubiteljev su�ilnika za lase) wadgawarje:Oho poglejte no, kaj se je zna�lo v knjigi gostov: Pisal nam je anonimne� spsevdonimom »Hojk«. �e sanja se nam ne, kaj naj bi to pomenilo, a nas totudi niti ne zanima. Naj ga najprej opozorimo (in ob tem �e vse druge), daknjiga gostov na www.geocities.com/sigacan ni ravno primerna za postavljanjevpra�anj, ampak za pu�čanje mnenj. Saj ne, da bi imel kaj proti temu. Splohne. Za vpra�anja je namreč na voljo neka druga stvar, in ta druga stvar jeemajlirani naslov. V na�em primeru se ta glasi [email protected] . Tako zainformacijo, ker očitno �e premalo poudarjamo to. Torej draga raja: Mnenja� knjiga gostov; Vpra�anja, dalj�i sestavki � emajl. A ker smo izrednodobrega srca (milo rečeno), smo se odločili, da, malo da ne, iskrenoodgovorimo na njegova precej provokativna, vendar iz srca privrelavpra�anja.Undan sm mislu de se je ta siga�k bok uadklenu , ka sm pr�uda pred cmak. Lih pridem da uakl uogla se je adn tak grduzaupeu de sm pou metra u luft skaču. u ta drujmu trenutkusa začel pa �e pa lancah hlistat, pa ga pa kitarah ua�igat .Pojma nim ki je bla tu za ana padeujana horda. Uad takatnaprej na grem ueč pred dija�k dom. Pruosm nouinarje uadsigačana de greje ma uanuhat stuar , pa nej pa opa�anjanapui�eje u ta petnajsta �teuilka :)Br�, ka sma tu prebral, sma paslal na�ga najbul�ga �nuof-majstr nawinarja,

opraviči, �e bolj pa ga je skrbelo, kako bo Roki povedal, da je raje z Deklico,toda da ima tudi njo �e vedno rad.

Takrat pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Deklica je Dečkupredlagala, da se lahko vsi trije skupaj zabavajo in bo tako ves problemre�en, saj nihče ne bo ljubosumen na nikogar. Deček se je s tem strinjal, zatoje Roki tudi vse lepo, predvsem pa iskreno, pojasnil. Roka ni več čutilanobene zamere in vse je bilo spet po starem, čeprav je bilo vse po novem.

Deček, njegova Roka in Deklica so seveda potem �iveli srečno, doklerse ni na ulici pojavil mo�ki, ki jim je predstavil novo idejo (ki naj bi bilanjegova) o enomesečni abstinenci �

Siga�čan 17


Debewga na Ma�ganih, dej prou finu pa natajnčnu pre�nuofau, prou čestwsak kanc wakul doma. Mpa začuda ni za�nuofau nabenga �undra panabenga kričajne, je pa za�nuofau, de si ti �ou an tidn prej scat če zrawnkontejnera, pa de si tist dan idu baklawa, al tu al pa ti swetujema wabisk prduhtari. Drgač te pa lahk pamirma, dej Sigadsk Bok �e zmjeri lpu prwezanin se mu lahk gre� prklant pa ki uofrat. Mene pa zanima zaki je papjer uad sigačana tak dristastebarue ratau?? A zatu ka je bel pacin, al zatu ka�j bel drag? Aste tut uedruj ki farba zamejnal , al je �e boste?Tu, dej papir tač ratau, je najbel warawana skriwnust, ka je nabo nabennkul zwidu. Sa stwari ka werjem, je bul� de jih na wi�. Pa tu kar wakulgawarije sa čiste falauze, panawnu zlitje amonijaka nima neč s tem.Farba pa bo zaajnkrat taka kot je, mrbit pa boma kdaj ki lihm pičk probawal,sam prou hmalu pa zihr ne, upama pa, de take čudne barwe dristaste nauweč. Če pa �e bo, si bo� lahk pa �e luo�ji ret wabrisau, sam pazi de se nezafrkne� pa ista stran wečkrat na panuca�, kaj tak zla dristaste barwe .Zaki pa reklama za aute dilate to na tel ua� stran.A mislte detut RAFKO bere sigačana mpa ga na ta stran huod , mpa debo �e ke�n auto etaucam kupu?Drgač mi pr teh reklamah prou čest neč nimama, če bi nam pa Rafko slučajnuteu ke�n auto nabawt al darowat, pa neb mil prou čest neč kontra, Je djau ata pubu : zmjeri ka peteln zapaje se adn zla�e! Paje pra�au pub : zaki pa zjutre paje, ka �e usi spije? Ata : zatu,ka se časnki tiskaje ! Zanima me, če se sigačan zjutre tiska?Eh, pa ja na bo� djau de pr Siga�čanu la�ema? A slučajnu nisi wrjeu tu, kasma enkat pisal, de sma widl Elvisa Prislija, ka je gar na Lamku guobenabjeraw, al ki ? Jest sm prepričan de je biu, ka je jemu lih take zalisce, patut prow tak fajn je zapiu, ka je u enmu gromu adkreu ciu kop jurčkau : Arju longsam tunajt�. Siga�čan se pa itak tiska uab useh čudnih urah, samzjutre pa ris ne. Ah, ki se niki foflam, če pa prawic pawim, tut sami na wima,kdaj točnu se Siga�čan tiska.Aja skara sm pazabu...Zaki pa malih oglasau nimate? Jestmam nkop rči za predat. Pe �e ke�n soud be lahka zaslu�il !A mali oglasi? De bi se �li pani�at na nivo enga navadnga provincjalskgacajtnga !?

Siga�čan 17

[email protected]

No če pamislem�Siga�čan je �e bel nisku, kot navadn provincjalsk cajtnh.Ena čeča tam za Garjenske, al z Lublane (na wim zej lih točnu) nam je �eenkat pisa, de bi blu dabru imit �enitne oglase, de, citiram, »bi spoznalakak�nga fletnga Cerkljana« (hahahahahahehehehe). No muo�nu je tut, de jemisnla, de je Siga�čan s Cerkelj, ki pa jest wim.No u glawnem, jest nism lih naudu�en nad ta ideja z waglasi. Če ima� ki zapredat: Zaki bi predajew, če lahka padari� nam? Sprejmema kar koli, samde je dabru uahrajnenu, cilu, pa ki wridnu (zatu de ma mi naprej predal, hehe). Če si pa �e tak skapuh, pa če� na vsa sili niki zaslu�it, sa pa mali oglasiga na Radju Wadmew, tak de se kr čje wabrn. Ke�ni trebu�ni plesalk al� pastriptizet bi (sam zarad dabradilnih namjenaw, pa za tu ka se nam smilje) �epustil de wabjaj suj waglas not, sam ki drujga pa �e ris ne !!!!Joj �e niki. Udan sma se ma uakl bab niki menil, pa je djauadn de b se mu ful faaajn zdilu, če be ntu na sred sigačanadil ke�na naga baba. Pa odskočna deska bi bla za ta lipecrklajnke, če bi se tile slikat. Slikal bi jih lahka dal u cmaku,ka sa zdej tak erotične stine:) Če nauste ki widl(to sevedamočno dvomim), pa men pi�te bom pamagat pr�u. Ka prčrnubilih fotkah je ful ua�nu ke�ne bave je stina. Tak de se unajslab�mu primjeru na slik wid sam baba al pa sam stina.No tiste stine sa ris kar preci erotične, kot praj�. Na� Debew na Ma�ganihzmjeri izbul wači pa slint se začne, ka jih zagljeda. Lipe crklajnke (itak saskari vse lipe, no vsaj večina, a ne), tak de prow radi widma, če pride ke�napred fotoaparat pakazat saj čare. Sam ta prej je morma mi strokownupregljedat, pa �e bel strokownu pretipat, de boma widl, če je ris prmjernanot za u na� cajtnh, zatu, ka imama tut mi saj kriterije gledje tega. Boste,widle, draga dekljeta, na bo douga va�a slika not na sred Siga�čana, ka vasboda �e paklical s Plejboja, al� pa s ke�ne druge poučne, poljudnuznanstwenerewije.Pa ta pregled ima �e ista wridnast kot ene vrste sistematsk zdravni�ki pregled.Zdravni�k pregled je triba največkat tut ma plačet, mi pa tu dilama čestzastojn.Za slikajne pa boma tebe paklical, ka si, zgljeda, stručko za take zadiwe.Hvala ti, de si nam daw ta zla fajn predloh. Se sma tut sami �e tu belindividualnu premi�lewal, sam se ben ni upaw tega na glas pawidat, de ne bi

Siga�čan 17


Pa do�jiSm wamdrujm djau, de bom danc gawuru wad tega, kaku je, ka naha do�

padat, pa začne use rast pa cuost to u teh krajih, ka je use bel suhu. Ne tak,kot palitje litas to pr nam, ka je blu weč do�je kot sunca. Člauk se �e urieduwaprat ni mogu u Zapuo�k, ka je bla al prewsaka, al premrzla.No, sam tuzej niti ni wa�nu, kuk sm se jest litas palit ki umiwau.

Grema nazaj dal, čie h tem ldjem. Na boste wrjel, pa če �e tak urieduna�pičte uha, tud tam dal začne rast trawa. Trawa won s pu�awe, kadu bi simislu. Sam tu tak hit zrase pakanc, de je nimaje cajta tud pakasit ne, zaturaj� stije kar krawe, de use ukop papaseje.

A, wad kraw, pa wamdrujm �e nism praju. S krawam je pa tak, weč almejn sa čest prepozdene skuz cilu lita, ka nimaje lih kajt za zabat. Pal kaajnkat trawa zrase gar, se pa u teh dweh tidnih, ka je fri�na tuk paredije, deih je wesele pagliedat. Pal te krawe prou na hit zakuoleje, pa pa�ereje, kazarad wračine mesu na wabstane prou douga fri�nu.

Tak kot krawe, se tud ldje prou fajn paredije u teh dweh tidnih. Dici,dabije take lipe wakruogle liempe, de imaje saju waruodje usaj an cajtspraulenu pad striha, pa skritu pred do�jem. Deklieta se pa prou fajn parediječe u ret, ka rata tak fajn wakruogla. Pa �e ana rič je to pr teh ldjeh � pubamse zdi ta libi tista čeča, ka ima ta bel wakruogla ret, zatu deklieta kar tekmujejekiera se bo le bel paredila. Prou lpu ih je gliedat, mrm prznat. Ne pa tak kotto pr nam, ka le tekmujeje med saba kiera bo bel preso�ena. Tu ni za nkamr,an kanc pa more bit wad babe, a ni tak?Či sm �e wastau? Pr krawah. No, tu ste zwidl, kaku se ri�. Zej pa �e

drewiesa � lpu wazelenije, pa ga na neh rase sam anu taku čudnu sadje, kani prou ben reč paduobnu. Benih japk, al pa hru�k, samu čudnu. Sam je samza widet čudnu, se pal, ka papruoba�, pa niti ni tak slabu, sam nawast semr�. Ja, prou lpu je tiste dwa tidna pa do�ji, sam ki ka je tega hmal kanc.Dicam se striha padere, deklieta pa skop patiegne. Ma, se ni tuk naruobe,usaj znaje cint do�, pa use, ka ga imaje le ane par tidnau na lita.

ispadu perverzne�. Zatu, �e enkat hvala teb, ka si se upaw ispast perverzne�!J...te se , jest grem u k..ac :)Jem se tut ti, pa na had čje preveč, ka te boda za tačga »bel une sjorte« imil,a vi�.

Siga�čan 17

[email protected]

In vedite ... " opazujemo vas ...

Razmno�wajne Siga�čana je častiuMLADINSKI CENTER CMAK CERKNO

Supercitat

Pride Zajčk u �tacuna, pa reče �tacunarju: »Dej mi ana kila karejne!«�tacunar pa: »Pejt lpu u wrsta!« Zajčk pa spet: »NE, dej mi anakila karejne!« �tacunar: »NE! Pejt u wrsta, al ti pa zbijem zuob!!!« Zajčk paspet: »Ma ja, dej mi ana kila karejne!« BUM! (�tacunar zbije Zajčku tasprejdn zuob)Druj dan Zajčk spet pride u �tacuna, se zrine naprej, pa reče: »Dej mi anakila karejne!« �tacunar �e ma udristan: »NE! Pejt u wrsta!« Zajčk pa: »Dejmi ana kila karejne!« �tacunar: »�e ajnkat mi tu reč, pa ti bom �e ta drujzuob zbeu!« Zajčk: »Dej mi ana kila karejne!« PUFF! (�tacunar zbije Zajčku�e ta druj zuob)Trejč dan pride Zajčk spet u �tacuna, pa reče: »Dej mi ana kila karejne!«�tacunar: »Zgin mi nazaj u wrsta, če ne ti zbijem USE ZABJE!!!« Zajčk pa:»Dej mi ana kila karejne!« TRESK! (�tacunar zbije Zajčku use zabje)Četrt dan pride spet Zajčk u �tacuna pa reče: »Dej mi an karejnčkau suok!«

Wadkar je truontlnu mat umrla,�e wremiena na znaje weč

napawidat ...

kud cerkno sigacan 17

Documents