AJ DELA ZVEZA El? KAJ DELA ZVEZA Ee KAJ TIELA Svicarskl jadraici spet v Lesce

Na Bledu sta se s predstavniki Alpske­ga letalskega centra iz Lesc, turističnimi de­lavci z Bleda in pred­stavniki upravnih or­ganov pogovarjala o organizaciji 3. švicar­skega spomladanske­ga tabora na leščan­skem let ališču pred­sednik švicarskega ae­rokluba Alfred Her­bert in njegov sode­la vec Michael Horis­berger. Dogovorili so se, da bo 3. švicarski tabor od 26. aprila'do 10. maja prihodnje leto. Tabora švicar­skih jadral nih pilotov na Gorenjskem se bo po zagotovilih pred­sednika ŠAK Alfreda Herberta udeležilo 40 do 50 pilotov. "Spo­mladi so v Švici pogo­ji za jadranje slabi. Zato vsako leto orga­niziramo konec apri­la tabor jadralnih pi­lotov na tu.i~ Il} . Ob tem pa je tudi omenil, da večina jadralcev pride na tabor z dru­žinami, ki se na Bledu nimajo časa dolgoča­siti.

"Naši piloti so sila zadovoljni zletalnimi pogoji. S kontrolorji se lahko pogovarjajo v svojem jeziku, pa tudi kontrola na leta­lišču Brnik je do naših jadralcev bolj prijazna, kot pa je švicarska. Če bi vaše oblasti naposled le dovolile jadralcem pre­lete čez avstrijsko ali italijansko mejo, po­tem bi švicarski tabor na Lescah zagotovo postal tradicionalen in predvsem bi k vam prišlo spomladi jad­rat še več pilotov . Izurjenih in izkuše­nih, kakršne terja le­tenje nad gorami ,« je na koncu dejal Alfred

Herbert. (PO DELU)

Kje smo letalci med športniki Na vaš dopis št. 21-97/85 z dne 30. 8.

vam pošiljamo pripombe k osnutku planskih dokumentov TKS SRS.

Celotni osnutek tega dokumenta za javno razpravo vsebuje preveč subjektiv­nih ocen objektivne realnosti s tega podr­očja v odnosu na posamezne panoge športa . To je načelna priPomba in opredelitev do tega gradiva. Ce bi razpi­sali referendum , ali anketo na to temo v Sloveniji, kar bi bilo najbolj objektivno in pravično , potem bi dobili povsem dru­gačno sliko in oceno, kot paje ta prikaza­na v tem osnutku .

Druga načelna pripomba je ta , da osnutek vse premalo obravnava sedanjo in bodočo samoupravno organiziranost v telesni kulturi. Menimo, daje trenutno vse preveč asociacij nad asociacijo, o čemer je bilo že veliko govora na RK SZDL-koordinacijski odbor za družbene organizacije. ZLOS je že leta 1983 pod št. 116 od 10. 2. 1983 poslala pismeno po­budo RK SZDL-koordinacijskemu od­boru za družbene organizacije o samou­pravni organiziranosti telesne kulture po vertikali v Sloveniji . Ta pobuda ZLOS pa je ostala le na papirju .

Glede sofinanciranja letalskega športa iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo in združenih sredstev za vrhun­ski šport pa naslednje. O tem zelo malo piše v osnutku in to samo na 31. strani en odstavek. Predlog rešitve tega problema, ki ga omenja osnutek je naš predlog že iz leta 1977, ko smo o tej problematiki fi­nanciranja letalskega športa seznanili P CK ZKS. Med drugim smo predlagali na­slednje: glede na to, da ZLOS šola kadre za šport, LO in OZD, naj bi tudi iz teh na­slovov prejemali sredstva za realizacijo letnih progra mov in to od TKS od LO, SLO in TO od SlS za izobraževanje lastna sredstva

30% 30% 10%

30%

Na osnovi tega predloga je IK P CK ZKS na svoji seji (101) dne 6. 12. 1977le­ta sprejel med drugim tudi naslednji sklep:

ad 6.) Komunisti v Letalski zvezi Slovenije v telesnokulturni skupnosti, štab za SLO, sekretariat za NO ter druge za razvoj športnega letalstva zainteresi­rane institucij e, so dolžni proučiti mate­rialni položaj športnega klalstva ter se zavzeti za ustrezne praktične rešitve, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj tega športa, upoštevajoč naše potrebe in

možnosti . Pri temje potrebno upoštevati izjemni pomen športnega letalstva za vzgojo letaIcev ter s tem povezano ob­rambno usposboljenost dežele.

Na osnovi tega sklepa smo pismeno obvestili vse TKS v občinah s prošnjo, da zadevo obravnavajo, kot posebno točko dnevnega reda na skupščini TKS Slove­nije. Tudi ta pobudaje ostala na mrtvi to­čki , kot vse prejšnje in poznejše . Rezultat vseh naši h n.a..p0rov za sist«m~ko r!;Šitev tega problema je bil ta, da so nam naj­bolj . odgovorni funkcionarji v TKS Slovenije in ZTKOS vedno odgovorili , da je ta problem resnično prisoten in, da ga je potrebno ustrezno rešiti. Nihče pa do danes ni ničesar rešil. Zadnji podatki o sofinanciranju tega športa za leto 1984 pa so naslednji: TKS in ZTKO SlS za izobraževanje LO, SLO in TO ZTKOS lastna sredstva z dopolnilnim

10% 3% 8% 5%

delom članstva za OZD 74% V ilustracijo samo še to: letno potrebu­

jemo 200 ton uvoženega goriva, kar stane 40,000.000 din (za devize) in cca 600 svečk za motQrje, kar predstavlja 4,000.000 din (ena svečka stane 7.000 din) . Predračun za realizacijo programa za leto 1986 pa znaša 216,000.000 din. V tem znesku niso zajeta sredstva za enos­tavno reprodukcijo in revizije letal in motorjev po zakonskih predpisih.

Takšna pa je realnost letalskega špor­ta , ki zahvaljujoč entuziazmu, kljub te­mu dosega odlične športne rezultate do­ma in v tujini .

ALOJZ GOJČIČ predsedni.k PS ZLOS

Prihodki in odhodki članic ZLOS v letu 1984

Na osnovi finančnih poročil članic ZLOS za leto 1984 smo izdelali analizo in struk­turo prihodkov ter odhodkov ZLOS za mi­nulo leto . Analiza je naslednja : Prihodki:

Skupni prihodki v letu 1984 so znašali 141,993.902.- din (v 1983 letu 97.325.002.­din). Nominalno so skupni prihodki ZLOS večji od leta 1983,toda realna vrednost pa

(Nadaljevanje na 31. str.)

stran 10

stran 14 LitIJ

stran 22

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV 1;( OKTOBER ':-85 1;( ST. 10

Zamuda s to številko je res grozna, vendar imamo tudi kopico tehtnih opra­vičil: navzlic polnim,škatlam Juretovih slik in diapozitivov z zaključka državne­ga rallyja v Ptuju in s padalskih prvenstev v Lescah, nikakor niso prispela tudi poročila s teh tekmovanj. Naslovnica in dragi barvni izvlečki so bili narejeni, številka takorekoč skupaj, besedil pa od nikoder! Ob koncu oktobra pa je še naša tiskarna podrla šotore in se preselila v nove prostore: to ni hec, selijo se enkrat na trideset let in izid KRIL se je moral zavleči. Za nameček pa je skoraj na smrt zbolel še edini tehnični urednik, ki ga imamo. Zdaj mu gre že na bolje. KRILOM pa tudi * Medtem smo zbrali še poročila in ostalo robo in čeprav je december že tu, bo tudi branje iz Ptuja še vedno zanimivo - če ne drugače, pa vsaj za zgodovino! * Kako žalostno je bilo za naše v Livnem, boste lahko preb­rali izpod peresa očividca, izčrpnejši komentar s padalskih dirk pa se že tiska v novemberski številki, ki bo zanesljivo zagledala luč sveta še pred koncem decembra * Da ne bi bilo jadralcem v tej turobni sezoni preveč dolgčas, jih seznanjamo z novostmi med dvosedežnimi kištami, za ljubitelje planin in zma­jarstva pa bo zanimivo branje o visokogorskem jadranju Kavk nad Alpami * Sledi še polna malha poročil iz športa - in dovolj za danes! Naslovnico, delo Emerika Horvata iz Murske Sobote posvečamo motornjakom in njihovem državnem prvenstvu, o katerem pišemo na naslednji strani

Osemindvajsetič za pokal maršala Tita Letalska pošta Svetovno prvenstvo Livno Padalska prvenstva v Lescah Dvosedežniki na pohodu Kamniške »Kavke« nad Planjavo Sport

4 10 14 17 22 26 28

Ke'L,4 Izdaja Zveza letalskih organizaci j S lovenije v Ljub.'janL Lepi pot 6 A ~vija izhaja vsa k mesec. r a~en julija ln avgusta Grad ivo za objavo v KRILIH prispeva jo 'J ubitel ji letalstva brez plaeno . Oen arno nagr~do p~eJme samo av tor fotografij e. uporabljane za nas lovno stran: 2000 din za barvni diap~)ZitlV , 500 din ~~ č rno b~!I . POZI~IV . Z~ točnos t vse bine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj s.odeluje v revIJI S porocIIlin ~l lk aml. ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo, jadralstvo. pada lstvo, rr:'0t~ rno lete~ J ~ . r~ke .. arstvo .. pr<?s to leten je balo­narstvo in amatersko gradn jo Ured ništvo .si pridržuje pravico skraJšatI. dopolni t i a~ 1 pnlagodltl p.n ~pevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v rev iji ' Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane BIZ i lJ , Janez Brez~~. Tone Cerin . Joze Cuden. Rok Go lOb,. Domini k Gregl. Belizar K e r šič. Ivan K~n avec . Taras Knvenko . Leon Mesa n.C Jure M e:znarsič . Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik). Joze Perhavc. Jure Pestotnik . Sreco PetrIc Itehnični urednik) ln Ciri l Trček Nas lov uredništva: Marjan Moskon, poštni predal 33. 68001 Novo meslo-

Pr ispevk i za objavo v KR ILIH morajo bit i v uredništvu najpozneje do 10 .. dne ~ ~es~c U ' I?red ~.ese~e r:n v k.att::rem iZide naslednja števi lka - RokopIsov ln slik ne v račamo. razen barvnih d iapozitivoV ln. tUJih kn.Jlg. ~e Je pn~~zena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: ~veza leta,lsklh organizacij SloveniJe , Le­PI pot 6 . postni predal 496 . 6100 1 LJUBLJANA. te lefon (061) 222·504. tekočI raču n pri ZLOS. stev. 50 101-.678·51077 . Spremembo na slova sporocIt e upravI rev IJe ter obvez no napiši te stari ln novi naslov . uprav I rev ije sporoclte tudi . če rev IJe ne prejemate redno Letna n a ročnina 800 din . cena posamezne števi lke 80 din G ra fi č na priprava DIC. tozd Grafika. Novo mesto - tisk : Tiskarna . Novo mesto.

,

Osemindvajsetič i

II pokal . maršala Tita

MOTORNO LETENJE

Nov komet ULRICH THIELE,

zahodnonemški astro­nom, je med opazo­vanjem Halleyevega kometa odkril nov komet, ki se imenuje po njem »Thiele 1985 M« . Direktor špan­skega observatorija Ca­lar Alto v južni Špa­niji Teodoro Vives je sporočil, da je odkrit­je potrdil tudi center za astrofiziko v Cam­bridgeu (ameriška zve­zna država Massac­husetts) in da so fotografije in podat­ke o novem kometu poslali Inštitut Maxa Plancka v Heidelber­gu.

UspeAna prodajna bilanca Airbusa

Airbus Industrie je izredno zadovoljen s pregledom naročil in opcij za svoja letala v prvi polovici letošn­jega leta. Do konca julija je dobil kar 78 fiksnih naročil in 89 opcij, kar pomeni več kot dvakratno pove­čanje prodaje v pri­merjavi s prejšnjim letom. V načrtu ima prodajo 29 letal A310, 18 letal A300 in 31 letal A320 . Nova Air­busova letala naroča­jo že stalni kupci kot so Air India (A310-300), Korean Air (A300-600) in Luft­hansa (A300-600 in A320). Ponosni pa so, da so uspeli pri­tegniti tudi nove kup­ce - Ansett Airlin es, Thai Airways, CAAC (Civil A viation Ad­ministration of China) in Pan Am. V prvi polovici letošnjega le­ta so prodali v pov­prečju pet letal na mesec. Svojevrsten do­sežek je tudi 300. letalo tipa 310, ki so ga izročili Cyprus Air­waysu.

(ADRIA)

Letošnji 28. Jugoslovanski aerorally je organizirala Letalska zveza Jugoslavije v sodelovanju z družbenopolItičnimi ln letalskimi orga­nizacijami vseh republik ln pokrajin. Tekmovanje motornih pilotov Jugoslavije je Imelo poseben pomen, ker je bilo izvedeno v letu, ko sla­vimo 40-letnico zmage nad fašizmom in 40-letnlco obstoja LZJ. Orga­nizatorji so se odločili, da bo tekmovalna marš ruta speljana čez oze­mlja vseh naših republik in avtonomnih pokrajin, začenši v Ku­manovem v Makedoniji.

V soboto 31. avgusta se je tod zbralo 35 tekmovalcev, katere je v večernih

urah v motelu ob cesti proti Skopju pozdravil vodja tekmovanja tov. Jere­mič, zatem pa je Jagoš Radulovič podal nekaj važnejših obvestil v zvezi s tekmo­vanjem, glavni sodnik Trojče Stepanov­ski se je s tekmovalci pogovorilosisternu tekmovanja in točkovanja . Na predlog nekaterih tekmovalcev je prišlo do ne­katerih sprememb pravilnika . V nedeljo I. septembra je bila na letališču Adži­Tepe pri Kumanovem svečana otvoritev tekmovanja, kateri je sledil aeromiting letal LZJ in vojnega letalstva. Po mitingu se je pričelo .tekmovanje na maršrut i do Prištine in pristanek na letališču Batlava. na katerem pa žal ni bil posebno dobro pripravljen sprejem tekmovalcev. Po prenočevanju v Prištini (v istoimenskem hotelu) se je tekmovanje v ponedeljek 2. septembra nadaljevalo proti Kruševcu v Srbiji. V Kruševcu je bil organiziran ogled mesta z znamenitostmi in sprejem pri predsedniku obči nske skupščine, zvečer pa sprejem v hotelu. V torek 3.

septembra je bila na sporedu terniovalna maršruta Kruševac-Nikšič. Ta etapa je potekala v lepem vremenu in v tem pogledu ni bilo težav. Nikšič je tekmo­valce in celotno ek ipo lepo sprejel, tako na letališču. kot v mestu. kjer je bila pro­glasitev zmagovalcev etape ob prisotnos­ti tamkajšnjih vidnih družbeno-politič­nih delavcev. V sredo 4. septembra pa je sreča začasno zapustila tekmovalce in prehod fronte je povsem onemogoči l tekmovanje od Nikšiča do Tuzle tako . da je celotna ekiQa še en dan in nasiednjo noč preživela v Crni gori .

Glede na izgubljen tekmovalni dan je bila želja vodstva tekmovanja. da v četrtek 5. septem bra izvede tekmovanje na maršruti do Tuzle dopoldne in za isti dan predvideno tekmovanje dalje do Novega Sada pa popoldne. Zal pa so bile vse doline med Fočo. Višegradom in Sokolcem v gosti megli tako . da tekmo­valci niso mogli opraviti navigacijskih nalog in je bilo tekmovanje na tej etapi razveljavljeno. pristanek tekmovalcev v Tuzli pa je kljub enodnevni zamudi

Gostje so z zanimanjem spremljali program mitinga v Ptuju (Vse fotografije: Jure Pestotnik)

Razglasitev zmagovalcev - med govorom predsednika ZLOS Al­oJza GoJčlča ln predsednika RK SZDL Franca Setinca

Državni rekord V tiralskem meste­

cu K6ssen se je kon­čalo peto svetovno prvenstvo v letenju z zmaji, katerega se je udeležil naš sodela­vec Borut Pestotnik. V hudi konkurenci predstavnikov iz 33 · držav se je jugoslo­vanska ekipa uvrstila na 17. mesto, naš Borut pa je dosegel nov državni rekord v letenju z zmaji. V sedmih urah nepret­rganega letenja je pre­letel 143 km (dose­danji rekord 107 km), z največjo višino 3600 metrov.

(ADRIA)

doživel prisrčen sprejem - ogled mesta pa je seveda odpadel. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo na nekoliko krajšem odseku do Novega Sada, kjer je bil z letališča Čenej po krajšem sprejemu organiziran takojšen prevoz v mesto. V večernih urah je bila v hotelu proglasitev zmagovalcev etape s sprejemom in večerjo, potem pa brifing za naslednji dan , to je petek 6. septembra, ko je bil na programu tekmovalni let na najdalj šem odseku celotnega tekmovanja , od Nove­ga mesta do Varaždina - maršruta je trajala nekaj minut več kot 2 uri . Na va­raždinskem letališču je direktor Aero­centra Milan Šimek poskrbel za obsežne sprejemne svečanosti , ki so se zvečer nad­aljevale v hotelskih prostorih v mestu . kjer je bil razen proglasitve zmagovalcev etape in podelitve priznanj in daril orga­niziran družabni ples, na katerem so se vsi sodelujoči prijetno razvedrili. Poseb­no priznanje pa je bilo ob tej priložnosti podeljeno starosti LZJ in dolgoletnemu sodelavcu preteklih JAR Mihailu Niko­liču-Kajletu .

V soboto 7. septembra pa je tekmo­valce in celotno ekipo po opravljeni kra­jši maršruti prek Kumrovca v Ptuju presenetil veličasten sprejem. katerega je organiziral AK Ptuj. ki je bil seveda tudi

prireditelj celotnega zaključnega cere­moniala. Potem je bilo izvedeno še tekmovanje vpreciznem pristajanju. V večernih urah so se tekmovalci in člani ekipe zbrali na proglasitvi rezultatov in sprejemu v Podlehniku, kjer je bila veče­rja, prirejena v splošno zadovoljstvo pri­jateljev odličnih in izbranih kulinaričnih specialitet in dobre kapljice z brezhibno postrežbo. Tako je bil predvečer zadnje­ga dne tekmovanja lep uvod v zaključne svečanosti s proglasitvijo zmagovalcev na letališču Moškanjci v nedeljo 8. septembra. katerem4 so prisostvovali ne­kateri vidni slovenski družbeno-politični delavci in visoki predstavniki Jugoslo­vanskega vojnega letalstva . Formalnemu zaključku je sledil velik aeromiting. na katerem je poleg športnih letalcev in pa­dalcev, posameznih letal vojnega letals­tva in helikopterjev sodelovala tudi akro­batska skupina jastrebov Vlo Aeromi­tingu je sledila zabava s plesom. namenjena predvsem gledalcem in obis­kova cem iz okolice Ptuja, saj so tekmo­valci povečini že v popoldanskih urah za­pustili letališče in se vrnili na tudi precej oddaljena letališča po vsej Jugoslaviji .

MOTORNO LETENJE

Pilotke pri Swissairu

Švicarska letalska družba Swissair je sporočila, da bo od­slej med piloti imela tudi ženske. Ziiriški predstavnik te družbe pravi, da se » časi spreminjajo«, vendar pa bodo pilot ke težko dobile zaposlitev ta­koj, ker je na spisku čakajočih veliko mo­ških, ti pa imajo pred­nost. Swissair sodi med zadnje velike letalske družbe, ki so ženskam dovolile pi­lotirati letala.

(PO VEČERU)

Plavajo~e skrinjice Če bi v civilnem

letalstvu uporabljali »plavajočo črno skri­njico«, ki so jo ne­davno izumili Kana­dčani in ki jo za zdaj uporabljajo samo pri vojaških letalih neka­terih držav, bi bilo iskanje črne skrinjice indijskega boeinga 747, ki je strmoglavil v morje blizu Irske, zna­tno krajše in cenejše. Strokovnjaki razla­gajo, da »indikator­jev položaja nesreče« - CPI ne uporabl­jajo na civilnih letalih zaradi izredno visoke cene in zapletenega načina namestitve na­prave v letalo. Cena indikatorja je sedem do osem tisoč petsto dolarjev, namestitev naprave pa dodatnih 35.000 dolarjev. »CPI« je tako izdelan, da je odporen tudi za naj­močnejše eksplozije in nesreče. Ce se letalo ponesreči v zra­ku , se črna skrinjica avtomatično odlepi od trupa letala in po padcu - če pade v morje - . sama splava na površino.

(Po DNEVNIKU)

Tekmovalni del 28 . JAR je bil kot običajno razdeljen na posamezne tekmo­valne discipline: točnost pristajanja, časovna to';nost in reševanje navigacij­skih nalog. V točnosti pristajanja so pilo­ti tekmovali na končnem letališču vsake etape in v Ptuju vpreciznem pristajanju. Časovne točnosti so ocenjevali kot vmesne na maršrutah (KVO) in na kon­čnih točkah maršrut (KTM). Naviga­cijske naloge pa so bile sestavljene v glavnem iz skiciranja in orientiranja raz­nih objektov, merjenja razdalj med pos­tavljenimi plat ni s skico , oz. navedbo oblike znaka iz platen in iskanja objektov na priloženih fotografijah , pri čemer je bilo treba tudi navesti, v katerem vrstnem redu so objekti razpo­rejeni vzdolž maršrute. Nekaterim sli­kam pa so bili odrezani posamezni deli in je bila tekmovalčeva naloga, da na terenu ugotovi, kakšen objekt se v naravi tam nahaja.

Že 28 . JAR se je skupno udeležilo 35 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, od tega 7 tekmovalcev iz Slovenije. Štirje s Ptuja in po eden iz Maribora, Celja in Titovega Velenja . Ostale republike in avtonomne pokrajine so bila zastopane z manjšim številom tekmovalcev: BiH 6 Hrvaška in Makedonija po 5, Srbija 4, Črna gora in Vojvodina po 3 in Kosovo 2 tekmovalca. ' Tekmovalci so po večini leteli na letalih utva 75 (od 35 kar 30 po številu), ostalih 5 pa na cessnah in robinu .

V teku tekmovanja so se po vsaki etapi že začeli razporejati tekmovalci po kva­liteti , čeprav je bilo zlasti v posameznih disciplinah nekaj presenečenj . Favoriti , ki so bili kot tekmovalci znani s prejšnjih tekmovanj, so se že po prvih etapah zače­li uvrščati v vrh lestvice tako , da je šlo proti koncu tekmovanja na vrhu tudi za boj med prvo deseterico.

SKUPNA UVRSTITEV l . Mijo Ban, Osijek 4627 2. Nijaz Delič , Borovo 4578 3. Danilo Hojnik, Ptuj 4455 4. Vinko PIšek, Ptuj 4351 5. Ivo Čavar, B. Luka 4234 6. Oto Verbančič , Maribor 4217 7. Josip Klobučar, Osijek 4178 8. Karel Krepfl, Ptuj 4043 9. Milan Kralj, Ptuj 4025

10. Vuko Zečevic, Ivangr. 4010 Il. Geza Kujundzic, Subot. 3882 12. Slavko Lakovič, Celje 3833 13. Branko Fridel , Split , 3737 14. Jože Lukanc, T. Velenje 3649 15. Saša Mitrovic, Leskov. 3625 16. Jon Kadarjan , Zrenj . 3624 17. Zdravko Lukic, Tuzla 3607 18. Nikola Petkovski, Štip 3602 19. Miodrag Ivanovic, Kralj . 3556 20. Čas lov Spasovski, Kumanovo 3448 21. Darko Marjanovic, B. Luka 3430 22. Kerim Šaric, Mostar 3331 23. Merdžanic Idriz, B. Luka 3305 24. Miodrag Jovanovic, Paračin 3295

Dvosedežni motorni zmaj Vladimirja Brkovlca Iz Zagreba je navzlic vsej drugi vrhunski tehniki posebno navduiII gledalce

25. Miodrag Stojkovie. Subotica 3078 26. Sead Sinanovie. Tuzla 3056 27. Pirotič Slavoljub. Borovo 3044 28. Vojčo Petkovski. Kumanovo 2983 29. Stoje Arsovski. Skopje 2879 30. Tomislav Šaletie. Paračin 2848 31. Idriz Drešaj. Priština 2731 32. Velibor Antonie. Priština 2416 33. Branko Stojanovie. Tivat 2254 34. Savo Drobnjak. Ivangr. 2206 35. Dimitar Sekulov. Skopje 1931

TEKMOVALNA KOMISIJA: Trajče Stefanovski. gI. sodnik

Jagoš Radolovie. sodnik Rok Golob. sodnik

Todo Panevski . sodnik Radovan Korda. sodnik

Branislav Šofranac. sodnik OBDELAVA PODATKOV:

Radovan Korda

Slovenski piloti so se torej dobro plasi­rali. posebno paje treba omeniti Piška. ki je kot mlad tekmovalec zavzel odlično 4. mesto . Zlasti pa so naši tekmovalci prišli do izraza v posameznih disciplinah tekmovanja. kar je videti iz naslednjih preglednic:

TOCNOST PRISTAJANJA: točk

I. Karl Krepil . Ptuj ............. 600 2. Oto Verbančič. Maribor 590 3. Branko Fridel. Split 590

NAVIGACIJSKE NALOGE: točk

1. Mijo Ban . Osijek 3131 2. Nijaz Delie. Borovo 3127 3. Danilo Hojnik . Ptuj 3008 4. Vinko Pišek . Ptuj 2996

CASOVNA TOCNOST: točk

I. Karl Krepil . Ptuj 953 2. Oto Verbančič. Maribor 928 3. Vuko Zečevie . Ivangrad 920 6. Vinko Pišek. Ptuj 895 7. Danilo Hojnik. Ptuj 887

Organizacija 28. JAR je bila v glavnem dobra. čeprav je bilo treba večkrat. zlasti pri delu sodniške ekipe. marsikaj impro­vizirati zaradi skopo odmerjenega časa . kar pa ni imelo škodljivega vpliva na potek tekmovanja. Med drugim pa je bilo zelo pozitivno. da je sodnik Rado­van Korda zelo spretno. z osebno elektronsko računalniško opremo omog­očil hitro obdelavo podatkov in tako razbremenil sodnike in izboljšal ekspedi-tivnost.

ROK GOLOB

Atraktivna četvorka leAkih padalcev tik pred doskokom »stolpacc

Kar zadeva rally, so gledalci v Ptuju lahko uživali le v točnosti pristajanja

Skupinski posnetek tekmovalcev z odposlancem Predsed­stva SFRJ Francem Setincem in kandidatom VL in PZO generalnim podpolkovnikom Antonom Tusom

v zgornji vrsti: Karel Krepfl Iz AK Ptuj je zmagal v časovni točnosti, medaljo mu je Izročil polkovnik Dorde Zvlcer, čestital pa tudi predsednik A. Gojčlč - levo od zgoraj navzdol: zmagovalcu rallyja Mljl Banu je Izročil prehodni pokal marAala Tita Franc Setlnc, general Anton Tus spominsko da­rilo - uro, predsednik LZJ generalni major 2:lvko Blagojev pa medaljo za prvouvrAče­nega - zgoraj desno: mali pokal za lansko osvojitev prvega mesta -je dobil Svetomir Trifunovič Iz Zagreba, Vinko PIAek pa za us­peh na etapi Varaždin-Ptuj umetniško sliko Iz rok predsednika občine Franca Tepičkoviča

,LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o.AIR MAIL o VIA J

Aeroform ati on investiral v A 320 simulatorje letenja

Thomson - CSF je na pobudo Aero­formation-a začel raz­vijati simulatorje le­tenja za letala A 320. Predvidena je izdela­va treh simulatorjev za šolanje pilotov le­talskih organizacij, ki so naročniki omen­jenih letal. Vsi trije simulatorji (dva si­mulatorja sta tipa fix­ed-based) bodo imeli standardne pilotske kabine nadzorovane oziroma vodene zena­kimi računalniškimi programi, na njih pa bo možno simulirati potisk motorjev CFM 56 in V 2500.

(ADRIA)

Netakten odnos do tovarne Elan

V številki revije Krila avgust-septem­ber je bil objavljen zapisnik s seje predsedstva Letalske zveze Slovenije, v katerem je pod točko 9. podana tudi infor­macija tov. Menegalije o netaktnem odno­su tovarne ELAN do LZJ - SSNO, ker ni predstavnik tovarne pričakal na Brniku dveh polkovnikov SSNO in generalnega sekretarja LZJ, ki so prišli na podpis pogodbe za vključitev letal DG v mate­rialno bazo.

Informacija tov. Menegalija nas je izredno presenetila in tudi prizadela, saj se v svojem poslovanju trudimo, da bi bili maksimalno taktni do vseh poslovnih partnerjev, kar nam v večini primerov tudi uspeva. Čudimo se tov. Menegaliji, da se mu ni zdelo vredno preveriti verodostoj­nosti te informacije pri nas v Elanu, preden je o njej poročal na predsedništvu. Čudi nas, da ta informacija izvira prav od tov. Menegalije, ki dobro ve, kako so se vodilni delavci Elana leta in leta trudili za dobre odnose z odborom za krepitev materialne baze pri SSNO - brezuspešno in, da bi se o vseh teh naporih in akcijah dalo napisati vsaj tri strani revije Krila.

Dejstvo je, da so se predstavniki SSNO in LTJ najavili za obisk v Elanu 26. 6., dejstvo je, da jih je naš šofer čakal na žel­ezniški postaji Ljubljana 25. 6. okoli 22. in, da smo rezervirali v hotelu KRIM tri enoposteljne sobe za noč od 25. na 26. 6., dejstvo je, da se niso srečali na postaji v Ljubljani predstavniki generalštaba in naš šofer, ni pa jasno, po čigavi krivdi. Naš

Učitelja, upravnik, pilot remorker in naAa pomanjkljiva sku­pina s tečaja v Lescah

šofer že vrsto let čaka naše poslovne partnerje in večino je vselej pripeljal v Elan. Bile so tudi izjeme, ko se iz kakr­šnihkoli vzrokov s poslovnimi partnerji ni srečal na domenjenem mestu, vendar so ti poslovni partnerji, čeprav tujci in brez zna­nja našega jezika, vedno našli pot to tovarne. Če je že tov. Menegalija imel za

potrebno, da člane predsedstva informira o »netaktni« potezi Elana - ne da 6i se sam o tem prepričal v Elanu - pa mislim, da zadeva nikakor ne sodi v službeni zapisnik seje predsedstva ZLOS ter tako avtoma­tično v objavo v reviji Krila, katero bere širši krog letalcev, ki si ne morejo ustvariti najboljše slike o našem poslovanju na osno­vi take informacije.

V prilogi vam posredujem kopije telexov v zvezi s to problematiko.

Mag. Peter Petriček, dipl. ing. V. d. direktorja tozd PLASTIKA

Zaključen tečaj v Lescah V ALC smo letos imeli internat od 28.

6.-7. 7. Vanj je bilo vključenih sedem bodočih jadralnih pilotov, ki smo bili kot začetniki najbolj vztrajni. Na tečaj smo hodili pozimi '84. nato smo bili pripravniki in tako dobili tudi nekaj štartov. Pozimi 85 pa smo spet obiskovali teoretični tečaj. Poleg tečaja smo morali kar pridno nabi­rati kartone. kajti poleg uspeha v teoriji je bilo tudi število kartonov odločilno za izbor v ožji krog. saj je bilo prijavljenih ve­liko kandidatov.

Srečni izbranci smo se tako 28. 6. zbrali na letališču v Lescah. kjer sta bila UČitelja Edo Sifrar in Vojteh Hladnik tel' upravnik letenja Bojan Kadunc. Tu smo dobili ključe internata ter navodila za nadaljne šolanje.

Naša naloga pa j e bila. da bi vsi čimprej doživeli letalski krst. Do tega sta nam po­magala potrpežljiva učitelja. ki sta nam dan za dnem razlagala naše napake in nam jih pom~ala odpravljati.

Hvaležni smo tudi šlepaJju. ki je tako. kot učitelj potrpežljivo prenaša/na.še na­pake v šlepu. ki jih seveda ni bilo ma/o.

Za zak ljuček smo na novo pečeni jadra/­ci orgaJ1izirali piknik. kije seI'eda uspe/ ta­ko kot int ernatsko šo/anje.

LEP POZDRAV OD LETOS KRŠČENIH

.lADRAL CEV Z LESC

Zaključek sezone v Ajdovščini Star pregovor pravi: dvakrat premisli

enkrat naredi; Ajdovci pa smo dvakrat premislili in tudi dvakrat napravili. Ob za-

LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA

Modelarji čakajo na svoj čas vzleta nja na prireditvi v Ajdovščini

Italijanska posadka pri zagonu svojega transporterja

Se kontrola komand in gremo ...

ključku letalske sezone smo pripravili dve zanimivi prireditvi. ki sta povsem uspeli. Predvsem nas ni pustilo na cedilu vreme. ki je sicer v tem času na tem področju že precej muhavo s svojo burjo.

6. oktobra je modelarska sekcija orga­nizirala že tako rekoč tradicionalno srečanje modelarjev Avstrije. Italije in Slovenije. Udeležba je bila velika. saj je na prireditvi sodelovalo 40 modelarjev. Na prireditvi se je zbralo kakšnih 1000 gle­dalcev. ki so imeli kaj videti. Program. ki je trajal domala 4 ureje pokazal vsa letala. ki jih vidimo na svetovnih mitingih. Priso­tni so bili oldtimerji. vojaška letala. akro­bati. reaktivci. maksimakete. jadralna le­tala in helikopterji. vse seveda v pomanjša­ni izvedbi različnih meril.

Težko bi bilo reči kaj je gledalce najbolj navdušilo. ali Mencingerjeva amjibija. ki je poletela kar na glavni stezi. ali morebiti verna kopija oldtimerja modelarja iz Nove Gorice. ali italijanski par reaktivnih modelov. ki sta napravila pravi kraval nad Ajdovščino. ali morda umetnije Avstrijcev s helikopterji in akrobatskimi modeli. Na najmlajše obiskovalce pa j e napravil močan vtis model ajdovskega modelarja. ki jim je .stresel kar 2 kilograma bombonov! Se bi lahko naštevali pisano paleto vseh nastopajočih, ki so kar po vrsti navduševali tako publiko kot ostale modelar je.

Pri organizaciji srečanja so imeli vmes prste domala vsi člani RC sekcije posebno še oba Borisa Grzelj. starejši in mlajši. Marc. David. Božič in ostali fantje. ter ne nazadnje Ivo Boscarol. ki je srečanje tudi vodil a la Tomaž Terček.

LETALU

EMIL FRAS AJDOVŠČINA

Uti ptica lahkotna, lhi kot duša brez dna. Proč od src otopelih, proč od brezen čl07xških.

Naj srkajo sonca toplino, naj polje in gozd jih krepi. Vračaj jih mlade in močne dovolj za tegobe ljudi.

Lili Aeroklub Postojna

o I .. ETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA A

LetoAnji mariborski tečajniki na letallAču (Foto: DraglAa Modrinjak)

Japonski premier Nakasone o nesreCi boeinga 747

Internat jadralnih pilotov Le Maribor

Mariborski letalski center je tudi letos v mesecujuliju organiziral praktičnp šolanje jadralnih pilotov - začetnikov. Solan je je potekalo v obliki internata. v katerega se

Japonski premier je prijavilo 28 ljubiteljev letalskega športa. Jasuhiro Nakasoneje ki smo pred tem uspešno končali teore-izjavil, da je bila tične priprave za letenje. Osip samo dveh nesreča boeinga 747 in 26 usposobljenih novihjadralnih pilotov japonske družbe JAL začetnikov. med njimi kar 5 deklet. je avgusta letos. v kateri izjemen uspeh za LC Maribor in še posebej je umrlo 520 ljudi, učiteljev Rudija Erjavca. Eda Vrečka in posledica slabega vo- Mihaela Kampleta. denja in nizke morale Tako kot pri ostalih športih tudi ta ni zaposlenih v tej druž-bi. Novinarjemje Na- izjema glede starostne meje. saj smo bili kasone povedal, da prava mešana družba. od dijakov. študen-so drastične spre- tov do »odraslih fantov in deklet« . membe v vodstvu dru- Ves čas trajanja internata smo prebili na žbe, ki so se že začele, letališču. kjer smo imeli organizirano vse nujno potrebne in v kar smo potrebovali za nemoten potek interesu družbe JAL programa šolanja. Ker tako velike skupine in potnikov. začetnikov še ni bilo v vsej zgodovini Le-

(Reuter) talskega centra. smo povzročali glavobol

«««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««« PILOTSKI KOMBINEZONI, VETROVKE, DE LOVNE OBLEKE

Letalska zveza Jugoslavije je naročila izdelavo delovnih oblek za letalce in letalsko tehnično osebje in sicer:

1. Delovne. obleke za mehanike (MRO-03) modre barve. dvodelne. enake. kot jih je nabavljala tudi prejšnja leta. Ve­likost oblek je od 1 do 12. pri čemer je najmanjša številka 1. a največja 12. Cena teh oblek je 5.000 (pet tisoč) dinarjev.

2. Vetrovke za letalce in mehanike (BBM-03) platnene. modre barve. enake kot prejšnja leta in v velikosti od 1 do 6 po ceni 4.800 (štiri tisočosemsto) dinarjev.

3. Enodelne pilotske kombinezone iz trevire (LKJT) . Prejšnja leta ni bilo takšnih kombinezonov. ker jih ni imelo niti Vojno letalstvo in zdaj predstavljajo nov oblačiini predmet. Cena kombinezona je 10.000 (desettisoč) dinarjev.

Pri naročilu navedenih oblačil je treba takoj nakazati us­trezne zneske na žiro račun Letalske zveze Jugoslavije. števil­ka 60806-678-13565. z opombo »za delovne obleke«. S potr­dilom o vplačan em znesku je treba poslati tudi naročilo (količino. vrsto in velikost oblek) .

Oblek ne bodo izdajali brez prejetega potrdila o vplačilu!

učiteljem letenja. oni pa nam ob prvih štartih.

Naš delovni dan se je pričel ob štirih zjutraj. zaključil pa ob desetih zvečer. ali še kasneje. saj smo po tej uri veselo » uniče­vali glasilke« ob spremljavi dveh kitaristov in sproščali vtise tekočih in preteklih dni.

Da bi si zbistrili glave in pretegnili ude v jutranjih urah. je sodila k programu inter­nata tudi telovadba. Še napol zaspani in utrujeni od prejšnjega dne. smo skušali sle­diti upravnikovim navodilom za izvajanje raznih razgibalnih vaj. za kar smo bili občasno nagrajeni z »repetejem«.

V vsem obdobju trajanja internata je bilo lepo sončno vreme. le dvakrat se je zgodil za nas željni čudež. da smo zavoljo megle. ali jutranjega dežja lahko jutranjo urico spanja podaljšali. Res. vstajanje ob štirih zjutraj nam ni bilo pri srcu. kljub ve­liki želji po letenju.

Med vsakodnevnim učenjem in izvajanjam osnovnih elemen tov letenja na jadralnem letalu v času trajtmja internata. smo bili kot ena družina. ki drugačnega razgovora kot o letalstvu. ni poznala. Na tleh smo ob­navljali. kar so nam učitelji vbijali v glavo, to ponazarjati s svojimi okončinami. bod­rili drug drugega. zaljubijeno gledali v naša jadralna letala BLANIK ter potrpe­žljivo čakali na vrstni red letenja. Mnogi izmed nas so šele zdaj imeli priložnost vi­deti Maribor in njegovo okolico iz višine 400 m. na katero so nas povlekli piloti -šleparji. neutrudni in razumevajoči do nas začetnikov. »Najhitreje« smo dosegali to višino z motornim letalom SUPER CUB. zato se je hitro med nami pojavil vzdevek SPOR-KO-BRZIČ. Toda časa za razgle­dovanje naokoli ni bilo. saj nasje učiteljev glas za hrbtom hitro odvrnil od tega -»pazi na smer. imaš levi nagib. previsoko si. če ga imam jaz notri. ga moraš imeti tu­di ti«. To zadnje opozorilo ni bilo mišljeno zlonamerno za dekleta. do katerih smo bili tovariški. kot do lastnih sester ter jih ljubosumno čuvali pred preveč vnetimi občudovalci. Bilo je garanje. še večje pa veselje. ko smo določene elemente leta iz dneva v dan vedno bolje obvladovati.

o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA

Dražji prevozi Pred dnevi se je v

Italiji podražil letal­ski promet. Tako mo­rajo potniki zdaj de­nimo odšteti za letal­sko vozovnico med Rimom in Milanom 152000 lir (prej 138.000 lir), med Rimom in Torinom 154.500 (140.500) med Paler­mom in Milanom 209.500 (190.500). V nekaj dneh se bo podražila tudi cest­nina na avtocestah in sicer za okoli 10 odstotkov. S prvim decembrom bo dražji tudi železniški pro-met. (PO DELU)

Vsakje poletel štiridesetkrat z učiteljem in dvajsetkrat sam. ob tem pa imel tudi kontrolni let. Dr.n. ko smo začeli laširati. je bil nepozaben za vsakega. Veselili smo se uspeha vsakega posameznika. držali pesti. stiskali roke. se objemali in ugibali. kateri najmočneje udari. ko je sledil krst jadralnega pilota začetnika. Kljub bolečini v zadnjici. je bil dan laširanja za vsakega priznanje in dokaz lastnih sposobnosti.

Internat smo zaključili s piknikom. ki so se ga udeležili še ostali člani letalskega centra. Vrata hangar ja so bil zaprta. nam vsem pa so se dnevi internata prehitro izte­kli. aostal je lep spomin in želja - postati pilot jadralnega letala.

Hvala vsem učiteljem za požrtvovalen in nesebičen trud z vsakim izmed nas udeležencev internata in neutrudnim pilo­tom šleperjem: /jUSEINU. LIPOVSKU. KENDI. MADZARCU. KULOVCU in KORENU.

UDELEŽENCI INTERNA TA JADRALNIH PILOTOV

Krst nove podze-mne cisterne na letalllču v PostoJni. Gosta, kot sta lofer Drago ln naftni leJk JuriJ, sta s svoJo allt­oclsterno v teh sui nih letih v nallh klubih le posebno dobrodo Ila ln dragocena gosta (Foto: A. Bratož)

Razpela krila Na letališču v Slovenj Gradcu se je v

začetku jUlija pričel jadralni tečaj. Udele­žba je bila zelo pestra saj so se ga udeležili tečajniki iz dveh slovenskih klubov (Slovenj Gradec. Slov. Konjice), , popol­dan pa so se prišli šolat na l etališče tudi Velenjčani .

Učencev nas je bilo 13 (3 iz Slov. Ko­njic in 10 iz Slovenj Gradca) . Vsi pa smo pred tem opravili zdravniške preglede. pozimi poslušali predavanja iz meteoro­logij e, navigacije .. . Bilo bi nas še več. če ne bi selekcija zopet opravila svojega .

Dan za dnem smo nato zgodaj zjutraj vstajali, porinili letala na štart in pričeli s šolanjem. Nato smo imeli nekaj počitka in spet proti večeru nadaljevali . Mirni jutranji in večerni zrak namni delal dosti problemov. Veliko hujše, vendar bolj z.a­nimivo je bilo. ko je zapihal veter.

Pri prvih ' štartih smo naredili kar precej grobih napak in smo se po tihem spraševali. ali bomo leteli kdaj samostoj­no?

Vendar počasi so se roke inštruktorjev začele odmikati od palice in vedno bolj smo sami krmilili letalo . In kar kmalu (okoli 50 štartov) je prišel dan. ko smo vsi po vrsti laširali . Prav čuden občutek je . ko v zraku ugotoviš. da si sam. da ni nikogar več za tabo.

Kakor vedno je po laširanju prišel na vrsto letalski krst. Brca v rit in krepek stisk roke vseh . ki so .. po rangu« višj i. Tudi pri krstu lahko občutiš , koliko se je inštruktor trudil s tabo. da bi laširal, kajti njegova brca je najbolj močna .

Lepi trenutki so bili s tovariši: Petrom. Marjanom. Tanjo. Janjo. Primožem. Gojkom. Zoranom. Janezom. Robijem. Matjažem. Srečkom. Jankom . Zahvala Qa tudi učiteljem Ravnaku. Potočniku. Cerniču in .. blanikoma« YU - 5311 in YU 5323.

Pogosto se bodo naše misli vračale na­zaj v preteklost. na_ dan. ko smo se prvič drug za drugim varno dvigovali v višave.

IZTOK TRAFELA Slovenj Gradec

PONUDBA & POVPHASEVANJE

Prod-am daljinsko napravo na 4 servomotorje. starter. motorček glow plug 4 .9 ccm . polnilec Ni Cd baterij. 6 mi­nutni timer. kit modela Minidelfin. modela piper Pa-18 in ASW 15. balso in ostali modelarski material. Gregor Ma­lenšek. Nad mlini 48. 68000 NOVO MESTO. telefon (068) 25-046.

r:1e"IJ14

Avtor poročila Iz Livnega Tone Vldeniiek v popolni bojni opremi na dirki v Titogradu (Foto: Srečo Petrle)

Svetovno prvenstvo - Livno 1905

Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah prostoletečih modelov je bilo letos v Jugoslaviji, od 11. do 18. avgusta, na livanj­skem polju. Na prvenstvu je sodelovalo 34 držav s skupaj 251 tekmovalci. Jugoslovanska repre­zentanca na tem prvenstvu ni bila uspeina, pod pričakovanimi rezultati, le posebej zaradi do­mačega terena.

MODELARSTVO

Svetovno prvenstvo je za nami . Zma­gali so najboljši v kategorijah prosto let­ečih modelov. Videli smo mnogo zanimi­vih :iasnov ter predvsem nove tehnološke dosežke modelarske tehnike.

Kategorija jadralnih modelov F lA je minila v popolni premoči tekmovalcev iz LR Kitajske nad ostalim svetom. Tako so posamično dosegli prvi dve mesti in ekipno zmago. Ekipa iz Kitajske je tekmovala z modeli enake zasnove in gradnje. Kot pri večini modelov je tudi pri teh zadnji del trupa narejen iz karbonske tkanine. Ostali material. razen redke balze je neke vrste samba . Tako je med drugim tudi plankirani del krila ob l ečen s to. za nas malo znano vrsto lesa . Krilu dajejo trdnost tudi rebra iz enakega lesa . Gradnjaje torej klasična. brez geodetske gradnje in uporabe kakšnega karbona. Krila in rep so pokri­ta zjaponskim papirjem . Kitajski tekmo­valci so bili med redkimi . ki niso upora­bljali različnih verzij ruskih kljuk . ampak imajo izpeljanko izraelske. ki se sprosti ob močnem in dolgem termičnem dviga­nju . Tako tekmovalec direktno ne opravi odklopa modela sam. ampak termično dviganje. Prav tako je zanimiva tudi njihova reglaža s spremembo kota na višinskem krmilu tako. da letijo z manjšo razliko v kotih pred fazo planiranja . Dimenzije. profil in ostale podatke sem uspel dobiti od prijaznih Kitajcev tako. da si lahko vsak po svoje tolmači zasnovo zmagovitih modelov kitajske ekipe.

Ka tegorija penjačev F IC je seveda primat Sovjetske zveze. Ekipno prvo in dve mesti med prvimi tremi posamezniki dajo vedeti. kakšna je kakovost modelov in tekmovalcev te države. Njihov i modeli so si podobni kot jajce jajcu . Gradnja je pla nkirana . prekrita z Al folijo. karbon­ski nosilci dajejo krilu ela n in fineso. da o trdnosti niti ne govorimo. Motorje imajo predela ne Rosije v svoji inačici s 27-28.000 vrtljaji s 7 x 2.8 eliso. Vertikalno penjanje. ravn anje z višinskim krmil o m.

Bivši svetovni prvak Thomas Koste" je prišel z novo tehnologijo . Na pohodu je plastika . Krilo njegovega modela je polnjeno z neke vrste parpeno . nato pov­ršinsko plastificirano. Gradnjaje elegan­tna ter hitra. Na podoben način ima izde­la no tudi višinsko krmilo.

Dolgoletni primat med modeli na pogon z gumo kategorije FI B imajo Zahodni Nemci . Tudi letos so leteli s sv­ojimi inačicami modelov. karakteristi­čnih zanje. Imajo dolg. eleganten trup .

MODELARSTVO

1-"-- 020

- --- .21JQ- -- ------- - --1

:n=ir=--~;====~

Najva!nejll podatki kitajskega modela: dimenzije ln profil, ki jih je Tone dobil od prijaznih Kitajcev za napotek nalim modelarjem

v Sovjetski zvezi pripravljajo nov tip potnlAkega letala

Kot piše Pravda, bodo v Sovjetski zve­zi v kratkem konstru­irali novo letalo tipa Iljušin 96-300. Spre­jelo bo lahko 300 potnikov. Izdelovati naj bi ga zače li med letom 1986 in 1990.

(AFP)

veliko razpetino kriL ki so plankirana in okrepljena s karbonskimi vlakni. Pe­njanje puteka prvih nekaj metrov z ra­hlim t1at.:rjcm . doseže zavidljivo višino in fantastično planiranje . Naslov posa­mičnega svetovnega prvaka jim je prinesel po leg modelov še izreden občutek za termičn a dviga nja s pomočjo elek tronike .

Pri Korejcih smo videli še elise iz karbonskih vlaken. kar daj e vedeti . da so ogljikova vlakna že krepko uveljavljena v letalskem modelarstvu .

To je bil torej kra tek sprehod po svetovnem prvenstvu. kakor se m ga videL utegnil doživeti in spoznati ob sv­oji h rezprezentančnih obveznostih.

ANTON VIDENŠEK

UVRSTITVE

Kategorija F 1 A 94 tekmovalcev. 28 ekip

"e,t" 15

1. Liang Yue, Kitajska 1260+1305 1260+1064 1260+1061 1260+126

2. Sun Kai , Kitajska 3. Par Grunnet, Danska

36. Blagojevič Radoje, YU 58. Karanovič Mirko, YU 85. Videnšek Tone, YU

1215 1020

Ekipno: I. Kitajska 2. DR Koreja

. 3. Poljska 15. Jugoslavija

Kategorija F 1 B 85 tekmovalcev. 28 ekip

mesta 3780 1.. 2., 25. 378015., 19., 21. 378020., 24., 36 . 3495

I . Reiner Hofsass, ZRN 1260+1380 1260+1309 1260+1294 1260+174

2. Lothar Doring, ZRN 3. Chang Y. B., DR Kore.

20. Lazar LaCimič , YU 48 . Sinanagič I. , YU 62. Kapetanovič M. , YU

1194 1156

Ekipno: 1. sz 2. Kitajska

3. DR Koreja 15. Jugoslavija

Kategorija F 1 C­n tekmovalcev. 28 ekip

3780 5. , II.. 24. 3780 4., 21. , 23. 3748 3610

1. Nikolaj Nakonečni, SZ 1260+ 1320 2. Meczner A. , Madžarska 1260+1317 3. King J. H. , DR Koreja 1260+1278

13. Velunšck Oton , YU 1260+537 22. Varda Dušan, YU 1260+262 45 . Pavlov Milan, YU 1214

Ekipno: I . Madžarska 2. DR Koreja 3. ZDA 6. Jugoslavija

3780 2. , 7., 18. 3780 3. , 6 ., 31. 378010 .. 14 .. 24 . 37.34

~e,u, 16

Zanimivost za jadralce Sateliti vse bolj zanimivi ln ko­ristni - Nova metoda za raz­Iskovanje terenov z dobro all slabo termiko

- PrCimailii meteorološke situacije za jadralne pilote se zadnje čase v sve­tu uveljavlja posebna metoda , ki na podlagi analize satelitskih posnetkov daje področja z dobro in slabo ter­miko. Ta metoda se v veliki meri raz­likuje od klasičnega spremljanja meteorološke situacije, saj je vezana na t.i. »vegetacijske indekse«. Vemo, da so področja , kjer so posejane kul­ture z močno svapotranspiracijo (po slovensko bi se temu reklo izhlapevanje iz rastlin) za jadralce neugodna, saj je termika, tam slaba - večina sončne energije se porablja za izhlapevanje.

Samo operativno delo temelji na analizi posnetkov dveh polarno­orbitalnih satelitov ali na posnetkih enega satelita, ki je opremljen z dve­ma radiometroma za posamezne elektromagnetne spektre. V praksi nam računalnik zbere in uredi dve sli­ki istega področja v različnih el. mg. spektrih in nam jo predstavi kot eno samo črno belo sliko, kjer nam posa­mezen odtenek sive barve pomeni določen vegetacijski indeks ozr. je na področju, kjer zasledimo ta barvni odtenek točno določena kultura (Npr.: trava, gozd, koruza, žito , sladkorna pesa itd.). Področja s slabo termiko, so na sliki izražena bolj temno za razliko od področij z dobro termiko, ki so na sliki svetla. Največ so na tem področju dosegli meteoro~ logi iz zahodnega Berlina, ki imajo tu­di najbolje opremljen center za sprejem in analizo satelitskih posnet­kov.

JADRALSTVO

, 1 ,inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 1861 .411

'inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lameUrane p1oi6e

Stari bravo-kllo-foks padalcem le vedno dobro slu!1 (Foto: Jurij Pestotnik)

Od 7. do II. avgusta se je v Lescah odvi­jalo kar troje republiških padalskih tekmo­vanj: 23. člansko prvenstvo, 10. mladinsko prvenstvo in 5. prvenstvo v skupinskih likovnih skokih . Tekmovanje je vodil Drago Bunčič, glavni sodnik paje bil Miro Vindiš. Skakalo je 25 padalcev - vseh 25 v članski konkurenci, II od njih tudi v mladinski in 12 v likovnih skokih . Tako je bilo na vseh treh tekmovanjih pravzaprav 48 tekmovalcev, ki so prišli iz 4 klubov: 12 iz ALe (26 tekmovalcev na vseh treh tekmovanjih), 8 iz Ptuja (16 tekmovalcev), 4 iz Maribora (5 tekmovalcev) in eden iz Murske Sobote. Tudi ta .,matematika« po svoje opozarja na zastoj v našem padalstvu, ki bi najbrž moralo imeti drugačno kadrovsko sestavo.

Izčrpno poročilo o naštetih prvenstvih smo dobili po zaključku redakcije te številke in ga bomo uvrstili v novembrsko številko, danes pa objavljamo rezultate in fotoreportažo Jureta Pestotnika.

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo

SKOKI NA CILJ 1. Branko Mirt. ALe 1. 2. Roman Božič , ALe 1. 3. Dušan Intihar. ALe 1. 4. Benjamin Šmid. ALC I 5. Dušan Frank , ALC II.

skupaj 0.04 0.06 0.08 0.12 0.20

Indian Airlines se je odloeil za A320

Število kupcev Air­busovih letal se ne­prestano veča. Konec septembra se je med bodoče uporabnike no­vih A 320 zapisa l tudi Indian Airlines. Pred­stavnik te indijske letalske družbe in vla­dni predstavniki so namreč javnost obve­stili. da se je družba odločila prekiniti spo­razum z Boeingom o nakupu 12 letal B 757 in namesto teh kupiti 19 letal A 320. ki bi jih do leta 1988 vklju­čevali v svojo floto. Da so prepričani o kakovosti teh letal. priča tudi 12 opcij. Za spremembo so se od­ločili zaradi najsod­obnejše tehnologije in velikih prihrankov pri gorivu. ki sta samo dve izmed številnih prednosti tega letala. Nenazadnje pa jc na odločitev vpli va la tu­di ugodnejša ~ena. Za 31 Ictal A 320 naj bi plača li okoli milijar­do 600 milijonov do­larjev. medtem ko bi za 12 B 757 morali Boeingu odšteti 500 milijonov dolarjev. In­dian Airlines spada že med redne Airbu­sove kupce. saj jc v njihovi floti 2 A 300B4 in 8 A 300B2. Airbu­sova letala letijo tudi v oznakah sestrske družbe Air India.

(ADRIA)

6. Bra nko Hrast. ALe II. 0.47 7. Silvo Puhek. Maribor 0.58 8. Janez ~fajfar. ALe II 0.61 9 . Bojan Zmave. Ptuj II 0.76

10. Stanislav Čuš . Ptuj 1 0.76 Il. Janez Vrbančič . Ptuj 1 0.80 12. Matjaž Lazar. ALe II. 0 .99 13. Jože Korošec. Maribor 1.27 14. Janez Vidovič. Ptuj 1. 1.53 15. Marjan Karas. M. Sobota 2.83 16. Edi Butolen. Ptuj 1. 3.46 17. Boris Mirt. ALe III. 3.8 1 18. Mustafa Rondič. Maribor 4.12 19. Iztok Prešeren. Maribor 4.73 20. Senad Salkič. ALe III . 4.73 21. Mirko Vršič. Ptuj II. 8.99 22. Borut Erjavec. ALe III. 10.90 23. Aleš Debeljak. Ptuj II . 13.59 24 . T . Marzidovšek. ALe III. 25.47 25 . Zoran Peternel. Ptuj II. 30.00

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo

FIGURATIVNI SKOKI 1. Roman Božič. ALe 1 26.58 2. Branko Hrast. ALe II. 26.92 3. Branko Mirt. ALe 1. 27.53 4. Dušan Intiha r. ALe 1. 28.30 5. Benjam.in Šmid. ALe 1 28.66 6. Bojan Zmavc . Ptuj II . 30.84 7. Matjaž Lazar. ALe II. 31.00 8. Dušan Frank . ALe II. 32.42 9. Janez Vidovič. Ptuj 1. 24.99

10. Iztok Prešeren. Maribor 25.17 Il. Jože Korošec. Ma ribor 26.14 12. Edi Butolen . Ptuj 1. 27.12 13. Stanislav Čuš. Ptuj 1. 27.13 14. Janez Pfajfar. ALe II. 27.49 15. Silvo Puhek . Maribor 27.61 16. Janez Vrbančič . Ptuj 1. 30.90 17. Mustafa Rondič . Maribor 30.94 18. Boris Mirt . ALe III. 32.00 18. Marjan Karas . M . Sobota 32.00 18. A leš Debeljak . Ptuj JI . 32.00 18. T. Marzidovšek. ALe III. 32.00 18. Zoran Peternel. Ptuj II. 32.00 18. Borut Erjavec. ALe III. 32.00 18. Mirko Vrsič. Ptuj II. 32.00 18. Senad Sa lki č. A Le II 1. 32.00

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo SKUPINSKI SKOKI NA CILJ

1. Alpski letalski center Lesce 1. Duša n Intihar. Ro ma n Boič . Benjamin Šmid.

Skupaj

Branko Mirt 00. 16 2. Alpski letalski center Lesce II.

Matjaž Lazar. J anez Pfajfar. Bra nko Hrast. Dušan Frank 01.03

3. Aeroklub Ptuj 1. Stanislav Čuš , Edi Butolen, Janez Vidovič, Janez Vrbančič 05.81

4. Letalski center Maribor Silvo Puhek, Iztok Prešeren , Jože Korošec, Rondič Muuafu O~W

5. Alpski letalski center Lesce III . Tomaž Marzidovšek . Boris Mirt , Borut Erjavec. Senad Salkič 31.35

6. Aeroklub Ptuj II. Bojan Žmavc, Aleš Debeljak , Zoran Peternel. Mirko Vršič 32.26

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

SKUPNA UVRSTITEV POSAMEZNIKOV

o . ~ ... c..

2 .~ ~ Člani U (.!., til

1. Roman Božič . ALe 1. 2 1 3 2. Branko Mirt. ALe 1. 1 3 4 3. Dušan Intihar. ALe 1. 3 4 7 4. Branko Hrast. ALe II . 6 2 8 5. Benjamin Šmid. ALe 1. 4 5 9 6. Dušan Frank. ALe II. 5 8 13 7. Bojan Žmavc. Ptuj II. 9 6 15 8. Matjaž Lazar. ALe II. 12 7 19 9. Silvo Puhek. Maribor 7 15 22

lO. Janez Pfajfar. ALe II. 8 14 22 Il. Janez Vidovič. Ptuj 1. 14 9 23 12. Stanislav Čuš. Ptuj 1. 10. 13 23 13. Jože Korošec. Maribor 13 II 24 14. Janez Vrbančič. Ptuj 1. II 1627 15. Edi Burolen. Ptuj 1. 16 12 28 16. Iztok Prešeren . Maribor 19 10 29 17. Marjan Karas , M . Sobota 15 18 33 18. Mustafa Rondič, Maribor 18 17 35 19. Boris Mirt, ALe III . 17 18 35 20. Senad Salkič. ALe III. 19 18 37 21. -Mirko Vršič . Ptuj II. 21 18 39 22. Borut Erjavec. ALe JII. 22 18 40 23. Aleš Debelj ak. Ptuj JI . 23 18 41 24. T. Marzidovšek . ALe JII. 24 18 42 25. Zoran Peternel. Ptuj JI. 25 18 43

Člani

1. Ro man Božič. ALe 1. 2. Dušan Frank. ALe 1. 3. Edi Burolen. Ptuj 4. Iztok Prešeren. Maribor 5. Boris Mirt. ALe 1. 6. Senad Salkič. ALe II . 7. Mirko Vrsič. Ptuj

I 1 2 224 3 4 7 538 459 5510 7 5 12

PADALSTVO

»Gradbinca« V vesolju

Ameriška vesoljca, člana posadke vesolj­skega plovila Atlantis, ki bosta v vesolju od 27. novembra do 4. decembra, bosta prva »vesoljska gradbinca«. JERRY ROSS in SH. SPRING bosta montirala in odmo n­tirala kovinsko kon­strukcijo. Kot so po­jasnili strokovnjaki NASA, bodo tok rat prvič preizkusili teh­nične metode, ki jih bodo nekega dne upo­rabljali pri gradnji stalnih orbitalnih po­staj. Ross in Spring bos ta v šest ih urah morala sestaviti ka­kih 60 aluminijastih gredi, dolgih 13,5 me­tra, v posebno kon­strukcijo, jih nato raz­montirati in vrniti v vesoljsko plovi lo. S težo gredi kajpak ne bo težav, pač pa jih bo toliko težje sesta­viti . Posadka plovi la Atlantis bo med dru­gi m izstrelila mehiški telekomunikacijski sa­telit Morelos B. Eden izmed članov posad­ke bo tudi prvi mehiš­ki vesoljec Rodolfo Neri Vela.

(PO DELU)

V sedmih letih nared indijski »shuttle«?

Indija bo okrog leta 1992 lahko izstre­lil a svoj lastni »shut­tle«, je izjavil pred­sednik indijske orga­ni zacije za vesoljske raz iska ve prof. Rao. Kot je pojasnil , bo indijski sa telit IRS, ki ga bodo izstrelili pre­dvidoma leta 1987 a li 1988, prvi korak k uresničitvi tega ci lja. Po njegovih besedah bodo sa telit izstrelili z indijskega ozem lj a in z lastno nosilno rake-to. (PTI)

8. Borut Erjavec, ALe II. 8 5 13 9. Aleš Debeljak, Ptuj 9 5 14

10. T. Marzidovšek , ALe II. 10 5 15 II. Zo ra n Peternel , Ptuj II 5 16

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo 10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

SKUPNA UVRSTITEV EKIP

Člani

1. Alpski letalski center Lesce 1. (Dušan Intihar, Roman Božič, Benjamin, Šmid , Branko Mirt)

2. Alpski letalski center Lesce II. (Matjaž Lazar, Janez Pfa jfar, Branko Hrast, Dušan Frank)

3. Aerc klub Ptuj 1. (Sta nislav Čuš. Edi Buto len . J anez Vidovič, Janez Verbančič)

4 . Letalski cen ter Ma ribor (Silvo Puhek . Iztok Preše ren. Jože Korošec. Mustafa Rondič)

5. Ae rok lub Ptuj II. (Boja n Ž mavc. Aleš Debeljak. Zoran Peternel. Mirko Vršič)

6. Alpsk i letalski center Lesce II 1. (To maž Marzidovšek . Boris Mirt. Bo rut Erj avec. Senad Salkič)

Mlad inci I . Alpski letalski center

Lesce I. (R o man Bož i č. Duša n Frank. Boris Mirt)

2. Aerok lub Ptuj (Mirko Vršič. A leš Debeljak. Edi Butolen)

3. Alpski letalsk i cenl"er Lesce II. (Tomaž Marzidovšek. Borut Erjevec. Senad Salkič)

2

3

4

5

6

2

3

1 3

2 2 6

3 3 9

4 4 12

5 6 16

6 5 17

3

2 2 6

3 3 9

~efL419

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

SKOKI NA CILJ

1. Ro ma n Božič. ALe 1. 2. Dušan F ran k. ALe 1. 3. Edi Butolen. Ptuj 4 . Bo ris Mirt , ALe 1. 5. Izto k Prešeren. Maribor 5. Senad Salkič, ALe II. 7. Mirko Vršič. Ptuj 8. Borut Erjavec, ALe II. 9 . Aleš D ebelja k , Ptuj

10. T. Marzidovšek. ALe II. II. Zoran Peternel. Ptuj

Skupaj 0.06 0.20 3.46 3.46 4.73 4.73 8.99

10.90 13.59 25.47 30.00

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

FIGURATIVNI SKOKI

1. Ro ma n Božič, ALe 1. 26,5H 2. Dušan F rank, ALe 1. 32,42 3. 1. Prešeren , Maribor 25,17 4. Edi Buto len, Ptuj 27,12 5. Boris Mirt, ALe 1. 32,00 5. Aleš Debeljak, Ptuj 32,00 5. Tomaž Marzidovšek,

ALe 32,00 5. Zo ran Peternel , Ptuj 32,00 5. Borut Erfj avec, ALe II . 32,00 5. Mirko Vršič, Ptuj 32,00 5. Senad Salki č, ALe II. 32,00

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Skoki

Skupaj 1. Alpski letalski center Lesce 1.

Dušan F-ank. Bori\ M ir t. Roman Božič 02.97

2. Aerok lub Ptuj Mirk o Vrš i č. Aleš Debeljak. Edi Butolcn IH.32

3. Alpski letalski cen ter Lesce II. Tomaž Marzidovšek. Borut Erjavec. Senad Sa lk ič 19.2H

23. RPP - člani: v zgornji vrsti naJ­bolJAI v generalni uvrstitvi, repubIlAki prvak R. Bolič (tudi mladinski prvak) ln zmagovalec v skokih na cIII Branko Mirt '"- v drugi vrsti: zmagovalci v fi­gurah Bolič, Hrast ln Mirt, v skokih na cIII posamezno Mirt, Bolič, Intihar ln najboijiI v skupni uvrstitvi posa­meznikov Bolič, Mirt ln Intihar -levo: skupna ekipna uvrstitev Lesce 1, Lesce II ln Ptuj - spodaj: zmago­valne ekipe ALe z direktorjem Fran­cem Primoilčem

10. RPP - mladinci: v zgornji vrsti re­publilki prvak Roman Božle prejema pokal ln medaljo, ekipa ALe I preje­ma odlieja za zmago - v drugi vrsti: najboijii v skupni ekipni uvrstitvi: ALe 1, AK Ptuj ln ALe II, skupni zmagovalci med posamezniki Božle, Frank ln Butolen, desno: Leleani s svojim nenadomestljlvlm Kengsom - spodaj: ·treba je le le zložiti padala ln razdeliti odlieja ... (Vse fotografJje: Jurij Pestotnik)

Schempp-Hlrthov janus c.

V 2500 za A 320

Proizvajalec letal­skih motorjev Inter­national Aero Engi­nes poroča, da se je tudi Cyprus Airways odločil za njihove mo­torje V 2500, ki jih bodo vgradili na no­va Airbusova letala serije 320. Naročilo ciprskega zračnega pre­voznika je povečalo število rednih naročil za motorje V 2500 na 86, število opcij pa na 152. Od sedmih kup­cev, ki so se odločili za nova Airbusova letala, so se Air Fran­ce, Air Inter in British Caledonian odločili še za motorje CFM 56-5, medtem ko so Pan Am, Lufthansa, Inex Adria in Cyprus AiJways izbrali V 2500.

A(ADRIA)

Dvosedežniki na pohodu Lani sta bili v ZR Nemčiji dve

pomembni tekmovanji za dvosedežna jadralna letala: I. nemško prvenstvo za dvosedežniki konec maja v Aalen-, E1chingenu ter DUO-CUP '84 pod pokroviteljstvom Fliegermagazina v Kli­ppenecku. Takšnih tekmovanj ni bilo od svetovnega prvenstva v St. Yanu (Franci­ja) 1. 1956. ko so dvosedežniki nastopali .zadnjič . Na DUO CUP '84 je tekmovalo 39 posadk. prijavljenih pa je bilo nad 50. kar kaže. da je danes zanimanje za ta­kšno prvenstvo in za dvosedežna jadral­na letala spet veliko. Upati je. da se bo razred dvosedežnikov nekoč znova poja­vil na svetovnih prvenstvih.

Seveda pa so dvosedežna jadralna leta­la iskana tudi zaradi njihovega osnovne­ga namena-šolanja pilotov. O tem. ka­kšni so trendi na področju dvosede­žnikov. kdo so glavni jJroiLvaja1ci in prevladujoči tipi letal ter. kako je potekal razvoj v zadnjih desetih letih. govori spo­dnji zapis.

Prvo moderno dvosedežno jadralno letalo. izc;lelano iz umetnih snovi je prvič vzletelo julija 1972. To je bilo letalo SB-

10 akademskega aerokluba iz Braunsc­hweiga. Bilo je pravzaprav poskusni zajec za novo tehnologijo. Za osnovo so vzeli krilo enosedežnika SB-9, dodali zakrilca in ustrezno spremenili profil. največji razpon paje znašal 29 m. Upora­bili so ogljikova vlakna. Seveda je nastal dvosedežnik vrhunskih zmogljivosti. Vendar se je SB-IO prav uveljavil šele po desetih letih. H. W. Grosse in H. Kohlmeyer sta v Alice Springsu v Avstra­liji z njim postavila vrsto novih svetovnih rekordov: trikotnik 776 km sta oble tela s poprečno hitrostjo 132 km/h , prvič sta obletela trikotnik 1.000 km z dvosede­žnikom in pri tem dosegla 129,5 km/h , v disciplini cilj - povratek pa postavila rekord na 970 km.

Leto pred rojstvom velikana SB-IO je vzletel Calif A-21 firme Capproni Vizz­ola iz Italije. Danes to letalo nosi oznako A.21 S. To je docela kovinsko letalo, s pravokotnotrapecastim krilom iz dveh delov. opremljeno z zakrilci, ki pri polnem odklonu služijo tudi kot zavore. Značilno podobo Califu daje široka ka­bina (1.05 m). v kateri sta sedeža pos-

JADRALNA LET ALA

MLI 27 Iz Akafllega MlInchen

tavljena drug poleg drugega. Tudi glavni kolesi sta nameščeni vzporedno in ju po vzletu pilot v celoti uvleče . Kljub svoji širini je trup aerodinamično zelo lepo izpeljan.

fs 31 Iz Akafliega Stuttgart

Tudi Calif se lahko pohvali z nekateri­mi rekordi. Poljak E. Makulaje v Nevadi \. 1972 z njim postavil naslednje rekorde: cilj-povratek -710 km, hitrost v triko­tnikih 100, 300 in 500 km je izboljšal na 126,113 in 100 km/h. Ti rezultati so že krepko preseženi, ne moremo pa trditi, da je Calif danes že zunaj konkun:nce. Italijanka Adela Orsi s Califom še vedno drži rekord v trikotniku 300 km s hitrostjo 97,74 km/h.

Pri Schempp-Hirthu so začeli z razvo­jem Janusa 'že v letu 1969. Pet let pozneje je vzletel prvi prototip. Konstrukter tega letala je bil Klaus Holighaus, letalo pa je bilo zasnovano kot visokosposobno. Kolo pri prvotnih izvedbah ni bilo uvla­čljivo . Janus B je dobil dušeno višinsko krmilo , Janus C (C kot Carbon) pa 20 metrska krila, udobnejšo zadnjo kabino. uvlačljivo kolo ter, kot se za pravo visokosposobno letalo spodobi-rezervo­arje za 240 I vode. Do danes so izde la li prek 200 jadralnih dvosedežnikov Janus .

E. Mueller in D . Schaeffner sta z Ja­nusem C postavila nekaj novih svetovnih rekordov v Južni Afriki , decembra 1983 pa je E. Mueller s sopilotom Sennejem v Bond Springsu v Centralni Avstraliji izb­oljšal še Knauffov rekord v letu cilj­povratek na 1040 km. Na prelomnici 76177 se je pojavil Grobov Twin Astir.

Uvlačljivo kolo . profil E 603 . dokaj dobre zmogljivosti. vse to je dajalo vtis . da želi Grob. če upoštevamo še zelo pri­vlačno ceno , ponuditi zahtevnejšim pilotom letalo. ki je alternativa že uve­ljavijenemu Janusu . Kmalu je na trgu tu­di Twin s fiksnim kolesom in končno oz­nako G 103 Twin II z dvemi glavnimi. neuvlačljivimi kolesi v tandemu in hitre­jšim, aerodinamično bolje izpeljanim trupom . Ta izvedenka, nekaj slabša od prvotnega Twina je bolj namenjena za šolanje in trenažo jadralnih pilotov. PO­kazalo pa se je, da je Twin II sposoben tu­di za rekorde. Tom Knauffin R. Gannon sta leta 1981 v ZDA izboljšala Grossejev rekord na SB-IO z 970 na nekaj nad 1000 km.

SF-34 Delphin je prvič poletel jeseni leta 1978. kmalu potem pa Schlekchner­jev ASK-21. Obe letali sta zasnovani podobno kot G-103. Ustrezata tako za osnovno šolanje. kot tudi za uvajanja v prelete. Tudi rešitev podvozja je enaka kot pri Twinu II. Za Delphina so značilni še klasični rep. majhen razpon in nizka masa . Nekoliko boljši ASK-21 je danes zelo razširjen po evropskih aeroklubih.

ICJi!fL424

4.5 milijona potnikov

1 ranska nacional­na letalska družba je v zadnjem poslovnem letu prepeljala rekor­dnih 4,5 milijonov pot­nikov in s tem zaslu­žila 120 milijonov dolarjev.

V skupino šolsko-trenažnih plastičnih dvosedežnikov sodi tudi poljski Puchacz SZ~ 50-3. Tandem izvedba podvozja, klasičen rep, Schenpp-Hirthove zračne zavore na zgornji in spodnji strani krila in negativna strela, so njegove glavne značilnosti. Med plastičnimi dvosedežni­ki je najskromnejši s faktorjem komaj 92.

Povsem kovinski romunski IS-28B2, s sedemnajstmetrskimi krili, zakriIci in uvlačljivim kolesom je po svojih zmog­ljivostih enakovreden Delphinu.

Ideja o drugačni razporeditvi sedežev v kabini je spet zaživela leta 1977, ko je vzletel prototip H 121 Ursule Haenle in . leto pozneje francoski E-78 Silene. Do serijske proizvodnje H 121 z astirjevim profilom in fineso okrog 36 ni prišlo, medtem ko Silene izdelujejo z uvlačljivim kolesom v osnovni izvedenki in s fiksnim

Schelbe flugzeugov SF-34 delphln Iz Bau Dachaua

JADRALNA LETALA

v serijski proizvodnji. Drug poleg druge­ga nameščena sedeža omogočata boljši stik med učencem in učiteljem in verjetno tudi uspešnejše šolanje. Kljub temu so zelo redka jadralna letala s takšno ka­bino, nasprotno pa je šel razvoj pri motornih-jadralnih letalih prav v to smer.

Pri akademskem aero klubu v Berlinu razvijajo projekt B-13, ki naj bi bil nekje med pravim jadralnim letalom in motor­nim-jadralnim letalom. Sedeža- bosta drug poleg drugega. Letalo samo ne bo zmožno vzleteti , motor mu bo služil le kot pomožna »sapa« in ga bo mogoče povsem uvleči v trup. Berlinčani gradijo le trup, krila pa nameravajo vzeti od DG-500.

Takšna delna gradnja je značilna za akademske aeroklube. Omejijo se na konstrukcijo trupa, krila pa so navadno serijska. Tako leti B-12 z Janusovimi kri­li , stuttgartski FS-31 in hannoverski AFH 22 pa s Twinovimi . Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko so ta letala zaradi boljšega trupa dejansko boljša od serij­skih . Zal je bila njihova udeležba na lan­skih tekmovanjih premajhna, da bi lahko iz rezultatov kaj oprijemljivega sklepali .

Ob številnih svežih pobudah na podr­očju razvoja dvosedežnih jadralnih letal v zadnjih desetih letih pa so se povsod obdržali stari profili, čeprav so le-ti v zadnjem času doživeli precejše n razvoj (LS-4, OG-300, ASW 22). Nova znanja na tem področju bosta skušala v obm­očju dvosedežnikov uveljaviti DG-500 in Centrair s projektom Marianne.

Omeniti je treba še muenchensko HU 27. To je povsem na novo skonstruirano dvosedežno letalo s spremenljivo geo­metrijo krila. Le-to lahko s pomočjo električno gnanih Foevlerjevih za krilc spremeni svojo površino za 36%. Letalo tehta kar 710 kg in ima enak faktor kot Janus C, zagotovo pa s svojimi 22 metri ne doseže njegove športne gibčnosti .

Najzahtevnejši piloti pa bodo verjetno segli po ASW 22-2. Dvosedežnik , ki gaje Schleicher sestavil iz ASW 22 (krila) in FS-31 (trup), bijih res moral zadovoljiti . V tabeli so nanizani najvažnejši podatki za večino trenutn'o letečih jadralnih dvosedežnikov . Oklepaji naznačujejo , da gre bodisi za enojno posadko, ali za mak­simalno površino pri MU 27, ali največjo razpetino pri SB-IO.

Po Fliegermagazin (7 ,84) in Aerokurier (584)

povzel ANDREJ ČAS

AL~X' AKAFLIf( CAPRONI SoIR.;N AKAfUiC& ICA GROS SC~EHPP "KAfU.ca A"Af'lI~C. SC~E'&. PZL - jAlcAnUiC PROIZVA- S('HLEI- BERLIN VI2Z0LA Al(jENTO,. - ~TVTT- BRA.SOV FLU4uuC. -IolUt1'H HUN"IEN &""\1'" - FLUCiU\J4- _ DliL!oI(.C ,",ANtoIO

- JALFC -CHER MAILAND -Sell C.UU$I -<;4R.T - 64U HAT. "'lC: Ilfi Iti SG\.4WEI4 !Jou w.ctA, - I!oIALA VER ZR. .... ZRN ITALIJA I=RAWCIJA ZRN RO.HUNW ZRN ZRN Z.RN ZRN ZRN POLJSKA Z.RN

IME TIPA "SK 21 812. CAL.I F Su.INE fS .31 IS-28 ~2. jnrIN "~Tlll

JANUS&/G HU 2'7 58-10 SF -31t ~Z.D-50..;l Afl-l2l A-21S E 'lB C.'O~TW'.1l DEI-V",N PU"'4'%.

NAMEN s/Tip P p Š Š/P S/T T/P 'Š/T T/P P P 5/T/P ~/T 5/P

RA'2PoN(IIIl 17·00 18·2.0 2.0·3& iS·OO \ '1.00 1'7.00 17.50 18·2/20.0 22·00 2G{2g) 15·80 iG-G7 . t7.50

POVR !'!t.t Arnf' j 17.95 1G.60 16·20 "S·OO 17.76 18·24 {7·1/IU ".G/I7.~ t'1.G(2~·~) 21.'(2~·') ~,,·,o {S.H; t'tlO

VIT"O~" 16·10 ZO.OO 25·']0 12·00 i7·28 iS·jlO 1'1.1/1']. Z. 20/23.1 2'1.5 (20.'2. 31·00 17·00 .5'·30 .7.80 FI' ,tk ... ,) I

F~ '"-\l~ PROFIL S:W~02-IU) FJt ''l-K- FI. ''71(.-4'10 !>E~TIW- E603 rx'i-1'~ E603 Fx'7-IHI0 Fl\,- ('1-VC- Int J:Jl.Gi-tU 'GO~

u GO-1t. - 'Vo liSO J:X ,o-'t~ -fSS-'" FX'~- tu rl '1-~-\iO \'70 /~'!t(, F~ 'o- \1(, Fl,o-t11t I=ll '0- t1C.

HASA [kq] 360 ~oz. 436 3GS' 3~O 360 3(j5/~'10 365 'li O 6~8 320 360 390 ()SR·VICA&IN\ 220kg * 208kg 2.00 ~'3 2.20t! 230l~ 240/210 250~~ * '* 220t! i90t~ 210k!

H.U. HA!>A~~ bOO 582. 644 56S 5bO 590 '~S/6BO 620/'100 SOO 88~(US) 540 550 GOO 25ALASTOli / / / / / / b50/- 620 {700 / &89 / / /

SMAST (k!l / / / / / / / 2oolzt..o / 100 / / I

Of>1t·kllL ~I 24-5 -3~-4 2"'-35·'\ 3Z - 3'·1 2S - ~1· S Z4 -)t·5 lV,-?l'l.·3 u·.-:%·~ Z'1- 37 St ('.\H) U"'-~O·I 2S'l'~'S 2.~.5· 30·1 ~.'l-~'1 2$".!t • u·, 2S - 40 C'&~)

Vm4l [":] 280 2S0 25'0 2.20 2.50 230 250 220/250 300~40) 200 25'0 2.20 2'70

Vmin (~] GS 'Il 63 65 71 6~ 68(6Z) '5-'lo/,g * G5 65 58 70 .

.34 41 43 38 37 34 3&'5/31 3'·S/4'!J.S 't'1( 3.,) 51(53) 35 30 • DI1.SNO ST.

PRI tk:] 90 73 fOS SS 85 90 HO/iOS uo/ss-UO us (93) 90 95 iS 9S

Wmin [~] 0.'12(0",5) 0·60 0.60 0·'5 O'bb 0 .67 O.'?/O.fif O·'S/o·GO O·'S(o"" ().C(~ (0.'11) 0·1 0-'-' 0.60

fill l~] 'Il ( G7) • 80 80 85 80 gO go/gS ~oa ('1'1) ~5 1]5 75 70

FAKTOR 96 * 10'+ * 103 9~ 100/.96 104/108 108 118 94 Sz. * . . .

Bila Je lepa, sončna sobota ...

Kamniške »Kavke« nad PlanjavD »Atraktlvno« strmoglavljenje

Da se na vojaških manevrih dogajajo ne­sreče, ni nobena skriv­nost, le malo pa je takih, ki so jih zabe­ležili s fotografskimi aparati. Sovjetske po­morske sile so imele velike vojaške mane­vre v Norveškem mo­rju, ki so jih zvesto spremljali opazovalci iz NATO. Zato so lahko zabeležili tre­nutek, ko je v morje strmoglavilo neko le­talo, ki je poletelo z letalonosilke Kijev, pi­lot pa se je rešil s padalom. Prav goto­vo pa je pri vsej stvari zanimivo, daje pilota iz morja rešila po­sadka britanskega ru­šilca Newcastle.

(PO DNEVNIKU)

Bila je lepa, sončna sobota, 27. julija. Ta dan se nam je vtisnil v spomin. Nekaj zmajarjev se nas je odločilo , da gremo letet. Termični veter je obračal listje dreves po pobočju Velike planine. Vse je kazalo, da bo lep dan, primeren za letenje. Malo so nas motile le nizke baze oblakov, zaradi katerih ne bi bil možen prelet.

Odpravili smo se na zgornji štart na Veliki planini. Pihal je izredno močan veter. Morali smo pohiteti, da se ne bi še bolj pojačal. Po uspel em štartu nas je ta­koj odneslo v višave in že smo jadrali nad Veliko planino. Clovek si težko predsta­vlja, kako čudovit občutek te obhaja, ko gledaš na zemljo s ptičje perspektive, ko mečeš senco svojega zmaja na turiste, ki se brezbrižno sončijo po obronkih. Na­enkrat se pogled zastre in že letiš nad oblakom, ki se je naredil pod teboj. Vidiš samo še nebo , pot em pa postan.: vse mlečno belo . Znajdeš se v oblaku, ki v ne­kaj trenutkih spet izgine. Takšen oblak pride prav za prijetno osvežitev.

Tako smo se vozili kakšno uro po oblakih in meglicah in uživali v mirnem

letenju. Potem sem se odločil za prelet proti Krvavcu. Boruta nisem videl nikjer, ker je bila vidljivost slaba zaradi inve­rzije·tJezerca pod Krvavcem so bila v oblakih, tako da se je le s težavo dalo prileteti do cerkvice Sv. Ambroža. Ker sem bil nizko, se ni splačalo leteti naprej, zato sem odletel nazaj na Kamniški vrh, od tu pa na pristajaini prostor v Mekinjah.

Po pristanku smo se odžejali s hladnim pivom in v tistem trenutku nam še na kraj pameti ni prišlo, da bi šli v takšni vročini še enkrat v zrak. Čez nekaj časa paje Bo­ruta , ki se je medtem ohladil, spet prijelo in po kratkem prerekanju smo se ponovno odpravili na Veliko planino.

Na višini je pihal močan zahodnik. Odločili smo se za štart s spodnje rampe na Šimnovcu. Najprej se mi sploh ni dalo sestaviti zmaja, ker sem bil že rahlo ut­rujen, pa še občutek sem imel, da z jad­ranjem ne bo kaj prida . Ko pa sem videl Boruta , kako veselo jadra, me je ut­rujenost minila in hitro sem bil v zraku.

Takoj sem 'občutil nekaj nenavadnega - nobenega premetavanja kot ponavadi,

ZMAJARSTVO

British Airways v novi podobi

o spremembi ce­lotne podobe British Airwaysa smo že pi­sali. Pred kratkim so objavili, da jih je prememba veljala 120 milijonov funtov šter­lingov. Direktor Co­lin Marshall meni, da je omenjena poslovna poteza najpomemb­nejša v zgodovini te letalske družbe. Dob­ro polovico sredstev so potrošili za televi­zijske reklame širom po svetu, 45 milijo­nov funtov pa je stalo barvanje letal, izde­lava uniform in osta­lih predmetov z no­vimi oznakami. V zadnji akciji konec septembra pa so pred­stavili še svoje osebje, ki naj bi bilo »najnaj«. Pri tem so uporabili različne oblike in kli­šeje sodobnega trže­nja, v katerih poudar­jajo novo vzdušje, toplino in prijatelj­stvo. Direktor Mar­shall trdi, da celotna akcija prenove, ki je trajala kar dve leti , ni samo ena izmed oblik uspešnejšega trženja , temveč je nastala za­radi zahtev delavcev BA, ki so želeli nov slog vodenja, spre­membo celotne po­dobe (imagea) in s tem novo identiteto letalske družbe.

(ADRIA)

le mirna in konstantna dviganja do 2 mis. Zahodnik in večerna termika sta po vsej verjetnosti pripomogla k temu. Malo sem si ogledoval Kamniške planine in oblake nad njimi, ki so hitro bežali proti vzhodu . Že od nekdaj sem si želel leteti nad planinami, ali pa da bi se spustil po strmini z enega izmed vrhov. To sta uspela dva zmajarja že takrat, ko je bilo zmajarstvo še v povojih. Spustila sta se z vrha Grintavca. Prvemu je podvig uspel, drugi pa je postal žrtev tega tako aktrak­tivnega športa. Potem je nekaj naših zmajarjev že letelo s Kamniškega in Kokrškega sedla. Do sedaj pa še noben zmajar ni prijadral na katerikoli vrh v Kamniških planinah.

Ta želja me je vlekla proti planinam in iz previdnosti sem najprej letel samo do Rzenika. Ves čas je variometer kons­tlmtno kazal nič. To se mi je zdelo kar neverjetno. kajti le malokdaj se zgodi , da povsod tako »drži« .

Z Borutom sva se še enkrat odpravila proti Kamniškemu dedcu in naprej proti Planjavi. Do grebena je bilo letenje mirno. potem pa naju je začelo premeta­vati in morala sva obrniti. Tako se je želja. da bi letel nad Kamniškimi plani­nami. razblinila v nič. Ko sva se vračala nazaj na Veliko planino. je bilo mirno. Ostali zmajarji so še vedno jadrali, čeprav je ura kazala proti šesti zvečer.

Čez čas pa me je spet pograbila močna želja, da bi videl planine z ' orlovske perspektive in neka nevidna sila me je povlekla nazaj. Se močnejša pa je posta­la , ko sem videl Radkota in Boruta , kako »vrtita« nad Kamniško Bistrico v smeri proti Brani. Odločil sem se za svojo pot in usmeril zmaja proti Rzeniku. Ko sem priletel kakih dvajset metrov nad vrh. nisem čutil nobenega posebnega dviga­nja , dokler nisem obrnil čez stene. Ne­nadoma se je oglasil variometer in že se mi je vrh izmikal spred oči. Takrat mi še na misel ni prišlo , da se bom spreletaval nad Planjavo. Obrnil sem zmaja proti Konju in Presedljaju, ker sem imel občutek , da morajo segrete stene Rzeni­ka in Šraj peska v vznožju »nekaj dati od sebe«. Pot, po kateri sem včasih hodil , rdeča skrinjica na vrhu Konja, od koder imam še fotografije doma, so se mi "edno bolj oddaljevale. Višinomer mi je kazal natanko 2000 m nadmorske višine.

Pogled na Planjavo pa me je gnal na­prej in naprej. z zahodne strani je bila še obsijana s soncem. bila je videti tako čudovita . da me je čisto prevzela. Kaj ta­kega vidi človek le malokrat v življenju. Še nikoli se mi ni zdela tako zanimiva. bi­la je blizu in dostopna , kot še nikoli.

"2'L427

Proti Planjavi sem letel na višini Sukal­nika in zagledal Boruta, kako se vozi pod menoj. Tudi on je počasi krožil proti zas­tavljenemu cilju, ki pa ni več daleč. Želja, da bi prišel vsaj do Sukalnika in videl kočo na Kamniškem sedlu, je sedaj pre­malo, ko pa je vrh tako blizu. Kako lepa je pesem variometra, ko se z Borutom bližava vrhu, kako vzburljivo je kroženje v bližini skal, kako polna užitka so ta­kšna dviganja. Na Sukal niku naju opazuje nekaj planincev, opazili so naju tudi gamsi in se od strahu zapodili po grušču navzdol, saj tako velikih orlov še nikoli niso videli.

Z Borutom sva že na vrhu Planjave. to­da dviganja še ni konec. Kroživa še na­prej in vrh je že natanko pod nama. Nepopisno lepo ti je pri srcu. ko se ti ure­sničijo sanje. Od navdušenja tulim na ves glas. Vrh , ki je obsijan z večernim soncem je sedaj ves čudovit . čeprav mi ni bil nikoli všeč , ko sem se ves prepoten vzpenjal nanj . Sedaj sva že visoko nad njim in odpre se prelep pogled v Lo­garsko dolino, kočo na Kamniškem sed­lu in na Korošici . Planinskih koč na Veli­ki planini ni več videti, tako daleč so že. Z Borutom letiva na višini 2700 m in se pol­na vtisov pogovarjava . Ura je sedem zvečer in še čez, postaja hladno. midva pa kar jadrava in jadrava ...

Pogled na Grintavec mi ne da miru. in odpravim se še tja. Toda daleč se ne da

. priti , samo do koče v Kamniškem sedlu . Pojavijo se rotorji, kijih dela Brana zara­di močnega zahodnika.

Po polurnem jadranju odletiva nazaj na Veliko planino. Tam še vedno Jadrata Radko in Dule. Brane pa že pristaja na Kopiščih. Še in še bi lahko jadrali . vendar nas vse zamika mrzlo pivo in odločimo se za pristanek.

Nikomur ni žal časa. ki gaje zapravil v zraku . Takih uspešnih dni je malo in ne ponavljajo se radi . Po srečnem pristanku si zadovoljno nazdravimo in si zaželimo še veliko takih poletov. Nepozabnih ...

SREČO ŽAGAR

~~'t.4 28

Airbus gre na obisk v Peking

Delegacija zahod­nonemških poslovne­žev, ki bo obiskala oktobra Kitajsko, bo posebno pozornost na­menila možnostim na­daljnje uvrstitve ev­ropskih letal konzor­cija Airbus v to deže­lo, ki je v začetku leta že naročila tri široko­trupna letala A 310.

Drugi Airbus · adut pa je pravkar začet i program A 320, ki naj bi bil nared do leta 1988. V delegaciji so tudi predstavniki drugih industrijskih vej, ki gredo na Kitaj­sko s konkretnimi predlogi o dolgoroč­nem sodelovanju. Pre­dstavniki letalske in­dustrije zaenkrat še ne razmišljajo o kon­kretnih kooperacijskih poslih , čeprav bo to verjetno eno izmed najbolj atraktivnih vprašanj dnevnega re­da.

Zaenkrat je znano le, da je Airbus že ponudil Kitajcem iz­delavo nekaterih manj zahtevnih komponent letal, kot so npr. vrata, kar pa je seve­da odvisno od razpo­ložljivih kitajskih zmo­gljivosti.

Nemci kanijo po­nuditi tudi tehnološ­ko pomoč in progra­me izobraževanja, ki naj bi pomagali izpo­polniti Kitajcem last­ne izkušnj e pri grad­nji letal , ki so si jih deloma že pridobili s sodel ovanjem z Mc­Donell-Douglasom in podjetjem British Ae­rospace. V nemški delegaciji so tudi vid­ni predstavnik i Luft­hanse, ki se bodo s kitajskimi sogovorni­ki pogovarjali o sode­lovanj u s kitajskimi letalskimi družbami, ki menda potrebujejo zmogljivosti (!l.

(ARDlAl

Ali si je kakine pOitene dirke sploh mogoče zamisliti, brez ndih dveh naj­zvestejiih sodniikih trupel Stane~a in Roka? Tokrat smo jih ujeli med bri­fingom v Ajdovičini (Foto: MIRO, Ajdovičina)

Ptujčani ponovno osvojili »Pokale republike«

Na letališču Lučko pri Zagrebu je bilo II. in 12. oktobra mednarodno F Al tekmovanje letalskih modelarjev v kate­gorijah prosto l etečih modelov. za 21. po­kal republike. Najštevilnejša je bila udeležba modelarjev iz jugoslovanskih klubov. iz tujineje prišlo vsega 15 tekmo­valcev iz 6 držav. Iz ZLOS je tekmo­valo kar 21 modelarjev iz Novega mesta. Ptuja . Ljubljane in EMO Celja .

Kategorija F 1 A 56 tekmovalcev, iz ZLOS 10

1. Darko Bauer. N . mesto 2. R . Blagojevic. Zrenja . 3. G . Stranieri. R. Emilia

13. B. Leskošek. EMO C. 16. T. Videnšek. Ljubljana 18. Borut Žu l ič. Novo mesto

Kategorija F 1 B 32 tekmovalcev, iz ZLOS 7

1. M. Gianello. Monfal. 2. K . Ju sufbašic. Visoko 3. M . Pili . Novi Sad

12. D . Stankov i č. N. mesto 13. Ž. Lipičnik. EMO C. 16. M. Brudar. Novo mesto

1260+2 14 1260+ 184 1260+172 1190 1176 1154

1260 1255 1245 1180 11 62 1152

Kategorija F 1 C 18 tekmovalcev, iz Zlos 4 1. R. Truppe. Avstrija. 2. Oton Velunšek. Ptuj 3. S. Jovin , Sombor

10. K . Janžekovič. Ptuj 16. M . Praprotnik. Ptuj 17. J. Grošelj. Novo mesto

1260+269 1260+265 1234 1046 574 465

V generalnem plasmanu so bili najboljši modelarji:

l . AK Ptuj 2. AK Novo mesto 3. AK Sisak 4 . EMO Celj e

8422 5881 5726 5704

Zvezno modelarsko tekmovanje «Stajerski pokal«

Tekmovanje letalskih modelarjev za 18 . štajerski pokal. je bilo letos v orga­nizaciji modelarskega kluba EMO Celje. 21. septembra na l etališču v Levcu. Tekmovanja se je udeležilo 64 mode­larjev iz 13. jug. aerokl ubov . Udeležba iz drugih republik je bila številna. skupaj 29 modelarjev .

Kategorija F 1 A 45 tekmovalcev

1. Ivan Furjan. Ptuj 1260+174 2. Matjaž Pra protnik. Ptuj 1260+ 142 3. S. Sahinovic. Visoko 1260+101

MODELARSTVO

AUA rrodala zadnj DC ~

Austrian Airlines je ameriški družbi Muse Air prodala svoje zadnje letalo DC 9 iz serije 50. Njihovo floto sedaj sestavlja 12 letal MD 80 in 4 DC 9-32. Eno izmed osemdesetk bo do letošnje jeseni imel v najemu Martinair. Prihodnje leto se bo število letal povečalo še za dva nova MD 80.

(ADRIA)

Francoski kruh v vesolju

Najboljši kruh za junake, alpiniste in potapljače, v zadn­jem času pa še za astronavte, peče maj­hno burgundsko p~ djetje Epigrl. Zapos­luje vsega 120 ljudi, zaslovdo pa je, pre­den so ga izbrali za dobavitelja kruha za astronavte v prihod­njih poletih NASA. Pekel ga je namreč že za posadke Saljut. Največ točk mu je prinesla njegova last­nost, da se ne drobi. še tako majhna drob­tinica, ki bi plavala po brezzračnem pros­toru kabine, bi bila nevarna za astronav­tove bronhije in oči. Poleg tega so jim napekli za grižljaj ve­like kruh ke v modeI­čkih 4x7 centimetrov. Iz vsakega koščka posebej izsesajo prah, ga vakuumsko zapa­kirajo in pustijo pod vplivom infrardečih žarkov, da preprečijo razvoj plesni. po­dobno kot .. morski piškoti .. je tak kruh primeren za tiste, ki morajo skrajno var­čevati s prostorom med podvigi v skraj­nih okoliščinah.

(Po DELU)

5. T. Videnšek, Ljubljana 12. D . Požun, S. Konjice 14. Borut Žulič, N . mesto

Kategorija F 1 B 10 tekmovalcev 1. K. Jusutbašie, Visoko 2. S. Hadžovic, Mostar 3. 1. Sinanagie, Visoko 4. M. Klenovšek, EMO Celje 5. D . Stankovič, N. mesto 7. T. Hribar, LjUbljana

Kategorija F 1 C 9 tekmovalcev 1. Ž. Kovački, Zrenjanin 2. Janez Grošelj , N . mesto 3. Milan Pavlov, Pančevo 5. Janez Brejc, Lesce 6. K. Janžekovič, Ptuj 8. Oton Velunšek, Ptuj

Ekipni rezultati: l . AK Novo mesto 6657 2. AK Visoko 6643 3. AK Ptuj 4862

Zvezno RC tekmovanje »3. pokal ljubljane«

1210 1165 1154

1258 1233 1223 1110 1069 990

1260 1259 1151 926 720 545

Zveznega tekmovanja radijsko vode­nih jadralnih modelov (F 3 B), ki je bilo 8. septembra, na modelarski stezi AK LjUbljana, se je udeležilo 17 tekmovalcev iz 7 klubov (EMO Celje, Kranj, Ljublja­na, Velenje, Trešnjevka, 1. Sarie in .. Zel­ezara" Sisak) l . M. Klančišar, EMO Celje 2. M. Rašpica, Trešnje\'ka 4. Š. Miholič, EMO Celje 5. Borut Perpar, Kranj 6. Sašo Krašovec, Kranj

8.533 8.342 8.299 8.254 7.938

Republiško prvenstvo kategll'ij prostolelečih modelov

Z .. manjšo« zamudo Je objavljamo rezultate republiškega prvenstva mode­larjev v kategorijah prostoJetečih mode­lov, ki je bilo 8. junija v organizaciji AK Vrhnika. Tekmovanje je potekalo v sla­bih vremenskih pogojih in je bilo za­ključeno s 5 turnusi . Istočasno je bilo tu­di medklubsko pionirsko tekmovanje. katero pa se je zaključilo po 3 turnusih . Člansko prvenstvo je bilo istočasno tudi ekipno.

ntL429

KategOrija F 1 A 31 tekmovalcev iz 9 klubov 1. B. Leskošek, EMO Celje 2. V. Mazej EMO Celje 3. Damjan Zulič, N . mesto 4. M. Bradan, EMO Celje 5. Darko Bauer, N. mesto

Ekipno: 1. EMO Celje 2482 2. AK Ljubljana 1896 3. AK Ptuj 1881

Kategorija F 1 B 8 tekmovalcev iz 4 klubov

1. M. Klenovšek, EMO Celje 2. T. Hribar, LjUbljana 3. M . Mastnak , EMO Celje , 4. D. Stankovič, N . mesto 5. Ž. Lipičnik , EMO Celje

Ekipno: 1. EMO Celje 2086 2. AK Novo mesto 1481 3. AK LjUbljana 714

Kategorija F 1 C 7 tekmovalcev iz 4 klubov I . Janez Brejc, Lesce 2. A. Videnšek , Ljubljana 3. Oton Velunšek , Ptuj 4. Janez Grošelj, N. mesto 5. Slavko Može , N. mesto

Ekipno: 1. AK Novo mesto 1413 2. ALC Lesce 730 3. AK Ljubljana 615

Medklubsko pionirsko tekmovanje

Ka1e-gorlja. pion. model A 1 17 tekmovalcev iz 6 klubov 1. Mitja Brudar. N. mesto 2. Jani Černe. N. Gorica 3. Š. ROl,man. Ljubljana 4. M. Gutnik , Vrhnika 5. Gregor Mavrič, Litija

Ekipno: 1. AK Vrhnika 490 2. Nova Gorica 451 3. Litija 439

897 832 829 753 745

771 714 713 616 602

730 615 570 554 547

229 195 192 188 172

Zmagovalni par po kretnji predsednika čaka le na zadnji pokal, ki ga je Izročila Danica Repič, Klavdijeva vdova, sicer tudi nekdanja padalka (desno v bell bluzl) Foto: MIRO Ajdovičina

»NLP« na tržnici

Delček kolesa z boeinga 737 belgijske letalske družbe Sabe­na je priletel skozi streho glavne london­ske pokrite tržnice, da je »počilo in eks­plodiralo kot bom­ba«, kot so potem rekli prestrašeni bra­njevci in kupci. Ugo­tovili so, da se je »delček«, ki je tehtal dobrih deset kil , od­trgal od letala med pristajanjem.

Rezultati

12. oktobra je ajdovska motorna sek­cija pripravila tretji memorial •• Klavdija Repiča« za prehodni pokal, ki se pode­ljuje samo najboljšemu primorskemu tekmovalcu, dočim so ostale nagrade enakovredne za vse tekmovalce. Poleg domačinov so se letos tekmovanja udel­ežili še člani iz AK •• Edvard Rusjan«, AK Postojne, Posoškega AK in številna flota iz Ljubljane. Vabili smo tudi Portorož, Vrsar in Reko, ki pa se tekmovanja niso udeležili. Navkljub manjši udeležbi kot smo pričakovali, se je tekmovanje kar zavleklo, saj je za 44-minutno pot plus en šolski krog vzletelo vsako letalo po dvak­rat, eno celo trikrat. IlO km dolga pot je popeljala tekmovalce preko Krasa. do Pivke in Postojne in nazaj do Ajdovščme. Med letom so tekmovalci morali prepoz­nati 10 fotografij , opraviti še 14 drugih navigacijskih nalog, biti točni na vmesni

Skup-ČT PT NAV no

1. Stegovec-Nikolic, N. G.· 890 117 180 593 Ajd.

2. Rot-Štokelj E., N. G .-Ajd. 761 103 140 518 3. Jablanšček-Maraž, N. G . 753 60 120 573 4. Sosič-Plešnar, Ajd. 743 109 130 504 5. Milenkovic-Nardin, Ajd . 727 73 50 604 f>.Ormota-Podbevšek,

Postojna 715 60 180 475 7. Jerman-Meže, Postojna 694 108 130 456 8. Jeras-Mencinger, Ljubij. 652 106 70 476 9. Miklavčič, Ljubij. 607 109 160 338

10. Šmigoc-Dolničar, Ljubij . 512 100 30 382 Il. Birk, Ljublj . 471 51 120 300 12. Rode-Kužnik, Ljublj. 464 41 80 343 13. Špacapan-Luznik, N. G. -Tolmin 446 73 80 293

MOTORNO LETENJE

časovni točnosti in v doletu ter nazadnje še dvakrat pristati.

Ker pravilnik ne predvideva ekipne uvrstitve, so bile možne tudi mešane po­sadke. Tako sta bila jadraica iz Ajdo­vščine kopilota prvo in drugo uvrščeni­ma pilotoma iz Nove Gorice, tolminski jadralec pa prav tako pilotu iz Nove Gorice. Čeprav so pokale odnesli iz kluba, je

ob zaključku prevladalo prijateljsko vz­dušje, tekmovalci, ki so se dovolj na­mučili, pa so bili enotnega mnenja, da se tudi na manjših tekmovanjih marsikaj pridobi .

Kot vodja tekmovanja moram izreči zahvalo tudi Roku in Stanetu, ki sta nam bila v veliko pomoč.

EMIL FRAS

Zvezno tekmovanje »VI. memorial Ivan Saric«

Zveznega tekmovanja vpreciznem letenju, ki je bilo 28. in 29. septembra. v Subotici, se je udeležilo 32 motormh pilotov iz 10 aeroklubov in oz. 4 republik in I AP. Iz ZLOS-a je sodeloval samo en tekmovalec in to Verbančič Oto iz Le Maribor, ki je bil tudi zmagovalec memoriala.

točk 1. Oto Verbančič, Maribor 36 2. Geza Kujundžic, Subotica 55 3. Nijaz Delic, Borovo 99

Slavko Kos spet dolenjski prvak

Lepe septembrske nedelje so se dolenj­ski motornjaki zakadili na svoje tradicio­nalno merjenje letalski h---sposobnosti -Rall y dolenjskih pilotov. 13 tekmovalcev je tokrat letelo čez Belo krajino in Go­rjance do Škocjana in mimo Trebnjega spet proti domu. V 40 minutah je bilo tre­ba razvozlati osem fotografij . pri enem izmed (športnih) objektov na njih ugoto­viti namembnost. pri enem pa narisati tloris arhitektonsko zamotanega poslo­pja. ki je bilo na posnetku pokrito z belo liso . Seveda je šlo tudi za merjenje raz­dalj. smeri . za razne točnos ti in na­tančnosti in vse drugo. kar k taki dirki sodi . Za izvid niške in navigacijske naloge je bilo na razpolago 400 točk. za prista­janje 200. za časovno točnos t pa 120 točk (torej približno razmerje 4:2: I J. kar se nam zdi pravšna mera za preizkus up­orabnosti pilota .

MOTORNO LETENJE

Ob britanski obali nalil le en del Indijskega letala

Blizu britanske ob­ale so našli še en del indijskega potniške­ga letala, ki je 23. junija strmoglavilo v Atlantik blizu Irske. V nesreči je umrlo 329 potnikov in čla­nov posadke. Del le­tala, na katerem je videti sledove požara, je v rokah britanske komisije za razisko­vanje nesreč. Strokov­njaki sodijo, da tovr­stni sledovi pričajo o eksploziji ali požaru. V dosedanjih ugoto­vitvah so zavrnili mo­žnost izbruha požara v zraku, zato domne­vajo, da gre za sle­dove eksplozije.

(PTI)

Bundeswehr prelzkula sovjetsko orožJe

Zahodnonemške ob­orožene sile .. že leta« preskušajo - sovjet­sko orožje, ki ga .. nekaj« kupujejo v prijateljskih državah. Kako pridejo do .. os­talega« ni znano. To .. vrhunsko skrivnost« je .. izbrskala« in v zadnji številki objavi­la stuttgartska revija Flug, nakar obramb­nemu ministrstvu ni preostalo nič druge­ga, kot da zadevo potrdi. Predsednik ministrstva je na pri­mer potrdil, da za­hodnonemško vojno letalstvo trenutno pre­skuša lovec bombnik .. suhoj SU-20«. Po njegovih besedah pre­skušajo sovjetsko oro­žje zato, da bi ugoto­vili, .. kako lahko Bun­deswer nanj odgovo­ri.cc,

(Tanjug)

Najbolje se je odrezal Slavko Kos s 624 točkami , hitro za njimje bil Iztok Pekolj s 575 in tretji Jože Uhan s 483 točkami. Ti trije imajo tudi največ potrebnih izkušenj proti skupini naslednjih petih tekmo­valcev s tesnimi rezultati (med 415 in 400 točkami - A. Šuštar, Glavač, M. Kos, Vidrih in Slapničar) , ki so imeli do zdaj mnogo manj priložnosti okusiti prava tekmovanja. Ostalim petim pilotom z okrog 50% možnih točk pa je tako jad­ranje bolj pri srcu!

V časovni točnosti je bil najtočnejši Marko Glavač. v točnosti pristajanja je moral Slavko Kos deliti prvo mesto z Dolfom Šuštarjem. v izvidovanju pa so se najboljši skavti razvrstili takole: S. Kos (320 točk) . Pekolj (277) in Miha Kos (225). No, Miha je diplomiran arhitekt in slovit urbanist pa je komaj zadovoljivo narisal tisto arhitektonsko zamotanost ...

M. MOŠKON

Medklubsko tekmovanje v Celju

Tekmovanje je bilo 12. oktobra z udeležbo 17 pilotov iz aeroklubov Celje, Velenja in Slovenskih Konjic. I. Leon Bauer, Celje 792 2. Slavko Lakovič, Celje 787 3. Andrej Florjane, Celje 696

Zmagovalci disciplin: - časovna točnost Slavko Lakovič - točnost pristajanja - Andrej Florjane - navigacija - Leon Bauer

(Nadaljevanje z 2. str.)

vsekakor manjša, če upoštevamo stopnjo inflacije.

Struk'tura pri hodkov je naslednja : Lastna sredstva iz dopolnilnega dela članstva znašajo

68,384556.- din, ali 48% Sredstva TKS in ZTKO

14,127.903.- din , ali 10% Sredstva TIS in PIS PZ

4,529.194.- din , ali 3% Sredstva JLA, TO in SLO

11 ,859.552.- din , ali 8% Sredstva ZOTK

6,744.220.- din, ali 5% Ostala lastna sredstva

37,097.599.- din , ali 26% I z te analize je videti , da so sredstva iz na­

slova izobraževalnih skupnosti še vedno premajhna ~a sofinanciranje strokovnega programa, ki vsekakor sodi na področje us­merjenega izobraževanja. Isto velja za %

rce,u'31

sredstev iz naslova JLA, TO in SLO. š~ vedno dominirajo lastna sredstva iz naslo­va dopolnilnega dela članstva v višini 48% ter ostala lastna sredstva iz naslova letal­skih uslug, ki znašajo 26%, ali skupno las­tna sredstva v višini 74%. Iz tega sledi, daje ZLOS prejela v letu 1984 le 26% združenih sredstev iz raznih SlS in JLA, kar je vse­kakor premajhen odstoteJ v odnosu na pomembnost te organizacije za celotno družbo.

Odhodki: Za OD z dajatvami

23,390.713.- din, ali ' 16% za strokovno dejavnost

68,429 .073.- din , ali 48% za modelarstvo

2,294.719.- din, ali 1% za anuitete

6,424.349.- din, ali 4% za investicije

16,759.244.- din, ali 11% ostali odhodki

28,725 .801.- din , ali 20% Skupni odhodki v letu 1984 so znašali 141,993.902.- din.

Iz strukture odhodkov je videti , da vse premalo skrbimo za podmladek, t.j. za modelarstvo. Vsega 1 % sredstev za razvoj modelarstva je več kot premalo. Sklep sku­pščine ZLOS pa je bil, da moramo mode­larstvu posvečati več pozornosti in letno odvajati za to dejavnost 10% skupnega prihodka. Ta sklep je še vedno samo na pa­pirju za mnoge članice ZLOS. Ostali odhodki v višini 28.725.801.- din predsta­vljajo enostavno reprodukcijo, ki ni zajeta v rubriki strokovna dejavnost. Zanimiv je tudi podatek, da so samo stroški goriva v le­

, tu 1984 znašali prek 2 milijardi starih di-narjev, da bodo v letu 1985 še višji.

Pri pregledu teh številk, ki niso majhne, toda za normalno delo ZLOS premajhne, se človek nehote vpraša, kje so izhodi iz te­ga težkega finančnega položaja, ki se bo še , stopnjeval. Mislim, da bomo morali vsi skupaj, mislim na celotno članstvo, vložiti več naporov za reševanje te problematike.

Delno razbremenitev vidim v tem, da bi morale SlS za izobraževanje ter PIS PZ bolj prisluhniti našim zahtevam glede sofinanci­ranja OD za učitelje letalskih šol in meha­nike , ker je to pedagoško delo za potrebe združenega dela in sodi po zakonu v us­merjeno izobraževanje. To je le ena izmed smeri reševanja te problematike. verjetno pa je še kakšna, zato naprošam celotno članstvo , da se aktivno vključi v reševanje te problematike skozi polemiko in predloge prek revije Krila .

Vsaka pobuda in predlog bo zelo dobrodošla za PS ZLOS, ki je pred sku­pščino ZLOS odgovorna za normalni razvoj te dejavnosti v Sloveniji .

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

Svetovni rekordi v jadralnem letenju

v ravni liniji

na cilj ol

'i' "o :il a:

na cilj s povralkom

v trikotniku

Absolutna vi$ina

Relalivna vi$ina

::l ... 'č (5 ... E >

~ J:

Ger. Oce. RSS

100 km

300 km

500 km

750 km

1000 km

1250 km

ZRN

MQSKI

enosedi dva.ecI

1.460,8 km - 25.4.72 993,76 km - 31 .10.82 Georgeson/Georgeson

H.W. Grosse - Ger. Oce. ASW. 12

Janus e Nova ZeilrIda

1.254.26 - 14.1.78 993.76 km - 31 .10.82 Georgeson - Drake - GeorgesonlGeorgeson Speicht - Nuova Zel. Janus e Nimbus 2 Nova ZeilrIda

1.052,74 km - 26.12.83 1.648.68 km - 25.4.83 Muller/Senne T.L. Knauff - USA Janus e Nimbus 3 Germlrlia Occ.

1.3J6.85 km - 4.1.81 1.112.62 km - 28.12.79

H.w. Grosse - Ger. Occ. GroseIKohlmeyer

ASW.17 SB. 10 (Australia) Germlrlia Occ.

14.102 m - 25.2.61 13.489 m - 19.3.52

Bikle P. - USA Edgw/Klieforth

SGS 1 - 23E Prali-Read USA

12.894 m - 25.2.61 11.680 m - 5.11.66

Bikle P. - USA Josefczak/Terczon

SGS 1 - 23E Bccian Polonia

195,30 km/h - 14.12.82 177.- km/ h - 26.7.84

Renner 1. - Australia SommerI Andresen

Nimbus 3 Janus e Germlrlia Occ.

162,19 km/h - 9.12.84 149.30 km/h - 28.12.84

H.w. Grosse - Ger. Occ. Muller/ Schaffner

ASW.17 (Australia) AS 22-2 (Australia) Germlrlia Occ.

159.84 km Ih - 20.12.83 146,69 km/h - 13.12.81 Muller/Senne

H.w. Grosse - Ger. Occ. MU 2 (Sud Africa) ASW.22 (Australia)

Germlrlia Occ .

158.65 km/h - 8.1 .85 131,84 km/h -14.1.80

H.w. J3rosse - Ger. Occ. Grosse/Kohlmeyer

ASW.22 (Australia) SB.10 (Australia) Germ<rlia Occ.

145,32 km/h - 3.1.79 129,54 km/h - 21.12.79 Grosse/Kohlmeyer

H.w. Grosse - Ger. Occ. SA.10 (Australia) ASW.17 (Australia) G~; m<rlia Occ.

133.24 km/h - 9.12.80 A.w. Grosse - Ger. Occ. iASW. 17 (Australia)

Ger. Occ URSS

= ZRN = SZ

USA GR. BR.

(veljavni 31. 3. 1985)

ZENSKE

enosedi dva. ..

949.70 km - 20.1.80 884,86 km - 3.6.67 PavlovaIFilomechkina Karel K. - Gr. Br.

LS.3 (AustraIla) Bllrllk URSS

748.37 km - 17.8.83 884.86 km - 3.6.67

ShawJ. - USA Gorokhovall<oslova

Nimbus 2 Bllrlik URSS

617.43 km - 14.5.80 1.127.68 - 28.9.81 Majawsk&'Malcher GroveD. - USA Halny Nimbus 2e Polonia

847,27 - 5.8.84 10.809 m - 5.3.75

Shaw J. - USA Nurr/Duncan

Nimbus 2 SGS 2-32 USA

12.637 m - 14.2.79 8.430 m - 17.10.67

JackinteII S. - USA Dankowsk&'Mateliska

Astir es Bocilrl Polonia

9.119 m -13.1.61 126,28 km/h - 1.8.76 Burns A. - Gr. Br. Dankowsk&'Gorzelack Skylwk 3 Halny (Sud Africa) Polonia

139,45 km/h - 2.2.79 123,30 km/h - 7.12.84

Martin S. - Australia Muller/Muller

LS.3 Janus e (Sud Africa) Germlrlia Occ.

138, 70 km/h - 8.12.84 93,70 km/h - 4.5.80 Muller 1. - Germ. Occ. Dankowsk&'Pialek Ventus B Halny (Sud Africa) Polonia

133.14 km/h -29.1 .79 Martin S. - Australia LS.3

110.53 km/h - 17.11 .84 Hawkins - Gr. Br. ASW. 17 (Australia)

ZDA V. BritlW1ija itd.