{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ

Kakšni kriteriji za letalce? Koristna zakloni­Ača

Kitajci so stara zaklonišča pred letal­skimi napadi spreme­nili v "podzemeljske hotele" s 60.000 poste­ljami. Skoraj petino od vseh zaklonišč, zgraje­nih v šestdesetih letih, so preuredili v delav­nice, skladišča, bolni­šnice, gledališča in za­bavišča, ki bodo navr­gia na leto kakih 350 milijonov juanov (175 milijonov dolarjev). Po sklepu vladne komisije za protiletalsko ob­rambo je namreč treba zaklonišča v mirnem času koristneje upora­biti, hkrati pa morajo ostati vdobrem stanju, če bi jih potrebovali.

(PO DELU)

Članice ZLOS vsaka za sebe realizi­rajo sprejet program strokovne in športne dejavnosti za leto 1983, zveza pa se ukvarja z realizacijo republiških tekmovanj in pogodbenih nalog, za kar je neposredno odgovorna PS ZLOS s pogodbenimi strankami.

Zanimiv je podatek, da smo od TKS Slovenije preko ZTKOS prejeli v letu 1983 za vrhunski šport le 300.000 din namensko za jadralni šport. Za ostale športne panoge nismo prejeli niti dina­rja. Kljub temu je PS ZLOS v tem letu že participiralo 681.000 din za organiza­cijske stroške republiških tekmovanj ter za plačilo kotizacije republiških selekcij na zveznih tekmovanjih. TJ! sredstva so bila porabljena iz rezerve. Ze v letu 1984 te možnosti ne bo več. To pomeni, da bo potrebno v programih za leto 1984 pre­dvideti in planirati organizacijske stroš­ke republiških tekmovanj v kotizaciji. Stroške republiških selekcij na zveznih tekmovanjih bodo morale v celoti pokri­vati članice ZLOS. To ni stimulativno za

* •••••••••••••••••••••••• ~ ••••••••••••••• * * * * * i 3 B ali delovna Ikupnost PS ZLOS i * * t v današnjem času je ob gori papirJev, sporazumov, t * pravilnikov in dogovorov zelo moderno uporabljati * t kratice TIS, PIS PZ, RIS, SlS itd. Tradicijo v tem imamo : * vsekakor letalci, ki se v zraku sporazumevamo z aero- * t dromskimi kontrolami večinoma s kraticami. In če že : * mora biti tako zaradi ekonomičnosti, potem smo tudi * t mi na vaši asociaciji postali bolj racionalni. Namesto, t * da pišemo obširno, da to in to predlaga delovna skupnost * t pri predsedstvu skupščine Zveze letalskih organizacij : * Slovenije tovariš Mirko Bitenc, tovariš Janez Brezar in * t tovariš Stane Bizilj, je bolj enostavno in praktično, če : * vam napišemo: "To predlaga DS 3B pri PS ZLOS. " * t Toliko za uvod. In kaj trenutno dela 3 B? Pripravlja t t vse potrebno za poročila o realizaciji programa v letu : * 1983, pripravlja gradivo za sejo PS ZLOS, ki bo 16. * * decembra 1983, gradivo.za strokovni seminar, ki bo od * t 19. do 21. januarja 1984, poročila, gradiva in finančni t * obračun za volilno skupščino, ki bo 25. februarja 1984, : * plan deviznih potreb za leto 1984, ter vse obračune * t za pogodbene naloge, gorivo, članarino, r.evijo .KRILA t * in letno poročilo o rezultatih dela celotne ZLOS. * : Administrativnega dela več kot dovolj. Vse to pa bo : * pravočasno narejeno in pripravljeno samo pod pogojem, * t če bo 3 B prejela vse potrebne predpisane in dogovorjene : * podatke od članic ZLOS. Zato se sklicujemo na kolektiv- * t no in osebno odgovornost članic ZLOS, naj spoštujejo * t dogovorjene roke. Le tako bo DS 3 B uspela realizirati : * vse naštete naloge... * * DS 3 B *. : ••••••••••••••••••• * •••••• *************.:

tiste članice, ki vlagajo velika finančna sredstva v kvaliteto. Toda tega problema nihče ne rešuje na nivoju občinskih TKS.

Dokler to vprašanje ne bo rešeno na občinskih nivojih, je odveč pričakovati rešitev na ravni republike oz. TKS Slove­nije. ZLOS je neštetokrat dala pobudo (na ZTKOS in TKS Slovenije) za spremembo kriterijev za sofinanciranje vrhunskega športa kakor tudi za sofinan­ciranje organizacijskih stroškov republi­ških tekmovanj iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo. Toda naš predlog je bil brez podpore baze t. j. dele­gatov iz občinskih TKS. Na temelju tega se ve, kdo je sedaj na potezi. Samou­pravne strukture članic ZLOS so pre­malo aktivne. Vsak se bori za svoj košček kruha, pri tem pa vsi skupaj poza­bljamo na skupne interese. Sinteza sku­pnih interesov pa so vsekakor republiška tekmovanja za republiške selekcije. Če tega vprašanja ne' bomo rešili, je vse or­ganizacijske stroške republiških tekmo­vanj nemogoče bremeniti skozi kotiza­cijo. S tem bi resno ogrozili udeležbo oziroma tekmovalni sistem na ravni re­publike in federacije. Komisija za vrhun­ski šport pri ZTKOS pripravlja nove kriterije sofinanciranja vrhunskega špor­ta, ki bodo prišli v javno razpravo.

MIRKO BITENC

Obveznosti članic Bliža se konec leta in z njim v zvezi razna po ro­

čila, ki jih potrebujemo za letno poročilo ZLOS. To poročilo poznajo vse članice ZLOS, saj vsebuje vse podatke o delu v minulem letu za celotno ZLOS. Tudi metodologija je stalna , kar omogoča vse­stranske analize za pet, deset , petnajst ali dvajset­letno obdobje. To poročilo je zbir vaših poročil, ki jih na različnih ob razcih za htevamo vsako leto. Tudi letos bodo poročila podobna: za letalske šole strokovna dejavnost za vse panoge , t e hnična poro­čila ter poroč ilo o turističnem in poslovnem naletu. Za vse članice ZLOS je tudi prirejen obrazec za prihodke in odhod ke iz zaključnih računov za SDK po strukturi prihod kov in odhodkov, ki naj bolj ustreza za nazorni prikaz finančnega poslovanja celotnemu članstvu. Podatki o strok ovni in turisti­čni dejavnosti letalskih šol morajo biti v naši pisarni do 20. novembra 1983, ker jih bo dne 16. decembra 1983. obravnavalo PS ZLOS. Finančna poročila

moramo dobiti do L marca 1984 po sprejetju vaših zaključnih računov na skupščinah za SDK, kar je obvezno po zakonu tudi za dru štva.

Prepričan sem, da boste te obveznosti do svoje zveze vestno, natančno in do naštetih rokov izpolnili.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

naslovna

stran 4

stran 8

stran 18

stran 24

revtja letal cev in ljubiteljev letalstva

* Ke'L,4 LETO XIII * OKTOBER '83 * ST. 10

Letalsko obračunsko leto - sezona, kot temu rečemo, je pri kraju in "OS 3 B" že vneto pritiska na klubske statistike, naj vendarle pohitijo z izpolnjevanjem obrazcev. Mi pa seveda pritiskamo na vse zamudnike za poročila s poletnih in zgodnjejesenskih prireditev. Denarja je vse manj, pa je zato taka in drugačna dokumentacija za dokazovanje, da letalstvo ni samemu sebi namen, vse bolj potrebna. Za nas same, še zlasti pa za tiste, ki včasih rečejo, da brez haska peglamo zrak! - Naša prizadevanja za večjo varnost letenja nadaljujemo tudi v tej številki z zanimivim prispevkom o sposobnosti za jadralca, strokovno novost iz meteorologije pa obravnava prispevek o napovedih GAFOR Večji del posvečamo še poročilom s tekmovanj, svoje nadaljevanje od spomladi pa so dočakali tudi tisti, ki jih zanima, v kakšnih kategorijah se merijo naši raketarji. Da rakete niso kar tako, pa najsi gre za "pers, hinge" ali pa za obrambo pred točo, slišite in berete lahko vsak dan. Naslovnico smo namenili bolj nedolžni zvrsti: na sliki je leteča maketa poljske meteorološke rakete Meteor 2 K, ki jo je v merilu 1:5 izdelal Miha Kozjek, član ARK V. M. Komarov iz Ljubljane. Maketo poganja ta dva motorja češkoslovaške izdelave FW O 13 - 4.

Sposoben za jadralca? Letalska Došta Gafor Kako je bilo na 26. JAR Leščani odlični v Gradcu Podlehnik '83 Kategorije v raketnem modelarstvu Kako je nastal poklic stevardese 3. pokal dneva mladosti v Skopju

4 8

10 14 18 22 24 28 30

Ke;L .. Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 "tr Revija izhaja ~sak mesec, razen julija in avgusta <> Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno, Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov od~ovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reyiji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balo­narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skraj~ati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji <> Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc , Stane Bizilj. Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl;Belizar Keršič, Leon Mesarič , Jure Mežnaršič, Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček <> Lektor: Marjan Bauer <> Na­slov uredništva: Marjan Moš"lon , p'oštni predal 33, 68001 Novo mesto <> Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja ~tevilka - Rokopisov in slil( ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami <> Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222·504, tekoči račun pri ZLOS, štev, 5010t·678·51077 , Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno -(:[ Letna naročnina 300 din, cena posamezne ~tevilke 25 din -(:[ Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Skupna "vzhodna .. letalska drulba1

neki fu madžarskega ministr­stva ul prol'tlet, usta­noviti družbo, podob­no skandinavskemu SAS (ŠvectSka, Norve­ška, Danska).

Nt;\jprej f\'aj bi tdru~ l ena dtu!ba

w! FotQ~ Marjan Dolničar

BeUzar KerAič

Sp".~.." .. za jafralca? ·u #-

.0;:.: letenje. da ni nadaljevanje VSI!lJ(~.OIileVJhe~ta potencira ni ...• pripombe pa do našega pornanega , da letenje zahte-va celega človeka! ni posebno dolga pot. Naj bo te ·tivodne osebne refleksije

poglejmO$Il<,aJ pravijo nemški zd~

letalske meqicine , '.' 'la oceno psihP-

fizičnih . Jadtalnih pilotov, ker so le te " specifične . To je bilo vzrok za obsežnejše'raziskave fizioloških parametrov, ki Jih je v večjem obsegu omogočila šele sedanja mikronizacija elektronike. Osnovne meritve, ki so jih izvajali so bile elektrokardiogram, frekvenca srčnega utripa in frekvenca dihanja. Ker na frekvenco srca poleg psihiFnenapetosti 'vpliva tudi telesna

% <> .. erilt . ' ' arnični vplivi, je *1J~ , !~čj ti ;tA;Zični vpl!v na

z ,. Je"ftj , .' '. a.' Upoštevatl mo-.posv,cčajo vse "" ramo;d~~\ijbtlJe fre'kvence zaradi psihi­

sj K. ,W čnih vplivov pospešuje bolezni srca in

JADRALSTVO

"Žareči bolid"

V okolici Tule (mes­to v Ruski federaciji Sovje tske zveze ) so se pred nedavnim doga­jale nevsa kdanje reči. V vasic i Rža nica je prebivalce po n oči pre­stra šilo nenadn o gr­menje z jas nega, ki se je sta lno približevalo in pos tajal o vse moč­nejše. Vašča ni so se zb­rali na cesti in med gro mo m opazoval i na južnem d el u ne ba rdeč krog, ki je vse' pod ročje osve tlil z rdeče rumeno trepe t aj očo sve tl obo. Grme ti je prene ha lo, ko je rd eč i krog na ne­bu ugasni l. Astro no mi trd e, da je šlo za .,žar eč i bolid ".

Gradbeni teh nik v Tuli je sedel in de la l v svoji pi sa rni , ko je na­enkra t zas li ša l moča n uda rec v o kno, k i se je ta koj tudi razb ilo. Hip za tem j e zač util tudi uda rec v hrbet. Stro­kovnjaki so ugo tovili , da je šlo za meteo rit v veli kost i kopejke. V pisarni so našli še ene­ga - blizu razbitega stekla. Tehnik ni bil ranje n.

Sokoli na letališču

Na strasbourškem le­t a li šč u so si o mislili ve­like tre nira ne sokole, ki bod o v prihodnje ščitili leta la pred golo­bi , las tovkami in ga le­bi . Vsak da n trij e a li štirje so ko li le tajo po l e t a li šču in odganjajo ja te ptic. Pti čje jat e so nevarne za leta la za to, ker j ih le tal ski motorji ob vzletu enos tavno vsesajo vase in se ta ko za ma šijo. Temu pa se­veda la hk o sledi nesre­ča.

ožilja, medtem ko fizična obremenitev povzroči le normalno prilagoditev srčne­ga utripa. Da bi torej ugotovili le vpliv psihičnih faktorjev na srčni utrip, so me­rili še frekvenco dihanja, volumen vdi­hanega zraka na minuto, porabo kisika in izračunali porabo kalorij. Vse te pa­rametre so merili med vsemi fazami lete-

nja. Fiziološki pokazatelj opravljenega dela v kabini vključuje telesni napor za premikanje krmil, sedanje in pa tudi psi­hično napenjanje mišic. Ugotovili so, da sta start in pristanek fazi največje obremenitve srca. Pri vlekuje bilo opaziti bistveno zvišane vrednosti celo med vso vleko. Že pred startom so ugotvili zvišanje frekvence srca in dihanja, kot tudi povečan minutni volumen vdiha za ca. 50% do 70% glede na vrednosti v mirovanju. Poraba kisika se je zaradi napetosti mišic povečala za 25% . Pri startu sta se frekvenca srca in dihanja skoraj podvojili, minutni volumen vdiha pa je dosegel celo 140% ,poraba kisika pa je porasla za 80% . Med letom so se vse vrednosti stabilizirale pri 80% nad nor­malo, le poraba kisika je bila 40% nad vrednostjo v mirovanju. Ob pristanku so bile vrednosti podobne kot ob startu . Še tri minute po pristanku so bile tevrednos­ti bistveno višje kot pri mirujočih pilotih. Iz porabe kisika vidimo, da telo opravlja zelo lahko fizično delo, če pa primerjamo frekvenco srca in dihanja, vidimo, da je bistveno večja kot pri enakovrednem fizičnem delu na ergometru. To neekono­mično bitje srca in dihanje povzroči psihi­čna obremenitev - emocionalni stres pri jadralnem letenju. Ugotovili so tudi, daje stres pri jadralnih pilotih bistveno večji kot pri pilotih ostalih letal. Zato je tudi zaradi napetosti mišic večja poraba kisi­ka. Tako je zajadralce ugotovljena pora­ba kisika pri startu in pristanku ca. 620 ml/min (v mirovanju 250 ml/min) pri navadnem kroženju 450 ml/min, pri prernem letu 400 ml/min in pri kroženju v terrniki 550 ml/min. Iz teh vrednosti lahko izračunamo, da za šest urni let porabimo več kot 1000 kcal.

Dalje so ugotovili, da je koristno med letom dovolj piti, ker se zaradi polležeče­ga položaja zmanjša cirkulacija krvi in se poveča izločanje tekočine preko ledvic. Posledica je' poleg padca teže pilota sprememba vsebnosti elektrolitov v krvi in slabša odpornost na g-obremenitve, vse to pa prispeva k utrujenosti.

Iz omenjenega lahko izluščimo dva osnovna problema, to sta obremenitev srca in ožilja in hiperventilacija. Dejstvo je, da okrog 10% pregledanih pilotov pred startom doseže frekvenco srca 150 in več. Tako pri učencih kot pri učiteljih

naraste tudi volumen srčnega utripa in to pri učiteljih bolj kot pri učencih, zaradi večje odgovornosti. Obratno so ugotovi­li, da minutni volumen srčnega utripa pri učencih , ki lete z učiteljem, manj naraste kot pri pilotih z do 200 urami letenja. V tekmovalnih pogojih morajo biti vse te vrednosti še bistveno večje. Zdravo srce sicer vse to brez problemov prenese. So pa koronama obolenja srca in ožilja po sta­tistiki v ZDA najpomembnejši vzrok za zavrnitev podaljšanja licence. Kljub temu so srčna obolenja pri civilnih in vojaških nesrečah izredno pomembna. Nanje od­pade 50% vseh nesreč, kijimje bila vzrok obolelost, povprečna starost pilotov paje pri tem le 34,5 leta!

Drug pomemben faktor je hiperventi­lacija, to je zvišanje frekvence dihanja. Učinek hiperventilacije na telo je kompleksen. Znižuje parciaini tlak C02 v krvi, zato so možgani slabše prekr­vavljeni. Posledica je bistveno zma­njšanje psihomotoričnih sposobnosti in pomembno povečanje reakcijskega časa. Se najbolj lahko vplivamo na previsok srčni utrip in hiperventilacijo z iz­kušenostjo in stalno trenažo.

Kakorkoli so že ti fiziološki podatki o pilotu pomembni, o psihičnem stanju pilota dajo le zelo nepopolno in približno sliko. Vemo pa, da je tisto, čemur pra­vimo človeški faktor, v pretežni meri odvisno od psihičnega stanja pilota in v zanemarljivi meri od fizičnega. Pri tem ne mislimo toliko na nesreče v jadralnem letenju, ki so razmeroma redke, kot na uspehe, ki jih piloti dosegajo na preletih in tekmovanjih. So odlični piloti, ki se pod psihičnim pritiskom na tekmovanju in ob taktiziranju nasprotnika psihično zdrobijo in niso sposobni doseči nobene­ga boljšega rezultata več. Hans Werner Grosse, ki je lastnik večine svetovnih rekordov, se zaradi vse te psihološke vojne, ki spremlja tekmovanje, tekmo­vanj sploh ne mara udeleževati. Zato morda ni naključje, da so ravno Svedi in Angleži tako uspešni na tekmovanjih, posebno če upoštevamo skromnost baze, iz katere izhajajo. Ta živčna vojna ob tekmovanju, ki je enega svojih vrhuncev doživela ravno zadnji dan preteklega svetovnega prvenstva z dvobojem med Holighausom in Leejem, je spodbudila športnega psihologa Jiirgena Maxeinerja k analizi, ki je doživela izreden odmev med vrhunskimi jadralnimi piloti .

Literatura, ki se ukvarja s psihični mi aspekti jadralnega letenja, je redka, čeprav so jadraici med vrsticami o tem veliko razpravljali in si izmišljali na tekmovanjih 'vse vrste trikov, da bi spra­vili konkurenco iz ravnotežja. Ker manj­ka empiričnih podatkov, gre torej bolj za

IC2fL4 6

Opozorilo iz vesolja

Sovjetski znanstve­niki trdijo, da je mo­goče s pomočjo sate­litov napovedati pot­rese. V Leningradu so strokovnjaki ugotovi­li, da se nekaj ur pred potresom pojavijo elek­tro magnetna polja, ki jih je moč zaznati v vesolju .

teoretično obdelavo in hipoteze. V sre­dišču pozornosti se pri teh analizah naha­ja rizičnost odločitev (spustim to dvi~ ganje, naslednje bo boljše) in stres (ali bo res boljše). Jadralno letenje povzroča psihično obremenitev zato, ker gre za neprekinjeno pozornost pri zajemanju, obdelavi in koriščenju informacij in reak­cij nanje. Vsaka napačna odločitev je za uspeh leta lahko usodna. To je praktično edini šport, kjer, ko si enkrat na tleh, ne moreš več nadaljevati. Zato so svoj čas že predlagali, da se na tekmovanjih najsla­bši in najboljši tekmovalni dan pilotu ne bi upoštevala, s čimer bi tekmovalni stres bistveno zmanjšali, pa tudi faktor sreče bi bil manj pomemben. Priobremenitvijad­ralca torej ne gre ne za mišično delo ali strah, saj je ta šport relativno nenevaren, razen če ne pride nenadoma do nepre­dvidenih in težko obvladljivih situacij. Obremenitev torej povzroča v pretežni meri stalno spreminjanje informačij glede na vreme, teren in konkurenco v

JADRALSTVO

. optimalno taktiko. Z eno besedo: psihi-o čna obremenitev pri jadralnem letenju obstoji v glavnem v riziku odločitve. Ta namreč implicira riziko napačne odl­očitve: napačna odločitev vodi do po­raza. Ta faktor, tekmovalni stres, povzr­oča bistveno večjo psihično obremenitev kot sprejemanje in obdelava informacij. V večji ali manjši meri se ta stres pojavlja v vseh tekmovalnih športih, običajno že nekaj dni pred tekmovanjem in traja še nekaj dni po tekmovanju. Povzroča nespečnost, zvišanje frekvence srca in dihanja, prebavne težave itd. Čim pomembnejša je tekma, bolj izrazite so težave. Izkušeni tekmovalci manj trpijo zaradi tekmovalnega stresa. Vendar je določena mera tekmovalne napetosti za doseganje dobrih rezultatov potrebna.

Emocionalna stabilnost je za tekmovalca zelo pomembna, posebno še sposobnost samokontrole, ki psihoanalitsko vzeto pomeni samozavest.

JADRALSTVO

Umrl je orgamzator berlinskega zračnega mostu

WIlliAM TUNNER. ameriški general in po­veljnik ameriškega vo­jnega letalstva v Evro­pi od leta 1953 do leta 1957, je umrl v Ware Necku, star šestinse­demdeset let. Tu nner je posta l slaven med ber­linsko blokado, ko so sovjetske okupacijske oblas ti 24. januarja 1948 zap rl e vse ko pen­ske in vodne poti med Ber linom in združe­nimi okupacijski mi co­nami za hodnih zavez­nikov. Amer iški voja­šk i guverner v Nemčiji genera l Lucius Clay je ukazal Tunnerju, ki je bil tak rat vodja trans­portnih si l a tlantske divizije, naj s transpo­rtnimi leta li premaga blokado. Dva dni ka­sneje se je začela .,Ope­racija VittIes" - Tunn­er je orga ni zi ra li zna­meniti zračni most, s katerim so oskrbovali dva milijona prebiva­lcev Zahodnega Berli­na. Vsak dan so prepe­lja li najmanj 4000 ton blaga, na l eta liščih v Ga towu, Te mpel hofu in Teglu je pristajal o letalo za letalom. Sistem so sta lno izpopolnje­va li in nekega apr ilske­ga dne leta 1949 so do­segli fantastičen rekord, v presledkih 62 sek und je pristalo v Berlinu 1383 leta l, ki so prepe­lj a la 13.215 ton razno­vrstnega blaga , že sre­di maja 1949 pa so So­vjet i blokado opust ili.

(Po DELU)

Kakšne učinke ima stres na motorne in kognitivne sposobnosti pilota? Empi­rično je dokazano, da je vzburjenje v obratnem sorazmerju s sposobnostjo. Nizko in visoko vzburjenje imata oba za posledico nizko sposobnost, optimum je nekje na sredi. Ta optimum zavisi od težavnosti naloge. Kolikor težja je, toliko nižje mora biti vzburjenje, če hočemo optimalen rezultat. Ker gre pri jadranju za zahtevno grobo in finomotorično de­javnost krmarjenja, moramo pri velikem vzburjenju računati s pomembnim zma­njšanjem sposobnosti, se pravi, da nam lahko dela težave že tehnika kroženja in centriranja v malo bolj komplicirani ter­miki v odločilni fazi tekmovalnega prelc­ta, ki nam sicer pri trenažnem letenju sploh ne dela težave.

Ravno tako zaradi stresa trpi obdelava informacij:

- količina sprejetih informacij se reducira

- zaradi stresa se aktivirajo teorije, za katere smo mislili, da smo jih že presegli. To pomeni, da strategije, ki bijih morali uporabiti zaradi pričakovanega večjega efekta, teže realiziramo,

- prilagodljivost novim informaci­jam seumanjša,pilot reagira okorneje

- pri zelo številnih informacijah in zelo kompleksnih odločitvah obstoji pod stresom tendenca, da vse stavimo na eno karto ("na vse ali nič"). Rešitve so agre­sivnejše in težimo k temu, da le nekatere elemente sistema odločitev centralno ocenimo in pri tem spregledamo, da elementi v sistemu svojo vrednost lahko spreminjajo.

S kognitivnega aspekta lahko ugoto­vimo sledeče:

- pilotova sposobnost za spreje­manje informacij se zmanjša

- pilot uporablja stare strategije in pozablja, da zahteva hitri razvoj jad­ralnega letenja v tehničnem in taktičnem pogledu stalno učenje novega

- pilot manj reagira na spreminjajoče se informacije

- pilot teži k enodimenzionalnim reakcijam. Upošteva npr. le vremensko situacijo, čeprav morda situacija in st­rategija nasprotnika zahteva drugačno

. taktiko. Leta ne jemlje kot sistem, v katerem lahko elementi spreminjajo svoje vrednosti.

Ce ta splošna psihološka spoznanja prenesemo na jadralno letenje, bomo razumeli, zakaj lahko tudi najboljši piloti na prvih mestih naredijo napake, ki jih zdrava pamet ne razume. Lahko trdimo, da pod stresom izbiramo rizične odločitve!!

Predstavljajmo si sedaj enostavno odl­očitveno situacijo. Dve lučki se izmeno-

ma prižigata, mi pa moramo uganiti, katera bo zasvetila naslednja. Urejeno je tako, da ena zasveti v 40% , druga v 60% slučajev. To porazdelitev testirane osebe tudi večinoma opazijo. Katera je naj­boljša odločitve na strategija? Večina lju­di se prilagodi porazdelitvi 40 : 60 in ustrezno reagira. Že navaden verjetnos­tni račun pa pokaže, da ta strategija ni optimalna, ker lahko dosežemo pri zelo velikem številu poskusov maksimalno 52% zadetkov, s 100% odločitvijo za tisto lučko, ki zagori večkrat, pa 60% zadetkov. Lahko pokažemo, da se ekst­ravertirane osebe prej odločijo za statis­tiko kot introvertirane, ker ekstraverti­rane osebe hitro sprejemajo informacije iz okolja in nato rizično in neženirano ukrepajo. To nas vodi do zaključka, da je za jadralce poudarjena introvertiranost prednost, ker introvertirane osebe plani­rajo previdno vnaprej, se izogibajo riziku in ne zaupajo temu, kar navidez leži "na dlani".

Pri tekmovalnem jadranju imamo šte­vilne situacije, pri katerih so odločitve le na videz pravilne, nikakor pa ne gotove. V velikem številu odločitvenih slučajev vodijo torej neriskantne odločitve prej do uspeha. Po domače temu rečemo, da kdor pride na dirkah vse dni okrog ali paje vsaj soliden, se bo gotovo dobro uvrstil, če bo le dovolj tekmovalnih dni. Ali pa so Moffatu za navaden prelet: get high and stay high. Seveda pa moramo upoštevati, da jadralno letenje ne moremo enostavno reducirati na verjetnostno poskušanje!

Čeprav so direktne analize tekmo­valnega stresa redke, pa kljub temu lahko trdimo, da so v večini primerov kasnejši zmagovalci manj vzburjeni pred tekmo kot njihovi konkurenti (spomnimo se samo Stenmarka)!

Gornje teorije je težko dokazati še iz enega vzroka. Trenuten padec zmog­ljivosti zaradi vzburjenja se lahko kompenzira s trenutnim zvišanjem zmog­ljivosti zaradi istega vzroka, tako da v povprečju padca zmogljivosti ne registri­ramo. To pa ima lahko izredno težke posledice pri športnih . disciplinah, pri katerih je posamezno napako težko ali celo nemogoče popraviti. To pa velja ravno pri jadralnem letenju, kar še do­datno povečuje stres in s tem zmanjšuje zmogljivosti pilota.

Kakšne možnosti imamo, da zma­njšamo tekmovalni stres? Obstojijo me­dikamenti, razna pomirjevala in podobno. Od psiholoških tehnik pa je najpomembnejši avtogeni trening, ki ga lahko uporabljamo kot reden trening, pred startom in tudi v zraku (zdržal bom

. ali letel bom na sigurno in brez rizika) , s čimer dosežemo določeno sprostitev.

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Novi jadralni piloti AK Postojna in OLe Portorož.

Tudi letos "črno leto" za prOizvajalce letal

Lani so se pod pos­lovnimi račun i proi­zvaja lcev leta l pojav il e rdeče številke, njihova skupna izguba je zna­šala dve milijard i do­la rjev. Tudi letošnja napoved ni rožnata: na roči l za proizvodnjo novih leta l je vse ma nj . Venda r proizvajalci pri­čakujejo, da bodo izgu­be v civilnem sektorju delo ma pokrili z vesolj­skimi programi in na­ročili za proizvodnjo vojaških letal. Naročila za proizvod njo letal za civilni sektor so lani re­kordno usahnila; naro­čniki so kupili le 223 letal. Leto poprej pa so naročili proizvodnjo 332 letal. Družba Boeing, največji sveto vni pro­izvajalec leta l z reak­tivnim pogonom, je lani do bila le 95 naro­čil (leta 1981 je dobila naročila za pro izvod­njo 201 leta la). Dru­žba Lockheed ni dobi­la niti enega n aročila za leta lo tipa "T hree­star" , saj je napoveda­la, da ga bo leta 1984 neha la proizvaja ti . Nji­hov evropski tekmec "Airbus lndust rie" pa j e dobi l le 17 na ročil). Vendar so vs i veliki pro izvajalci leta l osta li optimisti. Boeing, na primer načrtuj e, da bodo pro izvaja lci leta l z vsega sveta letos pro­dali 3674 letal, vrednih 119 milijard do larjev.

(Po D E LU)

Novice iz AK Postojna Tudi v tej letalski sezoni sta OLe

Portorož in AK Postojna organizirala začetniški jadralni tečaj, kije potekal na postojnskem letališču.

Skoraj mesec dni so jadralna letala skrbno sledila motornemu, prve izkušnje v letenju so pridobivali mladi iz obalnih občin, Postojne in Il . Bistrice. Novi dom mladih letalcev je postalo letališče. Vz­dušje je bilo dobro in volja po letenju vse močnejša. Prvi poleti so pokazali, kje so težave in kaj bo potrebno dopolniti , da bo učenec pripravljen za samostojni polet.

Tudi trenutek "laširanja" je prišel. Veselje bi težko opisali, iz novopečenihjadralnih pilotov Roka, Viktorja, Leona, Matjaža so žareli ponos, veselje in spoštovanje do letenja. Nedvomno je skupen tečaj obeh klubov pokazal določene prednosti.

V maju so člani Kluba letalcev z Vrh­nike, ki letijo v Postojni, "krstili" svoje prvo letalo Elanov OG 101 G. Po preds­tavitvi delovanja kluba in načrtih je goste z Vrhnike pozdravil tudi predstavnik aerokluba Postojna. Predsednik izvršne­ga sveta SO Vrhnike je "krstil" novo jadralno letalo in obenem zaželel mlade­mu klubu mnogo sreče in uspešnega delo­vanja v letalsk'em športu. Kmalu nato je Elanov OG z oznako "V 1" poletel pod zanesljivo roko predsednik Kluba le­talcev z Vrhnike Jožeta Keršiča.

Predsednik IS SO Vrhnika tov. Bole je odprl steklenico penečega vina in simbolično "krstil" novo jadralno letalo.

Planirani nalet na jadral nih letalih so postojnski letalci uresničili že v avgustu ; Načrtovani plan 450 ur so presegli, kar je uspeh . Nalet na motornih letalih se je zaradi znanih težav močno zmanjšal, čeprav imajo samo eno motorno letalo, jimje uspelo zadovoljiti potrebe motorne in jadralne sekcije. Oo konca sezone up­ajo, da bodo naleteli okrog 550 ur jad­ralnega letenja in preleti 4000 km.

(AB)

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

novoles

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljli od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje Oglase poliljajte na na­s'ov,uredhištva: Marjan Molkon, p. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Če želite dobiti modelarski material ali literaturo, pišite na naslov: CENTAR ZA VAZDUHOPLOVNO MODELARSTVO, Timočka 18, 11000 BEOGRAD, ali pa pokličite isti naslov po telefonu (011)-422-901.

Samograditelji! Prodam načrte z na­vodili in slikovnimi prilogami za gradnjo enosedežnega, ultralahkega motornega letala "Mono - Fly" ameriškega proiz­vajalca ;,Teman Aircraft". Vrhovec Mit­ja, Kavčičeva 42, Ljubljana. Tel. v službi 0611554-450.

Najvarnejše letalo Najvarnejše med vsemi velikimi letali , ki

danes prevažajo potnike, je aribus A 300, ki ima 1,25 nesreče na milijon.p0letov, pa še v teh ni človeških žrtev, piše britanski list za aeronavtiko "Flight International". Pri testi­ranu napak pri letenju, samega letala, poleta in varnosti potnikov se je izkazalo, da omenjeno letalo dosega na vseh. področjih najboljše rezultate. Takoj za njim se zvrst ij o: boeing 747, Lockheedov tristar in Douglasov DC-lO.

Izkaza lo se je še, da so velika letala vseeno varnejša od manjših , v povprečju se zgodi 1,85 nes reče na milijon poletov.

Sedmim milijonom letal vsehtipov, kolikor jih danes kroži po svetu, se zgodita dve nesreči v milijon poletih. Omenimo še boeing 747, ki se mu zgodi 1,93 nesreče na milijon poletov, v njih pa umre 280 ljudi.

NLP na sodišču

Člani ameriškega "Združenja za zaščito zunajzemeljskih bitij in NPL", so te dni na vrhovnem sodišču ame­riškemu vložili obtož­bo proti vojnemu le­talstvu zaradi zadrže­vanja enega ali več zu­najzemeljskih bitij. Nji­hov vodja LARRY BRl­ANT je med razpravo izjavil, da je v nedavno objavljenem dokumen­tu ameriške obvešče­valne službe FBI pi­salo, da je imelo ame­riško vojno letalstvo "v svojih rokah" bitja iz vesolja. Dokument je še iz leta 1950 in v njem piše, da so bitja priletela v cigarah, ki so pristaie v puščavah Nove Mehike in da so se izkrcala tri bitja. Podobna so bila lju­dem, vendar so bila visoka le okoli meter, oblečena pa v ska­fandre. Po pretresu te zadeve je sodišče odl­očilo , da je tožba neu­temeljena, ker ni nobe­nih otipljivih dokazov.

METEOROLOGlJA

GAFOR (general aviation forecast) Regionalni prognostični ključ za splošno aviacijo v Evropi

S 1. julijem 1983 so pričeli regionalni meteorološki centri širom Evrope dajati novo vrsto letalske prognoze, ki bo ko­ristila predvsem nizko leteči aviaciji.

V Jugoslaviji so centri, ki dajejo prognozo Gafor za svoje območje, Beog­rad, Zagreb, Ljubljana, Split, Dubrov­nik, Sarajevo in Skopje.

Zanimivost te nove prognoze je, da daje prognozirane elemente za določen del poti (rute) in sicer v zelo kratki in pregledni obliki. Prognoza GAFOR ve­lja 6 ur in se daje vsake 3 ure in sicer. ob 05 G MT za periodo od 06 do 12 G MT ob 08 G MT za periodo od 09 do 15 G MT ob 11 GMT za periodo od 12 do 18 GMT ob 14 GMT za periodo od 15 do 21 GMT samo v času od 1. 4. do 1. 9.

Oblika ključa je: GAFOR CCCC GPPP2 AAAA .

(zone number (s» w w w ali g g g

BBBB (zone number (s» w (k) (lw (k» (w'w') g g

TTTT G' IG' IG' P' 2 w (k) (lw (k» (w'w') g g

LLL w (k) (w'w'). Pri t~m imajo posamezne besede ali

grupe naslednji pomen: GAFOR - naziv ključa CC CC - ICAO indikator službe ki

daje prognozo G IG IGP2 - perioda veljavnosti

prognoze AAAA - besedni indikator grupe, s

katerim se označuje, da sledi prognoza prevladujočih pogojev vidnosti in baze oblakov za periodo 6 ur podano z G G IG G 2 v intervalih po 2 uri.

BBBS - besedni indikator grupe, s katerim se označuje, da sledi prognoza prevladujočih pogojev vidnosti in baze oDlakov za celo periodo 6 ur podano z G IG IG P2Z uporabljenim pokazateljem spremembe, če je le ta potreben.

(zone number(s» - oznaka področja ozr. rute na katero se nanaša prognoza pod w ik).Ta oznaka se daje na več načinov :

aga.g - področje ali del rute za katero se aaJe prognoza

aga/alg - neprekinjena serija podr­očij ati delov rut (npr.: 10/15 pomeni lO, Il, 12, 13, 14 in 15)

aga .... a a - prekinjena serija podr­očij a~ delbJrut (npr.: lO, 13, 15,23 itd.)

w w g - kategorija prognoziranih pre­vladtjočih pogojev vidnosti in baze oblakov (Ključ 691 - glej Sliko 1).

k - indeks, ki odreja podkategorijo w g' ko je w označen z Mali D

w'w' - ~rognozirano karakteristično vreme (Ključ 4678 - Slika 2)

TTTT - pokazatelj spremembe (GRA­DU, RAPID, INTER, TEMPO, TEND)

G' P' IG' 2,G' 2 - čas veljavnosti pro­gnoze v zvezI s pokazateljem spremembe

LLL - standardne ICAO okrajšave s katerimi se označujejo spremembe v prostoru,

V GAFOR se vključuje informacija, ki sledi besed nemu indikatorju AAAA ali BBBB. Če v sekciji BBBB obstajajo pog­oji za samo eno kategorijo vidnosti ozr. baze se uporablja oblika w (k). Če se pričakuje, da bo k~tegorija za­

vzemala dve mejni vrednosti, se upora­blja oblika w (k)/w ik),

Opozarjam~ da se za vsako kategorijo w jemljejo njihove spodnje in ne zgornje vr~dnosti vidnosti in baze!

V prognoze GAFOR se Vključujejo tu­di informacije o vetru na višini in (kadar je potrebno) višina zaledenitve in nevar­ni vremenski pogoji.

Kategorije Ključa 691 imajo naslednji pomen:

O (črka o) - vidnost enaka ali večja od 8 km in baza oblakov enaka ali višja od 600 m (2000 feet)

D - vidnost enaka ali večja od 3 km, toda manjša od 8 km z bazo oblakov 300 m (1000 feet) ali višjo - ali z bazo oblakov enako 300 m ali višjo, toda nižjo od 600 m (2000 feet) z vidnost jo enako ali večjo od 8 km.

M - vidnost enaka ali večja od 1,5 km toda manjša od 3 km z bazo oblakov enako ali višjo od 150 m (500 [eet), ali z bazo oblakov enako ali višjo od 150 m, toda nižjo od 300 m (1000 feet) z vidnost jo enako ali večjo od 3 km .

X - vidnost manjša od 1,5 km in/ali baza oblakov nižja od 150 m.

Kategorija vidnost/baza se nanaša na prevladujoče pogoje na podanem o bm­očju ozr. delu rute pri količini občasnosti 4/8 ali več.

METEOROLOGlJA

30011 / / / /

500 . ~

KLJUČ 691

k:3 k:l

l50 M ~ / _, ._ W : j \

/ fi / u..LL1 ,u//((///LLLLLLLLL-<~LI..t.(-t..

1.5 3 8 ' :'-VI SIBllITY

IKMI

(VIDNOST)

Ključ 4678 Dejansko in prognoz i r a no karakteristično vreme

04 FU Smoke 57 XXFZDZ Heavyffeew'l9dr izzle

05 HZ Dus{haze 58 RA R" jn 06 HZ Ousthazt 59 RA Rain

07 SA DU5ISlorm<Salldslo.m 60 RA Rain Alsing duSI or sand 6 1 HA AOlin

08 PO Dustdevils 62 RA R.,in 10 BR M,S! 63 RA Aoin 11 MIFG S;,allo .... tog 64 X.:<FlA He" ... yrll ,n 12 MIFG ShJllowfog 6' )(XRA HeavY'(lIn 17 TS Thunde,s10'm 66 FZAA Fr~ling'il in

lB SO SqU;l1I 67 XX FZRA Hea ... ylreez,ng ra in

'9 Fe F unnel c loud 68 , IASN R.ifnltnd snow 20 REDl R«entu, ;a le 69 X.:<AASN Heavy film and snu w

" REllA Rkenl 'a;n 70 SN Snuw

" RESN Recent snow 71 SN Sno ... 23 RERASN Recen! ra in aod soo .... 7z SN $now 24 REFZRA Recen! freez it\Q'ain 73 SN S~w

2' RES~t Rocenl sho .... ers 74 X)(SN H eavysl'lOw

z6 RESN$H Recenl ~OUW shawe" 75 XX5N Ha.tvysnow z7 ReGA Aecenl hai l 77 SG Snowgrains 29 RETS RacenI Ihunderstorm " PE Icapelleu 30 SA DustslOrm,SlInd5!orm 80 RASH Showers

Rislng dus! o. \.imel ., XXSH ~M" '''''W''' 3 1 SA DustslOrm, Sand$!orm 82 XXSH ellvysho ... ers

RisingduS\ or sand 83 RASN ho..wrsol rai nandsnow 32 SA Dus!storm, SandSlorm 84 XXR ,t..SN , eavy showers ol ra in lind snow

AiSl ng eluS! or s.ond 8' SNSH Snowsho..wrs 33 XXSA Heavy dustSlorm o r sandSlorm 86 XXSNSH Heavy Sr'lOw showers 34 XXSA Heavy dUSlSlorm o r sandstorm 87 GR Soflhail

3' XXSA Hellvy dus!SlOrm or sanelSlorm 88 GR Soft hail 36 OASN Lowdriltingsnow 89 GR HlIil 37 DRSN Lowdril!ingsnow 90 XXGR Hea~y hai! 38 BLSN Blowings.no ..... .. HA Rain 39 BLSN Btowingsnow 92 XXRA H.,.vyrain 40 BCFG Fog pilIenes 93 GR Ha!1 41 BCFG Fog pauhes 94 XXCR Heavyhllll 42 FG Fog g, TS Tl'lunderstOl"m 43 F G F" 96 TSGR ThunderstOfm w,11'I hail

" rG F"iI 97 XXTS Heavy thul'ldetuorm .. FG Fog 98 TSSA ThunQerSlorm with dl,lsts torm or s.andstorm 4. FG ,og 99 )()( TSG R Heavy lhundl!r$lo'm with h. il 47 FG Fog 48 FZFG Froe~ing fog 49 FZFG Fr8ezingfog 50 DZ Drizzle 51 OZ O.iule ol DZ Drinle

'3 DZ Oriu le 54 )(XDZ Heavydrillie

5' )(XOl He.vyClrinle ,. FZDZ FreezingClrinle

mL,. 11

Sli ka 1 Na diagramu imamo na abscis ni osi

vidnost pri tleh, na ordinatni osi pa bazo oblakov. Zapomniti si moramo, da črke (wg) pomenijo kombinacijo vidnosti in baze. Že bežen pogled na diagram nam pove, da posamične črke pomeniji : O -odprto D - težavno M - kritično X­zaprto. Podoznake k pri posamičnih črkah pomenijo še natančnejšo ponazo­ritev situacije. Npr. : w (k)= D2 pomeni, da bo vidnost od 3 do 8 km in baza oblakov višja od 600 m.

PRIMERI: 1. 14. ob 0500 GMT Beograd od 0600

do 1200GMT Na delih rute (segmentih): 12, l3, 14 Čas Vidnost Oblačnost 06-08 300-600m 8ST 100m 08 - 10 2 km 8 ~ 200 m 10 - 12 6 km 6 se 1000 m Na delih rute (segmentih) 51 in 52 06 - 08 6 km 5 se 1000 m 08 -10 10 km 4 se 1000 m 10-12 ISkrn 4Se1200m Na delu rute (segmentu) 55 06-08 1000m 08-10 1600m 10-12 2 km

GA FOR depeša bi se glasila: fbyg 220500

8 ST 100m 6ST 180m 8ST 120m

lybe 0612 aaaa 12xmd l3xmd 14xmd 51doo 52doo 55xmx ozr. lybe 0612 aaaa 12/14xmd 51 52doo 55xmx

2.21. ob 1100 GMT Zagreb od 1200 do 1800GMT

Na področjih 35, 36, 37 imamo 8 NS 400 m, zmeren in neprestan dež vidnost 3 km, občasno nevihtno z dežjem, ooe na 1500 m, pričakujemo postopno izb­oljšanje od 16 do 18 GMT na 7 se 700 m in vidnost 10 km.

GA FOR depeša bi se glasila: fbyg 211100 lyza 1218 bbbb 35/37 m4 63ra tempo95ts gradu 1618 o fz Ivl 1500 m

3. 26. ob 08 GMT Ljubljana za področje Slovenije od 09 do 15 GMT. Popoldne pričakujemo v osrednji in severozahodni Sloveniji od 12 do 15 GMT še nevihte z dežjem in vidnost jo 4 km in bazo oblakov 800 m. V južnem delu in na Primorskem pa ne pričakujemo pojavov.

GAFOR de peša bi se glasila: fbyg 260800 )ylj 0915 bbbb 32 37 38 440 303133 34560 tempo 1215 lokal d2 95 ts

RfL412

30 let Lufthanse

Lufthansa slavi letos 30 let, odkar je kot zahodnonemška letal­ska družba z imenom LUFTAG januarja 1953 začela z 8 letali. Danes lahko v njeni floti naštejemo 102 letali.

(ADRIA)

Kot strela z jasnega neba

V ameriškem mestu Salt Springs se je kme­tu Johnyju Teatu zgo­dilo nekaj prav nena­vadnega. Skoraj bi bil postal žrtev nehotene­ga napada ameriškega letalstva. Ko se je s sv­ojim kamionom peljal po cesti, je pred prese­nečenega Teata padla bomba, razrila cesto in se odkotalila v bližnji jarek. Na srečo se ni razletela. Prestrašeni Teatje ob njej pričako­val predstavnike ame­riškega pomorskega le­talstva. Ti niso bili prav nič pretreseni, stvarno so ugotovili, da je bomba v resnici njihova. Kasneje so uradno pojasnili, da je letalo tipa A-7 ame­riškega pomorskega le­talstva zares izgubilo eno bombo.

(PO DELU)

Oznake segmentov poti ozr. rut si lahko ogledate na sliki 3. (Št. 34 npr. pomeni oznako segmenta ali sektorja od letališča Ljubljana do Metlike), zaradi boljše preglednosti pa jih podajam še v tabeli. Najprej za Jugoslavijo potem paše za Italijo in Avstrijo. Zraven prilagam primer že izdanih GAFOR depeš.

METEOROLOGlJA

Prepričan sem, da se bodo letalci hitro navadili na novo obliko prognoze, sajjim bo v veliko pomoč. Če bo še kaj nejasnos­ti, naj se oglasijo v našem Meteo Centru na letališču Brnik, radi bomo pojasnili stvar.

MIRAN FERLAN

SliD' YllXEIAVIA R:X1IE Sfnalrs atART - KARTA SEGl1ENATA RUTA -

".

YUGOSLAVIA GAFOR - BASIN INDlCATORS ROUTE SEGMENTS

10 Dobra ves - Zagreb Il Zagreb - Slavonski brod 12 Slavonski brod - Beograd 13 Beograd - Topola 14 Topola - Kuršumlija 15 Kuršumlija - Skopje 16 Skopje - Valandovo 17 Maribor - Zagreb 18 Zagreb - Kostajnica 19 Kostajnica -Drvar 20 Drvar - Split 21 Kostajnica - Jajce 22 Jajce - Sarajevo 23 Sarajevo - Gacko 24 Gacko - Dubrovnik 25 Gacko - Titograd 26 Sarajevo - Sjenica 27 Sjenica - Priština 28 Priština - Skopje 29 Skopje - Ohrid 30 Dravograd - Ljubljana 31 Ljubljana - Ilirska Bistrica

".

32 litrska Bistrica - Portorož 33 Rateče - Ljubljana 34 Ljubljana - Metlika 35 Ludbreg - Zagreb 36 Zagreb - Metlika 37 Metlika - Ilirska Bistrica 38 Ilir. Bistrica - Pula 39 Pula - Zadar 40 Zadar - Split 41 Split - Ploče 42 Ploče - Dubrovnik 43 Dubrovnik - Tivat 44 Ilir. Bistrica - Rijeka 45 Rijeka - M. Lošinj 46 Zadar - Vrli ka 47 Split - Livno 48 Livno - Sarajevo 49 Sarajevo - Valjevo 50 Valjevo - Topola 51 Topola -- Kruševac 52 Kruševac - Dimitrovgrad 53 Valjevo - S. Mitrovica 54 S. Mitrovica - Subotica 55 Beograd - Vršac 56 Borovlje - Ljubljana 57 Metlika - Kostajnica

METEOROLOGlJA

AUSTRIA.

Specit'icatlon o f rau te s egmenta

l dC'u tiCication group of the spccific routes

10 • • , lIohcncms 11 • • • Landeck ,). o • • Innsbruck 13 ••• 'Kufstein ti • . . . Sa l zburg 15 •• . Linz 16 ... St. Polten 17 o • • Linz 18 .•. Li nz '0 •• . Jenbach 21 . • • Zell a m See 2'- ••• Radst odt 23 ' " Lif!ZC n 24 •• , Uruc.k 25 • • . Wr . Ncustadt 30 •• , H;tut('rndorf 40 ... Hiucrsi ll 4 1 ... I.icnz 42 •.. Spi tt ol 'IJ •. . Klap.cn (urt 41 •••. WoUsucrg 4S ••• (:ta7.

1.6 •• . Pinki1l"cld 49 o • • I.,.,nd cc: k 50 '" l nll ",hurck S5 •• • Kuf s tr:i.11 SI) ••• S<llldJqT.~

60 o •• S.lh hur r, 61 ••• H .. rt sl:.1.!t (,2 o o . Vil1;t c h 65 ... Sa 1 y.liurti i'1) .0. I,ill7.

7 1 .• • Ki n :hclnrr 7 ~i .. o Hurl:11/N. ij I •• • S t . rii l \"(:11 8l ... N.1ri 1\y'1" II 8 'j ..• Brod tli, . • • Gr ",',

- t.3I\d cc:k - Inll s bru ck - KlI[ s tein - S;) 1 y.hurg - J.in7. oo St. Pul ten - WjC>1l

- . l'n~ ~<lu

- Frei ~l:1 dl - Ze lJ ;un ~C'l'

- RiHl s t" atl t - Lieze n - IIruck - \.,'1', t1 e u s l:1dt _. I·!i c n - Bruck - 1.i(,1\1.:

- Spit 1. ~lt

- Klnf',C'llful·t - Wil l rs beq~ - Gr:J7.

- l'in \-,,'(c> ld - I·.'r, Nr.ur.'· nd t - St. H(lri.t7. - B0 7.(~ n

- Z~ 11 :JIn Sec .. Z~ ll alii St;'c - n.,rl~; t~clt

- :;pi.ll<t l - Ud;\H' - ,\ i f.;f ~ n

- I( i r<:h<l' lI' f - I, j (~:: ('n

- KI ~1);C' nfur :·. •. ~l:I\· ·j ; I~(' 11 - Bl'uck - (:rw7.

- l.nih!lC'.11

Rcft'rcllcc hci r,ht

6000 Cl m:; \

Z7no r l ~ I S I 2000 (t tu! ; '

2000 [t 111:. \ :won Cl tI)f. 1

1/,00 fI Iw;l

1000 Ct tI!~, I 1500 (t II I~; I 301)0 ft. I\I~ ; I SOOO l ' lil!; 1 3200 ft. !Il:')

2900 fl 111,; 1 2f100 f t n' ~ 1 DOO ( 1' [.1.<; 1

90n ,- , 1!l!; j

3600 fI msl fi20\) rl ln:; 1 2S()0 ft ::1:; 1 2200 II. r.1:' \

2 soo J l I ;I~; 1 3900 (l 11'~ I 10110 f l ms1 ]300 [ 1 In~; I 5600 rl 111 1 I 1,(I(Jn fl II: ." )

:nU() (l [M.l 2:,011 Il 1.,::1 )200 f I m ~; 1 5U{)O ( l :'1 ',1

J()OO fl 111 :, I ))00 fi /10 :; 1 1.';Un f t rw l )20(1 f l ~J: ;l

3100 rt lUd )5 01'1 fi lu ;: i

42110 LI. 11'.1 17'')(1 i l w: j '

! ) 8(1

ITALY: SPECIFICA TION SEGMENTS

OF

II Torino - Milano/Linate

ROVTE

12 Milano/Linate - Verona Villafran­ca 13 Verona V. - Venezia Tessera 14 Venezia T. - Ronchi dei Legionari

22 Milano/L. - Parma 23 Parma - Bologna 24 Bologna - Rimini 31 Monte Bisbino - Milano/Linate 32 Milano/L. - Voghera 33 Voghera - Genova Sestri 42 Bolzano - Garda 43 Garda - Milanoilinate

51 Voghera - Albenga 52 Albenga - Ventimiglia

61 Voghera - Passo della Cisa 62 Passo della Cisa - Pisa

Primer GAFOR prognoz za J UGOSLAVIJO nnnn zeze lowm de LYbe fbyg31 lYbe 140500 rtd lYbe 0615 aaaa 12/14 mo 55 doo-lyza 0612 10/11doo 17 19doo 21doo 35/36doo­

lydu 0612 24/25000 42 43000-LYlj 0612 aaaa 30 31mdo 32000 33 34 37mdo 38 44000 56mdo-

lYsp 0612 20 o tempo d2 60ra/95ts 39 o 40/41 o tempo d2 60ra/95ts 45 o 46/47 o tempo d2 60ra/95ts fz lv L 340Om-LYSk 0612 15 162728290= Lysa 0612 22 o loe d2 23 o loe tempo d2 61ra 26 o tempo d2

61ra 48 o tempo d2 61ra 49 o Loe d2 tops of high mon inc-

Primer GAFOR prognoz NNNN

za AVSTRIJO

zeze 999 59830 FBOS41 Lm/~~ 141200 LOWW 1319 AAAA 15 16 000 23 24 nO D 25 45 000 46DOD 70 71 81 82 MDD 83000= LOWS 1319 AAAA 13 14DOD 17 1800D 21 22 56 60nOO 65DOO­LOWI 1319 l0nDD 11 12000 20 49 50 55DOD= LOWK 131 9 AAAA 30DO 40MMM 41 42 DO O 43 44 DOD 61MDD 750DO 84DOD 62000=

Tehnični pregled

Konec marca sem odslužil vojaščino in se ob začetku letalske sezone vrnil domov v Novo mesto. Seveda sem takoj spet začel zapravljati čas na letališču, kot pra­vijo doma. Ob vikendih sem jadral, prvo­majske praznike so "pokvarili" valovi nad Rogom. Ko sem se vrnil z jadralnih dirk v Lescah, je Irena že jadikovala, daje bilo boljše, ko sem bil še vojak. Takrat sem vsaj ob sobotah pritekel iz Zagreba.

Zato sem kar malo s strahom začel razlagati da greva junija s Kosom za nekaj dni na morje. Dobil sem dopust doma in v službi. 23. junija smo se zbrali s

kovčki, torbami , kartami in urami pred hangarjem v Prečni. Vreme je bilo klavrno, vendar se je naglo popravljalo, tako da smo se še pred dvanajsto zbasali v letali: Iztok Pekolj in Jože Ovniček v našo "Novoles" Cessno 172, upravnik Kos in jaz v warriorja. Pod in med baza mi smo se zapodili proti Postojni, kjer je bil start letošnjega Jugoslovanskega aerorelija za pokal maršala Josipa Broza-Tita.

Tu se je zbralo 30 ·posadk iz vse Jugo­slavije, ki so se na tekmovanje plasirale na republiških tekmovanjih. Najbolj pogosto letalo je bila "Utva-75", nekaj pa je bilo cessen in Piperjev ter seveda Otojev ruben. V naglici smo urejali do­kumentacijo, delali tehničJle preglede le­tal, točilo gorivo in lepili tekmovalne številke. Sledil je ·kratek brifing, na katerem smo zvedeli podrobnosti o prvi maršruti in žrebali vrstni let poletavanja. Maršruta je potekala od Postojne preko Razdrtega, mimo Kozine, Črnega Kala in Šmarja do portoroškega letališča. Med letom smo morali poiskati tri kraje, kate­rih fotografije smo dobili, najti in izmeriti razdaljo med platni v Razdrtem ter izvrši­ti točen časovni prihod nad sečoveljski kontrolni stolp. Za konec so merili tudi točen pristanek. Let je trajal slabe pol ure . .Naloge niso bile posebno težke, največ težav je tekmovalcem povzročal maest­ral , ki se je pojavil na zadnjih kilometrih

MOTORNO LETENJE

Menjava letal Pan Am in F lying

Tige rs sta se dogovo­rili za menjavo letal tipa B- 747. Pan Am bo dala Tigersu štiri 747-IOOFs v zameno za tri 747- 200B (po­tniška letala). S sa mo enim letalom za pre­voz tovo ra, ki j i je ostalo, bo Pan Am svoj cargo promet pre­loži la na potn iška le­ta la.

Prihod

prec! ciljem in je zaviral letala tako, da smo mnogi zamujali pri časovni točnosti.

V Portoržu smo imeli uradno otvoritev tekmovanja. Po otvoritvi smo dobili tudi večerjo , ki smo je bili že pošteno potrebni. Zvečer smo se sprehodili po mestu, si ogledali novo odprto tržnico in se vrnili v hotel pripravljat naslednjo maršruto.

Ta nas je vodila ob obali prek Umaga do Vrsarja, potem pa preko Istre, čez Učko na Grobnik , kjer smo dobili kosilo.

Popoldan smo let nadaljevali proti Zad­ru. Ves čas smo leteli ob obali, čez otok Pag. Po pristanku v Zadru so nas prepe­ljali na vojaško letališče. Spali smo v prostorih SROA in marsikateri udeleženec JAR je spet našel svojo posteljo iz časov, ko je nosil modro uniformo. Razkazali so nam objekte le­talske akademije, zvečer pa smo imeli srečanje v zadarskem vojaškem domu.

Tretji dan tekmovanja smo leteli iz Zadra do Šibenika, potem pa smo zavili na celino, preleteli Titov Drvar ter pristali v Glamoču. V tem malem zgOdOVinskem mestu so nas prelepo sprejeli. Popoidanje bilo tekmovanje v natančnem pristajanju - 300 m brez plina. Ogledat si gaje prišlo

mtL~ 15

vse, kar leze in gre na Livanjskem polju. Kraj ima blizu 6000 prebivalcev, na leta­lišču sejihje zbralo prav toliko. Zvečer se je razvil pravi praznik z muziko, kultur­nim programom in plesom. Žal se ga nismo mogli udeležiti, čeprav je nekatere zelo mikalo. Morali smo v bližnje Livno, da se pripravimo na zadnji dan tekmovanja.

Tekmovalna mrzlica je dosegla vr­hunec, zadnji dan je odločaloplasmaju . Po dveh dobrih pristankih vGlamoču sva bila s Kosom med prvimi šestimi.

Živčnosti ni manjkalo, ko je dodal plin in sva krenila proti Tivatu, končnemu cilju tekmovanja. Solidno sva opravila na­logo, popoldne smo se namakali v morju, potem ko smo prepotovali vso jugoslo­vansko obalo.

Tekmovanje se je končalo z razglasi­tvijo rezultatov. Zmagovalca sta bila Oto Verbančič in Darko Madžarac iz Maribo­ra, ki sta zmagala tudi vdiscipliniizvidni­ških nalog.

Tudi midva s Kosom sva se dobro odrezala, saj sva bila peta v generalnem plasmaju, tretja v natančnem pristajanju in peta v izvidniških nalogah.

30 let DAN-AIRA

Britanski domači in čarte rs k i leta lski prev­oznik DAN-Al R šte­je letos 30 let od us­ta novitve. V jubilejnem letu uvajajo v svojo flo to novo leta lo tipa BAC 146

(ADR IA)

Doba aluminija šele prihaja

Na Atartu

Ameri šk i razisk ova­lec L. Langen b~ek tr­di , da bo pos ta l a lu mi­nij kovina prih odn os­ti . To uteme ljuje s tem. da je liti na a lumi nija in litija lažj a za 10 d o 20 ods to tko v od sedanji h klas ičn ih a lum inijev ih litin. Aluminij , spoje n z litijem, bi prinese l k­talski industriji velik e prihra nke pri gor ivu, - lažja leta la bi seve­da porabila ma nj gori­va . Zvečer je tekmovalna napetost popus­

tila, pogovori so tekli pozno v noč. Vsi smo bili polni lepih vtisov.

včasih vseeno zagledal v kak samoten zalivček in kristalne barve morja. Trasaje bila res čudovito izbrana. Verjetno nihče od udeležencev ne bo pozabil lepih mar­šrut, gostoljubnih ljudi na G l amočkem polju in tudi solidne organizacije tekmo-

Vreme je bilo ves čas sončno , polet ob obali v takem vremenu in na višini 300 m je nekaj res čudovitega . Kljub delu, ki sem ga imel med tekmovalnimi leti, sem se vanja. MA TEJ JEVŠČEK

REZULTATI-------------------------------------------------------------

MESTO POSADKA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Il 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Verbančič Oto - MQdžarac Darko Ban Mijo - Radič Zlaten Delič Nijaz - Nedič Stanko Cavar Ivo - Božič Draško Kos Slavko - Jeušček Matej Božič Dobrica - Dimič Zoran Hojnik Danilo - Pišek Vinko Trifunovič Svetomir - Crnko Predrag Pukanič Slobodan - Berišič Milan Bauer Leon - Semrov Dušan Kaurinante - Marjanovič Darko Bivie Borivoj - Pere Andrej Zečevič Vuko - Mihajlovič Vukaliea Spasič Dragoljub - Pavlovič Nikola Krept1 Karel - Verbančič Tomi Pekolj Iztok - Ovniček Jože Kupljenik Viktor - Merdžanič Idriz Bumbar Mate - Nižol Dragan Katalinič Juriea - Ratkovič Nenad Mitrovič Baša - Atanasijevič Miomir Sofranae Branislav - Ivančevič Dragan Bušič Zvonko - Studen Dušan Kujundžič Geza - Stojkovič Miodrag Tomin Veselin - Branko Copič Janovski Boris - Petkovski Nikola Petkovski Vojčo - Spasovski Caslav Drešaj Idriz - Mahmuti Valdet Mruljevič Miodrag - Vukovič Božidar Krsteski Blagoje - Dimeski Slobodan Florjane Andrej - Lilija Bogdan

AEROKLUB

MARIBOR OSIJEK BOROVO B. LUKA N. MESTO VS BEOGRAD PTUJ ZAGREB vzS CELJE B. LUKA ZADAR IVANGRAD SMEDEREVO PTUJ N. MESTO B. LUKA B. Ll!KA SUBOTICA L~SKOVAC TITOGRAD SARAJEVO SUBOTICA KIKINDA STIP KUMANOVO PRISTINA NIKSIC PRILIP CELJE

IZVIDNISKE NALOGE 1113/1.

1053/3.-4. 1073/2.

994 1042/5.

1015 1053/3.-4.

990 1022 929 973 949 884 884 898 913 873 904 735 893 789 703 723 814 649 674 659 614 606 130

TOCNOST CAS OVNA PRISTAl. TOCNOST SKUPAJ :

550/5. 806/3. 2.475 610/1.-2. 785 2.448

530 820/2. 2.413 610/1 ~2 751 2355 600/3. 670 2.312

520 794/5. 2.298 410 778 2.224 510 754 2222 340 831/1. 2.190 480 777 2.185

570/4. 638 2.181 474 789 2.170 470 803/4 2.154 510 752 2~47 520 669 2.086 340 742 1.995 400 674 1.947 370 647 1.921 400 550 1.817 370 532 1.795 310 615 1.709 410 566 1.664 300 636 1.656 400 677 1.641 470 475 1.594 450 448 1.572 400 518 1.541 510 335 1.425 280 533 1.419 100 89 DISKV.

Strmoglavil potniški helikopter

(Tanjug) - Helikop­ter British Airwaysa s 23 potniki in tremi čla­ni posadke je strmo­glavil v morje pri oto-o ku Scilly na skrajnem jugozahodu britanske­ga otoka. Reševalne skupine so šest preži­velih spravile na kop­no.

Boflč Roman, prvi z desne je kot 5. član ekipe ALe na SOd Ost Paracupu tekmoval v sku­pinskih skokih na cIII v I. Internacio­nalni ekipi v kateri so bili poleg njega le Francoz, eeho­slovak ln Kitaj eci

Darko Svetina, Branko Mirt, Bog­dan Jug ln Oulan Intihar so v močni mednarodni kon­kurenci Sud Ost

~:::~f::~~~~~~ LeŠČani odlični v Gradcu ... slavijo.

Od 16. do 21. avgusta 1983 je bilo v Gradcu v Avstriji mednarodno padalsko tekmovanje v klasičnih disciplinah 7. SUd Ost Paracup. Tekmovanje je bilo na med­narodnem letališču Thalerhof - Graz v odlični organizaciji graškega padalskega kluba.

Po številu udeležencev in kvaliteti to tekmovanje lahko jemljemo za neuradno evropsko prvenstvo, saj je na njem tekmovalo skupaj 156 tekmovalcev v 39 moških, ženskih ali mešanih ekipah. Avstrijo, Anglijo, Belgijo, ČSSR, Italijo, Franciio, Kitajsko, Madžarsko, DR Ne­mčijo, Svico in Združene ar~bs~e ep1irate so poleg klubskih ekip zastopale tudi njihove državne reprezentance, medtem ko so ZR Nemčijo, Nizozemsko in Jugo­slavijo zastopale le klubske ekipe.

Iz Jugoslavije se je tekmovanja udeleži­la le ekipa Alpskega letalskega centra Lesce, kije bila posebej uspešna vdiscipli­ni skupinskih skokov na cilj. Ekipa ALe je v konkurenci 32 ekip zasedla odlično 3. mesto z rezultatom 0,78 metra. Tretji je bil tudi Darko Svetina z rezultatom 0,07

PADALSTVO

Skoki na cilj z višine 1000 metrov - posamezno:

1. Schabus Gunter 2. Bessette Francis 3. Svetina Darko 23. Mirt Branko 32. Jug Bogdan 34. Intihar Dušan 45. Božič Roman

armijska ekipa Avstrije Francija ALe Lesce Ale Lesce Alc Lesce ALe Lesce ALe Lesce

0,04 0,07 0,Q7 0,20 0,25 0,26

0,36,

Skupinski

1. mesto

skoki na cilj z višine 1000 metrov (8 skokov):

Z. mesto 3. mesto V5. mesto

a··'·:· . .

... r--~ ---... ... " i..-.---t_

reprezentanca ČSSR 0,52 armijska ekipa ZR Nemčije 0,76 ekipa ALe Lesce 0,78 armijska ekipa Avstrije 1,01 reprezentanca Avstrije 1,01

Figurativni skoki z višine 2000 metrov:

I.Albrecht Siegfried 2. Seyda Reinhard 3. Jordan Donatien 20. Jug Bogdan 22. Intihar Dušan 29. Mirt Branko 52. Božič Roman 60. Svetina Darko

ZR Nemčija. ?O,56 DR Nemčija 21,13 Francija 23,36 ALe Lesce 20,69 ALe Lesce 26,79 ALe Lesce 27,53 ALe Lesce 32,92 ALe Lesce 34,02

Vsak tekmovalec je v tej disciplini opravil tri skoke.

Proglasitev prvoplasiranih v skokih na cilj na Sud Ost Para­capu. Na 3. stopnici odra za zmagovalce je Darko Svetina.

metra. Enak rezultat je tudi imel po osmih skokih Francoz Bessette Francis, ki je v dodatnih skokih za razdelitev 2. in 3. mesta ime. "mirnejšo nogo".

Darko Svetina pred odločilnim skokom za 2. oziroma 3. mesto na Sud Ost Paracupu.

Generalni plasma - posamezno:

1. Albrecht Siegfried ZR Nemčija 2. Hong ehen Kitajska 3. Pavlata Josef ČSSR 12. Jug Bogdan ALe Lesce 14. Mirt Branko ALe Lesce 19. Intihar Dušan ALe Lesce 40. Svetina Darko ALe Lesce 46. Božič Roman ALe Lesce

(glej tudi nasI. stran! )

Leteči teleskop Pred kratkim so uspešno izstrelili ameri­

ško-brita nsko-nizozemski .. leteči teleskop ", ki bo prestrezal infra rdeče in toplotno sevanje v vesolju. Kroži l bo v višini 900·kilometrov nad Zemljo. Naloga tega teleskopa bo .. opazovati " tiste dele vesolja, ki jih človeško oko še ni moglu videti, iskati neznane zvezde ter preiskovati Rimsko cesto in vsa druga tele­sa, ki .lih zaradi oblakov prahu in plinov ne moremo videti z Zemlje. Teleskop je pritrjen na sate litu, dolgem 4 metre. Izstrelili so ga v nekem voja~kem oporišču v Kaliforniji , projekt pa so na kratko poimenovali IRAS (Infrared AstronomicalSatellite). Gre za prvi teleskop, ki' bo .. opazoval " vesolje zunaj zemelj s keg~ ozračja .

Zmagovalna ekipa ALe II na celovikem tekmovanju: Roman Pogačar, Duian Frank ln Branko Hrast s trenerjem Dragom Bunčičem •

20 let Britanie

BRITANIA AIR­WA YSseje pred 20leti kot EURA VIA z edi­nim letalom tipa cons­telation vključila v red­ni potniški letalski promet. Danes je po številu ur letenja in prepeljanih potnikov na drugem mestu med britanskimi letalskimi prevozniki. Njeno floto predstavlja 33 letal B 737.

(ADRIA)

... in Celovcu Na cel6vškem mednarodnem letališču

pa je bilo v dneh od 2. do 4. septembra 6. mednarodno tekmovanje v skokih na cilj. Tega tekmovanja se je udeležilo sku­paj 85 tekmovalcev v 28 ekipah iz A vst­rije, Madžarske, ZR Nemčije, Združenih arabskih emiratov in Jugoslavije. Iz Jugosla~jele poleg treh tričlanskih ekip Alpslj:ega letalskega centra Lesce nasto­pila tudi ekipa Aerokluba Bihac. Tekmo­vanje je močno oviralo deževno vreme, tako da je bilo od 10 predvidenih opravljenih le 7 skokov. Tudi tokrat so bili fantje iz ALe odlični. Do tretjega turn usa so bile celo vse tri ekipe razvrščene od I. do 3. mesta, žal pa sta v 4. turnusu L in 3. ekipa s skokom vsaka po 12 centimetrov oddaljenosti od cilja ta plasma pokvarili, medtem ko je 2. ekipa ALe do konca tekmovanja zadržala I. mesto in zmagala. Tako so padalci ALe Lesce na tem tekmovanju letos že tretjič slavili zmago, lani tudi v posamezni razvrstitvi.

REZULTATI: Skupinski skoki na cilj z višine 1000 metrov:

1. mesto ALe II 0,33 2. mesto HSV Wiener Neustadt 0,37 3. mesto Dubai - ZAE 0,45 4. mesto ALe Lesce III 0,60 5. mesto ALe Lesce I 0,64 16. mesto Aeroklub Bihač 4,55

Skoki na cilj z višine 1000 metrov posamezno:

1. Ahmed Murad DUBAI - ZAE 0,04 2. Schabus Gunter HSV W Neustadt 0,04 3. Mengyan Pal Madžarska 0,07 4/5. Franck Dušan ALe Lesce II 0,08

Hrast Branko ALe Lesce II 0,08 9. Mirt Branko ALe Lesce I 0,13 II. Svetina Darko ALe Lesce I 0,15 13 .. Pogačar R ALe Lesce II 0.17 15. Šafarič Janez ALe Lesce III 0,18 16. Božič Roman ALe Lesce III 0,19 22. Jug Bogdan ALe Lesce III 0,23 30. Intihar Dušan ALe Lesce 1 0,36 32. Smaic Suhdija Aeroklub Bihač 0,38 50. Tomic Franjo Aeroklub Bihač 0,91 64. Redžedagic E Aeroklub Bihač 3,26

PADALSTVO

Branko Hrast, kapetan zmago­valne ekipe ALe II prevzema prehod­ni pokal.

1. ekipa ALe, ki jo sestavljajo Dulan Intihar, Branko Mirt in Darko Sve­tina je na celov­škem tekmovanju zasedla 5. mesto.

III. ekipa ALe, ki jo tvorijo Roman Botič, Janez Safa­rič in Bogdan Jug je na celovikem tekmovanju zase­dla 4. mesto.

Nenavadna dražba

Londonska firma "Christie's" je pred ne­davnim organizirala dražbo, na kateri je ponudila petdeset sta­rih letal in redke na­domestne dele. Najvi­šjo ceno je doseglo britansko lovsko leta­lo iz druge svetovne vojne tipa .. spitfire"; prodali pa so ga za 260.000 funtov (32,5 milijona dinarjev), dru­go letalo istega tipa iz leta 1944 pa je doseglo ceno 110.000 funtov. Največje zanimanje pa je vladalo za letalo .. spitfire mark IX", ki je odi ično ohranjeno inki je pred dražbo še letelo, čeprav so ga upora bljali že leta 1943 v bojih proti nemški Luftwaffe. Južnoafri­ški pilot je med vojno z njim sestrelil štiri nemška letala, po letu 1945 so ga uporabljali v vojnih filmih. Lov­sko leta lo je kupila ne­ka britanska grupaci­ja, katere imena niso sporočili. Izkupiček te nena vadne dražbe je bil precejšen , prinesla je 732.000 funtov (91 ,5 milijona dinarjev).

Spet NLP Nad območjem Ar­

gentine v Newqenu se je pojavil neki neiden­tificiran l eteči pred­met. Izžareval je vij­oličasto svetlobo. Opa­zilo ga je več ljudi . Naj­dlje je lebdel nad st­rateškimi objekti na tem območju, med ka­terimi je tudi tovarna za . proizvodnjo težke vode, ki je potrebna za pridobivanje jedrske energije.

Letos smo na Ptuju priredili že 10. ptuj­ska i padalski pokal "Podlehnik' 83" Tekmovalci so se pomerili v štirih skokih - dveh dnevnih skokih na cilj, nočnem skoku in skoku na vodo s plavanjem.

GENERALNA UVRSTITEV

Ol. ŽMAVC Bojan 02. VIDOVIČ Janez 03. POJBIČ Jože 04. EBNER Dragutin 05. LENAC Marin 06. VIDOVIČ Jaka 07. ČUŠ Stanko 08. CONJAR Zdenko 09. PAJNIČ Goran 10. ŽIVKOVIČ Svetislav Il. BRKAN Željko 12. PETERNEL Zoran 13. MILETA Marin 14. ŽUŽA Sanja 15. ŠTUMBERGER Milan 16. PREŠEREN Istok 17. ŽUŽA Goran 18. ŠKRLEC Marjan 19. PERBIL Slavko 20. VRŠIČ Sonja

Ptuj Ptuj Murska Sobota Osijek Rijeka Murska Sobota Ptuj Osijek Zagreb Osijek Zagreb Ptuj Rijeka Rijeka Ptuj Maribor Rijeka Maribor Maribor Ptuj

10 točk 10 točk 20 točk 61 točk 89 točk

149 točk 173 točk 202 točk 205 točk 208 točk 272 točk 389 točk 405 točk 449 točk 521 točk 544 točk 596 točk 596 točk 625 točk 761 točk

V soboto, 30. julija, so po trenažnem dnevnem skoku skočili še nočno. V nedeljo dopoldne so opravili oba skoka na cilj na letališču. Po teh skokih je vodil Janez Vidovič (0,05 cm) pred Stankom Čušem (0,05) in Bojanom Žmaucem (0,20), vsi iz Ptuja.

Popoldne je teklo tekmovanje na jeze­ru v Podlehniku. Tuje bil najboljši Bojan Žmauc, ki sije tako priplaval tudi zlato. O generalni uvrstitvi sta namreč odločala skok na vodo in plavanje, tako da je Žmauc kljub enakemu številu točk zma­gal pred klubskim tovarišem.

Organizatorji in tekmovalci so imeli srečo z vremenom. Prireditev, predvsem nočni del injezero,je privabila tudi precej gledalcev. Zal pa je to tekmovanje sov­padlo z državnim padalskim prvenstvom, udeležba je bila okrnjena.

"Podlehnika 83" se je udeležilo 20 pa­dalcev in padalk iz Maribora, Murske Sobote, Reke, Osijeka, Zagreba in do­mačinov. Ekipno je zmagal Ptuj 1 pred padalci iz Osijeka in trojico iz Reke.

Končni rezultati posameznikov obja­vljamo posebej.

MILENA CESTNIK

PADALSTVO

GENERALNA EKIPNA UVRSTITEV

1. PRVA EKIPA PTUJA ČUŠ Stanko 173 VIDOVIČ Janez 10 ŽMA VC Bojan 10

193 II. EKIPA OSIJEKA

EBNER Dragutin 61 CONJAR Zdenko 202 ŽIVKOVIČ Svetislav 208

471 III. EKIPA RIJEKE

LENAC Marin 89 ŽUŽA Sanja 449 MILETA Marin 405

943 IV. DRUGA EKIPA PTUJA

VRŠIČ Sonja 761 PETERNEL Zoran 389 ŠTUMBERGER Milan 521

V. EKIPA MARIBORA PREŠEREN Istok PERBIL Slavko ŠKRLEC Marjan

1671

544 625 596

1765

utL~23

Po letala pod snegom Petn aj s tč lanska skupina pilotov je v New

Yo rku s po r očila. da se odpravlja junija na Grenla ndijo iskat osem letal iz druge svetovne voj ne. ki so zdaj zakopana dvanajst metrov pod snego m. Gre za šest lovski h letal vrste P-38F in dva bo mbnika B-1 7, ki so zas ilno prista li na tem oto ku leta 1942. potem ko jim je spodletel polet v Anglijo. Fotografij a pri­kazuje enega od, pilotov po zasilnem prista n­ku . poročnika Roberta Wilsona, ki je vozil letalo P-38F, ko sedi na propelerj u svojega ligh tninga. Letal o je obtiča l o na ledenem rtu Angmagssa lik 15. julija leta 1942. Fotografijo pa je pos nel pilot J. Brad McManus, ki je takrat pristal prvi . (Telefoto: UPI)

••• Letalska družba si je opomogla

- ~enij s k a državna letalska družba "Kenya Airways" je lani prepeljala kakih 430.000 potn ikov in ustvarila za sto milijonov d olarjev do hodka . To po mnenju njenih predstav nikov priča o uspešnem fina nčnem okreva nju . V letih 1980 in 1981 so morali v dru žbi vpeljati stroge varčevalne ukrepe. d a bi prepreči li njen stečaj , vrh tega pa so za direktorje pla ns kega. finančnega , ,komer­cia lnega in t e hnič nega sektorja imenovali predstavnike tujih družb . SAS, "Ai r India", TWA in "Eas tern Airlines". Zdaj si je družba že tol iko opomogla, da nač rtuje nakup novi h leta l v vrednosti 200 milijo nov dolarjev in o uvedbi novi h poletov do Rua nde, Burundija in Ma lav ija.

V kategoriji S-3 semodelarji po­slu!ujejo različnih koncepcij mode­lov Na sliki je model, ki upora­blja mini motor premera 13 mm, kontejner za pa­dalo pa je nek­oliko AlrAI (od O 16 - O 18 mm).

RAKETARSVO

Kategorije v raketnem modelarstvu

V aprilski številki smo vas na kratko seznanili z raketnim modelarstvom kot tehnično športno panogo, spregovorili o modelarskih raketnih motorjih in razvrstili raketne modele po kategorijah.

Tokrat se nameravamo podrobneje posvetiti posameznim tekmovalnim kategorijam ter zahtevam in določilom športnega pravilnika. Raketno mode­larstvo tekmovanja običajno potekajo v tradicionalnih kategorijah: rakete s pa­dalom (S-3), rakete s strimerjem (S-6) in raketoplani (S-4), ki so tudi pri nas najbolj priljubljene in najmasovneje zastopane.

Prav zaradi tega začenjamo najprej z njihovo predstavitvijo.

ŠPORTNI PRAVILNIK FAI - DEL 4 B - raketni modeli izvleček iz pravilnika za kategorijo S-3 (rakete s padalom) ter S-6 (rakete s trakom - strimerjem)

SEDMI DEL

TEKMOVANJE V TRAJANJU LETA S PADALOM/TRAKOM (kategorije 5-3 in S6)

7.1. SPLOŠNO

Tekmovanje v trajanju leta s pa­dalom/trakom je razdeljeno na pod­kategorije glede na totalni impulz moto­rja. Med letom se razen zaščite padala noben del modela ne sme oddvojiti ali odvreči .

7.2. KARAKTERISTIKE

7.2.1. Raketni model s padalom Tekmovanje v trajanju leta s padalom

je odprto za enostopenjske modele, poga­njane z enim raketnim motorjem. Za pristajanje jim služi eno ali več padal. Padala (o) morajo imeti najmanj tri vr­vice. Tekmovalec lahko kadarkoli med tekmovanjem menja padala v modelu.

7.2.2. Raketni' model s trakom (strimerjem )

Tekmovanje v trajanju leta s trakomje odprto za enostopenjske modele, poga­njane z enim raketnim motorjem in kateri nosijo trak namenjen pristajanju. Trak mora biti iz enega kosa elastičnega mate­riala npr. tkanine, japonskega papirja ali plastične folije v razmerju dolžine proti širini 10: 1. Na ožjem delu, na katerem se nahaja trda ojačitev z ma ksimalnim presekom 2x2 mm in zanko iz vrvice pritrjene za vsak konec ojačitve , je lahko samo ena vrvica za pričvrstitev traku na model. Trak se mora med letom odviti. Tekmovalec lahko zamenja trak kadark­oli med tekmovanjem.

RAKETARSVO

Značilen model za kategorijo 5-6. Poganja ga mini motor, ki je tu sko­raj nenadomestljiv Masa praznega vr­hunskega modela znaša komaj 2 do 3 grame.

7.3. MERJENJE ČASA Merjenje časa poleta omejuje maksi­

mum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in podkategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomeril­ci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga lahko razpoznajo med letom.

7.3.1. Let je končan, ko se model do­takne površine zemlje oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine časomerilcem .iz vida. Če model izgine za neko oviro ali oblakom, časomerilci počakajo 10 sekund, da se bo

Podkategorija Totalni Maks.m.m. Maksimalni čas leta impulz (s)

(Ns) (g) pad;llo trak S3A/S-6-A 0-2,50 100 240 120 S-3-8/S-6-8 2,51 - 5,00 100 360 180 S-3-C/S-6-C 5,01 - 10,00 200 480 240 S-3-D/S-6-D 10,01 - 20,00 500 600 300

utL425

model spet pojavil. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta.

7.3.2. Lete morata meriti dva časome­rilca s stopericama ali napravalll6 za merjenje časa z natančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih prvenstvih imata oba časomerilca daljnoglede.

7.3.3. Med letom morata časomerilca ostati v krogu spoimerom 10 metrov .

7.3.4. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerjenih časov obeh časomerilcev zaokrožen na najbližjo nižjo celo sekundo.

(Daljnogledi, katere uporabljajo časomerilci morajo imeti povečavo med 4 in 8)

7.4. UVRSTITEV

7.4.1. Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. !

7.4.2. V primeru istega rezultata, se določi zmagovalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmovanja v kategoriji. Maksimalni čas leta se v vsakem do­člatnem turnusu poveča za eno minuto­glede na maksimum v predhodnem tur­nusu . Za vsak dodatni let je predviden samo en poskus. Rezultati dodatnih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razde­litev nagrad vezanih za naslov.

7.S. PODKATEGORIJE

Maksimalni -časI in mase za tekn::lOva­nja v trajanju leta s padalom/trakom:

(glej tabelo levo spodaj!)

OSMI DEL

TEKMOV ANJE V TRAJANJU LE­TA RAKETOPLANA (Kategorija S-4)

8.1. DEFINICIJA/OPIS

To tekmovan~e vsebuje niz kategorij , odprtih za katenkoli model, ki se dviga v zrak brez izkoriščanja nosilnih površin in ki vzdržuje gibanje nasprotno sili Ze~ mljine težnosti med delom leta, ko je pospešen, oziroma izpostavljen potisni

rcetL426

Klasični raketo­plani so bili dolga leta domena prav jugoslovanskih ra­ketnih modelarjev, saj smo v tej kategoriji nedvo­mno dosegli naj­več v svetovnem merilu. Z uva­janjem perspek­tivnejših koncep­ciJ, zlasti modelov z mehkim krilom (rogalo) pa je "zlato" obdobje teh raketo planov počasi poslavlja. Na sliki sta dva ti­pa raketoplana s trdim krilom: levi je s fiksnim kon­tejnerjem, desni pa ima kontejner na odmetavanje. Foto: Jože C:uden

sili modelarskega raketnega motorja in kateri vrača svoj jadralni del na Zemljo v stabilnem jadralnem letu, s pomočjo aerodinamičnih nosilnih površin, na­sprotujočih gravitaciji. Cilj tega tekmo­vanja je zagotoviti športno tekmovanje raketnih modelov z jadralnim pov­ratkom na Zemljo.

Raketni model, ki vzleta v zrak v spi­ralnem vzpenjanju, poganjan z raketnim motorjem na ta način, da pri vzpenjanju izkorišča krila, ne more tekmovati v tej kategoriji. Padalski sistem za pristajanje, nameščen v zgornjem delu modela ne predstavlja take dopolnilne aerodina­mične površine, lahko pa se uporablja na ta način, da vpliva na pristajanje drugih delov modela.

8.2. NAMEN TEKMOVANJA

Cilj tekmovanje je ugotoviti, kateri model doseže najdaljši čas leta pri verti-

RAKETARSTVO l '

kal nem ali skoraj vertikalnem, prostem, balističnem vzletanju in stabilnem aero­dinamičnem jadra~u pri spuščanju k tlom. Čas leta vsak~a modela se meri od trenutka prvega premika na rampi do trenutka, ko se jadrajoči del dotakne tal.

8.3. MERJENJE ČASA IN UVRSTITEV

Za merjenje časa in določanje uvrstitve v tej kategorijjse ravnamo po pravilih 7.3. in 7.4. (glej 7. del, kategorije S-3 in S-6)

8.4. RADIJSKO VODENO JADRANJE

Del modela, ki jadra, je lahko radijsko voden, z namenom obdržati tirnico leta v bližini poligona.

8.5. PODKATEGORIJE

Maksimalni čaši in mase za tekmo­vanje v trajanju leta raketoplana:

Podkategorija Totalni impulz Maks. masa modela Maksimalni čas leta (Ns) (g) (s)

S-4-A Vrabec 0-2,50 60 120 S-4-B Lastovka 2,51 -5,00 90 180 S-4-C Sokol 5,01 -10,00 120 240 S-4-D Orel 10,0 I - 40,00 240 300 S-4-F Kondor 40,01 - 80,00 500 300

Bomba namesto medu

Posadka turškega letala "DC-9", ki je s sto potniki poletelo iz Istanbula proti Munch­nu , je bila prisiljena med poleto m stoči ti velike količine goriva v morje in se vrniti na domače letališče. Med poletom so jim namreč najavili, da je v letalu podtaknjena bomba. Na tleh so v prtljagi nemškega državljana Gerharda Wo lfganga res odkrili eksploziv­potnik je po a retaciji izjavil , da ga je našel na letališču in skril v v rče k za med. Wolf­ganga so odpeljali, os­ta li potniki pa so z dru­gim letalom poleteli proti Munchnu.

(Po DELU)

107 milijonov potnikov AEROFLOTA

AEROFLOT že (;0 let povezuje po zračnih poteh celotnoSovjetsko zvezo. Na prvi let Moskva-Gorki se je podal s šes tesedežnim ANT-2. Podatkov o današnjem sestav u in obsegu fl ote ni mogoče dobiti . Kot je povedal njihov predstavnik B. A. Rijenkov na sreča­nju lA TA v Ženevi, pričakujejo letos okoli 107 milijonov potni­kov.

(ADRIA)

Izvleček iz tETRTEGA DELA SPLOSNA PRAVILA ZA MED­NARODNA TEKMOVANJA

4.2. Število modelov Število modelov, ki se uporabljajo na

tekmovanju, je naslednje: Kategorija S-l-A,B,C,D Kategorija S-2-A,B,C Kategorija S-3-A,B,C,D, Kategorija S-4-A,B,C,D,F Kategorija S-5-A,B,C,D,F Kategorija S-6-A,B,C,D, Kategorija S-7

4.3. LANSIRANJE 4.3.2. Dovoljenje za let

dva (2) dva (2) dva (2) dva (2)

eden (1) dva (2)

eden (1)

Vsi raketni modeli, kateri se bodo up­orabljali na poligonu, morajo dobiti dovoljenje za let ali pa prepoved leta pri varnostnem vodji na poligonu ali njegovem pooblaščenem namestniku na osnovi njegove proste presoje glede varnosti modela v letu.

4.3.3. Lansirne naprave Lansirna naprava ali mehanizem se

mora uporabljati tako, da omejuje ho­rizontalno gibanje modelu, dokler ta ne doseže hitrosti leta, potrebna za varen, predvidljiv let. Kot lansiranja (elevacijski kot) mora biti večji od 60% .

4.3.4. Lansiranje z dodatno pomočjo Lanser ne sme prispevati k povečanju

hitrosti modela ali spremeniti momenta glede na tistega, ki ga povzročijo raketni motorji na modelu. Lansiranjes pomočjo mehanskih naprav, vgrajenih v lanser, ni dovoljeno.

4.3.5. Lansirni postopek Lansiranje ali vžig motorjev se mora

opraviti daljinsko, z električnimi sredstvi na razdalji najmanj 5 metrov od modela ter mora biti pod popolnim nadzorom osebe, ki lansira model. Varnostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik ima ključ varnostne ključavnice, ki onemog­oča lansiranje modela, dokler ni ključ vstavljen v napravo. Ko se prepriča, da se model lahko lansira varno, vstavi varnos­tni vodja ali njegov pooblaščeni names­tnik ključ v ključavnico ters tem omogoči vžig in lansiranje. Vse osebe v bližini morajo biti obveščene o lansiranju, preden je model aktiviran in izstreljen. Pred vžigom in lansiranjem raketnega modela je treba zagotoviti najmanj 5 sekund odštevanja.

4.3.6. V(emenski pogoji Hitrost vetra mora biti manjša od 35

km/h, vidljivost pa večja od 500 m pred lansiranjem vsakega raketnega modela.

4.4. URADNE PRIJAVE 4.4.1. Nastop Pred poletom v vsaki tekmovalni

kategoriji morajo sodniki pregledati in overiti vse modele, ki bodo uporabljeni. Isti model ne more istočasno leteti v dveh ali več tekmovalnih kategorijah.

4.4.2. Označevanje modelov in indentifikacija

Vsak model mora biti jasno označen s številko tekmovalčevega FAI športnega dovoljenja, ki mora biti visoka najmanj en centimeter. Oznakaje lahko na telesu, stabilizatorjih ali drugih zunanjih delih. Na zunanjih delih modela morajo biti napisane tudi nacionalne oznake države tekmovalca. Organizatorju tekmovanja je potrebno na modelu zagotoviti svetlo obarvane površine za označevanje mode­la velikosti najmanj 1 x 3 cm.

4.5. URADNI LETI 4.5.1. Definicija uradnega leta Uradni let je tisti let, pri katerem model

zapusti lansirno napravo, oziroma izgubi kontakt z lansirno napravo in poleti, razen v primeru katastrofalnih poškodb (točka 4.6.3. Pravilnika), tedaj se let ne upošteva kot uraden.

4.6. DISKVALIFIKACIJA 4.6.1. Sodniki lahko vvsakem trenutku

diskvalificirajo katerikoli model, ki po njihovem mnenju ne ustreza pravilom tekmovanja za katerega varnostni vodja oz. njegov pooblaščeni namestnikpreso­di, da ne more dovolj varno leteti.

4.6.2. Sodniki lahko diskvalificirajo kateregakoli tekmovalca, če ta ne po­sveča dovolj pozornosti napisanim in drugim varnostnim merilom, zaradi nešportnega obnašanja, zaradi neupošte­vanja navodil varnostnega vodje ali njegovega pooblaščenega. namestnika in zaradi neupoštevanja pravi! nasploh.

/'

4.6.3. Model, ki prestane katastrofo, kal !ri po mnenju sodnikov ni vzrok slaba konstrukcija, gradnja ali priprava pred letom, ne bo diskvalificiran. Tak model , ki ne more opraviti ostalih letov, se lahko zamenja z drugim modelom.

4.6.4. Zaradi karakteristik leta se lahko model diskvalificira samo za ta let, ne more pa biti izključen iz celotnega tekmovanja.

JOŽE ČUDEN

· Potniki. ki so pred kratkim leteli v pakis­tanskem letalu na lini,'i Tokio-Manila. so ime i sila nenavadno in ne­prijetno spremstvo -me­ter dolgo kafo. ki je pobegnila iz svoje klet­ke. K srefi se je vse dobro konfalo. saj so bili potniki mirni. kafa pa ni bila sovražno razpolože­na. Ko je letalo pristalo v Manili. so pa 9asilci kljub vsemu takoJ odst­ranili nenapovedanega gosta.

Kako je nastal poklic

stevardese Ko se današnji potnik, ki upora­

blja hiter in udoben letalski prevoz, vzpne v letalo, ni niti najmanj presenečen nad vljudnost jo in na­smejanim obrazom prikupne st­ewardese, ki ob vstopu ' pozdravi vsakega potnika. Navzočnost "zrač­ne gospodinje" v letalu je danes običajen pojav. Stewardesa je član letalske posadke, ki skrbi za varnost in prijetno vzdušje med poletom. Teh članov pa v časih, ko seje zače­njal intenzivnejši letalski promet, še ni bilo. Kako seje rodil ta nen<:\vadne poklic?

Začelo se je v Ameriki, ko se je amriška letalska družba odločila, da bo posamezna mesta, raztresena po širini ameriški celini, približala. To je bilo mogoče uresniliti samo s hitrejšimi letali. Zato so izdelovalci letal kar tekmovali med seboj, kdo bo zgradil hitrejše in udobnejše letalo.

Časopis "Naša krila" iz leta 1937 je objavil, da so bila takrat v po­tniškem prometu že letala, katerih hitrost je dosegala 300 km/h. Njiho­va udobnost je bila na "visoki stop­nji", doseženi luksuz so lahko prime­rjali z razkošnim zasebnim salonom. Na udobnih foteljih potnik sploh ni i mel občutka, da se vozi z letalom kakšnih 2.000 metrov nad zemljo . To je bila takrat povprečna višina poleta.

Če je v takem letalu potnik ob 17. uri poletel iz New Yorka na pot (4 .500 km) do San Franciska, je tja prispel naslednji dan ob 7. uri. Ob upoštevanju časovne razlike med vzhodno in zahodno obalo ameriške celine in združevanja letala, ki je spotoma pristalo na treh letališčih , je bil potnik v zraku okoli štirinajst ur. To pa je "prisililo" ameriško društvo za zračni promet, da je ponudilo po­tniku čim večje udobje . Tako so po­tnikom takoj po odi etu iz New Yorka ponudili čaj s piškoti ali slani­mi delikatesami. Zvečerso dobili po­tniki obilno večerjo, kasneje pa so vsakemu njegov sedež spremenili v udobno ležišče . Če je bilo kateremu od potnikov neprijetno, da bo zaspal v navzočnosti soseda, so njegovo ležišče oddvojili od sosedovega s špansko steno. Ob takem udobju je potnik naslednji dan v San Franci­sku spočit izstopil iz letala .

Seveda pa je bilo tako postrežbo mogoče uresničiti samo s pomočjo usposobljene ženske, imenovane st­ewardesa. 1 n tu je začetek zgodbe o "zračni gospodinji", o poklicu, ki je kaj kmalu privabil številna mlada dekleta. željna zanimivih potovanj.

Dekle, kijije bilo ime Poly,je bila prva kandidatka za stewardeso in tu­di prva izbrana za ta poklic. V njenem rojstnem kraju Chicagu je letalska družba "American Air Line­s" v časopisu objavila naslednji oglas: Iščemo dobro vzgojeno dekle ,

POTNISKO LETALSTVO

Pošiljka z Marsa

Po izjavah strokov­nja kov a meri ške Na­cionalne agencij e za raziskovanje veso lj a (NASA) so v ne kem meteoritu našli precej­šnjo k o li č i no plinov, ki sicer sestavljajo M ar­sovo a tm osfero. Gre za a rgon, kripto n in kseno n, k i so jih našli med natančni m preg­ledom meteoritovih lu­ke nj .

(Po D ELU)

usposobljeno za hišno gospo­dinjstvo, lepo ljubeznivo ter odlične­ga zdravstvenega stanja, ki bi pre­vzela delo stewardese na letalu, ki vzdržuje promet med vzhodom in zahodom ameriške celine ."

Poly se je prijavila na oglas, bilo je še osem konkurentk. Pred izborno komisijo je s svojo lepoto in simpa­tičnostjo zmagala brez vsakega napora.

Nekoliko dni po izboru je Poly odpotovala na svojo prvo pot od New Yorka do San Franciska . Med poletom, letalo je bilo okoli 2.000 metrov visoko, je Poly v pogovoru in v družbi s potniki ponujala časopis in čaj. S svojim prisrčnim ob­našanjem je osvojila vse potnike, ki jim je polet nad plodnimi polji in zelenimi gozdovi prostranega ame­riškega ozemlja prijetno mineval. Ostala pa je skrivnost, kako se je stewardesi Poly posrečilo, da se je vrnila z letalom v New Yorku kot potnik. VSan Franciscu seje namreč takoj po pristanku poročila z nekim bogatim industrijaicem, ki je imel v letalu, v katerem je bila Poly st­ewardesa, sedež številka 4.

Senzacija je obšla ameriško ozemlje s filmsko naglico in na na­slednjem razpisu za sprejem st­e~ardes se je letalskemu prevozniku prijavilo nič manj kot deset tisoč kandidatk.

Za Poly je mesto stewardese pre­vzela Mery , za njo Merory ali Nansy, Medy ali Constanca , Joana ali Car­olina, Suzali Bety, skratka dekleta, ki so zamenjevala druga drugo, kajti mnoge izmed njih so se kaj kmalu poročile . Saj to končno ni nič nena­vadnega. Kdo pa si ni želel za ženo popolno dekle , ki se je spoznalo na vse, ki je bilo dobra kuharica in da­ma hkrati, poleg vsega paje bilo pra­viloma lepo in šarmantno? Vse to pa je morala biti "zračna gospodinja".

Vloga stewardese (posebno na no­čnih zračnih progah) je bila do nad­robnosti izdelana in preizkušena ter je zahtevala od popolnega dekleta dokaj veliko. Morala je biti hkrati bolničarka in kuharica, kos zdrav­nice , otroška vrtnarica, včasih ' četrti član .. hrid ž" partije , sobarica, mora-

la pa je znati tudi zabavati svoje po­tnike. Njeno pripovedovanje je mo­ralo vsebovati kanček izvirnega humorja, morala je znati pripovedo­vati senzacionalnosti.

Ta izbrana dekleta so nosila uniformo, kije bila podobna unifor­mi njihovih kolegov pilotov, vendar je bila drugačne barve. Prikupni kroj so sestavljali kratka jopica, temno modra srajca (brez dekolteja) in krilo v sivkasto-modri barvi. Majhna čepica na svetlih ali kos­tanjevih kodrih je zaključevala to koketno uniformo.

Poly se je poročila pri svojem prvem potovanju, njena naslednica Mary pa pri drugem. Prvih petdeset "zračnih gospodinj" se je poročilo v krajšem času kot teden dni po nasto­pu službe. Letalskim podjetjem za­radi velikega števila prijavljenih kandidatkinj ni bilo treba pogosto objavljati razpise za stewardese . Uredila so si posebno kartoteko pri­javljenih, iz katere so izbirali nove pripravnice zanimivega poklica.

Neki potnik, ki je potoval v San Francisco, je svoje vtise s tega poto­vanja opisal takole: "Zameje skrbela izredno lepa blondinka stewardesa Elena, ki je bila prej podobna uspeli stvaritvi kakega kiparja, kot pa žive­mu dekletu. Bila je že dva meseca v tej službi , kar je bilo za tiste čase že izredno dolgo obdobje. Če bi nekdo pomislil, da ni imela želje ali priložnosti, da bi se poročila, bi bil v zmoti. Močnejša pa je bila njena želja, da se z vsem svojim bitjem posveti novemu ženskemu poklicu in v tem je tudi uspevala . Ko je pristopila k potniku, misleč , da se ta dolgočasi, se je zaČelabrez..vsake vsi­ljivosti pogovarjati ·Z"'iijim. Pripove­dovala mu je o agrarni politiKi države Teksas, nad katero so prav­kar leteli. Ponudila mu je bonbone za >panje, spremenila fotelj v udoben ležalnik, potnika dobro pokrila in mu zaželela lahko noč. Obrnila se je k sosednjemu, desnemu potniku, ki mu je tudipripravila ležišče. Ker ni mogel zaspati , kajti starejši bogataš je imel poslovne skrbi, mu je pričela pol,?lasno peti nekakšno uspavanko .

GUSTAV AJDIČ

3. pokal dneva mladosti v Skopju

Prlmof Kuhar ln Miha Kozjek s trofejami Iz Sko­pja

Po uspešnem nastopu v Zagrebu, naši modelarji v nezmanjšanem tem­pu nadaljujejo tek movalno sezono. Z zveznega tekmovanja za pokal dne­va mladosti v Skopju so se člani ekipe ARK Komarov vrnili kot ekipni zma­govalci v kategoriji S-6-A (rakete s strimerjem do 2,50 Ns). Zlata in bro­nasta medalja sta samo še zaokrožili ekipni uspeh.

Izredno smolo pa smo imeli pri ra­ketoplanih zaradi težav s češkoslo­vaškimi motorji, ki sicer veljajo za ze­lo zanesljive. Slaba serija motorjev je zdesetkala ljubljanske modele. Ekipa je kljub vsemu vztrajala do konca ter pokazala izredno borbenost in požrt­vovalnost, čeprav so nekajkrat lahko le nemočno opazovali lome svojih si­cer izvrstnih modelov že na startni rampi. Zgodilo se je tudi to, da je Ko­zjek opravil start v zadnjih sekundah 3. turn usa s popolnoma polomljenim

TEKMOVANJA

raketoplanom, ki ga je s pomočjo ko­legov iz ekipe tik pred tem zasilno za­krpal in na vsesplošno začudenje pri­sotnih "izvlekel" celo maksimum. Ta­ko se je nazadnje prebil celo na 4. me­sto v tej kategoriji, z enakim rezulta­tom pa se je odrezala tudi ekipa.

Rezulati:

S-6-A posamezno: 1. Kuhar Primož, ARK KOMAROV,

360 2.) Buljevie Nikola, AK Nova Pazova,

353 3.) Kozjek Miha, ARK Komarov,314 4.) Stankovie Slobodan, MK Ka­

menko Niš, 307 5.) Radie Miodrag, MK Kamenko

Niš, 272 6.) Engelsberger Egon, ARD Split,

250 7.) Muslim Stjepan, ARD Split 244 8.) Čuden M~rjan, ARK Komarov,

240 9.) Hofman Berislav, AK Osijek, 193

10.) Butterer Nikica, ARD Split, 184 (18 tekmovalcev) S-6-A ekipno: I.) ARK Komarov Ljubljana, 914 2.) MK Mišie-Kamenko Niš, 713 3.) ARD Split,678 4.) AK Nova Pazova, 663 5.) AK Osijek, 519 (7 ekip)

S-4-C posamezno: I.) Radie Miodrag, MK Kamenko,

710 (+ 170) 2.) Stankovie Slobodan, MK Kamenko,

710 (+ 145) 3.) Engelsberger Egon, ARD Split,

656 4.) Kozjek Miha, ARK Komarov, 635 5.) Buljevie Nikola, AK Nova Pazova,

505 6.) Tica Miea, AK Nova Pazova,478 7.) Bunčie Nikola, AK Nova Pazova,

471 8.) Kuhar Primož, ARK Komarov,

470 9.) Butterer Nikica, ARD Split, 457

10.) Kotromanovie Zoran, AK Osijek, 430 19 tekmovalcev)

S-4-C ekipno: I.) MK Mišie-Kamenko Niš, 1800 2.) ARD Split, 1531 3.) AK Nova Pazova, 1458 4.) ARK Komarov Ljubljana, 1233 5.) AK Osijek, 1145

(7 ekip.)

JOŽE ČUDEN

TEKMOVANJA

Ban zmagal v Banja Luki Na zveznem tekmovanju motornih

pilotov - "IX. pokal prvih partizanskih pilotov", ki je bilo 24. septembra v Ba­njaluki , je sodelovalo 35 motornih pilotov iz II aeroklubov. Iz ZLOS-a so tekmovali 4 piloti. Rezultati:

1. Mijo Ban (Osijek) - 38,2 kaz. točk 2. Oto Verbančič (Maribor) - 46,0

kaz. točk 3. Mate Bumbar (B. Luka) - 57,0 kaz.

točk 8. Leon Bauer (Celje) - 66,0 kaz. točk II . Zvonko Pučko (Maribor) - 104,0

kaz. točk 12. Slavko Lakovič (Celje) - 104,2

kaz. točk

RC modelarji za ,,1. pokal Ljubljane"

Ljubljanski modelarji so Il. septemb­ra organizirali na RC stezi na Barju tekmovanje v kategoriji F-3-B (RC jadralni modeli). Tekmovanje je .b!lo nadomestilo za odpovedano tradIcIo­nalno zvezno tekmovanje za "Pomurski pokal" v Murski Soboti. Na tekmovanju je sodelovalo 27 tekmovalcev (9 Kranj, 2 Ljubljana, 2 EMO Celje, 6 Trešnjevka Zagreb, 5 Željezara Sisak in 3 "G. Mar­ni" Gorizia-Italija.) Rezultati:

1. Marijan Ivanček (Zagreb) - 3000 točk

2. Borut Perpar (Kranj) - 2509 točk 3. Marko Kralj (Zagreb) - 2449 točk 4. Siniša Mihaljevic (Sisak) - 2291 5. Otokar Hluchy (Ljubljana) - 2290

"Stajerski pokal" v Ptuju To tradicionalno tekmovanje v Slove­

niji , ki ga izmenoma organizirajo vsako leto klubi v Celju, Ptuju in Mariboru, so letos pripravili modelarji EMO Celje. Na tekmovanju se je 24. septembra zbralo 46 modelarjev iz BiH, Hrvaške, Slovenije, Srbije in Vojvodine. Vreme je bilo za tekmovanje zelo dobro, sončno s slabim vetrom, tako da ni bilo pobeglih modelov. V kategorijijadralnih modelov se je v "fly-off" po 7 turnusih potegovalo za zmagovalca kar 9 tekmovalcev.

Kategorija F-I-A, 30 tekmovalcev I.Tone Videnšek (Ljubljana) - 1260+900

mfU31

2. Jovo Zagorac (N. Pazova) -1260+724 3. Franc Tomanič (Ptuj) - 1260+705 4. Radoje Blagojevic (Zrenjanin) 1260+487 5. Milan Mastnak (EMO Celje) 1260+402

Kategorija F-I-B, 9 tekmovalcev 1. Mirsad Kapetanovic (Sarajevo) 1233 2. Slobodan Djurdjevic (Novi Sad) -1217 3. Kenan Jusufbašic (Visoko) - 1185

Kategorija F-I-C, 7 tekmovalcev 1. Milan Pavlov (Pančevo) - 1260 2. Maks Žuran (Ptuj) - 1210 3. Jazen Grošelj (Novo mesto) - 1176

Ekipni zmagovalec vseh kategorij je bil AK Ptuj s 7757 točkami, slede AK Novo mesto s 5490 in Visoko s 4705 to­čkami. \f'sem prvouvrščenim je orga­nizator podelil plakete, diplome in eki­pam pokale . Po končanem uradnem tekmovanju je bilo še tekmovanje z me­tanjem modelov iz roke po sistemu izl­očanja, kjer je zmagal Celjan Andrej Gornik. Zaključek pa je popestril tudi netekmovalni piknik.

Letalo sredi trga V začetku februarja se je v največjem

brazilskem mestu Sao Paulu zgodila nenavad­na letalska nesreča : mala cessna s štirimi po­tniki je padla na sredo vedno polnega trga, ne na tla, pač pa na avtobus in štiri avtomobile. Na srečo nihče ni umrl , le potniki v letalu so se pošteno potolkli . Izkazalo se je, da je lastnik letala, 45-letni Helio de Freitas, ki je z ženo in otrokoma odletel iz letališča Campode Marte proti Matu Grossu, takoj po vzletu opazil napako in se skušal vrniti na letališče . Letalo pa je hitro izgubljalo višino in pilot je moral pristati na Avenidi Ataliba Leonel, se z le­talom ' zagozdil med avtobus in osebne avtomobile, polomil motor, krila in kabino ter prevrnjen obstal - kot zanimivost za mimoidoče _ 71;lsti 7a fntnrp.nnrtprif"

Časopisi in druga literatura

KOKU - FAN je bogato ilustrirana letal­ska revija in izhaja enkrat mesečno. Obsega kar 160 strani, od tega 30 strani barvnih in 60 strani črnobelih fotografij, maketarsko monografijo, recenzije knjig, revij in letal­skih modelov. Obravnava predvsem sodob­no letalstvo in letalstvo II . svetovne vojne. Revijo je mogoče naročiti pri Aerospace Books, Thomas-Mann Str. 5, D-6074 R6der­mark, BRD, Z . Nemčija ali Christian Sch­midt KG, Sauerbruchstr. 10, D-8000 Munc­hen 70, BRD, Z. Nemčija. Letna naročnina znaša približno 140 DM.

AIRFIX MAGAZINE je angleška revija za modelarje. Večji del vsebine je posvečen le­talstvu . Prinaša zgodovinske monografije o letalih in članke o izdelovanju letalskih plastičnih maket. Izhaja mesečno in jo je za 11 ,00 LSTG mogoče naročiti pri Wells, Gardner, Darton and Co.Ltd., Faygate, Horsham, Sussex, U.K. Revija obsega 48 črnobelih strani.

MIDLAND COUNTlES PUBLICATIONS - (izredno hitra dostava!) 24 the Hollow, Earl Shilton, Leicester, LE9 7 NA, U.K. in ALBION SCOTT LIMITED 51 York Road, Brentford, Middx. TW8 O P, U.K. V pismu bo potrebno omeniti, da želite International Book Catalogue - "Aircraft Aviation" .

Oba distributerja ponujata nekaj zanimi­vih serij publikacij. Nekatere izmed njih vam predstavljamo.

WW2AIRCRAFT FACT FILES so bogato ilustrirane 80 strani obsegajoče publika­cije. Fotografije, risbe , skeletne prereze in tabele podatkov dopolnjujeta 2 strani barv­nih ilustracij . Serija obsega 12 monografij, ki so posvečene letalom ene od vojskujočih se sil. Cena 2.25 do 4.95 Lstg.

AIRCAM/ AIRWAR serija prinaša 48 stra­ni obsežne monografije o posameznih le­talskih grupacijah v in med obema vojna­ma. 8 strani je bprvno ilustriranih . Tekst je v angleščini, spremljajo ga komentarji fotog­rafij in ilustracij v francoščini in nemščini . Cena 3,50 Lstg.

SQUADRON/ SIGNAL PUBLICATIONS - AIRCRAFT IN ACTION je ameriška seri-

. ja 50 stranskih bogato ilustriranih publika­cij, ki so med ljubitelji te literature zelo cenjene. Serija je namenjena predvsem modelarjem , kate rim na dveh barvno ilustri­ranih straneh in preostalih črnobelih pri ­naša nepog rešljive podatke za pravilno ses­tavo makete. Cena 2,50 Lstg .