Inflacija

Inflacijata vleguva vo redot na najslo`enite, najkompleksnite

ekonomski pojavi. Taa e moderna bolest na sovremenite ekonomii.

Postoi vo site zemji so pazarno stopanstvo, no i vo site zemji vo

tranzicija, vo preod od komandna kon pazarna ekonomija.

Lu|eto se pla{at galopira~kata inflacija bidej}i taa

pridonesuva za postojano zgolemuvawe na cenite na proizvodite i

uslugite i go namaluva nivniot `ivoten standard. Hiperinflacijata pak,

iako retka pojava, dokolku se javi, go razoruva ekonomskoto tkivo

na zemjata. Vrtoglaviot porast na cenite na site stoki i uslugi go

onevozmo`uva raboteweto na pretprijatijata, a `ivotot na najgolem

broj na lu|e go pravi nepodnosliv.

No {to vsu{nost pretstavuva inflacijata?

Inflacijata e sostojba vo stopanstvoto koga pari~nite fondovi

gi nadminuvaat stokovnite fondovi poradi {to doa|a do podigawe na

op{toto nivo na cenite.

Navistina e te{ko da se predvidat i sumiraat site efekti i

tro{oci {to proizleguvaat od edna tolku kompleksna pojava kako

{to e inflacijata.

Kakvi }e bidat tro{ocite od inflacijata najprvin zavisi od toa

dali taa e o~ekuvana(anticipated) ili neo~ekuvana (unanticipated).

O~ekuvanata inflacija e onaa koja{to site grupi i individui vo

ekonomijata mo`at da ja predvidat i da se za{titat sebesi od

negativnite efekti {to taa gi predizvikuva. Obratno stojat rabotite vo

neo~ekuvanata inflacija. Dokolku inflacijata e o~ekuvana,

anticipirana i zgora na toa vramnote`ena, taa skoro i da ne

predizvikuva negativni efekti.

Pri~inite za pojavata na inflacijata vo Makedonija se

mnogubrojni. Vo osnova inflacijata vo prethodniot period be{e

rezultat na kombiniranoto vlijanie na dvata momenti:

- na pregreanata pobaruva~ka i

- tro{kovnata inflacija.

Nesrazmerniot porast na proizvodnite tro{oci do koi dojde vo

uslovi na prethodniot ekonomski sistem, {to be{e sleden so

porastot na platite koi bea vo trka so cenite, pretstavuvaa

dopolnitelna pri~ina za pojavata na inflacijata.So otpo~nuvaweto na

procesot na tranzicija, inflacijata pak dobiva na zamav.Osnovnite

pri~ini treba da se lociraat na stranata na agregatnata

pobaruva~ka, posebno na platite na licata koi se alimentraat od

dr`avniot buxet kako i na onie vo op{testvenite odnosno dr`avnite

pretprijatija.

Kako tro{kovni generatori na inflacijata, tie imaa zna~itelno

vlijanie vo pravec na razgoruvawe na inflatornata spirala. Od druga

strana i kaj agregatnata ponuda se sre}avaa elementi koi vlijaeja na

nejzinoto razgoruvawe.Imeno pred zapo~nuvaweto na tranzicijata,

no i neposredno po toj moment, doa|a do zna~itelno namaluvawe

vo koristeweto na kapacitetite na realniot sektor, {to e predizvikano

od izmenetoto opkru`uvawe i niskata konkurentnost, kako i od

nedostigot na repromaterijali i oprema i gubeweto na stranskite

pazari.Mo`e da se konstatira deka fenomenot na otvorena inflacija

be{e dolgo vreme prisuten vo Makedonija. Ottuka,

vospostavuvaweto na stabilnost vo ramkite na makedonskoto

stopanstvo se postavi kako edna od osnovnite zada~i na

makroekonomskata politika.

Taa treba{e da pridonese kon eliminirawe na inflatornite

o~ekuvawa, a so toa da sozdade uslovi za realizacija na reformite i

voveduvawe na pazarna ekonomija.Republika Makedonija

pretstavuva dobar primer za toa kako treba da se ostvari

soboruvawe na inflacijata i toa za relativno kratok period.Sepak,

najnapred da vidime kako se dvi`e{e inflacijata odnosno stapkata

na inflacijata.

Vidovi inflacija

1

Inflacijata ima dolga istorija. Taa e stara kolku {to se stari i

pazarnite stopanstva. Inflacijata denes e fakt za site stopanstva.

Edinstveno e razli~na stapkata na inflacija-nekade sosema niska,

nekade povisoka, a nekade i mnogu visoka. Od aspekt na visinata

na stapkata i razvojnata dinamika inflacijata mo`e da bide

- umerena,

- galopira~ka i

- hiperinflacija.

A) Umerenata inflacija

Taa pretstavuva blag porast na cenite na stokite i uslugite vo

stopanstvoto. Pri umerena inflacija stapkata na inflacija na godi{no

nivo e ednocifrena.

Vakov tip na inflacija imaat skoro site visokorazvieni zemji so

pazarno stopanstvo. Cenite na stokite i uslugite poka`uvaat

relativno visoka stabilnost, a so toa i i nacionalna pari~na edinica

manifestira relativno visoka stabilnost, a so toa i nacionalnata

pari~na edinica manifestira relativno visoka stabilnost.

Lu|eto imaat doverba vo parite bidej}i znaat deka tie i vo

dogledno vreme }e imaat gore dolu ista vrednost. Zatoa vo

ekonomiite so umerena inflacija ne se tro{i vreme i drugi resursi za

zamena na parite vo drug imot, odnosno vo nedvi`nosti.

B) Galopira~ka inflacija

Taa e sostojba vo stopanstvoto koga cenite po~nuvaat brzo

da rastat i godi{nata stapka na inflacija stanuva vo po~etokot

dvocifrena,a podocna i trocifrena- 20, 50, 100 ili 200 i pove}e.

Koga stopanstvoto }e navleze vo galopira~ka inflacija, taa

se pothranuva samata sebesi, zema vnatre{en zamav, po~nuva

brzo da raste i te{ko da se kontrolira- ova osobeno koga stapkata na

inflacija na godi{no nivo }e dostigne trocifren iznos, odnosno }e

nadmine 100%.

2

Ovoj tip na inflacija ve}e producira seriozni pote{kotii vo

stopanstvoto. Brziot porast na cenite gi obezvrednuva parite. Lu|eto

ja gubat doverbata vo nacionalnata pari~na edinica i nastojuvaat da

se oslobodat od parite- naj~esto skladiraat raznovidni stoki ili pak

kupuvaat nedvi`nosti.

Dogovorite vo sebe sodr`at klauzula so {to se nastojuva da

se amortiziraat negativnite posledici od obezvrednuvaweto na

doma{nata pari~na edinica, ili pak sumite se iska`uvaat vo stranska

valuta.

Kaj ovoj vid na inflacija kamatnite stapki ~esto pati

navleguvaat vo zonata na negativni vrednosti. Na primer ako

nominalnata kamatna stapka vo stopanstvoto e 10%, a inflacijata

neo~ekuvano dostigne 15%, realnata kamatna stapka e minus 5%.

V) Hiperinflacijata

Taa e najserioznata i najopasna forma na inflacija vo koja{to

cenite rastat milion ili duri milijarda posto godi{no. Vo ekonomskata

istorija najpoznati se hiperinflaciite vo Germanija, Ungarija, a vo

ponovo vreme i vo SR Jugoslavija.

Neposredno posle Prvata svetska vojna porazenata

Germanija mora{e da pla}a golemi reparacii za voenite {teti. Vo

takvi uslovi germanskata vlada do kraj gi oslobodi monetarnite

ko~nici i po~na nekontrolirano da pe~ato pari.

Toa predizvika stravotna hiperinflacija. Za nepovolni dve

godini, od po~etokot pa negde do krajot na 1923 godina, indeksot

na cenite porasna od 1 na 10.000.000.000. Obezvrednuvaweto na

parite be{e enormno, ako na po~etokot na 1922 godina

poseduvavte akcii vredni 300 milioni dolari, dve godini podocna so

niv ne mo`evte da kupite ni edna bombona.

Posledicite od hiperinflacijata bea katastrofalni. Taa

predizvika preraspredelba na nacionalnoto bogatstvo, silno gi iskrivi

relativnite ceni, kompletno go razori monetarniot sistem na zemjata

i definitivno go donese Hitler na vlast.

3

Svedoci sme i sovremenici i na hiperinflacijata {to vo tekot

na 1992 i 1993 besnee{e vo sosedna SR Jugoslavija. Zemjata be{e

vo vojna, a pe~atnicata vo Top~ider denono}no pe~ate{e pari.

Eden od paradoksite na ovaa inflacija be{e sledniot: parite, odnosno

jugoslovenskiot dinar tolku obezvredni {to poevtino be{e sobata

mesto so tapet, da se oblo`i so kni`ni pari, po `elba sino ili crveno.

4