idejna zasnova prenove stanovanjskega bloka na lepem potu 4, diplomska naloga

Univerza v LjubljaniFakulteta za Arhitekturo

Diplomska naloga

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4

MATIC PAJNIK

Ljubljana 2011

Univerza v LjubljaniFakulteta za Arhitekturo

Diplomska naloga

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 Diplomant

MATIC PAJNIK 25007191

Leto vpisa2005/2006

MentorDOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA

Konzultanta za statikoprof.dr.Blaž Vogelnik

prof.dr.Vojko Kilar

Konzultant za gradbeno fizikoprof.dr.Sašo Medved

Ljubljana, junij 2011

1IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

0 KAZALO0 KAZALO

1 UVOD

1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

1.2 Nujnost prenove z vidika porabe

energije

1.3 We are finally running out of oil!

1.3.1 Poraba energije v stavbah

1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi to proble-

matično?

1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?

1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt?

1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih derivatov?

1.3.6 Kako lako zmanjšamo porabo energije v stavbah?

1.3.7 Kaj lahko pričakujemo?

1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipičnega

stanovanjskega bloka

2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH

NASELIJ

2.1 Stanje stanovanjskega fonda

2.2 Potreba po stanovanjih

2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani

2.4 Primerjava s tujino

2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4

2.6 Vprašalnik z rezultati

2.7 Povzetek ugotovitev

2.8 Stroški energije - Lepi pot 4

3 PREDSTAVITEV STANOVANJSEKGA BLO-

KA - LEPI POT 4

3.1 Zgodovina in čas nastanka

3.2 Sorodna stanovanjska naselja

3.3 Lokacija

3.4 Situacija

3.5 Tehnično poročilo 1960

3.6 Foto dokumentacija stanja

3.7 Stanje objekta

4 REFERENČNI PRIMERI

4.1 Prenova Saint-Nazaire, France

4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski c.

5 ANALIZA PROSTORA LEPI POT IN BIČEVJE

5.1 Morfologija in program

5.2 Zaznava

5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini

5.4 Promet

5.5 Vegetacija

5.6 Gradbene linije

5.7 Predpisi in omejitve

5.7.1 Arhitektura

5.7.2 Poraba energije

5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave

5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije

5.8.2 Možen poseg glede na FI

5.8.3 Možen poseg glede na odprte površine

5.8.4 Možen poseg glede na predpise

5.8.5 Izbran obseg posega

6 IDEJNA ZASNOVA

6.1 Izhodišča

6.2 Možnosti

6.2.0 Obstoječe stanje

6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten

6.2.2 Združevanje stanovanjhorizontalno

6.2.3 Združevanje stanovanj vertikalno

6.2.4Gradnja novih balkonov in teras

6.2.5 Prizidek k stanovanjem

6.2.6 Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon

6.2.7 Nadzidava

6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij

6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov

6.3 Arhitekturna zasnova

6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji

temeljenja iz leta 1958

6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij

6.6 Nova konstrukcijska zasnova

6.7 Spremembe zazidanosti na območju

6.8 Seznam Prostorov

6.8.0 Ocena investicije

6.8.1 Stanovanje A

6.8.2 Stanovanje B

6.8.3 Stanovanje C

6.8.4 Parkirna hiša

6.8.5 Kolesarnica

6.8.6 Novo stanovanje D

6.8.7 Novo stanovanje E

6.8.8 Klet

6.8.9 Vertikalne komunikacije

6.9 Načrt situacije 1:500


6.11 Tloris kleti 1:100

6.12 Tloris pritličja 1:100

6.13 Tloris 5. nadstropja 1:100


6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100

6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100

6.17 Fasada V 1:100

6.18 Fasadni pas 1:20

6.19 Gradbena fizika

6.19.1 Stanje fasadnega ovoja

6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise

6.19.3 Lasten postopek in izračun

6.20 Požarna varnost

6.21 Izbira materialov

6.22 Ogrevanje

6.23 Prezračevanje

6.24 Hlajenje

6.25 Senčila

6.26 Prostorski prikazi

7 ZAKLJUČEK

8 VIRI

8.1 Viri

8.2 Slike

1

2

2

3

3

3

3

4

4

6

6

7

7

9

9

10

11

11

12

12

14

15

16

16

16

18

19

20

21

22

26

26

28

30

30

30

31

31

32

32

33

33

35

36

36

36

36

36

37

38

38

40

40

40

40

40

40

41

41

41

41

41

43

44

45

47

48

49

50

50

50

50

50

50

51

51

51

51

52

53

54

55

56

57

58

60

62

63

64

64

64

65

66

66

67

67

67

67

68

81

82

82

84

2

1 UVOD Razvoj arhitekturnih idej v informacijski druž-

bi je hiter. V času mojega študija so se gradbeni

in arhitekturni standardi opazno spremenili. Še v

prvem letniku so nam profesorji govorili o nizko

energijskih stavbah in o ekologiji, kot o nekem ta-

buju, ki ga šele odkrivamo. V tem času se je po-

javila naftna kriza, ki nas je končno postavila na

realna tla in opozorila na dejstvo, da bomo morali

pričeti varčevati. Obstaja verjetnost, da energija

nikoli več ne bo tako poceni kot je sedaj. Kljub

vsej tehnologiji ne poznamo vira energije, ki bi bil

tako preprost za pridobivanje in učinkovit pri upo-

rabi kot nafta, ki je zmanjkuje. Prav tako na zemlji

zmanjkuje virov jedrske energije. Sonce, veter,

voda in še kakšna oblika energije, ki je na voljo

v skoraj neomejenih količihan, pa od nas zahteva

veliko več truda, kot izkoriščanje nafte in naftnih

derivatov.

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30%

porabe vse svetovne energije. Večinoma se

še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se

brez večjega napora lahko direktno, brez pre-

tvarjanja, s sončno energijo.

Nove stavbe gradimo z večjo premišljeno-

stjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še ve-

dno sestavljajo veliko večino današnjih

mestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V

mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu

kvalitete bivanja in povečevanju našega bival-

nega okolja postajajo vse večje.

1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki

bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in

potreben pozornosti. Glede na to, da se število

prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne

spreminja in ker bomo morali tudi izdatke za gra-

dnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno

obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja

na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa

poleg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove

težnje k dvigovanju standardov bivanja.

Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil

podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgra-

jenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spo-

dnji konec lestvice med evropskimi državami. Na

drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska

ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih

stanovanj presega 100m2. Četudi to ni edini po-

kazatelj standarda države, je zagotovo podatek,

ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost

stanovanj v stanovanjskih blokih je še manjša, saj

velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah.

V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz

obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebival-

cev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo.

Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat

minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne oma-

re, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za

srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo

kdaj presegla 2,50m.

V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgra-

jene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vi-

dimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopni-

šča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je

praviloma višja od 3,00m.

Situacija pri stanovanjih, ki se gradijo danes je

na prvi pogled boljša, vendar površine stanovanj

še vedno niso tako velike, kot v zahodnjeevrop-

skih državah. Ob stagnaciji števila prebivalstva,

pa se nova stanovanja ne bodo gradila več tako

množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-

gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja,

bomo morali nujno poseči v obstoječe stanovanj-

ske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva na-

čina.

Z rušitvami in novogradnjami

Zavrnemo stare grajene strukture kot popol-

noma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi

bolje, kljub temu, da bi sama konstrukcija obstoje-

čih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za

poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano

odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje

je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo

in na novo definiramo morda celo več kot polovico

mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Iz-

gubi se identiteta prostora, stanovalce je potrebno

seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven

učinek pa ne more biti zagotovljen.

S prenovo in dograjevanjem

Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih so-

sesk dosežemo postopno zgoščevanje mestne-

ga tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da

bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na

določenem območju. Spremembe so lahko posto-

pne in selitve stanovalcev v času gradnje v ne-

katerih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi

bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno

prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi

in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi

bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo

izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani,

infrastruktura pa se izboljša na področjih kjer je

potrebno.


1.2 Nujnost prenove z vidika porabe

energije

V utemeljitev energetske prenove bom vključil

svoj raziskovalni referat z naslovom 'We are finally

running out of oil!', napisan v času Erasmus študij-

ske izmenjave v Amsterdamu spomladi leta 2010.

Idejo zanjo sem dobil v človekovem nenastinem

apetitu po energiji in sočasnem občutnem upadu

svetovnih zalog naftnih derivatov.

1.3 We are finally running out of oil!

1.3.1 Poraba energije v stavbah

''Poceni pridobljena energija iz naftnih derivatov

nas je zelo razvadila – poceni toplota, poceni pre-

voz... Vsi vemo, da so zaloge nafte omejene, am-

pak s tem se večina ne ukvarja. S kratko raziskavo

bom skušal razložiti Koliko energije porabimo in

zakaj se mi zdi to problematično, ter Zakaj nas

poraba energije ne skrbi bolj. Seveda stavbe

niso edini porabnik energije, vendar so eden naj-

večjih. Zato bom skušal ugotoviti Kaj lahko nare-

di arhitekt, da omili svetovno energetsko krizo

in Kako lahko zmanjšamo porabo energije v

stavbah. Pomembno vprašanje pa je seveda tudi

Kaj lahko pričakujemo, oziroma kakšen bo svet,

ko nam bo nekega dne vendarle zmanjkalo nafte.

1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi

to problematično?

Za enostavne aktivnosti (pomivanje posode,

prhanje, razsvetljavo prostorov) vsakodnevno po-

rabimo ogromne količino energije. Da se v avto-

mobilu vozi le eden, je ustaljena praksa in četudi

potem vsak dan obtičimo v prometnih konicah, ve-

činoma ne uporabimo javnega transporta.Da lah-

ko oberemo banane v Braziliji, jih prepeljemo čez

ocean v Evropo in jih kljub temu lahko prodamo

ceneje, kot domačo slovensko jabolko, je povsem

neracionalno. Ogromno potratnih stvari si lahko

privoščimo zgolj zaradi poceni naftnih derivatov.

Ne bom se ustavljal pri okoljskih vprašanjih

z rastočimi temperaturami, taljenjem ledenikov in

poplavami; osredotočil se bom na porabo ener-

gije, in na to, kaj lahko arhitekti naredimo, da

porabo zmanjšamo. Oseba v zahodnih državah

porabi približno 140kWh energije na dan1, kar je

ekvivalentno 14 litrom folsilnega goriva. Približno

eno tretjino te energije porabimo za transport, eno

tretjino za električne naprave in ostalo tretjino za

ogrevanje. Osredotočil se bom predvsem na mo-

žnosti zmanjšanje porabe energije za ogrevanje,

hlajenje in osvetljavo naših stavb.

Po neuradnih virih 70% vse svetovne energije,

ki jo dnevno porabljamo, pridobimo iz nafte, plina

in premoga. Torej je za 140kWh, ki jih povprečna

oseba dnevno porabi, potrebno kar 10 kilogramov

nafte ali premoga.

Če bomo s tako porabo energije nadaljevali,

bomo v slabih dveh stoletjih iztrošili vso, v obliki

nafte nakopičeno zalogo sončne energije, ki se je

na zemlji kopičila 300 milijonov let. Zaradi nera-

cionalne porabe energije bo zaloga nafte poška

okoli leta 2052. Organization of the Petroleum

Exporting Countries (OPEC) poroča, da je do-

bava naftnih derivatov na vrhuncu, saj že od leta

2006 stagnira3. Najbolj optimistične napovedi pra-

vijo, da se bo količina načrpane nafte še večala

do leta 2020, nato pa bo začela upadati. Ob tem

je potrebno upoštevati tudi situacijo v Azijskih dr-

žavah, kjer poraba energije narašča z neverjetno

hitrostjo. 70% energije, ki jo pridobimo iz fosilnih

goriv bomo morali v kratkem nadomestiti z drugimi

oblikami energije, kar lahko ima drastičen vpliv na

naše gospodarstvo in na ceno same energije.

Slika 1: Slika naslovnica ‘We are finally running out of oil!’

4

Slika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu

1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?

Kmalu bomo v našem vsakdanu primorani k

velikim spremembam, zmanjšati bomo morali

našo odvisnost od energije. Najbolj potratna in ne-

potrebna porabnika fosilnih goriv sta transport in

ogrevanje stavb, saj v ta nemen danes uporabimo

le majhen delež električne energije.

Transport je po porabnikih energije na prvem me-

stu1. 90% vse energije za transport porabimo v

cestnem prometu, od katerega je velika večina

osebni transport. Ta sektor ima največji potencial,

da se popravi na bolje in spremembe so lahko tu

dosežene relativno hitro. Z višanjem cen nafte bo

osebnega transporta vedno manj, vse bolj pa bo v

veljavo vstopal javni transport. Letalski in ladijski

promet skupaj porabita 10% energije, porabljene

za promet, oziroma okoli 3% vse svetovne

energije.

Drugi največji porabniki fosilnih goriv so naši

domovi, ki porabijo malo manj kot tretjino svetov-

ne energije samo za to, da nam je toplo ali hla-

dno. Odvisno od geografskega položaja je potreb-

no nekatere stavbe ogrevati, druge hladiti, v obeh

primerih pa se porabi ogromno energije. Detajlom

in managementu z energijo posvečamo premalo

pozornosti; stroške v življenjskem ciklu stavbe bi

morali bolje predvideti. S tem bi se izognili nepo-

trebnim izgubam energije in privarčevali pomem-

ben delež porabljenih fosilnih goriv.

V obdobju gradnje se teh problemov redko kdo

zaveda - gradbinec želi, da je stavba čim cenej-

ša in cenovno konkurenčna na trgu, stranka pa

se ne zaveda stroškov, ki se bodo nabirali tekom

let uporabe stavbe. Arhitekt tukaj ne more narediti

veliko, saj je odvisen od investitorja, javnost pa ni

dovolj izobražena, da bi stvari spremenila. Če bi

bila začetna investicija višja, bi bili celotni stroški

življenja v takšni stavbi lahko znatno nižji.

Obstaja že precej stavb, ki porabijo nič ali skoraj

nič energije, vendar jih večinoma gradijo zasebni

investitorji. Zgraditi nizkoenergijsko ali pasivno

stavbo danes ni več posebna znanost, zaustavi

se le, ko želimo pri gradnji čim nižje stroške. S

celostnim pogledom na investicijo, upoštevajoč

celoten življenjski cikel stavbe, pa postane jasno,

da so nizkoenergijske stavbe pravi odgovor. Pora-

ba energije ni zgolj okoljski problem, temveč tudi

ekonomski. Šele ko se bomo tega začeli tudi za-

vedati, bomo napravili ustrezne spremembe.

1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt, da omili svetovno

energetsko krizo?

Da bi bolje razumel vlogo arhitekta pri načrto-

vanju energetskih procesov, sem se obrnil na tri

znanstvenike:

- prof. W. Unterreiner, sloviti arhitekt iz Avstrije,

oblikovalec in lastnik ene prvih pasivnih hiš na

svetu

- prof. L. Bylund iz Norveške, arhitekt in znanstve-

nik, specializiran za porabo energije v stavbah

- prof. S. Medved iz Slovenije, inženir strojništva,

ki se ukvarja z načrtovanjem energetskih siste-

mov v stavbah. Predstavil bom samo nekaj njiho-

vih misli.

Ideja o hiši, ki za ogrevanje ne bi potrebova-

la nobenega dodatnega zunanjega energetskega

vira. Ta vrsta stavb se je pojavila v poznih 70ih,

v obdobju prve naftne krize. Zaradi tehnoloških

omejitev in krize pa se je ideja zares implementi-

rala šele kasneje.

Osnovna ideja prof. Unterreinerja je zelo pre-

prosta. Najprej je hišo zavil v debel sloj izolacije, jo

opremil s kvalitetnimi okni in premišljenimi detajli,

kar mu je prihranilo približno tretjino, ki se nava-

dno porablja v običajnih stavbah. Vgradil je tudi

mehanski regulator za izmenjavo zraka, ki prihrani

do tretjino vse izgube energije. Preostalo tretjino

energije pa sicer ni privarčeval, vendar z vgradnjo

sončnih celic omogočil, da jo proizvaja sonce.


Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050

Za hiše, ki porabijo nič ali zelo malo energije,

uporabljamo različna imena: pasivne, nič-ener-

getske hiše ali celo aktivne hiše, ker proizvajajo

energijo.

Prof. Unterreiner še vedno v omenjeni hiši.

Če bi jo moral še enkrat zgraditi, pravi, da bi jo

zopet zgradil isto. Za gradnjo pasivne hiše se je

odločil zaradi upoštevanja ekonomskega modela,

ki upošteva 80 letno življenjsko dobo stavbe. Prof.

Unterreiner še vedno eksperimentira z uporabo

različnih materialov, s katerimi bi znižal stroške ta-

kšne gradnje. Uporaba najnaprednejših tehnologij

nas stane do 40.000€ več pri začetni investiciji.

Z upoštevanjem 500€ letnega prihranka takšne

hiše, se investicija izplača v 80 letih. V obdobju

160 let, pa bo investitor prihranil 40.000 €. Za

mnoge se ta investicija ne zdi racionalna, vendar

pomislimo na številne hiše, stare čez 100 let. Pri

slednjih je priihranek vendarle ogromen in nikakor

nezanemarljiv. Šele s perspektive dolgoročnega

ekonomskega rezultata dobimo širšo sliko na pro-

blematiko.

Prof.Medved pojasnjuje Ekonomske modele

’’Najbolj logična računska doba za povrnitev inve-

sticije temelji na življenjski dobi materialov, ki jih

uporabimo. Potrebno je uporabiti zapletene raču-

ne, ki upoštevajo vkomponirano ceno materialov.

Stroške izdelave, stroške reciklaže po izrabi, stro-

ške karbonskega odtisa, ki ga material naredi...

Šele upoštevajoč vse to, lahko začnemo računa-

ti povratno dobo za investicijo v hišo.’’ Težko je

izdelati natančne račune in jih jasno predstaviti.

Verjetno jim ljudje zato ne verjamejo in jih ne upo-

rabljajo. Menim, da smo ravno arhitekti tisti, ki bi

uporabo slednjih morali promovirati. Ekonomisti,

politiki, inženirji in uporabniki imajo le delno zna-

nje o tovrstnih zadevah, predvsem pa imajo tudi

delne interese. Do množične gradnje in zavedanja

pomembnosti varčnih stavb bo preteklo še nekaj

časa; mislim pa, da ga bo skrajšala tudi hitra rast

cen energentov.

Vse omenjene strokovnjake sem vprašal Koliko

energije bodo naše stavbe porabile čez 100 let?

- Prof.W.Unterreiner pravi: ‘‘Zagotovo nič neobno-

vljive v naslednjih 30ih letih!‘‘

- prof.S.Medved:‘‘Kolikor je bodo potrebovale, saj

bo vsa energija solarna.‘‘

- prof.L.Bylund:‘‘Ni pomembno koliko energije

bodo potrebovale, temveč, kako bo ta energija

pridobljena. Vse hiše pa bodo energetsko samo-

stojne.‘‘

Vsi strokovnjaki se torej zavedajo sprememb, ki

se nam obetajo.

Četudi je tehnologija za izgradnjo pasivnih hiš

že povsem dostopna, njihova uporaba pa eko-

nomsko upravičena, jih ima splošna javnost še

vedno za ideologijo. Cena nafte je danes že viš-

ja, kot je bila v 70ih letih na vrhuncu naftne kri-

ze. Ogrevanje z nafto nas stane približno 0,07 € /

kWh, gretje z lesom 0,03 € / kWh, strošek sončne

in termalne energije pa je skoraj ničen (odvisno od

začetne investicije)1.

Nahajamo se že sredi druge energetske krize in

ukrepati moramo zdaj, ker tokrat je ne bomo tako

hitro prebrodili. Kadarkoli že bo naftnih derivarov

zmanjkalo, se bomo soočili z velikimi sprememba-

mi. Da nadomestimo primanjkljaj zaradi izčrpane

nafte in vseeno obdržimo današnji življenjski slog

in standard, bomo morali narediti dvoje ukrepov:

poiskati nove vire energije in zracionalizirati našo

trenutno porabo, ter potrebe.

6

1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih deri-

vatov?

Najti enakovredno nadomestilo fosilnim gori-

vom ne bo lahko. Precej učinkovito že znamo iz-

koriščati energijo sonca, vetra in morja, vendar bi

na primer za proizvodnjo energije, ki bi zadostila

vsem današnjim potrebam Velike Britanije, morali

postaviti plimske generatorje tekom celotne an-

gleške obale in hkrati posejati vetrne turbine na

eni četrtini površine Velike Britanije2.

Že sedaj izrabljamo večino razpoložljivega rečne-

ga potenciala za proizvodnjo elektrike. Za ogre-

vanje stavb na 21OC potrebujemo energijo, od

katere na zahtevamo visokih temperatur ali vme-

snega pretvarjanja v elektriko. Takšno energijo

lahko zelo enostavno in učinkovito pridobivamo

od sonca. Zakaj na naše strehe ne postavimo

več sončnih sprejemnikov toplote? Stavbe lahko

v večji meri ogrevamo s toploto zemlje oziroma s

termalno vodo. Če se izplača gradnja naftovodov

okoli sveta, zakaj ne bi gradili tudi učinkovitih vo-

dnikov termalne vode?

Alternative naftnim derivatom v veliki meri že

obstajajo, ampak cena nafte še ni dovolj visoka,

da bi ljudje te alternative v veliki meri začeli tudi

uporabljati. Finančno bo največ pridobil ravno tisti,

ki se bo prej osvobodil uporabe fosilnih goriv in

zmanjšal porabo elektrike na minimum.

Pri načrtovanju stavb bomo morali uporabiti

celosten pristop in upoštevati porabo vode, elek-

trike in toplote v celem življenjskem ciklu stavbe.

Morali jih bomo bolje izolirati in bolje nadzorovati

porabo vseh virov energije in surovin. Nove teh-

nologije pa lahko arhitekturo še bolj osmislijo in ji

dajo nove jasne smernice.

1.3.6 Kako lahko zmanjšamo porabo energije v

stavbah?

Sistem nadzorovanega prezračevanja nam

prihrani približno eno tretjino energetskih izgub.

Istočasno nam ta sistem prinese višjo kvaliteto

zraka v stanovanju. Prof.Medved v svojih preda-

vanjih omenja, da lahko v majhni kuhinji po skuha-

nem kosilu kvaliteta zraka pade na nevarno nizko

raven. Slabe kvalitete zraka ne čutimo direktno,

vendar se pozna pri našem splošnem počutju in

telesni aktivnosti.

Poleg številnih zapletenih tehnoloških rešitev

obstaja tudi veliko povsem enostavnih, na katere

arhitekti prepogosto pozabljamo. Pogosto se po-

služujemo klimatskih naprav za hlajenje stavb, na-

mesto da bi ozelenili strehe, posadili drevje pred

okna, ki bi stavbi delala senco poleti ali enostavno

spustili žaluzije in tako zasenčili okna.

Varčevanje z energijo torej ne izhaja le iz okolj-

skih ali moralnih načel, ampak iz ekonomskih. Lju-

dem je seveda mar za zemljo in okolje, vendar jim

je cena pogosto odločilnega pomena. Ko bomo v

bližnji prihodnosti morali prenehati uporabljati fo-

silna goriva, se bodo vse oblike energije močno

podražile. Predstavljajte si dan, ko bodo naftni šej-

ki ugotovili, da ne morejo zagotoviti dovolj nafte

za vse porabnike. Kako bomo nadomestili polete

z letali, si ne znam predstavljati. Vem pa, da bra-

zilske banane zagotovo ne bodo več cenejše od

slovenskih jabolk. Ljudje se bodo bolj posluževali

javnih prevozov in hiše bomo končno greli s toplo-

to sonca. Posledično se bo dvignila tudi cena ele-

ktrične energije. Pri kakšni vrednosti se bodo cene

umirile, je seveda nemogoče napovedati, najbrž

pa bodo ostale visoke za daljše časovno obdobje,

kot med prvo energetsko krizo v sedemdesetih

letih prejšnjega stoletja. Za črpanje in predelavo

nafte moramo namreč nazaj vložiti le okoli 2% pri-

dobljene energije. Noben drug energetski vir ne

dosega tako visokega izkoristka.2


1.3.7 Kaj lahko pričakujemo?

Ker nekatere rešitve že obstajajo, me daljna

prihodnost ne skrbi. Ko bomo pustili za sabo fosil-

no energijo in preklopili na alternativne vire, bomo

prešli skozi velike spremembe.

Skrbi pa me vmesno obdobje, ki bo od nas zahte-

valo hitre odločitve. Pri tem bomo morali aktivno

sodelovati vsi. Zdaj morajo politiki bolj poslušati

znanstvenike. Načrtovalci javnih transportnih sis-

temov morajo prenoviti transportne sisteme. Ar-

hitekti morajo izobraževati javnost in vzpodbujati

ljudi k uporabi najnovejših tehnologij v gradnji in

k celostnemu pogledu na stroške. Konec koncev

bo uporabnik tisti, ki bo plačeval več, če ne bo na

stroške mislil danes. Ekonomisti bodo morali se-

staviti boljše računske modele in jih pri investicijah

tudi upoštevati.'' (Vir: We are finaly running out of

oil, M.Pajnik, 2010)

1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipič-

nega stanovanjskega bloka

Potrebe po večanju števila stanovanj ni, zato

se bo gradnja preusmerila predvsem v prenove in

nadomestne gradnje. Obnova stavb bo v priho-

dnosti predstavljala večino dela arhitekta.

Pri varčevanju z energijo je tematika gradnje

družinskih hiš že precej obdelana, pozablja pa se

na stanovanjske bloke, ki v Sloveniji predstavljajo

eno tretjino vseh stanovanjskih kapacitet.

''Danes je v Sloveniji približno 33% stano-

vanj v večstanovanjskih hišah, 63% pa v pro-

stostoječih enodružinskih hišah.''

(Vir: AR (arhitektura, raziskave), A. Fikfak, M. Zba-

šnik Senegačnik, 2003/1)

Naj še enkrat poudarim, da pri energetski

prenovi ne gre toliko za sledenje okoljevartsve-

nim načelom, temveč za varčevanje denarja

stanovalcev. Skušal bom torej najti vse možne

rešitve tako v energetskem, kot arhitekturnem

smislu, jih ovrednotiti glede na učinek in ugo-

toviti, kateri posegi so smiselni ter upravičeni

in kateri niso. Pri tem si bom pogosto pomagal

z grafi in z izračuni stroškov časa, materiala in

energije.

Slika 4: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006


Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971 - 2008

V Ljubljani je povprečna starost stanovanjskih

stavb krepko nad 30let. Da so se takrat končale

večje gradnje nam pokaže že graf demografskega

gibanja prebivalstva. Od leta 1980 se število pre-

bivalcev Ljubljane ni bistveno povečalo, torej so

tudi potrebe po stanovanjih zastale. Iz poznavanja

današnjih trendov lahko sklepamo, da se tudi v

prihodnjih desetletjih število prebivalcev v sloven-

skih mestih ne bo bistveno povečalo.

Pričakovanja stanovalcev glede udobja pa na

drugi strani nenehno rastejo. Ljudje si želijo večjih

in udobnejših prostorov, ter urejene okolice.

Vsi bloki, stari nad 30 let, so po današnjih

standardih z vidika porabe energije neprimerni in

stanovalcem povzročajo prevelike stroške.

Da bi porabo energije zmanjšali, znižali stroške

in dvignili kvaliteto bivanja, bo treba slej kot prej

vse te bloke temeljito in ustrezno obnoviti ali pa jih

porušiti, ter zgraditi nove.

2.1 Stanje stanovanjskega fonda

Velikost novograjenih stanovanj sicer vztraj-

no raste, vendar glede na potrebe prebivalstva

prepočasi. Leta 1971 je bila povprečna velikost

stanovanj v Sloveniji 57m2, danes pa naj bi bilia

v celotni Sloveniji 74,60m2, na območju Ljubljane

pa le 68m2.

Vzrokov za majhna stanovanja je zagotovo več.

Pomanjkanje ponudbe in za slovenski BDP zelo

visoke cene stanovanj, sta zagotovo pomembna

razloga; kriva pa je tudi državna in občinska regu-

lativa, ki cen in novih gradenj ne nadzira ustrezno.

Posledice tega so morda celo večje, kot le

manjše udobje bivanja. Majhna stanovanja med

drugim nikakor niso vzpodbuda za družine. V sta-

novanju povprečne velikosti 70m2 si je še mo-

goče predstavljati družino z dvema otrokoma,

s tremi pa že veliko težje.

Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hitra rast je bila v obdobju 1945 - 1980

2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH NASELIJ

10

2.2 Potreba po stanovanjih

Med popisoma 1991 in 2002 se je na območju

MOL število stanovanj povečalo za 11.202 enot,

kar predstavlja 11% povečanja skupnega stano-

vanjskega sklada MOL oziroma letno okoli 1000

stanovanj več. Izgradnja se je v primerjavi s se-

demdesetimi leti, ko je bilo v Ljubljani zgrajenih

tudi več kot 3000 stanovanj na leto, zelo zmanj-

šala. Statistični podatki tudi kažejo, da se stalno

znižuje povprečno število oseb na stanovanje: 3,3

oseb na stanovanje pri popisu 1971, 2,9 oseb na

stanovanje leta 1981, 2,7 leta 1991 ter 2,4 oseb

na stanovanje leta 2002.

Pomemben podatek iz popisa 2002 je tudi to,

da je bilo 13.480 od skupno 112.511 stanovanj

popisanih kot stalno nenaseljenih. To število pred-

stavlja 12 % celotnega stanovanjskega sklada

MOL, kar je zelo presenetljivo glede na veliko po-

manjkanje ponudb stanovanj v mestu.

Na osnovi zgoraj predstavljenih analiz oblasti

MOL ugotavljajo, da je potrebno zagotoviti pro-

storske možnosti za gradnjo 2000 novih stanovanj

letno.

(VIR: Statistični letopis Ljubljane 2005, MOL,

2005)

Statistični urad RS je objavil, da glede na pov-

praševanje v Ljubljani na trgu močno primanjkuje

velikih stanovanj. 2 in 3-sobnih stanovanj je trenu-

tno za okoli 20% preveč, med tem, ko je 4-sobnih

za okoli 20% premalo, 5-sobnih pa 9% premalo.

Pomanjkanje je opazno tudi pri enosobnih stano-

vanjih za osebe, ki živijo same.

Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002

Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje (višek in primanjkljaj),

Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji

soba


Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009,

Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število prostorov v Ljubljani 2005-2009,

2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani 2.4 Primerjava s tujino

Statistični urad RS razkriva natančnejše podat-

ke glede povprečne velikosti stanovanj v državah

Evropske Unije. Ti podatki zajemajo tudi stano-

vanjske hiše, torej so dejanske površine stano-

vanj v večstanovanjskih blokih precej manjše.

Kolikšna je povprečna velikost teh, nisem uspel

ugotoviti. Slovenija se je po objavljenih podatkih

sodeč znašla krepko na zadnjem mestu lestvice z

okoli 70m2. Povprečje med državami se vrti okoli

90m2, kar pomeni, da v povprečju zaostajamo za

20m2 na stanovanjsko enoto, oziroma smo kar

28% pod povprečjem.

Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s stanovanjskimi hišami)

12

2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4

Z namenom pridobitve širše perspektive glede

obravnavane stanovanjske tematike in vpogleda v

opažanje arhitekturnih in energetskih problemov s

strani uporabnikov, sem se odločil izvesti poizve-

dovalno anketo. Arhitekti pogosto vidimo arhitek-

turne probleme, ne pomislimo pa vedno, kakšen

učinek bo nek poseg imel na denarnico investitor-

ja. Vprašanja sem zato zastavil zelo konkretno in

anketirance spraševal po njihovih potrebah, željah

in tudi, če so pripravljeni prenovo svojih stanovanj

in soseske financirati.

Pri oblikovanju vprašanj (anketa ali intervju) in po-

sameznih sklopov vprašanj morajo biti upošteva-

ne sledeče omejitve:

- vprašalnik ne sme biti predolg,

- vprašanja in izbirni odgovori morajo biti jasni in

nedvoumni,

- vprašanja ne smejo biti geografsko, nacionalno

ali drugače omejena,

- večina vprašanj mora tvoriti podlago za vzorče-

nje različnih odgovorov,

- vprašalnik mora biti anonimen in ne sme zahte-

vati osebnih podatkov izpolnjevalca, po katerih bi

lahko osebo poimensko locirali v prostoru.

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak,

M. Zbašnik Senegačnik, 2003)

osnovna šola

poklicna šola

srednja šola

višja

visoka

magisterij

doktorat

0

0

16

22

0

2

2

2.6 Vprašalnik z rezultati

Osebni podatki:

Spol

Starost

Stopnja končane izobrazbe

Število let bivanja v soseski

Struktura gospodinjstva

Vprašanja o stanovanju:

Vrsta stanovanja

Ocenite ustreznost stanovanja gelde na:

(1-slabo, 2-srednje, 3-dobro)

Ste kdaj prenavljali stanovanje?

Kdaj in kaj ste prenovili?

Bi v stanovanju kaj spremenili?

Kaj bi spremenili?

Bi želeli imeti večji balkon?

Bi želeli imeti namesto balkona dodaten prostor?

Kateri dodaten prostor bi potrebovali?

M (55%) Ž (45%)

Povprečje 41 let

Povprečje 16 let

št.stanovalcev: 1=20% 2=40% 3=16% 4=24% 5=0% 6=0%

študentje = 28% družina = 32% upokojenški par = 16%

drugo = 24%

Lastniško = 66% najemniško = 33%

Velikost (1=10% 2=40%, 3=50%)

opremljenost (1=15% 2=40%, 3=45%)

razporeditev prostorov (1=10% 2=45%, 3=40%)

osvetljenost (1=30% 2=45%, 3=25%)

drugo ____________________

da = 50% ne = 50%

Predvsem: kopalnica in kuhinja

da = 65% ne = 35%

Predvsem: večje sobe, parkirna mesta, razporeditev prostorov,

vmenjava oken

da = 65% ne = 35%

da = 45% ne = 55%

Predvsem: soba, shramba, dnevna soba, za sestanke stanovalcev,

skupni prostori

Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3 (velikost vzorca 42)


Vprašanja o objektu:

Vas moti hrup sosedov?

Pogrešate kak skupni prostor? Katerega?

(kolesarnica, čistilnica, družbeni prostor, zunanji vrt, ipd.)

Kje najpogosteje srečujete sosede in kje se najpogosteje

družite z njimi?

Se vam zdijo skupni prostori primerni?

Bi več stika s sosedi pripomoglo k vašemu boljšem

počutju v soseski?

Se vam zdi vhod v blok primeren?

Ali bi si želeli imeti dvigalo?

Bi si želeli večjih okenskih odprtin?

Ali uporabljate zelene površine okoli vašega bloka?

Katera obnovitvena dela bi bila po vašem mnenju najbolj

potrebna?

Kako ocenjujete urejenost in opremo

okoli bloka (koši, klopi, zelenje, ipd.)?

Imate avto?

Imate garažo?

Imate in uporabljate kolo?

Ocenite primernost kolesarnice.

Je v okolici dovolj parkirišč?

Ocenite primernost parkirišč.

Bi bili pripravljeni investirati v izgradnjo garaž?

Kaj v naselju najbolj pogrešate?

Kaj vas moti?

Sosesko bi celostno ocenili kot:v

da = 15% ne = 85%

Predvsem: prostor za sestanke, klopi

Predvsem: na hodniku, jih ne srečujem

da = 35% ne = 65%

da = 70% ne = 30%

da = 70% ne = 30%

da = 70% ne = 30%

da = 75% ne = 25%

da = 35% ne = 65%

Predvsem: toplotni števci, okna, vhod, fasada, streha

slabo = 50% vredu = 50% super = 0%

da = 75% ne =25%

da = 30% ne = 70%

da = 65% ne = 35%


da = 0% ne = 100%


da = 50% ne = 50%

Predvsem: trgovino, igrala, klopi, parkirišča

Predvsem: promet, parkirišča



Vprašanja o rabi energije:

Koliko letno znaša vaš strošek elektrike?

Koliko letno znaša vaš strošek ogrevanja?

Se vam zdi, da za ogrevanje in elektriko porabite veliko?

Ste seznanjeni z ukrepi, ki lahko v blokih pripeljejo do

znižanja stroškov?

(izolacija,toplotni števci, menjava oken)

Bi bili pripravljeni iti v več letno investicijo, če bi s tem

zmanjšali stroške za energijo?

Bi bili pripravljeni odstopiti prostor na podstrešju investi-

torju, ki bi tam uredil dodatna stanovanja ampak v zameno

popravil in zamenjal streho? Zakaj?

V kolikih letih bi pričakovali, da se investicija povrne?

Ali ste že zamenjali vse žarilne žarnice z varčnimi?

Ali veste v kolikšnem času se povrne investicija menjave

žarnic?

Ali reciklirate?

Zakaj? Kaj se vam zdi pomembneje?

Kateri ukrep bi po vašem mnenju najbolj pripomogel k

zmanjšanju stroškov?

Bi bili pripravljeni investirati v prizidek, ki bi vsakemu

stanovanju dodal dodatne prostore? Zakaj?

Zahvaljujem se vam za vaš čas in pomoč!

Matic, absolvent Fakultete za arhitekturo

Zavezujem se, da bom pridobljene podatke uporabil izključno

za študijske namene in v skladu z zakonom o varovanju oseb-

nih podatkov.

Povprečno 456 eur

Povprečno 725eur

da = 65% ne = 35%

da = 65% ne = 35%

da = 65% ne = 35%

da = 50% ne = 50%

Povprečno 10 let

da = 35% ne = 65%

da = 30% ne = 70%

da = 80% ne = 20%

vaši lastni stroški = 25% skrb za okolje = 75%

Predvsem: števci, streha, okna

da = 40% ne = 60%


14

2.7 Povzetek ugotovitev

Razdeljenih je bilo 105 anket, za vsako sta-

novanje v obravnavanem območju po ena. Izpol-

njenih in vrnjenih anket je bilo 42, kar predstavlja

slabo polovico in s tem zadovoljiv vzorec za ugo-

tavljanje želja in potreb stanovalcev.

Njihova povprečna starost je 34 let, povprečna

velikost gospodinjstva 2,66 oseb. Njihov čas biva-

nja v soseski je od 1 do 50 let, kar odgovorom daje

dodatno širino. V 15 stanovanjih živijo študentje,

v 6 upokojen par ter v 21 družine z ali brez otrok.

66% stanovanj je lastniških in 34% podnajemni-

ških. Velikosti stanovanj se malenkostno razliku-

jejo, v vsakem nadstropju sta po dve z 52 m2 in

eno z 48 m2.

Velikost, razporeditev in osvetljenost prostorov

so problem, predvsem pri mlajših anketirancih in

tistih z družinami. Starejših anketirancev to ni mo-

tilo.

Med željami po spremembah si sledijo želje po

večjih prostorih, dodatna parkirna mesta, boljša

razporeditev prostorov, menjava oken, več sve-

tlobe. Izmed prostorov najbolj pogrešajo dodatno

sobo, shrambo, dnevno sobo, skupni prostor za

sestanke stanovalcev. Pogrešajo tudi boljšo javno

opremo (klopi, igrala za otroke).

Pomemben se jim zdi balkon, ki ga ne bi zamenjali

za dodaten prostor oziroma bi radi imeli večjega.

Skupni prostori se jim ne zdijo primerni. Predvsem

stanovalci višjih nadstropij in starejši bi si želeli

imeti dvigalo.

Večina anketirancev uporablja kolesa in meni,

da je kolesarnica primerna. Primernost parkirnih

mest pa so večinoma ocenili za neustrezno, moti

jih predvsem premalo mest za avtomobile.

Večina meni, da za stroške kurjave in elektri-

ke porabijo veliko, da so z ukrepi, ki bi lahko te

stroške zmanjšali seznanjeni in da so celo za to

pripravljeni investirati.

Polovica stanovalcev bi bila za izgradnjo do-

datnih stanovanj pripravljena odstopiti prostor na

podstrešju, v kolikor bi s prodajo teh stanovanj

lahko delno pokrili stroške preostale obnove (na

primer strehe). Nekoliko manj jih je bilo naklonje-

nih prizidku, ki bi jim dodal nove prostore.

Četudi trdijo, da se ukrepov za zmanjšanje

porabe energije zavedajo, jih večina še ni zame-

njala žarilnih žarnic z varčnimi neonskimi ali LED

(light emittin diode). Večina jih reciklira predvsem

iz spoštovanja do okolja. Povprečno pričakujejo,

da bi se investicija v obnovo s privarčevanimi stro-

ški energije povrnila v roku 10 let.

Predvsem odgovori glede potreb anketirancev

so bili pričakovani (parkirišča, večji prostori, svet-

loba, stroški). Večinoma so pripravljeni obnoviti

svoja stanovanja in jih narediti varčnejša.

Anketa pa kaže na težave pri večjih arhitekturnih

posegih. Želje, potrebe in finančne sposobnosti

stanovalcev niso enake. Če si nekdo želi večjega

in boljšega stanovanja, se bo preselil v novo stano-

vanje in ne bo vlagal truda in energije v povečanje

obstoječega, saj v to ne bo mogel prepričati svo-

jih sosedov. Dodaten problem bi nastal v obdobju

gradnje, ko bi bilo potrebno stanovalce vsaj za

krajši čas preseliti nekam drugam.

Če bomo stare stanovanjske soseske res želeli

temeljito preurediti, bomo morali zahtevati pomoč

stanovanjskih skladov, občine ali države, ki bi

takšne težave bili sposobni ustrezno rešiti.


Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

2.8 Stroški energije - Lepi pot 4

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo

večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje ob-

stoječih. Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj po-

rabimo 1/3 vse energije z naslova nepovratnih

virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61%

vse porabljene energije v angleškem gospodinj-

stvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata

z energijo morda danes še sprejemljiva za naše

denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen ener-

gentov prav gotovo ne bo.

Brez dvoma bi lahko veliko večino energije, po-

trebne za ogrevanje, pridobili brez pretvarjanja v

elektriko direktno od sonca. Istočasno bomo mo-

rali obnoviti domala vse fasadne ovoje, ki so bili

izdelani pred letom 1990, oziromo tiste, ki nimajo

izoliranih zunanjih sten in dovolj kvalitetnih oken,

saj izgubljajo (pre)velike količine toplote na takšen

način.

Pregled položnic stroškov električne energije

in toplote izbranega bloka na Lepem potu 4 nam

pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur

za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi

za električno energijo, od tega je približno polovi-

ca za pripravo tople sanitarne vode. Za posame-

zno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je

več kot je povprečna mesečna plača letno v Slo-

veniji, za stroške električne energije 50m2 velike-

ga stanovanja.

Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab

toplotni ovoj, ventilacijkse izgube zaradi dotraja-

nih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših

stanovanjskih blokih predvsem posledica skupne-

ga števca porabljene toplote (od konca leta 2011

nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije).

Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem

neprimerna svetila in električni grelci vode, ki so

po novem pravilniku prav tako prepovedani.

Na posamezno gospodinjstvo so letni stroški

ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.

1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno

samo zaradi porabljene energije stane 23eur.

S porabo okoli 210kWh/m2 spadamed zelo

potratne objekte.

Vir: Učinkovita raba energije, eko-telekom.si

Graf vsote stroškov energije za ogreva-

nje in sanitarno vodo pri 73. letu prebije mejo

1.000.000eur stroškov samo za obravnavan

objekt.

Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vrsta objekta glede

na porabo energije

raba energije (kWg/

m2a)zelo potratni objekt več kot 250potratni objekt 200 - 250povprečni objekt 150 - 200varčni objekt 100 - 150zelo varčni objekt 50 - 100n i z k o e n e r g i j s k i

objekt

15 - 50

energijsko pasivni

objekt

manj kot 15

vsota stroškov porabljene energije

16

3.1 Zgodovina in čas nastanka

INVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo

v Ljubljani

PROJEKTANTSKI BIRO: Gradis

GLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek Drago

DATUM IZGRADNJE: 1960

Načrti za celotno stanovanjsko naselje Bičevje

so nastali leta 1959, ko je potreba po novih stano-

vanjih hitro naraščala. V naselju Bičevje je sedem

tlorisno in konstrukcijsk-o podobnih blokov, od ka-

terih jih je pet od temeljev navzgor in z malenko-

stnimi spremembami grajenih z istimi načrti. Dva-

krat po dva od teh petih sta postavljena tako tesno

skupaj, da si preko dilatacije delita eno steno. Peti

blok z enakim načrtom, ki ga obravnavam v nalo-

gi stoji nekoliko bolj proti vzhodu ob ulici Lepi pot

in tudi hišna številka je zato Lepi pot 4. Na severni

strani ulice Bičevje stojita še dva bloka podobnih

zunanjih dimenzij in podobnih višin, kot prej ome-

njenih pet.

Celotno naselje Bičevje je bilo namensko zgra-

jeno za delavce Ljubljanske univerze. V kolektivno

stanovanjsko gradnjo naj bi za tisti čas uvedli vsaj

nekaj inovativnih rešitev. Zadostno število stano-

vanj v dovolj hitrem času so zagotovili z uporabo

istih načrtov za več stavb. Vsa so minimalnih kva-

dratur, z minimalno svetlo višino stropa, zasnova-

na so ekonomično in zaradi tega ne preveč prila-

godljivo.

Za takratni čas novost predstavlja “nočni” ho-

dnik, s katerim je arhitekt delno ločil dnevni in spal-

ni del stanovanja. Za potrebe današnjega časa

niso predvideli zadostne površine za parkirišča.

Predvsem način gradnje je pogojeval, da so

mnogi stanovanjski bloki iz tistega časa podobne-

ga izgleda. Kar se tiče konstrukcijske trdnosti, je

gradnja sicer postajala vse bolj kvalitetna, vendar

za potresno območje, kot je Ljubljana, takratni

standardi danes ne zadostujejo več. Strogi pred-

pisi glede potresne trdnosti so začeli veljati šele

po potresu v Skopju leta 1963.

Na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

sem se odločil poiskati stanovanjske bloke s po-

dobno letnico nastanka (1950 - 1977), predvsem

pa s podobno tlorisno in konstrukcijsko zasnovo.

Naloga na ta način obravnava širšo problema-

tiko prenove stanovanjskega bloka, ki se pojavlja

na več lokacijah.

3.2 Sorodna stanovanjska naselja

V nalogi se bom osredotočil na stanovanjska

naselja starejšega nastanka, ki po mojem mnenju

predstavlja skupino stavb, ki so zaradi svoje kon-

strukcije in številčnosti najbolj potrebne pozorno-

sti. Povprečno gledano so to stavbe višine do

P+5, brez dvigala z minimalnimi tlorisnimi po-

vršinami. Konstrukcijsko so to zidane stavbe

z armiranobetonsko (AB) kletjo in talnimi plo-

ščami, ter pogosto še brez vertikalnih AB vezi.

V raziskavo stanovanjskih naselij iz obdobja po

drugi svetovni vojni sem vključil le naselja z obmo-

čja Tržaške in Barjanske ceste oziroma četrtnih

skupnosti Rožna dolina, Vič in Trnovo.

Podatke za to sem dobil s spletne strani GURS

(Geodetske uprave Republike Slovenije). V str-

njenih stanovanjskih naseljih nizkih stanovanjskih

stavb, zgrajenih med leti 1950 - 1977, sem naštel

3855 stanovanjskih enot, katerih povprečna veli-

kost se giblje med 50 in 60m2. Po grobi oceni je

stanovanjskih sosesk podobnega obdobja v Lju-

bljani še štiri do pet-krat toliko. Če upoštevamo za-

dnje objavljene podatke, da je v Ljubljani 112.541

stanovanj (vir: Statistični letopis Ljubljane 2005),

stanovanja iz tega obdobja predstavljajo 12-

16% vseh stanovanjskih kapacitet.

(Vir: GURS, http://prostor3.gov.si, Geodetska

Uprava RS, 15.6.2011)

3 PREDSTAVITEV STANOVANJSKEGA BLOKA - LEPI POT 4


Četrtna skupnost Rožna dolina1 Viška cesta1125 stanovanjskih enot, 1967-1977 leto izgradnje54m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost Vič2 Tbilijska ulica1000 stanovanjskih enot, 1970 - 1978 leto izgradnje55m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost Rožna dolina3 Med Jamovo in Tržaško cesto872 stanovanjskih enot,1952-1977 leto izgradnje50m2-60m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost Trnovo4 Študentski in dijaški domovi Murgle 1050 ležišč1984 leto izgradnje

Četrtna skupnost TrnovoCesta v Mestni Log660 stanovanjskih enot1960-1972 leto izgradnje58m2 povprečna velikost stanovanj

Četrtna skupnost Rožna dolinaŠtudentsko naselje v Rožni dolini3.600 ležišč, 1950-1982 leto izgradnje

Četrtna skupnost VičOražnova ulica93 stanovanjskih enot1950-1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Slika 18: Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

območje Rožne doline, Viča in Trnovega3855 stanovanjskih enot, 1950-1977 leto izgradnje50-60m2 povprečna velikost15.000-19.000 po ocenah neobnovljenih sta-novanj iz tega obdobja v Ljubljani

18

3.3 Lokacija

Stanovanjski blok na Lepem potu 4 je eden od

sedmih (po dva od teh sta združena), ki ležijo v

sredini stavbnega otoka, ki ga obdajajo večje ce-

ste - na severu Tržaška cesta, na jugu Jamova

cesta, na vzhodu Groharjeva cesta in na zahodu

Langusova ulica. Ceste znotraj tega območja slu-

žijo le kot dovozne poti. Promet pa nekoliko pove-

čuje odprto parkirišče Mirje.

Ulici Bičevje in Lepi pot sta bili pred kratkim spe-

ljani enosmerno proti severu in nato proti zahodu,

da so se s tem pridobila dodatna bočna parkirišča.

Od lokacije je ožje mestno središče Ljublja-

ne oddaljeno le slabih 10minut hoje proti vzhodu.

Najbližja postaja mestnega potniškega prometa,

kjer stojijo avtobusi linij 1 in 6, je oddaljena sla-

bih 200 metrov. V radiju 200 metrov sta še dve

pekarni, dve sadjarni, dve fotokopirnici, območna

upravna enota Vič, dve restavraciji, dodatno še

dve gostilni, optika in računalniški servis. Do naj-

bližje trgovine z živili je 600 metrov.

Kvaliteto bivanja v soseski dviguje relativna bli-

žina velikih rekreativnih površin v Tivolskem parku

in hiter dostop do mestne obvoznice po manj pro-

metni Barjanski cesti proti jugu.

Ožje območje je pretežno stanovanjsko, ven-

dar se posamično pojavljajo točke z gospodarsko

dejavnostjo. Mednje sodi predvsem Fakulteta za

Gradbeništvo in Geodizijo, ki je v neposrednji bli-

žini.

Predvsem zaradi zanimive bližine mestnega

središča na območju primanjkuje parkirnih prosto-

rov, ki jih dnevni migranti zasedajo stanovalcem.

Teren je raven in v celoti nad poplavno ogrože-

nim območjem. Odprtih javnih površin je v okolici

precej, vendar niso namensko izkoriščene.

Območje obravnave je opremljeno s plinskim

omrežjem, vendar plinska napeljava v obravna-

vano stavbo ni napeljana. Ogrevanje je daljinsko

preko toplovoda. Dotok čiste, pitne vode in odvod

odpadne vode sta urejena.

b. Bičevje 2K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan16,60m višina stavbe1961 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element

c. Bičevje 4K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan17,10m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element

e. Bičevje 1K + 5 število etaž30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element

f. Bičevje 7K + 5 število etaž30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe1961 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element

d. Lepi pot 4K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 17,00m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element

g. Bičevje 5P +1 število etažposlovni objekt 300m2 skupna uporabna površina7,80m višina stavbe1990 leto izgradnjemontažna gradnja

i. Lepi pot 6P +1 število etažposlovni objekt 496m2 skupna uporabna površina8,80m višina stavbe1946 leto izgradnjeles glavni konstrukcijski element

h. Jamova cesta 2K + 5 število etažizobraževalna ustanova (FGG)1426m2 skupna uporabna površina 28,00m višina stavbe1968 leto izgradnjearmiran beton glavni konstrukcijski element

a. Lepi pot 1P+1 število etažstanovanjski objekt250m2 skupna uporabna površina9,10m višina stavbe1860 leto izgradnjeles glavni konstrukcijski element

a

b

c

d

e

fg

h

i


Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot

3.4 Situacija

20

3.5 Tehnično poročilo iz leta 1960

Tehnično poročilo o gradnji iz leta 1960 razkriva

osnovne podatke o bloku in je dosledno napisano.

Svetla višina etaž je 2,60m, konstrukcijska

debelina stropov pa 21cm. V kleti je predvideno

zaklonišče s stropom nosilnosti 2400kg/m2, ob

južni steni pa še en blok enake konstrukcije. Se-

stava zidov je opečnata, talne plošče so grajene

iz 13cm armiranobetonske konstrukcije, 2cm miv-

ke, 3cm izolacije, 0,5cm asfalta in 2,5cm parketa.

Vse talne plošče so računane s koristno obtež-

bo 125kg/m2 in so na vse strani elastično vpete v

stene. Streha je dodatno izolirana z 8cm maltona

in 2cm estriha, kar po današnjih sandardih sploh

ne predstavlja izolacije. Okenski okvirji razen ti-

stih v kopalnici nimajo preklad in segajo do vrha.

Predvideno je centralno ogrevanje tople vode

z električnim bojlerjem in ogrevanje stanovanj z

električnimi pečmi. Zračenje kleti je predvideno z

zajemom zraka na severu in odvodom skozi zrač-

nike pod streho. Na iste zračnike so priključene

termosifonske nape, ki odvajajo zrak iznad kuhal-

ne površine. Omenjena je tudi dodatna izolacija

južne stene z 8 cm porolita na notranji strani, ki

prav tako po današnjih merilih ni izolativni mate-

rial.

V kletnih prostorih načrti kažejo jasno razde-

litev. Načrtovani so kolesarnica, hišna delavnica,

prostor za shrambo in obdelavo živil, ter skoraj

polovica prostora za shrambo kuriva. V tehničnem

poročilu tudi piše, da je ogrevanje predvideno s

kaloriferskimi elektrinimi pečmi.

Slika 21: Pogled z JV, prihod po cestiSlika 20: Tloris tipičnega nastropja


Slika 22: Uvoz v enosmerno ulico Lepi pot, bližamo se obravnavanemu objektu

Slika 26: Nekateri lastniki stanovanj so se tudi zunanje prenovo lotili sami, zavedajo se, da z zamenjavo dotrajanih

oken priavarčujejo

Slika 24 Pogled s SZ na obravnavan objekt

Slika 23: Uvoz v enosmerno ulico Bičevje , zavijemo levo in se oddaljujemo obravnavanemu objektu

Slika 31: Bičevje 2 (Bičevje 4 ima enako zasnovo)

Slika 27: Vstop na stopnišče in zavita pot do kolesarnice

Slika 28: Natrpana kolesarnica ne zadošča predpisu kapac-itete 0,60m na vsako ležišče Slika 30: Pogled iz sobe proti hodniku v stanovanju JUG,

prostori so skromni

Slika 29: Kopalnica komaj ustreza dimenzijam po današnjem standardu, stanovanje JUG

3.6 Foto dokumentacija stanja

Slika 25: Vhod

22

23

2425,26

30

22

Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100

3.7 Stanje objekta

Gradnja je opečnata, zidovi, pa so na vzhodni in

zahodni strani precej debeli (40cm), na severni in

južni, pa so (30cm), kar stavbi daje visoko kapaci-

tivnost toplote oziroma hladu. Talne plišče, kletni

zidovi in temelji so armirani.

Izolacije sten in strehe ni.

Prostori so precej majhni in enostavno razpore-

jeni. Okenski okvirji in vrata so lesena in izsušena,

dotrajana. Zaradi tega imajo velieke špranje, sko-

zi katere pozimi uhaja topel zrak.

Kletni prostori so dovolj veliki, vendar brez

ustreznih prostorov za shranjevanje koles. Drugih

skupnih prostorov za srečevanje in druženje ni,

kar se glede na anketo izraža v slabših medsose-

skih poznavanjih in odnosih.

Prostori za avtomobile na sami gradbeni parce-

li niso bili načrtovani, vendar so si stanovalce del

parcele enostavno preuredili.

Objekt v vsem svojem obstoju ni bil deležen

večjih vzdrževalnih del. Kvaliteta gradnje je bila

očitno solidna, saj je nosilna konstrukcija še ve-

dno v dobrem stanju.

Stvari, na katere je potrebno biti pozoren, so

neenakomerno posedanje, poškodbe v nosilni

konstrukciji, razpoke, puščanje strehe, vlažna

klet, zamakanje kleti, dotrajane električne in vo-

dne napeljave, zastarel ogrevalni sistem, odpada-

nje ometa fasade, dotrajana okna.

Klet

Na površini zidov ni povečane prisotnosti vlage.

Nosilna konstrukcija

Nikjer ni opaziti razpok, ki bi bile posledica kon-

strukcijskih napak ali neenakomernih posedkov.

Talne konstrukcije

Sestava tal me je presenetila, saj so tanka

(20cm), po lastnih izkušnjah bivanja v bloku pa

vem, da z zvočno izolativnostjo ni težav. Plavajo-

čega poda, kot ga poznamo danes, ni. Za dušenje

vibracij in izravnavo je bila uporabljana plast miv-

ke, parket pa je vtisnjen v bitumenski sloj.

b. Zunanje stene v, z (40cm)notranji ometopeka 40cmzunanji omet

a. Zunanje stene s,j (30cm)notranji ometopeka 30cmzunanji omet

a.

b.


Streha

Na strehi so bili enkrat že sanirani žlebovi,

ostala konstrukcija in material pa niso bili menjani.

Kljub temu streha ni nikoli puščala vode, ki bi lah-

ko poškodovala objekt.

Javna oprema:

Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na

neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-

dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo

radi.

Dostop:

Dostop invalidom ni omogočen. Tudi starejšim

ljudem stopnice do petega nadstropja in pol delajo

velike težave.

Kolesarnica:

Zaradi ozkih hodnikov in premajhne površi-

ne ne zadostuje standardu, da ima vsako ležišče

60cm x 2.00cm prostora za shranjevanje kolesa.

Skupna površina kolesarnice je 26m2. Zunanjih

parkirišč za kolesa ni.

Ogrevalni sistem

Ogrevanje je daljinsko in deluje dobro. Poraba

je zaradi slabe tesnosti stavbe zelo velika. Nujni

bi bili števci, ob novem fasadnem ovoju pa bi se

površina toplotnih teles lahko zmanjšala.

Električne napeljave:

Vsa vidna stikala in napeljave so dotrajane in

občasno se iskrijo. To predstavlja veliko požarno

nevarnost. Ob prenovi bi se nove napeljave spe-

ljale ob fasadi ali v dvigalnem jašku.

Vodne napeljave:

Vodovodne inštalacije so iz svinčenih cevi in ne

povzročajo težav. Možnost novih napeljav.

Kanalizacijske cevi:

Menjava kanalizacijskih cevi bi predstavljala

večji poseg. Stanovalci o težavah niso poročali.

Prezračevanje:

Prezračevalni jaški so narejeni za kuhinje in

kleti in delujejo dobro. Po takratni povojni zakono-

daji ima vsako stanovanje priklop za zunanjo grel-

no napravo. Ta predpis je bil ukinjen šele v pred

kratkim.

Parkirišča v okolici:

Parkirnih mest za stanovalce bi bilo dovolj, če

jih ne bi zasedali dnevni migranti, ki se vozijo v

Ljubljano v službo. Potrebno bi bilo urediti nova,

vendar ob tem ohraniti zelene površine.

Javna oprema:

Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na

neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-

dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo

radi.

Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100

e. Tla (21cm)2,5cm parket0,5cm asfalt2,6cm foča plošče1,4cm mivkaAB talna plošča 13cmstropni omet

f. Tla nad kletjo2,5cm parket0,5cm asfalt3,9cm foča plošče1,1cm mivkaAB talna plošča 13cmstropni omet

c. Strehavalovite salonitne ploščelesene prečne letvešpirovci

g. Stena v kletinotranji omet40cm armirana stena zunanje nasutej

h. Tla v kleti7cm zalikan betonbitumenski premaz7cm betonnasutje

d. Strop proti strehi2cm estrih8cm malta13 cm AB talna ploščastropni omet

c.

d.

e.

f.

g.

h.


Balkoni

Betonski zastori na balkonih so bili grajeni iz

slabega materiala in na več mestih so opazne raz-

poke in poškodbe. Ob novem fasadnem oboju bi

bila njihova uporabnost zaradi nizke globine moč-

no vprašljiva.

Omet

Omet je absolutno dotrajan in na več mestih

odpada.

Okna

Okna so dvojne zasteklitve, vendar stara, lese-

na in absolutno odtrajana. Les se je z leti posušil

in tesnosti ni več, pozimi se pogosto prepih čuti pri

zaprtih oknih. Nekaj stanovalcev je v svojih stano-

vanjih okenske okvirje že menjalo.

Slika 36: Omet je razpokan in na več mestih odpadaSlika 35: Stik balkona in fasade je razporan z odpadajočim ometom

Slika 37: Dotrajana in izsušena okna ne tesnijo in povzročajo velike energijske izgube

26

4 REFERENČNI PRIMERIKot referenčne primere bom predstavil dva pro-

jekta, kjer so se oživitve soseske lotili s prenovo in

dograditvijo obstoječih stanovanjskih blokov.

4.1 Prenova Saint-Nazaire, France

Lacaton & Vassal

2010

40 stanovanj + 40 novih stanovanj

10.282 m2

stroški 5,2 M €

Stanovanjski blok je le eden v tem blokovskem

naselju, ki je bilo zgrajeno v 70ih. Stanovanjske

stavbe so takrat rasle hitro. Tlorisne površine so

za današnji dan premajhne. Še pred kratkim to

območje ni bilo zanimivo za stanovalce in je imelo

splošno podobo naselja v zatonu. Biro Lacaton-

Vassal je uspel oblasti prepričati, da se ne loteva-

jo obsežnih rušitev in novogradenj, saj uspeh ne

bi bil zagotovljen. Če bi želeli stvari postaviti na

novo, pa bi bili posegi zelo veliki. Začasno bi mo-

rali razseliti veliko število ljudi in razdreti nekatere

med-soseske vezi.

Predvsem so želeli ohraniti prebivalce, soseske

odnose in zelenje. Konstrukcija stavb je bila v do-

brem stanju, popraviti pa je bilo treba uporabnost,

narediti preskok v času in objektu dodati nekaj no-

vih funkcij. Potrebno je bilo dvigniti kvaliteto biva-

nja v objektu, da je zopet postal zanimiv za srednji

sloj. S prenovo je postal konkurenčen nekaterim

novim, sodobnim soseskam.

Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo – zunanji izgled Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovi – zunanji izgled

Slika 38a: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo - okenske odprtine

Slika 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovio - okenske odprtine


Slika 42: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire pred prenovo Slika 43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire po prenovi

Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije

28

4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski

cesti, Ljubljana

Enota Arhitekti

2008

8 stanovanj + 1 novo stanovanje

630m2

stroški 387,000 €

Stanovanjski blok Ilirska je eden izmed mnogih

pozabljenih blokov med visokimi stavbami ob Tru-

barjevi cesti v Ljubljani. Po privatizacijskem proce-

su so dotrajana stanovanja dobila nove lastnike in

s tem dobro priložnost, da se izvedejo prepotreb-

ne prenove. Kot del prenove se je nerabljeno pod-

strešje preuredilo v novo stanovanje. Ena glavnih

točk prenove je bilo povečanje okenskih odprtin,

saj je bila osvetljenost z dnevno svetlobo nezado-

stna. Ampak pojavile so se težave.

Vsa stanovanja niso bila v enako slabem sta-

nju. Zaradi mešanega lastništva, neusklajenih že-

lja in lastnih prenov v preteklosti, pa vsi lastniki

niso pristali na stroške prenove. Od osmih lastni-

kov stanovanj, se trije prenove niso želeli. Torej

kako uskladiti izgled fasade, če so okna različnih

oblik in velikosti?

Rešitev so bili močno poudarjeni okenski okvir-

ji, ki so razliko med manjšimi starimi in večjimi

novimi okni dodatno izpostavili. Barve fasad se

ujemajo z barvami okenskih okvirjev. Če si bodo

preostali trije lastniki stanovanj kdaj želeli pove-

čati okna, bodo lahko to storili v območju svojega

barvnega polja na fasadi, tako, da ne bo moten

izgled celote.

Z novo podobo fasade sedaj stanovanjski blok

na Ilirski ulici opozarja nase in poživlja.

Slika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fasado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno

Slika 45: Situacija Ilirska ulici 1:2000

Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado pred in po prenovi


Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja po prenovi

30

5.2 Zaznava

Posebnih ekscesov v prostoru ni. Občuti se hrup Tržaške ceste, ozko grlo proti nagnetenemu parkirišču,

ter odprt pogled preko nepozidanih parcel na vzhodu.

5 ANALIZA PROSTORA ULIC LEPI POT IN BIČEVJE5.1 Morfologija in program

Zazidava je raznolika, urejena stanovanjska in pol stanovanjska z linijskimi potezami garaž, skupaj z

nestanovanjskimi stavbami raznih oblik. Program je pretežno stanovanjski. Ob Tržaški cesti je mešan,

neurejeno pa se pojavljajo večje nestanovanjske stavbe.pomožno objekti stanovanjski

programmešan program nestanovanjski

program

Slika 50: Prikaz zaznave prostoraSlika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov

zaznavane meje

hrup smeri odprtih pogledov

ozko grlo vrvež


5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini

100m: pekarna, restavracija

200m: 2 pekarni, 2 kavarni, 2 trgovini s sadjem, 2 restavraciji, frizer, optika, računalniška trgovina, UE Vič

500m: med drugim dve trgovini z živili, pošta, banka, zdravstveni dom.

m

100

200

300

5.4 Promet

Promet v večji meri obide stavbno območje, ki je prikazano na sliki, vendar je enosmerna ulica, speljana

po ulicah Lepi pot in Bičevje, zaradi parkirišča ob prometnih konicah zelo obremenjena.

prometni pasovi grajeno tkivo javne parkirne površine

prehodi za peščce

Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območjuSlika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta

32

5.5 Vegetacija

Vegetacije je na območju precej, vendar je večinoma zasebna. Obravnavano stanovanjsko naselje Bičev-

je ima sicer precej javnih zelenih površin, vendar jim manjka dodana vrednost, zaradi česar jih stanovalci

ne uporabljajo pogosto (klopi, otroška igrala).

javne/poljavne pov-ozne površine 23%

grajeno tkivo28%

zasebne zelene površine 34%

poljavne zelene površine 16%

5.6 Gradbene linije

Gradbene linije so včasih kršene, dostikrat pa zaradi dreves niti niso več opazne.

gradbene linije grajeno tkivo obravnavan objekt

izstopajoče zelenje

Slika 54: Gradbene linije na območjuSlika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obravnavanem območju


5.7 Predpisi in omejitve

Viri:

- ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS

41/04

- ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list

RS 142/02

- Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03

- Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlo-

bo, Uradni list 102/04)

- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gra-

ditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list

1/7.1.2011

- Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list

RS, št.52/2010)

- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list

RS, št.

- tehnična smernica TSG - Po

arna varnost v stavbah

- Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)

- Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Sta-

novanjski objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Obči-

ni K.O. 2679 Gradišče II na parceli 802, s pripada-

jočo parcelo 159/2 v upravni enoti Vič)

5.7.1 Arhitektura

Določbe pravilnikov se uporabljajo tudi pri rekon-

strukcijah stanovanjskih stavb in pri spremembah

namembnosti stanovanjske stavbe, če so dane

tehnične možnosti za njihovo izvedbo.

Osvetlitev prostorov

Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju,

sprostitvi in pripravi hrane ter spanju, morajo biti

osvetljeni z dnevno svetlobo.

Velikost vseh zastekljenih površin prostora Ast

(dejanska zastekljena površina nad višino 0,85 m

od gotovih tal, v kateri ni všteta površina okenskih

okvirov, prečk in podobnih neprosojnih delov),

mora biti večja od najmanjše potrebne velikosti

zastekljenih površin Ast-min, ki jo določimo z na-

slednjim izrazom:

Ast-min = D x Ap / 45 (m2)

kjer je Ap seštevek vseh površin prostora (strop,

tla, stene, okna) v m2, D pa količnik dnevne sve-

tlobe.

Če je del stanovanja osvetljen z dnevno svetlo-

bo le z ene strani, njegova globina ne sme meriti

več kot tri svetle višine prostora.

Neposredna osvetlitev je dosežena, če skupna

površina obdelanih zidarskih odprtin (pri tem se

upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kot 0,50

metra nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi,

dosega najmanj 20 odstotkov neto tlorisne površi-

ne teh delov stanovanja.

Vse odprtine za naravno osvetlitev imajo vgra-

jene elemente za preprečitev prekomernega vpli-

va sončnih žarkov in za zatemnitev.

Dimenzije prostorov

Vhodni prostor v stavbo s tremi do devetimi

stanovanji ima svetlo širino najmanj 1,50 metra,

v stavbah z deset ali več stanovanji pa najmanj

1,80 metra.

V ali ob stavbi je zagotovljen lahko dostopen

pokrit prostor za shranjevanje koles. Velikost kole-

sarnice se določi tako, da se za vsako načrtovano

ležišče v stanovanjski stavbi predvidi 0,60 mesta

za shranjevanje kolesa.

Svetla širina stopniščnih ram, podestov in hodni-

kov v skupnih prostorih dvostanovanjske stavbe je

najmanj 1,00 metra, v tro- in večstanovanjskih pa

najmanj 1,20 metra.

Svetla višina garaž in drugih površin, po katerih

je predvidena vožnja z motornimi vozili, ne sme

biti manjša od 2,20 m.

Svetla višina stanovanjskih prostorov je naj-

manj 2,50 metra.

Prostori, namenjeni bivanju in spanju, niso ožji

od 1,90 metra in v primeru osvetlitve le s krajše

strani, ne ožji od polovice svoje dolžine.

Svetla širina prehodov, namenjenih komuni-

kaciji med prostori, je najmanj en meter tudi ko je

nameščena oprema.

Pomožni prostori

Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj

stavbe na delu gradbene parcele, ki omogoča ne-

oviran dostop komunalni službi.

V stavbi mora biti prostor za hrambo čistil za

čiščenje skupnih prostorov, v katerem morata biti

vodovodna napeljava in odtok. Površine tal in sten

prostora za hrambo čistil morajo omogočati mokro

čiščenje.

Vsakemu stanovanju pripada individualni pro-

stor, namenjen shranjevanju stvari, s tlorisno po-

vršino najmanj 3 m2, ki je lahko zunaj stanovanja,

a na gradbeni parceli stavbe.

Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe

34

Oprema

Stopnišča, balkoni, lože, terase in podobne, nad

okolico več kot za 0,48 metra dvignjene površine,

so zavarovane z ograjo, visoko najmanj en meter.

Odprtine v ograji onemogočajo prehod predmetov

s premerom več kot 12 centimetrov in vzpenjanje

otrok.

V stavbah s petimi etažami ali več mora biti

vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi

merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220

cm (širina x globina x višina). Svetla širina vhoda

v kabino dvigala mora biti najmanj 80 cm.

Vsa okna, ki jih je mogoče odpreti in pri kate-

rih je višina parapeta na notranji strani manjša od

0,90 metra, na zunanji strani pa večja od enega

metra, imajo dodatno varovalno ograjo z zgornjim

oprijemalnim robom, ki sega najmanj en meter

nad notranji gotovi pod.

Stanovanje s tremi ali štirimi ležišči ima stranišč-

no školjko s splakovalnikom v posebnem prosto-

ru – stranišču, v katerem mora biti tudi umivalnik.

Stanovanje s petimi ali več ležišči ima dve stra-

niščni školjki s splakovalnikom, ločeno nameščeni

v kopalnici in posebnem prostoru – stranišču, v

katerem je tudi umivalnik.

Nujna oprema: Ležišče meri 90 cm x 210 cm,

ležišča za dve osebi 160 cm x 210 cm, delovne

mize 120 cm x 70 cm na tri ležišča. Umivalnik 60

cm x 55 cm, kopalna kad površine 1,20 m2 ali prhe

površine 0,60 m2 in straniščne školjke 40 cm x 60

cm. Visoka garderobna omara s skupno širino naj-

manj 120 centimetrov in globino 60 centimetrov

pripada vsakomu ležišču stanovanja. V stanova-

nju je zagotovljen prostor za namestitev in priklju-

čitev pralnega stroja z merama 60 cm x 60 cm.

Vhodna ter vsa notranja vrata stanovanja imajo

svetlo odprtino najmanj 80 cm x 210 cm.

Požarna varnost

Dolžina evakuacijske poti, ki vodi do enega

izhoda na prosto ali do enega zaščitenega stopni-

šča, ne sme presegati 35m.

Promet in avtomobili

Za vsako stanovanje je na parceli, namenjeni

gradnji, zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto.

Gradbene linije in omejitve iz prostorskih ure-

ditvenih pogojev MOL

Največji možen FI (faktor izrabe zemljišča -

kvocient med uporabno površino stavbe in površi-

no zemljišča) je 1,4.

Maksimalna višina objekta je določena glede

na referenčni objekt FGG (Fakulteta za Gradbeni-

štvi in Geodezijo) 28,00m.

Najmanj 30% je odprtih površin.

ARHITEKTURA opis stanja + pozitivne lastnosti - negativne lastnosti uporaba DA / NEVečanje okenjskih odprtin

Stanovanja so neza-dostno osvetlena. Parapeti so nenosilni in nepotrebni.

+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja.+ Več svetlobe.

- Strošek. DA

Novi preboji za okna Stanovanja so neza-dostno osvetlena.

+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja.+ Več svetlobe.

- Oslabitev nosilne konstrukcije.

POGOJNO - nujne ojačitve okvirjev

Združevanje stano-vanj - horizintalno

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje površin in standardov bivanja

- Izselitev stanoval-cev.

NE

Združevanje stano-vanj - vertikalno

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje površin in standardov bivanja

- Izselitev stanoval-cev.- Oslabitev nos. kon-strukcije ob prebojih.

NE

Nadzidava z novimi stanovanji - pent house

Streho je potrebno zamnjati, to se lahko stori s prodajo ‘‘zemljišča’’ na strehi.

+ Razbremenitev stroškov stanovalcev+ Nova stanovanja.+ Zgoščevanje mesta.

- Vpliv na nosilno konstrukcijo.- Velikost posega.- Neenakost stand-arda prebivalcev.

NE

Nadzidava z novimi stanovanji - več stanovanj

Prodaja ‘‘zemljišča’’ na strehi.

+ Ni prevelikih razlik v standardu stano-valcev.

- Vpliv na nosilno konstrukcijo.- velikost posega.

DA

Prizidek - vzhod Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje stanovan-jskih površin.

- Prostori nenavadni oblik.- Šibitev konstrukcije- Poseg izven grad-bene linije.

NE

Prizidek - zahod Majhne tlorisne površine stanovanj.


- Prostori nenavadni oblik.- Šibitev konstrukcije

DA

Prizidek - sever / jug Majhne tlorisne površine stanovanj.


- Poseg izven grad-bene linije.

NE

Večanje balkonov Želje po balkonih so velike.

+ Relativno poceni poseg.+ Večanje stanovan-jskih površin.

- Ne doseže zadost-nega učinka.- Dostikrat se upora-bljajo za odlaganje stare šare.

DA

Skupni prostori Neprimerni današnjemu času, ni dovolj mest za kolesa.

+Primernejši prostori+ Mesta za srečavanje, druženje stanovalcev.

- Stanovalcem se zdi to nenujen strošek.

DA

Vertikalne komuni-kacije - stopnice

Ozke, brez prostorov za srečevanje.

+ Več udobja, + Preglednost.

- Poseg ni nujen. DA

Vertikalne komuni-kacije - dvigalo

Za stanovanje z več kot 5 etažami je dvigalo obvezno.

+ Udobje.+ Dostopnost invali-dom.

- Poseg je nujen ob prenovi.

DA

Garaže Pomanjkanje parkirnih prostorov.

+ So zaželjene in potrebne.

- Nepripravljenost investiranja.

DA

Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,


PORABA ENERGIJE opis stanja + pozitivne lastnosti - negativne lastnosti uporaba DA / NE

Zamenjava ogreval-nega sistema

Daljinsko ogrevanje, brez ločenih števcev porabe- ne ustreza današnjim standar-dom

+ Ločeni števci bi hitro pripomogli k zmanjšanju porabe, zaradi sprejemanja lastnih stroškov porabe.

DA

Sistem za hlajjenje objekta

Ga ni, poleti se stanovanja pre-grevajo

+ Boljše mikroklimat-sko ugodje. Stene so debele in lahko akumulirajo veliko toplote/hladu.

- Ni nujen poseg, reševanje je možno na več načinov, tudi brez klimatskih naprav.

KLIMA N. NE- IS-KANJE DRUGIH REŠITEV

Menjava fasadnega ovoja

Fasadni ovoj je v slabem stanju, omet odpada, izol-acije ni- ne ustreza današnjim standar-dom

+ Zmanjšanje toplot-nih izgub.

- Tesnost za zrak in vlago.

DA

Menjava strehe in izilacije

Streha je v solidnem stanju, izolacije ni - ne ustreza današnjim standar-dom

+ Zmanjšanje toplot-nih izgub.

- Tesnost za zrak in vlago,

DA

Menjava oken Okna so dotrajana in ne tesnijo - ne ustrezajo današnjim standardom

+ Zmanjšanje toplot-nih izgub. + Več svetlobe.

- Tsnost za zrak in vlago.

DA

Vgradnja SSE Jih ni, velik poten-cial pri varčevanju z energijo - po novi zakonodaji so priporočljivi

+ Po novi zakonodaji priporočeni. + Prispevajo zastonj toploto.

- Potreba po velikem zalogovniku toplote.

DA

Menjava žarnic Stanovalci se ne zavedajo koristi,

+ Najhitreje povrnjen strošek investicije.

- Vprašljiva kvaliteta svetlobe fluores-centnih in LED luči.

DA

Sanacija balkonskih toplotnih mostov

Ker fasadne izol-acije ni, nima smisla govoriti o toplot-nih mostovih. Ob prenovi fasadnega ovoja, je potrebno najti rešitev tudi za balkone

+ Balkoni so zaželjeni, v stano-vanjih pripomorejo k večji kvaliteti življenja.

- Toplotni mostovi. DA

Sistem mehanskega prezračevanja

OB novem, tesnejšem fasa-dnem ovoju je to zari kvalitete zraka nujno

+ Boljša kvaliteta zraka.

- Nezaupanje uporabnikov, ve-lik poseg,če ni že vpeljanih zraćnih kanalov.

DA

Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe energije,

5.7.2 Poraba energije

Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije posta-

vlja stroge standarde na področju toplotne zaščite

stavb, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimati-

zacije, priprave tople vode in razsvetljave v stav-

bah, skladno z Direktivo EU.

Po novem pravilniku je zahtevana uporaba

najmanj 25% moči enega ali več obnovljivih virov

energije, pridobljenih iz sončnega obsevanja, bio-

mase, vetra, geotermalne energije.

Dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje

Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicioni-

rane površine A(u) stavbe, ne presega:

- za stanovanjske stavbe:

Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),

Maksimalna toplotna prehodnost ovoja

Bistvene spremembe pravilnika se nanaša-

jo na maksimalne dovoljene toplotne prehodno-

sti »Umax«, zaradi česar so v praksi posledično

potrebne večje debeline toplotne izolacije ovoja

stavbe. Tako so od prej predpisane najvišje toplo-

tne prehodnosti zunanjih sten - 0,60 W/m2K zah-

tevane bistveno nižje - 0,28 W/m2K. Kar pomeni

povečano debelino toplotne izolacije od 5 na naj-

manj 12 cm, če za konstrukcijo uporabimo neizo-

lativen material (opeka, beton) pa tudi do 16cm.

Za tla velja 0,30 W/m2K (debeline od 8 cm na 14

cm).

Podstrešja, mansarde

Za prezračevano podstrešje je prej veljal faktor

toplotne prehodnosti (U) 0,35 W/m2K, po novem

pravilniku je to zaostreno na 0,20 W/m2K, kar po-

meni, da bomo vgradili najmanj 25 cm toplotne

izolacije.

Stavbno pohištvo

Za zasteklitev je najvišja toplotna prehodnost

spremenjena od 1,4 na 1,1 W/m2K, zasteklitev in

okvir skupaj od 1,6 na 1,3 W/m2K, zunanja vrata

od 3,5 na 1,8 W/m2K, okna s kovinskim okvirjem

od 1,8 na 1,6 W/m2K.

Prezračevanje

Po novem pravilniku so kriteriji prezračevanja

definirani od 0,5 do 0,7 izmenjave zraka na uro.

V stanovanju je treba zagotoviti ustrezno pre-

zračevanje s stalno izmenjavo zraka.

Ogrevanje, topla sanitarna voda

Projektna temperatura ogrevalnega sistema

ne sme biti višja od 55OC. Priprava tople vode je

predvidena z izkoriščanjem sončne energije, to-

plotnih črpalk ali na drug podoben način v pove-

zavi s centralnim ogrevanjem. Prepovedana je lo-

kalna priprava tople vode z električnimi bojlerji in

električnimi pretočnimi grelniki.

Naprave za spremljanje porabe energentov

oziroma energije in vode morajo omogočati lo-

čeno spremljanje za vsako stanovanje in skupne

prostore stavbe. Dostopne morajo biti iz skupnih

prostorov stavbe.

36

5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije

Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem ja-

sna, vendar prostora tam zaradi ceste ni veliko.

Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za

območje, Fakulteta za Gradbeništvo in Geodezijo.

(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

5.8.2 Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)

FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlo-

risno površino stavbe in celotno površino parcele,

namenjene gradnji.

V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balko-

ni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem

faktorju.

Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa

0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

5.8.3 Možen poseg glede na potrebo po minimal-

nih odprtih površinah

Zahteva je podana v Podrobnih prostorskih uredi-

tvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje

30%.

Sedaj je odstotek odprtih površin na območju

80,80%

5.8.4 Možen poseg glede na ostale predpise za-

konodaje

Maksimalna globina prostora osvetljenega z ene

strani je dve njegovi širini.

Globina vsakega prostora namenjenega bivanju

(dnevna soba, kuhinja, spalnica) je lahko globoka

največ tri svetle višine prostora.

Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje na obravnavanem objektu

Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave

5.8.5 Izbran obseg posega

Upoštevajoč vse pogoje in analize sem se

odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj

zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti

zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene li-

nije in le dodal prenovljeno stipnišče. Da se ohrani

čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in za izbrani objekt.

37

6 IDEJNA ZASNOVA6.1 Izhodišča

Glede na povedano v poglavju '2 Potrebe po

prenovi stanovanjskih naselij' lahko trdim, da je

obnova stanovanjskega bloka na Lepem potu 4

zaradi prostorske stiske in potreb stanovalcev nuj-

na. Zaradi znižanja izdatkov za energijo, potrebno

za ogrevanje, je upravičena tudi z ekonomskega

vidika.

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgra-

dnja stanovanjskega objekta se mi zdi nespreje-

mljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti

konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in

bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik

in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje

prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka no-

vih zgradb ni mogoče zagotoviti. Izgubi oziroma

popolnoma spremeni se identiteta prostora. V

primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj

s preostalimi območji, ki so v podobnem stanju.

Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako

radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je

največji razlog proti rušitvi.

Predlagam torej prenovo. Gre za bolj pre-

mišljen poseg, ker spoštuje obstoječe stanje in

ohranja identiteto. Stanovalci bi lahko v idealnih

primerih celo ves čas prenove živeli v svojih sta-

novanjih. Zaradi ohranitve nosilne konstrukcije,

pa bi po logičnem računu obsega dela, morali biti

stroški obnove nižji kot stroški nove gradnje.

Prenova za razliko od nove izgradnje zahteva

večjo previdnost pri načrtovanju, saj je eden od

ciljev med izgradnjo čim manj motiti življenja sta-

novalcev.

Glavni cilji so tako:

- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k

obnovljivim virom energije

- povečanje površine stanovanj

- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-

re in osvetlitve

- izboljšanje komunalne opreme

- znižanje ravni hrupa

- sanacija nosilnih konstrukcij

- povečanje dostopnosti (invalidi)

- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur

- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje

- čim manj selitev stanovalcev

- spoštovanje obstoječe vegetacije

''Temeljni problemi območij, zgrajenih med leti

1945 in 1965 so: neprilagojenost 'uvoženih' reši-

tev lokalnim razmeram,''

'' V konkretnem arhitekturnem prostoru (kulturnem

okolju) oz. mestni krajini gre za iskanje dinamične-

ga ravnovesja med

ohranjanjem in spreminjanjem zasnove oz. podo-

be prostora, ki sledi vzpostavljanju ali poudarjanju

hierarhije, in s tem večji razpoznavnosti elemen-

tov in povezav. Pomembni cilji so še: udobje gi-

banja, komunalna opremljenost, ponudba blaga

in storitev, povečati prilagodljivost spremembam

fleksibilnost oz. adaptabilnost zasnove, površino

stanovanj), izboljšati splošno varnost (prometno,

potresno) uravnavati nivo mikroklime oz. ugodja v

prostoru osvetljenosti, zaščititi pred nezaželjenimi

atmosferskimi vplivi, pred hrupom, uravnati nivo

kvalitete zraka - čistost, temperaturo, vlanost),

zmanjšati porabo energije oz. preusmeriti k eko-

loškim virom energije in

izboljšati opremljenost.''

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), T. Zupan-

čič Strojan, 2003)

Na Fakulteti za arhitekturo je bila v letu 2002 za-

ključena enoletna raziskovalna naloga Povojne

stanovanjske soseske v Sloveniji – metodologija

vrednotenja in prenove (Zupančič-Strojan, Zba-

šnik-Senegačnik, Novljan, Fikfak), v kateri je bila

opredeljena nujnost prenove stanovanjskih obmo-

čij, zgrajenih med leti 1945 in 1965. Na nivoju ar-

hitekturnega oblikovanja, uporabe gradbenih ma-

terialov in kvalitete konstrukcije se ti objekti med

seboj ne razlikujejo, zaradi dotrajanosti in neu-

streznosti današnjim tehničnim, demografskim,

ekološkim in drugim standardom pa se morajo

temeljito spremeniti. Strokovna analiza je poka-

zala potrebne posege tako na urbanističnem,

kot arhitekturnem nivoju. Izdelana je bila tudi

aproksimativna ocena stroškov na izbranem

modelu, ki je pokazala finančno upravičenost

potrebnih posegov. Rušenje teh degradiranih

stanovanjskih območij bi bila namreč zaradi

velikega števila objektov najslabša možna re-

šitev.

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak,

M. Zbašnik Senegačnik, 2003)

38

Težave / rešitve:

Novi pravilniki zahtevajo izgradnjo dvigala in lo-

čene WC je v stanovanjih s tremi ležišči. Za to so

potrebni veliki posegi in spremembe konstrukcije.

Pri starejših objektih je potrebno biti pozoren

na kvaliteto nosilnih sten in na prisotnost vlage. V

tem primeru je bila drenaža solidna in posebnih

znakov vlage ni.

Slaba odpornost proti potresom zahteva doda-

tne ojačitve vogalov.

Kot zahteva predpis (60cm širine za vsako

kolo), v obstoječi kleti ni dovolj prostora za vsa ko-

lesa. Potrebno bi bilo zagotoviti dodatnih 38mest.

Vsaj del kletnih prostorov bi bilo dobro združiti, da

se izognemu labirintu ozkih in neuporabnih celic.

Prostora za kleti je glede na predpise dovolj.

Nov, tesnejši ovoj bo zahteval prisilno in nad-

zorovano prezračevanje. Za odvod zraka je v na-

paljavah že zadosti prostora, zato se v dvigalnem

jašku doda še pot za dotok svežega zraka. Izme-

njevalnik toplote je nameščen na strehi.

Potrebno bi bilo prenoviti električne napeljave,

ki se lahko razpeljejo na novo preko jaška dvigala.

Zelo smiselno je na streho postaviti sprejemni-

ke sončne energije. Površina strehe ob povprečno

sončnih dneh zadostuje za pripravo tople sanitar-

ne vode za polovico stanovanj.

Paziti je potrebno na dilatacijo med novim in

obstoječim objektom. Ta mora biti 2-3cm na vsako

etažo (12cm).

Nadzidava se mora izvesti s skeletno konstruk-

cijo, da bo dodatna obtežba na obstoječe tamelje

čim manjša.

Stanovalcem je potrebno zagotoviti dovolj par-

kirnih prostorov v neposrednji bližini.

Potrebno je zagotoviti prehodnost vseh površin

in odstraniti vse moteče ovire, ki bi lahko bile v

napoto invalidom, starejšim osebam ali mamicam

z vozički.

Zagotoviti je potrebno ustrezno javno opremo

kot so klopi, mize, igrišča in igrala za vse starosti

otrok.

Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v prenovljeni soseski.


6.2 Možnosti

6.2.0 Obstoječe stanje.

Obstoječe tri stanovanjske enote se po-

novijo v vseh petih nadstropjih. Severno

in južno stanovanje sta skoraj zrcalno

simetrični s površino 52m2, zahodno

orientirano stanovanje pa ima površino

48m2.

V naslednjih devetih primerih bom

opisal najbolj očitne možne posege za

povečanje površine stanovanj s preno-

vo.

6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten,

povečevanje okenskih odprtin.

Najočitnejši in najenostavnejši poseg,

če odstranujemo le nenosilne konstruk-

cije, kot so predelne stene in parapeti

oken. Preboji nosilnih konstrukcij so

možni le ob dodatnih ojačitvah na me-

stih novih prebojev. S tem odpremo

tloris, ga naredimo preglednejšega in

svetlejšega.

6.2.2 Združevanje stanovanjskih enot

horizontalno.

S preboji in rušitvami notranjih sten lah-

ko združimo dve stanovanji v eno ali tri

stanovanja v dva. S tem povečamo po-

vršino stanovanj ob zmanjšanju števila

stanovanj. Posegi v nosilno konstrukci-

jo stavb niso nujno veliki.

6.2.3 Združevanje stanovanjskih enot

vertikalno.

Za razliko od horizontalnega združeva-

nja je tu potreben zahteven preboj talne

plošče in vgradnja novega stopnišča,

ki zavzame veliko prostora. Talne plo-

šče so v obravnavanem objektu križno

armirane in preboji zaradi tega še bolj

zahtevni.

6.2.4 Gradnja novih balkonov in teras.

Precej nezahteven poseg, ki pa ima

omejen učinek. Poveča se stik sta-

novalcev z zunanjim okoljem, vendar

balkona ne moremo šteti k bistvenemu

povečanju bivalnih površin. Po anketi

sodeč, si stanovalci balkone sicer želijo.

Primernost posega za Lepi pot 4: Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6.

40

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov

6.2.5 Prizidek k stanovanjem.

Takšen prizidek je seveda najlažje izve-

sti v celotni višini objekta, da se s tem

ne obremenjuje obstoječe nosilne kon-

strukcije. Poseg je velik, vendar lahko

dosežemo zelo velik učinek s tem ko

dodamo točno tiste prostore, ki so po-

trebni. Obseg takšnega prizidka je ome-

jen z maksimalno globino prostorov.

6.2.6 Prizidek k stanovanjem in doda-

ten balkon.

Balkon služi kot potreben stik stanova-

nja z zunanjim okoljem. V primeru veli-

kega povečanja okenjskih površin nam

balkon služi kot senčilo pred direktnim

sončnim obsevanjem, ki lahko povzro-

ča pregrevanje.

6.2.7 Nadzidava.

Pri nadzidku je glavna omejitev dopu-

stnost dodatne obremenitve nosilne

konstrukcije. V mestu dobimo nove za-

zidalne površine, ki jih lahko izkoristimo

za gradnjo samostojnih hiš sredi mesta

ali večih stanovanjskih enot. Potrebno

je paziti, da ne nastanejo prevelike raz-

like v prebivalski strukturi.

6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontal-

nih komunikacij.

Gradnja dvigal je obvezna za vse stav-

be s petimi etažami ali več zato so po

današnjih predpisih dvigala marsikje

potrebna. Pri obnovi komunikacij se

lahko uredi dodatne prostore za druže-

nje in srečevanje stanovalcev.

6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servi-

snih prostorov.

Pogosto se zaradi drugačnih potreb ali

pri slabi zasnovi naselij pojavljajo potre-

be po novih prostorih in storitvah kot so

garaže, kolesarnice, pralnice, igralnice,

prostori za sestanke. Ob prenovi se lah-

ko enostavno doda tisto, kar se je skozi

leta uporabe izkazalo, da stanovalci že-

lijo in potrebujejo.

Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičenazgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.


6.3 Arhitekturna zasnova

Kvalitetno združiti obstoječe in novo grajeno je

vedno zahtevno zaradi številnih dejavnikov, ki jih

je potrebno upoštevati.

Pri obravnavanem objektu ne želim ustvariti

prevlade novega nad starim, ampak nekakšno so-

žitje. Tako po funkciji, kot izgledu, naj bo prizidek

nadgradnja obstoječemu, ki mora ohraniti svojo

identiteto in prepoznavnost

Na vzhodni strani spoštujem gradbeno linijo

in iz nje izstopam zgolj s prenovljenimi vertikal-

nimi komunikacijami. Na zadnji (zahodni) strani

se objektu doda prizidek, ki predstavlja podaljške

obstoječim stanovanjem. Na vrhu pa nadzidek, ki

bloku doda dve novi nadstandardni stanovanji. Za

nadstandardne sem se odločil zato, ker takšnih v

Ljubljani primanjkuje, istočasno pa bi za takšna

stanovanja najlažje pridobil privatnega investitor-

ja.

Vse zunanje stene starega objekta po preno-

vljenem fasadnem ovoju zopet dobijo enako barvo

in strukturo površine, kot so jo imele pred preno-

vo. Vse novo se dozida z lahkimi materiali, jekle-

no nosilno konstrukcijo in leseno fasado z velikimi

steklenimi površinami.

Na stiku starega z novim se doda obroba, ki

ta stik poudari in vizualno loči staro od novega. S

tem postane njun odnos jasen. Novo dopolni in

izpopolni staro.

Obstoječim stanovanjem se doda prostore,

saj je prostorska stiska, po rezultatih ankete, eden

od glavnih problemov. S tem se dvigne kvaliteta

bivanja, ne da bii se bistveno spremenilo bivalno

okolje.

V nadzidku se uredita dve nadstandardni

stanovanji. Za takšen tip se odločam iz dveh

praktičnih razlogov. Prvi je ta, da po podatkih stati-

stičnega urada RS, tega tipa stanovanj primanjku-

je. Drugi razlog pa je ta, da se za nadstandardna

stanovanja najlažje najde zasebnega investitorja,

ki bi mu takšno stanovanje predstavljalo ustrezno

nadomestilo za lastno parcelo in hišo.

Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov


6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji

temeljenja iz leta 1958

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi

je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija,

tudi z gradbenimi pogoji in raziskavami nosilnosti

zemljine.

Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja

pove, da je sestava tal na območju Lepega pota

4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva.

Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globi-

ne -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo

nestabilna plast, katere stiskljivost proti južnemu

delu še dodatno hitro narašča. Povprečna dopu-

stna stiskljivost je z meritvami in računi bila dolo-

čena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini te-

melja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med

4,5cm in 8cm.

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izve-

deni s prečnimi povezavami na vsakih 5m, celotna

kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Do-

datno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh

talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov

je posebej omenjena zahteva po kontra plošči

stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od

preostalega dela konstrukcije.

Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene,

ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala.

Nivo talne vode se na območju giblje med

-1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je

širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni

so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m,

na jugu pa kar 3,90m.

Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v

javno kanalizacijo.

Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni

višini +294,20m

Slika 67: Armaturni načrt temeljev

Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji

Slika 65: potres v Skopju

44

Slika 68f: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in dodajanje novih je končan

6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v

dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi

posedanja ali neprimerne konstrukcijske zasnove

ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je

temeljila na temeljitem pregledu projektne doku-

mentacije in tehničnega poročila.

Glede na funkcionalno razporeditev prostorov

sem izrezal dodatne odprtine v obstoječo kon-

strukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč

ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve

parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo

nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost.

Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izboče-

nosti ni imel posebne funkcije v primeru potresa.

Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, de-

belejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje

uporabnosti.

Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse tal-

ne plošče v kopalnici južnega stanovanja, narejen

pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do

dvigala.

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti

potrebno ojačati s togim okvirjem.

Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko

močna z diagonalno armaturo, prav tako je togo

armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih

vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v

talne plošče.

Streha je odstranjena in na strešno ploščo je

postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla

nadzidka so iz lahkih materialov. Zaradi premikov

inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih eta-

žah.

Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilo-

te, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino

do trde podlage, ki naj bi po tehničnem poročilu iz

leta 1958 bila na globini -13,00m.

Slika 68a: Označeni so zidovi, ki jih odstranimo

Slika 68b: Objekt z odstranjenimi zidovi

Slika 68d: Nadzidek zgradimo iz lahke palične konstrukcije

Slika 68e: Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje.

Slika 68c: Dodane so ojačitve na vogalih, ki jih sidramo v talne plošče in dodane so ojačitve novih odprtin


ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN

ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OB-

MOČJIH

Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu

in po višini. Nekonstrukcijski elementi naj bodo

pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi kon-

strukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost

višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.

Merila za tlorisno pravilnost so:

- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elemen-

tov in mase glede na dve pravokotni smeri (čim

bliže dvojni simetriji).

- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije

vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% ce-

lotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tlo-

ris, ki ni H, I ali X oblike).

- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti do-

volj velika glede na horizontalno togost navpičnih

elementov konstrukcije, tako da imajo deformaci-

je stropov majhen vpliv na razporeditev sil med

navpične elemente. Medetažne konstrukcije imajo

glavno vlogo pri prenašanju potresnih obremeni-

tev na navpične elemente in zagotavljajo, da ti sis-

temi sodelujejo pri prenašanju vodoravnih vplivov.

Posebej je pomembno to delovanje pri podolgova-

tih, razčlenjenih tlorisih ali tlorisih z večjimi odprti-

nami v stropu.

Merila za pravilnost po višini:

- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri

kot so jedra, stene ali okvirji, naj potekajo nepreki-

njeno od temeljev do vrha stavbe.

- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo

naglo spreminjati po višini.

- Če se dimenzije stavbe spreminjajo po višini

(setbacks), velja:

Pravilne so stavbe, ki se zožujejo proti vrhu sime-

trično vendar ne več kot za 20% glede na prejšnjo

etažo. Če se ne zožujejo

simetrično, zoženje v celoti ne sme preseči 30%,

oziroma 10% glede na prejšnjo etažo.

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar,

2003)

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2

Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar

predstavlja 18,50% površine. Ta delež zidov je v

smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%.

Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal

okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne

stavbe je 23,750kN. Če dodamo še koristno ob-

težbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

7,20%

11,3

0%

6,60%

8,80

%

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli

25.750kN.

Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj

z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja

7,3% povečanje obtežbe.

Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi konstrukciji (prva etaža)

Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

46

6.6 Nova konstrukcijska zasnova

Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekate-

rih sten in parapetov. Na zahodni strani je dodan

prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih.

Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko

režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in

zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega

objekta.

Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo

obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje

prostorov.

Nadzidani del ima konstrukcijske stebre posta-

vljen nad obstoječimi zidovi, kar skupaj z ojača-

no stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev

nove obtežbe.

Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nads-tropje.

Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdče) in novih zidov (modro)

odstranjeni zidovi dodani zidovi

Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

1:350

47

Slika 74: Pogoji gelde na občinske prostorske ureditvene pogoje,

POGOJI DOVOLJENA VREDNOST

OBMOČJE SEDAJ

OBMOČJE PO PRENOVI

ZAZIDALNA PARCELA SEDAJ

ZAZIDALNA PARCELA PO PRENOVI

Površina enote urejanja prostora (v m2)

8320m2 8320m2 8320m2 1160m2 1160m2

Površina upor-abne površine prostorov (v m2)

6715m2 11600m2 808,50m2 1551,50m2

FI - faktor izrabe (največ)

1,40 0,81 1,35 0,70 1,345

FZ - Faktor zazidanosti (največ %)

/ 1600m219,20%

2200m226,40%

215m218,50%

315m227,10%

FZP - Faktor odprtih zelenih površin (najmanj %)

0 3750m245,10%

3000m236,00%

602m251,90%

462m239,80%

FBP - Faktor odprtih bivalnih površin (najman-ja %)

30 6722m20,80%

6123m273,60%

945,40m281,50%

775,40m2 66,70%

Višina stavb višina FGG - 28,80m

17,50m 22,75m2 17,00m 22,75m

Oznaka območja (Bičevje) EUP: VI-646Namenska raba prostora: Območja, namenjena stalnemu bivanju - večstanovanjske stavbe

Tipologija zazidave/oznaka tipa stavbe: V - Visoka prostostoječa stavba

6.7 Spremembe zazidanosti na območju

48

Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi

OZNAKA STANOVANJE A STARO

STANOVANJE A PRENOVLJENO

STANOVANJE B STARO

STANOVANJE B PRENOVLJENO

STANOVANJE C STARO

STANOVANJE C PRENOVLJENO

NOVO STANOVANJE D

NOVOSTANOVANJE E

STARO SKUPAJ PRENOVLJENO SKUPAJ

Tlorisna površina(brez terase)

52,10 64,50m2 52,10 66,80m2 48,30 92,40m2 124,70m2 144,30m2 808,50m2 1551,50

Zidarska površina oken

8,45m2 18,55m2 8,65m2 19,35m2 9,00m2 31,00m2 78,00m2 82,40m2 130,50m2 504,90m2

Balkoni, terase (0,25) (0,50)

4,00 6,80 4,00 6,80 0,30 19,00 44,60m2 59,00m2 41,50m2 284,2 m2

Primerno za število oseb

2 2 2 3 3 3 4 4 35 (45-50 jih sedaj živi tam)

40

Število prostorov (brez kopalnice inhodnikov)

3 2 3 3 4 3 5 4 30 49

Število enot 5 5 5 5 5 5 1 1 15 17Prostori za kolesa 22m2 (11mest) 88,00m (49m)

Klet (0,50) 152,40m2 / 15 152,40m2 / 17Garaža (0,50) 0 340,00m2 (12p)Stopnice, dvigala, vhod (0,50)

54,00m2 / 15 102,60m2 / 17

odprte zunanje površine

945,40m2 775,40m2

6.8 Seznam prostorov

6.8.0 Ocena investicije

Poleg novih površin nas zanima tudi okviren

strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, am-

pak je uporabna predvsem za to, da lahko predvi-

dimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor.

Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi sta-

novalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazi-

dljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega

že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše,

bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri

tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega

stanovanja ta novi stanovalec še pokril.

V prvi tabeli so prikazane posamezne cene, v

drugi tabeli pa so seštevki za posamezen del in

skupna ocena stroškov prenove.

KONSTRUKCIJA CENAnov prizidek 1.000€/m2vkopana garažna hiša 400€/m2rušenje nosilnih sten 45€/m3rušenje predelnih sten 6€/m2rušenje oken 15€/kosizdelava jaška za dvig. 350€/plošča

1.000€ dno20€/m2 obdelava sten25.000€ dvigalo

rušenje vhoda 75€/m2rušenje balkonov 28€/m2nova nosilna stena 85€/m2nova predelna stena 50€/m2fasadni ovoj 50€/m2

obnova stanovanj 75€/m2okna 300€/m2prenova inštalacij 5.000€

POVRŠINA SKUPNA CENA696m2 696.000€340m2 136.000€23,50m3 1.057,50€135m2 810€80x 1.200€7x 2.450€1x 1.000€126m2 2.520€1x 25.000€6m2 450€45m2 1.260€228m2 19.380€130m2 6.500€560m2 28.000€

808,5m2 60.637,50€180m2 54.000€1x 5.000€

SKUPAJ (ocena) 1.039.265,00€

STANOVANJE CENAA +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€

Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, pre-

ostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja

glede na pridobljene kvadrature.

(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko,

Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)


B

66,80m2

A

64,50m2

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

E

144,30m2

D

124,70m2

Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi.P+5

Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi. P do P+4

Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

6.8.1 Stanovanje A

Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je

namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že

odselili. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-

konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico.

Kopalnica se zaradi dvigala premakne v prostor

kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se po-

veča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B

Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je na-

menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V

prizidku se doda dnevni prostor z balkonom, ki

je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica

ostane na istem mestu, bivša kuhinja pa se preu-

redi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča

za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C

To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po no-

vem ima predvidena tri do štiri ležišča in je na-

menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V

prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor

in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopal-

nica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi

WC. . Uporabna površina se poveča za 44,10m2,

površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša

Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi

manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni

dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pri-

pomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še

dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg

na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica

Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti pred-

pisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

C

92,40m2

50

Parkirna hiša

340,10m2

Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti.Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

6.8.6 Novo stanovanje D

Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad

obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-

poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni

prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-višinski

dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je

osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena,

ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali plezal-

no steno. Stanovanje je torej primerno za večje

družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo ka-

kšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na ve-

liko pokrito teraso. V pritličju ob vhodu se nahaja

WC in garderobni prostor.

Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega pro-

stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na za-

hodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi.

Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E

Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad

obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-

poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni

prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišinski

dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je

osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika ste-

na, ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali

plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za

večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor

ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se

nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica.

Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega prostora

speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še

dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet

Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je

tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sa-

nitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razde-

lilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije

Skladno s predpisi se doda dvigalo, same sto-

pnice pa ostanejo nespremenjene.

E

144,30m2

D

124,70m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2


Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le volumensko.

6.9 Načrt situacija 1:200

52


Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200

Intervencijska pot

Bičevje 2

Ureditev zelenih površin, igrala

Bičevje 4

Uvoz v garažno hišo

Ureditev pločnika

Enosmeren promet

Bočno parkiranje

Sončni kolektorji

Vhodni nadstrešek

Kanali za zajem svežega in izpust od-

padnega zraka

Zelene površine se povečajo

Postavitev igral in klopi

Ureditev garažne hiše

Bičevje 1

Bičevje 7

Enosmeren promet

Nov, stanovanjski objekt Lepi pot 6

Intervencijska pot


Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže. na višini +1.00

6.11 Tloris kleti 1:100

54

Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4).

6.12 Tloris pritličja 1:100

Vertikalne ojačitve vogalov

Tro-posteljno stanovanje B je preure-

jeno z manjšimi posegi v nosilno kon-

strukcijo

Balkon

Pomična fasadna senčila iz panelov-

stekleni dobro prosojniin leseni slabo

prosojni

Tro posteljno stanovanje C

Kvaliteta dolgega 9m dolgega pogleda

v stanovanju

Vgradne omare

Dvoposteljno stanovanje A je preureje-

no z večjimi posegi v nosilno konstruk-

cijo

55

Slika 85: Tloris 5. nadstropja


Štiriposteljno stanovanje E je urbani

nadomestek za samostoječo hišo

Velika stena je primerna za namesti-

tev športne opreme ali projekcijo fil-

mov

Utility z garderobnimi omarami

Dvovišinska terasa

Dilatacijska linija

Jeklena nosilna konstrukcija

Pomična terasna senčila dveh vrst -

steklena dobro prosojna in lesena sla-

bo prosojna

Štiriposteljno stanovanje E je urbani

nadomestek za samostoječo hišo

Udobna garderobna omara in WC ob

vhodu

Terasa

Velika stena je primerna za namesti-

tev športne opreme ali projekcijo fil-

mov

56



57

6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100

Slika 87: Prerez VZ, 1:100

Postavitev 120m2 sončnih kolektorjev

Kovinska konstrukcija nadstreška

Rolo okenska senčila

Zaradi premikov inštalacij sta dodani

talni konstrukciji debelejši

Vhodni nadstrešek

Steklena stenea v pogledu

Poštni nabiralniki in zvonci

Temelji postavljeni na pilote

D,E

+269,00m2

A,B,C

+356,00m2

G

+428,10m2

58

Slika 88: Fasada sever, 1:100

Zajemanje svežega zraka

Lesena fasadna obloga dozidanega

dela

Lesena perforirana, pomična senčila

Ometana fasada ima podobno tekstu-

ro in barvo, kot pred obnovo

Steklena, zatemnjena, pomična sen-

čila

Ograja uvoza v garažo v pogledu

Igrala, klopi

Drevesa v koritih

Klopi, igrala, koši za smeti

Garažna hiša


6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100

Slika 89: Prerez SJ, 1:100

Dvovišinski dnevni prostor in terasa

Notranje stopnice

D,E

+269,00m2

60

Slika 90: Fasada zahod, 1:100

Sprejemniki solarne energije

Rolo okenska senčila


dela

Lesena, perforirana, pomična senčila


čila

Steklena ograja z lesenim držalom

Nad garažno hišo so:

igrala, klopi, drevesa v koritih

61

6.17 Fasada V 1:100

Slika 91: Fasada vzhod, 1:100


dela

Pomična okenska senčila

Siva barva ometa za ozadje senčil

Lesena perforirana, pomična senčila


čila

Ometana fasada ima podobno tekstu-

ro in barvo, kot pred obnovo

Vhodni nadstrešek

Poštni predali in zvonci

Klopi, igrala, koši za smeti

62

a. Stena (40cm), U=0,14

3cm lesena fasadna obloga

5cm nosilna konstrukcja fasade

paropropustna folija

26cm kamena volna

montažna stena

parna zapora

lepilo

3cm lesena notranja obloga

b. Tla (66cm)

2cm parket

1cm lepilo

4cm pohodna zvočna izolacija

10cm hi-bond talna konstrukcija z

betonom

25cm jeklena konstrukcija

8cm izravnalna plastična masa

12cm obstoječa talna plošča

1cm omet

a..

b.

c.

d.

c. Stena (60cm), U=0,14

2cm omet

26cm ekstrudiran polistiren

30cm opečnat zid

1cm notranji omet

b. Tla (21cm)

2,5cm parket

0,5cm asfalt

2,6cm foča plošče

1,4cm mivka

13cm AB talna plošča

1cm omet

e. Tla terase (50cm)

3cm lesena talna obloga

5cm nosilna podkonstrukcija

7cm zračna plast

hidro izolacija

10cm hi-bond plošča z betonom v

naklonu


f. Tla balkona (30cm)

3cm lesena talna obloga

5cm nosilna podkonstrukcija


e.

f.

steklena ograja

lesena temnila in pleksi

senčila z aluminijatstimi

okvirji

odkapna pločevina

jeklena konstrukcija je zaščite-

na s protipožarnim premazom

izravnalna plastična masa

6.18 Fasadni pas 1:20

Slika 92: Fasadni pas - južna fasada, 1:20 Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada, 1:2063

6.19 Gradbena fizika

6.19.1 Stanje fasadnega ovoja

Trenutno stanje objekta in poraba energije gle-

de na položnice je:

- 40 oseb

- 808,50m2 uporabne površine

- 2102,10m3 uporabnega volumna stavbe

- 130,50m2 površina oken

- 1238,1m2 površina ovoja brez oken (fasada,

klet, streha)

- 10.500eur porabljene toplote, preračunano v

- 175.000kWh (daljinsko ogrevanje)

- 6.750eur porabljene elektrike, kar pomeni

- 66.072kWh, od tega je (glede na povprečno po-

rabo)

- 30.660kWh topla sanitarna voda, ostalih

- 35.412kWh pa razne električne naprave.

Ko želimo prihraniti energijo, moramo torej

operirati s podatkoma

- 175.000kWh (10.500eur) za toploto in

- 30.660kWh (6.750eur) za toplo sanitarno

vodo, na ostalo porabljeno energijo namreč ne

bomo mogli vplivati.

Trenutna poraba glede na stavbne dele je (po-

datki pridobljeni s pomočjo Ursa-e):

Okna 306,68W /K (2,2W/m2K)

Povprečno ovoj 1.442,39W/K(fasada, streha, klet)

(1,40W/m2K)

Balkoni 34W/K

Ventilacijske izgube 825,54 W/K

Topla sanitarna voda

SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE

H = 2.608,60 W/K

KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-

SMISIJSKIH IZGUB

Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60

m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-

gub H'

T = HT / A = 1,30 W/m2K in je večji od najve-

čjega dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/

m2K

IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE

TOPLOTE

Največja dovoljena specifična letna potrebna to-

plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.

Izračunana specifična letna potrebna toplota za

stavbo znaša 216,51 kWh/m2a. (175.000kWh/a,

oz. 10.500eur)

6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise

Po minimalnih predpisih Pravilnika o učinkovi-

ti rabi energijebi moral uporabiti.

Okna U=1,3W/m2K

Ovoj U=0,28W/m2K (12cm)

Streha U=0,20W/m2K (17cm)

Tla U=0,30W/m2K (12cm)

Pri tem dobimo toplotne izgube za posamezen

del stavbe:

Okna 169,65 W/K

Povprečno ovoj (fasada, streha, klet) 459,34W/K

Balkoni 0W/K

Ventilacijske izgube (uporaba rekuperatorja)

146,88 W/K

SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE

H = 788,92 W/K.

KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-

SMISIJSKIH IZGUB

Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60

m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-

gub H'

T = HT / A = 0,47 W/m2K in je manjši od največje-

ga dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/m2K

IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE

TOPLOTE

Največja dovoljena specifična letna potrebna to-

plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.

Izračunana specifična letna potrebna toplota za

stavbo znaša 40,22 kWh/m2a. (32.515kWh/a oz.

1950eur)

Rezultat tega bi bil 8550eur prihranka letno.

Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane fasade

64

6.19.3 Lasten postopek in izračun

To so vrednosti, ki jih dobimo z upoštevanjem

predpisov in menim, da za ugotavljanje optimalne-

ga ovoja niso povsem primerni. V ta namen sem

izdelal tabelo z grafi, ki predstavljajo vsoto stro-

škov v življenski dobi stavbe.

Sem mnenja, da bi morali pri načrtovanju po-

rabe energije najprej začeti z vprašanjem. V koli-

kšnem časovnem obdobju želim, da bo vsota

stroško fasadnega ovoja in porabljenega ener-

genta za ogrevanje in hlajenje najnižja. V uvo-

dnem delu omenim, da je za arhitekta Unterreiner-

ja ta doba, povrnjene investicije, 80 let.

Rdeča črta torej predstavlja vsoto stroškov ener-

gije za obdobje 80 let, brez investicije. Pri računih

namenoma nisem upošteval rasti cen energentov,

zato ker bi bila ta ocena špekulativna in zato, ker

bi moral ob tem upoštevati še serijo drugih faktor-

jev, ki bi to rast cen omilili. To sta predvsem inflaci-

ja in splošna rast življenjskega standarda.

Ostale črte na grafu predstavljajo vsoto stro-

škov energije v enakem obdobju kot so, pri različ-

nih posegih. Pri tem se upošteva ocenjena zače-

tna vrednost posamezne investicije.

Osredotočil sem se na vse dejavnike posebej

in nato še na njihove skupne učinke.

Posebej sem dodal še učinek sončnih kolek-

torjev oziroma kako smiselna je njihova vgadnja

in v kakšnem času se investicija v njih povrne.

Postopek

Simulacije sem izvedel s tremi po kvaliteti in

nabavni ceni različnimi tipi solarnih sprejemnikov

energije (SSE). Za vsakega od teh tipov sem vne-

sel grafe vsote stroškov energije za primere raz-

ličnih površin SSE.

Rezultati

Rezultate sem za predstevitev v tej nalogi

zelo poenostavil. Združil sem naprimer streho, tla

in stene v fasadni ovoj. Podatke glede stroškov

vgradnje sem dobil preko spletnih strani ponudni-

kov storitev in so seveda zgolj okvirni, v primeru

predračunov pa bi podatke lahko vnesli eksaktno.

Pri tem sem ugotovil, da bi za računsko obdobje

40let, bila optimalna debelina fasadnega ovoja 28

cm, za obdobje 80 let pa preko 40cm. Pri tem sem

zanemaril stroške vzdrževanja fasadnega ovoja.

Pri SSE sem upošteval povprečne dnevne po-

trebe po topli sanitarni vodi in sezonske potrebe po

toploti, saj bi višek toplote v prehodnem obdobju

pomladi in jeseni porabili za ogrevanje stanovanj.

Ugotovil sem, da bi za obdobje 40 let potrebovali

okoli 400m2 sprejemnikov, vendar je prostora na

strehi obravnavanega objekta le za 120m2. Doda-

tne bi lahko namestili tudi na fasado, vendar bi to

moteče vplivalo na podobo objekta.

Okna in vrata morajo glede na izračune biti

najboljših kvalitet.

Slika 95: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na število postavljenih sprejemnikov sončne toplote

Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino izol-acije po prenovi


6.20 Požarna varnost

Ker ima obravnavana stavba več kot 10 stano-

vanj, spada med 'Požarno zahtevne stavbe' PZ2.

Poleg širin stopnišč in hodnikov, ki so predpisane

že z Zakonom o gradnji objektov, je pomemben

podatek o dolžini evakuacijske poti in o gorljivosti

gradbenih elementov. Za stavbo

višine P+ 6 velja R60min (konstrukcijske stene

morajo ohraniti nosilnost 60 minut v času požara,

Najdaljša evakuacijska pot do stopnic je v novih,

nadzidanih stanovanjih D in F, znaša pa 23m. Naj-

večje dovoljena oddaljenost v primeru enega sto-

pnišča je 35m.

Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stanovanjih D in F, znaša 23m.

6.21 Izbira materialov

Po mojem mnenju je potrebno jasno oprede-

liti staro in novo. Staro namreč ne more biti novo

in zato jih nima smisla enačiti. Obstoječi objet se

zato ovije v nov fasadni ovoj, končna fasadna pre-

vleka pa se izvede iz enakih materialov in z ena-

ko teksturo, kot je na obstoječem objektu - to je z

demit fasadno oblogo rumenkaste barve, z grobo

teksturo.

Prizidek mora, zaradi minimaliziranja obre-

menitev na obstoječe temelje in minimaliziranja

posedov, biti zgrajen iz čim lažjih materialov. Za

konstrukcijski material se zato vzame kovinske

stebre in nosilce, ki večinoma niso vidni.

Stene so narejene z montažnim sistemom z

izolacijskimi polnili.

Da se poudari lahkotnost prizidka, se za fasa-

do, balkone in balkonske ograje uporab les, ki

s časom zaradi lastnega tanina posivi.

Da se les primerno zaščiti sem uporabil nad-

povprečno velik previs strehe, ki ima rob iz črno

pobarvane pločevine. Ta pločevina se uporabi

tudi kot poudarek stika staro / novo, za vhodni

portal in za žaluzije.

Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva podobna obstoječi.

Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis časom posivijo.

66

c. Za namene hlajenja se dovo-

dne cevi za hladno potno vodo

ovije okoli cevi za dovod zraka.

Z ventilom se lahko pretok pre-

ko teh cevi vklopi ali izklopi.

a. 120m2 sončnih sprejemnikov

toplote SSE poleti zadostuje po-

trebam po topli sanitarni vodi.

b. Na strehi se odpaden izstopni

in svež vstopni zrak srečata v

rekuperatorju in si izmenjata to-

ploto brez mešanja.

6.22 Ogrevanje

Čim večji del za ogrevanje potrebne toplote bi

morali pridobiti direktno s sonca, brez pretvarjanja

v kakšno drugo obliko energije.

Streha omogoča postavitev 100m2 sončnih

kolektorjev, kar predstavlja v Ljubljanskem obmo-

čju okoli 50.000 kWh 'zastonj' energije letno. To

bi moralo v poletnem času zadostovati za večino

potreb po topli vodi. V ta nemen je zagotovljen tudi

prostor za toplotni rezervoar v kleti. Preostalo to-

ploto bi še naprej pridobivali z javnega daljinskega

omrežja.

6.23 Prezračevanje

Zaradi novega, tesnega fasadnega ovoja je

potrebno stanovalcem zagotoviti nadzorovano av-

tomatsko zračenje. Za odvod odpadnega zraka se

lahko uporabi obstoječe zračne jaške, ter dodatno

še dimne jaške. Dovod svežega zraka se omogoči

brez cevi preko odprtega volumna na stopnišču.

Od tu se nato preko cevi pod stropom razpelje do

spalnih prostorov.

Vstopni in izstopni zrak si na strehi izmenjata

toploto v rekuperatorju, ki zagotovi majhne izgube

energije ob intenzivnem prezračevanju stavbe.

Zaradi izolativnejšega fasadnega ovoja se lah-

ko velikost grelnih teles občutno zmanjša. Zara-

di boljše distribucije toplote se ogrevalna telesa

združi z vpihanim zrakom.

6.24 Hlajenje

Hlajenje je potrebno zagotoviti na čim bolj na-

raven način, saj predstavlja nepotrebno razkošje.

Ugodni bivalni temperaturi je lahko zagotovljeno

tudi drugače kot s klimatsko napravo. Za to se

poskrbi z zunanjim zelenjem, primernimi senčili,

ki so dovolj oddaljeni od oken. Kot senčila služijo

tudi balkoni na zahodni strani.

Kot novost, se dodaten hlad zagotovi z izrabo

hladne pitne vode. Cevi dovodne hladne vode se

preplete s cevmi za vpihovanje svežega zraka,

kar mogoča odvzem hladu vodi in hlajenje prosto-

rov brez potrebe po dodatni energiji. Z ventilom se

lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

6.25 Senčila

Pri velikih okenskih površinah so senčilanujna.

Vsa okna imajo zunanja pomična senčila skladno

s predpisi. Na vzhodni strani so okenske ograje

lesene, polpropustne za svetlobo. Na balkonih na

zahodni strani je sestava ograje enaka z dodani-

mi polnimi, gibljivimi paneli, ki jih lahko uporabniki

premikajo glede na svoje želje po zastiranju po-

gledov.

Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

f. Odvod izrabljenega zraka iz

kopalnic, kuhinj in kleti (rdeče

cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in

6. nadstropju v talni plošči cevi

včasih preusmerjene.

d. Dovod svežega zraka je ure-

jen brez cevi direktno preko dvi-

galnega in stopniščnega jaška.

Od tu je nad vhodi stanovanj

po ceveh speljan do dnevnih in

spalnih prostorov.

e. V kletnih prostorih je prostor

za začasno skladiščenej odveč-

ne tople pridobljene s SSE in za

naprave za razvod tople vode z

mestnega omrežja daljinskega

ogravanja.

a cb

d fe


6.25 Prostorski prikazi

Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot

68

Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno fasado


Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka

70

Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1


Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju


Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem stanovanju E


Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado

76

Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje


Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in Lepi pot


7 ZAKLJUČEK Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se

brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo ve-

čja stanovanja in dodatne prostore kot so terase,

balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne

prostore, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča).

Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je

velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandar-

dnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmisel-

ne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni

projekti.

Glavne točke obnove so:

- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k

obnovljivim virom energije

- povečanje površine stanovanj

- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-

re in osvetlitve

- izboljšanje komunalne opreme

- znižanje ravni hrupa

- sanacija nosilnih konstrukcij

- povečanje dostopnosti (invalidi)

- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur

- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje

- čim manj selitev stanovalcev

- spoštovanje obstoječe vegetacije

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo

vgrajene gradbene materiale.

(Vir. Živa Deu, revija Finance 132/2005)

Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na

račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so

prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne,

lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet

se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben ze-

diniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno

celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripra-

vljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije.

Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih

zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stano-

vanja, se bo seveda preselil.

Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika

podjetja, stanovanjski skladi, občina ali država.

Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati,

ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno pre-

seljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje

prebivalcev.

Znižati obratovalne stroške in dvigniti stano-

vanjski standard. Predvsem v obdobju po rece-

siji naš čaka veliko podobnih preureditev in manj

novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato

upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga

prišla prav še komu.


8 Viri8.1 Literatura

Publikacije

M.Pajnik,

''We are finally running out of oil!''

raziskovalni referat, Akademie van Bouwkunst, Amsterdam

2010

''AR 2003/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitektu-

ro, 2003

''AR 2005/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitektu-

ro, 2005

E.Neufert, P.Neufert

''Neufert, Third edition'', Oxford Brookes University

Drout F., Lacaton A., Vassal J.P.

''Plus, Large-scale housing developments''

''Solar 4 – Architektur und Energie'', Amerika-Haus Berlin in

cooperation with Tech. Univ. Berlin, Jan-Feb 1981

Gonzalo Roberto, Habermann Karl J., Birkhauser

''Energy-Efficient Architecture – Basics for planning and con-

struction''

Bauer Michael, Mosler Peter, Scharz Michael,

''Green Building – Konzepte fur nachhaltige – Architektur'',

Callwey GmbH, Germany 2007

''Excursion guidebook – Switzerland, Austria 2009'', Universi-

ty of Ljubljana, Faculty of Architecture

William McDonough & Michael Braungart,

''Cradle to Cradle (Remaking the Way We Make Things)'',

North Pount Press, New York

David JC MacKay

''Sustainable Energy (Without the Hot Air), Version 3.5.2.''

November 3, 2008, 2009, published at www.withouthotair.

com

Biro Marinko doo,

''Cening, gradbena dela 2010''

Diplome

A.Vidic

''Idejni načrt za kopališčee Kolezija v Ljubljani'', diplomsko

delo, Ljubljana, FA 2010

M.Blatnik

''Idejni načrt za osnovno šolo v Ajdovščini v plusenergijskem

standardu'', diplomsko delo, FA 2010

S.Rajh

''Prenova Fondovih hiš ob stadionu za Bežigradom v Ljublja-

ni'', diplomsko delo, FA

M.Zavasnik

''Prenova stanovanjske soseske fužine'', diplomsko delo, FA

2007

T.Lozej

''Energijski model pasivne stavbe'', diplomsko delo, Fakulteta

za strojništvo, 2010

G.Merljak

''Primerjava metod za izračun porabe energije v stavbah'', di-

plomsko delo, Fakulteta za strojništvo, 2002

A.Kožman

''Ekonomska upravičenost investiranja v večstanovanjsko

stavbo v času recesije'', diplomsko delo, Fakulteta za grad-

beništvo in geodezijo, 2010

Zakoni

ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS 41/04

ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list RS 142/02

Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03

Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlobo, Uradni list

102/04)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stano-

vanjskih stavb in stanovanj, Uradni list 1/7.1.2011

Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list RS, št.52/2010)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št.

Tehnična smernica TSG - Požarna varnost v stavbah

Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)

Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Stanovanjski

objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Občini K.O. 2679 Gradišče

II na parceli 802, s pripadajočo parcelo 159/2 v upravni enoti

Vič)

82

Spletne strani

http://www.800.cam.ac.uk

http://goldsilver.com

http://www.canwesavetheworld.com/uk

(http:// wikimedia.org)

www.energybulletin.net

http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)

http://www.rtvslo.si/evropska-unija (internet newsletter)

http://www.opec.org (OPEC – Organisation of the Petroleum

Exporting Countries)

http://energija.wordpress.com (energy research group)

http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)

http://goldsilver.com (online gold and silver marketing)

http://www.energijadoma.si/znanje/evropska-direktiva-o-

-spodbujanju-proizvodnje-elektricne-energije/energetska-

-prenova-objektov-stanovanjskega-sklada-mol-na-kvedrov

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-OpenStreetMap-

-Mapnik-100k.svg

http://www.stat.si/

http://www.geodetska-uprava.si/DHTMLHMZ/wm ppp.htm.

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=0&tip=

0&kraj=0&obdobje=13

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana#Stoletje_nemirov

http://www.energetskabilanca.si/energetska-optimizacija-re-

konstrukcij-starih-objektov

http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-

-YVW4WEGB

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2005/ar2005-2.pdf

http://www.finance.si/show.php?id=125845&src=pj110705

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=4&ve

d=0CCEQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.energet-

ski- inzenir ing.si%2Findex.php%3Foption%3Dcom_

docman%26task%3Ddoc_download


8.2 Slike

Slika 1: Slika naslovnica We are finally running out of oil!

Vir: lastna fotomontaža

Slika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu

Vir: Lasten po podatkih Cambridge research

Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050

Vir: Energy Bulletin 12.6.2011

http://www.energybulletin.net/node/11621

Slika 4–: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006

Vir: Spletna stran Wikimedia 12.6.2011

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/Oil_Pri-

ces_1861_2006.jpg

Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hi-

tra rast je bila v obdobju 1945 - 1980

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 12.6.2011

http://sl.wikipedia.7val.com/wiki/Ljubljana

Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971

– 2008

Vir: Agencija Republike Slovenije za Okolje, ARSO, 12.6.2011

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215

Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva

2002, 12.6.2011

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215

Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002

Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007

Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje

(višek in primanjkljaj)

Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007

Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna

veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009

Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010

Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število pro-

storov v Ljubljani 2005-2009

Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010

Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s sta-

novanjskimi hišami)

Vir: MOL, Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana

2007

Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3

Vir:Lasten


Vir:Lasten


Vir:Lasten

Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

Vir: lasten po podatkih www.canwesavetheworld.com/uk

Slika: 17: Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje

naslednjih 80let brez prenove/prenova

Vir: Lasten

Slika 18: Stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977

na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

Vir: Lasten

Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot

Vir: Lasten

Slika 20: Tloris tipičnega nastropja

Vir: Originalni gradbeni načrti 1959

Slike 21 do 32: Fotografska dokumentacija obstoječega sta-

nja

Vir: Lasten

Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100

Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte

Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100

Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte

Slika 35 - 37: Fotografska dokumentacija obstoječega stanja

Vir: Lasten

Slika 38a, 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire – okenske

odprtine pred in po prenovi

Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011

http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1

Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije



Slika 40-41: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo

– zunanji izgled



Slika 42-43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire

pred in po prenovi



Slika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fa-

sado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno

Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011

http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele

ction

Slika 45: Situacija Ilirska ulica

Vir: Spletna stran TIS,12.6.2011

http://www.itis.si/Page_Map.aspx

Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado po pred

in po prenovi



ction

84

Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi



ction

Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja

po prenovi



ction

Slika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov

Vir: Lasten

Slika 50: Prikaz zaznave prostora

Vir: Lasten

Slika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta

Vir: Lasten

Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območju

Vir: Lasten

Slika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obrav-

navanem območju

Vir: Lasten

Slika 54: Gradbene linije na območju

Vir: Lasten

Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe

Vir: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev sta-

novanjskih stavb in stanovanj

Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,

Vir: lasten

Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe ener-

gije,

Vir: lasten

Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje

na obravnavanem objektu

Vir: lasten

Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v

obravnavanem območju

Vir: lasten

Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in

za izbrani objekt.

Vir: lasten

Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v

prenovljeni soseski.

Vir: lasten

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Vir: lasten

Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov

Vir: lasten

Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov

Vir: lasten

Slika 65: potres v Skopju

Vir: Sobota info,12.6.2011

www.sobotainfo.com/novice/ogled/11941/?s=rs

Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji

Vir: SOS 12,12.6.2011

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na12.htm

Slika 67: Armaturni načrt temeljev

Vir: fotografija originalnega načrta iz 1958

Slika 68: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in

dodajanje novih.

Vir: lasten

Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri

obstoječi konstrukciji (prva etaža)

Vir: lasten

Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po

odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Vir: lasten

Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja

P,1,2,3,4.

Vir: lasten

Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nadstropje.

Vir: lasten

Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdeče) in novih zidov

(modro)

Vir: lasten

Slika 74: Pogoji glede na občinske prostorske ureditvene po-

goje,

Vir: lasten

Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi, Vir: lasten

Vir: lasten

Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječem stanju.

Vir: lasten

Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P

do P+4

Vir: lasten

Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P+5

Vir: lasten

Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Vir: lasten

Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v

garaži,kolesarnici in kleti.

Vir: lasten


Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom

objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le

volumensko.

Vir: lasten

Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200

Vir: lasten

Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže.

Vir: lasten

Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4).

Vir: lasten


Vir: lasten


Vir: lasten

Slika 87: Prerez VZ, 1:100

Vir: lasten

Slika 88: Fasada sever, 1:100

Vir: lasten

Slika 89: Prerez SJ, 1:100

Vir: lasten

Slika 90: Fasada zahod, 1:100

Vir: lasten

Slika 91: Fasada vzhod, 1:100

Vir: lasten

Slika 92: Fasadni pas - južna fasada

Vir: lasten

Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada

Vir: lasten

Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane

fasade

Vir: lasten

Slika 95: Grefi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na

število postavljenih sprejemnikov sončne toplote

Vir: lasten

Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na

debelino izolacije po prenovi

Vir: lasten

Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stano-

vanjih D in F, znaša 23m.

Vir: lasten

Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva

podobna obstoječi.

Vir: http://privreda.info/site/index.php/Gradevinarstvo/SOD-

-Vidra-/SOD-Vidra-Boje-i-teksture-fasade.html

Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis

časom posivijo.

Vir: Hiša Coop, Danska, Primus Architects, razstava BIG v

Ljubljani

Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Vir: lasten

Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot

Vir: lasten

Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno

fasado

Vir: lasten

Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka

Vir: lasten

Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1

Vir: lasten

Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju

Vir: lasten

Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem

stanovanju E

Vir: lasten

Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado

Vir: lasten

Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje

Vir: lasten

Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in

Lepi pot

Vir: lasten

86

idejna zasnova prenove stanovanjskega bloka na lepem potu 4, diplomska naloga

Documents