gradivo za udeleence - fzab.si · kazalo zdravstvena nega kot stroka in znanost: pogled...
TRANSCRIPT
GRADIVO ZA UDELEŽENCE
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin v sodelovanju s partnerji projekta:
»Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj
raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju«
Partnerji projekta:
Projekt št. V5-1507 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Kazalo
Zdravstvena nega kot stroka in znanost: pogled osnovnošolcev, dijakov in študentov zdravstvene nege dr. Katarina Babnik, FVZ UPR, dr. Simona Hvalič Touzery, dr. Katja Pesjak, dr. Brigita Skela Savič, FZAB
1
Razumevanje kompetenčnega modela za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi: mešani raziskovalni dizajn dr. Brigita Skela Savič, et al., FZAB
9
Odnos medicinskih sester do raziskovanja in doktorskega študija: kvantitativna raziskava dr. Simona Hvalič Touzery, dr. Brigita Skela Savič, dr. Katja Pesjak, FZAB
19
Analiza modelov dobrih praks za razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline: pregled literature dr. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar, mag. Barbara Donik, Zvonka Fekonja, FZV UM
27
PRILOGA 1: EFN Matrix on the 4 Categories of the Nursing Care Continuum
PRILOGA 2: Program posveta
1
Zdravstvena nega kot stroka in znanost:
pogled osnovnošolcev, dijakov in študentov
zdravstvene nege
doc. dr. Katarina Babnik, doc. dr. Simona Hvalič Touzery, dr. Katja
Pesjak, asist., izr. prof. dr. Brigita Skela-Savič
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Uvod (1) • Javna podoba in status poklicev v družbi
o Status poklica v družbi je tesno povezan z javno podobo, ki jo ima
splošna populacija o izvajalcih poklica (Koban in Kasikci, 2011).
o Vsak poklic se zaznava v družbi na specifičen način. Te zaznave pa
na pozitiven ali negativen način vplivajo na razvoj določene stroke in
na odnos javnosti do predstavnikov (izvajalcev) te stroke (Eser et
al., 2004).
o Javna podoba poklica vpliva tudi na razvoj koncepta jaza med
izvajalci, na samoprezentacijo članov poklicne skupine, na
profesionalno identiteto in s tem tudi na razvoj stroke (Hoeve,
Jansen & Roodbol, 2013).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Uvod (2) • Dosedanje raziskave nakazujejo
na „samovzdrževalni
mehanizem“:
o Razvoj stroke in odnos do
predstavnikov te stroke je tesno
povezan z javno podobo
poklica.
o Javna podoba poklica povratno
vpliva na poklicno kulturo in
poklicno identiteto predstavnikov
stroke.
o Poklicna kultura in poklicna
identiteta se izražata v vedenjih
v delovnem okolju ter tako
okrepita prevladujočo javno
podobo.
Samopodoba
Status in močRazvoj
Javna podoba
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
2
Uvod (3) • Ključni akterji oblikovanja javne podobe – prilagojen model avtorja
Bronfebrenner (ekološka sistemska razvojna teorija; 1994):
Makrosistem
Ekosistem
Mezosistem
Mikrosistem
Posameznik
• Ideologija in kulturne vrednote, stališča…
• Zdravstveni sistem, politika, mediji, zakonodaja, religija, gospodarstvo…
• Družina, lokalna skupnost, vrstniki…
• Spol, starost, zdravstveno
stanje itd.
ČASOVNI
OKVIR
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Uvod (4)
• Čeprav je zdravstvena nega sestavni del zdravstvenega sistema, ji pripisane tradicionalne vloge, otežujejo njeno krepitev kot znanstvena disciplina in stroka (Koban in Kasikci, 2011).
• Takase in sodelavci (2006) povzemajo nekatere dosedanje raziskave in teoretična dela in ugotavljajo, da ima javnost stereotipni pogled na zdravstveno nego, ki vključuje percepcije nemoči, podrejenosti v odnosu do zdravnikov in prenizkega plačila za opravljeno delo.
• Osebne kvalitete, kot so empatija, altruizem, doživljanje poklicanosti za delo medicinske sestre, požrtvovalnost in podrejenost vlogi zdravnika, so ključni elementi podobe zdravstvene nege (Price & McGillis, 2014; Fletcher, 2007).
• Tradicionalno vlogo in podobo zdravstvene nege lahko razumemo kot del patriarhalne kulture, v kateri imajo medicinske sestre vlogo »zatirane skupine, nad katero dominirajo zdravniki« (Fletcher, 2007, p. 210).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Uvod (5)
• Predstave in podobe o zdravstveni negi v očeh otrok in
mladostnikov, ki se šolajo za poklic ali pa so šele v fazi odločanja
predstavljajo odsev sporočil, ki jih zdravstvena nega posreduje
javnosti, preko neposrednih modelov (dela medicinskih sester) in
javnih medijev.
• V Sklopu CRP Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina, ki ga
sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz
državnega proračuna in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, smo proučevali, kako osnovnošolci, srednješolci in študenti
razumejo zdravstveno nego.
• Pri tem smo zasledovali tudi ugotavljanje vloge izobraževanja za
poklic ter se na ravni dijakov in študentov usmerili na tiste, ki se
izobražujejo za poklice v zdravstveni negi.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
3
Namen in raziskovalno vprašanje
Namen raziskave je med osnovnošolci, dijaki zdravstvenih srednjih šol in
študenti smeri Zdravstvena nega, proučiti prepričanja in stališča do
poklica medicinska sestra in do zdravstvene nege.
(i) Kakšna prepričanja in stališča do poklica medicinska sestra in do
zdravstvene nege prevladujejo med osnovnošolci in med šolajočimi za
poklice v zdravstveni negi ter kako se ta razlikujejo?
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Metode (1)
Cilji raziskave so opisne narave, zato smo v raziskavi uporabili
deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja.
1. Vzorec
Rezultati raziskave so pridobljeni na treh namenskih vzorcih. V analizo
smo vključili:
• 1.980 osnovnošolcev,
• 221 (polnoletnih – zaključni letnik šolanja) srednješolcev smeri
Zdravstvena nega in
• 120 študentov smeri Zdravstvena nega (v letu 2017 smo ponovili raziskavo med
študenti tretjih letnikov; rezultati bodo prikazani na zaključni konferenci CRP programa v juniju 2017)
Skupaj smo analizirali 2.321 anket.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Metode (2)
Osnovnošolci
(n= 1.980)
Srednješolci
(n=221)
Študenti
(n=120)
%/PV(SO) Min- Max %/PV(SO) Min-Max %/PV(SO) Min-Max
Spol
Moški
Ženski
50,9%
49,1%
27,3%
72,7%
13,3%
86,7%
Starost 13,4
(0,52)
12-17 18,5
(0,56)
18-20 25,4 (6,34) 20-53
Ali kdo od vaših
sorodnikov dela na
področju zdravstva? Da
Ne
22,1%*
77,9%*
35,3%**
64,7%**
39,6%**
60,4%**
Tabela 1: Socio-demografske značilnosti anketirancev
Legenda: n = število odgovorov, % - delež, PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, Min = najmanjša vrednost, Maks =največja vrednost, *Odgovor vključuje le medicinske sestre in zdravnike; ** Odgovor vključuje vse zdravstvene delavce
Osnovnošolci so bili glede na spol enakomerno porazdeljeni,
medtem ko pri srednješolcih in študentih prevladuje ženski spol.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
4
Metode (3)
2. Merski inštrument
Prepričanja in stališča do poklica medicinska sestra: za namene raziskave smo
slovenskim razmeram in ciljem raziskave priredili instrument avtorjev Rossiter, Bidewell &
Chan (1998).
V vprašalniku za osnovnošolce je bilo vključenih 27 trditev, v vprašalniku za srednješolce in
študente pa 31. Iz analize smo izločili eno trditev iz osnovnošolskega vprašalnika in 5 trditev
iz vprašalnika za srednješolce in študente, saj se trditve niso pojavile v vseh oblikahvprašalnika. Vprašalnik se je na celotnem vzorcu udeležencev pokazal kot dovolj zanesljiv
(α = 0,73).
Osnovnošolci so trditve vprašalnika ocenili na 3-stopenjski lestvici (1- Se ne strinjam , 2 : Se
delno ne strinjam, delno strinjam, 3 – Se strinjam), srednješolci in študenti pa na 5-
stopenjski lestvici (1- Sploh se ne strinjam do 5 - Popolnoma se strinjam). Da bi lahko
podatke primerjali, smo vse odgovore rekodirali v 3 možne odgovore. Odgovora 1 in 2 smozdružili v odgovor 1 - Se ne strinjam, odgovor 3 smo preštevilčili v odgovor 2 - Se delno ne
strinjam, delno strinjam, odgovora 4 in 5 pa smo združili v odgovor 3 – Se strinjam.
Izraz medicinska sestra smo v vprašalniku uporabili za moško in žensko poimenovanje
poklica, ne glede na področje dela in stopnjo izobrazbe.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Metode (4)
3. Postopek izvedbe raziskave in analize podatkov
Pred izvedbo raziskave na vseh treh vzorcih smo pridobili ustrezna
soglasja. Vprašalnike za osnovnošolce smo tudi predhodno preizkusili na
vzorcu štirih mladostnikov. Anketiranje med osnovnošolci so izvedli
izurjeni testatorji. Polnoletnim dijakom so vprašalnike tipa papir – svinčnik
razdelili na srednjih šolah. Med študenti pa smo raziskavo izvedli v obliki
e-ankete.
Za pridobljene podatke smo izračunali deskriptivno statistiko: frekvenca,
aritmetična sredina, standardni odklon. Za preverjanje homogenosti
variance med odnosom do zdravstvene nege in vrsto anketirancev smo
uporabili ANOVO in t-test. Za trditve vprašalnika Prepričanja in stališča do
poklica medicinska sestra negi smo izračunali notranjo konsistentnost.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati (1)
• V nadaljevanju predstavljamo povprečne vrednosti in standardne odklone
odgovorov na trditve vprašalnika Prepričanja in stališča do poklica
medicinska sestra.
• Izvedli smo tudi analizo povezave med prepričanji in stališči ter skupino
anketirancev (OŠ, SŠ in VŠ). Z Levenovim testom smo ugotovili, da lahko le
pri treh trditvah sprejmemo predpostavko o homogenosti varianc, kar je
pogoj za ANOVA test. Pri ostalih trditvah smo razliko med povprečji
preverjali z Brown–Forsythe testom (Robust test).
• Ugotovili smo, da so razlike med variancami vseh treh skupin statistično
pomembne v vseh trditvah (p=0,000) razen ene.
• Pri ostalih trditvah smo v nadaljevanju preverjali statistično pomembnost
razlik v povprečnih ocenah za vse tri vključene skupine anketirancev (OŠ,
SŠ in VŠ) s pomočjo t-testa.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
5
Rezultati (2)Tabela 2: Razumevanje poklica medicinska sestra in zdravstvene nege, glede na skupino
anketirancev
Legenda: n = število odgovorov, PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, 1- Se ne strinjam, 2 : Se delno ne strinjam, delno strinjam, 3 –
Se strinjam; F = ANOVA: statistična značilnost pri vrednosti p je manj kot 0,05; Robust test: Brown–Forsythe test: statistična značilnost pri vrednosti
p je manj kot 0,05
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati (3)Tabela 2 - nadaljevanje
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati (4)
• Odnos do poklica medicinske sestre in zdravstvene nege se med osnovnošolci,
srednješolci in študenti v naši raziskavi razlikuje.
• Osnovnošolci so se z večino trditev manj strinjali kot srednješolci in študenti.
• Osnovnošolci so delno strinjanje in delno nestrinjanje izrazili pri trditvah:
o medicinska sestra pri svojem delu tudi raziskuje (PV=1,93, SO=0,331),
o medicinske sestre se morajo ob delu nenehno učiti (PV=2,14, SO=0,709),
o medicinske sestre vzgajajo in izobražujejo bolnike (PV=1,72, SO=0,722),
o medicinske sestre v zdravstvu enako pomembne kot zdravniki (PV=2,12, SO=0,721),
To se razlikuje od mnenja študentov in srednješolcev, ki so izrazili strinjanje s predstavljenimi
trditvami.
S trditvijo, da je poklic medicinske sestre ženski poklic se niso strinjali tako srednješolci
(PV=1,26, SO=0,584) kot študenti (PV=1,22, SO=0,505), medtem ko so bili osnovnošolci do
tega vprašanja nekoliko bolj neopredeljeni (PV=1,81, SO=0,797) (p=0,000).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
6
Rezultati (5)
1,51
2,45
2,12
1,82
2,48
2,38
1,63
2,09
2,61
2,17
2,5
2,85
1,85
2,08
2,7
2,59
2,08
2,85
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
16. Medicinske sestre se pri svojem deluodločajo same.
17. Medicinskim sestram daje navodila zanjihovo delo zdravnik.
18. Medicinske sestre so v zdravstvu enakopomembne kot zdravniki.
19. Medicinska sestra je lahko tudidirektorica bolnišnice ali zdravstvenega
doma.
21. Medicinske sestre so asistentizdravnikov.
25. Medicinske sestre opravljajo velikorazličnih nalog in aktivnosti, ki se pogosto
spreminjajo.
Študenti
Srednješolci
Osnovnošolci
Slika 1: Percepcije kompleksnosti dela medicinskih sester in položaja zdravstvene nege
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati (6)• Mnenje osnovnošolcev v raziskavi o kompleksnosti dela medicinskih sester in
položaju zdravstvene nege v odnosu do medicine se razlikuje od mnenja
srednješolcev in študentov, vključenih v raziskavo:
o 9% osnovnošolcev meni, da se medicinske sestre pri svojem delu odločajo same
(18,1% srednješolcev, 21,7% študentov);
o 56,3% jih meni, da jim daje navodila za njihovo delo zdravnik (33,2% srednješolcev,
28,3% študentov);
o da so medicinske sestre asistenti zdravnikov meni 56,9% osnovnošolcev, 63,5%
srednješolcev in 40,0% študentov.
o tretjina (32,6%) osnovnošolcev je mnenja, da so medicinske sestre v zdravstvu enako
pomembne kot zdravniki, medtem ko to velja za 75,1% srednješolcev in 82,5%
študentov,
o petina (19,7%) osnovnošolcev vidi medicinsko sestro na direktorskem položaju. To
velja za slabo polovico (47,9%) srednješolcev in 70,8% študentov.
o 46% osnovnošolcev se strinja s trditvijo, da medicinske sestre opravljajo veliko
različnih nalog in aktivnosti, ki se pogosto spreminjajo. Temu pritrjuje veliko višji delež
srednješolcev (87,2%) in študentov (85,8%).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati (7)
• Statistično pomembne razlike v odgovorih srednješolcev in študentov smo
ugotavljali v več trditvah o delu medicinskih sester:
o da medicinske sestre sodelujejo pri zdravljenju bolnikov (p=0,000);
o da zagotavljajo varno okolje za bolnike (p=0,009);
o da se morajo ob delu nenehno učiti (p=0,042);
o da se ukvarjajo s fiziološkimi potrebami bolnikov (p=0,036);
o da je lahko medicinska sestra tudi direktorica bolnišnice ali zdravstvenega doma
(p=0,000) ter da so asistenti zdravnikov (p=0,000).
V večini teh trditev so odgovori obeh skupin anketirancev sicer blizu strinjanja.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
7
Rezultati (8)
• Največje razlike v odgovorih srednješolcev in študentov smo ugotovili na trditvah, da se
je za delo medicinskih sester potrebno šolati na fakulteti ter da je za delo medicinske
sestre dovolj srednja zdravstvena šola:
o nestrinjanje s trditvijo, da se moraš za delo medicinske sestre šolati na fakulteti je v
naši raziskavi izrazilo 72,1% srednješolcev in 25% študentov, strinjanje pa 14,2%
srednješolcev in 43,3% študentov.
o da je za delo medicinske sestre dovolj srednja zdravstvena šola se je strinjalo 79,3%
srednješolcev in 30,8% študentov.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Razprava (1)
• Vzorec anketirancev je bil neenakomerno velik, zato smo imeli v analizi težave z
nehomogenostjo varianc. Ob uporabi ustreznih statističnih metode smo prišli do
zanimivih spoznanj:
o Odnos do poklica medicinske sestre se med osnovnošolci, srednješolci in študenti v naši
raziskavi razlikuje.
o Za razliko od srednješolcev in študentov, osnovnošolci manj prepoznavajo
kompleksnost dela medicinskih sester Zaznavajo jih kot bolj podrejene,
nesamostojne ter ne prepoznavajo možnosti medicinskih sester, da zasedejo
vodilna mesta v zdravstvu.
o Za razliko od srednješolcev in študentov, osnovnošolci v manjši meri prepoznavajo
raziskovalno in razvojno dimenzijo zdravstvene nege: raziskovanje, nenehnoučenje, vzgoja in izobraževanje bolnikov, so po zaznavah osnovnošolcev (v primerjavi z
dijaki in študenti) manj značilne naloge zdravstvene nege.
o Mnenja osnovnošolcev so bližje splošni podobi medicinske sestre v družbi (kot jih
opisujejo tudi druge raziskave, npr. – Takase in sod., 2006), kot pa mnenja anketiranih
srednješolcev in študentov. Osnovnošolci so s poklicem medicinska sestra seznanjeni le
na podlagi osebnih izkušenj, medijev in preko splošnega osnovnošolskegaizobraževanja. Vpliv šolanja za poklic je razviden v rezultatih.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Razprava (2)
• Kako osnovnošolci, dijaki in študenti razumejo stroko in znanost
zdravstvene nege?
o Prepričanja in stališča osnovnošolcev odražajo splošno javno
podobo zdravstvene nege: medicini podrejena in v izvedbo (manj v
raziskovanje in razvoj) usmerjena stroka, za opravljanje katere moraš
imeti rad ljudi.
o Razvojna in raziskovalna dimenzija zdravstvene nege je bolj
prepoznana med dijaki in študenti. Kljub temu pa sta obe skupini
neenotni glede potreb po formalnem izobraževanju v zdravstveni
negi.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
8
Zaključek• Zaradi slabše odzivnosti predvsem študentov Zdravstvene nege, je
vzorec le-teh premajhen za izvajanje zanesljivih zaključkov. Kljub temu
pa rezultati nakazujejo nekaj trendov (ponovitev raziskave med študenti v
letu 2017).
• Med osnovnošolsko populacijo se kažejo prevladujoče predstave, utemeljene
na biomedicinske modelu zdravja – skrb za fiziološke potrebe bolnikov, s
slabšim prepoznavanjem celostne zdravstvene nege (holistična obravnava).
Med značilnimi pa so se pokazale tudi predstave o podrejenosti zdravstvene
nege medicini.
• Rezultati primerjave med tremi skupinami udeležencev (osnovnošolci, dijaki,
študenti) nakazujejo vpliv izobraževanja za poklice v zdravstveni negi, saj so
predstave osnovnošolcev bližje splošni podobi medicinske sestre v družbi, kot
jo potrjujejo predhodne raziskave (Price & McGillis, 2014).
• Osnovnošolci niso vključeni v proces izobraževanja za bodoče poklice v
zdravstveni negi. S poklici so seznanjeni le na podlagi osebnih izkušenj in prek
splošnega osnovnošolskega izobraževanja. Slednje pa nakazuje, da
informacije, ki jih predstavniki poklica sporočajo splošni javnosti ne zajemajo
vseh vidikov dela in položaja poklica.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
9
Razumevanje kompetenčnega modela za vse ravni izobraževanja v
zdravstveni negi: mešani raziskovalni dizajn
izr. prof. dr. Brigita Skela SavičRaziskovalna skupina:
dr. Simona Hvalič Touzery, dr. Katja Pesjak, dr. Vesna Čuk, dr. Katarina Babnik, Sanela Pivač, Sedina Kalender
Smajlović, Marta Smodiš, dr. Branko Gabrovec, dr. Eva Klemenčič, et al.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Struktura predavanja
• Uvod: Namen, cilji in faze projekta
• Raziskava 1• Razumevanje potreb po celostni prenovi izobraževanja v zdravstveni
negi in umestitvi novega kompetenčnega modela v RS
• Raziskava 2• Prenova srednješolskega modela izobraževanja in razvoj
kompetenčnega modela za vse ravni - tehnika skupinskega konsenza
• Odprte naloge projekta
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
10
Namen CRP:
1. je vzpostaviti mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi, ki omogoča razvoj stroke in znanosti, ter
2. postavi okvir za vzpostavitev interdisciplinarnega raziskovanja, povezanega z zdravstveno nego, kar lahko pomembno vpliva na trajnostni družbeni razvoj.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Cilji CRP:
1. Analiza sistemov formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege v EU.
2. Raziskati razumevanje potreb po spremembah formalnega izobraževanja in umestitev raziskovanja za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline med ključnimi deležniki in uporabniki izobraževanja v zdravstveni negi.
3. Pripraviti predlog sprememb srednješolskega izobraževanja zdravstvene smeri, ki bo po strokovnih kompetencah primerljivo z mednarodnimi strokovnimi usmeritvami.
4. Pripraviti celostni kompetenčni model za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi, ki bo po kompetencah primerljiv z mednarodnimi strokovnimi usmeritvami.
5. Pripraviti predlog nacionalnega modela razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline, ki bo interdisciplinaren in medpoklicen ter bo prispeval k uveljavitvi zdravstvene nege kot družbeno-politično, socialno-ekonomsko in vzgojno-izobraževalno vplivno znanstveno disciplino.
6. Popularizirati zdravstveno nego kot znanstveno disciplino v različnih ciljnih skupinah: splošni nivo, mladi, stroka, raziskovalci.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Faze projekta:
• Že izvedene aktivnosti:
• Sistematični pregledi literature (DP 1)
• Raziskave (DP 2) – kvantitativni pristop
Razumevanje poklica medicinska sestra med osnovnošolci
Pomembnost profesionalnih vrednot med dijaki in študenti smeri Zdravstvena nega
Razumevanje potreb po celostni prenovi izobraževanja v zdravstveni negi in umestitvi novega kompetenčnega modela v RS
• Raziskava (DP 3 in 4) – kvalitativni pristop
Prenova srednješolskega modela izobraževanja in razvoj kompetenčnega modela za vse ravni - tehnika skupinskega konsenza.
• Raziskava (DP 5) – kvalitativni pristop
Nacionalni model razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
11
Razumevanje potreb po celostni
prenovi izobraževanja v
zdravstveni negi in umestitvi
novega kompetenčnega modela v
RS
SPREMENLJIVKE RAZISKAVE (kvantitativna eksplorativna metoda):
EFN kategorije izvajalcev zdravstvene nege (2014)
Odnos do raziskovanja - NATARD questionaire (Bjorkstrom et al., 2001)
Pomen doktorskega študija v zdravstveni negi (Wilkes & Mohan, 2008; Currey et al., 2011; Al-Nawafleh, et al., 2013; Staffileno, et al., 2013; Cheraghi, et. al, 2014).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Vzorec- Namensko povabljenih 785 oseb, 569 oseb (72,48%) je potrdilo sodelovanje
v raziskavi in njim smo razdelili vprašalnike.
- Vprašalnik je vrnilo 365 anketirancev (64,15%).
ZAPOSLITEV
učitelj zdravstvene nege na srednji šoli 28 7,7
visokošolski učitelj zdravstvene nege na visoki šoli/fakulteti 26 7,1
dipl. m. s. (viš. med. ses.) v zdravstvenem/socialnem zavodu 255 69,9
drugo 21 5,8
VODILNO DELOVNO MESTO
Da 158 43,3
Ne 199 54,5
ČLANSTVO V DELOVNIH IN STROKOVNIH TELESIH
Da 229 62,7
N %
DEMOGRAFIJA Mean Min - max
STAROST v letih 43,41 19 - 65
LETA ZAPOSLITVE v zdravstveni negi 15,17 0 – 42
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
12
STOPNJA IZOBRAZBE
Stopnja izobrazbe v zdravstveni negi
viš. med. ses./viš. med. teh. (RN) 41 11,2
dipl. m. s./dipl. zn. (Bsc Nur) 261 71,5
mag. zdr. neg. 55 15,1
ni izobrazbe na področju zdravstvene nege 6 1,6
ni podatka 2 0,5
Stopnja visokošolske izobrazbe izven zdravstvene nege
univerzitetna izobrazba 56 15,3
strokovni magisterij 33 9,0
znanstveni magisterij 18 4,9
doktorat znanosti 8 2,2
ni izobrazbe na drugih področjih 68 18,6
N %
OCENA ZNANJA
Raziskovanje (N = 355) 3,14 1 - 5
Na dokazih podprto delo v zdravstveni negi (N = 353) 3,20 1 - 5
Angleški jezik (N = 360) 2,93 1 - 5
ZADOVOLJSTVO S POKLICNIM DELOM (N = 363) 3,99 1 - 5
Mean Min - max
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Strinjanje v zvezi z ustreznostjo prevodov poimenovanj štirih
kategorij izvajalcev v zdravstveni negi po EFN
Vsi Učitelji v
SZŠ*
Dijaki Študenti
PV SD PV SD PV SD PV SD
Healthcare Assistant (HCA) – zdravstveni
asistent (ZA)3,29 1,34 1,54 0,86 3,29 1,57 3,62 1,01
General Care Nurse (GCN) – diplomirana
medicinska sestra / zdravstvenik (dipl. m.
s. / dipl. zn.)
4,14 0,93 4,38 0,50 4,04 0,99 3,83 1,02
Specialist Nurse (SN) – diplomirana
medicinska sestra specialistka (dipl. m. s. /
dipl. zn., spec.)
4,20 0,91 4,27 0,83 4,12 0,98 3,97 0,98
Advanced Nurse Practitioner (ANP) –
magistrica zdravstvene nege (mag. zdr.
neg.)4,08 0,97 4,42 0,70 4,16 0,85 3,75 0,98
Legenda: PV – povprečna vrednost, SD – standardna deviacija, lestvica: (1) Sploh se ne strinjam; (2) Se ne
strinjam; (3) Se niti ne strinjam, niti strinjam; (4) Se strinjam; (5) Popolnoma se strinjam; * SZS= srednja
zdravstvena šola
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Strinjanje v zvezi s splošnimi kompetencami za posamezno kategorijo izvajalcev po EFN
(α=0,807), FA=60,03% Akterji
izobraže.
(vsi)
Učitelji v
SZŠ*
Dijaki Študenti
PV SD PV SD PV SD PV SD
Healthcare Assistant (HCA) – zdravstveni asistent (ZA): Pomočnik, ki
DMS/DZN neposredno pomaga pri izvajanju zdravstvene nege v
institucionalnem ali domačem okolju, pri čemer upošteva zahtevane
standarde in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom DMS/DZN.
3,67 1,19 2,27 1,40 3,19 1,49 3,75 0,86
General Care Nurse (GCN) – dipl. m. s. / dipl. zn.: Samostojni izvajalec
zdravstvenih storitev, ki je sposoben delati individualno ali sodelovati z
drugimi zdravstvenimi delavci, ter je zaključil študijski program zdravstvene
nege v skladu s standardi iz 31. člena prenovljene evropske direktive
2005/36/EC.
4,23 0,80 4,23 0,65 4,08 0,95 4,07 0,65
Specialist Nurse (SN) – dipl. m. s., spec. / dipl. zn., spec.: DMS/DZN z
naprednimi znanji, ki lahko dela kot specialist s strokovnim znanjem na
določenem področju zdravstvene nege.4,27 0,80 4,27 0,83 4,12 0,88 4,22 0,63
Advanced Nurse Practitioner (ANP) – mag. zdr. neg.: DMS/DZN, ki ima
magisterij zdravstvene nege, podiplomsko znanje za izvajanje zahtevnejših
in naprednih oblik dela, z razvito sposobnostjo odločanja in kliničnimi
kompetencami za širok spekter kliničnih praks na napredni ravni.4,19 0,88 4,42 0,76 4,21 0,79 4,03 0,77
Legenda: PV – povprečna vrednost, SD – standardna deviacija, lestvica: (1) Sploh se ne strinjam; (2) Se ne strinjam; (3)
Se niti ne strinjam, niti strinjam; (4) Se strinjam; (5) Popolnoma se strinjam; * SZS= srednja zdravstvena šola
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
13
Rezultati linearne regresije za splošne kompetence »zdravstveni asistent«
(R2 = 0,112)
Characteristics b SEb β p
Ustanova zaposlitve. -0,003 0,057 -0,003 0,957
Področje primarne zaposlitve ali
poklica. 0,492 0,107 0,278 <0,000
Vodilno delovno mesto (DA/NE).-0,125 0,140 -0,052 0,374
Mentorstvo študentom/dijakom (v
letih).0,023 0,009 0,142 0,013
Ocena znanja o na dokazih podprtem
delu.0,173 0,069 0,141 0,013
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Strinjanje s specifičnimi kompetencami za »zdravstvenega asistenta« po EFN
Vsi)Učitelji v
SZŠ
(α=0,901), FA=55,43% PV SD FA PV SD
DMS/DZN mu dodeli naloge in ga nadzoruje, ZA pomaga pri izvajanju zdravstvene
nege in pri administrativnih nalogah.3,74 1,13 0,65 2,38 0,98
DMS/DZN pomaga pri pripravi in izvajanju intervencij, povezanih z diagnostiko in
zdravljenjem.4,12 0,81 0,73 3,85 0,76
Spremlja osnovne življenjske funkcije in druge znake ter stanje pacientov po
navodilih DMS/DZN in ustrezno poroča.4,02 1,03 0,76 2,88 0,82
Pacientom in občanom pomaga pri vsakodnevnih opravil kot so higiena, udobje,
mobilnost in hranjenje.4,28 0,78 0,75 4,19 0,62
Posreduje splošne informacije pacientom ali občanom in njihovim družinskim
članom.3,98 0,92 0,63 3,65 0,83
Hitro in natančno komunicira z DMS/DZN in drugimi zdravstvenimi delavci ter tako
omogoča zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe pacienta.4,30 0,78 0,81 4,38 0,69
Dela skupaj z DMS/DZN in drugimi zdravstvenimi delavci, ter tako prispeva k
izvajanju osnovne zdravstvene oskrbe pacientov.4,21 0,84 0,78 3,54 0,75
Na osnovi izkušenj in napotkov zna prepoznati, kaj je normalno glede na počutje
pacientov in druge populacije ter DMS/DZN poroča o vseh opažanjih izven teh
okvirov.
4,20 0,82 0,3 3,73 0,75
Legenda: PV – povprečna vrednost, SD – standardna deviacija, lestvica: (1) Sploh se ne strinjam; (2) Se ne strinjam;
(3) Se niti ne strinjam, niti strinjam; (4) Se strinjam; (5) Popolnoma se strinjam;
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati linearne regresije za specifične kompetence »zdravstveni asistent«
(R2 = 0,139)
Characteristics b SEb β p
Starost (v letih). -0,013 0,005 -0,176 0,014
Stopnjo izobrazbe v zdravstveni negi. 0,094 0,072 0,078 0,189
Ustanova zaposlitve. 0,048 0,034 0,088 0,159
Področje primarne zaposlitve ali poklica. 0,164 0,066 0,159 0,014
Vodilno delovno mesto (DA/NE). -0,210 0,087 -0,152 0,017
Mentorstvo študentom/dijakom (v letih). -0,033 0,086 -0,023 0,700
Izobraževanje o raziskovanju (DA/NE). 0,024 0,007 0,244 0,001
Izobraževanje na dokazih podprto delo
(DA/NE).-0,033 0,095 -0,024 0,733
Ocena znanja o raziskovanju. -0,063 0,103 -0,045 0,542
Ocena znanja o na dokazih podrtem delu. -0,016 0,061 -0,022 0,789
Dostop do podatkovnih baz (DA/NE). 0,043 0,060 0,060 0,477
Zadovoljstvo s poklicnim delom (DA/NE). 0,113 0,055 0,127 0,040
Dostop do podatkovnih baz (DA/NE). -0,152 0,082 -0,110 0,064
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
14
Strinjanje s specifičnimi kompetencami za dipl. m. s. po EFN
Akterji izobraže. (vsi)
(α=0,958), FA=75,31% PV SD FA
Samostojno ugotavlja potrebe po zdravstveni negi s pomočjo sodobnega
teoretičnega in kliničnega znanja, poleg tega načrtuje, organizira in izvaja
zdravstveno nego pri pacientih na podlagi pridobljenega znanja in sposobnosti
ter s tem izboljšuje nivo strokovnega dela.
4,48 0,640 0,854
Učinkovito sodeluje z drugimi akterji v zdravstvenem sektorju, udeležuje se
praktičnih izobraževanj za zdravstvene delavce za pridobivanje znanj in veščin.4,54 0,601 0,889
Na podlagi pridobljenega znanja in veščin izobražuje in ozavešča posameznike,
družine in skupine o pomembnosti zdravega življenjskega sloga in samooskrbe pri
boleznih.4,52 0,617 0,931
Samostojno daje pobudo za izvajanje ukrepov za ohranitev življenja, ukrepa ob
izrednih razmerah ali ob naravnih in drugih nesrečah.4,40 0,730 0,767
Neodvisno svetuje osebam, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo in njihovim
bližnjim, jih izobražuje in nudi podporo.4,40 0,708 0,771
Samostojno zagotavlja kakovost zdravstvene nege in njeno vrednotenje. 4,50 0,647 0,920
Strokovno in uspešno komunicira in sodeluje z drugimi zdravstvenimi delavci. 4,53 0,632 0,914
Analizira kakovost zdravstvene nege ter tako izboljšuje svoje strokovno delo. 4,50 0,655 0,881
Legenda: PV – povprečna vrednost, SD – standardna deviacija, lestvica: (1) Sploh se ne strinjam; (2) Se ne
strinjam; (3) Se niti ne strinjam, niti strinjam; (4) Se strinjam; (5) Popolnoma se strinjam;
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Strinjanje s specifičnimi kompetencami za dipl. m. s. spec.
Akterji izobraže. (vsi)
(α=0,966), FA=77,19% PV SD FA
Analizira kompleksne klinične probleme z uporabo ustreznega znanja, diagnosticira,
opredeli, izvaja in ovrednoti potek zdravstvene obravnave pacientov v medpoklicnem
timu, na področju svoje specializacije in v skladu z veljavnimi protokoli.4,44 0,656 0,888
Prevzame razširjeno vlogo pri delu in izvaja napredne oblike obravnav ter diagnostične
in invazivne intervencije, povezane s strokovno specializacijo, ki jo ima. 4,44 0,674 0,827
Zna določiti potrebe po promociji zdravja in izobraževalne potrebe pacientov na
svojem strokovnem področju ter ustrezno razvija in izvaja strategije.4,49 0,641 0,934
Sledi tehnološkim novostim in izobražuje sodelavce znotraj zdravstvene nege, druge
zdravstvene delavce in skupine pacientov o novostih na svojem področju specializacije. 4,54 0,616 0,908
Stalno izpopolnjuje svoje komunikacijske veščine, zato je sposoben oblikovati in
posredovati kompleksne klinične probleme pacientom, svojcem in drugim
zdravstvenim delavcem.
4,50 0,645 0,878
Zna določiti zdravstvene potrebe ter potrebe po zdravstveni negi in krepitvi zdravja pri
pacientih, pripravi ustrezen negovalni načrt in načrt zdravstvene obravnave v
medpoklicnem timu.
4,49 0,672 0,890
Vodi in koordinira zdravstveno obravnavo pacientov na svojem področju specializacije
ter tako zagotavlja kontinuirano in celostno zdravstveno oskrbo.4,51 0,641 0,910
Ovrednoti in izvaja strokovne nadzore na svojem specialističnem področju ter tako
zagotavlja izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege.4,49 0,672 0,904
Kritično razmišlja in z udeležbo v programih strokovnega razvoja in v raziskovalnih
programih prispeva k stalnemu razvoju svojega specialističnega področja in prakse,
temelječe na raziskavah.
4,43 0,764 0,754
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Strinjanje s specifičnimi kompetencami za magistrico zdravstvene nege
Akterji izobraže. (vsi)
(α=0,933), FA=79,15% PV SD FA 1 FA 2
Samostojno preučuje, določa in predpisuje z dokazi podprte terapevtske
intervencije, vključno s predpisovanjem zdravil in aktivnim nadzorovanjem
učinkovitosti zdravljenja pacientov.
3,88 1,209 -0,078 1,008
Prevzema odgovornost za klinične odločitve na nivoju naprednih oblik dela z
upravljanjem primerov za posamezne paciente, družine in skupnosti.4,14 0,935 0,342 0,580
Opredeli prednostne naloge pri preprečevanju tveganj in promociji zdravja ter s
tem razvija in izvaja ustrezne strategije na širšem področju javnega zdravja. 4,39 0,759 0,836 0,069
Usmerja, svetuje in izobražuje druge zdravstvene delavce o najnovejših
dognanjih za prakso, deluje kot mentorica in vzornica ter aktivno sodeluje s
skupinami pacientov pri prenosu znanj.
4,49 0,711 1,012 -0,174
Jasno komunicira in enakovredno sodeluje pri postopkih odločanja na nivojih
kliničnega dela, upravljanja in oblikovanja politike, vključno z delitvijo sredstev
za zdravstvo.
4,36 0,826 0,754 0,161
Samostojno poda celovito oceno zdravstvenega stanja in strokovno presoja o
napotitvi pacientov, ki potrebujejo specialistično obravnavo, na druge ustrezne
zdravstvene strokovnjake in organizacije.
3,99 1,111 0,084 0,848
Da pobudo za in vodi spremembe pri zagotavljanju zdravstvenih storitev kot
odgovor na potrebe pacientov in povpraševanju po storitvah ter s tem
zagotavlja nenehne izboljšave kakovosti storitve.
4,31 0,830 0,634 0,302
Določi prednostne raziskovalne naloge ter vodi, izvaja in posreduje rezultate
raziskav, ki oblikujejo in prispevajo k napredku zdravstvene nege na nivoju
prakse, izobraževanja in politike.
4,40 0,780 0,880 0,026
• Legenda: PV – povprečna vrednost, SD – standardna deviacija, lestvica: (1) Sploh se ne strinjam; (2) Se ne strinjam;
(3) Se niti ne strinjam, niti strinjam; (4) Se strinjam; (5) Popolnoma se strinjam;
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
15
Ključne ugotovitve raziskave: EFN kategorije izvajalcev in kompetenc
• Prevod poimenovanja »health care asistant« v »zdravstveni asistent« ni dosegel poenotenja razumevanja in strinjanja s prevodom.
• Prevod »advance nurse practitioner« v »mag. zdr. neg.« je dosegel strinjanje, vendar je konstrukt merjena slabo razumljen.
• Anketiranci iz srednješolskega prostora prav tako značilno manj podpirajo splošne kompetence in specifične kompetence za »zdravstveni asistent«.
• Izkaže se, da se srednješolski učitelji manj strinjajo z delegiranjem nalog s strani dipl. m. s. S tem se vzpostavi vprašanje razumevanje delitve del in nalog v timu zdravstvene nege pri anketirancih iz srednješolskega prostora.
• Izkazana je podpora opisov kategorij izvajalcev zdravstvene nege s strani vodilnih in tistih, ki so se izobraževali iz raziskovanja in na dokazih podprtega dela.
• Prav tako ni zamerljiva vloga mentorstva in poklicnega zadovoljstva. To so kategorije anketirancev, ki so naklonjene EFN modelu poklicnih kompetenc in kategorij izvajalcev zdravstvene nege.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Prenova srednješolskega modela izobraževanja in razvoj kompetenčnega modela za vse ravni - tehnika skupinskega konsenza.
IZBOR METODE:
Metode konsenza se pogosto uporabljajo kot del večjih razvojnih projektov in zagotavljajo uporaben način za identificiranje in merjenje še ne dovolj pojasnjenih raziskovalnih problemov v zdravstveni obravnavi.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
VzorecNamensko vzorčenje, povabljenih 32 oseb.
Dejansko sodelujoči:
• 7 oseb iz področja srednješolskega izobraževanja (vodilni kader – 2 osebi - in učitelji strokovnih predmetov –5 oseb - na srednjih zdravstvenih šolah),
• 14 oseb iz področja visokošolskega izobraževanja(vodilni kader – 3 osebe - in VSU – 10 oseb - na fakultetah/visokih zdravstvenih šolah ter magistrski študent zdravstvene nege),
• 2 osebi iz kliničnih okolij, področje zdravstvene dejavnosti,
• 7 oseb iz področja različnih delovnih teles za področje zdravstvene nege (Zbornica – Zveza – 1 oseba, NIJZ – 2 osebi, DMSBZT – 1 oseba, RSKZN – 1 oseba, CPI – 2 osebi).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
16
Instrument• Na osnovi rezultatov raziskave delovnega paketa 2.1 in 2.2 smo
oblikovali 11 stališč, do katerih so se anketiranci opredelili v skupinah konsenza in 4 odprta vprašanja.
• Pri oblikovanju konsenza je potekala razprava o stališčih in z njimi povezanimi temami. Udeleženci so se javno opredeli do oblikovanih stališč v skupini, rezultate smo kategorizirajo v tri kategorije:
• 1 – Stališče se sprejme, več kot 70% strinjanje udeležencev;
• 2 – Stališče se ne sprejme po izvedeni razpravi;
• 3 – Stališče kljub razpravi o nejasnostih, še vedno deli udeležence;
• 4 - razvit je nov predlog, ki ima več kot 70% konsenz.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Rezultati konsenza po stališčih
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
• Dosežen je bil nov konsenz za poimenovanje za srednješolsko izobraževanje, oziroma prvo kategorijo izvajalca po EFN, to je »tehnik zdravstvene nege«.
• Opis splošnih kompetenc za TZN se uskladi z opisi poklica na spletni strani MZ, ZZ.
• Uporabiti terminologijo »izvaja in sodeluje«.
• Dopolni se opis za dipl. m. s. spec. (kot SN)
• »Dipl. m. s. / dipl. zn. spec. je dipl. m. s. /dipl. zn. s poglobljenimi specialističnimi znanji na področju zdravstvene nege in zdravstvene obravnave, ki so pridobljena s podiplomskim študijskim programom za izpopolnjevanje in zaključnim specialističnim delom«.
• Dopolni se opis za mag. zdr. neg. (kot ANP)
• »Mag. zdr. neg. je dipl. m. s. / dipl. zn., ki vodi, načrtuje, izvaja in vrednoti razvojne in napredne oblik dela v zdravstveni negi in zdravstveni obravnavi. Pri tem uporablja znanja in kompetence iz aplikativnega raziskovanja in na dokazih podprtega dela. Kompetence so pridobljene v okviru izobraževanja na drugi Bolonjski stopnji Zdravstvena nega (mag./2l.)«.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
17
Rezultati razprave v skupinah konsenza
Analiza besedila
- 49 kod, ki so utemeljene s 150 citati udeležencev, vsak citat je uporabljen samo enkrat.
- iz 47 kod smo razvili 14 nadpomenskih kategorij, dve kodi (12, 13) se nista uvrstili v nobeno kategorijo.
- dobljene kategorije tvorijo 3 zaključene teme.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Št.
ko
de
Kode Kategorije
1 »Širša vključenost« v razpravo o izobraževanju in kompetencah.
Razhajanja in nezaupanje glede
izobraževanja med srednjimi šolami
in visokošolskimi zavodi. (1)
2 »Uskladitev znotraj akterjev« izobraževanja in uporabnikov.
4 »Strah pred odvzemom kompetenc« med zaposlenimi v zdravstveni negi.
5 »Stalna nasprotja glede izobraževanja« v zdravstveni negi.
11 »Slabo razvita sistemska povezanost« med nivoji izobraževanja na ravni zavodov.
20 »Ni sistemske urejenosti izobraževanja na MIZŠ«.
38 »Stroka je razslojena, sistemsko, zgodovinsko«.
18 »Srednje strokovno izobraževanje je usposabljanje za poklic«.
Vertikala v zdravstveni negi kot ovira
za univerzitetno izobraževanje. (2)
15 »Večina študentov je iz srednjih zdravstvenih šol«.
19 »Neprekinjena vertikalna prehodnost za dijake«.
22 »Za poklic v zdravstveni negi se naj izobraževanje začne na srednješolski stopnji«.
23 »Srednje šole delajo promocijo za celotno vertikalo«.
25 »Pozitivna stran Evropske direktive«.Vstop v Evropsko reguliran poklic je
visokošolsko izobraževanje. (3)27 »Univerzitetni program v zdravstveni negi«.
31 »Kdo je lahko medicinska sestra(?)«.
24 »Programi naj bodo primerljivi razvoju v EU«. Evropska primerljivost kot varuh
razvoja zdravstvene nege. (4)26 »Poseganje v avtonomijo izobraževanja za reguliran poklic«
16 »Visoko-strokovni programi v univerzitetne programe«.Splošna razgledanost za vstop v
visokošolsko izobraževanje. (5)17 »Vstop v visokošolsko izobraževanje je splošna razgledanosti«.
21 »Na primanjkljaj znanj se naj odziva visokošolski sektor«.
28 »Nesprejemljivost naziva zdravstveni asistent«. Pričakovana je samostojna vloga
poklica TZN. (6)41 »TZN je samostojni izvajalec zdravstvene nege«, je več kot asistent
34 »Diplomirane medicinske sestre in administriranje« Ne sprejemanje dipl. m. s. kot
odgovorne nosilke zdravstvene nege.
(7)
43 »Delegiranje in nadzor diplomirane medicinske sestre (-)«.
42 »Preseganje kompetenc TZN«
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
42 »Preseganje kompetenc TZN«
Preseganje kompetenc TZN v
kliničnih okoljih je na zavedni ravni
vseh akterjev. (8)
45 »Prekoračitve kompetenc v srednjih šolah ni«.
46 »Tradicionalna klinična okolja dopuščajo prekoračitev kompetenc TZN«
47 »Preseganje kompetenc je za TZN poklicna samopotrditev«
48 »Preseganje kompetenc TZN je kompleksen problem«
30 »Vertikalno poimenovanje negovalec, negovalka«. Ime poklica »negovalec, negovalka«
nima statusa. (9)32 Tradicija poimenovanja »sestra«
14 »Razvoj poklicnega standarda kot sodelovanje različnih deležnikov«.
Nerazumevanje nastajanja
srednješolskih programov. (10)29 »Nepoznavanje dejanskih strokovnih naslovov« skozi spremembe izobraževanja.
39 »Nerazumevanje med nazivom za poklic in poimenovanjem stopnje dosežene
izobrazbe«
37 Oskrba in sociala kot nesprejeti del imena poklica. Pomanjkljiva identiteta poklica TZA v
socialno-oskrbovalnih kompetencah.
(11)40 »Potrebnost socialnih kompetenc«
35 »Poenotiti odrti kurikulum«. Nepripravljenost za spremembo v
kurikulumu srednjih šol. (12)36 »Spremembe v odprtem kurikulumu so premalo«.
9 »Bolničar kot del vertikale (?)«. Nevarnost prekrivanja kompetenc
med TZN in bolničarjem. (13)10 »Nevarnost pred prekrivanjem kompetenc med bolničarjem in TZN«
3 »Pomanjkljivo informiranje zaposlenih« v zdravstveni negi o tej tematiki.
Velika odgovornost managementa
zdravstvene nege za umeščanje
kompetenc izobraževanja in
preseganja kompetenc v kliničnih
okoljih. (14)
6 »Določiti kompetence glede na ravni izobraževanja«.
7 »Kolektivna pogodba, sistemizacija in nivoji kompetenc«.
8 »Razumevanje vloge magistra zdravstvene nege«
33 »Uravnoteženje interesov stroke in delodajalcev«.
48 »Preseganje kompetenc TZN je kompleksen problem«
49 »Odgovornost managementa za preseganje kompetenc TZN«
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
18
Kategorije Teme
Razhajanja in nezaupanje glede izobraževanja med srednjimi
šolami in visokošolskimi zavodi. (1)
Družbena odgovornost visokega
šolstva za argumentacijo razvoja
zdravstvene nege kot znanstvene
discipline in ureditev izobraževanja na
vseh nivojih. (1)
Vertikala v zdravstveni negi kot ovira za univerzitetno
izobraževanje. (2)
Vstop v Evropsko reguliran poklic je visokošolsko izobraževanje.
(3)
Evropska primerljivost kot varuh razvoja zdravstvene nege. (4)
Splošna razgledanost za vstop v visokošolsko izobraževanje. (5)
Ime poklica »negovalec, negovalka« nima statusa. (9)
Definicija TZN kot sodelavca v timu
zdravstvene nege na vseh nivojih
zdravstva in kot ključnega izvajalca
zdravstveno-socialne obravnave v
skupnosti in dolgotrajni oskrbi. (2)
Nerazumevanje nastajanja srednješolskih programov. (10)
Pomanjkljiva identiteta poklica TZA v socialno-oskrbovalnih
kompetencah. (11)
Nepripravljenost za spremembo v kurikulumu srednjih šol. (12)
Nevarnost prekrivanja kompetenc med TZN in bolničarjem. (13)
Pričakovana je samostojna vloga poklica TZN. (6) Sistemska odgovornost managementa
zdravstvene nege in nacionalnega
strokovnega združenja v zdravstveni
negi za umestitev opredeljenih
kategorij izvajalcev v zdravstveni negi
(tehnik zdravstvene nege, dipl. m. s.,
dipl. m. s. spec., mag. zdr. neg.) v
sistem zdravstvenega varstva na ravni
sistematizacije in kadrovskih
normativov.
Ne sprejemanje dipl. m. s. kot odgovorne nosilke zdravstvene
nege. (7)
Preseganje kompetenc TZN v kliničnih okoljih je na zavedni ravni
vseh akterjev. (8)
Velika odgovornost managementa zdravstvene nege za
umeščanje kompetenc izobraževanja in preseganja kompetenc v
kliničnih okoljih. (14)
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Odprta naloge projekta:
• Potrditev dokončnega predloga kategorij izvajalcev in njihovih kompetenc,
• Pojasniti širši okvir razumevanja kategorij izvajalcev in njihovih kompetenc zdravstveni politiki, financerju, medijem, zbornicam, združenjem pacientov, idr.
• Umestitev kompetenc SN in ANP v nacionalni kompetenčni model,
• Razviti model razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline in prepoznati ključne dejavnike za vzpostavitev le tega in načrtovati strategijo vzpostavitve.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Hvala za pozornost. Podnaslov odseka
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
19
Odnos medicinskih sester do raziskovanja in doktorskega študija: kvantitativna
raziskavadoc. dr. Simona Hvalič Touzery ([email protected]), izr. prof. dr.
Brigita Skela Savič, dr. Katja Pesjak, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin
10. posvet Moja kariera Quo Vadis: Nacionalni model razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji, Ljubljana, 20. 4. 2017
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
1 Teoretična izhodiščaDoktorski študij zdravstvene nege:• spodbuja k razvoju zdravstvene nege kot znanstvene discipline (Ellenbecker, et. al cit. po Cheraghi, et. al, 2014)
• spodbuja k razvoju profesionalizma v zdravstveni negi (ZN)(Hisar & Karadaǧ, 2010; Cheraghi, et al., 2014; Skela-Savič, et al., 2017).
• omogoča medicinskim sestram, da izboljšujejo kakovost zdravstvene nege (Staffileno, et al., 2013) ter se z argumenti in objektivnostjo vključujejo v politične razprave (Ellenbecker, et. al cit. po Cheraghi, et. al, 2014).
• Je izjemno pomemben z vidika sledenja zdravstvenih potreb v družbi in razvoja tako imenovanih zahtevnejših oblik dela v zdravstveni negi (Skela Savič, 2012, p. 73).
• doprinese k izboljšanju raziskovanja v ZN, opolnomoči zdravstveno osebje z novimi znanji, ki spodbujajo na dokazih podprte spremembe (Wilkes & Mohan, 2008; Brar, Boschma, & McCuaig, 2010).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
• Prevladujejo raziskave, ki ugotavljajo pozitiven odnos medicinskih sester do raziskovanja (Akerjordet, et al., 2012; Heaslip, et al.,
2012; Timmins, et al., 2012; Nixon, et al., 2013; Skela-Savič, et al., 2015), a najdemo tudi raziskave, ki ugotavljajo negativen odnos (Breimaier, et al., 2011).
Ovire za raziskovalno delo medicinskih sester: • pomanjkanje časa in delovne obremenitve; • pomanjkanje znanja, izkušenj in spretnosti na področju raziskovanja in iskanja rezultatov raziskav; • pomanjkanje zanimanja za raziskovanje;• pomanjkanje samozavesti za raziskovalno delo;• nezmožnost timskega sodelovanja in neobstoj osrednje raziskovalne enote usmerjene v raziskovanje v zdravstveni negi;• pomanjkanje sodelovanja z zdravniki;
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
20
• pomanjkanje avtoritete za uvajanje sprememb v prakso;• slabše znanje angleškega jezika;• negativen odnos do raziskovanja v zdravstveni negi; • pomanjkanje mentorstva in podpore kolegov ter vodstva pri raziskovanju;• raziskovalna kultura v zdravstveni negi (Akerjordet, et al., 2012; Ay, et al., 2014;
Breimaier, et al., 2011; Hewitt-Taylor, et al., 2012; Moreno-Casbas, et al., 2011; Murphy, 2014; Akerjordet, et al., 2012a; Friesen-Storms, et al., 2015; Timmins, et al., 2012; Skela-Savič, et al., 2015).
IZZIVI:• Primanjkljaj medicinskih sester (MS) z doktoratom (Leners, et
al., 2007) - manj kot 1% MS z doktoratom v razvitih državah (Leners, et al., 2007;
Burtonet al., 2009; Lewallen & Kohlenberg, 2011)
• Jasna opredelitev vloge medicinskih sester z doktoratom(Cheraghi, et al., 2014)
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
• Oblikovanje spodbudnega in podpornega okolja, ki bo medicinskim sestram z doktoratom omogočalo raziskovalno delo in razvoj profesije (Al-Nawafleh, et al., 2013).
• Medicinske sestre morajo gledati na raziskovanje kot na sestavni del oskrbe pacientov (Fawcett & McCulloch, 2014)
• Za kakovostno doktorsko izobraževanje na področju ZN je potrebna kritična masa aktivnih raziskovalcev in ustrezna infrastruktura v podporo raziskovanju & izobraževanju (Canadian
Association of Schools of Nursing – Position Statement on Doctoral education, 2011)
• Mnogo evropskih držav nima kritične mase ustrezno izobraženih medicinskih sester, ki bi lahko prevzele nove vloge v zdravstveni obravnavi (Büscher, et al., 2009).
• Odnos medicinskih sester do doktorskega študija je slabo dokumentiran in raziskan ter je zelo ambivalenten (Ellis, 2005)
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
1. DEL: PREGLED LITERATURE
METODE
• Namen: Ugotoviti pomen doktorskega študija zdravstvene nege, opredeliti vlogo medicinskih sester z doktoratom v kliničnem okolju ter pogledati odnos do raziskovanja v ZN.
• Metoda: pregled literature, (izvirni znanstveni članki od 2010 naprej, celotni članki, 4 mednarodne baze: CINAHL, Proquest, PubMed, Google učenjak, drugo); vsebinska sinteza – 5 vsebinskih sklopov (kategorij) na vsakem raziskanem področju
• Zadetki: • Raziskovanje v ZN: 2.024 zadetkov, 63 vključenih v podrobno
analizo, 29 je bilo vključenih v končno analizo• Doktorski študij v ZN: 422 zadetkov, 27 vključenih v
podrobno analizo, 11 je bilo vključenih v končno analizo
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
21
Rezultati
Raziskovanje v zdravstveni negi Doktorski študij v zdravstveni negi
Odnos medicinskih sester do raziskovanja Pomen doktorskega študija zdravstvene nege in potenciali medicinskih sester z doktoratom
Raziskovalno delo medicinskih sester v kliničnem okolju
Vloga medicinske sestre z doktoratom v kliničnem okolju
Ovire za raziskovalno delo medicinskih sester v kliničnem okolju
Neizkoriščenost potencialov medicinskih sester z doktoratom
Spodbudno raziskovalno okolje Vključevanje medicinskih sester v doktorski študij
Primeri dobre prakse Izkušnje medicinskih sester po koncu doktorskega študija
Kategorije v sistematičnih pregledih literature na spodnjih dveh tematskih področjih:
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Metode:
• Namen: Raziskati kakšen pomen predpisujejo ključni deležniki na področju zdravstvene nege in izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji doktorskemu študiju na področju zdravstvene nege.
• Metoda: eksplorativna kvantitativna raziskovalna metoda; raziskava je del večje raziskave
• Instrument:
1. Dojemanje raziskovanja in razvoja zdravstvene nege - NATARD -Nurses’ Attitudes Towards and Awareness of Research and Development in Nursing (Björkström idr., 2001); 35 trditev; lestvica od 1 do 5 (1: »sploh ne drži«, 5 pa »povsem drži «) Cronbach koeficient alfa:0,776 (primerno zanesljiv)
2. Pomen doktorskega študija v zdravstveni negi (Wilkes & Mohan, 2008; Currey et al., 2011; Al-Nawafleh, et al., 2013; Staffileno, et al., 2013; Cheraghi, et. al, 2014); 20 trditev; Likertova lestvica od 1 do 5 (1 –sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam); Cronbachkoeficient alfa: 0,971 (dobra zanesljivost)
2. DEL: KVANTITATIVNA RAZISKAVA
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
• Izvedba raziskave in obdelava: apr.-jun. 2016; uporabatiskanih in e-anket; SPSS 23.0: opisna statistika, bivariantnastatistika, faktorska analiza, linearna regresija. Vrednost p<0,05 je določala mejo statistične značilnosti.
• Vzorec: 365 ključnih akterjev izobraževanja v ZN in izvajalcev ZN v Sloveniji (64,15% odzivnost); večina je doseglaizobrazbo na področju ZN
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
22
Tabela 1. Sociodemografske značilnost vzorca n (365) %
Spol
moški
ženski
b.o.
48
315
2
13,2
86,3
0,5
Stopnja izobrazbe v zdravstveni negi
višja medicinska sestra / tehnik
diplomirana medicinska sestra / zdravstvenik
magistrica/magister zdravstvene nege
nima izobrazbe na področju zdravstvene nege
b.o.
41
261
55
6
2
11,2
71,5%
15,1
1,6
0,5
Ustanova trenutne zaposlitve
splošna bolnišnica
zdravstveni dom
srednja zdravstvena šola
visokošolski zavod
socialnovarstveni zavod
drugo
220
52
29
24
21
9
60,3
14,2
7,9
6,6
5,8
2,4
Vodilno mesto
da
ne
b.o.
158
207
8
43,3
56,7
2,2
PV SO
Ocena znanja
s področja raziskovanja
o na dokazih podprti praksi
angleškega jezika
3,14
3,20
2,93
0,94
0,97
1,05
Legenda: n = številoodgovorov; b.o. = brezodgovora; PV = povprečnavrednost, SO = standardniodklon, lestvica od 1 do 5 (1– nezadostno, 2 – zadostno,3 – dobro, 4 – prav dobro, 5– odlično)
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
3 Rezultati
• Faktorska analiza (metoda Principal Axis Factoring approach to factor analysis; rotation method: Oblimin with Kaiser Normalization) nam iz vidika nabora strukture spremenljivke varianco pojasni v 48,40% (KMO = 0,908 in Barlett p <0,001), dobimo 7 faktorjev. Varianco pomembno pojasnita le prva dva faktorja, zato se odločimo za faktorsko analizo z dvema fiksnima faktorjema, ki varianco pojasnita v 35,96% (KMO = 0,908 in Barlett p <0,001), prvi faktor pojasni v 25,85% in drugi v 10,11%.
• 1. faktor: »Odklonilen odnos do raziskovanja« (α = 0,897), 18 trditev PV=2,28*, SD=0,77 – Na ravni „delno drži“ se strinjajo s trditvami, ki utemeljujejo, da raziskovanje ni potrebno za razvoj zdravstvene nege
• 2. faktor: »Pozitiven odnos do raziskovanja« (α = 0,885), 17 trditev PV=3,73*, SD=0,69 - Na ravni „srednje drži“-“večinoma drži“ se strinjajo s trditvami, ki utemeljijo potrebo po raziskovanju
Med obema konstruktoma obstaja v povprečni vrednosti značilna razlika (parni t=-21,047, df=304, p<0,001).
3.1 Odnos do raziskovanja, pomena raziskovanja
in razvoja ZN
NATARD*: 1-sploh ne drži, 2- delno drži, 3- srednje drži, 4 – večinoma drži, 5-povsem drži
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
„Odklonilen odnos do raziskovanja“ je negativno povezan:
• s samooceno znanja o raziskovanju (r=-120, p=0,040)• z zadovoljstvom z delom (r=-160, p=0,005)• s samooceno znanja angleškega jezika (r=-208, p<0,001)• s stališči anketirancev do kompetenc dipl. m. s. (r=-200, p<0,001), dipl. m. s. spec. (r=-290, p<0,001) in mag. zdr. neg. (r=-194, p=0,001).
Statistično značilne razlike v „odklonilnem odnosu do raziskovanja“:• glede na ustanovo iz katere anketiranci izhajajo (F=3,275, p=0,004), -
anketiranci iz bolnišnic izražajo večjo stopnjo odklonilnosti, kot anketiranci iz zdravstvenih domov (PV=2,41, SD=0,82)
• glede na članstvo v delovnih telesih (t=-2,912, df=296, p=0,004) -anketiranci, ki niso člani delovnih teles ali strokovnih teles imajo večji odklonilni odnos do raziskovanja (PV=2,44, SD=0,83), kot tisti, ki so
• glede na izobraževanje o raziskovanju (t=-3,841, df=281, p<0,001), izobraževanje o na dokazih podprte prakse (t=-3,746, df=261, p<0,001),dostop do baz podatkov (t=-2,127, df=299, p=0,034).
3.1.1 Korelacijska analiza za spremenljivko »Odklonilen odnos do raziskovanja«
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
23
„Pozitiven odnos do raziskovanja“ je šibko pozitivno povezan:
• s samooceno znanja o raziskovanju (r=0,120, p=0,034), •s samooceno znanja o na dokazih podprtem delu (r=0,199, p<0,001)• s samooceno znanja o znanja angleškega jezika (r=0,195, p<0,001) • z zadovoljstvom s poklicnim delom (r=130, p=0,020)
Statistično značilne razlike v „pozitivnem odnosu do raziskovanja“:• glede na ustanovo iz katere anketiranci izhajajo (F=3,308, p=0,004) - najmanj
pozitiven je odnos v srednjih zdravstvenih šolah (PV=3,41, SD=0,63)• glede na izobrazbo (F=5,405, p=0,001) - magistri zdravstvene nege bolj najbolj
pozitiven odnos do raziskovanja (PV=4,04, PV=0,63) • glede na področje poklicnega delovanja (F=4,156, p=0,007) - najmanj so
pozitivni do raziskovanja učitelji zdravstvene nege v srednjih šolah (PV=3,42, PV=0,64)
• glede na članstvo v delovnih telesih (t=2,702, df=308, p=0,007) in (ne)vodilni položaj (t=2,941, df=312, p=0,004)
• glede na izobraževanje o raziskovanju (t=3,513, df=295, p=0,001), izobraževanje o na dokazih podprte prakse (t=4,648, df=300, p<0,001).
3.1.2 Korelacijska analiza za spremenljivko »Pozitiven odnos do raziskovanja«
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
• Faktorska analiza (metoda Principal Axis Factoring approach to factor analysis (rotation method: Oblimin with Kaiser Normalization) nam iz vidika nabora strukture spremenljivke varianco pojasni v 63,78% (KMO = 0,966 in Barlett p <0,001),dobimo en faktor.
• Strinjanje na ravni izvedene spremenljivke »Pomen doktorskega študija v zdravstveni negi« je na ravni PV=4,20(SO=0,89), kar pomeni, da se anketiranci večinsko strinjajo s stališči in mnenji o doktorskem študiju.
• Rezultati v tabeli 2 kažejo razmeroma visoko razpršitev odgovorov
3.2 Pomen doktorskega študija v zdravstveni
negi - stališča
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Stališče o pomenu doktorskega študija je šibko pozitivno povezano :
•s trajanjem zaposlitve v ZN(r=0,131, p=0,023), • s trajanjem mentorstva v zdravstveni negi (r=0,146, p=0,014), • z oceno znanja na področju na dokazih podprtega dela (r=0,146, p=0,011),• z zadovoljstvom s poklicnim delom (r=0,124, p=0,030) • samooceno znanja iz angleškega jezika (r=0,140, p=0,014).
Pri strinjanju o pomembnosti doktorskega študija v ZN je pomembna:
• stopnja izobrazbe v zdravstveni negi (F=7,147, p<0,001);•ustanova trenutne zaposlitve (F=2,190, p=0,044);• vodstveni položaj (t=3,136, df=300, p=0,002);• vključenost v delovne skupine (t=3,136, df=296, p=0,028) • mentorstvo študentom (t=2,554, df=300, p=0,011)• Izobraževanje o raziskovanju (t=3,557, df=283, p<0,001), izobraževanje o na dokazih podprtem delu (t=4,258, df=260, p<0,001), dostop do baz podatkov (t=2,104, df=299, p=0,036)
3.2 Korelacijska analiza za spremenljivko »Pomen doktorskega študija v zdravstveni negi«
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
24
4 Razprava in zaključek
• Pozitiven odnos do doktorskega študija v zdravstveni negi prispeva k razvoju zdravstvene nege.
• V raziskavi smo ugotovili, da so se anketiranci večinsko strinjali s pozitivnimi stališči o doktorskem študiju.
• Cleary, et. al. (2011) ugotavljajo, da so raziskave med medicinskimi sestrami in akademiki pokazale mešane rezultate glede pomena in ovrednotenja doktorata, ki segata od navdušenosti nad njim, do brezbrižnosti.
• Anketiranci v naši raziskavi so izrazili strinjanje s predlogom
Staffileno et al. (2013), da bolnišnica s 500 posteljami potrebuje vsaj eno polno zaposleno medicinsko sestro z doktoratom.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
4 Razprava in zaključek
• Naša raziskava ugotavlja, da se odnos do raziskovanja razlikuje glede na: ustanovo iz katere anketiranci izhajajo, članstvo v delovnih telesih, znanje s področja raziskovanja in na dokazih podprte prakse ter dostopa do podatkovnih baz. Moreno-Casbas, et al. (2011) ugotavljajo pomembno povezavo med izkušnjami in odnosom do raziskovanja. Dejavniki, ki negativno vplivajo na raziskovalno delo medicinskih sester so pomanjkanje znanja (raziskovanje, na dokazih podprta praksa, angleški jezik), pomanjkanje časa in delovne obremenitve (Akerjordet, et al., 2012; Breimaier, et al., 2011; Hewitt-Taylor, et
al., 2012; Moreno-Casbas, et al., 2011; Murphy, 2014; Akerjordet, et al., 2012a; Friesen-Storms, et al., 2015; Timmins, et al., 2012; Skela-Savič, et al., 2015).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
4 Razprava in zaključek
• Ugotavljamo, da sta ključna dejavnika za odklonilni odnos do raziskovanja sta zadovoljstvo z delom ter članstvo v delovnih telesih in skupinah. Pozitiven odnos do raziskovanja je povezan s stopnjo izobrazbe ter z zadovoljstvom s poklicnim delom. Skela-
Savič, et al. (2015) so v svoji raziskavi poleg pomanjkanja znanja s področja raziskovanja in razumevanja procesa na dokazih podprte prakse kot razlog za slabo implementacijo na dokazih podprte prakse v slovenskih bolnišnicah ugotavljala še stopnjo zadovoljstva z zaposlitvijo.
• Četudi osebje gleda na raziskovanje v pozitivni luči, to nujno še ne odraža njihovih prepričanj o osebni uporabi raziskovanja v njihovi vsakdanji praksi (Heaslip, et al., 2012).
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
25
4 Razprava in zaključek
• Anketiranci niso prepričani, da medicinske sestre z doktorati sodijo tudi na vodilna delovna mesta. Številni tuji avtorji bolj kot vodstveni položaj medicinskih sester z doktoratom izpostavljajo njihovo razvojno, raziskovalno, svetovalno ter pedagoško vlogo (Albert & Siedlecki,
2008; Barret 2001; Ingersoll, Witzel, Berry, & Qualls, 2010; Staffileno & McKinney, 2011, cit po Staffileno et al., 2013; Currey et al., 2011).
• Šibko je strinjanje s trditvijo, ki govori o pomenu investiranja zdravstvenega zavoda v podiplomsko izobraževanje na ravni doktorskega študija. Vendar pa številne raziskave kažejo na velik potencial medicinskih sester z doktoratom (Cheraghi, Jasper, & Vaismoradi, 2014; Staffileno et al., 2013) .
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
4 Razprava in zaključek
• V raziskavi ugotavljamo, da se odnos do doktorskega študija lahko pojasni izključno s stopnjo izobrazbe v zdravstveni negi, kar pomeni, več kot bo magistric/magistrov zdravstvene nege in doktoric/doktorjev, ki bodo raziskovali zdravstveno nego, večja bo naklonjenost akademizaciji zdravstvene nege.
• Omejitev raziskave: slabša odzivnost anketirancev; strukturno neuravnotežen vzorec iz vidika vključenih glede na ustanove. Glede na stopnjo izobrazbe v zdravstveni negi so vključeni zaposleni odraz dejanskega stanja v ZN v proučevanih ustanovah, enako velja tudi za razmerje med spoloma.
Raziskava je potekala v okviru projekta financiranega s strani ARRS »Zdravstvena nega kot
znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega
izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu
družbenemu razvoju«.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
HVALA ZA POZORNOST
Člani raziskovalne skupine v okviru paketa 2.1 (Raziskava: »Razumevanje potreb po
celostni prenovi izobraževanja v zdravstveni negi in umestitvi novega kompetenčnega
modela v RS«):
dr. Brigita Skela Savič (vodja in nosilka projekta), dr. Katja Pesjak, FZJ; dr. Simona Hvalič
Touzery , Fakulteta za zdravstvo Jesenice (FZJ)
dr. Katarina Babnik, Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ);
dr. Valerij Dermol, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ)
Več o projektu: http://www.fzj.si/crp/
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
26
Literatura
• Akerjordet, K., Lode, K. & Severinsson, E., 2012. Clinical nurses’ attitudes towards research, management and organisational resources in a university hospital: Part 1. Journal of Nursing Management, 20(6), p. 814–823.
• Al-Nawafleh, A., Zeilani, R. S., & Evans, C., 2013. After the doctorate: a qualitative study investigating nursing research career development in Jordan. Nursing & health sciences, 15(4), pp. 1423-429.
• Brar, K., Boschma, G., & McCuaig, F., 2010. The Development of Nurse Practitioner Preparation beyond the Master ’ s Level : What is the Debate About?. International Journal of Nursing Education Scholarship, 7(1), pp. 1-15.
• Breimaier, H. E., Halfens, R. J. & Lohrmann, C., 2011. Nurses’ wishes, knowledge, attitudes and perceived barriers on implementing research findings into practice among graduate nurses in Austria. Journal of Clinical Nursing, 20(11-12), p. 1744–1756.
• Burton, C., Duxbury, J., French, B., Monks, R., & Carter, B., 2009. Re-visioning the doctoral research degree in nursing in the United Kingdom. Nurse Education Today , 29(4), pp. 423–431 .
• Büscher, A., Sivertsen, B., & White, J., 2009. Nurses and midwives: A force for health. Survey on the situation of nursing and midwifery in the member states of the European Region of the World Health Organization.Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
• Cheraghi, M.-A. C., Jasper, M. & Vaismoradi, M., 2014. Clinical nurses’ perceptions and expectations of the role of doctorally-prepared nurses: A qualitative study in Iran. Nurse Education in Practice, 14(1), pp. 18-23.
• Cleary, M., Hunt, G. E. & Jackson, D., 2011. Demystifying phds: A review of doctorate programs designed to fulfil the needs of the next generation of nursing professionals. Contemporary Nurse, 39(2), pp. 37-41.
• Currey, J., Considine, J. & Khaw, D., 2011. Clinical nurse research consultant: A clinical and academic role to advance practice and the discipline of nursing. Journal of Advanced Nursing, 67(10), pp. 2275-2283.
• Ellenbecker, C. H., & Kazm, M. , 2014. BS-PhD Programs in Nursing:Where Are We Now? Nursing Education Perspectives, 35(4), pp. 230-237.
• Fawcett, T. J. N. & McCulloch, C., 2014. Pursuing a career in nursing research. Nursing Standard, 28(28), pp. 54-59.
• Heaslip, V., Hewitt-Taylor, J. & Rowe, N. E., 2012. Reflecting on nurses’ views on Using Research in Practice. British Journal of Nursing , 21(22), p. 1341.
• Leners, D. W., Wilson, V. W., & Sitzman, K. L., 2007. Twenty-first century doctoral education: online with a focus on nursing education. Nursing education perspectives , 28(6), pp. 332-336.
• Lewallen, L. P., & Kohlenberg, E., 2011. Preparing the nurse scientist for academia and industry. Nursing education perspectives , 32 (1), pp. 22-25.
• Moreno-Casbas, T. in drugi, 2011. Spanish nurses’ attitudes towards research and perceived barriers and facilitators of research utilisation: a comparative survey of nurses with and with and without experience as principal investigators. Journal of Clinical Nursing , 20(13-40), pp. 1936-1947.
• Nixon, E., Young, S., Sellick, V. & Wright, K., 2013. An innovative approach to facilitating nursing research. British Journal of Nursing, 22(3), pp. 160-166.
• Skela-Savič, B., Pesjak, K. & Lobe, B., 2015. Evidence-based practice among nurses in Slovenian Hospitals: a national survey. International Nursing Review, pp. 1-10.
• Staffileno, B. A., Widerman, M. & Carlson, E., 2013. Impacts & Innovations. Nursing economics, 31(4), pp. 194-198.
• Timmins, F., McCabe, C. & McSherry, R., 2012. Research awareness: managerial challenges for nurses in the Republic of Ireland. Journal of Nursing Management, 20(5), pp. 224-235.
• Wilkes, L. M., & Mohan, S., 2008. Nurses in the clinical area: Relevance of a PhD. Collegian, 15(4), pp. 135-141.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Literatura• Akerjordet, K., Lode, K. & Severinsson, E., 2012a. Clinical nurses’ research
capacity in a Norwegian university hospital: Part 2. Journal of NursingManagement, 20(6), p. 824–832.
• Akerjordet, K., Lode, K. & Severinsson, E., 2012. Clinical nurses’ attitudestowards research, management and organisational resources in a universityhospital: Part 1.. Journal of Nursing Management, 20(6), p. 814–823.
• AUKUH Clinical Academic Careers Group , 2012. Annual Report of Activity May2011 to June 2012, London: AUKUH Clinical Academic Careers Group for Nursing and Midwifery, the Nurse and Midwife Research Clinical Academic .
• Ay, F., Gençtürk, N. & Turan Miral, M., 2014. International Journal of NursingPractice. Barriers that prevent implementation of research findings in nursing: Education-research hospitals case , 20(6), pp. 646-654.
• Bäck-Pettersson, S. in drugi, 2013. Nurses’ experiences of participation in a research and development programme. Journal of Clinical Nursing, 22(7-8), pp. 1103-1111.
• Boase, S., Kim, Y., Craven, A. & Cohn, S., 2012. Involving practice nurses in primary care research: the experience of multiple and competing demands.. Journal of Advanced Nursing, 68(3), p. 590–599.
• Breimaier, H. E., Halfens, R. J. & Lohrmann, C., 2011. Nurses’ wishes, knowledge, attitudes and perceived barriers on implementing researchfindings into practice among graduate nurses in Austria. Journal of ClinicalNursing, 20(11-12), p. 1744–1756.
• Bridges, E. J., 2015. Bedside: It makes a difference. American journal of criticalcare, 24(4), pp. 283-289.
• Chan, R., Gardner, G., Webster, J. & Geary, A., 2010. Building researchcapacity in the nursing workforce: The design and evaluation of the nurseresearcher role. Australian Journal of Advanced Nursing, 27(4), pp. 62-69.
• Chen, S.-H. e. C. S.-H., Shao, J.-H., Hsiao, Y.-C. & Lee, H.-C., 2013. Barriers to research utilization by registered nurses in Taiwan. Research in Nursing & Health, 36(2), pp. 191-202.
• Corchon, S., Portillo, M. C., Watson, R. & Saracíbar, M., 2011. Nursing researchcapacity building in a Spanish hospital: An intervention study. Journal of Clinical Nursing, 20(17-18), p. 2479–2489.
• Dupin, C. M. in drugi, 2013. Trends in nursing research in France: a cross-sectional analysis. International Nursing Review, 60(2), pp. 258-266.
• Fawcett, T. J. N. & McCulloch, C., 2014. Pursuing a career in nursing research. Nursing Standard, 28(28), pp. 54-59.
• Finlay, V., 2012. Developing the Role of the Clinical Academic Researcher in theNursing, Midwifery and Allied Health Professions, Leeds: Department of Helath.
• Forsman, H. in drugi, 2010. Use of research by nurses during their first twoyears after graduating. Journal of Advanced Nursing, 66(4), pp. 878-890.
• Friesen-Storms, J. H. in drugi, 2015. Systematic implementation of evidence-based practice in a clinical nursing setting: a participatory action researchproject. Journal of Clinical Nursing, 24(1-2), p. 57–68.
• Gibbs, C. L. & Lowton, K., 2012. The role of the clinical research nurse. Nursingstandard, Izvod 27, pp. 37-40.
• Grady, P. A. & Lucio Gough, L., 2015. Nursing Science: Claiming the Future. Journal of Nursing Scholarship, 47(6), p. 512–521.
• Heaslip, V., Hewitt-taylor, J. & Rowe, N. E., 2012. Reflecting on nurses’ viewson Using Research in Practice. British Journal of Nursing , 21(22), p. 1341.
• Hewitt-Taylor, J., Heaslip, V. & Rowe, N. E., 2012. Applying research to practice: exploring barriers. British Journal Of Nursing, 21(6), pp. 356-359.
• Higgins, I. in drugi, 2010. Doing clinical research: The challenges and benefits. Contemporary Nurse, 35(2), pp. 171-181.
• Jones, S., 2014. Embracing research in nursing practice. British Journal of Nursing, 23(18), pp. 994-998.
• McDermott, S., Hathaway, K. & Saunders, C., 2014. Developing good practicefor clinical research nurses.. Nursing standard, 28(26), pp. 40-44.
• Moreno-Casbas, T. in drugi, 2011. Spanish nurses’ attitudes towards researchand perceived barriers and facilitators of research utilisation: a comparativesurvey of nurses with and with and without experience as principal investigators. Journal of Clinical Nursing , 20(13-40), pp. 1936-1947.
• Murphy, F., 2014. Report on research and development activities by nursesand allied health professionals in Hywel Dda University health board , Swansea: CHHS, Swansea University.
• Nixon, E., Young, S., Sellick, V. & Wright, K., 2013. An innovative approach to facilitating nursing research. British Journal of Nursing, 22(3), pp. 160-166.
• Parkosewich, J. A., 2013. An infrastructure to advance the scholarly work of staff nurses. Yale Journal of Biology and Medicine, Izvod 86, pp. 63-77.
• Peterson, M. H. in drugi, 2014. Choosing the best evidence to guide clinicalpractice: application of AACN levels of evidence. Critical care nurse, 34(2), pp. 58-68.
• Richards, D. A. C. V. & Borglin, G., 2014. The State of European NursingResearch: Dead, Alive, or Chronically Diseased? A Systematic Literature Review. Worldviews on evidence-based nursing, 11(3), pp. 147-155.
• Timmins, F., McCabe, C. & McSherry, R., 2012. Research awareness: managerial challenges for nurses in the Republic of Ireland. Journal of NursingManagement, 20(5), pp. 224-235.
• White, E., 2012. Challenges that may arise when conducting real-life nursingresearch. Nurse Researcher, 19(4), pp. 15-20.
• Wilkes & Jackson, 2., 2013. Enabling research cultures in nursing: Insightsfrom a multidisciplinary group of experienced researchers. Nurse Researcher, 20(4), pp. 28-34.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
27
Analiza modelov dobrih praks za razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline
izr. prof. dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar
mag. Barbara Donik, viš. pred.Zvonka Fekonja, asist.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Namen
NAMEN
• Pregled in analiza obstoječih modelov krepitve in razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline v tujini
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Cilji
• Identificirati modele dobre prakse razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline po svetu
• Identificirati ključne elemente, ki vplivajo na razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline
• Analiza in sinteza podatkov izbranih modelov
CILJI
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
28
Izhodišča
Vsaka znanstvena disciplina ima področje delovanja, metodologijo in metode raziskovanja, akademsko izobraževanje in teorije ter modele ZN.
Zdravstvena nega je znanstvena disciplina v razvoju, ki dosega določene kriterije za opredelitev kot znanost.
Za razvoj znanosti zdravstvene nege smo odgovorni v zdravstveni negi.
Zdravstvena nega v Sloveniji ni priznana kot znanstvena disciplina in ni v šifrantu raziskovalnih področij.
Obstaja šibka vez med izobraževanjem, raziskovanjem in prakso.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Metode dela
Sistematičen pregled literature.
• Iskanje literature je potekalo v mesecu januarju 2017
• Podatkovne baze: PubMed/MEDLINE, CINAHL, Willey, ScienceDirect in spletnem
brskalniku Google.
PIO pristop (populacija, predmet raziskovanja - intervencija in izid) za pregled literature:
Kateri so obstoječi modeli dobrih praks, ki vplivajo na razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline?
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Merila ustreznosti
Vključitveni kriteriji
Tema Primarno osredotočenje na obravnavano tematiko tj modeli za krepitev in razvoj zdravstvene
nege kot znanosti
Jezik Angleški
Tip študije oz. vrste virov Kvalitativne, kvantitativne ali študije mešanih metod, opisne študije, spletni viri
Časovno obdobje Študije in spletni viri objavljene in dosegljive med januarjem 2000 in januarjem 2017
Izključitveni kriteriji
Študije in spletni viri, ki se niso nanašali na obravnavano tematiko in niso vsebovali vključitvenih kriterijev (primarno
osredotočanje na druge vede ali profesije), uvodniki, knjige, pregledi knjig, intervjuji, novice, pisma, plakati.
Duplikati
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
29
Analizirani in pregledani modeli• Model Walles WCPI (Walles Centre for Practice and Innovation)
• Model CPHI (The Centre for Practice and Healthcare Innovation)
• Model CERI (Center for Educational Research and Innovation)
• Model RCN (Royal College of Nursing – Research and innovation)
• Model PP&I (Professional Practice and Innovation Centre)
• Nacionalni inštitut za raziskovanje v zdravstveni negi (National Institute of Nursing research)
• Model NIH (National Institute of Health)
• Inštitut za zdravstveno nego (Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede)
• Model INHR (Instituteof Nursing and Health Research)
• Finnish Centre for Evidence-Based Health care
• NRI – Networks (Nordic Health Research and Innovation Networks)
• Model ANCC (American Nurses Credentialing Center)
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Razširjenost modelov po svetu
Irska = 3
Avstralija = 1
Velika Britanija = 1
Združene državeAmerike = 4
Nordijske države = 2
Slovenija = 1
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Analiza podatkov
KATEGORIJASUBKATEGORIJA
KODE
VSEBINE
MODELOV
Izobraževanje
Razvoj jedra znanja
Raziskovanje
Inovacije
Razvoj in podpora izobraževanju
Model za razvoj in krepitev
zdravstvene nege kot znanosti
Prenos raziskovanja v prakso
Povezovanje in medsebojna
komunikacija
Nacionalno stičišče znanosti
Stroškovna učinkovitost
Iskanje sredstev
Spodbuda in podpora
raziskovanju in inovacijam
Znanje za podporo praksi
Nacionalni center – stičišče znanosti
Financiranje
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
30
Analiza modelov
Izobraževanje• Zagotavljanje priložnosti in modelov za izvajanje izobraževanja
»advanced practitioner« / visokošolskih učiteljev.• Zagotavljanje vseživljenjskega učenja v skupnosti za posameznike. • Promocija poučevanja in učenja odličnosti.• Kontinuirano/vseživljenjsko izobraževanje medicinskih sester
različnih profilov, akademikov in ostalih zdravstvenih strokovnjakov.
• Zagotavljanje visokokakovostnih izobraževalnih programov za osebje in zunanje strokovnjake, ki delajo s pacienti.
Razvoj jedra znanja• Razvoj in uporaba znanstvenih in teoretičnih osnov v procesu
izobraževanja in za potrebe prakse na osnovi kvalitativne in kvantitativne metodologije.
• Razvijanje teoretičnega, empiričnega, metodološkega in reflektivnega kritičnega znanja za nadaljnji razvoj discipline zdravstvene nege, izboljšanje zdravja, promoviranje zdravja in za zagotavljanje integritete posameznika.
RAZVOJ IN PODPORA IZOBRAŽEVANJURAZVOJ IN PODPORA IZOBRAŽEVANJU
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN
INOVACIJAM
NACIONALNI CENTER –STIČIŠČE ZNANOSTI
FINANCIRANJE
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSI
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Raziskovanje• Razvoj raziskovanja za izboljšanje prakse in izobraževanja.• Spodbujanje vidnejše vloge medicinskih sester raziskovalk v
raziskavah.• Izvajanje interdisciplinarnih raziskav.• Usposabljanje s področja raziskovanja. • Razvoj izobraževanja, raziskovanja in prakse.• Aplikacija in uporaba dokazov v praksi.
Spodbujanje in podpora inovacijam• Podpora inovacijam. • Konference inovativnosti.• Mreže inovativnosti.• Razvoj inovacij od zasnove do izvedbe.• Zagotavljanje poti za nove ideje in za njihovo udejanjanje. • Razvoj tehnoloških inovacij v sozvočju s storitvami in
inovacijami.• Spodbujanje inovacij.
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN INOVACIJAMRAZVOJ IN PODPORA
IZOBRAŽEVANJU
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN
INOVACIJAM
NACIONALNI CENTER –STIČIŠČE ZNANOSTI
FINANCIRANJE
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSI
Analiza modelov
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Analiza modelov
Prenos raziskovanja v prakso • Izobraževanje študentov na realnih primerih, izkušnjah EBN, da
pomagajo razvijati klinično razmišljanje, kritično odločanje, team building in uporabo tehničnega znanja, z najsodobnejšo tehnologijo.
• Vzpostaviti kulturo učenja, ki temelji na EBN.• Pomoč pri prenosu EBN v klinično prakso.• Merjenje učinkov EBN. • Povezovanje teorije in prakse kot osrednji element poklica
zdravstvene nege – „Theory based practice“.• priprava temeljev za razvoj znanja za potrebe prakse na osnovi
raziskovalnih dokazih - »Evidence-Based Practice«.
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSIRAZVOJ IN PODPORA IZOBRAŽEVANJU
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN
INOVACIJAM
NACIONALNI CENTER –STIČIŠČE ZNANOSTI
FINANCIRANJE
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSI
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
31
Analiza modelov
Povezovanje in medsebojna komunikacija• Regijsko povezovanje. • Razvoj osebja v kliničnem in akademskem okolju.• Izmenjava osebja med kliničnim in akademskim okoljem.• Posvetovanja.• Sodelovanje s fakultetami, njenimi partnerji v kliničnem okolju in
lokalnimi skupnostmi.• Vzpodbujanje sodelovanja med kliničnim osebjem in akademskim
osebjem, • Oblikovanje raziskovalne družbe v obliki forumov
Nacionalno stičišče znanosti• Razvoj vodilnega centra za raziskovanje, inovativno razmišljanje in
tehnologije v strokovnih, akademskih, raziskovalnih in menedžerskih zdravstvenih okoljih.
• Zagotavljati posvetovalne službe za posameznike, skupine, programe in šole povezane s poučevanjem in učenjem odličnosti, medpoklicnemizobraževanju in izobraževanje na področju raziskovanja.
• Stična točka za načrtovanje novosti v praksi zdravstvene nege.
NACIONALNI CENTER – STIČIŠČE ZNANOSTIRAZVOJ IN PODPORA IZOBRAŽEVANJU
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN
INOVACIJAM
NACIONALNI CENTER –STIČIŠČE ZNANOSTI
FINANCIRANJE
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSI
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Analiza modelov
Stroškovna učinkovitost• Prikaz učinkovitosti ZN v ekonomskem smislu.• Trženje preko raziskovanja, inovacij in prenosa znanja.
Iskanje sredstev• Iskanje virov financiranja za zagon raziskovalnih projektov.• Iskanje finančnih sredstev za oblikovanje, izvajanje in evalvacijo
inovativnih praks.• Iskanje finančnih virov za razpise raziskovalnih projektov in za
izboljšanje prakse zdravstvene nege.• Štipendiranje v praksi,
FINANCIRANJERAZVOJ IN PODPORA IZOBRAŽEVANJU
SPODBUDA IN PODPORA RAZISKOVANJU IN
INOVACIJAM
NACIONALNI CENTER –STIČIŠČE ZNANOSTI
FINANCIRANJE
ZNANJE ZA PODPORO PRAKSI
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
32
Razprava in zaključek
V Sloveniji, Evropi in po svetu obstajajo številni inštituti in združenja na področju zdravstvene nege v kliničnem in izobraževalnem okolju. Inštituti/centri so najpogosteje del univerz in ne delujejo samostojno, saj imajo financiranje urejeno znotraj institucij.
Inštituti/centri delujejo mednarodno povezovalno, spodbujajo in podpirajo raziskovalno, razvojno dejavnost ne delujejo pa celostno v kontekstu spreminjanja politike odločanja. Pomemben vpliv imajo nacionalni centri za razvoj raziskovanja, ki so v podporo izobraževanju in praksi.
Osnova za prepoznavanje znanosti in discipline zdravstvene je jedro znanja, ki temelji na raziskovanju in podpira izobraževanje in prakso za dobrobit pacientov, posameznikov in družbe.
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
Hvala za pozornost!
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
___________________________________
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
0
PRILOGA 1
EFN Matrix on the 4 Categories of the
Nursing Care Continuum
04/07/2014 EFN Workforce Committee
Rational for the Matrix
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
1
Health policy opinion formers and researchers have long argued that current data
collected at national level on the health workforce tend to be fragmented, incomplete,
and not comparable nationally and internationally. An updated and comprehensive
picture on the nursing profession is needed.
In October 2012, EFN members agreed on the use of four categories of the nursing
care continuum at EU level, composed of: healthcare assistant, general care nurse,
specialist nurse and advanced nurse practitioner. In order to have a more accurate
understanding of the existing nursing care categories in the different countries, the
EFN members collected data country per country on the entry-level education,
qualification and competences for each category. All information collected was
gathered into a comprehensive country per country report and an analysis was carried
out by an independent researcher, with the aim of identifying commonalities and
differences of the four categories among the countries.
In the framework of ESCO (an EU platform which defines and categories skills,
competences, qualifications and occupations in a standard way, using standard
terminology in all EU languages), the EFN has succeeded in including the four
categories in nursing care continuum and their definitions. The EFN has then started a
process to identify and define the potential skills and competences required for each
category. In light of these developments, the EFN has completed a matrix and started
to fill it in with key competencies that are based on the EFN report analysis.
The Matrix below is a flexible working document that will be updated according to
upcoming available information and EU projects’ outcomes (for example CONTEC
study recommendations, ENS4Care project). It is not exhaustive but provides a helpful
overview of the types of skills and competencies that might be expected within each
category, whilst recognising that individual member states may encourage the
development of additional skills and competencies not listed in the matrix.
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
0
FOUR CATEGORIES of the NURSING CARE CONTINUUM: DEFINITIONS, COMPETENCES & QUALIFICATIONS
Healthcare Assistant
(HCA)
General Care Nurse
(GCN)
Specialist Nurse
(SN)
Advanced Nurse Practitioner
(ANP)
Definition
(in line with ICN
definitions and
modernised
Directive
2005/36/EU,
Directive
2013/55/EU)
An auxiliary that assists the
nurse directly in nursing
care in institutional or
community settings under
the standards and the direct
or indirect supervision of
the general care nurse.
A self-regulated health care professional
who works autonomously and in
collaboration with others and who has
completed a nursing education
programme and is qualified and
authorised in his/her country to practise
as a general care nurse. Has successfully
completed a programme of education
approved by the nursing board/council;
has passed the required assessments
established by the nursing board/council
for entry into the profession; continues
to meet the standards of the nursing
board/council (ref. art 31, modernised
Directive 2005/36/EC)
A nurse prepared on advance level
and authorised to practice as a
specialist with specific expertise
in a branch of the nursing field
A general care nurse who has
advanced knowledge base, complex
decision making skills and clinical
competencies for expanded clinical
practice on advanced level; the
characteristics of which are shaped
by the context and/or country in
which s/he is credentialed to practice
Work
Development:
EFN Country Report on 4
Categories in Nursing Care +
Recommendations CONTEC
Modernised Directive 2005/36/EC: Art
31
EFN Country Report on 4
Categories in Nursing Care
EFN Country Report on 4 Categories in
Nursing Care + ENS4Care WP4 + OECD
Specific • To work under the
delegation and supervision
• To independently diagnose the nursing
care required using current theoretical
• To analyse complex clinical
problems with the use of relevant
• To autonomously examine, diagnose
and prescribe evidence-based
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
1
Competences
of nurses to support nursing
care and administration
• To support nurses with the
preparation and delivery of
diagnostic and treatment
interventions.
• To monitor basic patient
vital and other signs and
progress as indicated by the
nurse and report to her/him
as appropriate.
• To support patients and
citizens with activities of
daily living, including
hygiene, comfort, and
mobilisation and feeding
needs.
• To convey routine
information to
patients/citizens and
relatives.
• To communicate promptly
and accurately with nurses
and other health
professionals in ensuring the
delivery of quality and safe
patient care.
• To work together with
nurses and other health
and clinical knowledge and to plan,
organise and implement nursing care
when treating patients on the basis of
the knowledge and skills acquired in
order to improve professional practice.
• To work together effectively with
other actors in the health sector,
including participation in the practical
training of health personnel on the basis
of the knowledge and skills acquired.
• To empower individuals, families and
groups towards healthy lifestyles and
self-care on the basis of the knowledge
and skills acquired.
• To independently initiative life-
preserving measures and to carry out
measures in crises and disaster
situations.
• To independently give advice to,
instruct and support persons needing
care and their attachment figures;
• To independently assure quality of and
to evaluate nursing care.
• To comprehensively communicate
professionally and to cooperate with
members of the other professions in the
health sector.
• To analyse the care quality to improve
knowledge, diagnose, initiate and
evaluate treatment for patients in
a multi professional arena, within
the field of specialisation
following agreed protocols.
• To operate within an extended
practice role in order to carry out
advanced treatment, diagnostic
and invasive interventions as
related to the field of
specialisation.
• To identify health promotion
and education needs for patients
within the field of specialisation
and develop and implement
strategies as appropriate.
• To keep abreast of technological
developments and educate nurses,
other health professionals and
patient groups about
advancements in the field of
specialisation.
• To further develop the
communicative skills and be able
of formulating and communicating
complex clinical issues to
patients, relatives and other
health professionals, to identify
health, health-related and nursing
needs of patients and develop
therapeutic interventions, including
prescribing medication and actively
monitoring the effectiveness of
treatment for patients.
• To be accountable and responsible
for clinical decision-making at
advanced practice level through
caseload management for individual
patients, families and communities.
• To identify risk prevention and
health promotion priorities in order
to develop and implement relevant
strategies within a wider public
health agenda.
• To guide, counsel and educate
other health professionals about
latest practice innovations, act as a
mentor and role model, and actively
engage in knowledge transfer with
patient communities.
• To communicate assertively and
contribute equally to decision-making
at clinical, management and policy
level, including the allocation of
health funds.
• To autonomously perform
comprehensive health assessment and
use professional judgement to refer
patients requiring specialist attention
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
2
professionals in supporting
the delivery of basic patient
care.
• To identify what is normal
concerning patient and
citizen wellbeing through
experience and instruction,
and report that which is out
with normal to nurses.
the own professional practice as a
general care nurse.
appropriate care and treatment
plans in a multi-professional
arena.
• To lead and coordinate the
treatment of patients in the field
of specialisation to ensure
continuity and fullness of care.
• To evaluate and undertake audit
of the field of specialisation to
ensure the delivery of quality and
safe nursing care.
• To think critically and
contribute to the continuous
development of the field of
specialisation and research-based
practice, through participation in
professional development and
research programmes.
to other health professionals and
agencies as appropriate.• To initiate
and lead on changes in healthcare
service in response to patient need
and service demand in order to
ensure the continuous quality
improvement of the service.
• To identify research priorities, and
to lead, conduct and disseminate
research findings that shape and
advance nursing practice, education
and policy.
Transversal skills Thinking skills and competences: “creative &entrepreneurial thinking”, “critical thinking”, “learning”, “planning own work”, “problem-solving”, etc.
Language skills and competences: ““mother tongue”, “foreign language”, etc.
Application of knowledge: ““health, safety, working environment”, “ICT”, “Numeracy & Maths”, etc.
Social Skills and Competences: “Leading &Managing Others”, “Working with Others”, etc.
Attitudes and Values at Work: “Values at work”, “Working attitudes”, etc.
Knowledge: legislation, forensics, policy, patient rights, ethics, social system, human behaviour, assessment and evaluation, documentation, health
and safety, patient safety, quality assurance, best practice, standards methodology of science and research basic sciences (e.g. health, natural):
physics, chemistry, anatomy, physiology, psychology, hygiene management, planning and organisation, economic and ecological principles, society,
EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum
3
culture, environment, public health, epidemiology, ICT, tools to access information, CPD/Lifelong learning
Skills: communication (verbal and non-verbal), writing, reporting, handling documentation, counselling, observation, assessment and evaluation,
analysing, planning, empowerment, language (own and foreign), problem solving, critical capacity, reflection, conflict resolution, role distance,
frustration tolerance, self-determination and self-reflexion capacity, professional self-perception, understanding and planning a research process,
information of patients/clients, leading, organising, management, (inter)cultural competence, working with people, leading and organising groups,
protecting vulnerable people
Attitudes: empathy, compassion, sensitivity, courtesy, ethics, interest in people, team work, interdisciplinary work, sensitive listening responsibility,
taking into account cultural and regional needs, lifestyles and values, active citizenship, respecting human and civil rights, social justice,
contributing to the further development of the profession, LLL - Lifelong learning, CPD – Continuous Professional Development – further training
obligations
eSkills &
Competences
(relate to DG
Connect and ESCO)
To be completed
To be completed
To be completed
To be completed
Qualification
(minimum common
requirements)
To be completed
Registered nurse for general care shall
comprise a total of at least three years
of study, which may in addition be
expressed with the equivalent ECTS
credits, and shall consist of at least 4
600 hours of theoretical and clinical
training, the duration of the theoretical
training representing at least one-third
and the duration of the clinical training
at least one half of the minimum
duration of the training
To be completed
To be completed