energija za dosežke - gen-i d.o.o. · 2019-02-18 · 5. korporacijsko upravljanje 23 5.1. vodenje...

1

Letno poročiloposlovne Skupine GEN-I in družbe GEN-I,za poslovno leto 2012

Energija za dosežke

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Nagovor uprave

3

Energija za dosežke

Skupina GEN-I smo največji dobavitelj električne energije v Sloveniji in pomemben igralec v regiji jugovzhodne Evrope. Zavedamo pa se dejstva, da je energija za dosežke vedno v ljudeh, naših zaposlenih. Zato si prizadevamo čim bolj sistematično in kontinuirano pristopati k razvoju naših kadrov. Verjamemo, da je to eden ključnih vzvodov za dolgotrajen in stabilen poslovni uspeh.

Med številnimi aktivnostmi, usmerjenimi k spodbujanju presežkov in priznanju uspešnega delovanja zaposlenih, vsako leto izberemo GEN-I-jalce leta. Nominacije za posameznike ali skupino posameznikov skupaj z utemeljitvijo oddajo vsi zaposleni, tričlanska komisija pa nadalje izbere dobitnike priznanja.

Kot poklon odličnosti naših zaposlenih in spodbudo za ustvarjanje dosežkov in presežkov tudi v prihodnje, smo v letnem po-ročilu za leto 2012 še posebej izpostavili GEN-I-jalce 2012, tiste posameznike in skupine sodelavcev, ki so še posebej pripomogli k uspešnim poslovnim rezultatom preteklega leta.

4

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Vsebina

Vsebina

1. Nagovor uprave 9

2. Skupina GEN-I v številkah 12

3. Osebna izkaznica in prisotnost v regiji 20

4. Globalno zastavljen poslovni model 21

Skupine GEN-I 214.1. Namen in poslanstvo Skupine 214.2. Edinstven poslovni model 214.3. Konkurenčne prednosti Skupine 214.4. Prihodnost je v zanesljivi in zmerni rasti 224.5. Nove regulatorne uredbe in novi tržni izzivi 22

5. Korporacijsko upravljanje 235.1. Vodenje družbe GEN-I, d.o.o. 245.2. Vodenje družb v Skupini 25

6. Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2012 306.1. Globalno delovanje GEN-I na trgu električne energije in zemeljskega plina 306.2. Dejavniki, ki vplivajo na tržno ceno 316.3. Razmere na trgih v letu 2012 316.4. Poslovanje v letu 2012 — nadzorovana rast na vseh področjih 32

7. Finančna moč in denarni tok 38

8. Upravljanje tveganj 398.1. Kreditna tveganja 398.2. Tržna tveganja 428.3. Likvidnostna tveganja 438.4. Operativna tveganja 448.5. Pravna tveganja 458.6. Regulatorna tveganja 45

9. Pomembni dogodki poslovnega leta 509.1. Pomembnejši dogodki 2012 50

10. Dogodki po koncu obračunskega obdobja 52

11. Trajnostno poročilo 5311.1. Zaposleni 5311.2. Komuniciranje z javnostmi 5811.3. Skrb za družbeno okolje: sponzorstva in donacije 59

RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE

12. Uvod 66

13. RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE GEN-I 6713.1. Konsolidiran izkaz finančnega položaja 6713.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida 6813.3. Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa 6813.4. Konsolidirani izkaz denarnih tokov 6913.5. Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala 70

5

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Vsebina

14. Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 7114.1. Poročajoča družba 7114.2. Podlaga za sestavitev 7114.3. Pomembne računovodske usmeritve 7114.4. Določanje poštene vrednosti 7814.5. Obvladovanje finančnega tveganja 7914.6. Pregled vseh odvisnih družb v Skupini GEN-I 8014.7. Pojasnila postavk računovodskih izkazov 8014.8. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem 96

15. Dogodki po poročevalskem obdobju 99

16. Izjava poslovodstva 100

17. Mnenje pooblaščenega revizorja 101

18. Seznam razkritij

RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBE

19. Računovodski izkazi družbe 10419.1. Izkaz finančnega položaja 10419.2. Izkaz poslovnega izida 10519.3. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 10519.4. Izkaz denarnih tokov 10619.5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala 107

20. Pojasnila k računovodskim izkazom 10820.1. Poročajoča družba 10820.2. Podlaga za sestavitev 10820.3. Pomembne računovodske usmeritve 10820.4. Določanje poštene vrednosti 11520.5. Obvladovanje finančnega tveganja 11620.6. Razkritja postavk v računovodskih izkazih 11720.7. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem 132

21. Dogodki po datumu bilance stanja 136

22. Izjava poslovodstva 137

23. Mnenje pooblaščenega revizorja 138

24. Seznam razkritij 139

6

Nagovor upraveSkupina GEN-I v številkah

7

Nagovor upraveSkupina GEN-I v številkah

Čisti poslovni izidhčerinskih firm v letu 2012

GEN-I d.o.o. B

eogr

ad

1.189

.982

eur

GEN-I Tira

na Sh.p.k.

948.0

02 eur

GEN-I DOOEL S

kopje

787.6

70 eu

r

GEN-I Zag

reb d

.o.o.

475.7

26 eu

r

GEN-I d.o.o. S

araje

vo

378.4

62 eur

GEN-I Buch

ares

t s.r.l

.

320.71

8 eur

GEN-I Sofia

SpLLC

291.5

99 eur

GEN-I Ath

ens S

MLC

C

41.26

0 eur

8

“V letu 2012 smo ustvarili 1,5 milijarde EUR prihodkov.”

“Izreden odziv odjemalcev ob našem vstopu na trg zemeljskega plina v Sloveniji je presegel vsa pričakovanja.”

dr. Robert Golob,predsednik uprave GEN-I


1. Nagovor uprave

Spoštovani,

leto 2012 je bilo naporno in dinamično leto, z mnogimi zasuki, a hkrati tudi eno uspešnejših let za naše podjetje. Bilo je leto, kjer so razmere na mednarodnih trgih krojile ekstremne vremenske razmere, od dolgega sušnega obdobja do izjemno nizkih temperatur v februarju. Bilo je leto, ko so vlade posameznih držav z enostranskimi ukrepi posegale na trg in ko je plačilna nesposobnost posameznih držav dosegla svoj vrhunec. A bilo je to tudi leto, v katerem je GEN-I znova dokazal, da je najboljši ravno takrat, ko so razmere najtežje. V času, ko so nekateri konkurenti izginili z zemljevida, smo v GEN-I svojo prisotnost na naših tradicionalnih trgih dodatno okrepili. GEN-I je tako zaznamovala rast na prav vseh področjih poslovanja: širitev trgovanja na nove trge, širitev prodajnih aktivnosti, rast prodaje in števila zaposlenih. Zagotovo pa bo leto 2012 za GEN-I zapisano z velikimi črkami, saj smo junija vstopili na povsem novo področje energetike. Kot prvi neodvisni ponudnik smo se podali v prodajo zemeljskega plina na slovenskem trgu. Pri tem smo se ves čas zavedali naše največje konkurenčne prednosti in smo nadaljevali intenzivno vlaganje v razvoj in širitev naših zmogljivosti, tako na kadrovskem, organizacijskem kot tudi infrastrukturnem področju. Pri tem smo močno povečali dinamiko poslovanja in izkoristek obstoječih zmogljivosti, tako na področju trgovanja kot prodaje električne energije končnim odjemalcem.

Povečanje obnovljivih virov energije v Nemčiji kot posledica zapiranja jedrskih elektrarn v letu 2011 in regulatorni ukrepi v državah JV Evrope so pomembno vplivali na poslovanje, dogajanje na trgu z električno energijo je bilo tako izredno razgibano, razmere za trgovanje bistveno težje od predhodnih let.

Poslovne procese smo vse leto prilagajali težkim razmeram — odzivnost in prilagodljivost sta naši izstopajoči vrlini: izkoristili smo naše opcijske kapacitete, optimizirali procese na segmentu dobave električne energije končnim odjemalcem, razpršili portfelj virov financiranja in nazadnje presenetili slovenski trg z novostjo leta 2012 — blagovno znamko Poceni plin. S hitrimi in pravočasnimi ukrepi smo se odzvali na nove izzive in leto 2012 ponovno uspešno končali : prihodke iz poslovanja smo povečali za 53 odstotkov in leto zaključili z 8,2 milijonov evrov čistega poslovnega izida, kar je 8 odstotkov nad načrtom. Glede prodaje končnim poslovnim odjemalcem smo povečali tržne deleže v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. V Sloveniji smo s prodajo 3,2 TWh električne energije povečali tržni delež za več kot 10 odstotkov in tako z naskokom potrdili mesto največjega in najpomembnejšega dobavitelja električne energije. Na področju gospodinjskega odjema električne energije smo v letu 2012 presegli 80.000 odjemalcev in povečali tržni delež za več kot 100 odstotkov. V septembru 2012 smo vstopili na trg zemeljskega plina za gospodinjski odjem in do konca leta prejeli več kot 20.000 zahtevkov za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji v okviru blagovne znamke Poceni plin.

9

10

“S 26,2-odstotnim tržnim deležem ostajamo največji dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji.”

Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave GEN-I

Premišljenost pri trgovanju z električno energijo in inovativnost pri dobavi električne energije končnim odjemalcem nam omogočata stabilnost pri poslovanju in vzdržen razvoj.

Visoko rast prihodkov smo lani ustvarili tudi pri trgovanju z električno energijo. Skupno smo prodali 25,3 TWh električne energije, kar je za 47 odstotkov več kot v letu 2011. Na koncu leta 2012 smo bili prisotni na 9 evropskih borzah z energenti in na 18 energetskih trgih na debelo — v decembru 2012 smo s hčerinsko družbo vstopili na turški trg z električno energijo na debelo. S svojimi aktivnostmi v letu 2012 smo še utrdili položaj med najuglednejšimi udeleženci energetskega trga v regiji Osrednje in Jugovzhodne Evrope in hkrati postajamo vse prodornejši akter na likvidnih trgih Zahodne Evrope.

Uprava je svoje strateško delovanje osredotočila v nadaljnjo gradnjo sodobne korporativne strukture podjetja, krepila področje obvladovanja tveganj in končevala oblikovanje kulture podjetja. Upravljanje procesov in prilagoditev organiziranosti sta bila v tesni povezavi s strateškim projektom Metis, v okviru katerega smo preoblikovali sistem nagrajevanja zaposlenih, začeli načrtovanje kariernega in osebnega razvoja zaposlenih ter gradnjo modela ključnih kompetenc. Prav s slednjim bomo skupaj izoblikovali jasna pričakovanja, ki jih ima podjetje do svojih sodelavcev: želeni vzorec vedenja, ravnanja, usmerjenosti in naravnanosti. Zavedamo se dejstva, da nam stalno vlaganje v naše zaposlene daje najvišjo dodano vrednost, kar se vedno znova izkaže s tem, da smo med najuspešnejšimi in najprepoznavnejšimi družbami v Sloveniji.

V letu 2012 smo prvič izpeljali interni projekt GEN-I-jalci leta, zmagovalce tega projekta pa postavili za zgled vsem zaposlenim v Skupini in jih simbolično nagradili. Tako spodbujamo zaposlene k razvijanju in promociji temeljnih vrednot GEN-I, ki so: spoštovanje, odgovornost, predanost, vključenost in prilagodljivost. Nobeden od nas ne ve, kaj bo pred nas postavila prihodnost, vemo pa, da smo se v preteklih letih dokazali z veliko odgovornostjo in profesionalnim pristopom, ki smo ju povezali z znanjem ter poglobljenim razumevanjem energetskih trgov, kar nas ves čas postavlja korak pred konkurenco. Zaupamo občutku za prepoznavanje sprememb in zaupamo pripadnosti zaposlenim ter verjamemo, da bomo skupaj še nadalje rastli in bomo tudi v prihodnje dosegali zavidljive poslovne rezultate. Verjamemo, da smo skupaj resnično odlični in izjemni ter korakoma, a vztrajno vsak dan znova skupaj rastemo, dograjujemo našo uspešno zgodbo ter jo sestavljamo v čudovit mozaik enkratnosti in uspešnosti — tako za nas same kot tudi tiste okoli nas.

dr. Robert Golob,predsednik uprave GEN-I



11

12

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Skupina GEN-I v številkah

2. Skupina GEN-I v številkah

DRUŽBA GEN-I, d.o.o. 2012 2011Poslovni prihodki 1.495.775.248 982.833.069Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.071.192 6.071.478Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) 5.406.887 7.165.342Čisti poslovni izid 14.235.271 8.127.346Denarni tok (CASH FLOW) 15.570.966 9.221.210Kapital 41.437.828 37.946.892Obveznosti 181.309.152 157.976.045Skupaj kapital in obveznosti 222.746.980 195.922.937Redno zaposleni na dan 31.12. 138 109Količina prodane električne energije v TWh 19,6 12,5

Kazalnik/leto 2012 2011Stopnja lastniškosti financiranja 18,60% 19,37%Stopnja dolgoročnosti financiranja 21,46% 20,45%Stopnja osnovnosti investiranja 1,05% 1,02%Koeficient neposredne pokritosti kr. obveznosti 10,48% 9,85%Koeficient pospešene pokritosti kr. obveznosti 101,71% 105,41%Koeficient kratkoročne pokritosti kr. obveznosti 123,38% 122,73%Koeficient gospodarnosti poslovanja 100,27% 100,62%Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 43,70% 29,79%Stopnja dobičkonosnosti prihodkov 1,00% 0,93%

SKUPINA GEN-I 2012 2011Poslovni prihodki 1.552.577.905 1.012.210.309Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 8.176.625 19.212.856Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) 9.539.816 20.327.302Čisti poslovni izid 8.203.526 14.035.289Denarni tok (CASH FLOW) 9.566.717 15.149.735Kapital 46.641.851 49.371.554Obveznosti 181.628.777 169.164.961Skupaj kapital in obveznosti 228.270.628 218.536.515Redno zaposleni na dan 31.12. 152 121Količina prodane električne energije v TWh 25,3 17,1

Kazalnik/leto 2012 2011Stopnja lastniškosti financiranja 20,43% 22,59%Stopnja dolgoročnosti financiranja 23,22% 23,89%Stopnja osnovnosti investiranja 1,11% 0,95%Koeficient neposredne pokritosti kr. obveznosti 12,59% 12,24%Koeficient pospešene pokritosti kr. obveznosti 104,76% 111,07%Koeficient kratkoročne pokritosti kr. obveznosti 128,00% 129,78%Koeficient gospodarnosti poslovanja 100,53% 101,93%Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 18,68% 42,77%Stopnja dobičkonosnosti prihodkov 0,62% 1,61%

Indeks 12/11152,2

67,175,5

175,2168,9109,2114,8113,7

126,6156,8

Indeks 12/11153,442,646,958,463,194,5

107,4104,5125,6147,9

13


GEN-I Zagreb d.o.o. 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 25.235.155 42.635.385 84.883.491 90.418.230EBIT 309.048 296.809 401.059 585.787EBITDA 309.048 296.904 403.316 588.019Čisti poslovni izid 241.665 233.667 318.691 475.726Sredstva 6.735.734 8.641.331 20.796.241 4.538.426Kapital 566.461 550.527 513.567 671.947Obveznosti 6.169.273 8.090.804 20.282.674 3.866.479Denarni tok 241.665 233.762 320.948 477.958

GEN-I d.o.o. Beograd 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 86.746.853 100.710.390 188.019.909 221.431.054EBIT 5.817.861 364.498 1.530.979 1.773.055EBITDA 5.822.759 371.591 1.538.131 1.780.350Čisti poslovni izid 5.477.376 406.109 1.244.797 1.189.982Sredstva 19.854.993 19.207.356 57.507.962 31.213.940Kapital 6.216.136 1.104.141 1.966.486 1.864.298Obveznosti 13.638.857 18.103.215 55.541.476 29.349.642Denarni tok 5.482.274 413.202 1.251.949 1.197.277

GEN-I DOOEL Skopje 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 7.539.525 33.947.008 50.979.529 102.807.575EBIT 1.287.882 1.353.554 1.905.120 867.609EBITDA 1.288.088 1.353.760 1.905.388 867.972Čisti poslovni izid 1.258.779 1.304.014 1.906.953 787.670Sredstva 2.596.509 6.331.404 14.363.619 14.451.288Kapital 1.214.990 1.338.364 1.925.816 821.426Obveznosti 1.381.519 4.993.040 12.437.803 13.629.864Denarni tok 1.258.985 1.304.220 1.907.221 788.033

GEN-I Tirana Sh.p.k. 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 0 26.710.307 42.560.527 91.300.834EBIT -41.842 612.755 6.035.602 1.290.324EBITDA -41.842 613.587 6.036.522 1.291.637Čisti poslovni izid -41.632 420.636 4.697.218 948.002Sredstva 35.545 5.263.063 20.812.565 12.054.210Kapital 4.130 422.316 4.736.616 988.130Obveznosti 31.415 4.840.747 16.075.949 11.066.080Denarni tok -41.632 421.468 4.698.138 949.315

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT

EBITDA čisti poslovni izid

poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011pr

ihod

ki v

MIO

€pr

ihod

ki v

MIO

€

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

14


GEN-I d.o.o. Sarajevo 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 17.906.755 31.765.542 28.020.841 49.484.409EBIT 75.990 408.511 303.393 423.276EBITDA 76.261 408.799 303.681 423.518Čisti poslovni izid 76.876 276.419 303.171 378.462Sredstva 6.716.358 9.336.790 10.439.853 5.196.668Kapital 588.168 864.588 814.462 889.755Obveznosti 6.128.190 8.472.202 9.625.391 4.306.913Denarni tok 77.147 276.707 303.459 378.704

GEN-I Bucharest s.r.l. 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 777.907 26.478.590 82.795.466 79.267.724EBIT -8.137 398.145 1.513.285 398.346EBITDA -8.137 398.276 1.513.623 398.668Čisti poslovni izid -5.715 269.371 1.416.861 320.718Sredstva 1.328.401 7.026.886 11.641.492 6.322.832Kapital 495.855 754.867 1.891.187 921.542Obveznosti 832.546 6.272.019 9.750.305 5.401.290Denarni tok -5.715 269.502 1.417.199 321.040

GEN-I Sofia SpLLC 2010 2011 2012Poslovni prihodki 398.982 34.652.272 96.695.837EBIT -27.868 899.677 -1.506.110EBITDA -27.612 900.444 -1.505.343Čisti poslovni izid -27.868 899.677 291.599Sredstva 830.809 12.796.014 13.884.470Kapital 70.644 784.647 391.605Obveznosti 760.165 12.011.367 13.492.865Denarni tok -27.612 900.444 292.366

GEN-I Athens SMLCC 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 5.291.263 86.866.559 121.640.569 200.022.233EBIT 133.940 -43.285 393.923 -63.846EBITDA 134.490 -42.376 397.245 -60.524Čisti poslovni izid 99.164 96.552 257.518 41.260Sredstva 1.840.387 17.079.736 23.518.539 22.682.242Kapital 249.164 345.719 603.237 214.561Obveznosti 1.591.223 16.734.017 22.915.302 22.467.681Denarni tok 99.714 97.461 260.840 44.582

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011pr

ihod

ki v

MIO

€pr

ihod

ki v

MIO

€

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2009 2010 2011pr

ihod

ki v

MIO

€pr

ihod

ki v

MIO

€

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2012 2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

2009 2010 2011 2012

0

200.000

400.000

600.000

200.000

-500.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

€ 600.000€ 800.000

0

2.0 00.000

0

100.000

200.000

€ 300.000

- 2.000.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

50

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0pr

ihod

ki v

MIO

€

0

100

200

300

0

50

100

150

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

4.000.000

6.000.000

€ 8.000.000

100

300

200

100

20

40

60

50

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

15


GEN-I Budapest Kft. 2009 2010 2011 2012Poslovni prihodki 129.039.215 110.749.491 8.246.791 1.594.871EBIT 1.707.133 49.478 -23.435 94.226EBITDA 1.707.408 49.478 -19.685 97.436Čisti poslovni izid 1.069.764 -76.423 -116.336 110.736Sredstva 20.164.552 22.087.703 1.637.722 862.809Kapital 2.377.938 2.301.513 285.177 385.681Obveznosti 17.786.614 19.786.190 1.352.545 477.128Denarni tok 1.070.039 -76.423 -112.586 113.946

GEN-I Vienna GmbH 2010 2011 2012Poslovni prihodki 0 9.292.282 12.613.321EBIT -22.471 48.967 210.124EBITDA -22.032 50.488 211.645Čisti poslovni izid -22.443 39.683 155.374Sredstva 40.396 2.645.252 1.376.691Kapital 27.557 67.240 205.374Obveznosti 12.839 2.578.012 1.171.317Denarni tok -22.004 41.204 156.895

GEN-I Milano S.r.l. 2010 2011 2012Poslovni prihodki 512 11.309.144 164.427EBIT -16.035 -283.081 124.129EBITDA -16.035 -283.081 124.129Čisti poslovni izid -16.035 -283.779 122.037Sredstva 112.601 3.215.564 561.832Kapital 83.965 -199.814 205.073Obveznosti 28.636 3.415.378 356.759Denarni tok -16.035 -283.779 122.037

GEN-I Istanbul 2012Poslovni prihodki 864.275EBIT -22.568EBITDA -15.657Čisti poslovni izid -19.854Sredstva 1.883.584Kapital 829.717Obveznosti 1.053.867Denarni tok -12.943

Osebna izkaznica in prisotnost v regiji Globalno zastavljen poslovni model Skupine GEN-IKorporacijsko upravljanje

2010

: 12.

8 TW

h

2011

: 17.

2 TW

h

2012

: 25.

3 TW

h

200

9: 8

.2 T

Wh

200

8: 5

.0 T

Wh

Prodaja električne energije Skupine GEN-I

47,1 %

18

Miruna KeucGEN-I-jalka leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Miruna je vodja oddelka za upravljanje s podatki – trgovanje .

Miruna je kolegialna, vestna in odgovorna sodelavka, vedno nasmejanega obraza. Sodelavci jo poleg naštetega, cenijo tudi zaradi njene angažiranosti ter pripravljenosti za osvajanje znanj na novih in manj znanih področjih, ki jih s pridom uporablja pri svojem vsakodnevnem delu. Odlikujejo jo odločnost in hitrost pri reševanju operativnih težav ter budno spremljanje in analiziranje sklenjenih dnevnih transakcij ter pravilnosti rezultatov trgovanja. Njena sposobnost komuniciranja, natančnost in logistična spretnost so vrline, s pomočjo katerih učinkovito pripravi vso potrebno dokumentacijo, vezano na postopke poročanja in carinjenja, ki se izvajajo v skladu z lokalnimi in regulatornimi predpisi vsake države, kjer Skupina GEN-I nastopa s svojim delovanjem.

19

David Danev GEN-I-jalec leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

David je analitik v zakladništvu

Davida pri njegovem delu odlikujejo zlasti visoka mera zanesljivosti, močno razvite analitične sposobnosti in pripravljenost prenašanja strokovnega znanja na sodelavce. Je pomemben vezni člen ekipe zakladništva, pripravljen priskočiti na pomoč v vsakem trenutku, kar še posebej cenijo njegovi najtesnejši sodelavci. Svojega dela in projektov se loteva z veliko mero resnosti, skrbnosti in zbranosti.V letu 2012 je prevzel samostojno upravljanje in napovedovanje likvidnosti celotne Skupine GEN-I in hkrati sodeloval pri vzpostavitvi omenjenega sistema. Še posebej pa se je izkazal pri organizaciji in koordinaciji službe zakladništva.

20

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Osebna izkaznica in prisotnost v regiji

Skupina GEN-I je z lastnimi družbami aktivna na trgih Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore, Makedonije, Kosova, Albanije, Grčije in Turčije. Hčerinske družbe Skupine GEN-I so v 100-odstotni lasti matične družbe GEN-I, d.o.o., razen turške hčerinske družbe, ki je v 99-odstotni lasti družbe GEN-I (v njeni posredni lasti je tudi preostali odstotek).

Sedež Skupine GEN-I je sedež matične družbe s polnim nazivom: GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.Skrajšano ime družbe: GEN-I, d.o.o.Sedež družbe: Vrbina 17, SI-8270 Krško, SlovenijaNajpomembnejši dejavnosti družbe: trgovanje z električno energijo in dobava električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem

Osnovni kapital matične družbe: 15.877.610,00 EURStruktura lastništva: 50 % GEN energija, d.o.o., in 50 % IG energetski sistemi, d.o.o.Velikost družbe: velika gospodarska družbaNačin upravljanja: enotirni

Matična številka: 1587714Davčna številka: 71345442ID za DDV: SI71345442

Številka vpisa v sodni register: 1/04524/00; srg 2011/27433; registrirano pri Okrožnem sodišču v Krškem Datum zadnjega vpisa v sodni register: 13. 7. 2011

Organ upravljanja matične družbe je štiričlanska uprava.Predsednik uprave: dr. Robert GolobNamestnik predsednika uprave: Martin Novšak, MBAČlan uprave: dr. Igor KoprivnikarČlan uprave: mag. Andrej Šajn

Upravljanje hčerinskih družb vodita član uprave dr. Igor Koprivnikar in izvršni direktor za prodajo dr. Dejan Paravan. Natančne funkcije po posameznih pravnih osebah v Skupini so navedene v poglavju Korporacijsko upravljanje.

E-pošta: [email protected]; [email protected]; [email protected] stran: www.gen-i.si; www.pocenielektrika.si; www.poceniplin.si

Hčerinske družbe imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo za trgovanje s produkti električne energije in zemeljskega plina. Na štirih trgih imajo vzpostavljeno tudi infrastrukturo za prodajo ter izvajajo dobavo končnim velikim poslovnim odjemalcem. Na slovenskem trgu je Skupina GEN-I dobavitelj tudi gospodinjskim odjemalcem.

3. Osebna izkaznica in prisotnost v regiji

Prisotnost Skupine GEN - I na področju trgovanja in prodaje električne energije Prisotnost Skupine GEN - I na področju trgovanja z električno energijo

21

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Globalno zastavljen poslovni model Skupine GEN-I

4.1. Namen in poslanstvo Skupine

Z zavezo našim kupcem o dobavi poceni elektrike in ze melj skega plina smo ambiciozno vstopili na trg ener-gentov, z zanesljivo oskrbo pa pridobili zaupanje skoraj 100.000 odjemalcev v Sloveniji. Ravno zanesljiva oskrba je naše glavno poslanstvo, ki ob konkurenčnih komercialnih pogojih in visoki ravni storitve ustvarja močno blagovno znamko in pripadnost odjemalcev. Vse to zagotavljamo s stroškovno učinkovitim trgovanjem z energenti, upravlja-njem tveganj in dolgoročno stabilno rastjo Skupine.

S profesionalnim in inovativnim pristopom učinkovito tržimo električno energijo tako, da proizvodnim virom omogočamo konkurenčno odkupno ceno, končnim

odjemalcem pa zagotavljamo kakovostno storitev celovite preskrbe in obvladovanje stroškov nakupa energije. Z nenehnim povečevanjem in združevanjem konkurenčnih prednosti dosegamo primerno ekonomijo obsega in tako še dodatno povečujemo zanesljivost oskrbe.

Ključni del naših procesov je tudi kontinuirano komuniciranje z vsemi deležniki in poslovnimi partnerji na letnih srečanjih in konferencah ter ažurno in poglobljeno komuniciranje z mediji.

Naše vrednote so: spoštovanje, odgovornost, preda-nost, vključenost, prilagodljivost. Zavedamo se tve-ganj, ki nastajajo pri poslovanju, in jih prevzemamo z vso odgovornostjo. Upoštevamo potrebe zaposlenih, poslovnih partnerjev in odjemalcev. Prilagodimo se vsakokratni situaciji, poslujemo učinkovito na vseh ravneh delovanja Skupine GEN-I in v vseh delovnih procesih ter spodbujamo predanost.

4.2. Edinstven poslovni model

Dejavnosti, s katerimi se Skupina GEN-I pojavlja na trgu energentov, so:• trgovanje z električno energijo in plinom,• odkup električne energije od proizvajalcev in prodaja

električne energije končnim odjemalcem,

• prodaja plina končnim odjemalcem.Za naš edinstven poslovni model je značilna konzervativna poslovna politika pri trgovanju z električno energijo s skrbno izbiro partnerjev, stalnim nadzorovanjem izpostavljenosti, doslednim obvladovanjem portfelja in ščitenjem odprtih pozicij, ločevanjem posameznih portfeljev, omejitvami dnevnih vrednosti (VaR) in zamejevanjem potencialnih izgub portfelja. Prodajo električne energije končnim odjemalcem odlikujeta inovativnost in prilagodljivost, vsem našim kupcem ponujamo dobavo več energentov (elektrika, plin), večjim poslovnim odjemalcem omogočamo dostop do trga na debelo, različne produkte energije po meri partnerja in vsem kupcem prilagodljiva pogodbena razmerja,

proizvajalcem električne energije pa različne modele in pogoje odkupa električne energije.

Prodaja električne energije in zemeljskega plina se izvaja po enotni prodajni infrastrukturi, s čimer lahko dosegamo sinergijske učinke za odjemalce posameznega energenta in predvsem pa za tiste, ki odjemajo tako elektriko kot plin. Dejavnosti trgovanja in prodaje se izvajata v okviru profitnih centrov in ločenih portfeljev, ki so med seboj povezani na podlagi modela tržnih cen. Tak način dela omogoča jasno merljivost uspešnosti posameznih organizacijskih enot. Kupoprodajne aktivnosti Skupine so osrediščene v okviru dejavnosti trgovanja z energenti. Povezovanje obeh dejavnosti deluje sinergijsko, saj povečuje učinkovitost pri trgovanju in zanesljivost pri preskrbi z energenti ter zmanjšuje tveganja.

4.3. Konkurenčne prednosti Skupine

Visoka prilagodljivost in razpršenost poslovanja. K naši ambiciozno naravnani dejavnosti trgovanja in prodaje električne energije smo dodali še dejavnost trgovanja in prodaje zemeljskega plina. Z razpršitvijo portfelja energentov, globalno prisotnostjo na nabavnih in prodajnih trgih smo še povečali prilagodljivost in možnosti hitrih odzivov na spremembe tržnih razmer.

4. Globalno zastavljen poslovni model Skupine GEN-I

S hitrim prilagajanjem tržnim razmeram in ekspertnim znanjem izkoristimo nove priložnosti

22

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Globalno zastavljen poslovni model Skupine GEN-I

Ustrezno obvladovanje tveganj. Strategijo upravljanja globalno zasnovanega portfelja uresničujemo v matični družbi, medtem ko nam lokalna prisotnost na posameznih trgih omogoča razumevanje lokalnih danosti ter hitro in prožno odzivanje na tamkajšnje tržne in regulatorne spremembe. Centralizirana organiziranost Skupine se kaže v komunikacijski in informacijski povezanosti vseh trgov, kar omogoča hitro odzivnost, kakovostno ocenjevanje položaja na trgih in prilagajanje lokalnih aktivnosti v realnem času, kar neposredno znižuje tveganja, prisotna pri poslovanju.

Osredotočenost na kupce. Prednost naše prodajne ekipe je v kombinaciji izkušenj in mladosti, zrelosti in prilagodljivosti — znamo prisluhniti potrebam kupcev in jim ponuditi inovativne rešitve.

Samostojni blagovni znamki z lastno cenovno politiko. Leta 2009 smo v okviru blagovne znamke Poceni elektrika začeli dobavljati električno energijo gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji z dvema temeljnima ciljema: zanesljiva oskrba in ugodna cena. Septembra 2012 smo z blagovno znamko Poceni plin naredili enake korake pri dobavi zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem.

4.4. Prihodnost je v zanesljivi in zmerni rasti

Z usmerjenostjo v optimizacijo notranjih procesov in konsolidacijo procesov nakupa in prodaje obeh energentov bomo ohranjali vitko strukturo in stroškovno učinkovitost. Z razširitvijo dejavnosti na nov energent črpamo sinergijske učinke v procesih, infrastrukturi in kupoprodajnih aktivnostih. Zato v prihodnje predvidevamo zmerno rast, naše prioritete bodo še bolj usmerjene v obvladovanje tveganj in nenehno izboljševanje kakovosti naših storitev. Z ustrezno notranjo organizacijo in odličnimi kadri bomo še naprej zagotavljali visoko stopnjo odzivnosti, izkoriščali tržne priložnosti, uvajali inovativne projekte in podpirali poslovna partnerstva, ki prinašajo vzajemne koristi.

4.5. Nove regulatorne uredbe in novi tržni izzivi

Napovedane spremembe regulatornih okvirov bodo v prihodnjih letih zahtevale aktivno spremljanje uredb in implementacijo procesov, skladnih z zakonodajo. Z uvedbo evropskih direktiv REMIT, EMIR in drugih se bodo povečale zahteve poročanja in le primerno implementirani procesi, ki bodo učinkoviti in avtomatizirani, bodo omogočali nemoteno poslovanje, hkrati pa bodo čedalje bolj usmerjeni k skladnosti poslovanja. Vsekakor pa nadaljujemo procese vstopanja na nove trge plina in električne energije ter širjenje prodajne mreže obeh energentov na trgu na drobno.

Centralizirana organizacija in odprta komunikacija sta temelj uspešnosti upravljanja tveganj.

23

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Korporacijsko upravljanje

5. Korporacijsko upravljanje

V družbi GEN-I, d.o.o., poslujemo po pravilih enotirnega sistema upravljanja družbe, z upoštevanjem določil pogodbe, sklenjene med družbenikoma GEN Energijo, d.o.o., in Istrabenz Gorenje, d.o.o., (od leta 2011 IG energetski sistemi v lasti družbe Petrol, d.d.) v letu 2006. Med temeljne akte družbe in Skupine sodijo tudi Temelji poslovne politike za obdobje od leta 2007 do leta 2016 ter Elaborat o ustanovitvi gospodarske družbe.

Sestava uprave z mandatom v letih od 2011 do 2016 je:

• dr. Robert Golob, predsednik uprave,• Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave,• dr. Igor Koprivnikar, član uprave,• mag. Andrej Šajn, član uprave.

Vodilni ljudje Skupine so menedžerji in strokovnjaki z bogatimi izkušnjami v elektroenergetski dejavnosti. Posamezne člane v upravo družbe GEN-I imenuje skupščina na predlog posameznega družbenika. Pri sprejemanju odločitev poslovodstva so vsi člani enakopravni, pri čemer ima vsak član poslovodstva po en glas. Sklepi poslovodstva so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih poslovodij.

GEN-I Sofia SpLLCBolgarija

GEN-I Bucharest s.r.l.Romunija

Petrol d.d. Ljubljana

GEN-I, d.o.o.

GEN-I d.o.o. SarajevoBosna in Hercegovina

GEN-I DOOEL SkopjeMakedonija

GEN-I Vienna GmbHAvstrija

GEN-I d.o.o. prestavništvopisarna v Romuniji

GEN-I Budapest KftMadžarska

GEN-I Athens SMLCCGrčija

GEN-I Milano S.r.l.Italija

GEN-I d.o.o. prestavništvopisarna v Bolgariji

GEN-I IstambulTurčija

GEN-I Zagreb d.o.o.Hrvaška

GEN-I d.o.o.BeogradSrbija

GEN-I Tirana Sh.p.k.Albanija

GEN-I Tirana Sh.p.k.podružnica na Kosovu

IG energetski sistemi d.o.o.GEN energija d.o.o. 100%

100%

50%50%

24


5.1. Vodenje družbe GEN-I, d.o.o.

Dr. Robert Golob, predsednik uprave

Eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji je leta 1989 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Področje njegovega dela je obratovanje in deregulacija elektroenergetskega sistema (EES) ter prestrukturiranje elektrogospodarstva in trgov električne energije. Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti, leta 1997 pa je postal docent na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Leta 1998 je bil imenovan za vodjo pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike; med letoma 1999 in 2002 je opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko in sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike. Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja EES. Vodil je številne temeljno raziskovalne in industrijsko-aplikativne projekte za potrebe elektrogospodarstva Slovenije. Leta 2002 je ustanovil in postal direktor podjetja Istrabenz Gorenje (zdaj IG energetski sistemi). Dr. Robert Golob je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, leta 2011 je nastopil nov petletni mandat na mestu predsednika uprave družbe GEN-I, ki ga zaseda od leta 2006.

Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave

Velik poznavalec slovenskega elektroenergetskega ustroja in proizvodnih zmogljivosti ter dolgoletni vodilni delavec Nuklearne elektrarne Krško (NEK)

je leta 1982 končal šolanje na Visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru, smer elektrotehnika, industrijska elektronika. Takoj po končanem študiju se je zaposlil v NEK ter opravljal funkciji operaterja v kontrolni sobi in vodje proizvodnje ter med drugim vodil vzpostavljanje organizacije inženiringa. Leta 1992 je v centru na Brdu končal študij MBA, program Executive management development. S sodelavci je v NEK izvedel pomembne projekte, kot so modernizacija NEK, zamenjava ključne opreme, ureditev celovite podobe, in veliko drugih dodelav, modifikacij in organizacijskih nadgradenj. Julija 2005 je sprejel prvi petletni mandat direktorja družbe GEN energija, d.o.o., julija 2010 pa je bil za petletno obdobje ponovno izvoljen za direktorja družbe GEN energija, d.o.o. . Leta 2011 je nastopil svoj drugi petletni mandat kot namestnik predsednika uprave družbe GEN-I, d.o.o.

Dr. Igor Koprivnikar, član uprave

Strokovnjak z mednarodnimi izkušnjami in poslovno prakso na različnih področjih, povezanih s trgovanjem z električno energijo ter s procesi liberalizacije trgov z električno energijo v Srednji in Vzhodni Evropi, je leta 1999 diplomiral na Fakulteti naravoslovnih znanosti Tehnične univerze v Gradcu, doktorat iz nuklearne fizike pa je pridobil na Inštitutu za teoretično fiziko Tehnične univerze v Gradcu. Od diplome je sodeloval s številnimi znanstvenimi instituti po svetu. V letih 2002–2004 je skrbel za razvoj avstrijske borze z električno energijo EXAA Energy Exchange Austria. V podjetju Istrabenz-Gorenje, d.o.o., predhodnici GEN-I, se je zaposlil ob ustanovitvi leta 2004. Postavil je temelje poslovnega modela za mednarodno in čezmejno trgovanje z električno energijo, kot ga zdaj izvaja Skupina GEN-I. V letih 2004–2005 je deloval


Dr. Robert Golob, predsednik uprave

25


tudi kot član uprave družbe Austrian Power Vertriebs GmbH na Dunaju. Kot član uprave družbe GEN-I, pristojen za trgovanje, je odgovoren za uresničevanje poslovnih strategij trgovanja z energenti na evropskih trgih ter za finance in računovodstvo Skupine. Je direktor devetih hčerinskih družb v tujini.

Mag. Andrej Šajn, član uprave

Nosilec in vodja številnih novih rešitev in razvojnih projektov predvsem na področju informacijskih tehnologij, ki podpirajo dejavnost prodaje in trgovanja z električno energijo, je poklicno pot začel leta 2001 kot asistent v Laboratoriju za energetske strategije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, na kateri je leta 2004 tudi magistriral s področja optimizacije proizvodnje električne energije. Leta 2004 se je zaposlil v podjetju Istrabenz energetski sistemi, d.o.o., kjer je opravljal različne funkcije v podjetjih v okviru te poslovne Skupine. Ožje področje njegovega delovanja sta informatika in vodenje razvojnih pilotnih projektov, tako imenovanih notranjih inkubatorjev. Od leta 2007 je bil zaposlen kot izvršni direktor za področje raziskav in razvoja ter informatike v podjetju Istrabenz Gorenje, d.o.o., hkrati pa je opravljal funkcijo koordinatorja poslovne informatike v podjetju GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.. Na tem mestu je leta 2008 vodil priprave za vstop GEN-I na trg prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem in leta 2012 priprave na vstop GEN-I na trg prodaje zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem. Mag. Andrej Šajn vodi IT-službo ter službo za operativo prodaje zemeljskega plina, petletni mandat člana uprave GEN-I pa je nastopil novembra 2011.

5.2. Vodenje družb v Skupini

V skladu z načeli centralnega strateškega upravljanja Skupine GEN-I poslovodno funkcijo v posameznih hčerinskih družbah zasedata dr. Igor Koprivnikar, član uprave, pristojen za trgovanje, in dr. Dejan Paravan, izvršni direktor za prodajo v matični družbi GEN-I, in sicer:

• dr. Igor Koprivnikar, direktor družb GEN-I d.o.o. Beograd, Srbija, GEN-I Zagreb d.o.o, Hrvaška, GEN-I Budapest Kft., Madžarska, GEN-I DOOEL Skopje, Makedonija, GEN-I Tirana Sh.p.k., Albanija, GEN-I d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, GEN-I Athens SMLLC, Grčija, GEN-I Sofia - Electricity Trading and Sales SpLLC, Bolgarija in S.C. GEN-I Bucharest — Electricity Trading and Sales S.R.L., Romunija.

• dr. Dejan Paravan, direktor družb GEN-I Zagreb d.o.o., Hrvaška, GEN-I Vienna GmbH, Avstrija in GEN-I Milano S.r.l., Italija.

Mag. Andrej Šajn, član uprave

dr. Dejan Paravan, izvršni direktor za prodajo v matični družbi

Dr. Igor Koprivnikar, član uprave

26

Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2012Finančna moč in denarni tokUpravljanje tveganj

27

Rast števila gospodinjskih odjemalcev električne energije v letih 2009 do 2012

1.948

8.942

14.855

37.215

80.081

apri

l 09

200

9

2010

2011

2012

28

Predrag SavićGEN-I-jalec leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Predrag je vodja regijskih predstavnikov trgovanja z električno energijo

Predrag je izjemno prizadeven, odlično organiziran in angažiran član GEN-I kolektiva. Sodelavci zanj pravijo, da podjetju ni predan le z glavo, temveč tudi s srcem. Zelo je cenjen tudi zaradi dejstva, da se lahko nanj zanesejo vedno in brez izjem. Je strokovnjak in izjemen poznavalec specifik trgovanja v državah Jugovzhodne Evrope. Predrag vzpostavlja enotne standarde delovanja regionalnih predstavnikov in Skupine GEN-I pri trgovanju z električno energijo na vseh trgih Jugovzhodne Evrope, kar je glede na kulturno raznolikost in regulatorno razdrobljenost trgov v regiji prav poseben izziv. Po njegovi zaslugi se procesi med številnimi oddelki službe za trgovanje in omenjenimi regionalnimi predstavniki, ki delujejo v lokalnih okoljih, odvijajo tekoče, predvsem pa se ves čas razvijajo, nadgrajujejo in prilagajajo poslovnim potrebam ter tako veliko pripomorejo k odličnosti našega poslovnega delovanja.

29

Manca KonjarGEN-I-jalka leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Manca je vodja pravne službe prodaje

Manco sodelavci opisujejo kot nadvse kompetentno sodelavko, ki je pri svojem delu izjemno prodorna, predana, odločna in tako učinkovit vodja. Njeno delo odlikujeta izjemna natančnost in strokovna podkovanost na področju energetske in potrošniške zakonodaje. Manca zna približati in jasno predstaviti zahtevna in vsebinsko kompleksna področja še tako raznolikim sogovornikom. Svoje znanje deli s sodelavci in je nepogrešljivi član prodajne ekipe. Veliko je pripomogla k uspehu projekta Poceni plin, na področju dobave zemeljskega plina in električne energije v Sloveniji, na okoliških trgih pa je uredila kup ključnih procesov.

30

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2012

6.1. Globalno delovanje GEN-I na trgu električne energije in zemeljskega plina

Z vstopom na trg zemeljskega plina in nadaljnjim razvojem poslovanja na trgih električne energije postaja vitka, fleksibilna in učinkovita infrastruktura ena od ključnih konkurenčnih prednosti prodornega trgovca z energenti in dobavitelja energentov končnim odjemalcem. Strokovni in izkušeni kadri kot ključni steber te infrastrukture pomenijo konkurenčno prednost, ki se z učinkovito informacijsko podporo in razvejano mednarodno infrastrukturo za trgovanje kaže v hitrih odzivih na tržne spremembe in izkoriščanju poslovnih priložnosti. Trgovanje z zemeljskim plinom in električno energijo poteka na organiziranih trgih po trgovalnih platformah in dvostranskih pogodbenih odnosih, s čimer GEN-I prek raznoterih produktov borznega in bilateralnega trgovanja, tako kratkoročnega kot dolgoročnega, zagotavlja cenovno optimizacijo globalnega

portfelja. S terminskimi pogodbami, tako fizičnimi kot finančnimi, GEN-I ponuja svojim odjemalcem optimalno ceno in minimizacijo tveganj iz naslova tržnih negotovosti energentov.

Zrelost trgov električne energije, poglabljanje težav evropskega gospodarstva ter vpliv rasti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije so v letu 2012 predstavljali glavne zunanje vplive tako na stanje na trgih kot tudi na delovanje Skupine ter zahtevali inovativne odzive na spremembe. S širitvijo na nove trge, na meje Evrope, si je Skupina razširila možnosti optimizacije nakupnih poti pri upravljanju globalnega portfelja in z napredno analitiko trgov izkoristila dane tržne priložnosti.

Skupina GEN-I nenehno skrbi za pravo ravnotežje med globalno trgovalnimi in lokalno prodajnimi principi delovanja, ki ga dopolnjuje s svežim, inovativnim in partnerskim pristopom, kar je osnova za kakovostno in zanesljivo delovanje na energetskih trgih na debelo in drobno. Sinergijski učinki globalnega delovanja GEN-I omogočajo stabilnost ustvarjanja dodane vrednosti v

okviru njenih dejavnosti na trgu na debelo, ki jih Skupina GEN-I izvaja centralizirano in koordinirano preko matične družbe in svojih hčerinskih družb. Razvejana trgovalna infrastruktura in njena močna

povezanost z lokalnimi trgi vseskozi zagotavljata odlično zasnovo za razvoj lokalnih kupoprodajnih aktivnosti in dobavo končnim odjemalcem na trgu na drobno – v letu 2012 je bil GEN-I aktiven na treh tujih trgih na drobno (Hrvaškem, v Avstriji in Italiji). Na slovenskem trgu GEN-I dobavlja električno energijo vsem segmentom odjemalcev trga na drobno, ki jim zagotavlja dobavo več energentov (električna energija, zemeljski plin), večjim poslovnim odjemalcem pa omogoča dostop do trga na debelo z naborom produktov energije po meri partnerja, fleksibilna pogodbena razmerja in različne modele in pogoje odkupa električne energije od manjših proizvajalcev (OVE, SPTE).

Zaradi krčenja gospodarske aktivnosti v evropskih državah po letu 2009 se je poraba plina pomembno zmanjšala, hkrati pa so morali obstoječi trgovci zaradi sklenjenih večletnih pogodb prevzeti plin. Ob spremenjenih tržnih razmerah, kjer so se prekomerne količine dolgoročno zakupljenega plina, cenovno vezanega na nafto in naftne derivate, preselile na organizirane trge, se je cenovni trend obrnil navzdol.

6. Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2012

Prisotnost na trgih električne energije na drobno in debelo

Prisotnost na trgih električne energije na debelo

Skupina GEN-I je bila ob koncu leta 2012 prisotna na 18 energetskih trgih na debelo in na 4 trgih na drobno.

31


Prekomerna ponudba je povzročila padec cene na organiziranih trgih pod ceno dolgoročnih pogodb, vezanih na ceno nafte, in s tem omogočila aktivnim trgovcem nakup cenejšega plina in privabila nove trgovce ter tako povečala konkurenco.

Trg zemeljskega plina v Sloveniji je v letu 2012 komaj dobro zaživel, vzpostavili so se tržni mehanizmi in zmanjšal vpliv dolgoročnih, na nafto vezanih pogodb. Z vzpostavitvijo virtualnih trgovalnih vozlišč in povečanjem njihove likvidnosti se trgovanje z zemeljskim plinom počasi približuje naravi aktivnosti pri trgovanju z električno energijo. Transparentnost cen, predvsem pa razvoj kratkoročnega trgovanja, ki je bližje dnevu dobave, omogoča aktivnim udeležencem trgovanja

na debelo več možnosti in s tem optimizacijo portfelja in zato boljše pogoje za njihove končne odjemalce. Z vstopom na trg zemeljskega plina v Sloveniji je GEN-I naredil prvi korak k trgovanju s plinom, že v začetku leta 2013 pa je načrtovano širjenje na sosednje trge s širitvijo globalnega portfelja ter optimizacijo nabavnih poti.

6.2. Dejavniki, ki vplivajo na tržno ceno

Na tržno ceno električne energije najbolj vpliva cena virov za njeno proizvodnjo: premoga, plina, nafte in emisijskih kuponov (uvedeni v okviru evropske emisijske sheme) in razpoložljivost virov (hidrološke in druge vremenske razmere). Pomembno je tudi valutno razmerje med ameriškim dolarjem (USD) in evropsko valuto (EUR), saj se s premogom in nafto trguje v USD, ceno električne energije na vseh trgih, kjer smo prisotni, pa določamo v EUR.

Vpliv gibanja cen nafte se je na večini trgov v zadnjih letih zmanjšal (izjema je italijanski trg), vendar so na ceno nafte še vedno vezane nekatere pogodbe za dobavo plina. Tako nafta še vedno ohranja posreden vpliv na ceno električne energije kot energent, s katerim se največ trguje, ima pa tudi pomemben psihološki vpliv na ceno preostalih energentov.Na drugi strani na ceno električne energije pomembno vpliva njena poraba. Tako imajo lahko tudi manjše

spremembe v količini porabljene električne energije zaradi spremenjene aktivnosti gospodarstva večji vpliv na ceno.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah je povečano tveganje nepričakovane spremembe cene zaradi regulatornih tveganj – dogaja se, da poskušajo posamezne države uravnotežiti plačilno bilanco z uvedbo novih dajatev ali pa lokalni trg zaščitijo z drugačnimi ukrepi. Spremembe predpisov so lahko povezane tudi s prizadevanji po dvigu zanesljivosti proizvodnje oziroma z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Na kratkoročno gibanje cene električne energije močno vplivajo vremenske razmere. Hidrologija,

moč vetra in število sončnih dni imajo neposreden vpliv na proizvodnjo, medtem ko temperatura, poleg proizvodnje, dodatno vpliva še na porabo električne energije. Zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer je pomemben sezonski vpliv na ceno elektrike, saj z rastjo deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov raste tudi vpliv vremena na ceno električne energije.

6.3. Razmere na trgih v letu 2012

V letu 2012 se je po dogodkih v Fukushimi leta 2011 nadaljeval trend povečevanja proizvodnje iz obnovljivih virov. Zaradi nadaljnjega upadanja gospodarske rasti se je obenem znižala tudi poraba električne energije. Izpad proizvodnih virov zaradi zaprtja skoraj polovice nuklearnih elektrarn v Nemčiji je tako bil nadomeščen z energijo iz obnovljivih virov ter energijo iz premogovnih elektrarn.

Ponudbo električne energije v osrednji Evropi v letu 2012 sta zaznamovala rast obnovljivih virov električne energije in relativno ugodna cena energentov. Na referenčnem trgu električne energije v Nemčiji se je vgrajena moč vetrnih in predvsem solarnih elektrarn konec leta 2012 povečala za skoraj 9,3 TW glede na konec leta 2011, v širši zahodnoevropski regiji pa celo za 13,7 TW.

GEN-I je največji dobavitelj električne energije — že v prvem letu delovanja je postal drugi največji ponudnik zemeljskega plina v Sloveniji.

32


Cena premoga je upadala celotno obdobje leta 2012 in sicer v povprečju za 14 €/t glede na leto 2011. To je pripomoglo k večji proizvodnji električne energije na osnovi premoga. Povečana poraba premoga je sicer nekajkrat v letu dvignila ceno emisijskih kuponov, a se je ta kljub vsemu celo leto gibala v območju 6–9 €/tCO2, precej pod vrednostmi v letu 2011, konec leta 2012 pa je začela strmo pot navzdol. Naraščajoča cena nafte v prvem kvartalu je vplivala na ceno dnevnih in predvsem terminskih pogodb za električno energijo. Cena nafte v evrih je v prvem kvartalu močno narasla zaradi odločitve EU o prepovedi uvoza nafte iz Irana konec januarja ter padca vrednosti evra zaradi dolžniške krize v Evropi. Njena cena je v drugem kvartalu precej upadla, predvsem zaradi visokih zalog nafte in pričakovane upočasnitve gospodarske rasti, v tretjem kvartalu zopet nekoliko narasla, nato pa se preostanek leta stabilizirala na 105 $/sod.Cena plina na dnevnem trgu je februarja močno poskočila (z 22 €/MWh na skoraj 40 €/MWh) zaradi strahu pred težavami z dobavo plina zaradi nadpovprečno hladnega vremena. Ko so se izjemne zimske razmere umirile, se je cena plina hitro znižala skoraj na raven pred tem skokom. Večino leta je sicer cena plina tako na dnevnem kot na terminskem trgu ostala razmeroma stabilna v pasu od 24 €/MWh do 27 €/MWh.Na strani povpraševanja je bila v letu 2012 zaradi padca gospodarske rasti in industrijske proizvodnje zaznana stagnacija oziroma padec porabe električne energije glede na prehodno leto.

Graf: EU17 letna stopnja rasti BDP (v %),

vir: European Central Bank-SDW

Zaradi izjemno hladnega vremena v februarju je poraba električne energije v prvem kvartalu še kazala na majhno medletno rast, nato pa je v večini evropskih držav upadla.

Graf: Sprememba porabe električne energije v Evropi v letu

2012 glede na leto 2011, vir: ENTSO

6.4 Poslovanje v letu 2012 — nadzorovana rast na vseh področjih

Ključni trgi in tržni položaj: tudi v letu 2012 smo s prisotnostjo na različno razvitih trgih Srednje in Jugovzhodne Evrope aktivno prilagajali ustrezno razmerje med tveganji in donosi, pri čemer smo na najbolj likvidnih trgih Nemčije in Madžarske aktivno izvajali tudi ščitenja poslov, sklenjenih v manj likvidni regiji JV Evrope. S svojo aktivnostjo na 9 evropskih borzah z energenti smo ponovno okrepili svoj položaj med najuglednejšimi udeleženci energetskega trga v regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope. Med najrazvitejše trge v našem portfelju štejemo Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo in Češko; po razvitosti jim sledijo Italija, Madžarska in Romunija ter preostali trgi v regiji Jugovzhodne Evrope. K razvitosti trgov prispevamo tudi sami, in sicer z zavezami o sodelovanju na dnevnih borzah in sodelovanju pri vzpostavljanju transparentnih pravil delovanja trga električne energije.

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1 zahodna Evropa srednje-vzhodna

Evropa

jugo-vzhodna EvropaItalija

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104

105EU17 letna stopnja rasti BDP (v%)

Srednja Evropa: 4.235.509 17%

Nemčija in Avstrija: 7.578.644 30%

Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%

indeks industrijske proizvodnje (2010 = 100)

TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B

električna energija

zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%

GEN-I Milano GEN-I Vienna GEN-I Zagreb

MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

Proizvodnja iz obnovljivih virov in nizek odjem sta določala nizko ceno električne energije v letu 2012.

33


Graf: Pregled prodajnih količin v letu 2012 po trgih

Naši glavni nakupni trgi so Nemčija, Madžarska, Italija in Slovenija, sledijo jim Bolgarija, Grčija in Romunija. Glavni prodajni trgi pa so Nemčija in Avstrija, Italija in Slovenija, sledijo jim Madžarska, Grčija, Romunija in Makedonija, odvisno od hidrologije pa tudi Hrvaška, Srbija, Kosovo, Albanija, Črna gora in Turčija. Slovenija je najpomembnejši trg na drobno, ki ga preskrbujemo z optimalno kombinacijo razpoložljivih virov v skupnem portfelju.

Graf: Pregled nakupnih količin v letu 2012 po trgih

Za centralno vodenje in upravljanje portfelja je odgovorna matična družba GEN-I, d.o.o. V letu 2012 se je nadaljevala strategija povečevanja vpetosti analitičnega oddelka in oddelka upravljanja portfeljev v kupoprodajne aktivnosti in v samo analizo trgov, sočasno pa se je kadrovsko okrepila in vpela v korporativno upravljanje tudi služba upravljanja s tveganji. Zaradi omejene likvidnosti in kompleksnega

nabora produktov na posameznih trgih je Skupina aktivnosti ščitenja portfelja izvajala na različnih trgih, najpogosteje na najbolj likvidnih, nemškem in madžarskem. Velik tržni delež zakupljenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti na mejah med državami nam omogoča celovito optimizacijo pogodbenih tokov med trgi – zamejeno tveganje in hkrati učinkovito izkoriščanje tržnih priložnosti. Po čezmejnih tokovih električne energije med posamičnimi državami JV regije se uvrščamo med najprodornejše igralce na trgu.

Graf: Prodaja električne energije Skupine GEN-I

Karakteristike transakcij ščitenja tržnih tveganj so odvisne od stopnje korelacije cen med posameznimi trgi. Skupina GEN-I na podlagi trenutnih cen terminskih produktov in zgodovinskih urnih profilov vsak dan generira krivulje terminskih cen za vsa prihajajoča časovna obdobja in vse trge, na katerih deluje. Skladno z določili politike upravljanja tveganj, ki narekuje politiko zapiranja odprtih pozicij, smo ščitenja cenovne nestanovitnosti portfelja v letu 2012, poleg fizičnih ščitenj, izvajali na likvidnih terminskih borzah z nakupnimi in prodajnimi finančnimi terminskimi posli.

Skupina GEN-I za zagotavljanje boljše preglednosti in s tem učinkovitejšega upravljanja (z natančno določenimi lastnostmi, omejitvami in odgovornostmi), izvaja politiko ločevanja posameznih portfeljev. Večina portfeljev je tako ločena na podlagi trgov in ročnosti produktov, omejitve so postavljene v obliki dnevnih vrednosti VaR (angl. Value at Risk) in zamejenih potencialnih izgub (angl. stop-loss) portfelja.

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

Revija Risk Magazin nas je uvrstila na 4. mesto po uglednosti trgovalcev z EE v JV Evropi.

Projekt Poceni plinAdrijana Germovšek, Robert Vilhar, Nuša Omerzu Korene, Kristina Dakskobler, Blaž Krapež, Majda Volk, Manca Konjar, Ana ČerneGEN-I-jalci leta 2012 za izjemne dosežke in delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Posamezniki, ki sestavljajo ekipo projekta Poceni plin, so še enkrat dokazali, da je vsota večja od seštevka posameznih delov. Ekipa je z izjemnim pogumom, trudom, predanostjo, z odlično medsebojno komunikacijo in usklajenostjo presegla vsa pričakovanja ter ustvarila veliko zgodbo v neverjetno kratkem času. Le tako izjemne ekipe osredotočenih posameznikov GEN-I-ju omogočajo biti ves čas korak pred konkurenco.

36


Odkup električne energije od slovenskih proizvajalcev OVE in SPTE je bil v letu 2012 s količino 161 GWh sicer rahlo nižji od leta 2011 (– 7,4%), vendar smo uspeli povečati število proizvajalcev na 955 (249 v letu 2011). Ker gre večinoma za med letom priključene nove sončne elektrarne, se bo rast količin poznala v letu 2013. Na področju odkupa električne energije iz obnovljivih virov (OVE in SPTE) imamo v Sloveniji 40-odstotni tržni delež.

Graf: Število in količine slovenskih proizvajalcev OVE in SPTE v letu 2012

zgoraj: število proizvajalcev OVE in SPTE

spodaj: odkup proizvodnje iz virov OVE in SPTE

Odgovoren in profesionalni pristop, znanje ter poglobljeno razumevanje energetskih trgov so ključni elementi, ki Skupino GEN-I uvrščajo med najpomembnejše dobavitelje. Globalna prisotnost na trgu z električno energijo na debelo omogoča postopno širitev poslovnega modela na tuje trge z električno energijo na drobno. Skupna prodaja končnim odjemalcem električne energije se je v letu 2012 povečala za 15,4 odstotka, od tega smo največjo rast imeli pri prodaji končnim odjemalcem na hrvaškem trgu (202 odstotka) in gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji (92 odstotkov). Na hrvaškem trgu je hčerinska družba GEN-I Zagreb nadaljevala

dobavo električne energije končnim odjemalcem. Izkazalo se je, da je prodajne napore smiselno usmeriti v segment velikih in srednjih poslovnih odjemalcev na tem trgu ter ponuditi električno energijo na javnih razpisih. V letu 2012 smo uspešno obdržali položaj največjega dobavitelja električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji (ocena tržnega deleža za leto 2012 je 24 odstotkov) s skupno prodajo 3,2 TWh električne energije v letu 2012. Tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih (z izjemo italijanskega) pri prodaji električne energije končnim odjemalcem zaznavamo tako količinsko kot tudi prihodkovno rast.

Graf: Prodane količine končnim odjemalcem po trgih

Količinsko v letu 2012 največji delež prodaje električne energije končnim odjemalcem predstavlja segment B2B (91 % oz. 2947 GWh), B2C segment oz. gospodinjski odjemalci predstavlja 9-odstotni delež (v letu 2011 le 5-odstotni), konec leta 2012 pa smo imeli v portfelju Poceni elektrike več kot 80.000 gospodinjskih odjemalcev.

Graf: Prodane količine in struktura odjema električne energije

od GEN-I v letih od 2010 do 2012

Fizični obseg trgovanja smo povečali za 47 odstotkov.

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

37


Poceni elektrika: dobava električne energije gospodinjskim odjemalcem se je z evropsko regulativo sprostila v letu 2007, GEN-I je začel dobavo v aprilu 2009 s 1948 odjemalci, konec leta 2012 pa jih je bilo že 80.081. Največji skok smo zabeležili v zadnjem kvartalu leta 2012, ko se je za nas odločilo več kot 20.000 gospodinjstev, kot posledica izrednega vpliva naš začetek dobave zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem. V segment Poceni elektrike sicer spadajo tudi mali poslovni odjemalci (poraba do 0,5 GWh), njihov količinski delež odjema v segmentu PE pa je bil manj kot 15-odstoten.

Graf: Rast števila gospodinjskih odjemalcev

električne energije v letih 2009 do 2012

Vstop na trg zemeljskega plina: GEN-I je v septembru 2012 vstopil na trg zemeljskega plina v Sloveniji in oktobra 2012 vzpostavil dobavo zemeljskega plina vsem segmentom odjemalcev in zasedel položaj prvega neodvisnega tržnega dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji. Na nabavni strani je GEN-I zelo uspešno in premišljeno razpršil nabavne vire zemeljskega plina s preverjenimi in najbolj prepoznavnimi partnerji EU.

Do 31. 12. 2012 smo sklenili za 810 GWh letnega odjema pogodb o dobavi zemeljskega plina (580 GWh poslovni odjemalci, 230 GWh gospodinjski). Dosežen tržni delež na segmentu B2B znaša 8 odstotkov, na segmentu B2C pa 19 odstotkov. V okviru blagovne znamke POCENIPLIN je GEN-I s številom zamenjav dobavitelja dosegel svetovni rekord – merjeno po številu menjav dobavitelja na trgu zemeljskega plina ali električne energije znotraj posamezne države v določenem obdobju. V dveh tednih smo pridobili približno 10-odstotni tržni delež.

“ Until now, according to the market leading and annual VaasaETT global utilities switching research project, the highest recorded switching attributed to any one switching campaign for electricity or gas, in any liberalized market in the world was approximately 5% of the Republic of Ireland residential market in one month achieved by Borgais. GEN-I’s recent POCENIPLIN campaign won a provisional 10% of the market in an incredible two week period. Given the expected conversion rate from provisional signups to confirmed signups, VaasaETT comfortably concludes the GEN-I campaign was the most successful switching ever recorded in Europe and in fact the World.”

Source: statement from Dr. Philip E. Lewis,

VaasaETT Institute

V GEN-I smo se oktobra 2012 zavezali, da do 31. 12. 2014 zamrznemo ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, ki so podpisali pogodbo z GEN-I do konca leta 2012.

Graf: Količine odjema električne energije

in zemeljskega plina v letih 2006 do 2012

Do konca leta 2012 smo v okviru blagovne znamke POCENI PLIN prejeli več kot 20.000 zahtevkov za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji.

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

0,0

0,5

- 0,5

1,0

- 1,0

1,5

- 1, 5

- 11

GWh


Evropa


0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

GWh 3,500

0

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

1,948 8,94214,855

37,215

80,081

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

12

3

2,0

2,5

3,0

2011_Q1

2008

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

2008 2009 2010 2011 2012

29 38 69 107

249

955

5,0 TWh

2009

2009

GEN-I Slovenija

1.599.7

2,392.22,764.7

82,5

31,1

102,

7

94,1

3,221.9

2010

2010 2011 2012

2011 20122009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

8,2 TWh

2010

12,8 TWh

2011

17,2 TWh

2012

25,3 TWh

47,1 %

2011_Q2 2011_Q3 2011_Q4 2012_Q1 2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

104




Slovenija: 3.502.812 14%

JV Evropa: 6.435.803 25%

Italija: 3.540.162 17%


TWh

%

0,2 0,5

-3,3

-1,8

85,1

B2C

B2B


zemeljski plin



Slovenija: 4.321.991 17%

JV Evropa: 7.049.251 28%

Italija: 5.010.749 20%


MWh

MWh

GWh

GWh

TWh

38

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Finančna moč in denarni tok

7. Finančna moč in denarni tok

Skupina GEN-I je tudi leto 2012 končala v dobrem finančnem stanju. Z dovršenimi mehanizmi obvladovanja tveganj in preverjenim ter učinkovitim poslovnim modelom še naprej zaznavamo rast prihodkov in bilančne vsote. S centraliziranim obvladovanjem denarnih tokov in razpršitvijo portfelja kreditnega ter garancijskega potenciala ohranjamo finančno trdno in stabilno poslovanje s stabilnim denarnim tokom.

Poslovni model Skupine GEN-I, ki ob ohranjanju obstoječe ravni lastnega financiranja temelji na nizkih kratkoročnih in srednjeročnih obveznostih do bank, se je v še dodatno zaostrenih pogojih poslovanja, ki izhajajo iz poslabšanja bonitetnih ocen bank in države, izkazal kot ključna prednost pri ohranjanju stabilnosti poslovanja. Visoka bonitetna ocena, stabilni poslovni izkazi, kot tudi zmerna in dobičkonosna rast podjetja so prednosti, ki smo jih izkoristili pri iskanju optimalne razpršitve portfelja kratkoročnih virov. Te pretežno koristimo z namenom premoščanja vrzeli med neusklajenimi ročnostmi poslovnih terjatev in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenih določil na trgu na debelo in trgu na drobno, ter zagotavljanju ustreznih depozitov, izhajajoč iz zahtev klirinških hiš in druge infrastrukture, ki so temelj za nemoteno in učinkovito izvajanje poslovnih dejavnosti v širšem mednarodnem okolju. Ustrezne likvidne vire za financiranje obratnih sredstev smo v letu 2012 še naprej uspešno zagotavljali s kratkoročnimi krediti, vendar pa smo s ciljem zagotavljanja razpršenosti začeli postopno prestrukturiranje, tako po ročnosti kot po viru financiranja. Povprečno ročnost financiranja smo uspeli povečati na približno 12 mesecev, saj smo večino 6-mesečnih kreditov uspešno nadomestili z 12-mesečnimi oziroma delno z 18-mesečnim kreditom. Kljub zahtevnejšim pogojem na bančnem trgu je Skupina GEN-I uspešno izpolnjevala vse finančne zaveze, ki izhajajo iz pogodbenih obveznosti. Ob koncu leta 2012 smo z željo po optimalni razpršitvi likvidnostnih virov začeli postopek prve izdaje komercialnih zapisov v vrednosti 30 milijonov evrov. Poleg razpršenosti virov je bil cilj tudi zagotavljanje likvidnostne rezerve, s čimer sledimo konzervativni strategiji upravljanja finančnih sredstev ter razbremenitvi dela kreditnih linij z namenom povišanja garancijskega potenciala ob istočasnem znižanju stroškov financiranja. Izdaja se je uspešno končala v januarju 2013.

Naša strateška odločitev ostaja zagotavljanje stabilnih virov financiranja in nenehna optimizacija portfelja s ciljem zagotavljanja robustnosti portfelja v negotovem bančnem okolju. Usmerjeni v nižanje tveganj, izhajajočih iz dogajanj na posameznem trgu, smo v letu 2012 razširili sodelovanje s tujimi bankami na vseh lokalnih trgih, kar nam omogoča razvejano poslovanje v širšem mednarodnem okolju.

Finančni dolg kot kredit pri bankah je konec leta 2012 znašal 16 milijonov evrov, od tega je 10 milijonov evrov kratkoročnega in 6 milijonov evrov dolgoročnega kredita. Skupno tako finančni dolg pomeni 7 odstotkov bilančne vsote in le 0,6 odstotne točke več kot v preteklem letu. Na koncu poslovnega leta smo imeli na voljo še za skoraj 30 milijonov evrov neizkoriščenega kreditnega potenciala, ki nam zagotavlja zadostno primarno likvidnostno rezervo. Skupina GEN-I je v letu 2012 glede na velik delež likvidnih sredstev iz naslova depozitov in denarnih ustreznikov ohranila položaj neto upnika in kljub zaostrenim razmeram na trgu leto 2012 končala z denarnim tokom 9,56 milijona evrov. Obrestni odhodki v letu 2012 so bili s poslovnim izidom iz poslovanja pokriti z več kot 5-kratnim razmerjem. Dobra likvidnostna pozicija se izraža v razmerju med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi, saj so sredstva tudi v minulem letu presegla kratkoročne obveznosti v višini 24 odstotkov. K ugodnemu razmerju je prispevalo tudi aktivno in učinkovito spremljanje in planiranje terjatev ter obveznosti. Portfelj garancijskega potenciala omogoča nadaljnjo širitev poslovanja in rast Skupine GEN-I. Večji delež potenciala zagotavljamo z lokalnimi bankami, vendar smo tudi na tem področju ob koncu poslovnega leta naredili pomembne korake pri pridobitvi novih garancijskih linij od tujih prvovrstnih bank. Kvalitetni in stabilni finančni kazalniki ter visoka bonitetna ocena sta še dodatno omogočila nadaljevanje uspešnega poglabljanja sodelovanja z najbolj uglednimi velikimi energetskimi korporacijami. Njihovo zaupanje v Skupino GEN-I se izkazuje s podelitvijo tako imenovanih nezavarovanih limitov in gre v smeri postopnega opuščanja zahteve po zavarovanjih z bančnimi garancijami, kar znižuje pritisk na povišanje garancijskega potenciala ob sočasnem zagotavljanju zmerne rasti poslovanja.

Bonitetna hiša I, d.o.o., Ljubljana, Dun&Bradstreet Slovenija, je 28. 5. 2012 Skupini GEN-I podala bonitetno oceno 5A2 (najvišja možna ocena je 5A1).

39

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Upravljanje tveganj

Širitev dejavnosti trgovanja in prodaje električne energije ter vstop na trg plina zaradi povečanega obsega poslovanja od GEN-I neposredno zahteva še dodaten vložek v upravljanje operativnih, kreditnih, tržnih in pravnih tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na poslovanje in rezultat Skupine. Z namenom okrepitve procesov upravljanja tveganj je uprava družbe v letu 2012 postavila smernice za temeljitejšo nadgradnjo procesa z doslednejšo politiko upravljanja tveganj. Z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja Skupine in stabilnega poslovanja je poleg jasno opredeljenih nalog, razdeljenih med posamezne službe in aktivnega upravljanja tveganj znotraj posameznih služb, uprava sklenila, da se področje upravljanja tveganj okrepi in še dodatno centralizira kot funkcija korporativnega upravljanja tveganj. Postavljen je bil dolgoročni akcijski načrt razvoja korporativnega upravljanja tveganj z namenom učinkovite prepoznave, pregleda, upravljanja in poročanja o izpostavljenosti različnim tveganjem, tako na ravni družbe kot celotne Skupine. Služba za upravljanje tveganj deluje povsem ločeno ter neodvisno in je neposredno podrejena upravi. Poleg skrbi za širjenje kulture odnosa upravljanja tveganj v najširšem smislu, je njena naloga tudi koordinacija pri upravljanju ter minimizaciji tveganj preostalih služb ter koordinacija delovanja služb ob nastanku izrednih dogodkov, katerih posledice bi lahko imele negativne učinke na poslovanje Skupine. Službo za upravljanje tveganj smo še dodatno kadrovsko okrepili in ji z reorganizacijo zagotovili celovit vpogled in nadzor nad temeljnimi procesi poslovanja Skupine, kjer nastopajo ključna tveganja.Poleg razvoja korporativnega upravljanja tveganj veliko pozornost namenjamo tudi nadgradnjam kompleksnih modelov za spremljanje in združevanje tveganj ter aktivnemu upravljanju omejitev poslovanja z namenom pravilne izkoriščenosti kapitala, namenjenega zavarovanju dolgoročne poslovne vzdržnosti Skupine.

8.1. Kreditna tveganja

Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zato povečani verjetnosti neizpolnjevanja pogodbeno opredeljenih obveznosti od partnerjev smo v letu 2012 posvetili posebno pozornost upravljanju kreditnih tveganj. V proces obvladovanja kreditnih tveganj je vključenih več služb. Poleg službe za upravljanje tveganj, ki je v vlogi koordinatorja, so aktivno vključene še pravna služba, služba za prodajo ključnim strankam, služba trgovanja in oddelek za izterjavo.

Strategije za upravljanje kreditnih tveganj. Pri optimizaciji portfelja in izbiri partnerjev sledimo natančno definiranemu procesu ocenjevanja in razvrščanja partnerjev v bonitetne razrede. Rezultat poglobljene analize je odločitev ali s partnerjem začnemo poslovno sodelovanje in pod kakšnimi pogoji. Pri dodelitvi končne ocene partnerja si poleg interne analize pomagamo tudi s podatki, pridobljenimi od zunanje bonitetne hiše. V letu 2012 smo zaradi specifike trgov, na katerih poslujemo, dodatno nadgradili interni bonitetni model, ki služi kot osnova za določitev maksimalnega nezavarovanega obsega sodelovanja s partnerjem in optimizirali proces potrjevanja kreditnih limitov ter oblik sodelovanja, kot tudi dovoljeno trajanje izpostavljenosti, opredeljeno od kreditnega odbora. Ocena tveganj, ki izhajajo iz procesa dodeljevanja bonitetnih ocen, je osnova za opredelitev okvirov bodočega poslovnega sodelovanja, pri čemer so za posameznega partnerja opredeljeni maksimalno dopustni kreditni limiti. Ponudba, pogoji plačila in dobave ter zahteve po zavarovanju so prilagojeni stopnji tako ocenjenega tveganja. Opredeljeni okviri se dosledno uporabljajo v vseh fazah sklepanja in izvrševanja pogodb. Ob vsakokratnem odločanju preverjamo, ali z novim poslom še zadostimo postavljenim omejitvam. Pri tem spremljamo trenutno tržno izpostavljenost in tudi plačilne obveznosti.

Kreditne linije. Posebno pozornost namenjamo mednarodnim vidikom poslovanja, saj se lahko z istim partnerjem oziroma s povezanimi osebami srečamo na več trgih hkrati. Končna ocena kreditnega tveganja je zato prilagojena možnostim, ki jih dopušča lokalna zakonodaja posameznih trgov. Ocena je odvisna od poslovnih rezultatov partnerja, zlasti od stopnje zadolženosti, kratkoročne likvidnosti, kazalcev solventnosti, donosnosti in kapitalske ustreznosti. Velik pomen dajemo pridobivanju aktualnih informacij s trga, saj se lahko ob različnih tržnih in regulatornih spremembah status posameznega partnerja hitro spremeni. Razvejana infrastruktura in lokalna prisotnost z regionalnimi predstavniki na posameznih trgih nam omogoča še učinkovitejši pretok informacij ter možnosti hitrejše prilagoditve na nove razmere.

Instrumenti varovanja. Na razvitih trgih si pomagamo z organiziranim trgovanjem oziroma storitvami klirinških hiš, ki s strogimi in dobro definiranimi pogoji delovanja minimizirajo (izničijo) stopnjo kreditnega tveganja med udeleženci na trgu. Pogodbene obveznosti

8. Upravljanje tveganj

Borislava Krešić GEN-I-jalka leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Borka je svetovalka uprave

Borka je v ekipi GEN-I visoko cenjena in velja za osebnost izjemnega kova, tako po strokovni kot tudi osebni plati. Uživa visoko mero spoštovanja in je mentor mnogim sodelavcem. Ti jo cenijo zaradi njene resnično široke palete znanj in izkušenosti, ki jih je vedno pripravljena nesebično deliti, ter njene življenjske modrosti. S svojimi bogatimi izkušnjami in preudarnostjo je pripomogla k uspešni izvedbi številnih velikih in majhnih projektov. Borka pooseblja to, kar v učbenikih opisujejo z besedami »starosta« ter »legenda«. Prav na podlagi svoje strokovnosti, podkrepljene z leti izkušenj, je bistveno pripomogla k uspehu GEN-I na področju plina. V razmerah, ko jasnih pravil za tržni boj sploh ni bilo, je vztrajno in učinkovito razbijala blokade in premagovala ovire, s katerimi je konkurenca poskušala upočasniti naš vstop na trg z zemeljskim plinom. V resnici z Borko na naši strani niso imeli prav nobene možnosti.

Saša Krašna HalilagićGEN-I-jalec leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Saša je vodja oddelka za napovedi, cenitve in vozne rede – prodaja

Saša je v ekipi cenjen kot delu predan, vesten ter izredno odgovoren in zanesljiv sodelavec. Odlikuje ga umirjen in premišljen pristop do dela. Če drugim zmanjka volje in vztrajnosti, ju ima on vedno na pretek. Saša nesebično prenaša svoje znanje in izkušnje in je zato odličen mentor mlajšim generacijam zaposlenih. Odlično in strokovno obvladuje procese, vezane na napovedovanje, izdelavo voznih redov in upravljanje s podatki.

42


iz transakcij s partnerji zavarujemo z različnimi tipi zavarovanj – vrsto izberemo v odvisnosti od bonitetnih ocen in pogodbenih razmerij. Pri zavarovanju terjatev praviloma uporabljamo prvovrstne instrumente zavarovanj, ki zagotavljajo uspešno poplačilo zapadlih pogodbenih obveznosti ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti nasprotne strani. Tako pri trgovanju z električno energijo kot tudi plinom je najpogostejši instrument zavarovanja bančna garancija. Pogosta oblika zavarovanja so poroštva matičnih podjetij poslovnih partnerjev (Parent Company Guarantees), višino zavarovanja pa določimo upoštevajoč predhodno oceno kreditne sposobnosti matičnih družb. Ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti posameznega poslovnega partnerja njegovo obveznost plačila prevzame kapitalsko močnejše matično podjetje. V letu 2012 opažamo dodatno poslabšanje bonitetnih ocen bank, ki zagotavljajo ustrezna zavarovanja, zato se kot instrument zavarovanja veliko pogosteje uporabljajo še predplačila ali depoziti.

Pri prodaji električne energije končnim odjemalcem na domačem trgu v določenih primerih uporabimo poleg že naštetih oblik zavarovanja tudi zavarovanja z menicami, v redkih primerih pa tudi zavarovanja z zalogami.Poleg varovanja tveganj portfelja Skupine je nasprotno treba pri izdaji garancij, ki jih zahtevajo partnerji za varovanje naših obveznosti do njih, razpolagati z dobro diverzificiranim portfeljem zavarovanj — ključnega pomena so bonitete bank izdajateljic instrumentov zavarovanj. Bonitetne ocene bank so v letu 2012 še nekoliko upadle, zato smo vzpostavili proces spremljanja evolucije izdanega kreditnega potenciala z namenom optimizacije izrabe tega.

Spremljanje izpostavljenosti. Z namenom boljšega spremljanja izpostavljenosti smo v letu 2012 prenovili model za merjenje izpostavljenosti, ki upošteva dnevno dinamiko plačil za pogodbe z različnimi pogodbenimi parametri. Pri merjenju izpostavljenosti se meri tako izpostavljenost zaradi neplačil kot tudi izpostavljenost zaradi nedobavljene/prevzete energije iz naslova neizpolnjenih pogodbenih obveznosti. Pri izračunu izpostavljenosti ne merimo le trenutne vrednosti te, ampak tudi prihodnje izpostavljenosti, tako da izračunamo izpostavljenost za vsak dan posebej v prihodnosti. Trgovci kot tudi skrbniki ključnih strank pri svojem delu vsak dan preverjajo, ali je poslovanje z določenim partnerjem v dovoljenih okvirjih poslovanja — novi posli se sklepajo samo s partnerji,

kjer kreditna izpostavljenost ne presega postavljenih limitov. Dodatni kontrolni mehanizem, da smo znotraj vnaprej definiranih okvirov, pa zagotavljamo po oddelku kontroling portfelja in službe za upravljanje tveganj. Poleg merjenja izpostavljenosti individualnega partnerja izvajamo analize kreditnega tveganja stres-test na ravni portfeljev, posamezne družbe in Skupine z uporabo kredit metodologije VaR, ki sloni na dodeljenih bonitetnih ocenah in metodologiji generiranja Monte Carlo naključnih scenarijev neizpolnjevanja obveznosti partnerjev v našem portfelju.

8.2. Tržna tveganja

Ekspertno znanje na energetskih trgih izkoriščamo za iskanje priložnosti, ki izhajajo iz dobro diverzificiranega portfelja Skupine GEN-I. Zavedamo se, da so priložnosti tesno povezane s tveganji, ki lahko vplivajo na vrednost našega portfelja, zato skrbimo za nenehni razvoj orodij za njihovo uspešno upravljanje.

Cenovna tveganja na energetskih trgih. Pri poslovanju na energetskih trgih se srečujemo z infrastrukturnimi spremembami na trgu, zamašitvami na čezmejnih prenosnih poteh, spremembami odjema in proizvodnje. Večina faktorjev neposredno vpliva na spremembo cene energentov na trgu in tako na vrednost portfelja. V primeru produktov, ki so vezani na borzne indekse, ali v primeru, kadar nimamo popolnoma enakih poslov, tako na nakupni kot tudi na prodajni strani portfelja, obstaja tržno tveganje, ki ga upravljamo. Za namene ščitenja pozicij prodajnega portfelja v večji meri minimiziramo tveganje s takojšnjimi zakupi na trgu na debelo. Pravila ščitenja kot tudi količinska izpostavljenost ter odobritve poslov so natančno zapisana v pravilniku Skupine. Dejanska količina odprtih pozicij je pod nadzorom oddelka za kontroling portfeljev in službe za upravljanje tveganja. Dnevne pozicije in njihove spremembe iz dneva v dan, kot tudi celovit pregled evolucije sprememb, se vsakodnevno sprotno kontrolira in poroča v skladu s politiko Skupine ključnim službam, ki so udeležene v dnevnih procesih upravljanja s portfeljem, kot tudi službi za upravljanje tveganja.Upravljanje in optimizacija globalnega portfelja trgovanja je v domeni trgovcev s podporo oddelka za analizo trgov in portfeljev. Pri upravljanju globalnega portfelja, v katerem poleg zahodnih partnerjev nastopajo tudi partnerji iz trgov JV Evrope, kjer je likvidnost manjša, uporabljamo metode ščitenja

43


z izvedenimi finančnimi instrumenti na zahodnih trgih z visoko stopnjo korelacije. Poleg izvedenih finančnih instrumentov pozicije globalnega portfelja ščitimo z investiranjem v zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki služijo kot povezava med JV nelikvidnimi trgi in zahodnimi energetskimi trgi z visoko stopnjo likvidnosti.Manjši delež pri trgovanju predstavlja trgovanje z individualnim lastniškim portfeljem (ang. proprietary trading), kjer so portfelji strogo izolirani med sabo in omogočajo učinkovit in hiter pregled nad tveganjem. Trgovci z lastnim portfeljem so striktno omejeni z absolutnimi limitami, ki določajo maksimalno dovoljeno tveganje, in ne smejo biti nikakor presežene. Za izračun tržnega tveganja uporabljamo metodologije VaR. V letu 2012 smo nadgradili model za spremljanje izpostavljenosti, tako da sedaj omogoča preverjanje izpostavljenosti tveganju že pred samo izvedbo posla (ang. pre-deal check) in prispeva k minimizaciji tveganja, da ne bi prišlo do morebitnega preseganja limita. Pri kalkulaciji individualnih portfeljev VaR uporabljamo 99-odstotni interval zaupanja z možnostjo zaprtja pozicij v enem dnevu. Razvoj in nenehna nadgradnja tovrstnih modelov je poleg pravilne agregacije tveganj eden ključnih ciljev oddelka za upravljanje tveganj, saj omogoča sprotno in celovito spremljanje tržnih tveganj na ravni celotne Skupine.

Valutna tveganja. Valutnemu tveganju smo izpostavljeni pri trgovanju z električno energijo in trgovanju s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi. Izpostavljeni smo do valut, ki niso neposredno vezane na EUR: srbski dinar (RSD), madžarski forint (HUF), hrvaška kuna (HRK), romunski leu (RON) in turška lira (TRY). Z namenom ščitenja pred valutnim tveganjem uporabljamo trgovanja FX z nasprotnimi pozicijami sklenjenih poslov na energetskih trgih, kjer nastopa valutno tveganje zaradi poravnave pogodbenih obveznosti v tuji valuti. Ob sklepanju pogodb, kjer nastopa poravnava v tuji valuti in je trgovanje z valutnimi razmerji omejeno ali likvidnost nizka, za namene ščitenja v pogodbah uporabljamo valutne klavzule.

Obrestna tveganja. Obrestno tveganje je nevarnost nepričakovane rasti stroškov financiranja zaradi rasti obrestnih mer. Skupina GEN-I se večinoma kratkoročno zadolžuje za premoščanje občasne likvidnostne vrzeli in zato je malo izpostavljena obrestnim tveganjem. V letu 2012 smo začeli proces diverzifikacije portfelja sredstev za namen kratkoročnega zadolževanja in začeli aktivnosti za izdajo

komercialnih zapisov s fiksno obrestno mero, s katerimi si želimo še dodatno omejiti obrestna tveganja.

Količinska tveganja. Posebna oblika tržnega tveganja pri dobavi ali prevzemu električne energije se pojavi zaradi morebitnih razlik med pogodbeno napovedano in dejansko prevzeto oziroma dobavljeno količino električne energije. Pojavlja se pri količinsko odprtih pogodbah.Ta tveganja obvladujemo s celovito informacijsko podporo za dolgoročno in kratkoročno napovedovanje odjema in oddaje električne energije ter z doslednim sprotnim spremljanjem količinskih odstopanj večine odjemnih in oddajnih mest, vključenih v bilančno Skupino GEN-I. Z ustrezno komunikacijo z odjemalci zagotovimo zgodnje zaznavanje morebitnih sprememb pri količini odjema in s tem zmanjšamo količinsko tveganje. V letu 2012 smo opazili porast portfelja proizvodnje iz obnovljivih virov, predvsem smo portfelj povečali na delu odkupa električne energije od sončnih elektrarn. Volatilnost odjema je pri tovrstni proizvodnji višja, zato smo posebej za ta segment izdelali posebne module za napovedovanje proizvodnje malih hidroelektrarn in sončnih elektrarn, ki temeljijo na meteoroloških modelih napovedi padavin in osončenosti.Poleg modelov za napovedovanje odjema električne energije smo razvili ustrezne modele za napovedovanje odjema zemeljskega plina. Vsi interno razviti modeli so testirani tako na zgodovinskih podatkih kot z dnevnim spremljanjem napake napovedovanja v primerjavi z dejansko realizacijo odjema ali proizvodnje. Količinskim tveganjem smo izpostavljeni pri pogodbah, ko ima partner omejeno možnost spreminjanja količin pogodbe na dnevni ali mesečni ravni ali ko dobava električne energije ni zajamčena. Pred tem tveganjem se zaščitimo tako, da vnaprej simuliramo najverjetnejše spremembe količin glede na trenutne in predvidene tržne razmere ter se ustrezno količinsko ščitimo. Poleg scenarijskih analiz imamo v določenih pogodbah z večjim volumnom odjema posebne klavzule, ki omogočajo poravnavo stroškov, nastalih zaradi prekomernih odstopanj pri preseganju vnaprej določene tolerančne ravni.

8.3. Likvidnostna tveganja

V letu 2012 smo po napovedih opazili dejansko povečanje zamud plačil na segmentu dobave električne energije končnim odjemalcem, zato smo

44


še okrepili proces izterjave in diverzifikacijo portfelja kratkoročnih posojil, z namenom premoščanja kratkoročnih likvidnostnih vrzeli, ki bi morebiti nastala zaradi zamud pri izterjavi zapadlih terjatev. Spremljanje in poročanje denarnih tokov upravlja služba zakladništva Skupine. Morebitne večje transakcije se dnevno usklajuje na relaciji službe zakladništva ter službe trgovanja.

Upravljanje likvidnosti. Za upravljanje likvidnostnih tveganj skrbi služba zakladništva. Upravljanje likvidnosti poteka centralizirano, vendar se izvede optimizacija za vsako družbo posebej in nato skupaj za Skupino. V sodelovanju z različnimi oddelki in v skladu s postavljenimi strategijami poslovanja v prihodnje se izdela projekcija denarnih tokov za določeno obdobje vnaprej, kar omogoča učinkovito upravljanje likvidnostnih tveganj. Poleg načrtovanih aktivnosti, nepredvidene dogodke, ki neposredno vplivajo na likvidnostno tveganje, upravljamo na naslednje načine:

• likvidnostne rezerve v obliki odobrenih kreditnih linij pri različnih poslovnih bankah,

•razpršenost finančnih obveznosti,•sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti,•omejevanje izpostavljenosti do partnerjev in•dosledna izterjava zapadlih terjatev.

Imamo jasno opredeljen proces izterjave, sistem opominjanja in spremljave kupcev. Vsak dan spremljamo podatke o blokadah računov in spremembah stanj družb v javno dostopnih registrih. Tako se lahko pravočasno odzovemo ob pričakovanih težavah pri plačilu pogodbenih obveznosti kupcev in s pomočjo statističnih kazalnikov napovemo morebitno zamujanje plačil ter z ustreznimi kratkoročnimi posojili minimiziramo morebitne kratkoročne vrzeli.

Vpliv finančnih instrumentov. Finančni instrumenti, vezani na dobavo ali na nakup električne energije, imajo dnevno poravnavo in tako vplivajo na celotno likvidnostno tveganje, zato zahtevajo aktivno upravljanje. Likvidnostno tveganje zmanjšujemo z omejitvami maksimalnih pozicij finančnih instrumentov, kot določa politika za upravljanje tveganj in z napovedmi sprememb tržnih razmer.

8.4. Operativna tveganja

Kljub obsežni širitvi poslovanja v letu 2012 nismo zaznali incidentov, izhajajočih iz operativnih tveganj. Za lažji nadzor nad procesi in z namenom razpoznavanja ključnih procesov smo v tekočem letu izvedli projekt METIS in projekt ARIS, ki bo zaključen v letu 2013. Oba projekta služita identifikaciji in klasifikaciji procesnih tveganj ter vodita v izboljšavo in optimizacijo vseh aktivnosti na ravni celotne Skupine. Narejen je bil register operativnih tveganj ter predlagani ukrepi za preprečevanje in njihovo upravljanje.Ravni ugotavljanja in upravljanja operativnih tveganj segajo od korporativnih procesov do procesov poslovnih enot in posameznih oddelkov.V prihodnje načrtujemo aktivnosti na področju operativnih tveganj še okrepiti z ugotavljanjem preobremenjenosti delovnih mest, prepoznavanjem ključnih kompetenc, sredstev za delo, znanja in odkrivanjem ozkih grl. Namen obeh projektov je odkriti in upravljati vsa operativna tveganja, ki ogrožajo dosego zastavljenih strateških in poslovnih ciljev.

Tveganja na področju človeških virov. Upravljanje teh tveganj je za nas še posebno pomembno zaradi hitre rasti in širitve poslovanja na nove trge. Uresničevanje poslovnih načrtov zahteva od zaposlenih neprestano dograjevanje obstoječega ter pridobivanje novega znanja in kompetenc, a tudi kakovostno skupinsko delo, izjemno prilagodljivost, dinamičnost, samoiniciativnost in odlične medsebojne odnose ter komunikacijo. Morebitno izgubo ključnih zaposlenih preprečujemo z zdravo organizacijsko klimo, stalno strokovno rastjo sodelavcev, zagotavljanjem stimulativnih delovnih razmer ter kakovostno komunikacijo z zaposlenimi in med njimi. Skrbimo tudi za dokumentiranost delovnih procesov in internega znanja, ki je eno od pomembnih konkurenčnih prednosti Skupine.

Procesna tveganja omejujemo s kontrolnim sistemom, katerega temeljno načelo je, da so vse pomembne operacije sklenjene po principu vsaj »štirih oči«. Skupina tveganja omejuje z jasno opredeljenimi procesi, nedvoumno določenimi vlogami, jasno razmejenimi odgovornostmi ter pooblastili oseb, kodeksi in pravilniki. V letu 2012 smo nadaljevali opremljanje najpomembnejših procesov z ustrezno IT-infrastrukturo in orodji, ki omogočajo spremljanje izvajanja, ugotovaljanje ozkih grl ter revizijsko sledljivost.

45


Tveganja v informacijski tehnologiji pomenijo nevarnost morebitnih izgub ali napak v zapisu podatkov, bodisi zaradi neustrezne informacijske tehnologije ali neustreznih obdelav, ki lahko vodijo do prikazovanja napačnih rezultatov in stanj ter posledično do napačnih poslovnih odločitev. Pomembni vidiki obvladovanja tveganj so tudi zagotavljanje revizijske sledi, omejevanje oz. nadzorovanje dostopa do podatkov in rezultatov obdelav, medsebojna integriranost posameznih podsistemov, zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti ključnih IT-storitev ter zagotavljanje zmožnosti obnove sistemov v primeru katastrofalnega dogodka. Naše poslovanje je celovito informacijsko podprto, kar omogoča učinkovito izvajanje in obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti. Nenehna vlaganja v posodobitev informacijske infrastrukture so povezana z avtomatiziranimi nadzori posameznih faz poslovnih procesov, kar še dodatno zmanjšuje možnosti človeške napake in morebitnih zlorab.

8.5. Pravna tveganja

So povezana z izgubami zaradi kršenja pravne regulative: zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil in tudi sklenjenih pogodb, dobre prakse ali etičnih norm. Obvladujemo jih z dobro definiranimi pogodbenimi določili. Pri trgovanju z električno energijo na debelo sklepamo pogodbena razmerja na podlagi standardnih krovnih pogodb EFET, kakor jih priporoča Evropsko združenje trgovcev z energijo. Te pogodbe podrobno urejajo vprašanja upravljanja tveganj z vidika terjatev za že izvršene dobave električne energije in povrnitve škode, kadar je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pogodbenega partnerja nujna sklenitev nadomestnih transakcij kot poravnava obveznosti ob nesolventnosti. Podobno raven pogodbenih določil uveljavljamo pri prodaji električne energije.

8.6. Regulatorna tveganja

Pomenijo nevarnost izgub zaradi nepopolnih regulatornih zahtev in omejitev trgovanja ali (nenadnih) zakonskih sprememb v posamezni državi našega delovanja. Med gospodarsko krizo se kažejo v obliki različnih varčevalnih ukrepov, s katerimi poskušajo posamezne države uravnati svoj proračun. Ta tveganja obvladujemo s podrobnim spremljanjem dogajanja na naših ključnih trgih, kar nam omogoča lokalna prisotnost preko regionalnih managerjev. Njihov davčni vidik pa omejujemo s pospešenim pridobivanjem trgovalnih licenc za slovensko družbo.

46

Pomembni dogodki poslovnega letaDogodki po koncu obračunskega obdobjaTrajnostno poročilo

47

Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini

sred

nješ

olsk

a iz

obra

zba

22%

višj

ešol

ska

izob

razb

a 2

4%

univ

erzi

tetn

a iz

obra

zba

43%

mag

iste

rij

6%

dokt

orat

5

%

Borislav AntovićGEN-I-jalec leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Borislav Antović je svetovalec za finance GEN-I Beograd

Za Borislava ni omejitev, težav ali preprek: so le izzivi, ki jih premaguje z vso potrebno zagnanostjo in strokovnostjo. Sodelavci še posebej cenijo njegov preudaren duh, umirjenost in modrost, ki jih prinaša v kolektiv. Z resnično pripadnostjo podjetju je neprecenljiv gradnik uspeha Skupine GEN-I na trgih Jugovzhodne Evrope. Je odličen poznavalec računovodskih, davčnih in carinskih vidikov pri trgovanju in prodaji električne energije v državah Jugovzhodne Evrope. S svojim delom pri številnih projektih pripomore k temu, da se računovodski procesi in aktivnosti poročanja hčerinskih družb, ki jih korporativno usmerjajo služba računovodstva in oddelki službe za podporo trgovanju, izvajajo popolnoma v skladu z lokalnimi predpisi in regulativo.

Andreja ZupanGEN-I-jalka leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Andreja je vodja oddelka za kratkoročno trgovanje

Andreja odločitve sprejema brez oklevanja in se zanje ne boji prevzeti odgovornosti. Poleg odločnosti, jo odlikujeta še energičnost in pronicljiv duh. Svojo ekipo je povezala v odlično celoto in med sodelavci vzpostavila zares pravo timsko vzdušje. Z izjemno vnemo in ambicioznostjo je dosegla odlične rezultate pri kratkoročnem trgovanju z električno energijo, skupaj z ekipo, ki jo vodi, pa odločilno prispevala k izvedbi strateške reorganizacije službe trgovanja. S svojo predanostjo skrbi za ugled podjetja tako znotraj kot zunaj. Vedno stremi k doseganju zastavljenih ciljev. Pod njenim budnim očesom je kratkoročni portfelj našega trgovanja vselej optimiziran, GEN-I pa v vsakem trenutku dneva zmožen nadomestiti morebitne izpade v dobavi električne energije.

50

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Pomembni dogodki poslovnega leta

9.1. Pomembnejši dogodki 2012

Januar 2012Slovenija: Število sklenjenih pogodb z odjemalci v okviru blagovne znamke Poceni Elektrika preseže 40.000.Makedonija: Podpis pomembne pogodbe o odkupu proizvodnje električne energije iz plinske elektrarne za popolno storitev zagotavljanja nadomestne električne energije ob nepredvidenih izpadih elektrarne.

Februar 2012Slovenija: 16. februarja poteka največje letno poslovno srečanje za velike poslovne odjemalce v Sloveniji, na katerem predstavimo smernice za nakup in dogajanja na trgih električne energije.JV Evropa (Bolgarija, Srbija, Grčija, Makedonija, Romunija, Bosna in Hercegovina): GEN-I s svojo široko zasnovano infrastrukturo in globalno naravnanim portfeljem s številnimi opcijskimi danostmi kljub številnim situacijam višjih sil (slabe hidrološke razmere, nizke temperature in posledični primanjkljaji električne energije v regiji JV Evrope) ter številnim nepričakovanim regulatornim ukrepom držav in posegom nekaterih operaterjev prenosnih omrežij v svobodno delovanje trgov (omejitve in prepovedi izvozov, odvzem že dodeljenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, itd.) uspe zagotoviti prav vse dobave in učinkovito obvarovati vrednost svojih portfeljev.

Marec 2012JV Evropa: Postopno umirjanje februarske situacije pomanjkanja električne energije v regiji in z njo povezanih regulatornih ukrepov držav JV Evrope ter postopna ponovna vzpostavitev normalnih pogojev trgovanja. Albanija: Novo sprejeta pravila delovanja trga in obračuna odstopanj GEN-I omogočijo sklenitev prvega posla za dobavo električne energije na podlagi odprte pogodbe z največjim končnim odjemalcem na prenosnem omrežju v Albaniji.

April 2012Nemčija: Zaradi znatnega povečanja obnovljivih virov energije v Nemčiji v drugem kvartalu se znižajo cene električne energije na nemškem trgu. Iz obnovljivih virov se zagotavlja že več kot 25 odstotkov električne energije v Nemčiji.GEN-I: Z vzpostavitvijo nove organizacijske zasnove se konča daljši in pomembnejši projekt reorganizacije na področju trgovanja, s čimer korenito nadgradimo preglednost svojega poslovanja, zmanjšamo operativna tveganja in jasno ločimo trgovanje od operativnih procesov podpore trgovanju in kontrolinga trgovanja. Vzpostavljena je služba za operativo trgovanja, ki 1. julija 2013 s svojimi šestimi oddelki preide v produktivno fazo delovanja. GEN-I Skupina: Z dobavami prvič prekoračimo magično mejo 2 TWh dobavljene električne energije na mesečni ravni.

Maj 2012Slovenija: Uspešno podaljšanje pogodb s številnimi poslovnimi odjemalci na hrvaškem trgu in uspešne kandidature in izbor na več javnih razpisih. Italija: GEN-I začne z znotrajdnevnim trgovanjem na italijanskem trgu.

Junij 2012Slovenija: Vstop na trg zemeljskega plina in podpis prve večje pogodbe o dobavi zemeljskega plina s končnim odjemalcem. Avstrija: GEN-I podaljša pogodbo s svojim največjim odjemalcem za leto 2013 in 2014.Turčija: S hčerinsko družbo GEN-I Istanbul preidemo v zadnjo fazo priprav in zagotavljanja vseh potrebnih infrastrukturnih danosti za nastop na turškem notranjem trgu z električno energijo s ciljem, da zagotovimo prve dobave v četrtem kvartalu leta 2012.

9. Pomembni dogodki poslovnega leta

51

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Pomembni dogodki poslovnega leta

Julij 2012Slovenija: Cene električne energije za gospodinjske odjemalce se niso spremenile, s čimer še presežemo leto prej dano zavezo o nespremenjenosti cen gospodinjskih odjemalcev do 30. 6. 2012.Bolgarija: Z začetkom novega regulatornega obdobja (1. 7. 2012 do 30. 6. 2013) se ponovno povečajo stroški v komponentah za prenos električne energije in dostopa do omrežja in s tem se pomembno povišajo stroški iznosa električne energije iz Bolgarije, kar zaznamuje tržne razmere v širšem delu JV regije.

Avgust 2012Evropa: Pomanjkanje energije iz jedrskih elektrarn in zelo vroče poletje v Evropi povzročita povišanje cen električne energije na zahodnih trgih, zaradi nadaljevanja slabših razmer v hidrologiji in visokih temperatur pa se še posebej povečajo tekoče kratkoročne cene električne energije v JV Evropi.

September 2012Slovenija: GEN-I lansira blagovno znamko Poceni Plin in do konca meseca prejme več kot 10.000 zahtevkov za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina. V Krškem je partnersko srečanje za proizvajalce OVE in SPTE.Skupina GEN-I: Uspešen začetek češko-slovaško-madžarskega dnevnega spajanja trgov (»market coupling«) električne energije s ciljem izboljšanja likvidnosti trgovanja v omenjenih državah.

Oktober 2012Slovenija: GEN-I prejme 20.000 povpraševanj za blagovno znamko Poceni Plin, hkrati s tem pa dodatnih 20.000 povpraševanj za Poceni Elektriko.

November 2012GEN-I: Uprava podjetja sprejme pomembno odločitev o izvedbi doslej najobsežnejšega IT-projekta in investicije: projekt prenove ERP s ciljem poenotenja številnih IT-sistemov, ki zajame tako billing in CRM kot tudi večino preostalih IT-podsistemov.Italija: Podpis pomembne pogodbe o dobavi električne energije za leto 2013 z več odjemalci z večjim številom odjemnih mest.Skupina GEN-I: Zaključek priprav in konceptualna zasnova globalnega trgovalnega portfelja za leto 2013 v okviru delovanja GEN-I na trgih na debelo. Zaključi se tudi večina avkcij letnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kjer si podjetje zagotovi pomembne pozicije, ki omogočijo širok nabor optimizacijskih možnosti za poslovno leto 2013.

December 2012Turčija: Hčerinska družba Skupine GEN-I začne redno delovanje na notranjem turškem trgu z električno energijo na debelo.Srbija: V skladu z Zakonom o energetiki in novimi podzakonskimi akti ter pravili o delovanju trga se začnejo prvi koraki odpiranja nacionalnega trga z električno energijo. Odjemalci, priključeni na prenosno omrežje, z letom 2013 pridobijo možnost proste izbire svojega dobavitelja, kar GEN-I omogoči izdajo prvih ponudb tovrstnim končnim odjemalcem. Skupina GEN-I: Prvič izveden interni projekt GEN-I-jalci leta. Zmagovalci projekta prejmejo simbolične nagrade in so postavljeni za zgled vsem zaposlenim v Skupini.

.

52

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Dogodki po koncu obračunskega obdobja

Družba GEN-I je s pomočjo NLB vstopila na slovenski kapitalski trg ter si s svojo prvo izdajo 360-dnevnih komercialnih zapisov družbe GEN-I uspela zagotoviti potrebna finančna sredstva pri institucionalnih investitorjih, ki niso banke. GEN-I je tako prva slovenska družba, ki po definiciji ne sodi med javne delniške družbe, kotirajoče na Ljubljanski borzi, in ji je uspel takšen način zagotovitve financiranja poslovanja. Sicer pa smo tretje podjetje, ki je v Sloveniji izdalo komercialne zapise. S komercialnimi zapisi se bo trgovalo na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, in sicer na segmentu Trg obveznic – Instrumenti denarnega trga – Komercialni zapisi.

Družba GEN-I je 8. februarja 2013 začela dobavo električne energije srbski družbi Messer Tehnogas AD, s katero je pred tem podpisala pogodbo o dobavi električne energije. To je bil prvi primer zamenjave dobavitelja na liberaliziranem srbskem trgu električne energije, GEN-I pa je tako postal edini novinec, ki preskrbuje končne odjemalce na ozemlju Srbije.

Največje letno poslovno srečanje za velike poslovne odjemalce v Sloveniji je potekalo 16. 2. 2012 na Bledu, s ciljem podati smernice za nakup in predstaviti dogajanje na trgih električne energije.

Konec marca 2013 (31. 3. 2013) je GEN-I investiral v nakup poslovnih prostorov v Kromberku (neto tlorisne površine 2.638 m2), ki smo jih do tedaj najemali od podjetja IG energetski sistemi Kromberk. V letih 2013 do 2014 načrtuje GEN-I pridobiti poslovne prostore v podobni izmeri tudi v Ljubljani.

10. Dogodki po koncu obračunskega obdobja

53

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2012Trajnostno poročilo

11.1. Zaposleni

Zadnja leta je število zaposlenih v Skupini naraščalo skladno z rastjo poslovanja ter vstopom na nekatera nova področja delovanja in nove trge (vzpostavitev lastne blagovne znamke Poceni plin in prodaja končnim odjemalcem na tujih trgih). Največjo rast števila zaposlenih (+ 55 odstotkov) smo imeli leta 2009, medtem ko se je v letu 2012 to število povečalo za 25,6 odstotka.

Od skupno 152 zaposlenih ob koncu leta 2012, je bilo 138 zaposlenih v Sloveniji. To je posledica naše centralizirane organizacijske strukture. Matična družba v Sloveniji je vrh hierarhične strukture Skupine. V njej izvajamo funkcije odločanja, vodenja pa tudi zbiranja informacij in nadzora.

Graf: Število zaposlenih v Skupini

Fluktuacija1 kadrov je bila v preteklem letu na ravni Skupine 8,54 odstotka, kar je nižja stopnja fluktuacije kot v letu poprej, ko je znašala 11,48 odstotka, ter tudi nekoliko nižja od leta 2010, ko je ta bila 9,38 odstotka. Do leta 2010 je bila stopnja fluktuacije blizu nič odstotkov. Vzroki za porast v letih od 2010 do 2012 so v specifičnem profilu kadrov (zaradi redkosti znanja so iskani na trgu, tako v Sloveniji kot tudi v širši JV evropski regiji), splošni skokoviti rasti števila zaposlenih, ki za sabo po naravni poti potegne tudi višjo stopnjo fluktuacije ter nizki povprečni starosti

1 F = O*100/(SZ + S); pri tem simboli pomenijo: F = stopnja fluktuacije, O = število zaposlenih, ki so odšli iz organizacije v opazovanem obdob-ju, SZ = začetno stanje zaposlenih v opazovanem obdobju, S = število na novo zaposlenih. Opazovano obdobje: 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012.

kolektiva (slabi polovici sodelavcev je zaposlitev v Skupini GEN-I prva služba) – ne nazadnje je vzrok tudi v skokovitem porastu števila starševskih dopustov v zadnjih dveh letih ter s tem povezanimi novimi zaposlitvami, kar je verjetno povezano z nizko starostno strukturo kolektiva (62,5 odstotka zaposlenih je starih od 25 do 35 let).

Struktura zaposlenih po starosti, spolu in izobrazbiPovprečna starost zaposlenih v Skupini v letu 2012 je bila 32,73 leta. Nekaj manj kot dve tretjini zaposlenih je starih od 25 do 35 let.

Graf: Starostna struktura zaposlenih v Skupini

V Skupini GEN-I je zaposlen visokoizobražen kader. V primerjavi z letom 2011, se je odstotek zaposlenih z vsaj univerzitetno izobrazbo ohranil. Delež zaposlenih, ki imajo končan doktorski študij, pa se je celo nekoliko povišal (s 4,10 na 4,61 odstotkov).

11. Trajnostno poročilo

Število zaposlenih smo povečali za 25,6 odstotka, kar je skladno z načrti in s povečevanjem obsega dela in prihodkov Skupine.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009

83

101

121

152

2010 2011 2012

20 - 25 let 3%

25 - 30 let 36%

30 - 35 let 27%

35 - 40 let 19%

nad 40 let 15%

srednješolska izobrazba 22%

višješolska izobrazba 24%

univerzitetna izobrazba 43%

magisterij 6%

doktorat 5%

kultura 4%

šport 78%

izobraževanje in znanost 14%

humanitarni nameni 3%

ostalo 1%

šport 10%


dobrodelni 42%


ostalo 2%

kultura 0.5%

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009

83

101

121

152

2010 2011 2012

20 - 25 let 3%

25 - 30 let 36%

30 - 35 let 27%

35 - 40 let 19%

nad 40 let 15%




magisterij 6%

doktorat 5%

kultura 4%

šport 78%



ostalo 1%

šport 10%


dobrodelni 42%


ostalo 2%

kultura 0.5%

Pravna služba trgovanja Živa Klančar, Maks Helbl, Nina Glas Ogorevc, Teja TodoriGEN-I-jalci leta 2012 za izjemne dosežke in delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Ekipo pravne službe trgovanja v ostalih oddelkih cenijo zaradi izjemne natančnosti, strokovnosti in profesionalnosti. Njihova pomembna prednost je v povezavi izrednega znanja pravne stroke in poznavanju razmer in zakonitosti delovanja energetskega trga v regiji. S svojim delovanjem zmanjšujejo pravna tveganja, rešujejo konfliktne situacije in nasploh prispevajo k uspešnemu uresničevanju skupnih ciljev podjetja. V letu 2012 so ob nadvse zahtevnih pravnih postopkih ponovno dokazali svojo odličnost.

56


Graf: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini

Deleža žensk in moških v naši zaposlitveni strukturi sta približno enakovredna. Konec leta 2012 je bilo tako v Skupini zaposlenih 53 odstotkov žensk. Na ravni srednjega menedžmenta je malo več kot 40 odstotkov žensk.

Razvoj notranjega potencialaStrokovna javnost na področju kadrovskega menedžmenta enoznačno ter poenoteno na podlagi ugotovitev številnih študij v praksi in njihovih meta-analitičnih pregledov ugotavlja in poudarja, da so zadovoljni zaposleni v povprečju 3-krat bolj ustvarjalni in inovativni pri svojem delu, da je njihova produktivnost pri delu za 31 odstotkov višja, njihova uspešnost na področju prodaje oziroma temeljne poslovne dejavnosti, pa za 37 odstotkov uspešnejša (vir: Positive Intelligence, Harvard Business Review, številka januar-februar 2012).

V GEN-I se docela zavedamo, da so srčika ter glavno gonilo našega poslovnega uspeha prav zaposleni. Zato si prizadevamo postopno ter čim bolj sistematično in kontinuirano pristopati k razvoju svojega kadra. Verjamemo, da je to eden pomembnejših vzvodov, ki vodi k dolgotrajnemu in stabilnemu poslovnemu uspehu.

Naš najpomembnejši projekt na področju upravljanja in razvoja naših sodelavcev je Metis , s katerim smo začeli leta 2011. Projekt Metis2 je zastavljen široko in v sebi združuje vse tiste vsebine, aktivnosti in projekte, ki:1. vzpostavljajo ter vzdržujejo želeno kulturo delovanja

podjetja in s tem povezano konstruktivno in pozitivno klimo v podjetju;

2. pripomorejo k razvoju sodelavcev, njihov lastnih potencialov, in sicer tako v smislu kariernega kot tudi osebnega razvoja; verjamemo namreč, da sta karierni in osebni razvoj posameznika tako rekoč nerazdružljiva.

Metis je v letu 2012 v sebi združeval aktivnosti izobraževanja vodij na vrhnji in srednji ravni medežmenta, več strokovno vodenih in tematskih

»team-buildingov« ter začetne vzpostavitve projekta oblikovanja modela ključnih kompetenc in njihovega uvajanja v poslovno prakso. Slednji se bolj poglobljeno nadaljuje v letu 2013.

IzobraževanjePionir in priznana avtoriteta na področju organizacijske kulture in klime, Edgar Schein (vir: Organizational Culture and Leadership, 2004, tretja izdaja), trdi, da sta organizacijska kultura in klima tesno povezani z voditeljstvom: vodstvo ustvarja in spreminja kulturo. Schein in drugi strokovnjaki na tem področju so si enotni v oceni, da je želeno kulturo podjetja težko kreirati in/ali jo spreminjati. Prav tako so si enotni v mnenju, da je vodstvo s svojim ravnanjem edini ključni in najpomembnejši »element«, ki vpliva na spremembe kulture in klime. Vodenje oziroma voditeljstvo na eni strani ter kultura in klima v podjetju na drugi strani sta tako medsebojno tesno povezana in prepletena koncepta.

Slednjega se zavedamo tudi v GEN-I in zato verjamemo, da so nosilni steber uspešnega upravljanja zaposlenih prav vodje. Ne samo najvišje vodstvo, zelo pomembno vlogo pri upravljanju zaposlenih ter kreiranju kulture delovanja odigrajo predvsem vodje na srednji ravni. Zato

2 Ime Metis (predlog je prišel od zaposlenih v GEN-I) izhaja iz grške mitologije; Metis je titanka, katere lastnosti so modrost, zmožnosti in spretnosti.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009

83

101

121

152

2010 2011 2012

20 - 25 let 3%

25 - 30 let 36%

30 - 35 let 27%

35 - 40 let 19%

nad 40 let 15%




magisterij 6%

doktorat 5%

kultura 4%

šport 78%



ostalo 1%

šport 10%


dobrodelni 42%


ostalo 2%

kultura 0.5%

Moč Skupine je v znanju.

57


smo že leta 2010 začeli izobraževanje vodij, še posebej veliko pozornosti smo temu namenili v letu 2012.

Poudarki izobraževanja srednjega menedžmenta v letu 2012 so bili:• ključne sodelavce pripeljati do poenotenega

razumevanja in prepoznavanja tistih psiholoških dejavnikov (npr. vzorcev vedenja, vodenja, prepričanj itd.), ki pripomorejo tako k poslovni uspešnosti ter doseganju zastavljenih ciljev pri delu kot tudi k ozaveščanju pomembnosti njihovega lastnega vpliva ter zgleda;

• seznanitev s preprostimi, a v praksi izjemno koristnimi tehnikami, ki pripomorejo k učinkoviti, spodbudni komunikaciji, ki sodelavce usmerja v začrtano smer uspešnosti in ohranja želeni nivo njihove notranje motivacije;

• seznanitev z nekaterimi pastmi, s katerimi se na poti vodenja ekipe prej ali slej sreča vsak, ter kako se z njimi učinkovito soočiti ali se jih ubraniti;

• kaj pomeni vodenje z zgledom, kako ga živeti v praksi, kakšna naj bo strateška naravnanost vodje in kako kot učinkovito orodje vodenja uporabiti orodje rednih letnih (in medletnih) pogovorov;

• kako voditi različne tipe sodelavcev, kateri so njihovi vedenjski vzorci ter kateri so motivatorji različnim skupinam sodelavcev.

Izpeljali smo izobraževanje za srednji menedžment, ki se ga je udeležilo 19,7 odstotka vseh zaposlenih v Skupini.

S tovrstnim izobraževanjem bomo nadaljevali tudi v letu 2013, saj se zavedamo, da se želena kultura delovanja podjetja ustvarja prav s prepričanji, vrednotami in vedenjskimi vzorci, ki jih ima najvišja in srednja raven vodstvene strukture. Prepričani smo, da koristi, ki jih prinašajo vlaganja v izobraževanje, treninge in spodbujanje razvoja zaposlenih upravičujejo čas in denar, ki ga za to namenjamo.

Kot praksa predhodnih let se še naprej ohranjajo izobraževanje na ozko usmerjenih strokovnih področjih, ki jih posamezniki potrebujejo v okviru svojega specializiranega delovanja. Prav tako se zaposleni udeležujejo konferenc in srečanj ne le v Sloveniji, temveč še zlasti v tujini, na katerih oplemenitijo svoje strokovno znanje, izmenjajo prakse in navežejo stike s strokovnimi kolegi.Letni pogovori kot eno temeljnih orodij učinkovitega vodenja ter razvoja zaposlenih.Redni letni pogovori so eden od uveljavljenih vzvodov vodenja v podjetju GEN-I. Temeljijo na naslednji temeljnih načelih: - sistematično zastavljanje ciljev in definiranje vloge

posameznika za doseganje ne le lastne, temveč tudi širše uspešnosti podjetja;

- pogovor o razvojnih možnostih posameznega sodelavca;

- poenotenje pričakovanj glede smernic pričakovanega odnosa, dosege ciljev ter razvoja kompetenc posameznika v najširšem smislu.

Redne letne pogovore v podjetju dopolnjujemo z obdobnimi pogovori med letom, ki sodelavcem ponudijo povratno informacijo od nadrejenih in hkrati omogočajo neke vrste revizijo dela, dosežkov in zastavljenega razvoja. Redne pogovore izvajamo dosledno, saj stroka priznava, da se v ozadju najmanj 75 odstotkov neskladij in konfliktov na delovnem mestu skriva slaba komunikacija ter zelo ohlapna (če sploh) usklajenost v pričakovanjih ter prioritetah med nadrejenimi in zaposlenimi.

Edinstvenost GEN-I-ja so zaposleni. Ni skritih elementov: ljudje so tisti, ki so naša specifika, naše bogastvo.

58


GEN-I med finalisti projekta Zlata nit 2012V letu 2012 smo se drugič udeležili projekta Zlata nit, izbora najboljših zaposlovalcev v Sloveniji, ki ga izvaja družba Dnevnik, d.d.. Najpomembnejši kriterij pri izboru je bilo prav mnenje zaposlenih. Kakovost odnosa med zaposlenimi in podjetjem se preverja v sedmih tematskih sklopih.1. Temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim(i).2. Vloga in kakovost dela posameznika v podjetju.3. Značilnosti organizacijske kulture, klime in

medsebojnih odnosov.4. Podjetnost in inovativnost.5. Kakovost delovnega okolja.6. Osebna rast in razvoj.7. Čustvena pripadnost zaposlenega(ih).

GEN-I je podjetje, ki se je pripravljeno za zadovoljstvo zaposlenih potruditi. Da smo na pravi poti, kaže uvrstitev med finaliste Zlate niti 2012.

Uvrstili smo se med finaliste izbora oziroma med najboljše zaposlovalce leta 2012 v Sloveniji, kar nam veliko pomeni. Takšna uvrstitev namreč pokaže in nam samim nastavi zrcalo, kako svoje podjetje čutijo in z njim dihajo tisti, ki ustvarjajo njegovo identiteto — to so vsi zaposleni. Uvrstitev med finaliste najboljših zaposlovalcev je jasen pokazatelj, da podjetje GEN-I s svojimi zaposlenimi vzpostavlja tvoren odnos, vzpostavlja prepoznane vzvode razvijanja notranjega potenciala in je prijetno tudi s povsem človeške plati.

11.2. Komuniciranje z javnostmi

Javnost delimo na interno, ki jo predstavljajo zaposleni, in eksterno, ki jo predstavljajo mediji, poslovni svet in druge javnosti. Osnovno žarišče komunikacije je odnos z zaposlenimi in trudimo se, da so prav zaposleni tisti, ki so vedno podrobno in prvi seznanjeni s poslovnimi in drugimi dogodki v podjetju.

Smo odprta Skupina, ki se dinamično odziva na zahteve okolja. Komuniciramo z vsemi javnostmi v skladu z njihovimi potrebami in potrebami njihove ciljne javnosti. Komuniciranje z javnostmi razumemo kot strateško orodje ob vstopanju na nove prodajne trge, s katerim krepimo prepoznavnost podjetja in njemu lastnih blagovnih znamk.

Osnovno orodje za komuniciranje z javnostmi je korporativno spletno mesto družbe, ki je oblikovano posebej za slovenski trg in za tuje trge, posebej za naše odjemalce pa sta oblikovani še produktni spletni mesti naših blagovnih znamk Poceni elektrika in Poceni plin. Vsem zaposlenim je na voljo tudi Intranet, kjer predstavljamo dnevno aktualne teme, obveščamo zaposlene o dogodkih znotraj in zunaj podjetja. To orodje je namenjeno izključno interni javnosti, našim zaposlenim.

Dogodki za zaposleneZavedamo se dejstva, da so zaposleni največje bogastvo družbe in tega je treba negovati. V letu 2012 smo prvič organizirali »teambuilding« dogodek in zaposleni so ga sprejeli za svojega. Drugi večji dogodek je novoletno druženje zaposlenih, na njem se zberejo prav vsi zaposleni, tudi regionalni sodelavci. Spodbujamo zmagovalno miselnost in se veselimo tudi drobnih napredkov, ki jih družno proslavimo.

Dva dogodka na leto namenimo poslovnim partnerjemVsako leto organiziramo tradicionalno srečanje velikih poslovnih odjemalcev, v okviru katerega s pomočjo strokovnjakov predstavimo najnovejše trende na področju električne energije in plina ter pripravimo nasvete in priporočila za kar najbolj učinkovito delovanje naših poslovnih partnerjev. V drugi polovici leta se srečamo še s proizvajalci OVE in SPTE.Dogodka sta odlična priložnost za izmenjavo mnenj, navezovanje novih poznanstev in druženje.

59


11.3. Skrb za družbeno okolje: sponzorstva in donacije

Sponzorsko politiko opredeljuje interni dokument, ki se osredotoča na Slovenijo, saj smo samo na tem trgu prisotni z dobavo gospodinjstvom. V drugih državah načrtujemo povečanje sponzorstev šele od leta 2013, in sicer na trgih, kjer prodajamo končnim odjemalcem.

Vse odločitve za sponzorske prispevke in donacije se sklepajo na ravni uprave.

Na slovenskem trgu uporabljamo reaktivni sponzorski model, pri katerem nimamo oblikovanega nosilnega programa, ampak je več kot polovica sredstev vnaprej nerazporejenih ter jim namen določimo med poslovnim letom, glede na uspešnost poslovanja ter potrebe javnega nastopanja in pojavljanja v lokalnih javnostih in medijih.

Graf: Struktura sponzorstev v letu 2012

Posebno pozornost smo tudi v letu 2012 namenili lokalnim športnim društvom. Med drugim smo podprli rokometne klube Zagorje, DOL TKI Hrastnik in Krško ter odbojkarsko ekipo Go Volley.

Graf: Struktura donacij v letu 2012

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009

83

101

121

152

2010 2011 2012

20 - 25 let 3%

25 - 30 let 36%

30 - 35 let 27%

35 - 40 let 19%

nad 40 let 15%




magisterij 6%

doktorat 5%

kultura 4%

šport 78%



ostalo 1%

šport 10%


dobrodelni 42%


ostalo 2%

kultura 0.5%

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009

83

101

121

152

2010 2011 2012

20 - 25 let 3%

25 - 30 let 36%

30 - 35 let 27%

35 - 40 let 19%

nad 40 let 15%




magisterij 6%

doktorat 5%

kultura 4%

šport 78%



ostalo 1%

šport 10%


dobrodelni 42%


ostalo 2%

kultura 0.5%

Računovodsko poročilo- Skupine GEN-I- družbe GEN-I

Računovodsko poročilo- Skupine GEN-I- družbe GEN-I

Rast prihodkov iz prodaje smo dosegli v vseh segmentih poslovanja.

2011

: 1

.012

MIO

eur

r

2012

: 1

.553

MIO

eur

r

53,4%

Tanja Zdouc GantarGEN-I-jalka leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

Tanja je vodja poslovne administracije

Tanjo v vsakdan sodelavcev vnaša visoko mero profesionalizma in je malodane neizčrpen vir pozitivne energije ter posledično spodbudnega vzdušja v delovnem okolju. Sodelavcem predstavlja zgled, kako živeti in udejanjati vrednote Skupine GEN-I tudi pri vsakodnevnih izzivih. S predanostjo, konstruktivnostjo in pozitivno naravnanostjo, predvsem pa z občutkom za kvaliteto in ključne podrobnosti našega organizacijsko poslovno-administrativnega delovanja, je s svojo ekipo uspela na novo zasnovati, organizirati in strukturirati številne procese, ki velikokrat sicer niso vidni navzven, a so ključnega pomena za nemoteno delovanje družbe.

Projekt Podatkovno skladiščeBlaž Dakskobler, Matej PintarGEN-I-jalca leta 2012 za delovanje v skladu z vrednotami Skupine GEN-I.

V današnjem času in še posebej v našem poslu so podatki denar. To zelo dobro vesta tudi Blaž in Matej, vodji projekta vzpostavitve podatkovnega skladišča. S svojo strokovnostjo, vztrajnostjo in natančnostjo sta dosegla vsebinsko poenotenje med podatki s področij trgovanja in prodaje, kar jima je omogočilo njihovo konsolidacijo in enoten prikaz. Sodelavcem in odločevalcem sta omogočila hitro in enostavno izdelavo kompleksnih analiz ter s tem povečala dodano vrednost zbranih podatkov za podjetje.


64

LETNO POROČILO GEN-I ZA POSLOVNO LETO 2012RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE GEN-I

65

Računovodsko poročiloSkupine GEN-I


66

12. Uvod

Skupino GEN-I, za katero se izdelujejo konsolidirani računovodski izkazi, sestavljajo matična družba GEN-I, d.o.o., in njene odvisne, kjer družba GEN-I, d.o.o., razpolaga s 100-odstotnim lastniškim deležem:

• GEN-I, d.o.o., Beograd,• GEN-I Zagreb, d.o.o.,• GEN-I Budapest Kft.,• GEN-I, d.o.o., Sarajevo,• GEN-I DOOEL Skopje,• GEN-I Tirana Sh.p.k.,• GEN-I Athens SMLLC,• S.C. GEN-I Bucharest S.R.L.,• GEN-I Sofia EOOD,• GEN-I Milano S.r.l.,• GEN-I Vienna GmbH,• GEN-I Istanbul Ltd.


67

13. RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE GEN-I

13.1. Konsolidiran izkaz finančnega položaja

PostavkeZneski v €

Pojasnilo 31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nepremičnine, naprave in oprema 1 1.135.136 1.295.696

Neopredmetena sredstva 2 1.408.242 784.743

Deleži v pridruženih družbah 3 0 243.139

Nekratkoročne terjatve in posojila 4 272.826 224.368

Terjatve za odloženi davek 14 1.102.745 113.803

Nekratkoročna sredstva 3.918.949 2.661.749

Poslovne terjatve 5 159.109.737 163.724.610

Predujmi in druga sredstva 6 37.864.730 29.656.867

Finančne naložbe in posojila 7 2.865.434 1.474.261

Terjatve do države za davek iz dobička 2.450.653 664.122

Denar in denarni ustrezniki 8 22.061.125 20.354.906

Kratkoročna sredstva 224.351.679 215.874.766

Sredstva 228.270.628 218.536.515

Osnovni kapital 9 15.877.610 15.877.610

Rezerve 9 469.085 9.349.817

Zadržani dobički 9 30.295.156 24.144.127

Kapital lastnikov matične družbe 46.641.851 49.371.554

Neobvladujoči delež 0 0

Kapital 46.641.851 49.371.554

Posojila 10 6.000.000 0

Druge finančne obveznosti 12 168.941 0

Rezervacije 13 186.157 809.939

Razmejeni prihodki 0 439

Obveznosti za odložene davke 14 0 2.017.483

Nekratkoročne obveznosti 6.355.098 2.827.861

Posojila 10 10.022.237 14.055.289

Druge finančne obveznosti in izvedeni finančni instrumenti

15 492.059 554.277

Poslovne obveznosti 16 121.566.110 109.403.831

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 17 43.193.273 42.323.703

Kratkoročne obveznosti 175.273.679 166.337.100

Obveznosti 181.628.777 169.164.961

Skupaj kapital in obveznosti 228.270.628 218.536.515


68

13.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida


Pojasnilo Realizacija od 1. 1. do 31. 12. 2012

Realizacija od 1. 1. do 31. 12. 2011

Prihodki od prodaje 20 1.542.895.518 1.011.514.334

Drugi poslovni prihodki 20 9.682.387 695.975

Stroški prodanega blaga 21 -1.521.066.112 -976.396.149

Stroški materiala 21 -327.794 -229.703

Stroški storitev 21 -7.656.716 -6.056.829

Stroški dela 22 -7.278.619 -6.934.510

Amortizacija 23 -1.363.191 -1.114.446

Drugi poslovni odhodki 24 -6.708.848 -2.265.816

Poslovni izid iz poslovanja 8.176.625 19.212.856

Dobički pri prodaji finančnih naložb 25 243.639 0

Prihodki iz obresti 25 898.685 473.925

Sprememba poštene vrednosti in drugi finančni prihodki

25 5.277.852 956.524

Finančni prihodki 6.420.176 1.430.449

Odhodki za obresti 25 -1.474.124 -1.112.068

Neto negativne tečajne razlike 25 -1.400.110 -361.206

Slabitev terjatev 25 -993.642 -1.801.175

Slabitve finančnih sredstev in drugi finančni odhodki

25 -1.124.042 -1.044.499

Finančni odhodki -4.991.918 -4.318.948

Izid financiranja 1.428.259 -2.888.499

Pripoznani rezultat pridruženih družb 0 3.139

Dobiček pred obdavčitvijo 9.604.885 16.327.496

Davki 26 -1.401.357 -2.292.207

Čisti poslovni izid rednega poslovanja 8.203.528 14.035.289

13.3. Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa

Drugi vseobsegajoči donosZneski v €



Dobiček (izguba) poslovnega leta 8.203.528 14.035.289

Drugi vseobsegajoči donos

Tečajne razlike -207.691 -34.905

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka -4.563.827 10.087.413

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka prenesena v IPI -11.132.754 0

Odloženi davek od vseobsegajočega donosa 2.971.042 -2.017.483

Drugi vseobsegajoči donos za obdobje, neto brez davka -12.933.230 8.035.025

Celotni vseobsegajoči donos obdobja -4.729.702 22.070.314


69

13.4. Konsolidirani izkaz denarnih tokov




Finančni tokovi pri poslovanju

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 8.203.527 14.035.289

Prilagoditve za:

Amortizacija 1.363.191 1.114.446

Odpisi vrednosti nepremičnin, naprav in opreme 1.731 84

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin

-3.602 -1.503

Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin

0 740

Odpis dobrega imena 0 926

Finančni prihodki -6.170.377 -1.222.898

Finančni odhodki 3.591.808 3.918.742

Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi 0 -3.139

Davek iz dobička 1.401.357 2.292.207

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev in

davki8.387.634 20.134.894

Spremembe čistih kratkoročnih sredstev in rezervacij

Sprememba terjatev 3.585.455 -65.978.840

Sprememba danih predujmov in drugih sredstev -8.207.862 -16.462.283

Sprememba poslovnih obveznosti 11.954.584 31.206.924

Sprememba prejetih predujmov in drugih obveznosti 869.571 36.361.335

Sprememba rezervacij -623.782 734.664

Sprememba razmejenih prihodkov (dotacij) -439 439

Plačani davek iz dobička -3.223.271 -2.191.163

Denarna sredstva iz poslovanja 12.741.890 3.805.970

Finančni tokovi pri naložbenju

Prejete obresti 1.145.125 476.814

Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev

9.132 1.503

Prejemki od prodaje pridruženih družb 486.778 0

Prejemki od zmanjšanja danih posojil 874.658 45.815.720

Prejemki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov 0 10.618.350

Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev

-1.833.387 -1.488.728

Izdatki za nakup pridruženih družb 0 -236.861

Izdatki za nakup drugih finančnih naložb -12.682 -8.760

Izdatki za povečanje danih posojil -2.274.438 -47.280.415

Izdatki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov -12.050.324 0

Denarna sredstva iz naložbenja -13.655.139 7.897.623

Finančni tokovi pri financiranju

Plačane obresti -1.597.113 -1.128.902

Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -18.000.000 -52.140.000

Prejemki pri prejetih dolgoročnih posojilih 6.168.941 0

Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih 14.047.640 47.340.000

Sprememba kapitala 4.000.000 3.000.000

Izplačane dividende -2.000.000 -6.000.000

Denarna sredstva iz financiranja 2.619.468 -8.928.902

Začetno stanje denarnih sredtev in njihovih ustreznikov 20.354.906 17.580.216

Tečajne razlike na denarnih sredstvih 0 0

Finančni izid v obdobju 1.706.219 2.774.691

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 22.061.125 20.354.906


70

13.5. Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala

Gibanje v letu 2012

Gibanje kapitalaZneski v €

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske rezerve

Rezerve za

ščitenje

Prevedbeni popravek

kapitala

Zadržani dobički

Kapital lastnika matične

družbe

Skupaj kapital

31. 12. 2011 15.877.610 0 1.587.762 8.069.930 -307.875 24.144.127 49.371.554 49.371.554

Stanje 1. 1. 2012 15.877.610 0 1.587.762 8.069.930 -307.875 24.144.127 49.371.554 49.371.554

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobjeČisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 0 8.203.527 8.203.527 8.203.527

Drugi vseobsegajoči dobiček(izguba)

Tečajne razlike 0 0 0 0 -155.193 -52.498 -207.691 -207.691

Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -3.819.336 0 0 -3.819.336 -3.819.336

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka prenesena v IPI, brez davka

0 0 0 -8.906.203 0 0 -8.906.203 -8.906.203

Skupaj drugi vseobsegajoči

donos0 0 0 -12.725.539 -155.193 -52.498 -12.933.230 -12.933.230

Skupaj vseobsegajoči dobiček

(izguba) za obdobje0 0 0 -12.725.539 -155.193 8.151.029 -4.729.703 -4.729.703

Transakcije z lastniki pripoznane neposredno v kapitalu

Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 4.000.000 0 0 0 0 4.000.000 4.000.000

Izplačilo (obračun) dividend in nagrad

0 0 0 0 0 -2.000.000 -2.000.000 -2.000.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vpilivajo na lastniški delež

Stanje 31. 12. 2012 15.877.610 4.000.000 1.587.762 -4.655.609 -463.068 30.295.156 46.641.851 46.641.851

Gibanje v letu 2011


Osnovni kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za

ščitenje

Prevedbeni popravek

kapitala

Zadržani dobički

Kapital lastnika matične

družbe

Skupaj kapital

31. 12. 2010 12.877.610 1.287.762 0 -254.522 16.390.392 30.301.242 30.301.242

Stanje 1. 1. 2011 12.877.610 1.287.762 0 -254.522 16.390.392 30.301.242 30.301.242

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobjeČisti poslovni izid obračunskega obdobja

0

300.000 0 0 13.735.287 14.035.287 14.035.287

Drugi vseobsegajoči dobiček(izguba)

Tečajne razlike 0 0 0 -53.353 18.448 -34.905 -34.905

Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 8.069.930 0 0 8.069.930 8.069.930

Skupaj drugi vseobsegajoči

donos0 0 8.069.930 -53.353 18.448 8.035.025 8.035.025

Skupaj vseobsegajoči dobiček

(izguba) za obdobje0 300.000 8.069.930 -53.353 13.753.735 22.070.312 22.070.312

Transakcije z lastniki, pripoznane neposredno v kapitalu

Vnos dodatnih vplačil kapitala 3.000.000 0 0 0 0 3.000.000 3.000.000


0 0 0 0 -6.000.000 -6.000.000 -6.000.000

Stanje 31. 12. 2012 15.877.610 1.587.762 8.069.930 -307.875 24.144.127 49.371.554 49.371.554


71

14. Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

14.1. Poročajoča družba

GEN-I, d.o.o., (v nadaljnem besedilu Družba) je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine GEN-I za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, vključujejo družbo GEN-I, d.o.o., in njene odvisne družbe.

Glavne dejavnosti Skupine so mednarodno trgovanje z električno energijo tako na številnih borzah in organiziranih platformah z električno energijo kot prek različnih oblik bilateralnega trgovanja, prodaja končnim odjemalcem električne energije, ter z njima povezan odkup električne energije od proizvajalcev. V letu 2012 je Družba razširila svojo dejavnost s prodajo zemeljskega plina.

14.2. Podlaga za sestavitev

(a) Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Družbe je te računovodske izkaze potrdila 26. 2. 2013.

(b) Podlaga za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izpeljanih finančnih instrumentih in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

(c) Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti obvladujoče družbe GEN-I, d.o.o. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na eno enoto.

(d) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Ocene in predpostavke so v glavnem povezane z:• oceno dobe koristnosti amortizirljivih sredstev,• oslabitvijo sredstev,• zaslužki zaposlenih, • rezervacijami,• pogojnimi obveznostmi in• izvedenimi finančnimi instrumenti.

14.3. Pomembne računovodske usmeritve

Družbe v Skupini GEN-I so dosledno uporabile v nadaljevanju opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.

(a) Podlaga za konsolidacijo

(i)Odvisne družbeOdvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima Skupina možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so prilagojene usmeritvam Skupine.

(ii) Naložbe v pridružena podjetja Pridružena podjetja so podjetja, kjer ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, če je Skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic.

Naložbe v pridružena podjetja se obračunajo po kapitalski metodi in se pripoznajo po nabavni vrednosti, ki vključuje tudi stroške posla.

Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah in ostalem vseobsegajočem donosu. Če je delež Skupine v izgubah večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.


72

(iii) Posli izvzeti iz konsolidacijeV konsolidiranih računovodskih izkazih so izločena stanja, dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine.

(b) Tuja valuta

(i)Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb v Skupini po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino veljavnih obresti in plačil med obdobjem in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

(ii)Podjetja v tujiniSredstva in obveznosti podjetij v tujini se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju, ki velja na koncu poročevalskega obdobja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, razen podjetij v hiperinflacijskih gospodarstvih, se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljavni na dan preračuna. Tečajne razlike so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in izkazane v prevedbeni rezervi znotraj postavke kapitala.

(c) Finančni instrumenti

(i)Neizpeljana finančna sredstvaSkupina na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave, oziroma ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta. Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga Skupina ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Finančna sredstva in obveznosti

se pobotajo, čisti znesek se prikaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima Skupina pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Neizpeljani finančni instrumenti Skupine vključujejo: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidInstrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančna sredstva so določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je Skupina zmožna voditi ta sredstva kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjena po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Posojila in terjatvePosojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo dana posojila, poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v Skupini, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

(ii)Neizpeljane finančne obveznostiSkupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom.

Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa


73

se izkaže v izkazu finančnega položaja če in le če ima Skupina uradno priznano pravico pobotati pripoznane zneske in namerava bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Skupina izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice.

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapitalOsnovni kapital je vpoklicani kapital družbenikov. Celotni kapital Skupine pa sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za varovanje denarnih tokov in zadržani dobički.

DividendeDividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

(iv) Izpeljani finančni instrumentiV Skupini so uporabljeni izpeljani finančni instrumenti za varovanje pred tržnimi in valutnimi tveganji.

Za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije Skupina uporablja terminske pogodbe in različne finančne instrumente borznega trgovanja. Za varovanje valutnih tveganj Skupina uporablja predvsem valutne terminske posle.

Skupina uporablja nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle), ki so pogodbe o nakupu ali prodaji izbranega osnovnega instrumenta z rokom izpolnitve v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe tako za varovanje tržnih tveganj iz naslova cene električne energije, kot za varovanje valutnih tveganj. Cene terminskih poslov se določajo v odvisnosti od osnovnega finančnega instrumenta. Ob sklenitvi je vrednost pogodbe enaka nič, ker je izvršilna cena (dogovorjena poravnalna cena) enaka terminski ceni. Če zanemarimo stroške dostave, je vrednost nestandardizirane rokovne pogodbe ob zapadlosti enaka razliki med trenutno ceno osnovnega instrumenta ob zapadlosti in pogodbeno terminsko ceno oziroma dogovorjeno poravnalno ceno. Terminska cena se med trajanjem pogodbe spreminja v odvisnosti

od gibanja trenutnih tržnih cen in preostale ročnosti terminskega posla.

Standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogod-be) pa so zavezujoči dogovori o nakupu oziroma prodaji standardne količine nekega natančno opisanega in-strumenta standardne kakovosti na standardiziran dan v prihodnosti (standardna specifikacija) po ceni, dogo-vorjeni v sedanjosti. Standardiziranost je namreč nujen pogoj za borzno trgovanje. Prednost standardizacije je v minimiziranju transakcijskih stroškov trgovanja z njimi. Tako se kupcem in prodajalcem ni treba dogo-varjati ob vsaki sklenitvi posla o posameznih elementih pogodbe, temveč se dogovorijo le o ceni posamezne terminske pogodbe. Posli se sklepajo brez fizične pri-sotnosti blaga. Veljavnost standardizirane rokovne po-godbe pa nastane šele z njeno registracijo pri klirinški (obračunski) hiši. Takšna pogodba je zaradi trgovanja na borzi prosto prenosljiva, njena likvidnost pa je po-gojena z obsegom trgovanja na borzi, medtem ko so nestandardizirane rokovne pogodbe nelikvidne, ker pri njih tako rekoč ni zamenjave. Pri trgovanju s terminski-mi pogodbami je treba tako pri nakupih kot prodajah deponirati varnostno kritje pri klirinški hiši. Varnostno kritje je sestavljeno iz začetnega (angl. initial margin) in gibljivega kritja (angl. variation margin).

Skupina je v letu 2011 izpolnila pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem je Skupina pripravila formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o cilju ravnanja s tveganjem v Skupini ter strategijo projekta varovanja pred tveganji. Skupina je opredelila instrumente za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in kako bo Skupina ocenila uspešnost instrumentov za varovanje pred tveganji.

Skupina ocenjuje uspešnost varovanja pred tveganjem tako na začetku varovalnega razmerja kot tudi sproti, in sicer kvartalno. Varovanje pred tveganjem je uspešno, kadar spremembe pri instrumentu za varovanje pobotajo spremembe denarnih tokov varovane postavke v razponu od 80 do 125 odstotkov. Pri varovanju pred denarnotokovnimi tveganji mora biti napovedana transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in izpostavljena spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se


74

pripoznajo v poslovnem izidu. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti pa se obračunava kot je opisano spodaj.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjemSkupina obračunava varovanje denarnih tokov za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) in nestandardizirane rokovne pogodbe (terminski posli) tako da, del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in sicer neposredno v lastniškem kapitalu kot rezervo za varovanje. Neuspešni del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu kot drugi poslovni prihodki ali odhodki. Zneski pripoznani v kapitalu kot rezerva za varovanje se prenesejo v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih sredstvo varovano pred tveganji vpliva na poslovni izid.

Če instrument za varovanje pred tveganji ne izpolnjuje več sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji, če ta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obračunavati. Nabrani dobiček ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjemSkupina obračunava varovanje poštene vrednosti pred tveganjem spremembe cene za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) tako da, se spremembe poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta takoj pripoznajo v poslovnem izidu. Dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, mora prilagoditi knjigovodsko vrednost varovane postavke in biti pripoznan v poslovnem izidu. Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom ali izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu. Začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze s strani družbe, se prilagodi, tako da vključi kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisai varovanemu tveganju, prej pripoznanem v bilanci stanja.

(d) Naprave in oprema

(i)Pripoznanje in merjenjeOpredmetena osnovna sredstva so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem je to sredstvo bilo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

(ii) Kasnejši stroškiStroški zamenjave nekega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) Nadomestni deliNadomestni deli in oprema za vzdrževanje manjših vrednosti z dobo koristnosti do enega leta se obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot strošek. Nadomestni deli in nadomestna oprema pomembnejših vrednosti s pričakovano dobo koristnosti večjo od enega leta se pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(iv) AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovan vzorec uporabe sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo.


75

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:• naprave in oprema 2–5 let,• pohištvo in vgrajena oprema 4–5 let.

Vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizirajo med trajanjem najema (od 1 leta do 10 let).

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo. V poslovnem letu ocene v zvezi z osnovnim sredstvi niso bile popravljene.

(e) Neopredmetena sredstva

(i) Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva, pridobljena v Skupini, in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(ii) Kasnejši stroškiKasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le, če se povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) AmortizacijaAmortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva oz. drugega zneska, ki nadomešča nabavno vrednost.

Amortizacija se pripozna v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev, razen dobrega imena, in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovan vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, vsebovanih v sredstvu.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:• programska oprema 2–5 let.

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo na koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

(f) Oslabitev sredstev

(i) Finančna sredstva (vključno s terjatvami)Skupina na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, se izračuna kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve Skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.

(ii) Nefinančna sredstvaSkupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev, razen odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri


76

določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki kaže na sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če so se spremenile ocene, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

(g) Zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

(h) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki kaže na obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeSkupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja.

Skupina je oblikovala dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu ocenjenih bodočih izplačil za vsakega zaposlenega z upoštevanjem stroškov odpravnin ob upokojitvi in stroškov vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do dneva upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 odstotka na leto, kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto na evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje.

(i) Prihodki

(i)Prihodki iz prodaje blagaPrihodki iz prodaje blaga se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov, in ko Skupina preneha nadaljnje odločanje o prodanem blagu. Če je verjetno, da bodo dani popusti, in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitevPrihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na koncu poročevalskega obdobja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

(iii) ProvizijeKo družbe v Skupini v določenem poslu nastopajo kot posrednik in ne kot družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije družbe v Skupini.

(iv)Prihodki od najemninPrihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.

(j) Državne podpore

Vse vrste državne podpore pa se na začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo Skupina podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.


77

S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

(k) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku po pogodbeni obrestni meri.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po pogodbeni obrestni meri.

(l) Davek od dobička

Davek od dobička obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom ali v drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na koncu poročevalskega obdobja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na koncu poročevalskega obdobja.

Skupina mora pobotati odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico, ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi

z isto obdavčljivo enoto ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo plačati ali prejeti čisti znesek ali poravnati obveznost in povrniti terjatev.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

(m) Poročanje po odsekih

Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. V letu 2012 ima Skupina opredeljene področne odseke za namene notranjega poročanja, vendar jih za zunanje poročanje ne razkriva. Za namene notranjega poročanja sta v Skupini opredeljena dva odseka: prodaja na debelo in prodaja na drobno.

(n) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Novi standardi in pojasnila navedeni v nadaljevanju še niso veljavni in med pripravo računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2012 niso bili upoštevani:• Dopolnitev k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih

sredstev in finančnih obveznosti(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 in medletna obdobja znotraj teh obračunskih obdobij. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnitev vsebujejo nove zahteve glede razkritij finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki so:• pobotana v izkazu finančnega položaja ali • predmet izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali

podobnih sporazumov.

Predvideva se, da zadevne spremembe ne bodo pomembno vplivale na računovodske izkaze, saj Skupina ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, tudi ni sklenila nobene izvršljive pogodbe o pobotu.

• MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za naprej. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)


78

MSRP 13 nadomešča napotke v zvezi z merjenjem poštene vrednosti, ki jih navajajo posamezni standardi, z enim samim virom oz. standardom. Standard opredeljuje pošteno vrednost, določa okvir za merjenje poštene vrednosti ter navaja razkritja, ki se zahtevajo v zvezi z merjenjem poštene vrednosti. MSRP 13 določa ‘kako’ izmeriti pošteno vrednost, kadar to zahtevajo ali dovolijo drugi MSRP. Standard ne uvaja novih zahtev po merjenju sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, niti ne izloča izjeme oz. neizvedljive primere merjenja po pošteni vrednosti, ki trenutno obstajajo v določenih standardih.

Standard vsebuje obsežen okvir razkritij, ki navaja dodatna določila k obstoječim zahtevam po razkritju, na podlagi katerih uporabniki računovodskih izkazov lažje ocenijo metode in vnose, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, ter vpliv merjenj – v primeru večkratnih merjenj, ki so zajemali pomembne vložke – na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos.

Skupina predvideva, da standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj je uprava mnenja, da so metode in predpostavke, ki se trenutno uporabljajo pri merjenju poštene vrednosti, skladne z določili MSRP 13.

• MRS 19 (2011) Zaslužki zaposlencev(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za nazaj. Veljajo prehodna določila. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnitev zahteva, da se aktuarski dobički in izgube pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Dopolnitev ukinja pristop ‘pasu’, ki se uporablja za pripoznavanje aktuarskih dobičkov in izgub, ter družbam posledično onemogoča pripoznavanje vseh sprememb v okviru obveze za določene zaslužke in sredstev programa v poslovnem izidu, kar je trenutno dovoljeno skladno z zahtevami MRS 19. Dopolnitev nadalje zahteva, da se pričakovani donos iz sredstev programa, ki je pripoznan v poslovnem izidu, preračuna na podlagi mere s katero se je diskontirala obveza za določene zaslužke.

Dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj Skupina nima programov z določenimi zaslužki.

• Dopolnitev k MRS 32 – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred

tem datumom je dovoljena, ki pa je pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.)

Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo.

Skladno z dopolnitvijo, ima Skupina zakonsko izvršljivo pravico do pobota, če:• pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom in • če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem

okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.

Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, in ne sklepa okvirnih dogovorov o pobotu.

14.4. Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve Skupine je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.

(i) Opredmetena osnovna sredstvaPoštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm‘s length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

(ii) Neopredmetena sredstvaPoštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani bodoči vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost


79

odnosov s strankami, pridobljenih v poslovni združitvi, se določi na podlagi posebne metode (oz. multi-period excess earnings method), obravnavano sredstvo pa se ovrednoti po odštetju poštenega donosa vseh sredstev, ki so del ustvarjanja denarnih tokov.

(iii) Poslovne in druge terjatvePoštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja.

(iv) Izpeljani instrumentiPoštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi ponujeni tržni ceni na koncu poročevalskega obdobja, če je ta na voljo. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost določi kot razlika med pogodbeno vrednostjo rokovnega posla in trenutno ponujeno vrednostjo rokovnega posla ob upoštevanju preostale dospelosti posla z obrestno mero brez tveganja (na podlagi državnih obveznic).

(v) Neizpeljane finančne obveznostiPoštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirane po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.

14.5. Obvladovanje finančnega tveganja

Pri svojem poslovanju je Skupina GEN-I izpostavljena naslednjim tveganjem:• strateškemu,• finančnemu in• operativnemu tveganju.

Preudarno upravljanje tveganj na ravni Skupine GEN-I sledi cilju ohranjanja visoke kakovosti poslovanja in je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Uporaba standardnih metodologij in postopkov upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje tveganj, pravočasno reagiranje in zmanjševanje izpostavljenosti Skupine GEN-I vsem ključnim tveganjem. Vsa posamična tveganja in postopki njihovih obvladovanj so podrobno obravnavna v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 8. Upravljanje tveganj.


80

14.6. Pregled vseh odvisnih družb v Skupini GEN-I

Družbe v Skupini Zneski v €

% Lastništva Vrednost naložbe Kapital odvisne družbe

Osnovni kapital večinskega lastnika

Sredstva odvisne družbe

Obveznosti odvisne družbe

Prihodki odvisne družbe

Čisti poslovni izid odvisne družbe

Število zaposlenih v

odvisni družbi 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

201131. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011GEN-I d.o.o. Beograd 100,00 % 100,00 % 150.000 150.000 1.864.298 1.966.486 678.451 742.348 31.213.940 57.507.962 29.349.642 55.541.476 221.469.681 188.049.051 1.189.982 1.244.797 4 3

GEN-I Zagreb d.o.o. 100,00 % 100,00 % 204.910 204.910 671.947 513.567 198.478 199.018 4.538.427 20.796.241 3.866.479 20.282.674 90.446.933 84.886.409 475.724 318.691 2 1

GEN-I Budapest Kft. 100,00 % 100,00 % 203.915 203.915 385.681 285.177 187.540 187.540 862.809 1.637.722 477.128 1.352.544 1.628.343 8.247.139 110.736 -116.336 1 1

GEN-I d.o.o. Sarajevo 100,00 % 100,00 % 512.847 512.847 889.755 814.462 511.292 511.292 5.196.668 10.439.853 4.306.913 9.625.390 49.484.558 28.021.569 378.463 303.171 1 1

GEN-I dooel Skopje 100,00 % 100,00 % 20.000 20.000 821.426 1.925.816 19.978 19.794 14.451.289 14.363.619 13.629.863 12.437.801 102.964.656 51.056.226 787.670 1.906.953 1 1

GEN-I Tirana Sh.p.k. 100,00 % 100,00 % 46.452 46.452 988.129 4.736.616 43.267 42.957 12.054.210 20.812.565 11.066.081 16.075.949 91.300.834 42.566.354 948.001 4.697.218 2 1

GEN-I Athens SMLLC. 100,00 % 100,00 % 150.000 150.000 214.561 603.237 150.000 150.000 22.682.242 23.518.539 22.467.681 22.915.302 200.802.794 121.648.690 41.261 257.518 0 0

S.C. GEN-I BUCHAREST S.R.L.

100,00 % 100,00 % 500.000 500.000 921.543 1.891.187 473.979 487.267 6.322.833 11.641.492 5.401.290 9.750.303 79.387.682 82.957.702 320.718 1.416.861 1 1

GEN-I Sofia SpLLC 100,00 % 100,00 % 100.830 100.830 391.605 784.647 100.005 100.005 13.884.472 12.796.014 13.492.866 12.011.368 98.841.822 34.652.645 291.600 714.792 0 0

Gen-I Milano S.r.l 100,00 % 100,00 % 380.000 100.000 205.073 -199.814 100.000 100.000 561.832 3.215.564 356.759 3.415.378 164.435 11.312.185 122.037 -283.779 0 0

Gen-I Vienna GmbH 100,00 % 100,00 % 50.000 50.000 205.374 67.240 50.000 50.000 1.376.691 2.645.252 1.171.317 2.578.012 12.613.325 9.292.384 155.374 39.683 0 0

Gen-I Istanbul LtD. 100,00 % - 844.566 0 829.717 0 849.221 0 1.883.585 0 1.053.867 0 870.368 0 -19.854 0 0 0

Skupaj 3.163.519 2.038.954 8.389.109 13.388.621 3.362.211 2.590.221 115.028.998 179.374.823 106.639.886 165.986.197 949.975.618 662.690.354 4.801.714 10.499.569 12 9

14.7. Pojasnila postavk računovodskih izkazov

Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in opremaNepremičnine, naprave in opremaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zgradbe 293.723 471.935

Druge naprave in oprema 836.056 823.761

Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi ter predujmi 5.357 0

Skupaj nepremičnine, naprave in oprema 1.135.136 1.295.696

V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del predstavlja računalniška in strojna oprema ter vlaganja v poslovne prostore v najemu.

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2012 znašale 574.791 EUR, in sicer največ v nakup računalniške in druge strojne opreme.


81

14.6. Pregled vseh odvisnih družb v Skupini GEN-I

Družbe v Skupini Zneski v €

% Lastništva Vrednost naložbe Kapital odvisne družbe

Osnovni kapital večinskega lastnika

Sredstva odvisne družbe

Obveznosti odvisne družbe

Prihodki odvisne družbe

Čisti poslovni izid odvisne družbe

Število zaposlenih v

odvisni družbi 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

201131. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011 31. 12.

2012 31. 12.

2011GEN-I d.o.o. Beograd 100,00 % 100,00 % 150.000 150.000 1.864.298 1.966.486 678.451 742.348 31.213.940 57.507.962 29.349.642 55.541.476 221.469.681 188.049.051 1.189.982 1.244.797 4 3

GEN-I Zagreb d.o.o. 100,00 % 100,00 % 204.910 204.910 671.947 513.567 198.478 199.018 4.538.427 20.796.241 3.866.479 20.282.674 90.446.933 84.886.409 475.724 318.691 2 1

GEN-I Budapest Kft. 100,00 % 100,00 % 203.915 203.915 385.681 285.177 187.540 187.540 862.809 1.637.722 477.128 1.352.544 1.628.343 8.247.139 110.736 -116.336 1 1

GEN-I d.o.o. Sarajevo 100,00 % 100,00 % 512.847 512.847 889.755 814.462 511.292 511.292 5.196.668 10.439.853 4.306.913 9.625.390 49.484.558 28.021.569 378.463 303.171 1 1

GEN-I dooel Skopje 100,00 % 100,00 % 20.000 20.000 821.426 1.925.816 19.978 19.794 14.451.289 14.363.619 13.629.863 12.437.801 102.964.656 51.056.226 787.670 1.906.953 1 1

GEN-I Tirana Sh.p.k. 100,00 % 100,00 % 46.452 46.452 988.129 4.736.616 43.267 42.957 12.054.210 20.812.565 11.066.081 16.075.949 91.300.834 42.566.354 948.001 4.697.218 2 1

GEN-I Athens SMLLC. 100,00 % 100,00 % 150.000 150.000 214.561 603.237 150.000 150.000 22.682.242 23.518.539 22.467.681 22.915.302 200.802.794 121.648.690 41.261 257.518 0 0

S.C. GEN-I BUCHAREST S.R.L.

100,00 % 100,00 % 500.000 500.000 921.543 1.891.187 473.979 487.267 6.322.833 11.641.492 5.401.290 9.750.303 79.387.682 82.957.702 320.718 1.416.861 1 1

GEN-I Sofia SpLLC 100,00 % 100,00 % 100.830 100.830 391.605 784.647 100.005 100.005 13.884.472 12.796.014 13.492.866 12.011.368 98.841.822 34.652.645 291.600 714.792 0 0

Gen-I Milano S.r.l 100,00 % 100,00 % 380.000 100.000 205.073 -199.814 100.000 100.000 561.832 3.215.564 356.759 3.415.378 164.435 11.312.185 122.037 -283.779 0 0

Gen-I Vienna GmbH 100,00 % 100,00 % 50.000 50.000 205.374 67.240 50.000 50.000 1.376.691 2.645.252 1.171.317 2.578.012 12.613.325 9.292.384 155.374 39.683 0 0

Gen-I Istanbul LtD. 100,00 % - 844.566 0 829.717 0 849.221 0 1.883.585 0 1.053.867 0 870.368 0 -19.854 0 0 0

Skupaj 3.163.519 2.038.954 8.389.109 13.388.621 3.362.211 2.590.221 115.028.998 179.374.823 106.639.886 165.986.197 949.975.618 662.690.354 4.801.714 10.499.569 12 9

14.7. Pojasnila postavk računovodskih izkazov


31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zgradbe 293.723 471.935


Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi ter predujmi 5.357 0


V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del predstavlja računalniška in strojna oprema ter vlaganja v poslovne prostore v najemu.

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2012 znašale 574.791 EUR, in sicer največ v nakup računalniške in druge strojne opreme.

Gibanje v letu 2012

Nepremičnine, naprave in opremaZneski v €

Zgradbe Druge naprave in

oprema

Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in

izdelavi ter predujmi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2012 754.474 1.771.462 0 2.525.936

Ostale nabave 0 31.224 543.567 574.791

Odpisi -3.756 -7.589 0 -11.345

Odtujitve 0 -30.308 0 -30.308

Prenosi znotraj nepremičnin, naprav in opreme 10.207 528.003 -538.210 0

Tečajne razlike 0 -1.799 0 -1.799

Stanje 31. 12. 2012 760.925 2.290.993 5.357 3.057.275

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2012 282.539 947.699 0 1.230.238

Odpisi -3.756 -5.862 0 -9.618

Odtujitve -29.003 0 -29.003

Amortizacija v obdobju 188.419 542.103 0 730.522

Stanje 31. 12. 2012 467.202 1.454.937 0 1.922.139

Knjigovodska vrednost 1. 1. 2012 471.935 823.763 0 1.295.698

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 293.723 836.056 5.357 1.135.136


82

Gibanje v letu 2011


Zgradbe Druge naprave in

oprema



Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2011 224.966 1.329.222 114.645 1.668.833

Ostale nabave 0 6.128 858.751 864.879

Odpisi -4.224 -344 0 -4.568

Odtujitve 0 -3.208 0 -3.208


Stanje 31. 12. 2012 754.473 1.771.462 0 2.525.935

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1.2011 147.405 449.601 0 597.006

Odpisi -4.224 -291 0 -4.515

Odtujitve 0 -2.468 0 -2.468


Stanje 31. 12. 2012 282.538 947.699 0 1.230.237



Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstvaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2012

Druga neopredmetena sredstva 884.751 650.482

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in razvijanju ter predujmi 523.491 134.261

Skupaj neopredmetena sredstva 1.408.242 784.743

Med drugimi neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi Skupine so zajete premoženjske pravice oz. programska oprema v višini 138.937 EUR in dolgoročne licence za trgovanje na tujih trgih v višini 745.814 EUR.

Investicije v neopredmetena dolgoročna sredstva so bile opravljene na matični družbi v višini 1.137.077 EUR in se nanašajo na programsko opremo namenjeno informacijski podpori zaposlenim, podpori prodaje električne energije končnim odjemalcem in strežniški podpori. Del sredstev, to je 747.846 EUR, je bilo v letu 2012 tudi že aktiviranih.

Gibanje v letu 2012

Neopredmetena sredstvaZneski v €

Druga neopredmetena

sredstva

Neopredmetena sredstva v

pridobivanju in razvijanju ter

predujmi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2012 1.839.886 134.261 1.974.147

Ostale nabave 121.519 1.137.077 1.258.596

Odtujitve -918 0 -918

Prenosi znotraj neopredmetenih sredstev 747.846 -747.846 0

Tečajne razlike 721 0 -720

Stanje 31. 12. 2012 2.709.054 523.492 3.232.546

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2012 1.189.404 0 1.189.404

Odtujitve 2.230 0 2.230

Amortizacija v obdobju 632.669 0 632.669

Stanje 31. 12. 2012 1.824.303 0 1.824.303

Knjigovodska vrednost 1. 1. 2012 650.482 134.261 784.743

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 884.750 523.492 1.408.242


83

Gibanje neopredmetenih sredstev 2011


Druga neopredmetena

sredstva

Neopredmetena sredstva v

pridobivanju in razvijanju ter predujmi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2011 1.282.726 67.771 1.350.497

Ostale nabave 0 623.849 623.849

Odpisi -199 0 -199


Stanje 31. 12. 2012 1.839.886 134.261 1.974.147

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2011 715.372 0 715.372

Odpisi -199 0 -199


Stanje 31. 12. 2012 1.189.404 0 1.189.404



Pojasnilo 3: Naložbe v pridružene družbe

Skupina je v letu 2012 odtujila svoj 40-odstotni delež v družbi Enerve, d.o.o., in pri tem realizirala 243.639 EUR dobička.

Pojasnilo 4: Nekratkoročne terjatve in posojilaNekratkoročne terjatve in posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nekratkoročne poslovne terjatve 219.710 183.933

Nekratkoročne finančne terjatve 53.117 40.435

Skupaj nekratkoročne terjatve in posojila 272.827 224.368

Pojasnilo 5: Poslovne terjatvePoslovne terjatveZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Terjatve do kupcev 126.844.393 141.640.412

Terjatve za obresti 167.754 200.061

Druge terjatve povezane s finančnimi prihodki 8.711.956 0

Druge poslovne terjatve 23.385.084 21.785.771

Terjatve iz poslovanja za tuj račun 550 98.366

Skupaj poslovne terjatve 159.109.737 163.724.610

Konsolidirane kratkoročne poslovne terjatve so bile konec leta 2012 glede na isto obdobje preteklega leta nižje za 2,8 odstotka. Največji del terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, nastale v običajnem toku poslovanja.

Kupci svoje terjatve poravnavajo v pogodbeno določenem roku ali z manjšo zamudo. Ob večji ali večkratni zamudi plačila kupcem zaračunamo zamudne obresti, dogovorjene s pogodbo ali skladno z zakonodajo posameznih držav.

Terjatve do kupcev električne energije in čezmejnih prenosnih zmogljivosti na osnovi krovnih oz. letnih pogodb so praviloma zavarovane z menicami ali bančnimi garancijami. Tako zavarovane so terjatve, ki presegajo kupčeve limite. Z nekaterimi kupci ima Skupina terjatve podrobno regulirane s sklenjenimi krovnimi sporazumi EFET, pri nekaterih pa zaradi kupčeve strateške pozicije in/ali finančne stabilnosti zavarovanje ni zahtevano.


84

Druge poslovne terjatve sestavljajo kratkoročne terjatve za odbitni DDV in kratkoročne terjatve za vplačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, od tega 14,04 mio EUR na matični družbi, ostalo na hčerinskih družbah, in sicer največ na družbi GEN-I Sofia SpLLC. za 2,86 mio EUR, Gen-I, d.o.o., Beogradu 1,86 mio EUR in GEN-I Tirana Sh.p.k 1,35 mio EUR.

Skupina je za pogodbe za prihodnje nakupe in prodaje električne energije, ki so bile sklenjene od 1. 1.2012, vpeljala obračunavanje varovanja poštene vrednosti. Večji del drugih terjatev, povezanih s finančnimi prihodki, se tako nanaša na spremembo poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije, ki so varovane z izvedenimi finančnimi instrumenti (futures) in se nanašajo na sledeča obdobja:• poslovno leto 2013 v višini 4.358.825 EUR,• poslovno leto 2014 v višini 3.472.907 EUR,• poslovno leto 2015 v višini 396.585 EUR,

skupaj torej 8.228.317 EUR. Učinek spremembe poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije je bil pobotan v izkazu poslovnega izida s spremembo poštene vrednosti pripadajočih izvedenih finančnih instrumentov v višini 8.496.365 EUR. Neto učinek v višini 268.048 EUR je bil pripoznan med drugimi odhodki.

Starostna sestava in sprememba slabitev terjatev

Starost terjatevZneski v €

Bruto vrednost Popravek vrednosti Bruto vrednost Popravek vrednosti 31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nezapadlo 146.874.928 0 155.879.831 707.433

Že zapadlo do 90 dni 8.425.573 134.029 8.303.814 100.492

Že zapadlo od 91 do 180 dni 263.260 315.315 407.326 233.300

Že zapadlo od 181 do 360 dni 1.524.165 796.829 579.939 424.345

Že zapadlo več kot 360 dni 3.707.878 439.894 637.259 617.989

Skupaj 160.795.804 1.686.067 165.808.169 2.083.559

V Skupini ima matična Družba oblikovan popravek za 649.546 EUR terjatev. Od tega je 358.178 EUR za terjatve do družb, za katere se je v letu 2012 začel postopek izterjave prek sodišča, stečajni postopek ali postopek izbrisa in likvidacije. Preostanek popravljenih terjatev se nanaša na neplačane terjatve v višini 291.368 EUR, saj obstaja realno pričakovanje, da te terjatve zaradi dolžnikove plačilno-sposobnostne situacije ne bodo v celoti poplačane.

Poleg matične družbe ima popravek terjatev oblikovan tudi družba GEN-I Tirana Sh.p.k. v višini 1.036.521 EUR za zaračunano kazen zaradi neprevzete energije. Poslovodstvo je ocenilo, da obstaja realno pričakovanje, da terjatve ne bodo poplačane, saj je kupec račun zavrnil.

Oslabljene terjatve do kupcev pomenijo 1,05 odstotka vseh kratkoročnih poslovnih terjatev.

Gibanje popravka terjatevZneski v €

Slabitev2012 2011

Začetno stanje 1. 1. 2.083.559 577.284

Oblikovanje popravkov 606.105 1.714.362

Odprava popravka -128.274 -207.551

Odpis terjatev v breme popravka -879.143 0

Tečajne razlike 3.819 -536

Končno stanje 31.12. 1.686.066 2.083.559

Popravek terjatev je bil v letu 2012 dodatno oblikovan na matični Družbi v višini 280.836 EUR in družbi GEN-I Tirana Sh.p.k. v višini 325.269 EUR.


85

Pojasnilo 6: Predujmi in druga sredstvaPredujmi in druga sredstvaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Dani predujmi 7.948.099 9.340.339

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 3.436.981 4.536.938

Kratkoročno nezaračunani prihodki 26.479.650 15.779.590

Skupaj predujmi in druga sredstva 37.864.730 29.656.868

Dani predujmi Skupine v višini 7.948.099 EUR se nanašajo na dane varščine za zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti, predplačila za električno energijo in ostale manjše dobave blaga in storitev.

Pretežni del kratkoročnih odloženih stroškov oziroma odhodkov se nanašaj na odhodke za čezmejne prenosne zmogljivosti, za dobave električne energije v prvem četrtletju leta 2013 v višini 2.604.608 EUR in stroške vzdrževanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vnaprej zaračunane bančne stroške, stroške dostopa do baz podatkov za namene trgovanja z električno energijo ter ostale vnaprej zaračunane odhodke za poslovno leto 2013.

Vnaprej vračunani prihodki v znesku 26.479.650 EUR so vračunani prihodki kupcev električne energije in zemeljskega plina, katerim se skladno s pogodbenimi določili dokončni obračun prodane električne energije in zemeljskega plina izvede v letu 2012, in sicer večina na matični družbi, ter nezaračunani prihodki iz naslova finančnih poslov v višini 1.142.445 EUR.

Pojasnilo 7: Finančne naložbe in posojilaFinančne naložbe, posojila in izvedeni finančni instrumentiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kratkoročni depoziti 864.475 1.464.695

Posojila ostalim 2.000.000 0

Kratkoročne terjatve za obresti 959 9.566

Skupaj finančne naložbe in posojila 2.865.434 1.474.261

Kratkoročni depoziti so bili dani za namene pridobitve bančne garancije. Posojilo ostalim pa je dano nadrejeni družbi in se obrestuje po 3,5-odstotni letni obrestni meri.

Pojasnilo 8: Denar in denarni ustrezniki Denar in denarni ustrezniki Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Sredstva na računih 15.478.316 12.428.724

Depoziti na odpoklic 6.562.111 7.925.656

Denarna sredstva v blagajni 20.698 526

Denar in denarni ustrezniki 22.061.125 20.354.906

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva na računih pri bankah ter v blagajni in kratkoročne depozite na odpoklic.


86

Pojasnilo 9: Kapital in rezerve

Osnovni kapital v višini 15.877.610 EUR predstavlja denarne vložke lastnikov.

Rezerve

RezerveZneski v €

31. 12. 2012 31.12.2011

Kapitalske rezerve 4.000.000 0

Zakonske rezerve 1.587.762 1.287.762

Rezerve za pošteno vrednost -4.655.609 0

Prevedbena rezerva -463.068 -254.522

Skupaj 469.085 1.033.240

Matična družba je v letu 2011 dosegla zakonsko določeno mejo 10 odstotkov osnovnega kapitala za zakonske rezerve, tako da je višina teh ostala nespremenjena. Kapitalske rezerve v višini 4.000.000 EUR pa pomenijo naknadna vplačila lastnikov.

Rezerve za pošteno vrednost iz naslova varovanja denarnih tokov so konec leta 2012 znašale -4.655.609 EUR in se nanašajo na: a) varovanje denarnih tokov iz naslova standardiziranih rokovnih pogodb (terminskih pogodb) za varovanje pred spremembami cene električne energije: • poslovno leto 2013 v višini -4.376.172 EUR• poslovno leto 2014 v višini -847.599 EUR• poslovno leto 2015 v višini -376.846 EUR

b) varovanje denarnih tokov iz naslova nestandardiziranih rokovnih pogodb (terminskih poslov) za varovanje pred spremembami deviznih tečajev:- poslovno leto 2013 v višini -9.060 EUR- poslovno leto 2014 v višini 510 EUR- zmanjšano za odložene davke v višini 953.558 EUR.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, se neposredno pripoznajo kot prevedbena rezerva v drugem vseobsegajočem donosu.

Zadržani dobiček

Zadržani dobičekZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011


Preneseni čisti poslovni izid 22.091.629 10.408.840

Skupaj 30.295.156 24.144.127

Zadržani dobiček se je glede na preteklo leto, ko je znašal 24.144.127 EUR, povečal za poslovni izid v višini 8.203.527 EUR, ter zmanjšal za izplačila dividend lastnikom matičnega podjetja v višini 2.000.000 EUR in tečajne razlike.

Pojasnilo 10: PosojilaNekratkoročna posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zavarovana bančna posojila 6.000.000 0

Skupaj nekratkoročna posojila 6.000.000 0


87

Kratkoročna posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zavarovana bančna posojila 10.000.000 14.000.000

Kratkoročne obveznosti za obresti 22.237 55.289

Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 10.022.237 14.055.289

Najeta posojila so bila pripoznana po pošteni vrednosti, zmanjšana za stroške pridobitve. Na dan poročanja so ta izmerjena po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice, pri čemer se upoštevajo stroški, diskonti ali premije ob pridobitvi.

Pojasnilo 11: Stroški in zapadlosti posojil

Na dan poročanja ima družba obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil v višini 6.000.000 EUR in 10.000.000 EUR iz naslova kratkoročnih posojil. Posojila so najeta pri slovenskih poslovnih bankah. Posojila so zavarovana le z bianco menicami.

Dolgoročno posojilo je obrestovano z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3-mesečnem EURIBOR s pribitkom 3 odstotke; zadnji obrok zapade v letu 2014.

Kratkoročna posojila predstavljata dve krakoročni posojili, in sicer prvo obrestovano po fiksni obrestno meri 5,1 odstotka ter drugo revolving posojilo z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3-mesečnem EURIBOR s pribitkom 3 odstotke.

Odhodki od obresti v poslovnem letu 2012 iz naslova dolgoročnih, kratkoročnih in revolving posojilnih pogodb pri domačih poslovnih bankah znašajo 1.465.217 EUR. Na zadnji dan poslovnega leta je imela Skupina 22.237 EUR obveznosti za obresti.

V poslovnem letu so se nova posojila povečala za 14.000.000 EUR, odplačanih pa je bilo za 18.000.000 EUR.

Pojasnilo 12: Druge finančne obveznostiDruge nekratkoročne finančne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nekratkoročne obveznosti za finančni najem 168.941 0

Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti 168.941 0

Druge finančne obveznosti družbe se nanašajo na dolgoročni dela finančnega najema vozil.

Pojasnilo 13: Dolgoročne rezervacijeRezervacijeZneski v €

Rezervacije za odpravnine in

jubiljene nagrade

Druge rezervacije Skupaj rezervacije

Stanje 1. 1. 2012 94.281 715.658 809.939

Oblikovanje rezervacije 109.660 0 109.660

Črpane rezervacije -17.784 0 -17.784

Odpravljene rezervacije 0 -723.700 -723.700

Tečajne razlike 0 8.042 8.042

Stanje 31. 12. 2012 186.157 0 186.157

Skupina je oblikovala dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca.


88

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu ocenjenih bodočih izplačil za vsakega zaposlenega z upoštevanjem stroškov odpravnin ob upokojitvi in stroškov vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do dneva upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 odstotka na leto, kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto na evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje.

Druge rezervacije v višini 715.658 EUR, ki so bile v letu 2011 oblikovane na družbi GEN-I Tirani Sh.p.k., in sicer za obveznosti iz odprtih davčnih postopkov, so bile v letu 2012 odpravljene zaradi dokončnih razsodb sodišč, ki sta bili ugodni za družbo. Prihodki iz tega naslova so pripoznani med drugimi poslovnimi prihodki.

Pojasnilo 14: Odloženi davkiOblikovani odloženi davki, ki se nanašajo na naslednje postavkeZneski v €

Terjatve Obveznosti Neto efekt2012 2011 2012 2011 2012 2011

Neopredmetena sredstva 126.618 96.848 0 0 126.618 96.848

Finančni instrumenti 953.558 0 0 -2.017.483 953.558 -2.017.483

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 22.568 16.956 0 0 22.568 16.956

Odložene terjatve (obveznosti) za davek 1.102.745 113.804 0 -2.017.483 1.102.745 -1.903.679

Terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na poslovni izid, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. V letu 2012 je Skupina povečala odložene terjatve za davek, in sicer za dodatno oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, amortizacijo neopredmetenih sredstev, kjer poslovna amortizacija presega davčno priznano, ter terjatve za odloženi davek od finančnih instrumentov za varovanje denarnega toka, katerih uspešni del ščitenja je bil pripoznan neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Gibanja začasnih razlik

Gibanje začasnih razlik v obdobjuZneski v €

31. 12. 2010

Izkazane v poslovnem

izidu

Izkazane v drugem

vseob-segajočem

donosu

31. 12. 2011


izidu

Izkazane v drugem

vseob-segajočem

donosu

31. 12. 2012

Neopredmetena sredstva 61.207 35.641 0 96.848 29.771 0 126.619

Finančni instrumenti 0 0 -2.017.483 -2.017.483 0 2.971.042 953.559

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine

13.777 3.178 0 16.955 5.612 0 22.567

Skupaj 74.984 38.819 -2.017.483 -1.903.680 35.383 2.971.042 1.102.745


89

Pojasnilo 15: Druge kratkoročne finančne obveznostiDruge kratkoročne finančne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kratkoročne obveznosti za finančni najem 47.640 0

Izvedeni finančni instrumenti 444.419 554.277

Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti 492.059 554.277

Druge kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo sklenjene pogodbe s finančnimi institucijami za namene varovanja pred valutnim tveganjem in kratkoročni del finančnega najema in so bile pripoznane na matični Družbi.

Pojasnilo 16: Poslovne obveznostiPoslovne obveznosti Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Obveznosti do drugih dobaviteljev 109.733.869 92.202.367

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.345.136 1.152.137

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 10.184.248 15.807.932

Kratkoročne obveznosti do drugih 302.857 240.941

Kratkoročne obveznosti za obresti do drugih 0 454

Skupaj poslovne obveznosti 121.566.110 109.403.831

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev večinoma predstavljajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev, električne energije in z električno energijo povezanih odvisnih stroškov.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev predstavljajo obveznost za decembrske plače in druge prejemke iz delovnega razmerja.

Pomemben del kratkoročnih poslovnih obveznosti se nanaša na obveznosti do državnih in drugih institucij, kjer so zajete obveznosti za davek na dodano vrednost, obveznosti vezane na trošarino ter obveznosti za prejemke iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati delodajalec.

Kratkoročne obveznosti do drugih so izkazane predvsem na matični družbi, predstavljajo pa obveznosti iz naslova avtorskih honorarjev, sejnin in obveznosti iz kartičnega poslovanja.

Pojasnilo 17: Predujmi in ostale kratkoročne obveznostiPredujmi in ostale kratkoročne obveznosti Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 753.433 2.114

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 41.762.894 41.107.577

Kratkoročno odloženi prihodki 676.946 1.214.012

Pasivne časovne razmejitve 42.439.840 42.321.589

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 43.193.273 42.323.703

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov se nanašajo na domače in tuje prejete predujme iz naslova prodaje električne energije.


90

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki se nanašajo na poračun odstopanj realizacije odjema in oddaje električne energije od napovedi po voznih redih, na stroške za pridobitev čezmejnih prenosnih zmogljivosti ter na nakup električne energije, stroške varovanja denarnih tokov in ostale stroške za neprispele račune. Ti stroški so nastali v višini 37.977.859 EUR na matični družbi in 3.785.035 EUR na odvisnih družbah.

Kratkoročno odloženi prihodki so zaračunani zneski dobav električne energije za prihodnje poslovno leto in so v višini 634.975 EUR nastali na družbi GEN-I dooel Skopje.

Pojasnilo 18: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednostiPoštene vrednosti Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011Knjigovodska

vrednostPoštena

vrednostKnjigovodska

vrednostPoštena

vrednostSredstva vrednotena po odplačni vrednosti

Dolgoročne finančne terjatve 53.117 53.117 40.435 40.435

Dolgoročne poslovne terjatve 219.709 219.709 183.933 183.933

Kratkoročni depoziti 864.475 864.475 1.464.695 1.464.695

Kratkoročno dana posojila 2.000.959 2.000.959 9.566 9.566

Poslovne terjatve 159.109.737 159.109.737 163.724.610 163.724.610

Denar in denarni ustrezniki 22.061.125 22.061.125 20.354.906 20.354.906

Skupaj 184.309.122 184.309.122 185.778.145 185.778.145

Obveznosti vrednotene po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -444.419 -444.419 -554.277 -554.277

Skupaj -444.419 -444.419 -554.277 -554.277

Obveznosti vrednotene po odplačni vrednosti

Zavarovana bančna posojila -16.000.000 0 -14.000.000 0

Druge finančne obveznosti -22.237 -22.237 -55.289 -55.289

Obveznosti za finančni najem -216.581 -216.581 0 0

Poslovne obveznosti -121.566.110 -121.566.110 -109.403.831 -109.403.831

Skupaj -137.804.928 -121.804.928 -123.459.120 -109.459.120

Konec leta 2012 ima Skupina pripoznane obveznosti po pošteni vrednosti v višini 444.419 EUR, ki so vrednotene na podlagi razpoložljivih podatkov o tržnih cenah, kar pomeni drugi nivo vrednotenja finančnih instrumentov.

Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti in sredstvaPogojne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Dane garancije in poroštva 79.220.050 65.806.878

Dane garancije in poroštva - odvisne družbe tujina 28.474.613 37.470.041

Druge pogojne obveznosti 3.840.330 9.590.748

Skupaj 111.534.993 112.867.667

Potencialne obveznosti so obveznosti, izhajajoče iz garancij, ki so jih na zahtevo družbe GEN-I, d.o.o., in njenih odvisnih družb izdale banke v korist upravičencev. Te so lahko: garancije za dobro izvedbo posla, garancije za resnost ponudb ter garancije za pravočasno plačilo blaga in storitev.


91

Pojasnilo 20: PrihodkiPrihodki od prodajeZneski v €



Prihodki od prodaje blaga in materiala 1.531.201.013 1.010.171.060

Prihodki od prodaje storitev 11.692.255 1.333.577

Prihodki od najemnin 2.250 9.697

Skupaj 1.542.895.518 1.011.514.334

Prihodki od prodaje električne energije in zemeljskega plina v Skupini so v letu 2012 dosegli 1.531.201.013 EUR. V primerjavi z letom 2011 so se ti povečali za 52,5 odstotka.

Prihodki od prodaje storitev vključujejo prodajo čezmejnih prenosnih kapacitet.

Prihodki ustvarjeni doma ali v tujiniZneski v €

Doma Tujina SkupajRealizacija od 1. 1. do 31. 12. 2012

Prihodki od prodaje blaga in materiala 283.978.964 1.247.222.049 1.531.201.013

Prihodki od prodaje storitev 558.651 11.133.604 11.692.255

Prihodki od najemnin 2.250 0 2.250

Skupaj 284.539.865 1.258.355.653 1.542.895.518

Skupina je v letu 2012 ustvarila 81,6 odstotka poslovnih prihodkov na tujih trgih, 18,4 odstotka pa na domačem trgu.

Drugi poslovni prihodkiZneski v €



Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 723.700 0

Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmentenih sredstev

3.602 1.503

Drugi poslovni prihodki 8.910.508 421.410

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 44.577 105.671

Skupaj 9.682.387 695.975

Prihodki iz porabe in odprave dolgoročnih rezervacij so nastali na družbi GEN-I Tirana Sh.p.k. zaradi odprave dolgoročnih rezervacij za davčne obveznosti.

Največji del drugih poslovnih prihodkov v višini 7.567.323 EUR predstavljajo prihodki neučinkovitega dela varovanja denarnih tokov, preostali zneski pa se nanašajo na odpravo preveč vkalkuliranih odhodkov preteklega leta, zaračunane odškodnine in ostale prihodke.

Pojasnilo 21: Stroški blaga, materiala in storitev

Strpški prodanega blagaZneski v €



Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1.521.066.112 976.396.149

Skupaj 1.521.066.112 976.396.149

Nabavna vrednost prodanega blaga se je v letu 2012 glede na preteklo leto povečala za 55,8 odstotka, kar je posledica povečanja obsega poslovanja Skupine. Vključuje pa nabavno ceno električne energije in zemeljskega plina ter z njimi povezane stroške.


92

Stroški materialaZneski v €



Stroški energije 107.585 70.167

Material in nadomestni deli 33.126 33.282

Pisarniški material 187.083 126.254

Skupaj 327.794 229.703

Stroški storitevZneski v €



Prevozi 279.511 297.479

Vzdrževanje 480.168 724.285

Najemnine 983.180 858.920

Bančni stroški in druge provizije 1.590.911 1.228.210

Intelektualne storitve 2.076.995 1.471.434

Oglaševanje, promocija in stiki z javnostmi 577.049 398.326

Stroški računalniških storitev (IT) 218.873 139.844

Ostale storitve 1.450.029 938.331

Skupaj 7.656.716 6.056.829

Stroški storitev so se v letu 2012 glede na preteklo leto zvišali za 26 odstotkov. V strukturi stroškov storitev največji delež predstavljajo intelektualne storitve, ki vključujejo stroške strokovnega svetovanja pri upravljanju človeških virov ter izbor in selekcijo kadrov, odvetniške in notarske storitve, revizijske in računovodske storitve, storitve poslovnega in davčnega svetovanja. Sledijo bančni stroški in druge provizije ter najemnine.

Ostale storitve se nanašajo na telekomunikacije, izobraževanje, transportne storitve, stroške provizij in koncesij, stroške dostopanja do različnih baz podatkov, stroške za pridobivanje licenc ter stroške za oblikovanje letnega poročila.

Storitve revizorjevZneski v €



Revidiranje letnega poročila 36.459 46.609

Druge storitve revidiranja 1.983 0

Storitve davčnega svetovanja 0 900

Skupaj 38.442 47.509

Minimalne obveznosti za nepreklicni poslovni najemZneski v €

2012 2011

< 1 leto 617.252 593.200

> 1-< 5 let 1.450.867 1.420.052

> 5 let 860.767 1.292.231

Skupaj 2.928.886 3.305.483

Pričakovane minimalne obveznosti iz naslova dolgoročno sklenjenih pogodb predstavljajo obveznosti za najem poslovnih prostorov matičnega podjetja za poslovne enote Ljubljana, Nova Gorica in Krško v višini 2.905.614 EUR ter odvisnih družb v višini 23.272 EUR.


93

Pojasnilo 22: Stroški delaStroški delaZneski v €

Realizacija od 1. 1.do 31. 12. 2012


Stroški plač 5.734.907 5.094.637

Stroški socialnih zavarovanj 920.160 827.340

Drugi stroški dela 623.552 1.012.533

Skupaj 7.278.619 6.934.510

Skupina je v letu 2012 stroške dela obračunala skladno s kolektivnimi pogodbami elektrogospodarstev držav matične družbe GEN-I, d.o.o., in njenih odvisnih družb, skladno s sistematizacijami delovnih mest posameznih družb Skupine ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

Stroški dela zajemajo stroške plač in nadomestil, stroške socialnih zavarovanj, dodatnih pokojninskih zavarovanj in druge stroške dela.

Stroški dela so se v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečali za 4,96 odstotka, kar je posledica večjega števila zaposlenih oseb.

Pojasnilo 23: Amortizacija AmortizacijaZneski v €



Amortizacija neopredmetenih sredstev 632.669 474.231

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 730.522 640.215

Skupaj 1.363.191 1.114.446

Amortizacijo osnovnih sredstev Skupina obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v odvisnosti od ocenjene življenjske dobe sredstev ter za vlaganja v tuja osnovna sredstva v dobi trajanja najema.

Vrednost amortizacije je v letu 2012 znašala 1.363.191 EUR, kar je za 22,32 odstotka več kot preteklo leto. Večji strošek amortizacije je povezan z večjimi investicijami v osnovna in neopredmetena sredstva.

Pojasnilo 24: Drugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodkiZneski v €



Razne dajatve 246.816 107.791

Izgube pri prodaji osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev in odpisi ter slabitve OS

1.731 824

Donacije 39.601 10.501

Oblikovanje rezervacij 109.660 737.632

Drugi poslovni odhodki 6.311.040 1.409.068

Skupaj 6.708.848 2.265.816

Drugi poslovni odhodki so se v letu 2012 glede na preteklo leto povečali predvsem zaradi zneskov iz naslova neučinkovitega dela varovanja denarnih tokov in poštene vrednosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na matični družbi v višini 4.395.502 EUR.


94

Pojasnilo 25: Izid iz financiranja Izid iz financiranjaZneski v €



Prihodki od obresti 898.685 473.925

Dobički pri prodaji deležev v pridruženih družbah 243.639 0

Neto prihodki iz poravave finančnih instrumentov 4.790.220 736.518

Drugi finančni prihodki 237.833 12.455

Plačane odpisane terjatve in odprave odpisov 249.799 207.551


Odhodki za obresti -1.474.124 -1.112.068

Slabitve terjatev -993.642 -1.801.175

Sprememba poštenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov -1.034.105 -993.950

Neto znesek tečajnih odhodkov -1.400.110 -361.206

Drugi finančni odhodki -89.937 -50.549


Izid financiranja 1.428.258 -2.888.499

Večji del finančnih prihodkov predstavljajo neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov, ki se nanašajo na terminske pogodbe, za katere Skupina ne obračunava varovanja tveganj.

Prihodke za obresti v letu 2012 v višini 898.685 EUR predstavljajo prihodki od obresti kratkoročnih posojil, danih drugim družbam, obresti od danih depozitov, ter prihodki od zamudnih obresti.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2012 znašali 1.474.124 EUR.

Skupina na leto slabi terjatve za višino ocenjenih izgub iz naslova nezmožnosti plačila kupcev. Prihodki iz naslova odprave slabitve za priznani DDV in plačane odpisane terjatve v preteklem letu znašajo 249.796 EUR; odhodki iz naslova slabitve terjatev 993.642 EUR; od tega je bilo v poslovnem letu oblikovanega popravka v vrednosti 606.105 EUR in 387.537 EUR neposrednega odpisa terjatev, na matični družbi in družbi GEN-I Tirana Sh.p.k.

Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti v višini 1.034.105 EUR se nanašajo na valutne terminske posle ter spremembo poštene vrednosti terminskih pogodb varovanja cene električne energije, ki ne izpolnjujejo pogojev za hedge accounting ter so takoj pripoznane v vseobsegajočem donosu.

Neto učinek iz naslova tečajnih razlik so odhodki v znesku 1.400.110 EUR.

Drugi finančni prihodki in odhodki večinoma predstavljajo zaračunane zamudne obresti kupcem oz. dobaviteljev, stroške opominov in izvršb, parske izravnave in odpravo stroškov finančnih transakcij iz preteklih let.

Pojasnilo 26: DavkiDavki Zneski v €

2012 2011

Odmerjen davek 1.436.740 2.328.053

Odloženi davek -35.383 -35.846

Skupaj 1.401.357 2.292.207

Skupina je za leto 2012 obračunala za 1.436.740 EUR davka od dohodkov pravnih oseb ter hkrati izkazala za 35.383 EUR odloženih terjatev za davek.

Terjatev za odloženi davek v višini 35.383 EUR se nanaša na davčno nepriznano amortizacijo iz naslova amortiziranja neopredmetenih dolgoročnih sredstev v višini 29.771 EUR ter na rezervacije iz naslova odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v višini 5.612 EUR.


95

Skupno ima Skupina po stanju na bilančni dan oblikovanih za 1.102.745 EUR terjatev do države iz naslova odloženega davka, ki so obračunani po 17-odstotni stopnji.

Efektivna davčna stopnjaZneski v €

2012 2011

Bruto dobiček pred obdavčitvijo 9.604.885 16.327.496

Veljavna davčna stopnja 18% 20%

Davek po veljavni davčni stopnji, pred spremembami davčne osnove 1.728.879 3.265.499

Davek od neobdavčenih prihodkov -178.003 -34.064

Davek od davčno nepriznanih stroškov 338.248 328.045

Davek od olajšave -124.973 -27.459

Različne davčne stopnje -362.795 -1.239.814

Efektivna davčna stopnja 14,59 % 14,04 %

Odmerjen in odloženi davek 1.401.357 2.292.207

Pojasnilo 27: Podatki o povezanih osebah

Bruto prejemki v letu 2012

Podatki o skupinah osebZneski v €

Člani uprav in direktorji odvisnih družb

Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del

kolektivne pogodbe Plače 287.279 2.038.852

Bonitete in drugi prejemki 758.637 193.412

Skupaj 1.045.916 2.232.264

Bruto prejemki v letu 2011


Člani uprav in direktorji odvisnih družb

Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del

kolektivne pogodbe Plače 270.631 1.716.803


Skupaj 882.284 1.859.269

Nobena od družb v Skupini nima odprtih nikakršnih terjatev niti obveznosti do članov uprave.


96

14.8. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem

Pojasnilo 28: Kreditno tveganjePostavkeZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nekratkoročne terjatve 272.826 224.368

Kratkoročne terjatve do kupcev 126.844.393 141.640.412

Druge kratkoročne terjatve 32.097.590 21.884.137

Kratkoročni depoziti 864.475 1.464.695

Kratkoročno dana posojila 2.000.959 9.566


Skupaj 184.414.194 185.802.452

Terjatve do kupcevZneski v €

Knjigovodska vrednost2012 2011

Domače 34.172.052 25.076.794

Države evroobmočja 25.021.732 28.672.537

Druge evropske države 18.561.679 8.973.137

Države bivše Jugoslavije 17.460.447 44.730.562

Druge regije 31.628.483 34.187.382

Skupaj 126.844.393 141.640.412

TerjatveZneski v €


Kupci na debelo 93.431.837 113.127.979

Kupci na drobno 30.793.361 28.512.434

Kupci, končni uporabniki 2.619.195 0

Skupaj 126.844.393 141.640.413

Kot je že podrobneje obrazloženo v poslovnem delu letnega poročila, je v okviru Skupine GEN-I vzpostavljeno aktivno upravljanje kreditnih tveganj ter obvladovanje finančne izpostavljenosti Skupine GEN-I do svojih poslovnih partnerjev, ki temelji na doslednem izvajanju sprejetih internih pravilnikov in v njih natančno opredeljenih postopkov prepoznavanja kreditnih tveganj ter ocenjevanja izpostavljenosti, določanja ravni (limitov) dovoljene izpostavljenosti in sprotnega spremljanja (monitoringa) izpostavljenosti družbe v razmerju do posameznega poslovnega partnerja. V okviru službe za obvladovanje tveganj se tako na podlagi sprejetih pravilnikov družbe za obvladovanje kreditnih tveganj za vsakega novega poslovnega partnerja na področju trgovanja in večjih odjemalcev električne energije na področju prodaje električne energije izvaja ustrezna analiza kreditne sposobnosti poslovnega partnerja in ocene tveganj, pri čemer se šele na podlagi tovrstne ocene nadalje opredelijo okviri bodočega poslovnega sodelovanja, ustrezne kreditne linije za zavarovanje tveganj ter ponudijo pogoji plačila in dobave glede posameznega pogodbenega razmerja. Pri spremljanju sprotnega kreditnega tveganja in dnevne izpostavljenosti napram vzpostavljenim kreditnim linijam s posameznimi partnerji so ti razdeljeni v skupine skladno z njihovimi kreditnimi značilnostmi, med drugim tudi glede na to, ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, trgovske partnerje, končne odjemalce ali prodajo na drobno, glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost terjatev, obstoj njihovih morebitnih predhodnih finančnih težav ter glede na ocenjeno stopnjo tveganja potencialne kršitve pogodbenih obveznosti. Z namenom minimaliziranja teh tveganj, ki bi lahko nastala iz naslova neplačila terjatev od poslovnih partnerjev, Skupina v okviru prizadevanj za obvladovanje navedenih tveganj ob vsakodnevnem sklepanju transakcij še prav posebno pozornost posveča uporabi ustreznih finančno-pravnih instrumentov zavarovanj pogodbenih obveznosti, ki jih implementiramo v zato prilagojena pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji na podlagi predhodno izvedene analize kreditne sposobnosti teh in podane ocene tveganj.

Razčlenitev terjatev po zapadlosti in njihova slabitev je podana v pojasnilu 5.


97

Pojasnilo 29: Likvidnostno tveganjeFinančne obveznosti 2012Zneski v €

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni

tokovi

Do 6 mesecev

6-12 Mesecev

1-2 Leti

2-5 Let

Neizvedene finančne obveznosti

Zavarovana bančna posojila 16.000.000 -16.542.612 -10.139.494 0 -6.403.118 0

Druge obveznosti 22.237 -22.237 -22.237 0 0 0

Obveznosti finančnega najema 216.581 -216.581 -27.867 -19.774 -62.391 -106.549

Poslovne obveznosti 121.566.110 -121.566.110 -121.566.110 0 0 0

Terminske valutne pogodbe, uporabljene za varovanje pred tveganjem

Odliv 444.419 -444.419 -264.715 -162.665 -17.039 0

Skupaj 138.249.347 -138.791.959 -132.020.423 -182.439 -6.482.548 -106.549

Finančne obveznosti 2011Zneski v €


Pogodbeni denarni tokovi

Do 6 mesecev

6 - 12 Mesecev

1 - 2 Leti


Zavarovana bančna posojila 14.000.000 -14.418.001 -8.157.589 -6.260.412 0

Obresti 55.289 -55.289 -55.289 0 0

Poslovne obveznosti 109.403.831 -109.403.831 -109.403.831 0 0

Terminske valutne pogodbe, uporabljene za varovanje pred tveganjem

Odliv 554.277 -554.277 -207.650 -314.855 -31.772

Skupaj 124.013.397 -124.431.398 -117.824.359 -6.575.267 -31.772

Vodenje likvidnosti za celotno Skupino poteka v matični Družbi. Pri tem vsakodnevno skrbno spremljamo in vestno načrtujemo kratkoročno plačilno sposobnost, ki jo zagotavljamo z ažurnim usklajevanjem in načrtovanjem vseh denarnih tokov v Skupini GEN-I. Ob tem se v največji možni meri upoštevajo tveganja, ki so povezana z morebitnimi zamiki plačil oziroma z motnjami v plačilni disciplini kupcev, saj te otežujejo načrtovanje prilivov in nadaljnje naložbene aktivnosti Skupine.

Prav tako je v Skupini vzpostavljeno stalno spremljanje in optimizacija kratkoročnih viškov in primanjkljajev de-narnih sredstev tako na ravni posameznih družb kot Skupine. Nadalje likvidnostna rezerva v obliki odobrenih kre-ditnih linij pri poslovnih bankah, razpršenost finančnih obveznosti, sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obve-znosti ter dosledna izterjava terjatev omogočajo učinkovito obvladovanje naših denarnih tokov, kar Skupini GEN-I zagotavlja plačilno moč in zato nizko stopnjo tveganja kratkoročne plačilne sposobnosti. Poleg tega vzdržujemo aktivni odnos do finančnih trgov, pri tem pa naše uspešno poslovanje in trajen denarni tok iz poslovanja zago-tavljajo, da je tveganje naše likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in povsem obvladljivo.

Dolgoročna plačilna sposobnost se v Skupini zagotavlja z ohranjanjem in povečevanjem lastniškega kapitala ter z vzpostavljanjem ustreznega finančnega ravnotežja. Skupina to dosega s stalnim vzpostavljanjem ustrezne bilančne strukture glede na ročnost financiranja. Uprava glede upravljanja likvidnostnih tveganj za naslednje leto namerava še nadalje okrepiti dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost Skupine ter v sistem spremljave likvidnosti vpeljati nove odvisne družbe.

Pojasnilo 30: Obrestno tveganje

Finanči instrumentiZneski v €

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 31. 12. 2011

Instrumenti s stalno obrestno mero

Finančna sredstva 2.917.592 0

Finančne obveznosti -8.168.941 -8.000.000

Instrumenti s spremenljivo obrestno mero



98

Skupina obrestno tveganje obvladuje s stalnim ocenjevanjem izpostavljenosti in možnega vpliva spremembe referenčne obrestne mere (variabilni del) na višino odhodkov iz financiranja. Poleg tega nadzoruje portfelj posojil, na katerega lahko vpliva morebitna sprememba obrestnih mer. V okviru teh spremlja gibanje obrestnih mer na domačem trgu, na tujih trgih in na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti. Cilj stalnega spremljanja izpostavljenosti in analiziranja gibanja obrestnih mer je pravočasno predlagati ukrepe varovanja z uravnavanjem aktivne in pasivne strani bilance stanja.

Pojasnilo 31: Valutno tveganjeTerjatve, obveznostiZneski v €

EUR USD HRK MKD BAM RSD HUF ALL ROM BGN31. 12. 2012

Terjatve do kupcev 106.422.597 0 784.802 10.494.469 157.668 5.929.340 0 1.210.081 0 1.845.436

Zavarovana bančna posojila

-16.000.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev

-98.768.619 -22 -45.318 -2.042.357 -1.960.518 -1.848.237 -1.729.137 -161.648 -75.511 -3.102.502

Ocenjena napovedana prodaja

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost bilance stanja

-8.346.022 -22 739.484 8.452.112 -1.802.850 4.081.103 -1.729.137 1.048.433 -75.511 -1.257.066

Neto

izpostavljenost-8.346.022 -22 739.484 8.452.112 -1.802.850 4.081.103 -1.729.137 1.048.433 -75.511 -1.257.066

Terjatve, obveznostiZneski v €

EUR HRK MKD BAM RSD ROM BGN31. 12. 2012

Terjatve do kupcev 94.129.932 2.058.094 9.119.823 1.312.938 32.213.501 2.805.871 253

Zavarovana bančna posojila -14.000.000 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev -74.607.390 -34.564 -1.290.191 -1.096.308 -7.967.160 -3.442.516 -3.764.237

Bruto izpostavljenost bilance stanja

5.522.542 2.023.530 7.829.632 216.630 24.246.340 -636.645 -3.763.984

Ocenjena napovedana prodaja 540.180.351 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava -526.064.003 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost 14.116.348 0 0 0 0 0 0

Neto izpostavljenost 19.638.890 2.023.530 7.829.632 216.630 24.246.340 -636.645 -3.763.984

Zlasti na tujih trgih, ki ne sodijo na evro območje, se Skupina GEN-I aktivno ukvarja z vzpostavljanjem ustrezne infrastrukture za sklepanje valutnih poslov in implementacijo ostalih mehanizmov valutnih zavarovanj, ki vključujejo terminske posle in valutne klavzule.

Skupina je izpostavljena valutnemu tveganju predvsem na področju osnovnih dejavnosti, to so trgovanje in prodaja električne energije in čezmejni prenosi zmogljivosti, ter na področju posojil, pa seveda tudi kapitala hčerinskih družb. Glede na obseg poslovanja je Skupina GEN-I izpostavljena valutnim tveganjem v okviru valut RSD (srbski dinar), HRK (hrvaška kuna), HUF (madžarski forint), MKD (makedonski denar), RON (novi romunski lev) in ALL (albanski lek).

Tveganja spremembe tečajev zmanjšujemo z vezavo prodajnih cen blaga na valuto, v kateri so obveznosti za financiranje nabavnih poslov. Del tveganja spremembe tečajev je sicer ”naravno“ varovan med posameznimi odvisnimi družbami, saj se del načrtovanih prilivov med posameznimi družbami pokriva z načrtovanimi odlivi v isti valuti. Po potrebi se uporabljajo izvedeni finančni instrumenti, Skupina pa za varovanje pred temi tveganji izvaja številne terminske valutne posle.


99

15. Dogodki po poročevalskem obdobju

Matična družba GEN-I je v zaostrenih finančnih razmerah na slovenskem in svetovnem trgu uspešno zaključila prodajo instrumentov denarnega trga – 360-dnevnih komercialnih zapisov z oznako GEN01, v skupni nominalni vrednosti 30 milijonov EUR. Namen izdaje komercialnih zapisov je tekoče kratkoročno financiranje poslovanja izdajatelja ter razpršitev baze kratkoročnih dolžniških investitorjev med banke in institucionalne investitorje. Obrestna mera komercialnega zapisa znaša 4,30 odstotka na leto, datum dospelosti komercialnega zapisa pa je 10. 2. 2014. S komercialnimi zapisi se bo trgovalo na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, in sicer na segmentu Trg obveznic – Instrumenti denarnega trga – Komercialni zapisi.


100

16. Izjava poslovodstva

Uprava potrjuje, da je letno poročilo z vsemi sestavnimi deli sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje konsolidirane računovodske izkaze Skupine GEN-I za poslovno leto, ki se je zaključilo na dan 31. december 2012. Prav tako potrjuje pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom na straneh od 71 računovodskega poročila. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine GEN-I dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da predstavlja letno poročilo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Skupine GEN-I in izidov njenega poslovanja za leto 2012.

Konsolidirani računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, so bili izdelani na podlagi predpostavk o nadaljnjem poslovanju Skupine GEN-I ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Martin Novšak dr. Robert Golobnamestnik predsednika uprave predsednik uprave

Krško, 26. 2. 2013


101

17. Mnenje pooblaščenega revizorja


102


Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in oprema 80Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstva 82Pojasnilo 3: Naložbe v pridružene družbe 83Pojasnilo 4: Nekratkoročne terjatve in posojila 83Pojasnilo 5: Poslovne terjatve 83Pojasnilo 6: Predujmi in druga sredstva 85Pojasnilo 7: Finančne naložbe in posojila 85Pojasnilo 8: Denar in denarni ustrezniki 85Pojasnilo 9: Kapital in rezerve 86Pojasnilo 10: Posojila 86Pojasnilo 11: Stroški in zapadlosti posojil 87Pojasnilo 12: Druge finančne obveznosti 87Pojasnilo 13: Dolgoročne rezervacije 87Pojasnilo 14: Odloženi davki 88Pojasnilo 15: Druge kratkoročne finančne obveznosti 89Pojasnilo 16: Poslovne obveznosti 89Pojasnilo 17: Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 89Pojasnilo 18: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednosti 90Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti in sredstva 90Pojasnilo 20: Prihodki 91Pojasnilo 21: Stroški blaga, materiala in storitev 91Pojasnilo 22: Stroški dela 93Pojasnilo 23: Amortizacija 93Pojasnilo 24: Drugi poslovni odhodki 93Pojasnilo 25: Izid iz financiranja 94Pojasnilo 26: Davki 94Pojasnilo 27: Podatki o povezanih osebah 95Pojasnilo 28: Kreditno tveganje 96Pojasnilo 29: Likvidnostno tveganje 97Pojasnilo 30: Obrestno tveganje 97Pojasnilo 31: Valutno tveganje 98

LETNO POROČILO GEN-I ZA POSLOVNO LETO 2012RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBE GEN-I, d.o.o.

103

Računovodsko poročilodružbe GEN-I


104

19. Računovodski izkazi družbe

19.1. Izkaz finančnega položaja


Pojasnilo 31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nepremičnine, naprave in oprema 1 1.088.517 1.265.116

Neopredmetena sredstva 2 1.260.512 742.553

Deleži v odvisnih družbah 3 3.163.519 2.038.954

Deleži v pridruženih družbah 4 0 240.000

Nekratkoročne terjatve in posojila 5 272.827 224.368

Terjatve za odloženi davek 15 1.102.745 113.803

Nekratkoročna sredstva 6.888.120 4.624.794

Poslovne terjatve 6 159.354.369 148.838.043

Predujmi in druga sredstva 7 32.268.896 18.689.487

Finančne naložbe in posojila 8 5.643.943 8.306.643

Terjatve do države za davek iz dobička 261.050 107.003

Denar in denarni ustrezniki 9 18.330.602 15.356.967

Kratkoročna sredstva 215.858.860 191.298.143

Sredstva 222.746.980 195.922.937

Osnovni kapital 10 15.877.610 15.877.610

Rezerve 10 932.152 9.657.691

Zadržani dobički 10 24.628.066 12.411.591

Kapital lastnikov matične družbe 41.437.828 37.946.892

Kapital 41.437.828 37.946.892

Posojila 11 6.000.000 0

Druge finančne obveznosti 13 168.941 0

Rezervacije 14 186.157 94.281

Razmejeni prihodki 0 439

Obveznosti za odložene davke 15 0 2.017.483

Nekratkoročne obveznosti 6.355.098 2.112.203

Posojila 11 10.036.457 19.257.798

Druge finančne obveznosti in izvedeni finančni instrumenti

16 492.059 554.277

Poslovne obveznosti 17 126.279.051 95.350.059

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 18 38.146.487 40.701.708

Kratkoročne obveznosti 174.954.054 155.863.842

Obveznosti 181.309.152 157.976.045

Skupaj kapital in obveznosti 222.746.980 195.922.937


105

19.2. Izkaz poslovnega izida

Postavke zneski v €



Prihodki od prodaje 21 1.487.571.557 982.445.513

Drugi poslovni prihodki 21 8.203.691 387.556

Stroški prodanega blaga 22 -1.471.194.963 -963.991.372

Stroški materiala 22 -308.920 -214.765

Stroški storitev 22 -6.196.116 -4.924.148

Stroški dela 23 -6.522.427 -5.662.818

Amortizacija 24 -1.335.695 -1.093.864

Drugi poslovni odhodki 25 -6.145.935 -874.624

Izid iz poslovanja 4.071.192 6.071.478

Finančni prihodki 26 14.645.435 6.523.933

Finančni odhodki 26 -3.676.090 -3.347.575

Izid financiranja 10.969.345 3.176.358

Dobiček pred obdavčitvijo 15.040.537 9.247.836

Davki 27 -805.265 -1.120.490


19.3. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Drugi vseobsegajoči donosZneski v €



Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 10 14.235.272 8.127.346

Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka

10 -4.563.827 10.087.413

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka prenesenega v IPI

10 -11.132.754 0

Odloženi davek od vseobsegajočega donosa 15 2.971.042 -2.017.483

Drugi vseobsegajoči donos za obdobje, neto brez davka

-12.725.539 -8.069.930

Skupaj vseobsegajoči donos za obdobje 1.509.732 16.197.276


106

19.4. Izkaz denarnih tokov




Finančni tokovi pri poslovanju


Prilagoditve za

Amortizacija 1.335.695 1.093.864

Odpisi vrednosti nepremičnin, naprav in opreme 1.731 54Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin

-3.602 -1.503

Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin

0 740

Finančni prihodki -14.395.638 -6.316.382

Finančni odhodki 3.224.293 3.124.516

Davek iz dobička 805.265 1.120.490

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev in davki 5.203.015 7.149.125

Spremembe čistih kratkoročnih sredstev in rezervacij

Sprememba terjatev -11.220.477 -55.689.604

Sprememba danih predujmov in drugih sredstev -13.579.409 -8.493.189

Sprememba poslovnih obveznosti 30.910.193 20.972.472

Sprememba prejetih predujmov in drugih obveznosti -2.555.221 39.208.340

Sprememba rezervacij 91.876 19.006

Sprememba razmejenih prihodkov (dotacij) -439 439

Plačani davek iz dobička -994.695 -1.048.115

Denarna sredstva iz poslovanja 7.854.843 2.118.474

Finančni tokovi pri naložbenju

Prejete obresti 962.642 318.785

Prejete dividende 10.701.486 4.964.697Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev

4.907 1.503

Prejemki od prodaje pridruženih družb 483.639 0

Prejemki od zmanjšanja danih posojil 4.630.000 16.265.000

Prejemki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov 0 10.867.776Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev

-1.680.089 -1.457.151

Izdatki za nakup odvisnih družb -1.124.565 0

Izdatki za nakup pridruženih družb 0 -240.000

Izdatki za nakup drugih finančnih naložb -12.682 -8.760

Izdatki za povečanje danih posojil -2.000.000 -23.995.000

Izdatki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov -14.319.973 0

Denarna sredstva iz naložbenja -2.354.634 6.716.850

Finančni tokovi pri financiranju

Plačane obresti -1.543.175 -1.076.813

Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -28.100.000 -52.140.000

Prejemki pri prejetih dolgoročnih posojilih 6.168.941 0

Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih 18.947.660 52.539.980

Sprememba kapitala 4.000.000 3.000.000

Izplačane dividende -2.000.000 -6.000.000

Denarna sredstva iz financiranja -2.526.574 -3.676.833

Začetno stanje denarnih sredtev in njihovih ustreznikov 15.356.967 10.198.476

Finančni izid v obdobju 2.973.635 5.158.491

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 18.330.602 15.356.967


107

19.5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Gibanje v letu 2012


Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske rezerve

Rezerve za ščitenje

Zadržani dobički

Skupaj kapital

Stanje 1. 1. 2012 15.877.610 0 1.587.761 8.069.930 12.411.591 37.946.892

Celotni vseobsegajoči donos za obdobjeČisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 14.235.271 14.235.271

Drugi vseobsegajoči donosUčinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -3.819.336 0 -3.819.336

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka prenesena v IPI, brez davka

0 0 0 -8.906.203 0 -8.906.203

Skupaj drugi vseobsegajoči donos 0 0 0 -12.725.539 0 -12.725.539

Skupaj vseobsegajoči donos za

obdobje0 0 0 -12.725.539 14.235.271 1.509.732

Transakcije z lastniki pripoznane neposredno v kapitalu

Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 4.000.000 0 0 0 4.000.000Izplačilo (obračun) dividend in nagrad

0 0 0 0 -2.000.000 -2.000.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vpilivajo na lastniški delež

Druge odprave sestavin kapitala 0 0 0 0 -18.797 -18.797

Stanje 31. 12. 2012 15.877.610 4.000.000 1.587.761 -4.655.609 24.628.065 41.437.827

Gibanje v letu 2011


Osnovni kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za ščitenje

Zadržani dobički

Skupaj kapital

Stanje 1. 1. 2011 12.877.610 1.287.761 0 10.584.246 24.749.617

Celotni vseobsegajoči donos za obdobje

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 300.000 0 7.827.345 8.127.345

Drugi vseobsegajoči donos Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 8.069.930 0 8.069.930

Skupaj drugi vseobsegajoči donos 0 0 8.069.930 0 8.069.930

Skupaj vseobsegajoči donos za

obdobje0 300.000 8.069.930 7.827.345 16.197.275

Transakcije z lastniki pripoznane neposredno v kapitalu Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala

3.000.000 0 0 0 3.000.000


0 0 0 -6.000.000 -6.000.000

Stanje 31. 12. 2011 15.877.610 1.587.761 8.069.930 12.411.591 37.946.892


108

20.1. Poročajoča družba

Poročajoča družba GEN-I, d.o.o. (v nadaljnem besedilu Druž-ba), je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško.

Glavne dejavnosti Družbe so mednarodno trgovanje z električno energijo tako na številnih borzah in organiziranih platformah z električno energijo kot prek različnih oblik bilateralnega trgovanja, prodaja končnim odjemalcem električne energije ter z njima povezan odkup električne energije od proizvajalcev. V letu 2012 je Družba razširila svojo dejavnost s prodajo zemeljskega plina.

Računovodski izkazi družbe GEN-I, d.o.o., so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012.

20.2. Podlaga za sestavitev

(a) Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Družbe je računovodske izkaze potrdila dne 26. 2. 2013.

(b) Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izpeljanih finančnih instrumentih in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

(c) Funkcijska in predstavitvena valuta

Priloženi računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti GEN-I, d.o.o. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na eno enoto.

(d) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Ocene in predpostavke so v glavnem povezane z:• oceno dobe koristnosti amortizirljivih sredstev,• oslabitvijo sredstev,• zaslužki zaposlenih, • rezervacijami,• pogojnimi obveznostmi in• izvedenimi finančnimi instrumenti.

20.3. Pomembne računovodske usmeritve

Družba GEN-I, d.o.o., je dosledno uporabila v nadaljevanju opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

(a) Tuja valuta

(i) Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funk-cijsko valuto Družbe po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vredno-stjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino veljavnih obresti in plačil med obdobjem in odplač-no vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem te-čaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

(b) Finančni instrumenti

(i) Neizpeljana finančna sredstvaDružba na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave, oziroma ko Družba postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta. Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko Družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi

20. Pojasnila k računovodskim izkazom


109

posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga Družba ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima Družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Neizpeljani finančni instrumenti Družbe vključujejo: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve, ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidInstrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi po-slovni izid, če je v posesti za trgovanje ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančna sredstva so določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je Družba zmožna voditi ta sredstva kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vred-nosti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastan-ku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjena po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti se pripozna v poslovnem izidu.

Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo dana posojila, poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

(ii) Neizpeljane finančne obveznostiDružba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom.

Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene

ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima Družba uradno priznano pravico pobotati pripoznane zneske in namerava bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Družba izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti zmanjšani za odplačilo glavnice.

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapitalOsnovni kapital je vpoklicani kapital družbenikov. Celotni kapital Družbe pa sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za varovanje denarnih tokov in zadržani dobički.

DividendeDividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

(iv) Izpeljani finančni instrumentiDružba uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred tržnimi in valutnimi tveganji.

Za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije Družba uporablja terminske pogodbe in različne finančne instrumente borznega trgovanja. Za varovanje valutnih tveganj Družba uporablja predvsem valutne terminske posle.

Družba uporablja nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle), ki so pogodbe o nakupu ali prodaji iz-branega osnovnega instrumenta z rokom izpolnitve v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, tako za varovanje tržnih tveganj iz naslova cene elek-trične energije kot za varovanje valutnih tveganj. Cene terminskih poslov se določajo v odvisnosti od osnov-nega finančnega instrumenta. Ob sklenitvi je vrednost pogodbe enaka nič, ker je izvršilna cena (dogovorjena poravnalna cena) enaka terminski ceni. Če zanemarimo stroške dostave, je vrednost nestandardizirane rokovne pogodbe ob zapadlosti enaka razliki med trenutno ceno osnovnega instrumenta ob zapadlosti in pogodbeno


110

terminsko ceno oziroma dogovorjeno poravnalno ceno. Terminska cena se med trajanjem pogodbe spreminja v odvisnosti od gibanja trenutnih tržnih cen in preostale ročnosti terminskega posla.

Standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) pa so zavezujoči dogovori o nakupu oziroma prodaji standardne količine nekega natančno opisanega instrumenta standardne kakovosti na standardiziran dan v prihodnosti (standardna specifikacija) po ceni, dogovorjeni v sedanjosti. Standardiziranost je namreč nujen pogoj za borzno trgovanje. Prednost standardizacije je v minimiziranju transakcijskih strošk-ov trgovanja z njimi. Tako se kupcem in prodajalcem ni treba dogovarjati ob vsaki sklenitvi posla o posameznih elementih pogodbe, temveč se dogovorijo le o ceni posamezne terminske pogodbe. Posli se sklepajo brez fizične prisotnosti blaga. Veljavnost standardizirane rokovne pogodbe pa nastane šele z njeno registracijo pri klirinški (obračunski) hiši. Takšna pogodba je zaradi trgovanja na borzi prosto prenosljiva, njena likvidnost pa je pogojena z obsegom trgovanja na borzi, medtem ko so nestandardizirane rokovne pogodbe nelikvidne, ker pri njih tako rekoč ni zamenjave. Pri trgovanju s terminskimi pogodbami je treba tako pri nakupih kot prodajah deponirati varnostno kritje pri klirinški hiši. Varnostno kritje je sestavljeno iz začetnega (angl. initial margin) in gibljivega kritja (angl. variation margin).

Družba je v letu 2011 izpolnila pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem je Družba pripravila formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in cilju ravnanja s tveganjem ter strategijo projekta varovanja pred tveganji. Družba je opredelila instrumente za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in kako bo Družba ocenila uspešnost instrumentov za varovanje pred tveganji.

Družba ocenjuje uspešnost varovanja pred tveganjem tako na začetku varovalnega razmerja kot tudi sproti, in sicer kvartalno. Varovanje pred tveganjem je zelo uspešno, kadar spremembe pri instrumentu za varovanje pobotajo spremembe denarnih tokov varovane postavke v razponu od 80 do 125 odstotkov. Pri varovanju pred denarnotokovnimi tveganji mora biti napovedana transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in izpostavljena spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, pa se obračunava, kot je opisano spodaj.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjemDružba obračunava varovanje denarnih tokov za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) in nestandardizirane rokovne pogodbe (terminski posli) tako da, del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in sicer neposredno v lastniškem kapitalu kot rezervo za varovanje. Neuspešni del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu kot drugi poslovni prihodki ali odhodki. Zneski, pripoznani v kapitalu kot rezerva za varovanje, se prenesejo v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih sredstvo varovano pred tveganji vpliva na poslovni izid.

Če instrument za varovanje pred tveganji ne izpolnjuje več sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji, če ta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obračunavati. Nabrani dobiček ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjemDružba obračunava varovanje poštene vrednosti pred tveganjem spremembe cene za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) tako da, se spremembe poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta takoj pripoznajo v poslovnem izidu. Dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, mora prilagoditi knjigovodsko vrednost varovane postavke in biti pripoznan v poslovnem izidu. Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom ali izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu. Začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze od Družbe, se prilagodi, tako da vključi kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, prej pripoznanem v bilanci stanja.


111

(c) Naprave in oprema

(i) Pripoznanje in merjenjeOpredmetena osnovna sredstva so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pri-pisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okviru izdela-nega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem je to sredstvo bilo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funk-cionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

(ii) Kasnejši stroškiStroški zamenjave nekega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) Nadomestni deliNadomestni deli in oprema za vzdrževanje manjših vrednosti, z dobo koristnosti do enega leta, se obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot strošek. Nadomestni deli in nadomestna oprema pomembnejših vrednosti, s pričakovano dobo koristnosti večjo od enega leta, se pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(iv) AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva; ta metoda najbolj kaže na pričakovani vzorec uporabe sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:• naprave in oprema 2 - 5 let• pohištvo in vgrajena oprema 4 - 5 let.

Vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizirajo med trajanjem najema (od 1 leta do 10 let).

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo. V poslovnem letu ocene v zvezi z osnovnim sredstvi niso bile popravljene.

(d) Neopredmetena sredstva

(i) Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(ii) Kasnejši stroškiKasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) AmortizacijaAmortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva oziroma drugega zneska, ki nadomešča nabavno vrednost.

Amortizacija se pripozna v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, vsebovanih v sredstvu.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: • programska oprema 2 - 5 let.

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo na koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

(e) Oslabitev sredstev

(i) Finančna sredstva (vključno s terjatvami)Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.


112

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, se izračuna kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve Družba izkaže v poslovnem izidu obdobja.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.

(ii) Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev razen odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki kaže na sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

V zvezi z drugimi sredstvi pa Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če so se spremenile ocene, na podlagi katerih Družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

(f) Zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

(g) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki kaže na obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeDružba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalnega obdobja.

Družba je oblikovala dolgoročne rezervacije za jubilej ne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vred-nost obveznosti delodajalca do zaposlenca. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktu-arskem izračunu ocenjenih bodočih izplačil za vsakega


113

zaposlenega z upoštevanjem stroškov odpravnin ob upokojitvi in stroškov vseh pričakovanih jubilejnih na-grad do dneva upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 % letno, kolikor je znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v Evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje. (h) Prihodki

(i) Prihodki iz prodaje blagaPrihodki iz prodaje blaga se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, popuste in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov in ko Družba preneha nadaljnje odločanje o prodanem blagu. Če je verjetno, da bodo dani popusti in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitevPrihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na koncu poročevalskega obdobja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

(iii) ProvizijeKo Družba v določenem poslu nastopa kot posrednik in ne kot matična družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije Družbe.

(iv) Prihodki od najemninPrihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.

(i) Državne podpore

Vse vrste državne podpore pa se na začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo Družba podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

(j) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku po pogodbeni obrestni meri.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po pogodbeni obrestni meri.

(k) Davek od dobička

Davek od dobička obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom ali v drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na koncu poročevalskega obdobja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na koncu poročevalskega obdobja.

Družba mora pobotati odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico, ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi z isto obdavčljivo enoto, ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo plačati ali prejeti čisti znesek ali poravnati obveznost in povrniti terjatev.


114

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

(l) Poročanje po odsekih

Poslovni odsek je sestavni del Družbe, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste skupine. V letu 2012 ima Družba opredeljene področne odseke za namene notranjega poročanja, vendar jih za zunanje poročanje ne razkriva. Za namene notranjega poročanja sta v Družbi opredeljena dva odseka: prodaja na debelo in prodaja na drobno.

(m) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Novi standardi in pojasnila navedeni v nadaljevanju še niso veljavni in med pripravo računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2012 niso bili upoštevani:

• Dopolnitev k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ter medletna obdobja znotraj teh obračunskih obdobij. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnitev vsebujejo nove zahteve glede razkritij finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki so:• pobotana v izkazu finančnega položaja ali • predmet izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali

podobnih sporazumov.

Predvideva se, da zadevne spremembe ne bodo pomembno vplivale na računovodske izkaze, saj podjetje ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, kot tudi ni sklenilo nobene izvršljive pogodbe o pobotu.

• MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za vnaprej. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

MSRP 13 nadomešča napotke v zvezi z merjenjem poštene vrednosti, ki jih navajajo posamezni standardi,

z enim samim virom oziroma standardom. Standard opredeljuje pošteno vrednost, določa okvir za merjenje poštene vrednosti ter navaja razkritja, ki se zahtevajo v zvezi z merjenjem poštene vrednosti. MSRP 13 določa kako izmeriti pošteno vrednost, kadar to zahtevajo ali dovolijo drugi MSRP. Standard ne uvaja novih zahtev po merjenju sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti niti ne izloča izjeme oz. neizvedljive primere merjenja po pošteni vrednosti, ki trenutno obstajajo v določenih standardih.

Standard vsebuje obsežen okvir razkritij, ki navaja dodatna določila k obstoječim zahtevam po razkritju, na podlagi katerih uporabniki računovodskih izkazov lažje ocenijo metode in vnose, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, ter vpliv merjenj – v primeru večkratnih merjenj, ki so zajemali pomembne vložke – na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos.

Družba predvideva, da standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj je uprava mnenja, da so metode in predpostavke, ki se trenutno uporabljajo pri merjenju poštene vrednosti, skladne z določili MSRP 13.

• MRS 19 (2011) Zaslužki zaposlencev(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za nazaj. Veljajo prehodna določila. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnitev zahteva, da se aktuarski dobički in izgube pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Dopolnitev odpravlja pristop „pasu”, ki se uporablja za pripoznavanje aktuarskih dobičkov in izgub, ter družbam posledično onemogoča pripoznavanje vseh sprememb v okviru obveze za določene zaslužke ter sredstev programa v poslovnem izidu, kar je trenutno dovoljeno skladno z zahtevami MRS 19. Dopolnitev nadalje zahteva, da se pričakovani donos iz sredstev programa, ki je pripoznan v poslovnem izidu, preračuna na podlagi mere, s katero se je diskontirala obveza za določene zaslužke.

Dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj Družba nima programov z določenimi zaslužki.

• MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (2011).)

Obstoječe zahteve glede razkritij v ločenih računovodskih izkazih so se iz MRS 27 (2008) prenesle


115

v MRS 27 (2011), vendar z manjšimi napotki, ki razjasnijo uporabo. Dopolnjen MRS 27 (2011) tudi vključuje obstoječe zahteve glede ločenih računovodskih izkazov iz MRS 28 (2008) in MRS 31. Standard ne obravnava več načela obvladovanja in zahteve v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so vključene v MSRP 10, Konsolidirani računovodski izkazi.

Družba predvideva, da MRS 27 (2011) ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj računovodske usmeritve ostanejo nespremenjene.

• Dopolnitev k MRS 32 – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, ki pa je pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.)

Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo.

Skladno z dopolnitvijo ima podjetje zakonsko izvršljivo pravico do pobota, če:• pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom in • če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem

okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali insolvent-nosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.

Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti in ne sklepa okvirnih dogovorov o pobotu.

20.4. Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve Družbe je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Družbe.

(i) Opredmetena osnovna sredstva

Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm‘s length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

(ii) Neopredmetena sredstvaPoštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani bodoči vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost odnosov s strankami, pridobljenih v poslovni združitvi, se določi na podlagi posebne metode (oz. multi-period excess earnings method), obravnavano sredstvo pa se ovrednoti po odštetju poštenega donosa vseh sredstev, ki so del ustvarjanja denarnih tokov.

(iii) Poslovne in druge terjatvePoštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja.

(iv) Izpeljani instrumentiPoštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi ponujeni tržni ceni na koncu poročevalskega obdobja, če je ta na voljo. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost določi kot razlika med pogodbeno vrednostjo rokovnega posla in trenutno ponujeno vrednostjo rokovnega posla ob upoštevanju preostale dospelosti posla z obrestno mero brez tveganja (na podlagi državnih obveznic).

(v) Neizpeljane finančne obveznostiPoštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirane po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.


116

20.5. Obvladovanje finančnega tveganja

PregledPri svojem poslovanju je družba GEN-I izpostavljena naslednjim tveganjem:• strateškemu,• finančnemu in• operativnemu tveganju.

Preudarno upravljanje tveganj na ravni družbe GEN-I sledi cilju ohranjanja visoke kakovosti poslovanja in je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Uporaba standardnih metodologij in postopkov upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje tveganj, pravočasno reagiranje in zmanjševanje izpostavljenosti Družbe vsem ključnim tveganjem. Vsa posamična tveganja in postopki njihovih obvladovanj so podrobno obravnavna v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 6. Upravljanje in obvladovanje tveganj.


117

20.6. Razkritja postavk v računovodskih izkazih


31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zgradbe 293.723 471.935


Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi 5.357 0


V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del predstavlja računalniška oprema in vlaganja v poslovne prostore v najemu.

Skupne investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2012 znašale 543.012 EUR, in sicer največ v nakup računalniške opreme.

Gibanje v letu 2012


Zgradbe Druge naprave in oprema



Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2012 754.474 1.712.032 0 2.466.506

Ostale nabave 0 0 543.012 543.012

Odpisi -3.756 -7.589 0 -11.345

Odtujitve -30.308 0 -30.308


Stanje 31. 12. 2012 760.925 2.201.583 5.357 2.967.865

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2012 282.539 918.850 0 1.201.389

Odpisi -3.756 -5.862 0 -9.618

Odtujitve 0 -29.003 0 -29.003


Stanje 31. 12. 2012 467.202 1.412.145 0 1.879.347



Gibanje v letu 2011


Zgradbe Druge naprave in oprema



Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2011 224.966 1.275.920 114.645 1.615.531

Ostale nabave 0 0 858.751 858.751

Odpisi -4.224 -344 0 -4.568

Odtujitve 0 -3.208 0 -3.208


Stanje 31. 12. 2011 754.474 1.712.032 0 2.466.505

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2011 147.405 434.732 0 582.137

Odpisi -4.224 -291 0 -4.515

Odtujitve 0 -2.468 0 -2.468


Stanje 31. 12. 2011 282.538 918.850 0 1.201.388




118

Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstvaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Druga neopredmetena sredstva 737.021 608.292

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in razvijanju ter predujmi 523.491 134.261

Skupaj neopredmetena sredstva 1.260.512 742.553

Med neopredmetenimi sredstvi Družbe so zajete premoženjske pravice oziroma programska oprema v višini 138.937 EUR in dolgoročne licence za trgovanje na tujih trgih v višini 598.084 EUR.

Skupne investicije v neopredmetena osnovna sredstva v letu 2012 v višini 1.137.077 EUR se nanašajo na programsko opremo, namenjeno informacijski podpori skupnih služb, podpori prodaje električne energije končnim odjemalcem in strežniški podpori. Del sredstev, to je 747.846 EUR, je bilo v letu 2012 tudi že aktiviranih.

Gibanje v letu 2012


Druga neopredmetena

sredstva

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in

razvijanju ter predujmi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2012 1.789.478 134.260 1.923.738

Neopredmetena sredstva nastala v podjetju 0 1.137.077 1.137.077


Stanje 31. 12. 2012 2.537.324 523.490 3.060.815

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2012 1.181.186 0 1.181.186


Stanje 31. 12. 2012 1.800.303 0 1.800.303


Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 737.021 523.490 1.260.512

Gibanje v letu 2011


Druga neopredmetena

sredstva

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in

razvijanju ter predujmi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2011 1.257.767 67.770 1.325.537

Ostale nabave 0 598.400 598.400

Odpisi -199 0 -199


Stanje 31. 12. 2011 1.789.478 134.260 1.923.738

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2011 713.756 0 713.756

Odpisi -199 0 -199


Stanje 31. 12. 2011 1.181.186 0 1.181.186




119

Pojasnilo 3: Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe so bile v letu 2012 povečane za 1.124.566 EUR:• ustanovitev družbe GEN-I Istanbul v višini 844.566 EUR, • dokapitalizacija odvisne družbe GEN-I Milano S.r.l. v višini 280.000 EUR.

Pojasnilo 4: Naložbe v pridružene družbe

Družba je v letu 2012 odtujila svoj 40-odstotni delež v družbi Enerve, d.o.o., in pri tem realizirala 243.639 EUR dobička.

Pojasnilo 5: Nekratkoročne terjatve in posojilaNekratkoročne terjatve in posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011


Nekratkoročne finančne terjatve in finančni najem 53.117 40.435

Skupaj nekratkoročne terjatve in posojila 272.827 224.368

Pojasnilo 6: Poslovne terjatvePoslovne terjatveZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Terjatve do kupcev - odvisne družbe 44.730.250 65.669.703

Terjatve do drugih kupcev 91.578.563 66.914.735

Skupaj terjatve do kupcev 136.308.813 132.584.438

Terjatve za zamudne obresti iz poslovanja 167.727 200.034

Druge terjatve povezane s finančnimi prihodki 8.711.956 0

Druge poslovne terjatve 14.165.873 16.053.571

Skupaj poslovne terjatve 159.354.369 148.838.043

Največji del poslovnih terjatev se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v običajnem toku poslovanja.

Kupci svoje terjatve poravnavajo v pogodbeno določenem roku ali z manjšo zamudo. Ob zamudi plačila kupcem v Sloveniji in tujini zaračunamo zamudne obresti, dogovorjene s pogodbo.

Terjatve do kupcev električne energije in čezmejnih prenosnih zmogljivosti, na osnovi krovnih oziroma letnih pogodb, so praviloma zavarovane z menicami ali bančnimi garancijami. Tako zavarovane so terjatve, ki presegajo kupčeve limite. Z nekaterimi kupci ima Družba terjatve podrobno regulirane s sklenjenimi krovnimi sporazumi EFET, pri nekaterih pa zaradi kupčeve strateške pozicije in/ali finančne stabilnosti zavarovanje ni zahtevano.

Druge poslovne terjatve sestavljajo kratkoročne terjatve za odbitni DDV v višini 14.036.712 EUR ter druge manjše terjatve do zaposlenih, bank in drugih državnih inštitucij.

Družba je za pogodbe za prihodnje nakupe in prodaje električne energije, ki so bile sklenjene od 1. 1. 2012, vpeljala obračunavanje varovanja poštene vrednosti. Večji del drugih terjatev, povezanih s finančnimi prihodki, se tako nanaša na spremembo poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije, ki so varovane z izvedenimi finančnimi instrumenti (futures) in se nanašajo na sledeča obdobja:• poslovno leto 2013 v višini 4.358.825 EUR;• poslovno leto 2014 v višini 3.472.907 EUR;• poslovno leto 2015 v višini 396.585 EUR;


120

skupaj torej 8.228.317 EUR. Učinek spremembe poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije je bil pobotan v izkazu poslovnega izida s spremembo poštene vrednosti pripadajočih izvedenih finančnih instrumentov v višini 8.496.365 EUR. Neto učinek v višini 268.048 EUR je bil pripoznan med drugimi odhodki.

Starostna sestava in sprememba slabitev terjatev

Starost terjatevZneski v €

Bruto vrednost

Popravek vrednosti

Bruto vrednost

Popravek vrednosti

31. 12. 2012 31. 12. 2011Nezapadlo 132.510.372 0 119.190.952 0

Že zapadlo do 90 dni 26.201.401 78.796 29.162.144 100.492



Že zapadlo več kot 360 dni 466.852 439.894 637.324 617.989

Skupaj 160.003.915 649.546 150.214.169 1.376.126

Družba ima oblikovan popravek za 649.546 EUR terjatev, od tega 358.178 EUR za terjatve do družb, za katere se je v letu 2012 začel postopek izterjave prek sodišča, stečajni postopek ali postopek izbrisa in likvidacije. Preostanek popravljenih terjatev se nanaša na neplačane terjatve v višini 291.368 EUR, saj obstaja realno pričakovanje, da te terjatve zaradi dolžnikove plačilno-sposobnostne situacije ne bodo v celoti poplačane.

Družba izvaja oceno slabitev terjatev posamično.

Delež oslabljenih terjatev do kupcev znaša le 0,41 odstotka vseh kratkoročnih terjatev do kupcev, kar je manj kot leto prej, saj je bil del terjatev izbrisan v breme že oblikovanega popravka vrednosti.

Gibanje popravka terjatevZneski v €

Slabitev2012 2011

Začetno stanje 1. 1. 1.376.127 577.284

Oblikovanje popravkov 280.836 1.006.393

Odprava popravka -128.274 -207.551

Odpis terjatev v breme popravka -879.143 0

Končno stanje 31. 12. 649.546 1.376.126

Pojasnilo 7: Predujmi in druga sredstvaPredujmi in druga sredstvaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Dani predujmi 6.152.214 2.338.176

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 1.757.728 2.123.764

Kratkoročno nezaračunani prihodki 24.358.954 14.227.547

Skupaj predujmi in druga sredstva 32.268.896 18.689.487

Dani predujmi Družbe v višini 6.152.214 EUR se nanašajo na dano varščino za zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 4.125.235 EUR, predplačila za električno energijo v višini 1.989.303 EUR in ostale manjše dobave blaga in storitev.

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki v višini 1.757.728 EUR se nanašajo na odhodke za čezmejne prenosne zmogljivosti v višini 1.405.703 EUR, za dobave električne energije v prvem četrtletju leta 2013 ter stroške vzdrževanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vnaprej zaračunane bančne stroške, stroške dostopa do baz podatkov za namene trgovanja z električno energijo ter ostale vnaprej zaračunane odhodke za poslovno leto 2013.

Kratkoročno nezaračunani prihodki v znesku 24.358.954 EUR so vračunani prihodki kupcev električne energije in zemeljskega plina, katerim se skladno s pogodbenimi določili dokončni obračun prodane električne energije in zemeljskega plina v višini 23.216.509 EUR izvede v letu 2013 in nezaračunani prihodki iz finančnih poslov v višini 1.142.445 EUR.


121

Pojasnilo 8: Finančne naložbe in posojilaPosojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Posojila odvisnim družbam 3.620.000 8.250.000

Posojila ostalim 2.000.000 0

Kratkoročne terjatve za obresti 23.943 56.643

Skupaj kratkoročne finančne naložbe in posojila 5.643.943 8.306.643

Posojilo v višini 3.620.000 EUR je dano odvisni družbi GEN-I Sofia SpLLC. Obrestna mera za dana posojila je oblikovana skladno s pravilnikom o priznani obrestni meri med povezanimi osebami. Posojilo ostalim pa je dano nadrejeni Družbi in se obrestuje po 3,5 odstotka letni obrestni meri.

Pojasnilo 9: Denar in denarni ustrezniki Denar in denarni ustreznikiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Sredstva na računih 11.768.342 8.038.597

Depoziti na odpoklic 6.562.111 7.318.020

Denarna sredstva v blagajni 149 350

Skupaj 18.330.602 15.356.967

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva na računih pri bankah ter v blagajni in kratkoročne depozite na odpoklic.

Pojasnilo 10: Kapital in rezerve

Osnovni kapital v višini 15.877.610 EUR predstavlja denarne vložke lastnikov.

Rezerve

RezerveZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kapitalske rezerve 4.000.000 0

Zakonske rezerve 1.587.761 1.587.761

Rezerve za pošteno vrednost -4.655.609 8.069.930

Skupaj 932.152 9.657.691

Družba je v letu 2011 dosegla zakonsko določeno mejo 10 odstotkov osnovnega kapitala za zakonske rezerve, tako da je višina le teh ostala nespremenjena. Kapitalske rezerve v višini 4.000.000 EUR pa predstavljajo naknadna vplačila lastnikov.

Rezerve za pošteno vrednost iz naslova varovanja denarnih tokov so konec leta 2012 znašale -4.655.609 EUR in se nanašajo na:

a) varovanje denarnih tokov iz naslova standardiziranih rokovnih pogodb (terminskih pogodb) za varovanje pred spremembami cene električne energije: • poslovno leto 2013 v višini -4.376.172 EUR,• poslovno leto 2014 v višini -847.599 EUR,• poslovno leto 2015 v višini -376.846 EUR


122

b) varovanje denarnih tokov iz naslova nestandardiziranih rokovnih pogodb (terminskih poslov) za varovanje pred spremembami deviznih tečajev:• poslovno leto 2013 v višini -9.060 EUR,• poslovno leto 2014 v višini 510 EUR,• zmanjšano za odložene davkev višini 953.558 EUR.

Zadržani dobiček

Zadržani dobičekZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011


Preneseni čisti poslovni izid 10.392.794 4.284.246

Skupaj 24.628.066 12.411.591

Razporeditev nerazporejenega poslovnega izida leta 2011Zadržani dobiček preteklega leta v višini 12.411.591 EUR je bil v poslovnem letu skladno s sklepom skupščine, izvedene v juniju 2012, delno izplačan družbenikoma v višini 2.000.000 EUR. Preostanek zadržanega dobička je ostal nerazporejen.

Bilančni dobiček Čisti dobiček poslovnega leta 2012 znaša 14.235.272 EUR. Preneseni čisti poslovni izid se je v letu 2012 znižal zaradi popravka poslovnega leta 2011 v višini 18.797 EUR in na dan 31. 12. 2012 znaša 10.392.794 EUR. Bilančni dobiček tako po stanju na dan 31. 12. 2012 znaša 24.628.066 EUR.

Uprava Družbe bo na podlagi določila 20. člena Družbene pogodbe in v skladu z določilom 494. člena ZGD-1 predlagala skupščini Družbe, da bilančni dobiček družbe GEN-I, d.o.o., ki znaša 24.628.066 EUR razporedi med družbenike v višini 2.800.000 EUR, tako da pripade:• družbeniku IG energetski sistemi, d.o.o., 50 odstotkov zneska, kar znaša 1.400.000 EUR in• družbeniku GEN energija, d.o.o., 50 odstotkov zneska, kar znaša 1.400.000 EUR.

Pojasnilo 11: PosojilaNekratkoročna posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Zavarovana bančna posojila 6.000.000 0

Skupaj nekratkoročna posojila 6.000.000 0

Kratkoročna posojilaZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Posojila odvisnih družb 0 5.199.980

Zavarovana bančna posojila 10.000.000 14.000.000

Kratkoročne obveznosti za obresti 36.457 57.818

Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 10.036.457 19.257.798

Najeta posojila so bila pripoznana po pošteni vrednosti, zmanjšana za stroške pridobitve. Na dan poročanja so ta izmerjena po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice, pri čemer se upoštevajo stroški, diskonti ali premije ob pridobitvi.


123

Pojasnilo 12: Stroški in zapadlosti posojil

Na dan poročanja ima Družba obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil v višini 6.000.000 EUR in 10.000.000 EUR iz naslova kratkoročnih posojil. Posojila so najeta pri slovenskih poslovnih bankah, zavarovana so z menicami.

Dolgoročno posojilo je obrestovano z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3-mesečnem EURIBOR s pribitkom 3 odstotke; zadnji obrok zapade v letu 2014.

Kratkoročna posojila predstavljata dve kratkoročni posojili, in sicer prvo obrestovano po fiksni obrestno meri 5,1 odstotka ter drugo revolving posojilo z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3 mesečnem EURIBOR s pribitkom 3 odstotke.

Posojila so zavarovana le z bianco menicami.

Odhodki od obresti v poslovnem letu 2012 iz naslova dolgoročnih, kratkoročnih in revolving posojilnih pogodb pri domačih poslovnih bankah znašajo 1.465.217 EUR in 13.356 EUR iz naslova posojila najetega pri hčerinski družbi, ki je bil do konca leta 2012 poplačan. Na zadnji dan poslovnega leta je imela Družba 36.457 EUR obveznosti za obresti.

V poslovnem letu so se nova posojila do bank povečala za 14.000.000 EUR, odplačanih pa je bilo za 18.000.000 EUR. Poleg taga so bila prejeta nova posojila od odvisnih družb v višini 4.900.000 EUR, odplačanih pa je bilo 10.100.000 EUR posojil.

Pojasnilo 13: Druge finančne obveznostiDruge nekratkoročne finančne obveznosti Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nekratkoročne obveznosti za finančni najem 168.941 0

Skupaj druge nekratkoročne finančne obveznosti 168.941 0

Druge finančne obveznosti Družbe se nanašajo na dolgoročni del finančnega najema vozil.

Pojasnilo 14: Dolgoročne rezervacije

Družba je oblikovala dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu ocenjenih bodočih izplačil za vsakega zaposlenega z upoštevanjem stroškov odpravnin ob upokojitvi in stroškov vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do dneva upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 odstotka na leto, kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje.

RezervacijeZneski v €

Rezervacije za odpravnine in jubiljene nagrade

2012 2011Začetno stanje 1. 1. 94.281 75.275

Oblikovanje rezervacije 109.660 21.430

Črpane rezervacije -17.784 -2.423

Končno stanje 31. 12. 186.157 94.281


124

Pojasnilo 15: Odloženi davkiOblikovani odloženi davki, ki se nanašajo na naslednje postavkeZneski v €

Terjatve Obveznosti Neto efekt2012 2011 2012 2011 2012 2011

Neopredmetena sredstva 126.618 96.848 0 0 126.618 96.848

Finančni inštrumenti 953.558 0 0 -2.017.483 953.558 -2.017.483

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 22.568 16.956 0 0 22.568 16.956

Odložene terjatve (obveznosti) za davek 1.102.745 113.804 0 -2.017.483 1.102.745 -1.903.679

Terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na poslovni izid, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. V letu 2012 je Družba povečala odložene terjatve za davek, in sicer za dodatno oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, za amortizacijo neopredmetenih sredstev, kjer poslovna amortizacija presega davčno priznano, ter terjatve za odloženi davek od finančnih instrumentov za varovanje denarnega toka, katerih uspešni del ščitenja je bil pripoznan neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Gibanja začasnih razlik

Gibanje začasnih razlik v obdobjuZneski v €

31. 12. 2010


izidu

Izkazane v drugem

vseobsegajočem donosu

31. 12. 2011


izidu

Izkazane v drugem

vseobsegajočem donosu

31. 12. 2012

Neopredmetena sredstva

61.207 35.641 0 96.848 29.771 0 126.619

Finančni inštrumenti 0 0 -2.017.483 -2.017.483 0 2.971.042 953.559Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine

13.777 3.178 16.955 5.612 0 22.567

Skupaj 74.984 38.819 -2.017.483 -1.903.680 35.383 2.971.042 1.102.745

Pojasnilo 16: Druge kratkoročne finančne obveznostiDruge kratkoročne finančne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kratkoročne obveznosti za finančni najem 47.640 0

Izvedeni finančni instrumenti 444.419 554.277

Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti 492.059 554.277

Druge kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo sklenjene pogodbe s finančnimi institucijami za namene varovanja pred valutnim tveganjem in kratkoročni del finančnega najema.

Pojasnilo 17: Kratkoročne poslovne obveznostiKratkoročne poslovne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Obveznosti do drugih dobaviteljev 89.961.248 67.692.770

Obveznosti do dobaviteljev - odvisnih družb 25.223.212 15.012.095

Obveznosti do dobaviteljev 115.184.460 82.704.865

Druge kratkoročne obveznosti do odvisnih družb 630.546 0

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.096.741 839.497

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 9.065.963 11.634.206

Kratkoročne obveznosti do drugih 301.341 171.491

Druge poslovne obveznosti 11.094.591 12.645.194

Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti 126.279.051 95.350.059


125

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev večinoma predstavljajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev, električne energije in z električno energijo povezanih odvisnih stroškov.

Kratkoročne obveznosti do odvisnih družb predstavljajo obveznosti za kupljeno električno energijo in obveznosti za storitve.

Druge kratkoročne obveznosti do odvisnih družb predstavljajo obveznosti iz naslova nevplačanega kapitala v novoustanovljeno odvisno družbo GEN-I Istanbul Ltd., ki bo dokončno vplačan v treh letih od datuma ustanovitve.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev predstavljajo obveznost za decembrske plače in druge prejemke iz delovnega razmerja.

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij ter druge kratkoročne obveznosti so sestavljene iz obveznosti za davek na dodano vrednost, obveznosti za trošarino, obveznosti za decembrske prispevke ter prispevke od drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati delodajalec.

Pojasnilo 18: Predujmi in ostale kratkoročne poslovne obveznostiPredujmi in ostale kratkoročne obveznosti Zneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 134.323 2.117

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 37.977.859 39.487.894

Kratkoročno odloženi prihodki 34.305 1.211.697

Pasivne časovne razmejitve 38.012.164 40.699.591

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 38.146.487 40.701.708

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov se nanašajo na vnaprej vračunane stroške in odhodke v višini 37.977.859 EUR, ki jih je Družba pri pripravi računovodskih izkazov upoštevala na podlagi v letu 2012 sklenjenih pogodb s poslovnimi partnerji, saj do časa sestavitve letnega poročila zanje še ni prejela računov.

Pojasnilo 19: Pogojne obveznostiPogojne obveznostiZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Dane garancije in poroštva - drugi 78.242.058 65.806.878

Dane garancije in poroštva - odvisne družbe tujina 28.474.613 37.470.041

Druge pogojne obveznosti 3.840.330 9.590.748

Skupaj 110.557.002 112.867.667

Garancije in poroštva bank se nanašajo na plačilne garancije, garancije za dobro izvedbo posla in garancije za resnost ponudbe. Poroštva odvisnih družb ter druge pogojne obveznosti pa se nanašajo na zavarovanje pravočasnega plačila.

Družba ima poleg pogojnih obveznosti tudi terjateve iz naslova prejetih garancij, poroštev in drugih potencialnih terjatev v višini 5.505.378 EUR. Nanašajo se na zavarovanje pravočasnega in zanesljivega plačila.


126

Pojasnilo 20: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednostiPoštene vrednosti Zneski v €

Pojasnilo 31. 12. 2012 31. 12. 2011Knjigovodska

vrednostPoštena

vrednostKnjigovodska

vrednostPoštena

vrednostSredstva, vrednotena po pošteni vrednosti

Deleži v odvisnih družbah 3 3.163.519 3.163.519 2.038.954 2.038.954

Skupaj 3.163.519 3.163.519 2.038.954 2.038.954

Sredstva vrednotena po odplačni vrednosti

Dolgoročne finančne terjatve 5 53.117 53.117 40.435 40.435

Dolgoročne poslovne terjatve 5 219.710 219.710 183.933 183.933

Kratkoročno dana posojila 8 5.643.943 5.643.943 8.306.643 8.306.643

Poslovne terjatve 6 159.354.369 159.354.369 148.838.043 148.838.043

Denar in denarni ustrezniki 9 18.330.602 18.330.602 15.356.967 15.356.967

Skupaj 183.601.741 183.601.741 172.726.021 172.726.021

Obveznosti vrednotene po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti 16 -444.419 -444.419 -554.277 -554.277

Skupaj -444.419 -444.419 -554.277 -554.277

Obveznosti vrednotene po odplačni vrednosti

Zavarovana bančna posojila 11 -16.000.000 -16.000.000 -14.000.000 -14.000.000

Druge finančne obveznosti 11 -36.457 -36.457 -57.818 -57.818

Obveznosti za finančni najem 11 -216.581 -216.581 0 0

Prejeta posojila odvisnih družb 11 0 0 -5.199.980 -5.199.980

Poslovne obveznosti 17 -126.279.051 -126.279.051 -95.350.059 -95.350.059

Skupaj -142.532.089 -142.532.089 -114.607.857 -114.607.857

Nivoji poštenih vrednosti 31. 12. 2012Zneski v €

Nivo 2 Nivo 3 Skupaj

Sredstva po pošteni vrednosti


Skupaj 0 3.163.519 3.163.519

Obveznosti po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -444.419 0 -444.419

Skupaj -444.419 0 -444.419

Nivoji poštenih vrednosti 31. 12. 2011Zneski v €

Nivo 2 Nivo 3 Skupaj

Sredstva po pošteni vrednosti


Skupaj 0 2.038.954 2.038.954

Obveznosti po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -554.277 0 -554.277

Skupaj -554.277 0 -554.277

Pojasnilo 21: PrihodkiPrihodki od prodajeZneski v €



Prihodki od prodaje blaga in materiala 1.474.094.358 977.907.371

Prihodki od prodaje storitev 13.474.949 4.528.445

Prihodki od najemnin 2.250 9.697

Skupaj 1.487.571.557 982.445.513


127

Prihodki od prodaje blaga v višini 1.474.094.358 EUR so prihodki od prodaje električne energije in zemeljskega plina.

Prihodki iz naslova zaračunanih storitev so doseženi predvsem na tujem trgu. Največje vrednosti predstavljajo storitve zagotavljanja dostopa do sistema električne energije v višini 9.870.038 EUR, upravljavske storitve v višini 1.286.795 EUR ter druge storitve, povezane z nakupom in prodajo električne energije v višini 1.964.094 EUR.

Prihodki ustvarjeni doma ali v tujiniZneski v €

Domača Tujina SkupajRealizacija od 1. 1. do 31. 12. 2012

Prihodki od prodaje blaga in materiala 283.312.200 1.190.782.158 1.474.094.358

Prihodki od prodaje storitev 219.076 13.255.873 13.474.949

Prihodki od najemnin 2.250 0 2.250

Skupaj 283.533.526 1.204.038.031 1.487.571.557

Prihodki od prodaje blaga v letu 2012 na domačem trgu znašajo 19,1 odstotka, prihodki od prodaje blaga na tujih trgih pa 80,9 odstotka.

Drugi poslovni prihodkiZneski v €



Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev

3.602 1.503

Drugi poslovni prihodki 8.155.512 280.382

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 44.577 105.671

Skupaj 8.203.691 387.556

Največji del drugih poslovnih prihodkov v višini 7.567.323 EUR predstavljajo prihodki iz neučinkovitega dela varovanja denarnih tokov, preostali zneski pa se nanašajo na odpravo preveč vkalkuliranih odhodkov preteklega leta, zaračunane odškodnine in ostale prihodke.

Prihodke od subvencij, dotacij in kompenzacij pa predstavljajo subvencije Tehnološke agencije Slovenije (TIA) za projekte mladih raziskovalcev iz gospodarstva in dotacije osnovnih sredstev.

Pojasnilo 22: Stroški blaga, materiala in storitevStroški prodanega blagaZneski v €



Stroški prodanega blaga 1.471.194.963 963.991.372

Skupaj 1.471.194.963 963.991.372

Nabavna vrednost prodanega blaga se je v letu 2012 glede na lansko leto povečala za 52,6 odstotka. Vključuje pa nabavno ceno električne energije in zemeljskega plina ter z njo povezane stroške.

Stroški materialaZneski v €



Stroški energije 89.117 51.508

Material in nadomestni deli 32.864 32.812

Pisarniški material 180.567 121.035

Ostali materialni stroški 6.372 9.410

Skupaj 308.920 214.765


128

Stroški storitevZneski v €



Vzdrževanje 476.588 721.599

Najemnine 803.963 699.893

Bančni stroški in druge provizije 1.330.155 1.014.025

Intelektualne storitve 997.745 526.742

Pogodbeniki, AH, NS … (sejnine) in študenti 419.701 362.069

Oglaševanje, promocija in stiki z javnostmi 423.469 218.555

Sponzorstva 153.345 179.771

Zavarovanja 25.747 4.654

Reprezentanca 34.953 29.893

Stroški službenih potovanj zaposlenih 120.757 138.796

Telekomunikacije 475.315 313.084

Čiščenje, varovanje, komunalne storitve 62.347 26.561

Izobraževanje 167.530 94.024

Stroški računalniških storitev (IT) 217.183 132.789

Ostale storitve 487.318 461.693

Skupaj 6.196.116 4.924.148

Stroški vzdrževanja v višini 476.588 EUR se nanašajo predvsem na vzdrževanje informacijske tehnologije.

Stroški najemnin v višini 803.963 EUR se nanašajo na najemnino poslovnih prostorov v višini 634.359 EUR, preostali del odpade na najem računalniške opreme in druge najeme, kot so osebna vozila, skladiščni in parkirni prostori ter konferenčne dvorane.

Stroški intelektualnih storitev v skupnem znesku 997.745 EUR predstavljajo stroške strokovnega svetovanja pri upravljanju človeških virov ter stroške za izbor in selekcijo kadrov; odvetniške in notarske storitve; revizijske in računovodske storitve; storitve poslovnega in davčnega svetovanja ter računalniške in programerske storitve.

Stroški sponzoriranja predvsem za športne namene so v poslovnem letu 2012 znašali 153.345 EUR.

Stroški ostalih storitev v skupnem znesku 487.318 EUR vključujejo stroške dostopanja do baz podatkov za potrebe trgovanja z električno energijo, transportne storitve in druge storitve manjših vrednosti.

Družba je podpisala pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov za poslovno leto 2012 revizijo z revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., v višini 16.700 EUR, drugi stroški revidiranja so v letu 2012 znašali 1.983 EUR.

Minimalne obveznosti za nepreklicni poslovni najemZneski v €

2012 2011

< 1 leto 610.235 552.559

> 1 — < 5 let 1.434.612 1.413.327

> 5 let 860.767 1.288.243

Skupaj 2.905.614 3.254.129

Pričakovane minimalne obveznosti v naslednjih letih iz naslova dolgoročno sklenjenih pogodb za najem poslovnih prostorov za poslovne enote Ljubljana, Nova Gorica in Krško znašajo 2.905.614 EUR.


129

Pojasnilo 23: Stroški delaStroški dela Zneski v €



Stroški plač 5.153.945 4.352.446

Stroški socialnih zavarovanj 842.768 715.859

Drugi stroški dela 525.714 594.513

Skupaj 6.522.427 5.662.818

Stroški dela zajemajo stroške plač in nadomestil, stroške socialnih zavarovanj, dodatnih pokojninskih zavarovanj in druge stroške dela (prehrana na delu, prevoz na delo in z dela, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade in podobno).

Družba je v letu 2012 stroške dela obračunavala skladno s Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije, s sprejeto Sistemizacijo delovnih mest družbe GEN-I, d.o.o., in individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

Drugi stroški dela vključujejo stroške nadomestila za prevoz na delo in prehrano, regres za letni dopust, prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje in jubilejne nagrade ter bonitete.

Pojasnilo 24: Amortizacija AmortizacijaZneski v €



Amortizacija neopredmetenih sredstev 619.117 467.629

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 716.578 626.235

Skupaj 1.335.695 1.093.864

Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, stopnje so prilagojene življenjski dobi sredstev, vlaganja v tuja osnovna sredstva pa so amortizirana v dobi sklenjenega najema.

Pojasnilo 25: Drugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodkiZneski v €



Razne dajatve 113.169 51.863Izgube pri prodaji osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev in odpisi ter slabitve OS

1.731 794

Donacije 36.988 10.501

Oblikovanje rezervacij 109.660 21.430

Prispevki političnim organizacijam, sindikatom, … 6.400 8.000

Drugi poslovni odhodki 5.877.987 782.036

Skupaj 6.145.935 874.624

Drugi poslovni odhodki v višini 5.877.987 EUR predstavljajo neučinkoviti del varovanja denarnih tokov in poštene vrednosti z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 4.395.502 EUR, davčno nepriznane odhodke in davke v višini 1.107.989 EUR ter članarine, odškodnine in denarne kazni ter štipendije, izplačane študentom v skupni višini 374.497 EUR.


130

DonacijeZneski v €



Humanitarni nameni 13.101 1.800

Dobrodelni nameni 13.937 1.201

Znanstveni nameni 5.000 0

Vzgojno-izobraževalni nameni 450 0

Športni nameni 3.800 3.000

Kulturni nameni 200 4.500

Ekološki nameni 500 0

Skupaj 36.988 10.501

Pojasnilo 26: Izid iz financiranjaIzid iz financiranjaZneski v €



Prihodki dividend iz deležev v odvisnih družbah 10.701.486 4.964.697

Prihodki od obresti 918.060 355.974

Dobički pri prodaji deležev v pridruženih družbah 243.639 0

Neto prihodki iz poravave finančnih instrumentov 2.520.571 985.944

Drugi finančni prihodki 11.882 9.767

Plačane odpisane terjatve in odprave odpisov 249.796 207.551


Odhodki za obresti -1.478.573 -1.111.203

Slabitve terjatev -668.374 -1.019.175

Sprememba poštenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov -1.034.105 -993.950

Neto znesek tečajnih odhodkov -451.797 -223.059

Drugi finančni odhodki -43.241 -188


Izid financiranja 10.969.344 3.176.358

V letu 2012 so dividende izplačala hčerinska podjetja GEN-I Zagreb, d.o.o., v znesku 314.319 EUR, GEN-I, d.o.o., Beograd v znesku 1.079.454 EUR, GEN-I, d.o.o., Sarajevo v znesku 303.170 EUR, GEN-I, dooel Skopje v znesku 1.932.757 EUR, S.C. GEN-I Bucharest S.R.L. v znesku 1.355.596 EUR, GEN-I Athens SMLLC v znesku 442.697, GEN-I Sofia SpLLC v znesku 684.642 EUR, GEN-I Tirana Sh.p.k. v znesku 4.574.130 EUR, ter Gen-I Vienna GmbH v znesku 14.721 EUR.

Prihodki iz naslova obresti znašajo 918.060 EUR in se nanašajo na zamudne obresti, obresti od posojil in depozitov ter pozitivnega stanja na računu.

Dobiček od prodaje deležev pridruženih družb se nanaša na prodajo družbe Enerve, d.o.o.

Neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov so v letu 2012 znašali 2.520.571 EUR.

Odhodki za obresti se nanašajo na obresti za posojila, prejeta od bank in hčerinskih družb v skupnem znesku 1.478.573 EUR.

Neto učinek iz naslova tečajnih razlik so odhodki v znesku 451.797 EUR.

Odpisi vrednosti se nanašajo na oslabitev ter odpis terjatev zaradi nezmožnosti poplačila s strani kupcev.

Družba na leto oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev. Prihodki iz naslova odprave slabitve za priznani DDV in plačane odpisane terjatve v preteklem letu znašajo 249.796 EUR; odhodki iz naslova slabitve terjatev 668.374 EUR; od tega je bilo v poslovnem letu oblikovanega popravka vrednosti 280.836 EUR in 387.538 EUR neposrednega odpisa terjatev.


131

Drugi finančni prihodki in odhodki večinoma predstavljajo zaračunane zamudne obresti kupcem oziroma dobaviteljem, stroške opominov in izvršb, parske izravnave in odpravo stroškov finančnih transakcij iz preteklih let.

Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti v višini 1.034.105 EUR se nanašajo na valutne terminske posle ter spremembo poštene vrednosti terminskih pogodb varovanja cene električne energije, ki ne izpolnjujejo pogojev za hedge accounting, ter so takoj pripoznane v vseobsegajočem donosu.

Pojasnilo 27: DavkiDavkiZneski v €

2012 2011

Odmerjen davek 840.648 1.159.310

Odloženi davek -35.383 -38.820

Skupaj 805.265 1.120.490

Družba je za leto 2012 obračunala 840.648 EUR davka od dohodkov pravnih oseb in hkrati izkazala za 35.383 EUR odloženih terjatev za davek.

Terjatev za odloženi davek v višini 35.383 EUR se nanaša na davčno nepriznano amortizacijo iz naslova amortiziranja neopredmetenih dolgoročnih sredstev v višini 29.771 EUR ter na rezervacije iz naslova odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v višini 5.612 EUR. Davek od dobička je bil obračunan po 18-odstotni davčni stopnji, veljavni v letu 2012.

Skupno ima družba po stanju na bilančni dan oblikovanih za 1.102.745 EUR terjatev do države iz naslova odložene-ga davka, ki so obračunane po 17-odstotni stopnji.

Efektivna davčna stopnjaZneski v €

2012 2011

Bruto dobiček pred obdavčitvijo 15.040.536 9.247.836

Veljavna davčna stopnja 18% 20%

Davek po veljavni davčni stopnji, pred spremembami davčne osnove 2.707.296 1.849.567

Neobdavčeni prihodki -2.104.270 -1.027.003

Davčno nepriznani stroški 327.210 325.386

Olajšave -124.973 -27.459

Efektivna davčna stopnja 5,35% 12,12%

Odmerjen in odloženi davek 805.265 1.120.490

Pojasnilo 28: Podatki o povezanih osebah

Prejemki članov uprave

Tekoče leto 2012

Bruto prejemki članov upraveZneski v €

Fiksni del prejemkov

Gibljivi del prejemkov

Povračila stroškov

Drugi prejemki Skupaj

dr. Robert Golob 128.729 80.000 551 14.127 223.407

Novšak Martin 0 0 2.381 23.446 25.827

mag. Andrej Šajn 0 0 2.953 27.967 30.920

dr. Igor Koprivnikar 151.010 80.000 1.412 2.653 235.075

Skupaj 279.739 160.000 7.297 68.193 515.229


132

Preteklo leto 2011

Bruto prejemki članov upraveZneski v €

Fiksni del prejemkov

Gibljivi del prejemkov

Povračila stroškov

Drugi prejemki

Skupaj

dr. Robert Golob 24.000 80.000 0 16.326 120.326

Martin Novšak 0 0 3.223 15.750 18.973

dr. Dejan Paravan 103.797 90.327 0 7.553 201.676

dr. Igor Koprivnikar 107.782 90.314 0 7.545 205.641

Skupaj 235.579 260.640 3.223 47.174 546.617

Zaposleni po individualnih pogodbah


31. 12. 2012 31. 12. 2011

Plače 1.559.795 1.243.777


Skupaj 1.753.207 1.283.926

20.7. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem

Pojasnilo 29: Kreditno tveganjePostavkeZneski v €

31. 12. 2012 31. 12. 2011

Nekratkoročne terjatve 272.827 224.368

Druge nekratkoročne finančne terjatve 53.117 40.435


Kratkoročne terjatve do kupcev 136.308.813 132.584.438

Druge kratkoročne terjatve 23.045.556 16.253.605

Kratkoročno dana posojila 5.643.943 8.306.643


Skupaj 183.874.568 172.950.389

Terjatve do kupcevZneski v €


Domače 34.172.052 25.076.796

Države evroobmočja 35.110.110 31.340.059

Druge evropske države 18.561.679 9.065.370

Države nekdanje Jugoslavije 21.774.745 40.093.907

Druge regije 26.690.227 27.008.306

Skupaj 136.308.813 132.584.438

TerjatveZneski v €


Kupci na debelo 104.449.989 108.620.998

Kupci na drobno 29.239.630 23.963.440

Kupci, končni uporabniki 2.619.195 0

Skupaj 136.308.813 132.584.438

Kot že podrobneje obrazloženo v poslovnem delu letnega poročila, je na družbi GEN-I vzpostavljeno aktivno upravljanje kreditnih tveganj in obvladovanje finančne izpostavljenosti družbe GEN-I do svojih poslovnih


133

partnerjev, ki temelji na doslednem izvajanju sprejetih internih pravilnikov in v njih natančno opredeljenih postopkov prepoznavanja kreditnih tveganj ter ocenjevanja izpostavljenosti, določanja ravni (limitov) dovoljene izpostavljenosti in sprotnega spremljanja (monitoringa) izpostavljenosti Družbe v razmerju do posameznega poslovnega partnerja. V okviru službe za obvladovanje tveganj se tako na podlagi sprejetih pravilnikov Družbe za obvladovanje kreditnih tveganj za vsakega novega poslovnega partnerja na področju trgovanja in večjih odjemalcev električne energije na področju prodaje električne energije izvaja ustrezna analiza kreditne sposobnosti poslovnega partnerja in ocene tveganj, pri čemer se šele na podlagi tovrstne ocene nadalje opredelijo okviri bodočega poslovnega sodelovanja, ustrezne kreditne linije za zavarovanje tveganj ter ponudijo pogoji plačila in dobave glede posameznega pogodbenega razmerja. Pri spremljanju sprotnega kreditnega tveganja in dnevne izpostavljenosti napram vzpostavljenim kreditnim linijam s posameznimi partnerji, so ti razdeljeni v skupine, skladno s svojimi kreditnimi značilnostmi, med drugim tudi glede na to, ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, trgovske partnerje, končne odjemalce ali prodajo na drobno, glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost terjatev, obstoj njihovih morebitnih predhodnih finančnih težav ter glede na ocenjeno stopnjo rizika potencialne kršitve pogodbenih obveznosti. Z namenom minimaliziranja teh tveganj, ki bi lahko nastala iz naslova neplačila terjatev s strani poslovnih partnerjev, Družba v okviru prizadevanj za obvladovanje navedenih tveganj ob vsakodnevnem sklepanju transakcij še prav posebno pozornost posveča uporabi ustreznih finančno-pravnih instrumentov zavarovanj pogodbenih obveznosti, ki jih implementiramo v za to prilagojena pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji, na podlagi predhodno izvedene analize kreditne sposobnosti teh in podane ocene tveganj.

Razčlenitev terjatev po zapadlosti in njihova slabitev je podana v pojasnilu 6.

Družba ima opredeljena merila za obravnavo dolžnika in izpostavljenosti, ki zahtevajo podrobnejšo spremljanje. Take izpostavljenosti in dolžnike Družba redno preverja zaradi določitve načina njihove nadaljnje obravnave. Družba ima opredeljena merila za predajo dolžnika enoti za izterjavo problematičnih terjatev. Če je prestrukturiranje izpostavljenosti zadevnega dolžnika smiselno, Družba oblikuje ustrezen načrt prestrukturiranja ter spremlja njegovo izvajanje in učinke. Če je dolžnik v stečajnem postopku, ustrezne službe in zunanji izvajalci pričnejo postopek unovčenja zavarovanja, če je izpostavljenost zavarovana.

Glede na smernice ima Družba opredeljenih več vrst različnih kategorij oslabitev. Izračun potrebne oslabitve se pripravi na podlagi preteklih izkušenj s partnerjem in pričakovanih prihodnjih denarnih pritokov poslovnega partnerja. Vsaka oslabitev je obravnavana individualno, predvsem se pa upoštevajo naslednji kriterij: javno znane težave z denarnimi tokovi, kršitve poslovnih pogodb ali pogojev, stečaj ali drugi pravni postopki, ki imajo lahko za posledico izgubo za Družbo.

Pojasnilo 30: Likvidnostno tveganje

Finančne obveznosti2012Zneski v €


Pogodbeni denarni

tokovi

Do 6 mesecev

6–12 mesecev

1–2 Leti

2–5 Let


Zavarovana bančna posojila 16.000.000 -16.542.613 -10.139.494 0 -6.403.118 0

Druge obveznosti 36.457 -36.457 -36.457 0 0 0

Obveznosti finančnega najema 216.581 -216.581 -27.867 -19.774 -62.391 -106.549

Poslovne obveznosti 126.279.051 -126.279.051 -126.279.051 0 0 0

Terminske valutne pogodbe,

uporabljene za varovanje pred tveganjem

Odliv 444.419 -444.419 -264.715 -162.665 -17.039 0

Skupaj 142.976.508 -143.519.121 -136.747.584 -182.439 -6.482.549 -106.549


134

Finančne obveznosti2011Zneski v €


Pogodbeni denarni

tokovi

Do 6 mesecev

6–12 mesecev

1–2 Leti


Zavarovana bančna posojila 14.000.000 -14.418.001 -8.157.589 -6.260.412 0

Prejeta posojila odvisnih družb 5.199.980 -5.355.818 0 -5.355.818 0

Druge obveznosti 57.818 -57.818 -57.818 0 0

Poslovne obveznosti 95.350.059 -95.350.059 -95.350.059 0 0

Terminske valutne pogodbe,

uporabljene za varovanje pred tveganjem

Odliv 554.277 -554.277 -207.650 -314.855 -31.772

Skupaj 115.162.134 -115.735.973 -103.773.116 -11.931.085 -31.772

Vodenje likvidnosti za celotno Skupino poteka na matični Družbi. Pri tem dnevno skrbno spremljamo in vestno načr-tujemo kratkoročno plačilno sposobnost, ki jo zagotavljamo z ažurnim usklajevanjem in načrtovanjem vseh denarnih tokov. Ob tem se v največji možni meri upoštevajo tveganja, ki so povezana z morebitnimi zamiki plačil oziroma z motnjami v plačilni disciplini kupcev, saj te otežujejo načrtovanje prilivov in nadaljnje naložbene aktivnosti Skupine.

Prav tako je na Družbi vzpostavljeno stalno spremljanje in optimizacija kratkoročnih viškov in primanjkljajev denarnih sredstev. Nadalje likvidnostna rezerva v obliki odobrenih kreditnih linij pri poslovnih bankah, razpršenost finančnih obveznosti, sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti ter dosledna izterjava terjatev omogočajo učinkovito obvladovanje naših denarnih tokov, kar družbi GEN-I zagotavlja plačilno moč in posledično nizko stopnjo tveganja kratkoročne plačilne sposobnosti. Poleg tega vzdržujemo aktivni odnos do finančnih trgov, pri tem pa naše uspešno poslovanje in trajen denarni tok iz poslovanja zagotavljajo, da je tveganje naše likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in povsem obvladljivo.

Dolgoročna plačilna sposobnost se v Družbi zagotavlja z ohranjanjem in povečevanjem lastniškega kapitala ter vzpostavljanjem ustreznega finančnega ravnotežja. Družba to dosega s pomočjo stalnega vzpostavljanja ustre-zne bilančne strukture glede na ročnost financiranja. Uprava na področju upravljanja likvidnostnih tveganj za prihodnje leto namerava še nadalje krepiti dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost Skupine ter v sistem spremljave likvidnosti vpeljati nove odvisne družbe.

Pojasnilo 31: Valutno tveganje

Terjatve, obveznosti 31. 12. 2012Zneski v €

EUR USD RON HUF

Terjatve do kupcev 132.672.512 0 3.636.301 0

Zavarovana bančna posojila -16.000.000 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev -111.490.018 -22 -1.965.283 -1.729.137

Bruto izpostavljenost bilance stanja 5.182.494 -22 1.671.018 -1.729.137

Ocenjena napovedana prodaja 927.385.733 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava -904.315.399 0 0 0

Bruto izpostavljenost 23.070.334 0 0 0

Neto izpostavljenost 28.252.828 -22 1.671.018 -1.729.137

Terjatve, obveznosti 31. 12. 2011Zneski v €

EUR USD HRK MKD RON HUF TRY BGN

Terjatve do kupcev 128.658.066 0 0 0 3.049.940 0 876.432 0

Zavarovana bančna posojila -14.000.000 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev -79.547.688 -27 -2 -188 -2.479.749 -387.890 -288.810 -511

Bruto izpostavljenost bilance stanja 35.109.050 -27 -2 -188 570.191 -387.890 587.622 -511

Ocenjena napovedana prodaja 540.180.351 0 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava -526.064.003 0 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost 14.116.348 0 0 0 0 0 0 0

Neto izpostavljenost 49.226.726 -27 -2 -188 570.191 -387.890 587.622 -511


135

Zlasti na tujih trgih, ki ne sodijo v evro območje, se družba GEN-I aktivno ukvarja z vzpostavljanjem ustrezne infrastrukture za sklepanje valutnih poslov in implementacijo ostalih mehanizmov valutnih zavarovanj, ki vključujejo terminske posle in valutne klavzule.

Družba je izpostavljena valutnemu tveganju predvsem na področju osnovnih dejavnosti, to so trgovanje in prodaja električne energije in čezmejne prenosne zmogljivosti. Glede na obseg poslovanja je Družba izpostavljena valutnim tveganjem predvsem v okviru valut HUF (madžarski forint) in RON (novi romunski lev) ter turške lire (TRY).

Tveganja spremembe tečajev zmanjšujemo z vezavo prodajnih cen blaga na valuto, v kateri so obveznosti za financiranje nabavnih poslov. Del tveganja spremembe tečajev je sicer „naravno” varovan med posameznimi odvisnimi družbami, saj se del načrtovanih prilivov med posameznimi družbami pokriva z načrtovanimi odlivi v isti valuti. Po potrebi se uporabljajo izvedeni finančni instrumenti.

Finanči instrumentiZneski v €


Instrumenti s stalno obrestno mero

Finančna sredstva 5.673.117 8.290.435


Instrumenti s spremenljivo obrestno mero 0 0

Finančna sredstva 0 0


Družba obrestno tveganje obvladuje s stalnim ocenjevanjem izpostavljenosti in možnega vpliva spremembe referenčne obrestne mere (variabilni del) na višino odhodkov iz financiranja. Poleg tega nadzoruje portfelj posojil, na katerega lahko vpliva morebitna sprememba obrestnih mer. V okviru teh spremlja gibanje obrestnih mer na domačem trgu, na tujih trgih in na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti. Cilj stalnega spremljanja izpostavljenosti in analiziranja gibanja obrestnih mer je pravočasno predlagati ukrepe varovanja z uravnavanjem aktivne in pasivne strani bilance stanja.


136

21. Dogodki po datumu bilance stanja

Družba GEN-I, d.o.o., je v zaostrenih finančnih razmerah na slovenskem in svetovnem trgu uspešno zaključila prodajo instrumentov denarnega trga – 360-dnevnih komercialnih zapisov, z oznako GEN01, v skupni nominalni vrednosti 30 milijonov EUR. Namen izdaje komercialnih zapisov je tekoče kratkoročno financiranje poslovanja izdajatelja ter razpršitev baze kratkoročnih dolžniških investitorjev med banke in institucionalne investitorje. Obrestna mera komercialnega zapisa znaša 4,30 odstotka na leto, datum dospelosti komercialnega zapisa pa je 10. 2. 2014. S komercialnimi zapisi se bo trgovalo na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, in sicer na segmentu Trg obveznic – Instrumenti denarnega trga – Komercialni zapisi.


137

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe GEN-I, d.o.o., za poslovno leto, ki se je zaključilo na dan 31. december 2012. Prav tako potrjuje pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 108 dalje računovodskega poročila.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da predstavlja letno poročilo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe GEN-I, d.o.o., in izidov njenega poslovanja za leto 2012.

Računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, so bili izdelani na podlagi predpostavk o nadaljnjem poslovanju Družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Martin Novšak dr. Robert Golobnamestnik predsednika uprave predsednik uprave

Krško, 26. 2. 2013

22. Izjava poslovodstva


138

23. Mnenje pooblaščenega revizorja


139


Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in oprema 117Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstva 118Pojasnilo 3: Naložbe v odvisne družbe 119Pojasnilo 4: Naložbe v pridružene družbe 119Pojasnilo 5: Nekratkoročne terjatve in posojila 119Pojasnilo 6: Poslovne terjatve 119Pojasnilo 7: Predujmi in druga sredstva 120Pojasnilo 8: Finančne naložbe in posojila 121Pojasnilo 9: Denar in denarni ustrezniki 121Pojasnilo 10: Kapital in rezerve 121Pojasnilo 11: Posojila 122Pojasnilo 12: Stroški in zapadlosti posojil 123Pojasnilo 13: Druge finančne obveznosti 123Pojasnilo 14: Dolgoročne rezervacije 123Pojasnilo 15: Odloženi davki 124Pojasnilo 16: Druge kratkoročne finančne obveznosti 124Pojasnilo 17: Kratkoročne poslovne obveznosti 124Pojasnilo 18: Predujmi in ostale kratkoročne poslovne obveznosti 125Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti 125Pojasnilo 20: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednosti 126Pojasnilo 21: Prihodki 126Pojasnilo 22: Stroški blaga, materiala in storitev 127Pojasnilo 23: Stroški dela 129Pojasnilo 24: Amortizacija 129Pojasnilo 25: Drugi poslovni odhodki 129Pojasnilo 26: Izid iz financiranja 130Pojasnilo 27: Davki 131Pojasnilo 28: Podatki o povezanih osebah 131Pojasnilo 29: Kreditno tveganje 132Pojasnilo 30: Likvidnostno tveganje 133Pojasnilo 31: Valutno tveganje 134Pojasnilo 32: Obrestno tveganje 135

Besedilo: GEN-I, d.o.o.Lektoriranje: Darja RogeljOblikovanje: gigodesign I Miran Klenovšek, Primož Orešnik I www.gigodesign.comFotografija: Jane Štravs

Krško 2013

energija za dosežke - gen-i d.o.o. · 2019-02-18 · 5. korporacijsko upravljanje 23 5.1. vodenje...

Documents