ˇ˘˚ ˙ˆ˚˚ - gen-i · 5. korporacijsko upravljanje 22 5.1. vodenje družbe gen-i, d.o.o. 23...

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Nagovor uprave

1

5.

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, TRGOVANJE IN PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2013

PREMIKAMO MEJE

1

0. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Vsebina

1. NAGOVOR UPRAVE 8

2. SKUPINA GEN-I V ŠTEVILKAH 112.1. Ključni kazalci za Skupino in Družbo 11

3. OSEBNA IZKAZNICA IN PRISOTNOST V REGIJI 19

4. GLOBALNO ZASTAVLJEN POSLOVNI MODEL SKUPINE GEN-I 204.1. Namen in poslanstvo Skupine 204.2. Edinstven poslovni model 204.3. Konkurenčne prednosti Skupine 204.4. Prihodnost je v zanesljivi in zmerni rasti 214.5. Nove regulatorne uredbe in novi tržni izzivi 21

5. KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE 225.1. Vodenje družbe GEN-I, d.o.o. 235.2. Vodenje družb v Skupini 24

6. POSLOVANJE SKUPINE GEN-I V LETU 2013 296.1. Globalno delovanje GEN-I na trgu električne energije in zemeljskega plina 296.2. Dejavniki, ki vplivajo na tržno ceno 306.3. Razmere na trgih v letu 2013 306.4. Poslovanje v letu 2013 - nadzorovana rast na vseh področjih 31

7. FINANČNA MOČ IN DENARNI TOK 35

8. UPRAVLJANJE TVEGANJ 378.1. Kreditna tveganja 378.2. Tržna tveganja 398.3. Likvidnostna tveganja 408.4. Operativna tveganja 418.5. Pravna tveganja 418.6. Regulatorna tveganja 42

9. POMEMBNI DOGODKI POSLOVNEGA LETA 479.1. Pomembnejši dogodki v letu 2013 47

10. DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 49

11. TRAJNOSTNO POROČILO 5011.1. Zaposleni 5011.2. Komuniciranje z javnostmi 5211.3. Skrb za družbeno okolje: sponzorstva in donacije 53

Vsebina

2

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Vsebina0.

12. UVOD V RAČUNOVODSKO POROČILO 61

13. RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE GEN-I 6213.1. Konsolidiran izkaz finančnega položaja 6213.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida 6313.3. Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa 6313.4. Konsolidirani izkaz denarnih tokov 6413.5. Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala 65

14. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 6714.1. Poročajoča družba 6714.2. Podlaga za sestavitev 6714.3. Pomembne računovodske usmeritve 6714.4. Določanje poštene vrednosti 7614.5. Obvladovanje finančnega Tveganja 7614.6. Pregled vseh odvisnih družb v Skupini GEN-I 7714.7. Pojasnila postavk računovodskih izkazov 7714.8. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem 93

15. DOGODKI PO POROČEVALSKEM OBDOBJU 97

16. IZJAVA POSLOVODSTVA 98

17. MNENJE POOBLAŠČENEGA REVIZORJA 99

18. SEZNAM RAZKRITIJ 100

19. RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE GEN-I 10319.1. Izkaz finančnega položaja 10319.2. Izkaz poslovnega izida 10419.3. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 10419.4. Izkaz denarnih tokov 10519.5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala 106

20. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 10820.1. Poročajoča družba 10820.2. Podlaga za sestavitev 10820.3. Pomembne računovodske usmeritve 10820.4. Določanje poštene vrednosti 11620.5. Obvladovanje finančnega tveganja 11720.6. Razkritja postavk v računovodskih izkazih 11820.7. Finančni instrumenti in izpostavljenost tveganjem 134

21. DOGODKI PO POROČEVALSKEM OBDOBJU 139

22. IZJAVA POSLOVODSTVA 140

23. MNENJE POOBLAŠČENEGA REVIZORJA 141

24. SEZNAM RAZKRITIJ 142

3

5.

NAGOVOR UPRAVE

SKUPINA GEN-I V ŠTEVILKAH


4

5.

GEN-I ZAGREB Rast poslovnih prihodkovv obdobju od 2010 do vključno 2013

92.512.801 €

2013

2012

2011

2010

90.418.230 €

84.883.491 €

42.635.385 €

7

5.

dr. Robert Golob,predsednik uprave GEN-I

8

1. NAGOVOR UPRAVE

Spoštovani,

poslovno leto 2013 je bilo za GEN-I leto uspešno uresničenih priložnosti. Pot do ciljev nikakor ni bila enostavna, saj so trg zaznamovali padci porabe električne energije, rast obnovljivih virov električne energije in izjemno dobre hidrološke razmere v regiji, ki so močno vplivale na poslovanje energetskih družb regije jugovzhodne Evrope. Toda ravno izzivi so tisti, ki kalijo zmagovalce. GEN-I je ponovno dokazal, da je mogoče s prilagodljivostjo, odzivnostjo in poglobljenim razumevanjem energetskih trgov tudi v zahtevnih razmerah poslovati stabilno in uspešno. Še več - leto 2013 za GEN-I ni pomenilo le ohranjanja položaja zaupanja vrednega dobavitelja električne energije in zemeljskega plina, temveč je bilo zaznamovano tudi z uspešno širitvijo poslovanja. Na tem področju je še posebej odmeven junijski vstop GEN-I na hrvaški trg električne energije za gospodinjske odjemalce, kjer smo že v nekaj mesecih dosegli izjemne rezultate. Poleg tega smo veliko iznajdljivost in prodornost pokazali tudi z izdajo komercialnih zapisov in vstopom na slovenski kapitalski trg. Postali smo prva slovenska družba, ki po definiciji ne sodi med javne delniške družbe, vendar kotira na Ljubljanski borzi in ji je uspel takšen način zagotovitve financiranja poslovanja. Prav tako smo s svojimi aktivnostmi utrdili položaj med najuglednejšimi udeleženci energetskega trga v regiji osrednje in jugovzhodne Evrope ter vzpostavili nova sodelovanja s pomembnimi podjetji na mednarodnem trgu.

V letu 2013 smo se uspešno odzivali na nestabilne razmere ter s primerno strategijo obvladovanja tveganj, inovativnimi rešitvami in prodornimi blagovnimi znamkami povečevali tržne deleže v Sloveniji in tujini. Na področju odjema električne energije smo konec leta 2013 z blagovno znamko Poceni elektrika presegli 99.000 odjemalcev, za znamko Poceni plin, s katero smo na trg vstopili leta 2012, pa se je odločilo že 17.200 odjemalcev. Skupina GEN-I je v letu 2013 zagotavljala dobavo končnim odjemalcem na osmih trgih z električno energijo in dveh trgih z zemeljskim plinom ter skupno s trgovalnimi aktivnostmi prodala 24,6 TWh električne energije ter 0,8 TWh zemeljskega plina.

Leto 2013 so zaznamovale

uspešne širitve GEN-I na tuje trge.

Pomemben mejnik v letu 2013 smo dosegli z vstopom na hrvaški trg gospodinjskih odjemalcev električne energije, kjer smo z blagovno znamko Jeftina struja realizirali zavezo o dobavi poceni elektrike in ob koncu leta oskrbovali že 10.000 gospodinjstev. Poleg tega je bil GEN-I Zagreb d.o.o. na javnem razpisu izbran za dobavitelja električne energije za celotno javno upravo Republike Hrvaške za obdobje dveh let. Nove priložnosti smo z ustreznim odzivanjem

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Nagovor uprave1.

GEN-I s 25,7 % tržnim deležem

ostaja največji dobavitelj električne

energije končnim odjemalcem

in drugi največji ponudnik

zemeljskega plina v Sloveniji.

9

5.


Martin Novšak, MBA,

namestnik predsednika uprave GEN-I


10

1.

na spremembe ter konkurenčnimi prednostmi uspešno realizirali tudi na drugih tujih trgih. V Srbiji je GEN-I postal prvi neodvisni dobavitelj električne energije, v Istanbulu smo pričeli z aktivnim trgovanjem na notranjem turškem trgu ter postali največji uvoznik električne energije iz Evrope, ostajamo pa tudi največji izvoznik električne energije iz Bolgarije ter največji dobavitelj na prenosnem omrežju v Makedoniji. Na avstrijskem trgu smo pričeli z dobavo zemeljskega plina končnim odjemalcem.

V poslovnem letu 2013 smo

ustvarili 1,28 milijarde EUR

prihodkov in leto sklenili

z 9.868 tisoč EUR

čistega poslovnega izida.

Uprava je v letu 2013 svoje strateško delovanje osredotočila na nadaljnjo notranjo konsolidacijo s poudarkom na skladnosti poslovanja ter izgradnji sodobne korporativne strukture Skupine GEN-I. Posebno pozornost smo namenili večji učinkovitosti izrabe razpoložljivih virov, krepitvi zmožnosti hitrega prilagajanja spremembam, ki jih narekuje trg, ter učinkovitemu globalnemu upravljanju s ključnimi področji za podporo temeljni dejavnosti GEN-I. V drugi polovici leta 2013 smo vzpostavili nov krovni ERP (Enterprise Resourse Process) sistem s ključnimi podsistemi in poenotili platforme, ki so pomemben temelj za nadaljnjo rast podjetja in za zagotavljanje zadovoljstva naših odjemalcev.

Nadaljevali smo tudi s strateškim projektom Metis, v okviru katerega smo oblikovali celovit model ključnih kompetenc Skupine GEN-I, ki definira sposobnosti, znanja, veščine ter

želena ravnanja zaposlenih. Prepričani smo, da je vlaganje v strokovne kadre naša pomembna dodana vrednost, ki je odločilna za uspešno doseganje poslovnih ciljev tudi v prihodnje.

Glede na lanske pozitivne odzive smo tudi v letu 2013 izvedli interni projekt GEN-I-jalci leta in izbrali zmagovalce - posameznike in projektne skupine z različnih področij našega delovanja, ki so še posebej izkazovali uspehe, znanja, sposobnosti in načine delovanja, kot jih združujejo temeljne kompetence Skupine GEN-I. Na ta način zaposlene motiviramo ter spodbujamo k promociji naše podjetniške kulture in temeljnih vrednot Družbe.

Vsak uspešno narejen korak je potrditev, da sprejemamo dobre odločitve, delujemo z vrhunsko ekipo ter izbiramo prave strategije. Verjamemo, da zmoremo še več, zato bodo naši koraki še naprej usmerjeni v rast, širitev poslovanja in doseganje odličnih poslovnih rezultatov. Dokazali smo, da znamo biti najboljši, vendar prihodnost prinaša nove izzive. Na nadaljnjo poslovno pot zato stopamo samozavestno - z dragocenimi izkušnjami za nami ter z znanjem, motiviranostjo in novimi priložnostmi pred nami.


Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave GEN-I

2012

1.0781.1369.868

8.203

2013 2012 2013

+20,3 % +5,4 %

2012

1.0781.1369.868

8.203

2013 2012 2013

+20,3 % +5,4 %

Dosegli smo pomembno rast čistega dobička v tisoč EURVeč na strani 21.

Rast sredstev za izobraževanje v EUR na zaposlenega Več na strani 43.

11

1. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Skupina GEN-I v številkah

2. SKUPINA GEN-I V ŠTEVILKAH2.1. KLJUČNI KAZALCI ZA SKUPINO IN DRUŽBO

SKUPINA GEN-I 2013 2012Prihodki od prodaje 1.280.362.389 1.542.895.518Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 12.875.902 8.176.625

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) 14.084.419 9.539.816Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 9.868.220 8.203.526Bilančna vsota 249.153.041 228.270.628Kapital 56.698.277 46.641.851Obveznosti 192.454.764 181.628.777Finančni dolg 37.281.883 16.683.237Neto finančni dolg 14.994.768 -5.377.888Neto finančni dolg/EBITDA 1,06 -0,56Finančni dolg / Kapital 0,66 0,36Kapital / Bilančna vsota 22,76% 20,43%ROE 17,40% 17,59%ROA 3,96% 3,59%

Redno zaposleni na dan 31. 12. 192 152Količina prodane električne energije [v TWh] 24,6 25,3

INDEKS 13/1283.0157.5147.6120.3109.1121.6

106.0223.5

--

183.8111.499.0110.2126.397.2

DRUŽBA GEN-I. D,O,O, 2013 2012Poslovni prihodki 1.273.109.999 1.495.775.248Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.387.819 4.071.192

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) 5.546.027 5.406.887Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.154.166 14.235.271Denarni tok (CASH FLOW) 7.312.374 15.570.966Kapital 47.985.166 41.437.828Obveznosti 186.252.628 181.309.152Skupaj kapital in obveznosti 234.237.794 222.746.980

Redno zaposleni na dan 31. 12. 170 138

INDEKS 13/1285.1

107.8102.6

43.247.0115.8102.7105.2123.2

12

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Skupina GEN-I v številkah1.

GEN-I ZAGREB D.O.O. 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 42.635.385 84.883.491 90.418.230 92.512.801EBIT 296.809 401.059 585.787 47.564EBITDA 296.904 403.316 588.019 71.010Čisti poslovni izid 233.667 318.691 475.726 -17.421Sredstva 8.641.331 20.796.241 4.538.426 15.478.643Kapital 550.527 513.567 671.947 539.816Obveznosti 8.090.804 20.282.674 3.866.479 14.938.827Denarni tok 233.762 320.948 477.958 6.025

GEN-I D.O.O. BEOGRAD 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 100.710.390 188.019.909 221.431.054 155.179.484EBIT 364.498 1.530.979 1.773.055 1.193.346EBITDA 371.591 1.538.131 1.780.350 1.203.265Čisti poslovni izid 406.109 1.244.797 1.189.982 973.781Sredstva 19.207.356 57.507.962 31.213.940 33.988.916Kapital 1.104.141 1.966.486 1.864.298 1.751.467Obveznosti 18.103.215 55.541.476 29.349.642 32.237.449Denarni tok 413.202 1.251.949 1.197.277 983.701

GEN-I DOOEL SKOPJE 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 33.947.008 50.979.529 102.807.575 87.981.357EBIT 1.353.554 1.905.120 867.609 658.583EBITDA 1.353.760 1.905.388 867.972 658.944Čisti poslovni izid 1.304.014 1.906.953 787.670 652.518Sredstva 6.331.404 14.363.619 14.451.288 20.857.740Kapital 1.338.364 1.925.816 821.426 688.200Obveznosti 4.993.040 12.437.803 13.629.864 20.169.541Denarni tok 1.304.220 1.907.221 788.033 652.879

GEN-I TIRANA SH.P.K. 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 26.710.307 42.560.527 91.300.834 50.728.360EBIT 612.755 6.035.602 1.290.324 1.406.832EBITDA 613.587 6.036.522 1.291.637 1.408.759Čisti poslovni izid 420.636 4.697.218 948.002 1.251.906Sredstva 5.263.063 20.812.565 12.054.210 20.015.778Kapital 422.316 4.736.616 988.130 1.264.144Obveznosti 4.840.747 16.075.949 11.066.080 18.751.635Denarni tok 421.468 4.698.138 949.315 1.253.834

GEN-I D.O.O. SARAJEVO 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 31.765.542 28.020.841 49.484.409 46.451.302EBIT 408.511 303.393 423.276 213.991EBITDA 408.799 303.681 423.518 214.391Čisti poslovni izid 276.419 303.171 378.462 213.013Sredstva 9.336.790 10.439.853 5.196.668 6.764.343Kapital 864.588 814.462 889.755 724.305Obveznosti 8.472.202 9.625.391 4.306.913 6.040.038Denarni tok 276.707 303.459 378.704 213.413

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT

EBITDA čisti poslovni izid

poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

13


GEN-I BUCHAREST S.R.L. 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 26.478.590 82.795.466 79.267.724 41.496.214EBIT 398.145 1.513.285 398.346 587.754EBITDA 398.276 1.513.623 398.668 588.048Čisti poslovni izid 269.371 1.416.861 320.718 588.854Sredstva 7.026.886 11.641.492 6.322.832 9.271.561Kapital 754.867 1.891.187 921.542 1.147.409Obveznosti 6.272.019 9.750.305 5.401.290 8.124.151Denarni tok 269.502 1.417.199 321.040 589.148

GEN-I SOFIA SPLLC 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 398.982 34.652.272 96.695.837 88.231.940EBIT -27.868 899.677 -1.506.110 1.517.636EBITDA -27.612 900.444 -1.505.343 1.518.403Čisti poslovni izid -27.868 899.677 291.599 1.356.220Sredstva 830.809 12.796.014 13.884.470 16.136.046Kapital 70.644 784.647 391.605 1.708.960Obveznosti 760.165 12.011.367 13.492.865 14.427.085Denarni tok -27.612 900.444 292.366 1.356.987

GEN-I ATHENS SMLCC 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 86.866.559 121.640.569 200.022.233 111.882.214EBIT -43.285 393.923 -63.846 476.021EBITDA -42.376 397.245 -60.524 478.187Čisti poslovni izid 96.552 257.518 41.260 358.376Sredstva 17.079.736 23.518.539 22.682.242 12.797.588Kapital 345.719 603.237 214.561 587.707Obveznosti 16.734.017 22.915.302 22.467.681 12.209.881Denarni tok 97.461 260.840 44.582 360.543

GEN-I BUDAPEST KFT. 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 110.749.491 8.246.791 1.594.871 258.892EBIT 49.478 -23.435 94.226 -88.531EBITDA 49.478 -19.685 97.436 -85.321Čisti poslovni izid -76.423 -116.336 110.736 -97.324Sredstva 22.087.703 1.637.722 862.809 452.240Kapital 2.301.513 285.177 385.681 288.357Obveznosti 19.786.190 1.352.545 477.128 163.882Denarni tok -76.423 -112.586 113.946 -94.113

GEN-I VIENNA GMBH 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 0 9.292.282 12.613.321 11.585.966EBIT -22.471 48.967 210.124 956.510EBITDA -22.032 50.488 211.645 957.812Čisti poslovni izid -22.443 39.683 155.374 719.448Sredstva 40.396 2.645.252 1.376.691 2.198.343Kapital 27.557 67.240 205.374 1.175.097Obveznosti 12.839 2.578.012 1.171.317 1.023.246Denarni tok -22.004 41.204 156.895 720.749

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000pr

ihod

ki v

MIO

€

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000pr

ihod

ki v

MIO

€

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

14


GEN-I MILANO S.R.L. 2010 2011 2012 2013Poslovni prihodki 512 11.309.144 164.427 9.339.580EBIT -16.035 -283.081 124.129 267.666EBITDA -16.035 -283.081 124.129 267.666Čisti poslovni izid -16.035 -283.779 122.037 216.525Sredstva 112.601 3.215.564 561.832 2.545.140Kapital 83.965 -199.814 205.073 421.598Obveznosti 28.636 3.415.378 356.759 2.123.541Denarni tok -16.035 -283.779 122.037 216.525

GEN-I 2012 2013Poslovni prihodki 864.275 32.114.896EBIT -22.568 -208.427EBITDA -15.657 -201.911Čisti poslovni izid -19.854 -194.048Sredstva 1.883.584 10.803.108Kapital 829.717 493.984Obveznosti 1.053.867 10.309.124Denarni tok -12.943 -187.532

GEN-I ENERGY SALES 2013Poslovni prihodki 12.911.584EBIT 1.267.205EBITDA 1.267.205Čisti poslovni izid 1.267.208Sredstva 7.933.165Kapital 1.279.824Obveznosti 6.653.341Denarni tok 1.267.208

2010 2011 2012

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

prih

odki

v M

IO €

2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

200.000

- 200.000

400.000

600.000

200.000

300.000

100.000

500.000

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

0

-200.000

200.000

400.000

€ 600.000

0

400.000

500.000

€ 600.000

€ 800.000

0

5.00.000

- 2.000.000

- 1.000.000

0

1.000.000

€ 2.000.000

0

2.000.000

€ 8.000.000

4.000.000

6.000.000

0

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

20

40

60

80

100

150

100

prih

odki

v M

IO €

0

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

150

200

250

20

40

80

prih

odki

v M

IO €

0

20

40

60

80

100

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

100

150

200

250

50

20

40

60

60

prih

odki

v M

IO €

2010 2011 2012 2013

2010 2011 2012 2013

0

5.00.000

0

1.000.000

1.500.000

€ 2.000.000

100

150

50

2010 2011 2012 2013

-100.000

100.000

€ 300.000

-300.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

2010 2011 2012 2013

470.000

€ 970.000

-30.000 prih

odki

v M

IO €

0

5

10

15

2010 2011 2012 2013-120.000

-20.000

30.000

€ 80.000

-70.000

prih

odki

v M

IO €

0

50

100

EBIT


poslovni prihodki

LEGENDA

OSEBNA IZKAZNICA IN PRISOTNOST V REGIJI

GLOBALNO ZASTAVLJEN POSLOVNI MODELSKUPINE GEN-I

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE

GEN-I VIENNARast čistega poslovnega izidav obdobju od 2010 do vključno 2013

719.448 €

2013

2012155.374 €

39.683 €2011

-22.443 € 2010

GEN-I VIENNARast čistega poslovnega izidav obdobju od 2010 do vključno 2013

719.448 €

2013

2012155.374 €

39.683 €2011

-22.443 € 2010

19

2. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Osebna izkaznica in prisotnost v regiji

Skupina GEN-I je z lastnimi družbami aktivna na trgih Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore, Makedonije, Kosova, Albanije, Grčije in Turčije. Hčerinske družbe Skupine so v 100-odstotni lasti matične družbe GEN-I, d.o.o. (v nadaljevanju: Družba), razen turške hčerinske družbe, ki je v 99-odstotni lasti družbe GEN-I (v njeni posredni lasti je tudi preostali odstotek).

Sedež Skupine GEN-I je enak sedežu matične družbe s polnim nazivom: GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.Skrajšano ime družbe: GEN-I, d.o.o.Sedež družbe: Vrbina 17, 8270 Krško, SlovenijaNajpomembnejše dejavnosti družbe: trgovanje z električno energijo ter dobava električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem

Osnovni kapital matične družbe: 15.877.610,00 EURStruktura lastništva: 50 % GEN energija, d.o.o. in 50 % IG energetski sistemi, d.o.o.Velikost družbe: velika gospodarska družbaNačin upravljanja: enotirni

Matična številka: 1587714Davčna številka: 71345442ID za DDV: SI71345442

Številka vpisa v sodni register: 1/04524/00; srg 2011/27433; registrirano pri Okrožnem sodišču v Krškem Datum zadnjega vpisa v sodni register: 13. 7. 2011

Organ upravljanja matične družbe je štiričlanska uprava.Predsednik uprave: dr. Robert GolobNamestnik predsednika uprave: Martin Novšak, MBAČlan uprave: dr. Igor KoprivnikarČlan uprave: mag. Andrej Šajn

Upravljanje hčerinskih družb vodijo predsednik uprave dr. Robert Golob, član uprave dr. Igor Koprivnikar in izvršni direktor za prodajo dr. Dejan Paravan. Razdelitev funkcij po posameznih pravnih osebah v Skupini je navedena v poglavju Korporacijsko upravljanje.

E-pošta: [email protected]; [email protected]; [email protected] stran: www.gen-i.si; www.pocenielektrika.si; www.poceniplin.si

Hčerinske družbe imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo za trgovanje s produkti električne energije in zemeljskega plina. Na sedmih trgih imajo vzpostavljeno tudi infrastrukturo za prodajo ter izvajajo dobavo velikim poslovnim odjemalcem. Na slovenskem in hrvaškem trgu je Skupina GEN-I dobavitelj tudi gospodinjskim odjemalcem.

3. OSEBNA IZKAZNICA IN PRISOTNOST V REGIJI

Presence of the GEN-I Group on wholesale and retail electricity market Presence of the GEN-I Group on wholesale electricity market

20

2. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Globalno zastavljen poslovni model skupine

4. GLOBALNO ZASTAVLJEN POSLOVNI MODEL SKUPINE GEN-I

4.1. NAMEN IN POSLANSTVO SKUPINE

Zavezo našim kupcem o dobavi poceni elektrike in zemeljskega plina smo v letu 2013 pričeli ambiciozno širiti tudi izven meja Slovenije. 110-tisočim končnim odjemalcem električne energije se je pridružilo več kot 10.000 končnih odjemalcev na Hrvaškem, več kot 18.000 končnih odjemalcev v Sloveniji pa nam je zaupalo tudi oskrbo z zemeljskim plinom. Naše glavno poslanstvo ostaja zanesljiva oskrba, poleg tega pa ob konkurenčnih komercialnih pogojih ter visoki ravni storitve ustvarjamo močno blagovno znamko in pripadnost odjemalcev. Vse to zagotavljamo s stroškovno učinkovitim trgovanjem z energenti, upravljanjem s tveganji in dolgoročno stabilno rastjo Skupine.

S hitrim prilagajanjem tržnim

razmeram in ekspertnimi znanji

izkoriščamo nove priložnosti.

S profesionalnim in inovativnim pristopom učinkovito tržimo električno energijo tako, da proizvodnim virom zagotovimo konkurenčno odkupno ceno, končnim odjemalcem pa kakovostno storitev celovite oskrbe in obvladovanje stroškov nakupa energije. Z nenehnim povečevanjem in združevanjem konkurenčnih prednosti dosegamo primerno ekonomijo obsega in tako še dodatno povečujemo zanesljivost oskrbe.

Ključni del naših procesov je tudi kontinuirano komuniciranje z vsemi deležniki in poslovnimi partnerji na letnih srečanjih in konferencah ter ažurno in poglobljeno komuniciranje z mediji.

Naše vrednote so: spoštovanje, odgovornost, predanost, povezovanje ter prilagodljivost. Zavedamo se tveganj, ki nastajajo pri poslovanju, in jih prevzemamo z vso odgovornostjo. Upoštevamo želje in potrebe zaposlenih, poslovnih partnerjev in odjemalcev ter se v največji možni meri prilagajamo vsakokratnim situacijam. Poslujemo učinkovito na vseh ravneh delovanja Skupine GEN-I in v vseh delovnih procesih ter spodbujamo predanost zaposlenih vrednotam podjetja GEN-I.

4.2. EDINSTVEN POSLOVNI MODEL

Dejavnosti, s katerimi se Skupina GEN-I pojavlja na trgu energentov, so:• trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom,• odkup električne energije od proizvajalcev ter prodaja

električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem.

Za naš edinstven poslovni model je značilna konzervativna poslovna politika pri trgovanju z električno energijo in zemeljskim plinom, kar dokazujemo s skrbno izbiro partnerjev, stalnim spremljanjem izpostavljenosti tveganjem, doslednim upravljanjem portfelja, ščitenjem odprtih pozicij, ločevanjem posameznih portfeljev, omejitvami dnevnih vrednosti (VaR) ter zamejevanjem potencialnih izgub portfelja. Prodajo energije končnim odjemalcem odlikujeta inovativnost in prilagodljivost - vsem našim kupcem ponujamo dobavo več energentov (električna energija, zemeljski plin), večjim poslovnim odjemalcem omogočamo dostop do trga na debelo, zagotavljamo prilagodljiva pogodbena razmerja ter ponujamo različne strukturirane produkte energije po meri, proizvajalcem električne energije pa zagotavljamo različne modele in pogoje odkupa električne energije.

Prodaja električne energije in zemeljskega plina se izvaja preko enotne prodajne infrastrukture, s čimer dosegamo sinergijske učinke za odjemalce, ki odjemajo tako električno energijo kot zemeljski plin. Dejavnosti trgovanja in prodaje se izvajajo v okviru dveh profitnih centrov in ločenih portfeljev, ki so med seboj povezani na podlagi modela tržnih cen. Tak način dela omogoča jasno merljivost uspešnosti posameznih organizacijskih enot in podružnic v Skupini GEN-I. Kupoprodajne aktivnosti Skupine so osrediščene v okviru dejavnosti trgovanja z energenti. Povezovanje obeh dejavnosti se medsebojno dopolnjuje, saj povečuje učinkovitost pri trgovanju in zanesljivost pri preskrbi z energenti ter zmanjšuje tveganja.

4.3. KONKURENČNE PREDNOSTI SKUPINE

Visoka prilagodljivost in razpršenost poslovanjaK naši ambiciozno naravnani dejavnosti trgovanja in prodaje električne energije smo dodali še dejavnost trgovanja in prodaje zemeljskega plina. Z razpršitvijo portfelja energentov ter globalno prisotnostjo na nabavnih in prodajnih trgih smo še povečali prilagodljivost in možnosti hitrega odzivanja ob spremembah tržnih razmer.

21

2. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Globalno zastavljen poslovni model Skupine GEN-I

Ustrezno obvladovanje tveganjStrategijo upravljanja globalno zasnovanega portfelja uresničujemo na matični družbi, medtem ko nam lokalna prisotnost na posameznih trgih omogoča razumevanje lokalnih danosti ter hitro in prožno odzivanje na tamkajšnje tržne in regulatorne spremembe. Centralizirana organiziranost Skupine se kaže v komunikacijski in informacijski platformi, ki povezuje in poenoteno zajema posamezne energetske trge ter omogoča hitro odzivnost, kakovostno ocenjevanje in obvladovanje položaja na trgih ter prilagajanje lokalnim aktivnostim v realnem času, s čimer neposredno znižuje tveganja, prisotna pri poslovanju.

Osredotočenost na kupce,

primerna strategija obvladovanja

tveganj, inovativne rešitve in

močne blagovne znamke so

temelj naše uspešnosti pri dobavi

energentov končnim odjemalcem.

Osredotočenost na kupcePrednost naše prodajne ekipe je v kombinaciji izkušenj in mladosti, zrelosti in prilagodljivosti ter tega, da znamo prisluhniti potrebam kupcev in jim ponuditi inovativne ter celovite rešitve.

Blagovne znamkeTemeljni cilj blagovnih znamk je zavezanost k zanesljivi oskrbi po konkurenčnih cenah. Leta 2009 je bila oblikovana blagovna znamka Poceni elektrika, s katero smo pričeli dobavljati električno energijo gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji. V septembru 2012 so bili v okviru blagovne znamke Poceni plin narejeni podobni koraki pri dobavi zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji. Junij 2013 predstavlja novo prelomnico v poslovanju Skupine GEN-I, saj je prvič vstopila na tuj trg na segmentu prodaje na drobno in v okviru blagovne znamke Jeftina struja pričela z električno energijo oskrbovati gospodinjstva in male poslovne odjemalce na Hrvaškem.

4.4. PRIHODNOST JE V ZANESLJIVI IN ZMERNI RASTI

Z usmerjenostjo v optimizacijo notranjih procesov ter konsolidacijo procesov nakupa in prodaje obeh energentov bomo ohranjali vitko organizacijsko strukturo in stroškovno učinkovitost. Z razširitvijo dejavnosti na nov energent vzpostavljamo sinergijske učinke v procesih, infrastrukturi in kupoprodajnih aktivnostih. V prihodnje načrtujemo zmerno rast prodanih količin energentov, medtem ko bodo naše prioritete še naprej usmerjene v celovito upravljanje s tveganji in nenehno izboljševanje kakovosti naših storitev. Z ustrezno notranjo organizacijo in odličnimi kadri bomo še naprej zagotavljali visoko stopnjo odzivnosti, izkoriščali tržne priložnosti, uvajali inovativen projektni pristop in podpirali poslovna partnerstva, ki prinašajo vzajemne koristi.

4.5. NOVE REGULATORNE UREDBE IN NOVI TRŽNI IZZIVI

Zaradi napovedanih sprememb regulatornih okvirov bodo v skladu z direktivama EMIR in REMIT zahtevane nekatere procesne prilagoditve na področju poročanja. Potrebna bo še večja avtomatizacija procesov, vendar ne bo občutno vplivala na obstoječe procese, ki omogočajo kontinuirano poslovanje 24/7. Vsekakor bomo v prihodnosti širili poslovno infrastrukturo na nove trge zemeljskega plina in električne energije ter širili prodajne mreže obeh energentov na trgih na drobno.

22

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Korporacijsko upravljanje2.

5. KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE

V družbi GEN-I, d.o.o. poslujemo po pravilih enotirnega sistema upravljanja družbe, z upoštevanjem določil v letu 2006 sklenjene pogodbe med družbenikoma GEN Energijo, d.o.o. in Istrabenz Gorenje, d.o.o. (od leta 2011 IG energetski sistemi v lasti družbe Petrol, d.d.). Med temeljne akte Družbe in Skupine sodita tudi Temelji poslovne politike za obdobje od leta 2007 do leta 2016 ter Elaborat o ustanovitvi gospodarske družbe.

Sestava uprave z mandatom v letih od 2011 do 2016 je:• dr. Robert Golob, predsednik uprave,• Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave,• dr. Igor Koprivnikar, član uprave,• mag. Andrej Šajn, član uprave.

Vodilni ljudje Skupine so menedžerji in strokovnjaki z bogatimi izkušnjami v elektroenergetski dejavnosti. Posamezne člane v upravo družbe GEN-I, d.o.o. imenuje skupščina po predlogu posameznega družbenika. Pri sprejemanju odločitev poslovodstva so vsi člani enakopravni, pri čemer ima vsak član poslovodstva po en glas. Sklepi poslovodstva so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih poslovodij.

GEN-I Milano S.r.l.Italy

GEN-I Athens SMLCCGreece

Petrol d.d. Ljubljana

GEN-I, d.o.o.

GEN-I Zagreb d.o.o.Croatia

GEN-I Sofia SpLLCBulgaria

GEN-I Vienna GmbHAustria

GEN-I d.o.o. predstavništvo v Bolgariji

GEN-I d.o.o. predstavništvo v Romuniji

GEN-I d.o.o. organizačnisložka pro Češkou republiku

GEN-I Budapest KftHungary

GEN-I d.o.o. SarajevoBosnia and Hercegovina

GEN-I d.o.o.BeogradSerbia

GEN-I IstanbulTurkey

GEN-I DOOEL SkopjeMacedonia

GEN-I Energy Sales DOOEL Skopje, Macedonia

GEN-I Bucharest s.r.l.Romania

GEN-I Tirana Sh.p.k.Albania

IG energetski sistemi d.o.o.GEN energija d.o.o. 100 %

100 %

50 %50 %

GEN-I Tirana Sh.p.k.podružnica Kosovo

23

2. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Korporacijsko upravljanje

5.1. VODENJE DRUŽBE GEN-I, D.O.O.

Dr. Robert Golob, predsednik upraveEden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji je leta 1989 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral tri leta pozneje, doktorski naziv pa pridobil leta 1994. Področje njegovega dela je obratovanje in deregulacija elektroenergetskega sistema (EES) ter prestrukturiranje elektrogospodarstva in trgov električne energije. Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti in se leta 1997 zaposlil kot docent na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Leta 1998 je bil imenovan za vodjo pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike; med letoma 1999 in 2002 je opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko in sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike. Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja EES. Vodil je številne temeljno raziskovalne in industrijsko-aplikativne projekte za potrebe elektrogospodarstva Slovenije. Leta 2002 je ustanovil in postal direktor podjetja Istrabenz Gorenje, d.o.o. (zdaj IGES). Dr. Robert Golob je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; leta 2011 je nastopil nov petletni mandat na mestu predsednika uprave družbe GEN-I, ki ga zaseda od leta 2006.

Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika upraveVelik poznavalec slovenskega elektroenergetskega ustroja in proizvodnih zmogljivosti ter dolgoletni vodilni delavec Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je leta 1982 končal šolanje na Visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru, smer elektrotehnika, industrijska elektronika. Takoj po končanem študiju se je zaposlil v NEK ter opravljal funkciji operaterja v kontrolni sobi in vodje proizvodnje ter med drugim vodil vzpostavljanje organizacije inženiringa. Leta 1992 je v centru na Brdu končal študij MBA, program Executive management development. S sodelavci je v NEK izvedel pomembne projekte, kot so modernizacija NEK, zamenjava ključne opreme, ureditev celovite podobe in veliko drugih dodelav,

modifikacij in organizacijskih nadgradenj. Julija 2005 je sprejel prvi petletni mandat direktorja družbe GEN energija, d.o.o., julija 2010 pa je bil za petletno obdobje ponovno izvoljen za direktorja družbe GEN energija, d.o.o. Leta 2011 je nastopil svoj drugi petletni mandat kot namestnik predsednika uprave družbe GEN-I, d.o.o.

Dr. Igor Koprivnikar, član upraveStrokovnjak z mednarodnimi izkušnjami in poslovno prakso na različnih področjih, povezanih s trgovanjem z električno energijo ter s procesi liberalizacije trgov z električno energijo v srednji in vzhodni Evropi, je leta 1999 diplomiral na Fakulteti naravoslovnih znanosti Tehnične univerze v Gradcu, doktorat iz nuklearne fizike pa je pridobil na Inštitutu za teoretično fiziko Tehnične univerze v Gradcu. Od diplome je sodeloval s številnimi znanstvenimi inštituti po svetu. V letih 2002-2004 je skrbel za razvoj avstrijske borze z električno energijo EXAA Energy Exchange Austria. V podjetju Istrabenz-Gorenje, d.o.o., predhodnici GEN-I, se je zaposlil ob ustanovitvi leta 2004. Postavil je temelje poslovnega modela za mednarodno in čezmejno trgovanje z električno energijo, kot ga zdaj izvaja Skupina GEN-I. V letih 2004-2005 je deloval tudi kot član uprave družbe Austrian Power Vertriebs GmbH na Dunaju. Kot član uprave družbe GEN-I, pristojen za trgovanje, je odgovoren za uresničevanje poslovnih strategij trgovanja z energenti na evropskih trgih ter za finance in računovodstvo Skupine. Je direktor devetih hčerinskih družb v tujini.

Mag. Andrej Šajn, član uprave Nosilec številnih novih rešitev ter vodja razvojnih projektov predvsem na področju informacijskih tehnologij, ki podpirajo dejavnost prodaje in trgovanja z električno energijo, je poklicno pot začel leta 2001 kot asistent v Laboratoriju za energetske strategije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, na kateri je leta 2004 tudi magistriral s področja optimizacije proizvodnje električne energije. Leta 2004 se je zaposlil v podjetju Istrabenz energetski sistemi, d.o.o., kjer je opravljal različne funkcije v podjetjih v okviru te

Martin Novšak, MBA, namestnik predsednika uprave

Dr. Robert Golob, predsednik uprave

24

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Korporacijsko upravljanje2.

poslovne skupine. Ožje področje njegovega delovanja sta informatika in vodenje razvojnih pilotnih projektov, tako imenovanih notranjih inkubatorjev. Od leta 2007 je bil zaposlen kot izvršni direktor za področje raziskav in razvoja ter informatike v podjetju Istrabenz Gorenje, d.o.o., hkrati pa je opravljal funkcijo koordinatorja poslovne informatike v podjetju GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.. Na tem mestu je leta 2008 vodil priprave za vstop GEN-I na področje prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem in leta 2012 priprave na vstop GEN-I na področje prodaje zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem. Mag. Andrej Šajn vodi IT področje, petletni mandat člana uprave GEN-I pa je nastopil novembra 2011.

Dr. Dejan Paravan, izvršni direktor za področje prodajeAktivni sooblikovalec tržnega dogajanja v Sloveniji in priznani strokovnjak s področja prodaje električne energije končnim odjemalcem je poklicno pot začel leta 1999 kot raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral s področja obvladovanja srednjeročnih tveganj proizvajalcev na trgu

električne energije. Med študijem je pridobival dragocene izkušnje na inštitutu podjetja Siemens AG v nemškem Erlangnu in v podjetju Decision Systems International v Atlanti, ZDA. Po pridobitvi doktorata se je zaposlil v podjetju Istrabenz energetski sistemi, d.o.o., kjer je opravljal različne funkcije v podjetjih v okviru te poslovne skupine in se posvetil predvsem razvoju dejavnosti prodaje električne energije končnim odjemalcem. Bil je direktor družbe IG Prodaja, d.o.o., član uprave družbe Austrian Power Vertriebs GmbH na Dunaju in direktor družbe Istrabenz-Gorenje, d.o.o. Ob preoblikovanju družbe GEN-I v letu 2006 je bil imenovan v upravo kot član, odgovoren za prodajo električne energije, odkup energije od proizvajalcev SPTE in OVE ter razvoj in operativno vodenje prodajnega stebra družbe. Novembra leta 2011 je uspešno končal mandat ter sprejel funkcijo izvršnega direktorja za prodajo električne energije.

5.2. VODENJE DRUŽB V SKUPINI

V skladu z načeli centralnega strateškega upravljanja Skupine GEN-I poslovodno funkcijo v posameznih hčerinskih družbah zasedajo dr. Robert Golob, predsednik uprave, dr. Igor Koprivnikar, član uprave, pristojen za trgovanje, in dr. Dejan Paravan, izvršni direktor za prodajo v matični družbi GEN-I, in sicer:• dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I d.o.o.

Zagreb, Hrvaška;• dr. Igor Koprivnikar, direktor družb GEN-I d.o.o. Beograd,

Srbija, GEN-I Budapest Kft., Madžarska, GEN-I DOOEL Skopje, Makedonija, GEN-I Tirana Sh.p.k., Albanija, GEN-I d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, GEN-I Athens SMLLC, Grčija, GEN-I Sofia - Electricity Trading and Sales SpLLC, Bolgarija, S.C. GEN-I Bucharest - Electricity Trading and Sales S.R.L., Romunija in GEN-I Istanbul, Turčija ter član uprave GEN-I d.o.o. Zagreb, Hrvaška;

• dr. Dejan Paravan, direktor družb, GEN-I Vienna GmbH, Avstrija in GEN-I Milano S.r.l., Italija ter član uprave GEN-I d.o.o. Zagreb, Hrvaška.

Mag. Andrej Šajn, član uprave

Dr. Igor Koprivnikar, član uprave

dr. Dejan Paravan, izvršni direktor za prodajo v matični družbi

POSLOVANJE SKUPINE GEN-I V LETU 2013

FINANČNA MOČ IN DENARNI TOK

UPRAVLJANJE TVEGANJ

GEN-I, ukrajinski trg, KIJEVKrepitev globalne prisotnosti na vzhodnoevropskem energetskem trgu.

14,4 GWh

2013

2012

2011

2010

0

0

0

GEN-I, ukrajinski trg, KIJEVKrepitev globalne prisotnosti na vzhodnoevropskem energetskem trgu.

14,4 GWh

2013

2012

2011

2010

0

0

0

29

3. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2013

6.1. GLOBALNO DELOVANJE GEN-I NA TRGU ELEKTRIČNE ENERGIJE IN ZEMELJSKEGA PLINA

Z vstopom na trg zemeljskega plina in nadaljnjim razvojem poslovanja na trgih električne energije postaja vitka, fleksibilna in učinkovita infrastruktura ena od ključnih konkurenčnih prednosti prodornega trgovca z energenti in dobavitelja energentov končnim odjemalcem. Strokovni in izkušeni kadri kot ključni steber te infrastrukture pomenijo konkurenčno prednost, ki se z učinkovito informacijsko podporo in razvejano mednarodno infrastrukturo za trgovanje kaže v hitrih odzivih na tržne spremembe in izkoriščanju poslovnih priložnosti. Trgovanje z zemeljskim plinom in električno energijo poteka na organiziranih trgih preko trgovalnih platform in z dvostranskimi pogodbenimi odnosi, s čimer GEN-I prek mnogoterih produktov kratkoročnega in dolgoročnega borznega ter dvostranskega trgovanja zagotavlja cenovno optimizacijo globalnega portfelja. S fizičnimi in finančnimi terminskimi pogodbami GEN-I svojim odjemalcem zagotavlja optimalno ceno ob spremljanju in upoštevanju tveganj, ki so posledica negotovih tržnih razmer.

Skupina GEN-I ostaja vodilni trgovec z električno energijo na trgih jugovzhodne Evrope ter vse prodornejši akter na likvidnih trgih zahodne Evrope. Nenehna skrb za pravo ravnotežje med globalno-trgovalnimi in lokalno-prodajnimi principi delovanja, dopolnjena s svežim in inovativnim pristopom, je osnova za kakovostno in zanesljivo partnerstvo na energetskih trgih na debelo in drobno. Sinergijski učinki globalnega delovanja Skupine GEN-I omogočajo stabilnost ustvarjanja dodane vrednosti v okviru njenih dejavnosti na trgu na debelo, ki jih Skupina izvaja centralizirano in koordinirano preko matične družbe in svojih hčerinskih družb. Razvejana trgovalna infrastruktura in njena močna povezanost z lokalnimi trgi vseskozi zagotavljata odlično zasnovo za razvoj lokalnih kupoprodajnih aktivnosti in dobavo končnim odjemalcem na trgu na drobno.

Skupina GEN-I je bila ob koncu

leta 2013 prisotna na 18 trgih

z električno energijo in 5 trgih

z zemeljskim plinom.

Poslovanje Skupine GEN-I v letu 2013 sta pomembno zaznamovala dva dejavnika: padanje cen električne energije na evropskih energetskih borzah ter odmeven vstop GEN-I na hrvaški trg električne energije junija 2013. Nadaljevala se je rast na večini področij delovanja: širitev trgovanja in prodaje na nove trge, vstop na nove segmente obstoječega trga ter širitev nabora produktov in storitev. Odgovoren in profesionalen pristop, znanje ter poglobljeno razumevanje energetskih trgov so ključni elementi, ki Skupino GEN-I uvrščajo med najzanesljivejše dobavitelje - v letu 2013 je Skupina vršila neposredno dobavo končnim odjemalcem na osmih trgih z električno energijo in dveh trgih z zemeljskim plinom. GEN-I je z blagovno znamko Jeftina struja uspešno vstopil na hrvaški trg gospodinjskih odjemalcev in bil aktiven tudi na avstrijskem in italijanskem trgu na drobno. Na slovenskem trgu je GEN-I nadaljeval dobavo električne energije in zemeljskega plina vsem segmentom odjemalcev trga na drobno, večjim poslovnim odjemalcem pa je omogočal dostop do trga na debelo z naborom strukturiranih produktov energije po meri partnerja, fleksibilna pogodbena razmerja ter različne modele in pogoje odkupa električne energije od manjših proizvajalcev (OVE, SPTE).

Skupina GEN-I je druga na

seznamu Risk & Energy Risk

Commodity Rankings 2014 - ocena

uglednosti trgovalcev z električno

energijo v jugovzhodni Evropi.

V letu 2013 se je delovanje Skupine GEN-I razširilo na tri nove trge z električno energijo na debelo (Češka, Slovaška, Turčija) in vzpostavila se je infrastruktura na trgih z zemeljskim plinom na debelo (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Na ta način je Skupina optimizirala nabavne poti, pridobila na cenovni fleksibilnosti ter posledično povečala konkurenčnost na trgu končnih odjemalcev. Skupina je v preteklem letu vzpostavila delovanje na treh novih borzah z energenti (Intercontinental Exchange - ICE, CEGH in CEEGEX) ter v letu 2013 prodala skupno 24,3 TWh električne energije ter 0,9 TWh zemeljskega plina.

6. POSLOVANJE SKUPINE GEN-I V LETU 2013

30

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Poslovanje Skupine GEN-I v letu 20133.

6.2. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA TRŽNO CENO

Na tržno ceno električne energije najbolj vplivata cena virov za njeno proizvodnjo, torej premoga, zemeljskega plina, nafte in emisijskih kuponov (uvedeni v okviru evropske emisijske sheme), ter razpoložljivost virov (hidrološke in druge vremenske razmere). Pomembno je tudi valutno razmerje med ameriškim dolarjem (USD) in evropsko valuto (EUR), saj se s premogom in nafto trguje v USD, ceno električne energije na vseh trgih, kjer je Skupina prisotna, pa določamo v EUR.

Vpliv gibanja cen nafte se je na večini trgov v zadnjih letih zmanjšal (izjema je italijanski trg), vendar so na ceno nafte še vedno vezane nekatere pogodbe za dobavo zemeljskega plina. Tako nafta še vedno posredno vpliva na ceno električne energije kot energenta, s katerim se največ trguje, in ima pomemben psihološki vpliv na ceno preostalih energentov.

Na ceno električne energije pomembno vpliva tudi njena poraba. Tako imajo lahko že manjše spremembe v količini porabljene električne energije zaradi spremenjene aktivnosti gospodarstva večji vpliv na ceno.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah je povečano tveganje nepričakovane spremembe cene zaradi regulatornih tveganj - dogaja se, da poskušajo posamezne države uravnotežiti plačilno bilanco z uvedbo novih dajatev ali pa lokalni trg zaščitijo z drugačnimi ukrepi. Spremembe predpisov so lahko povezane tudi s prizadevanji po dvigu zanesljivosti proizvodnje oziroma z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Na kratkoročno gibanje cene električne energije močno vplivajo vremenske razmere. Hidrologija, moč vetra in število sončnih dni imajo neposreden vpliv na proizvodnjo, medtem ko temperatura, poleg proizvodnje, prav tako občutneje vpliva na porabo električne energije. Zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer je pomemben sezonski vpliv na ceno električne energije, saj z rastjo deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov raste tudi vpliv vremena na ceno električne energije.

6.3. RAZMERE NA TRGIH V LETU 2013

Padec porabe električne energije v državah celinske Evrope se je zaradi slabih gospodarskih razmer v letu 2013 nadaljeval in je podobno kot v letu 2012 znašal okoli -0,9 %. Največji padec porabe so imele Grčija, Romunija in Italija. Indeks industrijske proizvodnje držav EU17 je bil nižji kot v letu 2012, pričakovan padec bruto družbenega proizvoda (BDP) v teh državah pa znaša okoli 0,4 %. Letni padec BDP držav EU17 je bil najvišji v prvem kvartalu, nato pa se je postopoma izboljševal.

Na ponudbeni strani so bili glavni dejavniki padec cen emisijskih kuponov in premoga, nadaljnja rast inštalirane moči obnovljivih virov električne energije ter izjemno dobre hidrološke razmere na Balkanu, ki so bile v prvi polovici leta najboljše v zadnjih 9 letih.Cene emisijskih kuponov so januarja padle iz okoli 7 €/t CO

2 skoraj na polovico. Cene so nato porasle, a so se do konca leta gibale v ozkem pasu od 3 do 5 €/t CO2. V povprečju so bile cene emisijskih kuponov v letu 2013 skoraj na polovici ravni cen v letu 2012.Cene premoga so padale že tretje leto zapored. Cena terminske pogodbe premoga za dobavo v letu 2014 je padla z okoli 75/t v začetku januarja 2013 na okoli 60/t v oktobru, nato pa se je do konca leta 2013 ustalila.Rast inštalirane moči obnovljivih virov električne energije se je v letu 2013 še vedno nadaljevala, a z nižjim trendom kot prejšnje leto. Porast inštalirane moči vetrnih in solarnih elektrarn v letu 2013 je znašal dobro polovico porasta v letu 2012, in sicer okoli 8 % glede na konec leta 2012 (5,3 TW v Nemčiji ter 8 TW v širši zahodnoevropski regiji).

Slika 1: EU17 letna stopnja rasti BDP v %. Vrednosti za indeks industrijske proizvodnje ter rast BDP za Q4_2013 so ocene. (Vir: ECB)

Slika 2: Sprememba porabe električne energije v Evropi v letu 2013 glede na leto 2012 (Vir: ENTSO-E)

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1

0 zahodna Evropasrednje-vzhodna Evropa

jugo-vzhodna EvropaItalija1234

0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103

EU17 letna stopnja rasti BDP (v %)

Ostala srednja Evropa: 3,4 TWh 14%

Nemčija in Avstrija: 7,5 TWh 31%

Slovenija: 4,0 TWh 15%

JV Evropa: 6,0 TWh 25%

Italija: 3,3 TWh 14%

Indeks industrijske proizvodnje (2010=100)

TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B

Električna energija

Zemeljski plin

2013

2013

GWh

TWh Ostala srednja Evropa: 4,9 TWh 20%





SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2

ALBANIJA 187,2 158,4

MAKEDONIJA 367,6 781,9

BOSNA IN HERCEGOVINA 9,9 376,2

24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

31


6.4. POSLOVANJE V LETU 2013 - NADZOROVANA RAST NA VSEH PODROČJIH

Ključni trgi in tržni položajGEN-I je bil v letu 2013 prisoten na 18 različno razvitih trgih srednje in jugovzhodne Evrope, pri čemer je bilo delovanje še posebej usmerjeno na področje jugovzhodne Evrope, kjer smo v letu 2013 obdržali vodilno vlogo na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo in dobave električne energije končnim odjemalcem. Uspehi so rezultat intenzivnega vlaganja v know-how in utrjevanje poslovnih odnosov z vsemi najpomembnejšimi subjekti na trgu električne energije v preteklih letih. Področja likvidnih trgov srednje Evrope so bila pomembna s stališča aktivnega ščitenja poslov, sklenjenih v manj likvidni regiji jugovzhodne Evrope. Naše aktivnosti smo nadgradili z vzpostavitvijo delovanja na treh novih borzah z energenti (Intercontinental Exchange - ICE, CEGH in CEEGEX), z vstopom na trga električne energije na Slovaškem in Češkem ter z vlaganjem v razvoj analitike in lastniškega trgovanja tudi na tem delu Evrope. Z aktivnostjo na 12 evropskih borzah z energenti smo še utrdili svoj položaj med najuglednejšimi udeleženci energetskega trga v regiji srednje in jugovzhodne Evrope. Med najpomembnejše trge v našem portfelju štejemo Slovenijo, Madžarsko, Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Romunijo, Nemčijo, Avstrijo, Grčijo in Italijo; sledijo jim Češka, Slovaška in Turčija kot trgi, na katere smo vstopili v zadnjem letu, ter preostali trgi v regiji jugovzhodne Evrope. K razvitosti trgov prispevamo tudi sami z zavezami o sodelovanju na dnevnih borzah in s sodelovanjem pri vzpostavljanju transparentnih pravil delovanja trga električne energije predvsem v državah, kjer je trg električne energije še v razvoju.

GEN-I je bil v letu 2013 ponovno

največji izvoznik električne energije

iz Bolgarije ter največji dobavitelj

električne energije na prenosnem

omrežju v Makedoniji.

Graf: Pregled prodanih količin v letu 2013 po trgih

Naši glavni nakupni trgi so Nemčija, Madžarska in Slovenija, sledita pa jim Bolgarija in Srbija. Glavni prodajni trgi so Nemčija, Avstrija, Italija in Slovenija, sledijo jim Madžarska, Makedonija, Grčija in Turčija, glede na hidrologijo pa tudi Hrvaška, Srbija, Kosovo, Albanija in Črna gora. Slovenija je najpomembnejši trg na drobno, ki ga preskrbujemo z optimalno kombinacijo razpoložljivih virov v skupnem portfelju.

Graf: Pregled nakupnih količin v letu 2013 po trgih

Za centralno vodenje in upravljanje portfelja je odgovorna matična družba GEN-I, d.o.o. V letu 2013 se je pomembno povečala vpetost analitičnega oddelka in oddelka upravljanja portfeljev v kupoprodajne aktivnosti ter analizo trgov, dodatno pa se je kadrovsko okrepila tudi služba upravljanja s tveganji, s čimer smo še nadgradili centraliziran in celovit nadzor nad temeljnimi procesi poslovanja Skupine. Na področju upravljanja s tveganji se je velika pozornost namenila nadgradnjam kompleksnih modelov za spremljanje in združevanje tveganj ter aktivnemu upravljanju omejitev poslovanja z namenom ustrezne rabe kapitala, namenjenega zavarovanju dolgoročne poslovne vzdržnosti Skupine. Zaradi omejene globine trga in kompleksnega nabora produktov na posameznih trgih je Skupina aktivnosti ščitenja portfelja izvajala na različnih trgih, najpogosteje na najbolj likvidnih - nemškem in madžarskem. K učinkovitemu obvladovanju tveganj prispeva

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

32


tudi velik tržni delež zakupljenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti na mejah med državami, kar nam omogoča celovito optimizacijo pogodbenih tokov med trgi - zamejeno tveganje in hkrati učinkovito izkoriščanje tržnih priložnosti. Glede na čezmejne tokove električne energije med posamičnimi državami jugovzhodne regije je Skupina GEN-I uvrščena med najprodornejše igralce na trgu.

GEN-I Istanbul je pričel z aktivnim

trgovanjem na notranjem turškem

trgu ter postal največji uvoznik

električne energije iz Evrope

(na mejah Bolgarije in Grčije).

Graf: Prodaja električne energije Skupine GEN-I

Karakteristike transakcij ščitenja tržnih tveganj so odvisne od stopnje korelacije cen med posameznimi trgi. V Skupini GEN-I na podlagi trenutnih cen terminskih produktov in zgodovinskih urnih profilov vsak dan generiramo krivulje terminskih cen za vsa prihajajoča časovna obdobja in vse trge, na katerih delujemo. Skladno z določili politike upravljanja tveganj, ki narekuje politiko avtomatskega ščitenja odprtih pozicij, smo cenovno nestanovitnost portfelja v letu 2013 poleg fizičnih ščitenj izvajali tudi na likvidnih terminskih borzah z nakupnimi in prodajnimi finančnimi terminskimi posli.

Skupina GEN-I za zagotavljanje boljše preglednosti in s tem učinkovitejšega upravljanja (z natančno določenimi lastnostmi, omejitvami in odgovornostmi) izvaja politiko ločevanja posameznih portfeljev. Večina portfeljev je tako ločenih na podlagi trgov in ročnosti produktov, omejitve pa so postavljene v obliki dnevnih vrednosti VaR (angl. Value at Risk) in zamejenih potencialnih izgub (angl. stop-loss) portfelja.

Trgovanje z električno energijo

poteka neprekinjeno vse dni v letu

in vključuje tudi 24-urno dežurstvo.

Odgovoren in profesionalen pristop, znanje ter poglobljeno razumevanje energetskih trgov so ključni elementi, ki Skupino GEN-I uvrščajo med najpomembnejše dobavitelje. Globalna prisotnost na trgu z električno energijo na debelo omogoča postopno širitev poslovnega modela na tuje trge z električno energijo na drobno.

V letu 2013 smo utrdili položaj največjega dobavitelja električne energije v Sloveniji. Družba GEN-I je v letu 2013 dobavila 2.838 GWh električne energije velikim in srednje velikim poslovnim odjemalcem ter 538 GWh električne energije gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, kar skupaj po naših ocenah predstavlja 27,9 % tržni delež. Prav tako je Družba močno utrdila položaj največjega kupca električne energije iz elektrarn na obnovljive vire ter enot za soproizvodnjo električne energije in toplote z visokim izkoristkom (odkup od proizvajalcev OVE in SPTE), saj je odkupila električno energijo v višini 321 GWh električne energije (porast za 99 % glede na leto poprej). Povečalo se je tudi število proizvajalcev OVE in SPTE na 783 (iz 698 v letu 2012), pri čemer je količinska rast posledica tako novo priključenih sončnih elektrarn kot tudi podpisanih pogodb s hidroelektrarnami in toplarno na zemeljski plin. Na področju odkupa električne energije iz obnovljivih virov (OVE in SPTE) imamo v Sloveniji 40-odstotni tržni delež.

Graf: Prodane količine ter struktura odjema električne energije in zemeljskega plina od GEN-I v letih od 2010 do 2013

Količinsko v letu 2013 največji delež prodaje električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem v Sloveniji predstavlja segment B2B (83 % oz. 4.002 GWh), medtem ko B2C segment gospodinjskih odjemalcev predstavlja 17-odstotni delež (v letu 2012 le 9-odstotni). Konec leta 2013 smo imeli v portfelju Poceni elektrike več kot 93.000 gospodinjskih odjemalcev.

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

33


Graf: Količinski odkup električne energije od slovenskih proizvajalcev OVE in SPTE v letih od 2007 do 2013

Poceni elektrikaDobava električne energije gospodinjskim odjemalcem je zakonsko omogočena že od leta 2007. GEN-I je z dobavo začel v aprilu 2009 z 2.000 odjemalci, konec leta 2013 pa jih je bilo že 99.000. Največji skok smo zabeležili v zadnjem kvartalu leta 2012, ko se je za nas odločilo več kot 20.000 gospodinjstev, kar je sovpadalo z začetkom dobave zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem.

Graf: Rast števila gospodinjskih odjemalcev električne energije in

zemeljskega plina v letih od 2009 do 2013

Na hrvaškem trgu smo s hčerinsko družbo GEN-I Zagreb d.o.o. junija 2013 vstopili na trg prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem z blagovno znamko Jeftina struja, kar je prispevalo tudi k štirikratnem povečanju dobave električne energije poslovnim odjemalcem - pridobili smo 968 novih poslovnih odjemalcev in v obdobju od januarja do decembra tržni delež na hrvaškem trgu električne energije povečali iz 1,0 % na 5 %. Hkrati smo konec leta 2013 dobavljali električno energijo več kot 10.000 gospodinjstvom na hrvaškem trgu.

V letu 2013 je bil GEN-I Zagreb

na javnem razpisu izbran kot

dobavitelj električne energije za

celotno javno upravo Republike

Hrvaške za obdobje dveh let.

Trg električne energije v Srbiji se je s 1. 1. 2013 liberaliziral za prvi in največji segment - odjemalce na prenosnem omrežju. 8. 2. 2013 smo kot prvi in edini alternativni dobavitelj na srbskem trgu začeli z dobavo električne energije družbi Messer. V letu 2013 smo tako dobavili 170 GWh električne energije, kar pomeni 5 % celotnega liberaliziranega dela trga v Srbiji.

V Avstriji smo vzpostavili vso potrebno infrastrukturo in 1. 7. 2013 začeli z dobavo zemeljskega plina končnim odjemalcem - v letu 2013 smo skupno dobavili več kot 6 mio Sm3 zemeljskega plina.

Graf: Prodane količine končnim odjemalcem po trgih v GWh

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

34


Trg zemeljskega plinaV Sloveniji še vedno odmeva naš vstop na trg zemeljskega plina septembra 2012. Že v drugem letu delovanja smo med osemnajstimi dobavitelji postali drugi največji dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji z 9 % tržnim deležem. V letu 2013 smo zanesljivo dobavili zemeljski plin 16.805 gospodinjskim odjemalcem in 1.268 poslovnim odjemalcem v skupni količini 73,8 mio Sm3, od tega 25,6 mio Sm3 gospodinjskim odjemalcem. Na področju nabave smo hkrati zelo uspešno in premišljeno razpršili nabavne vire zemeljskega plina ter se povezali s preverjenimi in najbolj prepoznavnimi zahodnimi partnerji.

V okviru blagovne znamke

Poceni plin nam je do konca leta

2013 zaupanje izkazalo 16.805

gospodinjstev, ki so se odločili za

zamenjavo dotedanjega dobavitelja

zemeljskega plina.

Graf: Količine odjema električne energije in zemeljskega plina v GWh v letih od 2006 do 2013

GWh

- 0.6

- 0.4

- 0.8

- 0.2

- 1.0

0

- 1.2

- 10- 9- 8- 7- 6- 5- 4- 3- 2- 1



0.2

0.4

0.6

0.8

2012_Q1

2008

2007

158 GWh 167 GWh

194 GWh

140 GWh

174 GWh161 GWh

321 GWh

2008 2009 2010 2011 2012 2012

2009 2010 2011 2012

2012_Q2 2012_Q3 2012_Q4 2013_Q1 2013_Q2 2013_Q3 2013_Q4

99

100

98

101

97

102

96

103








TWh

%

- 0.3

- 3.1 - 2.4

0.4

0.5

20130

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

5,000

5,500

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

80,000

90,000

100,000

1,9488,942

14,855

GO EE

GO Plin

37,215

80,081

99,253

12,60116,805

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

2010 2011 2012 2013

2009

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

april 09 2010 2011 2012

B2C B2B


Zemeljski plin

2013

2013

GWh






SLOVENIJA 3.221,9 3.425,5

ITALIJA 0,0 52,8

AVSTRIJA 102,7 89,6

HRVAŠKA 94,1 354,5

SRBIJA 0,0 169,2




24.6 TWh25.3 TWh

5.0 TWh

97%

487158

144

1.116

1.714

2.657

2.962

3.974

5.408817

3%95%

5%

91%

9% 83%

17%

8.2 TWh

12.8 TWh

17.2 TWh

2012

2013

2102 2013

35

3. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Finančna moč in denarni tok

7. FINANČNA MOČ IN DENARNI TOK

Bonitetna hiša I, d.o.o., Ljubljana,

Dun&Bradstreet Slovenija,

je 24. 3. 2014 Skupini GEN-I

podelila bonitetno oceno 5A2

(najvišja možna ocena je 5A1).

Centralizirano financiranje in odločanje Družba GEN-I, d.o.o. ostaja edina odgovorna za financiranje celotne Skupine GEN-I, kar obsega vire financiranja s strani bank oziroma denar, zbran na kapitalskem trgu. Le v specifičnih ekonomsko opravičljivih primerih in z odobritvijo družbe GEN-I, d.o.o. bi hčerinske družbe lahko pridobivale vire financiranja direktno na lokalnih trgih. Prav tako se centralno določajo načini oziroma instrumenti zavarovanja, kar povečuje preglednost in moč pri pogajanjih z bankami ali ostalimi investitorji in partnerji.

Likvidnost Upravljanje z likvidnostjo Skupine se vodi centralizirano v družbi GEN-I, d.o.o, ki skrbi tudi za planiranje likvidnostnih potreb in zagotavlja interno likvidnost Skupine. Skupina GEN-I je v letu 2013 likvidnostna tveganja uspešno obvladovala in v povprečju imela vedno vsaj še 30-40 odstotkov likvidnostnih rezerv. Dobra likvidnostna pozicija se izraža tudi v razmerju med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, saj so sredstva tudi v minulem letu v višini 26 odstotkov presegla kratkoročne obveznosti. K ugodnemu razmerju je prispevalo tudi aktivno in učinkovito spremljanje ter planiranje terjatev in obveznosti. Skupina GEN-I je tudi v letu 2013 nadaljevala s pravočasnim poravnavanjem svojih obveznosti in do partnerjev ob koncu leta 2013 ni imela zapadlih neporavnanih obveznosti.

Vrste virov financiranjaSkupina GEN-I primarno pokriva svoje finančne potrebe z relativno visokim in stabilnim denarnim tokom iz poslovanja, s kreditnimi linijami pri bankah in z izdajo komercialnih zapisov.• Denarni tok iz poslovanja (poslovni izid + amortizacija):

Skupini GEN-I je v letu 2013 uspelo dodatno povišati denarni tok iz poslovanja za 4,5 mio EUR, kar je 46 odstotkov več kot leta 2012.

• Obratni kapital: Obseg terjatev se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 nekoliko povečal. Razloga sta povečanje

obsega prodaje končnim odjemalcem in povečanje terjatev zaradi t. i. Fair Value Hedge accounting-a (varovana postavka fizične prodaje za prihodnja leta je v bilanci stanja prikazana na terjatvah).

• Kreditne linije pri bankah: Družba GEN-I, d.o.o. je v letu 2013 zaradi uspešne izdaje komercialnih zapisov namenoma znižala višino kreditnih linij pri bankah iz 45 mio EUR na 35 mio EUR, vendar hkrati uspešno pretvorila zmanjšani del v povečanje garancijskega potenciala. Prav tako je GEN-I, d.o.o. v minulem letu znižal posamezne kreditne linije na račun povečanja števila bank ter posledično zmanjšal tveganje bančnega okolja in refinanciranja. V letu 2013 smo na kreditnih linijah sodelovali z devetimi bankami, od tega s tremi novimi, kar pomeni, da smo izpostavo do posameznih bank glede na vire financiranja znižali na raven 10 odstotkov. V letu 2013 smo imeli fiksnih kreditov le v višini 6 mio EUR, vse ostalo predstavljajo revolving krediti.

• Komercialni zapis: Družba GEN-I, d.o.o. se je že v začetku februarja 2013 odločila poiskati investitorje na slovenskem kapitalskem s prvo izdajo komercialnih zapisov in postala prva družba, ki po definiciji ne sodi med javne delniške družbe in ji je uspel tak način zagotovitve financiranja. Povpraševanje po komercialnih zapisih je ob vpisu preseglo želeno oziroma razpisano kvoto, kar je še nekoliko znižalo stroške zadolževanja. Družba GEN-I, d.o.o. je 10. februarja izdala 30 mio EUR komercialnih zapisov.

Ročnost virov financiranja Večina potreb Skupine GEN-I po virih financiranja izhaja iz financiranja obratnega kapitala, kar se posledično odraža na časovni strukturi dolga, ki je kratkoročen in se obnavlja na 6 do 12 mesecev, v povprečju na 10 mesecev.

Višina dolga in strošek zadolževanja Večanje kreditnega potenciala v minulem letu je bilo bolj posledica konzervativne politike upravljanja z likvidnostnim tveganjem kot dejanskih potreb, kar se je na koncu leta odrazilo v nizkem razmerju med neto dolgom in EBITDA, ki je le malo nad 1. Potrebe po večanju likvidnostnih rezerv izhajajo predvsem iz večanja finančnega borznega poslovanja oz. terminskih pogodb (Futures contracts), ki so namenjene zavarovanju globalnega portfelja. Zaradi njihovega vrednotenja po pošteni vrednosti, ki zahteva dnevna kritja, so terminske pogodbe postale pomembna likvidnostna postavka.

Skupina GEN-I je leto 2013 zaključila s finančnim dolgom v višini 37 mio EUR in hkratno pozicijo v denarju in denarnih

36

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Finančna moč in denarni tok3.

ustreznikih v višini 22,3 mio EUR. Kratek do srednjeročni cilj Skupine GEN-I je ohraniti razmerje med neto zadolženostjo in EBITDA pod 3,5.

Strošek zadolževanja z vidika kreditnih pribitkov se je v letu 2013 za družbo GEN-I, d.o.o. občutno znižal, vendar pa smo na ravni Skupine zaradi povečanega obsega kreditnih linij plačali več obrestnih odhodkov kot leta 2012.

Skupina GEN-I svojo finančno stabilnost izkazuje tudi preko sposobnosti pokrivanja obrestnih odhodkov z EBITDA, saj je razmerje več kot 6 krat v prid EBITDA.

Kapitalska struktura in bilančna vsota Skupina GEN-I je zaradi relativno visokega dobička iz poslovanja tudi v letu 2013 uspela zvišati raven kapitala. Zavedanje potrebe po stabilni kapitalski strukturi sta izkazala tudi oba lastnika družbe GEN-I, d.o.o., ki sta si v letu 2013 izplačala le za približno tretjino bilančnega dobička za leto 2012 in s tem sledila zavezi po obsegu dividendne politike, ki naj bi ostala nespremenjena tudi v bodoče.

Zaradi hitrega razvoja Skupine GEN-I se je njena bilančna vsota v preteklem letu v primerjavi z letom 2010 skoraj podvojila, a kljub temu kapitalska ustreznost, merjena z višino kapitala v celotni aktivi, ostaja na enaki ravni. Rast Skupine GEN-I ni bila podprta le s finančnim zadolževanjem, kar dokazuje višina finančnega dolga znotraj celotnega kapitala, ki tudi v letu 2013 ostaja na enaki ravni kot leta 2010.

Garancijski potencialSkupina GEN-I dosega finančno stabilnosti s pomočjo dovršenega poslovnega modela, ki pa za svojo izvedbo nujno potrebuje tudi zadosten in kvaliteten garancijski potencial. Skupina GEN-I je garancijski potencial, ki ga ima pri lokalnih bankah, v letu 2013 nadgradila še s posameznimi garancijskimi linijami lokalnih bank v regiji, kar dodatno dokazuje, da tudi tuje banke zaupajo v finančno stabilnost Skupine. Še posebej nas veseli podpisana pogodba, ki je ob koncu leta prinesla povečanje garancijske linije s strani prvovrstne banke, ki je široko sprejemljiva tudi z vidika naših poslovnih partnerjev.

Portfelj garancijskega potenciala tudi v naslednjih letih omogoča nadaljnjo širitev poslovanja in rast Skupine GEN-I.

Kvalitetni in stabilni finančni kazalniki ter visoka bonitetna ocena so v minulem letu ponovno omogočili dodatno povečanje nezavarovanih kreditnih limit, ki jih Skupini

dodeljujejo poslovni partnerji. Njihovo zaupanje v Skupino GEN-I preko dodeljenih nezavarovanih limit znižuje pritisk na garancijski potencial ob sočasnem zagotavljanju zmerne rasti poslovanja.

37

3. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Upravljanje tveganj

8. UPRAVLJANJE TVEGANJ

GEN-I je s svojim razvojem poslovanja in širitvijo na različnih področjih trgovanja ter dobave z energenti postal pomemben člen verige v širši družbi in poslovnem okolju, kar od nas zahteva dodatno odgovornost pri oblikovanju procesov in aktivnosti, ki bodo zagotovili dolgoročen obstoj Skupine. Konkurenčne storitve niso več zgolj naša želja, ampak zahteva s strani odjemalcev, proizvajalcev in poslovnih partnerjev. Širitev dejavnosti trgovanja ter prodaje električne energije in zemeljskega plina, prodaja električne energije končnim odjemalcem na Hrvaškem in širitev aktivnosti na dodatne trge na debelo zaradi povečanega obsega poslovanja od GEN-I neposredno zahtevajo dodaten vložek v upravljanje operativnih, kreditnih, tržnih in pravnih tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na poslovanje in rezultate Skupine. Z namenom okrepitve procesov upravljanja tveganj je uprava Družbe določila smernice za temeljitejšo nadgradnjo procesov z doslednejšo politiko upravljanja tveganj. Z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja Skupine in stabilnega poslovanja je poleg jasno opredeljenih nalog, razdeljenih med posamezne službe, in aktivnega upravljanja tveganj znotraj posameznih služb, uprava sklenila, da se področje upravljanja tveganj okrepi in še dodatno centralizira kot funkcija korporativnega upravljanja tveganj. Postavljen je bil dolgoročni akcijski načrt razvoja korporativnega upravljanja tveganj z namenom učinkovitega prepoznavanja, pregleda, upravljanja in poročanja o izpostavljenosti različnim tveganjem tako na ravni Družbe kot celotne Skupine. V luči še boljše učinkovitosti in pravočasnega prepoznavanja negotovosti smo nadgradili organizacijsko strukturo ter bolje definirali aktivnosti upravljanja s tveganji, ko pride do pričakovanih ali nepričakovanih odklonov, ki bi lahko vplivali na delovanje Skupine. Služba za upravljanje tveganj deluje povsem ločeno ter neodvisno in je neposredno podrejena Upravi. Poleg skrbi za širjenje kulture odnosa upravljanja tveganj v najširšem smislu sta njeni nalogi tudi koordinacija pri upravljanju in minimizaciji tveganj preostalih služb ter koordinacija delovanja služb ob nastanku izrednih dogodkov, katerih posledice bi lahko imele negativne učinke na poslovanje Skupine. Vstopi na nove trge ter večanje poslovnih aktivnosti in števila zaposlenih zahtevajo dodatne aktivnosti na področju upravljanja tveganj. Poleg razvoja korporativnega upravljanja tveganj veliko pozornost namenjamo tudi nadgradnjam kompleksnih modelov za spremljanje in združevanje tveganj ter aktivnemu upravljanju omejitev poslovanja z namenom pravilnega razporejanja kapitala, namenjenega zavarovanju dolgoročne poslovne vzdržnosti Skupine.

8.1. KREDITNA TVEGANJA

Tudi v energetskem sektorju, za katerega je prvotno veljalo, da se ga gospodarska kriza ne bo dotaknila, opažamo, da zaradi nizke likvidnosti partnerjev na trgu na drobno in večje restriktivne kreditne politike partnerjev na trgu na debelo poslovanje zahteva dodatno pozornost pri gradnji kakovostnega portfelja partnerjev in zavarovanj. Vlaganja v kakovosten in dobro razpršen portfelj so se zato sedaj, bolj kot kadar koli prej, izkazala za dobro strateško odločitev, ki se kaže v relativno nizkih vrednostih zapadlih terjatev in varnemu poslovanju. Zaostrene gospodarske razmere in posledično povečana verjetnost neizpolnjevanja pogodbeno opredeljenih obveznosti s strani partnerjev od nas zahtevajo posebno pozornost pri upravljanju kreditnih tveganj, zato je v proces obvladovanja kreditnih tveganj vključenih več služb. Poleg službe za upravljanje tveganj, ki je v vlogi koordinatorja, so aktivno vključene še pravna služba, služba za prodajo ključnim strankam, služba trgovanja in oddelek za izterjavo. V letu 2013 smo procese upravljanja kreditnih tveganj še nadgradili. Dodatno smo se osredotočili na nadgradnjo smernic in navodil pri procesu izbire novih partnerjev ter izdelali modele za pregled in združevanje tveganj na področju trgovanja in prodaje zemeljskega plina.

Strategije za upravljanje kreditnih tveganjPri optimizaciji portfelja in izbiri partnerjev sledimo natančno definiranemu procesu ocenjevanja in razvrščanja partnerjev v bonitetne razrede. Odločitev, ali s partnerjem začnemo poslovno sodelovanje in pod kakšnimi pogoji, je rezultat poglobljene analize. Pri dodelitvi končne ocene partnerja si poleg interne analize pomagamo tudi s podatki, pridobljenimi od zunanje bonitetne hiše. V letu 2013 smo zaradi specifike trgov, na katerih poslujemo, še dodatno nadgradili interni bonitetni model, ki služi kot osnova za določitev maksimalnega nezavarovanega obsega sodelovanja s partnerjem, ter optimizirali proces potrjevanja kreditnih limit in oblik sodelovanja ter dovoljeno trajanje izpostavljenosti, opredeljeno s strani kreditnega odbora. Največja nadgradnja je bila izvedena na portfelju prodaje končnim odjemalcem, saj smo v letu 2013 v skladu z začrtano strategijo na tem področju beležili največjo širitev tako števila odjemalcev kot količin prodaje in odkupa električne energije in zemeljskega plina.

Ocena tveganj, ki izhajajo iz procesa dodeljevanja bonitetnih ocen, je osnova za opredelitev okvirov bodočega poslovnega sodelovanja, pri čemer so za posameznega partnerja opredeljeni maksimalno dopustni kreditni

38

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Upravljanje tveganj3.

limiti. Ponudba, pogoji plačila in dobave ter zahteve po zavarovanju so prilagojeni stopnji na ta način ocenjenega tveganja. Opredeljeni okviri se dosledno uporabljajo v vseh fazah sklepanja in izvrševanja pogodb. Ob vsakokratnem odločanju preverjamo, ali z novim poslom še zadostimo postavljenim omejitvam. Pri tem spremljamo tudi trenutno tržno izpostavljenost in plačilne obveznosti.

Kreditne linije Posebno pozornost namenjamo mednarodnim vidikom poslovanja, saj se lahko z istim partnerjem oziroma s povezanimi osebami srečamo na več trgih hkrati. Končna ocena kreditnega tveganja je zato prilagojena možnostim, ki jih dopušča lokalna zakonodaja posameznih trgov. Ocena je odvisna od poslovnih rezultatov partnerja, zlasti od stopnje zadolženosti, kratkoročne likvidnosti ter kazalcev solventnosti, donosnosti in kapitalske ustreznosti. Velik pomen dajemo pridobivanju aktualnih informacij s trga, saj se lahko ob različnih tržnih in regulatornih spremembah status posameznega partnerja hitro spremeni. Razvejana infrastruktura in lokalna prisotnost z regionalnimi predstavniki na posameznih trgih nam omogočata še učinkovitejši pretok informacij ter možnosti hitrejše prilagoditve novim razmeram.

Instrumenti varovanja Na razvitih trgih si pomagamo z organiziranim trgovanjem oziroma s storitvami klirinških hiš, ki s strogimi in dobro definiranimi pogoji delovanja minimizirajo (izničijo) stopnjo kreditnega tveganja med udeleženci na trgu. Pogodbene obveznosti iz transakcij s partnerji zavarujemo z različnimi tipi zavarovanj - vrsto izberemo glede na bonitetne ocene in pogodbena razmerja. Pri zavarovanju terjatev praviloma uporabljamo prvovrstne instrumente zavarovanj, ki zagotavljajo uspešno poplačilo zapadlih terjatev primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne strani. Tako pri trgovanju z električno energijo kot tudi z zemeljskim plinom je najpogostejši instrument zavarovanja bančna garancija. Pogosta oblika zavarovanja so tudi poroštva matičnih podjetij poslovnih partnerjev (Parent Company Guarantees), višino zavarovanja pa določimo upoštevajoč predhodno oceno kreditne sposobnosti matičnih družb. Ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti posameznega poslovnega partnerja njegovo obveznost plačila prevzame kapitalsko močnejše matično podjetje. Tudi v letu 2013 opažamo dodatno poslabšanje bonitetnih ocen bank, ki zagotavljajo ustrezna zavarovanja, zato se kot instrument zavarovanja veliko pogosteje uporabljajo predplačila ali depoziti.

Pri prodaji električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem na domačem trgu v določenih primerih poleg že naštetih oblik zavarovanja uporabimo tudi zavarovanja z menicami, izvršnicami, v redkih primerih pa zavarovanja z zalogami.

Poleg varovanja tveganj portfelja Skupine je nasprotno treba pri izdaji garancij, ki jih zahtevajo partnerji za varovanje naših obveznosti do njih, razpolagati z dobro razpršenim portfeljem zavarovanj - ključnega pomena so bonitete bank izdajateljic instrumentov zavarovanj. Bonitetne ocene bank so v letu 2013 še nekoliko upadle, zato smo vzpostavili proces spremljanja evolucije izdanega kreditnega potenciala z namenom optimizacije izrabe le-tega in dodatno razširili portfelj tujih bank ali bank s tujim lastništvom ter na ta način istočasno razpršili portfelj bank.

Spremljanje izpostavljenosti Model za spremljanje kreditne izpostavljenosti upošteva dnevno dinamiko plačil za pogodbe z različnimi pogodbenimi parametri. Merita se tako izpostavljenost zaradi neplačil kot tudi izpostavljenost zaradi nedobavljene/prevzete energije iz naslova neizpolnjenih pogodbenih obveznosti. Pri izračunu izpostavljenosti ne merimo le trenutnih vrednosti, ampak tudi prihodnje, tako da izračunamo izpostavljenost za vsak dan posebej v prihodnosti. Trgovci in skrbniki ključnih strank pri svojem delu vsak dan preverjajo, ali je poslovanje z določenim partnerjem v dovoljenih okvirjih poslovanja - novi posli se sklepajo samo s partnerji, kjer kreditna izpostavljenost ne presega postavljenih limit. Dodatni kontrolni mehanizem za poslovanje znotraj vnaprej definiranih okvirov zagotavljamo v oddelku kontroling portfelja in službi za upravljanje tveganj.

Poleg merjenja izpostavljenosti individualnega partnerja izvajamo analize kreditnega tveganja stres-test na ravni portfeljev posamezne družbe in Skupine z uporabo kredit metodologije VaR, ki sloni na dodeljenih bonitetnih ocenah in metodologiji generiranja Monte Carlo naključnih scenarijev neizpolnjevanja obveznosti partnerjev v našem portfelju.

39

3. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Upravljanje tveganj

8.2. TRŽNA TVEGANJA

Ekspertno znanje na energetskih trgih izkoriščamo za iskanje potencialov, ki izhajajo iz dobro diverzificiranega portfelja Skupine GEN-I. Zavedamo se, da so priložnosti tesno povezane s tveganji, ki lahko vplivajo na vrednost našega portfelja, zato skrbimo za nenehni razvoj orodij za njihovo uspešno upravljanje.

Cenovna tveganja na energetskih trgih Pri poslovanju na energetskih trgih se srečujemo z infrastrukturnimi spremembami, zamašitvami na čezmejnih prenosnih poteh ter spremembami odjema in proizvodnje. Večina faktorjev neposredno vpliva na spremembo cene energentov na trgu in tako na vrednost portfelja. V primeru produktov, ki so vezani na borzne indekse, ali v primeru, kadar nimamo popolnoma enakih poslov tako na nakupni kot tudi na prodajni strani portfelja, obstaja tržno tveganje, ki ga upravljamo. Za namene ščitenja pozicij prodajnega portfelja v večji meri minimiziramo tveganje s takojšnjimi zakupi na trgu na debelo. Pravila ščitenja, količinska izpostavljenost ter odobritve poslov so natančno zapisani v pravilniku Skupine. Dejanska količina odprtih pozicij je pod nadzorom oddelka za kontroling portfeljev in službe za upravljanje s tveganji. Dnevne pozicije, njihove spremembe in celovit pregled evolucije sprememb se vsakodnevno sprotni kontrolirajo in v skladu s politiko Skupine poročajo ključnim službam, ki so udeležene v dnevnih procesih upravljanja s portfeljem, ter službi za upravljanje s tveganji.

Upravljanje in optimizacija globalnega portfelja trgovanja sta v domeni trgovcev s podporo oddelka za analizo trgov in portfeljev. Pri upravljanju globalnega portfelja, v katerem poleg zahodnih partnerjev nastopajo tudi partnerji iz trgov jugovzhodne Evrope, kjer je likvidnost manjša, uporabljamo metode ščitenja z izvedenimi finančnimi instrumenti na zahodnih trgih z visoko stopnjo korelacije. Poleg izvedenih finančnih instrumentov pozicije globalnega portfelja ščitimo z investiranjem v zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki služijo kot povezava med jugovzhodnimi nelikvidnimi trgi in zahodnimi energetskimi trgi z visoko stopnjo likvidnosti.

Manjši delež pri trgovanju predstavlja trgovanje z individualnim lastniškim portfeljem (ang. proprietary trading), kjer so portfelji strogo izolirani med sabo ter omogočajo učinkovit in hiter pregled nad tveganjem. Trgovci z lastnim portfeljem so striktno omejeni z absolutnimi limitami, ki določajo maksimalno dovoljeno tveganje in ne smejo biti nikakor presežene. Za izračun tržnega tveganja

uporabljamo metodologije VaR. Model omogoča preverjanje izpostavljenosti tveganju že pred samo izvedbo posla (ang. pre-deal check) in prispeva k minimizaciji tveganja, da ne bi prišlo do morebitnega preseganja limit. Pri kalkulaciji individualnih portfeljev VaR uporabljamo 99-odstotni interval zaupanja z možnostjo zaprtja pozicij v enem dnevu. Razvoj in nenehna nadgradnja tovrstnih modelov sta poleg pravilne agregacije tveganj eden ključnih ciljev službe za upravljanje s tveganji, saj omogočata sprotno in celovito spremljanje tržnih tveganj na ravni celotne Skupine, zato smo v letu 2013 pričeli s prenovo procesov in modelov za spremljanje tveganj globalnega portfelja ter modelov za izdelavo scenarijskih in stres-test analiz, s katerimi želimo doseči še boljše prepoznavanje izpostavljenosti vseh portfeljev Skupine, izhajajoč iz negotovosti cen.

Valutna tveganja Valutnemu tveganju smo izpostavljeni pri trgovanju z električno energijo in trgovanju s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi, in sicer v okviru valut, ki niso neposredno vezane na EUR: srbski dinar (RSD), madžarski forint (HUF), hrvaška kuna (HRK), romunski leu (RON) in turška lira (TRY). Z namenom ščitenja pred valutnim tveganjem uporabljamo trgovanje FX z nasprotnimi pozicijami sklenjenih poslov na energetskih trgih, kjer nastopa valutno tveganje zaradi poravnave pogodbenih obveznosti v tuji valuti. Ob sklepanju pogodb, kjer nastopa poravnava v tuji valuti in je trgovanje z valutnimi razmerji omejeno ali likvidnost nizka, za namene ščitenja v pogodbah uporabljamo valutne klavzule.

Obrestna tveganja. Obrestno tveganje je nevarnost nepričakovane rasti stroškov financiranja zaradi rasti obrestnih mer. Skupina GEN-I se večinoma kratkoročno zadolžuje za premoščanje občasne likvidnostne vrzeli in je zato malo izpostavljena obrestnim tveganjem. V letu 2013 smo izpeljali proces diverzifikacije portfelja sredstev za namen kratkoročnega zadolževanja in izdali komercialne zapise s fiksno obrestno mero, s katerimi smo še dodatno omejili obrestna tveganja, ki bi morebiti izhajala iz drugačnih oblik kratkoročnega zadolževanja.

Količinska tveganja Posebna oblika tržnega tveganja pri dobavi ali prevzemu električne energije se pojavi pri količinskih pogodbah zaradi morebitnih razlik med pogodbeno napovedano in dejansko prevzeto oziroma dobavljeno količino električne energije ali zemeljskega plina.

40


Ta tveganja obvladujemo s celovito informacijsko podporo za dolgoročno in kratkoročno napovedovanje odjema in oddaje električne energije in zemeljskega plina ter z doslednim sprotnim spremljanjem količinskih odstopanj večine odjemnih in oddajnih mest, vključenih v bilančno Skupino GEN-I. Z ustrezno komunikacijo z odjemalci zagotovimo zgodnje zaznavanje morebitnih sprememb pri količini odjema in s tem zmanjšamo količinsko tveganje. V portfelju imamo visok delež odkupnih pogodb proizvajalcev iz obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn in hidroelektrarn. Volatilnost proizvodnje je pri tovrstnih virih višja, zato imamo posebej za ta segment razvite module za napovedovanje proizvodnje malih in velikih hidroelektrarn ter sončnih elektrarn, ki temeljijo na meteoroloških modelih napovedi padavin, osončenosti ter oblačnosti.

Zaradi povečanja deleža portfelja prodaje končnim odjemalcev in s tem povečana negotovosti zaradi nepredvidljivosti odjema brez urne registracije meritev smo prenovili modul za napovedovanje tega segmenta, ki ga uspešno uporabljamo tudi na tujih trgih.

Poleg modelov za napovedovanje odjema električne energije imamo razvite ustrezne modele za napovedovanje odjema zemeljskega plina. Vsi interno razviti modeli so testirani tako na zgodovinskih podatkih kot na podlagi dnevnega spremljanja napake napovedovanja v primerjavi z dejansko realizacijo odjema ali proizvodnje.

Količinskim tveganjem smo izpostavljeni pri pogodbah, ko ima partner le delno omejeno možnost spreminjanja količin pogodbe na dnevni ali mesečni ravni ali ko dobava energenta ni zajamčena. Pred tem tveganjem se zaščitimo tako, da vnaprej simuliramo najverjetnejše spremembe količin glede na trenutne in predvidene tržne razmere ter se ustrezno količinsko ščitimo. V določenih pogodbah z večjim volumnom odjema uporabljamo pogodbene klavzule, ki omogočajo poravnavo stroškov, nastalih zaradi prekomernih odstopanj pri preseganju vnaprej določene tolerančne ravni.

8.3. LIKVIDNOSTNA TVEGANJA

V letu 2013 smo izdali komercialne zapise v vrednosti 30 milijonov EUR z namenom kratkoročnega financiranja poslovanja, premostitve morebitnih kratkoročnih likvidnostnih vrzeli ter razpršitve portfelja kratkoročnih dolžniških investitorjev med banke in institucionalne investitorje, kar je omogočilo dodatno optimizacijo denarnih

tokov in varovanje pred likvidnostnimi tveganji. Delujoč proces izterjave, v katerem intenzivneje nastopa tudi pravna služba, se odraža v nizkih zapadlih terjatvah, kar dodatno pozitivno vpliva na učinkovitejše upravljanje z likvidnostnimi sredstvi.

Upravljanje likvidnosti Za upravljanje likvidnostnih tveganj skrbi služba zakladništva. Upravljanje likvidnosti poteka centralizirano, vendar se optimizacija izvede za vsako družbo posebej in nato skupaj za Skupino. V sodelovanju z različnimi oddelki in v skladu z začrtanimi strategijami poslovanja v prihodnje se izdela projekcija denarnih tokov za določeno obdobje vnaprej, kar omogoča učinkovito upravljanje likvidnostnih tveganj. Poleg načrtovanih aktivnosti nepredvidene dogodke, ki neposredno vplivajo na likvidnostno tveganje, upravljamo na naslednje načine:• likvidnostne rezerve v obliki odobrenih kreditnih linij pri

različnih poslovnih bankah,• razpršenost finančnih obveznosti,• sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti,• omejevanje izpostavljenosti do partnerjev in• dosledne izterjave zapadlih terjatev.

Imamo jasno opredeljen proces izterjave, sistem opominjanja in postopke spremljanja kupcev. Vsak dan spremljamo podatke o blokadah računov in spremembah stanj družb v javno dostopnih registrih. Tako se lahko pravočasno odzovemo ob pričakovanih težavah pri plačilu pogodbenih obveznosti kupcev, s pomočjo statističnih kazalnikov napovedujemo morebitno zamujanje plačil ter z ustreznimi kratkoročnimi posojili minimiziramo morebitne kratkoročne vrzeli.

Vpliv finančnih instrumentovFinančni instrumenti, vezani na dobavo ali na nakup električne energije, imajo dnevno poravnavo in tako vplivajo na celotno likvidnostno tveganje, zato zahtevajo aktivno upravljanje. Likvidnostno tveganje zmanjšujemo z omejitvami maksimalnih pozicij finančnih instrumentov, kot določa politika za upravljanje tveganj in z napovedmi sprememb tržnih razmer. Učinkovitost upravljanja tovrstnih tveganj je bila potrjena v preteklem letu, ko bi lahko padajoči trend cen na trgu na debelo negotovo vplival na denarni tok, ki bi nastal z namenom izvajanja ustreznih depozitov na računih klirinških hiš. S pravilnim pristopom in politiko upravljanja tovrstnih tveganj smo vplive na naše poslovanje ustrezno modelirali ter sprotno aktivno prilagajali omejitve.

41

3.

8.4. OPERATIVNA TVEGANJA

Povečevanje števila zaposlenih in širitev poslovanja Skupine od podpornih služb zahtevata dodatne aktivnosti, namenjene zmanjševanju in upravljanja operativnih tveganj. V letu 2013 smo še naprej aktivno delali na projektu METIS in projektu ARIS. Oba projekta pomagata pri identifikaciji in klasifikaciji procesnih tveganj ter vodita v izboljšavo in optimizacijo vseh aktivnosti na ravni celotne Skupine. Narejen je bil register operativnih tveganj, na podlagi katerega so bili predlagani ukrepi za preprečevanje in upravljanje omenjenih tveganj. Ravni ugotavljanja in upravljanja operativnih tveganj segajo od korporativnih procesov do procesov poslovnih enot in posameznih oddelkov. Na podlagi zaključkov omenjenih projektov smo z namenom še dodatnega znižanja ključnih operativnih tveganj največ informacijske podpore namenili nadgradnji orodij za podporo kratkoročnemu trgovanju ter oddelku za avkcije in vozne rede. Zaradi širitve na nove trge in razširitve nabora produktov smo veliko vložili v nadgradnjo zalednih sistemov na področju prodaje električne energije in v računovodske informacijske sisteme za podporo službi računovodstva in zakladništva.

V prihodnje načrtujemo dodatno okrepitev aktivnosti na področju operativnih tveganj z ugotavljanjem preobremenjenosti resursov na posameznih delovnih mestih, prepoznavanjem ključnih delovnih sredstev, nadgrajevanjem znanja ter odkrivanjem ozkih grl, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih strateških in poslovnih ciljev.

V preteklem letu smo začeli s projektom oblikovanja in vpeljave modela ključnih kompetenc. Z utemeljenimi in prepoznanimi kompetencami želimo določiti jasna pričakovanja, ki jih imamo do svojih sodelavcev glede želenega vzorca vedenja, ravnanja, usmerjenosti in naravnanosti. Spodbujati želimo pozitivno in konstruktivno delovno kulturo in klimo ter nuditi strokovno oporo pri razvoju kadrov v Skupini GEN-I. Kompetence smo oblikovali na podlagi podjetniške kulture in temeljnih vrednot, ki jih želimo negovati in udejanjati v skladu s poslovnimi in strateškimi načrti podjetja.

Tveganja na področju človeških virov Upravljanje teh tveganj je za nas še posebej pomembno zaradi hitre rasti in mednarodne širitve poslovanja. Uresničevanje poslovnih načrtov zahteva od zaposlenih neprestano nadgrajevanje obstoječega ter pridobivanje novega znanja in kompetenc, poleg tega pa kakovostno

skupinsko delo, izjemno prilagodljivost, dinamičnost, samoiniciativnost in odlične medsebojne odnose ter komunikacijo. Morebitno izgubo ključnih zaposlenih preprečujemo z zdravo organizacijsko klimo, stalno strokovno rastjo sodelavcev, zagotavljanjem stimulativnih delovnih razmer ter kakovostno komunikacijo z zaposlenimi in med njimi. Skrbimo tudi za dokumentiranost delovnih procesov in internega znanja, ki je ena od pomembnih konkurenčnih prednosti Skupine.

Procesna tveganja Omejujemo jih s kontrolnim sistemom, katerega temeljno načelo je, da so vse pomembne operacije sklenjene po principu vsaj "štirih oči". Skupina tveganja omejuje z jasno opredeljenimi procesi, nedvoumno določenimi vlogami, jasno razmejenimi odgovornostmi ter pooblastili oseb, kodeksi in pravilniki. V letu 2013 smo nadaljevali z opremljanjem najpomembnejših procesov z ustrezno IT infrastrukturo in orodji, ki omogočajo spremljanje izvajanja, ugotavljanje ozkih grl ter revizijsko sledljivost.

Tveganja v informacijski tehnologijiTovrstna tveganja predstavljajo nevarnost morebitnih izgub ali napak v zapisu podatkov bodisi zaradi neustrezne informacijske tehnologije bodisi zaradi neustreznih obdelav, ki lahko vodijo do prikazovanja napačnih rezultatov in stanj ter posledično do napačnih poslovnih odločitev. Pomembni vidiki obvladovanja tveganj so tudi zagotavljanje revizijske sledi, omejevanje oz. nadzorovanje dostopa do podatkov in rezultatov obdelav, medsebojna integriranost posameznih podsistemov, zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti ključnih IT-storitev ter zagotavljanje zmožnosti obnove sistemov v primeru katastrofalnega dogodka. Naše poslovanje je celovito informacijsko podprto, kar omogoča učinkovito izvajanje in obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti. Nenehna vlaganja v posodobitev informacijske infrastrukture so povezana z avtomatiziranimi nadzori posameznih faz poslovnih procesov, kar še dodatno zmanjšuje možnosti človeške napake in morebitnih zlorab.

8.5. PRAVNA TVEGANJA

Povezana so z izgubami zaradi kršenja pravne regulative: zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil, sklenjenih pogodb, dobre prakse ali etičnih norm. Obvladujemo jih z dobro definiranimi pogodbenimi določili. Pri trgovanju z električno energijo na debelo sklepamo pogodbena razmerja na podlagi standardnih krovnih pogodb EFET, kakor jih

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Upravljanje tveganj

42


priporoča Evropsko združenje trgovcev z energijo, ali ISDA, kakor jih priporoča Mednarodno združenje trgovcev z izvedenimi finančnimi inštrumenti. Te pogodbe podrobno urejajo vprašanja upravljanja tveganj z vidika terjatev za že izvršene dobave električne energije in povrnitve škode, kadar je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pogodbenega partnerja nujna sklenitev nadomestnih transakcij kot poravnava obveznosti ob nesolventnosti. Podobno raven pogodbenih določil uveljavljamo pri prodaji električne energije.

8.6. REGULATORNA TVEGANJA Pomenijo nevarnost izgub zaradi nepopolnih regulatornih zahtev in omejitev trgovanja ali (nenadnih) zakonskih sprememb v posamezni državi, kjer delujemo. Med gospodarsko krizo se kažejo v obliki različnih varčevalnih ukrepov, s katerimi poskušajo posamezne države uravnati svoj proračun.

Ta tveganja obvladujemo s podrobnim spremljanjem dogajanja na naših ključnih trgih, kar nam omogoča lokalna prisotnost preko regionalnih managerjev. Davčni vidik tveganj omejujemo s pospešenim pridobivanjem trgovalnih licenc za slovensko družbo.

Tudi pri vstopu na nove trge se srečujemo z izzivi pri reševanju nepopolnih regulatornih zahtev. Tovrstna tveganja upravljamo v obliki sodelovanja s posameznimi agencijami, kjer smo v preteklosti že nemalokrat s svojim strokovnim znanjem in predlogi sprememb pomagali soustvarjati transparentno in nediskriminatorno poslovno okolje na energetskih trgih.

V letu 2013 smo pozornost še naprej namenjali nadgradnji internih procesov poročanja. Projektna skupina, sestavljena iz službe za razvoj novih trgov, pravne službe, službe za informacijske tehnologije in službe za upravljanje s tveganji je s tesnim sodelovanjem začela priprave, razvoj in nadgradnjo sistema poročanja, ki bo zadostil novima regulativama na energetskem področju EMIR in REMIT.

POMEMBNI DOGODKI POSLOVNEGA LETA

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

TRAJNOSTNO POROČILO

POMEMBNI DOGODKI POSLOVNEGA LETA

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

TRAJNOSTNO POROČILO

GEN-I BEOGRADStabilnost čistega poslovnega izida

973.781 €2013

2012

2011

1.189.982 €

1.244.797 €

406.109 € 2010

47

4. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Pomembni dogodki poslovnega leta

9.1. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2013

Januar 2013Srbija: S 1. 1. 2013 je bil srbski trg za odjemalce električne energije na prenosnem omrežju liberaliziran in vključuje 26 odjemalcev, katerih skupna poraba je cca. 2.200 GWh letno.

Februar 2013Slovenija: GEN-I je vstopil na slovenski kapitalski trg z izdajo komercialnih zapisov v višini 30 mio EUR s ciljem razpršitve kreditnega potenciala.Največje letno poslovno srečanje za velike poslovne odjemalce v Sloveniji je potekalo 16. 2. 2012 na Bledu, cilj pa je bil podati smernice za nakup in predstaviti dogajanje na trgih električne energije.GEN-I se je uvrstil med finaliste Zlate niti, izbora najboljših zaposlovalcev v Sloveniji, pri katerem je daleč najpomembnejši kriterij mnenje zaposlenih v podjetju. Srbija: Prvi primer zamenjave dobavitelja na liberaliziranem srbskem trgu električne energije - GEN-I je začel dobavo električne energije srbski družbi Messer Tehnogas AD, s čimer je, poleg srbskega državnega elektropodjetja EPS, postal prvi neodvisni dobavitelj električne energije v Srbiji.

Marec 2013Zahodna Evropa: Najhladnejši marec v zadnjih petdesetih letih v zahodni Evropi je kratkotrajno dvignil izredno nizke cene električne energije na dnevnem trgu v Nemčiji.

April 2013GEN-I Skupina: Vzpostavljen je bil oddelek za trgovanje z zemeljskim plinom in vsemi internimi procesi. Razširjena je bila prisotnost iz slovenskega in avstrijskega trga na madžarski, slovaški, hrvaški in makedonski trg.

Maj 2013Slovenija: Začne se akcija "Poletno priporočilo za prijatelje" s poletnim znižanjem cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce.Ukrajina: Zaključi se prvi nakup električne energije na ukrajinskem trgu z dobavo na madžarski meji. GEN-I Skupina: Potekajo intenzivne aktivnosti delovnih skupin GEN-I, vezane na vzpostavitev infrastrukture za dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem na Hrvaškem, dobavo električne energije in zemeljskega plina velikim in srednjim odjemalcem v Avstriji ter dobavo električne energije velikim/malim/srednjim odjemalcem v Srbiji.

Junij 2013Hrvaška: GEN-I je 17. 6. 2013 vstopil na hrvaški trg prodaje električne energije gospodinjstvom z blagovno znamko Jeftina struja. Z vzpostavitvijo lastnega klicnega centra ter centra za stranke je uspel do konca leta 2013 pridobiti že skoraj 10.000 odjemalcev električne energije.GEN-I je bil na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik izbran za dobavitelja električne celotni hrvaški javni upravi v letih 2014 in 2015. Skupina GEN-I: se je predstavila na najobsežnejši konferenci na območju srednje in jugovzhodne Evrope na področju trgovanja z energijo - Energy Trading Central & South Eastern Europe.

Julij 2013Avstrija: Vzpostavili smo vso potrebno infrastrukturo za dobavo zemeljskega plina končnim odjemalcem v Avstriji in s 1. 7. 2013 začeli s prvimi dobavami. Makedonija: GEN-I je kot prvi trgovec pridobil licenco za oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo in zemeljskim plinom v Makedoniji. Grčija-Italija: Dokončni izpad daljnovoda med Italijo in Grčijo (GEN-I je imel drugi največji tržni delež na tej meji).Turčija: GEN-I Istanbul je pričel z aktivnim trgovanjem na notranjem turškem trgu - posledično je postal največji uvoznik električne energije iz Evrope (na mejah Bolgarije in Grčije) v letu 2013.

Avgust 2013Slovenija: Pričetek uporabe novega krovnega ERP (Enterprise Resourse Process) sistema s ključnimi podsistemi s ciljem poenotenja IT platform ter zagotovitvijo IT temeljev za rast podjetja in odjemalcev.Bolgarija: Sprejem novega regulatornega okvira - padec bolgarskih izvoznih dajatev s 1. 8. 2013.Slovaška: Vzpostavljena je bila infrastruktura in realizirane prve trgovalne transakcije na slovaškem trgu.Bosna in Hercegovina: Začetek dobave električne energije prvemu končnemu odjemalcu, priključenem na prenosno omrežje, Aluminij Mostar, ki je največji porabnik električne energije na tem območju.

9. POMEMBNI DOGODKI POSLOVNEGA LETA

48

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Pomembni dogodki poslovnega leta4.

September 2013Zahodna Evropa: Raven nemških cen električne energije na dnevnem trgu je narasla zaradi nizke razpoložljivosti nuklearnih elektrarn v Nemčiji, nižjih temperatur v drugi polovici septembra in podpovprečne proizvodnje iz solarnih virov.Slovenija: 26. 9. 2013 je na sedežu družbe GEN-I, d.o.o. potekalo vsakoletno, že tradicionalno srečanje OVE in SPTE proizvajalcev električne energije. Na srečanju, na katerem se je zbralo približno 130 udeležencev, so se proizvajalci seznanili z aktualnimi razmerami na trgu električne energije, z novostmi na področju zakonodaje, s podatki o poslovanju Skupine GEN-I ter s ponudbo družbe GEN-I, d.o.o. za proizvajalce.

Oktober 2013Slovenija: Začel se je remont Nuklearne elektrarne Krško, ki se je je nepredvidoma zavlekel tudi v mesec november. Hrvaška: GEN-I je dobil dokončno potrdilo hrvaške komisije za nadzor javnih razpisov in s tem pridobil največji posel na Hrvaškem - kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu bo v letih 2014 in 2015 dobavljal električno energijo celotni hrvaški javni upravi. Makedonija: Podpisana je bila srednjeročna pogodba z makedonskim podjetjem TE-TO za nakup energije od novembra 2013 do marca 2014.

November 2013Skupina GEN-I: Zaključek priprav in konceptualna zasnova globalnega trgovalnega portfelja za leto 2013 v okviru delovanja GEN-I na trgih na debelo. Zaključi se tudi večina avkcij letnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kjer si je podjetje zagotovilo pomembne pozicije, ki omogočijo širok nabor optimizacijskih možnosti za poslovno leto 2014.

December 2013Makedonija: Odprta nova hčerinska družba v Makedoniji - GEN-I, Prodažba na energija DOOEL Skopje.Skupina GEN-I: Drugič je bil izveden interni projekt GEN-I-jalci leta. Zmagovalci projekta so prejeli simbolične nagrade in bili postavljeni za zgled vsem zaposlenim v Skupini. Gruzija: Potekajo začetne aktivnosti za vzpostavitev trgovanja z električno energijo na gruzijsko-turški meji z dobavo v turškem omrežju.

49

4. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Dogodki po koncu obračunskega obdobja

1. februarja 2014 smo presegli 100.000 odjemalcev, ki so se odločili za blagovno znamko Poceni elektrika. Dogodku, ki nedvomno zasluži pozornost, smo nazdravili ter ga pospremili s torto in slavnostnim govorom predsednika uprave.

V eni največjih evropskih potrošniških raziskav Trusted Brand je GEN-I pridobil naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znamke leta 2014 v kategoriji Ponudnik energije, kjer je z veliko prednostjo med 24 podjetji zabeležil prepričljivo zmago. Poleg tega je bil GEN-I v omenjeni kategoriji izbran tudi kot najbolj zaupanja vredna blagovna znamka na področju varovanja okolja.

17. marca 2014 je družba GEN-I organizirala že 7. srečanje partnerjev GEN-I. Na tradicionalnem dogodku, ki se ga je udeležilo 115 največjih poslovnih partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, smo udeležencem predstavili aktualne razmere na trgu električne energije in zemeljskega plina, novosti na področju energetske zakonodaje ter inovativne rešitve družbe GEN-I za velike poslovne odjemalce.

10. DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

50

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Trajnostno poročilo4.

11.1. ZAPOSLENI

Število zaposlenih v Skupini zadnjih pet let narašča, pri čemer je največji skok zabeležen leta 2009, ko je število zaposlenih naraslo za 55 odstotkov. V letih 2012 in 2013 je bila rast nekaj več kot 25-odstotna (v letu 2013 je bila 26,3-odstotna). Naraščanje števila zaposlenih je skladno s poslovnimi načrti in novimi poslovnimi potezami Skupine, kot je npr. vzpostavitev blagovne znamke Jeftina struja v letu 2013.

Število zaposlenih smo povečali

za 26,3 %.

Graf: Število zaposlenih v Skupini

Stopnja fluktucije kadrov v letu 2013 je skorajda enaka stopnji prejšnjega leta in je 9-odstotna. Glavni razlog za odhode zaposlenih je v povprečju zelo mlad kolektiv GEN-I - v zadnjih treh letih je skokovito naraslo število starševskih odsotnosti in s tem povezanih novih zaposlitev za nadomeščanje odsotnosti. Prav tako je skoraj polovici zaposlenih GEN-I prva zaposlitev. Oba navedena dejavnika vplivata na višjo stopnjo fluktuacije.

31,7 % odstotkov zaposlenih, ki

jim je GEN-I prva zaposlitev in so

stari od 25 do 35 let, je tekom svoje

zaposlitve postalo staršev.

Struktura zaposlenih po starosti, izobrazbi in spolu

Povprečna starost zaposlenih v Skupini v letu 2013 je bila 36 let. Malo manj kot dve tretjini zaposlenih (59 odstotkov) je starih od 25 do 35 let.

Graf: Starostna struktura zaposlenih v Skupini GEN-I

V Skupini GEN-I je zaposlenih veliko visoko izobraženih sodelavcev. Malo več kot tri četrtine zaposlenih ima pridobljeno vsaj VI. stopnjo izobrazbe, delež tistih, ki imajo pridobljen bodisi magisterij bodisi doktorat znanosti, pa je 14,1-odstoten.

Graf: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini GEN-I

Deleža žensk in moških v zaposlitveni strukturi sta približno enakovredna. Delež žensk v zadnjih nekaj letih nekoliko narašča (npr.: v letu 2012 je bilo zaposlenih 53 odstotkov žensk, v letu 2013 pa 56 odstotkov). Čeprav za našo poslovno dejavnost stereotipno velja, da v njej prevladujejo pripadniki moškega spola, je v Skupini na ravni srednjega menedžmenta 52 % odstotkov žensk. Pomembno se nam zdi, da so na vodstvenih položajih tako moški kot tudi ženske. Eni in drugi imajo namreč različne pristope, ki se komplementarno konstruktivno in učinkovito dopolnjujejo ter kot celota tvorijo zdravo upravljanje podjetja.

11. TRAJNOSTNO POROČILO

0

50

100

150

200

250

2009

20-25 let 6 3.1%

nad 40 let 32 16.7%

25-30 let 64 33.3%

35-40 let 40 20.8%

30-35 let 50 26.0%

2010 2012

Secondary school degree2011 2013

83101

152

121

192

Ostalo 11.52 %

Kultura 0.36 %

Izobraževanje in znanost 17.84 %

Kultura 6.6%

Ostalo (okolje ipd…) 11.4%

Šport 32.1%

Izobraževanje in znanost 5.1%

Humanitarni in dobrodelni nameni 45.0%

Šport 70.29%

poklicna šola 1 0.5%

doktorat 9 4.7%

magisterij 18 9.4%

srednješolska izobrazba 44 22.9%

univerzitetna izobrazba 72 37.5%višješolska in visokošolska izobrazba 49 25.5%

0

50

100

150

200

250

2009

20-25 let 6 3.1%

nad 40 let 32 16.7%

25-30 let 64 33.3%

35-40 let 40 20.8%

30-35 let 50 26.0%

2010 2012


83101

152

121

192

Ostalo 11.52 %

Kultura 0.36 %


Kultura 6.6%


Šport 32.1%



Šport 70.29%


doktorat 9 4.7%

magisterij 18 9.4%



0

50

100

150

200

250

2009

20-25 let 6 3.1%

nad 40 let 32 16.7%

25-30 let 64 33.3%

35-40 let 40 20.8%

30-35 let 50 26.0%

2010 2012


83101

152

121

192

Ostalo 11.52 %

Kultura 0.36 %


Kultura 6.6%


Šport 32.1%



Šport 70.29%


doktorat 9 4.7%

magisterij 18 9.4%



51

4. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Trajnostno poročilo

Srednjo raven managementa v

GEN-I predstavlja 52 % odstotkov

žensk.

Razvoj notranjega potenciala in izobraževanje

Zavedamo se, da so gonilo našega poslovnega uspeha prav zaposleni, zato si prizadevamo čim bolj sistematično in kontinuirano pristopati k razvoju svojega kadra. S tem namenom smo že v letu 2011 uvedli daljnosežni in obsežen projekt Metis , najpomembnejši projekt na področju upravljanja in razvoja naših sodelavcev. S tem projektom se želimo nenehno izboljševati ter z raznolikimi pristopi in manjšimi projekti znotraj večje celote nuditi oporo in usmeritev zaposlenim pri njihovem lastnem razvoju. Verjamemo namreč, da so za uspeh pomembni dobro začrtani cilji in jasno opredeljena pričakovanja ter na drugi strani znanje in strokovnost zaposlenih.

V sklopu projekta Metis smo v letu 2013 s skupnimi močmi ter vključenostjo in podporo tako najvišjega menedžmenta kot tudi obsežne skupine zaposlenih z vseh področij in ravni našega delovanja oblikovali celovit model ključnih kompetenc (tj. celovit MKK) Skupine GEN-I. Ta definira ključne lastnosti, sposobnosti, znanja, veščine ter želena ravnanja in vedenja zaposlenih, odločilne za uspešno doseganje poslovnih ciljev danes in v prihodnje.

V 2013 smo definirali celoviti Model

Ključnih Kompetenc (MKK) GEN-I,

ki transparentno:

• izraža ključne zmožnosti in lastnosti

sodelavcev, ki zagotavljajo doseganje

zastavljenih ciljev posameznika in

organizacije v prihodnje,

• služi kot opora pri številnih strateških

kadrovskih politikah in

• podpira želeno podjetniško kulturo in

naravnanost.

Nadaljevali smo z izobraževanjem vodij na vrhnji in srednji ravni menedžmenta. Še vedno namreč zavzeto sledimo vodilu, ki ga poudarja stroka, in vsem dognanjem študij na področju upravljanja sistemov, zaposlenih in voditeljstva: vodje ustvarjajo in spreminjajo kulturo podjetja. Vsebinsko smo se osredotočili na nadgradnjo ter utrjevanje že usvojenih tehnik vodenja ter komuniciranja s sodelavci, tako v individualnih razgovorih s sodelavci kot tudi v timskih. Osredotočili smo se zlasti na:• obnavljanje pravil učinkovitega ter korektnega

komuniciranja,• usvojena pravila ter tehnike komuniciranja v težjih

komunikacijskih situacijah,• razmišljanje o mini treningih, ki jih lahko vsak vodja izvaja

sam s svojimi sodelavci (mnogi so jih vpeljali v svojo prakso vodenja),

• obnavljanje temeljnih vodil in načel vodenja z lastnim zgledom.

Vlaganje v zaposlene zvišuje našo dodano vrednost, zato smo ohranili in še poglobili prakso predhodnih let ter naše zaposlene usmerili tudi v ozko specializirana strokovna izobraževanja. Prav tako so se sodelavci udeležili nekaterih prestižnejših in najbolj prepoznavnih poslovnih srečanj v tujini (npr. Energy Trading Central & South Eastern Europe 2013) in doma, na katerih so navezali stike s kolegi s svojega področja delovanja, izmenjali dobre prakse in oplemenitili svoje poznavanje poslovnega področja.

Letni in medletni pogovori kot glavno orodje ciljnega vodenja

Letni pogovori, ki s pomočjo pogovora sistematično in organizirano povežejo cilje organizacije s cilji posameznika, vodji omogočijo boljše razumevanje sodelavca, zagotovijo priložnost za transparentno predstavitev pričakovanj ter ponudijo možnost pohvaliti sodelavca za pretekle dosežke, posamezniku pa pomagajo razumeti lastno vlogo in pomembnost svojega prispevka znotraj delovanja Družbe. Pogovori so eno glavnih orodij vodenja v GEN-I in jih kot redno prakso ohranjamo že nekaj let.

V letu 2013 smo v medletne - torej obdobne pregledne pogovore sredi leta, ki smo jih na enak, strukturiran način izvedli za celo podjetje - prvič vključili celoviti model ključnih kompetenc. V ta strukturirani pogovor ter dogovor med vodjo in sodelavcem smo tako prvič vpeli za celotno podjetje definirane ključne kompetence kot dejavnike in merilo posameznikove uspešnosti. Na ta način smo s skupnimi močmi vzpostavljeni celoviti model ključnih kompetenc Skupine implementirali v svojo vsakodnevno prakso vodenja ter vodjem na vseh nivojih ponudili orodje, ki daje priložnost jasnega in za vse zaposlene enakovrednega komuniciranja ter opredelitve pričakovanj.

52


V prakso izvedbe letnih in obdobnih

pogovorov vodij s sodelavci smo

vključili Model Ključnih Kompetenc

(MKK) GEN-I, in sicer kot eno od

meril posameznikove delovne

uspešnosti.

Za namene enotnega razumevanja uporabe modela ključnih kompetenc pri izvajanju razvojnih pogovorov s sodelavci smo izvedli vnaprejšnje izobraževanje. To je vsem vodjem približalo ter osvežilo razumevanje namena izvajanja letnih pogovorov, pojasnilo, kako lahko služijo kot orodje ciljnega vodenja, obenem pa ponudilo tudi poenoteno razumevanje uporabe modela ključnih kompetenc v praksi. Po izvedenih medletnih pogovorih sta sledili analiza izvedbe ter delavniška predstavitev ključnih ugotovitev vsem vodjem, kar je bila podlaga kasnejšim uvedenim ukrepom za izboljšanje celotnega procesa ciljnega vodenja in upravljanja uspešnosti.

GEN-I-jalci leta

V letu 2012 je bil prvič izpeljan interni projekt GEN-I-jalci leta. V lanskem letu smo projekt izvedli ponovno ter s pomočjo nominacij sodelavcev iz celotne Skupine izbrali tiste finaliste in zmagovalce na različnih področjih našega delovanja (tako posameznike kot projektne skupine), ki so v letu 2013 še prav posebej izkazovali uspehe, vedenja, sposobnosti in način delovanja, kot jih opisujejo temeljne kompetence Skupine GEN-I. Te definirajo našo najbolj primarno in prvobitno identiteto. Na tak način spodbujamo zaposlene k prepoznavanju, razvijanju, negovanju in promociji naših ključnih kompetenc. Ti želeni vzorci ravnanj, usmerjenosti in naravnanosti so del naše podjetniške kulture in temeljnih vrednot, ki jih kot podjetje želimo negovati in udejanjati, saj so osnova našega uspešnega delovanja v poslovnem okolju.

Izbrali smo GEN-I-jalce leta 2013:

ti posamezniki in skupine še

posebej poosebljajo in udejanjajo

naše temeljne kompetence.

S področja skupnih služb so bili za GEN-I-jalce leta 2013 izbrani Gregor Lojk, Sandi Kavalič in Vesna Lešnik, s področja trgovanja Ludvik Bartelj, Sokol Spahiu in Tomaž Oštir ter s področja prodaje Tomislav Bunjevac, Mojca Stanič in Manca Konjar. Za GEN-I-jalne skupine pa so bili izbrani: oddelek kratkoročnega trgovanja z oddelkom avkcij in voznih redov, sodelujoči na projektu Jeftina struja in sodelujoči na projektu Nov ERP AX Dynamics.

11.2. KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI

Javnost delimo na interno, ki jo predstavljajo zaposleni, in eksterno, ki jo predstavljajo mediji, poslovni svet in druga javnost. Primarni fokus komunikacije je odnos z zaposlenimi in trudimo se, da so prav zaposleni tisti, ki so vedno informirani popolnoma in prvi.

Smo odprta skupina, ki se dinamično odziva na zahteve okolja, zato z vsemi javnostmi komuniciramo v skladu z njihovimi potrebami in potrebami njihove ciljne javnosti. Komuniciranje z javnostmi razumemo kot strateško orodje ob vstopanju na nove prodajne trge, s katerim krepimo prepoznavnost podjetja in njemu lastnih blagovnih znamk.

Osnovno orodje za komuniciranje z javnostmi je korporativna spletna stran Družbe, ki je oblikovana posebej za slovenski trg in za tuje trge, v letu 2013 pa smo dodali tudi korporativno spletno stran družbe na Hrvaškem. Za naše končne odjemalce električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji sta oblikovani produktni spletni strani blagovnih znamk Poceni elektrika in Poceni plin, za končne odjemalce električne energije na Hrvaškem pa smo v 2013 postavili produktno spletno stran Jeftina struja.

Na področju komuniciranja z javnostmi je leto 2013 najbolj zaznamoval vstop na hrvaški trg s prodajo električne energije gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem. V ta namen smo razvili novo blagovno znamko Jeftina struja, kar je vključevalo oblikovanje celostne grafične podobe in postavitev strategije komuniciranja ob lansiranju blagovne znamke na hrvaški trg. Večina komunikacijskih aktivnosti je bila namenjena gradnji prepoznavnosti blagovne znamke.

Na slovenskem trgu je leto 2013 s komunikacijskega vidika zaznamovala velika intenziteta vstopa dobaviteljev električne energije na področje prodaje drugih energentov (zemeljskega plina, peletov, …) končnim odjemalcem in s tem povezanih akcij tržnega komuniciranja, katerih glavna značilnost je bila posnemanje komunikacij GEN-I. Glede na to je bilo komuniciranje usmerjeno predvsem v utrjevanje pozicije blagovnih znamk Poceni elektrika in Poceni plin ter zadržanje tržnih deležev pri prodaji električne energije in

53

4. LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Trajnostno poročilo

zemeljskega plina končnim odjemalcem. Tako smo v letu 2013 lansirali dve večji akciji tržnega komuniciranja, in sicer poletno znižanje zemeljskega plina za blagovno znamko Poceni plin in jesensko primerjalno oglaševanje nižjih cen za blagovni znamki Poceni plin in Poceni elektrika.

Vsem zaposlenim je na voljo tudi intranet, kjer predstavljamo dnevno aktualne teme ter obveščamo zaposlene o dogodkih znotraj in zunaj podjetja. To orodje je namenjeno izključno interni javnosti, našim zaposlenim.

Dogodki za zaposleneZavedamo se dejstva, da so zaposleni največje bogastvo Družbe, ki ga je treba negovati. V letu 2013 smo drugič organizirali "teambuilding" dogodek in zaposleni so ga sprejeli za svojega. Drugi večji dogodek je novoletno druženje zaposlenih, na katerem se zberejo prav vsi zaposleni, tudi regionalni sodelavci. Spodbujamo zmagovalno miselnost in veselimo se napredkov, ki jih družno proslavimo.

V letu 2012 smo drugič izpeljali interni projekt GEN-I-jalci leta, zmagovalce tega projekta pa postavili za zgled vsem zaposlenim v Skupini in jih simbolično nagradili. Tako spodbujamo zaposlene k razvijanju in promociji temeljnih vrednot GEN-I, ki so: spoštovanje, odgovornost, predanost, povezovanje in prilagodljivost.

Dva dogodka na leto namenimo poslovnim partnerjemVsako leto organiziramo že tradicionalno srečanje velikih poslovnih odjemalcev, v okviru katerega s pomočjo strokovnjakov predstavimo najnovejše trende na področju električne energije in zemeljskega plina ter pripravimo nasvete in priporočila za čim bolj učinkovito delovanje naših poslovnih partnerjev. V drugi polovici leta se srečamo še s proizvajalci OVE in SPTE. Dogodka sta odlična priložnost za izmenjavo mnenj, navezovanje novih poznanstev in druženje.

11.3. SKRB ZA DRUŽBENO OKOLJE: SPONZORSTVA IN DONACIJE

Sponzorsko politiko opredeljuje interni dokument, ki se osredotoča na Slovenijo in Hrvaško, saj smo le na teh trgih prisotni na segmentu gospodinjstev.

Vse odločitve za sponzorske

prispevke in donacije se sklepajo

na ravni uprave.

Na slovenskem in hrvaškem trgu uporabljamo reaktivni sponzorski model, pri katerem nimamo oblikovanega nosilnega programa, ampak je več kot polovica sredstev vnaprej nerazporejenih ter jim namen določimo med poslovnim letom, glede na uspešnost poslovanja ter potrebe javnega nastopanja in pojavljanja v lokalnih javnostih in medijih.

Graf: Struktura sponzorstev v letu 2013

Posebno pozornost smo tudi v letu 2013 namenili lokalnim športnim društvom. Med drugim smo podprli Rokometne klube iz Zagorja, Sevnice, Krškega in Celja ter odbojkarsko ekipo iz Nove Gorice. Zaradi zimske olimpijske sezone 2013 /2014 smo se prvič odločili sponzorirati zimske športe. S smučarsko zvezo Slovenije smo podpisali pogodbo za dve smučarski sezoni - postali smo generalni sponzor A ekipe reprezentance prostega sloga.

0

50

100

150

200

250

2009

20-25 let 6 3.1%

nad 40 let 32 16.7%

25-30 let 64 33.3%

35-40 let 40 20.8%

30-35 let 50 26.0%

2010 2012


83101

152

121

192

Ostalo 11.52 %

Kultura 0.36 %


Kultura 6.6%


Šport 32.1%



Šport 70.29%


doktorat 9 4.7%

magisterij 18 9.4%



54


Graf: Struktura donacij v letu 2013

Na Hrvaškem smo v letu 2013 sponzorirali največji teniški turnir ATP Umag ter v jeseni konferenco Energy forum v organizaciji Poslovnega dnevnika.

0

50

100

150

200

250

2009

20-25 let 6 3.1%

nad 40 let 32 16.7%

25-30 let 64 33.3%

35-40 let 40 20.8%

30-35 let 50 26.0%

2010 2012


83101

152

121

192

Ostalo 11.52 %

Kultura 0.36 %


Kultura 6.6%


Šport 32.1%



Šport 70.29%


doktorat 9 4.7%

magisterij 18 9.4%



GEN-I SARAJEVOStabilnost prihodkov v obdobju od 2010 do vključno 2013.

46.451.302 €

2013

2012

2011

49.484.409 €

28.020.841 €

31.765.542 € 2010

RAČUNOVODSKO POROČILO:

• SKUPINE GEN-I

• DRUŽBE GEN-I

60

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Računovodsko poročilo Skupine GEN-I5.

RAČUNOVODSKO POROČILO

SKUPINE GEN-I

61


• Skupino GEN-I, za katero se izdelujejo konsolidirani računovodski izkazi, sestavljajo matična družba GEN-I, d.o.o., in njene odvisne, kjer družba GEN-I, d.o.o., razpolaga s 100-odstotnim lastniškim deležem:

• GEN-I d.o.o. Beograd,• GEN-I Zagreb d.o.o.,• GEN-I Budapest Kft.,• GEN-I d.o.o. Sarajevo,• GEN-I DOOEL Skopje,• GEN-I Tirana Sh.p.k.,• GEN-I Athens SMLLC,• S.C. GEN-I Bucharest S.R.L.,• GEN-I Sofia EOOD,• GEN-I Milano S.r.l.,• GEN-I Vienna GmbH,• GEN-I Istanbul Ltd.,• GEN-I Prodažba na energija DOOEL Skopje.

12. UVOD V RAČUNOVODSKO POROČILO

62


13.1. KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA POSTAVKEZneski v €

POJASNILO 31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nepremičnine, naprave in oprema 1 4.896.171 1.135.136

Neopredmetena sredstva 2 2.412.421 1.408.242

Nekratkoročne terjatve in posojila 3 274.122 272.826

Terjatve za odloženi davek 14 413.739 1.102.745

Nekratkoročna sredstva 7.996.453 3.918.949

Poslovne terjatve 4 162.303.152 159.109.737

Predujmi in druga sredstva 5 51.123.855 37.864.730

Finančne naložbe in posojila 6 3.913.683 2.865.434

Terjatve do države za davek iz dobička 1.528.783 2.450.653

Denar in denarni ustrezniki 7 22.287.115 22.061.125

Kratkoročna sredstva 241.156.588 224.351.679

Sredstva 249.153.041 228.270.628

Osnovni kapital 8 15.877.610 15.877.610

Rezerve 8 3.555.973 469.085

Zadržani dobički 8 37.264.694 30.295.156

Kapital lastnikov matične družbe 56.698.277 46.641.851

Neobvladujoči delež 0 0

Kapital 56.698.277 46.641.851

Posojila 9 904.030 6.000.000

Druge finančne obveznosti 11 192.780 168.941

Dolgoročne poslovne obveznosti 13 168.941 0

Rezervacije 13 182.336 186.157

Razmejeni prihodki 13 1.369 0

Nekratkoročne obveznosti 1.390.046 6.355.098

Posojila 9 6.202.150 10.022.237

Druge finančne obveznosti in izvedeni finančni instrumenti

15 29.982.923 492.059

Poslovne obveznosti 16 132.686.045 121.566.110

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 17 22.193.600 43.193.273

Kratkoročne obveznosti 191.064.718 175.273.679

Obveznosti 192.454.764 181.628.777

Skupaj kapital in obveznosti 249.153.041 228.270.628

13. RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE GEN-I

63


13.2. KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA POSTAVKE zneski v €

POJASNILO REALIZACIJA OD 1. 1. DO 31. 12. 2013

REALIZACIJA OD 1. 1. DO 31. 12. 2012

Prihodki od prodaje 20 1.280.362.389 1.542.895.518

Drugi poslovni prihodki 20 822.838 5.458.039

Stroški prodanega blaga 21 -1.245.425.522 -1.521.066.112

Stroški materiala 21 -583.471 -327.794

Stroški storitev 21 -9.103.030 -7.656.716

Stroški dela 22 -9.446.894 -7.278.619

Amortizacija 23 -1.208.517 -1.363.191

Drugi poslovni odhodki 24 -2.541.891 -2.484.500

Poslovni izid iz poslovanja 12.875.902 8.176.625

Dobički pri prodaji finančnih naložb 25 0 243.639

Prihodki iz obresti 25 866.993 898.685

Sprememba poštene vrednosti in drugi finančni prihodki

25 2.614.800 5.277.852

Finančni prihodki 3.481.793 6.420.176

Odhodki za obresti 25 -2.162.649 -1.474.124

Neto negativne tečajne razlike 25 -642.064 -1.400.110

Slabitev terjatev 25 -600.648 -993.642

Slabitve finančnih sredstev in drugi finančni odhodki

25 -1.416.248 -1.124.042

Finančni odhodki -4.821.609 -4.991.918

Izid financiranja -1.339.816 1.428.259

Pripoznani rezultat pridruženih družb 0 0

Dobiček pred obdavčitvijo 11.536.086 9.604.885

Davki 26 -1.667.866 -1.401.357

Čisti poslovni izid rednega poslovanja 9.868.220 8.203.528

13.3. KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSAVSEOBSEGAJOČI DONOSZneski v €



Dobiček (izguba) poslovnega leta 9.868.220 8.203.528

Postavke, ki so ali bodo lahko prenesene v IPI

Tečajne razlike -204.967 -207.691

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka -537.527 -4.563.827

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka, prenesena v IPI 4.384.722 -11.132.754

Odloženi davek od vseobsegajočega donosa -654.023 2.971.042

Drugi vseobsegajoči donos za obdobje, neto brez davka 2.988.205 -12.933.230

Celotni vseobsegajoči donos obdobja 12.856.425 -4.729.702

64


13.4. KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV POSTAVKEZneski v €



Finančni tokovi pri poslovanju

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 9.868.220 8.203.527

Prilagoditve za

Amortizacija 1.208.517 1.363.191

Odpisi vrednosti nepremičnin, naprav in opreme 927 1.731

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin

-934 -3.602

Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin

613 0

Finančni prihodki -3.439.557 -6.170.377

Finančni odhodki 4.179.545 3.591.808

Davek iz dobička 1.667.866 1.401.357

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev in davki 13.485.197 8.387.634

Spremembe čistih kratkoročnih sredstev in rezervacij

Sprememba terjatev -3.776.990 3.585.455

Sprememba danih predujmov in drugih sredstev -13.259.124 -8.207.862

Sprememba poslovnih obveznosti 11.120.752 11.954.584

Sprememba prejetih predujmov in drugih obveznosti -20.999.672 869.571

Sprememba rezervacij -3.821 -623.782

Sprememba razmejenih prihodkov (dotacij) 1.369 -439

Plačani davek iz dobička -711.014 -3.223.271

Denarna sredstva iz poslovanja -14.143.303 12.741.890

Finančni tokovi pri naložbenju

Prejete obresti 866.010 1.145.125

Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev

745 9.132

Prejemki od prodaje pridruženih družb 0 486.778

Prejemki od zmanjšanja danih posojil 0 874.658

Prejemki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov 4.048.475 0

Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev

-5.998.931 -1.833.387

Izdatki za nakup drugih finančnih naložb -18.370 -12.682

Izdatki za povečanje danih posojil -577.375 -2.274.438

Izdatki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov 0 -12.050.324

Denarna sredstva iz naložbenja -1.679.446 -13.655.147

Finančni tokovi pri financiranju

Plačane obresti -2.120.281 -1.597.113

Izdatki za vračilo dolgoročnih posojil -259.154 0

Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -10.047.640 -18.000.000

Prejemki pri prejetih dolgoročnih posojilih 1.187.023 6.168.941

Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih 30.088.789 14.047.640

Sprememba kapitala 0 4.000.000

Izplačane dividende -2.800.000 -2.000.000

Denarna sredstva iz financiranja 16.048.738 2.619.468

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 22.061.125 20.354.906

Finančni izid v obdobju 225.989 1.706.219

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 22.287.115 22.061.125

65


13.5. KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALAGibanje v letu 2013

GIBANJE KAPITALAZneski v €

OSNOVNI KAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

ZAKONSKE REZERVE

REZERVE ZA

ŠČITENJE

PREVEDBENI POPRAVEK KAPITALA

ZADRŽANI DOBIČKI

KAPITAL LASTNIKA MATIČNE DRUŽBE

SKUPAJ KAPITAL

31. 12. 2012 15.877.610 4.000.000 1.587.762 -4.655.609 -463.068 30.295.156 46.641.851 46.641.851

Stanje 01. 01. 2013 15.877.610 4.000.000 1.587.762 -4.655.609 -463.068 30.295.156 46.641.851 46.641.851

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobje

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 0 9.868.220 9.868.220 9.868.220

Drugi vseobsegajoči dobiček (izguba)

Tečajne razlike 0 0 0 0 -106.284 -98.682 -204.967 -204.967

Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -446.147 0 0 -446.147 -446.147

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka, prenesena v IPI, brez davka

0 0 0 3.639.320 0 0 3.639.320 3.639.320

Skupaj drugi vseobsegajoči

donos0 0 0 3.193.172 -106.284 -98.682 2.988.205 2.988.205

Skupaj vseobsegajoči dobiček

(izguba) za obdobje0 0 0 3.193.172 -106.284 9.769.538 12.856.425 12.856.425

Transakcije z lastniki, pripoznane neposredno v kapitalu

Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0

Izplačilo (obračun) dividend in nagrad

0 0 0 0 0 -2.800.000 -2.800.000 -2.800.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vplivajo na lastniški delež

Stanje 31. 12. 2013 15.877.610 4.000.000 1.587.762 -1.462.437 -569.352 37.264.694 56.698.277 56.698.277

66


Gibanje v letu 2012

GIBANJE KAPITALAZneski v €

OSNOVNI KAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

ZAKONSKE REZERVE

REZERVE ZA

ŠČITENJE

PREVEDBENI POPRAVEK KAPITALA

ZADRŽANI DOBIČKI

KAPITAL LASTNIKA MATIČNE DRUŽBE

SKUPAJ KAPITAL

31. 12. 2011 15.877.610 0 1.587.762 8.069.930 -307.875 24.144.127 49.371.554 49.371.554

Stanje 01. 01. 2012 15.877.610 0 1.587.762 8.069.930 -307.875 24.144.127 49.371.554 49.371.554

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobje

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 0 8.203.527 8.203.527 8.203.527

Drugi vseobsegajoči dobiček (izguba)

Tečajne razlike 0 0 0 0 -155.193 -52.498 -207.691 -207.691

Učinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -3.819.336 0 0 -3.819.336 -3.819.336


0 0 0 -8.906.203 0 0 -8.906.203 -8.906.203


donos0 0 0 -12.725.539 -155.193 -52.498 -12.933.230 -12.933.230

Skupaj vseobsegajoči dobiček

(izguba) za obdobje0 0 0 -12.725.539 -155.193 8.151.029 -4.729.703 -4.729.703

Transakcije z lastniki, pripoznane neposredno v kapitalu

Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 4.000.000 0 0 0 0 4.000.000 4.000.000


0 0 0 0 0 -2.000.000 -2.000.000 -2.000.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vplivajo na lastniški delež

Stanje 31. 12. 2012 15.877.610 4.000.000 1.587.762 -4.655.609 -463.068 30.295.156 46.641.851 46.641.851

67


14.1. POROČAJOČA DRUŽBA

GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., (v nadaljnem besedilu Družba) je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine GEN-I za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, vključujejo družbo GEN-I, d.o.o. in njene odvisne družbe.

Glavne dejavnosti Skupine so mednarodno trgovanje z električno energijo na številnih borzah in organiziranih platformah ter preko različnih oblik bilateralnega trgovanja, prodaja električne energije končnim odjemalcem in z obema dejavnostma povezan odkup električne energije od proizvajalcev. V letu 2012 je Družba razširila svojo dejavnost tudi s prodajo zemeljskega plina.

14.2. PODLAGA ZA SESTAVITEV

(a) Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Družbe je te računovodske izkaze potrdila 04. 03. 2014.

(b) Podlaga za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izpeljanih finančnih instrumentih in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. (c) Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti obvladujoče družbe GEN-I, d.o.o. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na eno enoto.

(d) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev ter izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Ocene in predpostavke so v glavnem povezane z:• oceno dobe koristnosti amortizirljivih sredstev,• oslabitvijo sredstev,• zaslužki zaposlenih,• rezervacijami,• pogojnimi obveznostmi ter• izvedenimi finančnimi instrumenti.

14.3. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

Družbe v Skupini GEN-I so dosledno uporabile v nadaljevanju opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.

(a) Podlaga za konsolidacijo

(i) Posli v tuji valutiOdvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima Skupina možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so prilagojene usmeritvam Skupine.

(ii) Naložbe v pridružena podjetja Pridružena podjetja so podjetja, kjer ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihovih finančnih in poslovnih usmeritev. Pomemben vpliv obstaja, če je Skupina lastnica od 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic.

Naložbe v pridružena podjetja se obračunajo po kapitalski metodi in se pripoznajo po nabavni vrednosti, ki vključuje tudi stroške posla.

Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah ter ostalem vseobsegajočem donosu. Če je delež Skupine v izgubah večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

14. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

68


(iii) Posli, izvzeti iz konsolidacije

V konsolidiranih računovodskih izkazih so izločena stanja, dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine.

(b) Finančni instrumenti

(i) Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb v Skupini po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino veljavnih obresti in plačil med obdobjem, ter odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

(ii) Podjetja v tujiniSredstva in obveznosti podjetij v tujini se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju, ki velja na koncu poročevalskega obdobja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, razen podjetij v hiperinflacijskih gospodarstvih, se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljavni na dan preračuna. Tečajne razlike so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in izkazane v prevedbeni rezervi znotraj postavke kapitala.

(c) Finančni instrumenti

(i) Neizpeljana finančna sredstvaSkupina na začetku pripozna posojila, terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno s sredstvi, določenimi po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave, oziroma ko Skupina postane stranka

v pogodbenih določilih instrumenta. Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršen koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga Skupina ustvari ali

prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek se prikaže v izkazu fnančnega položaja, če in le če ima Skupina pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Neizpeljani finančni instrumenti Skupine vključujejo: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidFinančno sredstvo je razvrščeno po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje ali če je kot takšno določeno ob začetnem pripoznanju. Pripadajoči stroški posla se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjena po pošteni vrednosti; znesek spremembe poštene vrednosti, vključno z obrestmi ali prejetimi dividendami, se pripozna v poslovnem izidu.

Finančna sredstva v posesti do zapadlostiTa sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati. Po začetnem pripoznanju so merjena po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti in zmanjšana za izgube zaradi oslabitve.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajoTa sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati. Po začetnem pripoznanju so merjena po pošteni vrednosti, spremembe vrednosti, razen izgub zaradi oslabitve in tečajne razlike od dolžniških vrednostnih papirjev, pa so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ter izkazane v kapitalu kot rezerva za pošteno vrednost. Ob odpravi pripoznanja takšnega sredstva so vse izgube in dobički, nabrani v kapitalu, preneseni v poslovni izid.

Posojila in terjatvePosojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo dana posojila, poslovne in druge terjatve.

69


Denarna sredstvaDenarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni ter vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v Skupini, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

(ii) Neizpeljane finančne obveznostiSkupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom.

Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v izkazu finančnega položaja če in le če ima Skupina uradno priznano pravico pobotati pripoznane zneske ter namerava bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice.

Neizpeljane finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapitalOsnovni kapital je vpoklicani kapital družbenikov. Celotni kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za varovanje denarnih tokov, prevedbeni popravek kapitala in zadržani dobički.

DividendeDividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

(iv) Izpeljani finančni instrumentiV Skupini so uporabljeni izpeljani finančni instrumenti za varovanje pred tržnimi in valutnimi tveganji.

Za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije Skupina uporablja terminske pogodbe in različne finančne instrumente borznega trgovanja. Za varovanje pred valutnimi tveganji uporablja predvsem valutne terminske posle.

Skupina uporablja nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle), ki so pogodbe o nakupu ali prodaji izbranega osnovnega instrumenta z rokom izpolnitve v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, tako za varovanje tržnih tveganj iz naslova cene električne energije in zemeljskega plina kot za varovanje valutnih tveganj. Cene terminskih poslov se določajo v odvisnosti od osnovnega finančnega instrumenta. Ob sklenitvi je vrednost pogodbe enaka nič, ker je izvršilna cena (dogovorjena poravnalna cena) enaka terminski ceni. Če zanemarimo stroške dostave, je vrednost nestandardizirane rokovne pogodbe ob zapadlosti enaka razliki med trenutno ceno osnovnega instrumenta ob zapadlosti in pogodbeno terminsko ceno oziroma dogovorjeno poravnalno ceno. Terminska cena se med trajanjem pogodbe spreminja v odvisnosti od gibanja trenutnih tržnih cen in preostale ročnosti terminskega posla.

Standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) so zavezujoči dogovori o nakupu oziroma prodaji standardne količine nekega natančno opisanega instrumenta standardne kakovosti na standardiziran dan v prihodnosti (standardna specifikacija) po ceni, dogovorjeni v sedanjosti. Standardiziranost je namreč nujen pogoj za borzno trgovanje. Prednost standardizacije je v minimiziranju transakcijskih stroškov trgovanja z njimi. Tako se kupcem in prodajalcem ni treba ob vsaki sklenitvi posla dogovarjati o posameznih elementih pogodbe, temveč se dogovorijo le o ceni posamezne terminske pogodbe. Posli se sklepajo brez fizične prisotnosti blaga. Standardizirana rokovna pogodba prične veljati šele z njeno registracijo pri klirinški (obračunski) hiši. Takšna pogodba je zaradi trgovanja na borzi prosto prenosljiva, njena likvidnost pa je pogojena z obsegom trgovanja na borzi, medtem ko so nestandardizirane rokovne pogodbe nelikvidne, ker pri njih tako rekoč ni zamenjave. Pri trgovanju s terminskimi pogodbami je treba tako pri nakupih kot prodajah deponirati varnostno kritje pri klirinški hiši. Varnostno kritje je sestavljeno iz začetnega (angl. initial margin) in gibljivega kritja (angl. variation margin).

Skupina izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije in zemeljskega plina. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem je Skupina pripravila formalne listine o razmerju varovanja

70


pred tveganjem in o cilju ravnanja s tveganjem ter strategijo projekta varovanja pred tveganji. Skupina je opredelila instrumente za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in način ocenjevanja uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganji.

Skupina ocenjuje uspešnost varovanja pred tveganjem tako na začetku varovalnega razmerja kot tudi sproti, in sicer kvartalno. Varovanje pred tveganjem je uspešno, kadar spremembe pri instrumentu za varovanje pobotajo spremembe denarnih tokov varovane postavke v razponu 80 % - 125 %. Pri varovanju pred denarnotokovnimi tveganji mora biti napovedana transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in izpostavljena spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se obračunava, kot je opisano spodaj.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjemSkupina obračunava varovanje denarnih tokov za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) in nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle) tako, da del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, in sicer neposredno v kapitalu kot rezervo za varovanje. Neuspešni del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu kot drugi poslovni prihodki ali odhodki. Zneski, pripoznani v kapitalu kot rezerva za varovanje, se prenesejo v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih sredstvo, varovano pred tveganji, vpliva na poslovni izid.

Če instrument za varovanje pred tveganji več ne izpolnjuje sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji oziroma če le-ta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obračunavati. Nabrani dobiček ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjemSkupina obračunava varovanje poštene vrednosti pred

tveganjem spremembe cene za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) tako, da se spremembe poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta takoj pripoznajo v poslovnem izidu. Dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, mora prilagoditi knjigovodsko vrednost varovane postavke in biti pripoznan/a v poslovnem izidu. Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom ali izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu. Začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze s strani Skupine, se prilagodi tako, da vključi kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, prej pripoznanem v bilanci stanja.

(d) Nepremičnine, naprave in oprema

(i) Pripoznanje in merjenjeOpredmetena osnovna sredstva so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mesta, na katerem je to sredstvo bilo, ter usredstvene stroške izposojanja. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

(ii) Kasnejši stroškiStroški zamenjave nekega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

71


(iii) Nadomestni deli

Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje manjših vrednosti z dobo koristnosti do enega leta se obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot strošek. Nadomestni deli in nadomestna oprema pomembnejših vrednosti s pričakovano dobo koristnosti, večjo od enega leta, se pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(iv) AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovan vzorec uporabe sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišč se ne amortizira.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:• zgradbe 33 let,• deli zgradb 16 let,• naprave in oprema 2-5 let,• pohištvo in vgrajena oprema 4-5 let.Vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizirajo med trajanjem najema (od 1 do 10 let).

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja ter po potrebi prilagodijo. V poslovnem letu ocene dobe koristnosti v zvezi z napravami in opremo niso bile popravljene.

(e) Neopredmetena sredstva

(i) Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva, pridobljena v Skupini, katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(ii) Kasnejši stroškiKasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) AmortizacijaAmortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva oz. drugega zneska, ki nadomešča nabavno vrednost.

Amortizacija se pripozna v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev, razen dobrega imena, in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, vsebovanih v sredstvu. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:• programska oprema 2-5 let.

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo na koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

Matična družba je v letu 2013 spremenila dobo koristnosti za določeno programsko opremo iz 2 na 5 let. Znesek tako znižane amortizacije v primerjavi z amortizacijo po starih amortizacijskih stopnjah v letu 2013 znaša 397.513 EUR.

(f) Oslabitev sredstev

(i) Finančna sredstva (vključno s terjatvami)Skupina na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja objektivno znamenje oslabitve sredstva. Finančno sredstvo se šteje kot oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, se izračuna kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve Skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja.

72


Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če jo je mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.

(ii) Nefinančna sredstvaSkupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev, razen odloženih terjatev za davke, z namenom ugotavljanja, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se vsakokrat izvede na datum poročanja.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki kaže na sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

V zvezi z drugimi sredstvi Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če so se spremenile ocene, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

(g) Zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez di-skontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlene-ga v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

(h) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki kaže na obstoječe ocene časovne vrednosti denarja, in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeSkupina je v skladu z zakonskimi predpisi, s kolektivno pogodbo in z internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja.

Skupina je za leto 2013 opravila test vrednosti rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade na podlagi aktuarskega izračuna obveznosti do zaposlencev za leto 2012 ter upoštevanja števila in starosti zaposlenih v letu 2013. Na tej podlagi v letu 2013 niso bile dodatno oblikovane rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade.

(i) Prihodki

(i) Prihodki iz prodaje blagaPrihodki iz prodaje blaga se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ter ko Skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanem blagu. V kolikor je verjetno, da bodo odobreni popusti in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitevPrihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na koncu poročevalskega obdobja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

73


(iii) Provizije

Ko družbe v Skupini v določenem poslu nastopajo kot posrednik in ne kot družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije družbe v Skupini.

(iv) Prihodki od najemninPrihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki, in sicer enakomerno med trajanjem najema.

(j) Državne podpore

Vse vrste državnih podpor se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo Skupina podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

(k) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku po pogodbeni obrestni meri.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po pogodbeni obrestni meri.

(l) Davek od dobička

Davek od dobička obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu, in se zato izkazuje med kapitalom ali v drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi

davčnih stopenj, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja, popravljen za morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih na koncu poročevalskega obdobja.

Skupina mora pobotati odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi z isto obdavčljivo enoto ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo plačati ali prejeti čisti znesek oziroma poravnati obveznost in povrniti terjatev.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

(m) Poročanje po odsekih

Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. V letu 2013 ima Skupina opredeljene področne odseke za namene notranjega poročanja, vendar jih za zunanje poročanje ne razkriva. Za namene notranjega poročanja sta v Skupini opredeljena dva odseka: prodaja na debelo in prodaja na drobno.

(n) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in med pripravo računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2013 niso bili upoštevani:

• MRS 27 (2011) Konsolidirani računovodski izkazi(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28

74


(2011). Standard se uporablja za nazaj, če pride do spremembe v ugotovitvah glede obvladovanja.)

MSRP 10 za izvedbo analize obvladovanja predvideva enoten model za vse vrste podjetij, vključno s podjetji, ki se v okviru SOP-12 trenutno obravnavajo kot podjetja za posebne namene. MSRP 10 uvaja nove zahteve glede ocene obvladovanja, ki se razlikujejo od obstoječih zahtev, kot jih določa MRS 27 (2008).

Skladno z novim modelom naložbenik obvladuje prejemnika finančne naložbe, če:• je izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz

vpletenosti oz. podjetja, v katero naložbi;• ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega

obvladovanja podjetja, v katero naložbi, oz. na prejemnika finančne naložbe ter

• obstaja povezava med močjo in donosom.

Spremenjen standard vsebuje tudi zahteve po razkritjih in zahtevah v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. Te zahteve se prenesejo iz MRS 27 (2008).

Skupina predvideva, da nov standard ne bo vplival na računovodske izkaze, saj ocena obvladovanja Skupine nad trenutnimi prejemniki naložb skladno z novim standardom ne bo vplivala na predhodne ugotovitve glede tovrstnega obvladovanja.

• MSRP 11 Skupni aranžmaji(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).)

MSRP 11 Skupni aranžmaji nadomešča MRS 31 Naložbe v skupne podvige. MSRP 11 sicer ne uvaja bistvenih sprememb celovite definicije aranžmaja, ki je predmet skupnega obvladovanja, se pa definicija obvladovanja in posredno skupnega obvladovanja spremeni zaradi MSRP 10.

Nov standard določa dve vrsti aranžmajev, pri čemer ima vsak svoj računovodski model:• skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo

stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem;

• skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.

MSRP 11 je iz določil MRS 31 Skupaj obvladovana podjetja učinkovito izločil primere, pri katerih je nosilec skupnega aranžmaja ločen od ostalih, ločitev pa se v nekaterih primerih izkaže kot neučinkovita. Ti aranžmaji se obravnavajo podobno kot skupaj obvladovana sredstva/delovanja skladno z MRS 31 in se odslej imenujejo skupne dejavnosti. Nadalje MRS 31 za skupaj obvladovana podjetja oz. skupne podvige ukinja možnost proste izbire med kapitalsko metodo in sorazmerno konsolidacijo. Pri konsolidiranih računovodskih izkazih je odslej potrebno uporabiti kapitalsko metodo.

Skupina predvideva, da MSRP 11 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj Skupina ni v kakršnih koli skupnih aranžmajih.

• MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

MSRP 12 zahteva dodatna razkritja glede pomembnih ocen in predpostavk v zvezi z določanjem vrste deležev v podjetjih ali aranžmajih, deležev v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih ter v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Skupina predvideva, da nov standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

• MRS 28 (2011) Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporabljajo se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 27 (2011).)

Spremembe MRS 28 (2008) zajemajo: • Pridružena podjetja in skupni podvigi za prodajo. MSRP 5

Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje obravnava naložbo ali del naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Del naložbe, ki se ohrani in ne razvrsti za prodajo, se obračuna po kapitalski metodi do njegove odtujitve. Po odtujitvi se vsak zadržan oz. ohranjen del naložbe obračuna po kapitalski metodi pod pogojem, da gre za delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu.

• Spremembe deležev v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih. Doslej sta MRS 28 (2008) in MRS 31 določala, da je pri odstopu pomembnega vpliva ali skupnega

75


obvladovanja potrebno v vseh primerih ponovno izmeriti zadržane deleže, četudi se je pomembni vpliv prenesel na skupni podvig. Spremenjen MRS 28 (2011) določa, da v tovrstnih primerih zadržanih deležev v naložbi ni potrebno ponovno izmeriti.

Predvideva se, da dopolnitev standarda ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj Skupina nima naložb v pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih.

• Dopolnitev k MRS 32 - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, ki pa je pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti).)

Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo.

Skladno z dopolnitvijo ima podjetje zakonsko izvršljivo pravico do pobota, če:• pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom in • če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem

okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.

Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti ter ne sklepa okvirnih dogovorov o pobotu.

• Dopolnitev k MRS 36 - Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena; podjetje dopolnitve ne sme upoštevati v obdobjih (vključno primerjalna obdobja), ko ne uporablja MSRP 13.)

Dopolnitev določa, da mora podjetje razkriti nadomestljivo vrednost za posamezna sredstva (vključno z dobrim imenom) ali denar ustvarjajočo enoto, za katero se v obdobju pripozna ali razveljavi izguba zaradi oslabitev.

Če se oslabitev posameznih sredstev (vključno z dobrim imenom) ali denar ustvarjajočih enot pripozna ali razveljavi v obdobju in če nadomestljiva vrednost temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, mora podjetje razkriti naslednje informacije:• raven hierarhije poštene vrednosti (MSRP 13), znotraj katere

se v celoti razvrsti merjenje poštene vrednosti sredstva (denar ustvarjajoče enote);

• merjenja poštene vrednosti, razvrščena na ravni 2 in 3 hierarhije poštene vrednosti, opis tehnike ali tehnik ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje; če pride do spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja, podjetje razkrije spremembo in razloge zanjo;

• merjenja poštene vrednosti, razvrščena na ravni 2 in 3 hierarhije poštene vrednosti, opis vseh ključnih predpostavk (oz. predpostavke, na katere je nadomestljiva vrednost najbolj občutljiva), na podlagi katerih se določi poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve. Podjetje mora razkriti tudi diskontno/e stopnjo/e, uporabljeno/e pri sedanjem in prejšnjem merjenju, če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, meri z uporabo tehnike sedanje vrednosti.

Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.

• Dopolnitev k MRS 39 - Novacija izpeljanih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, podjetje dopolnitve ne sme upoštevati v obdobjih (vključno primerjalna obdobja), ko ne uporablja MSRP 13.)

Dopolnitev omogoča nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem v primerih, ko se izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem, prenese od ene nasprotne stranke na centralno nasprotno stranko v skladu z zakonom ali predpisi, in sicer ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:• če je prenos posledica zakonov ali drugih predpisov;• če klirinška nasprotna stranka nadomesti prvotno

nasprotno stranko, da postane nova nasprotna stranka izvedenega finančnega instrumenta;

• če so spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke.

76


Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj izvedenih finančnih instrumentov ne prenaša na centralno nasprotno stranko kot posledico zakonov in drugih predpisov.

14.4. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI

Glede na računovodske usmeritve Skupine je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.

(i) Opredmetena osnovna sredstvaPoštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm‘s length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

(ii) Neopredmetena sredstvaPoštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani bodoči vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost odnosov s strankami, pridobljenih v poslovni združitvi, se določi na podlagi posebne metode (oz. multi-period excess earnings method), obravnavano sredstvo pa se ovrednoti po odštetju poštenega donosa vseh sredstev, ki so del ustvarjanja denarnih tokov.

(iii) Poslovne in druge terjatvePoštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja.

(iv) Izpeljani instrumenti

Poštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi ponujeni tržni ceni na koncu poročevalskega obdobja, če je ta na voljo. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost določi kot razlika med pogodbeno vrednostjo rokovnega posla in trenutno ponujeno vrednostjo rokovnega posla ob upoštevanju preostale dospelosti posla z obrestno mero brez tveganja (na podlagi državnih obveznic).

(v) Neizpeljane finančne obveznostiPoštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirane po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo podobnih najemnih pogodb.

14.5. OBVLADOVANJE FINANČNEGA TVEGANJA

Pri svojem poslovanju je Skupina GEN-I izpostavljena naslednjim tveganjem:• strateškemu,• finančnemu in• operativnemu tveganju.

Preudarno upravljanje tveganj na ravni Skupine GEN-I sledi cilju ohranjanja visoke kakovosti poslovanja in je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Uporaba standardnih metodologij in postopkov upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje tveganj, pravočasno reagiranje in zmanjševanje izpostavljenosti Skupine GEN-I vsem ključnim tveganjem. Vsa posamična tveganja in postopki njihovih obvladovanj so podrobno obravnavni v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 8. Upravljanje tveganj.

77


14.6. PREGLED VSEH ODVISNIH DRUŽB V SKUPINI GEN-I

DRUŽBE V SKUPINI Zneski v €

% LASTNIŠTVA VREDNOST NALOŽBE KAPITAL ODVISNE DRUŽBE

OSNOVNI KAPITAL VEČINSKEGA

LASTNIKA

SREDSTVA ODVISNE DRUŽBE

OBVEZNOSTI ODVISNE DRUŽBE

PRIHODKI ODVISNE DRUŽBE

ČISTI POSLOVNI IZID ODVISNE DRUŽBE

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V ODVISNI DRUŽBI

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012

GEN-I d.o.o. Beograd 100,00% 100,00% 150.000 150.000 1.751.467 1.864.298 673.993 678.451 33.988.916 31.213.940 32.237.449 29.349.642 155.179.484 221.469.681 973.781 1.189.982 4 4

GEN-I Zagreb d.o.o. 100,00% 100,00% 204.910 204.910 539.816 671.947 196.683 198.478 15.478.643 4.538.427 14.938.827 3.866.479 92.512.801 90.446.933 -17.421 475.724 7 2

GEN-I Budapest Kft. 100,00% 100,00% 203.915 203.915 288.357 385.681 187.540 187.540 452.240 862.809 163.883 477.128 258.892 1.628.343 -97.324 110.736 1 1

GEN-I d.o.o. Sarajevo 100,00% 100,00% 512.847 512.847 724.305 889.755 511.292 511.292 6.764.343 5.196.668 6.040.038 4.306.913 46.451.302 49.484.558 213.013 378.463 1 1

GEN-I dooel Skopje 100,00% 100,00% 20.000 20.000 688.200 821.426 19.833 19.978 20.857.740 14.451.289 20.169.540 13.629.863 87.981.357 102.964.656 652.518 787.670 1 1

GEN-I Tirana Sh.p.k. 100,00% 100,00% 46.452 46.452 1.264.144 988.129 42.999 43.267 20.015.778 12.054.210 18.751.634 11.066.081 50.728.360 91.300.834 1.251.906 948.001 2 2

GEN-I Athens SMLLC. 100,00% 100,00% 150.000 150.000 587.707 214.561 150.000 150.000 12.797.588 22.682.242 12.209.881 22.467.681 111.882.214 200.802.794 358.376 41.261 0 -

S.C. GEN-I BUCHAREST S.R.L.

100,00% 100,00% 500.000 500.000 1.147.409 921.543 471.170 473.979 9.271.561 6.322.833 8.124.152 5.401.290 41.496.214 79.387.682 588.854 320.718 1 1

GEN-I Sofia SpLLC 100,00% 100,00% 100.830 100.830 1.708.960 391.605 100.005 100.005 16.186.047 13.884.472 14.477.087 13.492.866 88.231.940 98.841.822 1.356.220 291.600 0 -

Gen-I Milano S.r.l 100,00% 100,00% 380.000 380.000 421.598 205.073 100.000 100.000 2.545.140 561.832 2.123.542 356.759 9.339.580 164.435 216.525 122.037 0 -

Gen-I Vienna GmbH 100,00% 100,00% 50.000 50.000 1.175.097 205.374 50.000 50.000 2.198.343 1.376.691 1.023.246 1.171.317 11.585.966 12.613.325 719.448 155.374 3 -

Gen-I Istanbul LtD. 100,00% - 844.566 844.566 493.984 829.717 675.562 849.221 10.803.108 1.883.585 10.309.124 1.053.867 32.114.896 870.368 -194.048 -19.854 1 -

Gen-I Prodažba na energija

100,00% - 39.951 - 1.279.824 - 9.881 - 7.933.165 - 6.653.341 - 12.911.584 - 1.267.208 - - -

Skupaj 3.203.470 3.163.519 12.070.868 8.389.109 3.188.958 3.362.211 159.292.612 115.028.998 147.221.744 106.639.886 740.674.590 949.975.618 7.289.056 4.801.714 21 12

14.7. POJASNILA POSTAVK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in opremaNEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zemljišča 375.461 0

Zgradbe 3.286.890 293.723

Druge naprave in oprema 1.228.463 836.056

Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi ter predujmi 5.357 5.357

Skupaj nepremičnine, naprave in oprema 4.896.171 1.135.136

V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del obsegata zgradba in pripadajoče zemljišče v Kromberku, ki jih je matična družba kupila marca 2013. Večji del ostalih naprav in opreme obsegajo vozila, računalniška in ostala oprema ter pohištvo.

Skupne investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2013 znašale 4.590.210 EUR in se nanašajo na nakup zgradbe s pripadajočim zemljiščem v Kromberku.

78


14.6. PREGLED VSEH ODVISNIH DRUŽB V SKUPINI GEN-I

DRUŽBE V SKUPINI Zneski v €

% LASTNIŠTVA VREDNOST NALOŽBE KAPITAL ODVISNE DRUŽBE

OSNOVNI KAPITAL VEČINSKEGA

LASTNIKA

SREDSTVA ODVISNE DRUŽBE

OBVEZNOSTI ODVISNE DRUŽBE

PRIHODKI ODVISNE DRUŽBE

ČISTI POSLOVNI IZID ODVISNE DRUŽBE

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V ODVISNI DRUŽBI

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013

31. 12. 2012

31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2012

GEN-I d.o.o. Beograd 100,00% 100,00% 150.000 150.000 1.751.467 1.864.298 673.993 678.451 33.988.916 31.213.940 32.237.449 29.349.642 155.179.484 221.469.681 973.781 1.189.982 4 4

GEN-I Zagreb d.o.o. 100,00% 100,00% 204.910 204.910 539.816 671.947 196.683 198.478 15.478.643 4.538.427 14.938.827 3.866.479 92.512.801 90.446.933 -17.421 475.724 7 2

GEN-I Budapest Kft. 100,00% 100,00% 203.915 203.915 288.357 385.681 187.540 187.540 452.240 862.809 163.883 477.128 258.892 1.628.343 -97.324 110.736 1 1

GEN-I d.o.o. Sarajevo 100,00% 100,00% 512.847 512.847 724.305 889.755 511.292 511.292 6.764.343 5.196.668 6.040.038 4.306.913 46.451.302 49.484.558 213.013 378.463 1 1

GEN-I dooel Skopje 100,00% 100,00% 20.000 20.000 688.200 821.426 19.833 19.978 20.857.740 14.451.289 20.169.540 13.629.863 87.981.357 102.964.656 652.518 787.670 1 1

GEN-I Tirana Sh.p.k. 100,00% 100,00% 46.452 46.452 1.264.144 988.129 42.999 43.267 20.015.778 12.054.210 18.751.634 11.066.081 50.728.360 91.300.834 1.251.906 948.001 2 2

GEN-I Athens SMLLC. 100,00% 100,00% 150.000 150.000 587.707 214.561 150.000 150.000 12.797.588 22.682.242 12.209.881 22.467.681 111.882.214 200.802.794 358.376 41.261 0 -

S.C. GEN-I BUCHAREST S.R.L.

100,00% 100,00% 500.000 500.000 1.147.409 921.543 471.170 473.979 9.271.561 6.322.833 8.124.152 5.401.290 41.496.214 79.387.682 588.854 320.718 1 1

GEN-I Sofia SpLLC 100,00% 100,00% 100.830 100.830 1.708.960 391.605 100.005 100.005 16.186.047 13.884.472 14.477.087 13.492.866 88.231.940 98.841.822 1.356.220 291.600 0 -

Gen-I Milano S.r.l 100,00% 100,00% 380.000 380.000 421.598 205.073 100.000 100.000 2.545.140 561.832 2.123.542 356.759 9.339.580 164.435 216.525 122.037 0 -

Gen-I Vienna GmbH 100,00% 100,00% 50.000 50.000 1.175.097 205.374 50.000 50.000 2.198.343 1.376.691 1.023.246 1.171.317 11.585.966 12.613.325 719.448 155.374 3 -

Gen-I Istanbul LtD. 100,00% - 844.566 844.566 493.984 829.717 675.562 849.221 10.803.108 1.883.585 10.309.124 1.053.867 32.114.896 870.368 -194.048 -19.854 1 -

Gen-I Prodažba na energija

100,00% - 39.951 - 1.279.824 - 9.881 - 7.933.165 - 6.653.341 - 12.911.584 - 1.267.208 - - -

Skupaj 3.203.470 3.163.519 12.070.868 8.389.109 3.188.958 3.362.211 159.292.612 115.028.998 147.221.744 106.639.886 740.674.590 949.975.618 7.289.056 4.801.714 21 12

14.7. POJASNILA POSTAVK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV


31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zemljišča 375.461 0

Zgradbe 3.286.890 293.723


Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi ter predujmi 5.357 5.357


V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del obsegata zgradba in pripadajoče zemljišče v Kromberku, ki jih je matična družba kupila marca 2013. Večji del ostalih naprav in opreme obsegajo vozila, računalniška in ostala oprema ter pohištvo.

Skupne investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2013 znašale 4.590.210 EUR in se nanašajo na nakup zgradbe s pripadajočim zemljiščem v Kromberku.

Gibanje v letu 2013NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMAZneski v €

ZEMLJIŠČE ZGRADBE DRUGE NAPRAVE IN

OPREMA

NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN

OPREMA V GRADNJI IN

IZDELAVI TER PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2013 0 760.925 2.290.993 5.357 3.057.275

Nabave 0 0 0 4.590.210 4.590.210

Odpisi 0 0 -1.390 0 -1.390

Odtujitve 0 0 -3.684 0 -3.684

Prenosi znotraj nepremičnin, naprav in opreme 375.461 3.291.007 923.742 -4.590.210 0

Tečajne razlike 0 0 -1.615 0 -1.615

Stanje 31. 12. 2013 375.461 4.051.932 3.208.046 5.357 7.640.796

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2013 0 467.202 1.454.937 0 1.922.139

Odpisi 0 0 -463 0 -463

Odtujitve 0 0 -3.260 0 -3.260

Amortizacija v obdobju 0 297.840 528.874 0 826.714

Tečajne razlike 0 0 -505 0 -505

Stanje 31. 12. 2013 0 765.042 1.979.583 0 2.744.625

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2013 0 293.723 836.056 5.357 1.135.136

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2013 375.461 3.286.890 1.228.463 5.357 4.896.171

79



ZGRADBE DRUGE NAPRAVE IN

OPREMA

NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA V GRADNJI IN IZDELAVI TER PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2012 754.474 1.771.462 0 2.525.936

Nabave 0 31.224 543.567 574.791

Odpisi -3.756 -7.589 0 -11.345

Odtujitve 0 -30.308 0 -30.308

Prenosi znotraj nepremičnin, naprav in opreme 10.207 528.003 -538.210 0

Tečajne razlike 0 -1.799 0 -1.799

Stanje 31. 12. 2012 760.925 2.290.993 5.357 3.057.275

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2012 282.539 947.699 0 1.230.238

Odpisi -3.756 -5.862 0 -9.618

Odtujitve -29.003 0 -29.003

Amortizacija v obdobju 188.419 542.103 0 730.522

Stanje 31. 12. 2012 467.202 1.454.937 0 1.922.139

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2012 471.935 823.763 0 1.295.698

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 293.723 836.056 5.357 1.135.136

Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstvaNEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Druga neopredmetena sredstva 1.576.099 884.751

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in razvijanju ter predujmi 836.322 523.491

Skupaj neopredmetena sredstva 2.412.421 1.408.242

V drugih neopredmetenih dolgoročnih sredstvih Skupine so zajete premoženjske pravice oz. programska oprema v višini 1.413.393 EUR in dolgoročne licence za trgovanje na tujih trgih v višini 162.706 EUR.

Skupne investicije v neopredmetena dolgoročna sredstva znašajo 1.408.721 EUR in so bile v večini opravljene na matični družbi. Investicije se nanašajo na programsko opremo, namenjeno informacijski podpori zaposlenim, podpori prodaje električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem ter strežniški podpori. Del sredstev, to je 1.095.890 EUR, je bil v letu 2013 že aktiviran.

80


Gibanje neopredmetenih sredstev 2013NEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA

NEOPREDMETENA SREDSTVA V

PRIDOBIVANJU IN RAZVIJANJU TER

PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2013 2.709.054 523.492 3.232.546

Nabave 0 1.408.721 1.408.721

Prenosi znotraj neopredmetenih sredstev 1.095.890 -1.095.890 0

Tečajne razlike -25.051 0 -25.051

Stanje 31. 12. 2013 3.779.893 836.322 4.616.215

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2013 1.824.303 0 1.824.303

Amortizacija v obdobju 381.803 0 381.803

Tečajne razlike -2.312 0 -2.312

Stanje 31. 12. 2013 2.203.794 0 2.203.794

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2013 884.751 523.492 1.408.243

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2013 1.576.099 836.322 2.412.421

Gibanje neopredmetenih sredstev 2012NEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA



PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2012 1.839.886 134.261 1.974.147

Nabave 121.519 1.137.077 1.258.596

Odtujitve -918 0 -918

Prenosi znotraj neopredmetenih sredstev 747.846 -747.846 0

Tečajne razlike 721 0 721

Stanje 31. 12. 2012 2.709.054 523.492 3.232.546

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2012 1.189.404 0 1.189.404

Odtujitve 2.230 0 2.230


Stanje 31. 12. 2012 1.824.303 0 1.824.303

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2012 650.482 134.261 784.743


Pojasnilo 3: Nekratkoročne terjatve in posojilaNEKRATKOROČNE TERJATVE IN POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nekratkoročne poslovne terjatve 202.635 219.710

Nekratkoročne finančne terjatve 71.487 53.117

Skupaj nekratkoročne terjatve in posojila 274.122 272.827

81


Pojasnilo 4: Poslovne terjatvePOSLOVNE TERJATVEZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Terjatve do kupcev 105.512.154 126.844.393

Terjatve za obresti 100.105 167.754

Druge terjatve, povezane s finančnimi prihodki 28.200.084 8.711.956

Druge poslovne terjatve 28.488.819 23.385.084

Terjatve iz poslovanja za tuj račun 1.990 550

SKUPAJ POSLOVNE TERJATVE 162.303.152 159.109.737

Konsolidirane kratkoročne poslovne terjatve so bile konec leta 2013 glede na isto obdobje v preteklem letu višje za 2,0 odstotka. Največji del terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, nastale v običajnem toku poslovanja.

Kupci svoje terjatve poravnavajo v pogodbeno določenem roku ali z manjšo zamudo. V primeru večje ali večkratne zamude pri plačilu kupcem zaračunamo zamudne obresti, dogovorjene s pogodbo ali skladno z zakonodajo posameznih držav.

Terjatve do kupcev električne energije in čezmejnih prenosnih zmogljivosti na osnovi krovnih oz. letnih pogodb so praviloma zavarovane z menicami ali bančnimi garancijami. Tako zavarovane so terjatve, ki presegajo kupčeve limite. Z nekaterimi kupci ima Skupina terjatve podrobno regulirane s sklenjenimi krovnimi EFET sporazumi, pri nekaterih pa zaradi kupčeve strateške pozicije in/ali finančne stabilnosti zavarovanje ni zahtevano.

Druge poslovne terjatve sestavljajo pretežno terjatve za odbitni DDV in kratkoročne terjatve za vplačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, od tega 20,25 mio EUR na matični družbi, ostalo na hčerinskih družbah, in sicer največ na družbi GEN-I Tirana Sh.p.k 2,67 mio EUR, GEN-I Skopje dooel 0,98 mio EUR, Gen-I d.o.o. Beograd 0,96 mio EUR in GEN-I Sofia SpLLC. 0,76 mio EUR.

Skupina je pri pogodbah za prihodnje nakupe in prodajo električne energije, ki so bile sklenjene od 01. 01. 2012 dalje, vpeljala obračunavanje varovanja poštene vrednosti. Večji del drugih terjatev, povezanih s finančnimi prihodki, se tako nanaša na spremembo poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije, ki so varovane z izvedenimi finančnimi instrumenti (futures) in se nanašajo na sledeča obdobja:• poslovno leto 2014 v višini 10.791.691 EUR;• poslovno leto 2015 v višini 12.191.983 EUR;• poslovno leto 2016 v višini 3.964.254 EUR;• poslovno leto 2017 v višini 24.092 EUR;

skupaj torej 26.972.020 EUR. Učinek spremembe poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije je bil v celoti pobotan s spremembo poštene vrednosti pripadajočih izvedenih finančnih instrumentov.

Starostna sestava in sprememba slabitev terjatev STAROST TERJATEVZneski v €

BRUTO VREDNOST

POPRAVEK VREDNOSTI

BRUTO VREDNOST

POPRAVEK VREDNOSTI

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nezapadlo 152.630.964 0 146.874.928 0

Že zapadlo do 90 dni 9.506.332 203.069 8.425.573 134.029

Že zapadlo od 91 do 180 dni 91.397 156.602 263.260 315.315

Že zapadlo od 181 do 360 dni 433.636 233.697 1.524.165 796.829

Že zapadlo več kot 360 dni 1.865.588 1.631.397 3.707.878 439.894

SKUPAJ 164.527.917 2.224.765 160.795.804 1.686.067

82


V Skupini ima matična družba oblikovan popravek za 1.183.648 EUR terjatev.

Poleg matične družbe ima popravek terjatev oblikovan tudi družba GEN-I Tirana Sh.p.k. v višini 1.038.810 EUR za zaračunano kazen zaradi neprevzete energije. Poslovodstvo je ocenilo, da obstaja realno pričakovanje, da terjatve ne bodo poplačane, saj je kupec račun zavrnil.

Oslabljene terjatve do kupcev predstavljajo 1,36 odstotka vseh kratkoročnih poslovnih terjatev.

GIBANJE POPRAVKA TERJATEVZneski v €

SLABITEV

2013 2012

Začetno stanje 01. 01. 2013 1.686.066 2.083.559

Oblikovanje popravka 598.381 606.105

Odprava popravka -29.463 -128.274

Odpis terjatev v breme popravka -26.058 -879.143

Tečajne razlike -4.161 3.819

Končno stanje 31. 12. 2013 2.224.765 1.686.066

Popravek terjatev je bil v letu 2013 dodatno oblikovan na matični družbi v višini 589.660 EUR in 8.721 EUR na družbi GEN-I Tirana Sh.p.k.

Pojasnilo 5: Predujmi in druga sredstvaPREDUJMI IN DRUGA SREDSTVAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dani predujmi 21.438.970 7.948.099

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 7.508.510 3.436.981

Kratkoročno nezaračunani prihodki 22.176.375 26.479.650

SKUPAJ PREDUJMI IN DRUGA SREDSTVA 51.123.855 37.864.730

Dani predujmi Skupine v višini 21.438.970 EUR se nanašajo predvsem na dane varščine za zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti, predplačila za električno energijo in zemeljski plin ter ostale manjše dobave blaga in storitev.

Pretežni del kratkoročnih odloženih stroškov oziroma odhodkov se nanaša na odhodke za čezmejne prenosne zmogljivosti v višini 3.969.376 za dobavo električne energije in zemeljskega plina v prvem četrtletju leta 2014 EUR v višini 3.066.442 EUR, na stroške vzdrževanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vnaprej zaračunane bančne stroške, stroške dostopa do baz podatkov za namene trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ter ostale vnaprej zaračunane odhodke za poslovno leto 2013.

Vnaprej vračunani prihodki v znesku 22.176.375 EUR so pretežno vračunani prihodki kupcev električne energije in zemeljskega plina, katerim se skladno s pogodbenimi določili dokončni obračun prodane električne energije in zemeljskega plina izvede v letu 2014, in sicer večinoma na matični družbi, družbi GEN-I Zagreb d.o.o. in GEN-I Istanbul, ter nezaračunani prihodki iz naslova finančnih poslov v višini 271.148 EUR.

83


Pojasnilo 6: Finančne naložbe in posojilaFINANČNE NALOŽBE, POSOJILA IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Izvedeni finančni instrumenti 538.294 0

Kratkoročni depoziti 1.369.444 864.475

Posojila ostalim 2.000.000 2.000.000

Kratkoročne terjatve za obresti 5.945 959

Skupaj finančne naložbe in posojila 3.913.683 2.865.434

Kratkoročni depoziti so bili dani za namene pridobitve bančne garancije. Posojilo ostalim je dano nadrejeni družbi in se obrestuje po 3,5 % letni obrestni meri. Izvedeni finančni instrumenti se nanašajo na spremembo poštene vrednosti instrumentov za varovanje pred valutnimi tveganji.

Pojasnilo 7: Denar in denarni ustrezniki DENAR IN DENARNI USTREZNIKI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Sredstva na računih 17.965.521 15.478.316

Depoziti na odpoklic 4.320.857 6.562.111

Denarna sredstva v blagajni 737 20.698

Denar in denarni ustrezniki 22.287.115 22.061.125

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva na računih pri bankah in v blagajni ter kratkoročne depozite na odpoklic.

Pojasnilo 8: Kapital in rezerveOsnovni kapital v višini 15.877.610 EUR predstavlja denarne vložke lastnikov.

Rezerve REZERVEZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kapitalske rezerve 4.000.000 4.000.000

Zakonske rezerve 1.587.762 1.587.762

Rezerve za pošteno vrednost -1.462.437 -4.655.609

Prevedbena rezerva -569.352 -463.068

Skupaj 3.555.973 469.085

Kapitalske rezerve v višini 4.000.000 EUR predstavljajo naknadna vplačila lastnikov. Zakonske rezerve so že v letu 2011 dosegle 10 % osnovnega kapitala in zato ostajajo nespremenjene.

Rezerve za pošteno vrednost iz naslova varovanja denarnih tokov so konec leta 2013 znašale -1.462.437 EUR in se nanašajo na varovanje denarnih tokov iz naslova standardiziranih rokovnih pogodb za varovanje pred spremembami cene električne energije za:• poslovno leto 2014 v višini -1.146.983 EUR;• poslovno leto 2015 v višini -614.989 EUR;

zmanjšano za odložene davke v višini 299.535 EUR.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, se neposredno pripoznajo kot prevedbena rezerva v drugem vseobsegajočem donosu.

84


Zadržani dobičekZADRŽANI DOBIČEKZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Druge rezerve iz dobička 96.341 0


Preneseni čisti poslovni izid 27.300.133 22.091.629

Skupaj 37.264.694 30.295.156

Zadržani dobiček se je glede na preteklo leto, ko je znašal 30.295.157 EUR, povečal za poslovni izid v višini 9.868.220 EUR ter zmanjšal za izplačila dividend lastnikom matičnega podjetja v višini 2.800.000 EUR in tečajne razlike.

Pojasnilo 9: PosojilaNEKRATKOROČNA POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zavarovana bančna posojila 0 6.000.000

Dolgoročna prejeta posojila drugih 904.030 0

Skupaj nekratkoročna posojila 904.030 6.000.000

KRATKOROČNA POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zavarovana bančna posojila 6.000.000 10.000.000

Kratkoročna prejeta posojila drugih 129.147 0

Kratkoročne obveznosti za obresti 73.003 22.237

Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 6.202.150 10.022.237

Najeta posojila so bila pripoznana po pošteni vrednosti, zmanjšana za stroške pridobitve. Na dan poročanja so le-ta izmerjena po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice, pri čemer se upoštevajo stroški, diskonti ali premije ob pridobitvi.

Pojasnilo 10: Stroški in zapadlosti posojilNa dan poročanja je imela Skupina obveznosti do bank iz naslova dolgoročnih posojil v višini 6.000.000 EUR, ki v celoti zapadejo v letu 2014. Posojilo je najeto pri slovenski poslovni banki, zavarovano pa je z menicami. Obrestovano je z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3-mesečnem EURIBOR s pribitkom 4,25 %.

Poleg tega ima Skupina obveznosti iz naslova prejetih posojil do Ekosklada v višini 1.033.177 EUR. Od tega zneska del posojila, to je 129.147 EUR, zapade v letu 2014.

Odhodki od obresti v poslovnem letu 2013 iz naslova dolgoročnih, kratkoročnih in revolving posojilnih pogodb pri domačih poslovnih bankah in drugih znašajo 2.162.649 EUR. Na zadnji dan poslovnega leta je imela Skupina 73.003 EUR kratkoročnih obveznosti za obresti.

V poslovnem letu so se posojila do bank zmanjšala za 10.000.000 EUR, najeto pa je bilo posojilo od Eko sklada v višini 1.033.177 EUR.

85


Pojasnilo 11: Druge finančne obveznostiDRUGE NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nekratkoročne obveznosti za finančni najem 192.780 168.941

Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti 192.780 168.941

Druge finančne obveznosti Skupine se nanašajo na dolgoročni dela finančnega najema vozil na matični družbi.

Pojasnilo 12: Dolgoročne poslovne obveznostiDOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dolgoročne poslovne obveznosti 109.531 0

Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti 109.531 0

Dolgoročne poslovne obveznosti Skupine se nanašajo na dolgoročno prejete predujme.

Pojasnilo 13: Dolgoročne rezervacijeREZERVACIJEZneski v €

REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN

JUBILJENE NAGRADE

SKUPAJ REZERVACIJE

Stanje 01. 01. 2013 186.157 186.157

Oblikovanje rezervacij 0 0

Črpane rezervacije -3.821 -3.821

Odpravljene rezervacije 0 0

Tečajne razlike 0 0

Stanje 31. 12. 2013 182.336 182.336

Skupina ima oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. V letu 2013 ni oblikovala novih rezervacij.

Pojasnilo 14: Odloženi davkiOBLIKOVANI ODLOŽENI DAVKI, KI SE NANAŠAJO NA NASLEDNJE POSTAVKEZneski v €

TERJATVE OBVEZNOSTI NETO EFEKT

2013 2012 2013 2012 2013 2012

Neopredmetena sredstva 83.207 126.618 0 0 83.207 126.618

Finančni instrumenti 299.535 953.558 0 0 299.535 953.558

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 30.997 22.568 0 0 30.997 22.568

Odložene terjatve (obveznosti) za davek 413.739 1.102.745 0 0 413.739 1.102.745

Družba ima oblikovane terjatve za odložene davke za oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, za amortizacijo neopredmetenih sredstev, kjer poslovna amortizacija presega davčno priznano, ter terjatve za odloženi davek od finančnih instrumentov za varovanje denarnega toka, katerih uspešni del ščitenja je bil pripoznan neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na poslovni izid, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

86


Gibanja začasnih razlikGIBANJE ZAČASNIH RAZLIK V OBDOBJUZneski v €

31. 12. 2011

IZKAZANE V POSLOVNEM

IZIDU

IZKAZANE V DRUGEM

VSEOB-SEGAJOČEM

DONOSU

31. 12. 2012 IZKAZANE V POSLOVNEM

IZIDU

IZKAZANE V DRUGEM

VSEOB-SEGAJOČEM

DONOSU

31. 12. 2013

Neopredmetena sredstva 96.848 29.771 0 126.619 -43.412 0 83.207

Finančni instrumenti -2.017.483 0 2.971.042 953.559 0 -654.024 299.536

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 16.955 5.612 0 22.567 8.430 0 30.997

Skupaj -1.903.680 35.383 2.971.042 1.102.745 -34.982 -654.024 413.740

Terjatve za odloženi davek so obračunane po 17 % stopnji.

Pojasnilo 15: Druge kratkoročne finančne obveznostiDRUGE KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Druge kratkoročne finančne obveznosti 29.853.799 0

Kratkoročne obveznosti za finančni najem 105.843 47.640

Izvedeni finančni instrumenti 23.281 444.419

Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti 29.982.923 492.059

Druge kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo kratkoročne finančne obveznosti iz naslova komercialnih zapisov, ki jih je matična družba izdala v letu 2013. Gre za 360-dnevne prosto prenosljive imenske komercialne zapise, ki zapadejo 10. 2. 2014. Obrestna mera znaša 4,30 % letno in se izračuna z uporabo navadnega obrestnega obračuna ter dekurzivnega načina obrestovanja. Izplačila obresti ni, ampak so le-te obračunane vnaprej in se ob vplačilu komercialnega zapisa odštejejo v obliki diskonta od nominalne vrednosti komercialnega zapisa. Komercialni zapisi so izdani v nominalni vrednosti 1.000 EUR.

Pojasnilo 16: Kratkoročne poslovne obveznostiPOSLOVNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Obveznosti do drugih dobaviteljev 106.890.714 109.733.869

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 1.532.021 0

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 2.132.746 1.345.136

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 22.031.566 10.184.248

Kratkoročne obveznosti do drugih 98.834 302.857

Kratkoročne obveznosti za obresti do drugih 33 0

Skupaj poslovne obveznosti 132.686.045 121.566.110

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev večinoma predstavljajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev električne energije in z električno energijo povezani odvisni stroški.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun izhajajo iz naslova izvajanja programa izboljšane energetske učinkovitosti, ki je bil potrjen z odločbo Eko sklada.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev predstavljajo obveznost za decembrske plače in druge prejemke iz delovnega razmerja. V primerjavi s preteklim letom so se povečale zaradi večjega števila zaposlenih.

Pomemben del kratkoročnih poslovnih obveznosti se nanaša na obveznosti do državnih in drugih inštitucij, kjer so zajete obveznosti za davek na dodano vrednost, obveznosti, vezane na trošarino, ter obveznosti za prejemke iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati delodajalec.

87


Kratkoročne obveznosti do drugih so izkazane predvsem na matični družbi, predstavljajo pa obveznosti iz naslova avtorskih honorarjev, sejnin ter obveznosti iz kartičnega poslovanja.

Pojasnilo 17: Predujmi in ostale kratkoročne obveznostiPREDUJMI IN OSTALE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 6.569.666 753.433

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 14.804.657 41.762.894

Kratkoročno odloženi prihodki 819.277 676.946

Pasivne časovne razmejitve 15.623.934 42.439.840

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 22.193.600 43.193.273

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov se nanašajo na domače in tuje prejete predujme iz naslova prodaje električne energije in zemeljskega plina.

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki so oblikovani v višini 11.433.325 EUR na matični družbi in 3.371.331 EUR na odvisnih družbah. Nanašajo se predvsem na stroške za pridobitev čezmejnih prenosnih zmogljivosti, na poračun odstopanj realizacije odjema in oddaje električne energije od napovedi po voznih redih, na nakup električne energije in zemeljskega plina, na stroške varovanja denarnih tokov ter ostale stroške za neprispele račune.

Kratkoročno odloženi prihodki so zaračunani zneski nadomestil za prihodnje poslovno leto in so v višini 493.862 EUR nastali na družbi GEN-I Prodažba na energija dooel ter v višini 325.416 EUR zaračunanih in neplačanih zamudnih obresti na matični družbi.

Pojasnilo 18: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednostiPOŠTENE VREDNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

KNJIGOVODSKA VREDNOST

POŠTENA VREDNOST


POŠTENA VREDNOST

Sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti 538.294 538.294 0 0

SKUPAJ 538.294 538.294 0 0


Dolgoročne finančne terjatve 71.487 71.487 53.117 53.117

Dolgoročne poslovne terjatve 202.635 202.635 219.709 219.709

Kratkoročni depoziti 1.369.444 1.369.444 864.475 864.475

Kratkoročno dana posojila 2.005.945 2.005.945 2.000.959 2.000.959

Poslovne terjatve 162.303.152 162.303.152 159.109.737 159.109.737

Denar in denarni ustrezniki 22.287.115 22.287.115 22.061.125 22.061.125

SKUPAJ 188.239.778 188.239.778 184.309.122 184.309.122

Obveznosti, vrednotene po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -23.281 -23.281 -444.419 -444.419

SKUPAJ -23.281 -23.281 -444.419 -444.419

Obveznosti, vrednotene po odplačni vrednosti

Zavarovana bančna posojila -6.000.000 0 -16.000.000 0

Druge finančne obveznosti -29.926.802 -29.926.802 -22.237 -22.237

Obveznosti za finančni najem -298.623 -298.623 -216.581 -216.581

Poslovne obveznosti -132.795.576 -132.795.576 -121.566.110 -121.566.110

Prejeta posojila drugih -1.033.177 -1.033.177 0 0

SKUPAJ -170.054.178 -164.054.178 -137.804.928 -121.804.928

88


Konec leta 2013 ima Skupina pripoznana sredstva po pošteni vrednosti v višini 538.294 EUR in 23.281 EUR obveznosti po pošteni vrednosti, ki so vrednotene na podlagi razpoložljivih podatkov o tržnih cenah, kar pomeni drugi nivo vrednotenja finančnih instrumentov.

Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti in sredstvaPOGOJNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dane garancije in poroštva 64.024.717 79.220.050

Dane garancije in poroštva - odvisne družbe v tujini 52.246.596 28.474.613

Druge pogojne obveznosti 12.447.139 3.840.330

Skupaj 128.718.452 111.534.993

Potencialne obveznosti so obveznosti, izhajajoče iz garancij, ki so jih na zahtevo družbe GEN-I, d.o.o. in njenih odvisnih družb izdale banke v korist upravičencev. Te so lahko: garancije za dobro izvedbo posla, garancije za resnost ponudb ter garancije za pravočasno plačilo blaga in storitev.

Družba ima poleg pogojnih obveznosti tudi terjatve iz naslova prejetih garancij, poroštev in drugih potencialnih terjatev v višini 29.342.317 EUR. Nanašajo se na zavarovanje pravočasnega in zanesljivega plačila.

Pojasnilo 20: PrihodkiPRIHODKI OD PRODAJEZneski v €



Prihodki od prodaje blaga in materiala 1.266.661.886 1.531.201.013

Prihodki od prodaje storitev 13.698.702 11.692.255

Prihodki od najemnin 1.801 2.250

Skupaj 1.280.362.389 1.542.895.518

Prihodki od prodaje električne energije in zemeljskega plina v Skupini so v letu 2013 dosegli 1.266.661.886 EUR. V primerjavi z letom 2012 so se le-ti zmanjšali za 17,01 odstotkov.

Prihodki od prodaje storitev vključujejo prodajo čezmejnih prenosnih kapacitet.

PRIHODKI USTVARJENI DOMA ALI V TUJINI Zneski v €

DOMA TUJINA SKUPAJ


Prihodki od prodaje blaga in materiala 330.969.842 935.692.044 1.266.661.886

Prihodki od prodaje storitev 319.519 13.379.183 13.698.702

Prihodki od najemnin 0 1.801 1.801

Skupaj 331.289.361 949.073.028 1.280.362.389

Skupina je v letu 2013 ustvarila 74,13 odstotkov poslovnih prihodkov na tujih trgih ter 25,87 odstotkov na domačem trgu.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKIZneski v €



Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 0 723.700

Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev 934 3.602

Drugi poslovni prihodki 789.750 4.686.160

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 32.154 44.577

Skupaj 822.838 5.458.039

89


Največji del drugih poslovnih prihodkov predstavljajo prihodki, ki se nanašajo na odpravo preveč vkalkuliranih odhodkov preteklega leta iz naslova plač, preostali zneski pa se nanašajo na zaračunane odškodnine ter ostale prihodke.

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij obsegajo subvencije Tehnološke agencije Slovenije (TIA) za projekte mladih raziskovalcev iz gospodarstva in dotacije osnovnih sredstev.

Pojasnilo 21: Stroški blaga, materiala in storitev

STROŠKI PRODANEGA BLAGAZneski v €



Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1.245.425.522 1.521.066.112

Nabavna vrednost prodanega blaga se je v letu 2013 glede na preteklo leto zmanjšala za 18,12 odstotkov, kar je posledica zmanjšanja obsega poslovanja Skupine. Vključuje nabavno ceno električne energije in zemeljskega plina ter z njo povezane stroške.

STROŠKI MATERIALAZneski v €



Stroški energije 182.125 107.585

Material in nadomestni deli 74.670 33.126

Pisarniški material 303.521 187.083

Ostali materialni stroški 23.155 0

SKUPAJ 583.471 327.794

STROŠKI STORITEVZneski v €



Prevozi 383.774 279.511

Vzdrževanje 681.547 480.168

Najemnine 952.141 983.180

Bančni stroški in druge provizije 1.791.510 1.590.911

Intelektualne storitve 2.351.180 2.076.995

Oglaševanje, promocija in stiki z javnostmi 1.033.960 577.049

Stroški računalniških storitev (IT) 107.742 218.873

Ostale storitve 1.801.176 1.450.029

SKUPAJ 9.103.030 7.656.716

Stroški storitev so se v letu 2013 glede na preteklo leto zvišali za 18,89 odstotkov. V strukturi stroškov storitev največji delež predstavljajo intelektualne storitve, ki vključujejo stroške strokovnega svetovanja pri upravljanju s človeškimi viri ter izbor in selekcijo kadrov, odvetniške in notarske storitve, revizijske in računovodske storitve ter storitve poslovnega in davčnega svetovanja. Sledijo bančni stroški in druge provizije ter najemnine.

Ostale storitve se nanašajo na telekomunikacije, izobraževanje, transportne storitve, stroške provizij in koncesij, stroške dostopanja do različnih baz podatkov, stroške za pridobivanje licenc ter stroške za oblikovanje letnega poročila.

STORITVE REVIZORJEVZneski v €



Revidiranje letnega poročila 110.223 36.459

Druge storitve revidiranja 1.169 1.983

SKUPAJ 111.392 38.442

90


MINIMALNE OBVEZNOSTI ZA NEPREKLICNI POSLOVNI NAJEMZneski v €

2013 2012

< 1 leto 470.058 617.252

> 1-< 5 let 270.379 1.450.867

> 5 let 25.802 860.767

Skupaj 766.239 2.928.886

Pričakovane minimalne obveznosti iz naslova dolgoročno sklenjenih pogodb predstavljajo obveznosti za najem poslovnih prostorov matičnega podjetja za poslovne enote Ljubljana in Krško v višini 753.052 EUR ter odvisnih družb v višini 13.187 EUR. Znesek se je znižal zaradi nakupa zgradbe v Novi Gorici, kjer je imela Družba poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 22: Stroški delaSTROŠKI DELAZneski v €



Stroški plač 7.477.718 5.734.907

Stroški socialnih zavarovanj 1.219.492 920.160

Drugi stroški dela 749.684 623.552

SKUPAJ 9.446.894 7.278.619

Skupina je v letu 2013 stroške dela obračunala skladno s kolektivnimi pogodbami elektrogospodarstev držav matične družbe GEN-I, d.o.o. in njenih odvisnih družb, skladno s sistematizacijami delovnih mest posameznih družb Skupine ter z individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

Stroški dela zajemajo stroške plač in nadomestil, stroške socialnih zavarovanj, dodatnih pokojninskih zavarovanj in druge stroške dela.

Drugi stroški dela vključujejo stroške nadomestila za prevoz na delo in prehrano, regres za letni dopust, prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje ter jubilejne nagrade in bonitete.

Stroški dela so se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 povečali za 29,79 odstotkov, kar je posledica večjega števila zaposlenih.

Pojasnilo 23: Amortizacija AMORTIZACIJAZneski v €



Amortizacija neopredmetenih sredstev 381.803 632.669

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 826.714 730.522

SKUPAJ 1.208.517 1.363.191

Amortizacijo osnovnih sredstev Skupina obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v odvisnosti od ocenjene življenjske dobe sredstev, vlaganja v tuja osnovna sredstva pa so amortizirana v dobi sklenjenega najema.

Vrednost amortizacije je v letu 2013 znašala 1.208.517 EUR, kar je za 11,35 odstotkov manj kot v preteklem letu.

91


Pojasnilo 24: Drugi poslovni odhodkiDRUGI POSLOVNI ODHODKIZneski v €



Razne dajatve 690.482 246.816

Izgube pri prodaji osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev, odpisi ter slabitve OS

1.963 1.731

Donacije 22.302 39.601

Oblikovanje rezervacij 0 109.660

Drugi poslovni odhodki 1.827.144 6.311.040

SKUPAJ 2.541.891 6.708.848

Drugi poslovni odhodki so se v letu 2013 glede na preteklo leto zmanjšali. Največji del drugih poslovnih odhodkov se nanaša na odškodnine, davčno nepriznane stroške, članarine, neučinkoviti del varovanja denarnih tokov in poštene vrednosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na matični družbi.

Pojasnilo 25: Izid iz financiranja IZID IZ FINANCIRANJAZneski v €



Prihodki od obresti 866.993 898.685

Dobički pri prodaji deležev v pridruženih družbah 0 243.639

Neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov 2.568.561 4.790.220

Drugi finančni prihodki 4.003 237.833

Plačane odpisane terjatve in odprave odpisov 42.236 249.799


Odhodki za obresti -2.162.649 -1.474.124

Slabitve terjatev -600.648 -993.642

Sprememba poštenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov -1.407.850 -1.034.105

Neto znesek tečajnih odhodkov -642.064 -1.400.110

Drugi finančni odhodki -8.398 -89.937


Izid financiranja -1.339.816 1.428.258

Večji del finančnih prihodkov predstavljajo neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov, ki se nanašajo na terminske pogodbe, za katere Skupina ne obračunava varovanja tveganj.

Prihodke za obresti v letu 2013 v višini 866.993 EUR predstavljajo zamudne obresti, prihodki od obresti kratkoročnih posojil, danih drugim družbam, obresti od danih depozitov ter obresti od pozitivnega stanja na računu.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2013 znašali 2.162.649 EUR.

Skupina letno slabi terjatve za višino ocenjenih izgub iz naslova nezmožnosti plačila kupcev. Prihodki iz naslova odprave slabitve za priznani DDV in plačane odpisane terjatve v preteklem letu znašajo 42.236 EUR; odhodki iz naslova slabitve terjatev 600.648 EUR; od tega je bilo v poslovnem letu oblikovanega popravka v vrednosti 598.381 EUR in 2.267 EUR neposrednega odpisa terjatev, večinoma na matični družbi.

Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti v višini 1.407.850 EUR se nanašajo na valutne terminske posle ter spremembo poštene vrednosti terminskih pogodb varovanja cene električne energije, ki ne izpolnjujejo pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganji (hedge accounting) in so takoj pripoznane v vseobsegajočem donosu.

92


Neto učinek iz naslova tečajnih razlik so odhodki v znesku 642.064 EUR.

Drugi finančni prihodki in odhodki večinoma predstavljajo zaračunane zamudne obresti kupcem oz. dobaviteljem, stroške opominov in izvršb, parske izravnave in odpravo stroškov finančnih transakcij iz preteklih let.

Pojasnilo 26: DavkiDAVKI Zneski v €

2013 2012

Odmerjen davek 1.632.884 1.436.740

Odloženi davek 34.982 -35.383

Skupaj 1.667.866 1.401.357

Skupina je za leto 2013 obračunala 1.632.884 EUR davka od dohodkov pravnih oseb ter hkrati izkazala za 34.982 EUR odloženih odhodkov za davek.

Odhodki za odloženi davek v višini 34.982 EUR se nanašajo na davčno nepriznano amortizacijo iz naslova amortiziranja neopredmetenih dolgoročnih sredstev v višini 43.412 EUR ter na zmanjšanje rezervacij iz naslova odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v višini -8.430 EUR. Davek od dobička je bil obračunan po 17-odstotni davčni stopnji, veljavni v letu 2013.

Skupno ima Skupina po stanju na bilančni dan oblikovanih za 413.739 EUR terjatev do države iz naslova odloženega davka, obračunanih po 17-odstotni stopnji.

Efektivna davčna stopnjaEFEKTIVNA DAVČNA STOPNJAZneski v €

2013 2012

Bruto dobiček pred obdavčitvijo 11.536.086 9.604.885

Veljavna davčna stopnja 17 % 18 %

Davek po veljavni davčni stopnji pred spremembami davčne osnove 1.961.135 1.728.879

Davek od neobdavčenih prihodkov -9.439 -178.003

Davek od davčno nepriznanih stroškov 277.451 338.248

Davek od olajšave -118.421 -124.973

Različne davčne stopnje -442.860 -362.795

Efektivna davčna stopnja 14,46 % 14,59 %

Odmerjen in odloženi davek 1.667.866 1.401.357

Pojasnilo 27: Podatki o povezanih osebah

Bruto prejemki v letu 2013PODATKI O SKUPINAH OSEBZneski v €

ČLANI UPRAV IN DIREKTORJI ODVISNIH DRUŽB

ZAPOSLENI NA PODLAGI POGODB, ZA KATERE NE VELJA TARIFNI DEL

KOLEKTIVNE POGODBE Plače 452.734 2.025.786

Bonitete in drugi prejemki 262.572 550.481

Skupaj 715.306 2.576.267

93


Bruto prejemki v letu 2012PODATKI O SKUPINAH OSEBZneski v €

ČLANI UPRAV IN DIREKTORJI ODVISNIH DRUŽB

ZAPOSLENI NA PODLAGI POGODB, ZA KATERE NE VELJA TARIFNI DEL

KOLEKTIVNE POGODBE Plače 287.279 2.038.852


Skupaj 1.045.916 2.232.264

Nobena od družb v Skupini nima odprtih nikakršnih terjatev niti obveznosti do članov uprave.

14.8. FINANČNI INSTRUMENTI IN IZPOSTAVLJENOST TVEGANJEM

Pojasnilo 28: Kreditno tveganjeSkupina je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem iz naslova terjatev do kupcev električne energije in zemeljskega plina.

TERJATVE DO KUPCEVZneski v €


2013 2012

Domače 46.297.527 34.172.052

Države evroobmočja 27.114.792 25.021.732

Druge evropske države 6.943.163 18.561.679

Države bivše Jugoslavije 15.548.373 17.460.447

Druge regije 9.608.298 31.628.483

SKUPAJ 105.512.154 126.844.393

TERJATVEZneski v €


2013 2012

Kupci na debelo 56.775.525 93.431.837

Kupci na drobno 48.736.634 33.412.556

SKUPAJ 105.512.154 126.844.393

Kot je že podrobneje obrazloženo v poslovnem delu letnega poročila, je v okviru Skupine GEN-I vzpostavljeno aktivno upravljanje kreditnih tveganj ter obvladovanje finančne izpostavljenosti Skupine GEN-I do svojih poslovnih partnerjev, ki temelji na doslednem izvajanju sprejetih internih pravilnikov in v njih natančno opredeljenih postopkov prepoznavanja kreditnih tveganj ter ocenjevanja izpostavljenosti, določanja ravni (limitov) dovoljene izpostavljenosti in sprotnega spremljanja (monitoringa) izpostavljenosti družbe v razmerju do posameznega poslovnega partnerja. V okviru službe za obvladovanje tveganj se tako na podlagi sprejetih pravilnikov Družbe o obvladovanju kreditnih tveganj za vsakega novega poslovnega partnerja na področju trgovanja ter za večje odjemalce na področju prodaje električne energije in zemeljskega plina izvedeta ustrezna analiza kreditne sposobnosti poslovnega partnerja ter ocena tveganj. Šele na podlagi tovrstne ocene se nadalje opredelijo okviri bodočega poslovnega sodelovanja, ustrezne kreditne linije za zavarovanje tveganj ter ponudijo pogoji plačila in dobave za posamezno pogodbeno razmerje. Pri spremljanju sprotnega kreditnega tveganja in dnevne izpostavljenosti napram vzpostavljenim kreditnim linijam s posameznimi partnerji so le-ti razdeljeni v skupine skladno z njihovimi kreditnimi značilnostmi, in sicer glede na to, ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, trgovske partnerje, končne odjemalce ali prodajo na drobno, ter glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost terjatev, obstoj njihovih morebitnih predhodnih finančnih težav in glede na ocenjeno stopnjo rizika potencialne kršitve pogodbenih obveznosti. Z namenom minimaliziranja tveganj, ki bi lahko nastala iz naslova neplačila terjatev s strani poslovnih partnerjev, Skupina v okviru prizadevanj za obvladovanje navedenih tveganj ob vsakodnevnem sklepanju transakcij še prav posebno pozornost posveča uporabi ustreznih finančno-pravnih instrumentov zavarovanj pogodbenih obveznosti, ki jih implementira v pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji, prilagojena

94


na podlagi predhodno izvedene analize kreditne sposobnosti ter podane ocene tveganj.

Razčlenitev terjatev po zapadlosti in njihova slabitev je podana v pojasnilu 4.

Pojasnilo 29: Likvidnostno tveganjeFINANČNE OBVEZNOSTI 2013Zneski v €


POGODBENI DENARNI

TOKOVI

DO 6 MESECEV

6-12 MESECEV

1-2 LETI 2-5 LET VEČ KOT 5 LET

2013

Neizvedene finančne obveznosti

Zavarovana bančna posojila 6.000.000 6.591.714 6.591.714 0 0 0 0

Druge obveznosti 30.980.972 31.364.311 30.393.006 99.776 55.554 418.420 397.555

Obveznosti finančnega najema 298.623 298.623 52.143 53.700 98.362 94.418 0

Poslovne obveznosti 132.774.583 132.686.045 132.686.045 0 88.538 0 0

Izvedene finančne obveznosti

Terminske valutne pogodbe, uporabljene za varovanje pred tveganjem

Priliv -538.294 -538.294 -569.504 27.521 3.689 0 0

Druge terminske pogodbe

Odliv 23.281 23.281 23.281 0 0 0 0

SKUPAJ 169.539.165 170.514.218 169.176.685 180.997 246.143 512.838 397.555

FINANČNE OBVEZNOSTI 2012Zneski v €


POGODBENI DENARNI

TOKOVI

DO 6 MESECEV

6-12 MESECEV


2012


Zavarovana bančna posojila 16.000.000 -16.542.612 -10.139.494 0 -6.403.118 0 0

Druge obveznosti 22.237 -22.237 -22.237 0 0 0 397.555

Obveznosti finančnega najema 216.581 -216.581 -27.867 -19.774 -62.391 -106.549 0

Poslovne obveznosti 121.566.110 -121.566.110 -121.566.110 0 0 0 0



Odliv 444.419 -444.419 -264.715 -162.665 -17.039 0 0

SKUPAJ 138.249.347 -138.791.959 -132.020.423 -182.439 -6.482.548 -106.549 397.555

Vodenje likvidnosti za celotno Skupino poteka v matični družbi, kjer se dnevno skrbno spremlja in vestno načrtuje kratkoročno plačilno sposobnost, ki jo zagotavlja z ažurnim usklajevanjem in načrtovanjem vseh denarnih tokov v Skupini GEN-I. Ob tem se v največji možni meri upoštevajo tveganja, ki so povezana z morebitnimi zamiki plačil oziroma z motnjami v plačilni disciplini kupcev, saj otežujejo načrtovanje prilivov ter nadaljnje naložbene aktivnosti Skupine.

Prav tako sta v Skupini vzpostavljena stalno spremljanje in optimizacija kratkoročnih viškov ter primanjkljajev denarnih sredstev tako na ravni posameznih družb kot Skupine. Likvidnostna rezerva v obliki odobrenih kreditnih linij pri poslovnih bankah, razpršenost finančnih obveznosti, sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti ter dosledna izterjava terjatev omogočajo učinkovito obvladovanje denarnih tokov, kar Skupini GEN-I zagotavlja plačilno moč in posledično nizko stopnjo tveganja kratkoročne plačilne sposobnosti. Poleg tega Skupina vzdržuje aktiven odnos do finančnih trgov, uspešno poslovanje in trajen denarni tok iz poslovanja pa zagotavljajo, da je tveganje likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in povsem obvladljivo.

95


Dolgoročna plačilna sposobnost se v Skupini zagotavlja z ohranjanjem in povečevanjem lastniškega kapitala ter z vzpostavljanjem ustreznega finančnega ravnotežja. Skupina to dosega s pomočjo stalnega zagotavljanja ustrezne bilančne strukture glede na ročnost financiranja. Uprava namerava na področju upravljanja z likvidnostnimi tveganji v naslednjem letu še naprej krepiti dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost Skupine ter v sistem spremljave likvidnosti vpeljati nove odvisne družbe.

Pojasnilo 30: Obrestno tveganjeFINANČI INSTRUMENTIZneski v €


31. 12. 2013 31. 12. 2012

Instrumenti s stalno obrestno mero

Finančna sredstva 3.979.225 2.917.592

Finančne obveznosti -29.871.278 -8.168.941

Instrumenti s spremenljivo obrestno mero


Skupina obrestno tveganje obvladuje s stalnim ocenjevanjem izpostavljenosti in možnega vpliva spremembe referenčne obrestne mere (variabilni del) na višino odhodkov iz financiranja. Pretežni del finančnih instrumentov je obrestovanih po fiksni obrestni meri, kar pripomore k manjšemu tveganju spremembe obrestne mere. Poleg tega se nadzoruje portfelj posojil, na katerega lahko vpliva morebitna sprememba obrestnih mer. V okviru teh Skupina spremlja gibanje obrestnih mer na domačem trgu, na tujih trgih in na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti. Cilj stalnega spremljanja izpostavljenosti in analiziranja gibanja obrestnih mer je pravočasno predlagati ukrepe varovanja z uravnavanjem aktivne in pasivne strani bilance stanja.

Pojasnilo 31: Valutno tveganjeTERJATVE, OBVEZNOSTIZneski v €

EVRO USD HRK TRY MKD BAM RSD HUF ALL ROM BGN

31. 12. 2013

Terjatve do kupcev 77.580.031 0 4.879.907 2.061.308 13.371.470 16.322 2.160.482 0 4.952.205 487.448 2.981

Zavarovana bančna posojila

-6.000.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev

-97.951.729 328.072 -117.997 -669.377 -3.032.248 -123.547 -521.980 -221.835 -836.707 -1.997.639 -1.745.727

Ocenjena napovedana prodaja

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost bilance stanja

-20.371.698 328.072 4.761.910 1.391.931 10.339.222 -107.225 1.638.502 -221.835 4.115.498 -1.510.191 -1.742.746

Neto izpostavljenost -26.371.698 328.072 4.761.910 1.391.931 10.339.222 -107.225 1.638.502 -221.835 4.115.498 -1.510.191 -1.742.746

96


TERJATVE, OBVEZNOSTIZneski v €

EVRO USD HRK MKD BAM RSD HUF ALL ROM BGN

31. 12. 2012

Terjatve do kupcev 106.422.597 0 784.802 10.494.469 157.668 5.929.340 0 1.210.081 0 1.845.436

Zavarovana bančna posojila

-16.000.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev

-98.768.619 -22 -45.318 -2.042.357 -1.960.518 -1.848.237 -1.729.137 -161.648 -75.511 -3.102.502

Ocenjena napovedana prodaja

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost bilance stanja

-8.346.022 -22 739.484 8.452.112 -1.802.850 4.081.103 -1.729.137 1.048.433 -75.511 -1.257.066

Neto izpostavljenost -8.346.022 -22 739.484 8.452.112 -1.802.850 4.081.103 -1.729.137 1.048.433 -75.511 -1.257.066

Zlasti na tujih trgih, ki ne sodijo v evro območje, se Skupina GEN-I aktivno ukvarja z vzpostavljanjem ustrezne infrastrukture za sklepanje valutnih poslov in z implementacijo ostalih mehanizmov valutnih zavarovanj, ki vključujejo terminske posle in valutne klavzule.

Skupina je izpostavljena valutnemu tveganju predvsem na področju osnovnih dejavnosti, to je trgovanja in prodaje električne energije ter čezmejnih prenosnih zmogljivosti, pa tudi na področju posojil in kapitala hčerinskih družb. Glede na obseg poslovanja je Skupina GEN-I izpostavljena valutnim tveganjem v okviru valut RSD (srbski dinar), HRK (hrvaška kuna), HUF (madžarski forint), MKD (makedonski denar), RON (novi romunski leu), ALL (albanski lek), USD (ameriški dolar), GBP (angleški funt), HRK (hrvaška kuna) ter TRY (turška lira).

Tveganja spremembe tečajev Skupina zmanjšuje z vezavo prodajnih cen blaga na valuto, v kateri so obveznosti za financiranje nabavnih poslov. Del tveganja spremembe tečajev je tudi „naravno“ varovan med posameznimi odvisnimi družbami, saj se del načrtovanih prilivov med njimi pokriva z načrtovanimi odlivi v isti valuti. Po potrebi se uporabljajo izvedeni finančni instrumenti, Skupina pa za varovanje pred temi tveganji izvaja številne terminske valutne posle.

97


15. DOGODKI PO POROČEVALSKEM OBDOBJU

Matična družba je 10. februarja uspešno zaključila prodajo instrumentov denarnega trga - 12-mesečnih komercialnih zapisov, z oznako GEN02, v skupni nominalni vrednosti 35 milijonov EUR. Obrestna mera izdanega komercialnega zapisa GEN02 znaša 3,8 % letno in je za 0,5 % nižja od lanskoletne izdaje GEN01.

Matična družba se je že minulo leto odločila, da po vzoru velikih in finančno stabilnih podjetij izkoristi možnost neposrednega zadolževanja na kapitalskem trgu. S to odločitvijo, ki se je izkazala za pravilno in je bila na slovenskem trgu kapitala odlično sprejeta, je Skupina uspela občutno povečati krog investitorjev, kar je imelo več pozitivnih učinkov:• znižala je odvisnost do slovenskih bank in posledično tudi tveganja (npr. refinanciranja), ki so se potencialno kazala v

slovenskem bančnem prostoru;• z znižanjem kreditne izpostavljenosti do bank so slednje lahko ponudile povečan obseg sodelovanja na garancijskem

področju;• pridobila je kvaliteten vir financiranja po zelo konkurenčni obrestni meri, ki je skupaj z bančnimi viri zagotovil zadostno

likvidnost za uspešno izvajanje osnovne dejavnosti;• z uspešno zaključeno izdajo je pridobila na ugledu in kreditni oceni tudi pri najzahtevnejših zahodnih poslovnih partnerjih;• z uspešno izdajo se je Skupina predstavila tudi širšemu krogu igralcev na kapitalskem trgu. Za nekatere od njih je bil vpis v

komercialni zapis le začetek medsebojnega sodelovanja tudi na drugih področjih.

Izdajo komercialnih zapisov so investitorji odlično sprejeli, saj je matična družba s strani zainteresiranih vlagateljev prejela zavezujoče ponudbe v vrednosti več kot 50 milijonov EUR. Zaradi občutno prevelikega zanimanja glede na prvotno planiran obseg izdaje in konkurenčnih pogojev izdaje se je matična družba odločila povečati obseg zadolževanja za 5 mio EUR, na končnih 35 mio EUR. Celotna izdaja obsega 35.000 apoenov po 1.000 evrov, ki jih je vplačalo 53 investitorjev. Komercialni zapisi so vpisani v centralnem registru KDD - Centralni Klirinški Depotni Družbi z oznako GEN02 in ISIN SI0032500785 in so prosto prenosljivi. S komercialnimi zapisi se trguje na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, in sicer na segmentu Trg obveznic - Instrumenti denarnega trga - Komercialni zapisi.

Enako kot v minulem letu bodo tudi tokrat zbrana sredstva porabljena za izvajanje osnovne dejavnosti, predvsem financiranja obratnega kapitala.

98


Uprava potrjuje, da je letno poročilo z vsemi sestavnimi deli sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje konsolidirane računovodske izkaze Skupine GEN-I za poslovno leto, ki se je zaključilo dne 31. decembra 2013. Prav tako potrjuje pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom od 67. strani računovodskega poročila dalje. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine GEN-I dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da predstavlja letno poročilo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Skupine GEN-I in izidov njenega poslovanja za leto 2013.

Konsolidirani računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, so bili izdelani na podlagi predpostavk o nadaljnjem poslovanju Skupine GEN-I ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Martin Novšak dr. Robert GolobNamestnik predsednika uprave Predsednik uprave

Krško, 04. 03. 2014

16. IZJAVA POSLOVODSTVA

99


17. MNENJE POOBLAŠČENEGA REVIZORJA

100


Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in oprema 77Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstva 79Pojasnilo 3: Nekratkoročne terjatve in posojila 80Pojasnilo 4: Poslovne terjatve 81Pojasnilo 5: Predujmi in druga sredstva 82Pojasnilo 6: Finančne naložbe in posojila 83Pojasnilo 7: Denar in denarni ustrezniki 83Pojasnilo 8: Kapital in rezerve 83Pojasnilo 9: Posojila 84Pojasnilo 10: Stroški in zapadlosti posojil 84Pojasnilo 11: Druge finančne obveznosti 85Pojasnilo 12: Dolgoročne poslovne obveznosti 85Pojasnilo 13: Dolgoročne rezervacije 85Pojasnilo 14: Odloženi davki 85Pojasnilo 15: Druge kratkoročne finančne obveznosti 86Pojasnilo 16: Kratkoročne poslovne obveznosti 86Pojasnilo 17: Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 87Pojasnilo 18: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednosti 87Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti in sredstva 88Pojasnilo 20: Prihodki 88Pojasnilo 21: Stroški blaga, materiala in storitev 89Pojasnilo 22: Stroški dela 90Pojasnilo 23: Amortizacija 90Pojasnilo 24: Drugi poslovni odhodki 91Pojasnilo 25: Izid iz financiranja 91Pojasnilo 26: Davki 92Pojasnilo 27: Podatki o povezanih osebah 92Pojasnilo 28: Kreditno tveganje 93Pojasnilo 29: Likvidnostno tveganje 94Pojasnilo 30: Obrestno tveganje 95Pojasnilo 31: Valutno tveganje 95

18. SEZNAM RAZKRITIJ

101


102

LETNO POROČILO POSLOVNE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, ZA POSLOVNO LETO 2013Računovodsko poročilo Družbe GEN-I6.

RAČUNOVODSKO POROČILO

DRUŽBE GEN-I

103


19.1. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA POSTAVKEZneski v €

POJASNILO 31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nepremičnine, naprave in oprema 1 4.707.038 1.088.517

Neopredmetena sredstva 2 2.272.231 1.260.512

Deleži v odvisnih družbah 3 3.203.470 3.163.519

Nekratkoročne terjatve in posojila 4 274.122 272.827

Terjatve za odloženi davek 15 413.739 1.102.745

Nekratkoročna sredstva 10.870.600 6.888.120

Poslovne terjatve 5 173.369.144 159.354.369

Predujmi in druga sredstva 6 34.781.943 32.268.896

Finančne naložbe in posojila 7 2.547.138 5.643.943

Terjatve do države za davek iz dobička 97.724 261.050

Denar in denarni ustrezniki 8 12.527.834 18.330.602

Kratkoročna sredstva 223.323.783 215.858.860

Sredstva 234.194.383 222.746.980

Osnovni kapital 9 15.877.610 15.877.610

Rezerve 9 4.125.324 932.152

Zadržani dobički 9 27.982.232 24.628.066

Kapital lastnikov matične Družbe 47.985.166 41.437.828

Kapital 47.985.166 41.437.828

Posojila 10 904.030 6.000.000

Druge finančne obveznosti 12 192.780 168.941

Dolgoročne poslovne obveznosti 13 88.538 0

Rezervacije 14 182.336 186.157

Razmejeni prihodki 1.369 0

Nekratkoročne obveznosti 1.369.053 6.355.098

Posojila 10 6.202.150 10.036.457

Druge finančne obveznosti in izvedeni finančni instrumenti

16 29.982.923 492.059

Poslovne obveznosti 17 135.358.740 126.279.051

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 18 13.296.350 38.146.487

Kratkoročne obveznosti 184.840.163 174.954.054

Obveznosti 186.209.216 181.309.152

Skupaj kapital in obveznosti 234.194.382 222.746.980

19. RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE GEN-I

104


19.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA POSTAVKE Zneski v €



Prihodki od prodaje 21 1.272.601.943 1.487.571.557

Drugi poslovni prihodki 21 508.056 8.203.691

Stroški prodanega blaga 22 -1.250.034.599 -1.471.194.963

Stroški materiala 22 -491.499 -308.920

Stroški storitev 22 -6.898.004 -6.196.116

Stroški dela 23 -8.374.162 -6.522.427

Amortizacija 24 -1.158.208 -1.335.695

Drugi poslovni odhodki 25 -1.765.708 -6.145.935

Izid iz poslovanja 4.387.819 4.071.192

Finančni prihodki 26 6.819.574 14.645.435

Finančni odhodki 26 -4.376.304 -3.676.090

Izid financiranja 2.443.270 10.969.345

Dobiček pred obdavčitvijo 6.831.089 15.040.537

Davki 27 676.923 -805.265


19.3. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSADRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZneski v €



Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 10 6.154.166 14.235.272

Postavke, ki so ali bodo lahko prenesene v IPIUčinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka

10 -537.527 -4.563.827

Sprememba poštene vrednosti varovanja denarnega toka, prenesenega v IPI

10 4.384.722 -11.132.754

Odloženi davek od vseobsegajočega donosa 15 -654.023 2.971.042

Drugi vseobsegajoči donos za obdobje, neto brez davka 3.193.172 -12.725.539

Skupaj vseobsegajoči donos za obdobje 9.347.338 1.509.732

Celotni vseobsegajoči donos obdobja 12.856.425 -4.729.702

105


19.4. IZKAZ DENARNIH TOKOV POSTAVKEZneski v €



Finančni tokovi pri poslovanju


Prilagoditve za

Amortizacija 1.158.208 1.335.695

Odpisi vrednosti nepremičnin, naprav in opreme 927 1.731

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin

-934 -3.602

Finančni prihodki -6.777.338 -14.395.638

Finančni odhodki 4.150.561 3.224.293

Davek iz dobička 676.923 805.265

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev in

davki5.362.513 5.203.015

Spremembe čistih kratkoročnih sredstev in rezervacij

Sprememba terjatev -14.589.625 -11.220.477

Sprememba danih predujmov in drugih sredstev -2.513.047 -13.579.409

Sprememba poslovnih obveznosti 9.168.227 30.910.193

Sprememba prejetih predujmov in drugih obveznosti -24.850.137 -2.555.221

Sprememba rezervacij -3.821 91.876

Sprememba razmejenih prihodkov (dotacij) 1.369 -439

Plačani davek iz dobička -478.615 -994.695

Denarna sredstva iz poslovanja -27.903.136 7.854.843

Finančni tokovi pri naložbenju

Prejete obresti 602.140 962.642

Prejete dividende 3.621.735 10.701.486

Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev

1.357 4.907

Prejemki od prodaje pridruženih družb 0 483.639

Prejemki od zmanjšanja danih posojil 3.620.000 4.630.000

Prejemki iz poravnave izvedenih finančnih instrumentov 4.048.475 -14.319.973

Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev

-5.789.799 -1.680.089

Izdatki za nakup odvisnih družb -39.951 -1.124.565

Izdatki za nakup pridruženih družb 0 0

Izdatki za nakup drugih finančnih naložb -18.370 -12.682

Izdatki za povečanje danih posojil 0 -2.000.000

Denarna sredstva iz naložbenja 6.045.588 -2.354.634

Finančni tokovi pri financiranju

Plačane obresti -2.114.238 -1.543.175

Izdatki za vračilo dolgoročnih posojil -259.154 0

Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -10.047.640 -28.100.000

Prejemki pri prejetih dolgoročnih posojilih 1.187.022 6.168.941

Prejemki pri prejetih kratkoročnih posojilih 30.088.789 18.947.660

Sprememba kapitala 0 4.000.000

Izplačane dividende -2.800.000 -2.000.000

Denarna sredstva iz financiranja 16.054.780 -2.526.574

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 18.330.602 15.356.967

Finančni izid v obdobju -5.802.768 2.973.635

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 12.527.834 18.330.602

106


19.5. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALAGibanje v letu 2013

POJAVI V KAPITALUZneski v €

OSNOVNI KAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

ZAKONSKE REZERVE

REZERVE ZA ŠČITENJE

ZADRŽANI DOBIČKI

SKUPAJ KAPITAL

KAPITAL LASTNIKA

MATIČNE DRUŽBE

Stanje 01. 01. 2013 15.877.610 4.000.000 1.587.761 -4.655.609 24.628.065 41.437.827 46.641.851

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobjeČisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 6.154.166 6.154.166 9.868.220

Drugi vseobsegajoči donosUčinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -446.147 0 -446.147 -446.147


0 0 0 3.639.320 0 3.639.320 3.639.320


donos0 0 0 3.193.172 0 3.193.172 2.988.205

Skupaj vseobsegajoči donos

za obdobje0 0 0 3.193.172 6.154.166 9.347.338 12.856.425

Transakcije z lastniki, pripoznane neposredno v kapitalu Vnos dodatnih vplačil kapitala

0 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 -2.800.000 -2.800.000 -2.800.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vplivajo na lastniški delež Changes in ownership interests in subsidiaries that do not result in a loss of control

Druge spremembe sestavin kapitala

Stanje 31. 12. 2013 15.877.610 4.000.000 1.587.761 -1.462.437 27.982.232 47.985.166 56.698.277

107


Gibanje v letu 2012

POJAVI V KAPITALUZneski v €

OSNOVNI KAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

ZAKONSKE REZERVE

REZERVE ZA ŠČITENJE

ZADRŽANI DOBIČKI

SKUPAJ KAPITAL

KAPITAL LASTNIKA

MATIČNE DRUŽBE

Stanje 01. 01. 2012 15.877.610 0 1.587.761 8.069.930 12.411.591 37.946.892 46.641.851

Celotni vseobsegajoči dobiček (izguba) za obdobjeČisti poslovni izid obračunskega obdobja

0 0 0 0 14.235.271 14.235.271 9.868.220

Drugi vseobsegajoči donosUčinkoviti del spremembe poštene vrednosti varovanja denarnega toka, brez davka

0 0 0 -3.819.336 0 -3.819.336 -446.147


0 0 0 -8.906.203 0 -8.906.203 3.639.320


donos0 0 0 -12.725.539 0 -12.725.539 2.988.205

Skupaj vseobsegajoči donos

za obdobje0 0 0 -12.725.539 14.235.271 1.509.732 12.856.425

Transakcije z lastniki, pripoznane neposredno v kapitalu Vnos dodatnih vplačil kapitala

0 4.000.000 0 0 0 4.000.000 0


0 0 0 0 -2.000.000 -2.000.000 -2.800.000

Spremembe v kapitalu, ki ne vplivajo na lastniški delež Changes in ownership interests in subsidiaries that do not result in a loss of control

Druge spremembe sestavin kapitala

Stanje 31. 12. 2012 15.877.610 4.000.000 1.587.761 -4.655.609 24.628.065 41.437.827 56.698.277

108


20. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

20.1. POROČAJOČA DRUŽBA

Poročajoča družba GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o. (v nadaljnem besedilu Družba) je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško.

Glavne dejavnosti Družbe so mednarodno trgovanje z električno energijo na številnih borzah in organiziranih platformah ter preko različnih oblik bilateralnega trgovanja, prodaja električne energije končnim odjemalcem in z obema dejavnostma povezan odkup električne energije od proizvajalcev. V letu 2012 je Družba razširila svojo dejavnost tudi s prodajo zemeljskega plina.

Računovodski izkazi družbe GEN-I, d.o.o. so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013.

20.2. PODLAGA ZA SESTAVITEV

(a) Izjava o skladnostiRačunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Uprava Družbe je računovodske izkaze potrdila dne 04. 03. 2014. (b) Podlaga za merjenjeRačunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izpeljanih finančnih instrumentih in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.

(c) Funkcijska in predstavitvena valutaPriloženi računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti GEN-I, d.o.o. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na eno enoto.

(d) Uporaba ocen in presojPoslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev, ter izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Ocene in predpostavke so v glavnem povezane z:• oceno dobe koristnosti amortizirljivih sredstev,• oslabitvijo sredstev,• zaslužki zaposlenih, • rezervacijami,• pogojnimi obveznostmi ter• izvedenimi finančnimi instrumenti.

20.3. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

Družba GEN-I, d.o.o. je dosledno uporabila v nadaljevanju opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

(a) Tuja valuta

(i) Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto Družbe po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino veljavnih obresti in plačil med obdobjem, ter odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

(b) Finančni instrumenti

(i) Neizpeljana finančna sredstvaDružba na začetku pripozna posojila, terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno s sredstvi, določenimi po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave, oziroma ko Družba postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta. Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko Družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršen koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga Družba ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Finančna

109


sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima Družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Neizpeljani finančni instrumenti Družbe vključujejo: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izidFinančno sredstvo je razvrščeno po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje, ali če je kot takšno določeno ob začetnem pripoznanju. Pripadajoči stroški posla se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjena po pošteni vrednosti; znesek spremembe poštene vrednosti, vključno z obrestmi ali prejetimi dividendami, se pripozna v poslovnem izidu.

Finančna sredstva v posesti do zapadlostiTa sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati. Po začetnem pripoznanju so merjena po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti in zmanjšana za izgube zaradi oslabitve.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajoTa sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati. Po začetnem pripoznanju so merjena po pošteni vrednosti, spremembe vrednosti, razen izgub zaradi oslabitve in tečajne razlike od dolžniških vrednostnih papirjev, pa so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ter izkazane v kapitalu kot rezerva za pošteno vrednost. Ob odpravi pripoznanja takšnega sredstva so vse izgube in dobički, nabrani v kapitalu, preneseni v poslovni izid.

Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo dana posojila, poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstvaDenarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni ter vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

(ii) Neizpeljane finančne obveznostiDružba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom.

Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima Družba uradno priznano pravico pobotati pripoznane zneske ter namerava bodisi poravnati čisti znesek bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice.

Neizpeljane finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapitalOsnovni kapital je vpoklicani kapital družbenikov. Celotni kapital Družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za varovanje denarnih tokov in zadržani dobički.

DividendeDividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

(iv) Izpeljani finančni instrumentiDružba uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred tržnimi in valutnimi tveganji.

110


Za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije Družba uporablja terminske pogodbe in različne finančne instrumente borznega trgovanja. Za varovanje pred valutnimi tveganji uporablja predvsem valutne terminske posle.

Družba uporablja nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle), ki so pogodbe o nakupu ali prodaji izbranega osnovnega instrumenta z rokom izpolnitve v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, tako za varovanje tržnih tveganj iz naslova cene električne energije kot za varovanje valutnih tveganj. Cene terminskih poslov se določajo v odvisnosti od osnovnega finančnega instrumenta. Ob sklenitvi je vrednost pogodbe enaka nič, ker je izvršilna cena (dogovorjena poravnalna cena) enaka terminski ceni. Če zanemarimo stroške dostave, je vrednost nestandardizirane rokovne pogodbe ob zapadlosti enaka razliki med trenutno ceno osnovnega instrumenta ob zapadlosti in pogodbeno terminsko ceno oziroma dogovorjeno poravnalno ceno. Terminska cena se med trajanjem pogodbe spreminja v odvisnosti od gibanja trenutnih tržnih cen in preostale ročnosti terminskega posla.

Standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) so zavezujoči dogovori o nakupu oziroma prodaji standardne količine nekega natančno opisanega instrumenta standardne kakovosti na standardiziran dan v prihodnosti (standardna specifikacija) po ceni, dogovorjeni v sedanjosti. Standardiziranost je namreč nujen pogoj za borzno trgovanje. Prednost standardizacije je v minimiziranju transakcijskih stroškov trgovanja z njimi. Tako se kupcem in prodajalcem ni treba ob vsaki sklenitvi posla dogovarjati o posameznih elementih pogodbe, temveč se dogovorijo le o ceni posamezne terminske pogodbe. Posli se sklepajo brez fizične prisotnosti blaga. Standardizirana rokovna pogodba prične veljati šele z njeno registracijo pri klirinški (obračunski) hiši. Takšna pogodba je zaradi trgovanja na borzi prosto prenosljiva, njena likvidnost pa je pogojena z obsegom trgovanja na borzi, medtem ko so nestandardizirane rokovne pogodbe nelikvidne, ker pri njih tako rekoč ni zamenjave. Pri trgovanju s terminskimi pogodbami je treba tako pri nakupih kot prodajah deponirati varnostno kritje pri klirinški hiši. Varnostno kritje je sestavljeno iz začetnega (angl. initial margin) in gibljivega kritja (angl. variation margin).

Družba izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) za varovanje tržnih tveganj pred spremembami cen električne energije. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem je Družba pripravila formalne

listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o cilju ravnanja s tveganjem ter strategijo projekta varovanja pred tveganji. Družba je opredelila instrumente za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in način ocenjevanja uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganji.

Družba ocenjuje uspešnost varovanja pred tveganjem tako na začetku varovalnega razmerja kot tudi sproti, in sicer kvartalno. Varovanje pred tveganjem je zelo uspešno, kadar spremembe pri instrumentu za varovanje pobotajo spremembe denarnih tokov varovane postavke v razponu 80 %-125 %. Pri varovanju pred denarnotokovnimi tveganji mora biti napovedana transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in izpostavljena spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se obračunava, kot je opisano spodaj.

Varovanje denarnih tokov pred tveganjemDružba obračunava varovanje denarnih tokov za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) in nestandardizirane rokovne pogodbe (terminske posle) tako, da del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, in sicer neposredno v kapitalu kot rezervo za varovanje. Neuspešni del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu kot drugi poslovni prihodki ali odhodki. Zneski, pripoznani v kapitalu kot rezerva za varovanje, se prenesejo v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih sredstvo, varovano pred tveganji, vpliva na poslovni izid.

Če instrument za varovanje pred tveganji več ne izpolnjuje sodil za obračunavanje varovanja pred tveganji oziroma če le-ta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obračunavati. Nabrani dobiček ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla.

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjemDružba obračunava varovanje poštene vrednosti pred

111


tveganjem spremembe cene za standardizirane rokovne pogodbe (terminske pogodbe) tako, da se spremembe poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta takoj pripoznajo v poslovnem izidu. Dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, mora prilagoditi knjigovodsko vrednost varovane postavke in biti pripoznan/a v poslovnem izidu. Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom ali izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu. Začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze s strani Družbe, se prilagodi tako, da vključi kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, prej pripoznanem v bilanci stanja.

(c) Naprave in oprema

(i) Pripoznanje in merjenjeOpredmetena osnovna sredstva so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mesta, na katerem je to sredstvo bilo, ter usredstvene stroške izposojanja. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

(ii) Kasnejši stroškiStroški zamenjave nekega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

(iii) Nadomestni deli

Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje manjših vrednosti, z dobo koristnosti do enega leta, se obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot strošek. Nadomestni deli in nadomestna oprema pomembnejših vrednosti, s pričakovano dobo koristnosti večjo od enega leta, se pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(iv) AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva; ta metoda najbolj kaže na pričakovani vzorec uporabe sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišč se ne amortizira.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:• zgradbe 33 let;• deli zgradb 16 let;• naprave in oprema 2-5 let;• pohištvo in vgrajena oprema 4-5 let.

Vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizirajo v času trajanja najema (od 1 do 10 let).

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo. V poslovnem letu ocene v zvezi z osnovnim sredstvi niso bile popravljene.

(d) Neopredmetena sredstva

(i) Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva, katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(ii) Kasnejši stroškiKasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

112


(iii) Amortizacija

Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva oz. drugega zneska, ki nadomešča nabavno vrednost.

Amortizacija se pripozna v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo; ta metoda najbolj natančno kaže na pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, vsebovanih v sredstvu. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: • programska oprema 2-5 let.

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo na koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo. Družba je v letu 2013 spremenila dobo koristnosti za določeno programsko opremo iz 2 na 5 let. Znesek tako znižane amortizacije v primerjavi z amortizacijo po starih amortizacijskih stopnjah v letu 2013 znaša 397.513 EUR.

(e) Oslabitev sredstev

(i) Finančna sredstva (vključno s terjatvami)Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja objektivno znamenje oslabitve sredstva. Finančno sredstvo se šteje kot oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, se izračuna kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri

izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve Družba izkaže v poslovnem izidu obdobja.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če jo je mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu.

(ii) Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev, razen odloženih terjatev za davke, z namenom ugotavljanja, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se vsakokrat izvede na datum poročanja.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki kaže na sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

V zvezi z drugimi sredstvi Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če so se spremenile ocene, na podlagi katerih Družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

113


(f) Zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

(g) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki kaže na obstoječe ocene časovne vrednosti denarja, in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeDružba je v skladu z zakonskimi predpisi, s kolektivno pogodbo in z internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja.

Družba je za leto 2013 opravila test vrednosti rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade na podlagi aktuarskega izračuna obveznosti do zaposlencev za leto 2012 ter upoštevanja števila in starosti zaposlenih v letu 2013. Na tej podlagi v letu 2013 niso bile dodatno oblikovane rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade.

(h) Prihodki

(i) Prihodki iz prodaje blagaPrihodki iz prodaje blaga se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, popuste in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ter ko Družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanem blagu. V kolikor je verjetno, da bodo dani popusti in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitev

Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla ob koncu poročevalskega obdobja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

(iii) ProvizijeKo Družba v določenem poslu nastopa kot posrednik in ne kot matična družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije Družbe.

(iv) Prihodki od najemninPrihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki, in sicer enakomerno med trajanjem najema.

(i) Državne podpore

Vse vrste državnih podpor se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo Družba podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

(j) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku po pogodbeni obrestni meri.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po pogodbeni obrestni meri.

(k) Davek od dobička

Davek od dobička obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem

114


delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu, in se zato izkazuje med kapitalom ali v drugem vseobsegajočem donosu.Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja, popravljen za morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ob koncu poročevalskega obdobja.

Družba mora pobotati odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast, v zvezi z isto obdavčljivo enoto, ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo plačati ali prejeti čisti znesek oziroma poravnati obveznost in povrniti terjatev.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

(l) Poročanje po odsekih

Poslovni odsek je sestavni del Družbe, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste skupine. V letu 2013 ima Družba opredeljene področne odseke za namene notranjega poročanja, vendar jih za zunanje poročanje ne razkriva. Za namene notranjega poročanja sta v Družbi opredeljena dva odseka: prodaja na debelo in prodaja na drobno.

(m) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in tako med pripravo računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2013 niso bili upoštevani:

• MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011). Standard se uporablja za nazaj, če pride do spremembe v ugotovitvah glede obvladovanja.)

MSRP 10 za izvedbo analize obvladovanja predvideva enoten model za vse vrste podjetij, vključno s podjetji, ki se v okviru SOP-12 trenutno obravnavajo kot podjetja za posebne namene. MSRP 10 uvaja nove zahteve glede ocene obvladovanja, ki se razlikujejo od obstoječih zahtev, kot jih določa MRS 27 (2008).

Skladno z novim modelom naložbenik obvladuje prejemnika finančne naložbe, če:• je izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz

vpletenosti oz. podjetja, v katero naložbi;• ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega

obvladovanja podjetja, v katero naložbi, oz. na prejemnika finančne naložbe ter

• obstaja povezava med močjo in donosom.

Spremenjen standard vsebuje tudi zahteve po razkritjih in zahtevah v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. Te zahteve se prenesejo iz MRS 27 (2008).

Družba predvideva, da nov standard ne bo vplival na računovodske izkaze, saj ocena obvladovanja Družbe nad trenutnimi prejemniki naložb skladno z novim standardom ne bo vplivala na predhodne ugotovitve glede tovrstnega obvladovanja.

• MSRP 11 Skupni aranžmaji(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).)

MSRP 11 Skupni aranžmaji nadomešča MRS 31 Naložbe v skupne podvige. MSRP 11 sicer ne uvaja bistvenih sprememb celovite definicije aranžmaja, ki je predmet skupnega obvladovanja, se pa definicija obvladovanja in posredno skupnega obvladovanja spremeni zaradi MSRP 10.

Nov standard določa dve vrsti aranžmajev, pri čemer ima vsak svoj računovodski model:• skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo

stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev

115


in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem;• skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke,

ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.

MSRP 11 je iz določil MRS 31 Skupaj obvladovana podjetja učinkovito izločil primere, pri katerih je nosilec skupnega aranžmaja ločen od ostalih, ločitev pa se v nekaterih primerih izkaže kot neučinkovita. Ti aranžmaji se obravnavajo podobno kot skupaj obvladovana sredstva/delovanja skladno z MRS 31 in se odslej imenujejo skupne dejavnosti. Nadalje MRS 31 za skupaj obvladovana podjetja oz. skupne podvige ukinja možnost proste izbire med kapitalsko metodo in sorazmerno konsolidacijo. Pri konsolidiranih računovodskih izkazih je odslej potrebno uporabiti kapitalsko metodo.

Družba predvideva, da MSRP 11 ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj Družba ni v kakršnih koli skupnih aranžmajih.

• MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih

(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

MSRP 12 zahteva dodatna razkritja glede pomembnih ocen in predpostavk v zvezi z določanjem vrste deležev v podjetjih ali aranžmajih, deležev v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih ter v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Družba predvideva, da nov standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

• MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (2011)).

Obstoječe zahteve glede razkritij v ločenih računovodskih izkazih so se iz MRS 27 (2008) prenesle v MRS 27 (2011), vendar z manjšimi napotki, ki razjasnijo uporabo. Dopolnjen MRS 27(2011) vključuje tudi obstoječe zahteve glede ločenih računovodskih izkazov iz MRS 28 (2008) in MRS 31. Standard več ne obravnava načela obvladovanja in zahtev v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so vključene v MSRP 10 - Konsolidirani računovodski izkazi.

Družba predvideva, da MRS 27 (2011) ne bo pomembno

vplival na računovodske izkaze, saj računovodske usmeritve ostanejo nespremenjene.

• MRS 28 (2011) Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne

podvige

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporabljajo se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 27 (2011).)

Spremembe MRS 28 (2008) zajemajo: • Pridružena podjetja in skupni podvigi za prodajo. MSRP 5

Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje obravnava naložbo ali del naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Del naložbe, ki se ohrani in ne razvrsti za prodajo, se obračuna po kapitalski metodi do njegove odtujitve. Po odtujitvi se vsak zadržan oz. ohranjen del naložbe obračuna po kapitalski metodi pod pogojem, da gre za delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu.

• Spremembe deležev v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih. Doslej sta MRS 28 (2008) in MRS 31 določala, da je pri odstopu pomembnega vpliva ali skupnega obvladovanja potrebno v vseh primerih ponovno izmeriti zadržane deleže, četudi se je pomembni vpliv prenesel na skupni podvig. Spremenjen MRS 28 (2011) določa, da v tovrstnih primerih zadržanih deležev v naložbi ni potrebno ponovno izmeriti.

Predvideva se, da dopolnitev standarda ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj Družba nima naložb v pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih.

• Dopolnitev k MRS 32 - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih

obveznosti

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, ki pa je pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti).)

Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo.

Skladno z dopolnitvijo ima podjetje zakonsko izvršljivo pravico do pobota, če:• pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom in • če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem

116


okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.

Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj ne izvaja pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, in ne sklepa okvirnih dogovorov o pobotu.

• Dopolnitev k MRS 36 - Razkritja nadomestljive vrednosti za

nefinančna sredstva

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena; podjetje dopolnitve ne sme upoštevati v obdobjih (vključno primerjalna obdobja), ko ne uporablja MSRP 13.)

Dopolnitev določa, da mora podjetje razkriti nadomestljivo vrednost za posamezna sredstva (vključno z dobrim imenom) ali denar ustvarjajočo enoto, za katero se v obdobju pripozna ali razveljavi izguba zaradi oslabitev.

Če se oslabitev posameznih sredstev (vključno z dobrim imenom) ali denar ustvarjajočih enot pripozna ali razveljavi v obdobju in če nadomestljiva vrednost temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, mora podjetje razkriti naslednje informacije:

• raven hierarhije poštene vrednosti (MSRP 13), znotraj katere se v celoti razvrsti merjenje poštene vrednosti sredstva (denar ustvarjajoče enote);

• merjenja poštene vrednosti, razvrščena na ravni 2 in 3 hierarhije poštene vrednosti, opis tehnike ali tehnik ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje; če pride do spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja, podjetje razkrije spremembo in razloge zanjo;

• merjenja poštene vrednosti, razvrščena na ravni 2 in 3 hierarhije poštene vrednosti, opis vseh ključnih predpostavk (oz. predpostavke, na katere je nadomestljiva vrednost najbolj občutljiva), na podlagi katerih se določi poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve. Podjetje mora razkriti tudi diskontno/e stopnjo/e, uporabljeno/e pri sedanjem in prejšnjem merjenju, če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, meri z uporabo tehnike sedanje vrednosti.

Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.

• Dopolnitev k MRS 39 - Novacija izpeljanih finančnih instrumentov

in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem

(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, podjetje dopolnitve ne sme upoštevati v obdobjih (vključno primerjalna obdobja), ko ne uporablja MSRP 13.)

Dopolnitev omogoča nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem v primerih, ko se izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem, prenese od ene nasprotne stranke na centralno nasprotno stranko v skladu z zakonom ali predpisi, in sicer ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:• če je prenos posledica zakonov ali drugih predpisov;• če klirinška nasprotna stranka nadomesti prvotno

nasprotno stranko, da postane nova nasprotna stranka izvedenega finančnega instrumenta;

• če so spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke.

Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze, saj izvedenih finančnih instrumentov ne prenaša na centralno nasprotno stranko kot posledico zakonov in drugih predpisov.

20.4. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI

Glede na računovodske usmeritve Družbe je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Družbe.

(i) Opredmetena osnovna sredstvaPoštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm’s length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

117


(ii) Neopredmetena sredstva

Poštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani bodoči vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno. Poštena vrednost odnosov s strankami, pridobljenih v poslovni združitvi, se določi na podlagi posebne metode (oz. multi-period excess earnings method), obravnavano sredstvo pa se ovrednoti po odštetju poštenega donosa vseh sredstev, ki so del ustvarjanja denarnih tokov.

(iii) Poslovne in druge terjatvePoštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na koncu poročevalskega obdobja.

(iv) Izpeljani instrumentiPoštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi ponujeni tržni ceni na koncu poročevalskega obdobja, če je ta na voljo. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost določi kot razlika med pogodbeno vrednostjo rokovnega posla in trenutno ponujeno vrednostjo rokovnega posla ob upoštevanju preostale dospelosti posla z obrestno mero brez tveganja (na podlagi državnih obveznic).

(v) Neizpeljane finančne obveznostiPoštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirane po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo podobnih najemnih pogodb.

20.5. OBVLADOVANJE FINANČNEGA TVEGANJA

pregledPri svojem poslovanju je družba GEN-I, d.o.o. izpostavljena naslednjim tveganjem:• strateškemu,• finančnemu in• operativnem tveganju.

Preudarno upravljanje tveganj na ravni Družbe sledi cilju ohranjanja visoke kakovosti poslovanja in je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Uporaba standardnih metodologij in postopkov upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje tveganj, pravočasno reagiranje in zmanjševanje izpostavljenosti Družbe vsem ključnim tveganjem. Vsa posamična tveganja in postopki njihovih obvladovanj so podrobno obravnavni v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 8. Upravljanje in obvladovanje tveganj.

118


20.6. RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH


31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zemljišče 375.461 0

Zgradbe 3.286.890 293.723


Nepremičnine, naprave in oprema v gradnji in izdelavi 5.357 5.357


V strukturi opredmetenih osnovnih sredstev pretežni del obsegata zgradba in pripadajoče zemljišče v Kromberku, ki jih je Družba kupila marca 2013. Večji del ostalih naprav in opreme obsegajo vozila 34 %, računalniška oprema 32 % in ostala oprema ter pohištvo 34 %.

Skupne investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2013 znašale 4.408.356 EUR in se nanašajo na nakup zgradbe s pripadajočim zemljiščem v Kromberku 84 % ter nakupi opreme 16 %.


ZEMLJIŠČE ZGRADBE DRUGE NAPRAVE IN

OPREMA

NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN

OPREMA V GRADNJI IN

IZDELAVI TER PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2013 0 760.925 2.201.582 5.357 2.967.864

Nabave 0 0 0 4.408.356 4.408.356

Odpisi 0 0 -1.390 0 -1.390

Odtujitve 0 0 -3.558 0 -3.559

Prenosi znotraj nepremičnin, naprav in opreme 375.461 3.291.007 741.888 -4.408.356 0

Stanje 31. 12. 2013 375.461 4.051.932 2.938.521 5.357 7.371.271

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2013 467.202 1.412.145 0 1.879.347

Odpisi 0 0 -463 0 -463

Odtujitve 0 0 -3.135 0 -3.135

Amortizacija v obdobju 0 297.840 490.645 0 788.485

Stanje 31. 12. 2013 0 765.042 1.899.191 0 2.664.233

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2013 0 293.723 789.437 5.357 1.088.517

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2013 375.461 3.286.890 1.039.330 5.357 4.707.038

119



ZGRADBE DRUGE NAPRAVE IN

OPREMA

NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA V GRADNJI IN IZDELAVI TER PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2012 754.474 1.712.032 0 2.466.506

Nabave 0 0 543.012 543.012

Odpisi -3.756 -7.589 0 -11.345

Odtujitve 0 -30.308 0 -30.308

Prenosi znotraj nepremičnin, naprav in opreme 10.207 527.447 -537.655 0

Stanje 31. 12. 2012 760.925 2.201.583 5.357 2.967.865

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2012 282.539 918.851 0 1.201.390

Odpisi -3.756 -5.862 0 -9.618

Odtujitve 0 -29.003 0 -29.003

Amortizacija v obdobju 188.419 528.159 0 716.578

Stanje 31. 12. 2012 467.202 1.412.145 0 1.879.347

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2012 471.935 793.182 0 1.265.117

Knjigovodska vrednost 31. 12. 2012 293.723 789.437 5.357 1.088.517

Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstvaNEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Druga neopredmetena sredstva 1.435.909 737.021

Neopredmetena sredstva v pridobivanju in razvijanju ter predujmi 836.322 523.491

Skupaj neopredmetena sredstva 2.272.231 1.260.512

V neopredmetenih sredstvih Družbe so zajete premoženjske pravice oziroma programska oprema v višini 1.386.115 EUR in dolgoročne licence v višini 49.794 EUR.

Skupne investicije v neopredmetena osnovna sredstva v letu 2013 v višini 1.381.443 EUR se nanašajo na programsko opremo, namenjeno informacijski podpori skupnih služb, podpori prodaje električne energije končnim odjemalcem in strežniški podpori. Del sredstev, to je 1.068.612 EUR, je bil v letu 2013 že aktiviran.

120


Gibanje v letu 2013NEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA



PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2013 2.537.324 523.490 3.060.815

Nabave 0 1.381.443 1.381.443

Prenosi znotraj neopredmetenih sredste 1.068.612 -1.068.612 0

Stanje 31. 12. 2013 3.605.936 836.322 4.442.258

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2013 1.800.303 0 1.800.303


Stanje 31. 12. 2013 2.170.026 0 2.170.026


Knjigovodska vrednost 31. 12. 2013 1.435.909 836.322 2.272.231

Gibanje v letu 2012NEOPREDMETENA SREDSTVAZneski v €

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA



PREDUJMI

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 01. 01. 2012 1.789.478 134.260 1.923.738

Nabave 0 1.137.077 1.137.077

Prenosi znotraj neopredmetenih sredstev 747.846 -747.846 0

Stanje 31. 12. 2012 2.537.324 523.490 3.060.815

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01. 01. 2012 1.181.186 0 1.181.186


Stanje 31. 12. 2012 1.800.303 0 1.800.303

Knjigovodska vrednost 01. 01. 2012 608.292 134.260 742.552


Pojasnilo 3: Naložbe v odvisne družbeNaložbe v odvisne družbe so bile v letu 2013 povečane za 39.951 EUR zaradi nakupa družbe GEN-I Prodažba na energija DOOEL Skopje in tako skupaj znašajo 3.203.470 EUR.

121


Pojasnilo 4: Dolgoročne terjatve in posojilaNEKRATKOROČNE TERJATVE IN POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nekratkoročne poslovne terjatve 202.635 219.710

Nekratkoročne finančne terjatve 71.487 53.117

Skupaj nekratkoročne terjatve in posojila 274.122 272.827

Pojasnilo 5: Poslovne terjatve POSLOVNE TERJATVEZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Terjatve do kupcev - odvisne družbe 56.958.478 44.730.250

Terjatve do drugih kupcev 67.822.811 91.578.563

Skupaj terjatve do kupcev 124.781.289 136.308.813

Terjatve za zamudne obresti iz poslovanja 100.105 167.727

Druge terjatve, povezane s finančnimi prihodki 28.200.084 8.711.956

Druge poslovne terjatve 20.287.666 14.165.873

Skupaj poslovne terjatve 173.369.144 159.354.369

Največji del poslovnih terjatev se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v običajnem toku poslovanja.

Kupci svoje terjatve poravnavajo v pogodbeno določenem roku ali z manjšo zamudo. V primeru zamude pri plačilu kupcem v Sloveniji in tujini zaračunamo zamudne obresti, dogovorjene s pogodbo.

Terjatve do kupcev električne energije in čezmejnih prenosnih zmogljivosti na osnovi krovnih oz. letnih pogodb so praviloma zavarovane z menicami ali bančnimi garancijami. Tako zavarovane so terjatve, ki presegajo kupčeve limite. Z nekaterimi kupci ima Družba terjatve podrobno regulirane s sklenjenimi krovnimi EFET sporazumi, pri nekaterih pa zaradi kupčeve strateške pozicije in/ali finančne stabilnosti zavarovanje ni zahtevano.

Druge poslovne terjatve sestavljajo pretežno terjatve za odbitni DDV v višini 20.254.876 EUR ter druge manjše terjatve do zaposlenih in drugih državnih inštitucij v skupni višini 32.790 EUR.

Družba je pri pogodbah za prihodnje nakupe in prodajo električne energije, ki so bile sklenjene od 01. 01. 2012 dalje, vpeljala obračunavanje varovanja poštene vrednosti. Večji del drugih terjatev, povezanih s finančnimi prihodki, se tako nanaša na spremembo poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije, ki so varovane z izvedenimi finančnimi instrumenti (futures) in se nanašajo na sledeča obdobja:• poslovno leto 2014 v višini 10.791.691 EUR;• poslovno leto 2015 v višini 12.191.983 EUR;• poslovno leto 2016 v višini 3.964.254 EUR;• poslovno leto 2017 v višini 24.092 EUR;

skupaj torej 26.972.020 EUR. Učinek spremembe poštene vrednosti fizičnih pogodb za nakup in prodajo električne energije je bil v celoti pobotan s spremembo poštene vrednosti pripadajočih izvedenih finančnih instrumentov.

122


Starostna sestava in sprememba slabitev terjatev STAROST TERJATEVZneski v €

BRUTO VREDNOST

POPRAVEK VREDNOSTI

BRUTO VREDNOST

POPRAVEK VREDNOSTI

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nezapadlo 159.561.433 0 132.510.372 0

Že zapadlo do 90 dni 12.454.436 236.933 26.201.401 78.796

Že zapadlo od 91 do 180 dni 1.287.452 114.039 346.612 46.570

Že zapadlo od 181 do 360 dni 442.789 231.428 478.678 84.286

Že zapadlo več kot 360 dni 806.718 601.285 466.852 439.894

Skupaj 174.552.828 1.183.684 160.003.915 649.546

Družba ima oblikovan popravek za 1.183.684 EUR terjatev. Ocena slabitev terjatev se izvaja posamično. Delež oslabljenih terjatev do kupcev znaša le 0,68 odstotka vseh kratkoročnih terjatev do kupcev.

GIBANJE POPRAVKA TERJATEVZneski v €

SLABITEV

2013 2012

Začetno stanje 01. 01. 2013 649.546 1.376.127

Oblikovanje popravka 589.660 280.836

Odprava popravka -29.463 -128.274

Odpis terjatev v breme popravka -26.058 -879.143

Končno stanje 31. 12. 2013 1.183.684 649.546

Pojasnilo 6: Predujmi in druga sredstva PREDUJMI IN DRUGA SREDSTVAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dani predujmi 17.970.405 6.152.214

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 4.969.192 1.757.728

Kratkoročno nezaračunani prihodki 11.842.346 24.358.954

Skupaj PREDUJMI IN DRUGA SREDSTVA 34.781.943 32.268.896

Dani predujmi Družbe v višini 17.970.405 EUR se nanašajo na dane varščine za zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 10.333.211 EUR, predplačila za električno energijo in zakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 7.583.643 EUR ter ostale manjše dobave blaga in storitev v višini 53.551 EUR.

Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki v višini 4.969.192 EUR se nanašajo na odhodke za čezmejne prenosne zmogljivosti v višini 2.064.544 EUR in za dobavo električne energije v prvem četrtletju leta 2014 v višini 2.568.472 EUR ter na stroške vzdrževanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, vnaprej zaračunane bančne stroške, stroške dostopa do baz podatkov za namene trgovanja z električno energijo in ostale vnaprej zaračunane odhodke za poslovno leto 2014.

Vnaprej vračunani prihodki v znesku 11.842.346 EUR so pretežno vračunani prihodki kupcev električne energije in zemeljskega plina, katerim se skladno s pogodbenimi določili dokončni obračun prodane električne energije in zemeljskega plina v višini 11.571.198 EUR izvede v letu 2014, ter nezaračunani prihodki iz finančnih poslov v višini 271.148 EUR.

123


Pojasnilo 7: Finančne naložbe in posojilaDRUGE FINANČNE NALOŽBE IN IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Izvedeni finančni instrumenti 538.294 0

Posojila odvisnim družbam 0 3.620.000

Posojila ostalim 2.000.000 2.000.000

Kratkoročne terjatve za obresti 8.844 23.943

Skupaj kratkoročne finančne naložbe in posojila 2.547.138 5.643.943

Odvisna družba GEN-I Sofia SpLLC je posojilo v letu 2013 vrnila. Posojilo ostalim pa je dano nadrejeni družbi, ki se obrestuje po 3,5 % letni obrestni meri. Izvedeni finančni instrumenti se nanašajo na spremembo poštene vrednosti instrumentov za varovanje pred valutnimi tveganji.

Pojasnilo 8: Denar in denarni ustrezniki DENAR IN DENARNI USTREZNIKI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Sredstva na računih 12.424.932 11.768.342

Depoziti na odpoklic 102.615 6.562.111

Denarna sredstva v blagajni 287 149

Skupaj 12.527.834 18.330.602

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva na računih pri bankah in v blagajni ter kratkoročne depozite na odpoklic.

Pojasnilo 9: Kapital in rezerveOsnovni kapital v višini 15.877.610 EUR predstavlja denarne vložke lastnikov.

RezerveREZERVEZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kapitalske rezerve 4.000.000 4.000.000

Zakonske rezerve 1.587.761 1.587.761

Rezerve za pošteno vrednost -1.462.437 -4.655.609

Skupaj 4.125.324 932.152

Kapitalske rezerve v višini 4.000.000 EUR predstavljajo naknadna vplačila lastnikov. Zakonske rezerve so že v letu 2011 dosegle 10 % osnovnega kapitala in zato ostajajo nespremenjene.

Rezerve za pošteno vrednost iz naslova varovanja denarnih tokov so konec leta 2013 znašale -1.462.437 EUR in se nanašajo na varovanje denarnih tokov iz naslova standardiziranih rokovnih pogodb za varovanje pred spremembami cene električne energije za: • poslovno leto 2014 v višini -1.146.983 EUR;• poslovno leto 2015 v višini -614.989 EUR;

zmanjšano za odložene davke v višini 299.535 EUR.

124


Zadržani dobičekZADRŽANI DOBIČEKZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012


Preneseni čisti poslovni izid 21.828.066 10.392.794

Skupaj 27.982.232 24.628.066

Razporeditev zadržanega dobička leta 2012Iz zadržanega dobička preteklega leta v višini 24.628.066 EUR je bilo v poslovnem letu skladno s sklepom skupščine, izvedene v mesecu avgustu 2013, družbenikoma izplačanih 2.800.000 EUR. Preostanek zadržanega dobička je ostal nerazporejen.

Bilančni dobiček Bilančni dobiček družbe GEN-I, d.o.o. po stanju na dan 31.12.2013 znaša 27.982.232 EUR in ga sestavljata čisti dobiček poslovnega leta 2013 v višini 6.154.166 EUR ter preneseni čisti dobiček iz preteklih let v višini 21.828.066 EUR.

Uprava Družbe bo na podlagi določila 20. člena Družbene pogodbe ter v skladu z določilom 494. člena ZGD-1 skupščini Družbe predlagala, da se bilančni dobiček družbe GEN-I, d.o.o. razdeli in izplača družbenikoma le delno, in sicer v skupni višini 3.333.108 EUR tako, da pripada:• družbeniku IG ENERGETSKI SISTEMI d.o.o. 50 (petdeset) % izplačanega bilančnega dobička, kar znaša 1.666.554 EUR; • družbeniku GEN energija d.o.o. 50 (petdeset) % izplačanega bilančnega dobička, kar znaša 1.666.554 EUR.

Preostali del bilančnega dobička v višini 24.649.124 EUR ostane nerazporejen kot preneseni dobiček.

Pojasnilo 10: PosojilaNEKRATKOROČNA POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zavarovana bančna posojila 0 6.000.000

Dolgoročna prejeta posojila drugih 904.030 0

Skupaj nekratkoročna posojila 904.030 6.000.000

KRATKOROČNA POSOJILAZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Zavarovana bančna posojila 6.000.000 10.000.000

Kratkoročna prejeta posojila drugih 129.147 0

Kratkoročne obveznosti za obresti 73.003 36.457

Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 6.202.150 10.036.457

Najeta posojila so bila pripoznana po pošteni vrednosti, zmanjšana za stroške pridobitve. Na dan poročanja so le-ta izmerjena po odplačni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice, pri čemer se upoštevajo stroški, diskonti ali premije ob pridobitvi.

Pojasnilo 11: Stroški in zapadlosti posojilNa dan poročanja je imela Družba obveznosti do bank iz naslova dolgoročnih posojil v višini 6.000.000 EUR, ki v celoti zapadejo v letu 2014. Posojilo je najeto pri slovenski poslovni banki, zavarovano pa je z menicami. Poleg tega ima Družba 1.033.177 EUR obveznosti iz naslova prejetih posojil od Ekosklada. Od tega zneska del posojila, to je 129.147 EUR, zapade v letu 2014.

Dolgoročno posojilo od banke je obrestovano z variabilno obrestno mero, ki temelji na 3-mesečnem EURIBOR s pribitkom 4,25 %; kredit zapade v letu 2014.

125


Odhodki od obresti v poslovnem letu 2013 iz naslova dolgoročnih, kratkoročnih in revolving posojilnih pogodb pri domačih poslovnih bankah in drugih znašajo 2.150.765 EUR. Na zadnji dan poslovnega leta je imela Družba 73.003 EUR kratkoročnih obveznosti za obresti.

V poslovnem letu so se posojila do bank zmanjšala za 10.000.000 EUR, najeto pa je bilo posojilo od Ekosklada v višini 1.033.177 EUR.

Pojasnilo 12: Druge finančne obveznostiDRUGE NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nekratkoročne obveznosti za finančni najem 192.780 168.941

Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti 192.780 168.941

Druge finančne obveznosti Družbe se nanašajo na dolgoročni del finančnega najema vozil.

Pojasnilo 13: Dolgoročne poslovne obveznostiDOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dolgoročne poslovne obveznosti 88.538 0

Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti 88.538 0

Dolgoročne poslovne obveznosti Družbe se nanašajo na dolgoročno prejete predujme.

Pojasnilo 14: Dolgoročne rezervacijeDružba ima oblikovane le rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. V letu 2013 ni oblikovala novih rezervacij.

REZERVACIJEZneski v €

REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILJENE NAGRADE

2013 2012

Začetno stanje 01. 01. 2013 186.157 94.281


Črpanje rezervacij -3.821 -17.784

Končno stanje 31. 12. 2013 182.336 186.157

Pojasnilo 15: Odloženi davkiOBLIKOVANI ODLOŽENI DAVKI, KI SE NANAŠAJO NA NASLEDNJE POSTAVKEZneski v €

TERJATVE OBVEZNOSTI NETO EFEKT

2013 2012 2013 2012 2013 2012

Neopredmetena sredstva 83.206 126.618 0 0 83.206 126.618

Finančni instrumenti 299.535 953.558 0 0 299.535 953.558

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 30.997 22.568 0 0 30.997 22.568

Odložene terjatve (obveznosti) za davek 413.739 1.102.745 0 0 413.739 1.102.745

Družba ima oblikovane terjatve za odložene davke za oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, za amortizacijo neopredmetenih sredstev, kjer poslovna amortizacija presega davčno priznano, ter terjatve za odloženi davek od finančnih instrumentov za varovanje denarnega toka, katerih uspešni del ščitenja je bil pripoznan neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Terjatve za odloženi davek, ki vplivajo na poslovni izid, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Gibanja začasnih razlik

126


GIBANJE ZAČASNIH RAZLIK V OBDOBJUZneski v €

31. 12. 2011

IZKAZANE V POSLOVNEM

IZIDU

IZKAZANE V DRUGEM

VSEOB-SEGAJOČEM

DONOSU

31. 12. 2012 IZKAZANE V POSLOVNEM

IZIDU

IZKAZANE V DRUGEM

VSEOB-SEGAJOČEM

DONOSU

31. 12. 2013

Neopredmetena sredstva 96.848 29.771 0 126.619 -43.412 0 83.206

Finančni instrumenti -2.017.483 0 2.971.042 953.559 0 -654.024 299.535

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 16.955 5.612 0 22.567 8.430 0 30.997

Skupaj -1.903.680 35.383 2.971.042 1.102.745 -34.982 -654.024 413.739

Terjatve za odloženi davek so obračunane po 17 % stopnji.

Pojasnilo 16: Druge kratkoročne finančne obveznostiDRUGE KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Druge kratkoročne finančne obveznosti 29.853.799 0

Kratkoročne obveznosti za finančni najem 105.843 47.640


Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti 29.982.923 492.059

Druge kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo kratkoročne finančne obveznosti iz naslova komercialnih zapisov, ki jih je Družba izdala v letu 2013. Gre za 360-dnevne prosto prenosljive imenske komercialne zapise, ki zapadejo 10. 2. 2014. Obrestna mera znaša 4,30 % letno in se izračuna z uporabo navadnega obrestnega obračuna ter dekurzivnega načina obrestovanja. Izplačila obresti ni, ampak so le-te obračunane vnaprej in se ob vplačilu komercialnega zapisa odštejejo v obliki diskonta od nominalne vrednosti komercialnega zapisa. Komercialni zapisi so izdani v nominalni vrednosti 1.000 EUR.

Pojasnilo 17: Kratkoročne poslovne obveznosti

KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Obveznosti do drugih dobaviteljev 90.491.173 89.961.248

Obveznosti do dobaviteljev - odvisnih družb 20.926.693 25.223.212

Obveznosti do dobaviteljev 111.417.866 115.184.460

Druge kratkoročne obveznosti do odvisnih družb 501.604 630.546

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 1.532.021 0

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.906.026 1.096.741

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 19.905.302 9.065.963

Kratkoročne obveznosti do drugih 95.888 301.341

Druge poslovne obveznosti 23.940.841 11.094.591

Kratkoročne obveznosti za obresti 33 0

Skupaj poslovne obveznosti 135.358.740 126.279.051

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev večinoma predstavljajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev električne energije in z električno energijo povezane odvisne stroške.

Kratkoročne obveznosti do odvisnih družb predstavljajo obveznosti za kupljeno električno energijo in obveznosti za storitve.

Druge kratkoročne obveznosti do odvisnih družb predstavljajo obveznosti iz naslova nevplačanega kapitala v odvisno družbo GEN-I Istanbul Ltd., ki bo dokončno vplačan v roku treh let od datuma ustanovitve.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun izhajajo iz naslova izvajanja programa izboljšane energetske učinkovitosti,

127


ki je bil potrjen z odločbo Eko sklada.

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev predstavljajo obveznost za decembrske plače in druge prejemke iz delovnega razmerja.

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij ter druge kratkoročne obveznosti so sestavljene iz obveznosti za davek na dodano vrednost, obveznosti za trošarino, obveznosti za decembrske prispevke ter prispevke od drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati delodajalec.

Pojasnilo 18: Predujmi in ostale kratkoročne obveznostiPREDUJMI IN OSTALE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Zneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 1.537.609 134.323

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 11.433.325 37.977.859

Kratkoročno odloženi prihodki 325.416 34.305

Pasivne časovne razmejitve 11.758.741 38.012.164

Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 13.296.350 38.146.487

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov v višini 11.433.325 EUR se nanašajo na vnaprej vračunane stroške in odhodke, ki jih je Družba pri pripravi računovodskih izkazov upoštevala na podlagi v letu 2013 sklenjenih pogodb s poslovnimi partnerji, saj do časa sestavitve letnega poročila zanje še ni prejela računov.

Pojasnilo 19: Pogojne obveznostiPOGOJNE OBVEZNOSTIZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Dane garancije in poroštva - drugi 64.024.717 78.242.058

Dane garancije in poroštva - odvisne družbe v tujini 37.980.131 28.474.613

Druge pogojne obveznosti 4.314.107 3.840.330

Skupaj 106.318.955 110.557.002

Garancije in poroštva bank se nanašajo na plačilne garancije, garancije za dobro izvedbo posla ter garancije za resnost ponudbe. Poroštva odvisnih družb ter druge pogojne obveznosti se nanašajo na zavarovanje pravočasnega plačila.

Družba ima poleg pogojnih obveznosti tudi terjateve iz naslova prejetih garancij, poroštev in drugih potencialnih terjatev v višini 13.815.951 EUR. Nanašajo se na zavarovanje pravočasnega in zanesljivega plačila.

128


Pojasnilo 20: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednostiPOŠTENE VREDNOSTI Zneski v €

POJASNILO 31. 12. 2013 31. 12. 2012


POŠTENA VREDNOST


POŠTENA VREDNOST

Sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti

Deleži v odvisnih družbah 3 3.203.470 3.203.470 3.163.519 3.163.519

Izvedeni finančni instrumenti 7 538.294 538.294 0 0

Skupaj 3.741.764 3.741.764 3.163.519 3.163.519


Dolgoročne finančne terjatve 4 71.487 71.487 53.117 53.117

Dolgoročne poslovne terjatve 4 202.635 202.635 219.710 219.710

Kratkoročno dana posojila 7 2.008.844 2.008.844 5.643.943 5.643.943

Poslovne terjatve 5 173.369.144 173.369.144 159.354.369 159.354.369

Denar in denarni ustrezniki 8 12.527.834 12.527.834 18.330.602 18.330.602

Skupaj 188.179.944 188.179.944 183.601.741 183.601.741

Obveznosti, vrednotene po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti 16 -23.281 -23.281 -444.419 -444.419

Skupaj -23.281 -23.281 -444.419 -444.419

Obveznosti, vrednotene po odplačni vrednosti

Zavarovana bančna posojila 10 -6.000.000 -6.000.000 -16.000.000 -16.000.000

Druge finančne obveznosti 16 -29.926.802 -29.926.802 -36.457 -36.457

Obveznosti za finančni najem 12,16 -298.623 -298.623 -216.581 -216.581

Poslovne obveznosti 17 -135.447.278 -135.447.278 -126.279.051 -126.279.051

Prejeta posojila drugih 10 -1.033.177 -1.033.177 0 0

Skupaj -172.705.880 -172.705.880 -142.532.089 -142.532.089

NIVOJI POŠTENIH VREDNOSTIZneski v €

31. 12. 2013

NIVO 2 NIVO 3 SKUPAJ

Sredstva po pošteni vrednosti



Skupaj 538.294 3.203.470 3.741.764

Obveznosti po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -23.281 0 -23.281

Skupaj -23.281 0 -23.281

NIVOJI POŠTENIH VREDNOSTIZneski v €

31. 12. 2012

NIVO 2 NIVO 3 SKUPAJ

Sredstva po pošteni vrednosti


Skupaj 0 3.163.519 3.163.519

Obveznosti po pošteni vrednosti

Izvedeni finančni instrumenti -444.419 0 -444.419

Skupaj -444.419 0 -444.419

129


Pojasnilo 21: Prihodki PRIHODKI OD PRODAJEZneski v €



Prihodki od prodaje blaga in materiala 1.256.273.526 1.474.094.358

Prihodki od prodaje storitev 16.326.616 13.474.949

Prihodki od najemnin 1.801 2.250

Skupaj 1.272.601.943 1.487.571.557

Prihodki od prodaje blaga v višini 1.256.273.526 EUR so prihodki od prodaje električne energije v višini 1.223.123.649 EUR in zemeljskega plina v višini 33.149.877 EUR.

Prihodki iz naslova zaračunanih storitev so doseženi predvsem na tujem trgu. Največje vrednosti predstavljajo storitve zagotavljanja dostopa do sistema električne energije v višini 13.493.688 EUR, upravljavske storitve v višini 1.109.603 EUR ter druge storitve, povezane z nakupom in prodajo električne energije v višini 1.723.325 EUR.

PRIHODKI, USTVARJENI DOMA ALI V TUJINI Zneski v €

DOMA TUJINA SKUPAJ


Prihodki od prodaje blaga in materiala 330.969.842 925.007.097 1.256.273.526

Prihodki od prodaje storitev 319.519 16.007.097 16.326.616

Prihodki od najemnin 0 1.801 1.801

Skupaj 331.289.361 941.312.582 1.272.601.943

Prihodki od prodaje blaga in storitev na domačem trgu v letu 2013 znašajo 26,03 odstotkov, prihodki od prodaje blaga in storitev na tujih trgih pa 73,97 odstotkov.

DRUGI POSLOVNI PRIHODKIZneski v €



Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev 934 3.602

Drugi poslovni prihodki 474.968 8.155.512

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 32.154 44.577

Skupaj 508.056 8.203.691

Največji del drugih poslovnih prihodkov v višini 406.883 EUR predstavljajo prihodki, ki se nanašajo na odpravo preveč vkalkuliranih odhodkov preteklega leta iz naslova plač, zaračunane odškodnine ter ostali prihodki v višini 68.085 EUR.

Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij obsegajo subvencije Tehnološke agencije Slovenije (TIA) za projekte mladih raziskovalcev iz gospodarstva in dotacije osnovnih sredstev.

Pojasnilo 22: Stroški blaga, materiala in storitevSTROŠKI PRODANEGA BLAGAZneski v €



Stroški prodanega blaga 1.250.034.599 1.471.194.963

Skupaj 1.250.034.599 1.471.194.963

Nabavna vrednost prodanega blaga se je v letu 2013 glede na lansko leto zmanjšala za 15,03 odstotka. Vključuje nabavno ceno električne energije in zemeljskega plina ter z njo povezane stroške.

130


STROŠKI MATERIALAZneski v €



Stroški energije 152.659 89.117

Material in nadomestni deli 63.042 32.864

Pisarniški material 269.327 180.567

Ostali materialni stroški 6.470 6.372

Skupaj 491.498 308.920

STROŠKI STORITEVZneski v €



Vzdrževanje 569.610 476.588

Najemnine 724.279 803.963

Bančni stroški in druge provizije 1.577.455 1.330.155

Intelektualne storitve 822.350 997.745

Pogodbeniki, AH, NS sejnine in študenti 576.952 419.701

Oglaševanje, promocija in stiki z javnostmi 347.943 423.469

Sponzorstva 248.939 153.345

Zavarovanja 31.957 25.747

Reprezentanca 28.559 34.953

Stroški službenih potovanj zaposlenih 163.914 120.757

Telekomunikacije 847.274 475.315

Čiščenje, varovanje, komunalne storitve 71.052 62.347

Izobraževanje 101.327 167.530

Stroški računalniških storitev (IT) 97.474 217.183

Ostale storitve 688.919 487.318

Skupaj 6.898.004 6.196.116

Stroški vzdrževanja v višini 569.610 EUR se nanašajo predvsem na vzdrževanje informacijske tehnologije.

Stroški najemnin v višini 724.279 EUR se nanašajo na najemnino poslovnih prostorov v višini 541.161 EUR, preostali del pa vključuje najem računalniške opreme ter druge najeme, kot so osebna vozila, skladiščni in parkirni prostori ter konferenčne dvorane.

Stroški intelektualnih storitev v skupnem znesku 822.350 EUR predstavljajo stroške strokovnega svetovanja pri upravljanju s človeškimi viri ter stroške za izbor in selekcijo kadrov, odvetniške in notarske storitve, revizijske in računovodske storitve, storitve poslovnega in davčnega svetovanja ter računalniške in programerske storitve.

Družba je podpisala pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov za poslovno leto 2013 z revizijsko družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o. v višini 17.950 EUR.

Stroški sponzoriranja predvsem za športne namene so v poslovnem letu 2013 znašali 248.939 EUR.

Stroški ostalih storitev v skupnem znesku 688.919 EUR vključujejo stroške dostopanja do baz podatkov za potrebe trgovanja z električno energijo v znesku 325.696 EUR, transportne storitve v znesku 133.123 EUR ter razne druge storitve manjših vrednosti.

131


MINIMALNE OBVEZNOSTI ZA NEPREKLICNI POSLOVNI NAJEMZneski v €

2013 2012

< 1 leto 469.231 610.235

> 1-< 5 let 258.019 1.434.612

> 5 let 25.802 860.767

Skupaj 753.052 2.905.614

Pričakovane minimalne obveznosti v naslednjih letih iz naslova dolgoročno sklenjenih pogodb za najem poslovnih prostorov za poslovne enote Ljubljana in Krško znašajo 753.052 EUR. Znesek se je znižal zaradi nakupa zgradbe v Novi Gorici, kjer je imela Družba poslovne prostore v najemu.

Pojasnilo 23: Stroški delaSTROŠKI DELAZneski v €



Stroški plač 6.575.382 5.153.945

Stroški socialnih zavarovanj 1.088.145 842.768

Drugi stroški dela 710.635 525.714

Skupaj 8.374.162 6.522.427

Stroški dela zajemajo stroške plač in nadomestil, stroške socialnih zavarovanj, dodatnih pokojninskih zavarovanj in druge stroške dela (prehrana na delu, prevoz na delo in z dela, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).

Družba je v letu 2013 stroške dela obračunavala skladno s Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije, s sprejeto Sistemizacijo delovnih mest družbe GEN-I, d.o.o. in z individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

Drugi stroški dela vključujejo stroške nadomestila za prevoz na delo in prehrano, regres za letni dopust, prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje ter jubilejne nagrade in bonitete.

Pojasnilo 24: Amortizacija AMORTIZACIJAZneski v €



Amortizacija neopredmetenih sredstev 369.723 619.117

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 788.485 716.578

Skupaj 1.158.208 1.335.695

Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, stopnje so prilagojene življenjski dobi sredstev, vlaganja v tuja osnovna sredstva pa so amortizirana v dobi sklenjenega najema.

Pojasnilo 25: Drugi poslovni odhodkiDRUGI POSLOVNI ODHODKIZneski v €



Razne dajatve 140.159 113.169

Izgube pri prodaji osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev, odpisi ter slabitve OS

1.350 1.731

Donacije 22.302 36.988


Prispevki političnim organizacijam, sindikatom, … 0 6.400

Drugi poslovni odhodki 1.601.897 5.877.987

Skupaj 1.765.708 6.145.935

132


Drugi poslovni odhodki v višini 1.601.897 EUR predstavljajo odškodnine v višini 400.931 EUR, neučinkoviti del varovanja denarnih tokov in poštene vrednosti z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 362.231 EUR, davčno nepriznane odhodke in davke v višini 393.712 EUR ter članarine in odpravo vkalkuliranih poslovnih prihodkov iz preteklih let v skupnem znesku 445.023 EUR.

DONACIJEZneski v €



Humanitarni in dobrodelni nameni 13.152 27.038

Znanstveni nameni 0 5.000

Vzgojno-izobraževalni nameni 1.200 450

Športni nameni 6.550 3.800

Kulturni nameni 1.400 200

Ekološki nameni 0 500

Skupaj 22.302 36.988

Pojasnilo 26: Izid iz financiranja IZID IZ FINANCIRANJAZneski v €



Prihodki dividend iz deležev v odvisnih družbah 3.621.735 10.701.486

Prihodki od obresti 583.038 918.060

Dobički pri prodaji deležev v pridruženih družbah 0 243.639

Neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov 2.568.562 2.520.571

Drugi finančni prihodki 4.003 11.882

Plačane odpisane terjatve in odprave odpisov 42.236 249.796


Odhodki za obresti -2.150.765 -1.478.573

Slabitve terjatev -591.927 -668.374

Sprememba poštenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov -1.407.850 -1.034.105

Neto znesek tečajnih odhodkov -225.743 -451.797

Drugi finančni odhodki -19 -43.241


Izid iz financiranja 2.443.270 10.969.344

V letu 2013 so dividende izplačala hčerinska podjetja GEN-I d.o.o. Beograd v znesku 1.077.566 EUR, GEN-I d.o.o. Sarajevo v znesku 378.463 EUR, GEN-I dooel Skopje v znesku 858.483 EUR, S.C. GEN-I Bucharest S.R.L. v znesku 366.926 EUR ter GEN-I Tirana Sh.p.k. v znesku 940.297 EUR.

Prihodki iz naslova obresti znašajo 583.038 EUR in se nanašajo na zamudne obresti, obresti od posojil in depozitov ter obresti od pozitivnega stanja na računu.

Neto prihodki iz poravnave finančnih instrumentov so v letu 2013 znašali 2.568.562 EUR.

Odhodki za obresti se nanašajo na obresti za posojila, prejeta od bank in drugih inštitucij, v skupnem znesku 2.150.765 EUR.

Neto učinek iz naslova tečajnih razlik so odhodki v znesku 225.743 EUR.

Odpisi vrednosti se nanašajo na oslabitev ter odpis terjatev zaradi nezmožnosti poplačila kupcev.

Družba letno oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih

133


terjatev. Prihodki iz naslova odprave slabitve za priznani DDV in plačane odpisane terjatve v preteklem letu znašajo 42.236 EUR; odhodki iz naslova slabitve terjatev 591.927 EUR; od tega je bilo v poslovnem letu oblikovanega popravka vrednosti 589.660 EUR in 2.267 EUR neposrednega odpisa terjatev.

Drugi finančni prihodki in odhodki večinoma predstavljajo zaračunane zamudne obresti kupcem oz. dobaviteljev, stroške opominov in izvršb, parske izravnave in odpravo stroškov finančnih transakcij iz preteklih let.

Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti v višini 1.407.850 EUR se nanašajo na valutne terminske posle ter spremembo poštene vrednosti terminskih pogodb varovanja cene električne energije, ki ne izpolnjujejo pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganji (hedge accounting) ter so takoj pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 27: DavkiDAVKI Zneski v €

2013 2012

Odmerjen davek 641.941 840.648

Odloženi davek 34.982 -35.383

Skupaj 676.923 805.265

Družba je za leto 2013 obračunala 641.941 EUR davka od dohodkov pravnih oseb ter hkrati izkazala še za 34.982 EUR obveznosti za odloženi davek.

Obveznosti za odloženi davek v višini 34.982 EUR se nanašajo na davčno nepriznano amortizacijo iz naslova amortiziranja neopredmetenih dolgoročnih sredstev v višini 43.412 EUR ter na zmanjšanje rezervacij iz naslova odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v višini 8.430 EUR. Davek od dobička je bil obračunan po 17-odstotni davčni stopnji, veljavni v letu 2013.

Skupno ima Družba po stanju na bilančni dan oblikovanih za 413.739 EUR terjatev do države iz naslova odloženega davka, obračunanih po 17-odstotni stopnji.

EFEKTIVNA DAVČNA STOPNJAZneski v €

2013 2012

Bruto dobiček pred obdavčitvijo 6.831.089 15.040.536

Veljavna davčna stopnja 17% 18%

Davek po veljavni davčni stopnji pred spremembami davčne osnove 1.161.285 2.707.296

Neobdavčeni prihodki -625.134 -2.104.270

Davčno nepriznani stroški 259.193 327.210

Olajšave -118.421 -124.973

Efektivna davčna stopnja 9,91% 5,35%

Odmerjen in odloženi davek 676.923 805.265

134


Pojasnilo 28: Podatki o povezanih osebahPrejemki članov uprave

Tekoče leto 2013

PREJEMKI ČLANOV UPRAVEZneski v €

BRUTO

FIKSNI DEL PREJEMKOV

GIBLJIVI DEL PREJEMKOV

POVRAČILA STROŠKOV

DRUGI PREJEMKI

SKUPAJ

dr. Robert Golob 166.974 98.170 753 7.708 273.605

Martin Novšak 0 0 3.077 21.450 24.527

mag. Andrej Šajn 94.354 33.223 1.133 25.216 153.926

dr. Igor Koprivnikar 158.125 59.432 1.083 11.328 229.968

Skupaj 419.453 190.825 6.046 65.702 682.026

Preteklo leto 2012

PREJEMKI ČLANOV UPRAVEZneski v €

BRUTO

FIKSNI DEL PREJEMKOV

GIBLJIVI DEL PREJEMKOV

POVRAČILA STROŠKOV

DRUGI PREJEMKI

SKUPAJ

dr. Robert Golob 128.729 80.000 551 14.127 223.407

Martin Novšak 0 0 2.381 23.446 25.827

mag. Andrej Šajn 0 0 2.953 27.967 30.920

dr. Igor Koprivnikar 151.010 80.000 1.412 2.653 235.075

Skupaj 279.739 160.000 7.297 68.193 515.229

ZAPOSLENI PO INDIVIDUALNIH POGODBAHZneski v €

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Plače 1.578.837 1.559.795


Skupaj 2.094.664 1.753.207

20.7. FINANČNI INSTRUMENTI IN IZPOSTAVLJENOST TVEGANJEM

Pojasnilo 29: Kreditno tveganjeDružba je kreditnemu tveganju izpostavljena predvsem iz naslova terjatev do kupcev električne energije in zemeljskega plina.

TERJATVE DO KUPCEVZneski v €


2013 2012

Domače 46.297.527 34.172.052

Države evroobmočja 23.565.936 35.110.110

Druge evropske države 31.138.425 18.561.679

Države bivše Jugoslavije 15.043.337 21.774.745

Druge regije 8.736.063 26.690.227

Skupaj 124.781.289 136.308.813

135


TERJATVEZneski v €


2013 2012

Kupci na debelo 81.957.439 104.449.989

Kupci na drobno 42.823.850 31.858.825

Skupaj 124.781.289 136.308.813

Kot je podrobneje obrazloženo v poslovnem delu letnega poročila, je na družbi GEN-I, d.o.o. vzpostavljeno aktivno upravljanje kreditnih tveganj ter obvladovanje finančne izpostavljenosti Družbe do svojih poslovnih partnerjev. V okviru službe za obvladovanje tveganj se tako na podlagi sprejetih pravilnikov Družbe o obvladovanju kreditnih tveganj za vsakega novega poslovnega partnerja na področju trgovanja in za večje odjemalce električne energije na področju prodaje električne energije izvedeta ustrezna analiza kreditne sposobnosti poslovnega partnerja ter ocena tveganj. Šele na podlagi tovrstne ocene se nadalje opredelijo okviri bodočega poslovnega sodelovanja, ustrezne kreditne linije za zavarovanje tveganj ter ponudijo pogoji plačila in dobave. Pri spremljanju sprotnega kreditnega tveganja in dnevne izpostavljenosti napram vzpostavljenim kreditnim linijam s posameznimi partnerji, so le-ti razdeljeni v skupine skladno z njihovimi kreditnimi značilnostmi, in sicer glede na to, ali gre za posamezno družbo ali skupino družb, trgovske partnerje, končne odjemalce ali prodajo na drobno, ter glede na geografski položaj, panogo, starostno strukturo terjatev, dospelost terjatev, obstoj njihovih morebitnih predhodnih finančnih težav in glede na ocenjeno stopnjo rizika potencialne kršitve pogodbenih obveznosti. Z namenom minimaliziranja tveganj, ki bi lahko nastala iz naslova neplačila terjatev s strani poslovnih partnerjev, Družba v okviru prizadevanj za obvladovanje navedenih tveganj ob vsakodnevnem sklepanju transakcij še prav posebno pozornost posveča uporabi ustreznih finančno-pravnih instrumentov zavarovanj pogodbenih obveznosti, ki jih implementira v pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji, prilagojena na podlagi predhodno izvedene analize kreditne sposobnosti ter podane ocene tveganj.

Razčlenitev terjatev po zapadlosti in njihova slabitev je podana v pojasnilu 5.

Družba ima opredeljena merila za obravnavo dolžnika in izpostavljenosti, ki zahtevajo podrobnejšo spremljanje. Take izpostavljenosti in dolžnike Družba redno preverja zaradi določitve načina njihove nadaljnje obravnave. Družba ima opredeljena merila za predajo dolžnika enoti za izterjavo problematičnih terjatev. Če je prestrukturiranje izpostavljenosti zadevnega dolžnika smiselno, Družba oblikuje ustrezen načrt prestrukturiranja ter spremlja njegovo izvajanje in učinke. Pri dolžnikih v stečajnem postopku pričnejo ustrezne službe in zunanji izvajalci s postopkom unovčenja zavarovanja, če je izpostavljenost zavarovana.

Glede na smernice ima Družba opredeljenih več vrst različnih kategorij oslabitev. Izračun potrebne oslabitve se pripravi na podlagi preteklih izkušenj s partnerjem in pričakovanih prihodnjih denarnih pritokov poslovnega partnerja. Vsaka oslabitev je obravnavana individualno, predvsem pa se upoštevajo naslednji kriterij: javno znane težave z denarnimi tokovi, kršitve poslovnih pogodb ali pogojev ter stečaj ali drugi pravni postopki, ki imajo lahko za posledico izgubo za Družbo.

136


Pojasnilo 30: Likvidnostno tveganjeFINANČNE OBVEZNOSTI 2013Zneski v €


POGODBENI DENARNI

TOKOVI

DO 6 MESECEV

6-12 MESECEV


2013


Zavarovana bančna posojila 6.000.000 6.591.714 6.591.714 0 0 0 0

Druge obveznosti 30.959.979 31.343.318 30.372.013 99.776 55.555 418.420 397.555

Obveznosti finančnega najema 298.623 298.623 52.143 53.700 98.362 94.418 0

Poslovne obveznosti 135.447.278 135.447.278 135.358.740 0 88.538 0 0



Priliv -538.294 -538.294 -569.504 27.521 3.689 0 0

Druge terminske pogodbe

Odliv 23.281 23.281 23.281 0 0 0 0

Skupaj 172.190.867 173.165.920 171.828.388 180.997 246.143 512.837 397.555

FINANČNE OBVEZNOSTI 2012Zneski v €


POGODBENI DENARNI

TOKOVI

DO 6 MESECEV

6-12 MESECEV

1-2 LETI 2-5 LET

2012


Zavarovana bančna posojila 16.000.000 -16.542.613 -10.139.494 0 -6.403.118 0

Druge obveznosti 36.457 -36.457 -36.457 0 0 0

Obveznosti finančnega najema 216.581 -216.581 -27.867 -19.774 -62.391 -106.549

Poslovne obveznosti 126.279.051 -126.279.051 -126.279.051 0 0 0



Odliv 444.419 -444.419 -264.715 -162.665 -17.039 0

Druge terminske valutne pogodbe

Skupaj 142.976.508 -143.519.121 -136.747.584 -182.439 -6.482.549 -106.549

Vodenje likvidnosti za celotno Skupino poteka na matični Družbi, kjer se dnevno skrbno spremlja in vestno načrtuje kratkoročno plačilno sposobnost, ki jo GEN-I, d.o.o. zagotavlja z ažurnim usklajevanjem in načrtovanjem vseh denarnih tokov. Ob tem se v največji možni meri upoštevajo tveganja, ki so povezana z morebitnimi zamiki plačil oziroma z motnjami v plačilni disciplini kupcev, saj otežujejo načrtovanje prilivov ter nadaljnje naložbene aktivnosti Skupine.

Prav tako sta v Družbi vzpostavljena stalno spremljanje in optimizacija kratkoročnih viškov ter primanjkljajev denarnih sredstev. Likvidnostna rezerva v obliki odobrenih kreditnih linij pri poslovnih bankah, razpršenost finančnih obveznosti, sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti ter dosledna izterjava terjatev omogočajo učinkovito obvladovanje denarnih tokov, kar družbi GEN-I zagotavlja plačilno moč in posledično nizko stopnjo tveganja kratkoročne plačilne sposobnosti. Poleg tega Družba vzdržuje aktiven odnos do finančnih trgov, uspešno poslovanje in trajni denarni tok iz poslovanja pa zagotavljajo, da je tveganje likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in povsem obvladljivo.

Dolgoročna plačilna sposobnost se v Družbi zagotavlja z ohranjanjem in povečevanjem lastniškega kapitala ter z vzpostavljanjem ustreznega finančnega ravnotežja. Družba to dosega s pomočjo stalnega zagotavljanja ustrezne bilančne strukture glede na ročnost financiranja. Uprava namerava na področju upravljanja z likvidnostnimi tveganji v naslednjem letu še naprej krepiti dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost skupine ter v sistem spremljave likvidnosti vpeljati nove odvisne družbe.

137


Pojasnilo 31: Valutno tveganjeTekoče leto 2013


EUR USD GBP HRK RON HUF TRY BGN

31. 12. 2013

Terjatve do kupcev 118.370.988 0 0 0 387.309 357 6.018.747 3.888

Zavarovana bančna posojila -6.000.000 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev -111.172.742 328.072 -1.556 -484 -348.279 -221.835 -1.042

Bruto izpostavljenost bilance stanja 1.198.247 328.072 -1.556 -484 39.030 -221.478 6.018.747 2.846

Ocenjena napovedana prodaja 1.339.461.462 0 0 0 0 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava -1.313.591.939 0 0 0 0 0 0 0

Bruto izpostavljenost 25.869.523 0 0 0 0 0 0 0

Neto izpostavljenost 27.067.770 328.072 -1.556 -484 39.030 -221.478 6.018.747 2.846

Preteklo leto 2012


EVRO USD RON HUF

31. 12. 2012

Terjatve do kupcev 132.672.512 0 3.636.301 0

Zavarovana bančna posojila -16.000.000 0 0 0

Obveznosti do dobaviteljev -111.490.018 -22 -1.965.283 -1.729.137

Bruto izpostavljenost bilance stanja 5.182.494 -22 1.671.018 -1.729.137

Ocenjena napovedana prodaja 927.385.733 0 0 0

Ocenjena napovedana nabava -904.315.399 0 0 0

Bruto izpostavljenost 23.070.334 0 0 0

Neto izpostavljenost 28.252.828 -22 1.671.018 -1.729.137

Zlasti na tujih trgih, ki ne sodijo v evro območje, se družba GEN-I aktivno ukvarja z vzpostavljanjem ustrezne infrastrukture za sklepanje valutnih poslov in z implementacijo ostalih mehanizmov valutnih zavarovanj, ki vključujejo terminske posle in valutne klavzule.

Družba je izpostavljena valutnemu tveganju predvsem na področju osnovnih dejavnosti, to je trgovanja in prodaje električne energije ter čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Glede na obseg poslovanja je Družba izpostavljena valutnim tveganjem predvsem v okviru valut HUF (madžarski forint), USD (ameriški dolar), GBP (angleški funt), HRK (hrvaška kuna), BGN (bolgarski lev), RON (novi romunski leu) ter turške lire (TRY).

Tveganja spremembe tečajev GEN-I zmanjšuje z vezavo prodajnih cen blaga na valuto, v kateri so obveznosti za financiranje nabavnih poslov. Del tveganja spremembe tečajev je tudi „naravno“ varovan med posameznimi odvisnimi družbami, saj se del načrtovanih prilivov med njimi pokriva z načrtovanimi odlivi v isti valuti. Po potrebi se uporabljajo izvedeni finančni instrumenti.

138


Pojasnilo 32: Obrestno tveganjeFINANČI INSTRUMENTIZneski v €


31. 12. 2013 31. 12. 2012

Instrumenti s stalno obrestno mero

Finančna sredstva 2.000.000 5.673.117


Instrumenti s spremenljivo obrestno mero 0 0

Finančna sredstva 0 0


Družba obrestno tveganje obvladuje s stalnim ocenjevanjem izpostavljenosti in možnega vpliva spremembe referenčne obrestne mere (variabilni del) na višino odhodkov iz financiranja. Pretežni del finančnih instrumentov je obrestovanih po fiksni obrestni meri, kar pripomore k manjšemu tveganju spremembe obrestne mere. Poleg tega se nadzoruje portfelj posojil, na katerega lahko vpliva morebitna sprememba obrestnih mer. V okviru teh Družba spremlja gibanje obrestnih mer na domačem trgu, na tujih trgih in na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti. Cilj stalnega spremljanja izpostavljenosti in analiziranja gibanja obrestnih mer je pravočasno predlagati ukrepe varovanja z uravnavanjem aktivne in pasivne strani bilance stanja.

139


21. DOGODKI PO POROČEVALSKEM OBDOBJU

Družba GEN-I, d.o.o. je 10. februarja uspešno zaključila prodajo instrumentov denarnega trga - 12-mesečnih komercialnih zapisov, z oznako GEN02, v skupni nominalni vrednosti 35 milijonov EUR. Obrestna mera izdanega komercialnega zapisa GEN02 znaša 3,8 % letno in je za 0,5 % nižja od lanskoletne izdaje GEN01.

GEN-I, d.o.o. se je že minulo leto odločil, da po vzoru velikih in finančno stabilnih podjetij izkoristi možnost neposrednega zadolževanja na kapitalskem trgu. S to odločitvijo, ki se je izkazala za pravilno in je bila na slovenskem trgu kapitala odlično sprejeta, je Družba uspela občutno povečati krog investitorjev, kar je imelo več pozitivnih učinkov:• znižala je odvisnost od slovenskih bank in posledično tudi tveganja (npr. refinanciranja), ki so se potencialno kazala v

slovenskem bančnem prostoru;• z znižanjem kreditne izpostavljenosti do bank so slednje lahko ponudile povečan obseg sodelovanja na garancijskem

področju;• pridobila je kvaliteten vir financiranja po zelo konkurenčni obrestni meri, ki je skupaj z bančnimi viri zagotovil zadostno

likvidnost za uspešno izvajanje osnovne dejavnosti;• z uspešno zaključeno izdajo je pridobila na ugledu in kreditni oceni tudi pri najzahtevnejših zahodnih poslovnih partnerjih;• z uspešno izdajo se je Družba predstavila tudi širšemu krogu igralcev na kapitalskem trgu. Za nekatere od njih je bil vpis v

komercialni zapis le začetek medsebojnega sodelovanja tudi na drugih področjih.

Izdajo komercialnih zapisov so investitorji odlično sprejeli, saj je Družba s strani zainteresiranih vlagateljev prejela zavezujoče ponudbe v vrednosti več kot 50 milijonov EUR. Zaradi občutno prevelikega zanimanja glede na prvotno planiran obseg izdaje in konkurenčnih pogojev izdaje se je družba GEN-I, d.o.o. odločila povečati obseg zadolževanja za 5 mio EUR, na končnih 35 mio EUR. Celotna izdaja obsega 35.000 apoenov po 1.000 evrov, ki jih je vplačalo 53 investitorjev. Komercialni zapisi so vpisani v centralnem registru KDD - Centralni Klirinški Depotni Družbi z oznako GEN02 in ISIN SI0032500785 in so prosto prenosljivi. S komercialnimi zapisi se trguje na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, in sicer na segmentu Trg obveznic - Instrumenti denarnega trga - Komercialni zapisi.

Enako kot v minulem letu bodo tudi tokrat zbrana sredstva porabljena za izvajanje osnovne dejavnosti, predvsem financiranja obratnega kapitala.

140


22. IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe GEN-I, d.o.o. za poslovno leto, ki se je zaključilo na dan 31. december 2013. Prav tako potrjuje pojasnila k računovodskim izkazom od 108. strani računovodskega poročila dalje. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da predstavlja letno poročilo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe GEN-I, d.o.o in izidov njenega poslovanja za leto 2013.

Računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, so bili izdelani na podlagi predpostavk o nadaljnjem poslovanju Družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Martin Novšak Dr. Robert GolobNamestnik predsednika uprave Predsednik uprave

Krško, 04. 03. 2014

141


23. MNENJE POOBLAŠČENEGA REVIZORJA

142


24. SEZNAM RAZKRITIJ

Pojasnilo 1: Nepremičnine, naprave in oprema 118Pojasnilo 2: Neopredmetena sredstva 119Pojasnilo 3: Naložbe v odvisne družbe 120Pojasnilo 4: Dolgoročne terjatve in posojila 121Pojasnilo 5: Poslovne terjatve 121Pojasnilo 6: Predujmi in druga sredstva 122Pojasnilo 7: Finančne naložbe in posojila 123Pojasnilo 8: Denar in denarni ustrezniki 123Pojasnilo 9: Kapital in rezerve 123Pojasnilo 10: Posojila 124Pojasnilo 11: Stroški in zapadlosti posojil 124Pojasnilo 12: Druge finančne obveznosti 125Pojasnilo 13: Dolgoročne poslovne obveznosti 125Pojasnilo 14: Dolgoročne rezervacije 125Pojasnilo 15: Odloženi davki 125Pojasnilo 16: Druge kratkoročne finančne obveznosti 126Pojasnilo 17: Kratkoročne poslovne obveznosti 126Pojasnilo 18: Predujmi in ostale kratkoročne obveznosti 127Pojasnilo 19: Pogojne obveznosti 127Pojasnilo 20: Razvrstitev finančnih instrumentov in poštene vrednosti 128Pojasnilo 21: Prihodki 129Pojasnilo 22: Stroški blaga, materiala in storitev 129Pojasnilo 23: Stroški dela 131Pojasnilo 24: Amortizacija 131Pojasnilo 25: Drugi poslovni odhodki 131Pojasnilo 26: Izid iz financiranja 132Pojasnilo 27: Davki 133Pojasnilo 28: Podatki o povezanih osebah 134Pojasnilo 29: Kreditno tveganje 134Pojasnilo 30: Likvidnostno tveganje 136Pojasnilo 31: Valutno tveganje 137Pojasnilo 32: Obrestno tveganje 138

GEN-I, trgovanje in prodajaelektrične energije, d.o.o.Vrbina 17, 8270 KrškoT: +386 (0)7 48 81 840F: +386 (0)7 48 81 841E: [email protected]: www.gen-i.siKlicni center: 080 1558E: [email protected]

GEN-I, d.o.o.trgovanje z električno energijoDunajska cesta 119,1000 LjubljanaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]: www.gen-i.si

GEN-I, d.o.o.prodaja električne energijeUl. Vinka Vodopivca 45A,5000 Nova GoricaT: +386 (0)5 33 84 910F: +386 (0)5 33 11 968E: [email protected]: www.gen-i.si

GEN-I Zagreb d.o.o.Radnička cesta 54,10000 Zagreb, HrvaškaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I d.o.o. BeogradVladimira Popovića 6,11070 Beograd, SrbijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Budapest Kft.Tusnádi u 39. fszt. 3.,1125 Budimpešta, MadžarskaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I DOOEL SkopjeBulevar Partizanski odredi 15a/1,1000 Skopje, MakedonijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Energy Sales DOOEL SkopjeBulevar Partizanski odredi 15a/1,1000 Skopje, MakedonijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I d.o.o. SarajevoUl. Hamdije Kreševljakovića br. 7,71000 Sarajevo, BiHT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Athens SMLLC6 Anapafseos Street,15126 Marousi, GrčijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

S.C. GEN-I Bucharest s.r.l.C.A. Rosetti nr. 17,020011 Bukarešta-2, RomunijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Sofia SpLLC73 Patriarh Evtimii Blvd. (house), fl.3., Triaditza District,1463 Sofija, BolgarijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Tirana Sh.p.k.Ish-Noli Business Center,Rruga Ismail Qemali nr. 27,Tirana, AlbanijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Tirana Sh.p.k. -podružnica Kosovo,Gustav Mayer 16,1000 Priština, KosovoT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Vienna GmbHGonzagagasse 15,1010 Dunaj, AvstrijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I Milano S.r.l.Corso di Porta Romana, 7,20122 Milano, ItalijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

GEN-I IstanbulSaray Mah., Dr. Adnan Büyükdeniz Caddesi No:4Akkom Ofis Park, 2 Blok, Kat:10, D. 1534768 Ümraniye - Istanbul, TurčijaT: +386 (0)1 58 96 400F: +386 (0)1 58 96 429E: [email protected]

ˇ˘˚ ˙ˆ˚˚ - gen-i · 5. korporacijsko upravljanje 22 5.1. vodenje družbe gen-i, d.o.o. 23...

Documents