CAP (“Child Assault Prevention”)

Primarno preventivni program.

Pozitiven pristop k preventivi zlorabe otrok.

Otroke na nestrašljiv način seznani z zanje

potencialno nevarnimi situacijami in moţnim

samozaščitnim ravnanjem.

IZHODIŠČA

Mite oziroma zgrešene predstave jepotrebno nadomestiti z dejstvi.

Program temelji na poučevanju otrok orealnosti zlorab, zato da bodo znaliprepoznati in se spoprijeti s potencialnonevarnimi situacijami, ne glede na to, aligre za spolno zlorabo ali za nasilnegavrstnika na igrišču.

MITI IN DEJSTVAZGREŠENE PREDSTAVE DEJSTVA

Otroka najbolj ogroţajo neznane osebe. Ne drţi. V 85 % primerov je storilec zlorabe nekdo, ki ga otrok pozna, mu

zaupa (starš, sorodnik, vrstnik, sorojenec, skrbnik, sosed, učitelj ...),

Ţrtve spolne zlorabe so najstnice. Ne drţi. Deklice in dečki vseh starosti, majhni otroci, dojenčki so lahko

ţrtve spolne zlorabe.

Otroci so ogroţeni zunaj, na temačnih, samotnih krajih. Zloraba se ne zgodi samo na samem, v temačni ulici. Najpogosteje se

zgodi na domu storilca oz. otroka.

Zloraba otrok se dogaja v revnih ali problematičnih

druţinah.

Ne drţi. Otroci so ţrtve zlorabe v vsakovrstnih druţinah – bogatih in

revnih, velikih in majhnih, izobraţenih in neizobraţenih ...

Otroci o spolni zlorabi laţejo ali si domišljajo, da se je

zgodila.

Otroci o spolni zlorabi redko laţejo.

Spolna zloraba otroka je le enkraten pojav. Ker je storilec pogosto oseba, ki ji otrok zaupa in ki zlahka uredi, da je

sama z otrokom, se spolna zloraba običajno ponavlja in v nekaterih

primerih traja lahko tudi več let.

Če bi bil otrok zlorabljen, bi zagotovo povedal. Ne drţi. Otroci dostikrat ne povedo o zlorabi, nasilju. Razlogi za to so

številni.

Občasno telesno kaznovanje je vzgojno in ne škodi. Ne drţi. Telesno kaznovanje negativno vpliva na razvoj otrokove

osebnosti.

Spolna zloraba otroka je običajno povezana z nasiljem. Spolna zloraba otroka je redkeje povezana z nasiljem, ker storilcu, ki ga

otrok pozna, tega ni treba uporabljati. Namesto tega uporabi obljube,

groţnje in podkupovanja ter izkoristi dejstvo, da je otrok nemočen.

PREVENTIVNI PRISTOPI

• Nadzorovanje vedenja storilca (kazenski pregon; posledični ukrep).

• Nadzorovanje vedenja ţrtve (izogibanje, pomanjkanje nadzora, nemoč).

• CAP pristop – zmanjšanje ranljivosti otrok in krepitev zaščitnih dejavnikov

ZAKAJ SO OTROCI RANLJIVI ZA

ZLORABO?

• Ker imajo premalo informacij.

• Ker imajo premalo znanja in izkušenj.

• Ker imajo premajhno socialno mreţo.

ZAŠČITNI DEJAVNIKI• PRAVE INFORMACIJE

• PODPORNA SOCIALNA MREŢA

• ZNANJA IN IZKUŠNJE

• PROŢNOST

• SAMOZAVEST, ZAUPANJE VASE, DOBRE INTERPERSONALNE VEŠČINE ...

• KONKRETNA PODPORA, POMOČ V KRIZNIH ČASIH

CAP PREDSTAVITVE IN DELAVNICE

• predstavitev za šolsko osebje

• predstavitev za starše

• delavnice za otroke

PREDSTAVITVE ZA ŠOLO IN STARŠE

• predstavitev CAP programa, zgodovina in cilji

• izhodišča CAP programa

• pregled problematike zlorabe otrok

• znaki zlorabe, posledice

• predstavitev delavnice za otroke

• odziv na otrokovo stisko, na razkritje zlorabe

• pravni postopki, pravice in odgovornosti

posameznikov ter podpora ţrtvam

• zaščitni dejavnik podpore v skupnosti – s

krepitvijo socialnih mreţ in solidarnosti

DELAVNICA ZA OTROKE

Obravnavamo:

• nasilje nad vrstniki

• zlorabo, nasilje neznanca

• zloraba s strani odraslega, ki ga otrok

pozna

• o zlorabi lahko povemo zaupni odrasli

osebi

TRI OSNOVNE PRAVICE

MOČAN

VAREN

SVOBODEN

ŠTIRI SAMOZAŠČITNE VEŠČINE

RECI NE

POJDI STRAN

KRIČI

POVEJ

PRIZOR Z NASILNIM VRSTNIKOM

• spoznavanje temeljnih pravic – varen,

močan, svoboden

• reci NE

• pomoč vrstnikov

• povej zaupni odrasli osebi

PRIZOR Z NEZNANIM ODRASLIM

• ohranjanje varnostne razdalje

• samoobrambne strategije

• varovalni krik

• vaja v opisovanju

• reci “NE”

• povej zaupni odrasli osebi

PRIZOR S POZNANIM ODRASLIM

• varne in ne varne skrivnosti

• varni in ne varni dotiki

• reci “NE”

• odidi stran

• povej zaupni odrasli osebi

PRIZOR Z ZAUPNO ODRASLO OSEBO

Kako poiskati pomoč in se zaupati odrasli

zaupni osebi.

OSNOVNE STRATEGIJE

• Krepitev otrokove samozavesti.

• Krepitev otrokove socialne mreţe:

– poudarjanja pomena pomoči vrstnikov,

– usmerjanje otroka, da se zaupa in poišče

pomoč pri odraslih, ki jim zaupa.

• Prave informacije, znanja in veščine.

NADALJEVALNE AKTIVNOSTI

• igrica “Kaj, če?”

• pripovedovanje zgodbic

• pogovor o intimnih delih telesa

• meje osebnega prostora

• otrokova zasebnost

• učenje besede “NE”

• fizične aktivnosti ...