božič d., slovenija in srednja evropa v poznolatenskem obdobju,
TRANSCRIPT
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
A r he o l o k i ve s t n i k (
Arh. vest .)
44, 1993, str . 137-152
1 3 7
Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju
D r a g a n B O I
Izvleek
A vt o r ob r a vna va b r ona s t a poz no l a t e ns ka gum ba , gum b z
mreas to okraeno bradaviko in predr t t r i l i s tn i gumb, pos lana
v Deelni muzej v Ljubl jani 1897 in napano inventar iz i rana
pod najdi em Topl ice . Dejansko izvi ra ta z gradi a Star i grad
nad Podbojem na robu Krkega pol ja a l i , kar j e bol j ver je tno,
i z n j e m u p r i pa da j o i h g r obov . S S t a r e ga g r a du , pos e l j e ne ga v
haltatski in poznolatenski dobi , s ta bi la v ist i poi l jki tudi
poz no l a t e ns ka b r a da v i a s t a ob r oka . P l a na g r ob i a z ga n i m i
g r obov i i z ha l t a t s ke ga , poz no l a t e ns kc ga i n z godn j e r i m s ke ga
a s a s o na n j e gove m j ugovz hodne m pobo j u .
V nase lbinah in grobovih mokronoke skupine , k i j i to
najdi e pr ipada , j e b i lo na jdenih e ve takih gumbov, znai l -
n ih za ve l ika pozno la ten ska n ase l ja v s rednj i Evrop i . V ekra t
iz raeno mnenje , da so sodi l i h konjski opremi , n i dokazano.
N e ka t e r i p r i m e r k i s o ok r a e n i z e m a j l om . G l e de na r a z p r os t r a -
njenos t gre za dve od razmeroma tevi ln ih prvin mokronoke
s kup i ne , k i s o s r e dn j e e v r ops ke ga i z vo r a i n k i doka z u j e j o , da
je t a v nasprot ju z dosedanj im prepr ianjem tudi v t em asu
ohr a n i l a p r e t e no s r e dn j e e v r ops k i pe a t .
Pri anal izi f ibul vrste Nauheim iz Slovenije avtor soglaa z
dosedanj imi mnenj i , da med nj imi n i t akih , kakrne se pojav-
l j a jo v s rednj i Evropi . Pa pa nekatere od nj ih pr ipadajo
dvema raz l i icama (A in B) , znai ln ima za severovzhodno
I ta l i jo (Benei ja in Fur lani ja ) .
V p r a z g o d o v i n s k i z b i r k i N a r o d n e g a m u z e j a v L j u b -
l ja n i h r a n i j o d v a n e n a v a d n a b r o n a s t a g u m b a
(si. 1:
1 , 2 ) , k i n a j b i p o z a p i s u v i n v e n t a r n i k n j i g i
1
i z v i r a l a
i z T o p l i c p r i m a r j e t i , z a r a d i e s a r j u j e V i d a S t a r e
o b j a v i l a v s v o j i m o n o g r a f i j i o e l e z n o d o b n i h n a j d i i h
p r i m a r j e t i n a D o l e n j s k e m ( S t a r e 1 9 7 3 , 4 9 , t . 6 7 :
2 1 , 2 2 ) . I z o p o m b e v i n v e n t a r n i k n j i g i i z v e m o , d a j u
j e v m u z e j p o s l a l s o d e l a v e c D e e l n e g a m u z e j a I g n a c
K u l j a n 1 0. m a j a 1 8 9 7 s k u p a j s t e v i l n i m i d r u g i m i
p r e d m e t i z r a z n i h n a j d i . P ri p r e g l e d u i z v i r n e g a s e -
z n a m a t e p o i l j k e , k i s e n a h a j a v o h r a n j e n i K u l j a n o v i
k o r e s p o n d e n c i z m u z e j s k i m k u s t o s o m A l f o n s o m M i il -
l n e r j e m ,
2
p a s e j e i z k a z a l o , d a s t a g u m b a v r e s n i c i s
S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m i n d a ju j e M i i l l n e r
i n v e n t a r i z i r a l p o d n a p a n i m n a j d i e m .
P o i l j k a j e n a m r e v s e b o v a l a s a m o d v a g u m b a ,
n a v e d e n a v s e z n a m u p o d t e v i l k o 5 :
dva gumba iz
Starega grada pri Sv. Krilu (pri Kostanjevici) .
V
a k c e s i j s k i k n j i g i * j u j e M i l l i n e r o p i s a l k o t
Kndpfe mit
.? Schlupfen und h. mit 2 Osen
i n j u e vk l j u i l m e d
Abstract
The a u t ho r a na l y s e s t w o b r onz e La t e La Te ne bu t t ons , a
but ton wi th a l a t t i ce-decora ted knob and a per fora ted t r i fo l i a te
but ton, which were sent to the Provincia l museum in Ljubl jana
in 1897 and which were incor rec t ly inventor i sed under the s i t e
of Topl ice . In fac t , they come f rom the h i l l for t of Star i grad
a bove Podbo j e o r , m or e p r oba b l y , f r om g r a ve s , w h i c h a r e
associa ted wi th th i s h i l l for t . There were a l so two Late La
Tne knobbed r ingle t s in the same packet f rom Star i grad,
which l i es on the edge of Krko pol je and which was se t t l ed
in the Hal l s ta t t per iod and in the Late La Tene . Fla t cemete-
r ies wi th cremat ions f rom the Hal l s ta t , Late La Tne, and
Ear ly Roman per iods are s i tua ted on i t s southeas tern s lope .
Severa l such but tons , which are charac ter i s t i c for the l a rge
La t e La Tne s e t t l e m e n t s i n Ce n t r a l Eu r ope , ha ve be e n f ound
in the se t t l ements and graves of the Mokronog group, to
which th i s s i t e be longs . The somet imes ment ioned opinion
t ha t t he y be l ong t o ho r s e ha r ne s s c a nno t be p r ove d . Som e
e xa m pl e s a r c de c o r a t e d w i t h e na m e l . O n a c c oun t o f t he i r
range , they represent two of the re la t ive ly numerous e lements
o f t he M okr onog g r oup , w h i c h a r e o f Ce n t r a l Eu r ope a n o r i g i n
and which indica te tha t a l so in th i s per iod, cont rary to
convic t ions up to the present , i t had preserved i t s essent ia l ly
Ce n t r a l Eu r ope a n c ha r a c t e r .
As a resul t of analys i s of the Nauheim type f ibulae f rom
Slovenia the author agrees wi th the previous s ta tements tha t
var iant s , which appear in Cent ra l Europe , a rc absent in th i s
region. Some of the Slovenian examples , however , be long to
two var iant s (A and B) , which arc typica l of the nor theas tern
I ta ly (Vencto and Fr iu l i ) .
n a j d b e i z o k o l i c e m a r j e t e . V p o i l j k i j e b i l o e v e
d r u g i h n a j d b s S t a r e g a g r a d u , m e d n j i m i p o d t e v i l k o
2 2 d v a b r o n a s t a b r a d a v i a s t a o b r o k a , k i p a s t a b i la
i n v e n t a r i z i r a n a p o d p r a v i m n a j d i e m
(si 1:
3 , 4 ) .
4
K e r s ta g u m b a p o z n o l a t e n s k a , b i v p r i m e r u , d a b i
b i l a r e s iz T o p l i c p r i m a r j e t i , t o p o m e n i l o , d a s e p r i
t e m k r a j u n a h a j a p o z n o l a t e n s k o n a s e l j e a l i g r o b i e .
V e n d a r je iz o k o l i c e m a r j e k i h T o p l i c z n a n i h l e n e k a j
h a l t a t s k i h g o m i l . G a b r o v e v a d o m n e v a
(ANSI
1 9 7 5 ,
2 2 7 ) , d a j e K u l j a n i z k o p a l v g o m i l i g r o f a M a r g h e r i j a
z O t o c a , l e e i b l i z u T o p l i c , b r o n a s t o e l a d o v r s t e
N o v o m e s t o ( N a r o d n i m u z e j v L j u b l j a n i , i n v . t . P
4 3 8 4 ) - t o bi k a z a l o n a g o m i l o s p o z n e j i m i p o z n o l a t e n -
s k i m i p o k o p i - j e n a m r e z m o t n a , s a j j e t o e l a d o n a e l
f e b r u a r j a 1 89 7 J o e K o a k v s v o j e m v i n o g r a d u , p a r e .
t . 1 9 1 2 , n a S t r m c u n a d B e l o C e r k v i j o ( B o i 1 9 9 2 ,
9 1 s s ) . K u l j a n j o j e o d n j e g a k u p i l , n a t o p a j o j e
p o s la l D e e l n e m u m u z e j u .
G u m b a s t a t o r e j s S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m .
J e r n e j P e n i k , k i j e p r a z g o d o v i n s k o n a s e l j e n a S t a r e m
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
gra du odk r i l l e t a 1887 , j e b i l e t ak ra t p rep r ian , da
je b i lo ob l judeno v ha l t a t sk i in l a t ensk i , pa tud i v
rimski dobi . -
1
S o n d a n a r a z i s k o v a n j a , o p r a v l j e n a p o d
vods tvom Mi t j e Gu t ina l e t a 1977 , pa so pokaza la , da
je b i l S ta r i g rad pose l j en v ha l t a t sk i dob i in pozno la-
t e n s k e m o b d o b j u , m e d t e m k o r i m s k o d o b n a p o s e l i t e v
n i go tova (Gu t in , Cun ja , Predovn ik 1993 , 97 s ) . Man j
j asno s l iko s i j e mogoe us tvar i t i o nase l ju p r ipada jo ih
grob i ih , ker n i t i eno n i b i lo nar tno i zkopavano . Na
v o l jo i m a m o le r a z m e r o m a s k r o m n e p o d a t k e o g r o b n i h
na jdbah , k i so p r iha ja l e na dan p rav i loma p r i r igo lan ju
v i n o g r a d o v p o d n a s e l j e m .
G R O B I A N A S E L J A N A S T A R E M G R A D U
N A D P O D B O J E M
P r i a k o v a l i s m o , d a b o d o v m o n o g r a f i j i o S t a r e m
gradu p reg ledno zb ran i tud i podatk i o g rob i ih in na
n j i h o d k r i t i h g r o b n i h n a j d b a h . a l s e j e K a t a r i n a K a t j a
P r e d o v n i k p r i o v r e d n o t e n j u a r h i v s k i h v i r o v i n o b j a v l j e -
n i h n o t i c z a d o v o l j i l a s p o v z e m a n j e m p o d a t k o v p o
vrs tne m r edu , kak or so nas t a j a l i ( ib . , 11 s s ) . G lavn i
namen rpan ja i z t eh v i rov pa n i o r i s zgodov ine
raz i ska v , pa pa ugo tov i t i , ka j j e b i lo odk r i to in k je ,
da b i na jdbe do lo i l i , po monos t i rekons t ru i ra l i na jd i -
ne ce lo te in se dokopal i do im ve na jd i n ih podat -
k o v ( e g r e z a g r o b o v e , n a s s e v e d a z a n i m a j o p r e d v s e m
nj ihova tona l ega , s t a ros t i n na in pokopa) .
Predovn ikova j e p r i povzemanju i zpus t i l a ve b i s tve-
n i h p o d a t k o v , r a z e n t e g a p a n i d o j e l a p r a v e g a p o m e n a
nekater ih i z razov v v i r ih .
V i l u s t r a c i j o p r v e g a n a j n a v e d e m o s a m o e n p r i m e r .
Predovn ikova j e naved la , da j e Pen ik 9 . j un i j a 1890
SI. I:
S t a r i g r a d na d Podbo j e m . Poz no l a t c ns kc g r obne a l i
nase lbinske na jdbe , pos lane v Deelni muzej v Ljubl jani 10 .
5. 1897. 1,3,4 br on , 2 bro n in rde cm ajl . M. = 1:2.
Abb. 1:
Star i grad obe rha lb von Po dbo je . Sp at la tnczei t l i ch c
G r a b - ode r S i e d l ungs f unde , e i nge l i e f e r t i n s La nde s m us c um i n
Ljubl jana am 10. 5 . 1897. 1 ,3 ,4 Bronze , 2 Bronze und rotes
Em ail . M. = 1:2.
pos la l v muzej t r i b ronas te obroke in b ronas to f ibu lo
( ib . , 11 s , op . 8 ) . Na ved ba j e doce la neu s t rez en
povze tek Mi i l lner j evega zap i sa v akces i j sk i kn j ig i . Z
n jo s i ne bo mogel n ihe ka j p r ida pomagat i , ker j e
p resp lona , s a j i z n j e ne i zvemo p rav n iesar o s t a ros t i
na jdb a l i o n j ihovem znaaju : n i j asno , a l i j e lo za
ha l t a t ske , l a t enske a l i r imske na jdbe . Pog led v akce-
s i j sko kn j igo pa p ro t i p r iakovan ju pokae , da j e
Mi i l lner vse t i r i na jdbe t ako na tanno op i sa l (dve tud i
sk ic i ra l ) , da j ih j e b i lo mono t ipo loko in k rono loko
zanes l j ivo oprede l i t i e na pod lag i zap i sa . Najdbe so
ha l t a t ske , i n s i cer dve ve j i i n ena man j a b ronas ta
zapes tn ica s p resega jo ima se koncema in s snop i
p r e n i h v r e z o v t e r t r o r t a s t a f i b u l a . S o d e p o o h r a n j e -
nos t i p r ide v po tev samo i zvor i z g robov .
Glede s t rokovnega i z raz ja pa j e t reba vede t i , da j e
Pen ik z i z razom
keltski
o z n a e v a l
haltatska
na jd i a
in na jdbe , z i z razom galski pa latenska najd ia in
na jdbe . Razen t ega j e v s lovensk ih besed i l ih i z osem-
deset ih let , npr. v pismih, k i j ih je pisal kustosu Karlu
D e m a n u , fibule d o s l e d n o i m e n o v a l igle. P r e d o v n i -
kova je omeni la ( ib . , 11, op. 3 in 6) , da je Peniku
u p a n H r o v a t p o k a z a l " e n o l e p o b r o n a s t o i g l o , e n a k o
m o k r o n o k i m " ( i z v i r n o b e s e d i l o : ena lepa Galska bro-
nasta Igla, enaka mokronokim), da mu j e Hu dok l in
podar i l po lov ico ze lo ve l ike r imske f ibu le i z 1 . s to l e t j a
( i zv i rno besed i lo : die Halfte eines sehr grofien romi-
schen Fibula, aus den ersten Jalirhunderte)
in da je
razen t ega Pen ik navedel tud i po lov ico b ronas te
rimske igle ( izvirnik: 1 polovica rimske v e l ke Igle) in
l a t ensko f ibu lo ( i zv i rn ik : eine
sehr schone bronzerne
Latene fibel).
P o d a t e k P r e d o v n i k o v e o b r o n a s t i i g l i , e n a k i m o k r o -
n o k i m , s i b o v s a k d o , k i p o z n a m o k r o n o k e n a j d b e
(Gabrovec 1973 , 365 s s ) , raz l aga l t ako , da j e b i l a tuka j
o d k r i t a b r o n a s t a a r n o g r o b i n a a l i z g o d n j e h a l t a t s k a
ig la , kar seveda n i res . Ce upo tevamo pomen i z raza
ig la p r i Pen iku in vse podatke , k i j i h j e Predovn ikova
izpust i la (pri prvi najdbi , da je bi la " igla" galska, pri
t ret j i , da je bi la vel ika, pri zadnj i pa, da je bi la f ibula
l epa in b ronas ta ) , z l ahka ugo tov imo, da Pen ik ne
navaja dveh f ibu l in dveh ige l , ampak samo dve f ibu l i ,
v e n d a r v s a k o d v a k r a t , i n s i c e r e n o l e p o b r o n a s t o
l a t e n s k o f i b u l o , e n a k o m o k r o n o k i m . i n e n o p o l o v i c o
vel ike r imske f ibu le .
K a k n o p r e d s t a v o o g r o b i i h n a S t a r e m g r a d u n a m
omogoajo podatk i i z a rh ivsk ih v i rov in ob jav l j en ih
n o t i c ? P r e d o v n i k o v a j e n a v e d l a , d a j e k m e t H u d o k l i n
izkopal ve gan ih g robov , v ka te r ih so b i l e posode
in kov insk i p redmet i , med t emi po lov ica ve l ike r imske
fibule iz 1 . s t . ( t i grobovi so bi l i torej zgodnjerimski) ,
in da j e Pen ik sam izkopal g rob s f ibu lo in dvema
z a p e s t n i c a m a , o m e n i l a p a j e t u d i p o d a t e k S i m o n a
Rutar j a , da se v gozdu pod h r ibom Boje p rece j da le
od nase l j a p ro t i j ugu naha ja gomi lno g rob i e (Gu t in ,
C un ja , Pred ovn ik 1993 , 11 s ) . Gu t in j e zap i sa l up ra-
v i e n o d o m n e v o , d a p r a z g o d o v i n s k e i n r i m s k e k o v i n -
ske na jdbe i zv i ra jo i z un ien ih g robov , ha l ta t skemu
preb iva l s tvu nase l j a na S ta rem gradu pa j e p r ip i sa l
gomi lno g rob i e v Sa jevcah p r i Kos tan jev ic i ( ib . , 33 ,
9 7 ; R u t a r j e v e g a p o d a t k a o g o m i l a h v g o z d u p o d B o -
j e m n i k o m e n t i r a l ) . V
Arheolokih najdiih Slovenije
j e govor samo o gomi lah , k i na j b i b i l e po Ru tar ju na
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
j un i s t ran i v gozdu pod Bo jem, po Pen iku pa na
n j ivah p ro t i Podbo ju ( A N S I 1975, 256).
G l e d e n a t r a j a n j e p o s e l i t v e n a S t a r e m g r a d u , k o t g a
izp r iu je jo rezu l t a t i dosedan j ih raz i skovan j v nase l ju ,
b i l e - to mora lo imet i ha l t a t sko in pozno la tensko g ro -
b i e . e j e nas t a lo v zae tku ha l t a t sk e do be , b i
p r iakoval i s t a re j e p iano g rob i e z gan imi g robov i
in mla j e gomi lno g rob i e s ske le tn imi g robov i . Po-
zno la tensk i g robov i b i b i l i l ahko gan i a l i ske le tn i ,
v s e k a k o r p a p l a n i . e p r a v je b i lo n a s e l j e v z g o d n j e r i m -
skem asu e opueno, bi b i l i mogoi tudi grobovi iz
t e g a a s a ( l o b i z a e n a k p r i m e r o h r a n j a n j a g r o b n e g a
pros to ra ko t np r . na g rob i ih Bele tov v r t v Novem
m e s t u i n S t r m e c n a d B e l o C e r k v i j o ; K n e z 1 9 9 2 ; D u l a r
1991 , 54 s s ) . Ker poznoan t ina pose l i t ev n i zanes l j iva ,
o s t a j a t u d i o b s t o j p o z n o r i m s k i h g r o b o v n e g o t o v .
P o m e m b n e p o d a t k e o g r o b i i h S t a r e g a g r a d u v s e -
b u j e j o e n e u p o t e v a n e i n n e o b j a v l j e n e a r h e o l o k e
kar t e k rkega okra ja , k i j i h j e po Pen ikov ih navod i l ih
izdelal n jegov s in Franc. Medtem ko se na prvi razl iici
iz 1888
6
S ta r i g rad po jav l j a samo ko t ha l t a t sko nase l j e
s k a m n i t i m o b z i d j e m , j e e n a z e m l j e v i d u i z f e b r u a r j a
1889
7
oznaen ko t ha l t a t sko , l a t ensko in r imsko nase-
l j e s p l an imi gan imi g robov i i z vseh t reh dob jugo-
v z h o d n o o d n a s e l j a , p o d o b n o p a t u d i n a z e m l j e v i d u
iz leta 1892.
8
D a j e P e n i k o v o m n e n j e o p o s e l i t v e n i
s l ik i S ta rega g radu t emel j i lo p redvsem na poznavan ju
g r o b n i h n a j d b , k a e j o n j e g o v a p i s m a D e m a n u i n
Cen t ra ln i komis i j i . Pen ik j e zap i sa l , da so b i l i g robov i
ve inoma t am, k je r so v inograd i (v inograd i so na
j u g o z a h o d n e m , j u n e m i n j u g o v z h o d n e m p o b o j u ) , in
da so kmet j e p r i kopan ju v n j ih odkr iva l i raz l ine
najdbe , np r . su l ine os t i , zapes tn ice , f ibu le , j agode , k i
pa j ih n i so ohran i l i .
9
Jesen i 1888 j e Jan ez Hu do k l in ,
S ta r i Grad t . 6 , p r i p rekopavan ju svo j ih v inogradov
in n j iv odkr i l ha l t a t ske in r imske g robove ,
1
" e leta
1887 pa j e b i l a t am na jdena od l ino ohran jena b ronas ta
l a t enska f ibu la , k i j o j e p r idob i l upan Hrovat . "
Penik je poudari l , da hal tatski grobovi niso bi l i
gomi ln i , ampak p lan i in gan i .
1 2
1890 j e ( na Hu dok l i -
novem poses tvu ? ) tud i s am izkopal ha l t a t sk i g rob ,
1
'
1
k i j e vseboval dve b ronas t i zapes tn ic i s p resega jo ima
se koncema, okraen i z n i z i p ik in snop i p ren ih
v r e z o v , t e r b r o n a s t o t r o r t a s t o f i b u l o . N a j d b e j e p o s l a l
Mi i l lner ju v Dee ln i muzej , k i j i h j e v akces i j sk i
k n j i g i , k o t s m o e z g o r aj o m e n i li , t a k o n a t a n n o
op i sa l i n sk ic i ra l , da j ih j e tuden t a rheo log i j e Andre j
P r e l o n i k , o p o z o r j e n n a M i i l l n e r j e v z a z n a m e k , b r e z
teav do lo i l . Tud i t eh na jdb namre Mi i l lncr n i i nven-
t a r i z i ra l pod na jd i em Star i g rad , ampak kar pod
najd i em Kos tan jev ica , skupaj z na jdbami i z gomi l v
S a j e v c a h p r i K o s t a n j e v i c i .
O l a t ensk ih in r imsk ih kov insk ih na jdb ah , ki j i h j e
n a j p r e j v D e e l n i m u z e j v L j u b l j a n i , p o t e m p a v
Naravos lovn i muzej na Dunaj po i l j a l Ku l j an , a l n i
n o b e n i h n a t a n n e j i h n a j d i n i h p o d a t k o v . E d i n o z a
elezno sul ino ost . k i jo je 26. 8 . 1897 kupi l od nekega
kmeta , vemo, da jo j e l e - t a nae l p r i r igo lan ju v inogra-
da." ' Te os t i , k i je pri la v muzej 9 . 9 . 1897, inventa-
r izi rana pa je bi la ele 26. 5 . 1898,
17
s e P r e d o v n i k o v i
n i pos re i lo do lo i t i , eprav j e inven tar i z i rana pod
prav i ln im na jd i em - S ta r i g rad p r i Podbo ju p r i
K o s t a n j e v i c i ( P 4 5 6 2 ) . G r e z a 3 3 c m d o l g o z g o d n j e r i m -
sko os t z l i s tom rombinega p reseka in s fase t i ran im
t u l c e m . N a j v e r j e t n e j e j e bi la p r i d a t e k n e k e g a z g o d n j e -
r i m s k e g a g r o b a . E n a k o l a h k o d o m n e v a m o t u d i z a d v e
rimski f ibul i in spodnj i del rezi la gladi ja (Gut in ,
Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 14, s i . 6 : 17-20), k i so
pri l i v Deelni muzej 20. 2 . 1897 in pri katerih Kul jan
ko t na jd i e n i navedel S ta rega g radu , ampak Bo je ,
o i tno za to , ker n i so b i l i na jden i v nase l ju , ampak na
grob i u zunaj n j ega . Da g re tud i v t em pr imeru za
grobne na jdbe , nakazu je v rh t ega de j s tvo , da j e b i l od
g lad i j a oh ran jen samo spodn j i de l rez i l a , kar j e o i tno
pos led ica t ega , da so ga tud i tuka j , t ako ko t np r . v
V e r d u n u , p r e d p o l a g a n j e m v g r o b e n k r a t u p o g n i li
(Break 1989) . Ze lo ver j e tno so b i l e tud i pozno la ten -
ske na jdbe i z po i l jke z dne 10 . 5 . 1897 , omen jene v
z a e t k u l a n k a , n a j d e n e v g r o b o v i h ( o z i r o m a g r o b u ) .
V e n d a r p a t u d i m o n o s t , d a g r e z a n a s e l b i n s k e n a j d b e ,
n i p o p o l n o m a i z k l j u e n a .
I z p o v e d a n e g a s l e d i , d a s o n a j u g o v z o d n e m p o b o j u
Starega g radu p lana g rob i a z gan imi g robov i i z
h a l t a t s k e d o b e , p o z n o l a t e n s k e g a i n z g o d n j e r i m s k e g a
o b d o b j a . K a j p a h a l t a t s k e g o m i l e ? N a P e n i k o v i h
kar t ah j ih n i , t ud i v komentar ju k na jmla j i kar t i i z
1904 nava ja samo gane ha l t a t ske g robove na n j ivah
prot i Podboju (Penik 1904, 194, t . 30), kar je
napano , ker p ro t i Podbo ju n i noben ih n j iv , razen
tega so b i l i gan i g robov i p redvsem v v inograd ih .
Ed ino v lanku o k ran j sk ih g rad i ih uvra S tar i g rad
med nase l j a z gomi lami okrog sebe (Pen ik 1894 , 8 ) .
Pa pa j e Ru tar ob jav i l poda tek , da j e gomi lno g rob i e
s ta rogra j ske nase lb ine p rece j da le na jun i s t ran i v
gozdu pod h r ibom Boje (Ru tar 1890 , 121) . Omeni l i
smo e , da j e Gu t in nase l ju na S ta rem gradu p r ip i sa l
gomi lno g rob i e v Sa jevcah , k i pa j e od n jega p rece j
oddal j eno . Razen t ega j e Pen ik na n j ivah p r i S l inov-
cah na desnem bregu Krke odkr i l ve l iko nase l j e ,
ka te rega p reb iva lc i so po n jegovem mnen ju nos i l i
mr tve pokopavat ez Krko v Sa jevce (Pen ik 1904 ,
195, t . 41).
e b o d o t o p o g r a f s k a r a z i s k o v a n j a p o t r d i l a R u t a r j e v
p o d a te k o g o m il ah p o d B o j e m , b o p o d o b a g ro b i
nase l j a na S ta rem gradu domala enaka t i s t i ok rog
nase l j a na Vel ikem Vin jem vrhu nad Belo Cerkv i jo ,
k je r so po leg gomi ln ih g rob i na g reben ih , k i s e od
n a s e l j a s p u a j o v d o l i n o , n a j u g o v z h o d n e m p o b o j u ,
i m e n o v a n e m S t r m e c , p l a n a g r o b i a i z z g o d n j c h a l t a t -
s k e g a , p o z n o l a t e n s k e g a i n z g o d n j e r i m s k e g a a s a ( D u -
la r 1991) . Ed ina pomembnej a raz l ika med na jd i ema
bi b i l a v t em, da so b i l i pozno la tensk i g robov i na
St rmcu ske le tn i , pod Star im g radom pa gan i .
B R O N A S T I G U M B I Z M R E A S T O O K R A E N O
BRADAVIKO
(seznam I, si.
5 )
Gumbi t e v rs t e imajo ob l iko okrog le p lo ice z rah lo
i z b o e n o z g o r n j o s t r a n j o i n o s t r i m o b o d o m (si. 1: 1;
2) . Zgora j j e na s red i n i zka b radav ika z mreas t im
v z o r c e m , n a r e j e n i m t a k o , d a s e d v a s n o p a n a v a d n o
dveh a l i t reh ( i z j emoma tud i ve) vzporedn ih v rezov
seka ta p r ib l i no pod p rav im ko tom. Premer p lo ice
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
se g ib l j e od 1 ,8 do 3 ,0 cm. Manj i p r imerk i (od 1 ,8
d o 2 , 2 c m p r e m e r a ) i m a j o n a s p o d n j i s t r a n i e n o , v e j i
(od 2 ,4 do 3 ,0 cm premera) pa dve uesc i . Pod
u e s c e m o z i r o m a u e s c e m a p o t e k a o d z g o r n j e g a d o
spodn jega roba i rok p l i t ev l eb , k i j e : a ) p rep ros to
pog lob l j en v p lo ico (si. 2: 3 ) ; b ) o m e j e n z d v e m a
n a v p i n i m a r e b r o m a (si. 1: 1; 2: 4-6) ali c) na eni
s t ran i pog lob l j en v p lo ico , na d rug i pa omejen z
n a v p i n i m r e b r o m
(si. 2:
1 ,2 ) . Na vsa j dveh gumbih ,
e n e m i z M a n c h i n g a ( M a i e r et al. 1985, Abb. 12: 8;
S ievers 1992 , 190 , Abb . 89 : 16 ) in enem neob jav l j enem
z Ober l e i se rberga , so na zgorn j i s t ran i v idne s l ed i
s t ruen ja . Mreas t i vzorec na b radav ik i j e vas ih
izpo ln jen z emaj lom (Chal l e t 1992 , 133 s ;
si. 2:
2) .
G l e d e n a m e m b n o s t i t a k i h g u m b o v j e H e d w i g K e n -
n e r d o m n e v a l a , d a s o b i l i n a t a k n j e n i n a o z e k j e r m e n
( E g g e r et al. 1961, 144, j ) . Podobno s ta j ih razloi l i
D o r o t h e a v a n E n d e r t i n s p r v a t u d i S u s a n n e S i e v e r s
k o t p o m i n e g u m b e n a j e r m e n i h ( E n d e r t 1 9 9 1 , 7 4 ;
M a i e r et al. 1985 , 44 ) . S ieversova zda j dopua tud i
monos t , da so b i l i na neka j p r i i t i (S ievers 1992 , 190) .
Po Karo lu P ie t i so b i l i p r i t r j en i na ob leko a l i morda
SI. 2:
G um bi z m r e a s t o ok r a e no b r a da v i ko . 1 G or n j i t r g
30 v L j ub l j a n i , 2 G r a d i e p r i D una j u , 3 O kr a j no g l a va r s t vo
v Novem mestu , 4 Trni a pr i Mihovem, 5 Vipota nad
Peovnikom, 6 Cvinger nad Vi rom pr i St ini , sonda 18, 7
s t ruga Savinje v Cel ju . 1 ,3-7 bron, 2 bron in rdccr jav cmaj l .
M. = 1:2.
Abb. 2:
O s e nkn opf e m i t ne t z a r t ig ve r z i e r t c r Wa r z e . 1 G or n j i
t r g 30 in L j ub l j a na , 2 G r a d i e be i D u na j , 3 O k r a j n o g l a va r s t vo
in Novo mes to . 4 Trni a be i Mihovo, 5 Vipota obcrhalb von
Pcovnik , 6 Cvinger obcrhalb von Vi r pr i St ini , Schni t t 18 ,
7 FluBbet t der Savinja in Cel je . 1 ,3-7 Bronze , 2 Bronze und
rotb rau nes Em ai l . M. = 1:2 .
n a p a s ( P i e t a 1 9 8 2 , 6 0 ) . D o m n e v a v a n E n d e r t o v e , d a
so sod i l i k pozno la tensk i uzd i , pa n i p rep r i l j iva , ker
j e o p r t a i z k l j u n o n a n e u s t r e z n o p r i m e r j a v o z d r u g a e
o b l i k o v a n i m i s t a r e j e h a l t a t s k i m i r a z d e l i l n i m i g u m b i
(Ender t 1991 , 74 ) . Dos le j n i t i en gumb n i b i l na jden
v t akn i zak l juen i ce lo t i , k i b i o n jegov i namembnos t i
ka j povedala . Pr imerek i z Novega mes ta j e b i l s i cer
n a j d e n v g r o b u , v e n d a r g r o b n a c e l o t a n i o h r a n j e n a .
Dva gumba s ta l enskega v rha i zv i ra t a i z na jd i n ih
s k u p k o v , v e n d a r i z o b j a v e D e i m l o v e n i r a z v i d n o ,
kakna s t a b i l a .
Kar se t ie dataci je , so s i b i l i doslej vs i enotni , da
g r e z a p o z n o l a t e n s k e g u m b e ( M a i e r et al. 1985, 44;
Deimel 1987 , 92 , 299 ; Ender t 1991 , 74 ; Chal l e t 1992 ,
1 3 4 ) . T a k o d a t a c i j o d o k a z u j e e o k r a s b r a d a v i k e
( raz l ino ob l ikovane g lav ice zakov ic z v rezan im vzor -
c e m , i z p o l n j e n i m z r d e i m e m a j l o m , s o n a m r e z n a -
ilne za ta as; Pi 1906, 48; Challet 1992, 118 ss), pa
t u d i p o j a v t a k i h g u m b o v v o p i d u m u H r a d i t p r i
S t r a d o n i c a h t e r v v i in s k i h n a s e lj i h m o k r o n o k e s k u p i -
ne , k i so b i l a pose l j ena v pozno la tenskem asu , po
zae tku n . . pa ne ve (Trn i a p r i Mihovem, Grad i e
pr i Dunaju nad Krk im; Boi 1993 , 193 , 197) . En
gumb s ta l enskega v rha j e b i l odkr i t v skupku i z asa
od 50-20 pr . n . . , eden pa v skupku iz asa od 25 n .
. do s red ine t i r idese t ih l e t , ko j e b i lo nase l j e opue-
no . e j e s l edn j i sku pek res zak l juen , g re v t em
p r i m e r u z a p o z n e j o r a b o . Z d a t a c i j o g u m b o v v p o z n i
l a t e n s e s k l a d a t u d i p o d a t e k , d a n o v o m e k i g u m b
izv i ra z g rob i a , na ka te rem so zae l i pokopavat i v
t em asu (Knez 1992 , 92 ) . Grob i e se resda nada l ju je
v zgodn jer imsk i as , vendar j e b i l gumb o i tno po loen
v e n e g a o d p o z n o l a t e n s k i h g r o b o v .
Presene t l j ivo j e de j s tvo , da S ta r Hrad i sko in Szen-
tv id p r i Velemu k l jub mnoic i vsakovrs tn ih pozno la-
t e n s k i h n a j d b g u m b o v z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o
ne poznata . Vzrok j e morda v t em, da se na t eh dveh
n a j d i ih p o j a v l j a j o p o d o b n i g u m b i z d v e m a u e s c e m a
na spodn j i s t ran i in b radav iko na zgorn j i , k i pa j e
o k r a e n a s t r i k r a k o z v e z d o , m e d t e m k o j e o b o b o d u
p lo ice v rezan k rog (Meduna 1961 , 9 , Taf . 7 : 20 ; id .
1970a, 37, Taf. 4 : 10; Mike 1908, 42, 58, Typ 14,
Taf. 36: 42,43; 37: 43,44; 46: 51). Ker z drugih najdi
t a k i h g u m b o v z a e n k r a t n e p o z n a m o , j e m o n o , d a s o
t u k a j s l u i l i e n a k e m u n a m e n u k o t d r u g o d g u m b i z
m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o (si. 5).
P R E D R T I B R O N A S T I T R I L I S T N 1 G U M B I
(seznam 2, si. 6)
Temel jna zna i lnos t t ak ih gumbov so t r i j e p red r t i
l i s t i , k i i zha ja jo i z s redn jega de la (si. I: 2 ; 3) . G l e d e
na ob l ikovanos t l e - t ega lo imo dve raz l i i c i :
a)
na
st iiih l i s tov lei okrogla ploica z bunico v sredini ,
k i j e n e o k r a e n a a l i o k r a e n a s t r i k r a k o z v e z d o (si. 3:
1 ) , t r o j n i m z a v o j k o m (si. 3: 2) al i s t remi polkrogi (si.
1: 2 ; 3: 3 ) ; b) ploica z bunico lei v is t i ravnini kot
p redr t i l i s t i ; bun ica j e ok raena s k r i em z rad ia lno
r t k a n i m i k v a d r a n t i
(si. 3:
4 ) a l i z mreo
(si. 3:
5).
Vzorec na bunici je pri razl iici a lahko izpolnjen z
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
rde im
(si. 1:
2 ) a l i rumen im
(si. 3:
1 ) e m a j l o m , p r i
razl iici b pa z rdeim.
Tak i gumbi so b i l i raz l ino oprede l j evan i , np r . ko t
ap l ika ( Jansova 1988 , 19 ; Bfen 1991 , 741 , t . 534f ) ,
bunica (Meduna 1961, 9 , t . 602-173, 174; id . 1970a,
45, t . 23, 24), tu tul (Stare 1973, 49, t . 1229), enkrat
p repros to ko t ok rasek (Fo l t iny 1958 , 11 , t . 32 .437) .
P o m n e n j u A n j e D u l a r i n C h r i s t o p h a S c h l o t t a g r e z a
razde l i lne gumbe (Dular 1991 , 88 , Grob 3 , t . 14 ;
Sch lo t t 1984 , 37 ) . Po Sch lo t tu j e imel kon j t ak gumb
m o r d a m e d u e s o m a . V e n d a r p o v e z a v a s k o n j s k o
o p r e m o z a e n k r a t n i i z p r i a n a n i t i v e n e m p r i m e r u . E n
sam tak gumb j e dos le j znan i z zak l juene ce lo te , i n
s i cer i z enskega g roba Padar i 3 na S t rmcu nad Belo
C e r k v i j o (si. 3: 5 ) , k j e r j e b i l skupaj z b ronas t im
o b r o k o m s p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m , z g l a d k i m i i n
b r a d a v i a s t i m i b r o n a s t i m i o b r o k i , k o l e s a s t i m o b e -
s k o m , p l o a t i m b r o n a s t i m o b e s k o m i n b r o n a s t o j a -
god o z uescem nan iz an na ogr l i co iz j an ta rn ih in
s teklenih jagod (Dular 1991, 57, 88, t . 51: 13-31). e
uvodoma sem povedal , da j e t r i l i s tn i gumb s S ta rega
g r a d u n a d P o d b o j e m p r i e l v m u z e j h k r a t i z g u m b o m
z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o i n d v e m a b r a d a v i a -
s t i m a o b r o k o m a (si. 1). Z a t o j e v s e k a k o r m o n o , d a
g r e z a p r i d a t k e n e k e g a g r o b a , z a r a d i b r a d a v i a s t i h
o b r o k o v n e d v o m n o e n s k e g a ( B o i 1 9 93 , 19 2 s ) . e
bi bi lo to res , b i b i l to e en dokaz, da so vsaj v
mokronok i skup in i p red r t i t r i l i s tn i gumbi sod i l i k
ensk i no i . To pa seveda e ne pomeni , da t ak i gumbi
n i s o m o g l i s l u i t i t u d i k a k e m u d r u g e m u n a m e n u .
Da so t r i l i s tn i gumbi soasn i z gumbi z mreas to
o k r a e n o b r a d a v i k o , t o j e p o z n o l a t e n s k i , n i d v o m a .
V prid take dataci je govori jo e za ta as znai lni
vzorci na bunici s rednjega dela, k i so vasih izpolnjeni
z e m a j l o m , p a t u d i o b s t o j t a k i h g u m b o v v p o z n o l a t e n -
sk ih nase l j ih Hrad i t p r i S t radon icah in Tr i sov . Gumb
s Starega g radu nad Podbo jem izv i ra i z pozno la ten -
skega g roba a l i soasne nase lb inske p las t i , gumb s
S t r m c a n a d B e l o C e r k v i j o j e p a s e v e d a e n a k o s t a r , s a j
j e g rob Padar i 3 t ako ko t vs i d rug i g robov i s parce le
Padar i pozno la tensk i (v t a as ga z go tovos t jo oprede-
l j u j e j o o b r o e k s p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m , b r a d a v i -
as t i ob rok i , ko lesas t i obesek , b ronas ta j agoda z
uescem in sv i tkas t a s t ek lena j agoda) .
P O Z N O L A T E N S K A K U L T U R A N A
S L O V E N S K E M IN S R E D N J A E V R O P A
Vsa s lovenska na jd i a , na ka te r ih so b i l i odkr i t i
g u m b i z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o (seznam 1, t .
10-17, si. 5) al i predrt i t r i l i s tn i gumbi (seznam 2, t .
9, 10, si. 6 ) , sod i jo k mokronok i skup in i , k i j e
razpros t ran jena v os redn j i i n vzhodn i S loven i j i i n j e
ena od t i r ih l a t ensk ih skup in na obmoju sedan je
Sloven i j e (Gabrovec 1966a; Gu t in 1977 , t . A ; id .
1984, Abb. 1; Boi 1987, karta 6) . Druge t r i so
id r i j ska skup ina v Poso ju in Vipavsk i do l in i (Gu t in
1 9 9 1 ) , n o t r a n j s k o - k r a k a n a N o t r a n j s k e m i n K r a s u
(Gut in 1979; Moser 1903) in vinika v Bel i kraj ini
(Vog t 1934) . Med tem ko s t a id r i j ska in no t ran j sko-k ra-
k a s k u p i n a p o v e z a n i p r e d v s e m s s e v e r o v z h o d o m I t a -
l i j e in I s t ro , v in i ka pa s ku l tu ro Japodov v L ik i in
P o u n j u , i m a m o k r o n o k a s k u p i n a v s t a r e j i h f a z a h
izraz i to s redn jeevropsk i znaa j , e posebe j t esne pa so
n j e n e z v e z e z v z h o d n o k e l t s k o k u l t u r o v K a r p a t s k i
k o t l i n i . V p o z n o l a t e n s k e m o b d o b j u n a j b i s e p o S t a -
n e t u G a b r o v c u , k i j e m o k r o n o k o s k u p i n o p r v i o p r e -
de l i l , i zde la l pa tud i ku l tu rnozgodov insko in asovno
o c e n o n j e n e g a g r a d i v a , p o d o b a p o p o l n o m a s p r e m e n i l a
(Gabrovec 1966a , 197 ; id . 1975 , 63 ) . S s redn jeevropsko
ku l tu ro na j ne b i b i lo nobene p rave povezave ve ,
zna i lno pozno la tensko g rad ivo na j S loven i j e ne b i ve
d o s e g l o . S l o v e n s k o k u l t u r n o o k o l j e n a j b i s e p o G a -
brovcu v t em asu spe t odpr lo p ro t i I t a l i j i , obenem
pa na j b i p r i lo do o iv l j an ja ha l t a t ske ku l tu re . Mne-
n j e , d a m o k r o n o k a s k u p i n a v p o z n e m l a t e n u n i v e
p o v e z a n a s s r e d n j e e v r o p s k o l a t e n sk o k u l t u r o , G a b r o -
v e c u t e m e l j u j e z d e j s t v o m , d a z a s r e d n j o E v r o p o t a k o
zna i ln i op idumi na S lovenskem n i so i zp r ian i in da
n i t i s l ikana keramika n i t i f ibu le v rs t e Nauheim v svo j i
i zv i rn i podob i mokronoke skup ine n i so ve doseg le .
T a u g o t o v i t e v t a k o g l e d e o p i d u m o v k o t g l e d e s l i k a n e
k e r a m i k e ( G u t i n 1 9 8 4 , A b b . 2 7 : 2 ) n e d v o m n o d r i .
Al i ve l j a to tud i za f ibu le v rs t e Nauheim, na jdene na
n a j d i i h m o k r o n o k e s k u p i n e ?
Fibule vrste Nauheim v mokronoki skupini
V temel jn i tud i j i o f ibu lah v rs t e Nauheim, k i j o j e
Joac h im W ern er ob jav i l l e t a 1955 , j e nav ede na e na
s a m a f i b u l a t e v r s t e z o b m o j a m o k r o n o k e s k u p i n e ,
in s i cer na Dunaju h ran jen i p r imerek s S t rmca nad
Belo Cerkv i jo (Werner 1955 , 186 , t . 127 ; si. 4: 3) .
Le ta 1966 s t a Gabrovec in S tanko Pah i ob jav i l a
n a d a l j n j a d v a p r i m e r k a i z K r a n j a o z i r o m a O r m o a
(Gabrovec 1966b, 259, t . 6 : 7 ; Pahi 1966, 302, 313,
SI. 3:
Pre dr t i t r il i s tn i gumb i . 1-3 Star Hra disk o pr i Malem
H r a d i s ku ( po M e du n i in i m f u ) , 4 D un s be r g p r i B i e be r t a l -
Fcl l ingshausnu (po Schlot tu) , 5 St rmcc nad Belo Cerkvi jo ,
grobie Pada r i , grob 3 (po Anj i D ular ) . 1 bron in rumen
em aj l , 2-5 bro n. M. = 1:2 .
Abb. 3:
D ur c hb r oc hc nc D r e i b l a t t knop f e . 1 - 3 S t a r H r a d i s ko
be i M a l H r a d i s k o (na c h M e duna und i m f ) , 4 D uns be r g
bei Bicbcr ta l -Fcl l ingshauscn (nach Schlot t ) , 5 St rmcc oberhalb
von Be l a Ce r ke v , G r a bc r f e l d Pa da r i , G r a b 3 ( na c h A n j a
Du lar ) . 1 Bron ze und ge lbcs Em ai l , 2-5 Bro nze . M . = 1:2 .
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
t . 13: 1) . Oba s ta ugotovi la, da se ta dva zaradi
p r e l u k n j a n e n o g e r a z l i k u j e t a o d g a l s k o - s e v e r n o a l p s k i h
f ibu l v rs t e Nauheim, za ka te re j e zna i lna okv i r j as t a
n o g a . P o G a b r o v c u n a j b i l o z a j u g o v z h o d n o a l p s k o
raz l i i co , Pah i pa j e men i l , da j e o rmoka f ibu la
z a r a d i p r e l u k n j a n e n o g e m l a j a o d f i b u l z o k v i r j a s t o
n o g o . M o n o d o p o l n j e n s e z n a m f i b u l v r s t e N a u h e i m
iz S loven i j e j e v ve lank ih ob jav i l Gu t in (Gu t in
1977, 74 s, op. 77, si . 2; id. 1984, 341, op. 122; id.
1986, 42 s , op. 39; id . 1987b, 53, op. 30). Pri veini
t eh f ibu l na j b i lo za loka lne i zpe l j anke , f ibu l i i z Bele
C e r k v e i n N o v e g a m e s t a (si. 4: 1 ) s p r e l u k n j a n o n o g o
in dvema v rs t ama p ik na loku pa na j b i p r ipada l i
razl iici , znai lni za Benei jo , Iberski polotok in se-
verno Afr iko (Gu t in 1987a , 548 ; id . 1987b , 53 ) .
Do zda j s e j e t ev i lo s lovensk ih p r imerkov , k i sod i jo
v k r o g f i b u l e N a u h e i m , e m a l e n k o s t n o p o v e a l o .
Kakno s l iko nam kae jo t e f ibu le? e vedno d r i , da
n i med n j imi n i t i ene , k i b i b i l a enaka ga l sko-sever -
noa lpsk im. F ibu la i z g roba 201 na Bele tovem vr tu
(Gut in 1977, 83, t . 19: 3 ; id . 1984, Abb. 25: 3; Knez
1992, 67, t . 71: 9) s icer po obl iki in okrasu le- tem
p o v s e m u s t r e z a , v e n d a r n i b r o n a s t a , k o t j e n a v e d e n o
v v s e h t r e h o b j a v a h , a m p a k s r e b r n a . M a j h n a s r e b r n a
f i b u l a N a u h e i m z g l a d k i m l o k o m j e b i l a n a j d e n a n a
grob i u S . F lo r i ano d i Po lcen igo v Fur l an i j i (Righ i
1984, 172, t . 11, tav. 2 : 11). e bol j se od "pravih"
f ibu l Nauheim lo i t a f ibu l i i z Mihovega (Kos 1977 , 35 ,
SI. 4:
Fibule razl iic A (1-4) in B (5,6) vrste Nauheim. 1
O kr a j no g l a va r s t vo v N ove m m e s t u ( N a r odn i m uz e j L j ub l j a na ,
inv. t . R 3760) , 2 Dolge nj ive na Vrhniki . 3 St rmec nad Belo
Cerkvi jo (po Anj i Dular ) , 4 ta lcnski vrh nad Spodnj imi
G or j a m i , pobo j e ( po M a r t h i D c i m c l ) , 5 Cv i nge r na d V i r om
pr i St ini , sonda 11 (po Gabrovcu) , 6 Gornj i t rg 30 v Ljubl jani
(po Viiu). Vse br on . M. = 1:2.
Abb. 4:
Nauheimcr Fibc ln der Var ianten A (1-4) und B (5 ,6) .
1 O kr a j no g l a va r s t vo i n N ovo m e s t o ( N a r odn i m uz e j L j ub l j a -
na , lnv . Nr . R 3760) , 2 Dolge nj ive in Vrhnika , 3 St rmcc
obc r ha l b von Be l a Ce r ke v ( na c h A n j a D u l a r ) . 4 M a gda l c ns -
be r g obc r ha l b von U n t e r G or i a c h , H a ng ( na c h M a r t ha D c i -
mcl ) , 5 Cvinger obcrhalb von Vi r pr i St ini , Schni t t 11 (nach
Gabrovec) , 6 Gornj i t rg 30 in Ljubl jana (nach Vii) . Al lcs
Bro nze . M. = 1:2 .
s i . 2 ) in i z Meck lenburke zb i rke (Dob ia t 1982 , 41 ,
t . 3349, Taf. 5 : 6) , k i imata s icer tak lok kot razl iica
12 po Feugeru (Feugere 1985 , 204 , f ig . 10 : 12 ) , vendar
s t a s reb rn i in imata po lno nogo in do lgo peresov ino .
Fibu l i i z Kran ja in Ormoa imata s i cer lok , ko t ga
imata raz lii c i 2 oz i ro ma 12 po Feu ger u ( ib . ) , ve nd ar
j e noga p re lukn jana . Glede na to , da j e n i zka in do lga ,
j e b l i zu nogam, kakrne imajo f ibu le v rs t e Jezer ine in
Gor ica (Rieckhoff 1975 , 24 s s ; Gu t in 1991 , 41 s ) , s
to raz l iko , da imajo s l edn je na koncu noge gumb a l i
i z ras t ek . F ibu la i z Kran ja ima po leg t ega lok obrn jen
tako , da okraena s t ran g leda navzdo l (Horva t 1983 ,
159, 181, t . 28: 23), kar jo povezuje s f ibulami vrs te
Jezer ine i z S loven i j e . Teh f ibu l j e 23 , od t eh j ih ima
10 , to j e 43 ods to tkov , ok raeno s t ran loka obrn jeno
navzdo l (Adam, Feugere 1982 , 131 , 156 , f ig . 6 : 2 ;
Mullner 1900, Taf. 51; Stare 1973, 43, t . 54: 13; Knez
1992, t . 40: 11; 51: 2; 52: 10; 62: 5; 78: 23) Po do bn o
je v S i sku , k j e r imata dva od pe t ih p r imerkov okraeno
stran loka spodaj (Koevi 1980, 12).
Vse d ruge f ibu le v rs t e Nauheim iz S loven i j e (Novo
m e s t o - O k r a j n o g l a v a r s t v o , V r h n i k a - D o l g e n j i v e ,
Bela Cerkev - S t rmec , Vi r p r i S t in i - Cv inger in
L j u b l j a n a - G o r n j i t r g 3 0 , si. 4: 1 - 3 , 5 , 6 ) p a p r i p a d a j o
dvema razl iicama (A in B), k i se med seboj loi ta
samo po p reseku in okrasu loka . Po ob jav l j en ih p r i -
merk ih sode imajo f ibu le obeh raz l i i c do l ino okrog
5 c m in p r e l u k n j a n o n o g o , k i j e k r a t k a , r a z m e r o m a
vi soka in se ne zak l juu je z gumbom a l i i z ras tkom,
a m p a k j e z a k l j u e k z a o k r o e n a l i p r a v o k o t e n . R a z l i -
ica A ima p loa t lok z dvema v rs t ama p ravoko tn ih
p ik ob robov ih (si 4: 1 -4 ) , raz l i i ca B pa neokraen
l o k s t r e a s t e g a p r e s e k a (si. 4: 5 ,6 ) .
Nekateri primerki razl iice B so bi l i v l i teraturi
p o v e z a n i s f i b u l a m i v r s t e G o r i c a . T a k o j e A n n e - M a r i e
Adam f ibu lo i z Pozzuo la de l Fr iu l i p r i t e l a k f ibu lam
v r s t e G o r i c a ( A d a m et al. 1983-1984, 209, fig. 36: 3).
Pr imerek i z sonde 11 na Cv inger ju p r i S t in i j e Gu t in
na jp re j p r ip i sa l v rs t i Nauheim. v svo j i zadn j i kn j ig i pa
vrs t i Gorica (Gut in 1987b, 53, op. 30; id . 1991, 42 s ,
op . 75 ) . Tud i eno od f ibu l i z Maniaga j e Giu l i ano
Righ i op rede l i l ko t raz l i i co Gor ica v rs t e Nauheim
(Antiquarium 1991 , 41 , t . 1 ) . D o zam enj av p r iha ja
z a r a d i t e g a , k e r i m a j o n e k a t e r e f i b u l e v r s t e G o r i c a
podobno ko t f ibu le raz l i i ce B neokraen lok s t rea-
s t ega p reseka . Vendar j e p r i n j ih lok o j i , navadno
v i soko us loen , p re lukn jana noga pa da l j a , n i j a in
zak l juena z gumbom a l i i z ras tkom ( ib . , 83 , t av . 5 :
Viv V-l ; Gut in 1987b, f ig . 3 : 20).
F i b u l e v r s t e N a u h e i m s p r e l u k n j a n o n o g o , e p o s e b e j
f ibule razl iice A, so po Gut inu iberske razl iice vrs te
N a u h e i m . N a I b e r s k e m p o l o t o k u i n c e l o v s e v e r n i
Afriki naj b i j ih na l i v vel ikih kol iinah (Gut in 1987a,
548; id . 1987b, 53). Po Righi ju naj b i f ibule razl iic
A in B p r ipada le pansk i raz l i i c i v rs t e Nauheim,
ka te re p reds tavn ice na j b i b i l e na jdene tud i v t aboru
C c e r e s e l V i e j o (Antiquarium 1991, 133). Kot bo m o
vide l i , ima de jansko es t f ibu l v rs t e Nauheim iz pan i j e
enako nogo ko t f ibu le raz l i i c A in B, po okrasu loka
in v t reh primerih tudi po njegovi obl iki pa se od nj ih
j asno raz l iku je jo . G i in te r Ulber t j e v obravnav i f ibu l
N a u h e i m z I b e r s k e g a p o l o t o k a p r e l u k n j a n o n o g o r e s d a
n a j p r e j r a z g l a s i l z a p a n s k o p o s e b n o s t , v e n d a r v n a d a -
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
l j e v a n j u u g o t a v l j a , d a i m a j o p r e l u k n j a n o n o g o t u d i
neka tere f ibu le Nauheim iz I t a l i j e ( i z recno nava ja
p r imerek i z Sanzena) , p redvsem pa t ev i lne i t a l ske
p o z n o r e p u b l i k a n s k e f i b u l e , m e d n j im i n p r . m a s i v n a
f ibu la i z T ibere t e r ve l ika in i roko razpros t ran jena
skup ina f ibu l v rs t e Jezer ine (Ulber t 1984 , 55 s , op .
149 , Abb . 15 : 9 ,15) . Tud i Gu t inova t rd i t ev , da se
f i b u l e N a u h e i m s p r e l u k n j a n o n o g o m n o i n o p o j a v -
l j a jo na Iberskem po lo toku in v severn i Afr ik i , a l ne
dri .
V resn ic i v severn i Afr ik i t ak ih f ibu l sp loh n i (Ger -
harz 1987) , z Iberskega po lo toka pa j e b i lo dos le j
o b j a v l j e n i h v s e g a s k u p a j s e d e m p r i m e r k o v : t r i j e z
g r o b i a A g u i l a r d e A n g u i t a s e v e r o v z h o d n o o d M a -
d r i d a ( G u a d a l a j a r a ) , e d e n i z l e g i j s k e g a t a b o r a C a c e r e s
e l Vie jo v pansk i Es t remadur i in po eden z na jd i
C a s t i l l o d e H e n a y o ( A l a v a ) , L u z a g a ( G u a d a l a j a r a ; t a
p r imerek ima da l j o nogo ko t d rug i ) in Cer ro de
Lucena (Valenc ia) . Dve f ibu l i z g rob i a Agu i l a r de
Angui t a ses t av l j a t a par in s t a zarad i t ega , ker s t a
robova g lave va lov i to ob l ikovana , b l i zu raz l i i c i Cace-
res f ibu l Nauheim, znan i i zk l juno v pan i j i i n na
Por tuga l skem (Argen te Ol iver 1974 , 176 s , f ig . 10 :
1 ,2 , lam. 3B; Ulbert 1984, 54 s , Abb. 15: 1 ,2 ,7 ,8; Taf.
7: 15,16). Po obl iki in okrasu loka j ima je zelo
p o d o b n a t u d i f i b u l a iz C e r r a d e L u c e n a ( R a m s B r o t o n s
1975, lam. 2: 16). Risba te f ibule, k i jo objavl ja
Majo l i e Lenerz-de Wi lde (1991 , 327 , Taf . 211 : 811) ,
in k i j e b i l a o i tno nare jena na pod lag i fo tograf i j e ,
o b j a v l j e n e p r i R a m s B r o t o n s o v i , j e n a m r e n e t o n a :
f i b u l a n i m a p o l n e , a m p a k p r e l u k n j a n o n o g o , n a g l a v i
pa n ima t reh n izov v to len ih p ik , ampak dva n iza
izboen ih k rogov ( ib . , 65 s ) . T re t j a f ibu la i z Agu i l a ra
de Angu i t a j e s i cer podobna f ibu lam raz l i i ce A ,
vendar lok n ima dveh v rs t v to len ih p ik , ampak neko-
l iko d rugaen okras , k i s e pogos to po jav l j a na f ibu lah
vrs t e Na uhe im iz jun e Gal i j e ( raz l i i ca 26 po F eug eru ;
A rg en te O l ive r 1974, 178, f ig . 10: 3 , lam . 3B ; Fe ug er e
1985, 204, f ig . 10: 26, s t r . 208, 217). Fibul i iz tabora
Ca cer es c l V ie jo z ok ras om raz l i ice 13 po Feu geru j e
z e l o p o d o b n a e o m e n j e n a f i b u l a i z S a n z e n a ( i b . , f i g .
10: 13; Ulbert 1984, 53, 56, Abb. 15: 9 , Taf. 7 : 5) .
F ibu la i z Cas t i l l a de Henayo ima na loku nenavaden
okras (dva n iza esas t ih v t i sov) , ob l ika in okras loka
f ibu le i z Luzage pa i z ob jave n i s t a razv idna (Lenerz-de
Wilde 1991, 65 s , 263, Taf. 1 : 2 ; 296, Taf. 136: 407).
Na Iberskem po lo toku dos le j t o re j n i b i l odkr i t n i t i
en p r imerek f ibu l raz l i i c A a l i B v rs t e Nauheim.
Najve f ibu l raz l i i ce A j e b i lo na jden ih na p ros to ru
m e d A l p a m i , G a r d s k i m j e z e r o m in P a d o m , t o j e v
Bene i j i (Es te - Capodag l io 11 , Es te - S t ipe d i Rei t i a ,
A r q u a P e t r a r c a , g r o b E , M o n t e b e l l u n a ; G u t i n 1 9 8 7 a ,
548, op. 5 ; Gamba 1987, 245, f ig . 7 : 2) in Furlani j i
(Po lcen igo - S . F lo r i ano , Maniago - Mol ina t ; Righ i
1984, 172, t . 9, 10, tav. 2: 9,10; Antiquarium 1991,
49 , t av . 5 : Man V111-2) . Men imo, da j e to obmoje
izvorno in da f ibu le z na jd i mokronoke skup ine v
os redn j i S loven i j i (Vrhn ika - Do lge n j ive ;
si. 4:
2) in
n a D o l e n j s k e m ( N o v o m e s t o - O k r a j n o g l a v a r s t v o i n
Bela Cer ke v - S t rm ec; Gu t in 1987b, 53 , op . 30 ; Du lar
1991, 100, t . 49, t . 70: 3; si. 4: 1 ,3) sodi jo v sklop
vp l ivov i z severovzhodne I t a l i j e , kar ve l j a tud i za
fibule iz Is t re (Nova vas - Katel i r ; Gut in 1987b, 45,
f ig . 3 : 9 ) , Koroke ( ta l ensk i v rh ; Deimel 1987 , 279 ,
Taf . 74 : 4 ; si. 4: 4 )
1 9
i n L o m b a r d i j e ( P a r r e - C a s t e l l o
v Val Ser i an i ; Antiquarium 1991, 133 s , op . 7) . Bo l j
o m e j e n o r a z p r o s t r a n j e n o s t i m a r a z l i i c a B z n e o k r a e -
n im lokom s t reas t ega p reseka . Ve ina ob jav l j en ih
pr imerkov i zha ja i z Fur l an i j e (Po lcen igo - S . F lo r i ano ,
M a n i a g o - M o l i n a t , V i v a r o - T e s i s S t r a d a m e l a r ,
Pozzuo lo de l Fr iu l i - Bra ida de lFIs t i tu to ; Righ i 1984 ,
172, tav. 2: 12; Antiquarium 1991 , 41 , M an V - l ; 49 ,
t av . 5 : Man VII I -4 ; 85 , t av . 5 : Viv VII I -1 ; Adam et
al . 1983-1984, 209, f ig . 36: 3) , k i bo tudi nj ihovo
i z v o r n o o b m o j e . Z u n a j t e g a s t a z n a n a s a m o d v a
pr imerka , in s i cer v os redn j i S loven i j i (L jub l j ana -
Gornj i t rg 30; Vii 1994, t . 1 : 7 ; si. 4: 6) in na
Dolen j skem (Vi r p r i S t in i - Cv inger , sonda 11 ; Gu t in
1987b, 53, op. 30; Gabrovec 1993, 170, t . 28, t . 14:
15 ;
si. 4:
5).
Zgorn ja ana l i za j e v ce lo t i po t rd i l a Gabrovevo
ugo tov i t ev o odso tnos t i ga l sko-severnoa lpsk ih raz l i i c
f i b u l N a u h e i m v m o k r o n o k i s k u p i n i . K l j u b t e m u p a
n j e g o v a t e z a o p o p o l n e m p r e n e h a n j u p o v e z a v m e d
s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o i n m o k r o n o k o s k u p i n o v
poznem la t enu , k i s em jo od n jega p revze l tud i s am
(Boi 1987, 895), ne dri .
Povezave mokronoke skupine s srednjeevropsko
poznolatensko kul turo
e p r e s o j a m o p o z n o l a t e n s k o g r a d iv o m o k r o n o k e
skup ine v ce lo t i , ugo tov imo , da ima v rs t a p r ed m eto v
n a t a n n e v z p o r e d n i c e v s r e d n j i E v r o p i . T e g a d e j s t v a
po naem mnen ju ne g re raz laga t i d rugae ko t t ako ,
da j e t a skup ina , k i j e imela v s redn jem la t enu i z raz i to
s redn jeevropsk i pea t , l e - t ega tud i v poznem la t enu v
pre ten i mer i oh ran i l a k l jub vp l ivom iz severne I t a l i j e
in v in i ke skup ine .
e z a n e m o z o r o j e m , j e z n a n o , d a s e e l a d e v r s t e
N o v o m e s t o u v r a j o v s k u p i n o v z h o d n o k e l t s k i h e l a d ,
k i j i h s i cer i z s redn jeevropskega p ros to ra ne poznamo,
ker pa t am n i noben ih g robov i z t ega asa (Schaaf f
1980; id . 1988, 304. 307, Abb. 20-24; Gut in 1990).
Narezane g lav ice zakov ic , kakrne imata e lad i i z Bele
Cerkve in Mihovega , so ze lo zna i lne za pozno la tensko
ku l tu ro severno od Alp (Schaaf f 1988 , Abb . 23 : 2 ,3 ;
Chal let 1992, 118 ss , f ig . 76: var . la; 77: var . 2b).
Tudi mot iv s tojeega erjava, k i kras i nal inice elad
iz Bele Cerkve in Mihovega , ima vzporedn ico na
r e p i n ji s S t a r e g a H r a d i s k a n a M o r a v s k e m ( M e d u n a
1980 , 638 , Abb . 1 ) . Pozno la tensk i me i v non icah z
d v o j n o e s a s t o v e z j o , k i j i h p o z n a m o k r o n o k a s k u p i n a
v l epem t ev i lu p r imerkov , med tem ko p reos ta l e t r i
s k u p i n e l a t e n s k e k u l t u r e n a S l o v e n s k e m n e p r e m o r e j o
n i t i enega , so p rav t ako doma v s redn j i Evrop i , eprav
jih s rea m o tud i v jugov zhod n i (Z ac ha r 1974 ; He nck en
1978, 40, fig. 163c; Knez 1992, 60, t . 60: 4).
M o k r o n o k o s k u p i n o p o v e z u j e j o s s r e d n j e e v r o p s k o
ku l tu ro tud i no i s p loa t im roa jem z obrokom
Jacobi
1974, 116 ss, Taf . 17-19; St are 1973, t . 44: 1-6;
D ul a r 1991, t . 51: 1 ,35; Hencken 1978, f ig . 164a; Knez
1992, t . 61: 1) in noi z liko (Jacobi 1974, 124 ss,
Taf. 22: 365-369; Stare 1973, 24, t . 90, t . 8 : 4 ; Dular
et. al. 1991, 132, t . 46: 20).
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
SI. 5:
Ra z p r os t r a n j e nos t b r ona s t i h gum bov z u e s c e m a i n z ok r a e no b r a da v i ko . 1 - 17
seznam I,
18 Star Hrad isko pr i Malem
Hra disk u, 19 Szentvid pr i Ve lem u.
Abb. 5:
V e r b r c i t ung de r b r onz e ne n O s c nknopf c m i t vc r z i c r t e r Wa r z e . 1 - 17
Lisle 1,
18 Star Hra disk o be i Mal Hrad isko , 19
Szentvid be i Vclem.
Seznam 1:
Bronast i gumbi z mreasto okraeno bradaviko
1.
Mont Heuvray,
F r a nc i j a , op i du m
Podatek Inga Storka i z Stut tgar ta .
2 .
Titelberg,
L u k s e m b u r g , o p i d u m
1 gumb. Bradavika je okraena z rdeim emaj lom. Pr . 2 ,2
cm. - Challet 1992, 133 s, f ig. 92: 1.
3 .
Munching,
N e m i j a , op i dum
2 gumba. Vej i ima dve , manj i eno uescc . Bradavika
s lednjega j e b i l a okraena z rdeim emaj lom. Pr . 2 ,4 in 2 ,2
cm. - Endert 1991, 131, Taf. 22: 383; Maier
et al.
1985, 44.
Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16; Challet 1992, 133
s, fig. 92: 2.
4 .
Hrudit pri Slrudonicah,
e k a , o p i d u m
N a j m a n j 7 gum bov . V s a j e de n j c ok r a e n z r de i m e m a j l om .
Pr. 2 do 2,6 cm. - Pi 1906, pl . 10: 12,15,19-22; Fi l ip 1956,
tab . 125: 16; Ch allet 1992, 133 s, f ig. 92: 3.
5 .
Tnsov pri ekem Krumlovu,
e k a , o p i d u m
I gum b . Br a da v i ka j e ok r a e n a z o r a n n o r de i m e m a j l om .
Pr . 2 ,5 cm. - Pod atek Vi rginic Chal le t i z Crpy-c n-Va oi sa .
6 .
Oberleiserberg pri Ernslbrunnu ,
Avs t r i j a , v i insko nase l je
N a j m a n j 5 gum bov . N e ka t e r i i m a j o v v r e z ih b r a da v i k o s t a nke
be l e ga oz i r om a r um e nka s t o be l e ga c m a j l a . P r . 1 , 9 do 2 ,5 cm .
- Kcrn 1987, Taf . 29: 11 ,12; KM: 7 in podatek Antona Kerna
z D u n a j a .
7.
Liptovskd Mara I,
Slovaka , v i insko nase l je , r tveno
m e s t o
1 gumb. Pr. 2,7 cm. - Picta 1982, Taf. 13: 18; 28: 7.
8 .
Stalenski vrh nad Spodnjimi Gorjam i,
Avs t r i j a , v i insko
na s e l j e , p r o s t o r i O G / 5 , O R/ 7 , N G / 5 , G
4 gumbi . Pr . 2 ,5 do 2 ,8 cm. - Eggcr
et al.
1961, 144, Abb.
81: 8; Dcimel 1987, 298 s, Taf. 79: 1-3.
9 .
Gracarca pri Grabulji vasi,
Avs t r i j a , v i insko nase l je
V e gum bov . N e ka t e r i s o ok r a e n i z e m a j l om . - G l c i r s c he r
1993, 83, Abb. 32: 4 in podatek Paula Glc i r scher ja i z Celovca .
10. Struga Savinje v Celju, Sloveni ja
1 gumb. Spodnja in zgornja s t ran s ta z l i zani . Pr . okrog 1 ,8
cm. Pokra j inski muzej Cel je , inv . t . A 3797. - Podatek
ko l e g i c e J a ne H or va t . -
SI. 2:
7 .
11.
Vipota nad Peovnikom,
Slov eni ja , v i insko nase l je
1 gumb. Pr . 2 ,4 cm. Pokra j inski muzej Cel je . - Nae l Tomi
Drar i z Ljubl jane 20. 7 . 1993. -
SI. 2:
5 .
12.
Gornji trg 30
v
Ljubljani,
Sloven i ja , nase l je
1 gumb. Pr . 2 ,9 cm. Mestni muzej Ljubl jana . - Najden 1991
pr i i zkopavanju Bor i sa Viia z Ljubl janskega regionalnega
zavoda za vars tvo naravne in kul turne dediine , k i mi j e
l jubeznivo dovoli l objavo. Vii 1994, t . 3: 19. -
SI. 2:
I.
13 .
Cvinger nad Virom pri Stini,
Sloveni ja , v i insko nase l je ,
sonda 18
1 gumb. Navpini rebr i s t a odpi l j eni . Pr . 2 ,2 cm. Narodni
muzej Ljubl jana , inv . t . P 15315. - Izkopan 1972. Gabrovec
1993, 172, t. 7, t. 16: 29. -
SI. 2:
6 .
14.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu,
Sloven i ja , grobie
I gumb. Rob je odkruen. Pr . ve kot 2 ,7 cm. Narodni muzej
Ljubl jana , inv . t . R 3798. - Izkopan pr i gradnj i pos lopja 1902.
- SI. 2:
3 .
15.
Trnia pri Mihovem,
Sloven i ja , v i insko nase l je
1 gum b . Rob j c odk r u e n . P r . ve ko t 2 ,8 c m . N a r od n i m uz e j
Ljubl jana . - Nae l Tomi Drar i z Ljubl jane 27. 3 . 1993. -
SI.
2:
4 .
16. Stari grad nad Podbojem, Slo ven ija, grob ie al i viin-
sko nase l je
1 gu mb . Na nje m so s ledovi r j e . Pr . 2 ,7 cm. Naro dni mu zej
Lju bl jan a , inv . t . P 4433 (gum b jc b il napan o inventar iz i ran
pod najdi em Topl ice pr i mai je t i ) . - Najden 1897. Stare
1973, 49, t . 1230, t . 67: 22; Gu tin , C un ja , Predov nik 1993,
12, op. 18, str. 20, 34, si. 6: 11. -
SI. I:
1.
17.
Gradie pri Dunaju,
Sloven i ja , v i insko nase l je
I gumb. Jc odloml jen in i zmal ien, v vrez ih bradaviko so
os t a nk i r de e r j a ve ga c m a j l a . P r . ve r j e t no ok r og 3 c m . Pos a vs k i
muzej Bre ice . - Nae l iga mi t i z Ljubl jane 1990. - SI. 2: 2 .
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
SI. 6:
Ra z p r os t r a n j e nos t p r e d r t i h b r ona s t i h t r i l i s t n i h gum bov .
Seznam 2.
Abb. 6: V e r b r e i t u n g d e r d u r c h b r o c h e n e n b r o n z e n e n D r e i b l a t t k n o p f e . Liste 2.
Seznam 2:
Predrti bronasti trilistni gumbi
1.
Mont Beuvray,
F r a nc i j a , op i dum
Podatek Inga Storka i z Stut tgar ta .
2 .
Dunsberg pri Biebertal-Fellingsliausnu,
N e m i j a , op i dum
1 gumb razl iice b. V. 3,7 cm. - Schlot t 1984, 155, Taf. 14:
8 . - SI. 3: 4 .
3.
Hradit pri Stradonicah,
e k a , o p i d u m
1 odloml jcn gumb raz l i ice a . Bunica j e okraena s t ro jn im
zavojkom. - Pi 1906, pl . 12: 10; Fi l ip 1956, tab. 125: 8.
4 .
Hrazany pri Sedlanih,
e ka , op i d um , vodn j a k 3 / 55
1 odlo ml jcn gum b raz l i icc b . Bun ica j c okrae na z mre as t im
vz or c e m , i z po l n j e n i m s t e m no r de i m e m a j l om . - J a ns ovd
1965, 69, obr. 22: 10; cad. 1988, 19, 115, t . 407/56-11, Taf.
98: 10; Ender t 1991, 103, op. 661 z napano opredel i tv i jo .
5 .
Tflsov pri ekem Krumlovu,
e k a , o p i d u m
1 gumb razl iicc a. Bunica ni okraena. - Bfcft 1991, 741,
t. 5341, si. na str. 544.
6 .
Start* Hradisko pri Malem Hradisku,
e k a , o p i d u m
3 cel i in 2 odlomljena gumba razl iicc a. Dva imata na bunici
t r i k r a ko z ve z do , i z po l n j e no z r um e n i m e m a j l om , e de n t r o j n i
zavojek, eden t r i polkroge , eden pa j e brez okrasa . V . 3 ,2 do
3,3 cm. - Lipka, Sntina 1912-1913, 86, 91, tab. 6: 10,12;
imek 1958, 83, obr. 22: 10,12; Filip 1956, tab. 125: 15; 130:
E n a k v e l j a z a o b r o a s t e p a n e s p o n e s k r il c i ( W e r -
n e r 1 9 6 1 , 1 4 9 s s , A b b . 5 : A ; C o l l i s 1 9 7 3 , 1 2 7 , f ig . 5 ;
P u 1 9 7 6 , 1 2 1 s , s i . 1 ; S c h a a f f 1 9 8 0 , 4 0 0 s , A b b . 3 : 2 ;
H e n c k e n 1 9 7 8 , 5 2 , f i g . 2 2 6 i ) , p a l i a s t e ( P e s c h e c k 1 9 8 9 ,
2 2 1 s s , A b b . 5 : C ; L i p k a , S n t i n a 1 9 1 2 - 1 9 1 3 , t a b . 8 :
1 9 ; F i l i p 1 9 5 6 , t a b . 1 3 0 : 2 0 ; M e d u n a 1 9 7 0 a , 4 4 , t . 1 1 ,
T a f . 6 : 1 0 ; P i r k m a j e r 1 9 9 1 , t . 2 0 : 1 3 9 ) i n p a l m e t a s t e
p a n e s p o n e ( E n d e r t 1 9 9 1 , 2 5 s s , A b b . 2 ; P i r k m a j e r
1 9 9 1 , t . 2 1 : 1 4 0 ) t e r j e r m e n s k e z a k l j u k e ( E n d e r t
10; Meduna 1970a, 45, t . 24 in 23, Taf. 4: 15,16; id. 1961,
9, t . 602-173 in 602-174 , Taf. 7: 18,19; im f 1986, 42 s,
obr. 17: 4; id. 1989, 267, Abb. 2: 5. -
SI. 3:
1-3.
7 .
Szentvid pri Velemu ,
M a d a r s k a , o p i d u m
1 odloml jcn gumb raz l i icc a . Bunica j c okraena s t r ikrako
zvezdo. - Folt iny 1958, 11, t . 32.437, Taf. 4: 4.
8.
Gracarca pri Grabalji vasi,
Avs t r i j a , v i insko nase l je
1 gum b. - Pod atek Paula Gle i r s chcr ja i z Celo vca .
9.
Strmec nad Belo Cerkvijo,
Sloven i ja , grobie Pad ar i ,
grob 3
I gumb raz l i icc b . V . 3 ,9 cm. Naravos lovni muzej Dunaj ,
inv. t . 66656. - Izkopan 1898. Dular 1991, 88, t . 14, t . 51:
26. -
SI. 3:
5 .
10.
Stari grad nad Podbojem,
Slo ven ija, grob ie al i viin-
sko nase l je
1 gumb raz l i icc a . Na njem so s ledovi r j e . Bunica j c okraena
s t remi polkrogi . V enem od nj ih so os tanki rdeega emaj la .
V. 3 ,7 cm. Narodni muzej Ljubl jana , inv . t . P 4432 (gumb
je b i l napano inventar iz i ran pod na jdi em Topl ice pr i mar-
jet i ) . - Najden 1897. Stare 1973, 49, t . 1229, t . 67: 21; Gutin,
Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 18, str . 20, 34, si . 6: 10. - SI.
I : 2.
1 9 9 1 , 3 0 s s , A b b . 6 ; P u 1 9 6 6 , s i . 2 ; D u l a r
et. al.
1 9 9 1 ,
80 , 114 , t . 10: 17 ) .
Z a s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o s o z n a i l n e t u d i k r l a t n e
i n m o d r e s t e k l e n e z a p e s t n i c e t r i k o t n e g a p r e s e k a ( H a e -
v e r n i c k 1 9 6 0 , 4 2 s s , G r u p p e 2 , s t r . 1 0 4 s , T a f . 1 8 : 2 ;
G e b h a r d 1 9 8 9 , 2 1 , R c i h e 3 7 i n 3 9 , s t r . 6 5 , 1 3 4 , A b b .
5 3 : 3 , 7 ; S t a r e 1 9 7 3 , 4 1 , t . 8 6 9 , t . 4 6 : 9 ) a l i p r e s e k a
v o b l i k i r k e D ( H a e v e r n i c k 1 9 6 0 , 4 5 , G r u p p e 3 a , s t r .
1 1 4 , T a f . 1 9 : 3 ; G e b h a r d 1 9 8 9 , 1 9 , 2 1 , R e i h e 3 6 i n
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
38, s t r . 65, 134, Abb. 53: 4-6; Stare 1973, 41, t . 868,
t . 46 : 8 ) t e r sv i tkas t e s t ek lene j agode s p rogas t im
okr aso m (H aev ern ick 1960 , 68 s s , G ru pp e 22 in 23 ,
s t r . 245, 256, Taf. 32; 30; 33: 31; Gebhard 1989, 178
s; Stare 1964-1965, 225, t . 1 : 13; Frey, Gabrovec 1969,
18, si . 4: 4; Boi 1990, 81; Dular 1991, 88, t . 51: 30;
Knez 1992, 67, t . 71: 6 ; 72, t . 7 , t . 78: 7) , bradaviast i
obroki in zapestnice (Boi 1993, 190 ss) , obroki s
p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m ( M i k e 1 9 0 8 , 5 7 , S p a n g e n ,
Ty p 4 , Ta f . 45 : 5 ; Ringe , Typ 6 , Ta f . 46: 16 ; i m ar
1990 , Abb . 2 : 7 ; Gu t in , Teran 1975 , t . 1 : 5 ; Du lar
1991, 88, t . 51: 13), kolesas t i obeski (Endert 1991, 15
ss ; Kokowski 1991, 213 ss , f ig . 2 : c; 4 : 6 ,26; Dular
1991 , 88 , t . 51 : 19 ) in obrok i z mol ivcem (Meduna
1970-1971, 51, obr. 1 : 1 ,2; Fi tz 1981-1982; Stare 1973,
35, t . 609, t . 33: 17; 70: 2) , seveda pa tudi v tem
l a n k u o b r a v n a v a n i g u m b i z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a -
viko (si. 5) in p red r t i t r i l i s tn i gumbi (si. 6).
V s k l o p s r e d n j e e v r o p s k e g a g r a d i v a s o d i j o n e d v o m n o
tud i b ronas t i gumbi v ob l ik i peene u re z uescema
na spodnj i s t rani (Pi 1906, pl . 23: 11; Meduna 1961,
5, Taf. 3: 4; Stare 1973, 45, t . 1080, t . 52: 15),
z a k o v i c e z n a r e z a n o b r o n a s t o g l a v i c o , o k r a e n o p o g o -
s to z rde im emaj lom (Dechele t t e 1927 , 476 , f ig . 404 ;
Pi 1906, 48, p l . 9 : 1 ,4 ,10,22,55; Mike 1908, 58, Taf.
45: 10,11,13; Meduna 1961, 10, Taf. 7 : 24,28,30; id .
1970a, 43, Taf. 6 : 17; 98, Taf. 6 : 15; Endert 1991, 102
s , Taf. 37: 608, 615; Pirkmajer 1991, t . 21: 142), in
j a j a s t e a l i k r o g l a s t e b r o n a s t e j a g o d e z u e s c e m ( O e -
s terwind 1989, 120, 284, Taf. 4 : A6; Endert 1991, 19,
Taf. 5 : 125; Dular 1991, 88, t . 51: 31).
D a p o v e z a v e s e g a j o t u d i n a p o d r o j e k o n j e n i k e i n
k o n j s k e o p r e m e t e r v o z o v , d o k a z u j e j o o s t r o g e z g u m -
bas t ima koncema (Ender t 1991 , 37 s s , Abb . 9 ; Boi
1984, 138 s , s i . 3) , krini obroki (Frey 1986, 38 s ,
op . 12 , kar t a , t . 5 ; Mi t scha-Mi i rhe im, Nischer -Fa lken-
hof 1937, 401, Taf. 7 : 16; Pieta 1982, 59, Taf. 13: 35;
Ba len -L etu ni 1986, 143, t . 1 : 1-3; U rb an 1992, 122,
Abb. 46: 15; Stare 1973, 43, t . 989, t . 52: 7 ; Knez
1992, 72, t . 12, t . 78: 12), nas tavki jarma (Menke
1968 ; Behm-Blancke 1971 , Abb . 2 ; Pesche l 1978 , 49 ,
Abb . 2 ; Ender t 1991 , 67 s s ; P i rkmajer 1991 , t . 21 :
143; 22: 144) in bronast i zat ii z uescem in zajedo
(Boi 1993, 193 ss) .
T u d i z a m a r s i k a t e r o f i b u l o s r e d n j e l a t e n s k e a l i p o -
z n o l a t e n s k e s h e m e z d o l g o p e r e s o v i n o , k a k r n e s e
p o j a v l j a j o v m o k r o n o k i s k u p i n i v p o z n o l a t e n s k i h e n -
sk ih g robov ih , i z j emoma pa tud i v soasn ih nase l j ih ,
b i v nase l j ih vzhodnega de la s redn je Evrope na l i
v z p o r e d n i c e . S a m o k ot p r i m e r n a j n a v e d e m z a m o k r o -
noko skup ino zna i lne u l i t e f ibu le v rs t e Magdalenska
gora (Gabrovec 1966a, t . 23: 1 ,5; 30: 4 ; 31: 10;
Hencken 1978 , 56 , f ig . 251a; P i rkmajer 1991 , t . 22 :
1 4 7 ; D u l a r et. al. 1991, 104, 132, t . 46: 19; Dular 1991,
89, t . 52: 9,10; 97, t . 62: 12; 98, t . 22, t . 63: 22; 100,
t . 44, 45, 47, 53, t . 69: 16,17; 70: 1 ,7; Meduna 1964,
tab. 12: 9 ; id . 1970b, Abb. 8: 13), k i j ih lahko
p r i m e r j a m o s p o d o b n o o b l i k o v a n i m i u l i ti m i fi b u l a m i
s S z e n t v i d a p r i V e l e m u i n z O b e r l e i s e r b e r g a ( M i k e
1908 , 51 , Taf . 40 ; 42 ; Mi t scha-Marhe im, Nischer -Fa l -
kenhof 1937 , 400 , Taf . 6 : 4 ) . Tud i za f ibu lo , kakrna
je b i l a u l i t a v znanem ka lupu i z Sza lacske v Transda-
n u b i j i , o b s t a j a z e l o d o b r a p r i m e r j a v a n a M a g d a l e n s k i
gor i p r i mar ju (Dechele t t e 1927 , 1050 , f ig . 714 ;
Gui l l aumet 1987 , 21 , f ig . 5 ; Gabrovec 1966a , t . 23 : 9 ) .
e p r a v m o k r o n o k a s k u p i n a n e p o z n a s l i k a n e k e r a -
mike , pa j e med p ros to rono in na v re t enu i zde lano
k e r a m i k o s S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m n a e l R a d o -
van Cun ja v rs to ob l ik , k i j i h j e mogoe poveza t i s
s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o ( G u t i n , C u n j a , P r e d o v n i k
1993 , 26 s s ) ; enako ve l j a za g raf i tno keramiko (Gu t in
1984 , 311 , Abb . 27 : 3 ; Gebhard , Wagner 1992 , 7 s )
in i z rep in j ske p lo ice z lukn jo a l i b rez n je , t ako
zna i lne za s redn jeevropske op idume (Jacob i 1974 , 59
ss ; Bo nis 1969, 193 s ; Siev ers 1992, 160; im ar 1992,
429 ; Gu t in , Cun ja , Predovn ik 1993 , 29 ) .
P r e g l e d p o z n o l a t e n s k e g a g r a d i v a m o k r o n o k e s k u -
p ine j e ze lo j asno pokaza l , da j e b i lo dos le j ve l j avno
m n e n j e , k a k o j e n a z a e t k u t e g a o b d o b j a p r i l o d o
p r e t r g a n j a t e sn i h p o v e z a v s s r e d n j o E v r o p o , n a p a n o .
P r e b i v a l s t v o m o k r o n o k e s k u p i n e j e t u d i v p o z n e m
la tenu sp ro t i spoznavalo novos t i , k i so se uve l j av i l e na
ozeml ju severno od Alp . Ve ino l e - t eh j e tud i s amo
sprejelo . Res pa je , da ne is to vseh, kot je tudi res ,
da j e v t em asu pos ta lo do jeml j ivo tud i za vp l ive z
Balkana , i z I s t re in i z severne I t a l i j e .
1
I nvc n t a r na kn j i ga p r a z godov i ns ke z b i r ke N a r odne ga m u-
zeja v Ljubl jani : 4432
Bronzekno pf mil (Irci Sclilupfen, Toplitz
b. Margarethen;
4433
Bronzekno pf mit 2 Osen, Toplitz b.
Margarethen. -
Risbe in kar t i j e i zde la la Dragica Kni f ic -Lun-
dcr .
2
Na tann eje po da tke o upora bl jen ih arhivskih v ir ih in
us tan ova h, k i j ih hra ni jo , bo bra lec nae l v poglav ju Z god ovin a
r a z i s ka v m onogr a f i j e o S t a r e m g r a du ( G u t i n . Cun j a , P r e dov-
nik 1993, 9 ss).
1
Erwerbungen des krainisehen Lundesmuseums
59/1897.
4
N a r odn i m uz e j L j u b l j a na , inv . t . P 4448a ,b . - G a b r o ve c
1966a, 180, t . I I , t . 30: 5,6; Gutin, Cunja, Predovnik 1993,
12. op . 19, str . 18 s, 34, t. 14, 15, si. 6: 1 5,16.
Pc n i kovo p i s m o D c m a nu 2 1 . 6 . 1887 . s t r . 4 .
" .1. Penik,
Beschreibung Neviodunums mit Umgebung re-
spective ZeichenSrklitrung
(1888) t . 25 . Hran i Arhiv Slove ni je ,
Priv. A 39 (Penik), fasc. 3.
7
Iti..
Popis prezgodovinske dobe in okolica rimskega mesta
Ncvioduna
(20. 2. 1889) t . 51 in 52. Arhiv Slovenije,
DZ-DO 1X-5, 1596/1889 ( seznam najdi ) in 9595/1892 (kar ta) .
" Id . .
ZeichenErklO rung der priichistorischen Zeil von (lurk-
felder (legend
(8 . 4 . 1892) t . 90-92. Arhiv Sloveni je , D Z -D O
1X-5, 9595/1892.
' ' Pcnik ovo pism o Cen tral ni k omisi j i 19. 5. 1891, str . 1 in
2 . Pr im. J . Penik .
Min. Zent. K omm.
17, 1891, 123, t. 101.
111
Pcniko vo p i smo Ce nt ra ln i ko mis i j i 14 . 2 . 1889, s t r . 3 ,
t. 7.
11
Gle j op . 5 .
12
Glej op. 10.
" Pc nik ov o pism o Ce ntr aln i komisi j i 19. 5. 1891, str . 2.
14
Narodni muzej Ljubl jana , inv . t . P 3206, 3207 (zapes tni -
ci) in 3201 (f ibula) .
Erwerbungen des krainisehen Lundesmuseums
53/1890.
1,1
I . Ku l jan , Zapisnik in poslovna knjiga, 13, 26. 8. 1897.
17
Erwerbungen ties krainisehen Lundesmuseums
102/1897
in 25/1898.
N a g r e be nu Bo j a ko l e ga J a ne z D u l a r p r i t opog r a f s ke m
ogledu ni nae l nobenih gomi l . Za podatek se mu lepo
z a hva l j u j e m .
19
Deimlova je mis l i l a , da preds tavl ja f ibula s ta lenskega
vrha , k i j i ma njk ata pereso vina in ig la, t rn pane s pon e .
-
5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,
http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob
A D A M , A . - M . , C . B A L 1 S T A , P . C A S S O L A G U I D A , M .
MORETTI in S. VITRI 1983-1984, Pozzuolo de l Fr iu l i :
sea vi 1981-19 83. -
Atti C iv. M us. St. Arte
14, 127 ss.
A D A M , A . - M . i n M . FEU G ERE 1982 , U n a s pe c t de 1 ' a r t i -
sanat du bronze dans l ' a rc a lp in or ienta l e t en Dalmat ie au
I" s .av .J . -C. : l es f ibules du type di t "de Jezer ine" . -
Aquil.
Nos.
53, 129 ss.
ANSI 1975,
Arheoloka najdia Slovenije. -
L j ub l j a na .
A N T I Q U A R I U M 1 9 9 1 ,
L'Antiquarium di Tesis di Vivaro. -
A r c h . de l l 'A l t o Po r de n . 1 .
A RG EN TE O LI V ER, J . L . 1974 , La s f i bu l a s de l a ne c r opo l i s
ce l t iber ica de Agui lar de Angui ta . -
Trab. Prehist.
31, 143 ss.
B A L E N - L E T U N I , D . 1 9 86 , L a t e n s k e v a lc iz S la v o n s ko g
K oba a . -
Vjes. Arh. muz. Zag.
19, 141 ss.
B E H M - B L A N C K E , G . 1 9 7 1 , E i n Z u g e l f i i h r u n g s r i n g i m G e -
b i e t de s O pp i dum s " S t e i n s bu r g" be i Rom hi l d , K r . M e i n i n -
gen. - Ausgr. Funde 16, 247 ss.
BO N I S , E . B . 1969 ,
Die spiitkeltische Siedlung Gellerthegy-Ta-
ban in Budape st. -
A r c h . H ung . 47 .
B O I , D. 1984, O s taros t i konjen i keg a grob a t. 16 z
la tenskega grobia na beogra j ski Karaburmi . - V:
Keltski
voz,
Po s. muz. B re. 6, 133 ss.
BO I , D . 1987 , K e l t s ka ku l tu r a u J ugos l a v ij i . Za p a dn a
g r upa . - V :
Praist. jug. zem.
5 ,
eljezno doba,
855 ss.
BO I , D . 1990, M i hov o , N ovo m e s t o . - V :
Arheoloka
najdia Dolenjske,
79 ss . No vo mes to .
B O Z 1 , D . 1 99 2,
Mokron oka skupina latenske kulture v
poznolatenskem obdobju.
- N e ob j a v l j e na d i s e r t a c i j a , L j ub -
l j ana .
B O I . D . 1993 . O l a t ens k i h na j dba h na obm o j u P t u j a . -
V :
Ptujski arheoloki zbornik,
189 ss, Ptu j .
BREN. J . 1991, L 'oppidum di Tf i ' sov. - V: /
Celil,
544, Mi lano.
B R E A K , D . 1 98 9,
Verdun pri Stopiah. Arheoloke razi-
skave antinega grobia 1983-1988. -
N ovo m e s t o .
C H A L L E T , V . 1 9 9 2 ,
Les Celtes et Temail. -
Doc. prhis t . 3 .
COLLIS, J . R. 1973, Bur ia l s wi th Weapons in I ron Age
Br i ta in . -
Germania
51, 121 ss.
1 M A R , M . 1986, E r f o r s c h ung de s ke l t is c hc n O p p i du m s
St a r H r a d i s ko i m J a h r c 1986 ( G e m . M a l H r a d i s ko , Bc z .
Pros tjov) . -
Pfeh. vyz.
1986, 42 s.
1 M A R , M . 1989, E r f o r s c hu ng de s ke l t is c hc n O pp i dum s
St a r H r a d i s ko in de n J a h r c n 1983-1988 ( M a hr e n , SSR ) .
- Arch. Korrbl.
19, 265 ss.
I M A R , M . 1990 , D i e Er f o r s c h ung de r s pa t l a t nc z c it l i c he n
S i e d l ung i n Bof i t ov , Bc z . B l a ns ko ( M a hr e n , SF R) . -
Arch. Korrbl.
20 , 311 ss.
I M A R , M . 1992, R i t z z c i c hnungc n a u f K e r a m i k vom ke lt i -
s c hc n O pp i dum S t a r H r a d i s ko . -
Germania
70, 427 ss.
D E C H E L E T T E , J . 1 9 2 7 .
Manu el d'archiologie prehistorique
celtique et gallo-romaine
4 .
Second age du fer ou dpoque de
La Tne. -
Paris .
D E I M E L , M . 1 9 8 7 ,
Die Bronzekleinfunde vom Mugdalens-
berg. -
Karnt . Musschr . 71 .
D O B I A T , C . 1 9 8 2 ,
Funde aus der Sammlung Mecklenburg. -
KI. Schr . a . d . Vorgcsch. Sem. Marb. 12 .
D U L A R , A . 1 9 9 1 ,
Prazgod ovinska grobia v okolici Vinjega
vrha nad Belo cerkvijo. Smarjeta 2.
- Kat . in monogr . 26 .
D U L A R , J . , B . K R I , D . S V O L J A K i n S . T E C C O -
H V A LA 1991 , U t r j e na p r a z godov i ns ka na s e l j a v M i r e ns k i
in Tcmcniki dol in i . -
Arh. vest.
42, 65 ss.
E G G E R , K . et al. 1961 , D i e A us g r a bungc n a u f de m M a gda -
lensberg 1958-1959. -
Carintliia
I 151, 3 ss.
E N D E R T , D . v a n 1 9 9 1 .
Die Bronzefunde aus dem Oppidum
von Munching. -
Ausgr . in Manch. 13.
F E U G - R E , M . 1 98 5,
Les fibules en Gaule miridionale de la
conquete d la fin du V s. up. J.-C.
- Rev . a rch , de Narb.
Suppl . 12.
FILIP, J . 1956,
Keltov ve strednI Evrop. -
M on . A r c h . 5 .
1- ITZ, G. 1981-1982, Zwci f igura l vcrz icr te ke l t i sche Anhan-
ger . -
litim. Osterr.
9-10, 55 ss.
FO LTI N Y , S . 1958 ,
Velemszen tvid, ein urzeitliches Kulturzen-
trum in Mitteleuropa. -
Ver i i f f . d . Os ter r . Arbei t sgcm. f .
Ur- u . Fr i lhgcsch. 3 .
FREY , O . - H . 1986 , Ze ugn i s s c s og . t h r a k i s e he r Tr e ns c n i n
ke l t i s c hc n O pp i da . - V :
Beitrlige zur Eisenzeit,
KI. Sch r. a.
d . Vorgcsch. Sem. Marb. 19 , 37 ss .
FREY , O . - H . i n S . G A BRO V EC 1969 , K l a t e ns k i pos e l i t v i
D o l e n j s ke . -
Arh. vest.
20, 7 ss.
G A BRO V EC, S . 1966a , S r e dn j c l a t e ns ko obdob j e v S l ove n i j i .
- Arh. vest.
17, 169 ss.
G A B R O V E C , S . 1 9 6 6 b , L a t e n s k o o b d o b j e n a G o r e n j s k e m .
- Arh. vest.
17, 243 ss.
G A BRO V EC, S . 1973 , Za e t e k ha l t a t s ke ga obdob j a v S l ove -
niji. -
Arh. vest.
24, 338 ss.
G A BRO V EC, S . 1975 , N a s e l i t ve na z godov i na S l ove n i j e v
l a t e ns ke m obdob j u . - V : Arheoloka najdia Slovenije, 60
ss , Ljubl jana .
G A B R O V E C , S . 1 9 9 3 ,
Stina
1,
Naselbinska izkopavanja. -
Kat . in monogr . 28 .
G A M BA , M . 1987 , A na l i s i p r e l i m i na r e de l l a ne c r opo l i d i
A r qua Pe t r a r c a ( Pa dova ) . - V :
Celti ed Etruschi nell'Italia
centro-settentrionale dal V sec. a. C. alia romanizzazione ,
237 ss , Bologna .
G E B H A R D , R . 1 9 8 9 ,
Der Glasschmuck aus dem Oppidum
von Manching. -
Ausgr . in Manch. 11.
G E B H A R D , R . i n U . W A G N E R 1 9 9 2 , M i t K e r n p h y s i k a u f
de n Spur e n de r K e l t e n . -
Arch. Deutschl.
8/1, 6 ss.
G E R H A R Z , R . R . 1 9 8 7 , F i b e l n a u s A f r i k a . -
Saalb. Jb.
43,
77 ss.
G LEI RSCH ER, P . 1993 , U r z e i t l i c he S i e d l ungs r e s t e i m Be -
r e i c h de r G r a c a r c a a m K l ope i ne r Se e i n U n t e r ka r n t e n . -
Carinthia
I 183, 33 ss.
G U I LLA U M ET. J . P . 1987 , Le s f i bu