Izdaja 1/2015

Revija MeRkuR zavaRovalnice za dobRo počutje in zdRavje

aktivni&zdravi

in teloZdrav duh

Blagodejni učinki vode Zakaj nam prija že pogled nanjo

Dinamični v pisarni Fit na ergonomskem delovnem mestu

Razgibano poletjeKako otroci že od malih nog razvijajo veselje do športa

Pot do zdrave telesne teže

2 | aktivni&zdravi

Merkur | vsebina

VsebinaZgodba Z nasloVnice4 Telesna teža, pri kateri se dobro počutite

način žiVljenja10 dinamični v pisarniKdor ves dan dela za računalnikom, se lahko poklicnim »stranskim učinkom« izogne z ergonomsko oblikovanim delovnim mestom.

12 sočen odmorsveže iztisnjeni ali zmešani sokovi iz kodrolistnega ohrovta, rdeče pese ali špinače nam pomagajo pri razstrupljanju telesa

Kolofon: lastnik in izdajatelj: Merkur Versicherung AG, Joan-neumring 22, 8010 Gradec, Avstrija; aktivundgesund@merkur.at; klicni center: +43 (0)800 60 80; vodja projekta pri Merkur Versicherung: Birgit Stampfl; izdelava: Weekend Magazin Steiermark GmbH, Bahnhofgürtel 59, 8020 Gradec; redakcija: Katharina Robia, Christiane Rössler, Cornelia Stiegler; prevod in lektura: Barbara Bračko, Ana Lotrič, Mojca Benkovič; grafika: Ronald Lind; tisk: hm perfectprintconsult eu; fotografije: Merkur, Thinkstock, Istock; fotografija na naslovnici: iStock

Telo in dobro počuTje16 pravočasna preventivaZgodnje odkrivanje bolezni rešuje življenja: kateri preventivni pregledi so najpomembnejši

18 razgibano poletjeKako otroci že od malih nog razvijajo veselje do športa in katere zvrsti so zanje najprimernejše

duh in duša22 blagodejni učinki vodeVoda pomirja, znižuje krvni tlak in skrbi za splošno dobro počutje: zakaj nam prija že samo pogled nanjo

24 čas za trening možganovne le telo, tudi možgane moramo redno trenirati, če želimo, da bodo ostali dolgo v formi

fot

og

ra

fije

: th

ink

sto

ck

Zgodba z naslovnice

razgibano poletje

sočen odmor

4

12

18

aktivni&zdravi | 3

EditorialDrage bralke, dragi bralci!

Veseli nas, da je pred vami druga številka revije »Aktivni & zdravi«, v kateri se predstavlja tudi Merkur zavarovalnica.

Revija »Aktivni & zdravi« je plod sodelovanja, znanja in izkušenj ustanovitelja ter naše matične družbe Merkur Versicherung AG iz Gradca, prve zavaro-valnice v Avstriji z več kot 215-letnimi izkušnjami in strokovnjaka na področju zdravstvenih zavarovanj, ki svojim zavarovancem vedno nudi kakovostne produkte in storitve.

Uspešni rezultati, ki so posledica kakovosti in inovacij naših zavarovalnih produktov in storitev, dokazujejo, da je izbira Merkur zavarovalnice pravilna odločitev.

V letu 2015 smo razširili svojo zavarovalno ponudbo. V Sloveniji smo ponudili nov zdravstveni produkt, ki krije vse tiste potrebe po zdravstvenih storitvah naših strank, ki jih potencialno težko uveljavijo v sklopu obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvenih storitev pa nismo ponudili samo v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji. Pri oblikovanju tega produk-ta nas vodita dva cilja, in sicer ponuditi našim strankam to, česar v slovens-kem zdravstvu ne dobijo, predvsem krajše čakalne dobe, kot so sedaj v javnem in zasebnem zdravstvu, in tudi višjo kakovost storitev. Tako lahko rečemo, da na vseh življenjskih področjih uresničujemo slogan »Zavarujemo čudež – človeka«.

Prepričani smo, da boste v reviji »Aktivni & zdravi« našli veliko zanimivih in koristnih informacij, ter upamo, da boste našli več časa zase in za svoje zdravje.

Uprava Merkur zavarovalnice, d. d.

Denis Stroligopredsednik uprave

foto

gra

fije:

Mer

kur

Merkur | zgodba z naslovnice

4 | aktivni&zdravi

Počutite se

FOTO

GR

AFI

JE: P

ixla

nd

/Th

ink

sto

ck

zgodba z naslovnice | Merkur

aktivni&zdravi | 5

Besedilo: Christiane Rössler

dobroVSE JE VPRAŠANJE RAVNOVESJA. Telesne teže, pri kateri se počutimo dobro, ne boste dosegli s predpisi, omejevanji in strogimi dietami, temveč s sprejemanjem samih sebe, z zdravo prehrano in veseljem do življenja. Pri tem pa poslušajte svoje telo, ki točno ve, kaj in koliko pojesti.

FOTO

GR

AFI

JE: P

ixla

nd

/Th

ink

sto

ck

Merkur | zgodba z naslovnice

6 | aktivni&zdravi

Priznajmo si, da vsi vemo, koliko kalorij ima tablica čo-kolade, da je sojino mleko lažje prebavljivo od kravje-ga in katera dieta je trenutno priljubljena. Kljub temu

pa vse prepogosto ne prisluhnemo vodilnemu strokovnja-ku za prehrano – svojemu telesu in njegovim naravnim nagonom. »Posegamo po prigrizkih, čeprav sploh nismo lačni, privoščimo si še eno porcijo testenin, ko nam trebuh že zdavnaj govori, da smo siti, vsebina naših hladilnikov pa se ravna po priporočilih diet,« pravi Sven-David Müller, no-vinar na področju medicine in dietetik iz nemškega mesta Weimar, ki je s svojimi številnimi publikacijami že večkrat razburkal živilski sektor. Izhod iz takega položaja pa zago-tovo nista še ena dieta in odrekanje. Najprej bodite iskreni sami s seboj. Vprašajte se, ali ste zadovoljni s svojo težo ali pa ste nad hujšanjem preprosto obupali.«

Notranji prehranski kompas. Prekomerna telesna teža je pogosto posledica pomanjkanja telesne aktivnosti. Veli-ko ljudi lažjim telesnim aktivnostim, kot sta sprehajanje ali kolesarjenje, ne posveti niti štiri ure na teden. Skrajni čas je torej, da se začnemo ravnati po notranjem prehranskem

kompasu in se podamo na pot do telesne teže, pri kateri se bomo dobro počutili. Strokovnjak pojasnjuje: »To doseže-mo takrat, kadar dobrega počutja ne povezujemo več s telesno težo.« Povedano drugače: to je teža, pri kateri smo v duševnem ravnovesju, kar med drugim pomeni, da se s težo sploh več ne ukvarjamo. »Prav s tem pa imamo dan-danes težave. Zaradi vsesplošne obsedenosti z vitkostjo, nenehne izpostavljenosti izračunom indeksa telesne teže (BMI) in dietam se moramo, ne glede na to, koliko tehtamo, neprestano soočati s svojo težo, svojim videzom in svojimi prehranskimi navadami,« svari Sven-David Müller. V resnici nam ne more niti vrednost indeksa telesne teže niti delež telesne maščobe ali tabela kaloričnih vrednosti povedati, ali se v svoji koži počutimo dobro. »Prav nasprotno. Zaradi neprestanih diet lahko hitro izgubimo občutek za lastno telo,« opozarja strokovnjak.

Prava izbira. Diplomirani psiholog Aljoscha Schwarz in prehranski strokovnjak Ronald Schweppe sta razvila ne-konvencionalno metodo (t. i. dieto minus 1), ki nam do-mnevno pomaga ugotoviti, katera vrsta hrane nam resnič-

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, Pix

lan

d/T

hin

kst

ock

, KK

zgodba z naslovnice | Merkur

aktivni&zdravi | 7

SvEN-DAvID MüllER MSCNOVINAR ZA PODROčJE MEDICINE

“Niti vrednost indeksa telesne teže niti delež telesne maščobe ali tabela kaloričnih vrednosti nam ne more povedati, ali se v svoji koži počutimo dobro.”

Če ponovno vzpostavimo naraven in zdrav odnos do hrane, se bo telesna teža, pri kateri se dobro počutimo, uravnala samodejno.

no prija: ne zato, ker vsebuje veliko vitaminov ali malo kalorij, ampak ker popolnoma ustreza našim potrebam. »če ponovno vzpostavimo naraven in zdrav odnos do hra-ne, se bo telesna teža, pri kateri se dobro počutimo, urav-nala samodejno,« zagotavlja psiholog Schwarz. Vsakdo ima možnost izbirati bolj zavestno. Edino pravilo t. i. for-mule minus 1 je, da vsak teden z jedilnika izbrišemo eno od osmih živil, kot so meso, sladkor ali mlečni izdelki. Dru-gih pravil ni. »V tem času morate natančno opazovati, kako se počutite in kakšne spremembe so se pojavile,« pojasnjuje Aljoscha Schwarz. »Morda boste obču-tili rahlo napetost, zaznali doslej nepoznan ob-čutek ugodja ali celo izgubili kakšen kilogram. Morda boste boljše spali ali pa se bo spreme-nil vaš telesni vonj.« Skrivnost je v tem, da opazujete samega sebe. Psihologi so to stanje, ki izvira iz budizma, poimenovali čuječnost. če čuječe opazujemo svoje prehranske navade, ponovno dobimo občutek zase in za svoje po-trebe, dosežemo notranje ravnovesje ter posle-dično telesno težo, pri kateri se dobro počutimo. »Že kmalu boste ugotovili, kako se odzivate na določena živila, in odkrili umetnost uživanja,« obljublja Aljoscha Schwarz. Na kratko: čutili boste, ali vam hrana na vilicah ustreza ali ne.

Individualni prehranjevalni vzorci. Novopridobljeni modrosti o lastnem telesu sledi zadnji korak metode mi-nus 1 – sprejetje odločitev. če ste se najboljše počutili, ko niste uživali mesa, je morda priporočljivo, da se vegetari-janstvu popolnoma predate ali pa si privoščite le še ne-deljsko pečenko. Morebiti pa ste prišli do spoznanja, da brez rednega uživanja mesa ne morete živeti, in tudi s tem ni nič narobe. Prehranski strokovnjak Schweppe trdi: »Po-membno je samo to, da na koncu vsakega tedna sprejme-te zavestno odločitev.«

Stvar navade. To je bistveno, saj odločitve ustvarjajo navade, te pa privedejo do tega, da

stvari počnemo, ne da bi o njih razmišljali ali bili nanje pozorni. »Kdor je pozoren na svoje telo, prepozna svoje prehranjevalne vzorce,« poudarja Sven-David Müller. Vsem živilom, ki so pri dieti minus 1 za kratek čas prepovedana, je skupno to, da so povezana z nezavednimi prehranjevalnimi navadami ali prekomerno tele-sno težo. Začenši s sladkorjem. Schwarz pravi: »To je smiselno zato, ker veliko žensk prejme izrazito jasne signale, ko se odpove sladkorju, četudi nji-hova čuječnost še ni tako razvita.« Nasprot-no pa ni priporočljivo, da se najprej odpove-FO

TOG

RA

FIJE

: iSt

ock

/Th

ink

sto

ck, P

ixla

nd

/Th

ink

sto

ck, K

K

Merkur | zgodba z naslovnice

8 | aktivni&zdravi

NAJVEČJI MITI O HRANI

Svet prehrane je poln modrosti in nasvetov. Vsi dobrona-merni in pogosto citirani napotki pa kljub temu niso vedno resnični. Zato bomo pometli z največjimi lažmi.

laž 1: Margarina je lažja od masla»Po vsebnosti kalorij in maščob sta oba namaza enako-vredna,« poudarja prehranski strokovnjak Sven-David Müller. V manjših količinah lahko oboje uživate brez slabe vesti.

laž 2: Ananas kuri maščobeAnanas vsebuje veliko encima bromelain, ki se ga je prijel sloves, da preprečuje razgradnjo maščob v črevesju, zaradi česar lahko brez slabe vesti uživamo mastno hrano. Žal ni tako. Bromelainu sicer pripisujejo protivnetne lastnosti, po-magal naj bi tudi pri razgradnji beljakovin, vendar pa je pozitivna lastnost ananasa predvsem visoka vsebnost vita-minov, mineralov in balastnih snovi.

laž 3: Uživanje hrane po sedmi uri zvečer rediNasvet, da naj pred spanjem ne jemo, je povezan predvsem s prebavo. Lahko se zgodi, da bomo zaradi pol-nega želodca hrane, ki jo mora naše telo prebaviti, nemir-no spali. Kdaj zaužijemo kalorije, pa na težo ne vpliva.

laž 4: vitki so bolj zdravi od debelihVitki ljudje niso nujno zdravi, debeli pa ne nujno bolni. Ne-prestane diete lahko škodujejo enako kot trajna prekomer-na teža. Pomembna sta predvsem razgiban vsakdan in uravnotežena prehrana.

laž 5: lahki z lahkimi izdelkiZ lahkimi izdelki se lahko zdravo prehranjujemo in hujša-mo le v omejeni obliki. Večina teh izdelkov dejansko vse-buje manj sladkorja ali maščob, vendar nas ne nasiti dovolj, zaradi česar jemo večkrat. Tako na koncu v želodcu prista-ne enaka količina kalorij.

laž 6: Človek potrebuje mesoTa trditev je napačna. Telo lahko shaja tudi brez mesa, če z drugimi živili zaužijemo dovolj beljakovin in vitamina B

12, ki

jih vsebujejo npr. jajca, mleko ter ribe.

laž 7: Če ne zajtrkujemo, lažje shujšamoPogosto slišimo, da se zaradi zajtrka želodec razširi in smo posledično hitreje spet lačni. Dokazov za to ni. Resnica je povsem drugačna, saj so študije v ZDA pokazale, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, manj težav s težo. Možen razlog za to je, da nas opoldne ne popade neobvladljiva lakota. Predvsem tisti, ki fizično delajo, in odraščajoči otroci naj ni-kakor ne bi izpustili jutranjega obroka.

laž 8: Krompir rediNe drži. Krompir nas nasiti in je zdrav predvsem kuhan, saj vsebuje zelo malo maščob. Redimo se zaradi maščob in omak. Torej roke proč od mastnega pečenega krompirja ali kroketov. To so kalorijske bombe.

mo aditivom za živila, saj moramo pri tem že zelo natančno opazovati, kako hrana brez arom in konzervansov vpliva na duha in telo. Medtem ko opustitev hitre hrane, mlečnih iz-delkov in mesa vpliva predvsem na telesno težo, je opusti-tev kave in alkohola še posebej zanimiva z vidika prepo-znavanja vzorcev, povezanih z užitkom. Ne glede na to, kateri substanci se trenutno izogibamo, ostaja cilj enak: podreti nezavedne prehranjevalne vzorce in preprečiti, da nas prehranjevalni načrti in diete zasužnjijo. »Pravi razlog za prekomerno telesno težo, motnje hranjenja in napačno prehrano namreč ni pomanjkanje dobronamernih prehra-njevalnih pravil, temveč pomanjkanje zavedanja,« pojas-njujeta Ronald Schweppe in Aljoscha Schwarz. Še najmanj pa ne smemo pozabiti, da smo ljudje različni. Tako kot se razlikujemo po številki čevljev ali barvi oči, se razlikujemo tudi po teži in obliki telesa. Še sreča!

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

,

aktivni&zdravi | 9

FOTO

GR

AFI

JE: P

ho

tod

isc/

Thin

kst

ock

, iSt

ock

/Th

ink

sto

ck, G

old

man

n, e

dit

ion

a

Način življenja

Dobro zavarovani z Merkur Zavarovalnico Preventiva, finančna varnost, zmanjšanje tveganj in gotovost, da bodo vaši bližnji preskrbljeni, če se vam kaj pripeti. Pravo življenjsko zavarovanje vam lahko prihrani veliko skrbi. Življenjsko zavarovanje Merkur Zavarovalnice je posebej zasnovano tako, da se prilagaja vsem potrebam in ponuja individualne rešitve. Ena od številnih možnosti je klasično življenjsko zavarovanje, ki je zaradi začasne zamrznitve plačila premij in možnosti delnega povratnega odkupa še posebej prilagodljivo. Ali pa Merkurjevo zavarovanje kritja kritičnih bolezni (ang. dread disease) in nege, ki v primeru bolezni zagotavlja finančno varnost.

Prvi poskusi na miših so pokazali, da lahko pri hujšanju pomagajo

posebne bakterije: miši, ki so imele v črevesju gensko prikrojene

bakterije, so bile vitkejše in imele manj apetita kot ostale. Poskus temelji na dejstvu, da nekatere

bakterije v črevesju za svoje delovanje porabijo več kalorij kot druge, zato so slednje enostavno

zamenjali.

Brez apetita

Barvite in vprašljiveSladkarije so pogosto kar se da pisane. Po eni strani zato, da vzbujajo

pozornost otrok, po drugi strani pa tudi, ker s tem nakazujejo, da vsebujejo veliko sadja in vitaminov. Resnica je seveda drugačna. Bomboni so tako barviti zardi umetnih barvil. Od leta 2010 morajo biti določena barvila sicer označena, vendar so ugotovili, da predvsem ponudniki, ki prodajajo sladkarije brez embalaže ali na

odprtih stojnicah, teh določil ne izpolnjujejo. Obstaja sum, da zlasti azobarvila (E102, E104, E110, E122 in E129) povzročajo motnje pozornosti

pri otrocih ter celo raka.

10 | aktivni&zdravi

Če menite, da delo v pisarni ni težaško, se motite. Predvsem če več let pri delu samo sedimo in se ne gibamo dovolj, se lahko pojavijo različne bolezenske

slike. Bolečine v hrbtu, nepravilna drža in pojav kronične migrene so le nekateri (pisarniški) sindromi.

Za veliko ljudi je 40-urni delovni teden v pisarni nekaj povsem običajnega. Ob takem delavniku strojepisci na-tipkajo do 80.000 znakov dnevno, zato ni presenetljivo, da veliko pisarniških uslužbencev trpi zaradi vnetja kitne ovoj-nice. »Dejstvo je, da se v pisarni in tudi v prostem času pre-malo gibamo,« opisuje temeljno zlo večine težav, poveza-nih z delom v pisarni, Christine Feichtinger iz Centra za medicino dela v Linzu. »V preteklosti so zaradi težav z med-

Dinamični vBOLEČINE V HRBTU, MIGRENA ALI TEŽKE NOGE – kdor ves dan dela za računalnikom, se lahko poklicnim »stranskim učinkom« izogne z ergonomsko oblikovanim delovnim mestom.

vretenčnimi ploščicami trpeli gradbeni delavci, danes so to pisarniški uslužbenci.« Posedanje v pisarni med drugim slabi hrbtne in trebušne mišice ter mišice trupa, torej skupi-ne mišic, ki imajo zelo pomembno vlogo pri učinkovitem podpiranju hrbtenice.

Mobilnost v pisarni. »Bistvo vsega je gibanje,« pravi zdravnica medicine dela Christine Feichtinger. »Če ne bo-ste kot prilepljeni na stolu in boste večkrat vstali ter prete-gnili noge, boste sprostili napete mišice in pospešili pre-snovo.« Pomagate si lahko z določenimi gimnastičnimi vajami, ki se v pisarni izvajajo brez težav in s katerimi boste sprostili svoje telo. »Nagnite glavo najprej na eno stran in nato na drugo, potem pa še naprej in nazaj. Tako boste F

OTO

GR

AFI

JE: G

oo

dsh

oo

t/Th

ink

sto

ck

Merkur | način življenja

način življenja | Merkur

aktivni&zdravi | 11

pisarni

ERGONOmskO OBLIkOVANO DELOVNO mEsTO

●● dinamično sedenje: stoli s premičnim naslonjalom●● alternativne oblike sedenja: gimnastična žoga ali ravnotežna blazina

●● gibanje v pisarni: gimnastične vaje za vratne mišice, razgibavanje nog

●● postavitev mize: pravi kot med nadlahtjo in podlahtjo, miza je v višini komolcev

●● višina stola: pravi kot med stegni in golenmi●● nastavitev računalniškega zaslona: prva vrstica na zaslonu je tik pod višino oči, pogled je usmerjen navzdol

●● ozračje v prostoru: rastline za večjo zračno vlažnost, omejevanje neposrednega bleščanja – delovni prostor je postavljen vzporedno z oknom

FO

TOG

RA

FIJE

: Go

od

sho

ot/

Thin

kst

ock

sprostili napete vratne mišice,« pred-laga Christine Feichtinger. »Če želite ohraniti zdravo telesno držo, lahko na-mesto na stolu sedite tudi na gimna-stični žogi,« razlaga strokovnjakinja.

Ergonomsko delovno mesto. Pisarniš-ko delo ne sme predstavljati dodatne obremenitve za telo, zato moramo pri opremljanju delovnega mesta velik poudarek nameniti predvsem ergonomiji. Zdravniki medicine dela imajo jasno predstavo o tem, kakšen je ergonom-sko oblikovan delovni prostor: idealen pisarniški stol je npr. opremljen z naslonjali za roke, s katerimi raz-

Besedilo: Yvonne Posch

Rastline v pisarni poskrbijo za večjo zračno vlažnost in izboljšajo ozračje v prostoru.

bremenimo vrat. »Kadar se naslonite, mora naslonjalo za hrbet slediti nagibu vašega telesa, višina stola pa naj bo nastavljena tako, da stegna ne pritiskajo ob mizo. Med stegni in golenmi naj bo pravi kot,« dodaja zdravnica me-dicine dela. Svetuje: »Gibajte se tudi, ko sedite – najboljši položaj pri sedenju je vedno tisti, ki sledi.« Višina mize naj bo prilagojena tako, da nadlahti na njej slo-nijo pod kotom približno 90 stopinj. Poleg tega ni dobro, če sedimo preblizu računalniškega zaslona. Najmanjša raz-dalja med zaslonom in očmi naj bi znašala 50 centimetrov, idealno pa je, če znaša med 60 in 70 centimetrov. Pogled naj bo usmerjen rahlo navzdol, s čimer sprostimo vratne in očesne mišice.

Zdravi prsti. Tudi miška in tipkovnica morata izpolnje-vati določene zahteve. Uporabniku prijazno tip-

kovnico lahko postavimo ločeno od računalnika, del, ki je bližje zaslonu, pa je rahlo dvignjen.

»Ergonomsko oblikovana miška je prilagoje-na dlani: zadnji del je kupolaste oblike, v smeri proti prstom pa miška postaja ved-no bolj ploska in široka, da lahko prste iztegnemo,« še pravi Christine Feichtin-ger. Zdravnica za medicino dela svetuje tudi, da si po dolgem in napornem dne-vu v pisarni vzamemo čas za šport, kot npr. za nordijsko hojo, pilates in jogo. Te-lesne in duševne tegobe, ki jih povzroča

pisarniško delo, lahko preprečimo tudi z različnimi metodami sproščanja, primer

tega je avtogeni trening.

Merkur | način življenja

12 | aktivni&zdravi

Kodrolistni ohrovt, peteršilj in rdeča pesa na prvi pogled res niso sestavine, ki bi jih z veseljem dali v mešalnik. Vendar ta zelenjava v pravilni kombinaciji zago-tavlja trenutke, polne užitkov, in ima povrhu vsega še zdra-vilne stranske učinke. Čarobna beseda se imenuje detox oz. razstrupljanje, ki vpliva predvsem na jetra, ledvice in kožo. »Čarobni napoji« iz zelenjave, sadja in zelišč pa ne veljajo le za zdrave, ampak delujejo tudi kot lepotni eliksir. Razlog se skriva v njihovih vitalnih snoveh, ki dobrodejno vplivajo na naše celotno telo: koža je bolj zdrava, vezivna tkiva bolj napeta. Njihovi encimi in balastne snovi spodbu-jajo prebavo, nas nasitijo in podpirajo telesne funkcije. O tem je prepričan tudi Christian Matthai, ginekolog in po-rodničar ter strokovnjak za razstrupljanje, ki pravi: »Sokovi za razstrupljanje nam pomagajo iz telesa spraviti škodljive snovi.«

Zeleno, zeleno, zeleno ... »Surova zelenolistna zelenjava vsebuje največ vitalnih snovi,« dodaja Matthai. Za svežo polt bosta tako poskrbela ohrovt ali peteršilj. Zakaj pa je ravno ohrovt odlična sestavina za smoothieje? Zaradi vita-mina C, ki krepi imunski sistem. Pa tudi zaradi vitamina A, ki deluje kot lovilec prostih radikalov, ščiti celice pred škodlji-vimi vplivi in preprečuje nastanek raka. To pa še zdaleč ni vse: kodrolistni ohrovt je poln vitaminov K, E, B

1, B

2 in B

3 ter

vsebuje kalcij, betakaroten, železo, magnezij in maščobne

Zdravje vRAZSTRuPljANjE S SMOOThiEji: Pomarančni sok ni edini zdrav napitek! Kodrolistni ohrovt, peteršilj, rdeča pesa in ostale vrste zelenjave bodo poskrbeli za več razgibanosti v kozarcu ter istočasno dobrodejno vplivali na vaše telo.

FOTO

GR

AFI

JE: z

aseb

ne,

Th

ink

sto

ck

kisline omega 3 ter omega 6. Če si želite, da bi bila vaša koža lepša, večkrat posezite po zelenolistni zelenjavi – šte-vilne hranilne snovi lahko pomagajo celo pri odpravljanju aken. K smoothiejem pa se po mnenju strokovnjaka poda tudi peteršilj, ki koristi predvsem ledvicam: »Peteršilj pre-prečuje nastanek ledvičnih in sečnih kamnov ter vnetje sečil. Obenem spodbuja izločanje urina, s čimer iz telesa odstranimo povzročitelje bolezni.« Kalij, ki ga vsebuje ohrovt, pa nam pomaga pri hujšanju in izločanju strupenih snovi.

Rdeče, rdeče, rdeče ... Če trpite zaradi visokega krvnega pritiska, si postrezite s kozarcem soka iz rdeče pese. Najno-vejše študije so namreč pokazale, da nitrati, ki jih vsebuje, znižujejo krvni tlak. Rdeča pesa spodbuja tudi naravno razstrupljanje telesa in ga čisti od znotraj navzven. Betain in folna kislina, ki ju najdemo v rdeči pesi, krepita srce in delovanje jeter ter žolčnika. Poleg tega pa železo v rdeči pesi pomaga pri tvorbi krvi.

Pravilno razmerje. Naj se zdi uživanje smoothiejev še tako zdravo, kljub temu ne smemo pretiravati. »Veliko ljudi se takoj odloči za enotedensko dieto s smoothieji. Tega vam ne svetujem in raje priporočam, da razstrupljanju na-menite en dan v tednu,« svetuje strokovnjak Christian Matthai.

Merkur | način življenja

aktivni&zdravi | 13

kozarcu

FOTO

GR

AFI

JE: z

aseb

ne,

Th

ink

sto

ck

Besedilo: Christiane Rössler

Merkur | način življenja

14 | aktivni&zdravi

NASVETI ZA RECEPTE

Zelena spodbuda za kožo (2 porciji)V mešalniku zmešajte 4 skodelice kodrolistnega ohrovta, 4 skodelice špinače, 2 kivija in 3 jabolka ter dolijte sveže iztisnjeni sok 1 pomaranče. Za več svežine dodajte še kumarico.

Sladki razstrupljevalec (2 porciji)V mešalniku zmešajte 2 pesti listov špinače, 2 pesti listov zelene solate, 1 jabolko, sok polovice limone, 1 banano in 200 ml vode. Napitek bo še bolj osvežilen, če boste vanj vmešali še nekaj kock ledu.

Rdeči razstrupljevalec (2 porciji)V mešalniku zmešajte polovico olupljene rdeče pese, 100 g korenja, 1 veliko ali 2 mali jabolki, ščepec ingverja in polo-vico pomaranče. Vitamin C v jabolku in pomaranči bo po-skrbel, da bo telo lažje sprejelo železo, ki ga vsebuje rdeča pesa.

Poletna sapica (2 porciji)V mešalniku dobro zmešajte četrtino limone, 1 hruško, 1 snop listov peteršilja, 2 dateljna, 200 ml korenčkovega soka in kocke ledu. Če vaš mešalnik ni dovolj zmogljiv, boste morali dateljne narezati na manjše koščke in celo korenje v sokovniku najprej predelati v sok.

FOT

OG

RA

FIJE

: iSt

ock

/Th

ink

sto

ck

aktivni&zdravi | 15

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ckp

ho

to/T

hin

kst

ock

, Hey

man

s Tr

imil

in, G

old

man

n, K

öse

l

Telo & dobro počutje

Shujšajte s skakanjemKdo pravi, da so trampolini samo za otroke: minitrampolini so koristna oblika vadbe za odrasle in celo starejše. Zibanje na t. i. rebounderju spodbuja delovanje srčno žilnega siste-ma, krepi mišice in imunski ter limfni sistem. Da to dosežemo, pa nam ni treba noro poskakovati: že umirjeni pilates oz. vadba joge na nestabilni podlagi naredi naše telo neverjetno čvrstejše. Na sliki: trampolin Heymans Trimilin, dostopen že od 129,00 € naprej.

Sladkorna bolezen na pohoduV preteklih sedemnajstih letih je število obolelih za sladkorno boleznijo (tipa 2) močno naraslo. Do leta 2030 pa naj bi se po mnenju strokovnjakov ta delež povečal še za dodatnih 35 odstotkov. Kot enega od razlogov navajajo rastoč delež starejših oseb v družbi, med drugim pa naj bi na to vplivali tudi debelost in vrednost maščob v krvi. Tveganje predstavlja tudi sladkorna bolezen v nosečnosti, ki po porodu običajno izgine, vendar se lahko v poznejših obdobjih ponovno pojavi.

Že dolgo je znano, da materino mleko pozitivno deluje na

dojenčkov imunski sistem. Nove študije pa so pokazale, da ima še

veliko drugih učinkov: dojeni novorojenčki naj bi v primerjavi s

tistimi, ki so bili hranjeni z mlečnimi nadomestki, v kasnejših

letih dosegli boljše rezultate pri inteligenčnih testih in bili

uspešnejši v poklicnem življenju. Ta razlika se izenači šele po

približno tridesetem letu življenja.

Pametni zaradi dojenja

Merkur | telo & dobro počutje

16 | aktivni&zdravi

Neizogibna resnica je, da se vsi staramo in nevarnost telesnih tegob narašča z vsakim letom življenja. Če se torej želite starati zdravi, je priporočljivo, da vas

zdravnik redno pregleda, saj lahko le tako pravočasno odkrijete bolezni in jih uspešno premagate. Preventivni pregledi nam pri preprečevanju zdravstvenih težav poma-gajo na dva načina: po eni strani nas zdravnik seznani z zdravstvenimi dejavniki tveganja in če njegove nasvete upoštevamo, lahko ta tveganja zmanjšamo, po drugi strani pa pregled omogoča zgodnje odkrivanje bolezni. Prej ko bolezen odkrijemo, več časa nam preostane za zdravstve-ne protiukrepe.

Osrednje točke pregledov. Preventivni zdravstveni pre-gledi naj bi se osredotočali predvsem na bolezni srca in

Zgodnje odkrivanje bolezni

PREVENTIVNI PREGLEDI. Poleg zdravega načina življenja so redni zdravstveni pregledi najboljši način za preprečevanje bolezni. Predvsem v primeru nevarnih bolezni, kot je rak, nam lahko preventivni pregledi rešijo življenje.

ožilja ter rakava obolenja, saj sta ti vrsti bolezni glavna ra-zloga za smrt. Odkrivanje dejavnikov tveganja je še pose-bej pomembno pri boleznih srca in ožilja, saj so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, prekomerna telesna teža, visoke vrednosti holesterola in pogosto kajenje najpogostejši vzroki za srčni infarkt ter podobne zaplete. Pojav teh bole-zni lahko preprečimo, če zmanjšamo dejavnike tveganja. Z rednim izvajanjem športnih aktivnosti in zdravim načinom življenja lahko občutno zmanjšamo nevarnost, da zbolimo za boleznimi srca in ožilja. Pri preventivnem pregledu ugotovijo naše dejansko zdravstveno stanje in če so dolo-čene vrednosti rahlo zvišane, lahko bolezen, preden pose-žemo po zdravilih, preprečimo že z zdravim načinom živ-ljenja. Simptomi nekaterih boleznih, kot npr. sladkorne bolezni, dolgo niso vidni in zaradi tega so preventivni pre- FO

TOG

RA

FIJE

: iSt

ock

/Th

ink

sto

ck

Povečanje prsiŽenskam, ki niso zadovoljne s svojim oprsjem, lahko pomaga plastični kirurg.

Razlogi za povečanje prsi so različni. Nekatere pacientke menijo, da so njihove prsi premajhne – to je lahko prirojeno ali posledica izgube volumna prsi (npr. po nosečnosti ali kot naravna posledica staranja). Spet druge imajo neenakomerno veliki dojki in si želijo to razliko odpraviti.

Z operativnim posegom povečanja prsi pacientkam omogočimo, da dosežejo želeno velikost in obliko dojk. Pri tem pod prsno žlezo ali prsno mišico s pomočjo manjšega kožnega reza, ki ga največkrat naredimo v predelu kožne gube pod dojko, vstavimo silikonski vsadek. Cilj posega je, da na podlagi skrbne izbire oblike in velikosti vsadka dosežemo ne samo naravni videz dojk, ampak tudi trajen in simetričen rezultat. To omogočajo vsadki novejše generacije. Visokoelastični geli in posebne površinske lastnosti vsadkov zagotavljajo, da so dojke naravne na otip, in izpolnjujejo najvišje varnostne standarde ter standarde kakovosti. Vsadki ne vplivajo na možnost dojenja in ne preprečujejo izvedbe radioloških pregledov.

Dr. Johannes JeschkeSpecialist za plastično, estetsko

in rekonstruktivno kirurgijo

Zasebna klinika Maria Hilf E: johannes.jeschke@humanomed.at

T: +43 (0)664 11 88 497www.humanomed.at

Besedilo: Cornelia Stiegler

telo & dobro počutje | Merkur

aktivni&zdravi | 17

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

Povečanje prsiŽenskam, ki niso zadovoljne s svojim oprsjem, lahko pomaga plastični kirurg.

Razlogi za povečanje prsi so različni. Nekatere pacientke menijo, da so njihove prsi premajhne – to je lahko prirojeno ali posledica izgube volumna prsi (npr. po nosečnosti ali kot naravna posledica staranja). Spet druge imajo neenakomerno veliki dojki in si želijo to razliko odpraviti.

Z operativnim posegom povečanja prsi pacientkam omogočimo, da dosežejo želeno velikost in obliko dojk. Pri tem pod prsno žlezo ali prsno mišico s pomočjo manjšega kožnega reza, ki ga največkrat naredimo v predelu kožne gube pod dojko, vstavimo silikonski vsadek. Cilj posega je, da na podlagi skrbne izbire oblike in velikosti vsadka dosežemo ne samo naravni videz dojk, ampak tudi trajen in simetričen rezultat. To omogočajo vsadki novejše generacije. Visokoelastični geli in posebne površinske lastnosti vsadkov zagotavljajo, da so dojke naravne na otip, in izpolnjujejo najvišje varnostne standarde ter standarde kakovosti. Vsadki ne vplivajo na možnost dojenja in ne preprečujejo izvedbe radioloških pregledov.

Dr. Johannes JeschkeSpecialist za plastično, estetsko

in rekonstruktivno kirurgijo

Zasebna klinika Maria Hilf E: johannes.jeschke@humanomed.at

T: +43 (0)664 11 88 497www.humanomed.at

gledi še toliko pomembnejši, saj lahko z njimi preprečimo nastanek dolgotrajnih negativnih posledic neodkritih obolenj.

Genske spremembe. Rak je eden najpogostejših vzrokov smrti. Pri nekaterih vrstah raka lahko stopnja umrljivosti znaša celo petdeset odstotkov, zato te bolezni nikakor ne smemo podcenjevati. Rakava obolenja nastanejo zaradi genskih sprememb. V večini primerov (približno devetdeset odstotkov) se otrokovi geni spremenijo šele po njegovem rojstvu. Razlogi za to so med drugimi cigaretni dim, žarki UV, kemikalije, alkohol ali nezdrava prehrana. Te nevarne mutacije so torej le v redkih primerih dedno po-gojene. Če v vaši družini nihče ni zbolel za rakom, je to si-cer dobra novica, vendar pa nikakor ni rečeno, da te bole-zni ne morete dobiti. Tudi tukaj velja, da je zdrav način življenja najboljša preventiva.

Redni pregledi. Rak dojk je ena najpogostejših vrst raka. Ženskam med 45. in 69. letom starosti zaradi tega priporo-čajo, da na vsaki dve leti opravijo presejalno mamografijo za zgodnje odkrivanje raka dojk. Obstaja pa tudi preventiv-ni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa: test za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu naj bi opravlja-li pogosteje, kolonoskopijo pa na vsakih deset let.

Bolezen kadilcev. Pljučni rak je prav tako ena najpogos-tejših vrst raka, število obolelih pa narašča predvsem med ženskami. Tudi pri tej vrsti raka je zgodnje odkrivanje ključ-nega pomena. Simptomi pljučnega raka, kot sta kašelj ali kratka sapa, se pojavijo razmeroma pozno. Če bolezen odkrijejo v poznejši fazi, je možnost za ozdravitev zgolj 15 odstotna. Zato predvsem rizičnim skupinam, to so skoraj izključno kadilci in nekdanji kadilci, priporočajo redne pre-ventivne preglede. Če pljučnega raka odkrijejo dovolj zgo-daj, je možnost ozdravitve namreč 70 odstotna. Tumorje na pljučih lahko hitreje odkrijejo s pomočjo računalniške tomografije.

Priporočljivo je, da ženske stare med 45 in 69 let na

vsaki dve leti opravijo presejalno mamografijo za

odkrivanje raka dojk.

18 | aktivni&zdravi

Merkur | telo & dobro počutje

Otroška igra

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, In

gra

m P

ub

lish

ing

/Th

ink

sto

ck

aktivni&zdravi | 19

telo & dobro počutje | Merkur

Besedilo: Katharina Robia

Napete videoigrice, pisane risanke in stripi, najnovejša punčka ali avtomobilčki: skušnjava, da se otrok raje igra v hiši, je res velika. Včasih nam najmlajše komaj

uspe pregnati s kavča. Čeprav obstaja vsaj toliko razlogov (pravzaprav jih je veliko več!), ki ne govorijo v prid lenobnosti: ne le, da otrokom gibanje na svežem zraku ko-risti, zaradi športa so tudi bolj zdravi in krepijo svoje social-ne veščine. Konec koncev je šport – če ga izvajajo s sovrst-niki – tudi nadvse zabaven.

Aktualna tema. Otrok s prekomerno težo je vedno več. Po trditvah avstrijskega ministrstva za zdravje ima trenut-no preveliko telesno težo približno petina vseh deklic in dečkov med sedmim in štirinajstim letom starosti, šest do devet odstotkov naj bi jih bilo močno predebelih. Taki otroci so bolj izpostavljeni tveganju, da bodo med drugim zboleli za boleznimi srca in ožilja, dobili sladkorno bolezen in imeli prezgodaj prekomerno obrabljene sklepe in kosti. Prekomerna teža pa ni edina posledica pomanjkanja gi-banja: zaradi pretežno sedečih dejavnosti se lahko pojavijo tudi slaba koncentracija, nerodnost in motnje spanja.

Gibanje je zdravo. Temelje za zdravo življenje v odraslem življenju postavimo že v otroštvu. Tisti, ki so veselje do športa in gibanja odkrili že v mladih letih, bodo tudi poz-neje bolj motivirani. Šport pa je lahko tudi vrsta preventive: poznejšim boleznim hrbtenice se lahko npr. izognemo, če smo se v mladosti veliko gibali. Šport spodbuja tudi razvoj motorike, sposobnost odzivanja, občutek za ravnotežje in koordinacijo. Strokovnjaki menijo, da naj bi se otroci na dan gibali najmanj šestdeset minut, pri čemer ni prav nič narobe, če se spotijo. Poleg tega otroci s športom in igro razvijajo socialne veščine: naučijo se spoštovati pravila, timskega duha in pravičnosti.

ŠPORT ZA NAJMLAJŠE. Otroci so naša prihodnost in zato je prav, da v njih že zgodaj vzbudimo veselje do športa in jih pri tem spodbujamo. Kako pomembno je gibanje za otroke in katere vrste športa so resnično zabavne?

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, In

gra

m P

ub

lish

ing

/Th

ink

sto

ck

20 | aktivni&zdravi

Merkur | telo & dobro počutje

Katero športno zvrst izbrati? Odgovor je preprost: v prvih letih življenja naj bi otroke k športnim aktivnostim pospremili odrasli. Pri približno pol leta starosti je za najmlajše že primerna joga za mamice in malčke ali plava-nje za dojenčke. Pozneje – pri približno štirih ali petih letih – se otroci že lahko znorijo pri vožnji s kolesom, nogometu ali plavanju.

Več motivacije. Če otrok noče telovaditi, prepovedi in ukazi ne bodo pomagali. Več bomo dosegli, če gibanje kot nekaj naravnega vključimo v njegov vsakdan. Tako npr. krajše poti prehodimo ali se peljemo s kolesom ali rolerji. Če pa otroka ne premakne čisto nič, ga lahko spodbudimo z novimi izzivi. Tudi najbolj zagrizeni neaktivnež se ne bo mogel upreti vprašanju: »Misliš, da lahko splezaš na tisto

drevo?« Otroka, ki se mu gibanje ne zdi zabavno, lahko mo-tivirajo tudi prijatelji in družina. Šport, ki ga izvajamo v sku-pini, je enostavno zabavnejši – pri čemer tudi sproščene igre s prijatelji poskrbijo za gibanje.

Otroci niso stroji. V ponedeljek nogomet, v sredo karate in v petek popoldan jahanje: vendar pozor, otroci niso stro-ji. Kar prevečkrat pozabimo, da tudi oni potrebujejo čas zase. Preobremenjevanje in preveč zagnani starši lahko ne-gativno vplivajo na motivacijo najmlajših ter v njih prebu-dijo neukrotljivo trmo. Zato je pametneje, če otroci obisku-jejo le nekaj izbranih aktivnosti. Preostalo odvečno energijo pa lahko porabijo s prijatelji na prostem – to je si-cer neobvezujoče, vendar ravno tako učinkovito.

Zmeren šport je za otroke zdrav, vendar naj bo število aktivnosti omejeno.

Šport je zabaven predvsem, če ga otroci izvajajo s sovrstniki.

FOTO

GR

AFI

JE: P

ure

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, Mo

od

bo

ard

/Th

ink

sto

ck

aktivni&zdravi | 21

Bolezen, ki uničuje zasebnost in zmanjšuje veselje do življenja.

Vse več ljudi je do bolestnosti predanih službi. S perfekcionizmom in številnimi

nadurami skušajo pogosto zgolj potlačiti druge težave, saj se z nalogami pri delu

zlahka zamotijo. Če take ljudi prisilimo, da odidejo na dopust, se lahko pri njih

pojavijo pravi abstinenčni simptomi. Takrat je skrajni čas za psihološko pomoč.

Diagnoza: odvisnost od dela

Duh & duša

Nemiren spanec? Mit o polni luniNočne more, razdražljivost, nemiren spanec: polni luni pripisujemo vrsto nega-tivnih učinkov. Stro-kovnjaki so hoteli stvari priti do dna, zato so analizirali faze spanja testirancev pri polni luni in mlaju. In res, ob

polni luni je bil njihov spanec nemirnejši in krajši. Krivec za to pa ni luna sama, temveč več svetlobe, ki negativno vpliva na spanec.

Tretjina šolarjev se počuti predebeloRezultati raziskav so zastrašujoči: velik delež šolarjev in šolark meni, da so predebeli, čeprav so študije pokazale, da ima zgolj četrtina mladostnikov prekomerno telesno težo. Zato bi jih morali poučiti o nevarnih posledicah takega napačnega dojemanja samega sebe. Mladostniki z normalno telesno težo, ki menijo, da so predebeli, lahko kaj hitro podležejo anoreksiji ali bulimiji (bolezen prenajedanja, ki mu sledi bruhanje), zaradi katerih lahko imajo vseživljenjske fizične posledice. Dieta je priporočljiva le v primerih, kadar indeks telesne teže (BMI) presega 25.

FOTO

GR

AFI

JE: D

igit

al V

isio

n/T

hin

kst

ock

, iSt

ock

/Th

ink

sto

ck, e

dit

ion

a, n

ovu

m p

ro

22 | aktivni&zdravi

Merkur | duh & duša

Besedilo: Cornelia Stiegler

Obstaja veliko načinov za sproščanje v vodi in z njo: topla kopel, podvodna masaža ali enakomerno plavanje blagodejno vplivajo na naše telo ter dušo.

Da pa lahko za trenutek odklopimo skrbi, nam ni treba skočiti v vodo. Že samo pogled na jezero ali šumenje vode lahko zniža raven našega stresa. Dokazano je, da opazo-vanje umirjenega plavanja rib v akvariju, ki breztežno drsijo skozi vodo, znižuje krvni tlak. Študije so pokazale, kako podvodni svet vpliva na naše razpoloženje: otroci, ki so morali prebrati besedilo in so zato imeli tremo, so bili pri branju veliko bolj mirni in sproščeni, če so pred tem opazo-vali akvarij. Tako tudi zdravniki v svoje čakalnice radi posta-vijo akvarije, saj znižujejo strah pacientov pred preiskavo.

Nežno žuborenje. Raven stresnega hormona kortizola v krvi pa ne znižuje le opazovanje spokojnega plavanja rib, ampak tudi žuborenje naprav za filtriranje vode. Psihologi pravijo, da nas žuboreča voda pomirja, ker nas spominja na prve zaznave, ki smo jih dobili, ko smo bili še v materinem

Blagodejniučinki vode

SPROŠČUJOČE ŽUBORENJE. Vsi vemo, da brez vode na našem planetu ne bi bilo življenja. Kljub temu pa to prozorno tekočino pogosto podcenjujemo – ne samo da nas voda ohranja mlade, pomaga nam tudi pri zmanjševanju stresa. In to že samo s svojo prisotnostjo.

telesu in nas je obdajala plodovnica. Zaradi tega nas lahko sprostita že namizna fontana ali pomirjujoča glasba, ki vse-buje elemente žuborenja vode – nezavedni pozitivni spo-mini na šumenje in brbotanje nam vzbudijo občutek var-nosti.

Privoščite si sproščujočo kopel. Nedavna študija je po-kazala, da je topla kopel eden najučinkovitejših načinov za premagovanje stresa: Deželna bolnišnica St. Pölten je sku-paj z Univerzitetnim kliničnim centrom Gradec izvedla študijo, v sklopu katere so v nekem termalnem parku na avstrijskem Štajerskem hoteli ugotoviti, kateri od treh iz-branih načinov je najboljši za pomiritev testirancev, ki so trpeli zaradi stresa. Tretjina se jih je 25 minut kopala v ter-malni vodi, tretjina se je sproščala v prostoru za sprostitev, tretjina pa s pomočjo aktivnega sproščanja oz. po metodi progresivnega sproščanja mišic po Jacobsonu. Pred sproščanjem in po njem je bila sodelujočim v slini izmerje-na raven kortizola, ti so poleg tega podali še osebno oce- FO

TOg

ra

Fije

: Pri

vatn

o, i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

aktivni&zdravi | 23

duh & duša | Merkur

Zakaj voda tako blagodejno vpliva na naše telo?Eden od razlogov je verjetno ta, da je približno 70 odstotkov človeškega telesa sestavljenega iz vode. Obda-mo se z elementom, iz katerega smo narejeni in iz katerega izhajamo. Voda pa nas tudi spominja na čas, ko smo še bili v materinem telesu, kjer smo se počutili varno.

Kaj pravzaprav so vodne telesne dejavnosti?Vodne telesne dejavnosti obsegajo dve področji. Prvo področje je Watsu oz. vodni shiatsu, drugo pa WaterDance ali ples v vodi. To sta sproščujoči metodi, s katerima se izva-jajo terapije v vodi. Dodati je treba še, da lahko za razliko od masaž na suhem tukaj izvajamo gibe v treh dimenzijah.

Kako pa izvajamo ples v vodi?Pri tej terapiji strankino telo premikamo po vodi, ona pa se lahko med tem predaja popolni breztežnosti. Velik pouda-rek dajemo tudi pravilnemu dihanju.

Kako lahko pozitivne lastnosti vode in vodnih telesnih dejavnosti koristimo doma?Lahko si pripravimo toplo kopel in medtem ko ležimo v kadi, prisluhnemo potrebam svojega telesa. Kje se skrivajo blokade, kateremu delu telesa kaj primanjkuje? Na ta mes-ta lahko nato nežno položimo svojo dlan. V bazenu, ali še bolje v topli termalni vodi, lahko v dvoje izvajamo osnovne vaje. Ena oseba lahko lebdi na gladini vode v hrbtnem položaju, druga pa jo pri tem rahlo podpira. Ta vaja za dru-go osebo ne sme biti naporna, to pomeni, da mora prva oseba lebdeti sama, druga pa jo samo nekoliko stabilizira.

elvira ilmiNgPREDSEDNICA KROVNEGA ZDRUŽENJA ZA VODNE TELESNE DEJAVNOSTI

INTERVJU

no. Rezultati so pokazali, da je kopanje v termalni vodi ra-ven stresa zmanjšalo prav tako učinkovito kot aktivno sproščanje. Udeleženci, ki so se sproščali v topli vodi, so bili celo zadovoljnejši kot ostali.

Kot riba v vodi. Sproščujoča je tudi hladnejša voda – če se v njej ne samo kopamo (kot v termalni vodi), temveč tudi aktivno gibamo. Plavanje sodi med najbolj sproščujoče vrste športa sploh. Zaradi enakomernega, tridimenzional-nega gibanja in breztežnosti v vodi ima ta šport že skoraj meditativne učinke. Poleg tega praktično ni tveganj za poškodbe. Od vseh načinov plavanja je najbolj zdravo hrbtno plavanje. Pri prsnem plavanju glavo včasih krčevito držimo nad vodo, s čimer obremenjujemo vratna vretenca, hkrati pa se zmanjša občutek breztežnosti, saj se boki zara-di upognjene drže telesa spustijo navzdol. Zaradi tega priporočamo, da plavate na hrbtu ali si pomagate s plaval-nim črvom, ki vas bo podpiral pri gibanju.

FOTO

gr

aFi

je: P

riva

tno

, iSt

ock

/Th

ink

sto

ck

Merkur | duh & duša

24 | aktivni&zdravi

Mentalno aktivni

Dandanes lahko na pametnih telefonih kadarkoli pre-verimo, kdaj smo s kom dogovorjeni. Tudi telefon-skih številk si nihče več ne zapomni. Če česa ne

vemo, preprosto preverimo na Googlu. Našim možganom na mnogih področjih ni več treba delati toliko kot včasih. V nasprotju s tem pa so vsakodnevno preplavljeni z dražljaji iz medijev, oglasov in preostale okolice. Zato strokovnjaki predvsem starejšim polagajo na srce, naj možgane ciljno trenirajo. Vaje za možgane pa bi morali izvajati tudi mladi. Z enostavnimi vajami lahko že v mladosti skrbimo za njiho-vo vzdržljivost, zaradi česar bodo naši možgani pozneje

delovali bolje. Liselotte Bäcker iz Studia za vseživljenjsko učenje pa poudarja: »Za naše možgane velja slogan: Upo-rabljaj jih, sicer jih boš izgubil.«

Zdrav miselni šport. Praviloma začnejo sposobnosti možganov upadati s starostjo. Predvsem po upokojitvi obstaja manj motivov, izzivov in novih stvari, ki bi se jih morali naučiti. Vendar je trening možganov priporočljiv za vse starostne skupine, še posebej dandanes, ko smo ne-prestano preplavljeni z dražljaji. Katharina Turecek, avtorica knjige z naslovom Geistig fit (slo. Duhovno zdravi) in vodja

Besedilo: Katharina Robia

TRENING ZA MOŽGANE. Ker želimo ostati v formi, se ukvarjamo s športom in skrbimo za zdravo prehrano. Pri tem pa pogosto pozabimo, da obstaja še ena vrsta treninga – izzivov željni so tudi naši možgani.

Merkur | duh & duša

duh & duša | Merkur

aktivni&zdravi | 25

LiseLotte BäckerSTUDIO ZA VSEŽIVLjENjSKO UČENjE

„Čim intenzivneje bomo trenirali svoje možgane (ki so se sposobni učiti vse življenje), tem boljše bodo naše dušev-ne zmogljivosti, in sicer vse tja do visoke starosti.“

instituta A-head, ki se ukvarja s treningom možganov, ra-zlaga, zakaj je trening za možgane tako zelo pomemben: »Svoje možgane moramo neprestano stimulirati. Osebe, ki so po operaciji ali nesreči dalj časa priklenjene na posteljo, začnejo z bliskovito hitrostjo izgubljati mišično maso. Ena-ko se dogaja z našimi živčnimi celicami, če jih ne stimulira-mo.« Pomembno je, da možgane treniramo na najrazličnejše načine, saj se zelo hitro pri-vadijo na neko obliko vaje. Bäckerjva še dodaja: »Pri tem je najpomembneje, da se zabavamo.«

Prekinitev rutine. Možgane pri vsakodnevnih dejavno-stih v pogonu vzdržujemo tako, da nekaterih stvari zavedno ne izvajamo tako kot običajno. Da je to dober pri-stop, pojasnjuje tudi Liselotte Bäcker: »Določene navade, ki jih počnete rutinsko, naredite enkrat povsem drugače. Spodbujajte sodelovanje med levo in desno možgansko polovico: če ste desničar, si zobe umijte z levo roko, če ste levičar, pa z desno.« Nove naloge delovanju možganov predstavljajo izziv.

Zdravo telo, zdrav duh. Že dolgo je znano, da sta telo in duša povezana. »Za naše duhovno zdravje so pomembni trije stebri: trening za možgane, vzdrževanje telesne kon-dicije in duševno dobro počutje,« opozarja Turecekova. Zato ni dovolj, da treniramo samo možgane: dokazano je, da športne aktivnosti vplivajo na lastnosti sinaps, živčnih celic in možganskih področij. Mens sana in corpore sano – v zdravem telesu resnično biva tudi zdrav duh. Rek, ki ga je pred 2000 leti rimski pesnik juvenal verjetno izrekel ironič-no, kljub temu drži, predvsem če ga prenesemo na svoje duhovno zdravje. Ne nazadnje zato, ker gibanje telo – in s tem tudi naše možgane – oskrbuje s kisikom.

Hrana za možgane. Vsem dobro poznana »študentska hrana« tega imena ni dobila kar tako: orehi vsebujejo veli-ko maščobnih kislin omega 3 in predstavljajo pomemben vir hrane za naše možgane. Drugi klasični viri esencialnih maščobnih kislin so tudi morske ribe, predvsem slanik, lo-sos in sardine. Za večjo vzdržljivost naših možganov lahko poskrbijo tudi mineralne snovi, kot npr. magnezij, kalij, kal-cij in fosfor ter vitamini B, C in E. V podporo našemu stroju za razmišljanje so tako še posebej primerni sadje in zele-njava (npr. korenje, rdeča pesa in hruške) ter proso ali ama-rant. Če na takšen način skrbite za uravnoteženo prehrano, se lahko odpoveste prehranskim dopolnilom. Pravzaprav bi se jim morali odpovedati v celoti, kajti kot pravi Kathari-na Turecek: »Prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti uravnotežene, vitaminov polne prehrane, ki vsebuje veliko

sadja in zelenjave.«

Fot

oG

rA

FiJe

: Br

An

d X

Pic

tu

res

/tH

ink

st

oc

k, i

st

oc

k/t

Hin

ks

to

ck

, Pr

ivA

tn

o, i

Zd

Av

Ač

kr

en

n v

er

LAG

Merkur | otroški kotiček

26 | aktivni&zdravi

Otroški kotiček

Adijo, dolgočasen kruh s sirom! Nasvi-denje, sendvič s klobaso! Ali ne bi bilo

za spremembo zabavno za malico pojesti sladkega paradižnikovega

hrošča ali hrustljavega hruškovega ježa? Prepustite se domišljiji in iz melon ustvarite jezne ptiče Angry birds ali

hudega krokodila iz kumaric. Nasvete in zamisli lahko v nemškem jeziku naj-

dete na spletni strani Ichkoche.at.

Jedi, ki bodejo v oči!

Katero število dobiš, če sešteješ vse pike, ki jih na kockah ne vidiš?

RazmišljajmoKako v knjigi nastanejo oslovska ušesa?

Ni ga bralca, ki bi lahko debelo knjigo o Harryju Potterju prebral na en mah. Včasih je treba iti v šolo, jesti ali spati. Da pozneje ponovno naj-demo mesto, kjer smo končali z branjem, v knjigo zapremo bralno znamenje. Nekateri pa namesto tega preprosto zapognejo vogal lista in v knjigi naredijo oslovsko uho. Zakaj temu tako pravimo? Osli imajo ob skotitvi prepognjene uhlje, zato tudi zapognjenim stranem v knjigi pravimo oslovska ušesa.

Odgovor: 29

Raziskujmo

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, wis

sen

med

ia V

erla

g

Rešujmo uganke

Smejmo se

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, wis

sen

smed

ia V

erla

g

Mravlje vozijo slalom.Določi, po kateri poti bodo hodile. Kako lahko to narediš? Enostavno! Potrebuješ list papirja (DIN A4 ali večji), 4 kamne, kocko sladkorja in skodelico vode. Položi list papirja na travnik, v gozd ali na teraso, v bližini katerih imajo

mravlje svojo pot. List obteži s kamni. Pokapljaj nekaj kapljic vode na kocko sladkor-ja in z njo nariši sled. Nasvet: kocko sladkorja moraš vedno znova navlažiti z vodo. Kaj se zgodi? Že čez nekaj časa bodo mravlje zavohale sladkorno raztopino in začele gomazeti po listu. Sledile bodo vzorcu, ki si

ga prej narisal. Ali prepoznaš vzorec na tej strani?

Dve miški se sprehajata. Mimo iznena-da prileti netopir ali krilata miš. Takrat ena miška reče drugi: »Ko bom velika, bom tudi jaz pilot!«

otroški kotiček | Merkur

aktivni&zdravi | 27

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, wis

sen

med

ia V

erla

g

Za ustvarjalne kuharje, ljubke raziskovalce,

velike matematike in male vsevedneže.

Sladkosnedi, pozor! To poletje bodo vaši krožniki še posebej pisani: prihajajo nenavadni mafini, prikupni cakepopsi (male tortice na palčki) in

sladki piškoti, ki bodo poskrbeli za veliko začudenja in lepljive prste vaših prijateljev. Po

pošastnih mafinih (na sliki), zebrastih kolačih in jagodnih gosenicah bodo lahko z užitkom

posegli tudi alergiki. Takšne in drugačne odlične recepte, ki so primerni za alergike,

lahko v nemškem jeziku najdete na spletni strani kochtrotz.de.

Sladkajmo se (vsi)

Jajce v steklenici.Umivalnik do vrha napolni z vročo vodo in vanj za nekaj minut položi prazno steklenico s širokim vratom, da se steklenica segreje. Nato na njen vrat postavi trdo kuhano in olupljeno jajce ter steklenico postavi na delovno površino. Sedaj še samo malo počakaj in

štrbunk – jajce je padlo v stekleni-co. Zaradi zraka, ki se začne ohlajati, v steklenici nastane podtlak, ki jajce dobesedno potegne v steklenico.

Komarčku je mama prvič dovolila, da poleti preko bazena. Ko se je komarček vrnil, ga je mama vprašala: »No, kako je bilo?« Komarček je odvrnil: »Super! Kamorkoli sem poletel, so mi vsi ljudje ploskali.«

Telovadimo Nedelja je, ti pa se dolgočasiš? Če je tako, zgrabi nekaj prijateljev in žogo ter se igrajte igro krema za sončenje! Eden od vas bo držal žogo in prevzel vlogo sonca, drugi vlogo reševalca iz vode, vsi ostali pa lahko prosto tekate po zelenici. Naloga sonca je, da poskuša ostale soigralce opeči (se jih dotakniti z žogo). Zaščito pred tem pa nudi reševalec iz vode. Če zakliče štiri (dva, tri …), se morajo soigralci hitro razporediti v skupine po štiri (po dva, po tri …), da se zaščitijo pred soncem.

RazmišljajmoZakaj gobi mušnici rečemo »mušnica«?

Včasih so koščke mušnice namočili ali skuhali v sladkorju in mleku ter zmes v skodelici postavili v prostor, kjer je bilo veliko muh. Ta »juha« se je muham zdela zelo okusna, ven-dar so poginile takoj, ko so jo pos-kusile. Tako so se ljudje hoteli rešiti mušje nadloge.

Raziskujmo

Smejmo se

FOTO

GR

AFI

JE: i

Sto

ck/T

hin

kst

ock

, wis

sen

smed

ia V

erla

g

Rešujmo uganke

ZAVARUJEMO ČUDEŽ – ČLOVEKA.

ww

w.m

erku

r-za

v.si

Skrbimo za vaše zdravje.Zdravstveno zavarovanje MERKUR ZDRAVJE – AMBULANTA vam omogoča:

• hiter dostop do zdravnika ali specialista,

• kakovostno oskrbo brez dolgih čakalnih vrst,

• širok izbor zdravil,

• zavarovanje otrok in posebni družinski popust,

• možnost alternativnega ambulantnega ali homeopatskega zdravljenja ter

• izbiro zdravljenja v Sloveniji ali v sosednji Avstriji.

Vaše zdravje ima vedno prednost!

Skrbimo za vaše zdravje.

080 28 55

20150508-Merkur_zavarovalnica-AG-210x297.indd 1 5/8/15 2:40 PM